1'ošmiuii olačnna » gotovini, l.eto l.X V. tjubljani, v soboto 24. decembra 1932 Štev. 293 a Cena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din. m inozemstvo 40 Din — ue-deljska izdaja celoletno l'b Din. za inozemstvo 120 Din U r eil ii i š t v o je v kop.uu jevi t»l.b III Ček. račun: Ljub liana št. 10 650 in I 0.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitar-jevu 6, telefon 2993 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 lzbaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Vesele in blagoslovljene božične praznike želita vsem naročnikom, dopisnikom, bralcem in prijateljem Uredništvo tn uprava »Slovenca" I in mul—Hil« II i I nmMlm lil -Iti ■ —-————————— Božična skrivnost Evangeljsko sporočilo nam v podrobnosti slika prvi božič prod l'J32. leti. Odrešenik je bil rojen sredi največjega siromaštva in revščine. Ni se rodil niti v lastni hiši, ampak pod tujo streho. Seveda je v hlevu vsega primanjkovalo, česar bi Marija potrebovala. Nedos.ajalo je eelo stvari, ki jih tudi najrevnejša družina za take prilike spravi skupaj. Že ob rojstvu vzame Gospod nase najbednejšo usodo, ki si jo more izmisliti človeška pamet. K tej obupni revščini sc pridruži zopet sama revščina. Ubogi pastirji iz lietlehemske planjave so prvi, ki se zberejo krog bornega ležišča božjega Deteta. Tudi v srečnejših ča-ili smo s čustvom ganotja razmišljali o globoki skrivnosti betlehemskega ubuštva. Toiia tako doživeli uboštva nismo nikdar, kakor ga velik del človeštva doživlja v letošnjem letu. Ni še dolgo, ko jo bogastvo prižigalo vse polno velikih iu svetlih luči, za katerimi je utonila revna svetloba hetlehemskih jašek. Mnogo teh luči je danes ugasnilo. Hrupne zabave in razkošne veselice nekaj oblagodarjonih ne prevpijejo več tihih vzdihov siromaštva, ki kaže svojo goloto. Neka resnost se polašča celo tistih krogov, katerim so verski nagibi tuji. Še celo pa je splahnela božična romantika, kakor se je sentimentalno družila z nekdanjim božičnim obdarovanjem. Danes imamo pred seboj resnične in popolne reveže, ki prosijo in potrebujejo nujne pomoči. Kakor okrog prvega b.žiča, veje tudi okrog letošnjega atmosfera siromaštva in revščine. Iščimo tndi v teh ncprilikah božjih sledov. Morda bo človeštvo sredi splošne bede bolj dostopno razmišljanju o božični skrivnosti. Nedoumljiva skrivnost božje modrosti čuva zadnji in najgloblji odgovor, zakaj je učlovcčeni Bog stopil na zemljo sredi tolikšne bede. zakaj si je izvolil križ in ga zapustil kot edino dedščino svojim najdražjim. Morda radi teia. ker človek stoprav sredi svoje revščine in slabosti dobi nnjliolj jasen smisel za božje bogastvo. Orojian vsega snovnega in čutnega bo človek uajpreje doumel vrednost nadnaravnega in božjega. Ali naj ho v naših dneh drugače? Mar se nc bo večno z mnogo jasnejšim in čvrstejšim glasom uveljavilo v naši duši, ko jc mnogovrstnost in šum-nost zemskega postala skromnejša in tišja? Vsi, ki so zidali na temelje gole človeške modrosti, stoje danes razočarani in piaznih src. Ali nc bo vstalo novo močno hrepenenje po večni, božji modrosti? Kdo še veruje v odrešenje, človeštva po sami civilizaciji in kulturi? Zato mlado teženje, ki išče nazaj k naravnosti in nravnosti otrok božjih. Pred nekaj dnevi smo v našem listu čitali, da mednarodno prostozidarstvo zre na stavbo Zveze narodov kot na svoje najponosnejše delo. Nihče ne bo tajil da je ideja mirnega sporazumevanja enakosti in bratstva med narodi lepa, ki tudi nima nič protikrščan-skega na sebi. Zato je ženevsko institucijo tudi pavež pozdravil. Toda tej lepi zamisli (ki pa je krščanskega, naravnost papeškega porekla) framasoni niso znali in tudi niso mogli dati živega duha, ki bi oživljal mogočno zamisel. Zato tudi Ženeva ni mogla in na teh temeljih tudi ne bo mogla nikdar postati drugi Rim, kakor je bilo mišljeno. Iz belih, marmornatih sten palače Zveze narodov ne veie ljubezen, ne pravičnost, ampak le hladna pre-računjenost in egoizem. Kljub »društvu« ali »Zvezi« narodov ne nehajo krvave vojne, močnejše države diktirajo pravo silne,jšega slabotnejšim sosedom. vsepovsod pa se vrši mrzlično div.ie oboroževanje vsakogar proti vsem, kakor ga še ni videl svot. To je resnica, čeprav zakrita s peno lepih diplomatskih fraz. V takem razrvanem času, mislimo da je v razočaranem človeštvu več smisla za angelsko božično sporočilo o miru »ljudem, ki so dobre volje«, so duše bolj dovzetne za blagovest o božjem kraljestvu, ko je človek z vso svojo tehnično modros jo pri kraju in mu preostane le še razmišljati o krizah in zopet samih križali. Marsikdo, ki Ic maloverno in s skepso gleda na duhovno zapuščino prvega božiča, spozna njeno vseobsegajoče bogastvo šele tedaj, ko je v nevarnosti. da ga bo izgubil. Saj tudi potrebo zraka najbolj začutimo v trenotku, ko nam ga prične zmanjkovati. Je vendarle vse nekaj drugega. kar nudi človeštvu krščanstvo, kakor pa mu more dati tehnična civilizacija. Življenjska modrost krščanstva ni zajeta iz človeških, temveč iz božjih globin. Z drugačnimi duhovnimi silami je prepojena kultura, ki brsti iz krščanskih temeljev, kakor pa more posrnati iz snovnosti in tehnike. Zato srečujemo pri mnogih odličnih duhovih, ki so sc sami ali te po svojih prednikih oddaljili od krščanstva, neko globoko domotožje po očetovi hiši, opazujemo Proti nasilju za politiko miru Paul-Boncour dobil zaapmco Pariz, 23. dec. ž. V nadaljevanju nočne seje je govoril nacionalist desničar Louis Marin. On zelo dvomi, da bi imela sedanja francoska vlada sploh pravico pogajati se v imenu Francije z Združenimi državami v zadevi vojnih dolgov. Marin je dalje protestiral, da je prevzel vojno ministrstvo Dala-dier, ki se je že večkrat izjavil za znižanje vojnega proračuna. Govornik je zahteval vlado narodne koncentracije, ker so časi zelo resni in torej nima nobena druga vlada s katerokoli večino pravico pogajati se in sklepati pogodbe brez odobritve vsega naroda. Za Daladierom je govoril Paul-Boncour. ki je ponovno naglašal, da njegova vlada nadaljuje zunanjo politiko bivšega predsednika Ilerriota. Vlada v vseh točkah zastopa stališče francoskega konstruktivnega načrta. Paul-Boncour odklanja enostransko kontrolo, ki jo predvideva versaillska pogodba, kajti takšen sistem se lahko izvaja le s pomočjo uasilne politike, danes pa je potrebna pomirjevalna politiku in zhližanje, ker je le na ta način možna medsebojna lojalna kontrola. V zadevi vojnih dolgov ee namerava vlada |>ogajatj z vsemi Intereeira-nimi državami ter pri tem računati z izjavo zbornice. Socialist Leon Blum je zadovoljen z vladno deklaracijo, vendar pa si njegova skupina pridržuje pravit«, da lahko zavzame samostojno stališče v vprašanju uravnoteženja državnega proračuna. Nato je bilo glasovanje in je bila na predlog radikalnega zastopnika Francoisa Alberta izrečen« vladi zaupnica s 365 proti 215 glasovom. Predsednik je nato od godil seje na nedoločen čas. Pozneje se je ug lovilo, da je za vlado glasovalo 87», proli pa 166 poslancev. Glasovalo jih ni 61, 8 pa jih je bilo na dopustu. Pariz, 23. dec. tg. Glasovanje v poslanski zbor niči za Paul-Bonoourja znaša samo 379 glasov proti 166. Njegova večina je prilično enaka Herriotovi, vendar pa je opozicija močnejša za okoli 50 glasov, ker so omahujoči elementi srednjih strank glasovali proti vladi, radi česar dobiva vlada Paul-Boncourja značaj, ki so nagiba bolj na levo stran. »Matin« pravi, da je Paul-Boncour preveč odločno apeliral na socialiste, tako da je moral izgubiti oniahujočo sredino. Njegova večina je morda manjša, kakor je bila llerriolov« vmulur »n homoceneiša. Poziv avstrijskih škofov ob enajsti uri: Država, posezi z železno roko vmes Moderni veleroparji in oderuhi Dunaj. 23. decembra. V sedanji gospodarski mizeriji, ki rapidno narašča do prave katastrofe, to je do popolnega poloma sedanjega gospodarskega in družabnega reda sploh, je katoliška cerkev tista, ki sredi propadajoče kapitalistične družite najbolj povzdiguje svoj glas zoper brezmejni egoizem, ki povzroča to zlo. Med le izjave spada Iudi resolucija konference avstrijskih škofov, ki ie zlHirovaia v Solnogradu. Avstrijski škofje vidijo največje zlo v oderuški višini obrestno mere kredita, ki ne odgovarja ne zdravim gospodarskim normam, ue nravstvenim zahtevam, in v absolutnem gospodstvu, ki ga skupina kapitalistov in kapitalističnih kartelo. izvaja na rene za življenje potrebnih produktov. Odkrilo in odločno pravijo avstrijski škofje, da je zadnji čas, da državna oblast v lo z energično roko poseže, ker bo sicer val revolucije, ki se po ekscesih kapitalističnega mogotstva naravnost umetno ustvarja, preplavil vso sedanjo družbo. Navajajoč besede znane okrožnice papeža Pi-ja XI., da iinunčni kapital da ne s neomejeno razpolaga s kreditom ili ga po svoji samovolji razdeljuje, tako da danes finančni mogočni Ki ropajo cele narode, malini in srednjim ljudem kradejo vse njihove prihranke iz žepa in si zasužnjujejo ne samo delavca, ampak iudi obrtnika in kmeta, opozarjajo avstrijski škofje predvsem ua strašno bedo kmeta, ki ga je kapitalizem spravil danes že popolnoma na kant. »Njegovo blagostanje naglo pada, breme dolgov požira vse sadove njegovega dela, gospodar-stva prihajajo na boben, tako da se bajtarji, ki imajo komaj za sok enkrat ua dan, v svojem obupu čedaije bolj boljševizirajo, dočim drugi prodajajo svoje posestvo in si iščejo zaslužka v mestih, kjer ga pa ne najdejo. Kmetski stan je čedalje manj osnova gospodarstva, radi česar se na nezaslišan način pomnožujc prole arijat in se poostrujejo socialni konflikti« — zaključujejo škofje to žalostno poglavje. Obrestno oderuštvo velekapitala pa seveda nc oškoduje samo kmeta in malega obrtnika, ampak pog bno vpliva na vse podjetništvo sploh, tnko da produkcija vedno bolj zamrzuje in se vsi posli ustavljajo. »Bogastvo ne služi blagostanju celokupne družbe, delovna možnosi se krči in ljudje, ki morejo deiati in bi radi delali, stojijo na cesti pre-križanih rok. »Ce država ne bo poskrbela, da se i tej gospodarski nemorali neomejenega oderuštva ne napravi konec in če kmet in obrtnik ne bosta dobivala zopet kapitala po zmernih obrestih, po- tem državniki zastonj upajo na novi vzevot narodnega gospodarstva.« Ni naloga škofov, da hi določali obreslno mero. niti se more ta določiti ša-blon^ko za vse slučaje in razmere enako, treba pa je na vsak način izpodrezati možnost oderuštva. Nimamo pa, nadaljujejo avstrijski škofje, opraviti samo z obrestnim oderuštvom, ampak tudi z oderuštvom pri cenah. Na to opozarja tudi papež Pij XI. v svoji okrožnici »Quadragcsimo anno«, obsojajoč anonimnost pridobitnih družb, ki imajo na ta način skoraj neomejeno možnost najbolj oderuškega dobička. Markantno pravijo škofje, da se »najhujše krivice in goljufije v gospodarskem življenja odigravajo v polutemi anonimnosti za fasado kakšne nevtralne firme«. Proti diktiranju oderuških cen javnost nima nobene pomoči, ker nima nad sklepi trustov in kartelov ter koncernov nobene kontrole. Morala bi jo pa imeti država, ki bi morala imeti absolu-no možnost, da določanje oderuških cen v vsakem slučaju prepreči, ker gre tu naravnost za goljufijo, ki -se samo zato ne imenuje in ne čuti goljufija, ker je vest ljudi v tem oziru žc popolnoma otopela. Zakaj so se mnogi tako vrgli ravno na trgovino in na blagovni promet? Zato, ker nuja ravno ta popolnoma neurejeni trg možnosi. da človek na najlažji način brez poseli nega iruda ua račun konsumenta obogati. »Cele karavane ljudi, kmetov in obrtnikov, je puščavski vihar oderuštva pokopal pod seboj,« pravijo avstrijski škofje. Pa no suino v Avstriji, se razume, ampak po vseh državah sveta od Tihega ilo Atlantskega oceana. Veliki mogočni ki finančnega kapitala so jto besedah papeža »internacionalni p«-tentati«, ki odirajo več držav naenkrat. Ljudje, kakor pravijo izboruo škofje, ne morejo žc več dihati. Zveza narodov bi imela na lem polju veliko dela, zakaj izgredi mednarodnega finančnega kapitala ogrožajo gospodarsko blagostanje in socialni red po vsem »vetu. Neobhodna dolžnost, naglašajo školje, je danes, da vsi pomagamo z deli krščanskega usmiljenja, du sc kolikor toliko omili beda milijonov brezposelnih. Toda s tem se ne bodo ozdravile korenine sodobnega gospodarskega in socialnega zla. Treba jc, da državna oblast pripomore nare-lom morale in prava zopet do veljave v oblasti kredita, cen in plač. Treba jc. da sc ustvarijo možnosti poštenega dela za vsakogar in da se ilrako-nieno prepreči oderuštvo — če ne, sc ImiiIo že močno inujajoči se temelji sedanje človeške družbe doccla podrli. Žalosten Božič Brezposelni protestiralo in plenico Glasgovv, 25. dec. ž. Tukaj so bik snoči hudi spopadi med brezposelnimi delavci in policijo. V Glasgovv Greenu se je zbrala skupina 2000 brezposelnih. Ko so zliorovalci opazili, dn so se med nje pomešali policijski agent'!, so jih hudo pretepli s palicami in steklenicami. Nekega tajnega policista pa so vrgli v reko klvde-Končno je policija na konjih navalila na demonstrante ter jih |>o daljši borbi razpršila. Tudi v glasgovviskem občinskem svetu je prišlo do hudega incidenta pri debati o brezposelnih. Člani neodvisne delavske stranke so protestirali proti temu, ker občinski svet ni hotel sprejeti deputaeije brezposelnih delavcev. Kmalu nato je prišlo do spopada med občinskimi svetniki ter jih je moral predsednik 6 silo odstraniti iz dvorane. London, 23. dec. ž. Več komunistov je hotelo snoči prirediti demonstracije pred zapori, kjer so zaprti voditelji brezposelnih delavcev. Do večjih nemirov ili prišlo. hrepenenje po silah, ki so oživljale krščanski vek in predajale božično blagovest iz stoletja v stoletje, obujajoč v vseh časih krasne, dovršene postave na vseh duhovnih področjih. In česa nam danes najbolj manjka? Globoke vere preprostih pastirjev, pa bi bili sredi vseh naših bridkosti naenkrat veseli in potolažcni. pa bi se mesto obupa zaujianjc in pogum naselil v naše srec. Po vsem svetu se vrši velika ločitev duliov. Morda bo gospodarstvo in duhovno obubožanje, za katerim trpi človeštvo in posebej še naš narod, marsikomu vzbudilo smisel za svetopisemsko deželo ubogih pastirjev, ki so vsi revni in borni, a polni žive vere prihiteli k betlehemskim jaselcam. Vse naokrog vidimo pobudo za novo duhovnost, zlasti mladina je, ki čuti v sebi klic novega poslanstva, da obnovi sebe in družbo. Nc smemo se ustaviti pri posameznikih. Je resnično hrepenenje po dvigu. Ravno v gospodarskem življenju, kjer jc sodobni rod najbolj tepen, prodira spoznanje, da brez obnove človeka ne bo mogoče več upnsta-viti Milijoni gledajo danes le še na Cerkev, od 1 katere edine pričakujejo vrelcev živih voda. Od same kulture in organizacije si no obetajo ničesar več. In če gledamo v zgodovino našega naroda, vidimo, kako je njegova duhovnost v časih naj težjih preizkušenj pognala nujglobje korenine. Božični praznik obnavlja v vernih srcih mladostne spomine in z njimi mladostne sile. Vidimo, da poraja stiska onih v srcih drugih novo ljubszen. Ni več mogoče imeti kršennslva v ustih, ne ila bi mu sledila dejanja. Vsi čutimo, da bodo le dejanske, globoko v življenje segajoče rclonne odvrnile od nas grozečo temno usodo. A tudi nihče več nc dvomi, ila more temeljila življenjska sprememba poteči edinole iz resuičnega, globokega krščanstva. Stiska je rodila novo, neomajno vero, ki si s svežo neposrednostjo in mladostnostjo utira pot, si nalaga žrtve in odpovedi vse to v prepričanju, da ho samo s prakrščanskim heroizmom mogoče uresničiti in utelesiti v novi družbi blago dali božične blagoTcsti. Cork e v se pripravlja, da nam nocojšnjo sveto noč znova podari Odrešenika svela. ki sc hoče v vsakem času in v vseh okoliščinah človeštvu darovati. Letos, ko preživljamo dobo krize in pomanjkanja, pa naj nas božična blagovest opomni, da z deli krščanske ljubezni razodenemo Kristusa in krščanstvo znova vsem našim potrebnim bratom in sestram. »•"■« Dorlmund, 23. dec. tg. Danes dopoldne je prišlo do velikih izgredov o priliki demonslracij komunističnih brezjKjselnih delavcev. V trgovskem delu mesta je morala policija s silo izprazniti široke trge, katere so zasedli moški in ženske s svojimi otroci v prvih vrstah. Zvečer so demonstranti začeli ropali trgovine z živili, v katere so prihajale skupine po 10—20 demonstrantov. Pobili so tudi mnogo policijskih stražnikov, o:l katerih jih je več ranjenih z noži, naposled pa je policija izgrede zadušila. Ves dan so patrolirale pripravijo ne čete policije po mostu. Ugoden odmev Jevtičeverfa (tovora Atene, 28. dec. A A. Današnji grški listi pri ni. šajo članek o govoru jugoslovanskega zunanjega ministra Jevtiča v jugoslovanskem senutu. Listi navajajo Jeftičeve besede, da jc politika Jugoslavije politika miru, toda ne politika priklenjene glave. Govor ministra Jeftiča je napravi najgloblji vti-k. pravijo listi, v vseli tukajšnjih političnih krogih in I v široki javnosti. List »Ellinos« prinaša pod naslovom 'efifeva | besedil', daljši komentar in pravi: Minister Jeftič | ,ic odgovoril hladnokrvno, kar žo samo po sebi j predstavlja dokaz več v jirilog Jugoslaviji, ki se v očeh svojih sosedov, ki jo znajo cenili, ume dr, ali svojih načel in se ne da zavesti na pol, kamor h jo hoteli spravili njeni nasprotniki. Poškodovale levov haz'~rt :< ni Split, 23. dec. A A Iz Trogira poročajo, na s« je šest mladeničev iz Trogira, in sicer t 'u • i in bi jopo, Hercegovič Filip. Madiraca Ivo, Vihal ivo, i.u jič Vitko in Šundo Vladimir, vsi obrtniki m javni nameščencia, prijavilo in prznulo, da so poškodovali beneške grbe, love nn mostnem obzidju, v noči od 1. na 2. t. m. Izjavili so. da so lo storili, ker so bili v svojih narodnih in patriioličnih čnvslvih raz-[ žaljeni po pisavi italijanskega časopisja. Vsak izmed njih je bil zaradi tega prestopka kaznovan nn 5 dni zapora, razen tega pa je mestna uprava proti vsem vložila pri sodišču tožbo za povračilo škode. ki so jo napravili meslni lastnini. ............ ..... tf MARGO" SLAD V koščkih (ne zamenjati z monj vrednimi ponaredbomi) je je najboljše sredstvo proti kašlju in hripavcsfi, ter izvrstnega okusa. Pri nakupu naj se pnzl na znšfilno znnmko „MAROO" Močnejši ima vedno prav Velesile pustile Kitaj na cedilu Ženeva, 23. dec. Zveza narodov si je dala v zadevi kočljivega sporazuma med Kitajsko iu Japonsko radi japonske okupacije Mandžurije dobre tri tedne oddiha s tem, da je takozvani odbor devetnajstih, ki zaseda kot organ izrednega občnega zbora Zveze n:A'odov, odložil razpravo o tem vprašanju do 16. januarja. Z izjavami, ki jih je dal predsednik odbora Maks lluber po odgoditvi zasedanja, apelira odbor nn Japonsko in Kitajsko, naj se skušata čimprej sporazumeti in tako omogočita rešitev vprašanja, ki prizadeva toliko skrbi ne samo Zvezi narodov kot takšni, temveč tudi vsem njenim članicam in postaja nevarno za ohranitev svetovnega miru. Besedilo sporazuma, kakršnega je predlagal odbor devetnajstih, sicer še ni bilo objavljeno, da bi se pogajanja ie bolj ue zapletla. Toda danes ni ni-kaka tajna več, da je stvar Kitajske pred Zvezo narodov zgubljena. Sporazum, ki ga je predlagal imenovani odbor je namreč v bistvu naklonjen Japonski, zato ga je tudi Kitajska odbila. Med tem. ko se je Lvttonovo poročilo zavzemalo ia ohranitev v>aj navidezno suverenosti Kitajske nad Mandžurijo iu se je zadovoljilo le z upravno avtonomijo mandžur-nkega ozemlja, odbor devetnajstih nikakor ne ob-soja proglasitve neodvisne mandžurske države Mand/ukuo, tudi ue omenja, da je Japonska z oku- pacijo Mandžurije prekršila pravila Zveze narodov in tudi no določa dneva, ko bi Zveza narodov na izrednem občnem zboru morala zavzeti končno stališč« v sporu. Znano jo namreč, dn stremi japonska politika za tem, da se končna rešitev pred Zve-| 7.o čimbolj odlaša in tako Japonci pridobijo na času, da lahko popolnoma zasedejo Mandžurijo in utrdijo svoje postojanke. Kitajska delegacija je objavila poročilo, v katerem izjavlja, da ne more sprejeti predloga devetnajstih radi pravkar omenjenih točk. Vprašanje je sedaj, ali bo Kitajska vztrajala pri zahtevi, da Zveza narodov no prizna suverenosti nove državo MamJžukuo in lo tudi pod ]>ogo-jem, da se pogajanja pred Zvezo narodov razbijajo. Dejstvo je, Ua so Kitajska pripravlja nu nekako diplomatsko revol o in je v la namen okrepila svojo zvezo z Itusijo. Značilno je, da je bil za kitajskega poslanika v Moskvi imenovan prav dr. Joa-Huj-Oing, predstavnik Kitajske pri Zvezi narodov iu načelnik kitajsko delegacije za mantlžur-sko vprašanje. Anglija je bila vselej na strani Japonske in svojo podporo bo miikadu še okrepil^ prav glode na to, da iščejo Kitajci pomoč pri Rusih. Niti Francozi se niso nikdar navduševali za Kitajsko. Če je kdaj glede stališča Francije obstojal kak dvom, ga je gotovo razprš'1 uvodnik V Bolgariji imajo vladno krizo Sofija. 23. dec. tg. Radi interpelacije, ki je bila vložena radi zlorab pri pomiloščenju kaznjencev in nameščenje sodnikov, je na današnji popoldanski seji sobranja domisijouiral pravosodni minister Vr-banov, kateremu očitajo, da je vršil pri pomilošča-nju umazane kupčije. Ker pa se je vladi s sprejemom dnevnega reda izrekla zaupnica, bodo zamenjali samo pravosodnega ministra. Sofija. 23. dec. tg. Videli je, da se bo delna kriza, ki je nastala radi odstopa pravosodnega ministra, razširila, ker zahteva najmočnejša skupina v vladni koaliciji, lo je zemljedelci, da se njihov vpliv v kabinetu okrepi s tem. da se jim prepusti ali notranje ministrstvo, finančno ministrstvo, trgovinsko ministrstvo ali pa železniško ministrstvo, posebno pa zahtevajo, da se jim izroči železniško ministrstvo. Položaj je težak radi tega, ker se one koalicijske slranke, ki imajo do sedaj v svoji posesti navedena ministrstva, branijo oddati te re-sorte in grozijo, da bodo vstopile v opozicijo. Umor za umorom Sofija, 23. dec. tg. Danes dopoldne se je izvršil v Soliji topet nov maeedonski umor. Dva mlada človeka, od katerih je eden nosil dijaško čepico, sta napadla na cesti upravitelju jetnišnirc Dukova, ko je šel v svoj urad, in ga ustrelila zu hrbtom. Storilca sta pobeg-nila. ne da bi mogli določiti njuno identiteto. Vm-orjenee je pripadal prej skn-pirii protogerovistov, v zadnjem času pa je prestopil k mihajlovistom. Domneva se, dn jp bil umor izvršen kot kaznovanje bivših strankarskih pristašev. Ves svet podivjal Atentati s smrdljivimi plini Dunaj, 23. decembra. AA. Danes ob 11 dopoldne se je pripetil na Tt naju nov atentat s plini za solzenje, in sicer v poslopju poštue hranilnice. Ko se je izner.ada začel širiti plin, je prišlo med občinstvom do panike. Ljudje so razbili vrata in okna, da ubeže na ccsto. Na pomoč poklicani gasilci, ki so bili opremljeni z maskami proti plinom, so morali prezračiti vse prostore, ker je bil zrak silno dušljiv. Policija je odkrila v nekem kotu dva zavoja, iz katerih so uhajali strupeni plini. Sodijo, da gre za neokusno šalo. Na sumu imajo nekega mladeniča, ki je takoj, ko se je začel plin širiti, skočil skozi okno na cesto. Socialistični »Abend« pa opo- zarja na to, da sc je podoben atentat pripetil prošlo nedeljo v veliki dunajski trgovski higi. Iz tega list sklepa, da je stvar delo nacionalnih so-cialistov. Vratislava, 23. decembra. AA. Neznanci so preteklo noč vrgli v stanovanje rektorja vratislav-ske univerze steklenico s smrdljivo tekočino, ravno ko je rektor sedel v krogu svoje rodbine. Ranjen nI nihče. — Rektor se je nedavno tega zavzel za židovskega prolesorja Coena, ki so ga hitlerjevski študentje ogorčeno napadali. Policija sklepa, da je zato pri hitlerjevcih treba iskati povzročiteljev atentata. Nesposoben režim v Španiji: Oblastniki obsedeni od fiksne ideje London, 23. decembra. Posebni dopisnik znane ?.>Morniiig Poste, ki je pro|)otoval Španijo, je objavil celo serijo člankov n novem republikanskem režimu, katerega imenuje »režim terorja«. Pisec pravi: »Ako bi se bili najhujši sovraž-niki španske republike zarolili, da jo uničijo, bi ne mogli lega svojega cilja doseči boljše, nego ga dosegajo ministri sedanje republike, ki z vsakim svojim sklepom vedno na novo oškodujejo prestiž, republikanskega režima.« »Novi ljudje, ki se smatrajo za tvorce nove Španije, niso zamudili nobene prilike, da dokažejo popolno nesposobnost, da vladajo deželo. Tekom 18 mesecev republikanskega režima je Španija me-slo da po zlomu monarhizma napreduje, nazadovala. Mesto pozitivnega dela so osredotočili republikanski oblastniki svoj Irud na rušitev, ker so obsedeni od fiksne ideje, da morajo uničiti vse, Gospodarska depresija v Ameriki Nevvvork, 23. dec. tg. Zvezna davkarska oblast sporoča, da so sc od I. 1931 znižali davčni dohodki od 17 ua 13 milijard. Od teh pa pripada 82% takim pridobitnim osebam, ki dobivajo nn leto manj kol 50(10 dolarjev. Število milijonarjev se je od 150 znižalo na 75. še ostrejša je depresija pri družbah, katerih dohodki so se znižali za 44%. Viadni program Roosevelta Uhinjenje prohibicije Pariz, 23. dec- ž. Novo izvoljeni predsednik Združenih driav Roosevelt je dal nekemu Iranro skemu časnikarju izjavo o aktualnih vprašanjih. Roosevelt jo rekel, da ukinitev prohibicije no bn prinesla državi samo ogromnih dohodkov, temveč ho najbrž tudi omogočila vzposlavitev ravnovesja v državnem proračunu. Kar so tiče carinskih tarif je izjavil, da bo določil take postavke, ki bodo a m ti- ka r je ustvarila monarhija, pa naj je še tako dobro. V Iem oziru njihov fanatizem nima nobene mere. Pred republiko Španija ni poznala verskega problema. Ustvarili so ga republikanci s tem, da so otvorili kulturni boj in skušajo uničili vse dobre trndicije vere in cerkve, lstotako so ponesrečene njihove reforme na vojaškem polju, radi česar so izstopili i7, armade najboljši oficirji. Vprašanje katalonske avtonomije so rešili tako pozno, da je nastal separatizem, ki grozi državo razdreti na koše. Če bi bili republikanski vlaslodrzci nadaljevali program monarhije, ki je začela s sistematično elektrifikacijo dežele, s kanalizacijo na eni in iz-suševanjem na drugi strani, bi republikanci imeli sedaj podlago, da pravilno rešijo agrarno vprašanje. Tako pa v vseh 18 mesecih republikanskega režima ne ponehujejo Slrajki in izprlja. Samo čudež bo, Ce se bo Španija mogla izognili novi revoluciji.« riškemii jvoljedelcu omogočile odbiti inozemsko konkurenco. V vprašanju vojnih dolgov pa je Roosevelt izjavil, da je njegov princip ta, da.se lahko vsak dolžnik t, upnikom razgovarja in mu potoži o svojih razmerah in nadlogah, ki ga ležijo, lljinik pu mora r svojem lastnem interesu postopati z, dolžnikom olrairno in s spoštovanjem. Zopet potres na Halhidihi Solun. 22. dc-embra. Včeraj nb 5.26 zjutraj «n na polotoku Kalkidike ponovno čutili močn« potresne sunke. Potres jc trajal dalj časa in (e med prebivnlstvom povzročil veliko paniko. Ljud-sfvo je zbežalo na prosto, kjer so sc dogajale grozotne scene. Iz hiš sc je čulo jadikovanje ranjencev, ki niso mogli pravočasno zbežali iz stanovanj. Vse dopoldne sc prebivalci niso vrnili v svoje domove. Panika jc že večja radi tega, ker pričakujejo novih potresrtih sunkov. Ob'asti se trudijo, da bi pomirile prebivalstvo. Tudi v sarnem Solun« so čutili potres, številni prebivalci so zapustili poslopja, vendar pa se je ljudslvo kmalu pomirilo. Škode potre« ni napravil nobene, vsaj znatnejše ne, in tudi človeških žrtev hvalabogu ni bilo. ofieiozncga Tenipsa pod naslovom i Zveza narodov in kitajsko-japonski šport. 1'ariSki lisi trdi, da sploh ni bilo umestno spraviti kitajsko-japonski Jtpor pred Zvezo narodov, češ, da jo ustroj Zveze primeren za reševanje konfliktov med evropskimi in civiliziranimi državami, nikakor pa no more Zveza narodov reševati takšnih sporov, v katere jo zapletena Kitajska, lo je država popolne anarhije. Bolje bi bilo prepuštltj spor Kitajcem in Japoncem, da ga somi rešijo. Z drugimi besedami: Tem p s • je •mnenja, da bi bilo lioije pustiti Kitajsko na cedilu, da bi Japonska lahko sama obračunala z njo! Kitaj.-ika torej ne moro pričakovati iz Ženeve odrešilne besede in gotovo je, da Zveza narodov več da na to, da bi Japonska še nadalje ostala njena članica, kakor da bi z obsodbo njenega postopanja v Mandžuriji izzvala njen izstop'iz Zveze. V Ženevi se seveda zavedajo, da bi pomenilo takšno priznanje svoje šibkOsli strahovit moralni udarec za Zvezo narodov v svetu, a obenem domnevajo, da bo Zve':i r • 'i le moralne izgube manj trpela kakor radi nicr i "m-ga izstopa Japonske. To je bel j mr/.ilo :\a nei.iif nmirani svet, v resnici pa so v ozadju načrti velesil, kako bi si Kitajsko razdelili med seboj in utrdili svoje kolonije na Daljnem vzhodu. Pred papeževim božičnim nagovorom Rim, 23. decembra. AA. Iz Vatikanskega mesta poročajo: Na sveti večer bo imel papež, kakor običajno, sprejem. Pri tej priliki bo govoril o položaju krščanstva širom sveta ter se dotaknil tudi najbolj perečih mednarodnih vprašanj. Božične čestitke nunciju Belgrad, 2". dec- 1. Danes dopoldne ob pol 51 so se zbrali v palači bclgrajske nadškofi je vsi belgrajski župniki in konzistorij belgrajske nadškofije ter so čestital: nadškofu dr. Ro-diču za božične praznike. Nato so 6e vsi napotili i. belgrajskim nadškofom nn čelu v nunci-uturo. kjer je nadškof 00. Gspu, ki je gotovo največji in najbolj točno in sigurno poslujoči policijski urad na svetu, ima nešteto oddelkov in pododdelkov. Glavni oddelek je tako zvani Innostr&nTiij ot-djel, ikojega funkcije so podobne funkcijam analognih oddelkov, ki jili imajo taki uradi pri nas. Je pa delo inozemskega oddelka v Moskvi jako velikopotezno in mu je menda kos samo sloviti angleški inteligence Service. V vseh državah, kjer obstojajo sovjetska jioslanstva, se nahaja upolnomočenec tega oddelka Gepu, ki jo registriran 'kot tajnik ali ataše, da uživa imuniteto. Takega upolnomočenca ima pri sebi tudi vsak sovjetski inozemski konzulat. Inozemsko oddelenje zbira po svojih agentih poročila o političnih in gospodarskih tajnostih tujih držav, o delovanju ruskih emigrantov, med katerimi pa ima Gepu veliko svojih spijonov, in o zadržan/u sovjetskih zastopnikov in državljanov v inozemstvu. Agenti Gepu se navadno nastanijo v tuji državi za stalno, vzdržujejo važno zveze iu pošiljajo svoji centrali tudi poročila in poizvedbe vojaškega značaja. Ti zastopniki Gepu imajo svoje pomočnike v članih inozemskih kamuntetičaiih strante, katere obenem pazljivo nadzorujejo. Zastopniki Gepu delujejo vzporedno in soglasno s posebnimi upolno-močenci Komunistične inleniacionale v inozemstvu, kojih naloga je, da podminirajo gospodarsko in socialno strukturo kapitalističnih drŽav. Potem pride Kontrarevolucionnij otdjel, ki predstavlja ogromno špijonažno centralo, katera nadzira vsakega sovjetskega državljana, vsako mesto in vsako vas, vse državne urade in privatna podjetja, kolikor jih še je, vse državljansko življenje sploh, ali je zanesljivo komunistično orientirano ali pa obstojajo stranke, etrujo in krogi, ki so sovjetskemu sistemu več aii manj nasprotni, število njenih špijonov je ogromno in se refcrutira večinoma iz delavskih, obrtniških in uslužbenskih krogov pa tudi propadlih pripadnikov bivše inteligence in burž.uazije. Posebno rad se kont.rarevohieijski oddelek poslužuje mladih žensk iz gledališkega sveta, plesišč in hotelov. Ima svoje podkupljene ljudi tudi med uslužbenci inozemskih poslaništev in konzulatov. V posebnem laboratoriju ogledujejo inozemsko diploma lično pošto z metodami, ki vzbujajo občudovanje mednarodne policije. Od ostalih oddelkov omenjamo Ekonomieeskoje upravljenje, ki nadzoruje delovanje vseli dTŽavnih gospodarskih podjetij in zasebnih fabrik, kolikor jih še obstoja. Ta oddelek pazi, da ne bi inozemski inženjerji jn delavci špijonirati v sovjetskih podjetjih tega, kar se ne »me izdati, najbolj pa gledajo na to. da ne bi domačini sami sabotirali in ovirali gospodarsko delovanje po sovjetskem sistemu. Sekrelnij otdjel trna v evidenci vse struje in kroge, ki se povsem ne strinjajo z oficijelno komunistično stranko. Pazi posebno tudi na tako zvane nad-fitrankarje, irvenslrankarje in nevtralce ler na verske organizacije in sekte,. kakor tudi na literarne pojave, kaleri bi ne bili v skladu z inarksi-stično-ljeninist ično-stalinsko dokiri.no. Posebni informačionni otdjel agentov se Se posebej peča z zadržanjem in javnim mnenjem narodnih slojev. Ta oddelek pregleduje tudi zasebno korespondenco. Agenti toga oddelka nimajo saimo naloge-, da poročajo vladi o nazorih med ljudstvom, ki so nasprotni boljševizmu, ampak .morajo paziti tudi na kritične glasove, ki .se v ljudstvu javljajo proli posameznim odredbam režima, česar se režim večkrat poslužuje za lo, da izpremeni j>o zdravi ljudski sodbi kakšne svoje napačne smernice in odredite. Os s ob i j otdjel, posebni • oddelek, obstaja za rdečo armado in mornarico ler pazljivo sledi dnini in nast rojen ju vojakov. Zelo važen oddelek .je tudi Vostnenij otdjel. ki vodi revoluehMjnrnp propagando boljševizma v azijskih državah. Upolnomofenci in agenti tega oddelka v tujih azijskih državah imajo tudi "nalogo^ da zasledujejo delovanje inozemske diplomacije. Na koncu naj omenimo samo še Specialnij otdjel, ki rešuje naloge, katerih drugi oddelki ne morejo, tako na pr. dešlfriranje posebno težkih pisem iz inozemskih držav. Gepu ima tudi svoje posebne 5ele, med katere spadajo tudi granita rji. Temu . uradu in njegovi železni organizaciji in disciplini ter železnih, živcev njegovega osebji se 'liha sovjetski režim y nema1! meri Zahvaliti za trdni obstoj svoje, diMalitre. Me-lotov, Stalin, K al i ni n in VorofcMov. stebri -s-rvirt-skeoa režima, so poslali lople čestitke Menšins?««-»n, ki je načelnik- državnega političnega upravi,je-nja. Vorošilov. pravi v svojem telegramu,: da ie Gepu bila vedno na svojem mestu in da je v borbi zoper kfljitraresolucijo storilo naravnost nadčloveško delo. Da so Gepu enako kakor bivša Čeka no ustraši tudi najkrufeišega terorja, je splčSnd znano. Rat fikaciia reisbo-pol-shega pakta V asa va, 23. der. AA. Poljski minister za zunanje zadeve Beck in sovjetski poslanik v Varšnv' sta izmenjala ratilikacijske listine o nedavno sklenjenem ruskn-sovjetskeni paktu glede med seboj nega jjenapadanja. Zagrebška vremenska napoved: Zmerno hladno in stalno. Dunajska vremenska napoved. Nobene bi <31 vene izpremembe vremena ne bo. „Slovenec" svojim naročnikom! Dne 28. decembra 1932 se je v »Sloven-ftevk upravi vršilo žrebanje jubilejnih nagrad, katere je »Slovenec« obljubil svojim zvestim naročnikom za 60 letnico. Žrebanje je nadzoroval g. notar Mate Hafner iz Ljubljane. Nagrade dobijo sledeči naši naročniki: I. Nagrada «000 Din: Pungcrtnik Edo, Planina 115 pri Rakeku.. II. Nagrado po 1000 Din: Šebenik Filip, Ljubljana, Zaloška c. 80. Svoljšak Marija, Stara Loka 64, p. Šk. L. Božnar Anton, župnik, Sutlanska poljana, Podčetrtek. Kmet Franc, Trbovlje 11/56. Leitgeb Ivan, mestni delavec, Ljubljana. Dr. Neuberger Mavricij, zdrav., Hrastnik. III. Nagrade po 200 Din: Felicijan Štefan, Ljubljana, Gosposvetska 13. Titežnik Viktor, Belgrad, Kronska ul. 23. Potrebuješ Alojzij, kolar, Vrhnika 101. Zupančič Mohor, davč. kontr v Ljutomeru. Barle Franc, Nasovče 14, p. Komenda. Rezek Fr., Črnuče 75, p. Jezica. Stritar Ivan, krojač, Male Lašče, p. Vel. Lašče. Slapar Pranja, učit.. Kokrško predmestje 83, p. Kranj. Cuznar Anton, Cesta v Rožno dolino 24, p. Vič. Kokalj Al., ! Florestraat 25, Lotterade Limb. - Ilolland. Podarčič j Jože, Vidovdanska cesta 0. Ljubljana. Košmerlj Al., ; stolni vikar, Ljubljana. Volk Alojzij, žel. uradnik, ! Kotoriba. Dimec Ivan, Podlog 42. p. Sv. Peter v j Sav. dol. Kocjančič Franc, Dovje 19, p. Mojstrana, i Schumi Milica. Gradišče 9. Ljubljana. Mrhar Ivan. : Stanežiče 21, p Št. Vid n. l.j. Kregar Ivan. pasar, < Zrinjskega cesta, Ljubljana. Petkovšek Franc. pos., 1 p. Hotederšica 9. Šaler Zofija, Metlika, Žargi Maks, Irgovec, p. Kamnik. Avbelj Marija, Kolotlvorska ul. ' 20, Ljubljana, Remec Bogomil, ravnatelj drž. real. j gimn., Kruševac. Grampovčan Ivana, pos., Vrhnika 108. Josip Sterle, Maribor, Hotovški trg 9. Vireng Fr., Resljeva c. 25, Ljubljana. Tramte Minka, učit., Vače. Avanzo Alojzij, Hrenova ul. 15. Ljubljana. Duhovnik Auguštin, žand. narednik, Vaše 40, p. Medvode. Štainpa Valent., Gospojna ul 7, Maribor. Darovic Jožef. drž. bolnišnica, Belgrad. Orel Ivan, prokurist tv. Šarabon, Zaloška c. I, Ljubljana. Ivo Kotnik, are. sekr.. Bar, Črna gora. Novak Janez, Ribnica 84, Dol., Smola liudolf, Glavni trg. Novo mesto. Kovač Franc, namest. drž. pravdnika, Novo mesto. Vrbec Jožef, Glinee. Cesta VII št. 1, p. Vič. Triller Josip, gostilna Stol. Žirovnica. Jurčak Fran, pos., Vojnik 22. Hrovat Dragctin, podobar, Domžale 02. Skušek Ivan, Pred Škofijo 3, Ljubljana. Malič Justina, učit., Bogojina. Kočar Albin, Bobovek 2, p. Kranj. Habal Tomaž, Trzin 98. Kramarič Iva, strokov, učiteljica mešč. šole, Krško. Samec Jože, Murska Sobota Dr. Perne Franc, Frančiškanska 2, Ljubljana. Stole Marija. Tabor 2, Ljubljana. Grom Milan, šol. uprav., Babno polje, p. Stari trg pri Rakeku. Pole Vinko, Leskovec pri Krškem, Robek Frane, Kostajnice 10, p. Zdole pri Krškem. Pregelj Zdravstveno stianfe g. nadškota Jegliča Gornjigrad, 23. dec. Danes je obiskal obolelega g. nadškofa ljubljanski škof dr. Rozman. V njegovem spremstvu se je nahajal tudi zdravnik g. dr. B r e c e 1 j , ki je skupaj z g. dr. Arhom iz Ljubnega bolnika preiskal. Oba zdravnika sta izjavila, da se stanje bolnika vidno boljša, vendar pa pri visoki starosti g. nadškofa še ni izključena vsaka nevarnost. Želimo visokemu bolniku skorajšnjo popolno ozdravljenje. Sirotam olajšss? gor?e! Konjice, 21. decembra. Veliko je dandanes na svetu revščine in bede in menda še nikoli ni bilo toliko prilike za razna telesna in duševna dela usmiljenja kakor v teh težkih časih, ki jih pravkar preživljamo. Žal, da se tega le malokdo zaveda izmed tistih, ki jih je Bog obdaril z zemeljskimi blagri v obilnejši meri IcaVor druge. Zato Kristus rii zaman izrekel po- Ivan, Grablovčeva ul. 20, Ljubljana. Debeljak Fr., tajnik Mestne hranilnice, Škofja Loka. Cenčič Karel, Novi Vodmat 158. p. Moste p. Lj. Heferle Jurij, obč. tajnik, Mokronog. Rottner Ivan, pos., Laznice 2, p. I.imbuš. Kecelj Franc, Trzin 10. Novšak .los., Kralja Petra trg 9, Maribor. Agrikulturno kern. ured za kalijevo gnojenje, Zagreb. Beloglavec Vilibald, šol. uprav., Serdica, p. Rogaševci. IV. Nagrade po 100 Din: Plol Karel, kaplan, p. Ribnica, Dol. Ambrožič, Franc, žup. uprav., Turjak. Korošec Josip, mlinar, Podpeč, Preserje pri Lj. Križ Miroslav, veleposest., Cabar. Florjančič Ivan, trgovec, Studenci ob izvirkih, Maribor. Dr. Bergoč J., Sodna ul. 9, Maribor. Wodinger Josip, Oplotnica pri Konjicah. Pehani Miroslav, Trebnje, Dol. Železnik Gregor, Zagorje 130. Babšek Ferdo, Slomškova 3, Ljubljana. Selšek Ivan, Petelinje 21, p. Dol pri Lj. Belič Leopold, škofovi zavodi v Št. Vidu n. Lj. Zajec Ivan. Vel. Loka 30, p. Višnja gora. Švigelj Jožef, župnik v p.. Nova vas pri Rakeku. Ojstriž M.. Streliška ul. 25, Ljubljana. Mohorič Štefka, Št. Vid n. Lj. Stepišnik Martin, Slov. Bistrica. Jelene in Šlajmer, Miloš Obi-liča 1, Maribor. BenkoviČ Iv., Vel. Stradon 5, Ljubljana. Kapucinski samostan, Osijek. Rott Ela, učil., Rečica v Sav. dol. Zore Franc, obrtna šola v Ljubljani. Kosem Marija, Prešernova 5, Jesenice. Cižek Alojzij, mestni župnik, Slovenjgradec. Vrabel Fr., Radvanjska 20, Maribor, Šalamun Ivan, Ulica na Grad 4, Ljubljana. Sušnik Rihard, lekarnar, Marijin trg, Ljubljana. Trontelj Lucija, Hrenova 12, Ljublj. Belič Andrej, Kavškova ul, Ljubljana VIL Goršek Anton, Gotovlje 22, p. Žalec. Tepina Anton, Stra-žišče 39. Mnndič Josip, župnik, Perušič, Lika - Hrv. Učakar Alojzij, Mengeš. Rom-Tonij Alojzij. Poljanski nasip 8, Ljubljana. Hohnjec Mihael, Glavni trg 11, Maribor Pospišil Josip, župan. Draga pri Loškem potoku. Ravnik Marija, Boh. Bistrica 80. Jo-i žef Cvenkelj, Peračica, p. Brezje. Herman Jožef, ; Jan. Kolarjeva 6. Maribor. Babnik Jožef, Fužine 5, : p. Sp. Hrušica. Luhn Viktorija. Pred škofijo 20, Ljubljana. Šloser Frančiška, p. št. Vid n. Lj. Ple-terski Fran. Korytkova 21, Ljubljana. Dr. Kejžar j Mirko, sodnik, Marenberg. Vogelnik Lojze, Radov-i ljica. Lavrih Pavle, Predtrg 30. p. Radovljica. Zalta Josip. Dunajska cesta, Ljubljana, lstenič Pepca, Gosposvetska 2, Ljubljana. Mihelčič Alojz, trnrov. z i vinom. Breg - Celje. Toplak Ignac, Strossmajerjeva : 8. Hočevar Franjo, odd. fin. kontr. Vrgorac. Pri- i ■ morska ban. Jernejčič Anton, Zrinjskega 5, Ljublj. j Perčič Peter, Sebenje 8, p. Križe na Gor. Kozamer- ' nik Janez. Stranska vas 26, p. Dobrova p. Lj. Bezjak Branko. Ob Ljubljanici 5. Moste. Lah Minka, vila Poldi. Jesenice, Gor. Rybar Zinka, Kralja Ferdi- • nanda Rumunskog 8, Belgrad. Kogoj Franc, urad- i nik v p., Petrovče 13. Hlad Maks, Taborska c. 13, j Maribor. Knavs Jože, duhovnik, Št. Rupert na Dol. One, ki so prejeli nagrade po 100 Din ali ■■ po 200 Din prosimo, naj nam takoj sporoče, ali želijo denar v gotovini, ali pa morda, da i se jim vpiše na račun naročnine za prih. leto. ' Uprava »Slovenca«. Razen tega so prejeli tudi božičnega peciva in druge priboljike za praznike. Posebej še omenjamo, da dobra kneginja opravlja to telesno delo usmiljenja že dolgih 48 let, četudi javnost dozdaj o tem ni ničesar vedela. Vsako leto je bilo obdarovanih za božične praznike najmanj 50 otrok, včasih še tudi več. To božično obdarovanje je že stara tradicija v tej hiši. To prelepo navado je gospa kneginja prevzela od svojih starišev. Ni nam treba' še posebej poudarjati, da je gospa kneginja globoko verna in praktična katoličanka, ki je ves advent vsako jutro prihajala k I svitnicam in pogosto pristopala k mizi Gospodovi. I — Želimo ji v imenu ubogih obdarovanih otrok, da bi ji Božje dete v obilni meri povrnilo njeno dobrotljivost ih jo bogato blagoslavljalo, saj je reklo: Karkoli ste storili kateremu izmed mojih najmanjših, ste meni storili. Škoda, da gospa kneginja v Konjicah nima posnemalcev, četudi bi jih lahko imela. Saj je še par takih, ki imajo kljub krizi vsega dovolj in bi si za praznike to ali ono lahko pritrgali ter dali ubogim. Manjka jim samo socialni čut in ljubezen do bližnjega. Ljudska kuhinja v Mostah Ljudska kuhinja Elizabetne in Vincencijeve konference v »Ljudskem domu« v Mostah je pričela delovati z dnem 21. t. m., ker je bilo treba poprej iti preko nekaj tehničnih zaprek. Kuhinjo vodita dve č. sestri družbe sv. Vincencija P. — Kuhinja je urejena tako, da lahko daje hrano še več ubogim, kakor se jih je priglasilo doslej. — Prijave sprejema slej ko prej »Salezijanski mladinski dom« na Kodeljevem, ki daje prosilcem tudi legitimacije. Ta kuhinja je neodvisna dobrodelna ustanova obeh navedenih karitativnih organizacij, ki že desetletja delita podpore iz darov dobrih ljudi — brez prispevkov od kakih javnih sredstev. Zato dobi hrano tisti, ki je zares potreben, da je le dostojen. Vsako drugo namigovanje odločno zavračamo. — Za odsek: F. K_n. Poskusen vlom vkarmeličanski samostan Ako se nekaj prismodi... čistilka Vim to hitro očisti! Ako se enkrat res nekaj prismodi . . . lonec se zamaže in začrni — tedaj se šele vidi, kaj more VIM VIM za trenotek odstrani nesnago, ker vsebuje milo. VIM ne praska in ne pušča ni-kakih sledov. _ČISTILKA VIM CISTI VSE ! Bo ž. Jahač: Odmevi rdeče zemlje menijive grožnje: Gor|e vam, bogatini! Vendar pa se tu in lam najdejo tudi med bogatini častne izjeme. Posebej še poudarjamo, da so to — i.jeme. ln tu brez dvoma zasluži posebno pozornost konjiška kneginja mil. gospa Kristjana W i a-disch-Graetz. Ta blaga gospa je že skozi 48 let velika dobrotnica revnih in ubogih otrok. Kakor vsako leto je tudi letos za božične praznike obdarovala 46 ubogih otrok iz konjiške žu>>-nije. V tem številu se nahaja tudi ena cela družina, ki šteje sedem članov in ki jo je dobrotnica v celoti oblekla. Vsi obdarovanci so prejeli za zimo tople obleke, kakor je pač bil kdo potreben. Moste. V noči od srede na četrtek je bilo že drugič vlomljeno v samostan, vendar se hujša nesreča ni zgodila, ker je bil vlomilec pravi čas opažen ler je bila pozvana policija. Ni pa bilo mogoče vlomilce prijeti, ker je na zagoneten način izginil. Po opisu je bil velike postave. Kako je prišel v samostan čez visoki zid, tudi ni mogoče dognati. Moralo je biti v noči pred 11. uro. ko je po molitvi čast. redovnic bil opažen po tej uri. Le čuječnosti v molitvi redovnic se mora samostan zahvaliti, da je bil obvarovan neznanega a gotovo nameravanega zla. — Sicer pa — kaj išče brezvestni vlomilec za takim zidovjein samostana enegn najstrožjih redov, ki zase nima Po pismih iz Amerike priredil Miran Jarc. 1. Zbirka Kosmos. Jugoslovanska knjigarna, Ljublia-na, 1932. 