Il narodskih reci « Odgovorni vře dni k IPv. J?tenez Mleivcvin* e Tečaj /I sredo 8. prosenca (sredozimna) 1.N51. Lisí » V Vodnih pri živinoreji našim gospôdarjem in gospodinjam. v Živina je kmetijstva nar veći bogastvo. To je stara resnica. Treba je ledaj, de jo tako oskerbljujemo, kakor zasluži. Umna pridnost se pri živinoreji obilo spla-čuje. ■ ! J * PL Nadjamo se, de borno gospodarjem in gospodinjam, starejim in mlajšim, vstrégli, ako jim nektere vodila v živinoreji podamo, kterih dosihmal v domaćim jeziku še niso brali. Zlatiga denarja vredne bukve ima tudi saj nekoliko zapopadka od zdraviístva. fa zavolj tega vam pové vodnik : Per vic: de jesti in prežvekovati ni vse eno. Jesti pri goveji živini ne pomeni nič druziga, kakor kermo v vamp devati; to pa po svoji naturi po žresna goveja živina večkrat še tudi takrat delà kader je že tako bolna, de sta se 3. in 4. želodec svo jim opravilam odpovedala i to je, de živina vec ne pre Iz našiga S Ve rtove a „Krnetijska k em i j imenovane, zapo padejo seer tudi v ti reći tako lepe splošne podúke de jih večkrat pridno prebirati vsacimu kmetovávcu ne moremo zadosti priporočiti. Ali naš vodnik se bo od ž ve kj e. sta gospodinja kaj tega se vidi, de tišti gospodar ali ti ki le na to gledata ali živina se » r je se živino za zdravo imela bosta večkrat goljufala, in bosta svojo ker ceravno je ze ? kakor smo ravno rekli, skušnja uci ? de bolna, zna živina ? ? druge straní v živinorejo vrinil, in to rec po mnogo ceravno še kaj jé, že zlo bolna biti. Pervi in drugi želodec, v ktera živina kermo pervikrat spravlja, sta verstnih pleménih natanjko pretresel. Kar j e v g Ver le malo občutljivi shram bi in prav prav hudo tovcovih bukvah razloženiga, je splošna podloga, na ktero naš vodnik svoje posamesne podúke opira. Začel bo mora z «•ovejo živino biti, ako jed odpové. Večidel se bo te bolna živina popřej p r ež v e k o va n j u kakor jedi odpo vedala. Naj se tedaj kmetovavec iz tega V • rejo goveje xivine. Naša domaća goveja živina tole dobro pa ne prežvekje več, je že bolna, 2) če ne prežvekje, pa tudi ne jé zapomni: 1) če živina še jé ménu žival, ki prežvekj se šteje k tistimu ple- več, je hudo bolna. zató ima cvetero razloč Drugic: Ker kmetovavec zdej ve, de vse i kar nih želodeov, ki so s požiravnikám tako napravlj m ni tekočiga, vredj de kerma (futer) j ki jo živina pozre pride del v 1. zelodec (vamp), de se tam enmalo raz- zelodec pride pade v 1. želodec in ondi nekoliko casa obleží, in še le po prežvekovanju v 3. in 4. ali pravi mu bo to tudi kazalo, de bolnim meci ? iz 1 zelodca gré potem v druziga (avbico) tišti del. kteri se 5 ki go v e da m se morajo vse zdravila v tek o ci m stanu v go y V gobec podá prežvekoveti, po požiravniku nazaj bec vlivati, de pridejo neutegama v pravi 4. zelodec, TÙ prežvekje živina vsak vgrizlej, in kjer zamorejo zdravila še le svojo moč razviti. Kdor kader je zadosti prezvečen ? ga več v 1 ali drug na strani pusti ? k") ? tukej ostane med piatnicami nekoliko časa požré. Zdej pa ne gré bolnim govedam zdravila v podobi stup ali scer bolj pak, perva dva želodca suhih reci dajè, je sam kriv, ako zdravila, ki so ondi obležé , brez de ka- želodec, am srnukne berž v 3. želodec (preb ? potem polagama v 4. želodec (siršnik) naprej » m gre se padle v neobčutljivi vamp bi pomagale. To je sosebno v naglih boleznih kor je na penjanje i. t. d., zlo napčno. se le p prebavijanje zacne, kakor pri druzih Mislim, de zdej dobro razumete, de je kmetovavcu inskili p?emén'h i a tudi pri člověku, ki imajo le en potreba, napravo ćveterih zelodeov in naturo prezve- Drugo pot bo vodnik dalje razlagal. zelodec Z dó, mléka m in sploh s teko čim i kovanja poznati. recmi