Leto - Año VI.

"EL SEMANARIO ESLOVENO'
Uredništvo in ujn^ništvo
Calle AÑASCO 2322 U?>. 59 - 3667 T^gre jemanje strank vsak dan od 15.—18.
Buenos Aires, 26. maja 1934
Naročnina za pol leta ? arg. 3.—; celo leto $ 5.—; Inozemstvo Dolar 2.— . List izhaja ob sobotah štirikrat mesečno
M	|
tí	f*
P*	M
O	<3
Cena 10 cent.
FRANQUEO PAGADO TARIFA REDUCIDA
Concesión 1551
POLEMIKA 0 TRSTU IN SOCIJALIZMU
Dr. Turna je objavil v "Sloveniji" članek o dogodkih v Trstu ob prevratu, o katerem priznava sam, da ga je rtapi$ali "po spominu". Kot resen publicist bi sicerjie smel pisati o tako resnih stvareh po spominu, vendar nam ta okolnost pomaga razumeti, zakaj je dr. Tuma v tem svojem članku zagrešil toliko netočnosti.
Da citiramo na pr. takoj samo eno: Dr. Tu-Nia pravi da so socialisti, mesto da bi ltratko-Malo proglasili tržaško republiko in poklicali Ameriko da jo zaščiti in vzdržuje (to so jako Ho na prijazen poziv socialistov takoj priletela lahki in enostavni posli in Amerika bi nedvom-s svojim brodovjem v Trst), šli raje v Benetke po Italijane. Tu je dr. Tumo spomin grdo pre-varil. Socialisti niso šli v Benetke po Italijane, nasprotno je res, odbor za Javni blagor je zahteval i po radiotelegramu i po odposlancih na torpedovki,« da zasedejo Trst, do rešitve vseh spornih zadev, antantine čete. Radiobrzojav je bil naslovljen na poveljstvo antantinih čet! Ta depeša je srečno prijadrala celo do Pariza in .)e bila prečitana na seji antantinih zunanjih ministrov. Za Italijo je bil na tej seji navzoč italijanski ministrski predsednik Orlando, za •Jugoslavijo Vesnič, za Anglijo Lloyd George, predsedoval je Clemencenu, ki je dotično depešo prečital, in ker sé nihče ni oglasil, da bi zagovarjal smisel te depeše, da zasedejo Primor-Je antantine čete, se je na prigovarjanje Or-landa privolilo, da zasedejo Trst italijanske čete.
Dogodke onih dni bo treba sploh še natančno n objektivno opisati, seveda ne po spominu, ^e v tej bistveni stvari so torej navedbe dr. Tu-'fte iz temelja zgrešene in vsak nadaljnji odgo-vor na njegova izvajanja iz tega poglavja je Pravzaprav odveč. Če pa dr. Tuma še vedno mi-da je bilo treba v Trstu samo proglasiti '"«publiko, pa bi Italijani, ki so v glavnem za t() mesto vodili štiri leta vojno, ostali doma iz Kolega rešpekta pred tržaško ljudsko voljo, mo-|,,uno samo občudovati vztrajnost, s katero že %a in leta neguje to svojo domnevo. Kdor ve, kako vojaštvo razume in rešuje take zadevšči-ne> zlasti tam, kjer se osvajalnenra pohodu njegovih oboroženih čet ne upirajo druge oborože-ile Čete, ta si je takoj na jasnem, da bi bila v slučaju proglasitev republike politična o-tl'očarija s tragičnimi posledicami. Tudi ne sme f1r' Tuma pozabiti, da je v onih dneh Trst do-s'ovno stradal najnujnejši vsakdanji kruh, u-^,ral dobesedno od gladu. Za provizorično trža-"ko v'ado tistih dni je bil problem vseh pro-leinov, kako rešiti mesto pogina, ker ni bilo Vobce več nobenih živil. Proglasitev republike 1 «e prinesla v tem pogledu olajšanja, naspro-Za nabavo živil iz zaledja pa ni bilo tiste m mogoče misliti, tudi zato ne, ker so bila transportna sredstva le v službi umikajo-<,(A se armade.
Ljudski zastopniki v Trstu, slovenski social-^odemokratični še posebej, so v onih dneh vr-1 veliko delo, ki ni bilo narodu v škodo, po-
kazali so bolj kot drugi, da razumejo položaj in ga obvladajo. Čemu skuša dr. Tuma s tako vnemo in ponovno omalovaževati to delo, češče celo izkriviti dejstva, ne moremo razumeti. Za usodo Trsta in slovenskega ljudstva niso mogli slovenski socialisti več storiti, kakor so v danih razmerah storili. V tem delu je res zakopan kos naše zgodovine — častne zgodovine — le, da je treba o njej objektivno razmišljati in pisati.
V ostalem, saj je bil one čase sredi vseh teh dogodkov tudi dr. Tuma sam, in če se ni odločil za svoj predlog, da namreč proglasi tražško republiko je imel gotovo svoje razloge. Kako se je z naše strani resno premotrivalo vse možnosti in delovalo v vseh možnih pravcih, da se zavaruje interese ljudstva, pa priča najzgovornejše ravno resolucija iz 1915, ki jo dr. Tuma v svojem članku ponatiskuje, in vse ostale resolucije in sklepi in delo vse do konca vojne.
Odgovoriti bi bilo treba tudi na opazke dr. Turne o razpadu notranje votle italijanske socialistične "stranke". Mislimo, da notranje votla ta stranka ni bila in da se dela temu velikemu zgodovinskemu delavskemu gibanju krivica, če se o njem tako piše. Da je zmagal fašizem v Italiji, da je zmagal v Nemčiji, da je razpadlo delavsko gibanje v Italiji in v Nemčiji so vzroki številnejši in bolj zamotani. Konce-diram tezi dr. Turne le v toliko, da so ti dogodki pokazali da socialdemokratično gibanje ni bilo revolucijonarno v pravem, tradieijonalnem smislu besede.
Toda za razpravo o teh kompliciranih problemih ni tu prostora. Lahko se pa taka razprava prenese v naše revije, in mi se je bomo radi udeležili, zlasti ker vemo, da je polemika z raz-boritim dr. Tumo o teh vprašanjih mnogo pouč-nejša in vabljivejša, kot to večno natezanje o naši rani, Trstu.	Gh.
NOVA BOLGARSKA VLADA — MUSSOLINIJEVA POLITIKA
Kot blisk se je pretekli petek raznesla vest po celem svetu, da je nastala v Bulgariji revolucija in da je vsa kraljevska družina pokončana, kar se je seveda pozneje izkazalo za neresnično.
Vstajo proti bivši vladi je povzročil general Georgijev za katerim se skrivajo fašistične težnje. Nova vlada ni kralja Borisa odstavila, samo ga je napravila podobnega, kot je napravil Mussolini Viktorja.
Nova vlada zatrjuje, da hoče izvesti gospodarski načrt in tako rešiti narod propasti.
Tako pravita tudi Mussolini in Hitler, v resnici pa so rezultati ravno nasprotni, kar najbolj znajo, in občutijo narodi na lastni koži, ki morajo suženjsko prenašati krivični fašistu vski sistem.
Bodimo popolnoma prepričani, da se je vladna sprememba v Bolgariji izvršila po navodilu Mussolinija.
Nova vlada zatrjuje, da želi kar najtesnejših stikov z Jugoslavijo. Drugega tudi ni bilo
pričakovati, kot da bodo od Jugoslavije zahtevali naj se odločno izjavi za zapadni ali vzhodni sistem. Tudi od jugoslovanske vlade smemo z zanesljivostjo računati, da se bo izrekla za fašistovski sistem.
