POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE ALEKS STAKUL Koncert v Nazarjah pomeni tudi za naš orkester zgodovinski dogodek www.radiorogla-novice.com OBISK FINSKEGA HMHNISTRA ZA |||9mitijstvo flteÉÉÉMÉM (stran 4) TEMA MESECA: PRIPRAVE NA JESEN IN ZIMO (stran 14) foto: Jože Miklavc) Tri ure sva s spremljevalcem letela v ognju in dimu, vidljivosti sploh ni bilo Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje Elektro - Ljubija, tel. 837-07-18 Železnina Luče, tel. 584-40-24 Blagovnica Ljubno, tel. 584-10-20 Železnina Gornji Grad, tel. 839-44-20 Zamrzovalna omara Gorenje F247C 78.900,00 SIT Mlin za grozdje 16.990,00 SIT Škarje za grozdje Inox 16 cm 699,00 SIT Inox cisterna SO I 10.990,00 SIT Inox cisterna 1001 15.990,00 SIT 95.900,00 SIT Kotel za žganjekuho 80 - stand. 86.990,00 SIT VELIKA IZBIRA OSTALIH GOSPODINJSKIH APARATOV, AKUSTIKE IN BELE TEHNIKE. Ugodni plačilni pogoji! - PVC okna - vhodna vrata - senčila MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel./faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 BCkbe OKENSKI SISTEMI 10 let garancije Hote» Ttaberg, Koroška cesta 48, Dravograd, tal.: 02/878-44-27, osi: 031/742-672 BOLEČINE V KRIZU • BOLEČINE V HRBTENICI MRAVLJINCI V NOGAH IN ROKAH • GLAVOBOL ^Lajšanje vaših težav vam ponuja manualna—^ medicina, kl jo strokovno opravlja dr.med. Nlkolay^Crlshln z dolgoletnimi praktičnimi Izkušnjami ' in/Ioci ''"»»lini»»'*' \sTUDIO KOMPLEMENTARNE S MEDICINE SMO TUDI POOBLAŠČENI CENTER ZA PREVENTIVNO DIAGNOSTIKO "AMSAT Sertinad.o.o., Ul. Heroja Bračiča 12,2000 Maribor ZN ICA 5 Prod nekaj dnevi predstavljeni rezultati raziskave o stališčih državljanov Slovenije o pridruževanju EU, ki jo je v maju in juniju med 1.123 osebami izvedel Center za raziskovanjejavnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kažejo, da se za vključitev zavzema 56 odstotkov Slovencev. Proti pristopu bi zanesljivo oziroma verjetno glasovalo 22,5 odstotkov vprašanih. Še vedno neopredeljenih o tem vprašanju je 21 odstotkov vprašanih. Anketiranci pričakujejo s članstvom večjo pravno, socialno in materialno varnost ter večje možnosti zaposlovanja. Po drugi strani jih skrbijo spremembe, kijih bo članstvo prineslo na področju kmetijstva, samostojnosti slovenske države, varnosti zaposlitve terna področju ohranjanja slovenskega jezika in kulture. Poglavje o kmetijstvu je tudi tisto, ki v pogajanjih z Evropsko unijo ostaja še nedorečeno. Kmetijski problematiki tudi sicer evropske države namenjajo precejšnjo pozornost in finančna sredstva. O tem, ali so racionalno razporejena in koristno uporabljena, se pojavljajo utemeljeni dvomi. Dr. Emil Erjavec, kmetijski strokovnjak, je v Sobotni prilogi opozoril na paradoksen sistem subvencioniranja v kmetijstvu, ki večinski delež sredstev usmerja k velikim kmetom, medlem ko se malim kmetom, ki bi dejansko potrebovali podporo, nameni zgolj drobtinice (po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter Evropske komisije je 80 odstotkov vseh podpor dodeljenih 20 odstotkom največjih kmetov). Pojav je razumljivejši, čeprav ne tudi upravičen, ob upoštevanju dejstva, da so ravno veliki kmetje glavni kmetijski funkcionarji in nosilci odločanja, ki kmetijsko politiko krojijo sebi v prid, pri tem pa se po potrebi uspešno poslužujejo puntarske narave manjših kmetov, nezadovoljnih s svojim položajem. Zaskrbljenost številnih slovenskih kmetov glede njihove negotove usode po vstopu v Evropsko unijo je upravičena. Povsem brez žrtev se gotovo ne bo izšlo. Gospodarske panoge so razburkanost in neizprosnostprepuščenosti silnicam tržnega gospodarstva v zadnjem desetletju večinoma že okusile (tudi s prenekaterimi stečaji), zato je zanje neznank glede prihodnosti manj. Za slovensko kmetijslvo pa se bodo pogajanja, usklajevanja, srečanja in pogovori še nadaljevali. Našo dolinoje iako prejšnji vikend obiskal in si ogledal finski minister za kmetijslvo Jaki Koskinen, ki se je seznanil s specifičnimi razmerami za kmetijsko dejavnost pri nas. Kmetijsko obarvana pa je tudi tokratna tema meseca, ki vam bo, drage bralke in dragi bralci, upamo, prinesla kakšen koristen nasvet o jesenskih poljskih opravilih in shranjevanju ozimnice. fj- Tretja stran ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BHHHM IZ VSEBINE: 38 Aktualno: Finski minister za kmetijstvo v dolini.4 Luče ob Savinji: Do pločnika težje kot do ceste. Intervju: Matevž Lenarčič po vrnitvi iz Kanade Anketa: Evropski dan brez avtomobila... Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline: Na tekmovanjih se Nazarje: Dolg aplavz za Lovrenca Arniča in Majo Cerar Tema meseca: Priprava na jesen in zimo......14 KMN Nazarje: Osvojili pokal MNZ Ljubljana....20 Črna kronika: Otrok s kolesom v avtomobil.....27 Na naslovnici: Ravnateljica OS Luče Valerija Robnik čestita Lovrencu Arniču ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št. 38,20. september 2002. izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Kozole, Marija Sukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirko-vnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041 /793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 230,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.650 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje FINSKI MINISTER ZA KMETIJSTVO V SLOVENIJI Dober vtis za nadaljnje sodelovanje V nedeljo in ponedeljek se je mudil na obisku v Sloveniji, na katerega ga je povabil slovenski kmetijski minister Franci But, finski minister za kmetijstvo Jaki Koskinen. Z ministrom Butom ter sodelavci iz obeh ministrstev sta si v nedeljo popoldne ogledala nekaj kmetij na področju Zgornje Savinjske doline, sesia pa sta se tudi z županoma in županjo občin Gornji Grad, Ljubno in Solčava. Delegacija finskega in slovenskega kmetijskega ministrstva seje najprej ustavila v Gornjem Gradu, kjer je župan Toni Rifelj predstavil občino ter nekatere posebnosti s področja kmetijstva in varovanja okolja. Ljubensko občino, kjer so si gostje med drugim ogledali usmerjene kmetije, sta predstavili mag. Margareta Atelšek in županja Anka Rakun, posebnosti kmetijskih razmer v visokogorju ter kmečki turizem na Solčavskem pa je opisal tamkajšnji župan Vojko Klemenšek, ki je predstavil tudi žalostno problematiko Macesnikovega plazu. Oba ministra sta vzela v roke tudi vesla in preizkusila prijetno vožnjo z raftom. Vsebina srečanja je bila, kljub športnim vložkom in prijetni degustaciji domačih kulinaričnih izdelkov, povsem resne narave. Kotje bilo videti in čutiti po Koskinen-ovih besedah, se mu zdi Slovenija izjemno privlačna dežela, pogovori in ogledi pa bodo pripomogli k odločitvam glede pogajanj o pridružitvi Slovenije k Evropski uniji ter predvsem k sklepnim dogovorom o določitvi denarnih participacij na področju kmetijstva. Po delovnih pogovorih, ki so tekli v Ljubljani, Koskinena je sprejel tudi minister za evropske zadeve in pridružitev Slovenije k EU dr. Janez Potočnik, sta si kmetijska ministra obeh držav ogledala še nekatere usmerjene kmetije in proizvodnjo vin na Koprskem, Kobilarno Lipica ter grad Socerb. Jože Miklavc Jože Božič (z Gornjega Gradu) je finskemu ministru za kmetijstvo Jakiju Koskinenu izročil leseni model gornjegrajske “kaste” (foto: Jože Miklavc) LUCE OB SAVINJI Do pločnika težje kot do ceste Lučani so v letošnjem občinskem proračunu planirali sedem milijonov tolarjev za izvedbo pločnika v zaselku Struge, ki naj bi ga skupaj z državno cesto zgradili pred dvema letoma. Cesta je že zdavnaj prevozna, pločnika pa še vedno ni, kar nekaterim domačinom že rahlo načenja živce. Planiranih sredstev bo namreč občutno premalo. Na občini so načrtovali, da bodo lahko dela izvedli samo s priglasitvijo del, državna direkcija za ceste pa se očitnostakšno rešitvijo ne strinja, saj terja celotno dokumentacijo in vse projekte za izvedbo. Priprava projektov seveda terja dodaten čas in denar, ker pa je Direkcija za ceste pristojna tudi za izdajo potrebnih soglasij za gradnjo, se prav lahko zgodi, da pločnika tudi letos še ne bo. EXTEMPORE 2002 Slikarski študijski dnevi Tradicionalni slikarski extempore, ki ga člani KD Jurij Mozirje letos organizirajo že osmič zapovrstjo, je v Mozirje zopet privabil ljubiteljske in akademske slikane iz Slovenije in zamejstva. Mednarodna udeležba slikarskega srečanja, ki je pogojeno tudi z izobraževalno žilico, je poleg tradicionalno dobre organizacije porok, da druženje stoji na trdnih in neomajnih temeljih. "Direkcija ima izredno visoke standarde, poleg tega se lahko zaplete pri zemljišču, ki je v lasti države. Brez soglasja Direkcije v nobenem primeru ne bomo začeli delati," pravi tajnik občine Ciril Rose, • ki ne pozabi dodati, da so želeli ob sredstvih za cesto pridobiti od države tudi denarza pločnik. Očitno bo treba še nekaj časa počakati tako na denar kot tudi na pločnik. Savinjčan Slikarski extempore se tudi letos odvija v okviru praznika občine Mozirje. Dolg spisek letošnjih prireditevje zavol-josrečanjaslikarjevedinstveno bogatejši, saj so extempori, ki nimajo zgolj delovnih vsebin, vSIoveniji izredno red- ki. Slikarji se bodo letos, kot že vrsto let, družili v dveh delih. Prvi je delovni, poteka pa med 18. in 21. septembrom. Letošnja posebnost je bilo predavanje z diapozitivi na temo Atos, ki se je odvijalo 19.septembravSlomškovidvora- ni. V njej je tudi priložnostni atelje, v katerem uslvarjajo likovni umetniki. Mentorextempora Mozirski gaj je ludi letos dr.JožefMuhovič.Njegovoimejesinon-im za kakovost likovne umetnosti in za brezpogojno reševanje umetniških dvomov, ki bi lahko nastalitekom ustvarjanja udeležencev srečanja. Zaključek delovnega dela extempo- ra bo jutri, torej v soboto, 21. septembra. VSIomškovi dvorani bo ob 18. uri na ogled delovna razstava z likovno oceno nastalih del. Ocenjeval bo akademski slikar Denis Senegačnik. Drugi del extempora, razstava in okrogla miza, bo novembra v prostorih mozirske galerije. Benjamin Kanjir Žigosanje žrebičkov, ki naj bi bili primerni za razplod (foto: Ciril M. Sem) Konjski nabor Zgornjesavinjski rejci plemenitih konj so v sodelovanju z biotehnično fakulteto iz Ljubljane pregledali in žigosali mlade žrebičke, ki naj bi prišli v poštev za razplod. Vsakoletno žigosanje se odvija v septembru, ko rejci priženejo živali s planinske paše, celotna zadeva pa seveda nima nič skupnega z vojaško obveznostjo konj v nekdanji Jugoslaviji. V celotni dolini so pregledali okoli 30 kobil in žrebet, za katere strokovnjaki z biotehnične fakultete za vsakega posebej vodijo rodovniški register, je povedal Pavel Koren, predsednik konjerejskega društva. Savinjčan © MIZARSTVO MELU D.0.0. Obisk lesarjev iz Evrope Selišnikovim iz Luč ob Savinji je obdelava lesa v krvi, saj so se zvrstili že trije rodovi mizarjev. Podjetje se je razvijalo in obdržalo v vseh sistemih, trenutno zaposluje 33 mizarjev, na srečanju malega in srednjega gospodarstva pa je s predstavitvijo proizvodnega programa vzbudil pozornost predsednika zveze lesarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije dr. Jožeta Korbarja sedanji direktor Lojze Selišnik, mlajši. Lesarji iz Evrope so se izkazali kot izkušeni mojstri (foto: Ciril M. Sem) TERMALNO ZDRAVILIŠČE ROGLA Poudarjene zdravstvene storitve V Termah Zreče in na Rogli so domači in tuji gosti v prvih osmih mesecih letošnjega leta ustvarili skoraj 150.000 nočitev, kar presega lansko enako obdobje za 15 odstotkov. Zimska sezona je bila kljub višjim temperaturam marca in aprila enako uspešna kot pretekla leta. Na področju prodajne politike so bili narejeni koraki v pridobivanju športnega, seminarskega in mladinskega turizma, kar velja predvsem za Roglo. V Termah pa se je z višjim nivojem turistične ponudbe in kvalitete povečala zasedenost tako namestitvenih kot bazenskih in zdravstvenih zmožnosti, V prvih osmih mesecih so ustvarili 2,4 milijarde tolarjev prihodka, karje za 31 odstotkov več kot lani v enakem času. "Od lanskega leta seje veliko spremenilo. Rezultate ocenjujemo kot uspešne; podobni bodo zagotovo tudi jeseni in v zimski sezoni," ocenjuje razmere Maks Brečko, direktor Unior d.d. - program Turizem. Po njegovem prepričanju so s številnimi novostmi v termalno-športno-turistični ponudbi skupaj z zelo razširjeno in tehnološko sodobno zdravstveno ponudbo programov poskrbeli za vse bolj in manj zahtevne domače in tuje goste. V Termah Zreče pospešeno širijo zdravstveno dejavnost z nebolečimi in prijaznimi pristopi, za kar seveda potrebujejo vrhunske tehnološke novosti. Med najnovejšimi je ultrazvočna diagnostika zgodnjega odkrivanja raka na prostati in vzrokov za stopnjo erekcijskih motenj. Med moškimi starimi okoli 50 let jih je kar 30 odstotkov, ki imajo raka na prostati, je dejal dr. Sandi Poteka, vendar pravi priznani strokovnjak, daje ob pravočasnem odkritju rakavo obolenje popolnoma ozdravljivo. Pred kratkim so začeli izvajati tradicionalno tajsko terapijo, kjer se lahko gosti prepustijo tajski masaži. Terapija združuje kitajsko akupresuro, refleksologijo in indijskojogo. Med predstavljenimi novostmi so še prenovljeni bungalovi s štirimi zvezdicami, gozdni vodni park za mlajše obiskovalce, organiziranje športni ribolov, na odseku ceste Zreče - Rogla pa seje mogoče zapeljati po prenovljenem odseku. Na Rogli se do prihodnje smučarske sezone obeta zamenjava dosedanje dvosedežnice Planja s štirisedežnico, z izgradnjo 1.300 metrov dolge sankaške steze pa se na Rogli obeta še višja raven športne in turistične ponudbe. Po napovedih vodilnih naj bi že v oktobru začeli s predprodajo smučarskih vozovnic, ki bo zaključena sredi novembra. Savinjčan Pretekli teden so se vSIoveniji mudili predstavniki evropskega združenja lesarjev in se seznanili z večjimi podjetji, kot so Lip Bled, Inles Ribnica, Liko Vrhnika..., pa tudi s predstavnikom srednjega V srednješolske programe je bilo vključenih 318 udeležencev, na področju jezikovnega izobraževanja je znanje pridobilo 290 udeležencev, oba višješolska programa je obiskovalo 108 slu1 šateljev. V podjetjih seje programom ljudske univerze odzvalo preko 860 ljudi, 585 občanov pa se je brezplačno učilo v Središču za samostojno učenje, računalniška znanja je pridobilo 65 udeležencev in še bi lahko naštevali. V novem šolskem letu, skupaj z Višjo strokovno šolo tradicionalni lučki dobrodošlici so si gostje iz Evrope ogledali specializiran obrat za izdelavo notranjih masivnih vrat, karje redkost v serijski proizvodnji, je med drugim poudaril direktor podjetja Lojze Selišnik ml. Savinjčan iz Maribora, ponujajo možnost študija na daljavo v višješolskih programih poslovni sekretar in komercialist, vse bolj izrazto pa se kaže interes za programe poslovni tajnik, poslovni tehnik in gostinski tehnik. V Velenju se zavedajo, da seje treba prilagajati zahtevam in potrebam terena, zato pripravljajo programe po meri podjetij, programe za oblikovanje poklicne kariere, programe za osebnostno rast, na razpolago pajetudi brezplačna učna pomoč. gospodarstva vSIoveniji Mizarstvom Selišnik. Po LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Široke možnosti izobraževanja V preteklem šolskem letu je bilo v okviru izobraževanja izvedenih 165 različnih programov, preko 2.700 slušateljev iz Velenja in širše okolice pa se je lahko prepričalo o kakovostnem delu celotnega kolektiva. V preteklem letu je bilo v okviru izobraževanja na Ljudski univerzi Velenje izvedenih 165 programov (foto: Jože Miklavc) INTERVJU Z MATEVŽEM LENARČIČEM Ko se znajdeš izven tega sveta Matevž Lenarčič, mož, ki se je odločil obkrožiti svet s svojim ultralahkim letalom, je spet doma. Pot je bila naporna, lepa, nevarna ter polna ovir. Žal tudi nepremostljivih, takšnih z belimi ovratniki, ki ne vidijo preko svojih miz in pravil, ki ne znajo pogledati gor med oblake in prepoznati sanj. Matjaževa pot se je po nekaj manj kot 3 mesecih končala v Otawi, ker kanadske oblasti dovoljenja za prelet Atlantika niso hotele izdati. Kljub vsemu pa je naš letalec s svojim podvigom zadovoljen, saj je dokazal, da je njegov cilj dosegljiv, med potjo pa je doživel veliko zanimivega. -Vaš poletje bil večkrat poimenovan »Pot okoli sveta v 80 dneh«. Isti naslov nosi tudi knjiga pustolovskega pisatelja Julesa Verna. Vam je bil mogoče za navdih? Z ultralahkim letalom so že leteli okoli sveta, veliko jih je poskušalo v 80 dneh, verjetno res zaradi vsem poznane zgodbe pisatelja Verna. Ultralahko letalo je počasno letalo in premagati pot v 80 dneh bi res bil lep dosežek. Vendar pa je bil moj polet prvi brez spremljevalnih letal, bil bi prvi, ki bi to pot premagal sam. Pa seje žal ustavilo že v Minsku, kjer sem na dovoljene čakal 40 dni in tako izgubil polovico načrtovanega časa. Nato sem v Rusiji dobil še spremljevalca, kar je še upočasnilo pot, sem pa zaradi tega zapleta pridobil dobrega prijatelja. Teoretično je bilo še možno premagati pot v načrtovanem času, žal pa seje v realnosti izkazalo drugače. - Ko ste bili v zraku, se je bilo verjetno treba osredotočiti predvsem na delovanje letala... Ta avion nima avtopilota, čeprav dandanes le še malokdo leti brez njega. Zato moraš biti ves čas osredotočen, če zaspiš za 2 sekundi, že izgubiš smer. Poleg tega je takšen avion zelo občutljiv na vsakršne turbulence. Treba je ves čas paziti. Če sem hotel fotografirati, sem pač izpustil krmilo, nato pa ga zopet naravnal na pravo smer. Vseeno pa si v letalu sam, le s tistim kar imaš v glavi, in ker sem preletel veliko predelov, kjer ni žive duše, so mi tudi misli kdaj poletele svojo pot. - Vaša pot je bila v veliki meri odvisna od vremena, ki pa zna biti zelo nepredvidljivo, predvsem na tako dolgi poti. Ste se kdaj znašli v resni nevarnosti, ko je bilo vprašljivo, kaj se bo zgodilo? Matevž Lenarčič V bistvu je bil ves polet nepredvidljiv, saj seje vreme zelo hitro spreminjalo in ni bilo vedno v skladu z napovedjo, čeje sploh bilo možno dobiti vremensko napoved. To seje dogajalo predvsem v Rusiji. Ampak, če bi letel v skladu s pravili in se pri tem oziral še na vreme, sploh ne bi nikamor prišel! Bilo pa je tudi nekaj etap, ki so bile precej tvegane. Zelo napeto je bilo na poletu čez območje centralne Sibirije, kije bila med najinim preletom vsa v ognju in dimu. Pri tem je treba vedeti, daje to območje veliko kot vsa Evropa. Tri ure sva letela v ognju in dimu, vidljivosti sploh ni bilo! Ko sva se začela približevati letališču v Yakutsku in bi se morala spustiti še nižje, sva sprevidela, daje vendar preveč nevarno za pristanek, saj se nič ne vidi. Zato sva pristala na travniku ob reki Leni, kjer sva nato še tri dni čakala, da seje veter obrnil in odnesel dim. Ta avion nima avtopilota, čeprav dandanes le še malokdo leti brez njega. Zato moraš biti ves čas osredotočen, če zaspiš za 2 sekundi, že izgubiš smer. - Kaj pa, če bi prišlo do kakšne usodne napake med preletom morja, kako ste bili pripravljeni na to? Na takšen zaplet moraš biti vedno pripravljen, čeprav ni veliko možnosti, da do tega pride. Na avionu sem imel rešilni čoln, ki bi ga vašo potjo gotovo veliko. Se vam je kakšen kraj še posebej vtisnil v srce po svojih naravnih lepotah? Vsa narava je bila čudovita. Jaz sem se navadil uživati v majhnih stvareh, vsak trenutekje lahko zelo lep, vsak trenutek posebej je treba doživeti. Pri Narodnem parku McKinley sem sicer skoraj povozil losa, ki jih je tam ogromno. Ljudem gredo prav na živce, saj so tako zaščiteni, da jih še s svojega vrta ne smeš pregnati, pa čeprav ti v žvečijo solato! ’> lahko uporabil na morju, vseskozi pa sem bil oblečen v posebno obleko, nepremočljivo in s toplotno izolacijo, tako, da bi vsaj pol ure moral zdržati tudi v ledenem morju. To obleko sem preizkusil pozimi v Bohinjskem jezeru, kjer so bile - Ste na poti doživeli tudi bližnje srečanje z divjimi živalmi? Ne, in nad tem sem bil prav presenečen, saj sem prav s tem namenom letel nizko, da bi kaj videl. Ampak medvedi, ki jih je tam veliko, se čez dan skrivajo v zavetju razmere podobnem tistim v severnem morju. V letalu pa je še posebna naprava, ELT oddajnik, ki na določenih frekvencah oddaja signal, preko katerega te lahko locirajo in najdejo. Vsa pa je seveda odvisno od tega, kako pristaneš na vodi, saj je to težko izvedljivo, pri tem pa rabiš tudi.veliko sreče. Veliko ljudi je pri tem že umrlo. - Če se zdaj posvetiva še bolj prijetnim stvarem, ki jih je bilo med gozdov. Verjetno pa je svoje naredil tudi dež in slaba vidljivost. Pri Narodnem parku McKinley sem sicer skoraj povozil losa, ki jih je tam ogromno. Ljudem gredo prav na živce, saj so tako zaščiteni, da jih še s svojega vrta ne smeš pregnati, pa čeprav ti žvečijo solato! Še največ sem videl različnih ptičev, saj so mi bili, glede na to, da smo bili v zraku, še najbližje. - V Kanadi so se mediji zelo odmevno razpisali o vaših težavah z birokrati... Res je, že v Whitehorsu, kjer sem se ustavil po prvih težavah, smo poskusili s pomočjo medijev vso stvar pognati v tek. Po pristanku v Ottawi pa sem se s pomočjo znanca pilota začel še bolj intenzivno oglašati preko medijev. Moja zgodba je bila na naslovnicah dveh časopisov, pojavil sem se tudi na televiziji. Piloti so se tam zavedali, da je situacija res izredna in so po svojih kanalih začeli lobirati v moje dobro. Še zdaj pa hočejo razčistiti vso zadevo, saj pravega razloga za neodobren prelet ni. Birokrati so delovali po pravilih iz leta 1996, ta pa so zdaj že močno zastarela. Tehnika je v tem času močno napredovala, moje letalo je bilo zatorej že mnogo bolje opremljeno, z drugimi, boljšimi instrumenti, zato ni razloga, da ne bi izdali dovoljenja za ta prelet. - So vas tudi v Rusiji sprejeli tako navdušeno kot v Kanadi? Odmevnost je bila tam še večja kot v Kanadi. Naš kulturni ataše v Moskvi je stopil v stik z vsemi večjimi mediji v Rusiji: CNN, BBC, Reuters... Na vsakem letališču pa meje obvezno pričakala ekipa lokalne televizije in časopisa. To je seveda razumljivo, saj se tam ne dogaja veliko. - Mediji so vas povsod lepo sprejeli, kaj pa ljudje? Vsepovsod najdeš izjemne ljudi, povsod so bili pripravljeni pomagati. Razlika med Rusi in Kanadčanije bila predvsem v njihovem standardu. V Rusiji ljudje umirajo od lakote, ko pa preletiš Beringov preliv je situacija povsem drugačna.Tam vsak Eskim mesečno dobi 2.000 dolarjev donacije, zato ne lovijo rib za preživetje, ampak iz čistega dolgčasa, saj nimajo kaj delati. Sicer pa so v Kanadi ljudje manj oseb-ni, verjetno zaradi večje povezanosti s svetom, medtem, ko so ljudje v Rusiji zaradi trdega življenja bolj pristni. - Za naslednje leto načrtujete nov polet. Verjetno po drugi poti... Moje letalo, Modra strela, je trenutno v Montrealu, kjer ga poskušam prodati, zanimanje zanj je veliko. Žal se na ta način izgubi veliko denarja. Vendar je v Kanadi in tudi drugje ta avion tako znan, da bi z njim težko letel naprej. Z njim sem hotel tudi zbežati iz Kanade, vendar so iz danske civilne uprave za letalstvo sporočili, da mi bodo, ob morebitnem pristanku na Grenlandiji, letalo zaplenili, zato sem to misel opustil. Nov polet načrtujem z novim letalom, ki bo drugače zasnovano in predvsem hitrejše. Kar se poti tiče, obstajata dve varianti. Pot bi lahko potekala preko Bližnjega vzhoda in Indije na Kitajsko, Japonsko in od tam na Aljasko, vendar je ta pot vprašljiva zaradi kriznih žarišč v arabskih deželah. Lahko pa, da se bom odločil za varianto preko Mongolije. - Lahko pričakujemo izid nove knjige? Vsekakor, vtisov je ogromno, na vsaki etapi za eno knjigo. Se pa letos že intenzivno pripravljam na nov poskus, ki ga nameravam izvesti drugo leto, zato bo to moralo malce počakati. - Se počutite predvsem pustolovec ali je v ospredju v vas fotograf oz. alpinist? Ne morem reči, kaj od tega sem. Verjetno nič. Živim pač tak način življenja kot ga. Into je to. Lahko bi rekel, daje v meni neka kombinacija vseh treh in verjetno še kaj več. - Na svoji poti ste se morali ubadati z mnogimi težavami, bi lahko tudi za vas držal naslednji izrek: šele visoko v zraku človek vidi, kako je svet majhen in nepomemben, kaj šele človekove težave... To verjetno ni povezano samo z letenjem, vsak človek ima določene stvari, ki jih rad počne, in takrat se znajde na nek način izven tega sveta. Tisto stvar, ki jo res rad počneš, zato počneš stoodstotno, v njej uživaš in na ostale stvari ne misliš. Je pa res, da se pri letenju mogoče lažje distanciraš od sveta in njegovih težav, saj si dobesedno nad njim. Pogovarjala se je Tatiana Golob Vsak človek ima določene stvari, ki jih rad počne, in takrat se znajde na nek način izven tega sveta. Tisto stvar, ki jo res rad počneš, zato počneš stoodstotno. Naša anketa Evropski dan brez avtomobila Ker je ta teden v znamenju mobilnosti in je v nedeljo, 22. septembra, evropski dan brez avtomobila, smo mimoidoče povprašali, kaj jim avto pomeni v vsakdanjem življenju in če sploh vejo kakšen dan je to nedeljo? Slapnik Marko, Logarska dolina V službo se zaradi večje razdalje peljem z avtomobilom, če pa bi imel možnost, bi se rajši vozil s kakšnim drugim prevozom. Za evropski dan brez avtomobila vem in če bo možno bo moj avto nata dan ostal vgaraži. Kadarse leda, grem okoli zelo rad tudi peš. Nataša Bele, Nazarje V službo se vsakodnevno vozim z avtom, obstaja tudi možnostjavnega prevoza, vendar so avtobusne povezave slabe, pa tudi sicer se rajši peljem z avtomobilom. Za dan brez avtomobila vem, ampak pri meni ni dneva, ko ga ne bi uporabila in verjetno ga bom tudi na ta dan. Rado Brinovec, Brezje pri Mozirju Na delo se vozim z avtom, predvsem zato, ker cela družina dela v isti tovarni in se v službo vozimo skupaj. Drugače pa bi se mogoče vozil s kolesom. Z avtobusom se ne bi mogel voziti, preprosto zato, ker ni pravih avtobusnih povezav. Za evropski dan brez avta nisem vedel, ampak v nedeljo ga verjetno ne bom uporabil. Marko Golob, Mozirje Ker delam v domačem kraju, hodim v poletnem času v službo predvsem peš, pozimi pa se rajši pripeljem z avtom. Sicer pa zelo rad kolesarim in, če bo v nedeljo lepo vreme, bom avto pustil doma in se podal ven s kolesom. Milan Zavolovšek, Ločja vas Ker delam po evropskem času, to se pravi, da delam praktično ves dan, sem prisiljen uporabljati avto. Na delo sem se vozil tudi z avtobusom in ta načih mi vsekakor bolj ustreza, žal pa ni možen. Če bi lahko izbiral, bi verjetno izbral kolo. Za dan brez avtomobila sicer nisem vedel, vsekakor pa ga bom preživel brez avta, tako kot že veliko nedelj doslej. Rok in Janja Skok, Potok • V šolo se voziva s kombijem, rajši" pa bi se s kolesom. V avtu nama ni vedno všeč, sploh poleti, koje prevroče. Doma veliko kolesariva, rada pa tudi hodiva peš, predvsem na kakšne sprehode v gozd. © Tekst in foto: Tatiana Golob KJER OSEL LEŽI, TAM... Divje kopališče je lahko Savinja s svojo lepoto, ki jo kazijo le razne laboratorijske raziskave vode, skozi vse poletje privablja osvežitve željne kopalce. Eno izmed najpriljubljenejših kopališč je v Soteski, tik ob regionalni cesti, ki ga obiskujejo trume kopalcev iz celotne savinjske, pa tudi šaleške doline. človekovo popolno ugodje poskrbeti tudi za ostale potrebe. Ni dovolj voda, v kateri se ohlajajo razgreta telesa. Prav pride tudi kakšen sok, pivo, sendvič in še kaj krepkejšega. Razumljivo bi bilo tudi, da bi nastale odpadke vsakdo odnesel s sabo domov. Ažal,temu nitako. Prizori, kot je na fotografiji, posnet v Soteski, niso redki. Kdo je torej odgovoren za čistost našega okolja? So to razne službe, društva in posamezniki, ki zapisane v smo to morebiti ljudje sami, pa čeprav z vsemi muhami in raznovrstnimi nagnjenji? Najlažje je odpadke naložiti v avto in jih odpeljati za vodo ali v gozd. A kako dolgo bomo lahko s tem živeli, vedo že najmlajši, ki jim vzgojiteljice v vrtcih prepovedujejo odmetavanje papirčkov vsevprek. Očitno lepe manire z leti izginejo. Vsaj pri nekaterih. TEKMOVANJE GASILSKE ZVEZE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Na tekmovanjih se med otro Ic i :i- -’-G r& - j? 1 r,t i 3 t i •% n ■ j®! P Ä ' kf ft$ Prisrčen stisk roke Lovrenca Arniča in vrhunske violinistke Maje Cerar (foto: Jože Miklavc) in dela v odgovoril, daje eden od očetovih vrel-skedoline cev ustvarjanja bila prav njegova lkz', Del številčnega (foto: J A domačija oziroma, daje celo ^ življenje govoril: "Jaz črpam » M iz Raduhe." Poleg neskončnega aplavza publike, so čestitke dirigentu, izjemni solistki Maji Cerar in orkestru izrazili tudi župan občine Nazarje Ivan Purnat in ravnateljica Simfoničnega orkestra ože Miklavc) osnovne šole iz Luč Valerija Robnik, direktor RTV Slovenja pa je povedal, da je bil to zgodovinski dan tudi za orkester, saj je bil skladatelj, po katerem se imenuje, rojen v teh krajih, poleg tega pa je dirigentsko palico vihtel njegov sin, Lovrenc Arnič. Vesna Petkovšek Ko zlezem na Uršljo, mi ves svet leži pod nogami Avtor: Janja Trogar, Radegunda Morje nas uspava Avtor: Marijana Glušič, Mozirje Na natečaju lahko sodelujete z eno fotografijo, ki jo opremite z naslovom. Vsak teden bomo objavili do tri od prispelih fotografij, na koncu akcije, sredi septembra, pa bomo izbrali tri naj fotografije, katerih avtorji bodo prejeli uporabne nagrade: 1. Komplet filmov (5) PROFOTO KODAK 100/36 2. Razvijanje2filmovin izdelava fotografij 3. Album za 200 fotografij Fotografije lahko pošljete v elektronski obliki na naslov savinjske.novice@siol.net ali po pošti na naslov Savinjske novice, Savinjska cesta 4, s pripisom NAJ FOTOGRAFIJA. Na vašo željo vam bomo fotografijo vrnili. Romantičen sončni zahod Avtor: Natalija Vršnak, Ljubno ob Savinji PRVI SIMFONIČNI KONCERT V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Dolg aplavz za Lovrenca Arniča in Majo Cerar n Obnovljena kapelica Krajani Kokarij in okolice so pred kratkim obnovili bližnjo kapelico, ki sodi k cerkvi Kamenske matere božje v Kokarjah. 102 leti stara kapelica je bila v slabem stanju, saj jo je načel zob časa, zato so jo krajani obnovili kot pomembno kulturno obeležje in sakralni objekt. Prvotno kapelico so dali zgraditi nekdanji domačini, ki so leta 1900 prepluli ocean s parnikom in srečno pristali v obljubljeni deželi Ameriki, kakor so odšli »s trebuhom za kruhom«. Takratni dobro-delnež»Mkrin«, ki je dai kapelico postaviti, je v kapelico velel postaviti kipec Kristusa kralja, ki je zdaj skupaj z vsemi risbami in freskami Ijen, Zidarska, pleskarska in umetniška dela so veljala okrog 450 tisoč tolarjev, ki sojih prostovoljno zbrali tamkajšnji krajani. Dela sta izvedla mojstra Vili Matko iz Braslovč in Peter Bizjak, s Polzele. Menda je najzaslužnejši za obnovo Jože Flere, »Filipe«, kije ob obnovi svoje »vaške vile« naročil delo mojstroma tudi za obnovo kapelice, krajani pa so Obnovljena kapela v Kokarjah pri mostu (foto: Jože Miklavc) složno pristopili k skupni akciji. Blagoslov kapelice bo izveden v naslednjih dneh. Jože Miklavc KOKARJE Vsaka mama je dobra mama... Na kmetiji Spodnji Tevč v Raduhi je letos poleti domača psička povrgla sedem majhnih psičkov. Istočasno je brez mamice ostal tudi majhen jagenček. Kljub svojemu podmladku je psička velikodušno posvojila in dojila tudi jagenčka. račun za naj mlajše \ / ÜST *# gBf r* ft®1 m 'tTT7i Y"\ v)) m Toli račun je tekoči račun, ki ga v banki odpremo na ime vašega otroka. Na račun lahko, tako kot na vsak navaden tekoči račun, polagate denar ali ga dvigate v poslovalnicah banke ali pri bankomatih. Posebnost Toli računa je njegova povezava s kartico Toli - to namenjamo vašemu otroku. Kartica Toli je prava pametna kartica, s katero bo vaš otrok lahko sam polagal svoje prihranke v Tolimat in se tako učil varčevanja. Kaj je Tolimat? Tolimat je prijazen stroj, prirejen posebej za otroke. Otrok vstavi svojo Toli kartico v Tolimat, ta prepozna otrokovo ime in priimek ter njegov račun. Tolimat sprejema pologe tako kovancev kot bankovcev in skupni znesek vloženega denarja zabeleži na Toli račun. Tolimat ob vsakem pologu otroku izda potrdilo o vplačanem znesku in nagradno nalepko. 7 nagradnih nalepk, nalepljenih na poseben kartonček prinese nagrado! Vabimo vas, da skupaj s svojim otrokom obiščete Pikin festival, ’ ki bo potekal od 23. 9. do 28.9. v prostorih Rdeče dvorane v Velenju, oziroma katerokoli poslovalnico Nove Ljubljanske banke, Divizija Velenje, kjer vam bomo z veseljem razložili vse podrobnosti. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Divizija Velenje Informacije o Zgornji Savinjski dolini na internetu Kako so se zdravili naši predniki Piše: Aleksander Videčnik Veliko smo že pisali o nekdanjih zdravilcih. Zanimivo je prebirati modrosti naših prednikov. KAKO ODPRAVITI KURJA OČESA Obeli in razsekaj nekaj česna v kašo, ter ga naveži na kurje oko. Čez nekaj dni odstrani česen obenem s kurjim očesom. Najenostavnejše sredstvo za odpravo kurjih oči je kopel, umivaj noge vsako jutro in zvečer v mlačni milnati vodi in odstranjuj pomalem kurje oko. Tudi gorka voda, v kateri je kuhinjska soda, zmehča kurje oko, pomalem ga lahko povsem odstraniš. KAKO USTAVIŠ KRVAVENJE Vsako zunanje krvavenje ustaviš takoj, če namočiš nekaj razkužene vate v vroči vodi, ter jo položiš na krvaveče mesto. Sredstvo je uspešno tudi, če so prebite glavne žile. Zanesljivo sredstvo je tudi podveza dotičnega uda, posebno roke ali noge. Krvavenje iz nosa ustaviš s solno raztopino, ki jo vdihavaš pri zaprtih ustih skozi nos. Notranje krvavenje ustaviš s kapljicami železne klorove tekočine, kakih deset kapljic, dobi pa se v lekarni. ODSTRANITEV SMETI IZ OČESA Izpiraj ranjeno oko z vodo v kateri je raztopljeno precej sladkorja. To velja za boleče oko. Smet pa odstraniš, če potegneš gornjo trepalnico čez spodnjo. Pomaga tudi, če kaneš čitega oljčnega olja v dotično oko, nikdar pa ne drgni očesa. ČE SE Tl DELA BULA V GRLU Napravi prilepek (verjetno obliž, op. A.V.) iz moškega vrednjaka in lastovičjega gnezda, kar skupaj zmešano z mlekom popari, to naveži za 24 ur na vrat. BRADAVICE Hrastovo skorjo razreži na majhne koščke in jo kuhaj dolgo časa v vodi. S to kašo si umivaj vsak dan bradavico, ki po osmih dneh izgine. ČRV Če čutiš kljuvanje v prstu, vtakni hitro prst za deset minut v kafrin špirit, obriši prst in ga pomoči v kafrino olje. Dobro je tudi, če močiš prst v slan krop, zelo učinkovit je tudi terpentin. DIVJE MESO Če ti zraste divje meso, potrosi nanj prah iz ko- renin navadnih borovnic. Tudi ribana čebula in olje dobro zmešana z oljem pomaga, če to zmes polagaš na divje meso. SREDSTVO PROTI DRISKI Skodelico čokolade si kuhaj na dobrem črnem vinu, brez dodatka mleka ali vode. Ta pijača krepi PASTIR NA MENINI Tam je nekoč vesel fantič pasel živino. Dan mu je menil v petju, žvižganju in vriskanju. Takega je nekega dne našel knez, ki je prišel iz Gornjega Gradu na lov. Knezu seje zdelo čudno to veselje revnega fantiča, pa ga vpraša, zakaj se tako prešerno obnaša. Fant mu odvrne, daje nad njim neskončno nebo, kot nedolžno oko. Ptički mu pojejo in sončece ga greje ves dan, mar to ni nič? Knez seveda ni razumel, kako je lahko nekdo, ki nima nič, tako vesel in srečen. Nekega dne je v gradu zbolel in nihče od zdravilcev mu ni znal pomagati. Poklical je najmo-drejšega človeka v Zadrečki dolini. Ta pa mu je svetoval, da naj poišče človeka, ki nikoli ne toži. Od njega naj kupi cokle. Te mora potem obuti in ozdravel bo. Knez seje takoj spomnil na pastirja z Menine. Naročil je svojemu služabniku, da na Menini poišče veselega pastirja, naj mu da mošnjiček zlatnikov za njegove cokle in ga lepo pozdravi. Toda ko se služabnik vrne v grad brez coklov, se knez razhudi in vpraša, ali je dal fantu mošnjiček z zlatniki. Služabnikje zatrdil: "Seveda sem mu jih želodec, pije pa se zjutraj in zvečer. Tudi borovnice ali ruski čaj se obnesejo, seveda brez sladkorja. GARJE Kuhaj žajbl, rožmarin, rman, preslico, brinjeve jagode, trpotec, koprive in pelin. S tem si načeta mesta na telesu maži. naših krajev dal, toda pastir skače bos naokoli in nima niti coklov. Knez seje srčno nasmejal in resnično ozdravel. PASTIR NA ROGATCU Na rogatcuje nekoč živel pastir, kije imel posebno piščal, na katero je veliko in veselo piskal. Na neki strmi skali je nekega dne zagledal lepo žensko z razpletenimi zlatimi lasmi, ki ni mogla nikamor, saj je v strmini zašla. Pastirji je želel pomagati nazaj domov. Vprašal joje: "Povej, dobra žena, kje domuješ, da te ponesem domov." Odgovorila mu je: "V oni zijavki sem doma, če moreš me reši." Pastir seje domislil, da bi lepa ženska lahko bila Žalik žena. Res ga je vprašala: "Za plačilo ne boš vprašal?" Toda pastirje menil, da nima drugega kot piščal, ona pa je tudi revna - in kaj bi sploh govorila o plačilu. Pastirje smeje dejal: "Želel bi si, da bi vsakdo, ki sliši mojo piščal, zaplesal." Žena muje velela zapiskati inje takoj odplesala v svojo zjavko. Tako je piščal postala čudežna. S piskanjem si je poslej služil obilno odmerjen kruh, pa ne le na planini. ^sterno state fotografije Slika je bila posneta leta 1937, ko je slavil svojo zlato mašo župnik Jakob Kitakv Bočni. Od skupine na sliki so živi še Marija Hren, Malka Mavrič in Marija Manfreda. Sliko nam je poslala Ida Štiglic iz Bočne. Moralo je biti nad vse slovesno, saj so celo streljali z možnarji, na sliki so namreč vidni tudi streljalci z možnarji. Pripovedke iz ‘Brimiegp Sp. Rečica 65, 3332 Rečica ob Savinji Telefon mlin: 58 35 330 Stanovanje: 58 35 204 GSM: 041 354 556 NASI IZDELKI: ■ - Pšenična bela moka - Pšenična polbela moka - Pšenična krušna moka - Pšenična polnozrnata moka - Pšenična krmilna - Pšenični otrobi -Ajdova moka - Ajdova kaša - Ržena moka - Koruzna rumena moka - Koruzna bela moka - Koruzni zdrob -Ječmenova moka -Ješprenj - Prosena kaša - Pirina moka H W\ m E USLUGE: Mletje pšenice na valčni mlin Mletje ostalih žit na kamen Šrotanje žit za krmo Boštjan Kolenc s.p., Spodnja Rečica 65, 3332 Rečica ob Savinji DELOVNI CAS: Tor., sre., čet., pet., od 9. do 12. ure in sob. od 8. do 12. ure POSAMEZNO, VSAKEMU IZ SVOJEGA ŽITA MELJEMO: Tor., sre., čet., pet., od 14. do 16. ure in sob. od 8. do 11. ure VETERINA MOZIRJE d.o.o. Cesta na Lepo Njivo 10, Mozirje, tel.: 839-02-20 ZDRAVSTVENO DEZURSTV Ì9-02-20 Hl Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. Veterinarska postaja Mozirje, tel 839-02-20,839-02-21. %SÌSÉSI •'SilllSlIl 5831-017, 5831-418, Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. ANŽE AVTOSERVIS Janez Janže, s.p. Letuš 81, 3327 Šmartno ob Paki, Tel.:03/891-50-60, 891-50-61 in GSM: 041/707-287 - VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO MOTORNIH VOZIL - AVTOVLEKA, ROČNA AVTOPRALNICA, SERVIS ■ DIAGNOSTIKA VOZIL ■MONTAŽA IN PRODAJA VSEH AVTO STEKEL ■ PRIPRAVA AVTOMOBILOV ZA TEHNIČNI PREGLED ■ POSREDOVANJE - ZAVAROVALNIŠTVO ADRIATIC ■ MONTAŽA IN PRODAJA PNEVMATIK Na zalogi tudi rabljena vozila VEUIiA AKCIJA zimskih profilov pneumatik KUMHO, BRIDGESTONE in MARSHAL ter obnovljeni profiti BANDAG ODKUPUJEMO HLODOVINO LISTAVCEV (bukev, javor, češnja, kostanj) Cena po dogovoru, plačilo takoj! Telefon: 041 629 579 O 1. Jesenska setev ozimne pšenice v težjih razmerah Med sortami, ki je na pozne setve bolj občutljiva, je sorta Žitarka. Zato je to sorto in sorte ' Lara, Lenta, Krona in Luna potrebno čim prej posejati. Med sortami, ki dobro prenašajo tudi pozne roke setve so sorte Ana, Marija in Profit, le da v teh primerih strokovnjaki priporočajo zaradi slabših pogojev rasti in slabšega razraščanja 10-15% semena več. Vse ostale priporočene sorte ozimne pšenice priporočajo posejati do 20. oziroma najkasneje 25. oktobra. 02. Jesenska obdelava tal I Pri obdelavi težjih tal posebej pazimo, da jih pri pripravi močneje ne stlačimo. Zato je za jesensko obdelavo tal smiselna uporaba traktorjev s širšimi pnevmatiki, ki pa je žal pri opremi naših traktorjev še zelo redka. Oranje, če je le možno, opravimo pri primerni vlažnosti, oziroma pri čim manjši razmočenosti tal. Če so bila tla pri oranju prevlažna, pustimo brazdo par ur, da se malo presahne, potem pa opravimo predsetveno pripravo z vrtavkasto brano, če pa te nimamo, pa s krožno. 03. Orjite pred slano Neprezimne strniščne psoevke kot so facelija in oljna redkev (muoia) je smiselno jeseni zmulčiti in zaorati pred nastopom močnejših jesenskih slan. Te posevke nizke temperature uničijo, zato je skupna masa rastlin po prvi slani precej manjša. 04. Gnojiti - da ali ne? Uporabo gnojnice pred zaoravanjem strniščnih dosevkov za zeleno gnojenje jeseni stroka odsvetuje, če boste imeli njivo do spomladi brez posevka. Gnojenje z gnojnico in hlevskim gnojem jeseni opravite pred setvijo ozimnih žit, saj bodo vzniknile rastline v jesenskem in zimskem času koristno porabile hranila in seta, posebej dušik, ne bo izpiral v podtalnico. ©5. Zatiranje plevela Jesenska uporaba herbicidovje smotrna na njivah, na katerih je zgodaj spomladi zaradi moče težko opraviti pravočasno škropljenje s herbicidi. Za zatiranje enoletnih plevelov v žitih po vzniku ozimnih žit, ko že imajo razvita najmanj dva lista, lahko uporabljate enake pripravke kot pri zatiranju plevelov po setvi ali zgodaj spomladi. Za uspešno zatiranje plevelov je potrebno, da so temperature v času škropljenja nad O stopinj, naslednje dneve po škropljenju pa lahko padejo tudi pod ničlo. 06. Skladiščenje krompirja Na skladiščenje moramo misliti že, ko načrtujemo pridelavo, saj je pomembno, kakšno sorto krompirja bomo izbrali in za kaj krompir sploh pridelujemo. Praviloma zgodnjih in srednje zgodnjih sort ne skladiščimo dlje časa. Za dolgotrajnejše skladiščenje so najprimernejše: agria, bright, carlingford, cvetnik, desiree, fianna, frisia, kennebec, navan in romano. Pri skladiščenju semenskega krompirja tudi ne smemo uporabljati sredstev proti kaljenju in moramo vzdrževati normalno kaljivost le s pravilno izbiro skladiščne temperature, brez nepotrebnih toplotnih šokov, ki zmanjšujejo energijo kaljenja. 07. Pridelovanje česna Česen dobro uspeva na globokih, srednje težkih, vendar toplih tleh. Na prevlažnih tleh lahko čez zimo propade. Za dober pridelek zahteva boljša tla kot čebula. Najboljši pred posevki so krompir, zelje in druge kulture, ki tla dobro prerahljajo in jih pustijo nezapleveljena. Jesenski česen je treba posaditi do konca oktobra. 8. Izbira pluga za jesensko oranje Stroka priporoča nabavo pluge ožje 'širine delovnih teles. Ta naj ne presega 14 col delovne širine enega delovnega telesa v izvedbi valjaste in spiralno zavite daljše deske. Takšna izvedba pluga je primernejša za oranje težjih tal, preoravanje ledin in sejanih travnih površin, katere pridobivanje vedno večji delež v kolobarju. Površinska priprava tal je primernejša pri upo- O Vodovod in ključavničarske storitve Dolinar Branko s.p., Spodnja Rečica 3, 3332 Rečica ob Savinji Tel.: 03 58 35 359, 041/394 659 rabi obračalnih plugov; kakovostni so vogel noot, lanssberg, lemke, kver-neland, regent... 09. Setev ozimne pšenice in drugih ozimnih žit Ozimno žito naj ne pride na isto njivo pogosteje kot vsako tretje leto, še boljši je širši kolobar. Najnižji pridelek se doseže pri pridelovanju pšenice za pšenico. Zelo dobri predposevki so za ozimno pšenico enoletne legiuminoze (detelje) in travno deteljne mešanice ter večletne travno deteljne mešanice, saj razplevelijo njive in jih obogatijo z organsko snovjo. Dobri predposevki so krompir, sladkorna pesa in oljna ogrščica, nekoliko slabši pa v večini let koruza, ki ponavadi zapustijo njivo zelo pozno. Zato bi morali že ob izbiri hibrida koruze razmišljati o jesenski setvi in se odločati za zgodnejše hibride ali pa za pridelavo silažne koruze, ki jo prej pospravimo. 10. Kdaj sejati ozimine? L r|| V povprečnih letih so se za setev pšenice najboljše pokazali roki setve med 10. in 20. oktobrom, za setev ječmena med 1. in 15. oktobrom, isti čas pa je najbolj primeren tudi za setev ozimne rži in tritikala. V bolj hladnih in vlažnih jesenih so boljši rezultati doseženi pri zgodnejših setvah, v letih s toplimi dnevi, posebej v oktobru, pa so bili doseženi tudi dobri pridelki pri poznejših setvah. ®11. Kako pripraviti tla? Osnovno oranje za setev ozimnih žit je treba opraviti najmanj 7 do 10 dni pred setvijo, da se ornica sklene s podtaljem. Globina oranja je odvisna od vrste tal in predposevka; giblje se od 18 do 25 cm. Na zelo plitvih tleh pa globino oranja uskladimo z globino živice. Če boste za gnojenje uporabljali organska gnojila, kot so hlevski gnoj ali gnojnica, te raztrosite neposredno pred oranjem in jih dobro zaorjite. Tako boste dosegli največji izkoristek hranil iz organskih gnojil. ©12. Ko pšenica sledi krompirju,... ... ki ni zapleveljen, oranje ni vedno potrebno, temveč njivo pognojimo in obdelamo s predselvenikom ali vrtavkasto brano, zravnamo s predsetvenikom in opravimo setev. —j-> m /rs Pneumatic IWU center NAZARJE VSE KAR POTREBUJE VAS AVTO ZA VARNO VOŽNJO POZIMI, DOBITE PRI NAS. il a m »I i m [oJUl ODPRTO: pon. - pet. od 8.00 do 18.00 ure sobota od 8.00 do 12.00 ure Lesarska cesta 45, 3331 NAZARJE servis Janez Marolt, s.p. Mozirje Naslov: SERVIS GUM MAROLT s.p., Cesta v Loka 10, 3330 Mozirje Telefon: 03/ 839 42 70, fax 03/ 839 42 71, GSM 041/ 690 004 :_j Poslovne enote: - Prihova 21,3331 NAZARJE Tel.: C03] 839-48-10, GSM: 041/636-216 - Prešernova 7, 9240 LJUTOMER Tel.: (021 584-84-73 Na zalogi AKUMULATORJI, OLJA in ostali nadomestni deli NOVO V POSLOVNI ENOTI LJUTOMER Na zalogi imamo rezervne dele za traktorje ZETOR, URSUS, IMT, TORPEDO - DEUTZ, FIAT, BCS - deli za kosilnice, SIP Šempeter - kompletni program, CREINA - deli, itd. Pokličite danes, jutri vas čaka paket na vaši pošti. NAD 1.500 SIT SO STROŠKI POŠILJANJA FIRME GAMIT! GAMIT Varpolje 58, Rečica ob Savinji prodaja originalnih nadomestnih delov za traktorje ZETOR 13. Dušik za jesenski razvoj Za jesenski razvoj potrebuje pšenica okoli 40 do 60 kg čistega dušika na hektar. Količina je odvisna od rodovitnosti tal, gnojenja predposevka z organskimi in mineralnimi gnojili, vsebnosti humusa v tleh in časa setve. Na zelo rodovitnih njivah, kjer je gnojeno z velikimi količinami organskih in mineralnih gnojil, pa lahko včasih jesensko gnojenje celo opustimo. Takšno odločitev pa lahko sprejmemo samo v primeru, če imamo na razpolago rezultate analize zemlje, ki nam pove, kakšna je založenost zemlje s fosforjem in kalijem, koliko je humusa in ali so tla morda prekisla za normalen razvoj rastlin. Strošek analize zemlje se nam povrne že s prihrankom gnojil v prvem letu, saj bomo gnojili samo toliko, kolikor rastline potrebujejo. 14. Kisanje zelja Pazimo, da zelja ne gnojimo preveč z dušikom, saj pospešuje masleno vrenje in vpliva na pojav sivkastorjavega zelja (in repe). Režemo na 2 do 4 mm debele rezine, prej odstranimo neustrezne zunanje liste. Največ napak se naredi pri soljenju; solimo enakomerno v koncentraciji 2 do 2,5% NaCI na količino zelja. Zagotoviti je treba 10 do 25% obtežitev. ©15. Pridelovanje motovilca Motovilec ima skromne zahteve po toploti; raste še pri temperaturi 4 stopinje inje odporen do-15 stopinj. Nizke temperature lažje prenese pod snežno odejo. Seme kali pri temperaturi nad O stopinj. Čeje temperatura tal 10 stopinj, vzkali v 16. dneh. Tudi za vlago ni preveč zahteven. Lahko ga pridelujemo za krompirjem, zgodnjim zeljem, kumarami ali kol-erabico. Predposevekje lahko tudi čebula, česen, korenček in druge vrtnine. 16. Obnova pašnikov s preoravanjem 1 L«/ Najugodnejši čas setve je po drugi ali tretji rabi (5. do 20. sep-tember). V tem času so najugodnejši pogoji (vlaga, toplota) za rast novih sejančkov. V tem roku setve utrpimo najmanjši izpad pridelka (le en odkos) v proizvodnem letu. Do prve spomladanske rabe se ruša dobro razvije in pričakujemo lahko normalen odkos. Prihova 36, NAZARJE, tel. 03/839-48-86 faks: 03/839-48-87 VABIMO VAS K NAKUPU KVALITETNEGA SVEŽEGA MÉSA IN MESNIH IZDELKOV TER SVEŽE IN ZAMRZNJENE MORSKE IN SLADKOVODNE RIBE VfiBL J€NI V N FISO M6SIMICÖ IN RIBRRNICO! j Fanika Jurjevec, Dragica Plesnik, Petra Marolt, Šport center Prodnik Na Razpotju, Logarska d. Grabenček, Mozirje Marjeta Bezovnik, Kegljišče, Ljubno Mitja Felicijan, Silvija Forštner, Grad Vrbovec, Nazarje Bar Gams, Mozirje N A3 natakar/iga Lestvica devetih naj: Betka Ročnik, Semprimožnik, Homec Helena Pečovnik, Pizzerija 902, G. Grad Urška Poplas, Pri Urški, Bočna Sledijo: Majda Funtek 47, Miloš Pečovnik 42, Marija Kaker 41, Renata Kramer 33, Anja Mikek 30, Rok Potisek 23, Stane Pfeifer 19, Mojca Korenjak 19, Maksima Mlačnik 17, Blaženka Bezovnik 14, Nada Praprotnik 10, Marjan Prodnik 7, Renata Stenšak 7, Jožefa Jurek 6, Monika Dečman 6, Deja Mavrič 6, Marija Štiglic 5, Polona Podsedenšek 4, Ivica Krivec 4, Branko Šuštarič 4, Jožica Praznik 3, Fanika Robnik 3, Boštjan Polak 2, Daniel Polak 2, Branka Pistotnik 2, Nada Suhoveršnik 1. Vsi, ki želite podpreti svoje najljubše natakarice in natakarje, lahko Savinjske novice kupite na naslednjitKprodajnim mestih v dolini: TUŠ Nazarje; Savinja Nazarje; Trgovina Bohač, Nazarje; Bencinski servis Savinja, Nazarje; Blagovnica Mozirje; Papirnica Mozirje, ZKZ Ljubija; Savinja Rečica ob Savinji; ZKZ blagovnica, Ljubno ob Savinji; Trafika Nareks, Ljubno ob Savinji; Papirnica Kranjc, Gornji Grad; Savinja Gornji Grad, ZKZ blagovnica, Gornji Grad, ZKZ Šmartno ob Dreti, ZKZ Luče in ZKZ Solčava. 24. ptembra zaključujemo akcijo. Glasujete v in sodelujte v nagradnem žrebanju!!! # Računalniška mizica, ki jo podarja podjetje Glin K&M iz Nazarij. # Univerzalni kuhinjski aparat (multipraktik), ki ga podarja podjetje BSH Hišni aparati iz Nazarij. B/S/H/ # Osvežilec zraka, ki ga podarja podjetje Kovinoplastika Benda iz Nazarij. ^ K O V I N O P LASTIKA MMPA G LASOV N ICA - NAJ NATAKAR/NAJ NATAKARICA Glasujem za:____________________________________ ki je zaposlen(a) v: jt * Moje ime in priimek: Naslov:______________ 2, éntSefJl > Andreja! Za tvoj 20. rojstni dan ti želimo, da se ti izpolnijo Domači Tvoji Andreja, Patricija in Valentin. želimo ti hitro okrevanjè in predvsem veliko zdravja! Franci, Veselje podaljšuje življenje in utrjuje zdravje. Hvala vsem, ki ste se z nama veselili rojstva najine drage hčirkice Sare. Nataša in Tomaž! Pijača, ki se je nikoli ne naveličaš, je voda; sadež, ki se ga nikoli ne naveličaš, je otrok. Našemu prijatelju Marku Slapniku ob radostnem dogodku čestitamo vsi iz uredništva Savinjskih novic! cJ ____________________ NK ERA ŠMARTNO OB PAKI - 8. KROG Sl. MOBIL LIGE Pomembna zmaga v Gorici Po nesrečnem pokalnem porazu »Šmarskih vijolic« doma, proti Vega Olimpiji, smo se vročega gostovanja v Gorici kar nekoliko bali. Izkazalo pa seje obratno, saj so varovanci Boruta Jarca še enkrat dokazali, da so pravi mojstri gostovanj in premagali do sedaj neporaženo Gorico kar na njihovem igrišču. Derbi kroga med Koprom in Olimpijo seje končal brez zmagovalca, prav tako pa nismo videli gola v Dravogradu, ki je gostil Maribor Piv. Laško. Izredna predstava Šmarčanov v primorski prestolnici in sploh prvi poraz Gorice v dosedanjem poteku prvenstva, bi lahko na kratko komentirali izid primorsko-štajerskega obračuna. Trener Jarc je z premišljeno taktiko zaprte igre in hitrimi protinapadi presenetil vse v vrstah goriških vrtnic, svoje pa je k zmagi spet dodal odlični vratar Sraga. Franjo Pukart ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 2. KROG Rezultati 8. kroga lige Si. mobil: Gorica : ERA Šmartno 1 2 (1:2) Sport Line Koper : Vega Olimpija 0 0 (0:0) Dravograd : Maribor Piv. Laško 0 0 (0:0) Ljubljana V&V : Mura 3 1 (0:1) CMC Publikum : Relax Korotan 0 0 (0:0) Rudar Velenje: Primorje 3 1 (2:0) Lestvica po 8. krogu: 1. Sport Line Koper 8 5 2 1 11 : 9 17 2. Vega Olimpija 8 4 3 1 8 : 5 15 3. Dravograd 8 3 3 2 10 : 6 12 4. Gorica 8 2 5 1 11 : 8 11 5. Rudar Velenje 8 3 2 3 10 : 7 11 6. Primorje 8 3 2 3 12 :12 11 7 Maribor Piv. Laško 8 2 5 1 8 : 5 11 8. ERA Šmartno 8 2 5 1 8 :10 n 9. CMC Publikum 8 1 5 2 12 :13 8 10. Relax Korotan 8 1 4 3 5 : 8 7 11. Ljubljana V&V 8 1 3 4 8 :15 6 12. Mura 8 1 1 6 5 :10 4 Samo še Davidov Hram brez izgubljene točke Le dva kroga sta za nami, pa imamo samo še eno ekipo z maksimalnim izkupičkom točk, kar samo potrjuje kvaliteto in izenačenost najmočnejše lige v dolini. Poldas je po katastrofalnem porazu z ASC 2000 še edini brez točk. Lestvica se počasi formira po kvaliteti, kot smo jo pred sezono tudi pričakovali. Zelo dobro seje na začetku znašla gornjegrajska ekipa ASC 2000, ki seje po visoki zmagi nad Mozirjani zavihtela tik pod vrh, Razborje z enakim številom točk in pomembno zmago nad Šampinjoni zaseda tretje mesto, sledijo pa kar štiri ekipe z eno zmago. Seveda pa je to šele začetek in tudi ekipe z dna razpredelnice imajo še vse možnosti za napredovanje. Tudi Poldas, pri katerem je katastrofalni začetek predvsem posledica nešportnega obnašanja in izključitve nekaterih njegovih ključnih igralcev. Franjo Pukart Rezultati 2. kroga, 13. septembra: Solčava : Ranč Veniše-Burger 4 : 1 ASC 2000 : ŠD Mozirje-Poldas 14 : 2 Razborje : Šampinjoni Luče 3 : 1 Davidov Hram : Zg. Nazarje-lzoles 3 : 2 Dolman : ŠD Dreta-Hotel Laznik 4 : 3 Lestvica po 2. krogih: 1. Davidov Hram 2 200 5:3 (2) 6 2. ASC 2000 2 1 1 0 16:4(12) 4 3. Razborje 2 1 1 0 5:3 (2) 4 4. Solčava 2 101 5:3 (2) 3 5. Dolman 2 101 5:6 (-1) 3 6. Ranč Veniše-Burger 2 101 4:5 (-1) 3 7. Šampinjoni Luče 2 1 0 1 3:4 (-1) 3 8. ŠD Dreta-Hotel Laznik 2 01 1 8:9 (-1) 1 9. Zg. Nazarje-lzoles 2 01 1 7:8 (-1) 1 10. ŠD Mozirje-Poldas 2 002 3:16 (-13) 0 Pari današnjega 3. kroga na igrišču v Mozirju: 17.00 ASC 2000 : Šampinjoni Luče, 17.50 Solčava : ŠD Dreta-Hotel Laznik, 18.40 Davidov Hram : Dolman, 19.30 Razborje : Ranč Veniše-Burger, 20.20 Zg. Nazarje-lzoles : ŠD Mozirje-Poldas. LJUBNO Nogometni dopoldan pionirjev nogometašev Medobčinska zveza Celje organizira tekme v nogometu za mlade in najmlajše po krajih v Sloveniji, kjer je doma nogometna tradicija in trenirajo mladi rod za izoblikovanje dobrih nogometašev. Tak športni nogometni dopoldan je potekaltudi vsoboto, 14. septembra, na igrišču na Foršlu na Ljubnem. Domači igralci NK Ljubno so gostili svoje vrstnike iz bližnjega Žalca. Igrali so v dveh starostnih kategorijah (cicibani do 10 let in pionirji do 12 let) in v vsaki od njih so bile odigrane po 4 tekme. Mladi nogometaši so prikazali zanimivo, hitro in kvalitetno igro, za kar gre zasluga njihovim klubskim trenerjem. Rezultatsko so bili domačini sicer boljši, a njihovi gostje so se športno borili do zadnje tekme. Hajdeja Brglez MOZIRJE Praznik občine športno zaživel Leto je spet naokoli in v zadnjem tednu septembra se športniki spet srečujejo in pomerjajo svoje moči v okviru občinskih praznikov. V okviru mozirskega občinskega praznika so se mladi in malo manj mladi ljubitelji košarke udeležili tradicionalnega turnirja v košarki za moške, ki seje odigral v soboto, 14. septembra, na košarkarskem igrišču v Lokah pri Mozirskem Gaju. Organizacija je bila v rokah Športnega društva Mozirje, kot že prejšnja leta. Turnirje bil odigran v spomin na Marka Skornška (Markov memorial) inje bil že 19. po vrsti. Mozirja- ni so sestavili tri ekipe (Veterani, Mozirje mlajši in Sele). Športno so odigrali tekme in se prav pošteno prepotili v borbi za vsak dosežen koš. Na koncu se je pokazalo, da imajo še vedno mladi žogo v svojih rokah, saj so dosegli največ košev. S prikazano igro in rezultati so tako zasluženo osvojili pokal 19. marko-vega memoriala. Kmalu pa so bili rezultati tekem skoraj pozabljeni in vsi sodelujoči so konec turnirja zaključili s prijetnim prijateljskim druženjem in seveda okrepčilno malico. Hajdeja Brglez KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE Osvojili pokal MNZ Ljubljana Klub malega nogometa Nazarje je v svoji športni dvorani gostil tekmo pokala Medobčinske nogometne zveze Ljubljana, kjer sta se v finalu pomerili ekipi iz Nazarij in Mokerc Iga, prav tako člana II. Slovenske lige-zahod. Pomlajena domača ekipa je svoj prvi nastop v novi sezoni opravila maksimalno resno in odgovorno ter se z zmago uvrstila med šestnajst ekip letošnjega pokalnega tekmovanja Slovenije. Po začetni nervozi in prejetem golu, so domačini domačo ekipo, ki je z odgovorno igro in premišljeno s »presingom« po celem igrišču že v deveti minuti, taktiko dosegla še dva gola in se tako zasluženo z dvema evrmgoloma Metulja, preobrnili rezultat, uvrstila vletošnje pokalno tekmovanje. Pokal MNZ K&M Nazarje je z uvrstitvijo v pokalno tekmovanje dosegel lep uspeh (foto: Franjo Pukart) In koje vsa dvorana pričakovala še kakšno žogo za hrbtom reprezentančnega vratarja Dermastije, so z dvema protinapadoma presenetili gosti in ponovno prevzeli vodstvo. Takšen razplet pa ksreči ni zmedel nazorske igralce, ki so pod vodstvom svojega kapetana, dobrega znanca malo-nogometnih igrišč in državnega reprezentanta Denisa Delamee, še pred koncem polčasa uspeli rezultat spet obrniti v svojo korist. V drugem delu srečanja pa smo v glavnem videli na igrišču le Ljubljane je zmagovalcu, ob bučnem aplavzu s tribun, podelil član komisije nogometne zveze Slovenije, gospod Stanko Damiš. IZJAVE PO TEKMI Stanko Zavec - predstavnik ekipe KMN Mokerc Ig: Kersmo šele v pripravljalnem obdobju ena, sem nad igro svojih fantov prijetno presenečen. Ktemu je nedvomno največ prispeval reprezentančni vratar Marjan Dermastija, ki daje ekipi moralno podporo in svoje dolgoletne izkušnje uspešno prenaša na novince v ekipi. Dobrinko Danojevič - predsednik KMN Nazarje: Rezultat je posledica dobrega dela v pripravljalnem obdobju in izbiri domačih okrepitev. Denisje znal z ekipo vzpostaviti pravi odnos in dokler bodo dihali vsi za enega, se ni bati slabih rezultatov. S to prvo zmago pred domačim občinstvom sem izredno zadovoljen in prepričan sem, da je to dobra uvertura pred jesenskim delom prvenstva. Sem optimist in pričakujem še več takšnih tekem in s tem še več podpore z domačih tribun. KMN NAZARJE : KMN MOKERC IG 6:3 (4:3) Nazarje - Športna dvorana. Gledalcev : 100, Sodnika : Ivan Zirdum (Ljubljana) in Roman Jež (Gameljne) Delegat : Stanko Damiš (Ljubljana) Strelci: 0:1 Hodžič (3), 1:1 Metulj (10), 2:1 Metulj (11 ), 2:2 Šuškovič (13), 2:3 Jakič (15), 3:3 De-lamea (16), 4:3 Delamea (17), 5:3 Hren P. (28), 6:3 Delamea (37). KMN Nazarje: Skok, Delamea, Uršnik, Mikek, Vreš, K. Šemenc, J. Šemenc, Ipavec, Metulj, P. Hren, Pezič, Slaviček. KMN Mokerc Ig: Dermastija, Hodžič, Šuškovič, Robar, Olarevič, Ziljkič, Jakič, Šuškovič, Korošič, Fink. Rumeni karton: Nedžad Ziljkič (KMN Mokerc Ig) Igralec tekme: Denis Delamea Franjo Pukart 24. ŠPORTNE IGRE ZA POKAL MOS 2002 Neverjetno drugo mesto za zgornjesavinjske obrtnike Minulo soboto so v Celju v sklopu mednarodnega obrtnega sejma potekale tradicionalne športne igre obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev za pokal MOS 2002, na katerih je sodelovalo skoraj 496 tekmovalcev iz 29 območnih obrtnih zbornic. Med njimi so bili tudi športniki iz Območne obrtne zbornice Mozirje, ki so ponovili lanski uspeh in v skupnem seštevku osvojili drugo mesto. Udeleženci iger so se pomerili v desetih športnih disciplinah: ženske so kegljale, metale pikado in igrale tenis ter odbojko, moški pa so kegljali, metali pikado, igrali mali nogomet, košarko in tenis ter vlekli vrv. Obrtnice iz Mozirja so bile najuspešnejše vpikadu, kjer so premagale vso konkurenco, v odbojki so osvojile četrto, v kegljanju in tenisu pa peto mesto. Obrtniki so na navdušenje vseh članov ekipe zmagali v kegljanju instempriborilivečkotčetrtinovsehtočk(sistemtočk-ovanja je namreč takšen, da si ekipe v posamezni disciplini razdelijo toliko točk, kolikorje ekip), vkošarki so bilitretji, vtenisu in malem nogometu četrti, vvlečen-ju vrvi šesti in v pikadu sedmi. 76 točkje na koncu zadostovalo za drugo mesto, tri točke za ekipo območne obrtne zbornice Maribor in devettočk pred ekipo iz Celja. Tokratje Mozirjanom pripadel tudi laskavi naslov najuspešnejše ekipe, ki je sodelovala v vseh disciplinah, za katerega so bili nagrajeni s posebnim pokalom Celjanka. da se obrtniki iz Zgornje Savinjske doline že nekaj letzapored uspešno kosajo s stanovskimi kolegi iz večjih območnih zbornic, kjer je zaledje petkrat in več močnejše. Predsednik OOZ Mozirje Franc Benda je čestital vsem tekmovalcem, ki so vsak po svojih močeh pripomogli k drugemu mestu, enako ponosen pa je na svoje varovance tudi predsednik športne sekcije pri Det ekipe zgornjesavinjskih obrtnikov z izdatno bero pokalov mozirski obrtni zbornici (foto: Franci Kotnik) Zlatko Vitanc, ki je tudi Vodstvo mozirske zbomiceje z doseženim rezuL tokrat modro vodil ekipo do končnega uspeha, tatom še kako zadovoljno, saj je skoraj neverjetno, Franci Kotnik JA OGLED. ŠPORTNI UTRIP PRAZNIKA OBČINE NAZARJE Tudi Kokarje ima svoj športni center V sklopu praznovanja občinskega praznika Nazarje je bilo zajetih kar nekaj športnih prireditev. Prizadevni delavci košarkarskega kluba so organizirali tekmo mlajših selekcij in turnir v članski konkurenci, squash klub »Piskrc« je, v sodelovanju s športnim društvom Dreta, gostil ljubitelje rekreacije z loparjem, ob otvoritvi športnega centra na Lazah v Kokarjah smo spremljali turnir v odbojki ter prijateljski tekmi v velikem in malem nogometu, kolesarski zanesenjaki pa so se izpred novih garderob v Račneku podali na tradicionalno trim kolesarjenje. ba Tomaž Blatnik priznati premoč Damjanu Čuku. Odlična organizacija in prizadevnost članov je merilo vsakega dobrega klubskega delovanja in tega pri »Piskrcih« prav gotovo ne manjka. Otvoritev prekrasnega športnega centra na Lazah je zaznamoval otvoritveni piskžupana občine Nazarje, g. Ivana Purnata, kije z njim simbolično odprl začetek športnih prireditev na vseh igriščih hkrati. V velikem nogometu je domača enajsterica premagala Šmarčane, klub malega nogometa Nazarje je zabeležil prvo zmago na asfaltnem igrišču, odbojkarice Šmartnega pa so slavile v svoji disciplini. Franjo Pukart Ekipa kokarje - mali nogomet (foto: Franjo Pukart) Veliko zanimanja je požel košarkarski turnir članov, kjer so sodelovale ekipe Elektre, Nektar Bistrice in domačega Davidovega hrama. Po pričakovanju so prvo mesto osvojili košarkarji Elektre, v tekmi za drugo pozicijo pa so bili tudi Bistričani boljši od domačinov, kar pa ni nič presenetljivega. Nazorska ekipa je s pripravami šele dobro začela, novi trener in nove okrepitve pa tudi potrebujejo določen čas, da se v novi sredini bolje spoznajo in uigrajo. Squash klub »Piskrc«, edini tovrstni klub v Zgornjesavinjski dolini, je bil organizator že tradicionalnega turnirja v okviru občinskega praznika. Člane kluba združujejo predvsem poznanstvo in prijateljska srečanja in takšno je vedno tudi vzdušje na njihovih tekmah. Pri ženskah je bila tokrat nepremagljiva Irena Hren, ki je v finalu premagala Darjo Jelšnik, v moški skupini pa je moral predsednik klu- Turnir v squashu pri Piskercu (foto: Robi Felicijan) DRUŠTVO SPECIALNE OLIMPIADE MOZIRJE 11. letne igre v Murski Soboti V prestolnici Prekmurja so se, v organizaciji domačega varstveno-delovnega centra, odvijale 11. leme igre Specialne olimpiade Slovenije, na katerih je sodelovalo 52 ekip z 240 tekmovalci in njihovimi trenerji. Iz Celjsko-Koraške regije se je iger udeležila tudi petčlanska ekipa društva Specialne olimpiade Mozirje, od katerih je Damjanu Rajteiju uspel rezultat, ki bi ga lahko popeljal na svetovne igre v Dublin. Igre v Murski Soboti so imeleza tekmovalce Specialne olimpiade izredno težo, saj je dober rezultat posamezniku že omogočil uvrstitev na širši spisek slovenske ekipe, katera se bo leta 2003 udeležila svetovnih iger na Severnem Irskem. Ekipa iz Mozirja, katero sosestavljalitekmovalciToni Kramer,Tomažlmar 'in Damjan Rajter ter trenerja David Paulič in Branko Marolt, je tekmovala v atletiki in kolesarstvu. Po prvem kvalifikacijskem dnevu je bilo za Mozirjane še vse odprto in odločitve so padle drugi tekmovalni dan. Tomaž Imar je v svoji paradni disciplini - kolesarstvu po doseženem najboljšem času v predtekmovanju osvojil drugo mesto, Toni Kramer in Damjan Rajter pa sta v kraljici športov- atletiki, vteku na 100m, osvojila drugo in peto mesto. Še boljše rezultate sta dosegla v metu žogice, kjer je Toni v svoji 4. skupini zasedel odlično tretje mesto, Damjan Rajter pa je v tretji skupini, z metom dolgim 28.98m, premagal samega sebe Toni Kramer, Tomaž Irnar in Damjan Rajter na specialni olimpijadi v Murski Soboti (foto: Đ. Pavlič) in si s prvim mestom zagotovil tudi uvrstitev na širši spisek kandidatov, ki bodo Slovenijo zastopali na svetovnih igrah. Pomembno funkcijo pa je na teh igrah opravljal David Paulič, ki je kot glavni trener za košarko pri Specialni olimpiadi Slovenijetotekmovanjetudivodil in opravljal vlogo glavnega sodnika. Koga je izbral in kdo vse bo zastopal barve Slovenije na svetovnih igrah pa bo jasno že v teh dneh, ko bo na to temo razpravljal Izvršni odbor Specialne olimpiade Slovenije. Upajmo, da bo med njimi tudi Damjan. Sicer pa so bile celotne 11. letne igre v Murski Soboti odlično organizirane. Poleg tekmovalnega dela so bile udeležencem na voljo razne delavnice, pripravili so jim lep kulturni program, vrhunec pr-ireditve pa je bil nedvomno letalski miting na letališču Rakičan, ki je vse še posebej navdušil. • Franjo Pukart :-£*d§S^f: vseh pomembnih svetovnih stavb ročni nogomet in se in objektov: Golden Gate iz San spoznavali. Spoznav-Francisca, Kip svobode iz New Yor- ali smo različno kul-ka, Eiffelov stolp iz Pariza...V mes- turo, navade. Naša tu se noč in dan odvijajo razno raz- naslednja postaja pa ni sovi (Elvis show, striptiz show...), je že bila malce bolj Las Vegasje mesto sredi puščave, umaknjena v osamo, kjer ni nikoli dolgčas in kjer vidiš divjino, puščavo, poročno kapelico na vsakem ko- Monument Valley, ki raku. Kot v filmih. je tako kot Grand Naša naslednja postaja je bilo Canyon mnogokrat občudovanje ene od sedmih nar- prizorišče western in avnih čudes na svetu - Velikega drugih filmovje le ma- Piše: Janja Bred Pot smo začeli vt.i. mestu angelov, Los Angelesu, z ogledom Disney-landa. Disneyland je svet pravljic, risanih filmov in risank. Ponese te v Alicino čudežno deželo, srečaš Miki Miško in Minija, vidiš Racmana Jako, Sneguljčico, Pepelko, Skopuš-nika, uživaš v paradah in kostumih psa Plutona, se spomniš Čarovnika iz Oza, pa Ostržka in vseh ostalih risanih junakov. Pot nas je dalje vodila v svetovno prestolnico zabave in iger na srečo, Las Vegas, ali svet v malem, saj ima mesto pomanjšane verzije MOJE DOŽIVLJANJE AMERIKE Kampiranje čez severno Ameriko Po obisku Kalifornije sem se odpravila na kampiranje iz zahodne na vzhodno obalo ZDA - iz Los Angelesa v New York. Spoznala sem Angleže, Japonko, Kitajca, Izraelko in Avstralce, s katerimi smo potovali v večjem, kombiju za 13 ljudi, ki je nepričakovano bil zelo udoben in vožnja niti ni bila naporna. Vso prtljago smo zla> gali na streho kombija in razdeljeni smo bili na 3 skupine, katere so skrbele za čistočo kombija, hrano in pomivanje posode. Taborili smo po narodnih parkih v osrčju narave, včasih celo divjine in puščave. Js : sojo prvič odkrili leta 1540. V tem narodnem parku je poleg mogočnega kanjona mogoče opazovati tudi srne, srnjake, kondorje in mnoge druge ptice. V nekoliko manjšem kanjonu Glen stoji hladno jezero Powel. Tu smo se kopali, nekateri so skakali v vodo s strmih pečin. Ob večerih smo se zabavali v kampu, igrali karte, biljard ali peščene stvunfve. Pokrajina prevzame vsakega in čutiti !!$m mogoče njihovo kulturo#: način življenja, šepet tra. V njihovih Vgovinfčj ah, ki jim hkrati služijiojT tudi kot delavnice, jtftjfe’ mogoče opazovati pri izdelovanju ogrlic, zapestnic, slik.. ' j In že smo se odpeljali naprej, odkrivati Zgodovino plemena Anasa zi v Mesa Verde To arhéj-, ološko najdišče priča ä Indijancih, ki so bili stal* P w. . - g HraB« flAsCT É dà J iAjčfc. ai - * ^L. - ■ jBy. - E1H 1; H i * 4 ^ M« » W. ca pod različnim kotom približno milijonu netopirjem. Gez * Monument Valley je bil izbran za prizorišče številnim filmom. Na tej cesti je bil posnet tudi Forrest Gump. Arheološko najdišče v Mesa Verde priča o življenju Indijancev Anasezijev kanjona (Grand Canyon), katerega jhen del 6.5 milijonov hektarskega in slikovite sence tudi do 300 dan se množično zbirajo na stropu je v dolgih stoletjih izdolbla reka indijanskega rezervata Navajo. metrov visokih mojstrovin ljudstva jam. Ko pade mrak, netopirji za- Kolorado. Naravna lepota tega Prebivalci Monument Valley-ja Navajo dajejo dokončno pravljično pustijo jamo v velikanskem roju. kanjona prevzame vsakogar. Belci predstavljajo le del Navajo Indi- podobo puščave in neverjetne Se nadaljuje. 0 ŠOLA V NARAVI NA LAZAH Mehkejša oblika prehajanja na delo v šoli Četrtošolci osnovnih šol Nazarje in Šmartno ob Dreti so prve šolske dni začeli malo drugače. V šoli v naravi, ki so jo organizirali v bližini domačih krajev, na Lazah v Kokarjah, so v strnjeni obliki poskušali v štirih dneh ob pomoči razredničark Zvonke Zakrajšek in Eme Pečnik ter učiteljev iz nazorskega kolektiva in zunanjih sodelavcev, spoznavati znane in manj znane stvari v domači okolici. Četrtošolci Nazarja in Šmartnega ob Dreti so prve šolske dni preživeli v šoli v naravi (foto: Marija Šukalo) Prvi dan so se s kolesi podali na Laze in od tam naprej po vseh krajih domače občine. Ob sebi so imeli geografa, ki jih je poučil o značilnostih in zgodovinskih znamenitostih krajev. Niso pozabili obiskati niti nekdanjih osnovnih šol v Pustem Polju in na Gorici ter hišo slikarja Frana Tratnika. Sprehod po Kokarju in spoznavanje zgodovine kraja ter njegovih prebivalcevjezaznamoval drugi dan raziskovanja. S pohodom na Čreto so otroci spoznali še najbolj oddalje- ni kraj v njihovi občini. Svoje bivanje na Lazah so otroci zaključili z raziskovanjem bližnjega gozda ob pomoči gozdarja. Delovne dopoldneve so praviloma zaključevali popoldan z izdelavo zapiskov v skupinah, saj so bili prepričani, da več glav več ve. Tovrstno podajanje snovije po mnenju Eme Pečnik mehkejša oblika prehajanja od počitnic na trdo delo všoli, kar so z navdušenjem sprejeli tako starši kot otroci. Marija Šukalo OB OBČINSKEM PRAZNIKU ROLANJE ZA MLADE Kaskaderske spretnosti na kolesih Ob prazniku Občine Nazarje so člani tamkajšnjega turističnega društva v sodelovanju z občino pripravili zabavo za mlade, deveto tekmovanje v rolanju in Skate Contest, tekmovanje v rolkanju. Tekmovanja v ro-lanju se je udeležilo 18 otrok. Moderator prireditve Bojan Napotnik je ob pomoči turističnega podmladka uspešno pripeljal tekmovanje do konca. Razdeljenoje bilo na dva dela in tri kategorije: v prvem so se tekmovalci preizkusili v hitrostni vožnji, kjer so merili čas; drugi del je bil namenjen izkazovanju spretnosti. Med najmlajšimi rolarji (kategorija od 5 do 7 let)je bil najboljši Mozirjan Jože Urtelj, za njim seje uvrstil Luka Šinkovec iz Gornjega Grada na drugo in Nazarčan Nejc Venek na tretje mesto. V kategoriji do 10 let je zmagal Tilen Ugovšek iz Šmartnega ob Dreti, drugo mesto in tretje mesto je pripadlo Nazarčanoma Maticu Pečovniku ter Mihu Grudniku. V kate- goriji nad deset let je bil rezultat kolescih uspešno predstavili tudi naslednji: Šmarčan Miha Gostečnik Nazarčani Marija Sodja Kladnik, kije je zasedel prvo mesto, za njim sta se osvojila tretje mesto za Darkom Re- penškom in prvou-vrščenim Bojanom Napotnikom. V drugem delu tekmovanja, kjer sta se kot voditelja izkazala Jure Urank in Bojan Poljanšek, se je pomerilo osem rolkarjev, ki so pokazali veliko drznosti in spretnosti. Skaterji so imeli na voljo eno minuto. Med mlajšimi so se izkazali Niko Poljanšek na prvem, Blaž Plaznik na drugem ter Matevž Klad-ponovno uvrstila Nazarčana Luka nik na tretjem mestu. Med starejši- Venek na drugo in Anže Kladnik na mi pa so Gojko Potočnik, Darko tretje mesto. Izven konkurence pa so Fürst in Bojan Poljanšek, svojeznanjeinrazličnespretnostina Marija Šukalo OBNOVA VAŠKE KAPELE ZDRUŽILA LOČANE Ogledalo krajanov Lok Leta 1886 so vaščani Lok tik ob cesti zgradili vaško kapelo in jo posvetili materi božji. Ob njej so se družili vsa leta do letošnje pomladi, ko so se odločili, da jo podrejo in postavijo novo. Vaške kapelice so kot osebna izkaznica vaščanov. So kot podoba, ki prišlekom pove, na kakšen način in v kolikšni meri se v kraju spoštuje cerkveno in kulturno izročilo. In po 116. letih se je na iočki kapelici močno poznal zob časa. Freske so zble-dele, puščala pajetudistre-ha. Obnova bi bila predraga, zato so se Ločani odločili, da postavijo novo. Seveda identično stari. Pričeli so z zbiranjem sredstev in prvega marca letos zasadili prvo lopato ter zgradili temelje. Prestavili so jih par me-trovstran od ceste, saj bo na ta način tudi druženje, predvsem ob toplih majskih večerih ob branju šmarnic, varnejše. Zidave so se lotili domačini sami, za poslikavo pa ' je poskrbel akademski slikar Alojz Čemažer. Slednji je ob slavnostni otvoritvi kar sam predstavil svoje delo. Kapelico krasijo freske svete družine, Kristusa križanega, sv. Barbare, sv. Antona, sv. Florjana, na stro- pu pa je naslikana potvEmavs. Lesena kipca Marije in Jezusa v grobu je obnovil domačin Jure Repenšek. Slovesna otvoritev, kije bila 8. septembra, je bila vključena v sveto bogoslužje. Vodila sta ga mozirski župnik Sandi Koren in župnik iz Šentvida pri Grobelnem Janez.Ner-at. Za petje so poskrbeli pevci iz že omenjenega Šentvida, domači Koledniki KD Jurij ter mladinska skupina Sinaj. Benjamin Kanjir Ločani so na mestu, kjer je 116 let stala kapelica, zgradili novo (foto: B. Kanjir) KINO MOZIRJE Sobota, 21.9. ob 20.00 in nedelja, 22.9. ob 17.00: MOŽJE V ČRNEM 2 - znan.-fantast. spektc Režija: Barry Sonnenfeld Vloge: Tommy Lee Jones, Will Smith, Rip Torn, Rosario Dawson KINO NAZARJE Sobota, 21.9. ob 20.00 in nedelja, 22.9. ob 17.00 SESTRE - mladinska komedija Režija: : Wallace Wolodarsky Vloge: Barry Watson, Michael Rosenbaum, Harland Williams, Melissa Sagemiller KINO UUBNO Sobota, 21.9. ob 19.30 in nedelja, 22.9. ob 17.30 OCEAN'S ELEVEN - kriminalka Režija: Steven Soderbergh Vloge: George Clooney, Brad Pitt, Matt Damon, Andy MOŽJE V CRNEM 2 Izvirnik Možje v črnem je nazadnje prislužil čez 587 milijonov dolarjev po vsem svetu, v samo petih dneh priigral rekordnih 85 milijonov in postal največja uspešnica leta 1997. Občinstvu je predstavil agenta K-ja in J-ja, dvojico elitnih inter-galaktičnih policajev, ki nadzorujeta aktivnosti Nezemljanov na Zemlji za agencijo, ki uradno sploh ne obstaja - za Može v črnem. V Možeh v črnem 2 spet spremljamo pustolovščine teh varuhov vhoda skozi portale na ta naš privlačni planet - obenem pa nam uspejo povedati še zgodbo o največji nevarnosti, kije kdaj ogrožala obstoj Zemlje, OCEANS ELEVEN KORAK V NOVO ŠOLSKO LETO Pred nami je novo šolsko leto, pravzaprav seje že začelo. Mnogi prvošolčki se bodo stežka poslovili od igrivih dni, drugi spet nestrpno čakajo, da bodo veliki in gredo v šolo. Zaljubljeni srednješolci pa še ne razmišljajo o obveznostih. Želja po znanju in obveznosti, ki jih prinaša novo šolsko leto, se razlikujejo po posameznih astroloških znamenjih. Oglejte si, kako boste jesenski šolski zvonec dočakali vi in vaš otrok. Oven, prvošolec Čeprav vse ovne, tudi tiste najmlajše, zanimajo vse novosti, bodo letošnje šolsko leto začeli z nekoliko slabe volje, saj se jim bo močno tožilo po igrivih dneh. Razpoloženje se bo popravilo že po mesecu dni, nato pa bodo november in december, kakor tudi prva polovica drugega leta, zelo uspešni. Bik, prvošolec Najmlajši biki bodo šolski prag prestopili z nekaj strahu, a zelo željni znanja in lepih ocen. Že začetek šolskega leta bo prinesel lepe uspehe in uresničil njihove sanje. Naj jih uspeh preveč ne uspava, saj bosta oktober in november naporna in polna napetosti. Dvojčka, prvošolec Mali dvojčki bodo zelo razigrani in vedoželjni. Zelo hitro bodo osvojili novo znanje, manjše težave bi lahko imeli s koncentracijo. V času rezerviranem za učenje, naj se izogibajo televiziji in drugim izzivom. Druga polovica šolskega leta bo uspešnejša kot prva. Rak, prvošolec Nekoliko težje se bodo privadili na šolski red in disciplino, prav mogoči so manjši spori z učitelji. Že oktobra se bo obrnilo na bolje in lahko rečemo, da je obdobje prilagajanja za njimi. Decembra se lahko pojavijo manjše napetosti, ki pa bodo hitro in neboleče prešle. Lev, prvošolec V novi sredini se bodo zelo hitro dobro počutili in uživali v začetnih uspehih in pohvalah. Kmalu zatem jim grozi naveličanost in nezanimanje za novo znanje. Oktobra in novembra bodo občutili nekoliko utrujenosti, pomlad prihodnjega leta pa jim bo prinesla novo energijo in dobre ocene. Devica, prvošolec Male device bodo imele zelo dober začetek šolskega leta. Uživale bodo v delu in disciplini, našle bodo nove šolske prijatelje. Prvo poletje ne bodo imele večjih težav, pomlad prihodnjega leta pa bo prinesla nasičenost in utrujenost. Potrebno bo več počitka in sproščenega preživljanja prostega časa. Tehtnica, prvošolec Težko se bodo privadili na šolsko sredino, posebna disciplina in dolgo seden-jejim bo delalo težave. Potrebno jih bo spodbujati k aktivnemu preživljanju prostega časa, predvsem sšportnimi dejavnostmi in drugimi igrami. Posebno kritično obdobje jih čaka decembra in marca prihodnje leto, potrebovali bodo izdatno pomoč staršev. Škorpijon, prvošolec V novo šolsko leto bodo zakorakali psihično nepripravljeni, zato se bodo pogosto zapirali vase in iskali samoto. Po mesecu ali še prej bodo našli nove prijatelje in dobili voljo za učenje. November in december sta ugodna meseca za učenje, zgodnja pomlad pa prinaša krizo, zato bo potrebno več počitka. Strelec, prvošolec Novo šolsko leto bo prineslo veliko vznemirjenja in pričakovanja, tako za male strelce, kotza njihove starše. Med novimi šolskimi prijatelji se bodo odlično počutili in z veseljem sprejemali šolske obveznosti. Manjše težave z zbranostjo jih čakajo marca, a jih bodo z nekoliko več učenja uspešno premagali. Kozorog, prvošolec Začetek šolskega leta lahko prinese napetosti, nestrinjanje in spore z učitelji in starši. Vendar se bodo že novembra stvari obrnile na bolje. Učitelji bodo spoznali njihovo marljivost in številne sposobnosti. Predvsem starši ne bi smeli malih kozorogov siliti k učenju, pač pa mirno prenesti tudi kakšno slabo oceno. Vodnar, prvošolec Prvi šolski dnevni bodo prinesli veliko zanimivosti in dobre volje, vendar bosta kmalu nastopila nasičenost in dolgočasje. V tem primeru naj starši male vodnarje navdušijo za številne izven šolske aktivnosti. Oktober in november prinašata napetosti in takrat bo pomoč staršev zelo dobrodošla. Ribi, prvošolec V začetku šolskega leta ne bodo pokazali pretiranega navdušenja za obveznosti, imeli bodo težave z zbranostjo. Starši naj malih ribic ne silijo k učenju, saj bijih večji napori v novembru in decembru preveč izčrpali. Posebno naj bodo pozorni na pasivnost, kijih lahko privede do brezvoljnosti. Pastirsko zavetišče na Molički planini ZVEZA: dopis Gorniškega kluba Savinjske doline. V zvezi z vašim dopisom, brez številke z dne 3. 7.2002, je naše stališče nespremenjeno, vseskozi enako in zato prosimo, da dokončno upoštevate navedbe, ki smo vam jih že večkrat posredovali in so bile tudi izražene na razgovoru z vami, ob prisotnosti dr. Toneta JEGLIČA in menoj. Stališče, ki ga posredujemo je skupno stališče predsedstva UO PZS, s čemer je bil seznanjen tudi Upravni odbor PZS in zato ne moremo, niti ne želimo, mimo uradno sprejete pogodbe - dogovora. 1. Zadevo smo vseskozi reševali v skladu s podpisanim dogovorom z dne 16. 06. 1998 o oddaji zemljišča za gradnjo na pare. štev. 111/1 k.o. Podveža. 2. Podpisniki dogovora - pod-godbe so: Planinska zveza Slovenije in pašni skupnosti Ravne in Podvežak. Na posebnem sestanku, pa sta še sopodpisnika PD Celje in PD Luče, 3. Prosimo, da tudi vi upoštevate sklepe UO PZS, mi jih ne nameravamo spreminjati: - 8. seje UO PZS, dne 24. 09. 1999 (Obvestila PZS št. 12/1999 - str. 155), sprejeti sklep pod ad/ 6: Soglasno sprejeti SKLEP: UO PZS vztraja pri spoštovanju določil dogovora med PZS in Pašnima skupnostima Ravne in Podvežak! - 9. seja UO PZS, dne 26. 11. 1999 (Obvestila PZS štev. 1/ 2000 - str. 23), pod ad/1.druga alinea 1. sklepa, ki ponovi gornji sklep!) O sprejetih sklepih so bili pisno obveščeni vsi podpisniki in ni bilo nobenih prigovorov! Predhodno je bil opravljen komisijski pregled, na mestu samem, ki ga je na podlagi sklepa UO PZS odredil takratni predsednik PZS Andrej BRVAR. Ugotovitve komisije: Dne 12. 08. 1999 je komisija, poslana s strani predsednika PZS v sestavi: Metod KOVAČ, Danilo ZBRIZAJ, Jože KODRE, Jože ME-LANŠEK - predstavniki PZS in PD Celje ter Franc KOSMAČ in Anton PEČOVNIK PD Luče, opravila ogled na mestu samem, z nalogo: ugotoviti ali je objekt skladen z gradbeno dokumentacijo. Ugotovitev: objekt - pastirsko zavetišče je lepo grajeno, v notranjosti ni prostora namenjenega za Kocbekovo sobo, niti ni predvidena po izjavah delavcev. Ta ogled je bii tudi osnova za navedena sklepa UO PZS! Gorniški klub Savinjske doline, ni stranka v sklenjenem dogovoru z dne 16. 06, 1998! Poleg tega sva, z Jožetom ME-LANŠKOM - članom UO PZS, julija letos opravila obisk pri Petru JEŽU v Lučah, da se prepričava kakšno je stanje in razpoloženje med ljudmi. Peter JEŽ je povsem enakega mnenja, kar je tudi mnenje članov obeh Pašnih skupnosti, daje najbolje, da ničesar ne spreminjamo, predvsem zaradi dobrih medsebojnih odnosov pogodbenih strank. Lastnina je občutljiva zadeva in v današnjih časih je tudi zato potrebno strpno, razumevajoče in trdno medsebojno spoštovanje dogovorjenega. Planinska zveza Slovenije nima namena vnašati razdor med pogodbenimi partnerji, želi si samo pošteno medsebojno sodelovanje, med domačini in obiskovalci gora. Zato se PZS v celoti distancira od vašega članka v 32. številki Savinjskih novic (9. avgust 2002), ker gre za potvarjanje dejstev, resnica pa je: v pisno sklenjenem dogovoru iz leta 1998! Zato predlagamo, da zaključite z vašimi poizkusi vnašanja zmede, delitve in razdora med domačini. Naša stališča so jasna, predvsem še v Mednarodnem letu gora 2002, ko ne gre samo za sožitje med človekom in naravo, med planinskimi narodi, temveč in predvsem med ljudmi! In v tem znamenju zaključujemo naše dopisovanje. Mi hočemo: spoštovati dogovorjeno, krepiti medsebojno sodelovanje z domačini in zato na vaša bodoča, dodatna dopisovanja ne nameravamo več odgovarjati, ker smatramo zadevo kot zaključeno in dokončno! Ne bomo pa dovoljevali, da se mešajo v te zadeve nepogodbene stranke. S planinskimi pozdravi! mag. Franci Ekar, predsednik Spoštovani predsednik Pismo, ki ste mi ga poslali brez številke in datuma, z poštnim žigom od 2.9.2002 je vsekakor vaša slika in očiten poskus zastraševanja in utišanja in ignoriranja državljana, ter uveljavljanje zakona moči in monopola. Take metode ne smem in ne morem sprejeti. Upam tudi, da so časi, ko so bile uspešne, če ne drugače z likvidacijo, mimo. Zato moram vztrajati na resnici, poštenosti in strpnem dialogu, ki je pogoj za uveljavljanje demokracije. Z spretno retoriko na račun zakonitosti, podtikanjem neresničnih dejstev in samovoljnim in ignorantskim zaključevanjem dialoga, negirate konstruktiven partnerski pristop k reševanju zadeve. Z spretnim vključevanjem ljudi, ki izrabljajo pravne slabosti in iščejo zgolj sebičen interes, manipulirate z vsemi nami, da bi ohranili svoj monopol in vpliv. Na ta način kršite ustavne določbe zlasti člen 40,44,45 in z izrabljanjem 63. člena kršite še člen 27 in 30. Žalostno pri tem pa je to, da na ta način dovoljujete izničiti dokaze zgodovinske narodne in planinske samobitnosti in kršite tudi PZS gospod Franci Ekar! načela mednarodnega leta gora. Sami zapišete, da gre predvsem za odnose med ljudmi, takoj nato pa zaključite dialog z planinsko in gorniško dejavnimi ljudmi in predstavniki legalnih gorniških organizacij. Zelo sem prizadet zaradi neresničnih podmen in nespoštovanja dogovorov ter izigravanja ljudi in predvsem mene. Vendar ravno zato, sem dolžan vztrajati na resnici in dialogu, kajti ne smem dopustiti, da se zio sebičnosti, nespoštovanja in nasilja v obliki samovolje in nezakonitosti razvija naprej. Ljudje, ki to delajo ne vedo, da delajo škodo sebi in drugim. Za trajnostni razvoj je potrebno spoštovati zgodovinska dejstva in jih uporabljati v dobro sedanjih in bodočih rodov. Mednarodno leto gora vključuje vse to, zato je potreben stalen dialog. Zato upravičeno pričakujem vaše konkretno stališče do sedanjega stanja stvari, saj zamrznitev nedorečenosti ni pravičnost, ampak nasilje, še zlasti, če je opremljeno z neresnico in prevaro. Boglonaj, da smo prijafli! Franc Zabukošek N A Z A R J E IhsaU, OBČINA NAZARJE \£^J Savinjska cesta 4,3331 NAZARJE JAVNA DRAŽBA za prodajo dvosobnega stanovanja na Zadrečki cesti 9, Nazarje. Velikost stanovanja je 61,25 m2. Izklicna cena nepremičnine je ocenjena vrednost: 8.825.261,00 SIT. Javna dražba bo v ponedeljek, 30.9.2002 ob 12,00 uri v sejni sobi občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje. Za udeležbo na javni dražbi je potrebno položiti varščino v višini 10% izklicne cene na račun prodajalca št. 01283-0100018921 ali gotovino v enaki višini neposredno pri komisiji na dan dražbe. Pred pričetkom dražbe se interesenti izkažejo s potrdilom o plačilu varščine, pooblaščene osebe pravnih oseb pa s pisnim pooblastilom, oziroma izpiskom iz sodnega registra. Najboljši ponudnik mora skleniti pogodbo o nakupu nepremičnin, sicer mu varščina zapade. Kupnino bo kupec plačal v skladu z določili kupoprodajne pogodbe. Vplačana varščina se kupcu vračuna v kupnino, udeležencem, ki na dražbi ne bodo uspeli, se kupnina vrne. Stroške vknjižbe lastninske pravice in vse druge stroške v zvezi z nakupom plača kupec. Dodatne informacije dobite na telefonski številki 839-16-00, na tel. št. 839-16-17 se lahko dogovorite za ogled stanovanja. OBČINA NAZARJE © Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Savinjska cesta 7, 3330 Mozirje tel: (03) 839-33-92, (03) 839-34-00 Na podlagi 1. odstavka 21. člena Zakona o evidenci volilne pravice(Ur. list RS, št. 52/ 2002) objavljamo naslednji RAZGLAS DRŽAVLJANE OBVEŠČAMO, DA SO ZA GLASOVANJE NA VOLITVAH PREDSEDNIKA REPUBLIKE, KI BODO DNE 10. 11. 2002 RAZGRNJENI SPLOŠNI VOLILNI IMENIKI ZA VOLIŠČA V UPRAVNI ENOTI MOZIRJE. VOLILNI IMENIKI SO RAZGRNJENI NA SEDEŽU UPRAVNE ENOTE V MOZIRJU, PISARNA ŠT. 1. VSAK DRŽAVLJAN IMA PRAVICO PREGLEDATI SPLOŠNI VOLILNI IMENIK IN ZAHTEVATI POPRAVEK. DRŽAVLJAN LAHKO ZAHTEVA POPRAVEK, ČE SAM ALI KDO DRUG NI VPISAN VSPLOŠNI VOLILNI IMENIK VOLIŠČA, V KATEREM IMA PRAVICO GLASOVATI; ČE JE VPISAN KDO, KI NIMA VOLILNE PRAVICE ALI NIMA VOLILNE PRAVICE NA OBMOČJU TEGA VOLIŠČA; ČE JE VPISANA OSEBA, KI JE UMRLA; ČE JE NEPRAVILNO VPISANO OSEBNO IME ALI DRUG PODATEK, KI SE NANAŠA NANJ ALI NA KOGA DRUGEGA(1. IN 2. ODSTAVEK 22. ČLENA ZAKONA O EVIDENCI VOLILNE PRAVICE). SPLOŠNI VOLILNI IMENIKI BODO RAZGRNJENI OD 21. 9. DO 26.10. 2002, V ČASU URADNIH UR UPRAVNE ENOTE. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE © Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Savinjska cesta 7, 3330 Mozirje tel: (03) 839-33-92, (03) 839-34-00 Na podlagi 7. člena ter 1. odstavka 21. člena Zakona o evidenci volilne pravice(Ur. list RS, št. 52/2002) objavljamo naslednji RAZGLAS DRŽAVLJANE OBVEŠČAMO, DA SO ZA GLASOVANJE NA VOLITVAH ŽUPANOV IN ČLANOV OBČINSKIH SVETOV, KI BODO DNE 10.11. 2002 RAZGRNJENI SPLOŠNI VOLILNI IMENIKI ZA VOLIŠČA V UPRAVNI ENOTI MOZIRJE. VOLILNI IMENIKI SO RAZGRNJENI NA NASLEDNJIH MESTIH: - NA KRAJEVNEM URADU GORNJI GRAD ZA OBČINO GORNJI GRAD - NA KRAJEVNEM URADU LJUBNO/S ZA OBČINO LJUBNO - NA KRAJEVNEM URADU LUČE ZA OBČINO LUČE - NA KRAJEVNEM URADU NAZARJE ZA OBČINO NAZARJE - NA KRAJEVNEM URADU SOLČAVA ZA OBČINO SOLČAVA - NA SEDEŽU UE MOZIRJE, PISARNA ŠT. 1 IN NA KRAJEVNEM URADU REČICA/S ZA OBČINO MOZIRJE. VSAK DRŽAVLJAN IN TUJEC, Z IZDANIM DOVOLJENJEM ZA STALNO PREBIVANJE TER PRIJAVLJENIM STALNIM PREBIVALIŠČEM NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE MOZIRJE IMA PRAVICO PREGLEDATI SPLOŠNI VOLILNI IMENIK IN ZAHTEVATI POPRAVEK. POPRAVEK LAHKO ZAHTEVA, ČE SAM ALI KDO DRUG NI VPISAN V SPLOŠNI VOLILNI IMENIK VOLIŠČA, V KATEREM IMA PRAVICO GLASOVATI; ČE JE VPISAN KDO, KI NIMA VOLILNE PRAVICE ALI NIMA VOLILNE PRAVICE NA OBMOČJU TEGA VOLIŠČA; ČE JE VPISANA OSEBA, KI JE UMRLA; ČE JE NEPRAVILNO VPISANO OSEBNO IME ALI DRUG PODATEK, KI SE NANAŠA NANJ ALI NA KOGA DRUGEGA (1. IN 2. ODSTAVEK 22. ČLENA ZAKONA O EVIDENCI VOLILNE PRAVICE). SPLOŠNI VOLILNI IMENIKI BODO RAZGRNJENI OD 21.9. DO 26.10.2002, PREGLED JE MOGOČ V ČASU URADNIH UR KRAJEVNIH URADOV OZ. UPRAVNE ENOTE. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE PRIPNITE SE Varnostni pas - vez z življenjem • Odrasel človek lahko z močjo rok in nog zadrži težo telesa ob trku le do hitrosti 7 km/h. • Pri trku vozila, ki vozi s hitrostjo 50 km/h, deluje na naše telo enaka sila, kot če bi padino m globoko. Pri večjih hitrostih pa ta sila skokovito narašča. • Strokovnjaki so ugotovili, da bi bilo med vozniki in potniki v avtomobilih 40% manj žrtev, če bi vsi uporabljali varnostne pasove. • V Sloveniji je obvezno pripenjanje z varnostnim pasom na vseh sedežih v vozilu, kjer so vgrajeni varnostni pasovi. • Pripnite se takoj, ko sedete v vozilo, še preden zaženete motor. Z roko rahlo potegnete zgornji krak pasu, da se bosta oba kraka tesno prilegala telesu. • Naravnajte si naslonjalo za glavo tako, da bo zgornji rob naslonjala v višini namišljene črte: oko - zgornji rob ušesa. • Preglejte, če vam pas poteka po sredini ramena in ni zavit. Ne uporabljajte ščipalk ali naprav, ki preprečujejo, da bi bil varnostni pas ves čas napet. • Otroci naj bodo v posebnih varnostnih sedežih, ki so prilagojeni starosti otrok. • Dojenčke in mlajše otroke vozimo tako, daje varnostni sedež obrnjen s hrbtno stranjo v smeri vožnje. • V vozilih, kjer je vgrajen varnostni meh (air bag) tudi za sovoznika, ne smemo pripeti otroškega varnostnega sedeža na sedež poleg voznika. • Ko otrok zraste do višine 150 cm, lahko uporablja običajni tritočkovni varnostni pas. PREVENTIVNE AKTIVNOSTI ZA VEČJO UPORABO VARNOSTNIH PASOV IN VARNOSTNIH SEDEŽEV Preventivna akcija "Slovenija, pripni se! " Obveščamo vas, da bodo policisti Policijske postaje Mozirje skupaj z občinskim SPV Mozirje v sredo, dne 25.09.2002, izvajali represivno preventivne aktivnosti, s ciljem večje uporabe varnostnih pasov in varnostnih sedežev, pod imenom "Slovenija, pripni se!". Policisti bodo tega dne na cestah, na območju PP Mozirje, poostreno nadzirali uporabo varnostnih pasov na prednjih in zadnjih sedežih, poseben poudarek bodo policisti namenili pravilnemu prevozu otrok. V okviru teh aktivnosti bo 25. septembra ob 10. uri pred OŠ Rečica ob Savinji in med 13. in 17. uro na parkirnem prostoru pred Občino Mozirje organizirana predstavitev uporabe varnostnega pasu in varnostnih otroških sedežev ter svetovanje voznikom in drugim udeležencem v prometu glede zagotavljanja varnosti v cestnem prometu. V času predstavitve bo mogoče praktično preizkusiti uporabnost varnostnega pasu na posebni napravi ZALETAVČEK, predstavljena bo uporabnost in pravilna montaža otroškihsedeževterdrugih otroških pripomočkov (jahači...), prav tako bodo policisti in strokovnjaki SPV predstavili posamezne pomembne okoliščine, ki vplivajo na varnost voznikov in potnikov v vozilih pri udeležbi v cestnem prometu. Predstavitev bo v primeru slabega vremena odpadla. Iztok Pinter Komandir policijske postaje Mozirje ČRNA KRONIKA • TATVINA SMREKOVEGA LESA Nazarje: Revirni gozdarje v gozdu v Rovtu pod Menino 11. septembra našel več posekanih smrek v izmeri okoli 6,7 kubičnega metra. S kraja je neznani storilec že odpeljal okoli 1,5 kubika lesa, ostalo pa ga je še čakalo. Storilca se išče. • VLOM V LOVSKI DOM Nazarje: Neznani storilec je 12. septembra vlomil v Lovski dom na Golih vrtačah. Policijska patrulja je na mestu kaznivega dejanja ugotovila, daje storilec najprej vlamljal skozi vrata, nato pa skozi garažno okno. Iz notranjosti ni ničesar odtujil, z dejanjem pa je povzročil za okoli 50.000 tolarjev škode. • OTROK S KOLESOM V AVTOMOBIL Nazarje: Na lokalni cesti v naselju Porok je 5-letni otrok 13. septembra popoldan s svojim kolesom kolesaril po levi strani vozišča. Nasproti mu je prišla voznica osebnega avtomobila, ki pa gaje opazila in vozilo zaustavila. Otrok seje s kolesom nato zaletel v avtomobil, ksreči pa dobil samo praske. Policisti opozarjajo starše, da pazijo na svoje otroke in jih s kolesi ne puščajo same na cestišče. Poleg tega morajo po zakonu do dopolnjenega štirinajstega leta na glavah obvezno nositi čelade. • ZAŽELEL Sl JE ZVONCA Rečica ob Savinji: V času med 24. avgustom in 13. septembrom je neznani storilec izpred stanovanjske hiše na Rečici ukradel okrasni zvonec. Bil je ročne izdelave, vreden pa okoli 10.000 tolarjev. • TATVINA GORIVA Mozirje: 14. septembra v popoldanskih urah je neznani voznik osebnega avtomobila znamke opel omega ria bencinskem servisu v Mozirju točil gorivo. Natočil je za 9.760 tolarjev bencina, nato pa odpeljal, ne da bi