pa se ne skozi 3. želodec v i godi tako; te te godi ceteriig rejo vecidel De se to te ar avnost otovo tako (Dalje sledi.) > nam pricata 1. in 4. želodec Pi mladih v • zi vinčetih kakor p pa) mlado ki še sesajo je 4 želodec (siršnik) veči Potreba gore in hřibe bot jsi ob (vamp), zató ker perviga želodca (vam ži vince skoraj živini pa je 1 ne potřebuje ; pri želodec (vamp) nar veči. odra_____ zato ker je začasna hramba vsiga povžitiga žlveža razun vode. Pa crnu je 1*) z i v i nore d n i k u vedili potreba? bo morebiii msrsikđo vprašal — Vodnik mu odgovori na to , de mu je zlo potreba, ker umen živfnorednik in kmetovavec mora saj ntko! ko spoznati: kdaj je živina boina? ali je malo ali hudo bolna? in prav je, ako tlelo vati (Konec.) G in hrib i so za go j zde vstvarjeni ? morajo na njih gojzdj kt kraj zato se ali boršti obvarovati in rediti. gr A . * e ob- na njih naj se varno za polj Le ne delujej Verhi in herbti, in sploh vse visočine na gorah in hribih naj vedno ostanejo gojzdi, zskaj na njih sto ječe lesovj Kmetijska k e m řasníce obernjene to okolicam ali okrajnam redno in vsakí létini Jastno vreme, de dobivajo potrebni dež in prijet-natorne postave in kemijske no r080i «"AWti J" tako lepe čednosti, kakor napčnosti sèm ter tjè národně, večidel sognjil, in žito tako pičlo izdaja, da mora že Zato je s. Jeronim, kadar se je kaj v nagli jezi spo- zdaj veći del kmetov krušnjake kupovati. Učitelj oj ih zabil, Bogu rekel: „Zanesi mi o Gospod! Dal matin sim." dohodkov, ki so jim tako le s pičlo mero Ako Angleži kam pridejo, je njih perva skerb i kup dobivajo; veliko jih je, ki še učnine ne dobij čijsko hišo napraviti; per Francozih je pervo ka- tako se godi tudi duhovstvu. Veliko odmerjeni, ne ). Ravno y še znalo bi varna, per Spanjolih cerkev, per Nemcih kerčma, odkriti kaj bi bilo Slovencam pervo, bote vi bolj vedili, kot jez. se ? za veliko terkati, prositi in nadlogovati, da bi tù in tam pomagalo, ali Scer vam imam Za danes naj bo od tega, kar sim od národnosti niti sosedam pravil, dovelj; jez moram iz „Novic", da preroški žumer alj guc med ljudmi ki je ki si posip novo sozidaneg luteranskega zvonika v Polj mi jih poslal, tudi za se in za svoje sosede kaj noviga (Feld) napravil, še ni potihnul, in da vojaški novinci brati ? bom že prihodnjič spet kaj od staric in narodno- so bili iz gornje Roza 18 5 grudna v Belaku prav sti dalje povedal. Z Boga m (Dalje sledi.) Tvoj stari prijatel B e n k o v Tone. IVovoléíne pesmice♦ lahko in brez vse zapreke izbrani. Nar novejši novica v našej kronovini je pa, da je od tukajšnega deželne-ga poglavarstva 24. nov. p. 1. št. 10398 na vse dekanatske šolske nadzornike ukaz izšel, da naj se vse farne občine tisteh krajev po lovensk pri di Kakor spomlad rodi nar več cvetlic ? tako in v slov. jeziku keršanski nauk uči, poprašajo ? remo rêci zamo- jeli hočej v v • cah mo slovenski, alj pa tud > pride o novim létu nar več pesmic na dan. nemški jezik imeti Od ravno"tega poglavarstva so se Vecidel so to pesmice salniga in dobrovoljniga duha, ob enim tudi na vse šolske predstojništva popisi vseh kdo nek bo že pervi dan noviga léta žalostin stru- Teržaškeh slov. šolskih knjig razposlali. Z Bogom! ne prebiral! Tudi čuvaj slavenskiga druztva v Terstu udam za novo léto pesmico poklonil takó ve selo in prijetno, de se ne moremo zderžati je v No je gosp Koroškegu. Bogoslovci 4. léta Labudske ško fije niso vec v Celjovcu, temoc v Št. An draž u. vieah natisniti, nadjajoci se, de nam čuvaj tega ne bo za zlo vzel, ker se mu je vošilo poslednje ver s ti ce njegove pesmice gotovo že obilo spolnilo. tega ljub Iz mesta smo dobili radostno novico, da slavni rodo- korar Rozman tištim bogoslovcem katehetiko