Ii,. tega se da sklepati, da fašizem, vsaj na zunanje, osvajajoče prodira pro*' %srednji Evropi, kakor tudi na Balkan. Nasprotno pa se ljudstvo, kolikor se pač more v senci bajonetov, ogreva za vzhodni socialni in kolektivni sistem. Ravno to je tisto, ki vodi evropske narode, sicer počasi ampak sigurno, v katastrofo.
Francija je v velikih škripcih, ker fašističnega sistema v pravem pomenu besede ne more iriznati radi Nemčije. To pa ne iz idejnega, temveč iz gospodarskega in vojaškega stališča išče kar najtesnejših stikov s sovjetsko Rusijo.
Položaj Evrope zadobiva vedno ostrejše oblike. Najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da bo moralo ravno ljudstvo, ki ni ničesar zakrivilo, vse pretrpeti.
Turška zunanja m^Hfca
Za ohranitev miru na Balkanu ni zadostno samo zveza med Turčijo, Jugoslavijo, Rurnu-nijo in Grčijo, temveč je Turčija določila še posebej 4ií mil ionov turških liber za oboroževanje.
Vlada je pričela s nacijsko nemško propagando med turškim narodom, potom radija, gledališč in tiska.
Predsednik Mustafa Kemal paša zahteva večjo pažnjo strategični točki pri Dardanelah.
V prejšnjih časih se je imenovala Turčija, nevarnost za Evropo, danes, da so njene težnje po miru...
Zunanja turška politika je usmerjena predvsem za obdržati prijateljske stike z Rusijo, za ohranitev miru in pokrepitev balkanske zveze.
Turčija je bila vedno na stališču, da se mora lausanska pogodba revidirati, posebno, ker je Bolgarija proti tej pogodbi vedno ugovarjala.
Četudi je Turčija proti sovjetskemu sistemu, da je bila vedno na stališču, da je treba Rusijo priznati. Zato da je Turčija prigovarjala tudi "mali antanti" za priznanje Rusije.
Turška zunanja politika, da teži za tem, da bi zavladal mir in sožitje med narodi centralne Evrope do visokih Karpatov.
ZUNANJI FRANCOSKI MINISTER BART HOU JE PRISPEL IZ ŽENEVE V PARIS Z NAČRTOM FRANCOSKO-RUSKE ZVEZE.
Francoski zunanji minister Alojz Bartliou, da je prispel iz Ženeve, kjer je bil na konferenci Družbe narodov, s senzacionalnim načrtom o francosko-ruski zvezi.
Ta načrt se utemeljuje kot predpriprava za pristop Rusije v Družbo narodov. Francija naglaša, da je imela tesne stike z Rusijo že
s»a/S

do 12 in od 14 do 21 ure
— Moderno zdravljemije. Moderno zdravljenje brez bolečin.
švahosi.
'rostatis, vnetja in spol-
SIFILIS. 60S-014. BLENORAGIA. —
ne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Greva, — krislina — jetra.
Želodčne boleznKse zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glass-ner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. — Sušica. REVETATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. — Zdravljenje mrzlice.
ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol.
ŽARET X - DIATERMIA — ŽARKI ULTRAVIOLETAS LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserraan — Tur — Izpuščaji — lisa j. Lastni sanatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo.
da zaradi barbarske diktature kakoršna
;možna samo v Jugoslaviji.
j
3.500 miljonov rublov
I je določila sovjetska vlada za financii'8 v drugega petletnega načrta. ¡ Moskva. — Sovjeti so zgradili kanal J baltiškim in belim morjem, da jim ni tri voziti daleč naokoli preko Skandinavije.
I Delavske razmere v Severni Ameri
I Connery, predsednik delavskega odbora. I izjavil, da bi bilo mogoče zaposliti 10 »i j nov brezposelnih delavcev le tedaj, če tí '•'znižal delavski urnik na 30 ur tedensko. $ To bi sicer ne bilo napačno, če bi se t(| , primerno tudi plače nakazale, kar pa set»' i od današnjega kapitalističnega sistema ni i čakovati.
V Mineapolis se je spopadlo 5 tisoč d® cev s 4 tisoč petsto policijsti, pri čemer je* lo več ranjenih na obeh straneh.
Delavci so navalili na policijo z lopatam« opeko.
leta 1914, torej ko še ni bilo sovjetov na vladi, ki pa bistva ne spreminja.
V	to zvezo bi rada Francija pritegnila tudi "malo antanto", Belgijo in če mogoče tudi Poljsko, ki bi skupno tvorili nepremagljivo zračno silo.
Barthou in sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov, sta se v Ženevi dogovorila, da bo Francija o teh stvareh nadaljevala razgovore s sovjetskim zastopnikom v Parizu Dov-galeskim, dokler se ne bosta obe vladi zjedi-nili za končni sporazum.
Pričakovati je, da bo francoski parlament za gotovo odobril načrt zunanjega ministra Bar-thoua o francosko-ruski zvezi.
Litvinov je že dal sovjetskemu zastopniku v Parizu navodila, kako naj prične s pogajanjem.
V	protiodgovor pošilja Nemčija vojaške poizvedovalne aeroplane, ki krožijo na franco-sko-nemški meji, nad utrdbami Forbach.
Varšava, Poljska. — Vlada je dala zapreti več nacionalradikalnih voditeljev.
Varšava, Poljska. — Vojaško odposlanstvo iz Brazilije, kateremu načelu je general Leite de Castro je prispelo v to mesto.
Papež in bivši bojevniki
Papež je sprejel v avdijenco 4.000 bivših bojevnikov. Pri tej priliki jih je nagovoril sledeče: "Artiljerija je orožje pri katerem je treba študirati, ki zahteva, ne samo telesne kvalitete, temveč kvalitete duha ter posebne inteligence. Mi, je nadaljeval, imamo kontakte z mnogimi artiljerijskimi častniki, medtem proučujemo mirno v naši knjižnici pozicione zemlje kakor tudi gorovja."
General Raguaa je vprašal papeža: "Kako je pravilnejše izrečeno, gorska artiljerija, ali alpska artiljerija?" Papež je rekel, da je pravilnejše alpska artiljerija, ker se naše (italijanske) i*ore večinoma imenujejo Alpe.
Pa naj še kdo reče, da nimamo papeža, ki bi bil dober tudi za artiljerijskega generala.
Nemška miroljubno^
Minister za delo Seldter je izjavil novij jem, da nemški narod ne želi vojne, (to verjamemo) in tudi člani vlade jo ne žel
en
aret
Univerzitetni študentje v Beogradu so uprizorili manifestacijo, ki pa ni zadobila večjega obsega, kajti policija jih je s silo razgnala deloma pa pozaprla.
Zakaj so študentje pravzaprav hoteli manifestirati ni znano javnosti, vendar pa sodijo,
Buenosmreške in pariške nntverze
Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo .svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila
Urnik: od 10. do 12. in od 15. ¿¡o 21. Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12
PREGLED SAMO $ B —
Ob nedeljah dopoldne sprejmamo brezplačno
GOVORIMO SLOVENSKO
STRAN 3
KT^itfV. f flmy itTtTVI ^Mll^t^*"'^''^""'""^"*^'*^"' •VM
drugi
člani se pravi
Štiri leta vojne. Hitler ter vsi vlade so bili v vojni, zato vejo kaj vojna.
To se zelo lepo sliši, ampak čemu neki uli-vajo novih topov, pripravljajo pomorsko in zračno vojno brodovje?
Duhovnik priporoča spolni pouk za otroke
Rev. Fr. Félix Kirsch, ki poučuje na Katoliški univerzi v Waskingtonu, je imel predavanje pred katoliško konferenco za družinsko življenje, v lcateremje priporočal, da starši poučijo otroke o važnosti spolnih vprašanj. Ni prav, je rekel, da se otrokom polni glavo z lažmi, čeprav so dobro mišlene. "Odgovornost za pouk otroka glede spolnih zadev leži izključno na starših," je izjavil Rev. Kirsch, "V preteklosti je bilo vse preveč izbegavanja te dolžnosti od strani staršev, češ, da to pripada duhovnikom in učiteljem. Čim mlajši je otrok, ko se mu da pouk, tem manj zadrege povzroča tako otroku kot staršem. Boljše je, da se otroka pouči eno leto prezgodaj kot pa eno uro prepozno."