204 str. Bogato ilustrirano. Slikar Jakac ]e zašel med pisatelje Z nezaupanjem sem vzel v roke to knjigo in jo bo za menoj še kdo. Res mu je pomagal pisatelj M. Jarc, to nam pove že naslov — toda, kako naj uspe sožitje enega, ki je z likovnimi vtisi napolnil svojo dušo in drugega, ki mu brni predvsem ritem življenja, gibanja in nastajanja v ušesih? Kako naj posodim uho tistemu, ki ostro gleda, ali narobe! In vendar mislim, da je Jakac dokazal, da tudi sliši in kot spremljavo ie dodal nazorno tisto, kar je mimogrede videl. Za enkrat je pred nami šele prva knjiga njegovih Odmevov Rdeče zemlje, Severne Amerike. Na Vulcaniji je mimo Patrasa in Gibraltarja prispel v Newyork, kjer mu je stran vseh izseljencev, Ellis Island, dokazal, da si Amerika ne želi vsiljivih radovednih tujcev. Etbin Kristan je tu prva tolažba, ki mu omili neprijazni sprejem. Mimogrede se Jakac seznani z Newyorkom- in dobi prve velike utise novega sveta. Nato potuje v Cleveland, kjer ga sprejmo domačini. Daljši čas je preživel med njimi in se vživljal polagoma v sfingo Amerike, posebno pa v problem slovenskih izseljencev. S slovensko družbo se je nato napotil v Chicago in k svojemu stricu v Pittsburgu. Nesrečen slučaj, ki ga je Jakac doživel v Clevelandu z Edvinoni Primožičem in naklonjenost prijatelja dr. Kerna je bila vzrok, da je odšel na daljšo pot na Divji zapad. Obiska! je prirodna čuda Jelovvstone National Parka, ki jim res menda ni para na svetu razen v malem, nekako grandioz-nem svetu podzemeljskih votlin podkarpatske Slovaške. V okolici Seattla, v Rentonu, Krainu, v Oregon Cityju in drugod je zopet obiskoval Slovence in doživljal glavni problem te prve knjige, problem slovenskega izseljenca v Ameriki. Začetkom oktobra 1929 se je nato odpeljal po južni pacifiški železnici bajni prostolnici pacifiškega obrežja, San Franciscu nasprot. Slikar Jakac je predvsem potnik, ki žejno sprejema in strastno beleži s svinčnikom in pa-stetom svoje utise v svoj album. Kako ga včasih delo priganja, to čutimo; kedaj je utegnil pisati svoj dnevnik, temu se čudimo. Kajti na čudo se nam je odkril v slikarju Jakcu tolik potopisec, da so njegove likovne beležke v ti knjigi res samo še nazorna spremljava in niti najmanj ne njena glavna zadeva. Jakac ima smisel za pomembnost vsakdanjega, na videz malopomembnega motiva, za lepoto narave, za človečnost v najširšem smislu, za kulturo in umetnost in kar je glavno, za vse o pravem svojem času. Za to smo ves čas res napeti pri branju, ne muči nas s problemi, a te probleme vseeno globoko doživljamo. Iz kalej-doskopa vtisov spretno izbira tiste, ki ludi nam ostanejo v spominu kot markantna doživetja. Že v uvodu so dobro postavljeni Japonec, Špartanka in Amerikanec z vsiljivim Nemcem (str. 19). V Ameriki pa nas zaplete v problem in sicer v tisti problem, ki nam je najvažnejši, problem slovenskega izseljenca. Naj bo povedano slovenski literaturi na sramoto, da nam ga doslej še ni nihče tako res iz življenja zajel kakor slikar Jakac, čeprav ni romanopisec. In vendar doživljamo ob njegovih doživljajih v Clevelandu, Chicagu, Pittsburgu in v slovenskih naselbinah Divjega zapada cel kolektiven roman socialnega tipa ameriškega izseljenca. prav nič posvetnega blaga, s tistim pa, kor ima, |>odpira one — dostikrat nevredne, ki tako pogosto trkajo na njegova vrata. Častite redovnice, same brez sredstev, pa se izživljajo v delu, ljubezni do bližnjega in v molitvi. — Zato je tem bolj obsojanja vredno, da vlandja podlež tam, kjer nič ni _ razen zakladov božje milosti. Znte pn vlomilcu gotovo ne gre. — Toda: javna varnost, kje si? Višek te prve knjige je podan v Clevelandu. Vse probleme srečamo Amerikanizacijo in alkoholizem kljub »suši«, umetnost in naravo in uživamo, kako spretno vplede nepisatelj Jakac po obisku v elevelandskem muzeju v svoje pripovedovanje Walta Whitmana, brez katerega si Evropejec ne more misliti doživetja Amer ke. Čudovito je doživetje ameriškega milje.a v družbi malega Benija ob Cuyahoga Kiverju v Clevelandu Sijajno *'iko iz življenja naših Amerikancev nam nudi z opisom slavnosli proglasitve elevelandskega predmestja Fuclid Village za »Belo Ljubljano«, nepozabni so večeri z malo /ofi, višek pa doseže drama slovenskih izseljencev navsiljivi življen ski sliki Jakčevega strica in niegovih v Pittsburgu. Vse, kar je zaenkrat pozneje doživel na Divjem zapa-du, je samo ilustraciia k osnovnim utisom iz Cle-velanda, Chicaga in Pittsburga. Slikar Jakac je v ti svoji prvi k n; i i nedvomno dokazal, da zna doživljati tudi z ušesom, umom in razmišljanjem in ne samo z očesom. V zvezi z njegovo besedo so ludi njegove likovne beležke neprimerno bolj zgovorne kakor bi bile sicer. Ne bomo razmotrivali vprašanja ali ni mogoče, da je slikar Jakac zgrešil svoj poklic, kajti hvaležni smo mu za oboje: njegove likovne beležke bi bile brez tega besedila neme, a boiimo se, da bi tudi besedilo samo ne zmagalo tiste nazornosti, ki jo vsebuje celota knjige kakoršna jc. Seve poreko: Lahko je bilo slikarju Jakcu, k omu je priskočil na pomoč pisatelj Jarc! In mogoče bodo mislili, da sem dvomil o pisatelju Jakcu, ko sem zgoraj vprašal, kdaj neki je pisal svoj dnevnik. Pa ni res, da dvomim! Sledi! sem ob pripovedovanju Jakčevem za pisateljem Jarcem, pa mislim, da bistvenega temu spisu le ni mogel dati. Kar je dal. je vse hvale in rasti vredno, a doživetje Jakčevo preveč pristno veje iz teh vrstic, da bi ga mogel kdo ponarediti tam, kjer nas je najbolj prevzelo. Z Odmevi Rdeče zemlje smo iz Jakčeve duše pa tudi po zaslugi stilista Jarca dobili knjigo, ki je po občutju globoko naša, po problemu trpko slovenska, po zanašajoči melanholiji celega na-stroja pa dvakrat dolenjska. Nestrpno pričakuiemo druge knjige. — Frst DoHy milo Lavendel, Buttermilk, idol, Chypre so najboljša za negovanje lica Prerokba pred 100 leti Pred 15 leti je baje Chateaubriand to-le. na-I povedal: Evropa sili v demokracijo. Najdrznejši | nauki o lastnini, zakonistbsti, svobodi se prej in l slej oznanjajo. Ko pa se dotaknejo lastnine, za» ! vladajo povsod strašni neizmerni prevrati. Naj bi človeštvo tudi rastlo, človek bo padal, najodličnejše lastnosti genija se bodo izgubile, domišljija, poezija in umetnost zamro v rodu, ki Ivori samo ulnjnk. v katerem slehernik polni enako celico, je kolo v stroju, atom v organizirani gmoti. Ce i ugasne krščanska vera, dospemo s svobodo v so-j cialno okamenelost, v katero je Kitaj dospel s suženjstvom. Tako sloji tiskano v ljubljanskem nemškem ! Ilirskem listu 29. julija 1848 med drobnjavo, ki , pa ima v sedanjih dneh svojo polno veljavo na I Ruskem, v Italiji in drugod skoraj do pičice pn ' Chatenubriandovi napovedi. Obiščite razstavo Telef 3190 RADIO APARATOV RADIO LJUBLJANA Miklošičeva cesta 7 in 5 Slovenska božična pesem v Zagrebu Zagreb, 21. dec. Po odlično uspeli Finžgnrjevi proslavi Divjega lovca« v velikem gledališču v petek 10. t. m. zvečer, kjer je sodeloval tudi Slovenski cerkveni pevski zbor sv Roka s slovensko narodno pesmijo, je le-ta zbor v nedeljo popoldne v župni cerkvi sv. Petra, ki jo je dal preč. g. župnik dr. Lonč rič za to prireditev na razpolago, prvič nastopil s samostojnim koncertom'. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel preč. g. kanonik zagrebškega kaptola g. Janko Barle, ur dnik sv. Cecilije. Zbor ei je postavil z.t nalogu, podati slovensko božično pesem v skromnem pregledu od njenih prvih po-četkov do njenih najboljših predstavnikov današnjih dni, želeč s tem vpiIjati zagrebške Slovence v skrivnostno božično razpoloženje in pokazati bratom Hrvatom lepoto slovenske božične pesmi. To se je zboru v celoti posrečilo. Mladi, komaj pred poldrugim letom sestavljeni zbor je zbral v svoj krog zu nnšo pesem vnete uevce. ki z vso pridnostjo prihajajo na pev- K I Hladniku iu Belarju in nato k našim najnovejšim predstavnikom cerkvene glasbe. Pobožno je donela Z. H. Sattnerjeva: Noč božična . Z vso fi-neso je bila podana Sattnerjeva »Blažena noč. (sopran solo gdč. Krika Druzovič). St. Premrl nas je povedel čez zasneženo poljand k jaslicam, kjer je zbor zapel uspavanko: »Le spi, le spi . Z Raz-gliišenejem Gospodovim St. Premrla, so prišli tudi sv. Trije kralji v deželo daljno Jutrovo (solo g. Berlot). Sledila, je Tomčeva za tenor napisana: Presveta noč prihaja k nam« (solo dr. Gušpurac) in na kraju Vodopivčeva »Kaj se vam zdi pastirci Vi«-. Zanimanje za koncert je predvsem zbudilo v javnosti prijazno sodelovanje naših rojakov: odlične pevke gdč. lirike Druzovičeve, solistinje zagrebškega gledališča, ki je s svojim toplim sopranom ogrela poslušavee. Z enakim zanosom je naš mojster pevec g. Mario Šimenc s svojim mogočnim glasom napolnil božji hram. Kdor je pred vojno slišal njegove Pastircec s kapucinskega korn v Gorici, je imel utis, da se je vrnil prav tja, kjer so bili njegovi prvi začetki vzbuditve pozornosti bodočega slovenskega junaškega tenorja. Ainblcijozni dirigent g. Janez Gorenjšek j«' vodil zbor neustrašeno in viil vanj vse svoje zna-uje. Ped njegovim vodstvom obvlada zbor predvsem točno-ritmiko, dobri sta njegova dinamika in izgovarjava, ki sta bili manj poudarjeni. Zbor v dirigentovo dobro voljo brezpogojno zaupa in mu b;> ludi v bodoče pomagal pri njegovem težkem a hvaležnemu delu. Zbor razpogala /. odličnimi močmi in je že dokaj dobro vpet. Mehkim sopranom. pomagajo močni alti (ki so glasovno najboljši del zbora), tenorji kriti v visokih legali, a basi tvorijo fundamentnlno podlago celoti. Med sollšlt1 zbora naj omenimo lirski tenor g. dr. Ivo Gaš-parea, baritone gg. .1, Gorenšeka, A. Berlota, 1. Prellja ter dr. Mikuličiča, ki so svje'pevske partije z zborom odlično zapeli. Pri orglah je z vso diskretnostjo spremljal konservatorist gosp. Fr. Luže v i č. Obisk koncerta je bil kljub nenavadni uri ob pol 1 popoldne, in ko so bile vse trgovine odprle, nad pričakovanje mnogoštevilen. Od ministra dr. šverljuge, ge. Arko Jožice in visokih uradnikov Kino „Kodeljevo" (Telefon 31-62) predvaja danes ob 3., jutri, v ponedeljek, torek in sredo ob 4. in 8 ZVOČNI FILM BEN HUR Vstopnina samo Din 81-, 6'-, 5 -4'- in 2 - Rezervirajte vstopnice! ierpentino v o ske vaje. kar pa ni tnko lahko, če pomislimo na dolžnosti, ki vsakega vežejo v njegovem stanu, poklicu in službi. Toda favno v tej ljubezni do pesmi sr me, se je \sak član zbora potrudil in s tem pomagal skupnosti in poti k cilju kjer je slovenska cerkvena pesem mogočno zndoneln. Po kratkih uvodnih besedah, ki jih je spregovoril č. g. o. Cevc, je sledil spored. Takoj pri prvi pesmi »Jnger ua • lovu . zapisani že v letu 1757 in prirejeni za zbor po skladatelju gosp. K. Odaku, je zbor pokazal, kako je naš narod v tistih časih že z vso verne-'jo čakaj rojstvo Gospodovo. Sledila je A. Forsterj va globoko občutena Sta-roslovenskac. Takoj nato sla stala pred nami po S. Premrlu in Sicherlu oživljena Rihar in Vavken. Oba tako narodna in mehko sta nam zapisala tiste pesmi, ki jih staro in mlado pri polnočnicah rado poje. a prav težko pogreša, če se »Zveličar nam je rojen zdaj« in druue podobne ne osrlase z ■»»ikona kora. Pesem božična polagoma prehaja k je vedel že Martin Krpan, ki se je moral otepati »mejačev«. Martin Krpan bi bil res lahko hercegovski narodni junak. Seveda se pa taki boji ne končajo navadno tako zabavno kakor na Vrhu pri Sv. Trojici, ampak z velikimi denarnimi in zapornimi kaznimi. Težko življenje to: z mejači v nasprotju, žalostna pot brez tobaka do ječe. Tudi tobaka se torej drži nebroj bridkosti. Prav za prav ne toliko »tobaka« kakor »škije«. Hercegovec namreč strogo loči tobak, ki ga kupiš v trafiki, od »škije«, ki jo dobiš pri tihotapcu. ( Škija<> ali menda pravilneje »eškija« je, kakor so me učili arabska ali pa turška beseda in pomeni »prosti tobak«). Seveda pa tudi vsak lobakar dobro loči obe vrsti tobaka. Katera je boljša? Pravijo, da je stvar taka: če se navadiš »škije«, ti ne diši tobak iz trafike, in obratno. Seveda je takih tihotapcev polno tudi v Mostarju. Kupijo tobak na dehelo od kmeta in ga razdelijo v manjše zavojčke. Tisti, ki število teh prodajalcev škije v Mostarju nizko cenijo, navajajo zanje številko tisoč oseb, Nam, ki smo navajeni !erfalne poti, se pri tem vzbuja vprašanje: ali ne vpliva ha ljudi neugodno ta neprestana berba z oblastjo in to življenje, združeno s takim rizikom? Sedaj mora vsak sadilec tobaka oddati državi ves tobak, kar ga pridela. Poprej je bilo to nekoliko drugače: Avstrija je pustila kmetu po pet kilogramov tobaka za vsakega kadilca v hiši. Ta tobak se je imenoval »pušilula«. Ker je država menda tobak tudi precej ugodno plačevala, se tihotapstvo ni razvilo do takih mej kakor sedaj, ko je za denar povsod tako trda. Sicer pa tudi cene tobaku v Avstriii niso mogle biti bogve kako ligo 'ne; poročal sem svoj čas, kako se je fra Didak Buntič vse življenje boril za zvišanje cen tobaku. Mi se danes — o božičnih praznikih — prav .es ne bomo bavili z vprašan em, kako bi se preprečile nezdrave razmere, ki spremljajo tihotapstvo s tobakom, ampak bomo voščili vsem toba-karjem za prazn:ke obilno užitka pri njihovem delu tobaka v čast in državi — to |e nam vsem _ v korist. Ivan Dolenec. mi i o h v al i i o ker {e poceni . . . zaradi pri Stolu sedmorice, pa do priprostega delavca in skromne delavke, so bili zastopani vsi krogi; vse Slovence in Hrvate, duhovnike iu lajike je združila lepa božična misel iu pes m. — Vsem, ki so pomagali s svojo navzočnostjo k velikemu moralnemu uspehu, najlepša hvala. Pri tej priliki pa tudi ne smemo pozabiti gospe dr. Marije Klemene, skromne a neutrudljive delavke, pevke iu orglarke slov. cerkvenega zbora pri sv. ltoku. ki ima brez dvoma prve zasluge za ustanovitev, delo in obstoj zbora, ki je v tako kratkem času napredoval do samostojnega koncerta v kritičnem Zagrebu. Gdč. F.riko Druzovičevo in g. Marija Šimenca prosimo, da na nas ne pozabila, pevskemu zboru pa želimo obilo upeha po začrtani poti neustrašeno naprej! B. K. pene in odlične hnhovosli... Glavno (e cena in izborita hahovost f Vilal Voduiek: Nedel she misli Pismo iz Moslarja O božji Iravci Mostar, 21. decembra 1932. Gospod urednik, sedaj ste pa imeli precej časa mir pred menoj. Ta mesec se nisem še nič og!asil. Deloma je bila vzrok prece.šnja zaposlenost; minili so mi namreč tiiti lepi prvi časi v Mostarju, ko razen šole nisem imel nobenega drugega posla. Najbolj so me pa ovirali pri delu — domači prepiri. Čudili se boste, kako to, 1 o vendar živim v Mostarju sam v svoji celici kakor menih. Res je to, a prav za prav sva vendar v sobici dva: jaz in _ brat osel. Ta je pa postal v zadnjem času nekoliko siten; težil je nad preh!a'enjem in nad rev-matizmom. pa proti Ljubljani je ves čas škilil. No, sedaj sva se pa zopet precej pobotala in upam, da bova v prijateljstvu p eživela lepi božični čas. Za božič se pa vendar moram zopet oglasiti, in sicer naj danes napišem par vrstic o — tobaku. Nisem mislil, da me bo — nekadilca — kdaj tudi tobak zanimal. A tukaj mi govor o tobaku tako udarja od vseh strani na ušesa, da bi se mc bilo moralo nekaj prijeti, če bi si bil tudi ušesa tiščal. Sedaj jc namreč v Hercegovini za sadilca božje trave najlepši čas: država kupuje od njega tobak. V Hercegovini ga je pričela pobirati 24. novembra; zbiranje bo trajalo nekako do konca decembra. Dobra dva tisoča sezonskih de'avcev sta pri tem zaposlena poleg par stotin stalnih uslužbencev. Doslej je država odkupila v Hercegovini — kakor poroča Jrgoslavenski list dne 20. dec. t. 1. — 3.319.0C0 kg tobaka. Tobak je poleg vina glavni pridelek Hercegovine; zlasti se bavi s pridelovanjem tobaka zanadni del dežele (s katoliškim prebivalstvom). Sedaj prihaja torej denar v deželo, kupujejo se živila in plačujejo se — dolgovi pri trgovcih. Zato je sedaj v teh krajih na dnevnem redu samo eno vprašanje; po kakšni ceni bo plačala država tobak. To vprašanje je pa silno komplicirano. Tobak je plemenita rastlina in ga ne moremo primerjati s krompirjem, ki ima več ali manj enotno ceno. Ne, pri tobaku je v ceni vse polno' razlik. Tobak, ki raste na višinskih krajih, je boljši od nižinskega. In celo pri posamezni rastlini v istem kraju imajo posamezni listi različno vrednost. Čim bolj pri tleh je list, tem manj je vrec'en; kajti tobak je tem močnejši, čim bolj proti vrhu rastline raste. Če sem prav poučen, se deli tukaj tobakovo listje po kvaliteti, v šest razredov; pa še ti razredi imajo svoje pododdelke. Imel sem srečo, da mi je dal bivši tajnik tukajšnje organizacije sadilcev tobaka na razpolago podatke o ceni tobaka za pet let, in sicer za dobo od 1923 do 1927, Podatki se nanašajo na vse pokrajine v naši državi, kjer se prideluje tobak, to je: na Hercegovino, Dalmacijo, Južno Srbijo, Severno Srbijo, Črno goro, Bosno in Voj-"odino. V vsaki izmed teh pokrajin se prideluje drugačna kvaliteta tobaka in ga seveda drugače plačuje. Vzemimo n. pr. leto 1927! Takrat je plačevala država kilogram tobaka v Hercegovini povprečno po 22.43 Din, v Dalmaciji po 18.62, v Južni Srbiji po 15,77, v Črni gori po 18.63 Din, v Severni Srbiji po 14.61, v Bosni po 6.90, v Vojvodini po 6.49 Din; povprečno je plačevala država tobak po 16.81 Din za kilogram. Iz teh cen je razvidna silna razlika v kvaliteti tobaka. Najdražji je bil to leto tobak v Hercegovini. Ne smemo pa misliti, da je vsako leto tobak najdražji v isti pokrajini. Ne, tobak ima glede kvalitete včasih v eni pokrajini dobro letino, v drugi pa slabo. Najvišja cena, ki jo je država v teh letih kdaj plačala za kilogram tobaka, je bila 1. 1923 v Severni Srbiji, ko je dobil kmet po 45.22 Din za kilogram; najcenejši je bil pa tobak 1. 1924. v Vojvodini: po 5.16 Din. Kakšne pa so letos cene tobaku v Hercegovini? Informiral sem se tozadevno pri predsedniku organizacije sadilcev tobaka in ta mi je rekel, da letos povprečna cena ne bo dosegla 10 Din; morebiti bo neznatno višja nego 8 Din. Ugotoviti se bo mogla šele, ko bo odkup zaključen. Kakor torej padajo cene vsem kmetijskim prgduktom, tako se je pocenil ludi tobak. Moja statistika mi pove, da je n. pr. I. 1923. plača'a država v Hercegovini kilogram tobaka povprečno po 34.38 Din1: letos bo torej skoro štirikrat cenejši. Vsi časopisi — tudi slovenski — so poročali letos, da kmetje vendar ne prodajo vsega tobaka državi, ampak da se je razvilo silno živahno tihotapstvo s tobakom. Saj je baš radi tega prišlo v oktobru toliko slovenskih uslužbencev finančne kontrole v Primorsko banovino, da so se ojačile vse postaje finančne kontrole edino radi borbe proti tihotapcem. Tudi slovenski listi so poročali, da je pred kakimi 14 dnevi utonilo v Buni pod Mostarjem enajst oseb. ko so se ponoči vozili čez močno naraslo reko, in se je od vseh potnikov rešil samo eden. Kmalu nato je pa poročal Jugo-slavenski list, da so še tistega, ki se je rešil, — zaprli, in sicer radi tega, ker se je ugotovilo, da so vsi ponesrečenci tihotapili tobak. Sedaj je namreč za tihotapstvo najlepši čas. Tobaka je obil no na razpolago, po gorah pa še ni snega. Pa se zbero tihotapci v večje čete _ štejejo tudi po 50 mož — si uredijo straže in patrulje in gredo v ponočnih pohodih čez gore v Bosno in dalje na Hrvaško in v Slavonijo. Tam se pa seveda tobak ne prodaja kilogram po kovaču. Da pride pri tem do »nesoglasja« s finančno stražo, to Vedno najbolje in nnMS"n,,Kaviot>-ka,tor Nešteto jih je, ki jim primi in bočirni večer nebeško lepoto in toploto, čeprnv v najbolj pre-mraienn in temno stanovanje, čeprav v lilev. Nešteto pa jih je tudi, ki jim la praznik ničesar vel ur daje. Vi gredo v hoiični noči enako za svojim človeškim veseljem kakor vsak druft večer. Ne 'do-tekne se jih več niti spomin otroških praznikov. Prav za prav ni I o ne čudno ne novo. Človek se često lahko upira Bogu. posebno takrat, kadar trka na dušo knkor otrok. In ie se je celo ves svet tako malo zavzel za Jezusovo rojstvo — rfnsi je malo za njim celo svojo zgodovino šlel od tega država 1 mci"'k" — (ln danes ne vemo niti ločne letnice, kuj, ie meseca nli dneva letin silnega dogodka, ko je zemlja zapitimi ela v boiji luči. ne more biti nič novega, če danes po tolikih stoletjih neštetih sporni« lega rojstva več ne prevzame. Pa je vendar čudovit spomin: Jezus se je rodil. Bog je prišel k nam. Boljn ljubezen med človeško. Boija stopinja v človeške sledove. Hag je stopil v In snet. ki ga še vedno otipavamo. Bes je stopil in vse to ni pravljica. Tnko velika skrivnost je lo. dn jo more sprejeli človek samo z otroško nli pn največjo vero. A danes mu skoro manjka obojega. Ni reč otrok v zasneženem gozdu svetega večera, velike duše pn tudi n ima več. Zato moramo boiič nosili: nevernim, odraslim, ubogim, prrmraienim, obupanim, jokajočim, zasmehujoiim, izgnanim, sploh vsem. In to naj bi bil ves naš praznik: vsaj enemu vrnili boiič, vsaj enemu vrniti Boga. In nai bi bito srce izgubljenega človeka tnili revnejše od slamnatega vzglavja. ljubeča roka bo najrajši vanj položila lioijo ljubezen ... udi vse modno potr. bfifdne pri M. IMrunt. Sv. 1V| rn c. 2:1 Knjižica »Nedeljske misli■ sr ie nekoliko zakasnila in bo izšla šele v januarju. Vsi. ki so jo naročili, jo bodo takoj dobili po pošli. Kdor bi jo še ielel, nai io naroči nn naslov: Kaplan Vodušek, Loke. p. Zagorje ob Savi. F. Svetina: Po*no£n'ca Po zasneženi stezi se pomikajo dolge množice ljudi. Sključeni in zamišljeni hodijo drug za drugim. Molče stopajo po stopnicah v cerkev, pričakujejo dvanajste ure ... Kako vedri so obrazi, kako verujoči pogledi. Prišla je dvanajsta ura. Udarci zvona naznanjajo novi dan »Kristus se je rodil!« Množica moli. Molče moli, vdano prosi. V mislih se dviga k Njemu, ki jim je dal življenje, Tam šepeta mali: .Blagoslovi moje otroke, ohrani mi moža, odvrni nesrečo is razsvetli nas z ljubeznijo. Daj nam mir in za Ijenega moža, razsvetli mi sina in hčer in pokaži jima pota življenja. Sprejmi moje solze, usliši me in pripelji mi srečo in ljubezen v hišo: moža, ki se je vdal pijači in grehu in otroke, ki ne vedo, kako jih ljubim. Oče nebeški, usliši mojo molitev .. .t In mlad mož ob sleni: »Ozdravi mi ženo, ki jo ljubim Brez nje tli sreče v mojem domu. Vse-gnmogočiii, vrni otiočičem mater in meni ljubljeno ženo. Očanee jo molil: Ti neskončno Modri, pusti mi zadnje dni življenja, dn unirem v luči Tvoje Ljubezni in Modrosti. Zahvaljujem se Ti za vse, s čemer si me obdaril.. večno hvaljeni.. .« In mlado dekle: »Srečna sem iu Te prosim, da bi bila deležna Tvoje dobrote eelo življenje. Pusti mi njego, ki ga ljubim. Nič več kot to, saj sem še mlada in on me ljubi, tako neizrečeno ljubi.« In on: Pokaži mi pota k njej, ki jo gledam in molim v duši; pelji me tja brez nevarnosti nad življenja prepadi in daj mi jo v varstvo, dobrot-Ijivi oče. Ohrani mi mater, brata in sestre in daj pokoj očetovi duši. Daj pokoj bratovi duši, amen.« Minila je polnočnica. Pomlad je živela na obrazih, milina je omehčala poteze in srce je našlo novo vero. Verovalo je, zopet je upalo in ljubilo. Ob stopnicah je prosil siromak: »Ljudje, usmilite se me. Bog vam daj srečo. Usmilite se me dobri ljudje.« In ljudje so dajali, smehljajoč se od radosti. Bili so podobni tistim, ki jih je sreča nepričakovano obdarila. Dajali so, kajti k njim je prišla sreča, v dušo se je zopet naselil mir, upanje. In dajali so. dainli in dajali, vsi... »O ljudje, Boar vam plačaj, bodite vedno taki, eelo leto, celo življenje. Dajajte in Bog vam bo dal, verujte in srečni brste. Toda gorje tistemu, ki me bo pozabil. Nekdo pa je molil za vse: Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi Tvoje ime... Amen! J ubite j značainega moža G. Anton Sotlar — šestdesctletnik. Ravno na Božič dopolni 60 let g. Anton Sotlar, trgovec in posestnik v Radečah pri Zid. mostu. Rodil se je 25. decembra 1872 na Logu, župnija Radeče. Kdo bi mu prisodil 6 križev. Kot mož poštenjak, strogo veren, je tudi svojo šte- vilno družino vzgojil v strogo krščanskem duhu. Udejstvoval se je mnogo tudi v javnem življenju. Bil je dolga leta svetovalec in podžupan mestne občine Radeče, dokler ni bil teh poslov razrešen. Pomagal je povsod, »ot svetovalec, ali kol član raznih organizacij. Mnogo je skrbel za reveže, podpiral je vse, ki so bili pomoči potrebni. Tako je še vedno cerkveni ključar, upravnik Okrajne hranilnice in posojilnice v Radečah. Njegovo zna-čajnost ve ceniti le kdor ga pozna. Bil je tudi odlikovan za državljanske zasluge. V njegovi hiši so tudi vsi katoliški časopisi, tako Slovenec in Do moljub, katerih naročnik je že nad 25 let. Vzor moža pošteniaka obrani ljubi Bog š« mnogo let čilega in zdravega svoji ljubljeni dru žini! Kako poslanem dob*>r godbenik To brezplačno knjižico pošlje tovarna glasbe Meinel & Herold v Mariboru št. 102-B vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali izvežbanemu. Zahtevajte knjižico takoj z navadno dopisnicol Vlomi na Veliki planini Kamnik, 23. dec. Znano je, da imajo večino pastirskih koč na Veliki planini čez zimo v zakupu ljubljanski in kamniški smučarji V jeseni si jih udobno uredijo, zavarujejo pred mrazom, nanosijo drv in slelje, da pozimi lahko pridejo za več dni na planino in uživajo vse prijetnosti idealne smuke na tej priljubljeni sinuški postojanki. Večinoma so ti smučarji akademiki in študenti, ki niso toliko pri denarju, da bi si privoščili večdnevno bivanje v turistovski koči. Na "planino so že znosili štedilnike, odeje ... nekaj živeža, da bo za božične praznike vse preskrbljeno. Zadnje dni pa so veliko koč na Veliki planini obiskali vlomilci in odnesli, kar jim je vrednega prišlo [khI roke. Štedilnike in male pečice, katerih niso mogli odnesti, pa so večinoma razbili in napravili še več škode. Iz neke pastirske koče je bilo ukradenih tudi šest odej in kuhinjska posoda v skupni vrednosti 700 Din. Kamniški orožniki so takoj sumili, da tatvine izvršuje znani strah hribovskih vasi Jože P., katerega orožniki kljub marljivemu zasledovanju nikoli ne morejo dobili v roke. Klati se po hribovskih vaseh, ropa in krade, kar mu pride pod roke in prodaja za majhen denar, da si le kupi cigaret in žganja Gotovo ima v teh vaseh več skrivnih prijateljev, ki ga skrivnjo in mu nudijo zavetje ter prejemajo od njega ukrade ne predmete. Ugotovljeno je, da je bil Ježe pretekli mesec večkrat na Veliki planini in skoro gotovo je, da je vse vlome Izvršil sam, ker drugega večjega postopača ni v vsej okolicL »tar je komaj trideset let in močan, da malo lakih. ?oznajo ga-v vseh vaseh pod planinami in se ga boje, ker je hudoben in maščevalen. Kamniški orožniki so obvestili sosedne orožniške postaje o drznem, že dolgo zasledovanem vlomilcu in je upati, ela bo kmalu prišel v roke pravici. Citateljem »Slovenca « so gotove še v spominu njegova rokovnja-štva, ki jih je uganjal poleti, saj smo o tem že ponovno pisali. Kvaliteta in cena — naj bodeta odločujoča! Le renomirano blago Vam jamči za —popolen športni užitek! Dve korenini Po slabem vremenu USMERILI SmUČHRJIl pošljemo zastonj kalalog - revijo Športna de'avnfcn 9». K ilD Vižmarje-Šf Vid nad Ljubljano Tvorniški obrat za zimskosportno orodje, šotore in sulopne čolne. B. Koab & PredalIC Ljubljana, Šelenburgova ulica St 6 Detajlna trgovina 7. orodjem in potrebščinami za vsi; panoge športa. Posetite in oglejte si zalogo v detajlni trgovini. Pridite, svetujemo Vam nepristransko. Postrežemo Vam samo s kvalitetnim bltgora, ker hočemo, da ostanete trajno zudovoljni. „olku v Celju. Na orožne vaje sem bil poklican 7 krat in sem jih opravil v Mariboru in Celovcu. Imel sem srečne čase. ker takrat ni bilo vojne. Pri vojakih tudi ni sem bil niti enkrat kaznovan. V šolo nisem hodil, ker takrat še ni bilo šole, pač pa setn se sam naučil čitati in pisati. 11 krščanskemu nauku sem hodil v župnišče. Pred 43 leti, to je kmalu, ko sem se vrnil od vojakov, sem se s premestitvijo g. župnika Ostrožnka tudi jaz preselil v Pameče. Po smrti g. Ostrožnika sem bil še eno leto pri župniku Kotnerju, sedaj dekanu v Skalah, potem sem se pa naselil v tej lepi in prijazni podstrešni sobici pri Vrhnjaku, kjer vrš'111 razita rokodelska opravila. Moj rojstni del Pernic spada sedaj v Nemško Avstrijo, kamor pa zaradi obmejnih težkoč ne 'morem več iti obiskat sorodnike in znance. Delam na sliki. Bolezni še nisem imela nobeno posebne, le kaj malega mi je tu in tam bilo. Zdravnika ui-sem rabila več kakor enkrat, da 1111 je izdrl zob. Slišim in vidim še sedaj dobro. Hala sem se zelo Turkov, ker so včasih ljudje pravili, da bodo prišli sem, pa jih hvala Bogu le ni bilo. Drugega kaj posebnega pa ne vem povedati iz svojega življenja. Včasih ste radi peli in še sedaj jo radi zaokrožite? O, tisto pa! Pela sem že rada in sedaj še tudi rada zapojem, kadar sem dobre volje. Najrajši pojem pa tisto-le vNeSka koze pase . .Ia, ali bom pa kaj dobila zato. da sem Vam to povedala? ('e bi mi tam iz Ljubljane |>cs!ali kaj denarja, ali podpore, da bi si večkrat lahko kak Strilc kupila Po kratki 111 pogovoru sem ji stisnil roko. žele? ji vesele božične praznike in sr< čim novo leto ter da bi dolgo živela še tako dobrodušna in zdrava. Za voSČilo se je lepo zihvalila in izjavila, da dolgo ne bo več živela in da drugega leta ne bo dočakala. ' M. V. pa vse pohištvo, orodje in kuham. Kuhati sem se učil pri vojakih, s j sem bil dolgo zn kuharja pri vojakih in tudi v župnišču v Pamečah eno leto. Dela imam šc vedno dovolj, suno dn ne morem več tako delati, ker sem že slar in zrel, razen lega me pa muči revmatizem. Drugače pa Se nisem bil nikdar bolan. Tak je torej naš Tevže: rokolelec — umetnik — samouk. Kdo je videl njegovo lepo izdelano pohištvo. umetniško izdehne jaslice, katerih sliko prinašamo danes, ter jaslice za domačo eupno cerkev in druge njegove umotvore, bi Slove k ne mogel verjeti, da je to delo njegovih rok. Zato ima pa tudi dela vedno dovolj, saj je delo njegovih rok solidno in poceni. Napravil je tudi 7 lo|x> izdelanih štedilnikov. Svoje številno orodje je izdelal sam in se ne razlikuje prav nič od tovarniškega. Vse orodje ima lej*) spravljeno in zloženo v omarici. Iu njegeva sobica je lepa, č sta, pomotena, kuhinjska ptsoda čista in lepo zkžena na policah. Marsikatera ženska bi se morala priti učit k Mežnarjevemu Te vit ku reda in snrge Orodje je vse namazano z oljem, da ne rjavi. In z to pravi Tevže: vsaka stvar mi ra imeti svoj red, tako tudi orodje. Orodje je drago in če gn bom pustil zanemarjeno rjaveti, bo kmalu zanič ter mi ne bo moglo služiti. Poslovil sem se od njega ves zadivljen, že!eč mu vesele bo-ž čne prazn ite in srečno novo leto. nakar se je Tevže z.-.hvalil in žJel, dn ga pridem še večkrat ibiskat. 0?liisil sem sc pri naš: slari mamici v Starem trgu, in ta je: A š ipr .Via rrjen 1 18. nove nibra 1844 v Starem trgu. Stara je torej t»8 let. Na vprašanje, k j ve povedati iz svojih mladih let in iz svojega življenja, je odgovorila, da je bilo 0 s stra, najstarejša je bila med vsemi ona. I ve sestri sta se omožili, dve sta pa že ml ijši umrli. V mladosti smo morale zelo trpeti. Bili smo v najemu, potem pa je oče kupil posestvo in hišo, k: t; ra je bila samo razdrta bajta. Oče je potem zgri dil novo hišo iu ob5:rno gospodarsko poslopje, k c;r jo s; daj . odar ,1. Zvonar v Starem trgu. Vse t r -clo trpele in delale, dn smo pripomogle očetu, »ia ji --voj tK-frl izpeljal. — Bila sem vedno doma. Večji de! sem hodila na dnino. 10 let sem nepre-t 110 ho lila v župnišče, 20 let pa k tovarnarju Pote niki>, k;.mor še hodim ve'no plesi vence za kapelo. V šolo ni=em hodila, ker takrat še ni bilo neba. Zato pa ne znam drugi ga. kakor samo delati. Čudno je, da sem tako stara jgrntaln«, četudi nisem nič v šoki hodila. Sedaj živim že par let pri Bvoji nečakinji T. Znponšek. Sem še čisto zdrava, le stara sem že, dela,m pa še lahko vsi domača ln poljska dela. tudi žanjem, kakor me vidite lahko Pri sto.enshem HWer u Maribor, 22 Hipoma se je razneslo po Mariboru: Hitler,ev bratranec živi zgorai na meji v Selnici ob Muri. j Brž na poizvedbe. i'ates; v Selnici ob Muri itevil-ka 28 živi posestnik Franc Hitler Ni ga bilo doma. Tam na tisti zares lepi obmejni cesti St. Ilj—Selnica ob Muri se je med radovednimi ljudmi, ki jih je s.var zanimala in danes 57 letnim Francem Hitlerjem, razvil sUdeči razgovor, ki naj bi dofjnal, ali zares živi na slovenski zemlji in ob avstrijsko-slovenski meji Hitlerjev ožji sorodn-k. Nazalne je danes vse zanimivo. »Slovenski. Hitler se je dobrodušno nnehljal in rad odgovarjal. »Pravijo, da ste v sorodu s tistim Hitlerjem v Nemčiji; saj veste za tistega Adolla Hitlerja?« »I no, seveda vem; ne vem pa, kako bi kaj bilo z najinim sorodstvom.« »Ali imate kakjne dokumente, rojstni list, do-movnico, poročni list ali kaj drugega?« bil — kakor je to pri večini naSih tekmovalcev — pretrd, preokoren. naravnost predivji, za kar so porabili mnogo preveč eneraije. Tekmovalcem pa mora biti tek ne živinski napor, ampak ritmično, harnion čno in smotreno izkoriščanje mišic in to se jim bo (toznalo pri prihodnjih tekmah v razliki nekaj minut in v ostri konkurenci, veste, je minuta. pol minute veliko, veliko. — Zamolčal sem vam »Passgang< (Slovenci nimamo izraza). Ta je doslužil. Z njim vozijo samo Se Cehi. Prepričan sem. da se bodo vaSi smučarji pri prihodnjih tekmah mnogo bolje odre*zali z manjšim trudom: njih resna volja me utrjuje v tem. »Kaj menite o evropskem prvenstvu v Inss-brucku?« »To pot obeta biti zelo huda konkurenca med Norvežani in alpskimi smučarji. Sicer tarejo Norvežane finančne skrbi, vendar je pa verjetno, da se 1 jih udeleže. Nedvomno je tudi, da bodo v teku zo|>et zasedli prva mesta, dečim nam za smuk in slalom še ne bodo opasni. Vendar pa niso presenečenja izključena, kakor tudi ne od strani Jnpon-: cev. Slednji sicer ne bodo v teku imeli posebnih uspehov, pač pa v smuku in slalomu; njih trener je bil na Japonskem sam slavni H. Schneider in sedaj trenirajo v Švici in na Tirolskoim. — O mojih sorojakih — Nemcih sem pa prepričan, da bodo šli na start s trdno voljo in samozavestjo do zmage in mislim, da trenirajo na vse kriplje, ker nasprotnikov ni podcenjevati.« Tako in še mnogo o smučanju in tekmah mi je pripovedoval 24 letni prikupni Leupold, ki je lako rekoč nam na ljubo opustil študij za en semester, kljub temu, da »e nahaja pred diplomskim izpi- Božična prošnja V najvočji potrebi »o zaradi vsr«1 nsr-«ke Icrfse nahaja »Dom *v. Terr/.ije «1 revne otroke« v Zagrebu. več *!<> tisoč Din je plačati za zgradba kar se « «;lo zabfc va še pre I koncem Ma. G e^odarica tega Doina. mala *v. Torenija od deteta Jcausa. iwV |iomo*i od h zvesJih prijs-•.olj.-v, bo lisi s p w>. ti ali nvitodmri; <«va bo Vam ir,;>f>->iln zato preobilnega blagoslova <*l Dete ta. Dom »v. Terezije za z.ipuWetw otroke, Zagreb. Vrhove« 36. Litija Prav razveseljivo se ie razmahnilo dolovanie litijskega prosvtnega društva, ki je preieklo nedeljo z velikim uspehom igralo ob nabito polni dvorani v Šmartnetti »Slehernika«. Prirediteljem in igralce mna polnem uspehu le čestitamo. Na Silve.strovo pa priredi prosvetno društvo Silvestrovanje v društveni dvorani, kjer se bo izvajal prav pester, zabaven prog am. na katerega že sedaj opzaramo. Omenjamo le ie. da je bilo na Miklavžev večer ohdarovanih nad 50 revnih otrok iz Smartna in Litije. Presha pri Medvodah l,etos sc je društveno življenje pričelo pfl nas nekoliko pozno. šele 8. dec. so naši priznani igralci nastopili in poko/aK gledalcem vso grozo, ki jo v človeku, kateri vidi v bližnjem tudi človeka, stvar božjo, vzbuja vojska. Cisti dohodki so bili namenjeni doma?*! 111 brezposelnim 1 dehicem. Pri ponovitvi je bilo zelo malo ljudi. 1 Pogrešali smo |M>sei>nn ljudi, ki se ponašajo s svojo visoko kulturnostjo. — Dne I- jan. pa sc bo v Društvenem domu prvič predvajala Vom-bergarjeva igra: Vrnitev«. Ker bo to krstna I predstava uove slovenske igre. katere se l>o j vdeležčl tudi avtor snm. pričakuje društvo da se IhkIo prireditve vdeležili vsi. ki se zanimajo 1 za razvoj slovenskega dramatskega slovstva. ; Dejanje sr vrši po vojski in odkriva težko družinsko dramo, k jo je jx>/.roči!a vojno. Vsi str najprisrčneje vabljeni. Odlično be'o PLATNO pomoč skoro hipna Deževni dnevi, premočeni čevlji, vlažna obleka, znak nevarnosti. Prehlajenje, omotica, revmatizem, išias. Bolečine po vsem telesu, prsa zatrpana, zadušljivosl. Ublažite si ta neprijeten občutek. Namažite se s SLOAN-OVIM Linimentom. Greje, polajšuje zaduho, odpravi bolečine. Dobiva se u oseh LEKARNAH in DROGERUAH SLOAN-ov LINIMENT V \ odpravi bolečine. N I .Odobreno od Ministrstva »ocijalnc politike in narodnega jdravja Sanitrlsko odeleni* t rrifnjtm S. br 4497 od 15. marca 1US2 « •No ja, rojen sem bil v Unterschvvarzachu »No, očka, kaj bi napravili vi, ako doženemo, tam na oni strani — in pri tem ie pokazal s prstom i da ste v sorodstvu s tistim Adolfom Hitlerjem?« tja čez mejo —; dokumentov pa žal nimam no- i »2e večkrat sem si mislil: če je sorodnik in benih. Sicer ni nič izk'jučenega na tem božiem svetu. Morda sva pa le bratranca ali kaj podobnega. Moj oče vem, da je imel več bratov.« »Kje so sedai li očetovi bratje?« »Zgoraj v okolici Leobna in Spodnjem Avstrijskem.« »Veste natančno kje?« » I ega pa ne vem.« •Kako živite kaj tukaj v Selnici ob Muri?« •Že gre; pa težki časi so, zlasti za nas kmete. Pa je nazadnje vsem težko.« bratranec — kar za kakšnega »jurija« bi ga prosil.« ln se je pri tem dobrodušno smehljal. Radovedni ljudje pa so se prisrčno poslovili in obljubili, da ga ob priliki še obiščejo. »Le pridite le, pa tistega Adolfa s seboj pripeljite. Morda bo kakšen »jurek« padel. Na obrazu smehljaj in dobra volja navzlic temu, da ie moral posestnik Franc Hitler cel voz jabolk peljati tisti dan na šentiljski kolodvor, da je prejel 210 dinarjev. Ni čuda, ako bi si želel »jureka«. Trener Leupotd in naši smučarski tekmovalci 1'čitolje vseh s|>ortiiih panog smo že itneli pri nns a v zimskem s|Hirtu smo pogrešali najbolj trenerja za smučarje za tek. Odločil se je končno smuški klub -Ljubljana . ki so ni strašil ogromnih denarnih stroškov in sklenil s Herbertom Leupol-doni dogovor za trening klobovih članov, ki so na ni i znani tekmovalci Dne 9 decembra !«e je odpravi) z 9 smučarji i na Koprivnik (>ri Mrzlem Studencu. Oprtani z nahrbtniki in smučkami, z vrečo jabolk in z. mnogo dobre volje In danes je prikupni Leupold pripovedoval. kaj bodo fantje dosegli s svojo voljo: l'egoj za uspešen tek je pravilno dihanje z lahkotnim izvajanjem vseli tekmovalnih korakov: tlvo- in Irokorak so jim bili le znani kakor tudi turni korak Nekaj nejasnega jim je pn bil »finski korak . Priučili so tudi tega. eden prej, drugi kasueje. Poudariti |>a moram, du je vos njih tek | tom. Ljubezen do belega športu in viteške tekme ga je odtrgala od domačega božiča, samo da nam pripomore do čim častnejSih rezultatov na medna-! rodnih tekmah, za kar mu bodo hvaležni vsi, posebno pa tekmovalci. Ljubljanske vesli: „Za praznike nam dajte jesti!" Naval na mestni socialni urad — Skromne socialne podpore mestne občine Ljubljana, 23. decembra. Po pet, šest ur zmrzujejo te dni, pred prazniki, Številni prosilci, brezposelni družinski očetje, družinske matere in drugi reveži na mrzlih stopnicah pred vratini mestnega socialnega urada v Mestnem domu. Vsi prosijo za praznike podpore, vsak ima željo: »Vsaj za praznike dajte mojt družini jesti.< Dva uradnika iu ena uradnica sprejemajo prosilce, toda delo gre le počasi od rok. Uspeh njihovega Čakanja pa je skromen: nakazila dobe za živila, v vrednosti 80, 40, tudi 70 in celo 100 Din. Vendar je vsakdo, ki kaj dobi, vesel da bo le imel kaj jesti o praznikih, da bo družina vsaj le dni sita. Stopnic in hodnika seveda ni mogoče ogrevati. Na magistratu vsaj tako nazareusko zeblo ni. Tiste prostore pa je mestna občina izrabila v druge namene, saj vendar uu gre, da bi reveži s svojimi umazanimi čevlji, s svojimi raztrganimi oblekami kazili mogočnost in časlitljivost magistralnega poslopja. Možje si v vrstah krajšajo čas čakanja, da si pripovedujejo, kako je bilo na fronti, luido je bilo res, skoraj tako hudo, kakor dandanes, ženske pa se v drugi vrsti spominjajo, kako -so med vojno čakale na kruh in sladkor pred prodajalnami. Prav tako je bilo, kakor danes, ko tudi že čakajo dolge ure. Tedaj je bilo dovolj denarja, pa nič živil, danes pa jo živil dovolj ua vsem trgu, po vseh mes-uicah in pekarnah, le denarja nimajo li ljudje, »tradajo pa prav tako, kakor včasih. Mož k i zase, ženske zase čakajo v vrstah. Moški so aami brezposelni, vsi imajo knjižice in usoda skoraj vseh je enaka: tudi lani je bil pozimi brez dela, črez poletje pa je delal, sedaj pa je zopet brea dela, tri tedne, že mesec dni, dva meseca, od septembra dalje... Večino njih uradnik, ki jih sprejema in jim nakazuje podpore, že pozna. Stari prosilci so to. niti se jim ni treba daati legitimirati, saj so ie v kartoteki. Sedaj pred prazniki so na vrsti le družin.-ki očetje. Prednost imajo v Ljubljano prutojni. Kdor ima več otrok, več dobi. Po večini so nakazila za živila v vrednosti 60 do 70 Din. Ta živila dobe brezposelni pri trgovcih v svojem okraju. Pride še mlad moški iu pove. da ima Štiri otroke. Izkaže se z dokumenti. Koliko ča«n ste pa ie v Ljubljani?« »Pol leta!« i Da, moj ljubi, vam pa ua moremo dati nakaznice, ko ste komaj prišli v LJubljano.« »Gospod, prvič prosim, otroci ml stradajo, vsaj dva kovača mi dajte. 22 let sem stanoval v Mostah, sedaj sem dobil majhno stanovanje v meotu. Vedno sem pridno delal. Saj .»eni se rodil v Ljubljani, torej sem Ljubljančan.« Z ozirom nn njegovo potrebo in vse. kar je navedel, res dobi nakaznico ta (10 Din UvIL Drugega moškega uradnik pokrega, ker njegovo družinsko življenje ni v redu. Vendar pa ne bo lačen čez božič, dobi tudi •n majhno nakaznico. Tretji ima v»»« dokumente v redu, samo strašno zamazane. Otroke ima, ženo ima, v Ljubljano je pristojen. Ampak uradnik se spomni, da je ž Mi a Od hjega ušla, ker je mož pač pijanec in da mali skrbi za otroka. S podporo ne bo torej nič, pač pa dobi v neki kuhinji hrano črez praznike. Pride mlad fant in pove, du je še sarrtVc, samo lačen je. Nakaznice za živila ne dobi, pač pa mu uradnik nakaže prenočišč1* v ogrevalnici. In zopet prihajajo družinski očetje, ljudje, ki so bili vedno trezni, ki skrbe za družine, ki jih je bjlo vedno sram nn magistrat priti prosit, toda letošnjn stiska in skrb pred prazniki sta jih prignali. l'o več sto jih sprejema ta uradnik zadnje dni pred božičem. Na drugi strani čakajo ženske. Vdove so »-'Sle-vilniuii otroci, ki čakajo loma, kaj jiui prinese mati z magistrata, žene, ki sicer imajo može, pa jim je na ramah iz teh ali onih razlogov vsa skrb za družino na njihovih ramah, kef mož ulj ne zasluži, ker ga je sram prosili na magistrat, ker je mož pijanec, pa mu na magistratu ne dajo nič. Vsaka žena ima pač svojo usodo, svojo nesrečo in skrb. Tu so zopet skrbnice sirot, ki prosijo za svoje varovance. Po 70 do 100 Din se glase tu nakazila za živila. Prav potrebni otroci dobe tudi kakšno oblačllce ali obutev. Uradnica sprejema revne starice. Izgarane služkinje, ki so na stam leta ob službo, vdove delavcev in revežev, za katere ne skrbi nihče, razen dobrodelnih organizacij, dobrih ljudi in od časa do časa tudi magistrat. Nakazila za živila v vrednosti 30 do 00 Din dobivajo. Po 500, (>00, celo 800 prosilcev sprejema socialni urad te dni na dan, ves čas velja samo reševanju prošenj, od 8 zjutraj, ko pridejo uradniki v urad pa do 2 popoldne, ko odidejo. Še jutri jih nekaj sprejetih, tinta proračunska sredstva za letos v te namene so že izčrpana. Ni čudno, dosti jih ni bilo, ob tem navalu morajo pa še la skopneti. Človek bi se kar razjokal, ko vidi, kako skromno, kako ubogo, zanemarjeno in primitivno je socialno skrbstvo v našem mestu. Tudi premog ie dele. Posamezne druiine do bivajo po 100 kg 'entjanievca, ki ga je pet vagonov podaril g. Jukil iz št. Janža. Dosedaj je socialni urad razdelil Že t vagon, druge pa bo z onimi od TPD razdelil v teku zime. Tudi drva, ki jih je prav tako podaril g. Jakil, ie čakajo na razdelitev. Vsaka družiua jih prejme majhen kupček, tnko, da bo imela ali ob praznikih, ali pa vsaj ob novem letu gorko. Gospa Sumijeva z. Dolenjske ceste je za reveže ludi podarila 2000 kgv premoga. Ti zgledi zaslužijo priznanje. Vse lo podpore mestne občine so sicer majhne, če že ne malenkostne, vendar bo družinam le ne-j koliko pomagano za boiične praznike. Sredstva po-I možne akcije Se niso načela iu še čakajo kot rezerva za najbolj Irdo zimo, ki Se pride. Kino „KodelJevo" (Telefon 3102) predvaja dane* ob 3., jutri, v ponedeljek, orek in sred i ob 4. in 8. ZVOČNI FILM BEN HUR Vstopnina samo Din 8"-, 6'-, 5\ 4 - in 2'- Rnervirajte vstopnice! .Marjan čndrž: Ljubljansko vreme preteklega tedna (od 16. do 25. deccmbrn) Ta teden jo potekalo \ I juliljani \remi' enolično: neprestano smo imeli meglo, temperatura s«; je / dnevi enakomerno nižala, ozračje je bilo mirno iu tudi barometer se ni dosti i/-prcmiiij.it ter je stal ves čas /elo vi.soko. Vendar pu se je lice pokrajine mod tednom močno izpri-monilo. Prvo dni, ko jo /<• bilo o/rnčjo razmroma toplo, jo i/ meglo večkrat |k> malem rotilo iu zjutra j so »lami ni pojavljala. Ker pu ■■o je temperatura z dnevi neprestano nižala, jo /o v ponedeljek začelo /inrzovati in nastopila jo tudi slana, ki jc bila naslednji dnu močnejša in končno jo pokrilo pokra j i no še ivjo. ki r-c jc nabralo v megleni noči od grede na četrtek. — Glede moglo lahko omenimo, da so ni razprostirala samo p<> 11 u Id jan.sk i kotlini, temveč skoro |M> vsej Srednji I!% ropi in sicer nekako «lo višino (>00 m. Nad to višino «o bili najlepši dnevi skoraj Iur/. najmanjšega oblačka iu tudi temperaturo eo bilo razmeroma zelo visoko, knr jo povzročilo t. zv. toplot n preokret; v dolinah nižje temperaturo kot \ višinah. Zračni tlak je l>il ta teden najvišji v ponedeljek t*), t. m. in sicer 754 mm (tako visoko v t i stal žo od prvega februarja), najnižji jia v relrte.k 22. t. m. ("-t** ni), najvišja temperatura jo Lila v ponedeljek t(>. dre. 3* C. in najnižja v ■Vclrtck 22. doc. — 4"C. J h v nn zahvala Najiskreneje se zahvaljujem na tem mestu gosp. primariju dr. Josipu Pogačniku za popolno ozdravljenje nosnega lupusa z njegovim radijem. Vsa druga zdravljenja r. najrazličnejšimi sredstvi so ostala po dveh letih brez uspeha, zdravljenje 7 radijem pa jc bilo naglo in čudovito uspefno. Zato čutim dolžnost, da se g. primariju javno zahvalim za njegovo blagohotno skrb in nesebično delo. Fani Tielengraber, Ljubljana. fclll Usch Izeotovljcnc drese ra dame. gospode in ileco ter po meri iz neprcmočljivih lo (nov. iri-cotov in gabardinov modre iu ru^avc barvo Trgovska hiša ANT. KRISPER Mestni trg 26 LJUBLJANA % H S K E W t E T E Z 4 3 is a Nje Kaj bo danes 7 Drama 20: »Pri bolem konjičku«. Izven. Kino Kodcljcvo: Ob 4 in 8 - Bcn llur. KAJ BO V PONEDELJEK? Drama: Ob 15: Srce igračk :. Izven. Globoko /ni/anc ceno. Ob 20: »Voda«. Izven. Opera: Ob 15: Mala Floram v*. Gostuje p. Duha jič i/. Zagreba. Izven. Znižano cono. Ob 2ll: iPri bolem konjička«. Izven. Kino Kodcljcvo: Ob 4 in 8 Bon llur. KAJ BO V TOREK? Dramn in opora: Zaprti Kino Kodcljcvo: Ob 4 in 8 Bon llur. Vseh te^aT in križev prosti r mirn božjem, brez teikoč, drasi Klamičcri posti proslavite sTctn noč! NOČNO SLUŽBO IMAJO LEKARNE: Danes in jutri: mr. Bahovec. Kongresni t r fr 12: mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška cesta 54; v ponedeljek: mr. Stišn.k, Ma ri.jin trg 5 in mr. Rurult, Ciosiiosvetska c. 10; v torek: mr. Trnkooz.v ded. Mestni trg 4 in mr. Humor, Miklošičeva c. 20. Za malo denarja, lepo darilo za Božič! so sestavljene iz. zdravilnih mineralnih so'i in neškodljivih, toda zelo učinkovitih praškov in ekstraktov zdravilnega rastlinstva. Vse te izbrane sestavine delujejo jako poživljajoče na človeški organizem, ne vsebujejo nlkakih škodljivih snovi jn so tako za nemoteno delovanje srca, ledvic in ostalih organov pojo noma neškodljive. Slatinske tablete za hujianje odstranjujejo na najprimernejši in edino priporočljivi nač;n vSe, posebno pa neprijetne in neiepe zunanje znake čezmerne debelosti, razkrajajo In raztope preobilno mast na telesu, podbradku. vratu, trebuhu, stegnih, bokih, trebušni mreni, črevih, ledvicah itd. Abnormalna težina telesa pr čne postopoma padati, telo postane prožno, ves organizem pridobi na svežosti, elastičnosti in mladostnem občutku. Težina Vašega telesa se zmanjša tekom 1 leta ta 8 do 14 kg. Slatinske tablete za hu^snie dobite v vseh lekarnah, in sicer doza s 100 tabletami za Diu 40-, z 200 tabletami za Din 74 — ; kjer jih pa ne bi dobili, se obrnite direktno na proizvajalca: Leharna Ur. L. Bahovec Ljubljana, Kongresni trg Kjer vsn druga sredstva odpovedo, dosciejo Slatinske seSS^gffSSSgSSšISfKjer vsn druga sredstva odpovedo ^sJiiflfl^' tablete za hujšanje presenetljiv uspeh immilRHnBimnHviPHraMH 0 Pomožna akcija mestne občine ljubljanske. Združenje trgovcev v Ljubljani prav toplo priporoča vsem svojim gg. članom, da se odzovejo pozivu mestne občine in prispevajo zn najpotrebnejše v Ljubljani. Ker je pomožna akcija izvedena od strani kr. banske uprave tudi za vse ostale kraje, prosi uprava Združenja trgovcev vsa zunanja, kakor tudi ljubljanska društva iu cenjene dame, naj trgovce vsaj za časa pobiranja tega davka na uslužbence ne nadlegujejo še s posebnimi nnbiralnlmi polarni. Tudi bi pri lej priliki apelirali na kr. policijsko upravo, da bi posvečala večjo pozornost raznim delom rinežem, katerim je beračenje že pravi poklic. Vodno nadlegovanje ljubljanskih trgovcev polom takih sumljivih elementov mora biti tudi enkrat konec. Tudi opozarja uprava Združenja trgovcev, da letos ne bo priredila nikake samostojne dobrodelne akcije, zato naj interesenti ne vlagajo na združenje prošnje. Predsedstvo uprave. tovi iz Tomaja na Krasu. — Drugo stavbno prijavo je vložilo podjetje »Unionr, ki namerava zgradili poslopje za lastno električno centralo. Ta centrala bi stala na dvorišču hotela »Union«, za akademskim domom. Božiček naj bo praktičen Stritarjeva 1—3 © Kitajska misijonska razstava. Vsak četrti človek na svetu je Kitajec. Kdo nii.sli na to? A dejstvo ostane dejstvo, če se ga kdo zaveda ali no. Ce pa pomislimo, da je vseli ljudi nn svetu 1900 milijonov, Kitajcev samih pa 475 milijonov, zaznamo vso resnico naše trditve, ki nam dn misliti... Gotovo mora vsalcogar zanimati, kaj jc ustvaril ta skoro 500 milijonski narod, ki je razvil visoko kulturo že v času, ko je bila Evropa še na najnižji stopnji kulture, v verskem in kulturnem oziru. lo ho skušala dati kitajska misijonska razstava, ki bo v hotelu Union (bela dvorana) od 1. do 6. januarja 1935. Prof. Ehrlich. 