St. 236 Trst, v torek 26. avgusta 1*113. \ Ji _ i XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN tuđi eb nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih to bakarna h v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev, po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v žirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. amrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka sada^jaa vrata K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-Deaaj pa 40 stot. Oglase sprejema Ineeratni oddelek uprav« »Edinosti". — Pla5uje se izključno le upravi ^Edinosti". P1a?ljfvo In teZljivo v Trstu. £PINQST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti je moč!" NAROČNINA ZNAŠA sa celo leto K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. IftMialBk m* n»a*lj«k» lduji „ZDISOSTI" itan* : M ••le l«t« Kron 5*20, aa pol leta Kron 3 00. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma ao no sprejemajo In rokopisi so se vračajo. Naročnino, ogiase in reklamacije je pošiljati na upravo lifta. UREDNIŠTVO : ulloa Giorgio Galattl 20 (Narodni do a) Izdajatelj in odgovorni urednikŠTEFAN GODINA.. La-tnik konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Tr^tu, ulic* Giorgio Galatti Stev. 20. PoStno-hranllnltnl ra?un Jtev. 841-652. TELEFON It 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Prihod srbskih zmagovalce? v Belgrad. BEL0RAD 24 (Kor.) Danes dopoldne se |e vrSH slavnosten vhod zmagoslavnih čet v Belgrad. Ob 9 dopoldne |e prispe: prestolonaslednik v spremstvu generalnega štaba, na čelu čet v mesto. Zmagovalca je v Imena občine pozdravil župan in mu izročil častno sabljo. Nato ga je pozdravil predsednik skupščine, belgrajs^e dame pa so mu Izročile krasea prapor, naksr so med nepopisnim navdušenjem prebivalstva pričele korakati čete v mesto. Ob 11 dopoldne je bil v navzočnosti kralja Petra la vsega kabineta odkrit spomenik Karagjorgja, kraljevega prednika in prvega osvoboditelja Srbije. Pričetek siavnost je naznanil 101 strel iz topa. Po govorih metropolita, naučnega ministra in župana, kateremu je izročil vojni minister spomenik v oskrbo, se je kralj vrnii s svojim spremstvom med viharnimi o7aciJami v palačo. Poprej je kralj še osebno pripel prestolonasledniku na prsa hrabrostno kolajno. Po povratku kralja v palačo, se Je pričelo defiliranje čet. Frestoionasledtik je jahal na črlu čet in se je postavil pri vratih palače, dočlm so čete, na katere je cd vseh strani deževalo cvetje, korakale mimo. Zvečer je bila bakljada in mesto je biio slavnostno razsvetljeno. BELGRAD, 25. (Iz?.) Današnji dan je izpolnjen od svečanosti pričakovanja zmagoslavne srbske vojske in odkritja spomenika Karagjorgja, ki ga |e izdelal kipar Vučet'ć. Že včeraj zvečer so prispele mncž'ce tujcev v Belgrad in celo noč so prihajale nove množice. Že zgodaj zjutraj so bile belgrad-ske ulice polne ljudstva, ki je gromovito pozdravljalo vojsko. Vse mesto je okrašeno z zelenjem ia zastavami. Na vseh cestah, koder bo hodila vojska, so postavljen! slavoloki. Vsa javna poslopja so okrašena. Ob Sedmih Zjutral J«* krenila trbeka vojska z Banjice, kjer je že od ranega jutra čakala nepregledna množica. Ljudstvo je spremilo, vojsko