or » m pedagogiko prednasa ne Mična pesmica se takóle ar » lasí: samo v slovenskem, temoč v književno-ilirskem jeziku. Slovensko duhovno stili-štiko, spovedniětvo in homiletiko jih učijo sami knezo-škof, K novimu létu cast, udam slavenskiga druitva v slavni slovenski pisatelj Slomšek vse v čistej sloven , kar so nekteri gospodi iz Celjovca in Noviga léta ure Terstu. prijazne V v . « semi. Ni dolgo y Dajo i meni pravico besed, Urno prekujem vošila si razne In jih postavim nevtegoma v red. Družtvu slavenskimu vošim veselo iz vsih krajev Labudske skofije v Št. Andrazu se snidili ter gosp. Rozmana pri nauku katehetike poslušali. Vsi so bili od lepote in miline slovenskega jezika glo- ginjeni ? Napredovanje iz ceie mocí Vošim de udov na kupe bi štelo Ti darovitni de bili bi vsi. boko venski jezik vila o* in se čudili, kako gladko in sladko sjo Rozmanu teče. Živili domorodci! Zi j? D hov ska" županija, po nemško „Lendorf^ blizo > Celjovca v Cajnskej (Tultschni ar ar fari. Ta županija je Vošim posamesno vsakimu svoje5 Godcu plesavca, plesavcu plesavkj Vošim gostaču pristojne pogoje, Hišnim posestniku pametni davk; Dušnim pastirju pobožne ovcice Zmago vojaku in starčiku mir; ? Pravdarju price in urne pravice, Momku*) divojke**) goreči ozir$ Bravcu novicnimu iskrene članke Veri im uradniku hitro naprej 5 Pivcu veselimu čiste brežanke, > mende naj perva na Koroškem, ki ima zraven nem-škega nadpisa tudi slovenski na svojem pečatu. Prav lično in lepo se bere na pečatu: „Dhovska županija." Tudi domovnice QHeitmatscheine) se bodo pri tej županiji za Slovence v slovenskem jeziku dajale. Srečna vsaka županija, kjer so modre, pravičnev in vstavoljub-ne može v županijski odbor izvolili. Živio učeni in ustavoljubi župan Dhovske županije, gospod „Lesni k« po domače : „Ž1 ep e" olar in posestnik v Vogličah. —'Naš koroški rojak in sloveči domorodec, gosp, Simon Rud- maš Kerćmarju kredo še manj ko do zdaj. 1 bivši c. k. vodja nemških šol v Terstu, sedaj šolski ogleda na Koroškem je te dni v Celjovec poslal Pridnimu množi se krasno imetje, Lenimu pridi iz Meksike*^*) stric vëltua jvuiuon.^»«, MUI » več iztisov časopisa: „Jadranski Slavjan," da bi 1 Za-me pa verzi, ki pesmice Danas na mizo obilno petic. je ? IVovicar iz slovenskih Ura jev. Od Verbenskoga jezera na Koroškem. (X.J se med naj boljši slovenske učenike razdelili. tem posebno za učenike imenitnim časopisom so bili ob- , učenik v Borovljah, Wigele v Stabne, Ka tnik vLočah, Wen-ko v dolnjej Kapli, Hofbauer v Doberlej vesi, Peč- darovani sledeči gospodi učeniki: So mer Momak, mlađenč. **) De voj ka, dekle, dev ***) Meksika, dežela in sreberni rudniki v Ameriki, kjer so posebno bogati zlati nik v Tinjah in Uranič v Grabstenju. Serena zahvala gosp. Rudmašu od vsih obdarovanih učenikev in tudi gg. bogoslovcev, ki so ravno imenovani časopis (Iz »Slov. Bcele«.) veseljem in še dve drugi knjižici sprejeli. Od Drave štajarske 1. jan. ÇV.) 10 rt' smo brali izvolitev no Koroško in Krajnsk Moćnik nista samo nost. ogledov národnih sol za kronovi Gospoda Rud in moža potrebnih pedagogiskih zna temuč tudi domorodca polna nar močnejši volj 9 šoio na to stopinjo povzdignuti, na kteri jo sedanji čas vidití želimo in tudi terjati zamoremo. Ali naše veselje se hitro v žalost spremeni, ako na stanje národnih sol Štajarskih Slovene pogledamo. Sicerjeg. minister šolsk lep etov avca v Štajarsko postavil znanosti v šolskih rečeh in nar bolj ? kteri volj na lepe za po- trebni napredek v šolah, ali jedne mu manjka, in to je neobhodno potrebno: naroda pripraven Za znanost slovenskiga jezika in mski del Štajarskiga bota gospod vès ali bi se pa ne dalo ministerstv pi siti, da za Stajarsko slovensko stran