0 Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu je odprla vsak dan od 10. do 16. ure. V paviljonu je toplo zakurjeno. Ves dan iara radio. Razstavilo je 25 likovnih umetnikov 125 slik in kipov. Razstava je predvsem zanimiva radi te^a, ker je prva razstava »Slovenske pokrajine in človeka«. Na razstavi je poseben dolenjski oddelek. Priporočamo obisk zlasti za božične praznike. O Opozarjmo na današnji oglas kina »Kodelje-vo«, ki igra te dni, za božične praznike najpri-kladuejši film »B e n II ure 0 Za »Pomožno akcijo« so tudi letos darovali j mestni uradniki in oni z Liceja in Mestne hranilnice po 1 — 2 odstotka enkratne svoje mesečne jilače. Prispevek bo znašal, kadar plačajo tudi nekateri zamudniki, okoli .70.000 Din — kakor lansko lelo. Cuje so, da tudi uradniki OUZD pridno nabirajo med seboj prispevke za »Pomožno akcijo«. Prosimo tudi drugo uradniSlvo, da priredi v svojem krogu jednake zbirke. Vsak naj da nekaj po svoji možnosti, tudi najmanjši dar je dobro došel. 0 Darujte staro obleko za »Pomožno akcijo«. Kdor ne more darovali v denarju, naj daruje staro obleko, perilo in obutev. Drobna dopisnica, tefe-fonično ali ustno obvestilo mestnemu socialno-poli-tičnemu uradu zadostuje. Urad bo čimpreje poslal mestnega uslužbenca, da prevzame darovano. Če bi se prevzem nekaj dni zakasnil, potrpite, ker je vse mes'110 uslužbenslvo napreženo do skrajnosti. © Ptički v liceju. Drušlvo za varstvo plic pevk nam priredi v božičnih praznikih izredno lepo razstavo iu tekmo kanarčkov žlahtnih vrvivcev, ter bo pelje najboljših pevcev prenašala Ljubljanska radijo postaja na božič popoldne ob 15. Na Štefanovo ob istem času bo pa imel predavanje o reji, boleznih, pelju in negi kanaičkov sploh. Kdor pa želi vedeli kaj in kako poje njegov kanarček ga lahko prinese za časa razstave v licej, kjer bo ptičke ocenjeval za to določen strokovnjak, proti odškodnini 10 Din — Društvo za varstvo ptic pevk v Ljubljani. Preskrbite se za praznike iz novo došle zaloge Automat buffetu ,DA]-DAM' nn Aleksandrovi cesti 4 PRISTNA n IZR0RNA na razstavi v Bruslju odl kovana ViNA na izkušene.jSib Štajerskih producentov in graščin po Izredno NIZKIH CENAH. Postrežemo ludi na d m! — Kličite telefon 23-08! © Nove stavbne prijavo. Kakor sedaj kaže, ne obljublja stavbna sezona v prihodnjem letu prav nič prida. Le malo stavbnih prijav je bilo dosedaj vloženih, niti od daleč pn ne toliko, kakor lani do božiča. Zadnje dni sta bili vloženi dve stavbni prijavi. Ob Zeleni poli v Trnovem namerava zgraditi trgovka in posestnica Marija Rupnikova enonad-slropno hišo. Rupnikova je pred kratkim prodala ' svoio hišo v Gerbičevi ulici gospej Amaliji Černe- Naj si blagovoli ogledati veliko zalogo domskih in otroških plaščev, vs tkovr8lnega zimskega perila, kravat, rokavic, nogavic itd. itd. v slaroznani domači trgovini Ign. Žargi - Sv. Petra cesta 11 © Prijet ponevcrjevalec. Ljubljanska policija ie aretirala nekega .I. K., proti kateremu je bila v.lot žena ovadba, da jo poneveril neki lesni tvrdki »a Štajerskem okoli 20.000 Din. Preiskava je še v teku. Naznanilo. Slavnemu občinstvu sporočamo, da jc konzorcij izvoščkov s konjsko vprego znatno znižal pogrebne vožnje. Za vožnjo v mestnem po-meriju se računa 50 Din. — Naročila sprejemata: Alojzij Plnntarič, Ljubljana Vil. Aljaževa cesta 8 in MIlan Pukelstein, Ljubljana, fcnbjek SI. II. © Pumparre, obleke, trcnchcoat najceneje: A. Pro»ker. Sv. Petra cesta 11. © Kemično čisli obleke Simone, Kolodvorska ulica št. N. © D.miske nogavice, volnene, volna svila volna flor in otroške, trpežno ima tvrdka Miloš Karničnlk. Stari trg 8. Teokarovič Prvovrstno sukno! Največja izbora! Tovarna prodaja lastne izdelke: v megazinu Ljubljana, Gradišče 4 v Marib« ru po zastopniku gosp. Št. Šlibar, Prečna ulica 6 Vesele božične ?razn ( 84 dnevih v svojo rojstno vas. Prehodil je 1484 km. Preživljal se je samo od tega, kar so mu dobri ljudje dali. Najbolj vljudni so bili Slovaki in Avstrijci, dočim so bili Madžari jako osorni z njim. Vsled dolge hoje so mu noge poginoma zatekle. Povsod vlada šte večja draginja in brezposelnost. Vesel je bil, ko je po kratkem počitku dobil takoj delo v Ljubljani. Ker je dober tesar, ga je vzel v službo g. ing. Dukič. VSAKA. >IM>1* PvJlEA M* »ATINT.«. OCiRAd ^Jako isngfzcLa ^)TXXDX pri na.kupu 'T. IN ZNAMKO S PRAVIM SIDOIOM ČlŠČENI PREDMETI IZ VSAKOVRSTNIH KOVIN DOBIJO NAJVEČ JI S J A J ! I MALO KOLIČINO SIDOLA OČISTITE OKNA IN 7IKAIA HITRO IN BREZ TRUDA DOMAČI IZDELEK Da bo še bolj jasno! V >Jutru od 17. t. m. odgovarja bivši pred- vpokojitvj [Mi 10 lel tajnik posojilnice v Rušah. V sredo so ga prepeljali radi nevarne bolezni v mariliorsko bolnišnico, drugo jutro je tulil izdihnil. Pogreb ho v soboto. Fotoamalerji! Kar danes lahko storite, ne odlašajte zn jutri. Pridite, da se prepričale o iz.heri in cenah (otoanaralov, kakor ludi ostalih potrebščin DtlOOKHI|A „ADHI|A" Mr. Ph. S. llorčič Ljubljana še'enburgova Osebne vesli — Promocija. Na zagrebški medicinski fakultet: jc bil dne 22 dec. proinoviran nu čast doktorju vsega zdravilstva pispod Janez Schrott, redni član JK.M) Danice, iskreno čestitamo. Komiinskn odlikovanje. Romunski konzul v Ljubljani ing. Milo Jelačin je prejel visoko odlikovanje romunske krone. Odlikovanje mu je izročil romunski zunanji minister Titulescu osebno, ko je bil na [>otu od konference male antante iz Belgrada v Ženevo skozi Ljubljano, v kateri je prebil nekaj ur. Odliknvan /a 40-letno službovanje. Iz. Raj-henburga: Ob lO-lelnici službovanja kol občinski redar je bil odlikovan z zlato kolajno za državljanske zasluge Jožef Krevelj. posestnik in tržan trga Rajhenburg. Čestitamo. Iz linančne službe. Napredovali so: za dav-karja v 8. pol. skupini Snabl Stanko pri davčni upravi v Višnji gori; za p možne davkarje v 9. pol. skupini: Mlakar Viktor pri davčni upravi v Slovenski Bistrici. Šlular Alojzij v Kranju. HreSčak Viljem v Šmarju pri Jelšah, Voljč Štefan v Ljubljani okolica in Fabič Stanko v Murski Soboti. . Spremembe v železniški službi. Premeščeni so zvaničniki L kategorije: Kordin Avgust. Tako izq!eda skala aparata 6 + ] Elektro-dirr maki zvočnik Dovršen sprejem \seh evropskih post de Pol, Peter Grahovec, Mbert Ofncr, Hajko Paulin. Ferdinand Repaš, lovro Hribar in Mihael Gutinnn; rez. topniška kapela nn I. rnzr. Dragotin Griinhiit in Ferdo iMotvetia izb rn daril za Božič po konkurenčnih cenah dobite v DR0GOHII »A9R1JA« Mr Ph. S Bon ič. LJUBLJANA, šclenburgovn ul. 1 ------- ^ Križmnnič; rez. Konjeniški kap. I. razr. Aleksander Jnrolitnck: rez. inž. kap. I. ru/r. Stanko Turudija; rez- san. kapetani I. razr. dr. Franjo /niegač. dr- Branko Bogulič, dr. Vladimir Vereš, dr. Rudolf Borovski in dr. Fran Protinsperger; re.z. lekarniška kapetann I. razr. Dragotin It ihte in Franjo Vanek; rez. peh. kap. II. razr, Frnnjo Kolini; rez. topni:ki k up- II. razr. Dragotin Pum; rez. konieiiišk. kap. II. razr. Božidar GraoVec; rez. san. kupolami II. razr. dr. Vitim Vrkljan iu dr. Mirko Lendvaj; rez. lekarniški kup- II. razr Jurij Klarner, rez. pehotni poročniki Franjo štigtic, Peter Grba, Branko Grhn, Ugodna prilika! Vsled okazijske odprodaje nudi cenj. damam konfekcijska tvrdka Drago Gorup & Co. - Ljubljana MIKLOŠIČEVA CESTA 16-1. nad. po znatno znižanih cenali elegantne zimske plašte in obleke Ljubljana glav. kol. v prometno koinercijulni oddelek direkcije. Žagar Janez. Rakek v Ljubljano dol. kol.. Istenič Viktor, Breg na Savo, Siljan Josip, Slov. Bistrica na Breg, Accetto Alojzij, Jesenice v Ljubljano glav. kol.. Kranjc Anton. Jesenice nn Rakek, zvaničniki II. kategorije: Samarin Jožef. Zalog na Rakek. Vlurvin Alojzij, Riijhenburg v Videni Krško, /vab Stanislav, Tcz.no v Maribor glav. kol., Vidic Janez. Ljubljana gor. kol- v Kranj. Grzctič Rudolf. Rakek na Jesenice, Mlakar Jurij. Maribor glav. kol. na Pragersko, Ornik Adolf, Pragersko v Maribor glav. kol.. Lužnik Matiju. Grosuplje v Cušperk. Služitelj: Jerič Franc, Tezno na Pragersko. Prometni izpit so napravili: uradniški pripravniki: Orlov Viktor, prometno komerci-j e I n i oddelek, Knvšek Janez, progovna sckcijn Ljubljana gor. 'Iol. proga. in/. Sluga Janez, radbeir oddelek, inž. Polurni Gojmir. kurilnica ..juhi jo na II gor. kol-, uradnik IX. položajne skupine: Outrata Drago, strojni oddelek, dnevničar ja: Miklič Fedor. škofja Ioka. Flego Jožef. kurilnica Ljubljana 11. gor. kol Brzojavni signalni izpit: uradniški priptiivn.k: Gojnič l)o-, broslav, Videm Krško, zviiničnik 1. kategorije: i Žabkar Karel, Velenje. Zn brzojaven: zvaničnik 1. kategorijo: Kocjan Vinko. Cakovec. f.j Velika izbira radioaparatov, gramofonov plošč, smučarske onreme. smuči, čevljev, obleke itd. pri „Tehnik" Josip Baniai LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št 20 Obiščite nas brezobvcz.no. Naročila po pošti se izvršijo točno in takoj. Vladimir Riger in Rudolf Rechnitz; rez. topniški poročnik Fridrich Poln k: rez. san. fioroč-nik dr. Edo Stoli; rez lekarniški poročnik Peter Tore; rez. nižji voj. uradnik III. razr. ekon. stroke Emil Fišer; rez. poročnik fregate Ivan Gržnlj: bančni uradnik Alojzij Bihcr in industrijalec Kdo Jakovec; /. zlato kolajno zn vestno vršenje službe inženjerski poročnik Rudolf llomšnk in inženjerski podporočnik llitgon FoJ-majer ter s srebrno kolajno za vestno vršenje službe inž. narednik-dijak Mihael Kurnik. namesto posebnih daril nudi .DAJ-DAM* za poloviCno ccno v Bruslju odlikovana vina v buteljkah po Din 15*- — Pri ljudeh, ki so pobiti, utrujeni, nesposobni za delo, povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica prosto kroženje krvi in zviša zmožnost za misli in delo. Vodilni kliniki dokazujejo, da je Franz-Josef« voda odlične vrednosti kot sredstvo za odprtje črev pri duševnih delavcih, slaboživčnih in ženskah. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Poizvedovanlo Dotičnik, ki je dne 20. f. m. v uradnih prostorih tuk. zemljiške knjige pomotoma odnese! spise, opremljene s štampiljo advokatske oisarne drja. Š., naj jih blagovoli vrniti ♦ Stran 8. ►ST OVFNTC«. dne 24. decembra 1012. Stev. 201. ZIMSKE SUKNJE črne in v modnih barvah ter najboljše double sukno v veliki izbiri po priznano nizkih cenah pri Urjtgo Sehvvait ♦ Lfubl »na I Ofjale cesfi — PRIHODNJA ŠTEVILKA »SLOVENCA« izide > .sred«, dne 2S. decembru. — V torek, dne 27. decembra izide »Ponedeljski Slovenec«. Vesele božične praznike in vso srečo » no-vem letu voščijo vsem svojim prijateljem Janez Brod ar, Ivan š tre i 11 in Anton Umnik, bivši slovenski poslanci, ki se nahajajo sedaj v Belgradu. — Slomškova družba bo imela svoje božično zborovanje v torek, dne 21. decembra t. 1. Spored: t. Ob pol 9 bo sv. maša v frančiškanski cerkvi za se med letom umrle člane. 2. Po sv. maši zboro-nje v unionski beli dvorani, a) Predavanje Stanka Gogale: Moralna plat denuncijanstva; M. Očakar: Sesti kon jres za novo vzgojo. 3. Raz-derosti. K obilni udeležbi vabi odbor. — Prosvetnim društvom in vsem podeželskim .Irosn naznanjam, da sprejemam slikanje vseh rst kulis za gledališke odre po najnižj h cenah, i Delo solidno. Naslov: Vombergar Jernej, slikarski mo;ster, pošta Cerklje pri Kranju. — Najlepša igra za božični čas so gotovo Tim-inermansovi Trije kralji . Izšli so v zbirki ljudskih igor. Knjigo naročile pri Prosvetni zvezi v Ljubljani. Miklošičeva 3. Cena je izredno nizka. Samo 12 Din. — Nnšu zvezda«, glasilo dijaških kongre-ganistov- Božična šievilka tegu lepega dija. I škega lista jc bogata in mlada. Pred vsem so zgoščeni in sodobni članki Kristus Kralj«, I >Naše liturgično življenje« 111 »O/.nnuiam vam veliko vesoljec. Vmes so tople pesmi, prizor »Sveta noč \ zvoniku«, Božično hrepenenje najmlajših« itd. Končala se ie ludi lepa \VVisor-ievu z godi hi »Alfredovu skrivnost«. — Slede končno za slehernega človek 1 zanimiva /u-gluvju: Kongregucijsk'1 obzornik, Na |>oiili ljubezni, Povsod Boga... List. ki iz njega dehti čista mladost, toplo priporočamo. — šašelj I.: /.iuili v slovenskih pregovoilli in rekih. Novo mesto 1932- Založil pisatelj. Natisnil in p roda ju j. Krajec nasl. \ Novem mestu, dobi sc tildi s Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Naš neuirudljivi zbiiivec in /n-pisovuvec narodnega blaga L šašelj je zn božič i/.dal 48 str. obsegujočo knjižico pregovorov iu rekov o živalih. Ker pri nas doslej še nimamo podobne zbirke, človek z veseljem seže jk> novem delcu. /Listi še, kdor ve, kako težavno je takšno delo. Na vsak način moramo priznati šnšlju mnogo vestnega truda, ki ga je imel s to /bilko, in le obžalujemo, du je no nekaterih mestih precej nepopolna, /.obeleženi so skoraj \si belokranjski reki, večina dolenjskih. manjka pa mnogo pregovorov i/, drugih .slovenskih krajev. I'o se im je zdelo potrebno omeniti, da se enakih pomanjkljivosti obvarujemo pri izda ji v st-Ii slovenskih pregovorov, ki jo bomo menda tudi v kratkem dobili, ki juh temu je knjižica, ki stane 5 Din. priporočljiva v prvi ■vrsti za društvene knjižlrce in vsak jo bo s haskom prebral- j. g. — Književne novosti: Odmevi rdeče zemlje. Po pismih iz Amerike priredil Miran Jarc. s slikani' opremil Božidar Ja.kac. I. del (Kosmos), Din 100; Novo mesto, roman, spisal Miran Jarc (Zbirka domačih pisateljev), vezano Din 55; Luč z gora, iz življenja mladega fanta, nevezana Din 15. vezana Din 22; Mati skrb, roman, spisal H. Sudermann, poslovenil Mirko Javornik. nevezana Din 26. vez. Din 40; Kriza Ljubljanskega zvona«, uredil Fr. Albrecht, Din lo (Odgovor Otonu Zupančiču); Tolstoj, Peter Veliki — Moskva, roman, vez. Din 100; ftuklje. Sodobniki, mali in veliki, vez. Din SO (nadaljevat n.jeg 'Vega dela: Tz mojih s;e>niinov, trije zvezki po Din 70); Ocvirk, Daritev, pesnitev, Din 22; Marx. Kapital.'vez. Din 80; Ribičič. Miklavževa noč, mladinska kniga, Din 30; Cajazzi, Kristusov mladec, življenje Pierre G. Frassatija, broš. Din 25 vez. Din 30: Križanovska, Moč preteklosti, roman, TI. iz laja, Din 30: Suchy. Staroindij-ske pravljice, vez. v platno Din 38. relo platno Din 42; Zupane. Belokranjske pripovedke, Din 16; Zabret. Sv. zakon, vrelec življenja, Din 20; Komanova Matica, Slike. zgodbe. šale. vse za naše male. Din 40; Wcnig. Živalce in roparji, knjiga pravljic, broš. Di.n 20, vez. Din 30. Vse te knjige ima v zalogi Jugoslovanska knjiciuna v Ljubljani. — Požar pri Polhovem grad u. V četrtek zvečer je okoli osmih zopet izbruhnili požar pri Blažu Dolencu, posestniku v l> »lenji vasi 3, ter uničil dvojni kozolec s podom. Druga poslopja niso bila v nevarnosti. Skoda je precejšnja in je delno krita 7, zavarovalnino. Kako je požar nastal, ni znano. Upati je pa, da bodo naši budni orožniki kmalu požigalcu na sledu. — 1'rosveina društva in gledališki odri, lci so pridržali na ogled jim poslane izivode igre »Voda« in ki so prejeli naročene izvode iste, prosimo, da čimprej poravnajo tozadevne račune, da nam na ta način prihranijo stroške opomina. — Obenem naznanjamo društvom, da izide v nekoliko dneh drugo dramsko delo istega avtorja (Vombergarja): »Vrnitev«. Igra jo v gotovih ozirih lažja za uprizoritev kot »Vodav, ker zahteva manj igravcev (10 oseb) in je zelo primerna za božični ali postni čas! Zahteva tudi le dvojno scenerijo (sobo in pokrajino). Ker uvnogu društva ne pazijo na to, da bi knjigo res vrnila nepoškodovano, te igre ne bomo pošiljali na ogled. Pogoji za nje uprizoritev pa so isti kot za »Vodo (velki odri šest knjig, ostali Miri, mali in revni o.Iri tri; s lem so društva tudi oproščena avtorske taivtjeine). Naroča se istotam kol -Voda : pri založbi Misijonske tiskarne Groblje-Demžale, pri Prosvetni zvezi v Ljubljani ali pri avtorju (Jože Vombergar, Ljubljana, Celovška 14). — Vsa društva iu odre opozarjamo ua predstave veseloigre Voda? v Narodnem gledališču v Ljubljani, kjer si jo lahko ogledajo kot vzorec za svoje prireditve, zlasti, ker jo bodo nekajkrat i v prizor iii tudi ob nedeljah popoldne. — Samski tečaji SSK Maratona v liimskem vrelcu se odložijo do prvega snega. Pričetek bo pravočasno objavljen v dnevnem časopisju. — Tudi > inozemstvu uspeh. Tovarna Jos. Reich se že 87 let bnvi s kemičnim čiščenjem in barvanjem oblek ter pranjem in svetlolikanjem perila, številni naročniki so z delom tovarne jako zadovoljni. Skoro petdeset uslužbencev opravlja neprestano z mrzlično naglico in največjo ualanč nosijo svoje delo. Vse vrline tovarno Jo.s. Reich je spoznala mednarodna komisija strokovnjakov v Bruslju, kjer je na podlagi fotografij iu opisov vseh sorodnih podjetij odlikovala ravno našo tovarno .los. Reich z veliko oceno, zlato kolajno iu diplomo. — Ohranimo naše običaje! Ni ga praznika, ki bi bil združen s toliko lepimi in pristno slovenskimi običaji, kakor je božič. Še človek, ki ob svojem delu in skrbeh — danes tu li često v ne-delu — ne ve, kje se ga glava drži, se oddahne, ko se spomni svoje mlad sti iu prelepih prizorov, ki jih je doživel o božičnem času. To, ob čemer je uživala otroška duša. je še vedno zdravilo za skrbi polno srce cd raslega. Na ž.a'ost se naši pristni običaji v mestih vedno bolj pozabljajo, na deželi pa žive še naprej. čeprav nekoliko bolj skrito. Prav zadnji čas je. da se pobripanio za le običaje in jih na novo odkrijemo meščanstvu, ki je že zdavnaj pozabilo nanje. Prav posnbno in hvaležno pot za dosego tega lepega namena je ubrala drogerija Gregorič v Ljubljani, ki je razpisala kar 12 lepih nagrad za najlepše in najbolj zanimive fotografije pristnih slovenskih običajev od Miklavža do sv. Treh kraljev. Natečaja se lahko udeleži vsak fotograf-ania-ter. Ker je pri nas že toliko ljubiteljev čruo-bele umetnosti, lahko upamo, da se bo do 31. januarja nabralo v uredništvu : Folo-amaterja«, v katerem je razpisan nate/aj. mnogo lepih in zanimivih slik naših slovenskih običajev. Prva nagrada je umetniško izdelana spominska kolajna, drugih enajst nagrad pa je v fotografskem blagu. Prepričani smo, da bo natečaj zbral toliko slik. da bo mogoče izdelali lepo serijo diapozitivov naših božičnih običajev, |>o katerih bodo z veseljem posegla naša prosvetna društva in tako vodila svoje člane nazaj slovenskim običajem. * • ■ • s. < Ct uzrols ti ie znan, ne koš dalfflo bolan. To je glavno pravilo zdravilne umetnosti, temu se pa pridružuje pregovor: »Ce se bolezen pojavi, povprašaj najprej kaj želodec pravi«, kajti kakor pričajo tisočletna opazovanja je želodec največkrat izhodišče ludi takih bolezenskih pojavov, ki so /.a neveščo oko videti brez vsuk P!aninka-čaj-Bahovec«. Skoro ni mesta v naši državi, kjer nc bi ga poznali in zelo malo je takih sredstev, ki bi si v lako kratkem času pridobili toliko priznanj. Uporablja se proti različnim prebavnim in Selodčnim motnjam, za čiščenje krvi in /bolišanje krvnej?a toka, proti motnjam v jetrih, ledvicah in črevah. Deluje popolnoma naravno in blagodeino, lako. da ga lahko tudi občutljive o«e-be prenašajo. Planinka čaj proizvaia lekarnar L, Bahovec v Ljubljani. Poznajo ga tudi že v sosednih državah kakor tudi v prekmorskih krajih. — Lepa pozor«'ort vsnkela veseli; izkazali jo hodete, ako podarite kavo Hag v krasni' božični dozi. K ava Hag je izbornega okusa, prosta kofeina in zato popolnoma neškodljiva In kako se kava Hag šeie v prazniški opremi ler>o predstavlja! — Najboljše darilo k Božiču je zdrava, prava zrnata Hag-kava. Z najmodernejšimi aparati opremljen zobni atelje dentista Bant Boessra sa nahaja odslej — Zg. 5iška, Celovška cesta 751. Tramvajska postaja: mitnica — v hiši gostilne Pri Kmetu«. — Telefon 23-75. — Postaja: mitnica. Ordinira od 9 do 1 in od 3 pop. do pol 7 zv. Na željo tudi izven navedenega časa. — Zanimiv pojav je priznanje naših gospodinj onemu, katerega so ljubile žc njihove babice in matere, in katerega tudi one same ljubijo. To ni konzervativnost ampak priznanje, ki je pre-! šlo v njihovo kri. To se opaža n. pr. pri sredstvu za čiščenje >Si'.lol«, ki se v vsakem gospodinjstvu rabi za čiščenje vseh kovinskih predmetov, zrcal in oken. Sir'ol ie postal tekom časa zanesljivo sre.dstvn. ki ie obenem Ludi naš domač proizvod — Cenj. čitatelje opozarjamo na današnji oglas, Slovenska kuhinja v Belgradu. — Da si nabavile Dlt. ČEU\FA0V POSLOVNI KOLEDAR je sedaj zadnji čas, zaloga so krii. — Din HO.— v trgovinah. Posode nimate. Centralna vinurnu Vum nudi vino v svoji posodi najugodneje. Sililo poceni 111 jako dobri plašči konfekcija Avgust Iglič. Ljubljana. Tavčarjeva 3. — Umetno in trgovsko vrtnarstvo Ivan Čeh. Ljuhljuna VIL. Gasilska 14, se priporoča za nagrobne in jubilejne vence po najnižjih celin h. — Neveste! Gospodinje! Kuhinjsko posodo in porcelan, le solidno blago, kupite najugodneje pri »Jeklo«, Stari trg. Jesenice I/ tovarne. Tc dni so pričeli s podiranjem splošno znane trafike pri Ančki« na Cankarjevi cestC. Na tej cesti sta bili letos odstranjeni tudi dve stanovanjski hiši in baraka dveh branjevcev. Vsi ti objekti so stali v območju tovarne in so se morali umakniti racionalizaciji obratu. — V obratu samem so v teku pripruve z.a podaljšanje livarne, v mrzli valjar ni pa se. vrši velika modernizacija naprav. Delavci žične valjamo zahtevajo izboljšanje akordu, u tovarna se temu protivi. V mrzli valja mi pa vsiljuje tovarna nov akord, a se tem 11 delavci protlvijo. Spori Zima je ta! B"!a zaenkrat še ni, toda led že imamo. Zadnji mraz i>o za praznike omogočil vsaj enemu delu prijateljev zimskega športa, uživati krasote zime. Led, na njem pa stotine mladine, lo bo žal letos prvi pečat zime. iPo mestu, kamorkoli stopiš, naletiš na vesele obraze, ki prenašajo iz trgovin v svojo domove tisto ljubljeno orodje, ki priredi človeku toliko radosti. Smuči nosijo domov, in v mislih doživljajo tisoči vse tiste radosti, ki jih bodo deležni, ko pokrije bela snežena odeja livade in strma pobočja našega gorovja. Zima s svojo neizrečeno lepolo, omogoči vsem tihim prijateljem športa, da postanejo sami športniki. Od tolikih športnih jianog, ki služijo človeku v okrepitev zdravja in mišičevja, ki dvigajo borbenost, je narava sama vsakomur omogočila, da postane aktiven športnik. Narava, ustvarjena od Vseganiogočnega, nudi vsakomur tudi v športu to, kar je drugače prihranjeno samo za gotove ljudi. Plavanje poleti in smučanje pozimi, lo sta dve panogi, ki so prav za vsakogar. Velika je že armada teh, ki poleti polnijo obrežja naših rek in potokov, po zimi pa požive drugače tiha pobočja našega gorovja. Toda zopet novi vstopajo v lo armado, ki bo počasi zajela vse plasti naroda. Slovenci prednjnčimo v dveh športnih panogah, ki sta v najožji zvezi z naravo. Na lo smo jionosni; kajti to je jamstvo, da smo zdrav in močan narod Plavanje in smučanje bosta postala naš narodni spori. Kako smo še pred leti z zavistjo v srcu gledali slike in pod njimi naslove: .Mesta na smučeh. Te slike so bile iz Norveške, kjer vsako nedeljo prepeljejo vlaki sto tisoče prijateljev smučanja iz mest v bož.jo naravo. Ni več daleč čas, ko ho tako tudi pri nas. Vsi tisti, ki sedaj prenašajo s takim veseljem svoje »dilce« iz raznih trgovin domov, in pa vedno večje število onih, ki še vstopajo, so najboljša garancija, da bo smučarska armada zajela ves narod, še predno je nastopil mraz, so se napolnile telovadnice z onimi, ki že znajo smučati, pa so se hoteli pred zimo temeljito pripraviti na smučanje. Gimnastika, ponekod celo smučanje po »suhem«, je bila že letos parola tisočev. Sicer ti lisoči ne bodo nič boljše smučali radi teh gimnastičnili vaj, toda njihovo mišičevje je pripravljeno za delo. Svoje telo so privadili že v telovadnicah. Ko se bodo preselili, kadar zapade sneg iz telovadnic na bele poljane, jim njihova »bela kri ne bo delala talcih preglavic ko lani. Telemarkl, ki so jih pametni ljudje upeljali v smučarsko tehniko radi varnosti drevja in kristjanijr-. pa še dosti takih stvari, bodo šle dosti lažje. Zima je tu, le sneg še ni dobil uvozno dovoljenje v nižave Kakor hitro je dobi, se prične veselje. za katerega vedo le oni, ki so že v vrstah smučarske armade. Nogometni tekmi med Ilirijo iu zagrebško Viktorijo, ki bi se imeli vršili o božičnih praznikih, sla odpovedani, kor je igrišče v preveč slabem stanju \ Ko je tri mesece po Oznanjenju zapadel sneg o planinah, ko so napovedovale o Jeruzalemu prižgane grmade praznik tempeljskega posvečen ja, in se je pričelo ljudsko štetje, sta odšla o Betlehem, Naporna je bila zimska pot preko gorovja. Sneg, ki se je tajal na solncu, je še vedno ležal v dolinah, in na cesti so stale mlake. Mirijam je jahala osla, in Jožef je šel zraven. Včasih je stopal osliček s kopitom neprevidno v mlako in z blatom poškropijal Mirijamino obleko. Bila je zelo utrujena, a ni marala počivati, temveč hitela naprej, ker je vedela, da bo kmalu prišla njena ura. Pozno zvečer, ko so že prižigali ljudje luči po hišah, sta dospela v Betlehem, a nista dobila nobenega prostora o prenočišču, ker je potovalo toliko romarjev v Jeruzalem na praznik. Povsod, kjerkoli sta trkala in prosila, da bi ju prenočili, so so jima odgovarjali: >Vse zasedeno!* Stari pastir je šel mimo in videl, da sta obstala pred zaklenjenimi vrati prenočišča, kjer so ju surovo odslovili. Usmilil se ju je in odpeljal pod milo nebo, kjer je imel v neki votlini ovčji hlev. Tu je rodila Mirijam svojega Sina, Ga povila v plenice in položila o jasli. Telica je stopila k jaslim, stegnila gobec k Detetu, Ga nepremično gledala s krotkim očesom in ogrevala s toplo sapo, ker je bilo med skalovjem hladno. Tudi osliček je prišel, a ne ta, ki je peljal Mirijam, temveč drugi, domači. Tudi ta je Dete pogledal z razumnim očesom, in ta pogled je bil razumljivejši od neštevilnih človeških oči, kot da bi že vedel o Njem ose, česar še niso vedeli ljudje. In med Iz knjige Dimitrija Merežhovshegat Jezus nepoznani (1932) ki je spala v oddaljenem kotu votline. Mati se je zbudila, vzela Dete in Ga pričela dojiti. Ko so se Jožef, t elica in osel ozrli proti Njima, so zagledali sredi temne votline dva solnea. ★ Prav v tistem kraju so pastirji prenočevali pod milim nebom in bili na nočni straži pri svoji čredi. Dva sta sedela ob ognju, a vsi ostali so spali. Noč je bila hladna, slana je pobelila kamne in travo. A stari ded in mali vnuk, pokrita z ovčjimi kožami, sta se stisnila med dva velika ovčarska psa in spala na goli zemlji kakor v topli postelji. ločno opolnoči se je deček zbudil, pogledal nebo in videl, da žarijo zvezde tako sijajno in blizu kakor nikoli. Postajale so vedno sijajne j še in bližje ter se nenadno vsule z ru'ba na zemljo kakor sneženi kosmiči. Deček je zakričal, pričel buditi starega, in vsi pastirji so se zganili. Ognjena burja je letela proti njim. In glej, angel Gospodov je pristopil k njim in svetloba Gospodova jih je osvetila, in silno so se prestrašili. Angel jim je rekel: »Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje: našli boste Dete, v plenice povito in v jasli položeno. /n v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili: >Slava Bogu na višavah, in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji.* In ko so Angeli odšli od njih v nebesa, so rekli pastirji drug drugemu: >Pojdirno torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in nam je oznanil Gospod.< obema, krotko telico in razumnim oslom, je stal kot tretji Jožef, najbolj krotek in Jn go poUeknili in se poklonili dvema Solncenm v temni votlini - Sinu in Materi razumen mož izmed vseh ljudi na zemlji. /n ^^ ^ pj.m ^ fjfl.// Man>< jQŽefa f)(>fe R polnieno Dete v jaslih je zaplakalo. Osel je privzdignil dolga ušesa kot da bi poslušal. Slava Sinu, ki je bil rojeni Telica je zamukala, kot da bi odgovarjala mati svojemu otroku. Jožef je stopil Slava Materi, ki Ga je rodilal k Detetu, Ga vzel v naročje tako varno kakor prime berač dragulj in nesel Materi, Amen. Likovič Joža: Hlap ca Tomaža s v? t i večer Poldan je odzvonilo. Zvon se je še enkrat zganil, nato je pa onemel v mrzlih linah, da se pripravi za božično oznanilo. Še eno uro smo navezani na neprijazne pisarniške prostore, ki jih polagoma zajema tišina, polna pričakovanja in radosti. Peč gori z veselim prasketanjem, sedaj bo tudi ona dva dui počivala in praznovala... Hrenova ulica se je zgodaj izpraznila. Mlekarice so že davno raznesle mleko in se le malo časa zadržale koncem tesne ulice. Danes je bil pomenak kratek in nekoliko manj zanimiv; vsem se je mudilo domov, proti Rudniku, na Hauptmauco in še dalje, da izvrše poslednje priprave za skromno božicevanje. Kdor je imel opravek v uradu, se je požuril in kmalu zapustil sobane z mrkimi obrazi, katere bo morda tudi razjasnila miloba nocojšnjega večera. Otroci so se porazgubili z ulice, v podstrešnih sobicah iu zakotnih prostorih čemijo tn pričakujejo. Dvojica golobov se je še enkrat spreletela okoli zvonika šentjakobske cerkve; nad gradom je zakrilila lačna druž na vran in se poskrila v razkopanib linah. Končno se je vse potajilo, ostalo je le sivo nebo, šop brzojavnih žic, ki se pleto' preko nizkih streh, vse črne in mrzle. Včasih prileti drobna sne-iinka, zapiska tanek veter, pa zopet belina, neizmerna belina, ki pokriva zemljo in naša srca... Še malo polrpljenja, pa bomo zapustili pisarne z zaprašenimi policami, porumenelimi spisi in vso tisto nevšečnostjo, ki se ji pravi pisarniški duh. Tipka-rlce so prišle v nedeljskih oblekah; gotovo se je nasedlo že nekaj prazničnosti v njihova srca. Sluga je bolj zgodaj odnesel izgotovljeno delo; že smo si voščili vesele praznike in podali roke. Cas prihaja, v tovarni piska delopust. Odložil sem spise in za hip prijetno zasanjal. Kdo ne bi pr sluhnil? Soj so ravno trenotki pred prazniki najlepši; vse se pripravlja, dn jih čim lepše preživi. Nerodno trkanje me nenadoma predrami. Kdo bi trkal tako pozno? Dvakrat, triOTatl Da bi gn ... Sredi lepih misli sem se zdrznil, tuj korak me je vrgel v sivo vsakdanjost. Ozrl sem se proti nepričakovanemu došlecu. Nadložen starček v pre- dolgi suknji se je stiskal med pečjo in vrati. V zadregi ni vedel, kam bi pogledal. S tresočo roko je šel v lase in preko oči, kakor bi si olrnil solzo; ne-zaupno je nameril korake proti meni. »Kaj pa želite, oče?« »GospodU je jecljaje pristopil siromašni mož. »Nocoj bo svet večer, ko bo našel vsak človek prijazen kotiček, da se bo vsaj malo odpočil. Le jaz ne vem, kje sem doma, kod bom počival. N'ikdo me noče poznati. Pravico iščem! Trije župani se me branijo in me pošiljajo od praga do praga. Saj ne prosim mnogo, le malo slame naj mi vržejo, da bo za te revne kosti. Srce je itak onemoglo in več ne čuti zaničevanja in zapostavljanja.« Starček je bil resnično zelo slab in zgaran, potreben tople nege in izdatne hrane. Ponudil sem mu stol, na k"terega se je težko spustil in odložil drenovo palico. Izvlekel je oguljeno poselsko knjižico in nekaj preležanih listin. »K vam so me poslali, da razsodite, kam sem pristojen, kdo bo gospodaril starim kostem, kdo mi bo lomil kruh ...« Sitarec se je naslonil na rob mize in nepremično zrl v pobledelo pisavo nn papirjih, ki jih je krčevito tiščal v rokah. Tako je nadaljeval--- Ko so zunaj peli svetonočni zvonovi, me je pred sedemdesetimi leti povila uboga mati, v solzah in bolesti, v skritem kotu, da ne bi zaznal široki svet za njen greh. Rila je dekla kakor stotero drugih; služila je na marofu pod Krimom, po barju... Lepo je govoril in vabil. Cim bolj je bila sirgana bajta, tem lažje je dobil delavca za mal denar. Včasih se je zndržaval do pomladi in se potikal v brezdelju. Tako je nnšel tudi mojo mater, ki je verjela njegovim sladkim obetom. Ko je prišel njen čas, da je spoznala in okusila gorie ter me rodila, jo je zapustil in prepustil sramoti. Kam je hotela sama z menoj? Dala me je na rejo k tnjim ljudem. Mnogo se je trudila in trpela, da je plačevala zame. Končno je onemogla in umrla. Ostal sem siromak. Ko sem nekoliko doraslel. so me vzeli v Kočenijo zn pnstirja. Tedaj sem najlepše živel. Kaj sem vedel zn bridkosti in težave! Spomladi so bile vse zarje moje. V Češmilju sem «e sladkal z medenim »vinčkom« in sanjaril z belimi ovčkami na nebu, ki so tekle čez Poknjišče bog ve kam. Vae me je razveseljevalo. Piščalka o sv. Vrbanu, pisana butara cvetno nedeljo, nov klobuk, ki mi ga je kupil gos]>odar za velikonočne praznike. Spal sem v linah nad hlevom; moj dom je bil košček tieba, ki se mi je smehljalo skozi zaprašeno okence. Najprijaznejše in najtoplejše pa je bilo v hlevu o božičnih dneh. Ko so se razbistrile zvezde zorničke, smo hodili k zlatim mašam. To so bila nepozabna jutra. V modrikastem luninem svitu so spale zasnežene smreke, nič se ni ganilo, samo zmrzal je prišla z lazov. Domov grede sem nabiral mah. ki sem ga rabil za jaslice; postavil sem jih vedno tako, da so se videle po vsem hlevu. Zdelo se mi ie. da se je še žival veselila tišine svetega večera. Čisto nalahko so sopli voli, konji so nehali hrzati, božja ljubezen se je dotaknila nevrednega stvarstva I Čez dolga leta so me prišteli med hlapce. Zvečer sem začel zahajati na vas, kjer sem prepeval in vriskal z ostalimi fanti, da se je odmev razgrinjal od Padeža do Vihrce, katero komaj doseže zelena strela. Tedaj sem bil močan, moral sem odriniti k vojrkom; ko sem jih odslužil, sem smel sesti za gospodarjevo mizo in med ostalo družino žlič;ti presni močnik. Odkazalj so mi celo svetlo kamro, kamor so preje spravljali žito in suho sadje... Oprostite, gospod, da vas zadržujem z malopomemhnimi spomini. Skoraj bom gotov! Tako so tedaj potekala lota in zime. Opešal sem in onemogel, žulji nn dlaneh so se začeli luščiti, delo mi je začelo leteti od rok. SJiljuP.il sem se, tudi oči so otrpnile. Komaj sem mogel še malo popaziti na živino. Zadnjič, ko so se zopet začele zornice. mi je odpovedni gijspodar: »Tomnž,! Drugam boš moral pogledati. Na Štefanovo pride nov hlapec, mlad in čvrst. Kumro boš moral izprazniti. Morda dobiš na občini kakšen kot za onemogle. Saj bi te rad še pridržal, loda rabim delavne roke ...« Milo se mi je storilo. Zdravje in moč sem pustil pri njem, koliko živine sem mu zredil, kol ko košov sena sem prenesel! Pospravil sem svoje stvari in jih odnesel v stelnik. šel sem na občino in potožil županu svoje težave. Nevolirn je pregledal moje papirje; s police je vzel debele zapiske in prelistaval od konca do kraja. Težavna zadeva, sem mislil in upal. Todn zmotil sem so. »Pojdi Ijakaj, kjer si bil rojen! V naših knjigah nisi zapisan,« ae je branil župan z obema rokama in mi učeno razlagal postave. Šel sem trkat dalje; odpiral in stiskal sem se za vrata kakor beraški pote-gon, ki prosi božjakov. Sramoval sem »e, kajti zvesto in pošteno sem služil. Toda moral sem daljel Suh sneg je naletaval, v očeh me je ščemela belina. Kmalu bi zgrešil gaz. Nihče me ni vprašal, kam sem namenjen, samo siničke so me spremljale in žalostno čivkale. Spraševal sem po županu. Pokazali so mi veliko gostilno s kamnito klopjo kraj vrat, kakor bi bila pripravljena prav za beraške ljudi, ki prosijo milosti in drobtin. Tam naj povprašam. Stopil sem v prostrano vežo, zadišalo je po prijetnem domovanju, vinu in svežem kruhu. Toda komaj sem otrkal sneg raz škornjev, že me je nagnala debela krčinarica: »Kar poberite se! Ka| mislite, da sedimo pri polnih mernikih suhega zlata? Komaj odpraviš enega, pa se pritepejo trije drugi. Samo daj in daj!« »Kaj pa bi ti rad? So te prazniki prignali k nam ?« »Tomaž sem t Moja mati je služila na marofu Kaj me ne poznate? V vnši občini sem rojen. Postaral sem se, ne morem več delati in služIti; nikoli vas nisem doslej nadlegoval. Pravijo, da bom dobil v vaši občini zasluženi kot. Nekaj sem si pritrgal od ust, hranilno knjižico vam prepustim, da ne bo nadlega ravno prevelika in usmiljenje zastonj.« »Prav nič te ne poznam,« se je pretegoval župan na pragu izbe. iz katere sem čili trkanje kozarcev Pokazal sem mu knjižico. Z debelim prstom je šel od pike do pike in odmajeval: »Tako, tako. Rojen ai bil že pri nas, toda tvoja rajnka mati, ki te Je dobila kar tako, je bila pristojna v ono občino... Tja boš moral...« Odvedel me je pred hišna vrala in kazal nekam čez Ljubljanico, kjer so samevale črne vrbe. Trkal sem v tretje. 7,ppet sem ponavljal svojo zetod-bo. Župan me je srdito gledal in zadirčno govoril: »Kjer si pustil zdravje in leta. tam naj te gledajo Se na starosti Nikoli te nisem videl tod. Seveda! Ko se mu godi dobro, pozabi na svoje kraje, na starost pa privleče domov kup revščine in prazne malho. Kam naj tc pa slisnem? Na preživnini jih imam že sedem, v hiralnici plačujemo zn neke ljudi, ki nam jih je vsilila oblast, češ, da so bili pred davnimi leti tukaj rojeni. Ne morem ti pomagati. mnm ta •SLOVENEC«. 291 Franc« SU.M: Sen ob Adriji Na stolpa sv. Marka (Geaezis) nem m na stolp v*. Marka, da (poznam obMČJe Venesie in bilo mi je, ko da gledam pod seboj vizijo iz pradavnine svetov, ko so je sredi tekočetf» kaosa prvič zgostila gmota in so v ue-uguaucin vrtenju nastajali drug za drugim svetovi, ki so se v eredobežnem teženju trgali od osnovnega jedra — Stika pod mano: Sam<5 voda in strehe in blato, ki s tetivo opro:Va objema vodč. S strehami takrat dam« moje oko zadovoljno boža obliko za obt&o in se omamlja od spoznanja možnosti, ki jih je večna volja položila v to čudovito sliko nastajanja »vetov? Saj menila ni človek nikjer glasneje odgovoril na božji ]>oziv »podvrzita si jo in gospo-dujtaU kakor tukaj 1 Zatopim se v mistiko beneSke ^jodovine: Ko ao »e sredi prveg'i tisočletja našega štetja vrata Italije po razpadu obrambne organizacije rimskega n .jm v.i.pi |.M ,mt,■ m' im - k ' '.z ujmmi*u « -j**«.-**!* knkor z želvami pokrite in z gostimi dimn ki naježene ploskve predstavljajo gmoto, ki je že dozorela do »tanja življenje porajajočih in življenje vzdriu-jočth svetov, smaragdno zelene, globoko sinje in bledikasto umazane vode pa so prvotni element, v katerem se gn !i to čudo porajanja svetov in v katerem »e zgoščena in zgoščujočn se gmota nevzdržno vrti in se neprestano presnavlja. Slika jiod mano mi kaži1 za večno vrtenje navito jadro osnovne gmote, mesto Benetke, za k- terim se po spiralnih potih kot sotekači vrte odtrgani in novi, šele trgajoči in oblikujoči se svetovi. Vsak trenutek pričakujem poroda novih svetov, novih oblik, novih so-vrtinov. — V jedru (>od mano se je osnovna gmota občutno woetila. Jasuo vidim napoto |>ero, Canal Grande, i katerim je neznana prasila navila to kolesje in ga pognala v nevzdržen tek. Kakor k hrbtenici ogromnega bitja se k temu nevzdržno pogan jnjočemu peresu stekajo vse notranje s le organizma v obliki poti in kanalov; tesno, podobno ograji hrbteničnih členov so se ga oprijele ograde stavb, v katerih nepregleden labirint razpade površje te gmote pri „blizjem pogledu. Nazorno izraža ustvarjajoče večno vrtanje nn-peto pero Canaln Grande, nazorno ti ga izr-žajo poti, po katerih se poganjajo za njim odtrgani kosi, miujši svetovi: Po vrsti se lovč za jedrom S. Giorgio, Giudecca, r. lagunami in predotočji proti jugu ln napadu, pas lagun pred Meslrami, Mnrano. Bo-rano, Torcello in I.ido. Nnzorno ti izraža vrtenje jedra, na katerem stojiš, v daljavi na severu zeleni obroč trdne zemlje in zadnjih lagun, ki je ves zabrisan v jasniwti svojih resničnih oblik in daje samo moten vtis pogleda iz drvečega vlaka na vrsto dreves, mimo katere se voz.iš. Vse se nevzdržno vrti okrog osi tega kolesi*, stolpa svetega Marka, odkoder gledam. V smaragdnem praelementu morja se vrši to ustvarjajoče vrtenje in vsak trenutek pričakujem, da se porodi nov kos življenja zmožne gmote, nov svet. Kakor vizija iz geneze se mi zdi poglod na Benetke o lepem »olnčnem popoldnevu, ko je nazornost zapadnih bregov zabrisana v svoji jasnosti in ves resnični, v svetlobi in senci kubično otipljivi svet neskončno jasno plava v brezbrežnem elementu morja. Kakor dih stvariteljske volje se nosi nad njim prtželjn po nastajanju in ustvarjanju in moje uho slrmč lovi besedo večnega božjega dejanja: iBodi trdina sredi vodč in loči vode od vode...« — Prevzet od veličine doznanja strmim in č.itam ■ dučiom, kakor je pisano v Pismu: »Trdino je Bog imenoval nebo... Bog pa je rekel: Zber6 naj se ^odč, ki so pod nebom, v en kraj in naj se prikaže suho. In zgodilo se je tako In suho je Bog imenoval zemljo, stoke voda pa je Imenoval morja. In Bog je videl, da je bilo dobro... In Bog je ustvaril človeka po svoji podobi; po podobi božii ga je ustvaril, moža in ženo ji je ustvaril. In Bog Ju Je blagoslovi! in je rekel: Naraščajta in množita se m polnita zemljo in podvržita Bt jo, in gospo-dujta... In Bog je pogledal vse, kar je bil naredil ln bilo je prav dobro. In bil je večer in bilo je Jutro šesti dan. Tedaj je bilo dodelano nebo in zemlja in vsa njuna lepota —< Prevzet od veličine doznanja strmini in se čudim in prebiram znova in ponavljam: »... podvr-Sita si jo ln gospodujta!« Ali ree doživljam večer tistega usodnega šestega dne in kakor Stvnrnikovo Kar nazaj se odpravi, če so te znali žuljiti in izrabljati, naj te gledajo še v starosti.