HITER BRIVEC
Kot najhitrejši brivec je dosegel rekord Josip Piray v Muraszoinzatu v Bački.
Piray je nekega brezposelnega delavca, ki je prišel v mesto in ki je ime poraščeno brado nagovoril, da mu je privolil, da ga skuša obriti kar najhitreje more. Toda delavec je še prej podpisal, da brivca ne zadene nikaka krivda, ako bi ga vrezal.
Brivec je v dveh sekundah nabrusil britev. V devetih sekundah je z devetimi potezami °bril ves obraz in 12. sekundo je delavec vstal s stola popolnoma obrit.
Restavrant "0S0R10"
Edino slovensko zbirališče Vsako r.edeljo ples.
Lepi prostori, pripravno svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent.
Se priporoča lastnik
EMILIO
OSORIO 5085
mmm Wm
ŽIVEC
PATERNAL
Opis igre "Krivoprisežnik"
Prvo dejanje
Veliki hlapec, star okrog petdeset let, močan in krepak, je uslužben pri Adamovih kot vodja vseh uslužbencev. Kot ponavadi stari ljudje zgodaj vstajajo, se je tudi on nekega nedeljskega jutra že na vse zgodaj, ko so komaj prvi soinčni žarki pokukali izza gorá, sprehajal po dvorišču s prižgano pipo v ustih, da se valijo mogočni oblaki dima proti nebu.
Zapazil je Veroniko, ki je bila uslužbena pri Kmetovcu, in je baš tedaj prilivala po vrtu, kar se mu je zdelo neobičajno, sa je Veronika navadno hodila k jutranji zgodnji maši.
Velikemu hlapcu se je pozdevalo, da ima Veronika gotovo kako skrito znanje s kakim mladeničem. Začel ji je pripovedovati o mladosti njene umrle matere in njega samega, ki sta bila nekdaj skupaj uslužbena jpri Laho-vih. Pozneje sta tam službo zapustila in nastopila drugo pri Križevcu.
Od kraja je bilo pri Križevcu lepo in vse v redu. Pozneje pa, ko je umrl stari Križe-vec ter zapustil dva sinova Jakoba in Ma-tia, je pričelo drugačno življenje. Starejši Jakob je vse podedoval, mlajši Matija pa je gospodaril.
Jakob je bil babjak in je zalezoval tudi Ve-ronikino mater.
Jaz takrat, je pripovedoval veliki stari hlapec, sem bil za vse to gluh in slep. Še le čez nekaj časa, ko se me je pričela izogibati, sem vedel pri čem da je. Imel sem tvojo mater zelo rad. Bila e lepa, še mnogo lepša kakor si zdaj ti. Še tisti večer sem pobral vse svoje stvari, da bi ne bil nikomur na poti in sem takoj drugi dan nastopil službo pri Adamovih.
Potegnil je globoko iz pipe ter nadaljeval: Čez nekaj časa je tvoja mati dobila sinčka, tvojega brata. Ker pa je bila tvoja mati še vedno brhka in lepa, je zapeljivec ni zapodil, pač pa jo je z nova zapeljal in je dobila še te-beš Potem je Križevec tvojo mater zapodil in obdržal vaju.
Čez nekaj let se je raznesla vest, da je Kri-

NAJHITREJŠE POŠILJANJE DENARJA
brez prošnje in pod najbolšimi pogoji, točno in zanesljivo.
Za hranilne vloge Prodajamo Šifkarte
varnost in najboljše obresti'	po brezkonkurečnih cenah
NE DELAJTE NIČESAR
brez, da ste se prej posvetovali z
Vašim starim PRIJATELJEM
Banco
SLOVENSKI ODDELEK
Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 Uradujemo od 8.30 zjutraj do 7 zvečer. Ob sobotah do 12.30
ževec vseeno hotel poročiti tvojo mater, ter jo je iskal povsod po Ljubljani, kjer je potem kmalu zbolel in umrl.
Tvoja mati je bila skoro gotova, da ji je pustil kako pisanje. Vložila je tožbo. Ker pa je brat umrlega prisegel, da ni videl nikjer ni-kakega pisanja, je tožbo izgubila.
Zakaj mi pripovedujete nesrečo iu sramoto moje matere je vzkipela Veronika. Zato je dejal veliki hlapec, da ti bo v svarilo; ker ti hodiš ravno po njenih stopinjah. Kaj inisiis da nevem, da čakaš domačega sina na sestanek sedaj ko ni nikogar doma. Svetujem, ti da je zadnji čas, da povežeš svojo culo in greš proč, če ti je še kaj za tvojo dekliško čast.
Veronika mu je kljubovalno nasprotovala. Veliki hlapee ji je dal še nekaj opominov, ter jo žalosten zapustil.
Veronika je pričela premišljevati, kar ji je povedal veliki hlapec in je pričela plakati.
Ko za jemlje vodo iz vodnjaka, prideta mimo Veronikin fant Tone in negova sestra Marjana. Veronika mu rahlo opočita, zakaj ni prišel, kot je bilo dogovorjeno, ko ga je čakala.
Kmalu pride na dvorišče še Križevec in Veronikin gospodar Kmetovec. Kmetovec ji napove, naj njegovega sina kar lepo izbi je iz glave in naj se v štirinajstih dneh izgubi iz negove hiše.
Krivoprisežnik pa jo je pričel kar v pričo vseh sramotiti, in kar jo je še bolj užalostilo, je sramotil tudi njeno umrlo mater.
Ni čakala štirinajst dni. Pospravila je takoj svoje borne stvari in odšla.
Ko je šla čez vas so se ji dekleta posmeho-vala in ji celo zapela neko izzivalno pesem, da jo je še bolj ponižalo.
Ko so odšle, se je revica naslonila na neko drevo in je milo zajokala.
Mimo je prišel veliki hlapec ter jo potolažil. Svetoval ji je, naj se zateče na Lahovo k stari materi, -ki jo bo prav gotovo sprejela, čeprav o njej gre glas razvpite in brezbožne ženske.
Približal se je mlad človek, ki je bil Krivo-prisežnikov sin Fran, in je že več let študiral v mestu. Prašal je za bližnjo pot do svojega doma.
Veronika gre isto pot, je rekel veliki hlapec, lahko gresta kar skupaj, in ti Veronika lahko pri tem zaslužiš par krajcarjev.
Ko je Veronika začula, da je mladi gospod Krivoprisežnikov sin, ga ni hotela spremljati. Povedala mu je v obraz, da je njegov oče nje največji sovražnik.
Frana je zelo potrlo Veronkino očitanje njegovemu očetu. Prvi korak na domača tla mu je bil zagrenjen. Žalosten se je naslonil na vodnjak.
Veronika je odšla sama k Lahovki, ki jo je veselo, ampak na svoj način robato sprejela. Tako, tako, je rekla, ko vas udarijo vrata po zadnji plati, se priklatite k meni. Enako je prišla tudi tvoja mati, ko jo je Krivoprisežnik pognal.
Komaj se je Veronika vsedla, zagleda kako se kot senca vleče mimo okna nje brat Jaka. Privlekel se je v hišo jetično ves bolan, izpit od
beznic in slabega življenja. Veronika se ga je prestrašila, stara mati pa še bolj.
Jaka je pričel liropeč pripovedovati svoje življenje. Stara mati mu je med tem šla iskati kaj za jesti. Med tem ko sta bila brat in sestra sama, je vzel Jaka iz nedrij molitvenik v katerem je bilo pismo naslovljeno na Veroniko. Ko Veronika odpre pismo, vidi da je testament Križevčevega premoženja, ki izpričuje, da je premoženje bratovo in njeno.
Jaku je bilo zelo težko, da ni pisma že prej odprl. Zato pa zaldinja Veroniko, naj se maščuje, ker za njega ni več pomoči. liropeč zleze na tla in izdihne.
(Konec prvega dejanja.)
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO L
ATASCO 2322 — BUENOS AIRES
ČAS JE ŽE!
V
N A
Veliko Zabavo
ki se bo vršila v društvenih prostorih
v nedeljo S junija
Začetek točno ob 4 uri pop.
Za suha grla in prigrizek bo društvo bogato preskrbelo
Igra tipičen orkester "Panchito"
K obilni udeležbi uljudno vabi
ODBOR
L JULIJA
velika jubilejna prireditev S. P. D. I. v dvorani XX SETTEMBRE, v ulici Alsina 2832,
Pooblaščen je
Mirko Pel j han za nabiranje naročnine za Slovenski tednik, kakor tudi druga upravna naročila lahko izvrši, ki se tičejo Slovenskega tednika.
Uprava
Vesel dogodek
«t orklja je obiskala zakonca Antona Stare in njegovo soprogo Bernardo, ter jit obdarila •s srčkano punčko. Čestitamo.
Dr. j. HM
ženske bolezni —- Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali zakasnjena perioda — Beli tok. Notranje bolezni —- želodec in drobovje. Gonoreja — Mehur — Obisti. Nizke cene. — Ugodno plačevanje.
Tucumán 2729, esa.
ir ■ -
Klici na dom: U. T: 47 Cftyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer NIZKE CENE
Pred nekoliko dnevi, se nas je zbralo kakih 22—24 moških in smo se prav krepko pogovarjali o bodočnosti in prošlosti. Posebno so bila na dnevnem redu očitanja, kako je bilo •večkrat napravljeno kaj nepravilnega.
Pripisuje se to krivdo, dobro premišljenemu koraku posameznikov, kar seveda ni v skladu z resnico, kajti dobro nam je znano, da se vsak izmed nas trudi za dosego kaj boljšega in popolnejšega, ker kdor ni imel takih namenov in mu je bila lastna oseba več kot skupnost, je že davno zginil, ker ga nismo trpeli med nami. Zato še trdim, da delamo vsi za boljšo bodočnost kolonije.
Tako nekako smo modrovali kake dve uri. Nakar prosi za besedo edina ženska, katera je sedela med nami, ki jo je tudi dobila in med drugim rekla: "Dovolite, da vam tudi jaz, kot mati in članica naših društev, rečem eno besedo. Vi povdarjate, da se ni nič naredilo in mečete krivdo eden na drugega, da smo zgubili že- toliko let, a ni nič napravljenega, sliši s^e samo tarnanje in toženje. Jaz pa ne bom nobenega tožila, da ni nič napravljenega, pač pa rečem, da sploh ni nobeden kriv, ker med vsemi našimi društveniki ne vidim sploh nobenega pravega moža. Zato gre vse tako."
Vsal čemu je takoj stopilo pred oči, sto in sto slučajev v katerih je iskal sebe in tako pahnil koristi kolonije v prepad. Pomislil je na prepad, ki se je odprl med nami z izstopom velikega števila članov, ko so si ti ustanovili solcolsko društvo in tako razdelili moči na dve strani.
Videli smo v trenotku vse nadaljne spore in njih sad, sovraštvo in jezo, nezadovoljnost in škodo, ki je bila s tem povzročena. Videli smo tudi koristi, ki bi jih imeli v slučaju, da bi bili skupni in složni. Za trenotek smo se sramovali samih sebe, a zdi se mi, da nismo vsi dobro razumeli tega trenutka in smo kmalu pozabili, kaj smo vsak zase bili sklenili.
Čas je že torej, da pridemo k pameti, da spregledamo in da pozabimo kar je bilo ter uberemo novo pot, katere naši ljudje in mi sami tako želimo.
Čas je, da začnemo misliti z lastno pametjo, v korist cele kolonije. Ako se med nami dobi še takih, ki nerazumejo svoje misije, naj se odstranijo, ali pa jih mi odstranimo, da se nam ne bodo zadevali z svojimi osebnimi koristmi, postavljajoč vedno le svojo osebo v ospredje, ter s tem škodili vsemu delu in napredku kolonije.
Kakor se nam je posrečilo pred nekaj leti rešiti se ljudi, ki so iskali med nami koristi za svoj žep, talco se moramo tudi sedaj rešiti tistih, ki nam zapirajo pot do skupnosti in zalitevajQ za vsako žalitev ponovnih zadoščenj.
Kdor ne zna odpuščati, je človek, ki nima dovolj razsodnosti. Saj ako je bil po nedolžnem obsojen, se bo sama usoda maščevala nad njegovimi sodniki, in on bo imel prav gotovo svoje zadoščenje, ko se bo spoznalo, da je potisnil on sam svojo osebo v ozadje, da s tem koristi skupnosti. Sramujmo se torej, da je naša krivda, da nismo nič napravili in da nismo vredni, da smo možje, ter vsaj sedaj popravimo, kar se še popraviti da. Oprimimo se vsi dela za skupnost, katera mora priti. Ako
Same nosimo krivdo
Mnogokrat tožimo dekleta, da naši fantje raje vidijo tujke in da nas niti ne pogledajo.
Tudi, če bi bilo to res, bi imeli popolnoma prav. Saj smo dekleta prva, ki smo začela prezirati skromnost svojega rojaka, ki vsled slabih delavskih razmer ne bi zamogel nam nuditi vdobnosti, kot bi nám pri j ala.
Večkrat sem videla na slovenskih prireditvah, kako je pripeljal fant dekle, in komaj je vstopila v dvorano, že so ji begale oči, kje bi vzrle kaj boljšega. In navadno se je zgodilo, da jo je svoj novi "ideal" spremljal domov.
Prav nič čudnega ni, če se nas resni fantje izogibljejo.
Ko smo bile šestnajstletne "frklje", smo se že zavedale, da so fantje neko čudno bitje, do katerih smo gojile tajna čustva. Materino oko je čuvalo nad nami, in strah očetove roke je visel nad nami, kot damoklejev meč.
Sedaj smo v tujini brez varstva, brez zaščite, prepuščene same sebi. Leta tečejo. Fantov nam ne manjka. Moža pa le ni in ga ni.
Previsoko se držimo in mislimo, kot v pravljicah, da nas bo kak pric povedel v razkošno palačo. Ne rečem, da bi morale pobrati prav vsako barabo. Saj se najdejo prav dobri resni in plemeniti fantje, čeprav, kot sem že zgoraj omenila, nam ne morejo nuditi vdobnosti, kot bi si jo tudi oni sami želeli.
Mnogo deklet je, ki pravijo: Če se poročim, bom itak morala delati, kot da se moški samo zato poročijo, da imajo doma ženo za pušeljc. Delati je pač vsak človek, po svojih močeh in po svojem poklicu, dolžan. Delo nas živi in delo da pomen življenju.
Z vztrajnostjo se da vse doseči. Mnoge naše rojakinje niso gledale da bo prišel princ polije. Poročile so se s preprostim človekom, ki pa je imel plemenito srce in delavne roke in z njeno pomočjo sta si postavila lep skromen dom, ki postaja vedno lepši. Mož dela v fa-briki ali kjer bodi. Žena oskrbuje hišo, dela na vrtu in redi zraven še kaj perotnine.
Tak dom bi si vsaka izmed nas želela. Ženske smo pač take, da želimo po svojem lastnem gnezdu. Zato bi ga tudi rada nekatera preko truda dosegla in navadno sledi razočaranje, kajti moški iz "višje" stoječe družbe ne znajo ali nočejo ceniti ženske, ki so jo dvignili iz "nižav" in zato niso vredni ljubezni in ni v zakonu sreče. Če pa ni ljubezni in sreče, tudi vse drugo nima pomena.
Mnogo naših deklet je, ki so s svojo lahkomiselnostjo zabredle tako daleč, da nemorejo več nazaj. Marsikatera bi bila rada, da bi se nekdanji fant zopet povrnil k nji, ki ga je toliko časa vodila za nos. Postala bi mu dobra, ponižna dekla, samo da bi jo ljubil kot nekoč. Prepozno, prepozno, jo neusmiljeno biča vest. Preteklosti ni mogoče kar tako zabrisati.
Samo, če postanemo resnejše in skromnejše, lahko računamo na boljšo bodočnost. Zato proč z domišljijo ter visoko letečimi mislimi. Le resno in pošteno ljubezen do naših fantov sotrpinov, naj nam daje upanje srečnih dni.
Anka Golob
jo ne bomo mi napravili, nas bo gotovo sram, ker nas bodo prehiteli mlajši.
A. škrbec
No. 255
SLOVh'NíSKI TEDNIK
STRAN 13
VOLITVE PRED DESETNI LETI IN LETOS
Rihenberk, aprila. — Tudi pri nas smo, kot Poroča fašistično časopisje, vsi vneto glasovali za Mussoliniev režim: Le en sam glas so zabeležili proti. Pri tem moramo nehote omeniti volitve, ki so se vršile leta 1924, in njihov izid. Takrat so zabeleželi pri nas samo tri glasove fašistično stranko. Med temi tremi je bil 'Horda res 1 domačin in sicer Cigoj, ostala dva Pa sta bila brez dvoma oddana od priseljenih Italijanov (postajenačelnik in drugi). Za našo vdanost se nam je Mussolini tudi pošteno odo-Zl'- Vsaka družina je dobila tisti teden po vo-Utvah v občinskem uradu brezplačno nekaj moke, da smo lahko spekli malo boljšega kruha Za praznike.
ŽE OSMI MESEC V PREISKOVALEM ZAPORU
liihemberk, aprila. — Kmalu bo leto, kar so aretirali sedem fantov iz okoliških vasi, ki so še danes v rimskem zaporu "Regina Coeli" in dan 2a dnem čakajo na razpis obravnave. Določen •"n je tudi že odvetnik, ki je zahteval za zagovor vseh sedmih obtožencev plačilo v znesku ^•000 lir. V Rihemberku se nestrpno pričakuje 1551 d obravnave.
NOVA CESTNA DELA
II. Bistrica, aprila. — Cesta, ki pelje iz II. Bistrice v Zabiče ter Klano in na kateri so prišli že lansko pomlad z delom, bo v kratkem »končana. Baje je predvideno tudi asfaltirale te ceste, če se ta prevleka sploh tako lahko lmenuje. Saj so na ta način asfaltirane vse pomembnejše ceste v Julijski Krajini, kljub temu Pft jih je treba vsak dan krpati in popravljati kot vsako drugo cesto. Priznati pa je treba dru-ugodnost te ceste in sicer, da je brez klan-tev in da ima le neznatne ovinke. Zato gre le liorna po stari poti, deloma pa po novi trasi. SPada pa v obmejno omrežje cest, ki je postalo zlasti okoli II. Bistrice tako gosto kot malo kje ^Ugje. Bržkone so to cesto izpeljali predvsem vojaški promet, ker so z nje zvezali važno ,0jaško središče II. Bistrico—Trnovo z mejo, ki tik za vasjo Klano. Pri delu je bilo zaposle-
^ tudi nekaj domačinov in so dobivali plačo Po 1.40—1.60 lir na uro.
Sl0VENSKO BOGOSLUŽJE V OGLEJSKOM P ATRIJ ARH ATU
PRIMO!
Ql,
"Slovenski Prijatel" in za njem "Slovenski asnik" iz leta 1864. sta objavila besedilo ne-Ke!?a glagolitslcega napisa, ki ga je izrezal iz ^ai*ega misala svoje cerkve tedanji dekan v roičjah na Goriškem. Napis se glasi transkribi-*>> tako-le:
"1483 Miseca juna na 15. Mde k nam v Kamnane (sic!) g. škof Vi-demski i nas
Vlzita to ista dan na svetoga Vida tako hoti da mu Mašu hrvacki poem Pred vsimi doktori i pred vsim pukom v «irkvi S. Mihela v Kamenah.
Ja pre Frančiško Vletnič Dalmatin od Raba."
DROBIŽ
°antieri Riuniti deli' Adratico je velik kon-j9 Paroplovnih družb, ki se je ustanovil 1. • s kapitalom 150 milj. lir. V njem so zdru-
žene ladjedelnice sv. Marka v Trstu, v Tršiču in ladjedelnice sv. Roka v Miljah. V ta koncem spadajo še razne velike delavnice, ki so rastre-sene od Pulja pa do Tršiča.
V Tržiču delajo dve motorni ladji za ameriško družbo Polisli Transatlantik Sliipping Coin-pagny. Vsaka ladja bo imela po 14.000 ton. Dalje so v delu dve ladji po 15 hiljada ton. za poljsko paroplovno družbo Gdynia America Line, ki bo s temi parniki prevažala potnike v Ameriko, dalje delajo še ladjo za prevažanje petroleja, ki bo imela 8500 ton za Anglo-Saxon Petroleum Compagny.
Tvornice za letala v Tržiču, ki so bile ustanovljene 1. .1923. so dosedaj napravile vsega skupaj 300 vojaških in civilnih aeroplanov raznih tipov.
S.C.L.A.B.S.A. tako se z dolgo kratico imenuje družba za eksploatacijo naših gozdov v Postojni. Ustanovil jo je pokojni grof Win-diseligratz. 8000 v tražški pokrajini ha gozda ter 5 žag in neko drugo družbo zaposluje 600 delavcev.
Iz Može pri Gorici so pripeljali 3000 okostij vojakov padlih v svetovni vojni v Solkan, kjer bodo ostala dokler ne bodo napravili okostnice v Osla v ju. Obredu je prisostvoval tudi Sirotti.
Italijanska uradna .agencija "Štefani" de-mantira vesti o uporih na otoku Rodu, katere je prineslo dobro informirano angleško časopisje in pravi, da je bil neznaten pretep med pijanimi kmeti.
Fašisti se zelo jezijo zaradi prevodov iz tuje literature. Mednarodna statistika prevodov za prve tri mesece 1934. iskazuje da je napravila Italija 256 prevodov. Fašisti pravijo, da se morajo Italijani bolj oprijeti lastne književnosti in pustiti tujo, v kateri ni vse izborno.
Naši lesni trgovini, predvsem slovenski, je Zadala nova italijanska carinska tarifa zelo hud udarac. Carina za raznovrsten les je zvišna od 6 do 12 krat. Italija bo uvažala zato predvsem avstrijski les.
Sedanje veliko pokopališče v Redipugli bodo preuredili in bo po novem načrtu obsegalo 130.000 grobov (sedaj 30.000). V griču bodo naredili 15 velikih stopnic na katerih se bodo vrstili grobovi in ki bodo tvorile impozantno piramido. Sadanji obelisk bo odstranjen ter na njegovom mestu postavljen mavzolej za umrlo-ga duca d'Aosta. Gotovo bo to eno najveličastnejših pokopališč.
V	Italiji obstoja zakon, da mora imeti celo vsaka najmanjša vas svoje športno igrišče. Do sedaj res, da ga ima malokatera vas toda fašisti z vso silo težijo k temu. Pri nas v Julijski Krajini pa na žalost je ta lepa panoga podvržena raznarodovalnomu delu med našim narodom.
V	Albaniji delajo Italijani nove vojaške zemljevide, ki so namenjeni predvsem za zadostitev italijanskih teženj.
Ruski tisk, ki se drugače popolnoma rezervirano drži kar se tiče notranjega položaja Italije, je na ponovne fašistične napade odgovoril, da naj se fašisti brigajo raje za upore v Taran-tu in Bari kakor za njihove zadeve.
Z zvezdo dela sta bila odlikovana izmed drugih tudi dva tržaška delavca Aleksander Košuta in Anton Rusjan.
Dr. M1LOSLAVICH "
Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni.
Se govori slovensko, nemško in špansko.
PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE
Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj.
Ulica Reconquista 629
U. T. RETIRO 1852
Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in olgovornega zdravnika,
zatecite sc na
Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL
Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije ■ Kapavca
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
SPOLNE (606-914)	Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRT/I PREGLED BREZPLAČNA
ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ža pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SLOVENSKO	Sprejenja se od 9. do 12 in od 15 do 21.
CALLE CANGALLO 1542
Pismo iz Podbrda
Število italijanskih družin v Podbrdu vedno bolj narašča. Lakota in brezdelje jih ženeta v le hribe. Najbolj osovražen med njimi je Sici-lijanec Munaffo Felice. Kot skromen financar je dospel pred leti v obmejne kraje. Spoznal pa je med temi hribi zlato jamo. Kmalu je pustil svojo službo ter odprl malo brivnico. Spočetka je sam bril, pozneje pa je poklical na pomoč še sorojaka. Ker so bile v tem kraju samo slovenske gostilne, je pričel tudi s prodajo vina čez ulico. Ta misel ni bila napačna. Kmalu je dobil dovoljenje za vinsko zalogo, ter vedno bolj in bolj širil svoj obrat. Pričel je tudi sprejemati abónente na hrano. Tudi to je precej neslo. Radi velikega števila gostov je potreboval precej zelenjave, ki jo je naročaj direktno iz Gorice. Seveda mu je velikokrat zelenjava ostajala, toda znal si je pomagati ter jo je prodajal sosedom. Tudi v tem je videl precej dober zaslužek — otvorih je trgovino z zelenjavo ! Če že ima trgovski lokal zakaj naj bi prodajal samo vino in zelenjavo! Razširil je trgovino, tako da ima danes v njej že vse kar človek potrebuje, manjka mu še tobak! Sedaj se bori na vse kriplje, da bi dobil še trafiko! In pe ima trafiko, zakaj naj ne bi imel še gostilne? Zato pa potrebuje lokal. Poizkusil je na dveh krajih toda mu je spodletelo, upamo da mu bo še v tretje! Seveda potrebuje za svoj obrat tudi osobja. Tega mu v Italiji ne manjka! V brivnici sta Italijana pomočnik in učenec, v trgovini je namestil očeta, v svojo men-zo kot šefinjo pa — sestro, v vinsko zalogo namerava postaviti brata, ki je tudi nekje financar — sam pa je "gospod direktor" ki nič ne dela kot slovenska dekleta zapeljuje, dasiravno je oženjen s Slovenko-domačinko! Mimograde povedano, je njegova žena sestra žene, zaprtega Zgage in sestra žene zaprtega Tomaža Groharja. Ali nima morda pri celi aferi prste vmes tudi Munaffo, da bi se polastil premoženja obeh nesrečnežev?
Veliki zavod
"RAMOS üEJIfl"
ZDRAVNIKI SPECIJALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Anal'ze krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914).
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčk; Izpadanje las. Ultravioleta! žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin.
SPOLNA SIBKOST: Hitra regenarcija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost.
BEVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemSkem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raširjoni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane.
ČBEVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
OBLO, NOS, USESA: vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, ne redno čiščenje.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Plačilni pogoji dobri.
Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO
Zadnje slovenske mlekarske zadruge dobivajo fašistične komisarje
Postojna, 24. aprila 1934. — Pod gornjim naslovom je ravno prem mesecem prinesel naš list vest, da je mlekarska zadruga v Hru-šici dobila fašističnega komisarja. Danes pa smo dobili potrdilno vest, da je isto doletelo mlekarsko zadrugo v Trnovem, ki je v začetku tega meseca dobila uradno določenega komisarja.
Mlekarska zadruga v Trnovem je bila svoj čas največja te vrste v Julijski Benečiji. Imela je lepo število zadružnikov, saj so semkaj vozili mleko iz Pivke, ivelikega dela Reške doline (od Ribnice), bližja okolica Trnovega vse do Klane na eni in Jelšan na drugi strani. L. .1926.—27. je mlekarna beležila 30 hI. povprečnega dnevnega prometa. Lansko leto pa celo 35—40 hI.
Gospodarske razmere našega kmeta zadnjih let so postajale take, da so ga primorale, da je prodajal vse mleko, pa če tudi ga mnogokrat ni ostalo za dom. To dokazuje dejstvo, da je mlekarna beležila zadnja leta, ko je imel' naš kmet komaj polovico števila živine iz 1. 1920.—26, porast prometa. Tako je zadruga imela čimdalje več dobaviteljev mleka, med tem ko je število odjemalcev padalo. To in pa razni konkurzi odjemalcev so spravljali zadrugo v čim dalje težji položaj, tako da je zadnje leto plačevala dobaviteljem mleko komaj 30 do 35 stotink za liter. Če polislimo, da je mlekarna še v letih 1926./27. plačevala mleko dobaviteljem po 1—1.20 lir liter,! lahko sklepamo koliko je naš kmet oškodovan. Zadnje leto pa mlekarna mnogokrat ni mogla niti izplačati dobaviteljem mesečnih računov v gotovini, ampak jim je za iste dajala razne mlekarske izdelke.
Trnovska mlekarska zadruga je bila ustanovljena 1. 1896. torej skoraj pred 40 leti. Pred vojno in tudi vsa leta po vojni je dobro napredovala. Saj je vsa okolica zlasti pa Reška dolina posvečala veliko pažnjo živinoreji, katera je poleg sadja dajala največji dohodek
našemu kmetu. Dolgo vrsto let ji je predsedoval domačin Ivan Valenčič, ki je z odborom zadrugo dobro vodil. Zadnja leta pa je moral mnogokrat slediti namigovanjem obla-stev, kar je tudi zadrugi pripomoglo do današnjega stanja.
Vzroki propadanja zadruge so najrazličnejši. Največ škode so ji brezdvomno prizadeli razni konkurzi odjemalcev v Trstu in Reki, ki so ji ostali dolžni ca. 70.000 lir. Da bi si vsaj deloma krila te stroške, je zadruga ustanovila podružnici v Trstu in Reki in nastavila tam kot prodajalce svoje dolžnike. Pa to ui lo upropastil. Ko je odbor uvidel, da ne more pomagalo zadrugi iz zagate in morda jo je ce-več tako naprej, je pred meseci sklical občni zbor. Članstvu je sporočil svoj sklep in ponu-do vlade. Vlada je namreč predlagala zadrugi, naj se združi z mlekarsko zadrugo v Hru-šici. V tem slučaju bi dala vlada posojilo v znesku 400.000 lir proti nizkim obrestim. Ta znesek bi uporabili za saniranje obrata, za nakup modernih strojev in za splošno moderniziranje mlekarne. Članstvo pa se je enoglasno uprlo temu perdlogu. Ker pa je zadrug8 tekom zadnjih mesecev prišla v še večje denarne težkoče so ji oblasti dodelile komisarja. Ta je takoj po svojem prihodu pokazal dobro voljo in določil oz. zvišal ceno mleku na 45—50 stotink za liter. Mlekarna je dobila po-sojilo in bo v najkrajšem času, pod vodstvo® novega komisarja, nabavila potrebne moderne stroje in ostale priprave za pasteriziranje mleka. S tem upajo, da bodo rešili mlekarno ti krize, ker bodo lahko s pasteriziranim mlekoic jo, da bodo zlasti v Reki povečali krog odje-uspešno konkurirali drugim mlekarnam. Upa-malcev, kamor so dajali do sedaj 3.000 litrov mleka dnevno in kamor prihaja mleko v velikih množinah zlasti iz Jugoslavije (Sušašk6 okolice). V tem bodo mlekarno podprle mero-dajne oblasti s potrebnimi ukrepi. S pasteriziranim mlekom bodo skušali konkurirati tü$j drugod (Trst). Domačini pa so prepričani, d8 vsi ti načrti ne bodo dvignili prometa niti rešili mlekarne iz krize, pač pa obratno.
Plaza Once
Rivadavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 3—12
Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov
12 ODDELKEV
Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje na obroke $ 10 na mesec. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; m.aternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd.
Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd.
Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu.
Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako.
Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd.
Oddelek specialistov za otroke.
Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkih cenah. Oddelek za zobe. Izdiranje brez bolečin. Cene nizke. Nove zobe. Ako se Vi čutite bolan, pa bodite ubog ali bogat, obiščite našo hišo. Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 3.—.
Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE Ordiniramo od 9—12 in od 15—21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12.
GOVORIMO SLOVENSKO
28 SUIPACHA 28
No. 255
SLOVENSKI TEDNIK
STRAN 15
ISKRE
Slovenci smo v mnogih ozjrih tako internacionalni, da od samega mednarodnega čustvovana nikomur nič ic koristimo, no sebi in ne človeški družbi. Rešujemo Mednarodne probleme medtem pa pozabljamo na našo lastno eksistenco in nam skoraj na mar ne pride, da
človek brez fizične moči nemoro imet} velikega odpora. **
*
V nekem odličnem ameriškem tedniku čitamo čla-uek, ki podaja Amerilcancem, ki se mislijo letos podati na potovanje v Evropo, sugestije za njili načrte. Jako prominentno se omenja tudi Jugoslavijo. Pisec opozarja na lepoto dežele in "skoro liomersko življenje jugoslovanskega kmečkoga ljudstva", ki ga je "proslavil Loujs Adamič v svoji knjigi "The Native's Return."
podlagi Adamičeve knjige je objavil obširen čla-iok z ilustracijami tudi "Cunarder", publikacija Cu-nard parobrodne družbe. Vse torej kaže, da bo Jugoslavija žela lepe dobičke od Adamičeve knjigo v obliki turjstovskega prometa. To bo tudi jugoslovanski vladi všeč, pa če ji Adamičevo pisanje šo tako malo ugaja. Ampak nekam sitno pa je le za možake v Beogradu, ko
Diplomirana babica
ANA CHARPOVA
v Pragi in Buenos Airesu
Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijonistke, posebno s kampa.
calle COLOMBRES 178
U. T. 62 Mitre 3755 (1 kvadra od Rivadavia)
Klavnica — Prckajevalnica — Tovarna klobas — Zaloga masti
T1CHY JOSE
Trellier 2251-53. U. T. 68 Mataderos 429 Tovarna: Prodajalna: Calle 25 de Mayo 758. U. T. 31 Retiro 4823 Podružnice: Avda. Leandro N. Alem 822 Cabildo 1386 (Belgrano) U. T. 73 - 3570
jj^sz-saióra©
Edina naša slovanska lekarna
2QJE3Q M O
I
Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite ® osebno ali pismeno v moji lekarni
Franjo Huspaur
DOCK SUD
(Prov. Buenos Aires)
oeaoí
calle FACUNDO QUIROGA 1441
nasproti komísarije
30S=20SS=
ssomoKí
Fotografija "LA
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji.
NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelala povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne ce-*>e z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo.
Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahke vsak dan do devetih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579	Bs. Aires
Telefon: 59 - 0522
morajo takorekoč sprejemati darove od nekoga, ki ga
proglašajo za "izdajalca domovine I" **
*
Dve ženi
—	Moji ženi se je menda zmešalo v glavi. Naredila mi je kravato iz svoje stare obleke.
■— To še nič ni. Moja stara si jo napravila večerno toaleto iz mojih kravat.
*# ♦
Mož in žena
—	Le zakaj nisem ubogala matere, ko me je svarila, naj te no vzamem!
—	Kaj, svarila te jo, praviš? Jaz sem ji pa pet lot delal krivico!
*
Dva finančnika se srečata.
"Imam sijajno idejo za novo kupčijo".
Drugi meni: "Koliko mesecev joče bo zneslo?" **
*
Mož: "Gospod župnik, ali je prav, čo človek dela dobjček na račun pomot, ki jih delajo drugi ljudje.
župnik: "Nikakor no."
Mož: "Tako sem tudi jaz mislil. Prosim vas torej, da mi vrneto tistih 10 pesov, ki sem vam jih plačal, ko ste me poročili."
Cenjenim Slovencem naznanjam, da sem kupil vsem dobro poznano gostilno Vovk in Colja. Ker sem restavracijo popolnoma prevredil, dajem vsem cen. gostom najboljšo postrežbo po zmernih cenah.
Zelo pripravno za bankete, svadbe, krst itd. Strežaji kakor tudi kuhar so Slovenci z večletno prakso.
Cenjenim Slovencem se najtopleje priporoča
LIONi in BERNADOTE
Ulica GARMENDIA 4879
Reven kmetič ni imel druge vprego kot osla in kravo. Vpregel ju je ter začel orati svojo malo njivico. Proti večeru sta so osel in krava sprla. Osel ji je rekel: — Ti krava, ti! Krava ga je jezno zavrnila rekoč: — Ti osel, ti! Oba — osel in krava — sta bila strahovito razžaljena, ker sta si naravnost, brez ovinkov povedala, kaj sta pravzaprav.
#* *
Nagubančeno čelo še no pomeni pameti. Tudi suha
tepka je polna gub, pa kljub temu ostane tepka. **
*
Učitelj razlaga pomene besede "tradicija" tor pravi: "Tradicija je to, kar prehaja od očeta na sina. .Toško, povoj mi stavek, v katerem bo beseda tradicjja."
Joško: "Včeraj sem splezal na sosedovo češnjo, pa sem si odrgnil tradicijo."
** *
"No, kaj pa se ti tako vendar mudi iz gostilne?" "Moja žena jo telefonirala." "Ali se je doma kaj zgodilo:"
"Ne. Rekla je samo: Ali prideš ti ali pridom jaz!" **
*
Novoporočenca sta bila sama.
"Moram ti nekaj povedati", je dejala ona. "Kuhati ne znam".
"Kako zanimivo," jo rekel on. "Tudi jaz ti moram nekaj priznati: nobenoga denarja nimam."
SELITVE V MESTU IN NA DEŽELO ZA ZMERNE CENE
PREVOZNO PODJETJE
RAFAEL TURK
OSORIO 5085 esq. WARNES 2200
U. T. 59-2505 in 59-3667
«v wehszmí ¡r /fy v^mnaama
W .UBOir.iA^
9
Vi SE MORATE OZDRAVITI!...
ne dovolite, da bi bolezen razjedla Vaš organizem čakati bi bilo prepozno. "CLINICA CANALE", Lavalle 410 zdravi z najmodernejšimi pripravami. Bolnike sprejemajo zdrabniki in zdravnice specialisti.
SPOLNE BOLEZNI — Zdravljenje hitro brez bolečin in garantirano. Nova ali že zastarela bolezen — Po istem profesorju Zander.
REITMATIZEM — bolečine kit — trganje.
BOLEZNI ŽELODCA IN ČREV — Obisti — kilo — slepič.
BOLEZNI ŽIL — vmirjenje — vmirjenje v notranjosti.
EOLEZNI KRVNEGA OBTOKA — Srce — v splošnem.
KOŽNE BOLEZNI — izpuščaji — ogrce — pege.
ASMA — neizkašljanje — naduha — jetika — zdravimo po našem sistemu.
ŽENSKE BOLEZNI — (Ženske ,so lahko sprejete od zdravnice). — Maternica — jajčnik — beli tok — kri — šibkost — neredno perilo — hitro zdravljenje.
Bolniki iz notranjosti dežele nam lahko opišejo svojo bolezen in pošljejo po pošti. Z obratno pošto jim bomo 3vetvali, kako je storiti.
PREGLED S 3.—; UGODNO PLAČEVANJE.
SPREJEMAJO ZDRAVNIKI SPECIALISTI.
Od 9 — 12 in od 3 — 9 zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 9 — 12 ure.
(GOVORIMO SLOVENSKO)
"CLINICA CANALE"
Lavalle 410	Buenos Aires
O
n o
D
o
o
D
©
n
ORGANO DE LA CO-
LECTIVIDAD YUGO-
ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD
"EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AÑASCO 2322 j VI NÚm. 255 j BUENOS AIRES
PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES
CULTURALES
Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Odbor SPD I.
ESLOVENAS
Urejuje: Jan Kacin
Slovenska gostilna in trgovina jestvin
Shajališče naših rojakov
VELIKI IN PRIJETNI PROSTORI
z igriščem za kroglje in keglje
Vsako nedeljo ples
Dobra postrežba ZMERNE CENE TRELLES 1167 (Pol kvadre od Gaona 2400) Buenos Aires	U. T. 59 - 2382
VSI ROJAKI SO DOBRODOŠLI
Nova priznanja za pisatelja Adamiča
Več odličnih ameriških univerz je odredilo, da je čitanje Louis Adamičeve knjige "The Native's Return" obvezno za dijaštvo. Na znameniti Columbia univerzi v New Torku se knjigo rabi v razredih za sociologijo, politično znanost in tekoče dogodke. V Skidmore Col lege, Saratoga, N. Y., jo profesorji rabijo pri poučevanju literature. V Smitli kolegiju v Massacliu-setts e več profesorjev izbralo "The Native's Return" za oblikatno čitanje. Na odlični Cor-nell univerzi jo morajo citati dijaki, ki študirajo družinske odnošaje in živlene v poljedelskih deželah.
Glede prve Adamičeve knjige "Dynamite", ki je izšla leta 1931, pa piše Sincilair Lewis, najslavnejši iveči ameriški pisatelj, v revii "The New Republic" z dne 18. aprila sledeče: "Sramota e za celo deželo, da ta knjiga ni imela o-gromne prodaje. Nobena knjiga ni še tako dobro pojasnila, zakaj je bil ameriški delavski pokret tako nasilen, zakaj je bil v mnogih ozi-rih tako brezuspešen, in odkod izvira splošno raketirstvo v tej deželi."
Mr. Adamič se je pred kratkim mudil v South Bend, Ind. Popoldne je bil gost slovenskih, hrvatskih in srbskih študentov, ki pohajajo na Notre Dame (katoliško) univerzo, zvečer pa je govoril pred International institutom v omenjenem mestu. Zdaj se pisatelj mudi v Chicagu, v pondeljek pa odpotuje v Milwaukee.
PRAKTIČNI NASVETI
Vlažno stanovanje
ima vedno slab duh po vlagi, ki se še poveča, kadar ribamo tla. Ako pa dodamo vodi mali terpentina, ostane v podu prijeten duh in se za-tohli duh izgubi.
Plišaste prte in pregrinjala
lahšo tudi operemo, kadar so bamazani. Kadar nam pri pranju perila ostane lug, namočimo * ta lug, ki sme biti le mlačen, plišasti prt, g8 pustimo v lugu pol ure, nato ga rahlo prema-nemo v lugu, izperemo v čisti mlačni vodi ter obesimo, da se odcedi. Iztiskati ga ne smeniO' Ko se je pret malo odcedil, ga zavijemo v kake stare, toda čiste krpe, ki popijejo še ostalo vlago. Čez nekaj časa obesimo prt spet na vrv, cla se popolnoma posuši, nato pa ga z mehko ščet ko skrtačimo v smeri dlačic in prt bo kakot nov.
INSTITUTO MEDICO
Dr. RENOULIN
1
Bivši zdravnik v bolnišnici Salavery, V. Sara-	!
field in v bolnišnici Alvear. — Vodi osebno	'
zdravniški zavod CALLAO. Vsi klijenti se zdra-	! vijo od zdravnikov Specialistov.
SIFILIS. 606-914. — Moderno zdravljenje.
BLENOBAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. Prostatis, vnetja in sp. bolečin.
KBVNE BOLEZNI. — Slaba kri — Svaliost.
SECE. — Srčne napake — hibo.
ŽELODEC. — Creva —■ kislina — jetra.
želodčne bolezni so zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku univerze na Dunaju.
KOSTNE BOLEZNI. — Sušica.
BEVMATIZEM IN OBISTI. Kila — zbadanje.
GBLO, NOS, UHO. — Zdravljenje mrzlice.
ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje, (posebni oddelek).
OTROŠKE EOLEZNI. Rakitika — otrpolost,
NEBVOZA. Glavobol.
ŽARKI X — DIATERMIA — ŽARKI ULTRAVIOLETAS
LABORATORIJ ZA KRVNE ANALIZE. Was-sorman — Tur — Izpuščaji — lišaj.
Lastni sanatorji z nizkimi cenami — Operacijo za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternice, spolovilo.
Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih Qd 6 do 12.
CALLAO
"CENTRO MEDICO DE ESPECIALISTAS
BLENORAGIJA
Obrnite se na:
INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL
BRASIL 923
KLINIKA ZA SPOLNE BOLEZNI
NAJUSPEŠNEJŠI V JUŽNI AMERIKI
SVOJ DOBER GLAS SI JE ZASLUŽILA:
Za vsak pregled računamo $ 5.—
DOBRO POSTREŽEN IN OZDRAVLJEN BOLNIK
Ker je vodijo zdravniki specialista, bez praktikantov in asistentov;
ker je vsak bolnik vestno zdravljen od zdravnika, in je vsak dan pregledan;
ker se ne uporabljajo izpiranja in škodljiva zdravila;
ker se bolniku ne obljubljajo čudeži, marveč se ga zdravi na pošten in vesten način, ki ga narekuje odgovornost;
ker so naše cene dobro pretehtane in ker se ne zdravi na mesečne obroke, kajti to je samo prikrit način izkoriščanja.
Talleres Gráficos A. J. W»i¿8, Río Bamba 562, Bs. Aires
D 2)
3)
4)
5)
Ozdravitev te bolezni zavisi na tem, da se ji takoj z početka posveti največja pazljivost. Bolnik, kateri čuti da je okužen od te bolezni, ne sme izgubljati časa s katerimikoli brezkoristnimi poskusi, ki so večkrat škodljivi, in z vzemanjem raznih zdravil in izpiranj na svojo lastno odgovornost, sledeč nasvetom posameznih prijateljev, najbolje je da se takoj obrnejo do zdravnika specijalista, brez katerega pomoči ne bo nikoli popolnoma ozdravil, ker edino specijaliziraui zdravnik, kateri ima na razpolago moderne in najnovejše aparate, se more proti tej bolezni uspešno boriti in preprečiti da ista ne postane kronična. SPOLNA BOLEZEN
Ta bolvzen je še resnejša in težja kakor "blenoragija", ta bolezen ima možnost da popolnoma razsuje človeški organizem, ako pravočasno ne zdrahi na vešč način po specijaliziranem zdravniku, in ako se perijodično ne izvršuje analiza krvi, katera nam jasno pokaže stanje te bolezni in splošno zdravstveno stanje bolnikovo, po navodilih najnovejših zdravniških kongresov, in s katerim načinom zdravlejnja se postavi bolnika izven vsake nevarnosti. Stranke se sprejemajovsaki dan od 9 do 12 in od 14 do 21 ure.
Biné. ISTRE 174Í