dobimo posebniga šolniga svetovavca i ali ce teg de stroski ne da se ogledovavstvu národnih sol na Korosk dopuste čijo L a v a il t i n s k i konsistorij ! pri V okrilje. Ce tako ostanemo ne bo popolnarna dosege). v v Stajarsko ke sole na Štajarskim podro- i m. Slavni to misel pod svoje in konec odnih sol se Lavantinska skofija seže Krajnske in Koroške gimnazij sole stoje pod Štajarsk tudi odstvo narodskih sol na po tem tak s 1 o v e n h k bi zamolio V ^ Stajarju pod vodstvam Koroske solske uradíje biti Drugo, ce sar prositi moi je i da se îudi na Štajarskim T e r ž a š k bukve v odne sole vpeljej Kakó se duh Ijubih otrok ubija! Smilujt se teg božjiga dai Zato se enkrat pi ? da bi se moj èt na tanjko prevd Podlipe. Přetečeno léto so v Verhniškim kantonu tri bližnje sose to so : Novovcrhnišk ske obcinske pasnike delile 1 i p s k žeti, ' tega a. Nekaj ečidel pa v boljs delitvi ni bilo veliko pi prašalo a, Sta rover h niska in Pod sveta se bo v prihodnje v seno 9 cr rt ojzde obernii Per tej raz treba : ali bomo delili se je le bolj : kdo bo del dobil Kn obi eh er še zmírej na Dunaji, kjer je nikov svojiga blaziga naména našel. véč podpor Novtcar iz mnogih hraiev Minister knez Švarcenber jepr • V iz Dražd 3. dan t. m. na Dunaj nazaj; posvetovanje ondi bo delj časaterpelo, preden se bojo za celo Evropo imenitne nemške se je deržavni zbor zadeve poravnale. V B 3. dan t. m pet začel. Voj sodij V P or je naznanila razsodbo zoper 24 mladenčev (^večidel učen cov zdravilstva in pravoslovja, ki so se v lëtu 1849 drugi vojna sod- punta vdeležili ; 7 je bilo obsojenih na vislice, pa za 12, 14 in 20 lét v hudo ječo; vik níca na Dunaji je iz milosti spremenila kazin k smerti obsojenih v ječo za 20 in 1 lét. kakošno nesrećo teh mladenčev je se le 16 lét star 19 in 20 lét stari. Strasin ízg led v zamore oslepenje mladost pahniti! Eden , drugi so po 18, Stari bankovci po 1 in 2 veljajo po vsih deželah še do konca suš ca, pa do konca rožnika Za ohranitev t a r i h mink vřed ni po vsih lah v « gold Dunaj spo- nasiga cesarstva je na hvale et ministra kupčije in deržavnih stavb dovolil presvitli césar posebno komisijo na Dunaji, ki bo Odbor- ím podru v posamesnih kronovinah niki kupčijskih in obertnijskih zbornic ne bojo za pot h zboram nobeniga povračila dobivali, ker ima to opravilo Ie častno opravilo biti V Zagreb se bo vžitni davk (Verzehrungssteuer) mesca sušca zacel. Dohodkini davk na Ogersk ijonov liko < obeta gold. V « znesel. bo to léto okolj 6 mi N Ogerskim so lani veliko S sejali kí p dober pridelk dosihmal V P daje mesro nabero gnojnice iz stra niš fsekretov) v nájem (PachtJ in skupi iz tega okolj 200,000 gold, vsako léto. Marsiktero město naj bi to zgornji Avstrii gospodarstvo posnemalo Tud v zlasti v L ? se bo začela prodaja konjskiga mesá 9 Za Novicar iz MJubtjane. d b o r n i k e Kraj nske k u p č i j s k e cov jske zbornice so J. Baunigai u sîednji g-g- or L. Luk m e in ober t-izmed kup s. J. Miihleisen g. G ust. He Wetsclh » Ik. K cr « J. Aichhoî i y rr J. F JYaznanílo zastran z i v in ozdrav i l đ stra. V Ceravno se še dostojno število ilstvo« ni oglasilo, bova vi nder niko zdai začela, ker nas rodoljubi od več straní h p za »zivino-je teh bukei li spodbadajo h naraestnik S tem m tedaj oznaniva, de se bo na ti s k za rr rt Ma ore r, ;r. B. P tich 1 er, g. J. B e rn b a cher P.Hudovernig. g, Fl. sel, de je pa med izdajanjem posamesnih pôl še zmirej čas za ed o h ert naroebo Dr. Bleiweis in Dr. Strup kov pa Blasnik mest n cr rt* o* rt • A. Samai J. Pauer A. C O" J. Ko V « 9 ë F K cr J za J. za fužinarsk niso prišle b Današnjimu listu je pridjan 2. dokladní i st. Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani