Speairione la aSVoaauaato podala 1'oitaln« plačan« t (otoilnj
Naročnina mesečno 18 Lir, ca Inozem« atvo 31.50 Lir • nedeljska Izdafa ca« loletno 34 Lir, a* Inozemutvo 63 Lir, Cek, rafi. Liubljana 10.650 ca naročnino In 10.349 za inmat«, Podralaleal . Noto meto,
Izključna poobtaKenfra u eglalevsnje Italijanskega In tujega IzTorai Union« Pubblicita Italiana S. A. Milano.
Izhaja rsak dan zjutraj razen ponedeljka In dneva po praznika.
g Uredništvo ln apravai Kopitarjeva 6, LJubljana, s s RcdazLone, Amministrazlonet Kopitarjeva 6, Lubiana. | 5	Teleton 4001—4005.	I
Concessionaria eselnslva per Ia pnbbTIelti dl ed estera: Unione PobblicitA Italiana
Abbonamentli M««« 18 Lira. Estoro, me-t« 3150 Lire. Edi-cione domcnica, an-no 34 Lir«. Estero 65 Lir«. C. C P.t Lubiana 10.650 pc» (tli abbonamenti, 10.349 per le in-icrzionL
Filial«!
Novo mesto.
proventenza italiana S. A, Milano,
Bollettino No 1081
Tenacissima resistenza delle truppe dell'Asse
Slancio e valore della dlvisione «Glovanl Fascisti» - 17 velivoli nemici distrutti
II Quariicr Generale delle Forzo Armalc coni unica:
Sul Ironto meridionale t u n i s i n n j rin-novatl attacchi britanniri contro le posizioni tc-nuto dalla uostra prima armata, sono stati in-franti dalla (cnacissima resistenza della truppe dell'Asse che con violenti contrussalti, inrurauti della minaccia portata a tergo del loro schiera-inento, hauno annullato ogni ventaggio iuisial-mente conseguito (lalTavversario.
Nello azioni di <|uesli ultimi giorni si č di-stinta, per slancio la divisionb »Giovani Fascisti«.
A Sud-est di Tunisi rolonno neiuieho di lauleria e carri armati, proscguondo 1'avanzata, hauno raggiunto, dopo duri combattiinenti soste-nuti con le lorze italo-tedesehe, la eosta sud-orientale della penisola di Capo Bon.
I porti da Algeri e Gabes sono stali cf-licaremeute bombardati.
Incursioni aereo hanno aTuto luogo su Tra-pani. P« rt o Empedoclo e Panlclleria: si seenalano danni non rilevanti.
Dalle arliglierie contraeree sono stati abbat-luti 7 Quadrimotori americani; 4 a Trapani, una a Mrssina e du« su Pantelleria: altri due qua-drimolori e 8 eaccia jlrecipitavano in marc, ad opera di cacciatori tedesehi, a Sud della Sicilia.
Vojno poročilo št. 1081
Nadvse žilav odpor osnih čet
Zanos in junaštvo divizije »Mladi fašisti« — 17 sovražnih letal sestreljenih
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Na južnem odseku tnniškeea bojišča so se ponovni angleški napadi na postojanke, ki jih drži naša prva armada, razblinili ob nadvse žilavem odporu osnih čet, ki so v silovitih protinapadih brez ozira na grožnjo, prihajajočo izza hrbta njihove razvrstitve, uničile vso prednosti, ki jih jc nasprotnik v začetku dosegel.
Zadnje dni se je v bojih po zanosu in junaštvu odlikovala divizija >Mladi fašisti«.
Južno vzhodno od Tunisa so sovražni pehotni oddelki in tanki napredovali ter po trdih bojih z italijansko-nemškimi silami dosegli južno-vzhodno obalo polotoka Rtič Bon.
Pristanišči v Alžirju in G a besu sta bili uspešno bombardirani.
Sovražnik jo napadel Trapani, Porto Em-pedoele in Pan t e 11 er i j o: škoda ni velika. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 7 ameriških štirimotornikov: 4 v Trapaniju, enega v Mes-sini in dva nad Pantellerijo: nadaljnja dva štirimotomika in 8 lovcev je padlo v morje; sestrelili so jih nemški lovci južno od Sicilije.
Šibkejši boji na kubanjskem bojišču
Samo oddelki kopne vojske so ob Kuhanju v 10 dneh uničili 159 sovjetskih tankoy - V Afriki sta se posebno
odlikovali 90. lahka in 15. oklepna divizija
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. maja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na kubanjskem mostišču jc sovražnik včeraj napadel somo na nekaterih mestih s šibkejšimi silami. Napad je bil razbit deloma že v izhodiščnih postojankah.
Pri uspešnih obrambnih bojih ob kubanjskem mostišču so v času od 29. aprila do 10. inaja samo oddelki kopne vojske uničili, zaplenili ali onesposobili za premikanje 159 sovjetskih oklepnih voz.
V Barentskem morju je bil z bombami potopljen 5000 tonski tovorni parnik.
Jugovzhodno od Tunisa je sovražnik no-vedel številne sveže pehotne in oklepne oddelke v napad proti postojankuin nemških in italijanskih čet. Kljub največjemu pomanjkanju in več-tedenskemu neprekinjenemu bojevanju so hrabro se boreče čete vseh vrst orožja tudi včeraj nudile neprestanim napadom sovražnika najtrši odpor. Hudi in za obe strani z izgubami združeni boji trajajo z nezmanjšano silovitostjo šc dalje.
• Na afriškem bojišču sta sc posebno odlikovali 90. lahka afriška divizija pod vodstvom generalnega poročnika v. Sponeka in 15. oklepna divizijn pod vodstvom generalnega majorja Borovvitza. Obe diviziji sla se odlično borili od začetka afriške vojne. Protiletalska divizijn pod vodstvom generalnega majorja Neuferja je uničila še z zadnjimi granatami 5? sovražnih oklepnih voz.
Branilec Demjanska umrl
Berlin, 11. maja. AS. General grof. Brock-dorf Ahlefeld, junaški branilec Demjanska južno od llinenskega jezera med sovjetsko zimsko ofenzivo leta 1942, ki je bil več mesecev od sovražnika popolnoma obkoljen, je umrl zaradi nevarne bolezni, katero si je nakopal nn bojišču. Po Hitlerjevem naročilu bo i>okopau na državne stroške.
Berlin, 11. maja. AS. Dopisnik DNB-ja piše o vojaškem jroložaju v Tunisu: Po umaknitvi osnih čet iz Tunisa v skladu s prejetimi navodili ter po uničenju vseh važnih pristaniških in vojaških priprav se italijansko-nemške sile v popolnem redu umikajo na nove postojanke, naslanjajoč se na obrambno črto severnega odseka in tvorijo pravi obrambni zid ob polotoku lita Bon. Na teh postojankah nudijo osne čeie angleškim silam najsrditejši odpor. Loudousko
poročilo, češ da se je Ilammet predal, je popolnoma neutemeljeno, ker na tem krnju še sploh ni borb in ker nu bojišču na južnem odseku navzlic vsem angleškim prizadevanjem še ni prišlo do nikako spremembe. Dokaz lažnivosti
sovražne propagande je med drugim tudi Irdi-tev, češ da so Angleži ujeli generalu von Man-nteufela poveljnika neke divizije v I unisu, ki pa si že nekaj časa zdravi v Nemčiji rane, ki jih je dobil na bojišču.
Vdanostna brzojavka Duceju ob drugi obletnici Ljubljanske pokrajine
tovilo popolne lojalnosti. V veliki fašislovski zmagoviti Italiji ter v luči Rimu ima slovensko prebivalstvo varno gotovost za svojo plo-dovito bodočnost.
Ob priliki proslave druge obletnice ustave in priključitve Ljubljanske pokrnjine Italiji jc bila poslana Duceju naslednja brzojavka:
DUCE
R i m
Ob drugi oblefniri proglasitve ustave in priključitve Ljubljanske pokrajine — kateri je bila po Vaši volji zagotovljena možnost življenja in razvoja z ozirom nu je/.ik, kulturo in tradicijo — Vas, DUCE, duhovščina, župan Ijubljunski in župani v imenu pre-hivnlstva ter prcdstuvniki kulture, pravosodja in vseli delovnih slojev, občudujoč velike uresničitve dosežene otl fašistovske Oade in stalno plemenito pobudo, posvečeno vsem vrstam delovanja v pokrajini, prosijo, da izvolite sprejeti ponovne in goreče izraze njihove hvaležnosti, vdanosti in ločno zago-
Visoki komisar Grazioli — Gregorij, škof ljubljanski — Zupan ljubljanski gen. Rupnik Predsednik kasacijskegii sodišču dr. l.njovic
—	Rektor univerze prof. Kos — Predsednik Akademije znanosti in umetnosti prof. Vidmar
—	Podpredsednik pokrajinskega korporacij-skega sveta dr.Mohorič — Zupan Novega mesta dr. Polenšek — Zupan Kočevju Grahrijan — Zupan Logatca Oblak — Zupan Črnomlja Klemene — Predsednik pokrajinske zveze delodajalcev dr. Slokar — Predsednik pokrajinske zveze delojemalcev dr. Alujevie — Predsednik pokrajinske zveze svobodnih poklicev in umetnikov ing. Plrktnajer — Predsednik Znvodn za zadružništvo prof. Remec.
Brzojavka, ki je bila s proslave druge obletnice ustave in priključitve Ljubljanske pokrajine Italiji poslana Duceju, je jasna in mogočna izpoved vseh dobrih, poštenih in lojalnih sil našega narodu, ki je. kljub zapeljevanju temnili elementov ostal zvest dani besedi, du bo gojil vsa čustva lojalnosti do fašistične vlade in zmagovite Italije, ki sta mu omogočili naduljnje delo in življenje. Osebnosti, ki so z globokimi čustvi hvaležnosti podpisale gornjo brzojavko, so predstavniki najrazličnejših slojev vsega prebivalstva Ljubljanske pokrajine od preproste-
fa težaka tlo odličnega kulturnegu delavca, 'o njih je izrekel lojalni in zdravi del našega naroda ponovno zagotovilo lojalnosti in
vdanosti do države, ki je sprejela Ljubljansko pokrajino pod svoje okrilje in varstvo. Hkrati im je brzojavka najodličnejše jamstvo, da so bo tudi v bodoče z vso nujstrožjo in brezobzirno odločnostjo nadaljeval povsod po pokrajini boj proti komunističnim roparjem, ki so že tolikokrat doživeli krvave poraze iu ki se sedaj v zadnjih obupnih poskusih skušajo znesti nnd mirnim prebivalstvom prav zalo, ker jih povsod tako odločno odklanja. Kakor so že na mnogih krajih žalostno propadle komunistične tolpe, tako bodo tudi zadnji njihovi ostanki gotovo uničeni in bo zopet povsod zuvlndnl mir, ki bo omogočil uspešno delo in razvoj slehernemu prebivalcu Ljubljanske pokrajine.
Vojna je stopila v novo razdobje
V Evropi bodo imele osne sile boljšo preskrbo in boljše zveze
gflUto^i. /ivmi.
Rim, 11. maja. AS. Po 55 mesecih trde zagrizene borbe so morale osne čete zaradi velikanske sovražne premoči zapustiti zadnji dve afriški pristanišči. Dočim čete naše slavne armade po treh izčrpajočih bitkili in po 55 dneh nepretrgane borbe še drže osmo angleško armado na njenih postojankah, se usodna parabola afriških bojev bliža zaključku.
Italijansko ljudstvo, skaljeno v- duhu. moč-
Pomen odpora v Afriki:
Sovražni načrti za leto 1943 zakasneli
Berlin, 11. maja. Nemška javnost z naraščajočo napetostjo zasleduje dramatično borbo v Tunisu, kjer se osne čete borijo do zadnjega naboja in do zadnjega koščka zemlje na majhnem polotoku rta Bon. Berlinski tisk osvetljuje potrebo tega prekomernega odpora. »Deutsche Allgemeine Zei-tunge piše: »Kadar ima vojak povelje, do zadnjega vztrajati na svojem mestu, potem ve, da vojaška nujnost zahteva od njega žrtev. V sedanjem primeru se lahko reče hladno in brez vznemirjenja, da ima junaški odpor italijansko-nem-ških čet izreden pomen za vojaški položaj: vsak dan je za os dobiček, za nasprotnika pa izguba.
Doslej se lahko reče, da angleško-ameriški načrti za leto 1943 niso bili le zadržani in zakasneli, marveč tudi ponesrečeni. Izpodletel je prvotni načrt vdora na evropsko celino istočasno s sovjetsko zimsko ofenzivo. V primeru vdornega poskusa v zahoduo in južno Evropo pa bi zdaj manjkala istočasna sovjetska ofenziva. Preteklo zimo so italijanske in nemške divizije držale afriško krilo angleško-ameriško-boljševiških klešč, ki naj bi stisnile os: danes je ustavljeno vzhodno krilo. Za Sovjete se je položaj spremenil. Danes oni pričakujejo nemšid napad. Ameriška javnost se tudi boji, da bi Rooseveltova in Churchillova pustolovščina dala čas Japoncem, da bi lahko izkoristili svoje vojaške in gospodarske pridobitve, tako da jih ne bo več mogoče vreči iz Tihega morja. Angleže tudi skrbi slaba sposobnost ameriških vojakov. Navzlic veliki številčni moči ti sami nikdar ne bi mogli zavzeti Bizerle. Odločilne udarce je zadala osma angleška armada in angleške edinice, ki so se borilo na ameriškem odseku. Edini nevarni sovražnik za os so bili Angleži. Amerikanci so nudili žalostno sliko in niso dokazali svoje sposobnosti,.pač pa slabosti vseh vrst: v poveljevanju, organizaciji in vojnem duhu. To ima velik pomen, kajti brez Amerikancev se ne da izvesli vdor v Evropo. To Angleži najbolje vedo. Aitgleško poveljstvo je razočarano nad ameriškimi četami, razočarano in obupano. Ne more si delati utvar. Ve namreč, kako daleč lahko pri bodočih bojih računa na pomoč ameriških vojakov. Ta račun pa je negativen. Nemški komentatorji pa oo drugi strani upoštevajo, da je za osue sile voj-
na stopila v uovo razdobje, ki bo zahtevalo trde napore in ki pomeni neke vrste grožnjo za zavezniško Italijo. »Nachtausgabcc v zvezi s tem piše, da je nemški narod že izrazil svojo voljo, zagotoviti italijanskemu narodu življenjski prostor, ki mu pripada. Nemške čete v Tunisu s svojim junaškim odporom so do izčrpnosti pokazale, da je potrebno ščititi življenjske pravice zavezniške Italije. (II Piccolo.)
110 strnjeno, ve popolnoma cenili položaj brez dramatične histerije. Italija in Angliju, os in Angloamerikanci so zdaj na robu Sredozemskega morja, morja, ki je v teku stoletij vedno odločalo o usodi naše celine. Zn rešitev celine se prva italijanska armada še bije v Afriki z izredno vnemo in osne čete so se tvorile do zadnjega naboja. Žrtev, in ni žrtev pasti za domovino za te naše junaške sinove, katerih imena sc bleščijo na tistem nebu, kakor imena hranilcev Gondara, Amba Alagija, Džarabua in Stalingrada, je imela svoj velelnik; zavleči sovražnika na Sredozemlju za dobrih šest mesecev. šest mesecev, v katerih jc celina dvignila svoje zadnje falange, je o« pripravila svojo obrambo, zavarovala svoje obale. Os je organizirala svojo obrambo in ti načrti sc bodo ob odločilnem trenutku izkazali.
Italija zdaj lahko zbere na svojem narodnem ozemlju vse orožje in vsa sredstva, ki so se prej razpršila po Afriki in ki so bila tolikokrat izgubljena na dnu morja pri težavnih prevozih. Razpoložljivost s temi sredstvi je torej bolj osredotočena, se da Ivolj izrabiti in je bolj gospodursku. Z njimi lahko Italija opremi svojo
Japonci zasedli Buthidaung
Tokio, 11- maja. Glavni japonski stan poroča, da so japonski oddelki po živahnih bojih zasedli Buthidaung ob reki Mayu. Japonski oddelki čistijo to pokrajino sovražnih ostankov.
Neko poročilo iz Hanoja pravi, da so bili včeraj spet ranjeni neoboroženi civilisti, ko so ameriški bombniki bombardirali postojanke v Tonckinu, ne da bi zadeli kake vojaške cilje.
Tokio, II. maja. AS. Pristojni vojaški krogi izjavljajo, da je japonska zasedba Budhi-daunga uničila sovražni načrt, zasesti Birmo. Mesto Budhidaung leži 40 km severno od indijske meje in je glavno oporišče, iz katerega so Angleži konec lanskega leta razvili ofenzivo v smeri proti Akiagu. Po zlomu te ofenzivo je angleško poveljstvo utrdilo Budhidaung, kjer je osredotočilo nove oddelke ter ostanke' premaganih divizij z namenom, pripraviti proti-ofenzivo. Japonske čete so obkolile in zasedlo Budhidaung ter v kali zatrle sovražni načrt in zadale velike izgube silam, zbranim za zavo-jevanje Birme.
Spremembe v vodstvu ustaške stranke
Zagreb, 11. maia. AS. Poglavnik je danes podpisal dekret, s katerim je razrešil dolžnosti glavne voditelje ustaške stranke, katere glavni tajnik je bil pred nekaj dnevi imenovan. Seznam oseb, postnvl jenih na vodilna mesta, bo v kratkem objavljen.
_Nov hrvatski minister
Zagreb, 11. maja. AS. Dr. Mehmed Alajbe-govič, hrvatski konzul v Monakovetn je bil imenovan za ministra za prizadete pokrajine.
Najhitrejša zveza Italija-Bolgarija
Sofija, II. maja. AS. Iz Sofije poročajo, da so bili med pristojnimi zastopniki Bolgarije in Albanije izdelani vsi načrti za telefonsko zvezo med Tirano in Sofijo, ki bo omogočila tudi najhitrejšo zvezo med Bolgarijo in Italijo. Nova zveza bo v najkrajšem času začela delovati.
Poljski vojaki odklanjajo borbo
Rim, 11. maja. »Messaggero« poroča iz Carigrada, da so se vsi poljski oddelki, katere je angleško poveljstvo preselilo iz Bližnjega vzhoda na bojišče v Severno Afriko, sklenili, da se v znak protesta proti izrazom solidarnosti angleške vlade do boljševiške Rusije z ozirom na nominelno poljsko vlado v Londonu ne bodo borili. Njihov poveljnik je izjavil, da se bodo poljski oddelki borili šele takrat, ko bo Anglija zagotovila nedotakljivost poljskih meja in sicer onih meja, ki jih je imela Poljska pred vojno in dokler ne bo boljševiška vlada uradno priznala te poljske nedotakljivosti.
Port Darwin bombardiran
Bangkok, 11. maja. AS. Japonsko letalstvo je izvedlo nov silovit napad na avstralsko pristanišče Port Darwin. Vojaškim napravam je bila zadana velika škoda.
obalno in zračno obrambo.
Za vojno v Evropi IkiiIo morali Anglosasi rešiti vprašanje velikanskih prevozov in preskrbe ]><> morju. Morali bodo nastopiti proti razpoložljivim osnim silam, ki se opirajo na velike obrambne naprave, ki imajo več vojaštva, orožja in sredstva, Anglosasi bodo imeli morje ob boku. V razliko z afriškim ozemljem morajo računati, da bodo imele osne sile v bilki na evropskem ozemlju neposrednejšo preskrbo in svoje notranje prometne zveze. Poleg tega sovražnik ve, da bo naletel na ljudstvo, na oboroženo ljudstvo, ki je odločno kakor v dnevih nn Piavi in da je vedno vredno junaštvu iu vzgleda ter ve, kaj mu narekuje dolžnost in čast.
Rušilec »Pakenham« potopljen
Lizbona, 11. maja. AS. Angleško mornariško ministrstvo poroča, da je bil potopljen rušilec »Pakenham«. Po poročilih iz verodostojnega vira je bil »Pakenham« eden najmodernejših angleških rušilcev, zgrajen med sedanjo vo j 110.
Sovjeti zavrnili švedski protest
Stockholm, 1. maja. AS. Sovjetska vlada je zavrnila švedski protest, ker je neko sovjetsko letalo bombardiralo neki kraj bli/11 švedskega vojnega pristanišča Karlskrona. Znano je, du je švedska komisija preiskala drobcc bomb in ugotovila, da so sovjetskega izvora.
Anglosasi nameravajo zasesti portugalske otoke
Budimpešta. 11. maja. »Pester Lloydc je zvedel iz Brazzavilleja, da Angleži in Amerikanci tamkaj organizirajo priprave za izkrcanje na atlantske portugalske otoke. Poročilo dodaja, da naj bi portugalske otoke zasedli brazilski oddelki s pomočjo mornarice Združenih držav.
Obsedno stanje za sovjetske železnice
Berlin, II. maja. AS. Po poročilih, ki jili jo. dobil »Voikischer Beobaehterc je Stalin izdul te dni dekret, s katerim je proglasil obsedno stanje za vse sovjetske železnice. List pravi, da je ta izredni ukrep dokaz za zmešnjavo, ki vlada pri železniškem prometu v boljševiški Rusiji.
Morrison priporoča previdnost
Lishona, 11. maja. AS. Iz Londona se je izvedelo, da je angleški notranji minister Herbcrt Morrison včeraj v nekem govoru priporočal previdnost pred »sanjami o hitri in lahki zmagi«. Morrison je dodal: »Nihče ne more reči, kako so bo vojska nadaljevala. Nimam namena, napovedovati žalostne stvari. Smatram pa, da je prav, čo se pripravimo na trde preizkušnje, morda v nekem pogledu še na hujše kot smo jih morali prestali doslej in da trezno gledamo na vse, kar bomo morali prestati v bližnjih mesecih.«
»
Proslava osemnajstletnice Dopolavora
Dne 4. t. m. se je vršila v dvorani kina Sloge proslava 18 letnice Narodne Ustanove Dopolavora, ki jo je organiziral pokrajinski Dopolavoro s sodelovanjem Železničarskega Dopolavora. Proslavi so predsedovali Coium. Covono kot zastopnik Eksc. Vis. Komisarja, Gen. Kava v zastopstvu Poveljnika XI. Armadnega zbora in Vice-Federal Selloni kot zastopnik Zveznega tajnika. Poleg teh so prisostvovali tudi sledeči: Nemški konzul dr. Miiller, Hrvatski konzul dr. Salič,,Predstojnik Železničarje delegacije, Comm. Rolla, Direktor Železniške Direkcije, inž. Kavčič, Poveljnik Železniške Milice, sen. De Felice, Poveljnik Vojnega Okrožja, major Minucci, Direktor EIAR-ja, dr. Madori, Zaupnik CONI-ja Comm. Buratti, Zaupnik Vis. Kom. za Železniške organizacijo inž. Sarti in g. Uonetti. Predsednik Udruženja železničarjev v Ljubljani, inž. Leben in mnogo drugih civilnih iu vojaških funkcionarjev.
Došle osebnosti sta sprejemala Tajnik Pokrajinskega Dopolavora dr. Lucchesi in Predsednik Železničarskega Dopolavora inž. Guerra.
OaaBBBBBBBBBBSBKBaBBBaBBaBBBBBaa
Organistu f F. Požuru v spomin
8. maja je minilo leto, odkar so partizani ustrelili g. Francetu Požuna, organistu v Žužemberk u, tajnika tamkajšnje Hranilnice in posojilnice ter zastopnika Vzajemne zavarovalnice. Plemeniti mož zusluži, du se ga vsaj zdaj, na obletnico njegove smrti, spomnimo s temi skromnimi vrsticami.
Bil jc sin zelene Štajerske. V Celju jc dovršil orglarsko šolo. Po vojni se je z vsem srcem posvetil svojemu poklicu in 1.1922 prišel za orgauista v Žužemberk.
Bil ie v svoji stroki izredno sposoben in upoštevan. Prištevali so ga med najboljše orgauiste v škofiji. Veliko jc tudi komponiral. Marsikutero njegovo skladbo je objavil »Cerkveni glasbenik«, brez števila pa jih ie napravil za domači zbor in domače prilike. Rajni g. Požun res ni štedil s svojimi talenti. Nobena prireditev ni minila, du ne bi nastopil njegov izvrstno izvežbani pevski zbor z izbranimi točkami, nobena slavnost brez godbe na pihala, ki jo je izvežbal in vodil in igral tisti inštrument, kjer je bila vrzel najbolj občutna. Izreden mojster pu je bil na or-glali. Strokovnjak, ki gu je poslušal, je takoj vedel, da sedi zo onilaini umetnik. Takoj sc je tudi zavzel z 'ljubeznijo zu ljudsko petje in ga dvignil nn zavidljivo višino.
Že samo kot orgnnist je g. Požun razvil ogromno delavnost. Toda razmere so gu usposobile in primoralc da je sprejel še nove dolžnosti. Hranilnica in posojilnica si ni mogla želeti boljšega in zanesljivejšega tajnika kakor je bil on.
Le strokovnjak \6, koliko dela in potov daje zastopstvo zavarovalnico tistemu, ki svojo dolžnost resno vrši. In Požun ni bil nikjer polovičarski. Zato je tudi kot zastopnik Vza jemne zavarovalnice neutrudno delal, tako da je z malimi izjemami vsako hišo v dveh župnijah zavaroval pri domačem zavodu ■— pri jVzajemni«.
Pri ogromnem delu in zaposlenosti pn ni zanemarjal svoje družine, ki jo je ljubil z veliko ljubeznijo. Nekaj trenutkov si jc znal vedno odtrgati, da se je poigral z otroki in dostikrat si ga dobil, ko je hodil ali sedel z otrokom v naročju in se s svojo zvesto in skrbno ženo razgovarjal o bodočnosti svojih otrok.
Vprašaš: zakaj so ga pa torej umorili? To je skrivnost hudobije! Zaradi svojega velikega vpliva, ki ga jc imel na ljudi, zaradi vzornega katoliškega prepričanja, ki tra ni nikjer skrival, prav tako pa zaradi zglednega verskega življenja, zaradi odločnega nastopanja proti komunizmu in njegovi zločinski taktiki v OF, zaradi svoje nadarjenosti, sposobnosti in delavnosti, je bil partizanom trn v peti. Ko je šel lani 7. maja v Ljubljano po službenih epravkih in se je naslednji dan vračal, so v bližini Zagradca partizani skočili iz boste, ustavili avtobus, ustrelili Požuna ter mu urnpali aktovko, v kateri so mislili. dj nosi denar za posojilnico ali morda kak propagandni material. Pa jc bil v aktovki se po-sojilniški dnevnik in nekaj malenkosti, ki jih je bil kupil za otroke. Ko so ga pripeljali v žiižcm-l>erk jc bil žc mrtev in nepopisen jc bil vtis, ki ga je njegova smrt napravila v fari in daleč naokrog, saj ga je poznala vsa bližnja in daljna okolica. Tn če še povemo, da takega pogreba naša fara ne pomni, da je ogromna množica l judi- pokopališče naravnost zagrnila in da ob pretresljivem joku nedolžnih sirot ni ostalo suho dobesedno nobeno oko, naj lo zadostuje, da imamo v častnem spominu moža poštenjaka, kakor jih malo hodi po slovenski zemlji.
Vremenska napoved 12.maja (sreda):
Večinoma jasno, v popoldanskih urah morda krajevne nevihte poletnega značaja.
13. maja (četrtek): večinoma jasno, podnevi vetrovno.
Proslava se je pričela z narodno himno. Nalo je g. inž. Guerra kratko orisal delovanje 1). L, v leh 18 letih svojega intenzivnega življenja, na-glašajoč nove naloge, ki jih je I). L. prevzel v .sedanjem Irdem vojnem času iu zaključil svoj govor s priznanjem vojaku in meščanu, ki so oba Irdo borita za bodočnost naroda.
Proslavi je sledil izbran glasbeni program iskreno odobravali eil vseli navzočih oblasti in občinstva, ki je zasedlo vse prostore v dvorani. — Proslava sc Jo končala s predvajanjem dnevnega filma.
Simpatična manifestacija, ki jc izvala splošno navdušenje Občinstva, je žela tudi iskreno pohvalo oblasli.
Ob tej priliki izražamo ponovno polivalo Že-lezničarskemu Dopolavoru, ki neulrudljivo vrši svoje podporno, moraluo in materialno delovanje v prid svojih članov.
> Prima Itoea« št. 27
Zadnja Številka tednika Zveze bojevniških fušijev je izšla prav za praznik Vojske in je bila tako posvečena zlasti vojakom. Izšla je v povečani obliki in jo zato tednik še bolj zanimiv in pester, Na prvi strani 111 na uvodnem mestu prinaša tednik odločne besede Duceja, ki jili je govoril 5. maja rimskemu ljudstvu. Nadalje prinaša časopis govor Tajnika Strunke Eksc. Scorze. Vsa druga pestra vsebina prinaša vrsto kratkih člankov o najbolj zanimivih vprašanjih italijanskega vojaka. Vsega upoštevanja so vredni članki I uigija Licitra o llaliji in Afriki, Franeescn di Martino o največji žrtvi /n domovino, Krnesta Capursa o argonavtih kvurnera, Ln/.a C"ataldi-a o zimi na Hrvatskem, l.uigia Nila Loinbarda o starih in novih narodih v Evropi. Eura Orcianija o herojih morja, Karla petroliju o doživljajih skvadristov bota-Ijona »Nizze« v liorbah proti upornikom itd. Zaključek lista je posvečen organizutornemu delil v Zvezi.
51
B
_ DALE CARNEG1E
Roko si pridobiš prijateljev
Uradni razglasi
Predpisi za usposofeljenastni izpit učiteljev
Člen 1. Na šolah Ljubljanske pokrajine od 1. aprila 1911-XIX kot suplenti ali začasni učitelji službujočim učiteljem se omogoča da najkasneje do 15. oktobra 1944-XX1I pridobe usposobljenost po predpisih doslej veljavnih določb, s spremembami po naslednjih členih.
Člen 2, Predsednika in člane izpitnih komisij ter njih namestniko imenuje z odlokom Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Poslovna doba potečo tem komisijam 15. oktobra 1944-XXII.
Člen 3. Kandidati morajo priložili prošnjam poleg listin, ki se zahtevajo po zadevnih pravilnikih, zdravniško izpričevalo, da so zdravi in brez takih telesnih napak, ki bi ovirale izpolnjevanje učiteljske službe in, namesto potrdila o državljanstvu, domovinski list kake občine Ljubljanske pokrajine.
Člen 4. Za razno vrste izpilov določeni izpitni načrti se spreminjajo lakole: a) namesto jugoslovanskega jezika in književnosti: slovenski jezik in književnost; b) namesto zgodovine Jugoslavije: zgodovina Italije in predzgodovina Ljubljanske pokrajino; c) namesto šolske zakonodaje, veljajoče v kraljevini Jugoslaviji: šolska zakonodaja, veljajoča v Ljubljanski pokrajini, primerjana z italijansko zakonodajo in s Šolsko listino.
Člen 5. Pri občnem izpitu po členu 19. pravil z dno 30. septembra 1931 S. n. št. 85.449 bivšo jugoslovanske vlade mora kandidat opraviti preizkušnjo iz italijanskega jezika namesto preizkušnje iz drugega modernega jezika no izbiri.
Člen 6. Naslednje skupine iz člena 27. v prednjem členu omenjenih pravil se spreminjajo takole: I. Za kandidate po § 73, zakona o srednjih šolah bivše jugoslovanske države: 1. skupina: slovenski jezik in književnost kot glavni, zgodovina Italijo in predzgodovina Ljubljanske pokrajine ali nemški jozik in književnost ali francoski jezik in književnost kot stranski predmet; 2. skupina: zgodovina Italije in občna zgodovina kot glavni, slovenski jezik kot stranski predmet; 9. skupina: nemški jezik in književnost kot glavni, slovenski jezik kot stranski predmet. — II. Za kandidate po § 93. zakona o učiteljiščih bivšo jugoslovanske države: 1. skupina: slovenski jezik in književnost kot glavni, zgodovina Italije in predzgodovina Ljubljanske pokrajino ali nemški jezik in književnost kot stranski predmet; 2. skupina: zgodovina Italije in predzgodovina Ljubljanske pokrajine kot glavni, zemljepis ali slovenski jezik kot stranski predmet.
Člen 7. Predsedniki komisij se pooblaščajo, da določijo po prošnji kandidatov dan za preizkušnje tudi v drugem, nego v pravilih določenem času ter ne glede na tamkaj določene roke, vendar pa se mora izpit opravili do vštetega 15. oktobra 19-14-XX1I.
Člen 8. Suplent ali začasni učitelj, ki bi se mogel javili k usposobljenostnemu izpitu in bi so ne javil, ali bi izpita ne napravil do vštetega 15. oktobra 1944-XXII, se takoj odpusti.
Člen 9. Ta naredba, s katero so razveljavljajo vse druge, njej nasprotujoče ali z njo združljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
inventar na roko vezenih izdelkov
Pokrajinski svet korporacij razglaša: Ker odreja naredba, ki bo v kratkem objavljena, da so vezana na nakaznice tudi »(kon-* fekcionirana) oblačila za novorojenčke in na roko vezeni izdelki (tkanine in konfekcija), pri katerih je vezena več kot polovica n iih površine«. se odreja inventnriziranie zalon takih izdelkov po stanju o polnoči dne 30. aprila 1943-XXI. — Kdor ne predloži točnih podatkov, zagreši kaznivo dejanje proti državi in ga zadenejo težke kazenske sankcije, ki iih predvidevajo zakonska določila.
1. Inventariziraniu ic podvrženo: al blago, vezano na nakaznice, glede katerega ie prodaja dovoljena;
b)	blokirano blago, ki sc nnhaja pri tvrd-
kab;
c)	blago, vezano na nakaznice, ki pripada
tvrdkain samim, ki se naliaia kakor koli pri Irci lili osebah, ki nimam dolžnosti, da ca p n lavi io (lastni izdelka, ki so oddani v barvanje ali sc nahajajo pri konfekcionistih zaradi izdelave konfekcije, blago, ki ic iz kakršnega koli naslova zaplenjeno itd.L
2.	Inventar mora obsegati vso zgorui Označene dovršene izdelke, tudi če so kakor koli namenjeni za izvoz.
3.	Inventariziraniu so zavezane vse industrijske in obrtniške tvrdke (producČnti in kon-fekcionisti). grosisti, zastopniki, detailisti, kroš-niarii uvozne tvrdke, tudi če nabavljajo blago izključno iz inozemstva izvozne tvrdke. tudi če prodajajo blago izključno le v inozemstvo.
4.	Inventar sc mora sestaviti na ločenih tiskovinah posebej za vsako poslovalnico, delavnico. skladišče, prodajalno ild. tudi če se nahajajo v isli občini.
5.	Blago, ki je opolnoči dne 30. aprila 1943-XXI na poti, mora bili vključeno v inventar tvrdk, katerim ie namenjeno, v kolikor prispe šc pred predložitvijo inventarja.
Glede vsega blaga, ki ic opolnoči dne 30. aprila 1943-XXI na poti. pa pride v posest namembnih tvrdk šele poleni, ko ie bil inventar že izročen Pokrajinskemu svetil korporacij, morajo te tvrdke predložiti Pokrajinskemu svetu korporacij dodatno priiuvo v dveh izvodih do dne 10. junija 1943-XXI.
Namembne tvrdke na i navedejo v zgoraj označeni dodatni prijavi kot blago, ki se nahaja pri tretjih osebah, ki nimajo dolžnosti, da ga prijavijo, tudi blago, ki ic o polnoči dne 30. aprila 1943 na poti, pa do 31. maia 1913 še ne pride v njihovo posest, glede katerega pa so prejeli od prevozniških tvrdk sporočilo v obliki računa, vročilnic ali v kaki drugi obliki, da ic blago odposlano.
O. Inventarji morajo biti sestavljeni v dveh izvodih in siccr za vezene tkanine in konfekcio-liiranc izdelke ter za pletenine za novorojene na obrazcih I. M. T. A. 1. 2, 3. 4 in 5 (stari obrazci), za oblačilu zu novorojence (izvzcniši pletenine pod postavko 1 labela IV) pa na obrazcu I. M. T. A. 0 (nov obrazec). Obrazce razdeli Združenje trgovccv za Liubliansko pokrajino. Oba izvoda inventarja morala bili izročena Pokrajinskemu svelu korporacij v Ljubljani do-40i- maia 1943-XXI.
Original bo obdržal Pokrajinski svet korporacij sam, dočim bo kopijo vrnil priiaviteliu. opremljeno z lastnim pečatom in datumom vročitve. Dodatne prijave (za blago, ki se nahaja na poli) morajo biti vročene. Pokrajinskemu svetu korporacij do 10. junija 1943-XXI in mora biti na njih označena številka inventarja po stanju z dne 20. aprila 1943, postavljena na inventar ob priliki svoječasne predložitve P. S. K. Prijavitelj mora hraniti pri sebi kopijo in-vcntnrja. ki mu ie bila pravilno vidirana vrnjena od PSK, da ie na razpolago inšpektorjem Comcordila.
I
Gospodarstvo
Državni prispevek za proizvodnjo sintetične gume. Rimski Uradni list prinaša zakon, s katero je vlada odredila prispevek 425 milij. lir za proizvajalne naprave za sintetično gumo, ki jih je zgradila D. d. za industrijo sintetične gume. Ta prispevek bo plačalo korporacijsko ministrstvo v petih letnih obrokih jx> 83 milij. lir.
Brezcarinski uvoz celuloznega lesa. Za leto 1943 je določen kontingent za brezcarinski uvoz v kraljevino celuloznega lesa na 4.1 milij. met. stotov.
Premija za oddajo riža in koruze jc določena za Kampanjo 1942-1943 na 14 lir za stot riža iu 1 lir za stot koruze.
Ncinško-italijanski sporazum o prehranjevalni politiki. V dneh 3., 4. in 5. maja sta se sestala v Rimu italijanski in nemški kmetijski minister. Pri tem sta sodelovala tudi poslanika: italijanski v Berlinu in nemški v Rimu. Sestanek je obravnaval prehranjevalni položaj Italije in Nemčije. Zaključen pa je bil v navzočnosti Duceja, ki je z vidnim zadovoljstvom vzel na znanje popolni sporazum na prehranjeval-
i Ko bosle ob prvi priliki potovali v kaki tuji deželi in boste srečali socialno nižjega človeka, ga [vprašajte: »Prosim vas, ali bi mi hoteli poma-Igali? Povejte mi, kje je ta in ta kraj!« Videli | bosle. s kakšno uslužnostjo vam bo odgovoril, i Benjamin Franklin je s to metodo spremenil enega svojih najhujših nasprotnikov v zve-stegu prijatelja. Kot mladenič jc imel dobro službo nastuvljenca v Filadelfiji, a na njegovo nesrečo ga eden od najbogatejših in najvplivnejših ljudi pri tvrdki ni mogel videti. Nujno potrebno je torej bilo, da si Franklin na kak ji učili pridobi njegovo naklonjenost. Da bi se mu kazal uslužnega? Nikakor ne, to bi lahko povzročilo sumničenja in tudi zaničevanje. Franklin ie bil vse preveč zvit, da bi se tako obnašal. Zatekel se je rajši k drugačnemu načinu in zato sklenil, da ga bo prosil za kako prijaznost, ki bi njegovemu sovražniku ugajala, ki bi godila njegovemu ponosu in ki bi indirektno lahko izpričala Franklinovo občudovanje nasprotnikovih nadarjenosti. Franklin sum pripoveduje:
»Brž ko sem zvedel, da ima v svoji knjižnici knjigo velike vrednosti, sem mu pisal, proseč gu, čo bi lahko knjigo pregledal in če mi jo zu nekaj dni posodi. Takoj mi jo je poslal, jaz pa sem mu jo čez tedeu dni vrnil z drugim pismom, v katerem sem se mu zahvaljeval za uslugo, ki mi jo je izkazal.
Ko sva se spet srečala v uradu, me je prijazno pozdravil in mi govoril z veliko naklonjenostjo (česar dotlej pri njem nisem bil vajen); in vedno se je od tedaj izkazal pripravljenega pomagali mi v sleherni zadregi, tako da je med nama vzklilo prijateljstvo, ki jc trajalo do smrti.«
Franklin jc mrtev že več kot stopetdeset let, a njegova psihologija še vedno dela čudeže.
■ že tale primer si oglejmo: neki Amsel, ki je trgoval s plombnim materialom, nikakor ni mogel skleniti kupčije z nekom, ki je imel zelo dobro vpeljano trgovino. Vsakokrat, ko se je predstavil tej osebnosti, je slednja neotesano robantila: »Prav ničesar ne rabim. Niti minuto ne morem izgubiti z vami. Pojdite!« Slednjič je Amsel uporabil nov način, ki mu jo prinesel zaželeni uspeh. Amselova tvrdka je hotela odpreti nov lokal v Queens Villugeu, kraju, ki je bil njegovemu nasprotniku dobro znan. Amsel se je napotil k njemu ter ga prosil: »To pot nisem prišel, da bi vam kaj prodal. Prosil bi vas rad za neko uslugo. Bi mi lahko odmerili kako minuto za razgovor z vami?«
slini,« jo dejal oni drugi in preložil cigaro iz enega kotu ust v drugega. >kaj vas jc obsedlo? Venlt
»Naša tvrdka namerava odpreti v Queens Villugeu lokal, to je v kraju, ki ga vi dobro poznate. Vprašat sera vas prišel, kaj neki vi mislite o tem? Ali nam svetujete ta korak?«
Njegov nasprotnik, ki jc bil leta in leta vajen, tla jc poudarjal svojo važnost v razgovoru s skromnimi trgovskimi potniki, se je na lepem znašel pred trgovskim potnikom, ki ga je. ponižno vpraševal za njegovo mnenje o načrtu zu veliko tvrdko. Cisto nov primer je bil to!
»Sedite!« je spregovoril in mu pokazal stol. In uro dolgo se je z njim razgovarjal o tej in oni ugodnosti glede odprtja lokala v Queens Villageu. Odobril je izbrani prostor za novo trgovino in začrtal skoraj popoln program" za nakupovanje zemljišča, dobavo potrebnega materiala itd. Zelo počaščenega sc je čutil, da je lahko dajal nasvete tako veliki tvrdki. Končno je pričel govoriti o zasebnih poslih in Amselu omenjal celo svoje družinske stiske in nadloge.
»Ko sem odhajal,« pravi Amsel, »sem imel v žepu izdatno naročilo za dobavo blaga, hkrati pa sem položil temelje bodočemu trdnemu poslovanju. Zdaj pogosto igram s to osebnostjo kakšno partijo golfa, z osebnostjo, ki me je tako dolgo gledala po pasje; spremembo pripisujem dejstvu, da sem ga prosil za uslugo.«
ta BBBB8BBBBBEBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBB
nem polju in je še enkrat podčrtal osnovni pomen živahne kmetijske politike, ki zagotavlja z ohranitvijo nravstvenega in fizičnega zdravja kmetijskih množic tudi bodočnost vsemu narodu. Nemški kmetijski minister je obiskal po sestanku nekaj kmetijskih naprav v bližini Rima.
Hrvatska poštna hranilnica. Promet hrvatske Poštne hranilnice je od 1941 na 1942 narastel od 208.7 na 317 milijard kun. Hranilne vloge so narasle od 2.51 nu 101.36 milij. kun, število vlagateljev pa na 16.080. število čekovnih računov je znašalo konec lanskega leta 9.193, katerih naložbe so znašale 2-711.245 milij-kun. Uslužbencev je bilo 413 v centrali v Zagrebu ter v podružnici v Sarajevu. Čisti dobiček je znašal za lansko leto 65.4 milij. kun, od česar jc pripadlo državi 42.1 milij. kun. Poštna hranilnica je mnogo sodelovala tudi pri vpisu državnih blagajniških zapiskov.
Racioniranje prodaje trakov za pisalne stroje na Hrvatskem. V smislu najnovejših predpisov se na Hrvatskem smejo trakovi za pisalne stroje prodajati samo po izročitvi vretena, kjer se mora nahajati izkoriščevalni trak.
M
To veliko društvo je ustunovil car Nikolaj I. v spomin svoje matere, carice Marije, ki je bila izvrstna organizatorica skrbstva za vzgojo mladine in za socialno pomoč. Od tedaj naprej je predsedovala temu društvu, ki je bilo razširjeno po vsej Rusiji, vedno le carica. Pod upravo tega društva so spadali vsi zavodi, ki so se bavili z vzgojo mladine bodisi plemiške, meščanske in podeželske ter za vseh vrst ženske poklice. Društvo je ustanavljalo sirotišnice, prenočišča in zatočišča za revne sloje, potem šole za slepce in za gluhoneme. Vse, kar je spadalo v to področje, je nadzirala uprava lega društva, je imelo posebno postavko v državni upravi. Vse, kar se je storilo v tem pogledu, je bilo pod nadzorstvom carice same. Pod Aleksandrom III- je predsedovala društvu carica Marija Fjodorovna. Zdaj se je brigala za to društvo carica-vdova. Tako je bila mlada carica tudi na tem področju potisnjena v stran, in ni imela prilike, da bi se bila seznanila s potrebami ljudstva in z državnimi posli. Iz vseh teh prilik lahko sklepamo, kako oiežkočeno je bilo stališče carice. Ko se je pozneje pričela bolj zanimati za državni ustroj, Je delala velike napake, ker je bila
premalo poučena o notranjem položaju Rusije, o običajih njenega ljudstva, saj Je komaj poznala važna politične osebnosti, ki so bile na krmilu. Sama se je zavedala svoje nemoči, še posebno z ozirom na svojo taščo, ki Je bila izkušena in zelo inteligentna. Carica Marija je bila poosebljena ženskost, s svojim očarljivim smehljajem si je kar mimogrede pridobivala srca. Za vsakogar je imela prijazno besedo, v vsakem položaju se je znašla na pravem mestu. Sicer pa njeno delovanje ni bilo težko, saj je bila stvar že vpeljana, in carica je predsedovala večinoma le kot častna predsednica.
Carica Aleksandra bi bila uvedla v ves ta ustroj bolj resnega duha, več resnosti in poglobitve, veliko bi se bila tudi sama naučila in veliko bi bila lahko koristila splošni blaginji. Toda la lepa prilika ji je bila odvzeta.
Treba je bilo tedaj ustvarili za mlado carico posebno torišče, kjer bi delovala tudi ona. In lako so se zedinili voditelji »Zavodov Marije«, kakor so na kratko imenovali društvo za socialno skrb, da bodo ustanovili posebne centrale, ki bodo skrbele, da bodo dobilo revne ženo delo na dom. Napravili so poskus, ki se je obuesel. Ustanovili so torej >delovne hiše« po vsem carstvu. S posebno naredbo je vlada ukazala, da naj se povsod ustanovijo in organizirajo zavodi za »domače delo*. Država je organizacijo bogato podpirala, predsednica novo ustanovljenih zadrug pa je bila mlada carica Aleksandra Fjodorovna. Uspeh te državne ustanove pa nI bil tak, kakor so ga pričakovali. Zamisel je bila preveč nova, določbe »ukaza« niso bile dovolj jasne. In tako je ljudstvo domnevulo, da gre tu za kakšno zastonjkarskj delo, za tlako! Ljudstvo je stvar razumelo tako, kakor da hočejo uvesli nekakšne po-boljševalnice. Vtis le akcije je bi! porazen, posebno še zaradi tega, ker je bilo v zvezi z imenom nove carice. Kajti nekaj podobnega je bila
| carica ukrenila kot zahvalo, da je prišla na prestol, in sicer za angleško »\vorkhouses«, delavske hišo. V času, ko to pišemo — po več kot štiridesetih letih— je težko govoriti o ogorčenosti in nesporazumu v tedanji ruski družbi. Saj niti potem, ko so vso to zadevo do dobra pojasnili in obrazložili^ da ue gre za kaznilniško delo, so zanimanje ni povečalo, se mržnja do carice ni polegla, dasi carica o vseh teh pojavih ni bila poučena. Ona jo pokorno sprejela predsedstvo te nove ustanove in eo ji niti ni sanjalo, da je podjetju s svojim imenom le škodovala.
Prva skrb predsednice pa je, preskrbeti potrebna sredstva za ustanovo, ki ji je poverjena. Carica pa je hotela po angleškem načinu organizirati veliko prodajo v dobrodelne namene nabranih predmetov in z Izkupičkom podpreti podjetje. Toda v Rusiji tega načina dobrodelnosti še niso poznali in so zamerili carici, češ da se bavi s kupčijo. Rekli so: »Carica naj da iz svojega in naj ne zahteva denarja od drugih!« Ogorčenje je še naraslo, ko so to nesrečno prodajo priredili v posebnih dvoranah Zimske palače. Vse plemiško gospe so se zgražale nad lo nezaslišano oncčastjtvijo carske palače. Ako bi bila carica bolje poz.nala rusko družbo, bi se. bila vedela ravnati iu bi ne delala napak. Toda ona ni poznala običajev ln strogih predpisov ruske družbe. Tista peščica oseb, ki bi ji bila lahko pojasnila oziroma odsvetovala njeno namero. nI imela poguma, da bi bila nasprotovala carici v tej njeni prvi prireditvi. Učinek te njene prireditve je carico zelo potrl, zdelo j se ji jc, da ji vsi nasprotujejo. To jI je vzelo ves pogum, da bi se še j trudila, da bi popravila, kar je zagrešila. Zdaj se je le še bolj odtegovala družbi. Preveč je bila plaha, da bi se borila, pa tudi njen po-, nes^e bil prizadet. Žalostni vtisi prvih dni, ko je prišla v Rusijo, so jo zbegali iu zmedli.

*	Koledar
Sreda, 12. velike k » travm: Varslvo ev. Jo-žela; Pankracij, mučenec.
Četrtek. 13. velikega travna: Scrvarij, škof; Robert Belarinin, škof in ccrkvcni učonik; Gli-ccrija, mučenica.
Lunina sprememba: 12. velikega travna: prvi krajec ob 10.52. Ilersehel napoveduje vetrovno in jasno vreme.
Zgodovinski paberki
12. velikega travna:
i. 1881. so Francozi s pogodbo v Bardu proglasili protektorat nad Tunisom. Tunizija, v kateri je vladal bej, po imenu sultanov vazal, je bila v drugi polovici 19. stoletja ena izmed, najbolj cvetočih in rodovitnih pokrajin Sev. Afrike. To pa no samo zaradi ugodnih pogojev geografske lege, podnebja in tal, marveč tudi zaradi vztrajnega dela Italjanskih naseljencev. Ti so prišli večinoma iz. Sicilije in so se v vež deseltisočih naselili v tej, Italiji tako bližnji deželi, ki je videti skoraj kot podaljšek Sciliie, od katere jo loči le ozka morska ožina in s katero ima mnogo podobnosti glede podnebja ter oblike in sestave tal. Zato je popolnoma naravno, da eo bile obrnjene proti Tuniziji težnji* italijansko sredozemske ekspanzije. — le leta 1804. jo nameravala Italija zasesti Tunis, k temu jo je vzpodbujal celo francoski cesar Napoleon UL, toda šele štiri leta nato je sklenila z bejem pogodbo, ki je priznala prednost italijanskih interesov. Po Tuniziji pa je težila tudi Francija, ki je imela ža od leta 1830. v posesti Alžir, po letu 1871. pa je želela dobiti odškodnino za ponižanje in za izgubo v frank-furtski pogodbi. Francoske težnje je podpirala Nemčija, ki je hotela odvrnili Francoze od Rena in jih zaposliti drugod —
1. 1093. je cesar Henrik IV. podelil Kranjsko v upravo oglejskemu patrijarhu. V ostrem boju mod papeštvom in cesarstvom, ki ga v drugi polovici 11. stoletja imenujemo boj za investituro, je skušal pridobiti cesar z. raznimi darili čim več svetnih in cerkvenih velikašev na svojo stran. — Tako je oglejskemu patrijarhu Sighardu žo lela 1073. podelil kar tri mejne grofije, Furlanijo, Kranjsko in Istrio. Tudi po smrti patrijarha Sig-harda jo nemški kralj skrbno čuval, da so zajedli oglejsko slolico le pristaši njegove smeri. Patrijarhi obdrže v svoji upravi še nadalje Furlanijo. medtem ko je Islrio in prejkone tudi Kranjsko po letu 1077.' dobil Epfensteinec Henrik, bral koroškega vojvode Lintolda. Ko je Lin-told umrl. jc postal koroški vojvoda Henrik, Kranjsko pa je zopet dobila oglejska cerkev, ki jo jo tedaj upravljal patrijarh Ulrik, tudi iz rodbine cesarju zvestih Eppensteincev.
Novi grobovi
+ V Ljubljani, Tržaška cesta 133, je v častitljivi starosti 87 let mirno v Gospodu zaspal gosp. Ivan Zavašnik. Pogreb bo v sredo, 12. maja ob 5 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče na Viču.
-J- V Novem mestu je ij(tnrla gospa Marta Golož roj. Kuljaj, posestnica in vdova po trgovcu. Pokopali so jo v torek ob 5 popoldno na novomeškem pokonališču.
■f- V Sv. Juriju ob juž. žel.. Kameno 17, je 0. aprila umrl gospod Jožef Vouk. 77-ielni po-spstnik, večkratni občinski odbornik. Sv. mašo za pokojnega se bodo darovale n Rakovniku pri Mariji Pomočnici dne 12. in 15. maja zjutraj.
Naj rajnim sveti večna luč! Vsem, ki žalujejo za njimi, naše iskreuo sožalje!
Cerkveni vestnik
Zaprte duhovne vaje za dekleta bodo v Li-chtenturnu od 11. do 18. maja. Prijavite se takoj na >Predstojnišlvo Lichtenturnovega zvodac. Ambrožev trg 8, kjer dobite vsa ostala pojasnila.
pinj Celzija. Barometer se je visoko dvignil ter Je včeraj že presegel normalo, ko jo dosego! 765.0 milimetra. V sredo nastopi doba treh ledenih mož ledeuikov ali trljacev, kakor ljudje naziv-ljejo tri svetnike Pankracija, Sorvacija in Bonifacija. V ponedeljek zjutraj še naraščajoče vodo so do torka zjutraj močno upadle.
—	Rdeči križ poroča. Med uradnimi urami od 8—12 naj se zglase v pisarni L R. K. Via Ar-riella Rea 2-II: Koder Rozalija ter 6vojci naslednjih: Bijelič Jelene, Gruma Stanislava in Zundra Franca, dalje Soldič Ivana, Čok Ivanka, Peterle Ana, Peršin Marija, Arko Andrej in Molk ter osebe, ki so poslalo pakete naslednjim: Zupančič Polde, Zalar Matija, Staruša Ivan, Čop Franjo Ferda.
—	Čebulno seme mora sedaj v zemljo! Letos ob pričetku pomladi, ko je bil čas za saditev čebule, je bil v Ljubljani pri raznih trgovcih čebulček zelo drag, tudi po IS lir kg, tako da si je marsikateri sadilec že premišljal, ali ee mu sploh splača saditi čebulo, ki jo bo ob sezoni dovolj na trgu bodisi domače, bodisi uvožene. Malim pridelovalcem svetujemo, naj že mislijo na prihodnjo leto in si čebulček sami oskrbe, čebulno seme je treba sedaj posejali in sicer na nepo-
gnojeno zemljišče in precej na prosto. Dozoreli čebulček poberemo meseca septembra iz zemljo ter ga očiščenega shranimo na suhem in no premrzlem prostoru, da nam ne zmrzne. Prihodnjo leto bomo imeli poceni domaČ čebulček. — Mislimo tudi sedaj že na senio in veadinio žo sedaj, dokler je čas, nekaj zdravih dobro kalečih čebul v zemljo, da bodo šle v seme. Prihodnjo lelo bomo imeli tako tudi doma pridelano čebulno seme.
—	Preklo za fižol so se pocenile. — Lani ob lem času, ko je bilo treba sadili fižol, jo zelo manjkalo prekel za visoki fižol. Dovoza skoraj ni bilo, mali ljubljanski pridelovalci pa so hoteli zasaditi mnogo več fižola, računajoč na okusni slročji fižol, ki daje skoro dva meseca tako tečno hrano. Zaradi pomanjkanja prekel eo ljudje morali zasaditi lem več nizkega fižola. Izgledalo jo, da bo tudi lelos prekel zmanjkalo. Vendar so so nekateri trgovci založili s preklami, ki pa so bilo sprva prav drage in to celo po 3 lire kos. Zaradi dragih prekel se je marsikdo tudi lelos odločil za nizki fižol. Cene preklam pa 6o začele naglo padati in sedaj jih okoliški kmetje ponujajo po 1.50 lire kos. To seveda niso visoke in ravne smrekove prekle. temveč obienino iz trdega lesa, kakor gabrove in podobne. To so ohranijo še dalj časa kot smrekovo in so za visoki fižol prav uporabne. Sadilci pridno segajo po njih. V splošnem pa je sedaj glavni čas za saditev fižola in so torej prekle prav dobrodošle.
—	Risarko in pisateljico otroško slikanice »Sestrici dvojčici«, gospodično P. N., vljudno prosimo, naj se zglasi čimprej na uredništvu »Slovenca«. Gre za objavo slikanice. — Uredništvo.
Dekan Alojzij Wester — 70 letnik
Pretekli četrtek, 6. maja, je slavil v krogu svojih prijateljev 70letnico s\<>je-ga življenja cerkniški dekan in župnik v Grahovem K- Alojzij \Vcster. Jubilant je. bil rojen 6. maju 1873 nn Bledu iz znane in ugledne družine. Mušnik je postal L 1899, nato služboval kot kanlun eno leto v Selcih, tri letu v Zagorju, šest let pa v Slavini. Od 1. 1910 je župnik v Grahovem. L. 1933 je postal tudi cerkniški dekan. V Grahovem je dobil gospodarsko precej razbito župnijo, pa jo ie. v času svojega župnikovanjn vzorno preuredil. Sezidal je novo
upr župnišče,
Iz tlela iei življenja - o>*f tm £hh t&m
BLISK! BLISK!
je prekrasen pustolovski roman iz živ-Ijenja živali v divji zasneženi severni Kanadi. — Knjigo dobite za nizko ceno po vseh knjigarnah in trafikah.
— Nevarnost slane še ni minila. V ponedeljek popoldne je zavladalo lopo in sončno vreme. Proli večeru, ko je bilo le nekoliko oblačno, so se nekaleri bali, da bo naslednji dan zjutraj nastopila slana. Zato eo nekateri začeli po njivicah in vrtovh pokrivali že zunaj rastoče paradižnike. V torek zjutraj je bilo razmeroma hladno. V mestu. kjer je zatišje, je ziiašala najnižja jutranja temperatura +3 stopinje Celzija, zunaj na prostem pa je bilo celo samo +1 stopinja Celzija. Po nekaterih krajih je bila slana, tako nant poročajo. da je slana nastopila po predelih Viča, ko se drugod ljudje niso mogli pritoževati nad slano. Na Barju je bila velika megla. V ponedeljek je znašala najvišja dnevna temperatura +16.6 eto-
Iz Gorizije
Osebna vest. Z odlokom načelnika vlade sta za prihodnje polletje potrjena kot predsednik in podpredsednik UasRa di Risparmio, odvetnik Valentin Pascoli iu baron Peter Lccatelli.
Odlikovanje«. Pokrajinski tajnik naše deželo g. narodni svetnik Alojzij Molino jo liil po odredbi načelnika vlado imenovan v novo vrhovno vodstvo fašistično stranke.
25-lotnico mašništva jo v nedeljo, 2. maja slovesno praznoval g. Henrik Nardin, župnik na Piazzutti. Faraui so lepo okrasili cerkev in župnišče.
Maj je vreme zmaličil. Kakor pri vas, so se tudi pri nas letos obnesli 6v. mučeniki. Od njih praznika 10. maca do 20. aprila smo imeli večinoma lepe, sončne dneve. Bilo je tako malo moče. da eo mnogi kraji že tožili o suši. Nekaj dni pred velikonočnimi prazniki nas jo poleni osrečil in osvežil dobrodošli dež. Praznike smo pa imeli zopet vedre in lepe. Od praznikov sem, zlasti pa šo v prvem tednu majnika, imamo pa zelo pogoste padavine in smo 60 dežja že naveličali. Sedaj je že enodušno hrepenenje : zemlja je premočena, Bog nam daj zopet suhih, sončnih dni I
Smrten padec. 67-letni Ivan Terčon fz Bocca-vizzc v naši okolici je že dlje časa bolehal. Zlasti je trpel radi nespanja. Pred nekaj dnevi zopet ni mogel zaspati. Vstal je in sc naslonil na okno v prvem nadstropju. Ali je nepričakovano zaki-mal ali ga je obšla slabost, tega domači no vedo, vedo samo, da je zgubil ravnotežje in padel približno 5 metrov globoko na dvorišče. Priletel je tako nesrečno z clavo na tla; da 6i' je zlomil tilnik in kuialu izdihnil.
Z Gorenjskega.
Prvi Gorenjci v državni delovni službi. »Vol-kisclier Beobachter« piše 9. maja: Zopet so prišli mladi možje z Gorenjskega v taborišča RAD-a. Taborišča so v različnih pokrajinah dvo v pokrajini Oberdonau, v pokrajinsko kar najlepši okolici sta obe taborišči in sicer prvo v ljubkem delu doline Aine in drugo ne daleč od jezera Traun-see. V obeh taboriščih je nastanjenih približno polovica Gorenjcev, polovica pa članov iz pokrajine Oberdonau. Taki pari so sedaj skupaj v isti sobi, skupaj delajo v istem vodu in v isti četi. Prav tako izkoriščajo svoj prosti čas največ skupaj. Ta tesna povezanost posameznih parov je seveda rodila tudi uspehe. Za mlade fante pa je tudi sicer izvrstno poskrbljeno. Povprečno so se vsi zredili za 4 do 5 kg. Vsako taborišče ima zdravniško nadzorstvo, kjer opravljajo tudi zaščitna cepljenja in člane rentgensko pregledujejo. Veliko Gorenjcev je imelo že obiske sorodnikov. Ti so vso ureditev taborišč zelo pohvalili in so zadovoljeni odpolovali nazaj domov.
Nov predstojnik in vodja carinske obmejne straže za Gorenjsko. Pred finančnim predsednikom dr. Rodlingom je bila v Gradcu opravljena predaja poslov carinske obmejne straže za Gorenjsko. Dosedanji vodja Ralhke je bil poklican k vojakom in je njegove posle prevzel carinski svetnik dr. Raps.
Novi tramvajski vozovi v Celovcu. To dni so bile opravljene v Celovcu prve poskusne vožnje, ki so jih imeli trije novi motorni vozovi celovške električne železnice. Novi vozovi so precej večji od starih. Vsak lahko za silo sprejme do 120 oseb. Izdelala jih jo tovarna vagonov na Seme-ringu.
Šahovski tečaj za ranjence. Koroški šahovski mojster Kotek je v zasilni vojni bolnišnici v Be-
ljaku priredil šahovske tečaje za začetnike in srednje igralce. V oba tečaja se je prijavilo okrog 50 ranjencev,
S Spodnjega Štajerskega
Dvoletnica štajersko domovinske zvezo. Mariborski časonis prinaša v zadnji nedeljski številki daljši članek, ki obravnava dveletno delo štajerske domovinske zveze ob dveletnici ustanovitve. Članek prinaša med drugim tudi ponatis cele strani Službenega lista z dne 10. maja 1941, št. 10. V tej številki je na prvi strani izšla naredba gauleiterja dr. Oberreitherja, ki določa, da se začasno nn območju Spodnje Štajerske nacionalno socialistična etranka ne bo razvila, da pa ee ustanavlja štajerska dotnoviuska zveza, ki naj združi vse Spoduje-štajerce, ki 6e brez pridržka izrečejo za Ftilirerja in rajh Dalje jo bil v tej odredbi imenovan zn vodjo štajensko domovinske zveze Franc Steindl.
Nov vodja krajevne skupine v Ptuju. V Ptuju je 0. maja prevzel vodstvo krajevne skupine v Ptuju za levi dravski breg član stranke Mauschilz. Odhajajočemu dosedanjemu vodji Rudolfu Artinaggu, ki se jc dobrotoljno javil v vojsko, jc bila izrečena vsa zalivala in priznanje za dosedanje dejo.
Počastitev družine s številnimi otroki. Družina Čakš iz celjske okolice je te dni dobila iz pisarne Adolfa Hitlerja listino, ki pravi, da je vodja nemškega rajha prevzel za V>. olroka le kmečke družine bolrstvo. Mala je bila krščena na ime Inge Marija. Otrok je tudi dobil darilo. Družina ima 6cdaj deset fantkov in dve deklici.
Iz zadružnega registra. V zadružnem registru so bile po zakonu o razpustu zadrug in društev izbrisane naslednje zadruge: Rudarska zajednica v Prevaljali, Sreska gospodarska poslovalnica v Mežici, Zadruga državnih službenika za nabavku kredita v Prevaljali, Nabavljačka zadruga državnih službenika v Prevaljali, »Tezeus«, veletrgovina z drožami.
Lepe slike iz pomladi na Spodnjem Štajerskem. zlasti pa iz vinogradov, prinaša zadnje čase »Marburgcr Zeitung«. Med drugimi avtorji objavljata lepe motive neki Pfeifer in M. Pfeifer juti.
Zbolela je nn steklini. 10 letno Mari jo Vodeb iz št. Jurija ob j. ž. so te dni pripeljali v celjsko bolnišnico, ker je začela kazati znake stekline. Revico je v februarju ugriznil pes, l>olezen pa je izbruhnila šele zdaj. Za malo seveda ni nobene rešitve.
Prometne nesreče. 13 letnega šolarja Antona Zmigavca iz. Slov. Bistrice je podrl na cesti avtomobil. Fant si je pri padcu zlomil levico. —- Minuli petek zjutraj je na državni costi v Mariboru zašel nameščenec Ljudske banke Franc Golež, ki sc jc vozil s kolesom, med voz. in ato. Avto ga je seveda zagrabil in podrl, tako da je hudo potolčen po glavi. Ima tudi zlomljeno dcsnico.
Poroke. V Celju so 6e poročili: Jožef in Marija Ferlič, oba iz Celja, Johann Sclirumbock iz Dreistetten in Waltraude Thobick iz Celja, Martin Vodnik iz Celja in Katarina Ilajdnik iz škofje vasi, Ivan Žnidar iz Vojnika in Marija Velenšek iz Ostrožnega pri Celju. V Šalcu so se poročili: vodja mladinske skupine Sepp Leopold in Frieda^Kosole, na Tcharjih sta se poročila Alojzij Čepe in Marija Jeler, oba iz Bu-kovžlaka, dalje Alojzij Romih in Marija Jurko-šek, roj. Zupane, oba iz Kanjue. V Selnici ob Dravi so se poročili: Robert \Visiak in Jožefa Zmogavec, oba iz Sclince ob Dravi, Franc Osame in Roza Taccr, oba iz Zagrada.
«.„,......popravil cerkev, dal postavili lep
marmornat tubernakelj. Za svoje zasluge j« bil I. 1921 imenovan zu duhovnega svetnika. V župniji in na splošno v deknniji je kakor oče priljubljen in spoštovan. Ob njegovi sedemdesetletnici mu želimo še mnogo srečnih let sredi svojih župljanov!
iBBaaaaBBDBsaaHaBaaBflBassaBnRKan
Jz HrvaŠke
Visoko hrvaško odlikovanje za šefa nemško državne policije. Poročali smo žo, da je nemški državni vodja SS in šef nemške državne policijo Ilcinrich Hiinmler po Inšpekcijskem potovanju po Koroški, Gorenjski in Spodnji štajerski obiskal tudi Zagreb, kjer ga je sprejel Poglavnik v slovesni avdijenci. Pri tej priliki mu jc Poglavnik izročil najvišje hrvaško odlikovanje vele-reda Krone kralja Zvonimira « hrastovimi vejicami « pravico do naslova vitez. Pri sprejemu Ilimmlerja pri Poglavniku so bili od hrvaške strani navzoči: zunanji minister dr. Mile Budak, notranji minister dr. ArtukoviS. državni minister dr. Lorkovič. državni tajnik v vojnem ministrstvu vitez. Vilko Begič, poveljnik Poglavnikovo telesno gaardo polkovnik Anle Moškov in namestnik poveljnika uslaške milice polkovnik Oto Ču8. — Od nemške strani pa so bili: nemški poslanik v Zagrebu von Kasche, nemški opolnomoČeni general v NDH Glaise von Horstenau, poveljnik SS-di-vizije »Princ Evgen« general Phleps ter voditelji in |K>veljniki standart Requard, Uliotlc in Helm.
Novi profesorji in docenti na hrvaškem vseučilišču. Z naredbo prosvetnega minisitra NDII so imenovani sledeč profesorji in docenti hrvaškega vseučilišča v Zagrebu: dr. Fr. MihajlovHS. priv. doc. medic. fak. za izrednega profesorja iste fakultete za interno medicino za predmet nalezljive bolezni ; Dr. Josip Glaser. šef oddelka za živčne in duševne bolezni v bolnišnici usmiljenih sester za privatnega docenta in t it. izrednega profesorja med. fak. za nevrologijo in psihiatrijo; Dr. Vatroslav Florschiitz. šef kirurškega oddelka v bolnišnici usmiljenih sester v Zagrebu za priv. doc. in tit. izrednega profesorja za predmete nevrologijo in psihialrijo: Dr. ftime Čajkovae. priv. docent za tit. izrednetm profesorja za dermalove-nereologijo; Dr. Silvi jo Novak, primarij iu šef internega oddelka v bolnišnici usmiljenih eesler v Zagrebu za priv. doc. za interno medicino; Dr. Josip Benčevič, primarij in šef kirurškega oddelka v bolnišnici pri Sv. Duhu v Zagrebu za priv. doc. in tit. izrednega prof. za kirurgijo; Dr. Juraj Kallav, šef stomatološkega oddelka v bolnišnici na Rebru, za vseučiliškega docenta za stomatologijo; Dr. Krunoslav Tomif-Karovii. vseuč. asistent za vseuč. doc. za bakteriologijo in Dr. Stjepan Ča-nadjija, nižji domobranski prof. II. razreda v vojni bolnišnici v Zagrebu za vseuč. docenta na mo-droslovni fastulteti za zoologijo.
Postavitev novega železniškega nio;tu v NDH. Te dni so izročili v NDH v promet obnovljeni železniški most Lukač pod Bradino.
Iz Srbije
Ladijski promet med Beogradom in Pančc-vom. Komisaričui vodja bivše jugoslovanske rečne plovbe je s svojo najnovejšo odredbo s tretjim majem vpostavil reden ladijski promet med Beogradom in Pančevom.
Zidanje visokih novostavb prepovedano. Srbska vlada jo izdala zakonsko uredbo, s katero jo sploh prepovedala zidanje vseh novih visokih stavb. Izjeme so dovoljene samo za poslopja, ki jih bo gradila ali sama država, ali pa posamezno občne. Popravila visokih stavb so pa po tej uredbi dovoljena samo enkrat letno in lo do zneska 15.000 dinarjev v podeželju, v Beogradu samem pa do zneska 25.000 dinarjev. Istočasno je poostrena tudi odredba o podeljevanju slavbnih dovoljenj za manjša poslopja, razen za manjša popravila do pet tisoč, dinarjev v provinci in do deset tisoč v Beogradu.
Prepovedano samovoljno zviševanje najemnin. Urad za določanje cen in mezd je izdal odredbo, po kateri jo najstrožje prepovedang samovoljno zviševanje najemnin za stanovanjske in Irgovsko prostore. Višino najemnine v novih stavbah sme prav tako določiti samo omenjeni urad.
Drobna ljubljanska kronika
V počastitev spomina pokojne Filoroene Bajeo, nadzornikove vdove, je darov«! profesorski zbor liceja 400 lir in klub Tonček 150 lir. Prisrčna hvala. — Škofijska dobrodelna pisarna.
Za onemogle In stare Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevl ulici je po-daril g. Tone Mlkllč 100 lir namesto cvetja na krsto ge. Emilije Wel>er, soproge univ. profesorja. Mestno županstvo izreka dobrotniku najtoplejšo zahvalo tudi v imenu poil-piranih.
Dane« Je i»dnjl dan Vavpotičevo retro-spektlvue razstave. Vabimo vse, ki jili zanimajo slovenske kulturno prireditve in ki si časovno urejenega pregleda Vavpotičeve umetnosti še niso ogledali, danes ua obisk razstave. Portreti, krajine, kompozicije, cvetlična ia druga tihožitja, grafika nudijo, četudi v omenjenem številu 130 eksponatov
—	saj moremo računati, da je rensičnn zapuščina gotovo več kot desetkrat večja — zadosten pregled začetka, razvoja in viška Vavpotičevoga vsestranskega umetniškega ustvarjanja. — Donos prireditve je name-njen starostni preskrbi umetnikove vdovo.
—	Vodstvo danes ob potih.
Na VIII. produkciji šolo Glasbene Matice bodo nastopili gojenci klavirskega in violinskega oddelka, gojenci oddelka za so-lopetje in dekliitnacijo. ...
Skupno bo nastopilo nnd 80 gojeneev od 1. šolskega leta do srednje šole Glasbene Matice. Podroben spored za to produkcijo ju na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. IX. produkcija bo v nedeljo, 16. t. ni., ob 9.45 v veliki fllharmoničui dvorani; X. pa v eredo, 19. t. m. Na produkcijo vabimo.
Zn otrolte I* Spodnje In Zgornje Šiške ter DravelJ ho Javno brezplačno obvezno cepljenje zoper kozo v Bredo, 12. maja. po noldne. Starši iz Spodnjo siško naj prine
sejo otroke ob 16 k cepljenju v ljudsko šolo v Spodnji Šiški, starši iz Zgornje Šiško naj prinesejo otroke k cepljenju ob li v ljudsko šolo v Zgornji Šiški, a starši Iz DravelJ in okolice uaj prinesejo otroko k cepljenju ob 17.30 v gasilski dom v Dravljah. K cepljenju morajo starši prinesti vse otroke, rojene lela 1942 in tudi vse letos rojene, na.i-mnnj tri mesece stare otroke, prav tako pa ludi vse one otroke, pri katerih cepljenje doslej ni bilo uspešno. Starši morajo otroke prinesti ne glede na to, če dobo vabilo k cepljenju ali ne. Seveda morajo k cepljenju prinesti okopane otroke v snažni obleki, vse starše opominjamo, da .ie cepljenje strogo obvezno ler dobe po uspešnem cepljenju pismeno potrdilo, ki £ra jo treba dobro shraniti. ker ga bodo morali predložili pri vpisu otroka v šolo. K pregledu je treba otroka prinesti v iste prostore in ob isli uri drugo sredo, 19 maja. Vse drugo Je razvidno z razglasov na mestnih oglasnih deskah, na cerkvenih vratih ia drugih vidnih prostorih.
Za otrok« a šmartlnske ceste In sveto kriškega ter bežigrajskega okraja ln Iz Most ho Javno brezplačno obvezno cepljenje zoper koze v četrtek, 13. maja, popoldne. Starši iz svetokrižkega okraja in sploh iz okolice ftinartinske ceste naj prinesejo otroko ob lli k cepljenju v ljudsko šolo na Smartlnski ce. «ti. Starši iz bežigrajskegn okraja naj pri nesejo otroke k cepljenju ob 17 v ljudsko šolo za Bežigradom, a starSl iz Most iu okolice naj prinesejo otroke k cepljenju ob 17 v meščansko šolo v Mostah. K pregledu je treba prinesti otroke drugi četrtek, 20. uinja ob isti nrl na Isti prostor, kjer so bili cepljeni. Pri pregledu dobe starši potrdilo o uspešnem cepljenju olrok ter jo treba to potrdilo dobro shraniti, ker r« bodo morali predložiti pri vpisu otroka v šolo. č'e bi tedaj ne imeli potrdila o uspešnem cepljenju zoper koze. bi bili tudi šo tedaj kaznovani
Vse drugo o cepljenju zoper koze je razvidno z razglasov na vseh mestnih oglasnih deskah, na cerkvenih vratih iu drugih prostorih.
Risarko In pisateljico otroške slikanice »Sestrici dvolčlilc. gospodično P. N.. vljudno prosimo, uaj se zglasi čimprej v uredništvu »Slovenca«. Gro za objavo slikanice. — Uredništvo »Slovenca«.
1)1 jakt-lnje 3. In 4. razreda gimnazije ter 4. razreda meščanske šole prijavite se za posebne instrukcije v predmetih za malo maturo. Ločeni oddelki po šolah in razredih! Učni honorar nizok. Poučujejo profesorji, strokovnjaki. Pouk pričenja ta teden. Informacije iu prijavo dnevno od 11—12. popoldne od 4—S; Specialne strokovne Instrukcije za gimnazije In meščanske šole. Mussollnljev (Kongresni) trg 2-11. Središče mestal
Nad 2000 paradižnikovih sadik. Mestna vrtnarija je v ponedeljek, ko je bilo po časopisih objavljeno zadevno obvestilo Sadjarskega in vrtnarskega društva, razdeljevala članom tega prekoristnega društva paradižnike, ki so bili v vrtnariji vzgojevam že desetletja. So to paradižniki Hcyneinanu. vrstn. ki posobno dobro uspeva v naših krn-jlli Vrtnarija, je razdelila nad 20(10 sadik. Zamudniki, ki so v torek dopoldne prihajali po sadike, so morali odhajati praznih rok, ker so bilo že vse prejšnji dan razdeljene. Mestna vrtnarija je dnljc razdelila inte: resentom tudi niuogo sadik paprike. Poskusi z zeleno papriko 60 se lani splošno dobro obnesli.
InStrultelJe — Novi (Turjaški) trg S. — Priprav« za nlije In višje tečajne Izpite na sreitujlh In meščanskih šolah. J^očena priprava zn ilijako 3. in 4. razredov v srednjih ln meščanskih šol se začne 17. milja. Hono-rar za vso pripravo zolo nizek. Vpisovanje dnevno od 8—12 in od 14—16: Novi (Turja. škl) trg 5-I1I. Inštrukclje.
Bsnss. t srede, se bo pričela predprodaja vstopnio v knjigami Glasbene Matice za XIV. simfonični koncert letošnje sezone, ki bo v ponedeljek, 17. t. m., ob pol 7 zvo-
čer v veliki unionski dvorani. Koncert ima odličen spored, ki ga tvorijo naslednja dela: 1. Mancinelli: Odlomek iz suite Beneški prizori*. 2. Rahiuaninov:r Koncert za klavir in orkester v c-niolu, Bollstka pianistka Kos-sana Orlunillni-Bottai, 3. Čajkovski: Simfonija št. 6 v h-molu op. 74 — Patetična. Koncert bo pod vodstvom odličnega dirigenta D. M. šijanca, izvajal pa gn bo naš priznani simfonični orkester. Tudi za la koncert vlada živo zanimanjo.
Nova kavarna v LJubljani. Na Miklošičevi cesti, nasproti sodne palače, je odprl gospod Aleksič v ponedeljek novo urejeno slaščičarno in kavarno. V tem lokalu so bile svoj čas odvetniško pisarno in trgovine, eedn.i pa bo to kraj za prijeten oddih in počitek Gospod Aleksič jo novi lokal uredil v popolnoma sodobnem duhu in z izbrano opromo. Domači obrtniki so sodelovali, da je ta slaščičarna oziroma kavarna res lepo opremljena iu udobna. Najbolj hvalevredno pa je od lostmka novega lokala, da .ie v lokalu razobesil tudi nrknj »lik. pristnih umetnin domačih umetnikov. Gospod Aleksič zasluži, Ua ga v tem oziru posnemajo tudi ilrupi obrtniki iu podjetniki.
V ljubljanski bolnišnici so umrli: Mnr
Frnuc, 66 let, vlakov. Janševa ul. 11: Tiselj Jožef, 3.1 let. dninar, 1'odgorica 14, Videm; Gruden Leopold. 53 let. železniški inšpektor, Cesla Soške Divizije 5-II.: Toni Franc, 16 let. Sp. Duplice 7. obč. Grosuplje; Senčar Justina roj. Sibret. 3.1 let, ženn poslovodje, Koroščeva ulica 7: SemliUoh Ana roj. Krnlj, 62 let, vdova delavca, Celovška cesta 78; Čuden Marija. 35 let. onemogla šivilja. Ižanska cesta 219; Tavšloka Martin, 43 let, zidar, Sv. Florljana ulica 13; Novak Hlaž, 52 let, čevljar, Stožlco 142: Pevec Emilija roj. Kr-stelie, 30 let. Zagorica 15 .obč. Veliki Gaber; Pezdir Martin, 75 let, užitkar, Bizovik 60, obč. Dobrunje.
Poiz-edoranSa
Našel sem v nedeljo na Vlčn dT« ključ«.
ki so dobita v upravi »Slovenca«.
Gledališče
O p e r ■ t
Sred«, 1!. maja, ob 18: »Madamo Buttcrfly«.
Ked Sreda.
Četrtek, 1J. maja, ob 18: »Prodana nevesta«.
Izven. Cene od 28 lir navzdol. Petek, II. maja. ob 18: »Evgcntj Onjeeln«.
Izven. Cene oil 28 lir navzdol.
D r « m a t
Sreda, li. mnja, oh 17: »V časn ohlskanJa«.
Zaključena prelistava za šolsko mladino. Četrtek, 13. maja, oh 17: »V času obiskanja«.
Zaključena predstava za šolsko mladino. Petek. H. maja, ob 15: >V fasu obiskanim.
Zaključena predstava za šolsko mladino.
Naznanila
R.VDIO. Sreda, 12. maja: 7.30 Pisana glastia — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Orkestralno glasim vodi dirigent Galliuo — 13.45 Simfonična glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.111 Klasični orkester vodi dirigent Petralia — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.15 Koncert Kmctskega tria — 17.35 Koncert soprauisl-ke Marije Vetnole — 19 Govorimo italijansko, poučuje prof. dr. SUnko Leben — 19.311 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični ko-ineutar t slovenščini — 20 Napoved časa, poročil« v italijanščini — 20.20 Radio zn družino — 21.05 Orkoster vodi dirigeut Riz-za — 21.45 Kouccrt violinista Leona P f r i -ferja, pri klavirju Bojan Adamič — 29.15 Lahko glasbo vodi dirigent Gallino — 22,45 Poročil« v italijanščini.
LEKARNK Nočno službo Imajo lekarne! dr. Piccoll, Bleiweisova cesta 6;"mr. Hočevar, Celovška cesta 63, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47.
S. S. VAN D INE:
66
Umorjeni Kanarček
»A čemu hočeš pritegniti tudi Spotsvvooda?«
»Niti sam ne vem tega... Vem samo to, da je eden iz moje četvorke. Sicer pa ga hotno potrebovali, da dopolnimo število igralcev.«
»Dobro, samo da ne boš pozneje zahteval, da ga moram zapreti kot zločinca. Čeprav se ti to zdi nerazumljivo, vendar ne bom nikdar obtožil zločina nekoga, o katerem sem prepričan, du se je nahajal v okoliščinah, v katerih je bil fizično onemogočen, da bi izvršil zločin.«
»Kar se tega tiče,« je zagodrnjal Vance, morejo fizično nemogoSnost podati le materialna dejstva. Ta dejstva pa so varljiva. Bolje bi bilo, da bi mi zanje sploh nc vedeli.«
Markham ni hotel niti odgovoriti prijatelju, toda njegov pogled je povedal šc preveč.
XXVII.
Partija pokra.
Ponedeljek, 17. septembra, zvečer.
Po kosilu sva z Vancejem odšla domov, ob »tirih pa nama je Marhkam telefoniral, da je že \m' pripravljeno za večerni sestanek. Takoj nato je Vance odšel in se je vrnil šele ob osmih.
Mene je mučila radovednost, toda prijatelj mi ni hotel povedati nič. Ko pu smo ob tri četrt na devet odšli iz. hiše, sem v avtomobilu, ki nas je čakui, du nas pelje k Murkhamu, zagledal ino-škega, ki 1111 je bil popolnoma neznan. Takoj sem spozna I, du je dol gu Vancejeva odsotnost bila v zvezi s tem človekom.
»Prosil sem gospoda Allena, du bi nocoj šel z nami,« je dejal, potem ko mi gu je predstavil.
ker ti ne igraš pokra in je potreben še en igralec, da je igra bolj zanimiva, sem prosil gos|)oda Allena, du se nam pridruži. On« je v tej igri zelo spreten.«
Dejstvo, da si je Vance dovolil, da je privede! Markhamu nepovabljenega gosta, ne du bi ga p rosi I šele za dovoljenje, me ni prav nič presenetilo. Ne/nancc je bil precej nizke postave, izrazitih in inteligentnih potez, njegovi lasje pa so bili črni in gladki. Ugibal sem, kakšni odnosi so vladali med tem neznancem in Vancejem.
Cleaver in Mnnni.\ sta že bilu pri Markhamu, ko smo dospeli. Nekaj minut pozneje je prišel tudi Spotsvvood. Ko so sc končala predstavljanja, smo sedli vsi k peči in začeli kaditi. Markham nam je postregel z izbornim whi«ky-jein. Razumljivo je, du je Markhuin prisrčno sprejel nepričakovanega gosta, toda način, kako ga je od času do času pogledal, je jasno pričal, da se tudi on sprašuje, kaj more biti skupnega med njim in Vancejem ter čemu neki gu jc Vance privedel s seboj.
Ozračje jo bilo precej napeto zaradi nepristne iu prisiljene prijaznosti med člaui te male družbe. Položaj nikukor ni bil tak, da bi ustvarjal iskrenost. Med navzočimi so bili trije, izmed katerih je vsak vede', da sta se ostula dvu zanimala za isto žensko. Iluzlog, zaradi ku-terega so se sedaj zbrali tu, je bilo dejstvo, da jc bila ta ženska umorjena. Markhamu pa se je posrečilo, da je kmalu v vsakem izmed njih vzbudil občutek, da je samo neprizadet gledalce, ki je povabljen, da razpravlja o nekem abstraktnem vprašanju. Takoj je pojasnil, da jih jc povabil, ker mu dozdaj še ni uspelo, da bi našel najmanjšo stvar, ki bi mogla razjasniti zločin in pristavil, du upa, da bo v skupni prijateljski in neprisiljeni razpravi mogel najti kako rešitev. Njegove besede so zvenele kakor prijateljski |Kiziv iu ko je končal, je splošna napetost precej popustila.
Med razpravljanjem, ki ie sledilo temu pozivu, sem opazoval navzoče drugega za drugim. Cleaver je bil videti nekako zagrenjen in kakor da bi obžaloval vse. kar se je tikalo njega v zvezi z zločinom. Munnix je bil spremenljiv; delal se je neprisiljenega, vendar pa mu ni uspelo skriti nekake previdnosti. Spotsvvood, se je zdelo, da 110 mara govoriti o tej zadevi in je ves čus nekako ostajal v ozadju. Zelo vljudno je sicer odgovarjal Markhamu, toda nikakor ni
j ino.........." '	' '
i v
igel skriti svojo nevoljo. ker ga je pritegnil splošno razpravljanje. Vance je bil precej
redkobeseden. AUen pa je ves čas rno čul, vendar pa je z veliko pozornostjo opazoval navzoče iu videlo se je, da ga tako opazovunje zabava.
Imel sera občutek, kakor da je to razpravljanje popolnoma nejiomembno in da če bi bil Markham upal. da bo iz njega prejel kak podatek, bi bil brez dvoma silno razočaran. Zdelo se mi je tudi, kakor da se je skušal samo nekako opravičiti in tla je pripravljal pot k igri, ki jo je Vance želel. Ko je Markham predlagal, da bi igrali poker, nihče temu ni ugovarjal.
Ura je bila točno enajst. Markhamovo povabilo je bilo tako neprisiljeno in ljubeznivo, du nihče ni mogel odkloniti. Ta njegov trud pa je bil po|K)lnoma nepotreben. Videlo se je, da sta Cleaver m Spotsvvood naravnost srečna, da se ta mučna razprava vendarle konča. Tudi Vance in Allen sta z vidnim zadovoljstvom sprejela povabilo. Samo Manni.\ je odklonil in izjavil, da igro le slabo pozna in da mu nikakor ni všeč. Dejal pa je, da bo z veseljem opazoval igro ostalih. Vance je nekaj časa silil vanj, a brez uspeha. Končno je Markham naročil služabniku. naj pripravi mizo za pet igralcev. Opazil sem. da Vance toliko časa ni sedel k mi/i, dokler ni Allen zavzel svojega mesta. Sedel jc na njegovo desnico. Cleaver je sedel na Alle-novo levico, Spotsvvood desno od Vanceja, Markham pa je sedel med Cleaverja in Spotsvvoodu. Ko so bili že vsi na svojih prostorih, je Mannix postavil svoj stol med Cleaverja in Markhamu.
4% I I ■■	■"■I*	■■	*	I..' I.. _ I tekmi poražena, je njeno ime še vedno na prvem
Oskrbnik »Ljubljane« v vlogs nogometnega sodnika j	in še vee-s,avija vodi s 5
Da ne bo nesporazumu, moramo takoj uvodoma pojasniti, du ni šlo za pravdo, prepir uli kuj podobnega, temveč za nogometno igro med enajstoricamu ljubljanskih nogometnih sodnikov in odbornikov nogometnih društev. Dvoje pisanih moštev sc je pojavilo včeraj popoldne na igrišču Hermesa v Šiški; odborniki so nosili bele majice, sodniki pn zelene. Ampak to še ni bilo tako pestro; pač pa so bile zanimive pojave nosilcev posameznih vlog in pestro je Lilo tudi njih znanje. Kakor rečeno, nista to bili ennjstorici fantov od fare ali mož prekipevajočih telesnih moči. pač pu se je nekaterim poznalo, da že deset ali petnajst let niso imeli .resnega' opravka z žogo; dvoje, troje oblastih oblik okrog pusu. bleda kolena in bedra s :i>luhneliini mišicami so to razodevala.
Na sporedu je bilu torej zabavna tekma med sodniki in odborniki. Ko so jih gledalci /ugleduli, je zavladalo na tribuni veselo razpoloženje in začele so padati ruzlične opazke, ud duhovitih do skromnih, du se milo izrazimo. Oblast sodnika so zaupali staremu športnemu znancu g. Čepurju, oskrbniku igrišča SK Ljubljane. Zagrmel jc trikratni zdravo in tekma se ie začela.
■ Prvi vtis jc bil. do so gospodje spočiti in du se bodo vneto borili zu žogo. Nu zelenem polju so prevladali sodniki, kar pač ni čudno; to so gospodje, ki imajo priložnost tekati od nedelje do nedelje po igriščih s piščalko v ustih, kar jih drži kolikor toliko v dobri kon-diciji. Težje je seveda z odborniki. Ti imajo svoje težave pri zelenih mizah, kjer vihtijo meč duha, uboge mišice pu nimajo ničesar od tega. če izvzamemo okoliščino, da imajo čast služiti toko imenovanim športnikom.
Pa še nekaj je bilo, kar je govorilo v prid sodnikom: v svojih vrstah so imeli par igral-cftf.v, k i še niso pozabili, da so igrali v prvih inostVih. Tako sc je moralo tudi zgoditi, da so sodniki prvi pokazali, kako se zabijajo goli. Ko so dobili odborniki prvega v mrežo, so ga sprejeli s pravo športno vdanostjo, pri drugem pa so že protestirali. Oba je zabil sodnik Bo-nelli in tako so vodili zeleni po prvem polčasu z 0:2.
TEL KINO MATICA ""
Eden najmočnješlh filmov sezone I Nevv York... mesto brez oddiha .. t Šport, Jazz, ljubezen 1
J9*	»Harlem«	•<*c
V glavi, vlogah: Vlvl Glol, Masslmo Girottl,
Amedeo Nazzarl, Osvaldo, ValentU Zaradi dolžine filma predstave cb 14.30.. 16.30 ln 19. url.
• V nadaljevanju zabavne prireditve so go J spodje vidno opešali. Nič jim niso pomagale limone, ki so jih vneto srkali med odmorom, in tudi bodronje mladine jih ni moglo zdržati pri začetnem poletu. Starti so postajali vedno bolj počasni in večina se je samo še sprehajala po igrišču. Celo o prizadevnem g. Markiču smo dobili vtis, da jc za hip pozabil, da ,nosi nogometne čevlje nu nogah in da se je spet preveč vživel v vlogo odborniku. Kazno je. lnlo, da ne gre več za surovo'silo, temveč za prebrisane akcije, saj je končno duh tisti, ki odločuje. Zdaj so prišli odborniki do veljave.
Predstavnik Viča g. Kavčič jim je razveselil obraze, ko je znižal razliko na 2:1. Fi-zična sila je začela popuščati; koraki so postajali vedno krajši in tudi pri udarcih sc je zdelo, du so začeli moč racionirati. Nič ni pomagalo. da so si na drugi strani nad vse prizadevali, du bi držali rezultat in tudi ni po-mogalo, du je igral med sodniki sam g. Muko-vec, ki bi ga bilo marsikatero ljubljansko prvo moštvo veselo; gospodje odborniki so dobili premoč. Tedaj se je zgodilo nekaj nezaslišanega (kuj je bilo. nismo prav videli) in sodnik s piščalko v ustih je odločil 11 metrovko. Nič niso pomagali protesti, sodnik je vztrajal pri svojem, enajstmetrovka je padla in žoga jc obsedela.
Izid je bil 2:2. Sodnik g. Ccpar jc opravil svojo dolžnost v slogu igre in upamo, da nc bo protestov. Gledalci so dejali, da je bilo mestoma zabavno, mestoma, pa dolgočasno. Seveda niso mogli biti ves čas vsi zadovoljni, zakaj, ko je bil mestoma na vrsti nogomet »visoke šole«, je bilo pač jasno, rla ga niso mogli vsi razumeti. Tu pa tam je bilo igranje v drugem polčasu res preveč »učeno«.
TEL
KINO UNION
22-2«
ZA SMEH IN KRATEK ČASI — Priljubljeni dunajski komiki v Italijanskem filmu
»Sedem let sreče«
V gl. vi.: Vlvl Glol, Elll Parvo, Hans Moser, Theo Lingen, Wolf Albacb Retty ln drugI
Predstave: delavnik ob 16.30, 17.30 ln 19.30; 3b nedeljah ob 10.30, 16.30, 17.30 in 19.30.
27-30
TEl.
KINO SliOGA
ZA S1IEII! - Svojevrstna komedija v filmu
jar-
»Nora ljubezen
«
V glavni vlogi: RENATO RASCEL! PREDSTAVE od 14 dalje. Konec ob 21.15.
Športni drobiž
Prvenstveno tekmovanje se bo nadaljevalo prihodnjo nedeljo s tekmama Herines : Mars (I. razred) in Mladika : Korotan (II. razred).
Športni klub Vif poziva vse člane na obvezni sestanek za danes v sredo zvečer pri Oblaku v Glinški ulici. Obravnavale se ljodo važne zadeve; za mladino ob pol 8, za ostale člane ob 8.
V štajerskem nogometnem prvenstvu je premagal marborski Kapid enajstorico Železničarjev z 1:0 (0:0). Moštvi sta bili enakovredni, odločila je gola sreča ki se je nasmehnila Kranerju, ki je zabil odločilni gol. Prireditev jc obiskalo okrog 1000 gledalcev.
Sparta:Slavija 5:2 (0:0). Sedmo kolo češkega nogometnega prvenstva je bilo v znamenju praškega derbyja. Veliko zanimanja je bilo za srečanje med vodilno Slavijo in Sparto, ki je na drugem mestu. Slavija je lepo zaigrala in se povzpela do vodstva z 0:2, vendar se je Sparti posrečilo, da je privedla do izenačenja in nazadnje do prepričljive zmage s 5:2. Čeprav je bila Slavija na najvažnejši
tekr
mei
točkami!
Nemško nogometno prvenstvo se približuje svojemu višku. Kakor prejšnja leta. tako so se tudi lelos prav posebno obnesla moštva dunajske Vienne, Schalkeja. Draždanskega SC iu monakov-skega kluba Mtlnchen 18(50.
V dunajsko vladno palačo so povabili preteklo nedeljo one meščane, ki so si priborili v letu 1942. državno prvenstvo v kateri koli panogi športa. V imenu mestne občine so podelili ob tej priliki enajstim športnikom zlate znake mestne občine. Med odlikovanci je bil tudi Peklor, nemški državni prvak v metanju kopja.
Cez dva milijona japonske mladine se je prijavilo za športne igre, ki jih bodo otvorili tlunes pod naslovom Meiji igre. Največje prireditve bodo v Tokiu, del tekmovanja pa se bo vršil tudi v drugih mestih. V vsem sc jc priglasilo 2,200.000 športnikov.
1 Unlegirt g
Frizersko vajenko
sprejme salon PODR2A.1 Franc, Sv. Jakoba trg 9.
Vajenca
•/. a trgovino z mešanim blagom sprejmem. — Biti mora zdrav in moCan, ne Izpod 15 let star, Šolska Izobrazba najmanj 8 razredov osnovno sule. vajen vsakega dela, ki bi ga opravljal z veseljem. Riti od mora od poštenih starSev in nnj Ima samo dobro utemeljena priporočilna pisma. Ponudbe naj so naslovijo na upravo »Slovenca« pod značko »Delavcu ln pošten« št. 3179.	.(v
Kelesa
Biciklje in triciklje
več komadov, razprodaja po zelo ugodnih cenah OASOGENO - MERKUR, Puharjeva 0.
Suho sadje
prodala Gospodarska zveza, Bleivveisova 29. <1
Brezove metle in držaje
za lopate tor motlke dobite pri Gospodarski zvezi. Bleivveisova 29.	(1
dobite zvezi,
Slamo
pri Gospodarski Bleivveisova 29. (1
Prekle
za fižol In paradižnike dobite pri Gospodarski zvezi v Maistrovi ul. 10.
Papir za zatemnitev
črn, 2 m širok, doblto v papirnici Bahovee, Tro-mostovje.	(1
Večjo otroško posteljo
prodam, cesta 99.
Ciril - Metodova (1
j SUižte g
Dobe:
Služkinjo
marljivo, pošteno, samostojno in da Ima rada otroke, takoj sprejmem. Naslov: Zrlnjskega ul. 6, visoko pritličje, levo.
Postrežnico
20 do 35 let, ki zna tudi kuhati, sprojmem. Pogoj: poštenost, pridnost, varčnost. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3190.
lAvto-motorj
Motorno kolo
znamko »Dlamant-Saclis« dobro ohranjeno, prodani ali zamenjam za olektr. motor ln doplačilo aH zamenjam za kaj drugega. Naslov: Zrlnjskega ul. 6, visoko pritličje, levo.

Vloge in prošnje
v Italijanščino sestavlja, prepisuje tn razmnožuje, Isvršuje vse Informacije ter razne osebne uslug »SERVIS BIRO«, Ljill ljana, Selenburgova 4.
ZAHVALA
Vsem, ki ste počastili spomin našega ljubljenega moža, nepozabnega skrbnega očeta, brata, strica, svaka in tasta, gospoda
AVGUSTA ZADNIK
inšpektorja drž. železnic v pokoju
sc na tem mestu iskreno zahvaljujemo. — Iskreno zahvalo izrekamo č. č. duhovščini, gospodu dr. Prodanu za ves njegov trud in požrtvovalnost, da bi nam ohranil pokojnika. — Prisrčno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja in vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti.
Maša zadušnica sc bo darovala v četrtek, dne 13, t. m. ob 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja,
ŽALUJOČI.
Čitajte in širite »Slovenca«!
Umrl nam Je naš dobri očo in stari oče, gospod
Ivan Zavasnfk
v visoki starosti 87 let,; previden s tolažili sv. vere. Pogreb bo v sredo, dno 12. maja 1913 ob G popoldno iz hiše žalosti, Tržaška cesta 133, na pokopališče na Viču.
Bog bodi dobrotijlv plačnik njegovi duši t
^ _____
Rodbina Zavašnik
Umrla nam je naša ljubljena mamica, stara mamica, "gospa
Marta Goieš roj. Kulfaj
posestnica, vdova po trgovcu
Pogreb drage pokojnice se je vršil v torek, dne 11. t. m. ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Ljubljanska cesta štev. 2.
Novo mesto, dne 10, maja 1943.
Žalujoči:
Marta, hči; Ilija, Janko, sinova, ter ostalo sorodstvo.
Ch5R EBIPIl3U5KEBfl PGDKRntan
U. Mi oni
■27.
To bo sicer malo težko, ker podkralj ga ima na sumu, toda on in njegovih sedem tovarišev niso poznali nobenega strahu. Pa tudi ako podkralj sumi, gotovo ne pričakuje napada to noč in v svoji hiši. Mora izkoristiti noč in hiteti.
Da bi odkril vzrok prepovedi, reče vratarju:
>Zafnatpanea ne bi bil smel dati take prepovedi. Lahko bi si bil mislil, da ne bom odpotoval od njega brez slovesa. Toda njegov sum me vznemirja in skoraj mi je žal, da sem prinesel zanj to vino.«
»On ga gotovo ne potrebuje,« pripomni vratar in boža s pogledom posodo.
»Ni vreden, tla bi ga pil,« izbruhne Ramuzenti. »Kdor sumi o meni...«
»Njegovo prepoved ni narekovalo sumniče-nje.c mu reče vratar, da ga pomiri.
»Sumil je o meni. Sicer ne bi bil dal te prepovedi, ki mi ni pogodu in je ne morem prenesti, preveč me žali. Zabraniti, da ne smem veni Ne, ne bo imel mojega vina, ne zdaj nc
nikoli, vina, varjenega v Ilebronu, kralja med tekočinami, kakor je Apapi H. kralj kraljev in gospodar Gornjega in Dolnjega Egipta. Rajši ga bom sam spil.«
»Ti sam?« vpraša vratar.
Ramuzenti spretno hlini, da je neodločen in ne ve, ali nnj izpije vso vino sani, ali naj ga deli z vratarjem; potem pa, kakor bi se bil nankrot odločil, ga vpraša:
»Ali mi hočeš drugovati?«
Vratarjeve oči so zažarele od radosti. Ni bilo to prvikrat, da jc pil hebronsko vino. Ze clrugekruti mu je bil dal zviti Ramuzenti pokositi kako kapljo. Zdaj pa niso bile santo kaplje, zdaj jc bila tu polna velika posoda.
»Ali se šališ?« vpraša.
»Kdaj sem se še šalil?«
»Vino je namenjeno za Zafnatpunca.«
»On ga ne bo pokusil niti kapljice.«
»Glej, da so ne boš potem kesal!«
»Jaz se nikoli no kesam. Ali hočeš?«
»Ali mi ga res daš malo čašo? Grem poli jo. Ti mi jo boš natočil; moja dušu se radujc in ti bo hvalež.nu do kraljestva Oziride.«
»Nisem tako rekel. Jaz hočem izprazniti to posodo. Ali mi hočeš drugovati? Hočeš piti z menoj?«
»Kdaj?«
»Zdaj.«
»Sedaj imam nočno stražo.«
»Ure so ponoči tako dolge.«
»Nimajo konca, pa se jih navadiš.«
»Delal ti bom druščino. Klepetala bova skupaj; jaz sem videl mnogo sveta in ti bom pripovedoval toliko lepih reči in med pogovorom bova pila.«
»Toda ako nas kdo vidi?« vpraša vratar požrešen in že pridobljen za predlog, da bo lahko pil po mili volji, nc da bi tudi najmanj potrošil.
»Kdo, misliš, da bo opazil? Kdo pa bdi ob tej uri? Sploh pa, kaj je hudega? Ali mar nc smeš piti?«
»Ne,« je moral reči vratar.
»Ti s tem, ko piješ z menoj, izpolnuješ in vršiš voljo Zafnatpanea. ki je naročil, da me ne smete izpustiti iz hiše, kar ti hvalevredno vršiš. Premagaj gnus, ki ti ga ustvarja varjeno vino, najslabša pijača, du izvršiš voljo svojega gospodarja in mi zabraniš oditi,« razlaga Ramuzenti. »Potem pa glej, ako ne bom teh misli. Ponudil sem ti, da piješ z menoj, ker vem, da ti kozarec pijače ugaja in koristi. Toda ako nočeš, ne bom žalosten. Bo več ostalo zame. Prepričan sem, da bi vsak služabnik, kateremu bi ponudil izprazniti kozarec, storil to prav rad.«	,
VrataT se je dal pregovoriti in si je žafel očitati lastne pomisleke.
Nič lažjega kot premagati takega, ki se da rad premagati. Vratar se je naglo prilagodil dokazom tovariša in končno sprejel ponudijo.
Oba moža se umakneta v vratarjevo sobico, kjer je bila le nizka miza in nekaj malih sedežev. Prinesla sta sem veliki vrč in vratar je vzel iz omarice dvoje čaš iz rdeče Nilovc gline, zelo priprosto narejene.
Ramuzenti vzame z velike posode lončeno pokrovko, ki jo je pokrivala, odmaši zamašek iz gline, ki jc vrč dobro zapiral. Izvrsten vonj po dišečem vinu se razlije po sobici. Vratar ga nalahno vdihava.
»Kak prijeten vonj!« vzklikne.
»Mnogo močnejši od zemlje. Oziride ne vdihava boljšega v svojem kraljestvu,« pristavi Ramuzenti z nasmehom.
»Ako bi imel Oziride to vino, bi sc odrekel vladanju v kraljestvu mrtvih in bi oskrbel gori gostilno,« razlaga vratar.
»Oziride ne bi bil tako nespameten, da bi prodajal to vino. Odstopil bi raje vladanje kraljestva umrlih tistemu, kdor bi ga hotel vzeti in bi se zakopal med svoje vvče,« se odreže Ramuzenti, ki kot pravi 1'eničan ni veroval ne v Oziride ne v kraljestvo mrtvih in je bil prepričan, da je bilo vse to iznajdba egipčanskih svečenikov, tistih, ki so prevtlarno opazovali človeško lahkovernost, da bi obogatel'.
Za Lludsko tiskarno v LJubljani: Joža Kramarji
Izdajatelj: Inž. Jož« Sodla
Urednik: Viktor Cenfcit