« Ne vem, če je govoril župan pravično, vem le to, da se danes vsakdo brani reveža. Nazadnje sem potrkal v župnišču; duhovni gospod me je poklical k mizi, da sem se malo pogrel in podprl. Svetoval mi je, naj grem v Ljubljano, tam bodo razsodili, kam sem pristojen. Tako sem prišel k vam. Sedaj pa razsodite, kaj se vam zdi — — — Popisal sem njegovo zadevo in mu obljubil skorajšnjo rešitev, kakor pač zahtevajo predpisi. Vdov in dar in malo tolažbe je bilo vse, kor je mogel na jI i pri meni. Ves sključen je zapuščal pisarno, morda s prijetnim upanjem v srcu, da bo vendar našel pravico in ljubezen, morda s solzo v očeh. Dolgo sem zrl za njim, snežinke so se poredno lovile okoli njega ... Tak je bil ta sveti večer, ko je prišel k meni hlapec Tomaž. Kakor Kristus na svet, ki ga ni bolel poznati... imperija na stežaj odprla ravno na strani naše slovenske domovine in je vse bežilo pred uničujoč:m ognjem in mečem narodov s severa in od vzhoda, so se latinski begunci umaknili na nev.ibljivi in nestalni svet lagun, katere so tvorile od izliva Pada do izliva Soče element, ki je še kolebal med značajem celine in morja, svet. ki je deloma št1 danes v stanju kakor tisti dan, ko je Bog ukazal, naj se zber6 vodč, ki so pod nebom in naj se prikaže suho. _ y Proces te loč t ve se vrši tu še danes prav tako kakor se je vršil pred poldrugim tisočletjem, ko se je nanj umaknil človek brezdomec, da uresniči božji ukaz: Pod vrzi si jo in gospoduj! Laguno, ki je kolebala niokoravajoče,ga sinu prozorne, podajne tekočine in iz notranjščine oblikujočega zraka. V beneških in muranskih delavnicah doživlja popotnik čuda igrive iznajdljivosti, ko ti sapa, pognann skozi pihalnik v prozorno kapljo eteklevine, naraste kot milo mehur, ki se otrok z njim zabava; vsako poljubno obliko sprejme in jo spreminja po volji pi-halčevi od pravečne krogle do gibke, sloke živalice. Duša Benetk, prastvnrileljski nagib duha božjega, ki je plaval nad vodami, preden je oblikujoče posegel mednje, snuje tu še vedno kakor tisti prvi dan. Steklo in mozaik sta pristna otroka tegn miljeja. — Spoznavam in gledam: moje oko boža z ljubeznijo vsako obliko. Id se mu nudi in se opaja na resničnosti bližine in mamljivem videzu daljine. Gledam: kakor želve so gosto polegle pod mano hiše, z dimniki gosto naježene; v veselih vriskih kupol cerkva se sprošča ležka gmota pod solnce in trepetajoči zrak. Tam dalje pa nič kakor voda in zrak in laguna. Smaragdni pas na severu znani tuji drugi svet trdne zemljč. Od severovzhoda doli sledim potom beneške zgodovine: Gradež, Hera-cliana, Torcello, Murano — do križišča potov se-danie in pretekle beneške resničnosti otoka smrti sv. Mihaela med mestom steklarjev Muranom in mestom lepote Benetkami. Podobna Črni rakvl na veliki črni zibeli se ziblje samotna gondola od Fondamentov nuovih proti otoku mrtvih. Vidim jo, kako omahuje sedaj sem, sedaj tja kot da se poti boji, a jo nepremagljiva sila neprestano naravnava v njeno smer, pokopališki otok Sv. Mihaela, patrona v večnost se selečih duš. Z gondolo omahuje in sanja moja misel in zazre prikazen Boecklinovega »Otoka mrtvih« in njegovega čudovito privlačnega vzora, otočka Pontikonisija pri Krfu, mimo katerega sem pred letom presanjal najlepšo morsko pot. Ostro obzidan kakor trdnjava leži pred menoj otok sv. Mihaela, podoben kristalu večne, ostrozajete misli, ki je okamenela v zaletu svoje jasnosti in veličine —, kakor krsta na črni zibeli plava proti nji črna gondola, omahuje na svojem potu in izginja za ostrozarisanimj zidinami otoka. Pa že. tava za njo druga, pa tretja — neskončna procesija žalostnih misli, tavajočih po opolzkem srebru voda, ne-občutnih za toplo zlato veselega solnca. San Michele, otok mrtvih, križišče sedanje ln pretekle resničnosti Benetk, okameneli kristal misli spoznanja minljivosti življenja, veselja in žalosti, slave in bede, smeha in joku. — Pa sem odtrgal oko in sledil vršanju, ki je trkalo na moje uho iz. globin in se zazrl v sreč tega mesta, trg sv. Marka. Jate golobov vzletava jo nadenj, množice ljudi se prelivajo čezenj kakor val, ki se zaganja sem in tja. Ne poznam lepše dvorane od trga sv. Marka. Kadar zarja zahajajočega solnca pozlati mozaike in rože fasade cerkve sv. Marka, se spremeni ta trg v kapelo. Vse ostrini kakor pred svečano razsvetljenim velikim oltarjem. Ko ga v lepi, jasni noči, v kateri je nebo nad njim globoko kot najsrloblje morje, zalije mesečina in se godba odbija od njegovih stebriščnih sten, vidiš samo resno, kristalno zaprto prostornino, samo na eni strani švigajo podobni zubljem velikega požara pod nebo loki, slol-pički in vrhnje rože fasade sv. Marka. Odzgoraj je cerkev sv. Marka s svojo fantastično fasado in nič manj neresničnimi kupolami podobna veliki igrači. Fasada pa je v žaru večernega solnca kakor velik šopek cvetlic. Odtod in v tem okolju sem doživel skrivnost palače dožev, ki se mi je doslej še vselej izmuznila: Tu sem spoznal, da ni nelogičnosti v njeni arhitekturi, o kateri trdijo modrijani, da je na glavo ^stavila osnovni zakon arhitekture. Odkar sem spoznal večno se prelivajoči videz kot osnovni element beneške lepote, se mi odkriva prav v nji višek tega načela: Za grobe oči vsakdanjega gle-davca nelogično in nemogoče nn Čipkasto rahlost pritličja in nadstropja položena težka kocka gorn"! nadstropij je kljub svoji gmotnj sklenjene pnna vse teže in mnsivnosti, ker je njena po.rs,.ia spremenjpna z vzorcem, vpletenim v sestav njene ploskve, v pester, Inhek zastor, obeSen nad čipke podstavka. Nobene težine in nobene nelogičnosti ne najdem več v nji: Palača dožev je najvišji izraz načela videza beneškega miljeja in njegove likovne umetnosti. — Gledam in iščem navzdol: Pred Piazzetto po-onsk.ua morje in mi vabljivo pomežikuje, poslavljajoč se od dneva. Knkor iskri konji se prestopajo ob bregu gondole in komaj čakajo, da jih spustijo na pot. Vabijo, vabijo, da bi se sanji predal in da bi kot tu neprestano se prerajajoči Adam na gibkem elementu njihovih poti začuden pil lepoto nntvai>-jenega sveta. Toda še me mami pogled, še se isknjo v krogu vrti, Lšče v daljine do zadnjih obzorij, išče v tesnine kanalov in steza in išče in obnavlja mikavno bogastvo mravljišča pod menoj. Ob renesanski fasadi cerkve sv. Caharije za sv. Markom se vstavi |n misli na Dalmacijo, kjer je isti duh v družbi s slovanskim ustvarjal beneški sorodno kulturo, ko je šo tema ležala nad Balkanom in so je srcu Evrope bližal nasilnik od jugovzhoda. Iščem naprej, kjer mi Riva degli Schiavoni, največje obrežje Benetk, o mojem rodu baja. Schiavoni — iz Dalnuictje, iz Hrvatskega Primorja, iz Slovenske Benečije, iz Gorice, Istre in Krasa — so cepali kakor vešče v luč kulturnega ognjišča Sere nissime. Bili so to umetniki kakor Andrej Medulič-Meldola, bili so ukaželjni dijaki iz Rezije, Tolmina. Brd, Trente, Krasn in Istre, bili so trgovci in tožilo, pa golovo tudi mlada kri, ki ji doma življenja bilo ni. — Riva degli Schiavoni: Pravijo še več, da so na ukaz Serenissime celi gozdovi zapustili kraški krš in se sem preselili, da bi njih jedrnati hrasti utrdili nestalna tla in da še danes nosijo ves ta prelestni videz in ga čuvajo, da ga ne izpodje in ne požre prapožrešni element vode kakor je požrl Herakliano Zdi se mi, ko da na naših ramah sloni prelestna sanja Venezije, prelest, ki je mik in uteha lepote žejnemu svetu, da smo mi Slovani tisti Atlas, ki je podstavil svoja silna pleča, kjer bi vsaka druga omagala. Pa mi zablodi oko od Rive v labirint nfie in stezic proti severu, kjer se nahnja Furlanska steza, da poiščem cerkvico S. Giorgio degli Schiavoni; cerkvico, ki s|K>minja na dalmatinske mornarje hi je pristno slovansko skromna nnzunaj, nnznotraj pa nudi enega nntprisrčnejše uglašenih prostorov, kar sem jih videl. Viktor Carpaccio, največji pesnik med beneškimi slikarji, je v njen topli leseni oboj sten in stropa naslikal legendo sv. Jurija, sv. TrU funa in sv. Hieronima, sv. Jurija, mističnega Junaka, ki je premagal zmaja poganstva in rešil smrti devica sv. Trifuna, ki je ubil baziliska, ogromnega močerada, ki je pustošil Albanijo, sv. Hieronima, velikega učenika, ki je prišel nekod od mej Dalmacije in Panonije. S. Giorgio degli Schiavoni je pristno slovansko srce sredi Benetk. Kje vse je neki slovanstvo in posebej slovenstvo v beneškem mestu, v njegovi krvi, v njegovi zgodovini? Na uho mi bijejo imena Schiavonov, Caiso, Carnia. Udine. Dalmacija, Mocenigi, Grade-nigl — in vem, dn Serenissima izteza svoje prste če« Furlanijo do Koroške, čaz Kras do Ljubljane, čez Istro v Dalmacijo, do Grčije in globoko v Balkan. Sledim jo po zvoniku sv. Marka, ki so ga v posnetkih stavili tudi med Slovenci, sledim jo v delih Frančiška Robbe in drugih kamnosekov, kiparjev in arhitektov v Ljubljani, Celovcu in Zagrebu, sledim jo v Tintoretlovi sliki sv. Miklavža v Novem meslu in se vprašujem: Moja kri. kje si ti v Benetkah? Ali smo res kakor naši hrasti samo pleča, na katerih sloni slava in lepota Benetk? Pogosto se mi je zdelo, ko sem se drenjal med njimi in so mi nerazločni glasovi njih govorice udarjali na ušesa, kakor da 6em med svojimi liudml in da poslušam prirojeno mi melodijo besede, ki živi v tožno lepi govorici zvenčečega ven? v Slovenski Benečiji, ali v govorici Brd, Gorice, Trsta in Krasa. Slavi in procvitu drugih smo darovali svoje jedrnate hraste, svojo srčno kri in ji podstavlti tako tudi svoje hrbte, da se ne zruši v prablato laguneu Kakor cerkev S. Giorgio degli Schiavoni tone v morju okrožajočih jo stavb in je moje oko ne more doseči in jo samo s srcem slutim, taiko je naS element utonil v tem morju. Nežnejšega duha in globljega čuvstva pa ne srečaš v Benetkah ko v toplem, mistično poltemnem prostoru cerkve slovanskega sv. Jurija in ni je lepše legende vpodo-bila umetnost kakor je tista na njegovih stenah in iz poetične duše istega Carpaccia izrastla nepozabna legenda sv. Uršule v akademiji. Cel krog po Benetkah je obhodilo moje oko in se je spočilo pri cerkvi S. Maria della Salute, na začetku velikega kanala, kjer je kljub Palladijn Longhena dokazal, da se da tud j najtežji barok prilagoditi beneškemu načelu videza in v nji ustvaril enega viškov beneSke likovne fantastičnoetL Utrujeno zaide moje oko od nje v zaliv svetega Marka in si poigTava z bleščečimi valovi proti vzhodu, kjer jo vstavi dolgi odbojnik zaliva sv. Marka, nizki, razvlečeni Lido. Na tej strani pred njim si poigrava solnčna luč v mirno se zibajočem valovanju vode, tam onstran pn se noč in dan besno zaletava ^ ta odbojnik odprto morje ln gode in buči svojo večno pesem v čudovitem, dušo prevzem ijočetn ritmu. Noč in dan buta vanj; tiho, |>eluhnjoun se plazi enkrat in ga nenadno naskoči kakor besen P. Rtuman Toroinec OFM: Rozmariiini prazniki Pokopališče pri sv. Krištofu sedaj razpada. Le malo grobov je še, ki se zauje brigajo svojci. Pa ima prav ta zapuščenost, zaraslost in onemoglost stoletnih cipres svoj poseben čar. S strašno, bolestno silo me vleče večkrat tja, da prebiraim že izprane napise, da si z vso živahnostjo izpišem posamezne člane družine: očeta, matere, otrok, sorodnikov, ki večkrat v istem grobu pokojno počivajo, ko se v življenju nikoli niso razumeli. Na desni strani od glavnega vhoda je stal še do zadnjega star bezeg. Pod drevesom sem opazil ploščo brez vidnega napisa. S precejšnjim trudom sem razmaknil veje in začel razbirati napis. Prav na vrhu je biln krona s sedmero rogljički. S svinčnikom sem si nato zopet sestavil celoten napis, ki dobesedno slove HIF.R RUIIET SANFT IM HERRN UNSERE SOSSE ROSMARIE. IM LEBEN UNSERE FREUDE, IM TOD UNSER LE1D. AUF WIEDER- SEflF.N IN DER EWIOKEIT. WO VIEL LIEBE, DA VIEL LEID... (nečitljivo) 1895. (Tukaj počiva mirno v Gospodu naša sladka Rozmarija. V življenju naša radost, v smrti naša bridkost. Na svidenje v večnosti. Kjer je velika ljubezen, je tudi veliko trpljenje... 1895.) Kaj utegne biti za tem napisom? Sladka bolečina davne ljubezni? Nesreča? Žalost za smrt grenka? Tako živo sem si zaželel vedeti, vedeti, brati za tem kaminom pokopano skrivnost, zapečateno in življenju odvzelo bolečino. Povsem slučajno smo se nekaj mesecev za tem razgovarjali v neki družbi, da je umrla stara gospa baronica g. A. M. In da je pustila polno skrinjo knjig in starih pisem, ki se zanje nihče ne briga. Da je škoda takih starih spominov ... Drugi je pristavil: stara šara. Jaz nisem rekel ničesar, pač pa mi je tisti hip nenavadno živo stopil pred oči oni nagrobni kamen pri Sv. Krišlofu. Ker nisem takoj prišel na misel, da utegne biti za tem kak duševni koneks, se za misel nisem posebno zavzel. Naslednje jutro se zgodaj prebudim in zopet mi z vso natančnostjo stopi pred oči stari bezeg, nagrobni kamen z izpranim, obledelim napisom. In zatem krona V tem hipu se združi s to predstavo spomin na včerajšnji pogovor o ostalim f g. A. M. Tnkoj sem sklenil, da še danes posetim staro in zvesto njeno služabnico, ki je imela do smrti v isti hiši stanovanje. To sem že včeraj zvedel, toda nisem pripisoval temu nobene važnosti. Ko sem stopil v stanovanje postarne žene, me je obdal oni vonj domačnosti, ki ga imajo le posamezne zelo kultivirane družine. Kjer celo najbolj vsakdanja stvar, drugje bi bila z vso neizprosnostjo banalna, dobi svoj mik in svoj čar. Mislim, da je to moč tislega genija, ki ga imenujemo z domačo besedo zraslost s preteklostjo in volja do sporočila očetov. Zena, pravi tip onih zvestih duš, ki celo življenje z nesebično vdanostjo služijo in si celo posamezne navade svojih gospodarjev osvoje ter ljubosumno istovetijo čast hiše in rodbine s svojo lastno častjo, me je sprejela prijazno. Nekoliko naglušna, se je sklanjala vedno naprej proti meni in z malce visokim, vendar ne neprijetnim glasom, je vprašala, kako da se zanimam za stare papirje. Ker drugega odgovora nisem vedel, sem enostavno pokazal na srce, češ, da tako čutim. Nisem bil sicer popolnoma gotov, da me bo razumela ali da bi to upoštevala, pa sem vseeno to kretnjo napravil. Ona pa je brez besede vstala, pogledala me je s pogledom. ki bi ga imenoval — pretresljiv — in odšla v sosedno sobo. Čez čas prinese zveženj orumenelih listov in leseno šatuljo. Brez besede položi predme in čaka, kaj da porečem. V tem hipu pade en zveženj na tla, pisma se razsujejo. Oba se spogledava. Nalo pa meni ostane oko na kroni s sedmerimi rogljički in slika z groba pri Sv. Krištofu. Prebledel sem od ganotja. Kaj če je to »onac? Nato sem bral, seveda vse bolj podrobno, sledečo zgodbo ljubečega in trpečega srca »naše sladke Rozinarije«. »Danes je 12. december 18... Zunaj je oster mraz, sneg prav rahlo naletava. Ker je moja mala Rozmarija pravkar zaspala, lahko pišem. O čem? O njej? Da, o njej. Saj je moje edino upanje, edini žarek, edino solnce... Kaj sem napisala? Kako da si upam danes na glas misliti? Če bi to bral moj zakonski mož, bi se razžalostil. Ampak jaz ne morem zato. Zakaj pa so me silili... Nočem misliti na to, nočem. Pisala bom o Rozmariji. Njej in sebi pesem. Oeiz dobrih osem dni bo že tri leta stara. Če je to sploh mogoče? Da sem vse to prestala? Da, ne gredo proč te mučne mislil Da, tri leta. In letos se mi zdi, da bo prvič praznike doživela s polno zavestjo. Ko sem ji zadnjič pripovedovala o male mJezuščku, je s solzami v očeh velela: »Veš, če bi bila jaz Bogec, bi čisto drugače skrbela za malega Jezusa. In za njegovo mamico. Vse bi bilo že pripravljeno, ko bi prišla na zemljo.« S težavo sem ji dopovedala, da je to skrivnost. »A skrivnost? Kajne to je tako, če jaz stopim čisto k tebi in nn uho za.šeip&tami: pst, ps>t. •. Taka skrivnost?« — »Ne, še večja!« — »Kako večja?, še bolj po tihem: pst, pst?« Da, sem rekla, da preneha z vprašanji, ki nanje odgovora dati ne znam. 20. dec. 18... Rozmarija je 3 leta. In jaz že 26 let. Ali je to veliko? Ali je malo? Mislim da zelo veliko! Vsaj zame. Rozmariji sem kupila dve vrtnici: belo in ru-dečo. Vprašala me je, zakaj danes rožice. Pa sem ji povedala, da je njena mamica pred tremi leti veliko, veliko trpela zavoljo Rozmarije. Ker pa je vseeno iz trpljenja Rožica prišla k nam, zato sem ji kupila za spomin rože. Čez čas: »Ali si res veliko trpela? Toliko?« in je pokazala s prstkom do ramena. Prikimala sem. »Mamica, ali me imaš zelo rada?« — »Seveda, toda kako da to vprašaš?« — »Veš mamica, ker si zavoljo mene trpela, sem mislila, da me ne maraš. Veš, ampak jaz nisem kriva, res ne.« Pri tem je položila prstek na usieca in me pogledala z dolgim, ljubečim pogledom. Mislim, da sem malo zardela pred tem pogledom. Nato pa sem jo privila k sebi in poljubila. »Ti sladki moj srček!« 4. aprila 18 ... Rozmariji je že dvanajst let. lil njena mama je že siva. Trpim veliko, toda otrok mi je v tolažbo. Vse lahko z njo govorim. O vsem zna molčati in kako zna ljubiti! Kar strah me je, če se bo enkrat ruzvnelol ln nefiimerua je postala. Že sein jo morala karati zavoljo tega. Lep otrok je res. Temne lase ima iu svetle oči. V telo je drobna in vitka pa zdrava. Ko jo je naš zdravnik dr. Rošan preiskal, je dejal: Drobna reč, kakor porcelan iz Meissena, pa zdravo jedro. Začuda rada moli, in kako je globoka! Včasih, ko greva ua sprehod, mi pove svoje misli. Tolaži me, da moram iti preko vsega, kar me teži. Mama, človek v trpljenju raste, sem brala. In veš kako raste? Meni se zdi, da na ta način, kakor kruli okusen postane, če vzhaja. Vse se v njem trga. Tedaj mrtvo testo oživi. Tako Bog z nami dc-la, in s teboj! Poredna je tudi. Naša postrežnica je malo lena. Zadnjič je tožila, ker gre ravno k praznikom in bo več dela, da ne zmore težjih del in da bo treba še eno dobiti. Ker že poznamo to njeno bolezen, vedno dobim še eno deklo za par dni. Rozmarija pa jo sočutno posluša, zvečer pa pokliče dr. Rošana k nam na dom in mu nekaj šepeta. Jaz sprva še niti pazila nisem, kaj imata. Nalo pa je dr. Rošan odšel k naši bolni» postrežuici, jo resno preiskal in nato zapisal zdravila, prepovedal vsako težko ied, vino in pecivo pa je zanjo v tem stanju strup, ln vse to naša Marjana strašno rada je... Sedaj sem razumela Dva dni je Marjana zdržala «bolezen», tretji dan je pa izjavila, da so vsi dohtarji zanič in da bo ona jedla, kar bo njej prav iu sploh da je zdrava Rozmarija je rekla: »To sem tudi jaz vedno mislila ...« Zraven se je strašno ljubeznivo smehljala. Ta škrat, moj zlati! Tu postanejo listi in dnevnik in pisma za n as manj zanimiva. Rozmarija dnrašča. Življenje cvete ob njej in tudi njo zaseže val prve ljubezni, prvega silnega spoznanja. Tu se priino njeni zapiski. nt n t§ Mm Tu vmes moram pripomniti, da se je Rozmariji poročila. l\nkor so ji veleli, lako je storila. Mise je bila pri njem, roke le pri njem. Kakor otrok je šla z očmi zasanjanimi tja, kjer ]e bilo srce, in stopila v zakon. Ae ne dvajset let slara Mati je napisala za njen dvajseti rotslni dan sledeče: Dec. 18.. Moja Rozmarija, sladkost moje grenke rnzofia-rune mladosti, kako je s teboj? Žena si, mislila sem, da bo tako dobro. Pa ni, o, da nas greh nikoli ne izuči! Molčiš in nič ne rečeš, samo tvoje oči so, kakor od drugega svela. O, ti moj ubogi otroki Rozmarija, 21. dec. Pravijo, dn bom dobila otročička. Jaz vem, d» ne more priti, lil če pride, ue more živeti. Kako bi se naj pogledala midva, ko bi iskala le njega, njega. Ljubim lo malo, drobno, živo pod mojim srcem, ampak jaz vem, dn živelo ne bo. Ti moj ubogi sonček, ti moja mala skrivnost. Ti me pove-deš tja, kjer so sanje resnica. To jaz vem. Zato se smehljam. za\o ljubim, zato trpim. In on, ki je oče tvoj, ki me ljubi, bo moral ostati sam. Nič ne bova rekla, samo z Bogom, čisto liho. da ne bo joknl. Kaj more on znto, da oba trpiva? On nič, jaz nič Tako je življenje. 25. dec. Od nekje sem dobila rožo. Euo samo belo vrtnico. Ves dan jo poljubljam. Nobene misli ni v meni, ki bi ne bila bolj bela. kakor vrtnica sama V meni vse tako čudno ugaša in nekaj novega postaja. Skrivnostno, zvonenje saino od daleč slišim. In drobno pod srcem, hrepeni po luči, nemirno je in prosi. Da, luči bi rado. Že prihaja luč — od onkraj. Mož se mi smehlja in mi boža lice. Jaz pa vem, da bo tako kot sem rekla. Zopet kliče tnali... 27. dec. 18.. Rozmarijina mati. Rozmarija je mrtva. Poleg nje njen mali, ki jo je s seboj vzel. Umrla je na strtem srcu. Jaz sera mislila, da sem umrla, pa sera le umirala. Ona je imela strto srce v resnici. Zadnje veselje bela vrtnica — sem šla prosit tja. Prosila sem za rdečo, pa se je trudno nasmehnil, da samo belo in če bi škrlatno dal, bi vseeno bela bila. Rozmarija je mrtva. Im Leben unsere Freude — im Tod unser Leid — — — (Papir je poln sledov prelitih solza.) Tri ure in več sem presedel med starimi spo mini. Sedaj sem opaz.il, da imam sam vlažne oči Z visokim glasom me je vprašala starn zvesta po strežnica: »Kajne, ali niso bili uboga naša gospa?« »Ste jo mar poznali, Rozmarijo?« »Jaz ne več. Tisti mesec, ko so jo pokopali, sem prišla in sem bila pri naši gospej 32 let. Pa so mi povedali.« * Uboga Rozmarija! Tvoji prazniki so bili otroški in enkrat si jih doživela. Ko si ljubila. Poslej si le še sanjala. Kjer ljubezen, tam bolečina. Pred dobrini tednom sem šel gledat na Rozma-rijin grob. Ni ga več. Zalo sem napisal zgodbo njenih praznikov. 24. dec. 18 .. Rozmarija spi. 2e eno uro čakam nanj. Georg nima niti na sveti večer zame časa. Naj bo, Bog že ve zakaj. Rozmariji sera morala razplesti laske in nato odeti oni svilnati sinji plašček, ki ji tako zelo pristoja. Nato je pokleknila k jaslicam in pod drevesce ter igrala Marijo. Njena punčka je bila danes odeta v eno samo plenico. In še to je izbrala že zakrpano. Ko sem ji rekla, da lahko novo dobi, je dejala: »Če Jezus nima boljše, tudi jaz nočem za punčko.« Prej sem jokala. Otrok že sluti moje trpljenje. Prišla je k meni, mi dala okoli vratu ročice in rekla: »Mamica, nič ne jokaj, saj sem jaz pri tebi.« 0, moj otrok, da bi tebi enkrat lažje bilo. Ta žena je morala veliko trpeti. Vsa njena tolažba ji je otrok Rozmarija. Ob njej raste. Listi, imajo nešteto zgodb iz njenih otroških let. Jaz povzemam samo praznike v letih dbraščanja. napadalec; ali pa pridrvi z daljnim zaletom in srditim bučanjem kakor nevihta, toda vselej obne-more v mehkem, podajnem elementu peščene vzhodne obale otoka. Čudim se, da ga ni še odplavilo in vem: Lido je čuvar miru sv. Marka I Pax libi, Marcel Zaupajoč v ta tisočletni mir, odkar ga varuje sv. evangelist Marko s svojim ponižnim levom, ki opira svojo težko taco na odprto knjigo, se vrača moje oko v središče Benetk in se zazre podse: Fasada cerkve sv. Marka gori v večerni zarji kakor prelesten oltar, okrašen s cvetjem in steklenino. Zastave vejejo na visokih drogovih, ko da je zavladal nnd svetom večni mir in bo večen praznik. Zvon sv Marka se razmaje in se njegov glas ■ nosi nnd strehami in kupolami. Večer se ki' . steze, nn trge in v kanale. Gondole pred Pinzzetto so kakor iskri črni konji, ki se privezani nervozno prestopajo na meslu, a ko jih osvobodiš, se s ponosom in veseljem poženo po svojem elemenlu. zeleni vodi. Druga za drugo drčijo v kanal in ozke pretoke, pod mostove in v zatišja, gondoljer prepeva svojo ponosno pesem, po dvoriščih in ulicah pn se oglašajo samotni pevci. Trg sv. Marka je kakor velik portal z nebroj-nimi izhod :šči v skrivnostno življenje. Golobje. ptiči Afrodite, frfotajo nad njim in sedajo zaljubljencem nn rame. Kajti zaljubljenci, ljudje polni sanje o življenju in njegovih preleetih hodijo skoti ta vrata v življenj©. Ne vidim, kaj se godi po ulicah in trgih: mogoče se ljudje pripravljajo k prazniku, k nepozabni procesiji praznika Odrešenikovega, ko si bodo za en dan postavili lesene mostove preko velikega kanala in preko Giudecce in bo vse redno življenje za en večer zastalo, zato do se v miru in sijaju pozabavajo; mogoče se pripravljajo na veliki praznik grozdja ali praznik rib; vein pn. dn po osterijnh tudi brez tega slastno jedo mnle ribice in ostrige in jim črno vino nostrano in veronese in chianti in to-scano užitek sladi. Vse je kakor v san ji I Ali bo večnn ta sanja, ki nas toliko opnjn, ki nas toliko približuje prvim utripom življenja svo- l."vja? Ali ne bo nekega dne morje pogollnilo vsega del, Vt>?čvirilo Benetke kakor je HeraIMkino? Ali o. i,.,.goče vsa In lepotn počasi ovenela in utonila v pozabo kakor trudni zaspi v nirvnno nečutja? Le eno se mi zdi blasfemiia: Da bi človek v svoji razdvojenosti kdaj poslal (rtiče z motornimi srci nad to mesto in bi bre/.častno uničil, kar je v stoletjih s trudom ustvaril! Zaljubljenci hodijo »kozi ta vrala v svet spoznanja dobrega in zlega. Tam. kjer bo nova Musso linije*a cesta dosegla to mesto, bi postavil Rodi-nova »vrata pekla« in bi za večno ločil kraljestvo golobice od kraljestva celine, kjer raste drevo spoznanja s strupenim vonjem svojih cvetov in sadov. % JBfeS 24. dec. 18 .. Kako sem zrasla! In stara sem že 16 let. Vsa sem vesela in srečna. Danes je božični večer. V meni vse poje. Objela bi ves svet. Jaz ne vem, če drugi tudi tako občutijo. Bog sam vedi, če je tudi mama tnko čutila. Pa je ne morem vprašati, ker takoj postane vsa žalostna. Za zvečer imam zanjo presenečenje. Dobila sem krasno vazo iz severskega porcelana. Čisto slučajno sem jo staknila pri stari-narju. Dala sem ves svoj prihranek. Pa mi ni nič žal, sa/mo da bom napravila mami vesolje. Mislila sem tudi na ubogo družino P. Prav vsem sem napravila veselje. — Največ seveda za mojega ljubljenčka malo Urško. Kako mora bili lepo imeti otrokel Ampak če lo ni greh, dn imam take misli? Mislim, da greh ne more biti — ljubiti in skrbeti za tako majčkeno slvarico, ki je kakor blazinica, vsa rožnata in topla. Ali bom jaz katerikrat imela otroke? Sedaj sem postala rdeča. Ne vem, tega ne bi mogla mami povedati. Kako je to čudno. Sedaj se veselim na polnočnico in nn pelje. Najraje bi sama vzela s seboj violino in tam igrala. Ponoči. Prišla sem pravkar domov. Jaz ne vem, kaj mi je? Ali je to ljubezen? Ali je lo slaba vest? Ne, to ni mogoče. Ali ljubim? Videla sem obraz, kakor da je angel z nebes. Koliko more biti star? Morda dvajset let. Tako je bled in oči ima žalostne. Pa kaj me to brigal Do danes večer me ni brigal, zakaj naj me sedaj. Ali je ljubiti — greli? Ze vidim, zaspana sem. Počakam julra in se razmislim. Rozmarija prvič ljubi. Strašna je ta ljubezen v svoji neodoljivi sili. Na vse pozabi pri lem. Na nrbi) in na zemljo, samo njega vidi, samo njega sliši. In on ljubezni vračati ne more, ker ni več prost. 6. jan. 18... Da, sedaj vem. Ljubim gn. Vem, da ne smem po njem hrepeneli. Toda ljubiti smem in ludi drugače ne morem. Kdo mi inore reči: živi, nmipak dihati ne smeš? To je tako. Dve leti ga že poznam. V meni je čudežen svet. Nič nočem od njega, nič, ker vem, da ne smem. Ampak on je meni pesem, on je meni sladkost, ki ji imena ne morem dati. Jaz ljubim, kakor vse h kopni zemlji koprni, kakor lastavica na jug hiti. kakor se zahoče sinu gora po blesleči lepoti snežnih vrhov v luninem siju. bolestno. Irepetajoče. blazno. Ne vem, odkod te besede v meni, odkod ta sila. ki me vso objema! Sedaj sem v devetnajstem letu. In jaz ljubim. %/,mm 111 Žarnice, lestence, liknlnike. kuhinjske aparate, izolirane žice. motorje, elektrorante-rijal. zvonce, telefone, radio-aparate kupite poceni v novi elektrotehnični trgovini Karo! Floiiancic Mar bor. Glavni trg 23 IVAN KRALJ se priporoča za vsa ključavničarska dela LJUBLJANA Gregorčičeva ul 5 ali Itimska e. 2 Pohištvo posteljnina, preproge, lino-tej, pohiSivenl predmeti. — Ze o znižane cene. KAROL PREIS, Maribor Gotposka uii* 20. Ilustrirani ceniki LiVzp^čnol Ali ste ie oo ravnali naročnino? De. Krooc6 Sveta noč vrh Pohorja (Jezerski vrh. 1532 m) Hibi nitk« sedlo ni nobeuo et*ldo; sedlo, ki tvonl tel t bližini skozi vraliea prehod te Dravske v Mj-•('■»^ko dolino, leži nekoliko bolj spodaj. tain. kjer graMja kamenja, pocasiega s smrečicami in grmovjem, popotniku razodeva (>obožne želje pohorskega ljudstva, da bi tu seizidali eerkvioo. Te zelje ni moglo izpolniti; toda sedla se je vendarle (>rije4o enačiino in zasužeoio ime »Pri cerkvici«. Kopa, ki »e zove Ribniško 6edlo ali pravilneje »Jezerski vrh«, okrogla in etažčasita kakor ugasel ognjenik, mola in kipi iproti nebu, bledi luna, proti zvezdam iin zvezdicami iz vseh tajraosti in Skrivnosti, ki jih ie zagrnila okoli nje sveta noč, božična noč. Jasna je, da se vidi daleč naokoli na vse strani preko pohorskih vrhov, k;ip in grebenov, preko Višavja, Črnega vrha, preko Velike in Male kope, preko Roglije in Velikega vrha na ves nočno čarobni kras dostojanstveno molčečih Savinjskih planin, na veličastno resnost Karavank s Plešivoeim, Obir-jem dn Košuto; ipa tudi na oni prelepi svet, kjer možje in ženice, mladeniči in mladenke, otroci našega rodu in naše krvi, na nam ugrabljeni grudi pred zelenimi, razsvetljenimi jaslicami pepevajo svojo starodavno božično pesem še vedno v svojem materinem jf-ziku: »Pastirei na iroljai ...« Jasna je tu gori sveta božična noč, da se vidi doli v polmrak zavita dolina, skozi katero nosi božične pozdrav© Drava iz dežele nase Gospe Svete nam in vsem bratom doLi do Belgrada in še dalje, jasna je, da se vidijo razločni in odločni obrisi Kozjaka, našega zvestega obmejnega čuvarja, od Dravograda koroškega pa do tja, kjer škof z mečem, sv. RVrban, nad Mariborom, vesel in zdrav božič zeleč Izdaja svojo roko preiko globoke zareze vinorodnim Slovenskim goricami. Oiim više se d viga luna, tem jasnejši ipa tudi teim knasnejši postaja ve6 svet, ki nas obdaja, v 'bMžirni in v daljavi, kjer teginja in se že izgublja v neskončnost. Mak) in lahno potegne veter z dveh, treh strani iz dveh dolin in preko grebenov in že začujemo milo, prelepo, ubrano zvolienje zvonov in neznansko krasno, srce slehernega očaruijoče njihovo .pritrkavanje. Morebiti segajo radi lahne salpice, fci veje, sem gori zračni valovi, vzgitaii v cerkvici ev. Bol Tenka pod Veliko Kapo ali v cerkvicah sv. Antona in sv. Primoža. Morebiti. Pa ti ne zvonijo, ne donijo tako nebeško lepo! Ne! To so zvonovi, hi zvonijo, vsakemu prav mu planincu dobrosLišno tik pod nami, tik pod Jedrskim vrhom, 1 am doli pri »Cerkvici«. Sila in hitrost zračnega gibanja in vrvenja se stopnjuje; s s »vera iz Dravske, z juga ia Maslvnjske doline prihaja in se bliža. Že prihajajo poseitniki polnočnice sem gori k »Cerkvici«; na novo pozvone zvonovi in kmalu nato se razlega pobožno petje iz »Cerkvice«, ki je še niso mogli ograditi Bogu udani Pohorci, pa jo bodo v kratkem slovenski planiirv.i. Za čas, za trenutek vse utihne. V »Cerkvici« je očitno ves narod zatopljen v gorko pobožno moli- tev. ludi mi tu gori ua Ribniškem seo.u; zatoj) ljeni v molitev, vsak v svojo, v otroškonežne misli, v občudovanje krasne jasne božične noči, ki leži okoli in okoli nas in nas zaziblje polagoma v prijetno nebeško uživanje. Pohorski vršaci, ki 6e dvigajo posebno razločno iz glavne gorske gmote, zlasti Velika in Mala kopa, se v svojih orjaških obrisih vsi po vrsti vidijo nad Dravsko doltino in nad predgorjem, ki se razprostira med glavnim gorskimi grebenom in Dravo, nad Orlico in nad Rdečini bregom. Čim globlje v dolino sega pogled, tem daljše, tem temnejše postajajo njihove sence, prehajajoč od svetlordečih barv v višini preko vijoličastih v teimnočrne nad grabamii in prepadi. Kakor kresnice v vroči poletni noči se pomikajo skoesi in preko njih svetle, ognjenorJeče žive pike, ena oddaljena od druge; a ne v neredu, pač v različnih vrstah, a v vsaki vrsti vse usmerjene v isto }>ot in*smer. To so pla-nienice, ki kažejo pobožnim Pohorcem pot v rožen-venako cerkev na Ribnici, da tam, stari možje in stare žene, odrasla mladina in celo otroci, v leileno-mralem božjem hramu s toplim občutkom zapoje jo ali vsaj čujejo svojo božično pesem. Tik pod nami, na nasprotni strani »Cerkvice*, spi, vkovan in vklenjen v tisoč ledenih verig, sivo-bradati orjak Jezernik v mrzlih vodah Ribniškega jezera. Okoli njega in tudi okoli nas je razprostrl beli prt snežene odeje, prijetne ne le za oko, ampak tudi za vse, kar pokriva. Le tupataan je slišali, če veter zepet potegne močneje, zamolklo Ječanje mladih smrečic, ki se kakor visoke breze do tal upognjene še niso navadile sfeo7i celo, dolgo Tnio nositi težke, bele oblekce in se zajočejo na glas, če jih zbudi veter iz zimskega spanja, da se na celem telesu tresejo od mraza. * Tam blizu jezera, tik pred Jezerniikovim gajem, pred njegovim grajskim vrtom, ki ga tvori nizko, zimi in mrazu že davno prilagodeno ruševje, se dviga samotna smreka, pokonoi stoječ, od vrha do najnižjih vejic, 9egaj»Sih do tal, s snegoim pokrita, ne samo s snegom, tudi z božičnimi darili za Jezernika in za nas. Dragocena, težka so in zolo mnogo jih je; zato se njene vejice šibi jo do tal, in ko svetla luna, vedno više in više se dvigajoč, o polnoči, ko je pri »Cerkvici« že umolknilo zvonemje zvonov, ubrano petje in pobožna molitev, s tisoč iin tisoč čarobnimi biseri in demanti v ble-steSih se snežnih kristalih začne prižigati tisoč in tisoč Iučic in svečic v vseh mogočih barvah, tedaj stoji tam doli, med nas in Jezernika postavljeno božično drevo s takšnimi nebeškimi darili v tako lepi nebeški svetloba, da si »ličnega še nobena umetnikova raka nikoli ni znala postaviti. Pa ko se utrga z nebeškega svoda zvezdica m v srebrnosvetlem loku blizu nas nekje pade na zemljo, zapuščajoč za sabo vidno sled, segajočo od pohorskih vrhov gori do nebes, tedaj vsi vemo, kod in kam, tako jasna je sveta božična noč vrh Pohorja. Dedek je pravil (Provansalske vraže na sveti večer) »Kaj pa,« tako so nam pripovedovali dedek — • v mojem času se je dogajalo veliko čudnih stvari na božičen večer. Vzemimo na primer to le zgodbo i belo kokoško. Koliko zaupljivih ljudi je zapeljala skoro na kraj sveta! Nekoč je skoro upropastila mojo lastno teto. Teta je ta dan šla od doma po obronkih nabirat suhljadi. Ne vem, kje je že bila, ko nenadno zagleda, da prihaja ajej nasproti — prav počasi gre in nekaj kljuva — prelepa jarčica. Vsa je bila sneženo bela. lepo rejena in čila i jantarjevo rumenimi ni>žic rovja.t »Kako pa to? Po kateori cesti ste šli?« »Po cesti proti Arlesu.« »Joj vi, mali bedački! Seveda tu .niste na noben način mogli srečati Treh kraljev. Vi bi morali kreniti po stari rimski cesti... Škoda! Če bi le vedeli, kako je bilo lepo, ko so oni dospeli v Mayen! Vsa vas je pritekla, da posluša trobentače in bobnarje, da gleda spremstvo, sužnje, velblo-de... A zdaj so že v cerkvi. Sli so k jaselcani, rta se poklonijo Jezuščku.' Po večerji morate takoj v cerkev. Le požurite se!« V naglici smo pospravili večerjo, da bi stekli v cerkev. Cerkev je bila že natlačeno polna in je žarela v lučkah razsvetljenega oltarja. Nad oltarjem je sijala betlehemska zvezda. Jaslice so bile preplavljene od svetlobe. Trije kralji v pisanih plaščih, rdečem, modrem in rumenem, so se že prišli poklonit Jezuščku in pred Njim polagali svoje darove. Gašper je prinesel zlato, Melhior kadilo, Boltežar miro... Iu čim smo vstopili pa se pre-rili skozi ženska krila naprej so se ži počasi oglašalo orgle, ki so jih spremljali vsi verniki. Veličastna božična himna je od kraja tiho a potem široko in groomo širila svoje mogočne glasove »Nocoj, ko se je že danilo, srečal sem zunaj na cesti karavano treh velikih kraljev .. .< Razgovor z detetom Jezusom Pred 1602 leti rojeni veliki cerkveni učitelj »veti Hieronim je preiivel dosti let v Betlehemu kj*r je tudi pokopan. Zapustil nam je ganljiv razgovor s Jezvitkom na Njegovem rojstnem kraju. Hieronim pravi: »Kadarkoli gledam oni kraj, kjer se je rodil moj Zvelitar, imam t Njim v srcu tale sladki razgovor: >0, Gospod Jezus,* mu pravim., »kako Ti je bilo trdo ležati v jaslih, da bi rešil mojo duio! Kaj Ti hočem za to dati v plačilo?* In se mi zdi, da mi Dete odgovarja: »Jaz ne želim ničesar. Prepevaj samo: jšlava Bogu na višavah,'1 kajti veliko bom ie moral pretrpeti na Getzemanskem vrtu in na križu*. Jaz pa pravim.: >Joj, ljubljeno Dete! Kaj naj Ti pa dam? Saj bi Ti rad dal vse, kar imam .. .< A Dete mi odgovori: »Nebo in zemlja sla moja last. Ne potrebujem ničesar. Daj rajH revežem, kar imai, m bom sprejel dar, kakor da si ga meni izročil.< •>Rad bom to storil. A hotel bi nekaj pokloniti samo Tebi. Kaj bi bilo ta to najbolj primerno f* Tedaj mi Dete odgovori: »če si žo lako radodaren, ti bom povedal, kaj mi moraš dati: daj mi tvoje grehe, pokvarjeno vest in obsodbo.* — >A kaj boš z njimi počel?* vprašam. Odgovori mi: »Natovoril jih bom na svoja ramena. To bo moje imetje in ono veliko delo, ki ga je napovedal Izaija: ,Ta bo nosil naše grehe in se nas usmilil.'*. Tedaj sem se pričel jokati in dejal: »0, božansko dete! Vzemi vse, kar je mojega, in meni daj Tvoje! Ti si me rešil greha, in verujem v večno življenje!* Josip Vandot: Pripovedka o bo žičnem Bogku Magajna Bogomir: Štela Ležali sta že skoraj pol leta. Med posteljama Je bilo komaj seženj prostora. Ti dve postelji in ta prostor med njima je bil ves svet obeh. Sicer je bilo v tisti sobi še deset drugih bolnic — toda vse te niso prav pripadale temu svetu, kajti nobena ni bila več kot mesec dni v tem prostoru za obe so bile one le tujke, ki so le mimogrede, prenočevale le toliko časa, da so jih nadomestile druge. Prihajale so in odhajale — odhajale nekatere domov, druge v nebesa — sestra Stcla je vedno rekla, da tiste odhajajo v nebesa. Tako pa ni bila nobena v tej sobi doma kakor šestdesetletna Mina, ki je bolehala na raku, pa nikakor še ni mogla na drugi svet, in osemnajstletna Ilonka, o kateri je doktor upal, da ji bo pregnal težko slabokrvnost, pa ji je sedaj le še umetno podaljševal življenje, kakor da bi mu bilo žal tako lepo in skoraj otroško dekle pustiti na drugi svet. Minuli so julij, avgust, september, oktober, november in večina decembra, Mina in Ilonka pa sta še živeli. Minilo je poletje, preživeli sta jesen, začela se je zima in tako sta pričakovali zadnjega božiča. Tisoč in tisoč besed sta že izmenjali med seboj. Natanko sta poznali druga drugo in ni bilo ničesar nepoznanega med njima. Sicer se ni nič kaj posebno velikega pripetilo tej ali oni v življenju. Mina je bila tvor-niška delavka. Pred tridesetimi leti ji je umrl nezakonski novorojenec — to je bil njen največji doživljaj — pa je znala Ilonki podrobno popisati, kako zelo lep je bil tisti otrok. Ilonka pa je ljubila nekega fanta, ki bil prav tako mlad kot doktor in >tprnv tako prijazen, ampak je moral pred tremi leti v"Trancijo v rudnik. Prej ali slej pa jo bo prav gotovo obiskal. Še sestra Štela je rekla, da jo bo obiskal, naj le ona moli k Bogu zato, kajti molitev in velika ljubezen zmaga vse. Seveda fanta ni bilo vse te dolge mesece. Mina je rekla, da je pač vožnja iz Francije silno draga. Pisal pa ji je seveda vsak mesec. Ilonka je vselej Mini prečitala pismo, v katerem pravi Jože, kako silno ima njo, llonko, rad, in da bo nekoč še vse dobro na tem svetu. 5edaj je sicer zelo težko, toda končno se le more vse spremeniti. V neko pismo je še priložil deset frankov za priboljšek v bolnišnici. Poslal bi več, pa nekaj mora poslati tudi domov in je drugače sploh težko kaj prihraniti. Sestra Štela je šla vedno zamenjat tisti denar v banko, potem pa je nakupila jabolk in oranž za llonko in Mino in nekaj cvetja. Ilonka je hotela imeti cvetja. Polovico ga je utak-nila v čašo na mizico med obe ležišči, radi veselja in lepote, ostalo pa je morala sestra Štela postaviti pred Jezusa na oltarček v kotu sobe. Potem sta Mina in Ilonka govorili samo o Jožetu toliko časa, dokler ni ovenelo cvetje in ga je morala sestra Štela odnesti iz sobe. Nekatere bolnice so se hudo-vale, da sta doktor in sestra Štela bolj prijazna z Mino in llonko, dokler niso izvedele, kaj jio-menijo napisi »Carcinoma« na tablici nad Mini-nim ležiščem in »Anaetnia pernitiosa grabiš« nad Ilonkino glavo. Tedaj niso nič več zamerile in njihovo spoštovanje do obeh je celo naraslo. Poleg tega pa je bila Ilonka celo lepa. Le ona in sestra Štela sta bili lepi in ni čudno torej, da je sestra Štela rajši govorila z llonko kot z drugimi, zlasti ker je bila Ilonka kakor otrok in je skoraj vriskala od veselja, kadar je bilo slišati vojaško godbo, ki je včasih igrala po cesti mimo bolnišnice. Toliko radosti je bilo tedaj v njenih sinjih očeh, da so se vzradovale tudi vse druge bolnice. Še Mina je tedaj zavila ustnice, kakor bi hotela zapeti, čeprav je stala žc skoraj z obema nogama v grobu in so jo bile samo še kosti in koža in velike oči. Ta predbožični večer pa je prišlo prav posebno življenje v duše teh bednih ljudi. Sestra Štela je postavila na oltarček v kotu jaslice, za katerimi je gorela rdeča htčka. Tudi so vse dobile od svojcev mnogo daril in mnogo cvetja, tako da je bila soba kot majhen vrt, kot košček pomladi, čeprav je onstran oken ležala gosta megla. Le Ilonka je bila silno žalostna. Dasi se je zelo trudila, da bi zakrila žalost, si je vendar morala od časa do časa s širokim rokavom srajce obrisati oči. Nič ni pomagalo, da jo je neprestano tolažila Mina in da so ji druge bolnice ponujale oranž in datljev. Ves ta me-»ec se je Ilonka radovala, kako velik paket ji bo poslal Jože za božični večer, kakor ga je poslal prejšnje leto k njej na dom. Čakala je ves dan poprej in iz ure v uro ta dan, toda paketa ni bilo, čeprav se je že naredil večer. Sestra Štela je rekla flonki, naj moli k Novorojenemu in bo on naredil, da bo vse prav. Ilonka je ubogala. Uprla je plave oči proti jaslicam in molila dolgo, dolgo Mina pa je molila z njo. Ilonka ni nehala moliti skoraj do enajste ure. V sobi je vladala sveta tišina, le zvonjenje iz premnogih zvonikov se je slišal: iz mesta. Nekaj slrašnu velikega in veličastnega je živelo te ure v vseh teh bednih dušah, nekaj kar bi nikoli ne mogel spoznati ta svet, ki je živei izven 'eh /idov. Sestra Štela je hodila po prstih med ležečimi in prekrižala vsako bolnico na čelu. Ilonki je zašepe-tala: »Potolaži se, mala! Prosila bom to noč Jezusa, naj blagoslovi tvoje srce.* Ilonka je strmela s plavimi očmi vanjo in se ld smthljali, ne da bi odgovorila kaj. Sestra Štela je ugasnila žarnico in odšla v kapelo. Sobo je sedaj objela noč — le tain v kotu je brlela rdeča lučka in razsvetljevala Marijo, njeno Dete, Jožefa in mnogo pastirccv na zelenem hribu. Iz kapele se je zaslišalo petje, spremljano od godbe orgel. Pele so sestre — med njimi pa se je dvigal visoko med drugimi glasovi Stelin glas. Kakor iz silne dalje in iz čarobnih krajev je prihajalo petje, to prečudno petje, ki izpreminja ljudi angele. Sestra Štela — lepa Štela, v katere duši je zmagal klic vesoljstva, klic zemlje — je pela, njena pesein se je doteknila samega Boga in ga prosila, naj ustvari radost v dušah ljudi, naj razbije bolečino v njihovih srcih... Mina in Ilonka sta poslušali in strmeli proti jaslicam, na zeleni hrib in v rdečo lučko. Smejala se je Mina in smejala se je Ilonka, kajti naenkrat so se godile prečudne reči. 'Kako moreš misliti, da sem umrl, ko vendar smrti ni,« je naenkrat vprašal lep, lep otrok, ki je sedel na zelenem hribu, Mino. Saj si me vendar rodila in ti misliš, da sem umrl.« Mina se je smejala radostno. »Jernejček, saj vem, da si živ. Vidim te in vem, da si živ.« »Dolg čas mi je po tebi, mati, čeprav je na zelenem hribu lepše kot na zemlji.« »Silno je lepo pri tebi, Jernejček!' »Kako moreš misliti, da je umrla moja ljubezen. Noč in dan mislim na tebe,« je rekel pastir na zelenem hribu. »Cuj, Ilonka, danes sem se jx>-vrnil na planino, kjer sva včasih pasla ovce. Iz težkih črnih rovov sem se povrnil na planino. Ti pa si danes mislila, da je umrla ljubezen, ti moja mala, uboga Ilonka!'- Ilonka je zavriskala v veselju in stegnila roke proti zelenemu hribu. Vse je bilo živo tam. Nebeška družina, lučka, angeli, pastirji, najbolj živ pa je bil Jože in prav tako lep, kot je bil nekoč najlepši pastir med pastirji. Nepremično je strmela Mina, neprestano je strmela Ilonka na zeleni hrib, sestra Štela pa je prepevala v kapeli. Visoko in veličastno je bilo razpoloženje v tej noči. Mina je poklicala llonko. »Ilonka, glej, moj Jernejček je vendar živ, tako živ je.« Mina se je začudila: »Kako vendar, da Ilonka ne vidi. Ilonka, Ilonka!« Pctresla je Ilonka za roko, ki je ležala steg-njena po beli blazini, to dolgo, nežno belo roko. »Ilonka. Ilonka!« Samo smeje se in noče odgovoriti O, kako boš verjela potem, če ti povem, da je Jernejček še živ. Ni več nagovarjala prijateljice, kajti oči so ji nepremično obvisele na zelenem hribu. -Kdo bi si mislil, da je po tolikih letih Jer" tiejček še živ!« »Kdo bi si mislil, da se bo Jože povrnil nocoj!' Štela se je vrnila v sobo in prižgala zopet luč. Takoj je šla k Ilonki in Mini. In glej, niti starka, niti deklica se nista mogli nehati smejati. Štela je prijela vsako za eno roko. Komaj jc še čutila valovanje krvi pod presojno kožo. Prišel je tudi zdravnik in pregledal obe: -Čudno, da obe odhajata to noč, " je rekel. »Sicer sta si pa bili taki prijateljici, da bi ne mogli živeti druga brez druge. Odpeljite obe v posebno sobo, sestra Štela!« Drugi dan je prinesel poštar paket za llonko. »Sladkarije so notri. Zacarinili so paket za petdeset dinarjev, ali bo Ilonka Rojinova mogla plačati?« »Ne — je umrla,« je odvrnila sestra Štela. Poštar je napisal na paket: Umrla. Se ne sprejme.« Sestra Štela pa je vzela iz posode pred jaslicami dva nageljna in položila v mrtvašnici Mini in Ilonki po en cvet na prsi. Potem je pokleknila in strmela v smeh, ki še ni izginil niti z ustnic Mine, niti z ustnic Ilonke. Zahotelo se ji je, da bi tudi ona ležala med njima, njena duša pa bi z Mino in llonko potovala z rdečim cvetom med nebeškimi romarji z zvezde na zvezdo po neskončnem ve-soljstvu. Minea je vedela, da bo šel letos božični Bogek kar mimo njenega doma. A mi nvu zamerila, kdo more •zameriti Bogku srninemu? Dobro pač ve, zakaj gre včasih kar miimo hiše. Ga je že kdo užalil in morda ga je vprav Minea razžalila s kakšno prav neumno mislijo. Tolažila se je a tem, da bo pri polnočnioi videla božičnega Bogka na oltarju in ga prav lejio prosila, naj ji ne zameri, ce ga je užalila in naj pride vsaj drugo leto, ker lxi ves čas pridna in se skrbno varovala, da ga spet ne užali... Mati je že ves dan slonela bolna v kotu pri peči. Samo toliko se je bila dvignila, da je opoldne skuhala borno kosilce. Minea pa je ves dan hodila žalostma iz veže v sobo, iz sobe v vežo, pa sama iii vedela zakaj. Saj ni dolgo, kar jo očeta, ki je bil drvar, gori v gozdu ubila smreka. Žalost in nesreča sta prišli v Minčin doni. Kako naj bo Minea vesel«, ko je pa okrog nje vse tnko žalostno, da ne lio drevi, ko je sveti večer, v hiši niiti božičnega Bogka, ki si ga je lako želela? Mati je bila zadremala pri pe&i. Minea se je po prstih splazila iz sobe in odšla naravnost pred hišo. Sonce je sialo skoraj že nad visoko zasneženimi gorami, po dolini je lesketal sneg, a gozd, ki se je pričenjal že tik M;inčinega doma, se je svetil v zimskem razkošju in veselju. Minea se ni prav nič obotavljala, temveč je pohitela po ozki gazi naravnost v gozd, a sama ni vedela zaikaj. Gaz je držala po gozdu nekam visoko v hrib, da se je deklica kmalu upehala. Ze se je holela obrniti in steči nazaj. A v tistem hipu je zaslišala pritajeno ječanje, ki je prihajalo iz bližnjga grmovja. Minea se je začudila in stopila iz gazi. Zabredla je [*> snegu in se ustavila začudena kraj širokega grma. Za grmom je ležal majcen človeček, velik kakor dveletno dele. Ležal je v snegu in milo stokal. »Kaj se ti je zgodilo?« ga je sočutno vprašala Minea. >Ojojme,< je zastokal možiček. »Na smučeh sem drvel po gori, ojojme, pa se je za-okrenila smučka, zaokrenila noga in se prelomila. Ojojme. pa ležim tu in ne moreni domov.« Minci se .je zasmilil čudni možiček, pa mu je rekla prav prijazno: »Saj ti jaz lahko pomagam. Samo to mi povej, kje je tvoj dom, pa te ponesem domov, če hočeš.« »0, saj ni daleč do mojega doma,« je odvrnil možiček. Za tremi skalami, onkraj treh brd in vedno po gozdu, vedno po gozdu naprej. Lahko si natakneš moje smtičj na noge, da greš hitreje. A pazi. ojojme. lahko se tudi tebi prigodi to, kar se je meni.« Minea se ni prav nič ne obotavljala, lem-več si je navezala možičkove smuči na noge. Dvignila ga je na svoje roke in se pognala po anegu — frrr, kako naglo je šlo po strminah, po krhkem snegu ker/. prvo in drugo brdo! Mo-žiiček je bil prav laheik in Mince ni prav nuč utrujal. Tudi smuči so bile lepo namazane in so drsele kakor po ledu ... Možiček je stokal neprestano na njenih rokah. Šele ko se je Minea pognala po tretjem brdu in je zavila za tretjo skalo, se je ozrl okrog sebe iu rekel: >Saj siva že doma! Počakaj, deklica, počakaj!« Mtnca se je ustavila in možiček ie čudno zažvižgal v prste. Hipoma je kar gomazelo okrog Mince, nebroj majcenih možičkov se je usiipalo odnekod, da Minea sama ni vedela odkod. Položila je ranjenega možička v sneg, njegovi tovariši so ga obkolili in odnesli liogve kam. Ze se je hotela obrniti in oditi probi domu, ker je videla, da se je pričelo že mračiti. A ustavil j*) je možičvk, ki je imel belo brado do tal, a na glavi črno kučmo, trikrat preveza-no z zlatim trakom. »Počakaj!« ji je velel. »Pozinamo te — Minea si pokra j gozda. Minea, ki je nocoj ne Ivo obiskal božični Bogeit. Le>|>o si prinesla k nam našega ranjenega bralca in zato bomo tndi mi telie lepo privedli domov. Samo počakaj malo.« Na gozd je legala tema. A vsepovsod po pri trk a val i drobni zvončki, zlate lučke so so zibale med drevjem, zvonke. tihe jiesnnice so se spreletavale po gozdu. In Minci se je zdelo, da prihaja 'Mlaj božični Bi>gek iz nebes in gre tod mimo v dolino, da stopi v vsako hišo, samo v M i uči no ne. Vzdihnila je bridko, ker se je spomnila svoje nesreče in liolne mamice. A že so prizvonkljale k nji male sani, v katere je bila vprežena gibf-.na srna. Možačiki so jo posadili na 8fini in srna je zdrvela z njimi skozi gozd. Pač je še slišala za sal>o srebrno zvončki jan je, a videla ni ničesar, samo zxielo se ji je, da drvi za njo še deset aLi ]*» .še več sani. Pa je bila trdno prepričana, da se voai z njo sam božični Bogek, da napruvi veselje vsem ljudem, samo nji ne. Sani so se ustavile pred njenim domom in Minea je skočila s sani in hitela v ial>o, da pogleda, kaj je z materjo. A mati je Se vedno spala. Minea je stekla na prag, dn bi se poslovila od neznanih možičkov, a nikogar ni balo več pred hišo. Sla je nazaj v izbo tn se stisnila nedaleč od matere k peči. Zdelo s« ji je, da slifci spe4 ono pritrkavanje in zvončkljanje. ki ga je bila slišala v gozdu. Orna tema se je razgrinjala po izbi. A že čez nekaj hipov je zagledala žive, rdeče lučke, ki so begale po izbi iz kraja v kraj. Sredi te nedoločne svetlolie je pa zagledala tu pa tam majhne, črne postnvice, ki so brižno bliskale sem in tja. Čuden šum je polnil vso izlio in sem pn tja je znprasketalo, kakor da nekdo vleče težko stvar po tleh. Minea sama ni vedela, kako dolgo je ždeJa pri peči. Hipoma jo je predramila silna svetloba, Iti jo je vžgala kdo ve katera luč. Skočila je na noge in si drgnila oči, pa sama ni mogja verjeti, da je resnica vse to .kar vidi krog sebe. V kotu so se svetile jaselce in sam božični Bogek se je lesketal v njih. Na mizi so bili razloženi božični kolači in po vsi izbi je dehtel prijeten vonj, ki je širil krog sebe samo radost. Minea je tlesknila z rokami, da se je prebudila mati. ki se je silno začudila vsemu temu. Nič več ni bila bolna; čutila se je 7>dravo kot v mladih letih. Minea ji je pripovedovala o čudnih možičkih, in obe sta verjeli, da so ju samo ti obdarovali. Minea misli še danes tako. Mati pa ne verjame tega. Saj je za jaselcami našla listek, popisan z zlatimi črkami. In črke so povedale, da je božični Bog tu in tam, tam in tu in povsod. A se najrajši tam, kjer najde največ prostora. In kje naj najde več prostora kakor v prazni, lx>rni hišici, kjor je gost sama nesreča? Tovorna upognjenega pohištva Pisarna: Ljubljana. Kersnikova 7 Tovarna Duplica pn Kamniku 'ijtbullut' esna industriia Teieton Liubliana 2266 Brz nžen er Remec Dobavi/s vse iz lesa od na/navadneiših izdelkov do najluie/šega luksuznega pohištva Vse za stanovan/e dom m pisarne etc. Kompietne opreme za ugovske lokale apoteke, gostilne. kavarne resiavraci/e hotele, sole. urade etc. Parketi. Rezan trdi m mehki les. Kupu*te pri tvrdhah, hi inseriraio v »Slovencu"! 14480 B Z. Z 0. Z. Proda'"« deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Pnovrsfna moka Iz milna rorgacs, DaCka Topola, te slalno na zalogi. LADI SLOVE rtmmj^jiiumtMaM MUUtl^MKttOlCtaU Jt**maiPlMKiKi .S'.- I' -IJItftm***"** tliio "Vv ' JE^^V l^i®! /s « to rl SITT.4 NOČ, CL.1/P.V.4 ,VOd... Danilo Goriniek: snežinke Bele snežinke — metulji lahkotni po poljih se iv po livadah podč, k polnoiniei vabijo vaški zvonovi, do cerkvice romajo srečni ljudje. In vendar v tej noti premnogo je dete, ki samo brez jaselc in drevca ihti, ki joka tako, da bi knmen sp usmilil, pa nihče ne tuje ga izmed ljudi. .4 vedi, ti dete, ki bol li zugrinja, s kopreno tenutt.no nedolžno srce, da svojega sina v pomot in uteho nebeški je Ote poslal i za tč! Joža lovk: Jezuščha v faselcah Jezvktek nai malt, nekaj bi Ti darovali, saj si vet ubog nocoj ... Kaj naj pat bi dali, siromaini smo, ubogi, revni vsi s Teboj...? Jczuitek, saj veš: Na&a pesem ni lako nebeika, kot so peli jo paslirtki, naša pesem je tnko človeška ... Nismo modreci bogati, niso naši dari zlati, vendar: nekaj moramo Ti dati, saj si ves ubog nocoj.. Jczuitek. takole bo najlepie: V hlevček Tooj bomo stopili, svoja srca podarili, vanje dahnil boš gerkd svoj smehljaj nrbetki. Ah, potem bomo pas/irtki. kakor kralji vsi bogati, res bogati — mi in Ti. Vesela božična zgodbica i. mMn > - E. K.: Pastirček (Božična pravljica.) H«?o, otroci! .lanišite k tej zgodbici primerno besedilo tn i/tuhtuite zraven vesel konec za četrto sliko, ki jo bom objavil v prihodnji številki. bet najboljših spisov bo nagrajenih, nekatere druse posrečene rešitve bom pa priobčil. Unošteval oa bom samo rešitve, ki jili pošljete najkasneje clo četrtka, 29. t. m. na moj naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slo-veuca% v Ljubljani. Pastirček Petrček je vedel, da imatjo nocoj pri go»uod ar ju božično drevesce, visoko božično drevesce, skoraj do M ropa. In gospodarjevemu Milanu bo Jezušček prinesel lepili stvari. Pastirček Petrček ima tudii rad Je-zuščka. morda še bolj kot Milan, pa nič ne dobi. Sveti večer je nocoj in Petrček sloni ob hlevnili vratih. Na licu s emu Se niso pomnile solze. Kako je jokal, ko ga j? gospodar Pri-sojnik ošieval in mu zagrozil, da ga spodi, ker, ker... Saj Petrček ni vedel 7ak»J. Kar nomni. je pri Prisojnikovili. 0. dokler je mati živela, ie bilo lepo. Zadnjo zimo je pa čisto sani, mati je umrla. Petrčka /.ebe. Tiho odrine hlevu a vrata in se prt i na do svojega leži&Ča. Veliki hlapec je že odšel k potnočnici. Pe'rT,ka je »preletela topla misel Tudi on bo šel k polnočnici. V dolini leži vas in pod tro'dom na koncu vasi cerkev. Petrček ve, čenrnv vidi -amo drobno lutko. Jaselce bo šel plodit. Ktdto je bilo lepo lansko lelo. ko se je držal mame za roko in era je siisnila pod sv veliko opTi-njrilko. — Pe'nek se je tesneje zavil v le'ni suknjič in potisnil karx> če ušesa. Vrata so znšlkrnjila jn Petrček je edšel. Tiho je poklical psa Sarka ki je priše.1 in se i>riti>vn;l k njemu. K ."»k o rada sta se imela Petrček in Šnrko »Veš. šarko sveti večer je nocoj in k poliočn!ci grem. Gospodar je pa hud name. veš Šarko.« — Pelrčki je /.alrepe talo ob ustnicah. Lalvko noč. Š:o stezi navzdol. Kmalu bo v go'du in potem spet po polju. .loj, kako niziko so zvezde nocoj. Kaj če bi padla knlera na tla? 0. Petrčku se zdi to jogoče, da bi padla zvezda na tla in bi jo on ujel. .Joj, to bi bile lejK>! Na steno bi jo pripel k svoji postelji v hlevu in bi mu vso noč svetila. >b nedeljah pa l>i jo pritrd i na kapo Se gospodarjev Milan bi ne imel lako svetle in činto prave zvezde ... V gozdu je temno, ampak pastirček Petrček dobro po/nn slezo. Ne zebe ga. ker hitro stopa. — Kako bi bilo lepo. če bi ttid.i njemu Jezušček mvoj kaj prinesel. Kar na ležišče v hlevu. Morda knjigo s slikami, ah. ktriiro s slikami, ki jo imn Milan... Ali pa. Petrček skoraj ne uon pomislili, ko bi mu Jezušček poslal mamico iz nebes. Pravo, živo mamico. Mamico--- Kduj je neki Petrček prišel do vasi? Vsi so že odšli v cerkev. Petrček biti... Iz rerkve se sli&i: Na polnoči gredo jx>tllinejo črede, okrog Betleheaia je petje lepo. Pa > tire i ne spijo, srčno hrepenijo... Petr'ok odrine iranska vrata. Plaho se izmuzne med fante iz vasi, ki slone ob podbojih ui pri .skropi!niku. Orgle so ravnokar utihnil© Pri oltarju drobno cinglja. — Petrček bi bil rad ministrant. Vedno bi gledal prav od blizu Jezuščka v oltarju in Marijo in svetega Jožefa. Tako lepo so naslikani. Polnočnica je končana. Petrče« se st ane k sipovodnici v ozadju. Mimo njega odhajajo ljudje. Nikogar ne pozna, saj skoraj nikdar ne gre v vas. Joj, ali ni to njegova mamica? Petrček ve- zardi v obraz. Ne, zmotil se je. In vendar, če bi mu Jezušček... Ne, ne, tuja žena je, samo prav tako veliko ogrinjalko ima T >da Pelrček še ni videl jaselc. Na stranskem oltarju so. Hipoma ga spreleti misel: v cerkvi bo ostal nocoj in bo vso noč pri ja-selcah. — Cerkovnik Tine že ii"aša sve e pri oltarju. Pelrček slopi v spovednico, tilio, da ne zaškri pijejo vrata. V cerkvi je tema. Samo večna luč še gori in rdeča lučka pri jaseleali. Cerkovnik rožlja s ključi in od zunaj zaklene glavna vrata. Petrčku je prijetno toplo. Ci«to sam je v oerkvi. Kako je lepo pri jaselcah. Je/ušček je dro-ban in okr >gel. Kako rde.a lička ima in zlate skodrane lase. Kes, Petrček še ni videl tako lepega otroka. Marija se mu zdi premajhna, zdi se mu, da bi morala biti velika, ko! je bila njegova mama. Toda če je pa Jezušček tako majlion. mora tudi Marija biti majhna. — Sveti Jože! je pa že tako star in odrgnjen plašč ima. Petrčku se zdi, da ga bo Jezušček slišal, če rmi pove: »Tako te invm rad. In ti imaš ludi mene, kajne, saj rvt je mamica povedala .. x Ali se je lučka premaknila? Petrček ne ve prav. toda zdi se mu, da se jt premaknil pastirček pred jaselcfimi, vprav tistt, ki ima eno roko odlomljeno. »Joj, kako me boli, Jezušček, pomagaj!« Pelrček ne verjame [rrav in vendar je res. Res, da je pastir dvignil zgornjo polovico roke in — Jezušček je dvignil glavo. Petrček se čudi in skoraj ne verjame svojim očem. Saj ni mogoče. In je vendar res. Paslir je tožil dalje: »Cerkovnik Tine je bil tako neroden in mi je roko odlomil, ko rne je postavil k jaselcani. Zdaj pa ne vem, kje roka leži.« Pelrček p« je že zagledal na tleh odlomljeno pastirjevo roko. Jiiro jo je pobral in ?e dvignil na prste k ja^elcam. l")ai jo j(! ubogemu pa-tirju: »Tu je roka.c Pastir je debelo pogledal in vse ja-elce so oživele. Jezušček je. vzel odlomljeno roko n jo pritisnil k pastirjev emu komolcu. Roka je bila cela iri zdrava. P.is r se je lepo zahvalil in spet pokleknil pred z, t tička. T->daj se je .hrzi'šfe-1. r Vrnil k Petrčku in potem še Marija in s eti Jožef in potem kar oo vršiti v«! Hetlehemski pastirji in njihove ovčke. Še osliček je poskušal tiho zarigati. Angeli nad ja irodi, Pe'rček?< >Zelo slabo, dragi Jezu.š'e!c Gospodar me hoče spoditi in ne vem, kam naj grem.« Marija je usmiljeno pogledala Ubogega Pe»rčka, tialo pa !e rekla svojemu Sinku: Past i rek je in rad ie ima. Prosim te. sprejmi ga med «vo'o pastirčke v jaselce.« Pe'r'-ku so se od veselega začudenja široko odprle oči. in vzdihnll je: >Kf.ko rad.< Je-zuščelt je prltkimal in mu položil svojo d robno roNco na čelo. Pelrček je čutil, da postaja vodno manjši ln manjši.., Nato /e sini tik ob Je-ušekovih nogah in ga je videl v obraz Petrček ni bil več sirota, k ga nihče ni maral, ampak pastirček v jaselcah tn vsi so ga imeli radi: Jezuščok, Marija, sveti Jožef, an^e" in pastirji. ★ Drug dan je cerkovnik Tine videl novega, pastirčka v jn.se'eah. Hotel ga je i>os1aviti v ko!, saj ga je nekdo drugi prinesel in ira ni on tja postavil. Toda pastirček je imel bko lep obraz in ročice tako pobožno sklenjene, da je mislil: »Eh, pa naj ostane, kjer je.< Dolgo, dolgo je že, kar >© je to zgodilo. Joža Vovk: Snežinka Bela snežinka se je rod:la g6rj | Cu}le in glejte, prinašam vam sreče. Lučico k oknu nocoj primaknite, Zčivese do krajii nocoj odgrnite. On že pr haja. Ctijte: zvoni... ta m le čez polje ve.-el že lutl. Lučko in okno brž. Jezušček gre. da tudi k vam se prijazno ozre...< Konpc tgodbei „ IS/ehi a-ežna koza" Kozu p« ni znala cenili slričkove dobrosrčnosti. Namesto zahvale — se je i vm> iiii čjo ziilelela vanj in ga podrla nu lla. Ubogi striček je treščil z glavo ob količ, tla je videl milijon zvezd pri belem dnevu. Ampak nesreča nikoli ne pride sama. Se preden -e je slric Matic utegnil postavili na noge. je pridrvela k nji-inu stara ora. ki je od daleč videla, kako je odvezul njeno kozo od količa Razjarjena mu je poveznila posodo za mleko na glavo... Tako se je dobrosrčni slric Ma ic znova prepričal, da je nehvaležnost plačilu lega sveta. JVefia drugih rešilev So n in V a n d o t, učenka V. razr. na Mladiki v Ljubljani: 'Tedaj pa se je nehvaležna koza zalelela v ubogega slr.čna, da se je prekucnil čez glavo. Ko se je pobiral s tal, se je lako nerodno zaletel v potovko Mico, da ji je razbil vsa jajca, ki jih je ne.-la v Ljubljano na trg Moral ji je plačati storjeno škodo, lako da revežu za praznike ni nič ostalo .. Stric Malic si bo la dogodek dobro zapomnil in bo v bodoče puslil te neumne koze pri miru.« Milena S im o n č i Č . učenka f. razr. m. š. v L'ubijam: . Tedaj pa se je zlobna koza -rdito zakadila v strica... V trm hipu je prihitela kmetica s palico v roki pogledat kuj dola njena koza. Ko je videla lo divjo borbo, je mislila, da je slric Matic lat, ki hoče odvesti njeno kozo Začela je na vso moč udrihati po njem...« Ivan K ruš I č, učenec (?) razr. m. šole na Jesenicah: »Tretja slika: Tedaj pa je koza s tako silo butnila v strica Matica, da se je postavil na glavo To — nameslo zalivale! četrta slika: Stric Matic žalostno sodi tam in si otipava bunke in praske po i;lavi, medtem ko koza uživa zlalo svobodo. Nehvaležna koza ..« Janko Bizilj, učenec 111 rnzr. v Ljubljani: »Trelja slika: Tedaj je koza planila na slrica Matica ii. ga nabodla na roge ... Četrta slika: Ko je koza zagledala leto Miro, se je prestrašila in zbežala v au>d. Te In Mica je potem namesio koze strica Matica privezala h kolfčti in mu jih naložila par po grbi.., Ubogi sinček!« Vinko Bitrnc: S f ote pri jaselcah Sveti veter je nocoj. S zlatom nebo je pretkano, Zvezdic nebrojnili in meseca soj plava nad belo poljano. V jaselcali revnih leii Dele, povilo v plcn.ee; saj ga ne zebe: na smeh se drži. radost oiarja Mu lice. Vrste pastirčkov hite preko pobotja planine, tam okrog h ler ca ovtice leie, angeli zro iz višine. Mi smo sirote, to vei. Detece, revni ko Ti smo. pa nam zameriti teg'i n* smeš, če obdarili Te nismo. Mi si telimo ie to Ti naš prijateljček bodi in da nocoj bomo sret>i' lahko — z lic nam smehljaj svoj posodi... KO TIČE K 434. I>ra(ci Količkov striček 1 — Šele prvi mesec dobivamo »Slovenca«, zuto Ti diwlej še u sem nič pisal Oprostil Veš, pri nas je takole: imamo muca in plifka. Muc celo uro eedi na klopi iu gleda ptička. Včasih [>a pride tudi k meni ii i posleljo. Toda na mojo zaiost gi mama kmalu od pod i On pn se skrije pod posteljo in ko mama odide, spet skoči na postelje Ali je prefrigran. kajne? Lepo Te pozdravlja Franc Šlrca, učenec L razr. gimn. v Ljubljani. Draiji Franc! — Pa zakaj muc celo uro zamaknjeno gleda ptička? Ali mu ptiček lako lepe pesmice poje, ku-li? O, so mački jako muzikal čnl in se razumejo na glasbo, da je kaj. Ampak v tem slučaju močno dvomim, da bi mucu šlo ptlčkove pi srnice tako k srcu... Oa med ogledovanjem ptičku v kletki obletavajo nnjbrž vse drugačne misli, grdima zahrbtnega I Vc*. kaj si brikone misli? Iole: >.)< iitiuiHtn. nli bi bii tu ptiček okusen za lov a J za moj želodfikl« O. mačke je treba poznali — in jaz uh poznam, da nihče ne takoi Pa ^e drugič kaj. Zbugoin! — Kotičkov striček. 486. Drajri siritcV! — Rešila sem uganko. Id je bila v zadnjem »Slovencu«. Zdaj Ti pn Se jaz stavim eno uganko. Boni videln. ie znaš tudi TI kaj reši vati. Torej ugani: Kaj delam medtem. ko sestavljaš svoj kotiček? Ce uganeš, dobiš od mene ca nagrado lepo, debelo jabolko. Te pozdravlja Milena II. razr. v Ljubljani. Drasn Milena! — Zame. ogledale, v kstere^a vsnk hip izvem vse. kar hočem vedeti, takole uganko. Evo li rt šive: medtem, ko jaz količek sestavljam. TI lenobo pose š I Sem ugani il, kaj? 0, sem že vse težje uganke rešil s pomočjo čarodejnfga oglcdalca, pa ne bi uganil te?! Saj vpš. kakoi Ampnk. da ne bo zamere. moram knr kej pristaviti: nisem hotel reči, da zmerom lenobo pasiSi (saj vem. da si drugače pridna deklica I), ampak v tem hipu jo pa prav gotovo Moje čarodejno ogledalce nikol: n" laže. Pozdravljeual — Količkov striček. š e g u 1 a , učenka ki imam čarodejno iahko pokukam in je malenkost re&iti Blagoslovljen Božič in srečno novo leto želi svojim mladim prijateljem Kotičkov striček. Anica Kos. učenka III. razr, v Ljubljani: »Tedaj se mu ie koza zahvalila za dobro delo s tem, da rja je podrla na tla. Pri tem se je zaletela v kmetico in ji pobila vsa jajca. Ker je bil stric Matic vsega kriv, n.iu ,e s Za nagrado je bila izžrebana Milena Si-mončič, učenka 1. razr. m. š. v Ljubljani. Gosposka ulica 10. Dobi knjigo; Mladost v džungli ff SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik A. P. 8. g. Sobno, oziroma krniiiljavo oko, ki Vas nadleguje ie tri leta, je pač tolike vrednosti, da ee napotite ž njim k zdravniku za očesne bo'ezmj ali pa na očesni oddelek sploine bolnišnice, zakaj poleg zdravil Vam bo treba še kaj popraviti, da se eolzenje spravi v pravšno niero in da dobe soize pravdni odtok; zdi se namreč, da je solzni nitšiček ali solzno iztrebilo pokvarjeno. J. Č. Lj. Rak — podedljiv? Vaš oče in stari oče sta umrla zaradi raka v črevesju, kaj čaka Vas? Kako preprečite raka pri se>bi? Jaz bi na Vašem mestu poskusil dognati, ali nista Vaša prednika morda bila tapostavljena kakšnim posebnim škodljivostim glede prehrane in bi se tistih Škodljivosti ogibal. Rak sam po sebi ne volja kot dedna bolezen, tudi dedna naklonjenost k raku ni ugotovljena, pač pa pridobi teikšno naklonjenost marsikdo, ki mu kakšen dolgotrajen dražljaj na kakineni občutnem mestu spravi ondotno staničje v bohotno razrast. Zato se ne vznemirjajte, pazite na redno delovanje prebavil, in če kdaj nastopijo motnje, ki jim vzrok ali povod nista očividna. posvetujte se s svojim »travnikom, ki Vas v sum nem primeru napoti v prave roke glede ugotovitve in morebitne operacije. Preprečevalna operacija je nezmiseinn, pač pa je velike važnosti priprosta m bolj pičla prehrana. L. L. H. Seč se Vnm zapira vpriča drugih, da ne morete spustiti niti kapljice? Ta sitnost se pojavi pri vsakomur o kakšni posebni priložnosti, pri Vas pn da je stalna, kar pomeni nek nered v žlvčno-duiievnem vršenju. Bržkone ni to ed:n.i motnja, z'.to bi trebalo t krepiti Vaše živčno stanje na spk>h. najprej pa izslediti in odpraviti vzrok splošne razrva-nosti. Glede vprašanja pa je zadeva enostavna, opravljajte potrebo nekaj mesecev samcat, da Vas mine občni t zadrege in strah pred njo. I. D. M. Smrdele krturljire iz želodca? Nisem 6e slišal ali bral o njih. Bržkone so tisto strjeni isloeki iz drgni ali golta, ki imajo dejansko zoprn duh. Grenko spebovisnje Iz želodca značl, nli !e rado v noge podnevi, a ima v p sleljl tople, naj stopi zjutraj Iz pxte!jo v po-"i>ilo z vodo. hitre naj si nogi osuši in odrgne ter se primerno obuje. Tople noge lil prehladi se srečujejo le redkokdaj! Fr. V. Lj. Revmatiiem kaj da je. ko nihče tega po Vašem mnenju ne ve? C emu torej vprašujete? Kaj je Vaš revmatizem. res nc morem vedeti. Poznam nekaj vrst »revmatizrm.K v sklepih, por.nnm mišične >revmatizme< in revmatična obolenja živ- cev. Kntera izmed omenjenih spak straši že drugič jx) Vaši nogi (menda po bedru). 11 • znam uganiti, kor ne vidim uda, pa tudi v dopisu ni prav nič po-ve, bi Vam bili zdravniki že davno natvetovaM operativno zdravljenje, ki ie v večini primerov iwpeSno. Ker se to ni zgodilo, sklepam s precejšnjo verjetnostjo, da Je stanje Vaših prebavil kolikor toliko pevoljno, da pa je Vaše živčno stanje izravno-leileno. Tega mnenja ne smatrajte za očitek, marveč mimo kot volilo svojemu ravnanju. Pa mučna bolezen -»pravi v teku dolgih let živčevje iz ravnotežja tudi kre;>kt-mu človeku, Je znan pojav, zlat*!i le so druge življenjske okoliščine take, ki tudi črpajo živce. Obrnite svojo pozornost na to stran, uredite si življenje tako, da se Vam okrepi živčevje, pa bo men la tudi s prebavo bo'je. Ze za lnjič sem poudaril in z doiivljenim primerom podkrepil dejstvo, da bolezen ne zgine, tudi če se b ln: organ odstrani, zakaj ču«la dcati bolezni je bolj zapičenih v domišljijo, kakor v tehenost! I. L 7.. Spolna sdrtnoot še ni nikomur škodovala. pač pa vsakomur samo koricitila. Kdor se hoče polagoma odvaditi opojnin, boječ ee. da bi mu nenadna opustitev utegnila AkodovMi, ostane pivec ali pijanec »voj liv dani Tiste počelne ncviečnostl treba premagati • kr pko voljo pa izginejo kakor lema pred soncem! 1 ede bodočnosti al ne delajte skrbi, čisto in realno življenje popravi vae posledice mladostnih zablod. Kar ee bere v poljudnih knjiga'1 o str*' ool«-g strokovnega nasveta je dobil vsakdo, ki je iskreno iskal [»omoči, tudi dobrohotno bolelo! Pala je res tudi katera rezka in pikra beseda na račun onih. ki so boleli sveta, kako naj brez škode še davje rijejo po svo^i ali tujem blatu. Tako tudi oMi n e! Vam pa In drugim resnobnim bravcem bi bruvkam pošiljam božični pozdravi Kvišku sroat gače se pa izrečnega sprejema v domovinsko zvezo ue smo odreči tistemu državljanu, kateri je po dobljeni samostojnosti skozi deset let, preden je prosil za domovinsko pravico, prostovoljno 111 nepretrgoma prebival v občini. Na kakšni podlagi ste vi, ki sle bili spočetka uslužbenec južne železnice, ki ni bila državna naprava, zadobili domovinslvo v Ljubljani, če ste ga res dobili in m. kakšnih razlogov se vam i.-to sedaj odreka, ni pov.iem jasuo razvidno iz vašega dopisa. Ako bi nam bili znani razlogi. iz kaiorin se vam ne priznava domovinslvo, bi mogli povedati naše mnenje. Nesrečna pijača. B š. J. Pri sebi živite nnd 80 let starega očetu svoje ž- ne. ki je bil do zadnjega Stcdljiv berač 111 je imel 2UOO l>in gotovine. Po nesreči se je pobil po glavi in jo od t ga časa začel piti tuko, da je ves denar zapit. Vašemu bratu jo poprej posodil še 800 Din. Ko je - "daj popivaj in zapravljal, ste od županstvi doseg'! prepoved, da Vaš brni ne sme vrniti dolžnih 8U> Din voiemu tastu-pijancu, ampak vam, ker ga vi preživljate Vsled hudobij je brnt vrnil denar vaš mu tastu, ki ga je v nekaj diu h znpil. Vprašati', če lahko zahtevale od brat i ponovno plačilo 800 Din, ki jiii je 011 proti prepovedi župi nslva izplačal. — Ko je vaš tasl začel popivati ter je še imel denarja, takrat bi morali predlagati pri sodišču, dn se gu radi zapravljiv osi j prekliče in mu postavi pomočnika za upravljanje denarja, Ctm bi sodišče imenovalo t; stu takega pomoči Itn ter bi bilo lo v občini razglašeno, poleni ue bi sine) val brat vrniti dolga tiititu v roke, ampak le njegovemu pomočniku Ker torej vaš tiisl ni bil preklican, niti ni bila njegova terjatev napram vašemu br atu -o luo zarubljenn, je smel vaš brat vrniti kljub občinski prepovedi svoj dolg nar ivnrsl luslu in ga ne morete prisiliti na ponovno plačilo. Samopomoč ua meji. F. K B. sosed je ob vaši njivi, SO cm od meje, zasadil smreke, ki so ie do 0 m visoke in škodujejo vsakemu uievu na tem delu njive. Vprašate, kako bi mogli mejaša prisiliti, da smreke do viSino plota po - k t. — Vsnk ima pravico, da s svojo lastnino prosto razpolaga. Če torej sos> d pe bi hotel odstraniti smrek, odnosno odžagati jih v višini običajnega plotu, imate pravico, da ob meji na vaši zendji izkopljete jarek in pesi kate vse korenine smrek, ki silijo v vaJo njivo. Morda vam pomaga še veter iu podere vse smreke Obrekovanje služkinje. M. K. D. Ako l>o mogoče dokazati, da pUe obrekljiva pi«ma zoper vašo služkinjo oseba, ki Jo Imate v mislih, nij služkinja loži dolično osebo zarndi žalitev. Ce bo toženim tajila, lahko Inžiteljica predlaga, dn njeno pisavo preiščejo grafologi. ("e bo loženka obsojena, bo morata plačati tudi stroške tožb*1, seveda le, če kaj ima. Drugače pa bo morala svojega oih tnlka plačati tožileljica sama. Pravni nasveti Ravna meja v mapi. F. P. S. Vaša njiva ima » mapi zarisano ravno mejo, ki je pa mejaš ne prizna in v sredini orje krivo, tako da izorje v sredini pol metra v vašo njivo. Spomladi ste ga opozorili, naj se drži ravne meje. ki ste jo tudi zakoličili. On pa se za vaš opomin ni zmenil in jc količke zmetal ven ter zopet zoral kakor prej. Ta mejaš je njivo, ki je prej tvorila eno samo parcelo, kupil pred 15 leti ter Je bila tedaj odmerjena z ravno mejo. Vprašale, knko bi ubranili meinšu | leremii je povnbiti tudi vse druge sosede. Komisij- gradbeno dovoljenje je priložiti: 1. slluncljski načrt stavbišča v dveh izvodih; 2. nnčrt grndhe v treh izvodih; i), po potrebi staiični račun in tehnični opis gradbe v dveh izvodih (česur pa nnjbrž z.a mulo s.niiovanjsko lušo ne bo poirebno); I. lis,ino o določeni regulacijski in niveiacijslti črti r.» zidanje (seveda le, če je ista sploh ž" določena). 5. pro- ' silčev dokaz o ladninl. Železniško upravo bo ž. ' Jupanslvo povabilo h komisijskemu ogledu, h ka oranje v vaš svet. — Ce mejaš šele zadnjih 15 let 1 ski ogled ua me.ilu gradbe mora občinn Izvršili v ■ili v vaš svet imate še vedno čas lo preprečiti, ker i 10 opo!tin in je ne moremo odobravati. Kakor je urejen na našiti kmet. Solili nsčin nadzorovanja in vzgoje, je skoraj nemogoče, da bi se dosledno pri gojencu gojile nj> gove dobre lastnosti. Kajti brez stalnih stikov z gojenci pri vsem njihovim življenju v zavodu se dobre lastnosti težko izluščijo iz Irde skoi^e vsakdanjih «lti-bih nnvad in napak. Kmelski fantje so dostikrat uprav Čudno sramcžlj vi, če je Ireba odkriti lepote svoje duše in to store Šele, ko se je dodobra utrdilo v njih zaupanje v onega, ki bi jim rad pogledal v dušo Površnemu očesu pa vse le lepote ostanc'o skrite. Krko naj potem negute nekaj, za knr niti ne vel Da je pa v mladih ih n< pokvar-jene klucUke mladine skritega veliko dobrega in lepega, nn kar še ni padla slana sodobne civ li-zar/ke in Iriikullurne pokvarjenosti, ve dobro vsnkdo, ki je imel prav od blizu opraviti s kmet-skim: mladeniči. Ako tedaj pri mladem človeku, ki je najpotrebnejši skrbnem vodnika, ni nikogar, dn bi gu varno spremljal po peti h čednosti, ostanejo vsi zakladi mlade volje znkopani. Ce greš na strmo goro in potrebuješ vodu ka. gotovo ne boš le za takse, ki jih je treba od tedni nnnrej plrč 1 podporo od bnn-ke uprave. Knko je napraviti pri njo itd. -- Če priiuteij nima tiaršev, ki bi no vprašanje. Na prejšnje dopise se pa ne sklicujte. Invalid. J. fi K. Leta 1928 vam je na vašo priložim proli odlcfbi okrajnega sodišča v Škofji Loki kot prvodopnega invalidskega sodišča vi?V invalidsko -edi?e.' dovolilo obnovo postopka za prizna nie invalidnosti Letu 1D30 vam je bila pn Invalidska podpora nenadoma ustavljena. Hudi bi zvedeli zakaj? Čudno, da sle dve leti čakali, ne da bi se pobrigali kuj je s podporo. Iz pomanjkljive informacije ludi mi no moremo vedeti, zakaj vam je bila invalidnina ustavljena, čeprnv ste bili I. 1927 spoznani z.a 100odslolndega invalida. Informirajte so v Ljubljani pri Invalidskem sodišču Spor rndi domovlnstva. K. 1. L. Občina vam ie svoj časno izdala domovinski lisi. ki ga pa - -daj dijo pogodbeniki solidarno Zidanje hiše oh železniški progi. F. 11 L Tik i zahteva nazaj in vam torej ne priz.n.ivn domov'11 Eeleztiiški progi nameravate zgraditi hišo. Ali -Iva. Želite pojasnilu. Po zakonu o domovinstvu ob železniški progi more železniška uprava delati kakšne ovire? Ali je treba od nje dovolienja? Kam' je vložiti pres no, kaj priložili Itd.? — Za zgradbo hiše si morate iz poslovati slavbuo dovoljenje županstva. Prošnji zu Imajo stalno nameščeni državni uradniki in služabniki domovinsko pravico v tisti občini, v kateri jim Je odkaznfi oiih stalni uredili -o lož Do movin sko piuvico dobč z dnem, ko nastopijo službo. Dru vzel dveh ali treh; sicer te vsak lahko morda varno pripelje nn vrh. al: n jbiž po drugI poti. Ne bo tedaj prav. če boš šel n'kaj časa za en.m. p.i le bo v -rnii pota pustil drug.Miiu, ki te poti ne |>ozfia ali se niu ps ne zdi prava in bosta morala nazaj, pn po orugi | )ti Tako se ne pr do no vrb! »knko lak-le popotnik je mladenič, ki Inir. vsik teden Irrg-g.i vzgojitelja. ITspeh je zelo dvomljiv, skoroda nemogoč. Nemogoč tembolj, če vodn k včasih som ne ve. kako bi. Kmetijski strokovnjaki so lahko odlični poznavalci svojih strok in dobri pro-i* sorji. ni pn s tem rečeno, dn so sumi ob sebi trdi strokovnjaki za človeško dušo in srce. Za v,; pač ni nd.čel če pa poSljeta kmetski oče in mati svbVgn mo". v kmetijski zavod, hočeta ne le. naj se tint 'oči v gospodarskih strokah, marveč tudi, da pride 1/. šole dober človek Večkrat «e je z.zodilo. so starši ob vstopu s 11 a v kmet. šolo izjavili, da so fanta predvsem z.ato pripeljdi v znvod, k t sl bojijo, da ga sami domu ne bodo megli ob vari '.ati pred slabo druščino in pred vsem drugim, kur iz teg-i sledi. In so prosili, do ga skrbno nadzorujemo in dobro vzgoj ino. dn ne lie več silil samo na vas in v gostilno, ampak da bo imel «mifH za dobre stvari. &rle v drugi vrsti je bila pr| ni h njegova strokovna izobrazba. Nočem reči, da so starši imeli pravilno nnzi-ranje o kmetijskem šolstvu, ker je jasno, da je kmitijska šola predvsem zato tu. da nudi svojim učemem strokovno naobrazbo. Ali nič manj ni iz lakšnih iziav očitno, da oče in innli vendarle veliko važnost polagata na vzgojno delo teh z-ivo-dov. Le nn to niso do sedaj vidno pomislili, da-li j.m zavod ies lahko nudi, kar Želijo: da bodo namreč dobili sina dobrega, ne pa mordn slabšega, kakor so ga zavodu izročili. Takole je rekla nekoč kinofska mali, ki je bila imela sina v kmet. šoli, meni prve dni 110 nastopu službe: Tudi naš je bil v kmet. šoli Nolrl je šel še nekako dober, ven je pa prišel knr čisto drugr.čen. Z11 dekleti lnz.i, po-nočuje in nič ne uboga. Sicer se je. marsikaj iz kmetijstva naučil, vendar bi bilo bolj prnv. čo bi ga ue bili dnli v šolo.. Vedno je men-vine in prvikrat močno gnojite s hlevskim gnojem. — Lucerno hihko sejete od aredo aprila do konec maja, pa tudi Se začetkom junija, ako jo sejete samo zase. Na vsak način je pravi čas za setev lurerne Sele potem, ko »e je zemlja ugrela m se nI več bati porne slnne. Ce ste v f mlji zatrli ves plevel in ni lega zemlje presuhn. pote in je pri|>oročljivo, da sejete lucerno samo znse Drugače pa sejte lucerno med redko posejano jarino, med oves nli jefmen. Seveda morate jarino i»okositi pozneje o pravem času. ko je Se zelena, ker bi sicer lahko primanjkovalo rastoči mladi lucernl svetlobe in zraka. Za setev nn Široko potrebujete na hektar 2S do 85 kg luccrninega semena, za setev v vrste pn 20 do 80 kg. pri čemer nnj je vrsta od vrsle oddaljena 16 do 20ein. — Da Vnm bo lucerna donnšnla lepo in obilne pridelke, je neobhodno potrebno, da spru-vite v zemljo z gnoji njem tudi vse primanjkujoče hranilne snovi ie pred setvijo ali ob setvi lucerne. S hlevskim gnojem jc treba gnojiti za lucerno. kakor je bilo prej omenjeno. Gnojenje s hlevskim ftiiojcm neposredno pred setvijo ni umestno, ker bi lahko s Inkiin gnojenjem spravili v zemljo ple-velnn semena. Pat |>a lahko izdatno gnojite z umetnimi gnojili. Ako je v zemlji pien ulo apna, kar morale dognati, potem miojiie z žganim apnom, okrog 20 q na hektar. Z duiičmtimi gnojili lucerni navadno ne gnojimo Ako hočete pomagati mladi s tvi lucerne. zadostuje 20 kg duMčnatcga gnojila nn hektar. Luccrna zelo ljubi tosforovo kislino. Zalo ji gnojite nn ha t 4 9 Thomasove žlindre ali z enako količino supcrfoslnta. Kali jI dajte v obliki 40% kalijevo soli, in sicer 2 do 2.5 na hektar. V prvem Ii tu ob setvi je priporočljivo gnojiti lucerni s C do 8 q Thoinnsove žlindre in 7. 2.5 do 3 <| 40% kalijeve soli na hokUir. Ing. A. P. Jedilnik za december (Krekova gospodinjska šola v Zgornji šiški pri Ljubljani) Nedelja. 25. dec. (IVitic): Kosilo: Predjed: n) košarice iz sniokev * sadjem; b) mrzla Sči»ka z limono, pe-teršiijtm, jajci, bol uši (Spargtji) in mesno liladčtLuo (asp;k). — Dvobarvni jetrni kipnik na juhi. — ''cčene jarice (mlade kokoši), korenje, grah, krompir, jurčki (kleli), fižol v stroju, zelen jeterišilj. — Mešana salata. — Božična jjotica. — Mrzla kavna ponjava. — Večerja: Mrzla plošča. — Jajnine z ledvicami v oiuakl. — Salata. — Bazično pecivo in pu-:ič. Ponedeljek, 2ovi vložki na juhi. — Ocvrti zrezki, pražen grab in korenje, brusnice. — OinHrine rez,ine ali potica. — Večerja: Bržole, salata in mandelj-nmu potica. Torek, 27. dcc. K osi lo : Sadje. — Možgatiova juha. z drobtincviml cmoki. — Govedina, sladka repa in krompirjevi hlebčki. — Sirova poganica. — Večerja: Mlečen riž, kosrtnnj. — Lipov oai. Sreda: 28. dec. Kosilo: Sadje. — rranco- s-ka juha. — ObnAtova potico, krompirjevi rezanci :n 'lalata. — Jabolčni peč<-njak. - Večerja: Pljuč« v omaki in j>olenta. Četrtek. 29. ilee. Kosilo: Sadje. — sp«-načni rezanci na Juhi. — Srna v (»maki. pražen riž, salata. — Cvrtje. — Večerja: Jajmue s parmezanom in mešana salata. Potek. 80. dec. Kosilo: Sadije. — Pretla-čena krompirjeva juha. — Močnali vložki in paradižnikova omaka. — Kvašeni flancati s Sailojem. — Večerja: Ocvrto kruhove rezine in mešana vkuha. Sobota, 81. der. Kosilo: Sadje. Kisle gobova juha. — Ajdovi žgane i in telečja obara. — Sadne šarice. — Večerja: ftpinačne omelete in solata. Nedelja, 1. jan. 1938. Kosilo: Sadje. — Jetrni riž na juhi. — Nadevane telečje ]>rsi ali pečena gos. mešana salata s trdo kuhanimi jajci — Orehova polica. — Večerja: Mrzel nnre/ek s hrenom in sala to. — Lipov čaj ln roainova po Uca. Manastiri v Srbiji Studenira. Vse to je bilo doslej malo znano; a nedavni kongres bizantoVogov v Belgradu, ki »o se sešli iz vseh delov sveta, je mnogo pripomogel do natančnega poznavanja in pravilnega ocenjevanja one umetnosti, koje zibelka in rednica je bila Stara Srbija.« Prav pošteno je pripekalo solnce 28. septembra, ko sem korakal po lepi cesti od mesteca Kraljeva proti manasliru Ž i č a. Ze od daleč se je skoz drevje kazala rdeča barva nekdanje prestolnice srbskih nadškofov. Zičo je zgradil kralj Stevan Prvovenčaod v letih 1207—1220. Ko je bila ustanovljena leta 1200 srbska nadškof i ja, je postala njena prestolnica Žiča, in prvi nadš-kof je bil veliki sv. Sava. Prijazni menih mi je stavbo razkazal; zgrajena je v dvojnem slogu, v romanskem in bizantinskem. V samostanski cerkvi vidiš kiparska dela in freske italijanskega izvora, deloma zelo po-škodovane. Seda j se vrši restavriranje, ki pa le počasi napreduje, ker primanjkuje denarja; tako mi j» pravil menih, šest kraljev je bilo tukaj krona-nih, me.-l njiimi tudi kralj Peter, leta 1004; za vstop vsakega kralja so napravili posebna vnita in so jih po izstopu takoj zopet zazidali. Tudi 12. Oktober je bil vroč dan. Bil sem takrat v Ohridu, prav doli na jugu naše države. Na cesti som srečal nekega gospoda, ki ga nisem poznal. Vprašal sem ga za hotel »Turist« in sem v svoje veliko presenečeni je izvedel, da je ta gosjjod Slovenec, in sicer postajenačelnik Majer z Bleda. Brž sva bila prijatelja in sva rekla, da se peljeva naslednji dan čez Ohridsko jezero do manastira Sv. Na um. Drugo jutro smo se peljali Štirje Slovenci 6ea je7vc.ro; ponoči sta prispela v Ohrid namreč še gospa in gospod Brajtnik iz Ljubljane. Dve uri traja vožnja z motorno ladjico čez to prekrasno jezero; nebo in jezero se kosata, kdo bo imel lepšo barvo. Ni čudno, da so se že v davno minulih časih ljudje radi nastanili tukaj, kjer so našli lepoto tn mir. Polno je ob jezeru manastirov in manastirč-kov, kjer je nastanjen večkrat po en sam samotar. Najstarejši je manastir Sv. Nnuim, ob južni obali. Ustanovil ga je menda sv. Naum, eden od Metodovih učencev, ki so pnibežali po smrti sv. M'toda v Bolgarijo in Makedonijo. .Središče prve krščanske kulture in civilizacije v južnoslovanskih deželah sta hiii jezeri Ohrid in Prespa, kjer so bili okoli leta 800 ustanovljeni prvi samostani. Samostan Sv. Nauim je bil ustanovljen najbrž okoli leta 900; vsaj tako pravijo. Cerkvica z grobom sv. Nauma je majhna, prisrčna, stare slike te strogo opazujejo. Okoli in okolii cerkvice je veliko dvorišče, obdano od samostanskih in gospodarskih poslopij. Tako je tudi pri vseh drugih mmiasUrih (Studenica, Visoki Dečani itd.). Vsak tujec, ki pride v samostan, je gost predstojnika; to je utmiljivo samo ob sebi in se nihče o tem ne raagovarja. Tako smo tudi mi štirje kosili v samostanu, predsedoval je pri mizi prota, kar je tn 1 približno isto kot opot. Po obedu daš kakšen pro- Kosovo polje je 60km dolga in do 15 km široka kotlina, po kateri je tekla železnica že pred balkansko vojno, noter do zaključka polja pri Kosovski Miitrovioi. Sedaj je železnica podaljšana do Kraljeva in vodi tu po divni Ibrovi soteski (klisuri). Nekoliko proč od sredine Kosovega polja leži mesto Priština in blizu Prištine je manastir Gra-čanica. Videl sem ga 7. novembra. Gračanioo je pričel graditi leta 1321 kralj Slevan Uroš II. Milutin (vladal 1282—1321), končal je jia gradbo njegov sin Stevan Uroš III. Dečanski (vladal 1321—1331). Gračanica, r>osvečcna Materi božiji, je med najznamenitejšimi spomeniki stare srbske kulture. »Cerkev je zgrajena iz oklesanega kamna, uvrščenega med plasti iz opeke; po svojih estetsko-harmonič-nih kupolah in zidovih, drug višji od drugega, in po harmoničnem razmerju vse gradbe je Gračanica arhitektonsko jiopolna umetnina. Ima pol kupol in tri apside ter predstavlja naj vzvišene jši in najmočnejši izraz srednjeveške srbske arhitekture. V njej se nahajajo freske, kopije iz manastira Visoki Dečani, predstavljajoče dinastijo Nemanji-" čev, in pa slika kraljice Simonide, žene kralja Milnima. Nad vhodom v cerkev je kapela lega kralja.« Ušče je majlino mestece v dolini Ubra. Gorski potok Studenica se prerije iz Golijeke planine do Ušča in se izliva tu v Ubar. Ob tem potoku navzgor te vodi pot do morda najslavnejšega srbskega ma-nastira, 'ki ima isto ime kot potok S t u d e n i c a. Od kolodvora do manastira je 12 kilometrov. Imel sem srečo. Rekli so mi, da dobim voz ali pa avto-taksi; stalo bi 100 Din. K sreči ni bilo nobenega doma, ne voza in ne taksija. Prihranil sem si 100 dinarjev in sem šel petš. 18. oktobra je bilo to. Pot je prav lepa, okolica te spominja bolj na Slovenijo kot na Srbijo. Najprvo greš visoko gor nad potok, nato se polagoma spustiš zopet dol, napraviš ovinek, greš čez. most, zopet nekoliko navzgor — in na cilju si. Nehote j>ostane človek ob takšnih trenutkih drugačen kot je sicer; zgodovina gre miimo tebe; vidiš nekaj, kar si že davno želel videti. V davne čase sem se zamislil, v one dni, ko so hodili križarji v obljubljeno deželo in ko se je z nemškim cesarjem Friderikom Rdočebradcem sestal v Nlšu Stevan Nemanja, veliki župan Ra-ške, stare srbske državice ob Ibru in tam okoli, ln ta Stevan Nemanja, ustanovitelj dinastije Nemanjičev, si je zgradil v tihi gorski samoti iz belega marmorja čudovito oerkev Studenica, Miajponosnejše, najveličastnejše in najbolj oboževano svetišče Srbije«, v zadnjem desetletju 12. stoletja. Leta 1190 se je Nemanja odpovedal vladi in je vstopil v samostan Studenico kot menih Simeon. Kasneje je odšel na Sveto goro (Atos). kjer sta ustanovila on in njegov sin sv. Sava samostan Hi-landar. Tu na Sveti gori je Nemanja uimrl; kmalu so ga častili kot svetnika. Sveti Sava je prenesel pozneje očetove kosti v Studenico. Cerkev sama jn najkrasnej&i spomenik stare srbske stavbne umetno«!«. Odlikuje se po svoji ve- Metohija se imenuje rodovitna kotlina na za-I»adu od Kosovega polja. T11 zbira svoje vodovje Beli Drim; po izstopu iz Metohije se »druži v Albaniji s Črnim Drimom, prihajajočim iz Ohridskega jezera. Skupna reka Drim teče po severni Albaniji in se izJiva v Jadransko morje. Metohija ima veličasten Okvir: omenimo zlasti planino Sar ler divje Prokletije in njih podaljške. Tri večja mesta so v Metohiji. vsa tri bolj ob robu: na jugu Prizren, na zapadu Djnkovica. v severozapadnom kotu Peč, ob peneči se Pečanski Bistrici. Ne daleč od Peči proti jugu prihaja iz 1'rokletij dolinica proti Metohiji; vhod v njo zapira samostan Visoki Dečani. Stopil sem iz avtobusa; 17. oktobra sem bil tam. Do manastira je dvajset minut. Skoz samo /.e'enje hodiš, mimo travnikov in po ; lepem borovem gozdu. Zadaj pa zaključek veii-| častnih Prokletij! In to notri so Dečani, ustanova srbskega kralja Stevana Uroša III., zgrajeni v ]e- Visoki Dečani. tih 1327 do 1335. Uroš, uimrl 1. 1331, dograditve ni dočakal. Slikarska dela ?o bila završena še pozneje, leta 1348. Cerkev je bazilika s tremi ladjami, v sredi je liupola. Plastična je dekoracija na por-talih in okolii sten, nepozabne li ostanejo slike, vi-! soko gor se dviga strop; zato tudii ime Visoki De-I Sani. Dobro je ta manaslir ohranjen; saj so se j sultani sami zanimali zanj in ga ščitila. Stevan ! Uroš III. je pokopan tn notri. Slučajno sem prišel v oerkev, ko je bila minula popoldanska služba božja. Slike so biile zastrte z oblaki kadiilnega dima, prijeten vonj me je objel, sam sem bil. Moraš moliti, in če ne bi hotel. Ko sem odhajal, sem se neštetokrat ozrl nazaj; izginjali so Obrisi cerkve, izginili so, samo križ sem še videl, visoko gori nad vrhovi dreves. Slednjič jc izginil tudi on. Nikdar ne bom pozabil. L ftas - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno In solidno Pristna dalmatinska vina v novo otvorjenem vinotoču priporoča in to Kaštelansko belo, črno in rdeče po Din 9.— za božične praznike od 5 1 dalje po Din 7—8. Šolski drevored. za odeje in v tablah vedno v zalogi Tovarna vate Arbeiler. Maribor Zahtevajte vzorce in cenik Dr. Vhko fiaaaboa: !CAxr ae hoče poučiti o umetnosti južnih dolov naše države, naj piše v Skoplje dr. Mesesuielu dopisnico; doktor ga bo jiočakal ali poiskal ter ga nato peljal v nvuaeg. Muzej je po večjem nastanjen v zgradbi Trgovske akademije. Velika je tam dvo-ma, a število nabranih predmetov j.* tako naraslo, da so prostori že sedaj premajhni, ln kaj vse vidiš! Noše j;iga, z vsemi potankostmi, hiše Arnavtov i. dr. v miniaturi, mainastire (samostane) v miniaturi — freske iz vseh večjih manastirov, tako naravno j>re-alik^ne, da sent poti pa I neko špranjo, misleč, dn se Gračaniea te so se raBmalinili šele v 12. stoletju; a ta razmah je trajal iiajdolje in je dosegel najvišjo vi-iino. Stana srbaka umetnost, stoječa pod pravoslavnim in katoliškim vplivom, se razvije v svojem proevitiu na koncu srednjega veka in nikakor ne r začetku renesanse, čeprav je časovno med Bizancem in renesanso. Doba Turkov je izbrisala vse stike do otnih časov. Kri in,i svedoki stare srbske umetnosti so kraljevi samostani (manastiri), ki jih je bilo svoj čas na stotine in ki so buli zgrajena po večini v nedohodneim gorskem oaemljn, taim, kjer je bilo tedaj središče srbske driave. Večino teh manastiTov je popolnoma izginila, o nekaterih pričajo le še razvaline, in le prav malo ae jih je ohranilo do sedanjih dni. Srbski kralji so •e kosati med selboj, kdo bo sezidal in okrasil najlepšo cerkev v najlepšem samostanu; v gradbi oer-kva eo videli svojo življenjsko nalogo, koje izvedbo so pospeševali tedanji raameroo še dosti mirni časi. Marsikakšna cerkev je bila zgrajena kot delo pokore za storjene grehe, v strahu pred kaznijo božjo; a obenem so bile cerkve grobnice vladarjev fai njih rodbinskih članov in pogosto tudi grobnice navadnih j>lemeinilašev. V 14. in 15 stoletju si je Štel vsak kralj in vsak plemenitnik za dolžnost, da ai je zgradil takšno »zaduižbino«, ki naj bi vplivala na dušo naroda po zunanji lepoti in , o notranjem sijaju. Srbski manastiri so pravi muce ji, najbolj žive priče stare siv ke kulture in uviišzauijo. V prvili časih one lepe umetnostne dobe ao bili samostani jxxl vplivom zapadne umetnosti, zu-natj okrašeni z belim in pisanim marmorjem. Naj-leji&a proizvoda te dobe sta samostana Studenica in Visoki Dečani, ki se moreta meriti z najboljšimi umotvori tedanje evrojisko umetnosti. Poraieje, ko se je javil vpliv Bizanca in Soluna, so opustili zapadli! način in so gojili bogato vzhodno minogo-barvuo pročelje z arabeskami iz rdečega ojvekaste-ga kaimna. Gračanica |>ri Prištini (Kosovo polje) je pravi umetnostni dragulj te dobe bizantinske umetnosti. Tretja doba je doba turške invazije, ko je vse umetnostno življenje zastalo in zamrlo. Tip cerkve v prvi dobi je orientalska bazilika s kupolo; tovrstne cerkve so Snbi splošno gradili, in so one tudi sj>eoifično srbski model. V drugi dobi nastopi žo — zlasti v onih krajih, ki »o si jih Bizantinci osvojili — bizantinski cerkveni vzorec v obliki križa, pogosto s petimi kuj Kilami, V naslednji dobi se vrši sjxajanje obeh modelov. Manastiri onih časov učinkujejo v svojem bogatem sijaju izredno reprezentativno. Saj ee tudi pri njih gradbi ni prav nič varčevalo. Tako je ustanovitelj nekega takega samostana podaril samostanu devetdeset vasi z vsemi njih prebivalci; nekemu drugemu manasliru je bilo podarjenih petsto kmečkih družin. V onih dneh je bilo običajno, da so okrasili vse notranje stene cerkva s freskami; kompozicije kažejo postave v naravni velikosti. Samo v veži neke cerkve vidimo 350 prizorov, in si potem lahko predstavljamo bogastvo slik kakšne velike cerkve v vseh njenih notranjih prostorih. Stensko slikanje je doseglo višek že v prvi dobi. Dekorativno slikanje t« dobe je nekoliko zastrto po srbskem naturalizmu: monumentalne, mirne, velike postave. Naslednja doba je bila preveč pod vplivom realizma in pri rodnosti, vse je bilo nekam prepewtro in dekorativno; to je znano, od Srbov in Grkov j»rervz(«to dekadentno bizantinsko slikarstvo. V tretji dobi se uveljavi barok, znak vpliva italijanske renesanse. — Slikanje fresk je doseglo največji razvoj v 13. stoletju; iu če motrimo slike tedanjih srbskih vladarjev, moramo priznati, da je bilo srbsko slikarstvo tedaj na enem prvih mest v vsej Evropi. Od leve nu desno: Sv. Naum. g. Majer, ga. Brajnik, dr. Šarabon, g. Brajnik. stovoljui dar ali pa luidi nič, če si umazan ali če nimaš. Tri dni moreš biti zastonj v samostanu In imaš tam hrano in stanovanje in pijač . Včasih pridejo ceh' ekspedicije; samostan je na vse pripravljen, pa najsi pride na stotine obiskovalcev. Narod hodi molit na grob sv. Naum a zlasti v slučajih hude duševne obolelosti, in smo slišali o marsikakšnem čudovitem ozdravljenju. — Z jezera se cerkvica sama nič ne vidi, in nam običajne razglednice cerkvice sploh ne (»kažejo. Pač pa vidiš z je«zera samostanska poslopja, v katerih je tudi preprosto, a okusno opremljeno stanovanje kralja in kraljice; in dalje vidiš tudi visok razgledni stolp, o katerem na prvi j »ogled marsikdo misli, da je lo pravi manastir. Mi smo šli seveda gor. in pred nami je sanjalo vse to veliko jezero noter gor do Ohrida. Okvir mu delajo nad 2000 m visoke gore, deloma do vrha porasle. Tik za samostanom je albanska meja in ti kpred njo izvira C1 ni i Drim; ogledali smo si njegov izvir in se vrnili na ladjo, ki je bila medtem obiskala albansko mesto Pogradec likosti, po lepoti, po dragocenostih, po umofcnSknh kiparskih deliti. Le Visoki Dečani se morejo meriti s Studenico. Stari lepi glavni portal je sedaj notri v cerkvi, skrit po prizidku; kaže nem na malih vratih nežne arabeske iu cvetlične navoj«. Loki so bolj podkvičasti; mnogo je v njih živalskih podob, polnih življenja. V notranjosti je lep krstni kamen in novi izredno krasni sarkofag Stevana Nemanja, darilo kralja Petra. 'lHidi Stevan Prvovenčani je tu pokoj>ao. Blizu cerkve stoji kapela, z napisani: »J«, Stevan Uroš, služabnik božji, vnuk sv. Simeona, sin velikega kralja Uroša, kralj vseh srbfAih molj in obal, sem sezidal to svetišče na čast svetili in pravičnih Joahima in Ane 1314. Kdorkoli bi kdaj to svetišče razdejal, naj bo proklet od Boga in od mene grešnega človeka.« V okolici Studenice se nahaja š« [rribližno 36 manjših cerkvic, /grajenih od jKUbožnih Nemanjičev za rešitev njih duš. Nad vso to okolico je nekaj tajinstvenega. In ta tajinstvenost je šla za menoj, ko sem se v mraku vračal nazaj proti I-bru, ob pihljanju velra in daljnem žuborenju vode. je slika pokvarila v muzeju; itd. itd. ln dr. Mesesnel M vse lepo razloži tn pove in takoj ugane, kaj ti najbolj prija; pri onem predimsUi se potem dalje pomodl. Ce si v lom hramu umetnosti videl vse one lepe b^ske, resne obraze srbukih kraljev in kra-kjic aredmjega veka, in če prideš jiotem na primer w Visoke Dočane ali v Studenico, vidiš same znance prod seboj. Najbolje narediš, če obiščeš najprvo Skoplje in ta inuzej in če šele nato jiogledaš po deželi naokoli in obidčeš posamezne zadužbine. Bil sean tako srečen, da sem mogel videti naj-■urmenitejše manastire našega juga, one lej»e ustanove srednjega veka, katterih veliko umetniško Tredn»«rt je pričel pravilno ceniti šele najnovejši ftu. Ker se j«ribližuje tudi pravoslavni božič, naj apregovorkmo Ae n»i o božjih hramih tam doki na Jugu, kamor se je zatekal narod v srečnih in bridkih urah, posebno še v dolgi dobi turškega gospostva. O atari srbski umetnosti piše Aleksander Derooco med drugim: »PreI petsto leti eo ODičili Turki staro srbsko umrtnont, jiolem ko je bila cvetela okoli tristo let. Razvijalo se je pod vplivom mogočnega Bizanca (Carigrada). Opozarjamo na najnovejša raziskovanja profesorja Stryzgow-■kega, ki poudarja kot eden nafkompetentnejših po-anrvalcev neoporečni vpliv vzho<'ne staro-krščanske umetnosti na vso evropsko umetnost srednjega veka. Razumljivo je, da se )av- ta vpliv pri Jugoslovanih bolj kot drugod; saj •o bili Jugoslovani direktni mejaši vzhodnorimske-ga imperija. Ker je pa imel Balkanski [X>loto!k v ilahnatiosKeun primorju najožje stike s tedaj visoko razvilo kulturo Italije, se je javljal tukaj zapadni katoliški vpliv. Zato moremo reči o jugoslovanski umetnosti, da je kot samostojen živ-Ijenjrfti pojav mladega in umetniško ekapauizivnega naroda dobila svojo kulturo doloma od pravoslavnega vzhoda, deloma od katoliškega zapada in da je ie tega razvila relativno izviren slog. Srbi, v src«ti med Hrvati in Bolgari, ao imeli v svojih goratih pokrajinah najmanjšo prostost gi- Božična in novoletna voščila z Jezice in Črnuč Hranilnica in posojilnica r. z. z o. s. NA JEZICI lel> vtem jeientktm taranom vesele in blagoslovljene boiičnt prozntke ler sreivo »ti blagoslovljeno uouo leto, ter tikralu opozarja na izredno ugodno motnost vlaga uja prihrankov. Vloge se obrestujejo po 5'/„ vezane no d0/,. Hranilnica posluje v iupuiflu, ier ima uradne dneve vsako nedeljo po drugi mahi. Varčnost je pogoj sreče/ Svoji k svojimi Vesele praznike in blagoslovljeno lelo 4933 želi vsem poslovnim prijateljem Miroslav Brajer splošno kleparsivo JEZICA Obenem se priporoča za izvršitev instalacije vseh vodovodnih, hig. ter toplovarnih naprav. Želeč vsem prijateljem Save, številnim ko-palcem, svojim obiskovalcem vesele praznike ier srečno in veselo novo leto! se vsem za tako prijazen in številen obisk v lanskem letu toplo zahvaljujem ANTON ŠTIRN lasin k kopališča ln restavracije .Beneški; toplice" na Savi ler vinske trgovine nu Jezici Hkratu že zdai vabim vse svoje odlične gost" k pogostemu obisku v novem, prenovljenem ln razširjenem kopališču ob Savi na Ježlcl Čestit Božič ter veselo in srečno novo leto 1933 želi vsem svojim poslovnim prijaleljem in znancem Stavbna tvrdka ERJAVEC JEZICA pri Ljubljani Hkratu se priporočani vsem onim, ki še nimajo laslnih domov, pa jih nameravajo graditi za vsa v lo stroko spadajoča dela. Vsa ilela izvršujem ločno in solidno 1 Vesele praznike ler srečno in oeseio novo leto 1933 želi osem cememm odjemalcem ROZA SNOJ trgovino z meianim blagom Jezica 56 Blagoslovljene praznike ler srečno in oeseto novo telo 1953 teli svojim gostom obiskooclcem Karol Doležal brivec Ježica-Složtce-Crnuče Blagoslovljene praznike ler veselo in srečno novo leto 1933 želita vsem svojim gostom in obiskovalcem Franc m Franja Pečar gostilna in trgovina Črnuče p. Jezica l Vesele praznike ter blagoslovljeno leto 1933 ieli vsem svojim priiatel/em, znancem In cenjenim odjemalcem Iuan Smerke trgovec Stožice 33 — p. ježica Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. obiskovalcem li Jezica Marjeta Vilfan goslilna pri „ALEŠU" Blagoslovljene praznike ler srečno in vese'o novo lelo žeii svojim cenj. odjemalcem V, 7 Cunder Jernej trgovec Črnuče Obenem se zahvaljujem za dosedan/l obisk ter se priporočam tudi o novem letu I Vesele praznike in nouo teto želi osem znancem in poslovnim prijatehem Dečman Franc posestnik in trgovec z dežel, pridelki Sto žice, p. Ježica Blagoslovljene praznike in srečno novo leto želi **" Lampič Peter fotograf Stožice i47 Obenem se priporočam za vsa v fotografsko široko spadajoča deta, kakor povečave siik I. t. d. Vesele božične praznike in srečno novo lelo 1933 želi FRANC JU V AN valjčni mlin Sp. Oameline, pošla St. Vid Blagosiovliene praznike m veselo novo telo teh vsem pri/oleliem in cenenim odjemalcem IVAN RAMOVŽ gostilna in trgovina SI OŽI CE Blagoslovljene praznike in sreče polno leto 1933 ieUta vsem cenjenim odjemalcem Aloiz m Marija Serjak mesarija Stožice 44 Vesele praznike in srečno novo leto želi vsem obiskovalcem Joško Kunaver goslilna pri Perdanu Savlje-fežica Blagoslovljene vrnsnik« in to telo novo lelo (S3J ielita svojim gostom in priiatetjem Krašovec Metka in Lojze gostima pri .flurianiku" Jetica Vesele božične praznike in srečno novo leio teli Prane E ler in, k/obučarstuc Domžale Vesele praznike in obilo sreie v letu 1033 ieli svojim odjemalcem Snoj Marija trgovina s ipecerijo in manujakturo Malavas - Jezica Vesele praznike in srečno novo leto želi Kunaver Franc, kavae Ježica Vesele praznike m blagoslovi/eno leto 1933 teti vsem suo/im gostom in obiskovalcem JOŽEF AH LIN gostimo .lončarjev dvor' JEŽICA 66 Blagoslovi/one praznike ler srečno in veselo novo leto sem odiemalcem telila Franc in Francka Hudnlk mesarija Ježica — podružnica Stožice Vesele božične praznike in srečno novo leto želi prijateljem in cenienim odjemalcem IVAN JAKIN parna pekarna Stožice-Ježica Blagoslovljene praznike in veselo novo leto vsem cenjenim odjemalcem želita Franc in Marjeta Dobnlkar mesarija Ježica podružnica Stožice Vesele praznike tn blagoslovljeno novo leto žeii vsem svojim naročnikom G. Šubic krolaitvo za gospode In dame Stožice-Ježica Vesele praznike in srečno novo leto želi MERHAR IGNACIJ mizarstvo S AVL JE 32 Vesele praznike in blagoslovi/eno lelo 1933 ieli osem svojim cenjenim naročnikom IVAN GOLTEZ krojač Stožice-Ježica Vesele praznike in srečno novo leto žeii svojim odiemalcem FRANC SITAR, čevljar Stožice-Ježica Vesele praznike in srečno novo leto H. BUZZOLINI tovarno aorčice znamke „ETO!LE" JEŽICA PRI LJUB Lj AN I Vesele praznike In mnogo blagoslova n novem letu 1^33 žeii svonm odiemalcem IOŽEF TERCELI trgovec Savlfe 62 Blagoslovljene praznike ter srečno in veselo novo letu želim vsem svojim cenj odjemalci m in se najtopleje priporočam za nadaljna narodu z odličnim spoštovanjem Gregorinčič Franc mediiar tn sla&lilar Jezica Vesele praznike ter srečno novo leto teti Slanko Pečnik, trgovec Stožice Biagostovhene praznike in srečno novo leto želi svo/im cenjenim odjemalcem Albin Lampič, krojač Črnuče-Ježica Pekarna Urbančič v Mali rasi želi svojim odjemalcem blagoslovljene praznike ter srečno in veselo novo leto Blagosloollene praznike In srečno leto 1933 žeti svojim odjemalcem Flerin Karol, mesar Črnuče Vesele praznike In srečno novo lelo teli ler se priporoča Josip Dovč splošno mizarstvo Saotje 71 - ježica Blagoslovljene praznihe in veselo novo lelo želita vsem poslovnim prijaleljem ter odjemalcem Rudolf m Ivanka Vidmar zaloga in trgovina manujakture Dunajska cesta — Ljubljana Vesel Božič in srečno novo leto žele tvrdke iz Celja I nem tvojim ceni. strankam vetele božične pr tunik* in tre- ie. nuvn leto iell Oošnik Anton ihkartki monter CELJU, Ozka ulica Hev. 6 Karol Loibner, Celje delikatesa — ipeeerija Vetele božične pratmk* in trečuo novo Uio vtem tvojim crnj. ntrankom Mi Maks Zabukoviek Celje Vo lni krojačmca — Velikm ralngc pimrgu ungleikege i« češkega blaga Vetele božične praznike in »rečno novo Mo vtem trotim cenj. odiemalcem ieli ANTON D1MEC, ur ar Celje, Dečkov trg Vrtele boiične pratnike in trečno novo leta Ml Ivan Taček Celje. Ooipotka ulice štev. SI prra eeljtka puma barvarija in kemčna tietimiea Vesele boiiine praznike in *rečno noro leto »!■ tvojim utljtma.ccm frtlte BRATA ŠUMER manuj ak turna trgovina CELJE, PreSernova ul. 15 natproll nemike cerkve Vetele božične prazrnke in trečno novo leto vtem tvojim cen>. odjemalcem iell Kos j o Jp čevljuriki mojster Celic Dečkov trg 6 Vesele božične praznik« ieli FRANJO DOLŽAN galanterijtko in stavbno kleparttvo, koncetijonirant vodovodni instalater Celje, Za Kreaijo Vesele božične praznike in srečno nooo leto vtem svojim ceni. odjemalcem ieli Andrej in Ana Majetič trg. specerije Celje — Breg Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vtem svojim ceni odjemalcem in strankam Franc E. Vošn/ak parna pekarna Celje — Kralja Petra c. Vinko CAMERNIK mest kamnoteiki mojtter in podobmr delavnica ta kamnoteiko cerkveno umetnost, portobariki atelje Celit, Zavodna, ceste nm grad Vetele božične praznike in srečno novo leto ieli Rafael Sa/mlif trgovina i urami, tloinino i« o uličnimi predmeti Cel j* Vesele boiične pratnike in srečno novo leto vtem svojim cenj. strankam ieli Anton Oraiem krojaški mojster CELJU Gledališka ul. 9 Vetele božične pratnike in treino novo loto vsem tvojim cenj. gostom ieli Restavracija ,Narodni dom" Minko Lešnik, Celje Vetele božične praznike in srečno novo leto vtem tvojim cenj. odjemalcem in ttrankam ieli Fr. 1. Kuliich kamnoseški mojtter Celje, Aškerčeva ul. Vesele boiične praznike in treino novo leto vtem tratim cenj. pontnm ieli tvrdka Petar Matkovič & comp. trg. z vinom Celje, Gosposka ulica Vesele boiiine praznike in srečno novo leto vtem tvojim cent. goltom in odnmulcem ieli Anton Permostr mesar in gottilničar Gaber je • Celje Vetele boiične praznike in srečno novo leto »iti cen j. odjemalcem in strankam ieli Viktor Hohniec mesar - stojnica Celje Delikatesna trgovina m zajulrkovalnica Dominika Zamparutti Celje Vesele božične praznike in srečno novo leto želi E. ZDOLSEK trgovina t mešanim blagom SV. JURIJ ob j. i. Vesele boiične nrozmke in srečno novo leto ieh vtem svojim cenj. geslom Roza Zamoarutii delikatesna trgovina in zaiu'rkovalnica Celje, Aleksandrova ulica 7 Vesele božične praznike vtem svojim e• nj. odjemalcem ieli Valentin Hlad in manujaklurna trgonna Vesele božične praznike in srečno novo lelo vsem tvojim cenj. odjemalcem ieli Franc Sodin tovarna opeke Ljubečna pri Celju Celje, Prešernova ul. Gledališki frizer za dame m gospode JR. Orobelnik, Celje Vesele božične praznike in srečno novo leto želita Centrala: Glavni irg 17 Filiala: „IIIG1EA'' poleg hotela Evrope 11 AN m BOGOMIR NARAKS todavičarja Trajna ondulacija itd. Kopalnica, Pedikura CELJE — Ložnicu pri Žalcu Vetele boiiine tyarnlke i« velelo novo leto ---1 tvojim cenjenim tirani,um ieli Ivan Blzrak krojaški mojster _Celje, Vodnikova ulica Vesele božične praznike »n srečno novo leto Mi vsem tvojim cenjen Im odjemalcem V. Marin, trg. t mešanim blaqom Celje, Zorodna, cesta na grad Vesele boiične nramike in i rečno novo leto rs<-m (rojim e-nj. od jem.term ieli Matevž Zadravec pekovski mojster CBLJK. Ooipotka ul. Vesele boiične pratnike in treino nooo leto Ml Celjska konfekcija Franc Rosman Celje, Kralja Petra c. 31 Vetele božične praznike in »rečno novo leto vtem svojim cenj, odjemalcem in strankam iell Drago Gams mehanično itodidje Celje, Prešernova 16 Vtem cen enim odjemalcem prav vesele bot'čne praznike in trečno novo leto ieli tvrdke CELJE Franc Dobovičnik manufnkturna in modna trgovina, industrijei preiihh odej in perila Tvornica ogledal Brusilnica stekla PRVA CELJSKA ..KRISTALUA" CEDE, Prešernova ul. 15 F Ol O-PELIKAN CELJE želi vsem svojim cenj. stranicam vesele i «. • * ' i božične praznike in veselo novo leto Vesel Božič in srečno novo leto žele sledeče tvrdke iz LJubljane Prva Jugoslovanska tovarna za diaslad, slad in kvas RUDOLF ZALOKAR LJUBLJANA - VIC — TELEFON 2809 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem vesele božične praznike in prav srečno novo leto 1933! Vesele božične pratnike in »rečno novo leto 19:i3 ieli tvrdka Konrad Hrastnik tplošno kleparttvo Ljubljana, Zaloška e. 7. Vetele boiične pratnike in trčeno novo leto Vam želi GABRIJELA PERO mlekarna Liubljana Sv. Petra c. 53 Vesele boiične praznike (n trečno novo leto 1»SS ieli IVAN MEGLIČ splošno ključavničarstvo, družba z o. z. Ljubljana, Karlovtka cesta 22 Vesele boiične praznike in srečno novo lelo ieli svojim cenj. odjemalcem ANION WAGNER barvarna in kem. čist. oblek Radovljica — podr. Ljubljana Vošnjakova 4 in Slomškova 23 Vesele boiične praznike in srečno novo leto ieli tvrdka 1. VRHUNC trgovina s kurivom Ljubljana, Bohoričeva 25. Vesele božične praznike in srečno novo leto ieli in se priporoča Franjo Košak splošno kleparttvo Ljubljana, Rožna dolina VIII/11 Vesele boiične praznike in srečno novo leto 1933 ieli HAVLIČEK FRAN koncet. elektrotehn. podjetje Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 Hotel Soča — dvorišče Telefon ii. 3421 Vesele boiične praznike in srečno novo lelo 1933 ieli tvornica zrcal in brusilnica stekla A. VRHOVEC Ljubljana. Za gradom št. 9 (na koncu Streliike ulice) Vesele božične praznike in srečno novo leto 1933 želita vsem odjemalcem FRANJO IN TEREZIJA LEVEČ gostilna in mesarija Ljubljana, Dunajska c. 84 — Šolski drevored Vesele božične praznike in srečno nouo lelo ieli cenj. odjemalcem turdka Vinko Rauber čevljarski mojster Zaloška 12 — Moste VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM ŠPECERIJA DELIKATESA ZAJTRKOVALNICA (ekspres kavo) LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 28 LEGAT KAVA dnevno sveža iz lastne novodobne pražarne Vesele boiične praznike in srečno novo leto 1933 ieli MATIJA KE&E trgovtki vrtnar Ljubljana, Linhartova ulica i Vetele boiične pratnike in trečnn novo leto Vam želi M. ČEŠNOVAR — RAŠKA modni tali»w Ljubljana, Trinika cesta 13/1. Vesele božične praznike in srečno novo leto 1935 želi vsem svojim cenjenim odjemaleem NIKO ZUPAN, parna peka Ljubljana, Dunajska cesta 58 rna Srečen Božič želim vsem svojim cenj. gostom Pavla Filipovič, gostilna Liubliana, Ambrožev trg Vesele božične praznike in srečno novo leto 1933 želi IVAN ČEH, umefni in trgovski vrtnar Ljubljana VII, Gasilska 14 Vesel Božič in srečno novo leto žele tvrdke iz raznih kraiev Vesele botiine praznike in trelno novo leto ielt tn se jiriporoia l. GLAČ Jugoslovanski rotni icdelek — Jiade de Pariš Ljubljana Gostilna pri Ribenčanu v Mostah Ull vttm eeni»nim gmtuM veteU boiično pravnik« ia »rečno novo Iolo. — S« priporota Pavel in M. T ur dan Vesele botiine praznike in srečno novo leto 1933 ielt tvrdka Valentin Zaletel, spiotno kleparstvo Št. Vid nad Ljubljano Vesele botiine pratnike in treino novo leto 1933 ieli tvrdka Slavko Ome/ec, čevljarstvo St. Vid 87 nad Ljubljano Vesele botiine praznike tm trečno novo leto Vam ieli podjetje /vari Štrukelj, tfjZSZnUantv* št. Vid 15 nad Ljubljano Vesele boiitne praznike in srečne novo teto 1933 Vam teh tvrdka Alojz Bele, krojašlvo št. Vid nad Ljubljano Vesele botiine praznike in srečno novo leto 1933 teli IVAN B BRNIK, mesar, JESENICE Vesele božične praznike in srečno novo leto 1933 želi cenj. strankam Modni atel/e . GEN1LEMEN' Ljubljana Vesele botiine praznike in srečno novo leto Vam teli ter se priporota Franjo Brecl modno krojattvo Ljubljana, Sv. Petra c. 38 Vesele botiine pratnike in sreino novo leto teli cenjenim odiemaleem Franc Kune iplotno mizarstvo Ljubljana, Poljanska cesta 21 Vesele boiitne praznike (n srečno novo leto 1933 Kam ieli Franc Berganf splošno mizarstvo Dravlje »tev. 108 p. Št. Vid nad Ljubljano Blagoslovljene praznike /osip Peiovnik pekama Gornji Grad Vesele božične praznike ln srečno novo leto 1933 želi Štefan Gjura, 8pioš no čevljarstvo LJUBLJANA, Linhartova 16, Pleteršnikova 14 Vesele božične praznike in sreino novo leto 1933 želita ♦ . . r-. , rs gostilna pri lj; Janko in Pavla Bidovec, Kranj >starem Mayeru< Prijeten Botii in blagoslovljeno novo leto teli tvrdka A. Opresnik, Sv. Jurij ob Taboru Vesele botiine praznike in »re^io novo leto ieli vsem stojim strnjentm odjemalcem Maks Cukala, Sv. Jurij ob Taboru Vesele botiine pratnike i« srečno novo leto ieli gostilna Gornji Grad JOŠKO V A' Veeele b»*l*ne praznik« ia srečna novo Irto letim vnem svojim o«nJ«nim gmtoni in prljaieljem, ter se de z.t vnaprej priporočam zn otillen obink Franja Račič, Ptuj gostllnitark«, Slomškova ulica 2. Vesele botiine pratnike in sreino novo leto teli vsem tvfjim odjemalcem OAISER FRANC, Stari trg Slovenjgradec Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem žeti jože Resman Zapuže • Lesce Vesele I« sreini• botiine pratnike ter srečno novo leto telim vsem svojim tenj, odiemaleem STANKO KAPVŠIN, Kranj trgovina e vinom in ipecerijo 1LIČ VLAD IS LAV elektrotehnično oodjetje Maribor, Aleksandrova c. 24 Vesele bolitne praznike in srečno novo letol Vsem storim cen/, odirmalerm ieli vesele boiifne pratn ke m stečno novo leto. ter se pnooroča M nadai/no nakon/enost tvrdka A. Oabron, Sv. Valburga, Smlednik trgovina špecerije, manufakture. gulanleiije m deželnih pridelkov. Prstna štajerska vina v zaprtih steklenicah. Vesele boiiine praznike in sreino novo leto teli vsem svojim odjemalcem Ivan Biten c, trgovina kolei Kranj, Kokrsko predmestje 37 IVAN REK AR ipecerija — koloniale — detelni pridelki KRANJ Vesele božične praznike in srečno novo leto 1933 želi Hranilnica in posojilnica v Kranju reg. zadruga z neom. zavezo Delikatesna trgovina in cajulrkovulnica S. /. Fab/an Maribor, Aleksandrova cesta 31 teli vsem iilateljem Slovenca vesele boiiitie praznike in obenem veselo, srfičnu novo leto. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi /OS/P ČERNELIČ, manufaktura, KRAN/ Vesele božične praznike in srečno nooo leto 1933 želi Janko Rani, trgovina, Kranj Najvarnejše in aajboIjS« naložit« rvoj denar pri Li ndski posojilnici rtu. zadr. z n. L \ CCijtl re& zn.i ▼ nori lastni palači na oglu Kralja Petra e. in Vodnikove uL Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev Poeojtla na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vioge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov i. vsem svojim premoženjem O^lCdBlO, brušena In nebruS. stekla. Sipe ia izložbe, automobile itd. marmorsteklo priporočajo tovarne ogledal in brušenega stekla KRISTAL" d. cl. Centrala: Maribor, KoroSkn c. 32, Podružnica: Ljubljana VII, Medvedova c. 38. Split, Zrinjska ulica 6. Kasto se veseltm noet ko bom spal na mehkem, udobnem spalnem fotelju, ki sem pa kupil pri Telefon 2042 FRANC JAGEEt, apet k Sv. Petra nasip 29 LIKERJE, VRRMUTH, VIKO, GRENCAK (želodtoo erenčico) vse vrste pristnega žganja, špirita in aadn« soke dobile po najpovoljnejših pogojih pri JAKOB PERHAVEC - MARIBOR Gosposka ulica St 9 — Telefon 2580 Izdelujejo se nainovejfti modeli otroških in igra.mih vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa, Šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna1 F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta št. 4, 191 SALDA-KONTE STRACE ■ J0URNAL13 60LSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. JOSIP M\Wl tvornica orgelj in klavirjev v Maribora iisdeluje cerkvene orgle in klavirje vsake velikosti — Renoviranje, popravljanje in uglaševanje istih — Solidna izvršba po nizkih cenah tamrnm NUDI PO IZREDNO OGODNIH OKN AH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJE NA DROBNO NA DEBELO Nič Vas ne stane > C« uhlevate naS Toliki KATALOG M« le Klas bon i k L, Umre* tndi viiak drugi bo nuSe.l v n iom mnogo lanimives-a. Pif.it« torei tako) ua največjo oilpr. tvrilko clasbll v JuiroKlnvI]! MEINEL & HER0LD Maribor št 1 02 >line .... X>in 99-- 1 « _ orle« . . . Din 'i'-- 12 S? i ......I)in 14*- ( S « harmonike Din »!•- J Lastna treintca jflnnMl In harmonik v Nemčiji. Opozorilo prešičerejcem ! Znameniti belgijski preparat, znan širom sveta, ki prepreči bolezni pri svinjah in jih zredi za 2—3 mesece poprei Tovarna tega izvrstnega preparata je v želji, da (»a porabljajo vsi rejci, vsled krize sklenila, da ponovno zniža cene. Izkoristite priliko in kupite takoj pri Vašem trgovcu originalno škatljo ca. 880 gramov, ki stane seriaj samo Din 25"—, in hitro se bodete prepričali o istinitosti naših trditev. GARANCIJA. V slučaja neuspeha vramemo neizrabljeno količino nazaj in vrnemo ves denar. Ako ga v Vašem mestu ne dobite, pišite nam in mi Vam pošljemo vsako količino. Navodilo uporabe se nahaja v našem jezika v vsaki škatlji. Generalni zastopnik za Dravsko banovino Josip Junc, Ljubljana, Vrtača 4 Cltafte €€ ** 0107010001021075020001070100030802020201 »SLOVENEC«, dne 24. decembra 19T2. Priporočamo Vara na!boiiše šivalne strofe in kolesa ildler - (i U1TZ S ER H Švicarski j pletilui stroji — DUBIED 7" K Zaloga t Krnniu: edino le pri tvrdki Trgovina Levičnik Jos, Peteline, Ljubliana Telet, iu 2913 »a vodo. rolet. U. 291» Brezplačen poak v vezenju. Večletno jamstvu. POZOR! POZOR! Puh od 120—250 Din 1 kg. Perje prima 85, 1. vrste 70, II. vrste 60, III. vrsle 50 Din, polsivo I. 45, polsivo II. 35, pisano 25 Din za 1 kg. Pošiljam blazine iz dobrega angina, širina in dolžina 80/75, teža 2 kg, prima vrste 200 Din, I. vrste 170 Din, II. vrste 140 Din, HI. vrste 120 Din, polsivo I. vrste 110 Din, II. vnste 90 Din, pisano perje, teža 3 kg, 95 Din. Pernice 180 110, teža 5 kg, prima vrste 500 Din, I. vrste 470 Din, II. vrsie 380 Din, III. vrste 320 Din. polsivo I. vrste 290 Din, pisano perje 6 kg teže, 220 Din — franko Vaša pošta po povzetju. Zahtevajte vzorcel — Adolf Wolkenstein, Conoplja (Dunavska banovina). originalni nadomestni deli vsi sfalno na zalogi edino le pri autoriziranlh General Motors delavnicah A. MARINI Maribor, Tržaška c. 16 Teleion 244)7 DESA d. z o. z. Ljubljana, Dunajska c. 24 Teleion: 22-92 S. HASELBACH Celje, Ljubljanska c. 11 Teleton: 1-63 En oddelek knfinovezmce A. JANE&IČ RIPLANA- NTERLOCK spodnje perilo je vsled dvojnega vezenja višek modernega pletenja Finejše in trpežnejše kol navaden trikot Dobite ga v vseh boljših modnih trgovinah Izdeluje: . Lana", L ubHana mnjfl Obdolženec Vladimir MLkl obžaluje in k U VU. preklicuje vse svoje obdolži tve in trditve glede dr. Novoseijskoga. zdravnika pri Sv. Marjeti, s katerimi se mu je očitalo nepravilno, nestrokovno izvrševanje njegovega zdravniškega poklica in s katerimi se mu je očitalo, da previsoko računa svoj zdravniški honorar, kot neresnične ter se zahvaljuje dr. Novoseljskemu za odstop od kazenskega pregona. i udi h n igoveškim izdelkom so se znižalle cene. Vljudno priporočam svojo na novo z najmodernejšimi stroji spopolnjeno knjigoveznico in črtalnico trgovskih knjig — Spre.emam v delo vsa v knjigoveško stroko spadajoča delai od najnavadneiše do naifioejše vezave, revije, koledarje, šolske knjige, hranilne knjižice itd. Vsled najmodernejše opreme tni ie mogoče. iz;otoviti tudi velike naklade, ne samo precizno in v najkrajšem času. temveč ludi po nai-ztnernejšib cenah Ako Vam e kai ležeče na tem. da si pri ceni prihranile denar, potem Vas prosim, da. predno oddaste naročilo, zahtevate ceno ludi pri nas — Za precizno delo prevzamem sarancijo. Teleton 32-20 A. JANEZIČ, Ljubljana, Fiorjanska ulica 14 Telefon 32-20 knjigoveznica in črtalnics trgovskih knjig. Naročila se sprejemajo: Gregorčičeva 5 ■mm Mif mm je zanesljivo naraven, frist in brezhiben. Uživajte ga kot Itranilo in najučinkovitejše zdravilo zoper katarje pljuč in grla ter sploh proti preh la jen ju. Nudi Vam ga — »Društvena čebelama«, zaloga čebelarskih potrebščin, medu in voska — Ljubljana, Miklošičeva-Pražakova 13. © 7 IOiaini-6 otvni Prodam posestvo 1 km oil Novega mesta, in sicer: hiša s tremi sobami in kletjo, dva svinjaka šuipa. velik sadni vrt in pašnik. Ponudbe na podr. »Siov.t No-vo mesto. jft&Čc.vta- fOlntfstcur tcute fiv vaiovni? <« VS-: ... j Po duhovitosti največjega tekmeca pOSOCM B. SHAWA močnejšega od njega po globini G. K. CHESTERTONA nam o slovenščini predstavlja dr. t ran Kimovec s prevodom knjige napetih in globokoumnih detektivskih zgodb, ki je izšla z naslovom v LEPOSLOVNI KNJIŽNICI m^.wmmm JUGOSLOVANSKE U atŠŠSm KNJIGARNE Knjiga obsega čez 300 strani m /e vezana v grobo angleško platno, ima dvobarven ovitek ter kaseto. — Naročnikom „Leposlovne kn/ižnice" bo razposlana med Božičem in Novim letom. Cena za nena-ročnike Din 65'—, karton Din 55'—. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA Irpežna delavna obleka . . Din lepa obleka za vsak dan . . Din fina in elegantna obleka . . Din posebno gorka obleka . . Din fina obleka iz kamgarna . Din najfinejša obleka iz kamgarna Din Za malo denarja — krasna knjižnica na mesečno plačevanje — v knjižnih zbirkah Jugoslovanske knjigarne — ZASTONJ razpošiljamo prospekt na 16 straneh v bakro-tisku — Pišite takoj — NAJLEPŠI DAR ZA NOVO LETO Naročite obdarovancu knjižne zbirke JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE zn OTROKE dobra mornarska obleka mornarska obleka iz kamgarna obleka po najnovejšem kroju Din 38) ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA D, D, V LJUBLJANI (MIKLOŠIČEVA CESTA 10) TELEFON 9TEV 2057. 2470. 2979 PODRUŽNICE: Bled. Novi Sad, Kranj, Slbenik. Maribor, KoCevje, Celje, Sombor, DJakovo. Split Izvršuje vse bančne posle nafkulantneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseli tržiščih v luzemstvu in inozemstvu t H »«l Mariborske vesli: 26,666.739 dinarjev v zrak \ eo nego potrebščine in dohodki mariborske občine Količina večja, vrednost tobaka muujša nego leta 1931 — Koliko so pokadili Mariborčani v letu 10112 Maribor, 23. dee. Povsod jok in stok o krizi, povsod tožbe, da je denarja čimdalje manj, toda če pogledamo ogromne številke, ki so jih v preteklem lelu samo Mariborčani in prebivalci ožje mestne okolice izdali za tobak, vidimo, da kriza le še ni prehuda, da je denarja med ljudmi le še za nekaj. V uradih finančne kontrole delajo te dni bilanco o potrošnji tobaka v letošnjem letu, ki bo v nekaj dneh zatouilo. Ogromne so številke, ki pridejo pri seštevanju skupaj. Nič manj kot 26,006.739 Din znaša vrednost tobačnih izdelkov, ki so jih pognali Mariborčani letos v zrak. Ogromna vsota, če pomislimo, da daleč prekaša redne potrebščine in dohodke mariborske občine, ki so preračunani na svojih 20 milijonov! Največ so pokadili Mariborčani lotos zopet cigaret. Za njimi slede cigare, potem tobak za cigarete iu pipo. čisto na koncu so še nosljači in zvečilci, ki pa čim dalje bolj ginejo, ker med mlado generacijo za ti dve vrsti nikotinskega užitka ni več razumevanja. Od cigaret pred-njačijo letos najcenejše »Save- — kot jasen dokaz, da se tudi že med kadilci pozna kriza. Lani ■so namreč prednjačile še boljše /Zete-. prej nekaj, ko so bili časi Se boljši, pa so si Mariborčani privoščili največ d-iicrih Vardarjev . >Sava so letos pokadili 38,(580.9(30 komadov, -Zeta 38 nii- Zagosidna zadeva Maribor, 23. decembra. Veliko pozornost je vzbudila med mariborskim občinstvom zagonetna afera, ki se je odigrala v krogih tukajšnjih ruskih emigrantov. Pred nekaj meseci se je pojavila v Mariboru mlada elegantna Rusinja, ki se je nastanila pri nekem bivšem podpolkovniku. Baje je pričela Rusinja podpolkovnika j nagovarjati, naj se preseli na Japonsko, kjer mu bo s svojimi zvezami pripomogla do lepe službe z visoko dolarsko plačo. — Podpolkovnik je sprejel njeno ponudbo ler se pričel pripravljati na pot na Japonsko. V zadnjem trenutku pa se mu je zdela le sumljiva in je prijavil zadevo oblastem. Slednje so nemudoma odredile aretacijo Rusinje. Preiskavo je vodil v Mariboru nekaj dni generalni inšpektor notranjega ministrstva Antič, ki se je slučajno istočasno nahajal v našem mestu. Odredil je prevoz osumljene Rusinje in tudi podpolkovnika v Belgrad, kjer bodo tamkajšnje varnostne oblasti •/.vršile podrobno preiskavo. lijonov 044.000, Vardar 2,910.000. Drina I milj. 020.000, Morava« 410.000, »Neretva. 131.000, »feumudija« 50.000, »Jadran 11.500, »Mignon 8850, »Kosovo 7500 in Karadjordje. 8000. Zete so še prevladovale nad Snvaini do meseca junija, potem pa so pričele rapid no nazadovati napram cenejši konkurenci. Cigaretnega tobaka se je spihalo v zrak: Nerctvnnski 370 kg. •Zetski 1280 in »Savski («550 kg. Kakor je razvidno. Mariborčani niso prijatelji lastnoročno /.vitih cigaret. Piparji pa so si privoščili v enem lelu 310 kg »Amerikanca< in 19.560 kg I Hinavskega tobaka. Tudi med kadilci cigar prednjačijo ponižne, cene vrste. Imenitnih olgararjev, ki bi si lahko dnevno privoščili »Perla de Cuba« ali Flor de Havana-t, v Mariboru nimamo. Največ prijateljev imajo mešane inozemske, katerih se je pokadilo 1,280.000 komadov. Njim slede »Brazilke« 814 000. nato IPortorike 218.000. kratke domače 212.000, »Kube« 185.POO, tradicljonelne vlržinke 131.000, Operas. <50.000 Trabuco« 18.900, Ke-galitasf 11000. vViržiniosa 12.500 in končno Perbi dn Cuba« 120 komadov. Nosljači so ponos-ljali 270 kg šnofanca (službeno se mu pravi: burmut). zvečilci pa 1770 kg klobas«-. Cigaretnega papirja so je porabilo pa 314 2000 zavojčkov. Skupna količina vsega pokajenega in drugače uničenega lobaka dosega lansko, v vrednost pa je letos nazadovala za nad milijon dinarjev, kar je posledica že omenjene prednosti, ki jo pri kadilcih uživa cena roba. LECHMER-POUGE v novih hn'.el tškatljah v irnmlioise in ostalih 5 moder-nih niansah. □ Iz tajne seje občinskega sveta. Najvažnejše vprašanje, ki so ga mariborski občinski očetje razpravljali na svoji tajni seji v četrtek, je bilo ura-dovanje v občinskih uradih. To pot je občinski svet spremenil fivoj svoječasni sklep ter potegnil z večino glasov z mestnim načelnikom. Uradovanje v občinskih uradih ostane kakor doslej deljeno ua dopoldanske in popoldanske uradne ure. — V občinsko zvezo je bilo sprejetih 26 novih občanov, tri prošnje pa so bile odklonjene. Zagotovilo sprejema je dobilo pet oseb proti plačilu takse 100 Din. — Napredovala sta Ivan Mlakar in Ferdo Krajnc, upokojen je bil s prejemki 4. kategorije Josip Vidmar, Kern Justini in Frideriku Stancerju sta se priznali dokladi za otroke. — Glede hiše Antona Turka, ki se mora podreti radi regulacije Pobre-ške ceste, bo uvedla občina razlastitveno postopanje, ker se ni mogla sporazumeti z lastnikom radi prodaje. — Dovoljenje za gostilniško, oeiroma restavracijsko obrt so dobili Basletič Grga, Kuder Marija, Stibler Marija, Pavlič Terezija, Suni Cecilija; Mariji Vouk se je odobrila premestitev gostilne; dovoljenje za obrt bufeta sta dobila Marija Zorčič in Adolf Gotzl, za kavarniško obrt Josip Cizelj, odklonjena pa je bila prošnja Omana Ha-zovljeviča za otvoritev turške kavarne. □ V stolnici se bo pela za polnočnico Faisto-va Missa solemnie. Na božično nedeljo ob 10 se bo predvajala Haydnova maša v C-duru; soli, »bor iti orkester. □ Mladinski pokret. Katoliška mladina ima na Štefanovo v ruštvenih prostorih ob desetih dopoldne sestanek s poučnim predavanjem. □ V dvorani Prosvetne zveze bo na Stefa-nojio ob pol 17 sestanek Poselske zveze. Nn sporedu je tudi božična igrica »Cvetlični venček božjemu Detetu.« . □ Premiera- Jutri zvečer na prvi božični praznik jc v tukajšejnm gledališču premiera znane revijske operete »Pri belem konjičku«. Sodeluje malodane ves operetni in dramski ansambli dirigent Lojze Ilerzog, režiser g. Bach-lnun kot gost. □ Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden do vključno 31. t. m. lekarna Albaneže »Pri sv. Antonu« v Frankopanovi ulic:. □ Posestno gibanje. Ivan Reichman, industrijalec i/. Maribora je kupil stanovanjsko hišo ha Tržaški cesti št'. 54 od Maksa Škroba r in njegovih sester za Din 295.930. — Miloš Oset, veletrgovec, je kupil hišo Glavni trg 22 od Leona Čergolja za Din 420.000- — Zasebnica Zo-lija l omažič je kupila hišo v Splavarski ulici 3 /a 150.000 Din od bratov Riha ter Frančiške Tebonski. □ Poravnave... Za končane se izrekajo poravnave Stanka Vivoda, mizarja v Ormožu, Rada Pollaka, trgovca v Ormožu in Alojzija Brenčita, trgovca v Ptuju. — Potrjena je poravnava Josipu Majdiča, restavraterja v Mariboru. □ Jubilejno leto mladinskega glasila. — Znano mladinsko glasilo »Naš Dom« nastopa 25. leto svojega izhajanja. Te dni jc izšla prva številka 25. letnika kot božična nrloga »Slovenskega Gospodarja« v novi, okusni obliki. Omenjena številka obsega Izredno pestro in bogato gradivo načelnega, organizatoričnega in leposlovnega značaja, razen tega tudi zanimive številne pomenke »fantov «1 fare«. ki si v tem priljubljenem mladinskem mesečniku stalno dopisujejo- >Naš Dom« urejuje zadnja leta urednik dr. Fran Vatovee. tiska se pn v Girilovi tiskarni Posamezna številka stane I Din in se dobi v upravi Našega Doma na Koroški cesti I. Naj bi to mladinsko glasilo prodrlo v najširše plasti slovenske katoliške mladine. □ Promocija Mariborčana. Za doktorja prava je promevrral znani inariboski športnik in nogometni sodnik Karol Junčič. Iskreno čestitamo! . □ Ubogim nn oltar... Zn pomožno akcijo so darovali: Neimenovani Din I (KM), dr. Andrej Kiirliii. kne/oškof. Din 500, dr. Ivan Tomnžie. škof. Din 300. dr. Maks Vrnber. stolni dekan. Din 200, Rudolf Janežič, stolni kanonik. Din 300. Franc časi. stolni kanonik. Din 250. dr- Vinko Močnik, profesor bogoslovja. Din 100. \loj-/ij Širak. lekarnar Din 100. I. Friedl, hotelir. ka. Din 500. Pintar in Lenart, železnimi. Din 2000. Gustav Bernhard, trgovec Din 100. Dr i"o Rosina, trgovec, Din 100, Ivan in Anica Ašič, notar, Din 250. Anton 1'oš. trgovec. Din 100, G juro Valjak. kino pod jetnik. Din KM). Davorin Tombnk. hišni posestnik. Din 200, Alojzij Spra-ger, elektrotehnik. Din 100, fosip Plemelj, hišni posestnik. Din 300. Mihael l.enčc, trgovec. Din 100. Friderik Teichert. polk. v pok.. Din 100, Ioni Rišavy, blagajnik pri tvrdki Thoma, I>in KM). J. Pipitš. hišni posestnik, Din 100, Uprava posestva »Hausatnpachcr«. en voz krompirja. Franjo Majer. trgovec 18 komadov'raznega ma-uufakturnega blaga, Sošteršič Ivan, trgovec, obleko. nerilo in obutev. □ V frančiškanski cerkvi bo pel na božič pri poldvana;sti sv. maši pevski zbor Glasbene Malice. □ Božičnica, ki jo je priredila v nedeljo Krščanska ženska zveza v Narodnem domu. je tudi letos pokazala, kaj zmoreta požrtvovnlnost in vztrajno delo. Pozdravni in slavnostni govor je imel društveni voditelj preč. g. prof. Zivorl-n;k, ki je v vznešeni besedi razvijal društveni program in proslavljal delo vnetih članic Kr-šean. žen. zveze. T/.nregovoril je tudi presv. škof dr. Ivan Tomažič. ki je v lepih in vzpodbudnih besedah bodri! k nadaljriemu delu. Na sporedu so bile fudti še pevske točke, katere je izvajal cerkveni pevski zbor sv. Magdalene ood vodstvom g. I. Haupfmnnnn. godbene točke Katol. ornladine ter enodejanska itrra »V svet: noči«, katero «o izvajale nčenke čč. šol. sester. Oh tej priliki je bito ohdarovanih 200 revnih članic. članov in otrok v skupnem znesku Din 8100. — Na koncu se je vršila zelo živahna licitacija zn božično drevesce. Krščanska ženska /ve/a se ob lepo uspeli hožičnici kar na jlepše zahval juje vsem. ki so tako ali drugače k temu pripomogli — vsem darovalcem, Tirijatel jem. članom in članicam ter vsein onim. kL so s svojim darovanjem j povečali sijaj naše prireditve ter naklonjenemu i občinstvu, ki je v lepem številu poselilo pr:- | redi tev. □ Prosvetna knjižnica na Aleksandrovi cesti (5 I posilile danes od 8 do 12 in od 14 do .18.30. □ Živahen izvoz divjačine. Kltab obilo založenim loviščem se opaža na trgu vel>ko pomanjkanje divjačine. Večino postreljene divjadi namreč pokumijo vel ©trgovci ter Jo izvažajo v inozemstvo. □ P" svetu. Mali J-osi.p Klobasa, dijak prve ; meščanske šole, je izginil orl doma že pred dnevi. Domači so slučaj prijavili policiji, ki sedaj išče mladega ubežnika. □ Novo partije brezposelnih so te dni zaposlili pri cestnih delih v maadalen^kem predmestju. Skupno je dosedaj dobilo de'o 05 oseb, ki se plačujejo ir fonda TVj-možnp akcije. H Radio Maribor. Glavni trg oli Državnem tnosln. Vam nudi rndioaparnte in sestavne dele po najugodnejših originalnih cenah. V zalogi ima aparate: Radione. Kapseh. Minerva. Ingelen. F«we. Orion. Fumig, llorvphon. Berliner. lioss. Telefunken. Plv.lios. ojačevalce in zvočnike. Predvajanja lire/obvezna. Telefon 26—48. fl Najboljše kurivo kakor premog, drva in koks dobile pri Branko Mejovšek, Tattenbachova ulica 13, tel. 2457. □ Podpisani se prisrčno zahvaljujem zakoncema Seifrid, gostilna, Tomšičev drevored, za blagohotno naklonjenost, katero sta mi izkazala s tem, dn sta mi dajala celoletno brezplačno oskrbo. i -— Anton Dikančič. dijak. □ Božič mariborskih revežev. Kakor vsako leto. se je tu li letos za bož/ič spomnila mariborska občina svojih revnih občanov, ki preživljajo večer svojega življenja v hiralnicah in oekrbnišnirah. Včeraj je obiskal v hiralnicah v Muretincih in v Ptuju te reveže vodja mestnega socialnopolitičnega urada g. Brandner, jiim v imen« mestne občine voščil vesele praznike ter jim izročil darila, ki jih je naklonila njihova rodna mariborska občina. Danes dopoldne pa se vrši božičnica v mestni oskrb-nišnici. na kateri botlo obdarovani reveži iz Maribora, k'i so v oskrbi občine. □ Žetov smrti. V splošni bolnišnici ie umrl bivši tajnik posojilnice v Rušah g. Franc. Golob v starosti 50 let. Pogreb bo danes ob 15 iz mrtvašnice na macdalensko pokopališče. — V P obrežju Je umrl 55 letni mesarski pomočnik Matija Kos. Pokopali sa bodo danes ob 14.45 na magdalenskem pokopališču. □ Preselitev trgovine. Trgovina šivalnih krojev in mehaničnih predmetov A. ITssar se je preselila nn Aleksandrovo 13. Več v o*lasnem delu | lista. [Rabite nageljne, vence, iopke, kPčIte telefon St. 27-66. Vrtnarstvo. Jemec. Marihnr Cetie Knjižnica in čitalnica KPD. Odbor KPD naznanja, da bosta knjižnica in čitalnica na Božič , /.aprta, pač pa bosta odprta na praznik sv. Štefana, j ► Darovi za pomožno akcijo. Do sedaj so , prispevali za pomožno akcijo: industrija 1-1.138 Din 75 par, trgovci iz Celja 3190 Din, okoliški trgovci j 1860 Din, gostilničarji 1965 Din in 1996 porcij hrane, rokodelske obrtne zadruge 1227 Din, odvetniki 2260 Din, Kukovec V. 336 Din, Prekoršek I. 5(0 Din, iz neke sodne poravnave 310 Din, društvo mestnih nameščencev 100 Din, Ciril-Metodova družba SCO Din, učileljstvo osnovnih šol 183 Din, ljudska posojilnica 1C00 Din, Senica B. 150 Din, nt-imenovani 1C0 Din, dekliška meščanska šola 110 Din, Rebcuschegg Marija 109 Din. učiteljslvo drž. trg. šole tO Din, Rupnik, prof. 100 Din, Evropa d. d 3<'0 Din, konz'.m»io društvo 240 Din. Pr Sklep pivega semestra ra celjski gimnaziji. Včeraj je bil zaključen na tukajšnji gimnaziji prvi semester. Uspeh e še precej zadovoljiv. Od 768 dijakov jih je izdelalo 51>'V., padlo pa 41%. Zaradi i slabega uspeha je bilo odstranjenih letos na vsej gimnaziji samo 5 dijakov. Pr Tedenski svinjski sejmi v Celju se bodo zopet vršili od 1. januarja 1933 c'alje. Trgovci s j svin imi se opozarjajo, da morajo biti vozovi in avtomobili po vsakem nrevo u svini teineliito raz-! kuženi, sicer jim bo dovoz svinj na sejmišče za-| branjen. Šport na Štefanovo. Na Štefanovo se bo vršila ob 2 popoldne na igrišču na Glaziji med-j klubska nogometna tekma v prid brezposelnim no-i gometašem. Pr Pregled jesenskih prvenstvenih tekem. Jesenskega prvenstvenega tekmovanja se je udeleževalo v celjskem okrožju šest športnih klubov. Vsak klub je odigral pet iger. Prvenstvo si jc pridobil SSK Celje, ki je dobil 8 točk, razlil o v golih je 29 : 5, na drugem mestu e SK Atletik. ki ima tudi 8 točk, toda manjšo razliko v golih (22 : 6), na tret!em mestu je SK Olimp, ki ima 8 točk, toda razlika v golih znaša 16 : 10, na četrtem mestu je SK Laško s 4 točkami, nato sledi SK Jugoslavija z dvema točkama m končno SK Šoštanj z nič točkami. Pt Kje vse živijo ljudje. Da se nahajamo res v stoletju civilizacije, nam dokazuje tudi dejstvo, da mora v neposredni bližini Celja stanovati neka uboga starka v — svimaku. O zadevi je že poučena tuka;šnja policija, katera upamo, da bo ukrenila potrebne korake, da pride starka v stanovanje, ki jc človeka dostojno. Kaj je, Ivan, s tvojo ženo? Prej lako znbavnl in veseli, ji je v zadnjem času ini .iia vsaka dobra voljn? — Sai ni čudno, da jo je m nila vsa dobra volji. Reva irpi zaradi hemoroidov in si ne moreš predstavljati njenih bolečin — Kaj, samo to? Tudi moja žena je iinela to nudogo, pa ji je'zdravnik predpisal Poster san iu v kratkem času je bila zdrava. To je res izvrstno sredstvo in pr por >či svoji žeii, da ga takoj poskusi. Poster sa n mazilo stane 11 Din. škatljica /.ačep-kov pa 30 I) n in se dobijo v vsaki lekarni. Otlohretiu po min. suc. pol. In narora:nike. kokor tudi sreinn >n zd'ar>n nin l< >o, ter se priporočam z a nadaljn > nakit njenos' V rabi Martin Vestli- božične praznike m srerno novo leto vsem cenj gostom in pnjatetiem iel ta loško in Anica Berlič restavracija nri Pošti Obsojen. Srečko K., brezposelni delavec iz Radvanja, ki je, kakor smo poročali, osleparil več strank na ta način, da je prejemal denar za naročeno milo in zavaroval ljudi za življenje ter si dal kar na roko izplačati premije, se je zagovarjal pred ptujskim sodiščem. Priznal je svoje dejanje, izgovarjal pa se je z bedo in brezposelnostjo. Obsojen je bil na en mesec zapora ter je kazen sprejel. Pri sekanju drv se je hudo ranil na levi roki Ivan Žnidarič iz Ptuja. Tako hudo si je razmesaril roko, da se je moral zateči v bolnišn eo. Iz profesorske službe. Na ptujsko realno gimnazijo je imenovan kot honorarni profesor Anton Ingolič. Nočno Iekarn;Sko službo ima od sobote 24. do 31. t. m. lekarna »Pri zlatem jelenu« mag. Behrbalk, Trboilje Božičnice. Za božične praznike prirejajo obdarovanje revnih vedno širši krogi. Lep zgled Vin-cencijeve konference in Ženskega društva vleče in prav je, saj je tudi bede vedno več. V nedeljo so obdarovale šole skupno s Kolom revne učence, občinski ubogi dobivajo med tem tednom pri-boljške za praznike, Zveza bojevnikov priredi za revnejše otroke svojih tovari ev. Gosp. Pavlič priredi na Božični praznik ob 1 popoldne v Društvenem domu s celjskimi skavti igro z lutkami in nato obdarovanje največjih siromakov. Hotel je tudi klati vola in ga brezplačno razdeliti staroupoko-jencem, pa so občinske klavnične pristojbine previsoke. Lepo se je spomnil staroupokojencev tudi pokrajinski pokojninski sklad. Tako da je za lepi praznik božji ljubezni in dobrote do ljudi večini naših siromakov pomagano, da vsaj za malo časa pozabijo na svoje pomanjkanje in skrbi. Upokojitve uradnikov pri rudniku. TPD je pri racionalizaciji svojih podjetij dosedaj še najbolj prizanašala uradništvu. Sedaj pa je odpuščenih, a obenem upokojenih tudi večje število uradnikov. Imena vseh še niso znana. Samostojni stavbni obrat je opuščen in podrejen zunanjemu obratu. Že dalje časa vedo povedati poučeni, da bo za vse tri rudnike, Hrastnik, Zagorje in Trbovlje le en ravnatelj. Dosedaj so bile redukcije nižjih, sedaj pa prihajajo tudi višji na vrsto. Na Štefanovo popoldne ob pol 4 bodo igrali in peli hrastniški otroci v našem Društvenem domu »Trnulčico-<, opero v treh dejanjih. Zraven pa še bo predaval gosp. vikar Žalar o naših rojakih na Ilolandskem, katere je pred enim letom obiskal. Ker je dohodek namenjen za hrastniško cerkev, vabimo vse na veselo in zanimivo prireditev. Praznovanje pri rudniku traja ob praznikih od sobote do torka, prihodnjo soboto pa zopel tudi prost, kakor dosedaj. Nezgode. V rudniku — v iami — Je počila cev, ki dovaja vodo za zalivanje. Vsled lega je nastala cela povodenj po nekaterih rovih in ustavila obrat na 3. jašku. Ker se je to zgodilo v smeri starih rovov, ni bilo posebne nevarnosti za zaposlene delavce. Voda je odtekala po savskem rovu, nekaj pa so je morali gasilci izčrpati. — Na žičnici 1'le-sko-Retje pa se je strla na ovinku os kolesa, okoli katerega se ovija žica, ki nosi vozičke z male-rijalom za zalivanje praznih jam. je zgraditi lep »Dom učiteljic.« T« na delo! Ljubljanska Jadranska straža bo imela svoj letošnji občni /bor dne t(>. januarja 1933 in je 1 hi odobren ju pronvetncgu ministra dovoljena vsem članom Jadranske stru/i polovična vožnja na železnici. Ta olajšava pu velja že od 12. januarja 1933. tako da morejo \si potovati v Ljubljano že toliko prej, da se morejo ludi udeležit: običajnega Večera Jadranske straže* v narodnih nošah, katerega kakor VMiko loto priredil ljubljanska Jadranska straža dne 14. januarju 1933 zvečer v vseh prodorih hotela Union v Ljubljani. To ugodnost moramo prav toplo pozdraviti, ker vlada že se se nnm že gorejske. primorske, koroške, belokranjske, dalmatinske, črnogorske in najrazličnejše srbske noše, a v prav častnem številu češke noše. Ne dvomimo, dn bo tudi letos uspelo Jadranski straži pripraviti vsem obiskovalcem njenega večera prav prijetna presenečenja. Kat. prosv. društvo na Vrhpulju pri Moravčah vabi k predstavi, ki jo priredi na Novega leta dan ob 3 popoldne v prosvetnem Domu na V#'ipolju: Za srečo v nesrečo«, žaloigra iz slov. izseljenskega življenja v 3. dejanjih. — Sedeži 4 Din. stojišča 2 Din. — Pridite! — Odbor. Vojnik. Na Štefanovo uprizori tukajšnji fantovski odsek KPD zanimivo igro: >Guzej , katero je spisal čg Davorin Pelonč.č. Vsi vljudno vabljeni! V ponedeljek, dne 2ti. t. ni., na Slefanovo. vsi v Snelierje v pevski dom. Ta dan priredi dram. odsek prost, gasil, društva Podgorica igro Dom . dramo v petih dejanjih. Začetek ob H popoldne \ I pevskem domu v Sneberjah. Igra je krasna, režiji I v spretnih rokah! — Vabi odbor. Dol pri Ljubljani. Silvestrov večer priredi naše kat prosvetno drušlvo pri pogrnjenih j mizah z bogatim sporedom. Začetek ob 8 zvečer Vse prijatelje vljudno vabimo! ■ Litija. Sadjarska in vrtnarska podružnica v ! Litiji bo imela svoj občni zbor na Štefanovo po i 10. sv. maši v G. razr. litijske narodne šole. Člani | pa ludi nečlani vljudno vabljeni! Kat. prosvetno društvu Sv. Jurij ob Taboru j nudi vsem svojim prijateljem za božične praznike prav prijetno zabavo. Na šlefanovo uprizori burko I v treh dejanjih >Davek na samce* z božično pred-; igro. Začetek točno ob 3 popoldne v dvorani cerkvene hiše. Gorje pri Bledu. Kat. bralno društvo je imelo zadnji dve nedelji na svojem odru versko igro »Slehernik", katera je vsem ugajala, tako po vsebini, kakor po izvajanju. Da si jo lahko vsi in tudi okoličani ogledajo, se ponovi še enkrat in to zadnjikrat na sv. Štefana popoldne ob pol 4. Za novo leto pa se pripravlja spevoigra »Srce in denar« in več pevskih točk — vse izvaja pevski zbor. Te vrste prireditve so prav redke, zato bodo pa, upamo, tembolj ugajale in bo to najlepši uvod v novo lelo Cerkveni vestnih Stolnica. V soboto, na Sveti večer, je ob 7 sklep devetdnevnice, slovesne litanije in zahvalna pesem. — Ob 11 ponoči se začno« slovesne pete jutranjice za Božič; opolnoči slovesna ponti-iikalna škofova sv. maša. Med sv. mašo in po sv. maši se bo delilo vernikom sv. obhajilo. —■ V nedeljo, S vel i dan. Božič, bo ob 10 slovesna škofova ponlifiknltia sv. maša. Zadnje tri tihe sv. maše se začno ob tričetrl na 11; sv. maša ob pol 12 bo /. orglanjem in petjem. Zjutraj in dopoldne ni pridige, temveč lihe sv. maše. — i u poldne ob 1 bo božična pridiga in nato slovesne litanije M. 15. (ljudsko petje, božične pesmi). -Praznik sv. Štefana, ponedeljek: ob H) slovesna ponlifikalna sv. maša. Cerkvena glasba v stolnici. Pri polnočnici se bo izvajala Skopova Missa S. Benedleti, gradual Premrov, zu ofertorij: »Quem vidistis, pastores?'. zložil Bertola; pred sv. mašo in po sv. maši slovenske božične pesmi. — Na Sveti dan pri pontifikalni škofovi «v. maši ob 10: VVagnerjeva Missa »Jubilnte Deo , gradual Prcmrlov, oferlorij Filkejev. Pred mašo in po maši Premrlove božične. Na p r a z n i k sv. š I e f a n a ob 10: Filkejeva Missa »Oriens ex alto-. gradual Foersterjev. za ofertorij: Mlillerjev »O Deus, ego mno le . Pu sv. maši Uibarjeva Zveličar nam je rojen zdni Cerkev v Križankah. Nn praznik rojstva tJ« -podovega ob pol 11 slovesna sv. innša. Izvaja » Missa (|uiula v F s spreinljevanjein instrumentov zl. dr. A. Faist, Gradual Videinut oninea, zl. I' Griesbacher po ofest. Ilodie nobis, 7.1. I. F. Hen,. Tantuin ergo, zl. (L liiliar dr. F. Kimovec; p>. maši: Noč božična, zl. p H. Sntlner. Cerkev sv. Jožefa. Na sv. dnu ob 3 s\. in.,-z blagoslovom, pri knleri se pojo božične pesmi naših starejših skladateljev, kakor tudi na kraznik sv. Štefana. O Kristusovem rojstvu poročata evangelista Matej in Luka, drugih virov nimamo Matej pripoveduje o molitvi .Modrih. Luka o molitvi pastirjev. Prvi pridejo torej preprosti ljudje, a tem sledi raznmništvo. To se zdi navidez dokaj legendarno, rendar imamo v judovskih in rimskih zgodovinah Tekom stoletij so se police napolnile s kilji- 1 ganil o tej čudoviti zvezdi. Večina pa se ujema v ! tem tolmačenju: V 7. letu pred Kr. -ta stopila Ju- i piter iu Saturn v konstelaeijo in sicer tata) blizu, J da se je od tega pojavila na nebu velika žareča 1 zvezda; in ta konstelacija se je trikrat v istem letu ! ponovila. Poleg tega se je pokazal Jupiter v ne- j besnem znamenju ribe; nebesno znamenje ribe pa I je ameronn veljalo za Jude kot nekaj svetega. Tu ' imamo razTago, zakaj so Modri takoj pripisali /.ve- ; /.do judovskemu kralju. Slehernih 2(I0() lot stopi sonce v novo znamenje zodijaka. ()b Kristusovem rojstvu se je zgodilo, da je sonce stopilo v znamenje ribe. Resnično, izreden slučaj! t'o tem vsem razumemo, /akaj je imenoval učeni Tertulijan Kristusa >Ichthy.s — ribo! ln da so si to znamenje | privzeli nato vsi kristjani! Torej la trojna konstelacija Jupitra in Saturna ' Kdaj se je Kristus rodit? Katero drevesce bo lepše za naš kot... Tisočkrat na najvišjem nemškem vrhu Zugspitze! Bavarski planinski Vodnik Ivan Erhardl, imenovan »Švicarski Bartl , se je za svojo 7.r>. letnico rojstva vzpel lisočič na ta najvišji vrh Slofi letaki Potniki, ki potujejo po francoskih vase!,, ne mnogokrat začudijo, ko zagledajo na primer h talk iz leta 1!M4, kjer poziva vojaška oblast na mobilizacijo za svetovno vojno. Taki letaki še danes mnogokje vise, posebno na kakem zavarovanem prostoru. Toda kaj bi rekli, če bi videli letak, loi visi že nad 100 let! Približno 30 lom južno od Toulouse, v vasi Noe, visi na .pol razpadlih vratih ukaz iz leta 1814. Podpis je od mi«' ,a barona Sackena, ki je bil poveljnik zveznih čel. Tekst je v ruskem in francoskem jeziku, a javlja težko kazen slehernemu, ki bi ovira) promet poštnih voz. več mest, ki nam te lepe božične dogodke (Jezusovo rojstvo) potrjujejo. O letu in dnevu rojstva pa nismo imeli doslej nobenih točnih podatkov, razen teh, da to štetje, ki ga imamo danes (1032 po Kristusovem rojstvu!), ne odgovarja zgodovini. Po Lukovem poročilu se je Jezus rodil za časa legata Cyrina, o katerem smo prvotno vedeli le to, da je zavladal šele šest let po Kristusovem rojstvu... Kesneje pa so prišli zgodovinarji do sledi: Cyrin je dvakrat vladal. Tu je torej dokaz zamotana zadeva, da bi iskali točnega datuma. Točneje nam odkriva zaveso jutranja zvezda, ki je vodila Modre k Herodu, a končno v Betlebem, kjer je obstala nad hlevcem, O tem kasneje. Postavitev svete noči od 24. na 25. december se je zgo lila pod vplivom germanskih praznovanj zimskega sončnega obrata. Pa tudi v starem Ori-jentu je veljal 25. december za »rojstveni dan sonca-. Nazori vsega tedaj znanega sveta so bili tesno vezani s krščansko tradicijo. Še Mellto sirakuški je primerjal Kristusa, ki je prispel v Jordan na krst, - s soncem, ki se v oceanu koplje.. .c Lukovo por, čilo se pa nikakor ne sklada z decembrom. Zakaj ta mesec je v Palestini deževje, zatorej se pastirji s svojimi čredami umaknejo. Motno je tudi vprašanje glede datuma Heroda Velikega in Heroda Ant'pe. Po točnem računanju pridemo do sklepa, da bi se Kristus moral roditi okrog 5 do (i let pred današnjim datumom. Popisovanje namreč. Moskovski delavci se po končanem delu vozijo domov Prebivalci pokrajin oh Amurjii v azijski Rusiji — potomci mandžursko-lunguških plemen — žive še dančs na zelo nizki stopnji kulture. Nižji lovci in ribiči. Pričujoča dama, ki je iz rodu Goltov, nosi na hrbtu privezanega otroka, a zvesta spremljevalka ji je pipa, s katero odganja komarje, ki jih je izredno mnogo v teh krajih. Božične razglednice Prvi skok Otok srečnih liožičnica za čuvaje na morskih svetilnikih Seyernega morja v zvezdnem znamenju ribe je bila za modre klic naj se odpravijo na pot k novorojenemu kralju. Te tri konstelacije so si sledile v maju, oktobru in v 4. decembru leta (i., Modri so se torej najkasneje sredi oktobra dvignili in najkasneje 4. decembra prispeli v Jeruzalem. Kakor vidimo, je zgodovina Kristusovega rojstva dokaj zamotana, ker so takrat premalo zapisovali dogodke. Vendar pa so cerkveni zgodovinarji izluščili iz teih skopih zapiskov jedrc, ki se ločno ujema s svetim pismom. Da pa praznujemo božič 25. decembra, je oač razumljivo, če pomislimo, s koliko ljubeznijo so viseli naši poganski pradedje na svojih običajih: 25 decembri so praznovali zimski sončni obrat, rojstvo mladega sonca, ki je zmagalo temolno zimo! In ko so prišli krščanski misijonarji, so samo sprevrgli besede: »To mlado sonce je Bogee, ki se v jaslicah rodi za vse človeštvo. Vaš in naš Bog!« In tako ostal 25 december za nekdanje pogane in za kristjan' kot dan ! rojstva malega Boga. božička. Na la način so se j naši dedje kaj lahko spreobrnili v zveste spozna-vavce Kristusove. To je pravzaprav pravljični naslov, vendar pokaže resnične lju»Iii. Otck srečnih se imenuje Ta«-gietr in leži v Ohesr.peake-zalivu, na atlantski ameriški strani. Ze trisito let je neznatno selišče obljudeno, pa še zmerom 'žive tamkajšnji ljudje v istih razmerah in navadah, kakršne so prinesli iz svoje prvotne domovine. Okrog leta 1629. se je naselilo na otok Tangier šestdeset angleških družin iz CormvtaUlsa. Tekom stoleti j se je to sel išče •pomnožilo na 1200 glav. Prebivalci otoka Tangier so sami ribiči in izredno bogabrrječi. Vsi brez izjeme pripaadjo motoristični cerkvi; zgradili so si cerkvico, kjer imajo ob nedeljah trikrat, ob delavnikih po dvakrat službo božjo, pri kateri je navzoče Sleherna ustanova, ki jo že dalj časa rabimo, nam je enostavna zadeva. Nikoli se ne vprašamo, kdo in zakaj jo je začel. Tako so med drugim zanimive božične razglednice. Te se pravzaprav začenjajo z londonskim slikarjem Dobsonom. Ta mož je pred 90 leti naslikal smrečno vejico na karti, pa jo poslal svojemu .prijatelju. Dve leti kasneje je naslikal podobno božično razglednico sir Henrik Cole. Kol član kraljevske akademije pa jo je ; pomnožil na 1000 kesov. Šele 20 let za tem pa je j prišla božična razglednica med širše plasti in za-, vzela običaj, ki ga imamo še danes. Iz Anglije sc I .poletele t- *'?ne razglednice na vse štiri strani sveta. Sama v Angliji razpošljejo med -božičnimi prazniki nad 30,000.000 lakih razglednic ... Egiptovski kralj Fuad se pelje na otvoritev parlamenta Prepovedani Gandijevi filmi Indijska vlada je strogo nastopila proti filmskim propagandam za Gandija. Prepovedala je namreč vse filme, ki kažejo njegovo bivanje v Evropi kakor tudi one filme, kjer se vidijo scene njegove aretacije v Indiji. S tem hoče indijska vlada zadušiti zanimanje za zaprtega borca indij-■ ske svobode. vse prebi valstvo. O toliko stavljenih tehničnih napravah dvajsetega stoletja nočejo otofiani ničesar vedeti. Najnovejši izumi na otoku Tangier je jkič kolo; avtomobili, radio in podobni predmeti pa so iznajdbe hudičeve, zategadelj se jih branijo ti sta-rovernl prebivalci z vsemi štirimi. Vsi .potniki, ki so boleli prelfluipčevati z otočani, odhajajo prevarani in brez '|>ogod.b. Ječe otok Tangier ne pozna. Bred desetletji je poslala ameriška vlada staro talijo, ki naj bi služila za ječo tem mirnim otočanom. Ti pa so se globoko užaljeni uiprli, zažgali ladjo in jo potopili. Do nedavna niso prebivalci Tangier a poznali nikakega denarja; med njimi je vladala zeimenjal-na trgovina, kjer so kupovali obleke in posodje z ribami. Medsebojne spore poravnava' župnik, ki je ediiuii gospodar otoka. Tradicijonaloo življenje oto-čanov se javlja tudi v jeziku in v družinskem odnosu. Mešanih zakonov z drugimi ljudstvi ne .poznajo, sicer pa se tujci sami ogibljejo revnega se-lišča. ObSevaloi jezik je angleški, loda ta je tak, kakor ga več nikjer na svetu ne govorijo, niti v Ameriki pa tudi v Angliji sami ne. Je to namreč stari angleški di.jalekt. Otok je raven in ves prepreden s prekopi. Hišice čeipe prijazno skrite v grmovih iin podnebje je vse loto milo. Prebivalci otoka Tangier so zadovoljni; nihče se ne pritožuje nad samoto in pomanjkanjem. Ln vprav ta odtrga-nost od ostalega sveta in njegovih >napredikovc Je I vzrok, zakaj so ti ljudje tako srečni in ne po-I znajo tožba. ki ga je ukazal cesar Avgust za Sirijo leta 8. pred Kristusom, se je pričeto v Palestini pod cesarskim namestnikom Sentijem Saturni.nom leta 6. pred Kristusom, dovršilo pa se je pod Pubi i jem Sul.picijem Kvirinijem (ki ga imenujejo knjige tudi Cyrin). Ta je bil cesarski namestnik od 3. do 2. leta pr. Kr. Ta zgodovinski podatek se ujema z novimi računi o pravem rojstnem letu Kristusovem. Po teh je bil Kristus rojen 749. leta po ustanovitvi Rima, ne pa 754. leta, ki ga je Dionizij imel za Kristusovo rojstno leto in ga torej imenoval »prvo leto po Kristusu«. Dokaj svetlo luč na te nejasne podatke nam prižge zvezda Modrih. Po Mateju so Modri iz Ju-trovega spoznali čudovito zvezdo za znamenje rojstva Judovskega kralja. Sledili so ji in prispeli v Betlehem, ko je bilo Dete že rojeno. To pa je moralo biti takral toliko staro, kolikor znaša jiol do Jeruzalema. Ko pa je Herod zvedel po njihovih poročilih za novega kralja, je dal poklati vse dečke v starosti dveh let. Potemtakem je moralo biti to potovanje dolgo in težavno. Seveda ni s tem rečeno. da se je zvezda že pred dvema letoma prikazala ... Računamo po tem tudi, kje bi bila domovina Mo lrih. Prišli so iz vzhodnih dežel, radi tega je trajalo potovanje nekaj mesecev. Evangelist jih imenuje Magoi, tako so se imenovali duhovni v Perziji. Ti so se mnogo ha vili z naravoslovjem, posebej z zvezdoslovjem. Kasneje se je na Vzhodu pridevalo ime magi učenjakom sploh. Sveto pismo ničesar ne poroča, kje bi bila domovina Modrih, ki .so se prišli poklonit Mesiju. Najverjetnejše j (i, da so prišli iz Mezopotamije. Ti Modri so zagledali zvezdo v Jutrovi deželi, pa so takoj spoznali, d« je to zvezda judovskega kralja. Na vsem vzhodu so namreč hrepeneče pričakovali nekega kralja-rešitelja. Od ust do ust se je dedovala Balaainova prerokba: »Vidim ga, toda ne blizu; zvezula vstaja nad Jakobom; žezlo se dviga nad Iz-raelom ...« Pod zvezdo Modrih si najlažje mislimo na kak nadnaravni svetlobni pojav. Mnogi učenjaki pa si tolmačijo naravno zvezdo ali meteor. Prostora! Pred dnevi je vodila »mamica« svojega malega po londonskih ulicah. V Se o operacijah mandljev Gospod dr. Furlan, (ki hoče nepoklicano in prostovoljno igruti vlogo sodnika nad mojim delom), je smatral za potrebno — ne da bi jaz koga apostrofiral ali kaj vprašal — da odgovarja na moj tozadevni članek v »Slovencu« z dne 8. dec. t. 1. Moram torej tudi jaz izzvan to pot — čeprav nerad — podati Se enkrat svoje mnenje, toda v poljudnejši obliki. V spi o Snem sva si precej edina, kar lahko potrdi bralec obeh člankov sam. Edina pa ne moreva biti pri njegovem opisu, kako sijajno vpliva totalna, t. j. celotna odstranitev mandljev. Na kratko navajam še enkrat, da pri teh operacijah pridejo v vpoštev tri maudlji; dva, katere matere vidijo pri otrocih v ustih zadaj ob jeziku kot orehe velike odebeline in en niandelj, ki je zadaj za nosom nad malim jezičkom, ki je za lajika neviden. Ta tretji niandelj — žrelnica ovira, če je prevelik, kar je posebno pri otrocih vj>o-Stevati, dihanje, ker ne pusti pot zraku, ki naj prihaja skozi nos, skozi vrh žrela in nato skozi grlo iu sapnik v pljuča. Ker ne prepusti dovolj zraka za pljuča, trpe otroci b povečano žrelnico na otežkočenem dihanju in zato na slabem spanju, da se ne naspe ponoči, da pridejo zaspani v šolo, da rudi tega ne napredujejo iu duševno zaostajajo; tudi trpi vsled tega prebava in mnogokrat nastopajo tudi druga splošna obolenja vsled povečane žrelnice. To namreč ovira tudi čiščenje nosnega sluza, ki zaostaja in povzroča pljučne in nosne katarje in ev. vnetja, ki He razširjajo včasih tudi na ušesa. Zato trdim še enkrat: ie odstranitev žrelnice same in ev. le delna odstranitev ustnih mandljev, če so res povečani (in le v toliko, kolikor so povečani) bo dosegla odpravo vseh teh navedenih težkoč in vso ono blagodat, katero pripisuje g. dr. Furlan, šele totalni odstranitvi mandljev. Zato ne more trditi, da je dokazan tak uspeh, da so otroci po operaciji duševno in telesno kot prerojeni, šele po totalni odstranitvi mandljev, če ga mi in marsikdo drugi po opisanem načinu dan na dan dosezamo. Ne totalna odprava navadnih mandljev, temveč odstranitev žrelnice odpravi imenovane težkoče ler ustvarja od g. dr. Furlana popisan uspeh, katerega pa on zvrača na celotno odstranitev mandljev. Operi rančem, katerim se je odstranila le žrelnica iu ev. še samo povečaui del vidnih mandljev, ostane še vedno glavni dfil mandljev in ta operacija je v primeri s celotno odstranitvijo lahka, za bolnika skorajda neboleča in, kar je glavno v teh časih, tudi relativno zelo poceni. Totalna od-slranitiv vseli mandljev pa naj se izvrši le tedaj, kadar sili v to kak poseben težak povod, ki je za dosego gotovega cilja neobhodno potreben. Vsaj dandanes še nihče ne ve za sigurno, kako funkcijo ali kak pomen imajo ti maudlji Ce so res bolni in se domneva, da so vzrok kaki težji bolezni, pa iiiij se odstranijo fisio v božjem imenu. SMictvtuije na ameriško medicino je pa popolnoma nepotrebno, vsaj vemo, da je glavni in bolji del ameriške medicine priučen nu evropskih klinikah. Ameriški zdravniki se I odijo namreč v masah učit na evropske univerze in zato more biti pri presoji teli vprašanj imrodajno b' mnenje njih, to ji: evropskih učenjakov in kapacitet. še druga točka mojega spisa je. u katero se ne strinjava. 'I o je moja navedba, da je na glavni pariški kliniki zaznamoval v oUtobiu zdravnik pacijento z niandlji za operacijo v marcu prihodnjega leia. Pripominjam k temu, da *o dvojni vidiki — indikacije za operacijo mandljev. Pri nekaterih je podana absolutna, t. j. neodložljiva indikacija (povod) za odstranitev, pri drugih relativna. t. i- eventualno; če bo tedaj čez pet mc-secev slabše ali drugače izgledalo kol niomen-tano, pa bomo ev. operirali. S tem sem bolel le poudarjati, da ni potrebno \oCh mandljev takoj operirati. Omenjam pri tej priliki nadalje, da se ne samo v naši stroki, temveč tudi v kirurgiji sploh poskuša zmanjšati število in težo operacij. Tnko <-e obolenje raka na jeziku, tonzilah. grlu in pri ženskih organih po možnosti ne operirajo več, temveč, se zdravi z radijem z boljšimi uspehi. Ode-belele žile na nogah se z injekcijami dado večinoma z lahkoto ozdraviti, medlem ko so še nedavno radi Irga izvrševali težke operacije in so morali bolniki ležati cele tedne itd. Medicina stremi čiin dalje bolj ohranjevali in z lažjimi metodami kot so težke operacije, priti do cilja. Ce dosežemo isto z manjšimi posegi, zakaj bi odstranjevali torej mandlje, posebno pri otrocih popolnoma, leni manj, ker jo ta operacija za male bolnike, pa tudi za žep staršev, neprimerno težja kot so konservativnejše metode. Nadalje se trdi, da so v okolici mandljev 6lične tvorbe in da jih radi tega po mišljenju nekaterih (ena več ali manj kot n. pr. gobe na trgu —) smemo odstranjevali. Treba je pomisliti, da je gotovo delovanje sličnih tkanin na raznih krajih najbrže različno; vsaj imamo tudi pet prstov, pa je delovanje vsakega sigurno različno (če smem rabiti to drastično primero). Kar se tiče rasti otrok, pa priporočam, da naj se še enkrat prebere moj tozadevni stavek. Na novo naj navedem, da ima človek v otroških letih organe, ki v poznejši dobi počasi izginejo. Med te spadajo thimus-briželc in pa tudi maudelni. Zakaj se zmanjšajo ko dorasle človek? Ali ni tu mogoč kak logičen sklep, da vplivajo na pravilni razvoj telesa? Bodi temu kakorkoli, za nas veljajo sledeče smernice: Ako ne vem, kako nalogo ima kak organ v človeškem telesu, ga ne bom brez prav posebnega povoda odstranjeval, kar pa izvršujemo vselej, kadar je podan tak vzrok. Po tako veliki praksi, kot smo jo imeli mi v bol-,nici in jo še imamo in ki se moremo ponašati s lako lepimi uspehi, da se moremo kosati glede najtežjih operacij (operacije mandljev so prava bagatela) tudi z najboljšimi klinikami — pa naj se mi lo priznava ali ne —: naj mi bo dovoljeno trditi. da smo na najboljši poti in dn nimamo povoda drugače delovati. Prosto pa naj bo vsakemu drugače delati, ako se je res svoje stroke temeljito naučil in če meni po svoji vesti, da jc drugače boljše. Toda težko bo iti preko izvajanj slavnega univerzitetnega prof. dr. Marschicka n aDunaju, ki je prav pred kratkim sledeče izvajal v dunajskem zdravniškem društvu: da tudi gnojni zamaški mandljev še niso znak za kronično vnetje in da njih prisotnost še ne opravičuje odstranitev mandljev; pa tudi če je. kronično vnetje že dokazano, ia se more isto pozdraviti tudi brez operacije. Glede tega priporočam direkten pomenek z g. univ. prof. dr. Marechickoni, jaz pa za nadaljna vakoršftakoli tozadevna objašnjevauja ali polemike nimam ne časa več in ne volje. /\ S.: Oglasil se je pa glede operacije mandeljnov 5e en gospod, kateremu moram tudi jaz pojasniti samo znanosti na liubo ter bolnikom v prid druito plat zvona. Ze takoj začetkoma piše, da se vse operacije v medicini vrše po matematično striktnih predpisih. To je pa res najnovejše. V nobeni stroki nima matematika manj opravila kot ravno v izvrševanju zdravniškega poklica, ker niti pri eni in isti bolezni ni vselej jednak potek in ni možno določiti vnaprej zdravljenja do konca, ker je nc-broj vmesnih simptomov, ki sproti odrejajo sedaj to, sedaj ono zdravljenje. Nadalje odreka pisec zdravnikom v bolnici pravico po lastnem preudarku in po lastnih skušnjah zdravljenje, in rabi pri tem lepo besedo domišljavost. Opozarjam, da mora vsak dr. medicinec zdraviti tako, kot mu vest veleva in, če meni, da bo boljši uspeh dosegel na drugačen način, kot se ga rabi običajno, je to le njegova sveta dolžnost, na katero je prisegel. Tembolj mora to storiti primarij bolnice, ki ima. v Ljubljani celo pravico izobraževati specijaliste, radi česar se stališče pisca nasprotnega Članka nikakor ne more primerjati z onim primarija. Kje je torej nezaslišana domišljavost doma? Pojasniti moram nadalje, da imamo tudi po totalni odstranitvi mandljev priliko videti angine zelo mnogokrat. Ni res, da že enkratna angina poda vzrok za popolno odstranitev mandljev. Ni res, da ogromna večina učenjakov zanika funkcijo zdravih mandljev. V podkrepitev tega ter v podkrepitev naziranja, d;i se mandlji često po nepotrebnem docela operirajo ter da moja prejšnja izvajanja odgovarjajo v znanstvenem ter operativno tehničnem oziru današnjemu stanju, navajam sledeče: Po velikih mestih imajo zdravniki svoja udru-lenja. Pri znanstvenih sestankih izberejo vedno najboljšega strokovnjaka, da referira o najnovej- šem stanju kakega znanstveno perečega vprašanja. Tako so /.brali za referenta o vprašanju operacije mandljev v Breslau univerzitetnega docenta dr. Jungn, ki pravi sledeče: Tonzilolomijo, to je delno odstranitev mandljev izvršujemo mi — pravi univerzitetni docent (ir. .lung — pri otrocih, ki imajo zelo velike mandlje, kateri kvarijo govorico in povzročajo težko dihanje ler otežujejo požlranje v tu namen, da jih zmanjšamo. Nadalje pravi univerzitetni docent dr. Jung: Povečane mandlje kot take vzeto iz vidika kroničnega vnetja pri nas pri odraslih ne odstranjujemo, docela, temveč jih samo deloma odstranjujemo, če ovirajo govorjenje, dihanje ali požiranje. Da pade s tem ves članek nasprotnika, ki smo ga včeraj brali, v vodo, je jasno, ker je gotovo, da gospodje profesorji na breslavski kliniki ne slišijo travo rasti. Ce še dodam mnenje univerzitetnega profesorja dr. Singerja, ki v svojem poročilu pred enim tednom o revmalizmu direktno pravi, da se Je pri operacijuh mandljev delalo preveč in, če še enkrat ponovim besede dunajskega univerzitetnega profesorja dr. Marschicka, ki je bil na Dunaju referent za to vprašanje: Da se morejo tudi kronično vneti mandlji pozdraviti brez operacije, potem menim, da je bil ves včerajšnji tozadevni članek nasprotnikov odveč, neutemeljen in radi raznih pripomb neresen. Zafrkacije pa padejo nazaj na tistega, ki jih je zapisal. Priporočam pa toplo vsakomur, da zasleduje najnovejše izsledke znanosti. Primarij dr. Josip Pogačnik. Opomba uredništva. S tem člankom jo za nas debata o operacijah mandljev zaključena, ki se bo pa po potrebi mogla nadaljevati v kaki znanstveni reviji. Odkritosrčna beseda revmatične bolnim Da Togal resn Čno pomaga pri revmatumu. do» kazu e sledeče: »Da sem že preje poznal Togal tablete, koliko mojih dolgoletnih revmatičnih bolečin bi si pritisnil in koliko trpljenja preprečil. Zelo sem sieČen, ker lahko odkrito rečem, da so Togal tablete resnično učinkujoče zdravilo brez vsakih stranskih pojavov od strani srca ali želodca. Vsakemu ga bom rad priporočal, šc enkrat hvala: S Stoianovič. shuitelj Uorave vodovoda O. G. B., Beograd, Kn. Mihajlova ulica št. 3«. Togal tablete uspešno in hitro učinkujejo proti revmatizmu, proti nu, išiiasu. gripi, živčnim bole-činam in ozeblinam. Cez 6.000 zdravnikov priporoča v uradno potrjenih ocenah uporabo Togala Dobi se v vseh apotekah. Odobr. od Minlst. src. pol. in nar. idravja S Br. 8415 od 22. oktobra 1032. Kmenčhuva Neška ma tud beseda (M Mejduni, kdu b s niislu, de se uja ba-bnce tku razburi« zavle mojga pisajna. Sej jesl sni Ua vnder lriem dobr, de b na mel tulk skrbi zavle pumajnka-nja gnarja, ke treba ni. A b na biu bi prou, de b nubedn na iiiou gnar, kokr pa zdej, ko ga maja nahter tulk, de na veja, kam z nini, druh ga pa še tulk nimaja, kulkr je za nuhtam črnga? Babe sa prsmujene, jest na moreni drgač reči. Vi na veste, kašn Spetakl je biu una sreda na jilac, ke sa babnee mene zagledale, ke sin tam pr enirtu šu.nt za fržou glihala. Use se je tri u-kul mene in use sa brenčale ukul mene, ket ose. I u zmerjale sa me, de še nkol tacga. Use sa m rekle, sam Člouk ne. Pulcaji sa prdrl ud ušli plati, ke sa nilslel, da jc spet kdu kašn tošl iz gilarjiini keri jiošlesu. Kar aretirite ja, sej druzga ne zasluži Ta fr-daniana babnea nas če še ub tisleh par ličku pr-praut, ke nam jh dedci ub seboteh dam prneaeja, če jh preh na zapljeja,< sa upile use našimi. Za kua se pa gre ajgentlih? Ena nej puve. Miar ,use na zjejte,. jh je nahrulu jnilcpj in začeu i/, pendrekum mahat, kakr de b muhe pudiu. Zn gnar se gre, za gnar, sa spet lise na-enkat zarezale, kokr na kumanda. Za kašn gnar? A ga mate preveč, a ga vam je kdu ukradu?« Kdu nam u gnar ukradu, kc ga nkol nč ni-niama." > Aeln, pol pa tih budite pa moučte in glejte, de se ni zgebete izpred uči. Mi na lajdaina nu-beneh deinunstraci. Ala, foravijalt »Astn, gespa Kurenčkuva, zdej nej pa uni puveja, za kua la špetakl,: se je ubrnu pulcaj du mene. ke sa se babnee mal razšle. lise skp je ena figa. Veja, gespud pulcaj, jest. sni zadnč u jSlovence«- pisala, de nej b gnnr čist udpraul. Kene, tu vnder na gre, da b ga en mol kar na kupe, pa ga še skp grabi, drugem ga pa spet manka na ush konceh in krajeh. Če sta Adam pa Eva brez gnarja gvirala, za kua b pa glih mi na mogl. Sevede b ga na smou nit nubedn nč. Tu b se dal pa le na ta viža uštimat, de b se gnar čist udprnu, de b na mogl bt nubene balia-rlje več, pa obcugu tudi ne — — —< »Nej na zamer,ja, gespa, de jh motm. Prauja, de b tud pol nubeneh cbcugu na biu? Slišja, ge- Radio spa, Iu b biu pa fajn. Za kua se pol babnre Iku gor držeja?« »Eh, prsmujene sa, sej veja. Pa na pulitka »e nč na zastopja. Sej jest *m še clu pisala: če ie nečja gnarja udpraul, nej pa saj pesteja, de ga uja žiher tist delal, ker ga znaja, ke tku b tud lohka pučas usi du gnarja pršli. Na ta \iža b bla tud usa bah&rija in obcugi udpraulen. S tem b biu jest tud culiiden.« >No, vidla. Veja, jest sm bla tku vesela, pa moj mož tud, tekat, ke sa tistga Šolana, kc zna tku fajn gnar delat, naredi za purger mojstra. Kar plesala sva ud vesela. Jest sm misTela: astn sa se vnder enkrat naš gespod tud uči udprle, do «a sprevidi, de tku na more it več naprej Sam u Belgrad vnder na morja tulk gnarja nardil, de b ga biu tud zu nas Krance zadost. Sej ga še za soje putrebe na uioria tulk nardit, de b ga nam na biu treba ke pušilat. Tu je čist pametna nilsu, de se tak Ide za žepane pustaujn, ke znaja gnar delat. Usak žepan nej ga za soja občino tulk nardi, de ga uja mel usi občani za putreba, pa u kokr b mignil use gespudarske griže konc. Uni na veja, kuku sva bla uba iz moža m vesela. Nuč in dan sv.i mulila in Huga prusila, de b hilr use take žepane, ke se na zastopja na gnar delat, reduciral, in sam take pustaul, ke ga znaja. Pusebn tU sva s želela, de b pršlu tud u Iblan kulker muaoče hmal du lega, ko glih u lblan nahtorm strasn trda prede za gnar. Sej kokr so guvari, se tud nn iblauškem rptuže neki kuha. Murde ga naš gespud ionan tud na znaja delat, ke drg.ič b gvišii na mogl gledat take reušne ukul sebe. Sej sa dobr gespud In prou rič jm ni za rečt. Zatu jesl mislem, de b biu ti nar bi pametn, če b raj nulakal, de b sc tud naš zdejšn gespud žepnn nauči gnar delat. Tist kuhajne nej pa raj pesteja, ke ie naprej vem. de uja kašna taka kulubocjn skuhal, de s uma usi Iblančani z no želodce sfrderbal. Kua nam pa nuca, če kašnga tacga nardeja za žepana, ke zna gnar delat, ke b g* pa sam zase delu. Zatu pa nanterm deM, de b se usedi na žepanu stouček.; »Vile, glih tulu sm promšhala, pa naenkrat berem, de sa župan« Selana zamehurl glih zatu, ko je prec, kokr je biu žepan, u roka plunu, pa začeu hilr gnar delal. In tku je šou vs moj trošt pu boršt. Mi uma pa še naprej brunda toukl, kokr sina ja du zdej. Astn, zdej pa res ni več druge pumnč. kokr de gnar ajnfoh udprauja, čc čja, de uma Že enkat žlezi iz te griže grižsste.c »Astn, gespud pulcaj, zdej pa tise veja, kuku in kaj. Zdej inorm jt pa hitr dam, de Iržou prstaum, drgač s bo moj mož upoune use zube pulomu nad nim. Nm pa vošm vesele Buiične praznike, pa še srečn nou let puvrh. Sam merkaja nej, de s na I uja s puticam želodca puferderbal. Adijalc Usm »Sluvenčevem« naručnikem voš glih tku i use ta nar bulš Kurenčkuva Noska. Med slovenskimi društvi v Belgradu Belgrad, 20. decembra. Sezona prometnega dela je v polnem jeku. Je mnogo samo ob sebi umevnih razlogov, da prosvetna druitva poleti n« morejo tako intenzivno razvijati svojega programa kakor v zimskem času. V obče, ne samo v Belgradu. Sedaj pa je zima, in »e je pričelo. Kulturne organizacije tukajšnjih Slovencev so se z vso vnemo lotile dela. »Cankar« je otvoril sezono z Gola rje vo »Vdovo Rofilinko«. Baje j* prireditev uspela. Vsaj »Cankar,jevci« tako zatrjujejo. Sedaj pripravljajo menda Ganglovo dramo všin . Nekateri niso za ta repertoar, artisl.ično vodstvo pa je; drugi, ki takih stvari ne »razumejo«, naj ^e ne vtikajo. Skromno bi pripomnil, da »Vdova Koši i tika* ni vzgojna. Vesela je, in s le strani bi bila zadovoljiva — kar v duhu časa. M>i pa smo s tem »duhom časa« in s termi nebogljenimi razmerami tako zelo nezadovoljni... Sicer pa: vsa časti Radi dobre volje in pridnosti. »Cankarjev« pevski zbor se marljivo uri. Dvakrat na teden. Začeli so s Pu-Sevimi harmonirzacijami dolenjskih napitnic. kakor .Sladko je vilice iz krš'ke dolin«" Hd. — .-Cankarjeve Miklavžev večer se je prav lepo obnesel. Dvorana nabito polila, na galerijah so kar stali vso noč, ker ni bilo — miz. Miklavž je bil zelo zgovoren in darežljiv. V besedah iu dejanju. Ko je govoril, sem imel vtis. da sem na dobro obiskanem — shodu. Parke4.ini Cankarjevega* Miklavža so bili na moč podjetni, četudi niso pretiravali v dostojnosti. Ud. Konec, kakor napovedano v programu: zjutraj. '11 sle ljube domačnosti, ki je idol Miklavževih večerov, pa ni 'bilo. Vsem je pač te/Jko ustreči. »Prosvetno društvo- iz Kronike ulice nas bo i.7?ueinadilo okoli Sv. treh krlajev (7. januarja) z lepo prireditvijo. Sfkrbmi pripravljajo -s Desetega brata«, ki ga bo lo pet podal g. Kristijan TerSič. bivši člani Narodnega gledališča v Ljubljani in Mariboru. Krjavlja pa g. Vladimir Šbiincar, liuli bivši član ljubljanskega, zagrebškega in osješkoga gledališča. Druge vloge so premišljeno zasedene, večinoma po intelektualcih. Reiira Terčič. Diletant-»ki ameaimtol »Prouvrtnega drušlvac je trenutno sestavljen iz prav dobrih moči, idealnih mladih ljudi, ki z vzorno discipliniranostjo in rednnirn tidele Sevanjem skušenj demonstrirajo svojo dobro voljo, Programi Kadio-Liublianai Sobota, dne 24. decembra: 12.15 Plošče. 12.4.5 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče. 17.00 Otroški božični večer: Božček prihaja (Jože Vovk). 17.80 Salonski kvintet: Boiične pesmi. 18,1.5 Božično z\onenje. 18.30 Božični nagovor. 1000 Recitacija (Fr. Lipah). 20.00 Operni kvartet (gospe Gjungje-nac - sopran. Krelt-ftpanova - nit, gg. Ciostič - tenor, Marjan Rus ■ bas. 20.t3 Cltraški tercet »Vesna« in cilre solo, g. Mezgolit* 22.00 Komorni zbor. 02.45 Reproducirana glasba. 23 30 Zvonenje k polnočni«. 24.00 Prenos poluočnice iz št. petrr»ke cerkva v Ljubljani. Nedelja, 25. dcermtira: 11.30 Božični običaji v Slovensiki krajini (Vilko Novak) 10.0*1 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice 11.(iO Koncert Radio kvarteta 12(X» Cas. poročila, plotče 1.5.00 Preno« iz razstave žlahtnih kamirčkov-vrtivcev (Lkej) 15.30 Salonski kvintet 16 30 Božična bli>cove»t in kan:r-(K. Boje) 17.(10 Oktet l,jub!jiui>kf-j?a Zvona« poje starobožvne penni 1930 Preno-. Smetanov« opore »Poljub« iz Prage 22.30 Cas, |ior<>čila. ploiče. Ponedeljek. 8(1. decembra: V.30 TravniAtvo (ing. Turk) 8.00 Nasveti za kmetovalce 8.1,5 (iimnasMki (M. IVi-bmišek) 8.40 Karitas in nan-tua vzgoja (K. Ikijc) ft.(>0 Versko predavanje (p. dr. R. 'I(vrnin«-) 0.30 I*renos cerkvene glasbe iz Irnnčišknnske cerkve 10.00 O svetlobnih in zvočnih pojavih v atmosferi (|M»rei-u ura 12.00 Cas. poročila, pleWe 15.00 Kvari« Pilili 10.15 Slovensko glasbo izvaja Salonski kvintet 17.0ii I Reportaža iz Kranja: fttefanovanje nn Si.iri poVi | 20 00 Slovanski plesi, preno* iz Prage 22.00 C.ik [ poročila, plo'če 22.1.5 S.i!0 Čajkovski: VII mni-fonija na pl'-V,ili J0.J.5 Operetna ura. sodelujejo: gdčna Majdič*'vs, g. JpWin In ork»*ter Triglt, 22.W Can. poročila 22.15 Prenos Iz kavarno Zve/Av Drugi programi > Soliots, dne 21 derembrs: Zapre b: 19.25 Orgle. 19.30 Rož:čne milo?tij» 203o Orgle. 21.00 Božična glasba. - Milano: lP^* Plošče. — Stuisnrt: 20.15 Božični zbor. 21.00 p,, žični zvonovi. — Toiilomc: 21.00 Koncert »tarih francoskih melodij. 22.00 Harmonika. Berlin: 19.K) Božični zbori. 21.50 Sveta noč. - Belgrad: 2100 Trenos polnočnice. — Rim: 20.45 Božični koncert. — Beromiinater: 19.00 Zvonenje. 19.10 Poro čila. 19.15 B< žični večer. 28.30 Polnočnlca. Lun genberg: 2O.00 Prenos iz Betlehema. 20.20 Konceri 21.45 Božična glasba. Prng.a: 21-15 Boiična tni ša. - Dunaj: 19.00 Boiič osamljenih. 10.4O Bo? r no melodije. 20.30 Mir na zemlji. 21.00 NVmSki zvo novi. Nedelja, 25. dorembra: Zasrcli: 19.30 »Poljubi, prenos iz Prage Milan: 20.30 Opera — Stuttgart: >0:0 Operna gia* ba - Belgrad: 19.50 Vijolina 2z.<--na igra — Budapes': 19.10 Ojereta \'ar>aMi-20.00 Preno« 71 00 SollftlovsKI konorrt. poertvovalnosl, smisel in ljubezen do rc&nega prosvetnega dela. Razumejo, da resnetrt časa nujno sili k smotrnemu društvenemu delovanju in moralnemu prispevanju k sanaciji današnje divje dobe. Izbor »Desetega bratar, tega bisera Jurčičevih umotvorov, je nedvomno v vsakem oziru zelo srečen. Neproikosljiva karakterizacija sarlMstičnega Martin-ka (desetega brala), Piškavovlh podlosti, Marjanove agresivnosti, Kvanovega Idealizma, Kr-javljevega materializma itd. je verna podoba dn našjijih časov. Le da so negativne lastnosti gornjih tipov v današnji dobi močno potencirane. Ideja, ki je dramatični odsek »Prosvetnega društva vodila pri izbiranju repertoarja za letoSnjo oder*ko sezono. Idealna stremljenja odibora z g. vojnim kuraitom Medvedom na čelu dobivajo svetel izraz in dokaz smotrnosti, in resnosti izvajanja programa tc prve kuMunne organizacijo belgrajskih Slovencev. — Pevski zbor društva, ki ga spretno vodi mladi g. Mejač, tukajšnji stolni oi-ganisl, je trenutno zaposlen z vajami za -božično cerkveno petje, ki bo na sveti večer in na božič prennšano po radiju. Po praznikih pa se bo zbor lotil koncertnih študij. Društvo »Istra, Trst, Gorica« je priredilo doslej le še Miklavžev večer, ki je bil lepo obiskan in je prav dobro uspel. Z ozirom na spkuPen družabni značaj Miklavževih prireditev naj bi v bodoče obvezna vstopnina Din 10 izostala, ali pa bila j vsaj nižja. Ustanavljajoče sn novo društvo : Edinost« baje pripravlja odr ko predstavo »Kajn-. Kaj več v o tem drirStvu še ne da povedati, ker je komaj porojeno/ Tudii njihov program je javnosdi še neznan. kluba elektrotehnikov dne 5. decembra 10V. je Ponedeljek, 2fi. decembra: Zagreb; 20.15 Praga — Mi'an: 20.P.0 K'-morn;i glasba 2200 Orkestralni koncert — Stultffart: 10<" Koncert — Tonlonse: 19 30 Simfonični konrert jOOi Arije iz operet — Berlin: 20.35 VVvjner: Niirnbor-ftki mojelri-ipevei — Belirr.id: 20.00 Prou s oper,' Beromiinfter: 20.05 Melodije — Lanaenliere: 20.00 Koncert — Pra«a: 20.15 Prenos koncerta — Dunaj: 20.00 Koncert 22.55 London Budapest: 20 Oo Prenos opere, nalo koncert ciganskega orker-lrs 5*aršava: 20 00 Tri želje, operoJa. Torek, 27. decembra: Z.i2Tob: 2000 Kompozicijski verr>r dara K imen 21.00 Vokslnl koncert — Milan: 20.ro Pro nos operete — Touloiise: 20.45 flnrmonika 21.30 Koncert —• Belerad: 19.20 Narodu« pesmi 20.00 j Prenos z Dunaja — Rim: 20.45 Koncert — Bero minister: 20.00 Cirkuška princesa, opereta — Lan-genherg: 2000 Berlin — Dunaj: 1025 Puocini, | »Tosoa^; — Budaposi: 20.45 Koncert opernega or-| k ostra — 5'aršava; 20.00 Ljudslti koncert 22.15 j Plesna glasba. Naše dijaštvo Na rodnem občnem zboru AkademsVcp« Če ustanavljajo prvaki toga društva novo kulturno organizacijo po deviz.i: Djvido et impera, bi jim ne mogel prerokovati velike bodočnosti. Slovencem v Belgradu ni potrebno veliko drušlev, ampak čim manj in čim močnejših po številu članov, Sfm enot-ttniših. delnvne>i'n. lon, tajirik: šink Borut, blagajnik: Krlsper Jo/e, knjižničar F.: Quniscr, knjižničar II.: Scliusterschitz Adoif , debatni referent: Lniniprel Branko, arhivar: Sto i ^ii Auita« zapisnikar: rranc Vladimir, revizorji i štrekclj Vladimir, Apc7iwi'iin>. Položaj prstaja vedno bolj zamotan že radi lega, ker so posamezni problemi med-soboj niočno prepleteni tn tako njihova odvisnost postaja vedno širša in globlja. Manjka še vedno /.»u, anje, kredit je popolnoma izumrl, posojila ni mogoče d. biti niti zu najnujnejše potrebe, pod-jol'iK;at dalje peša, delavnost je do skrajnosti omejena, delovni kapitali so zamrznjeni. Vse je zašlo v nekako zagato, iz katere je težlio najti izhod. Pogled v bodočnost je še vedno nejasen, toda ne brezupen. Obstoje pač prirodne sile, ki vedno posežejo vmes, kjer bi se hotelo umetno napravi jati ravnovesje ter ne dopuste, da bi trajno obstojalo ono, kar ui v skladu z naravnimi zakoni in dejanskim stanjem. Razmere na denarnem trgu se zadnji čas mso dosti izpremenile. se vedno vlada težka kreditna in denarna kriza, tudi izpretmean.be o kniei kih dolgovih, ki so te dni stopile v veljavo, ne bo lo prinesle olajšave, ki se pričakuje. Ako hočemo, da pride naše denarništvo na pot ozdravitve, bo treba še novih bolj učinkovitih ukrepov. Kakor že rečeno, prvi in najvažnejši predpogoj za zboljšanje razmer je, kakor »plošno znano, ta, da denarni zavodi zadobe tako razpoložljivo^ denarnih sredstev, da bodo v stanju zopet otvar-juli kredite iu izdajati posojila. Dokler ne oživi kredit, na dotok novih vlog >?loh ne moremo računati. l\>kler so izplačila vlog podvržena omejitvam in vlagatelj ni siguren, da s svojim denarjem v banki ali hranilnici vsak čas poljubno razpolaga, je tezavriranje denarja razumljivo in se ne da preprečiti, čeprav je s tem združena izguba obresti in tuli event. ško.šnt sti ne vpliva toliko neugoino baš tren .110 težiko stanje, marveč deluje mnigo bolj kvarno mnenje iu pričakovanje, da se položaj še dalje slabša, da situacija še ni ustal.ena in da še nismo doaegli stabilizacijo. Vsaka negotovost, slasti v gospodarstvu, že *.ina po sebi najslališe vpliva in je v stanju. da zožuje podjetnost in omejuje promet. Z ozirom na izredne razmere je dandanes vsakdo za hirali in vznemirjenost še bolj devz* t en kakor pa v normalnih časih. Ols dbe ie vredno, »ke ku|K-ije s hranilnimi in vlažni-mi kn' žicami denarnih zavodov, za kar bi se morale obla 4i vsi kakor zan mati. Drugo enako pereče vprašanje je prilagoMev obrestne mere s lanjim razmeram ^os) o-larstva in denarnega trga. Tozadevne poztivne ukrepe so napravile ie nekatere cvropake države. Ne*porno drži ugotovitev, da je znižanje obrestne mere ravno seilaj za ožil vi jen je denarnega prometa m za »bol šanje krtditnih razmer cd eminentnega pomena in izrelne važnosti. Obrestna mera je |>ač regulator denarnega mehanizma in produktivne delavnosti. Pa tuli drugače vsepovsod opažamo vedno več potreb«* po upoetavitvi pravega vrednotenja denarja in kapitala, ki je mogoče edino le v gospodarskim razmeram primerni obrestni meri, o čemer pa danes ne moremo govorili, ker la s oji že več kol leto dni na nepremični točki. Zato bi ee njena vredriev pre I ho I uo morala irvr«ti s posebnimi ukrepi. Inlcijativa pri ureditvi obrestne mere pripadn vsekakor Narodni banki. V s>ga*ju z njo po predlogu stanovskih organizaoij denarnih zavodov naj bi se sklenilo znižanje obie*dne mere pri denam h zavodih, vel/nvno bre konzuma. Večina vlagateljev bi gotovo razuinea. da je znižanje obrestne mere za okrepitev denarnih zavodov danes nujno potrebno, ker jim je le na ta način dana možnost, da se cianpreje prilagode novi situaciji in skrčenemu obsegu dobiokanosnih poslov. S stanjem našega denarstva ozir. naše valute je prav tesno zvezano vprašanje izvoza in unovče-nja presežkov naše agrarne produkcije. Imamo priliko opazovati, kako neugodno vpliva na tečaj valute v inozemstvu ravno izpad izvoza in pomanjkanje deviz, medtem ko na drugi strani vidimo, da je pri aktivni trgovinski bilanci tudi s prav nizkim zlatim kritjem mogoče ohraniti stabilnost valute brez vsakega koltb.uija tečaj«. Dober primer v tem nam kaže Nemčija. Od velike važnosti je torej naloga naše trgovinske politike, da omogoči izvozni trgovini, da premaga mnoge ovire, ki preprečujejo izvoz naših agrarnih pridelkov iu iadel-kov in izdelkov, ka.ili za enkrat je le na la način mogoče devizno podlago naši valuti zvišati in oja-čiti. Prob!ein denarništva in njegove o/jdravi4ve mora za-iobiti čimprej smotreno rešitev. Čini dalje bi ga odtegnili od vred i Ive s tolažbo, da ga vsled nepoznanih dejstev samo začasno o I'ožimo, toliko težja bo njegova pravilna in ustrezajoča rešitev. Če nikdar poprej, otst jajo sedaj razni momenti, ko je treba neustrašeno pogledati resnici v obraz in dovesti gospodarstvo na pot toli potrebne ti.uinčne in kreditne reorganizacije. —-ce. OL/ZO v novembru Število zavarovancev pri Okrožnem uradu v Ljubljani je znašalo mesecu novembra povprečno 77.388. kar pomeni v prii icri z oktebrom zmanjšanje samo za 515 članov. V primeri z novembrom lanskega h ta je število zavarovancev padlo za 10.4O7. Iz vsega tega sklepj Okrožni urad v IJub-Ijatll, da se je gosjodarska kriza nekoliko omilila, oziroma pojenjuje. Statistično bi se lo dalo utemeljevali, vendar se nam zdi, da je treba v|>oštevati še druge f klorje. Res je lani od oktonra na november padlo število zavarovancev od 92.574 na 87.795, dočim je letos padlo le od 77.083 na 77 388. Na drugi strani pa je Ireba vpoštevntl. da je bil padec skoro enak v primeri z letom 1930.. katero moramo snutrati za normalnejše. Razlika v primeri z letom 1982. je bila dne 1. novembra 21.034, dne 80. novembra pa samo Sc 20.785. It 'zlika se torej b!*tveno ni izpremenila. Veseli pa bi bili. če bi se optimizem izkazal, da je upravičeno na mestu. Zdravstvene razmere lavarovnir ga delavstva v mesecu novembru izgledaio neko! ko povoljnejšo nego lansko leto. ker je odstotek bolnikov manjši pri moških za 0.2394, pri ženskah za 0 579} in pri moških in ženskah skupaj /a 040%. V tem zmanjšanju odstotka je |>a upoštevano tudi »krajšanje bol no pod mirne dobe ci 52 na 26 tednov itd. Radi lega so ostale zdravstvene r zmore delavstva skoraj nespremenjene v stvarnem pogledu Istotako je oslabelo nazadovanje delavskih plač. Padec povprečne dnevne zavarovane mezle, katera odgovarja pribPžno fnkličnemu dnevnemu zasležku povprečni ga delavstva, je znašal napram prejšnjemu letu: junija julija avgusta •»'plembra oktobra novembra Din 1.84 - 2.20 - 241 „ 2.42 ,. 2 30 „ 2.01 Celokupna dnevna zavarovana mezda vseh zavarovanih delavcev je padla v novembru za Din 428.720fO (v oktobru zn D n 563.1)00.40. v septem-bru za Din 661.688 60) in je znašala povprečno dnevno Din 1,»41.199.—. Nri)«ni>tnnp vrsti n vleirah v denarnih tavnd'h. Zveza jugoslovanskih hranilnic nam pošilja v ob-I javo: Ker se med občinstvom širijo popolnoma ne-osnovane vesti, da bodo vlagatelji denarnih zavodov izgubili do 40% svoj h vlog. ugotavljamo, da so lake tatarske vesti brrz vsake podlnge in utegnejo izvirati iz napačnega lolmrčenja zakona o zaščiti kmetov, katerim se bo baje dolg odpisal, ako so plačevali 40% ali morda celo višje obresti od svojih dolgov. V naši banovini pa tako visokih obresti ni plačeval nobeu kmet in tudi, ko bi jih bil, se to vlagateljev prav nič ne tiče. Tj naj ohranijo mirno kri, ker bodo dobili vse svoje vloge z obrestmi vred nazaj. Treba bo pač malo potrpljenju, ker se posojila ne dajo kar čez noč izterjati. Okrožni odbori obrtniških združenj. Trgovinski minister je izdal pravilnik o nalogah in osnovanju okrožnih odborov obrtniških združenj. Borza Due 23. decembra 1932. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali neiz-premenjeni tečaji Berlina, Bruslja, Curiha in Prage. Popustili so tečaji Londona, Ne\vyorka, Pariza iu Trsta. Narasiel je edino Amsterdam. Odstolek ažia je ostal neizpremenjen. Devizni promet je ta teden skupno znašal na ljubljanski borzi 1.6 milij. Din in je bil posebno znaten v šilingih in dolarjih. Prejšnje tedne je znašal devizni promet: 2.0, 1.8, 1.9 in 1.1 milij. Din. Danes je ua ljubljanski borzi notiral avstrijski šiling 8.85—8.92, na zagrebški borzj pa je bilo zaključen h 20.000 šilingov po 8.85. Grški boni so no-tirali 35 —36 brez zaključkov. Ljubljana. Amsterdam 2312.07—2328.43, Berlin 1369.03—1379.83, Bruselj 796.91—800.85, Curih 1 K>8.Ui—1113.85, London 191.14—192.74, Newyork 5784.64—5762 CO, Pariz 224.65-225.77, Praga 170.45 —171.31, Trst .94.85— 296.75. Curih. Pariz 20 2675, London 17.23, Newyork 519.25. Bruselj 71.90, Milan 26.575, Madrid 42.85, Amsterdam 208.60, Berlin 123.70, Stockholm 94.10, Oslo 89, Kopenhagen 89.30, Sofija 3.76, Pruga 15 38. Varšava 58.15, Atene 2 80, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.0K5. Proniel nu zagrebški borzi je znašal brez kom- |>euzacij 50.200 Diu. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je čvrsta, tečaji pa so ostali večinoma na včerajšnji višini. Premet je bil znaten in je znašal na zagrebški borzi; vojna škoda 1500 kom., 8?« Blerovo posojilo 3os. 42 13, 7% Bler. pos. 3» den., Kuše 125 den. Zagreb. Državni papirji: V,'< inv. po«. 50 den.. agrarji 26 -:9, vejna škoda 240 241 (24«. 242). 12. 2k) -241 (288 24 ek 100 bi.. Sečerans lleč-kerek 800 -1100, Impeks "O den . Osj. Ijev. 200 den., Isis 20—80. Trboveljska 170—175. Dubrovm-ka 100 — 180. Belgrad. Narodna bank i 4l40.len. (4400), Priv. agr. banka 300 262 (202. 280), 7". inv. |m>s 52 bl„ agrarji 28—'29 (28), vojna škodit 342-243 (213, 210), 2. 225 — 226), 6« b«».'l obv. 35,''« 36 (35 75. 85 50), 8% Bler. pos. 13 44 ( 43, 42 50), 7% Bler. pos 38.50 3950 (SO.Vi). Dunaj. Podon.-s.ivska-jadrnn. 6290, Anss:g«»r Chemisrhe 124, Mumlua 52.50. Alp.ne 11.45, Trboveljska 22. Rima Murany 22.25. Milili trs Na ž'tnem trgu jc danes cena pšenice ostala ne-izpremeujena. Pri|>omniti pa je, da so lečaji, katere } smo ie včeraj imenovali, postalj nominalni, ker se 1 prodnjalci drže zelo rezervirano. Blaga je izredno malo na trgu. ker vse č;tka na nadaljnji razvoj prilik in na boljše cene. Moka in koruza sta ostali v ceni neizpremenjen'. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. IVomet: 42 vagonov. Somlmr. Pšenica bač. okol. Sombor 156 -158, gorbač. 160-162, slav. 156-15«, srem. 15S-160, bač. pot ska 164—166. ban 155—157. ban potiska 163—165. moka bač., ban. št. Og. Ogg 255 270. št 2 235-250. št. 5 215 225. št. 6 172-182.50. Ostalo neizpremenjeno. Promet: 83 vn,?onov. Chieago. Pšenica marec 45 25, maj 45.50. dec. 43 50. koruza marec 25.75, maj 27.625, dec. 20.75. rž m rec 22 375, maj 22.75. Winnipeg. Pšenica dec. 40.50, maj 42.50. julij 43.75. Moste prt LjubVani »Božično knntntov vprizori naše Prosvetno društvo na Štefanovo. Da bo vsem možno si ogledati le|>o spevoigro, znto bo predstava popoldne ob pol 4 in druga pn zvečer ob 8. De v, Martia v Po «u Vincencijeva konferenca je v teh dneh obdarovala okolu 40 revnih in brezposelnih družin z živili in kurivom, kar so darovali dobri farauL Pomoči je še treba. Radi krize preneha prosvetno društvo »Polje« s svojimi rednimi kino-predstavami. Zadnji redni se vršita oba božična praznika. IPo novem letu pa enkrat na mesec. Pri sedanji krizi je pa občutno prizadeto tudi naše prosvetno gospodarstvo, zato se občinstvo naproša, da pridno poseča dru-tvene igre, ki bodo poslej vsake 14 dni. Društvo si bo prizadevalo, da bo tudi razvajenim trledaloem nudilo res prvovrstne igre. Prve pridejo novi moderni »Trije kraljic in »Slehernik«:. Nii Silvestrovo pa bo zabavala na odru »Cerkvena miš«. Ruše Vesele praznike in božični mir želi »Slove nec« vsem svojim naročnikom in čitateljpm v Rušah! Pomožna akcija za ruško občino je začela de. lovati. Pretekli četrtek so se prvič razdelila živila Akcijo vodi g. občinski tajnik Stani, gospodar pa je g. Franjo Knuplež. skladišče je v Košeninovi hiši. Osebna vest. Gdč. Likar Marija, učiteljica na osnovni šoli, je imenovana za učiteljico na gospodinjskih šolah in ji je poverjeno začasno vedstvo gospodinjskega tečaja v Rušah, dokler prejšnja voditeljica ne ozdravi. Pišece Smrt kosti. Umrla je pred kratkim v '"!■ letu starosti gdč. Ivana llogelcberger. Ni je več med naiiii one blage duše. ki ie prav dobro r i-zumela Zveličarjeve besede: vKnr ste storili kateremu teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« Kdo izmed revnih iu potrebnih jc ni po/iuil? Saj so se vsako uro, tl.i vtako minuto skoraj zbirali reveži okrog nje. in /u vsakega je imela Ic|m> besedo in rudodurno roko. Bila je iMikojmt gospivdična svoj čas v Grudeu učile. Ijic-a glasbe v francoskem /uvodu Presvetega Srcu (Sacre Coera). ()dlod je imela prijatelje v vseli deželah lope. Saj mi jo pu tudi obiskovali na njenem hribčku nad sv. Mihaelom ves čas njenega zasluženega pokoja. Važno iz življenja gospodične Ivane p« jc. dn je bila kr. &enn in birmami v Brežicah od slovenskega svetniku Antona Martinu Slomšku. >e prvo obhajilo jc hotela prejeti it škofovih rok. a so ji izjavili: »Znto boš pu moruln priti v Maribor.« Kar ni slu. V bolezni jc iskala pomoči in utehe pri Križaucm, saj je dvakrat, prav vspod-bu ItMi prejela sv. zakramente. Počivaj v m.ru blaga duša! Prosvetno delo. K.ikor že poročnno na tem mestu, smo dobili /n prosvetno društvo lastno dvornim, ki smo jo ol> priliki letnice Krekove proslave II. t. m. tudi otvoril!. Sedaj pn se društvo pripravlja na uprizoritev ljudske igre v 5 dejanjih (iu/aj. Igr.i je drnmati/aeija isioimen-kc (iolčcve povcati. Dramatiziral jo jc naš Ikw go>lovcc č. g. Davorin Petaličič. ki V*. Društva ki bodo kuniln ^ knj:g imenovane igre, jo bodo lahko uprizorila brez vsake tuntijeme. Laško Vesele božične praznike in srečno novo leto želi Drago Bernard, frizer za dame in gospode, Laško. Kapela pri Radencih. Na Štefanovo ob 17 pn-reli bralno društvo v restavraciji g. Miršika krušno igro »Pri kapelici«. Prijatelji poštene zab..ve pridite I Slovenske gorice. Pri Sv. Benediktu bo na šl»-fanovo sveJana akidemija v proslavo 60 letnice g. dekana Fr. Gomi'šeka. Na sipo-edu so ra»ne pevske, go-lbene točk" in pa slavnostni govor Gomilšeko-vega učenca Fr. Zebota. Lorna Doone Roman U Rimoora 100 Lorna Je bila zelo vesela materinih darov in rodi njenemu staremu stricu, grotu Brandiru, je ugajalo naše izborno domače maslo. Starec je bil popolnoma gluh, pa mu nisem mogel nikakor pojasniti svojih zadevščin do njegove nečakinje. Ven-dai-ie sem ga kolikor toliko pridobil zase, ko je zvedel, da sem rešil njegovo varovanko iz rok Doonov, ki jih je on preziral in sovražil. Dovolil mi je prestopiti prag njegove graščine, kadar me je volja. Na srečo sem kmalu imel priliko, da sem stnremu gospodu grofu to njegovo uslugo 7. dejanjem povrnil. Neki dan mi je namreč dejala Lorna vsa iz sebe: »Nazadnje mu moram le povedati, John, lega molčnnia ne morem več prenašati.« »Poskusi torej,« sem odvrnil, misleč, da govori o najini ljubezni. Vse do tedaj sva si bila namreč zaman prizadevala, da bi svojo zadevo gluhemu grofu dostojno pojasnila. Lorna je zmajala z glavo. »V mislih imam nesrečnega Alana Brandira,« je dejala. »Kaj meniš, ali ni moja dolžnost, da povem svojemu stricu, kako žalostno je padel njegov mladi sin od Doonske roke?< »Premisliva poprej dobro, kaj misli stari grof sam o tem, nemara bi mu ta novica več škodovala, kakor pa koristila.« »Saj veš, da sva mu že večkrat pravila to. Stric pa kar naprej misli, da njegov sin Alan še živi. Tudi svojo oporoko je napravil v tem smislu, ker ga upa pred svojo smrtjo 5e videti. Alanova soba ie vedno pripravljena, steklenica izbornega vina stoji na njegovi mizi in slari stre, ki sam ne kadi, hodi pogosto v mcslo in prinaša novega tobaka za sina. Nič mu ni bolj pri srcu. kakor da bi se Alan poročil z menoj. Na vse načine skrbi za mojo vzgojo, samo da bi se mu bolj prikupila, kadar se vrne. Celo par nogavic sem morala že splesti zanj. Kolikokrat bi bila ubogemu očetu že rada poved,ila resnico o nesrečnem Alanu, ki počiva že toliko let pod rušo v Doonski dolini.* »Ako starec zve resnico, bo tudi sam kaj kmalu ležal pod rušo. Nada je kruh življenja.« Lorna je potemtakem sklenila, da starec ne sme zvedeti resnice. Ker je stari grof dan na dan pričakoval sina domov in mu je na vsak način hotel ohraniti njegovo dedščino, je zaklepal svoje zlato v velik železen zaboj, ki je bil privezan s težko verigo na steno njegove spalnice. Ko sem se neki septem-berski večer, ko so bili dnevi že krajši, poslovil od Lorne, sem se odhajajoč še enkrat ozrl na Lorno, pa sem opazil ne daleč od graščine dva moška, ki sta se skrila v bližnje grmovje in se skrivaj skrbno razgledovala. To se mi je zdelo sumljivo. Domislil sem se grofovega zaboja z denarjem, pa sem sklenil ostati v bližini, da bi v slučaju potrebe prepodil tatove. Ker sta me lopova nedvomno videla, sem se moško napotil po glavni cesti naprej, da ne bi zbudil v njih suma, in ko sem v bližnji krčmi nekaj malega povečerjal, sem se po stranski poti vrnil h graščini. Medtem je postalo temno kakor v rogu. Skril sem se v bližnjo goščavo in pazno prislu-ikovaL Kake dve uri sem tako prihuljeno čakal, polnoč menda ni bila več daleč in vse luči v graščini so že davno ugasnile. Zdajci sem zaslišal tenak žvižg in tri temne postave so smuknile med menoj in belo prepleskanim zidom proti onemu delu pri- tličja, kjer so b:le sobe grofovih hlapcev. Eno od oken se je od znotraj previdno odprlo, začni sem tiho šrpetanje. na kar so vsi trije moški splezali skozi okno in izrinili v hiši. Na žalost nisem imel nobenega drugega orožja pri srbi kakor svojo močno palico. Previdno sem sledil žaru njihove svetilke in se čvrsto odločil, da bom grdim lopovom izbil tatinske skomine. Tako sem bil počasi dospel v grofovo spalnico, ki me je bila že nekoč Lorna povedla vanjo, da bi mi pokazala krasna stenska opna. Gluhi starec je mirno spal za zaklenjenimi vrati, a tatovi so Jih pravkar odprli z vlomilsk:mi drogovi. Dva od njih sta se baš mučila, da bi odprla železno omaro, kar se jima pa, kakor je bilo videli, ni posrečilo. Tretji je pa stal z nabito pištolo ob grofovi postelji ter se zaklinjal. da ga bo pri tej priči ustrelil, če mu ne izroči ključev. Starec je naposled sprevidel, kaj hočejo od njega. »Ključa ne dobite,« je zakričal; »zlato je last mojega sina Alana in nihče se ga ne sme dotakniti.« »Tednj se pripravite na smrt,« je zarohnel razbojnik in napel petelina. Toda še preden je utegnil sprožiti, sem mu izpodbil cev pištole kvišku, da se je strel zaril v strop, hkratu sem pa z vso močjo udaril s palico razbojnika po glavi. Ko sta druga dva videla, da je njun tovariš telebnil na tla, sta z lovskim nožem in s pištolo navalila name. Hitro sem ztnotal težke posteljne zavese, se skril za njimi, dvignil omamljenega lopova in ga držal kot ščit pred seboj. Pištola se je sprožila in strel je predrl moj ščit. Z njegovima tovarišema sem kaj kmalu opravil. Premagal sem ju, ju poveaal z močnimi vrvmi, ju izročil hišniku, vrlemu Škotu, sam sem pn odhitel po stražnike. Ti so lopove takoj odunali v ječo in drugo jutro so ie stali pred sodnikom j Pred sodnijo se je šele izkazilo. kako dober lov sem napravil. Oni trije vlomilci namreč niso bili navadni tatovi, ampak tudi državi nevarni ljudje, ki so bili v veliki nemilosti pri kralju in bi jih morali že zdavnaj prijeti. T a je b la zame povsem nepričakovana sreča, kajti brez lastne zasluge sem bil deležen velike hval« in priznanja. Sodnik je bil nadvse prijazen z menoj in mnogo nepoznanih ljudi mi je stiskalo roko. Čestitali so mi in mi ponujali denarja, da bi si kupil novo obleko, če bi me slučajno kralj pokMcal predse. Kralj si je dal od starega BramPra mahoma sestaviti poročilo o tem dogodku in je izrazil svoje zadovoljstvo, da so oni trije odpadnik-i pod ključem. Še isto popoldne so me poklicali pred krnlja. ; Ko sem stal s povošeno glavo spoštljivo v sprejemni dvorani, je. kralj s kraljico ob »Irani milostno stopil k meni Velel mi je, naj mu pogledam v oči, nnknr me Je pozorno premeril od nog do glave. >Zdi se mi, da sem te že enkrat videl, mladec,« je dejal >Tvo-je postave ni tako lahko pozabiti. Govori, kje je bilo to?< »V kraljevski kapeli, Veličanstvo', sem s» odrezal plaho. Reči sem hotel: v preddvoru kapele. Mrke poteze kralja Jakoba so se razjasnila. »Veseli me, da je največji med mojimi podaniki j — največji, kajpada, po telesu — tudi dober kato-I lik. Tega se ti ni treba sramovati; kmalu napoči I čas, ko se bodo vsi ljudje s ponosom pripoznali za ! pravoverne.« Ko je to govoril, »o se mu mrke oči | tako čudno zabliskale, da se mu nisem upal ugo-i varjati. »To je gotovo veliki John Ridd, ki mi je draga Lorna tolikokrat o njem pripovedovala,« je segla vmes kraljica. 1 »Izkazal si veliko uslugo državi,« je pričel ir. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovencat, »Domo Ipjba« in »Bogoljuba«, naročate inserale in dobite razne intormaciie — Poslovne ure od pol S z|u- »rai do pol I popoUne m od 2 do 6 popoldne Telelonska ilev 3030. Plsarniikl prostori ob Tyrševi (Dunajski) cesti se oddafo v najem. Inlormacije daje Stavbna družba, Tyrševa c. 17, telelon 20-46. Vesele božične praznike in srečno nooo lelo želi tvrdka Franc Zaletel, oetežganjarna u Šf. Vidu nad Ljubljano KUPIMO vsako količino smrekove skurie zdrave kakovosti. Ponudbe na Tovarno slrojil družba z o. z. Majšperk Pristna dalmatinska vina: kaštelansko, belo, črno, rdeče liter po Din 8'— nudi novootvorjeni vinotoč v Šolskem drevoredu št. 8 Ljubljana Tovarna turnirja Ivan Zakotnik ljubliana, Kobarldska 45 '/.sloga raznovrstnega domačega in eksotičnega turnir a, vezan h plošč, trdega prekubanega lesa za uiiz rje. - Interurbau 2379 Jernej Vombergar slikarski mojster v Cerkljah pri Kranju naznanja, da prevzema zopet vsa črko-, soboslikarska in pleskarska dela solidno in po najnižjih dnevnih cenah. Moderni vzorci za sobe na razpolago. Za zimski čas sprejema zlasti črkoslikarska dela, ki jih izvršuje pozimi ceneje nego poleti (napise, firme itd.). Izvršuje tudi kulise za podeželske odre po nizki ceni, na kar še posebej opozarja vsa društva. Najlepše novoletno voščilo je obleka kupljena v Trpinovem bazar u, Maribor Vetrinj^ka ulica 15 Protin deformira členke. Preprečite lo z zdravljenjem na domu s Pistyanskim blatnim obklad-kom Gamakompresa«. Dobite ga v vsaki lekarni. Inlormacije: Poslovnica Pistvan, Zagreb, Strossmayerjev trg l/II. Anion Fuchs kleparska delavnica, Gospo svet sha cesta 16, »Pri Leva" izvršuie vsa kleparska m lesoceraent-na dela pri novih zgradbah, kakor tudi pri starih, najsolidneis, po zmernih cenah. Poštene poverjenike __ _____________ __ sicer po enega v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju, Murski Soboti, Kranju, za zavarovanje, in Novem mestu in Kočevju, sprejmemo z januarjem leta 1933. — Vsak mora poznati dobro krajevne razmere svojega okoliša, biti mora delaven, čistega značaja in neomadeževane preteklosti. — Zastopniki samopomoči in pomožnih blagajn se ne sprejemajo. — Honorar po dogovoru in sposobnosti; sposobni in pošteni dobe lahko stalno plačo. — Samo resne ponudbe s priloženo znamko Din 2 za odgovor, je podati na upravo -Slovenca« v Mariboru pod mačko -Poverjenik« štev. 18.088. Naznanilo I Vsem ceni gostom najvljudneje naznanjam, da je za prazmke prispelo dntmitimko vino n'jboljie kvalitete iz oto«a Visa, katerega točim u Din 10 , čez ulico Din 8—. Na zalogi so tudi fina desertna vina kakor profcek in vormut, pristni doma zgani tropinovec in olivno olje. Priporoča se dobra domača kuhinja, vsak torek in petek polenovka, vsak dan m< rske ribeu Za obilen obisk se priporoča M. S. Radiiovič, gostilna Tratnik orirarna J. PaSTIJ0¥TC Z r O tiSB. Zrinjevac 15 - Telelon 88-4 Izravno zastopstvo za Junosl vijo ivornice K. N. (Fabrii|ue Nationale) te« »OO vrst orozi« in munlcije, SO vrst pu$k Kvalitetne .,JELEN" prmno 11 polne patPon« Novost: K. N. Briw llnff „BAB1f" »lito.a kal. 6.35 ..ovske putke. revolverll. pištol«, alarm pištole tn plašenle vlomilca, moralno obrambo; 7a turste n šport .Se! Strel a oči St in ey .svinčniki al 6 In 7 mm s,užl| Isti svrh kak .r Em-Ge p.Stole 6 ln 7 mm. — Rosnim Interese tom uošlj m novi oonlk o" novembra 1932 brezplao o._ nova govoriti kralj. »Grof Brandir, dober katolik [ je kruh! n adrogu in stoječ lev poleg pšen'čneg. !_ ____ i ____1.... : 1. ..n lirivii ■molilni /vali! i\* in nni • t....... I.........-.I • . I.! 1 !1 _ •:!.............. Pohitite z naročilom, ako še nimate Družinske Pratihc 1933 Zaloga poide še pred novim letom / ®ugustin 9. se znhvaljuiem ter se še v na dalje priporočilni za vse avto-vožme z mo/o elegantno 6 sedežno limuzino ter voščim vsem vsojim strankam vesele božične praznike Slovenska kutiinja v Beograd u sprejema abonente na prvovrstno ter cenono hrano. Post rež)a vsestransko točna in solidna. Pnporo a sr tudi gostom, ki po-ietijo Beograd. Za obilen obisk se priporoč SLOVENSKA NE*z Veličanstvo, Riddovi živimo že izza časov kralja Alfreda kot svoboduiki na svojem posestvu. Zadnjo leta smo imeli bogate želve in bi lahko dostojno aastop&l svoj grbov ni .*iiit. Vendarle ne prasim zaradi sehe te časti.' >Ako res izhajaš iz lako starega in zvestega rodu in si nam izkazal toliko uslug, boš dobil grb, sinko, kakor ga želiš, pa še kaj povrhu. Namignil je svojim spremljevalcem, naj inu prinesejo njegov meč. Še preden sem se dobro zavedel. kaj namerava storili z menoj, mi je zapove-dal pokleknili, nakar se mi je dolaknil z golim mečem ramen, rekoč: »S tem te povitezujem. Vstani. John Ridd.t Zmeden in omamljen sem se dvignil. Kaj bodo .ioi .. ,' i 1 ;,„„.,- ben lokal v manišem m- meniti mesto s 1 anuar- , .. . . ,r 1 o . . j i. „ dustniskem kratu. V po- lem ali pozneie. Ponudbe 1 ., . ' .K . j d . u -I„.-,„„ I stev prideio neoženieni, pod Posten in hvaležen« > , , - 1 i ... 'n 1 „ damskega dela vešči. Po-18.241 na upravo »slo- , * _ ., r„i »mdbe nasloviti: Lelie, venca__il1 poštni predal 1. (b) Eospoi! G03 s trgovsko šolo, sredniih lel, vajena vseh pisarniških del, šivanja, gospodinjstva ter ima veselje ' a°Br . . do otrok, išče primerno konfekcijah in trgovinah, Krajevne zastopnike za Ljubljano in Maribor išče domača tekstilna tovarna. Pridne in solidne Strojne vezilje ki so delale na Ketten-stichmaschine, išče tovarna rokavic v Zagrebu. -Ponudbe na -Osma« indu-dustrija rokavic, Zagreb, Jukičeva 14. (b) Služkinjo zdravo, pridno, vajeno vseh del in meščanske kuhe. sprejme boljša družina brez otrok. Ponudbe 7. zahtevami in spričevali na upravo »Slov.« pod »Urna, čista in poštena« štev. 18.157. (b) | »Slovenca« pod 18.049. v Mizar, vajenca sprepne Ivan Somrl, mizar, Poljanska c. 69. Ljubljana. (v) Dekle s kuharskim znanjem, čisto, resno in pošteno sprejmem k trem osebam. Ponudbe pod - Dolga spričevala« št. 18.160 na upr Slov.« (b) Učenko v trgovino mešanega blaga sprejme V. Reš, Radeče. (v) Sprejme se učenec ali učenka iz dobre hiše. A. Rednak, Teharje. (v) Vdovec večji posestnik in trgovec z lesom, star 52 let, želi poročiti dekle ali vdovo, staro 35—50 let in z dolo 50—100.000 Din. Ponudbe na upravo »Slov.« pod Molk« štev. 18.151. (ž) zaposlitev pri krščanski družini. Ponudbe na upra-»Slovenca« naj se javijo na Publici-tas d. d., Zagreb, Ilica 9, vo »Slovenca« Maribor. P°d »Provizijski zastop-pod značko »Poštena« nlk*'_tb' _žtev' 17292' Kuharico Hlapec samostojno, varčno, snaž- ,ajen konj in vsega polj- 1 ln Popolnoma zdravo skega dela, išče službo z , sPre'me v"ta trgp hisa v novim letom. Ivan Černe. mestu na deželi. Ponudbe pod »Vodovod v kuhinji« 18.228. (b) Kontoristinjo s perf. znanjem slov. in nemščine — sprejmem v trgovsko pisarno v mestu na deželi. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe z životopisom, prepisi izpričeval in zahtevki ^od Za vsa kontoma dela« 18.226 na upravo. (b) Samo 50 Din in dobite stalno zaposli- tev, ako le snica, o kateri se lahko sami prepričate. Pišite takoj na: Rapid, Ljubljana, Poštni predal 245. Za v teh težkih časih se more .;,e najlažje dobiti z ustanovitvijo domače Iclarne. Mi damo vsakomur tekoče delo, ker smo t d jemalci za pletenine, dobavimo prejo in izplačamo zaslužek za ple tenje kar dokazuje mnogo zahvatnic. V slučaju, da hečete delati in za-lužiti, se obrnite po gralis-prospekte na tvrdko Domača Plelarska Industrija I. K a t i S, Maribor, Trubarjeva ul. 2, odd.7 v znamkah. vas Dolina, p. Mirna, (a) Gospodična s 7 razr. gimnazije in trg. tečaiem želi službo bla-gajničarke ali v pisarni. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 18.171. (a) Služkinja ubogljiva in snažna, vajena vseh hišnih del ter nekoliko kuhanja — želi službo pri dobri krščanski družini. Naslov: L. C., Ljubljana, Livarska ul. 6. _(a) Hotelir Slovenec, v tridesetih letih. prvovrsten strokovnjak. reprezentativen in energičen, z bogatimi inozemskimi praksami, dober organizator, dolgoletni vodja zimskih športnih hotelov, perfekten v nemškem in češkem jeziku, išče mesto vodstva v hotelu, restavraciji ali kavarni. Cenjene dopise na upravo »Slov.« pod Inozemske prakse« štev. 18.116._(a) Mlinar (mlin. monter) s svojim orodjem, ki zna delati žitne čistilnike za zdrob, išče službo s 1. januarjem v kmečkem ali umetnem mlinu. Naslov v upr. • Slov.« pod št. 17.960 (a) Dekle-šivilja išče mesto sobarice ali kaj sličnega pri dobri in krščanski družini. Cenj. ponudbe na upravo »SI.« Samo resne ponudbe s priloženo znamko Din 2 za ipod »Dekle-šivilja štev. odgovor, je poslati na upravo Slovenca v Ma-17,959. 'al 1 Whoru pod značko »Poverienik« štev. 18.088. Zadnji poziv vsem, ki hočejo stalen zaslužek! Po novem letu ne bomo vzeli nikogar več ker jih bo kmalu dosti prijavljenih. Zato p -šite še danes na Rapid, liubliana, poštni predal 245. Priložite za poiasnila 3 Din v znamkah. Vložne knjižice kupite ali prodasle najbolje pri Komanditni družbi M. Jankole. Ljubljana, Selenburgova ul 6'IL Telefon 30-52. Id) Brezobrestna posojila za odkup zemljiškoknjižnega dolga, nakup posestva in zidavi hiš podeljuje »Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. Išče zastopnike! (d) Hranilne knjižice denarnih zavodov kupim »proti gotovini. Ponudbe pod »Kompenzacija« št. (z) | 18.302 na upravo »Slov.« ! Maribor. (d) Poročiti se želim s poštenim, od 20 let dalje starim dekletom, ki ima gotovine od 80.000 Din naprej. Star sem 24 let, vrednost mojega imetja je 350.000 Din, poleg tega imamo dve obrti v hiši. Ponudbe na upravo SI ovenča« pod -Sreča« štev. 17.998. (ž) Mlad posestnik na Gorenjskem, želi poznanstva v svrho ženitve, s pošteno nevesto, staro 18—28 let iz kmetske družine, in s 70—150.000 Din gotovine. Le resne ponudbe s sliko poslati na upr. »Slov.« pod zn. »Takojšnja ženitev« štev. 18.077. (ž) Na Jesenicah v bližini kolodvora »e odda večsobno stanovanje s pritiklinami in vrtom. Poizve se v podružnici »Slovenca«. (č) Stanovanje dvosobno in trisobno s pritiklinami, takoj oddam. Riharjeva ul. 1, Mirje. (č) Stanovanje trisobno, komfortno urejeno, z vsemi pritiklinami, v centru mesta, se odda v najem takoj ali s 1, februarjem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 18.252. č Stanovanje dvosobno s kabinetom se odda takoj ali s 1. febr. v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 18.252. č Enosobno stanovanje se odda 1. januarja ali februarja. Zgornja Šiška, Špančeva pot 229. (č) 6000 Din hočete. Ni- i iščem za takoj proti do- Šoferska šola E. Čeh I bivša Carmenikova foterska šola) Ljubljana, Dunajska c. 3fi šola.za poklicne šoferje iu amaterje. Prospekti in po-iasntta zastonj in franko Nemščino in druge srednješolske predmete instruira akademik. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Uspeh« št. 18.204. (u) kaka prevara ali prazno j brim obrestim in varno-obljubovanje, temveč re- sti. Ponudbe pod »Varno« 18.209 na upravo »Slovenca«. (d) Posojilo pojasnila priložite 3 Din i 5000 Din iščem. Vrnem v (z) j 6 mesecih 6000 Din. Po-! nudbe na upravo »Slov.« pod »Absolutna varnost« št. 18.123. Učenec poštenih staršev, spreten, dober računar, se sprejme v trgovino mešanega blaga pri Antonu I avre, Slovenjgradec. (v) Učenca nadarjenega in spretnega, sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Sedež gremij. šole« št. 18.227. (v) Poštene poverjenike za zavarovanje, in sicer po enega v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju, Murski Soboti, Kranju, Novem mestu in Kočevju, sprejmemo z januarjem leta 1933. — Vsak mora poznati dobro Krajevne razmere svojega okoliša, biti mora delaven, čistega značaja in neomadeževane preteklosti. — Zastopniki samopomoči in pomožnih blagajn se ne sprejemajo. — Honorar po dogovoru in sposobnosti; sposobni in pošteni dobe lahko stalno plačo. Za svojo osamelo sorodnico starejših let, ki poseduje do 200.000 Din, prijetne zunanjosti in neomadeževane preteklosti, iščem dobrosrčnega in miroljubnega moža, drž. nameščenca ali dobro si-tuiranega gospoda nad 46 let. Na neanonimno se ne odgovarja. Ponudbe pod »Miroljubna« 17.991 na upravo »Slovenca«. (ž) Resna žen. ponudba! Trgovec mirnega značaja, s čisto preteklostjo, s 400 tisoč Din gotovine, 30 let star, želi znanja v svrho ženitve z gospodično, ki bi bila lepega vedenja. -Prednost imajo gdč. iz te stroke in ki posedujejo Dame pozor! Redni pouk v krojnem risanju in prikrojevanju damskih oblek za dom in poklic se vrši pri strokovno izprašani učiteljici ter lastnici modnega ateljeja: Rozi Medved, Ljubljana, Mestni trg 24/1 nasproti magistrata. Isto tam se izdelujejo plašči, kostumi, obleke itd po zmer.ni ceni. Dobijo kroj i po meri. (u) Stanovanje večje, v centru mesta odda L. Rot, Mestni trg 5. _(č) Sobo s kuhinjo in podstrešno sobo oddam. Kosovo polje 148, Šiška. (č) Lokali z velikimi izložbami na prometni točki v sredini mesta, se oddajo v najem takoj ali s 1. februarjem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18.212. (n) Lep lokal se ugodno odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18.121. (n) Lokal lep, svetel in prostoren, eventuelno s stanovanjem, v prvem nadstropju v centru mesta odda Rot L„ Mestni trg 5. (n) Gostilna z malim prostorom se odda v najem. Obrniti se na naslov: Breclan, Prevolje. Gospodični oddam lepo sobo za 200 Din. Vprašati: Zore, Dunajska cesta 36. (s) Sobe za pisarne v prometni ulici oddam v najem s 1. februarjem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 18.252. n Samsko stanovanje lepo — garzon z vsem komfortom, v novi hiši, solnčna lega — se odda mirni osebi. Vprašati je: Dvorakova ulica 12, pritličje, desno. (s) Lepo sobo blizu bolnice oddam dvema finejšima gospodoma ali gospodičnama, event. s hrano. Ogledati od 11 do 2 pop. Naslov v upravi »Slovenca« 18.208. (s) ODDAJO: Oddam lokal v sredini mesta v novi zgradbi. Istotam naprodaj 2 kopalni banji in 2 peči. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18.178. (n) Štiri pisarniške sobe v pritličju se oddajo s 1. februarjem. Poizve se: Rojina, Kolodvorska ulica 8. (n) i i IŠČEJO: Prazno sobo s posebnim vhodom za ceno do 100 Din iščem s 1. januarjem. - Najraje v Šiški. Ponudbe prosim na upravo »Slovenca« pod •Šiška'-. (s) Stanovanje 3—4 sob, v centru mesta, išče mirna, stalna stranka za februar. Ponudbe pod »Točna plačnica« 18.282 na upravo »Slovenca«, c Kakor sem jaz, tako tudi Ti s prevzemom mojih lokalov v najem — postaneš v 5 letih bogal Primerno za vsakega agil-nega in podjetnega trgovca ali obrtnika, čigar žena je vešča tujskemu prometu. Prevzem po dogovoru. Potrebno le 30.000 Din, z večjim kapitalom prednost. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Bled— ODDAJO- okolica« 18.223._(n) Trgovina na zelo prometnem kraju. zraven večjega kolo-hišo. da ie že vpeljana ali i služkinjo, predsobe, kuhi- dvora na Dolenjskem se primerna za to obrl. Do- "je. shrambe, kopalnice, takoj odda v najeli. V pise s sliko katero se balkona, pralnice in kleli, hiši je stanovanje. Naslov vrne, poslali na upravo se 1. februarja odda. | v upr, »Slov.« pod štev. pod št. 18.26'.' Ižj , Informacije: Tržaška c. 8. i 18.12C !n> Komfort. stanovanje dveh velikih sob, sobe za Krasen lokal kot pisarna in več garaž odda proti zelo ugodni najemnini mestna zastavljalnica, Poljanska 15. (n) Oddajo se takoj ali pozneje v sredini mesta lepa, suha skladišča, pripravna tudi za obrt ali delavnice. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 16.323. (n) Gostilna dobro idoča v industrijskem kraju tik ob železnici, v bližini Maribora, s pritiklinami, in velika novo zidana hiša, se zelo ugodno prosto proda. Polovica kupnine v gotovini polovica lahko v hranilnih knjižicah. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Ugodna prilika št. 17.880 Hiše od 14.000 Din naprej; vile, trgovske hiše in industrije, posestva do 1000 oralov - prodaja najkulantneje posredovalnica »RAPID«, Maribor, Gosposka ulica 28. Lastni avto za ogled na razpo-lago._(p) Nova hiša visokopritlična, tristano-vanjska, tik Ljubljane, naprodaj. Elektrika, vodovod, parketi, moderno izdelano. Mišvelj, Ljubljanska 37, Zelena jama, Moste. (p) Vila z 8 komfortnimi stanovanji in vrtom v centru mesta se proda. Rentabilna, doLia naložba kapitala. Informacije daje tehnični biro Gradišče 13. (p) V Sevnici ali v Šmarju pri Sevnici se kupi takoj hiša ali stavbna parcela. Vzame se tudi hiša v najem. — Ponudbe na notarijat v Sevnici. (p) Gostilna in trgovina na deželi takoj naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18.218. (p) Proda se v bližini rudnika v Senovem pri Rajhenburgu arondirano posestvo 12 ha s hišo in 6 gospodarskimi poslopji z vso pritiklino. Lepi vinogradi in sadovnjaki. Cena 200.000 Din. -Ponudbe na notarijat v Sevnici. (p) Trafika s papirno trgovino za prodajo poštnih in taksnih vrednot, v najstrožjem ce-' umu Zagreba — prodamo radi bolezni in starosti lastnika. — Ta prvovrstna in renomirana trgovina je izvrstno vpeljana, z bogalo zalogo blaga ter ima ogromen promet, ki znaša mesečno garantirano, s knjigami in naročilnicami dokazano, četrt milijona dinarjev, -Večletna najemnina zasi-gurana za najemnino mesečno 2500 Din. Potrebna gotovina cca. 175.000 D. Poslovnica M. S. Pavle-kovič, Zagreb, Ilica 144, pritličje. (p) Mlekarna stara, na prometni točki, I oteni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod »t. 18.264. (p) Hiše, posestva, gostilne, graščine, gozdove, mline prodaja Posredovalnica, Maribor, Frančiškanska ulica 21. (p) Enodružinska hiša visokopritlična, naprodaj proti gotovini. Karlovska cesta 5. (p) Arondirano posestvo v bližini Rogaške Slatine, 16 oralov rodovitne zemlje, z novo zidano hišo, gospodarskim poslopjem in z inventarjem vred — naprodaj. Cena 100.000 D. Poiasnila daje Anton Col-narič, Sv. Florijan, Rogatec. Znamka za odgovor. __(p) Pozor kupci redka prilika! Proda se v Novem mestu, poleg državne ceste, visokopritlična hiša z gospodarskim poslopjem, pripravna za vsako obrt. V hiši je vodovod in električna razsvetljava. Okrog hiše do 2000 m- zemlje. Poizvedbe pri J. K., Prešernova ul. 1, Kandija, Novo mesto. (p) Enonadstropna hiša s dvema lokaloma, tremi stanovanji, eno s 4 sobami naprodaj. - Tezno, Majstrova 1, Maribor, (p) Tovarna čevljev proda proti visokemu popustu osem svojih kompletnih podružnic s čevlji, v katerih je v vsaki za 50—100.0000 Din blaga. Proda se tudi proti hranilnim knjižicam. Vsaka trgovina se lahko vodi naprej. Ponudbe na upr. »Slov.« pod značko »Ugodna prilika« štev. 13.137. __(p) Nad 100 hiš v Ljubljani in na deželi tudi na knjižice in s prevzemom dolga proda Re-alitetna pisarna Grašek, Ljubljana, Masarykova 12. Točilnice, buffete, gostilne, restavracije, trgovine z drobnim blagom, hotele, kavarne, trgovine in obrtna podjetja - kdor želi prodati, kupiti, dati v najem, naj se obrne na edino strokovno poslovnico M. S. Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144, pritličje. (p) Večje posestvo z živim in mrtvim inventarjem naprodaj. - Zahtevajte podrobnejše podatke potom dopisa na podružnico uprave »Slovenca« v Mariboru pod št. 200.000. (p) Nova hiša enodružinska, stanovanjska, z velikim vrtom — pripraven za perutnino -na Ježici, se zamenja za obremenjeno hišo v bližini Ljubljane. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 13.202. (pl Hiša v Mojstrani, pripravna za trgovino in obrt, s sadnim vrtom, tik glavne ceste. Poizve se Ancelj Je-ra, Dovje, p, Mojstrana, Kupim v Savinjski dolini, okolici Celia, ali Maribora samo hišo z vrtom in eventuelno njivico za 40 do 50 tisoč Din. Polovico plačam v gotovini, ostalo s hranilno knjižico ali v mesečnih obrokih. Ponudbe pod zn. »Učitelj« št. 17.970 na upravo »Slov.« Nova hiša 2 sobi, kuhinja, shramba, velika klet, voda, 800 m' vrta naprodaj za 60/)QO Din. Novak, Vižmarje, Št. Vjd._____(p) Naprodaj je malo posestvo s sadonos' nikom, eno njivo in nekaj gozda, blizu železniške postaje in trga Sv. Jurij ob j. ž. Naslov v podružnici Slovenca v Celju. (p) tir nke, smučke v veliki izberi dobite poceni pri športnem oddelku tvrdke LJUBLJANA Dalmatinova ul. 13 Radloval V najem oddam hišo z dobro idočo trgovino, z. obrtom, inventarjem, gospodarskim poslopjem in vrtom. Pojasnila daje Josip Jančigaj, Moravče pri Domžalah, p Kupim parcelo v okolici Rakovnika, takoj plačam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod h. 18.284. (p) Hišo eno- ali dvostanovanjsko, z. nekaj zemljišča in vrtc*n kupim v ljubljanski okolici. Naslov pove uprava »Slovenca« 18.288. (p) Išče se Marija Bevk, rojena 1877 v Trebnjem — radi dediščine. Njen naslov naj se sporoči na Bevk Antona, Dol. Stara vas, p. St. Jernej, Dolenjsko. (0) Hiša Jvodružinska, naprodaj v Dev. Mar v Polju pri kolodvoru. Naslov v upravi »Slovenca« 18.289. (p) Kupimo srednje veliko hišo ali vilo blizu centra ali malo izven. - Cenjene ponudbe poslati na upravo »Slov.« pod »Poštenjak« 18.293. p OBLEKO PERILO manufakturo kupite nai-ceneje pri Krošelju na Smartinski cesti (pri železniškem mostu), Liubhana. Icl cfflcvenai zajamčiio najpopolnejii uspeh I II Poizvedbe Začetnica stara 14—15 let, zmožna računati v mali trgovini, 3e sprejme. Imela bi vso oskrbo v hiši. Pojasnila daje uprava »Slov.« pod štev. 17.962. (o) IM! Klavirji, pianini prvovrstnih inozemskih znamk, tudi na obroke, od 11.000 Din naprej nudi »Muzika« — Liubljana, Sv. Petra cesta 40. (g) Zlato in srebro vsake vrste kupi F. Čuden, Prešernova ul. 1. |k| Kostanjev taninski les še vedno kupuje in plača po najvišji ceni tvrdka Ernest Marine, Celje. — Ponudite! (k) Zatekel se je pes volčjak, ki čuje na ime »Tiger«. Vrne se naj proti dobri nagradi lastniku Tovarne bičevnikov, Celje, Zagrad 31. Istotam kupimo velikega psa-ču-vaja, tudi volčjaka ali mladeg* bernardinca. (e) Mizarja samostojnega, sprejmem kot kompanjona na zelo prometni točki na Gorenjskem. Prednost imajo lastniki kompletnih strojev ali posameznih, ali pa kapital za nakup strojev. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod -Sigurna zaposlitev« štev 18.169. (o) Preklicujem izjavo, s katero sem ža lil gospoda Ivana Robež-nika. Kranj, 21. dec. 1932 Rok Bajželj. (o) Hlode smrekove in jelove (okrogel les) kupujem. - 2aga Andlovic, Škofljica. (k) 20 k? čajnega masla potrebujem tedensko. — Ponudbe s ceno na naslov: Čufer Andrej, Jesenice, Dravska banovina. rJfajhuT]! Volna, svila, bombaž stalno » bogati izbiri v vseh vrstah, t a »trojno pletenje tn ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul in Stari trg. Polenovko namočeno, priznano najboljšo, nudi delikatesa -špecerija Kovačič, Miklošičeva cesta 34. (1) Kislo zelje v vsaki množini dobavlja po najnižji ceni Martin Rotar, trgovina zelja, Jezica pri Ljubljani — telefon 3. (1) Les Bukova drva in la Trboveljski premog po dnevni ceni dostavlja na doin I. Hic, ml. Sv. Pclra cesta št. 87. smrekov, borov in me- cesnov razne dimenzije, rezan ali po naročilu na-rezati kupujem proti takojšnjemu plačilu. Nagle ponudbe z označbo cene in cenjenega naslova na ■ enj prodaja. v upravo »Slovenca« pod , (oya ,2 (dvorišče) Puhasto perje 15 Din kg, čohauo 32 Din kg, puh 110 Din kg. ter volno tn žimo za modrece izredno po Wol- ivan K« c in Domžale Izdeluje p>anine in harmo nije z.a društva, orkester, cerkve. Popravlja prenov-Iju je, uglašuje po zelo znižanih cenah. Tudi na delna odplačila. Zahteva jte cenik Zaloga: Ljubljana Tabor 0 IDS5E3! Radio 4-cevni, z zvočnikom in akumulatorjem, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18.097. |i) štev. 18.122. \mm\ Prodam dva lepa konja, i'A in 6 let stara, srednje težka, rdeča, dobra vozača. Naslov v upravi »Slovenca -pod št. 18.263. (j) Poceni naprodaj pisarniška oprema, pisalni stroj, gramofon, Valvasor. Naslov pove upr. »Slov.« pod štev. 18.188. Prvovrstno rženo muho kupite najceneje le pri Pavel Bertoncelj valjčni mlin — Domžale. Kočijo lahko, enovprežno, zelo dobro ohranjeno in lepo, poceni prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18.035. (I) Najboljše šivalne stroje z večletnim jamstvom dobite le pri Fran Saunig, Liubljana, Dunaj-■ka cesta 36. Popravljal-nica šivalnih strojev. (1) Hit Din 10"—. 14"—. sivo skubljeno Din 24 —, 32 —, belo skubljero Din 44 —, belo skubljeno gosje s puhom kg Din 64 , 06 —. Boli puh Din 160-—. V/glrtVnlia. polnjena dober gosti inlet 45 X 60 Din 20 —, 60 X 80 Din 35 s »kubljenim 55 —. Pernica, polnjena 120 X 180 Din 135 —, sskublienim Din 198 —. Vzorci brezplačno Pošlje se po povzetju. Naročila nad Din 350 — pošljemo tranko Neprimerno blago zamenjamo ali vrnemo denar. PIRJI .POSTEiJiivr n wciss mmu\ niCAioa ODEJE IZ PUHA. iz. francoskega leskečega satena ca 130x190 cm Din 850'- iz svilenega brokata.....ca 130x190 cm Din 980"- na obeh straneh iz svil. I rokata ca 130xlt0cni Din 1280". V virh tnalirnlb pattelaih tatva*. Ittrtl po 2ti|i bra:plaeil. Ia«l«lo veletrgovina A. VOLK LJfBLJANA ttpil]e*a re*th 2* Kupimo več m3 češnjevih plohov, 5—10 cm debelih, od 2 m dolžine naprej, suhih in boljše kvalitete, negrča-vih. - Ponudbe samo iz prve roke na Remec-Co., Liubljana, Kersnikova 7. Pohištvo! Moderne spalnice iz mehkega in trdega lesa, kuhinje in drugo pohištvo -dobile najceneje in solidno izdelano pri Andlovic, Komenskega ul. 34. (š) Pozor ženini in neveste! Ako hočete nabaviti fino in poceni pohištvo: spalnice, jedilnice, gosposke sobe, kuhinje itd. — si pred nakupom oglejte za-togo pohištva 115 Din 1 m* žaganih bukovih drv. prvovrstnih. Iranko hiša. nudi Velepič. Sv Jerneia cesta 25. Telefon 27-08 (t Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke u e u e samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Sir trapist samo 12 Din kg. Mlekarna. Mediatova hiša. Dunajska cesta 17. (1) Damske smuč. obleke Konfekcija — moda! Natcenelši nakup. Anton Presker. Sv Petra cesta št 14. Liubliana (11 Za mal denar kupiš barve, firnež itd. pri Drago Franz Stari trg itev.11 ——---------------— Rabljeno orodje prešo za luknjanje železa, vrtalni stroj in škarje za rezanje železa in pločevine kupim. Kmet Ferdo, Trebnje. (k) Vsakovrstno ftimle po naivišilh cenah CERNE. luvelir Liubhana, Wolfova ulica tt 3- Srebrne krone staro zlato in srebro ku-puie RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. kompletne, s čepico, v različnih fazonah, kakor _ , , . , tudi same hlače, nudi po Gospodarskezadruge mi-1 Tlninižjih cenah p. i. Go- zarskih mojstrov v Ljub- i ričar, Ljubljana, Sv. Pe- -—- ---------—/ tra cesta 29. (1) l|am, Vegova ulica sLj6. j .-- Tam imate veliko izbero vsakovrstnega pohištva in tapetniških izdelkov po najnižji ceni. Pohištvo! Spalnice iz trdega iti mehkega lesa ter vse ostalo pohištvo Vam nudi po izredno nizkih cenah Ivan Kuhar, mizarstvo, Vižmarje 69, St. Vid nad Ljubljano (š) Travniško POVSOD ►T< Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je Vse-1 mogočnemu dopadlo nenadoma vzeti v nebesa, prevideno s svetimi zakramenti, našo iskreno ljubljeno Ivanko Breznik trgovsko učenko II. letnika v 18. letu starosti. — Pogreb se vrši danes popoldne ob 14 iz mrtvašnice Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. P 1 i b e r k - L j u b I j a n a , dne 23. decembra 1932. Rodbine: BREZNIK in KRIŠTOF. polsladko, najboljše kakovosti oddaja v balah vsako količino po ugodni ceni tvrdka A. VOLK Ljubljana Vino po 3 in 4 Din, zajamčeno pristno. Zupni urad Sv. Vid pri Ptuju. (1) Proda se izboren stoječ bencin-motor, 6—8 PS, 3500 Din; avtomatični brusilni stro za »kobelne nože 3000 D; motor z generatorjem na oglje, 30 PS (Deutz), skoraj nov, 10.000 Din; nov trostranski skobelni stroj ter več malih mizarskih kombiniranih strojev ter tračnih žag po nizki ceni. Vprašati pri zastopstvu TEICHERT & SOHN Gregorčičeva ulica 15 1. Foto-ateije sem na novo otvoril v Sv. Florijana ulici 22 in se vljudno priporočam. Solidna izvršitev, nizke cene! FRANC KRALJ iotograi. Mahup in prodaja ml ter jute ^ Dunajsiia 36 y Modroce otomaoe, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneie lqnacl| Narobe Liubliana, Gosposvettka cesta št. 16 (pri Levul Krušno moko iD vse mlevske izdelke vedno »veže dobite pri A. & M. ZORMAN l jubliana. Stari trg St 32 Božična datila Elektromotorji diname, za vrtilni in isto-smerni lok, več komadov naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« 18.267. (1) Prodajam na hranilne knjižice razno kuhinjsko posodo — osobito opreme za neveste, razno okovje za mizarje in vse v železninsko stroko spadajoče predmete. Stanko Florjančič, železnina, Sv. Petra cesta 35. (1) Brezplačno pošljemo prospekte o reklamiranju preveč plačane voznine. Biro »Kurir«, Beograd, Kr. Milana 15. Iščemo agente za zbiranje tovornih listov. (r) Semena sadnega, gozdnega in !e-potičnega drevja dobite PTt tvrdki »Suma«, Ljubljana, Dvorakova 3, Zahtevajte ponudbe! ('1 Zaradi preselitve prodam svojo hišo z garažo in vrtom. - Inž. A. Stebi, Rožni dolina, cesta X št. 6. Od 11—12 in od 14—15. (p) Po nizki ceni prodam več parov smuči. Izdelujem jih tudi po naročilu v raznih barvah in solidno. Naročite pismeno! Andrej Prešeren, Radovljica, Predtrg 24. (I) Družinska Pratiha m ieto 1933 je pravkar doliskana in bo odslej na razpolago v vsaki knjigarni in večji trgovini. Kakor vse novejše letnike krasi tudi ta letnik zbirha Krasnih slih s kakoršno se ne more ponašali noben drugi slov. ljudski koledar. Cena Din 5'-, po pošti 50 p več. Vse cenj. interesente, ki še niso prejeli baro metra, se vljudno prosi, naj oprostijo, ker se je odprema istih vsled ne predvidenih nastalih tež-kcč zakasnela. — V par dneh bodo vsi naročniki barometra v njih največje zadovoljstvo postreženi o Prodam ali zamenjam za dolenjsko vino kolesel in par prsne opreme. — Ačknn Valentin, Trbovlje II. (r) Otroka vzamem v dobro oskrbo takoj ali pozneje. Naslov v upr. »Slov.« pod štev 18.172. (r) Modroce posteljne mreže, železne zložljive poitelje. otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. na izbiro pri . KARtiO Maribor Trg Svobode 6 Ccltiloidnc mm) m vrtita dobavlja v vseh barvah in faznnah frano Iriscc B)) steklarstvo i)) l.iubitaita Cankarjevo nabrpžje"} Hurfa (»česa ^ajboljSe sredstvo prot kurjim očesom CLAVEf> ie mast Oobite v Iclcnrnah. dro-:erijah ali naravnost V/ tvoroir.e in glavnega skladišč« M. HRftiMH €h«rnar - «l*Ah Vnruite se potvorh Prevajanje v razne jezike pisma, ponudbe, razmnoževanje in prepisovanje prevzema takoi pisarna »UV1Z«, Tvrševa (Dunajska) cesta 15/1. (t) Usnjate suknjiče od 415—600 Din dobavlja vsako množino dobro znana tvrdka Fr. Zaloknr Mengeš 41. RSBRIffRaiVCISI RHBHBE8BSHniEa< Priporcčfijle pevsed dnevnik SLOVENEC ■ OHaaaaHaavtB BBKBBBRSaEiBBtl' Vsem, ki so spremili našo maler MARIJO KRAMAR na njeni zadnji poti — najiskrcnejša zahvala! G1 i n c c, dne 23. 'decembra 1032. Franc Kramar. KURJE PERJE, NEČEHANO kg po Din 6,— pri odvzemu 15 kg, razpošilja VILJEM ABT, eksport — MARIBOR Kupujem po najvišjih cenah vse vrste divjačine Božične }ry reklamne cene L> krznenih plašcev in hožuhovine nudi turdha L.ROT LJUBLJANA. MESTNI TRG 5 Velika klavirjev glasovirjev, pianinov, svetovno znanih znamk : Ehrbar, Stingl, J Forster itd. flUERLEi Miribor, Gosposka ul.ca 56 Izvršuje vsakovrstna popravila, og'a-ševanje in tu li posojuje. Se priporoča! N •••• cx «••»• coo«e«e OCO»»e OOO«« OC • O Dalmatinska vina vsakemu dobro znana kvaliteta iz lastnih vino-gr idov Vam nudi za bož č znana točilnica iz Sv. Petra c. 2o sedaj Caunarjevo nabrežie 5 in Brcyi 1. ge prjp0l0ča ★ I. A. SUNARA Preselitveno naznanilo! Naznanjam cenj. občinstvu, da sem preselil svojo trgovino s šivalnimi "stroji, kolesi in motornimi kolesi iz Trga svobode štev. 2 na Aleksandrovo c. 13 Z odličnim spoštovanjem ALOJZ USSAR zaloga šivalnih strojev, koles in motorjev MARIBOR, Aleksandrova cesta 13 jdt *V vri'1' 1 i,"nVto ..Umi" Vo ^ v« Za Božič priporočam ure, zlatnino, srebr-nino, brillnnle in jedilno orodje z 20% popustom. IVAN PAKIZ Ljubljana. Pred Škofijo 15 Fr. Sevcik-L;ublian0ŠffiS8KA HlhlllO d liCVi|l it.vuiiu Aleksandrova cesta št. 13 Orožje in municija za lov, šport in obrambo — Lovske pu^ke, pištole, revolverji, alarm pištole za strašen.e Zahtevaj e cenike I Telefon 33-78 Ptički po/o, kot da je maj! 31 itrihor. Vam nudi tudi sedaj čevlje prvovrstnega solidnega dela, lepe fa'one. naj primernejše oblike /a hoio po namižjib m i/.nih cen'h in v največji izbiri Čevlji za gospode samo . . i in 98-— do 198"— Čevlji za dame samo . . . Din 9v— do 198 — Prvovrstn i smučarski čevl i . . . Din ■»9S- - Prvovrstni škornji za gospode, dame in Čevlji po meri in reparature hitro deco po meri in poceni Vodne lurbine avtom, regulatorje, zatvornžce, žage veneci>anke, garuiiiue za mline itd. izdeluje G. F. Schnefter ffi;\rdb0 Škofja Loka (Dravska banovina) Najnižje cene! Prvovrstne reference! Zavese, posteljna pregrinjala uauiizne prte. prtiče itd krasno vezene in po nizkih cenah dobite pn M A TEK & MIKEš. LJUBLJANA ;| (poleg hotela Štrukelj* I Vezenie oprem za neveste monogrami. (»umbnice . entlanie ažnrirame in predtiskanie Velika izbira predtiskanib ženskih ročnib del. Obisč'te RAZSTAVO KANARČKOV ŽLAHTNIH VRVIVCUV ki se vrši v Liceiu, na B'eiweisovi eesji v Ljubliani, na Bož'č in Štefanovo, to je 25. in 26. decembra 1932. Kemična čistilnica in parna barvarna Anten KoVial - Kranj Savsko predmestje št. i8 • Priporoča se za čiščenje. barvanje in imvrtguiranje muske in ženske garderobe. flSEBOSBB) Naicetiefše je samo ono blago, ki je naj'bo!jše! Zalo ne sme ceno odločati! Smuči smuške čevlje, smučko oprem" in potrebščine za smučarje domače in norveško blago, boste kupili najboje le v trgovini ODEJE IZ PUH\ iz francosk-ga leskečega sat«na ca P0xi90cm Din 850'-iz svnenega br kita ca 130x19.; cm Dn 98u-- na obeh straneh iz svil. t rokata ca 130x1 0 cm Din ii-.8i)'-V vs r mod rniti oasteinih Barvan. Vzorci po ze |i br^pladm. Navedite baivo. Ki io želite „POSTELJINA" H. WEISS, Zf.greb, Ilica 76/a eno tr sobno, in eno št risobno se o 1 ia s 1. januarjem na Bregu št 20 1M Brežice Cenj gostom in pri i a t e I i e m zebva vesele božične praznike n srerno novo leto A. C. LUKE2 gostilna, avtoaaia n. pre noč če S rejmejo se abonenti Gostilna pri Savi sam m PO znatno sisžlih amto C. VAJDA Cahorcc Telefon št. 59, 60, 3, 4 PERIE kokošje, purje. gosje in rač e. narav no, s strojem ciščeno in čehann dobavlja v vsaki množini I. VT >A 11 *1 j Z^^TZt ip r Vzorci se pošiiiaio brezplačno in Iranfco fl. Z S?. Z.9 v palači Ljubljanske kreditne banke in Gosposvetska cesta 14, delavnica. Z3i z mske soorte samo na boijše l>!ac??>! Naibognteiša izbira, strokovna postrežba, montažo in ooiiraviia OB Pizur! Traooei i IGNAC REBOLJ Prvovrstni koruzni in činkvantin /drob. najboljšo pšenično, rženo, ajdovo, koruzno in krm lno koruzno moko ter vse tnlevske izdelke nudim po najnižjih cen; h. TRZIN - Tigovec z deželnimi in mlevskimi izdelki Za vsa '.avarovan.ia ; ride v nošiev e Uzafemna zausrDuaUKca Lfubllnna v lastn i palači ob Miklošičevi in Masarjkovi cesti ZAVARUJE: 1. požar. 2. vlom, nezgode, tamstvo, kasko. steklo, zvonove. 3. življenjska zavarovanja v vseh modernih kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje Karitas« Zavarujte sebe ln svoje Imetje etllnn pri domač! slovenski zavarovalnici. Osi I Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel cet. Izdajatelj: Ivan Kakovec. ■ RBBBBBIBIHnBIBHMHHB Urednik: Franc Kremžar.