plačal. Mineva žalostno leto dni, ki močno boli. V SPOMIN Bojanu PRISLANU Hvala vsem, ki se ga spominjate Mama Kresničke Žalostna je usoda naroda, ki ploska najboljšemu in ne najpametnejšemu govorniku. Že deset let naš dom je prazen, ko nehote smo šli narazen, usoda je tako hotela, da tebe nam je vzela, tvoj večni dom le rože zdaj krasijo, in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN 24. septembra mineva 10 let, odkar si nas zapustil naš dragi Franček ATELŠEK Vsi njegovi Ostalo grenko je spoznanje to je resnica, niso sanje. Da te nazaj nič več ne bo, saj si za vedno vzel slovo. Spočij si delovne dlani, za vse še enkrat hvala ti. V SPOMIN 18. septembra mineva leto dni, odkar je odšel od nas Anton ZAMERNIK Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob grobu. Njegovi domači MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Se tudi vi ukvarjate z ribolovom? Taktično orkestrirani e Simfonika v športni dvorani v Nazarjah se menita o prireditvi ob občinskem prazniku. "Se dobro, da je imel slavni skladatelj, Blaž Arnič, sina dirigenta..." reče eden. "Zakaj?" zanima drugega. "Ja, če bi imel hčero dirigentko, bi verjetno bila ona danes tu glavna pri izvedbi očetove glasbe." "A bi to bil problem?" "Hja, saj veš, kakšne so ženske. Če moški kaj dobro naredimo, hočejo, da to ponovimo vsaj enkrat ali dvakrat!" Meglena jasnovidnost "Kaj me gledaš tako zabuljeno?" vpraša Oli ženo, ko ta pride domov. “Vedeževalka mi je napovedala, da se bom poročila z lepim, pametnim in bogatim moškim, zdaj pa gledam, kako da si ti še tu..." zajedljivo réòe Kata. "Verjetno je mislila na tri moške v tvojem življenju, ko sem ravno jaz prvi pa lep.” "O, Janez!" pozdravi Slave prijatelja, ki ga že dolgo ni videl. "Kako gre?" "Prišel sem po opravkih. Na pošti sem vprašal po nalepkah za nabiralnik, pa jih še nimajo," pove Janez. Slavca zanima: "Kakšne nalepke?" "Ja takšne, ki prepovedujejo vlaganje v 'kaselc' razne reklame in podobne krame." "U, to bi pa tudi jaz rabil. Če prav premislim, pravzaprav, kar dve!" "Dve? Zakaj pa dve?" "Ja, eno takšno, da bi prepovedal reklame, še eno pa bi rabil, da bi prepovedal položnice!" Bralcem na pomoč Zakaj v delovnih organizacijah nihče noče moliti? Saj ljudje bi, ampak jim tega šefi ne pustijo, ker so užaljeni še od takrat, ko so se vsi obračali nanje, z besedami: "Bog, reši nas vsega hudega!" Z možem se že dlje časa ne razumem. Ali naj se ločim? Takoj, če mislite, da bo to utrdilo vajino zvezo. Umorni in sestradani Turisti si ogledujejo grad in turistični vodnik jim predlaga: "Pokazal vam bom sobo, kjer je bil umorjen graščak." Pavel, že vsega naveličan in precej lačen, reče: "Raje bi videl jedilnico, kjer so imeli sedmino!" Kropova župa "Če je tole gobova juha, sem jaz kralj! Kje so tu gobe?" se žali gost natakarju. "Oprostite," pravi natakar, "v kuhinji so se zmotili in vam natočili krop v čist krožnik." Nekritični kriteriji "Moj me nikamor ne pelje." potarna Ančka nad možem, ki vedno le čepi doma pred televizorjem. Rozalija se ne žali: "Jaz imam pa srečo, da kdaj pa kdaj zbolim, pa me pelje k zdravniku na pregled." Pošten lopov "Zakaj ste ukradli avtobus?" vpraša sodnik privedenega. "Vaši policaji so tega krivi, gospod sodnik!" "Ne norčujte se." "Res so. Ukradel bi avto, ampak so mi prejšnji teden vzeli vozniški izpit. Tako sem potreboval avtobus s šoferjem." 133°° Cvetke Inki PO VOLITVAH NOVA SIMFONIJA Aleks Štakul (LDS)je z nastopom simfoničnega orkestra RTV Slovenija v Nazarjah ter svojo navzočnostjo sedanjemu in bodočemu (?!) županu Občine Nazarje, pripravil prijetno slovo in morebitno popotnico v novo voliino obdobje: "Vso srečo gospod Ivan!" (PREDVOLILNA SIMFONIJA PRESS) OMEJITEV HITROSTI V nekem kraju v naši dolini so vrli prebivalci ugotovili, da so postavljeni ležeči policaji defenitivno previsoki, da bi avtomobili lahko nepoškodovani zdržali vožnjo čez njih. Nasvet o priporočeni hitrosti za vse, ki se boste vozili skozi njihov kraj, je razviden iz opozorilne table. (POLICAJI LEŽIJO, POLŽI BEŽIJO PRESS) ALUMINIJEVA RUDA. BREZBARV. MINERAL VNETJE ŽELODČNE SLUZNICE ZADETEK PRI NOGOMETU NADALJE- VANJE GESLA NEKDANJE IME ZA TOKIO. TUDI MOŠKO IME LONDONSKA GALERIJA DOMAČA PERNATA ŽIVAL, GOS MOLZNJAK. DOJILNIK (POG.) MESTOV INDIJI Z VELIKIMI MOŠEJAMI KENZO TANGE ATA (NAR.) IVAN POTRČ TRAVNATA RAVAN V ŠPANIJI KRČEVITO MEŽIKANJE OZEK USNJEN TRAK ZA V HLAČE TRGOVSKO IME ZA TERMO PLASTIČNO MASO SRBSKI IGRALEC-M10 DRAG PETROVIČ LOMITEV, LOMLJENJE MARIE EBNER GRAFIČNO ZNAMENJE ZA POUDAREK FORDOV MALČEK TV RUSKI PISATELJ- VIKTOR VELIKA LOPAZA LETALA EGIPČANSKI BOG SONCA PRAVOKOTNA PROJEKCIJA AKORD IZ TREH TONOV, TRIZVOK OREL V GERMANSKIH GRBIH ZAČETEK GESLA J ZVEZA MED DRŽAVAMI TRN, BODICA „„iST^ni ITALIJAN. MOŠKO IME AMERIŠKI IGRALEC . TALISOVA PIJAČA ANTIČNO MESTO V BABILONIJI ZGORNJI DEL STOPALA AMERIŠKI IGRALEC-ROBERT DE SLOVENSKI PESNIK (GREGORČIČ) IVO ROBIČ OTOK V PRESPAN JEZERU RIMSKI PESNIK-TIT LUKRECIJ GRAND PRIX MALGAŠKI POLITIK- DIDIER ZAČETEK AZBUKE AMADO NERVO MUSLIMAN. VERSKO-POLITIČNA SEKTA IZ 11. STOL SULTANOV PISMENI UKAZ (NEKDAJ) RAZSTAVITEV NA SPEKTRALNE BARVE PLAT, TUDI DEL KNJIGE IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kr«*): REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Klirens, rokomet, Ika, Oka, švrk, Ts, ena, Akai, Frankfurt, itison, jor, io, Sampras, Johns, alarm, prevrat, Ramous, Ivek, CS, tla, cecelj, oe, napuh, Leo, Mao, armanjak, Minsk, hora, Dl, Ojstro, naivec, Laa, TT, Dinara MINI SLOVARČEK: LEGATAR- kdor dobi zapuščino NIKTACIJA- krčevito mežikanje KONECKI- ruski pisatelj- Viktor RATSIRAKA- malgaški politik- Didier KRIOLIT-aluminijeva ruda, brezbarven mineral REDENIK-trak iz nabojev, nabojnik (žarg.) OBVESTILO REŠEVALCEM Rešeno križanko iz 38 št. SN 2002 izrežite iz časopisa in jo najkasneje do torka, 1. oktobra, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA 38 Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih prispeva Podjetje za promet z nepremičninami HABIT d.o.o. iz Velenja. 1. nagrada: martinovanje na Ruju za eno osebo; 2. nagrada: trgatev v Prekmurju za eno osebo in 3. nagrada: nedeljsko kosilo za dve osebi v Hotelu Laznik na Venišah, Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 AKCIJA v mesecu SEPTEMBRU: NOTRANJA VRATA 10% popust za gotovinsko plačilo • Petek (20. september), ob 20.00. Športna dvorana v Šempetru Pokalna košarkarska tekma Prebold : Davidov hram Nazarje • Sobota (21. september). Rdeča dvorana Velenje Začetek 13. Pikinega festivala • Sobota (21. september), ob 9.00. TRC Jezero Velenje Dan rekreacije v Velenju • Sreda (25. september), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Povratna pokalna tekma v košarki - Davidov hram Nazarje : Prebold • Četrtek (26. september), ob 19.00. Knjižnica Velenje Kulturni večer s častno pokroviteljico Pikinega festivala Štefko Drolc • Četrtek (26. september), ob 19.00. Likovni salon Celje Otvoritev razstave arhitekta Nandeta Korpnika • Petek (27. september), ob 19.00. Knjižnica Velenje Večer s Tomom Križnarjem, predavanje z diapozitivi - Nube • Petek (27. september). Hotel Evropa Celje Prireditev ob mednarodnem dnevu turizma NEPREMIČNINE Kupim stanovanje v Nazarjah ali ga zamenjam za stanovanje v Žalcu. Gsm: 041/696 872 Iščem stanovanje - garsonjero v Mozirju ali okolici. Gsm: 041 /392 127 V Nazarjah prodam večje dvosobno mansardno stanovanje v velikosti 82 m2 z balkonom. Tel: 031 547 885 Hišo z obrtno delavnico in vrtom na sončni legi z vsemi priključki, v Sp. Krašah ugodno prodamo. Za ogled pokličite: na tel. 838 50 06 oziroma 041/623 028 po 18. uri AVTOMOBILI Prodam kadet diesel 1600, letnik 1986, zelo dobro ohranjen. Tel. 5 845 161 Prodam Citroen AX, letnik 1990, dobro ohranjen, neregistriran. Tel: 040 611 572 Prodam golf II, JXD letnik 1989, registriran do 05/03. Tel: 041 217 785 Prodam škodo 1.93, še registrirano. In- formacije na tel: 5 833 171 ali 041 993 239 KMETIJSKI PRIDELKI Prodam silažno koruzo. Tel. 5 841 398 ali 5845 446 Ugodno prodam silažno koruzo. Tel: 041 783 693 Prodam silažno koruzo, 75 arov. Tel: 041 783 513 Prodamjabolka carjevič neškropljena. Tel. 031 396 089 V okolici Šmarja ugodno prodam mešano belo grozdje. Tel: 041 705 917 Po ugodni ceni prodam mešano belo grozdje. Tel: 031 448 698 Za prodajo imam med v novozgrajenem satovju iz kranjičev. Tel: 5 841 425 Prodam savinjski želodec in metrska drva. Tel: 041 226251 ali 031 798113 Sadje za prešanje in ozimnico prodam. Tel: 5 831 120 Krompir desiree, neškropljen, ugodno prodam. Tel: 041 783 693 STROJI Kupim stroj za mletje jabolk na električ- KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 39. številki SN ime in priimek NAROČ. ŠT. naslov Mili ni pogon. Gsm: 041 563 686 Zamenjam 20 I stiskalnico za grozdje za 40 I stiskalnico. Tel: 5 831 658 ŽIVALI Telico sivo rjavo v devetem mesecu brejosti prodam. Tel 5 845 161 Prašičke težke 25 kg prodam. Tel. 5 886 861, Gsm. 031 542 798 Prodam vola, primernega za nadaljnjo rejo ali zakol. Tel: 031 326 316 Prodam dve kravi po prvem teletu, simentalko in friziko. Tel: 5 841 891 Prodam breje simentalke. Tel: 5 841 652 Prodam telici frizijko, brejo 9 mesecev ter telička frizijka starega en teden. Gsm: 041 942 169 Dva telička bikca frizike stara 7 dni in težka 100 kg prodam, tel. 5 841 788 Prodam sivo rjavo teličko staro 14 dni. Tel: 5 846 019 ali 031 776 821 Podarim 7 tednov stare mladičke nemškega ovčarja in 2 leti staro samico. Tel: 031 295 331 DRUGO Za simbolično ceno prodam jedilni kot bele barve - oblazinjen, s tremi stoli. Gsm: 031 393 516 Prodam mobilni telefon gsm Alcatei 311,cena 12.000sit. Tel: 031 519736 Prodam gsm Nokia 3310 nov! Cena 26.000 sit. Ttel: 041 212 785 Prodam fantovsko otroško kolo, cena po dogovoru. Tel: 5 845 163 Kupim otroški avtosedež in rabljene salonitne plošče. Tel. 041 989 985 Prodam skoraj novo satelitsko anteno po zelo ugodni ceni. Gsm: 031 454 542 Gospodinjo iščem za 2 meseca v Mozirju. Tel: 839 54 33. Prosim, da kličete med 12 in 14. uro. www.2BiT.si 2BÌT d.o.o. Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282 MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbeno dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388. Pogrebne storitve, Anubis, Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10,3333 Ljubno ob Savinji. PESEK. GRAMOZ ALI MORDA UREJATE DVORIŠČE Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041/651-196. Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. MORDA STE ISKALI PRAV TO ( ki^äü Č(T'% 3333 Ljubno ob Savinji TGL 03 838 11 67 Mala solata (250-300 g) 250 SIT 333 Lju Naročnik oglasa: Boštjan Vozelj s.p., Loke 5, Solata Četara: - koruza - paprika Vitaminska solata: _ sjr - cvetača - šunka ‘ [>rs^čni ohrovt Zelena Testeninska - tatarska omaka " kore"Je solata jav so|ata . - paprika , fižol Hrenova solata z zeljem in korenjem ČAS: DELOVNI Č Od ponedei NOVO! SOLATNI BIFE Sobota od Srednja solata (400-500 g) 450 SIT Velika solata (500-700 690 SIT sm ® Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. SAM NAZARJE Lesarska 26, Nazarje Telefon: 03/839 4190,839 41 91 839 47 71; fax: 03/839 4 7 72 J I PRODAJNA AKCIJA!!! od 2. do 30. septembra ZNIŽANE CENE ŠTEVILNIM ARTIKLOM IZKORISTITE! Obiščite nas na CELJSKEM OBRTNEM SEJMU od 11.8. do 18.9. v hali G NOVO, NOVO, NOVO TOČENJE PREMAZOV ZA LES - cena 850 SIT/liter Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA. NA 24 OBROKOV! mmmmmma, umi ing. JANEZ SEVŠEK s.p. Predel 14a, 3240 Šmarje pri Jelšah Telefon&faks: 03 58 21 308 GARANCIJA ■ KAKOVOST) m Izdelava in montaža komplet ostrešja, frčade, čope itd. • Izdelava in montaža kleparskih izdelkov, snegolovov, strelovodov • Strokovno pokrivanje vseh vrst strešnih kritin m Po naročilu vam opravimo izmere na objektu, izstavimo predračun • Nabava materiala, prevozi na objekt z avtodvigalom ter dvigom kritine na streho • Strokovno svetujemo in nadziramo izvedbo del, tudi, če sami izvajate dela na svojem objektu • Sezonski popusti, • ugodni plačilni pogoji, • možnost kredita kratkoročni-dolgoročni 1-7 let, • pomagamo mladim družinam, • posebni pogoji za upokojence ? ATI A71 ul.l A A D T)=X Vabljeni v salon pohištva z ugodno ponudbo dnevnih sob - predsob MM im m računalniških miz - pisarniškega pohištva komod - garderobnih omar - otroških sob -spalnic Ugodna prodaja repromateriala (ročaji, profili, ogledala...) Celje - skladišče D-Per 7/2002 ■URL ) O > l/l J 33 1 m J o ! z : c_ I COBISS © Obiščite nas v našem salonu vsak dan od 9. -16. ure in v soboto od 9.-12. ure. j Glin K&M d.o.o., Lesarska cesta 10,3331 Nazarje * http://www.glin-km.si * e-mail: prodaja@glin-km.si * tel.: 03 83 93 138 * faks: 03 58 32 341 i. a 4L, NOVO v TERMAH ZREČE SAWADDEE Vabi k sprostitvi in dobremu počutju. S spretnimi rokami izšolanih tajskih maserk in maserjev, v prijetnem tajskem ambienti! in ob izbranih eteričnih oljih, Vam je na voljo več vrst masaž. Center tradicionalne tajske terapije Za Vaše dobro počutje Sawaddee nudi: tajsko masažo stopal in masažo hrbta proti stresu. TERME ZREČE in KUD » Vladko Mohorič« Zreče Vabita V petek, dne 20.09.2002 ob 19.30 uri na uprizoritev komedije »KVAČKARIJA«, ki jo bo uprizorilo KUD Šmartno ob Paki. m IßflAJfOMA TODnC .0.3/8 319.018,1.0. nfo@agencija-svit.rcom -•A*-’’