v mesto. Pred armado je jahal prestolonaslednik Aleksander s svojim štabom. Pred mestom so jih čakale belgradske dame s celimi kočijami polnimi cvetja ter okrasile častnike in vojake. Zlasti se je opažalo, da ie sodelovala tudi hčerka ruskega poslanika Hartvlka. Sibska vojska je prikorakala v mesto po Šumadijski ulici skozi krasen slavolok, kjer so prestolonaslednika pričakovali narodni, občinski in društveni zastopniki ter pozdravili njega in vojsko. Zastopstvo narodne skupščine, župan in razne korporacije so mu izročili meč z napisom. Kolo srbskih sester je Izročilo spominsko zastavo ter ga okrasilo, kakor druge junake z vene5. Tudi Hrvati so podarili en venec. Prihod srbske vojske je bil izredno im pozanten in prisrčen. Vsak vojak, vsakkon), vsak top je bil posut s cvetjem, okrašen z loverjevim vencem in rožami. Vsak vojak je dobil lovorjevo vej co, častniki tudi cele vence. Vse to lovorjevo okrasje Je prišlo iz Dalmacije. Cela Šumadijska in Neman|eva ulica sta bili posuti s cvetjem kakor da bi ležale preproge. Vojaka je krenila nato po Karagjorgjevi ulici na Kafamegdan, kjer so se bili zbrali okrog spomenika zastopniki vseh oblasti in korporacij ter skoro ves dipiomatlčni zbor in tuje zdravniške misije. Vojvoda Putnik je bil prisrčno pozdravljen, istotako kakor prestolonaslednik, kateremu so vsi zastopniki po vrsti čestitali. Okrog pol 11. se je pripeljal kralj s piinci Arzenom, JurJem ic Pavlom ter suito. Ko sta si kralj In prestolonaslednik stala nasproti, ga je objel in poljubil ter mu pripel zlato medaljo za hrabrost in to vorjevo vejfco. Metropolit Je nato služi božjo slnžbo ter nato govoril k odkritju Kargjorgjevega spomenika. Kralj Je prečita! nato prisrčen govor, v katerem hvali in slavi srbsko vojsko ter položil ob spomenik srebrn venec, za nJim pa so poklonili vence vsi princi. Minister prosvete Ljuba Jovanovlć je razjasnil nato pomen kneza Karag|orgJa, vojni mini ster Božanovlč pa Je dal izraza zadovoljno sti, da je bil spomenik cdkrit ravno na ta dan. Župan Davldovfč Je nato prevzel spo menik ter se Je zahvaljeval vojski v imenu celega srbskega naroda. Položenih Je bilo še mnogo drugih vencev, med njimi tudi od Srbov izven Srbije ter od meščanov novih srbskih mest. Tudi Hrvati la Slovenci so položili po en venec. Po odkritju se |e kral vrnil na dvor. Celo pot mu Je ljud stvo prirejalo ovacije in ga obsipalo s cvetjem. Infanterija, ki se Je razporedila od Ka-lemegdana do dvora, Je napravila špalir ter Je počakala tako dolgo, da Je kral| dospe na dvor. Prestolonaslednik Je nato prevzel oovelje ter je vo|ska defilirala pred dvorom. Defiliianje je trajalo eno uro ter se ga je udeležil tudi en polk konjenice ter cela divizijska artllerija z cddelki strojnih pušk. Včeraj se je vršila na Kalemegdanu ip po celem mestu svečanost narodnega zma geslavja, ki je razkošno in izredno lepo uspela. BELORAD 25. (Uradno.) Kralj le po delil ministru za notranje zadeve in finančnemu ministru veliki kriz Kmgjor^eve zvezde, just:čnemu ministru, ministru za javna dela in vojnemu ministru veliki križec reda S7. Save, naučnemu ia trgovskemu ministru, ki že imata ta red, pa svoj lastni por ret Kralj Karol odlikoval kralja Petra. BELORAD, 25. (Kor.) U adno se poroča: Ruraunski poslanik v Belgradu, Flia-litis, je izročil danes dopoldne, v navzoč nosti ministrskega predsednika Pasiča, kralju Petru v slavnostni atdijenci verižico reda Karo! I., kakor tudi lastnoročuo pismo rumunskega kralja Karola. Ratifikacija bukareškegd miru. BUKAREŠT 25. (Kor.) Danes dopoldne se je vršila v palači rzunanjega ministrstva izmenjava ratifikacij bukareške mirovne pogodbe. Pogajanja med Bolgarsko in Turčijo. CARIGRRD 25. (I z v.) Odlična oseba turške vlade Je glede drinopoljsktga vprašanj izjavila sledeče: Glede pogajanj x Bolgarsko izjavim lahko samo to, da ji pričakovati za nas ugodnega rezultata. Finančnega bojkota, s katerim se nam grozi, se ne bojimo, ker je v državni zakladnici š* vedno toliko denarja, da lahko izhajamo Še do aprila. CARIGRAD 25. (Iz?.) Notranji minister Talaat bej in vojni minister Izzet paša sta odpotovala v Drinopolje, da pridobita mla-doturške oficirje, posebno pa En ver beja, za ustavljenje turških operacij na desnem Oicgu ivKv Mailvc( Ui uoUal|craujc iui ških operacij lahko spravilo v nevarnost vsa pogajanja. CARIGRAD 25. (Izv.) V tukajšnjih po itičnih krogih se zatrjuje, da Je direkten sporazum med Bolgarsko in Turčijo v dri-nopoljskem vprašanju že zagotovljen. Sporazum bo dosežen tem lažje, ker se je tudi Turčija odločila v zadnjem trenotku k dalekosežnim koncesijam, posebno v vprašanju rgovinskih stikov in to le pod pritiskom dejstva, da vprašanje Egejskih otokov vsled ntransigentnostl Grške še vedno ni re-feno. Demobilizacija grSke armade. ATENE 25. (Kor.) Danes se Je pričela demobilizacija grške armade. Potovanje kralja Konstantina po Evropi. ATENE 25. (Kor.) „Agence d' Athenes" poroča: Kraljica vdova Olga ie odpotovala včeraj na Dunaj, kjer si bo dala preiskati oči in odpotuje nato v Petro grad. Kralj Konštantln in kraljica Sofija od potujeta koncem tega tedna na zapad. Vla-darstvo prevzame za ta čas prestolonaslednik. — Ministrski predsednik Venizelos odide v kopališče Lutraki, nakar prepotuje Kreto. Demisija grškega zunanjega ministra ATENE 25. (Kor.) Zunanji minister Koromllas bo v najkrajšem času demisl-joniral. Kdo bo njegov naslednik, ie ni znano. Venizelos se umakne iz političnega Življenja ? ATENE 25. (Kor.) Listi poročaj o, da se nameiava Venizelos, ker je potreben po čitka, umakniti za nekaj Časa iz političnega življenja. „Agence d' Athenes" označuje te vesti kot popolnoma izmiši|ene. Bolgari zasedli Ksantl. ATENE 25. (Kor.) .Agence d' Athenes' poroča: Bolgari so po podpisu nekega pro tekola zasedli Ksantl. Vse grško in moha medansko prebivalstvo se je izselilo iz mesta in odšlo na grško ozemlje. Bolgar so odhajajočim grškim četam izkazali vse časti. SOFIJA 25. (Kor.) »Agence Tel. Bul gare" poroča: Grški emisarji neprestane agltirajo po bolgarskem ozemlju in poživljajo prebivalstvo, naj se Izseli na grško ozemlje Strah pred Grki je tako velik, da celo mo hamedani beže in iščejo zavetja na bolgar skem teritoriju. Princ Wied - knez Albanije. BUKAREŠT 25. (Iz.) V tukajšnjih urad nih krogih se z vso gotovostjo zatrjuje,-da so se že vse velesile zjedinile glede kandi dature princa Wieda za albanskega vladar|a Princ Wied je nečak sedan|e romunske kra IJlce in Je sedaj v pruski armadi. Komisija za preiskovanje balkanskih grozodejstev. BELGRAD 25 (Kor.) Uradno se poroča: Semkaj je prispela mednarodna ko misija za preiskovanje t. sv. balkansk h grozodejstev. Srbska vlada je izjavila, da s mora član komisije, profesor Mlijukov iz Petrograda, radi s7ojega očitnega sovraštva proti Srbiji in proti srbskemu narodu, izključiti Iz komisije. Ker pa so se vsi ostali člani komisije izjavile solidarne z Milju kovom, dočim ga Srbija noče pripoznati za razsodnika, Siblja te komisije ne bo priznala. Izpuščeni grški vjetniki. SOFIJA 25. (Kor.) 43 Grkov, med temi 14 is Ksantija in 29 iz Kavale, s kavaiskfm škofom vredy ki so bili pri izbruhu druge balkanske vohe osumljeni vohunstva, areti rani I? odpeljani na Bolgarsko, bodo tako} izpuščena in odposlani v domovino. Nova rumunsko-bolgarska meja. BUKAREŠT, 25. (Kor.) „Agence Tele grapfciq je Roumacfne" poroča: Danes se -e vršila prva seja mešane bolgarsko rumunske komisije, ki ima določiti novo me|o med obema državama Važne konference grofa Berchtolda. DUNAJ 25. (Izv) Italijanski poslanik, vojvoda A varna, je danes popoldne konfe-rlral z grofom Berchtoldom. V tukajšnjih informiranih krogih se pripisuje konferenci velika politična važnost, ker se Je baje predvsem razpravljalo o regulaciil albanskih mej. Popoldne Je konferirai grof Berchtold s turškim poslanikom Husein Hilmi pašo. Poslanik Giers pri cesarju. ISCHL 25. (Izv.) Semkaj |e prispel ruski poslanik na dunajskem dvoru, pl. Glers in bo spreiet Jutri od cesarja v po« sebai avdljeaci. Govori se, da bo to obenem poslovilna avdi}enca, ker bo Giers v najkrajšem času odpoklican in stopi na nje-govo mesto dosedanli ruski zastopnik v Bu-.uaicsiu, poslanik Šebeko. Minister Helnold v Ischlu. ISCHL. (it-.) i- semkaj notranji minister baron Helnold, ki jo sprejet od cesarja v avdljeaci. Zdravstveno stanje komisarja barona Skerlecza. BUDIMPEŠTA 25. (Kor.) Danes Je bil > zdravstvenem stanju kraljevega komisarja Skerlecz3 Izdan sledeči buletin: Kraljevski coraisar je prespal noč mirno. Toplota je znašala zjutraj 37°, žila bije redno. SptoSen »oložaj ugoden. Pogreb podadmlrala grofa Lanjusa. PULA 25. (Kor.) Danes popoldne se e vršit pogreb nesrečnega podadmirala, grofa Lanjusa. Pogreba se je udeležila vsa Karnizija In velikanske množice prebivalstva. Cesar, prestolonaslednik In nemški cesar so poslali svoje zastopnike. K nesreči v Puli. DUNAJ 25. (Kor.) „ Milil arisehe Rundschau* poroča: Povodom strašne nesreče v Puli, so poslali sožalne brzojavko še sledeči dostojanstveniki: ministrski predsednik grof Tisza, dunajski Župan dr. Weissklrchner, Šef generalnega štaba Konrad pl. Hotzen-doif, FML. Schemua, armadna nadzornika Brudermann in SchCdler, skupni finačni minister Biiaski. finančni minister Zaleski, ameriški vojaški ataše in predsedstvo pomorske oblasti v Trstu. Volilna reforma za češki deželni zbor. PRAGA 25. (Izv.) Vodstvo češke socialne demokracije je stopilo v zvezo z vodstvom nemške socijalne demokracije, da se doseže enotno postopanje vseh socljallstov v vprašanju volilne reforme. General Caneva v avdljenci pri cesarju. ISCHL 25. (Izv.) General Caneva |e svoji včerajšnji avdijenci pri cesarju izjavil: .Cesar Je bil nenavadno prijazen In me Jez italijanskim nagovorom naravnost presenetil. Cesar popolnoma obvladuje Jezik moje do movine. Zanima! se |e zlasti za tripolitansko vojno in me je povpraševal o posameznih epizodah. Velik vtis je napravil* name telesna krepost in svežost pri tako veliki starosti". — Avdi|enca je trajala 40 minut. f Državni poslanec Josip Lang. DUNAJ 25. (Kor.) „Relchspost" poroča iz Llaca: Tu fe umri včeraj v 47. letu svoje starosti, državni poslanec, podde kan Josip Lang. Zastopal |e osmi državno zborski volilni okra| v Zgornji Avstri|i. Mandlov zrakoplov zgorel v Ljubljani. GRADEC 25. (Kor.) Po privatnih po roOlih, U so došla semka| Iz LJubljane, je zrakoplov, s katerim sta hotela poročnik M»ndl in nadperočntk pl. Florhelm, danes popoldne nadaljevati svoj po M v Gorico, vsled nekih nezgod de oma zgorel. Macedonska deputacija na Dunaju. DUNAI, 25. (Kor.) Tukaj se mudeče odposlanstvo macedonskih organizacij, je danes opoldne sprejel v zunanjem ministrstvu sekcijski šef baron Macch o, kstererou je izročila deputac.ja memorandum, v katerem so formulirane želje in prit žbe Ma-cedoacev. Baron Macchio je obljubil, da izroči memorandum grofu Berchtoldu. Generalni konzul v Skadru prispel ra Dunaj. DUNAJ, 25. (Kor ) Avstrijski generalni konzul v Skadru, major Zampauer, je prispel danes semkaj iz Skadra. Cesar na lovu. ISCHL 25. (Kor.) Cesar Je odšel kljub slabemu deževnemu vremenu na lov. Pokazalo se (e pa te neka| manjših jelenov, na katere pa cesar nI hotel streljati. Ker r a povedanega velikega jelena ni bilo, se je cesar kmalu vrnil v Ischl. Kolera v Bosni. SARAJEVO 25. (Kor.) V Gorjem Drmavcu se je pripete! s mi ten slučaj kolere; v Brčki je zopet nov slučal kolere, v Donji Skakavi d va srnitna slučaja, v G ji nji Skakal en nov slučaj fn v Bjeli en sm t«?n »lučaj. — V okraju Tuila so vse šole laprte. Ruski veliki manevri. PETROGRAD 25. (Kor.) Po zaključku velikih manevrov se je vršil daues dopoldne v Krasne jem Selu za jute rk, katerega s*1 Je udeležila tudi francoska vojašfca misija. Zvečer se Je vrš'.l poslovilni diner, pri kfterem je vojni minister Suhomiinov ra:dravil francoski armadi la republiki. V svojem odgovoru Je general Jcffre v imenu francoske vojaške misije izjavil, da se |e p. i manevrih prepričal, kako velika dela se vrše v iu«ki armadi. Francoska misi|a se bo vrnila v domovino trdno prepričana o veliki vrednosti ruske armade in ruskih poveljnikov. — General Joffre js dvigni! kozarec na «/lFa»!o l_ ------1 ----»-i madi. Neurje. VELIKA KANIŽA 25. (Kor.) V nedeljo popoldne Je v koraitatu Zala razsajala strašna nevihta. Vsled silnega vodovja so pctokl narastli v hudournike in napravili ogremno škodo. Valovi so odnesli s seboj več hiš, kon|, prešlčev in ovac. Želetniškl nasip le epodkopan, tako da so morali železniški promet ustaviti. MADRID 25. (Kor.) Iz Lezide se poroča: Tekom včerajšnje nevihte |e udarila strela v neko privatno smodnlšnlco. Nistala e eksplozija, pri čemer Je bila ena oseba ubita, 35 težko oziroma lahko ran|emh. Škoda Je velika BUDIMPEŠTA 25. (Kor.) Iz Bistrice ob Vagu prihajajo neprestano obupno poročila o ikodi, ki Jo Je napravilo neprestano deževje. V občini Oiztovi so nalivi zmajali most. Ko so se prebivalci pred nalivi hoteli rešiti v cerkev, se le most podrl. Slovenci! Slovenke! Prvega oktobra poteče 50 let, kar je prvi Sokol na slovanskem Jugu razprostrl svoja Junaška krila nad belo Ljubljano. Odveč bi bilo poudarjati, kakega pomena je Sokolstvo za naš mali slovenski narod, odveč bi bilo poudarjati, kolibo da le v tej dobi slovensko Sokolstvo sterilo za Slovenstvo. Zlasti v zadnjem desetletju se Je Sokolstvo začelo močno razvi|atl, njegovo delo se množi, ra tudi člmdalje boI| poglablja. Intenzivno notranje delo, kakor tudi vnanji nastopi pa zahtevajo izdatnih gmotnih sredstev. Slovenski Sokolski Zvezi naraščalo od dne do dne večji stroški — od včlanjenih društev, ki Jim člani večinoma niso premožni, pa ne more zahtevati takih organizacijskih prispevkov, da bi kril! vse izdatke Zveze. V bližnjem času nas Čaka|o velike naloge l Zlasti pa bosta zahtevala velikih sredstev III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani, prevažna ta prireditev ter mednarodna telovadna tekma v Parizu, kj r bo našim sokolskim borcem braniti sjajno mesto, pridcb'Jeno na pre|šnjih tekmah evropske mednarodne telovadne Zveze. Slovenci! Slovenke! Prvič po prettku pol stoletja se slovenski Sokol sam obrača do vas za posebne pri«pevke^ Dne 14. septembra 1913. priredi Slovenska Sokolska Zveza po vsem Sljven-skem cvetlični dan. Segajte marljivo po cvetkah, ki jih bodo razpečavale slovenske Sokoliće, žrtvujte, kolikor morete, da pripomorete Sokolu, lažje vršiti prevažno nalogo sokolsko. Na zdarl Predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze. Stran II. „EDINOST" 3t. 236 V Trstu, dne 26. avgusta 1913. Domače vesti. In kaj sedaj ? Po mestu se govori, da imajo tuji podaniki, ki vsled naraestoištve-nega odloka izgube siužbe pri tržaški ob čini, cel mili|oa— predujmov?! Nam se sicer zdi, da so te govorice neresnične, ker občinska uprava ne sme dajati, ali bi vsa) ne smela uradolStvu, ki Je v naprej plačano, dajati predujmov. Morda pa se omenjene govorice nanašajo na razae dolgove, ki jih imajo tuj državljan?, uslužbeni pri tržaški občini, pri racnih denarnih zavodih? Vsekako pričakujemo, da mestna uprava pomiri občinarje, ter prekliče tu omenjeno govorico. — Razume pa se, da Je ta govorica razširjena med vsem prebivalstvom ic nJ smo blii opozorjeni na to po Tržačanih italijanske narodnosti, ker so v javnosti razpravljali o tem. Davkoplačevalec. Leto 1913 v laSkem kulturnem na predku. Srce me boli, kadarkoli se vozim s parnikom iz Trsta v Koper in nazaj. Vsakokrat moram biti priča žalitvam, ki jih morajo prenašati naše res potrpežljive oko-ličanske ženske; nekateri uslužbenci paro brodnega društva si dovoljujejo absolutno nedopustae manire, ki žalijo ne samo osebo p j nos dotičnih žensk, ampak tudi čut sra mtž'ji/osti vsakega dostojnega sopotnika. Ti nešramneži si dovoljujejo predvsem nespodobna dotikanja, in kadarkoli se kaka žen ska — tresoča se v strahu pred njihovim predrznimi napadi — upre, tedaj sledi „šč3?a: vaka, tu mare put..., vlljaka, šenca kreancj itd." (*seh izrazov ne morem ponoviti, ker mi to z ozirom na si. uredništvo in cenj. čitatelje res ni mogoče). V nebo vpije slučaj, ko se je nekoč vozil moj prijatelj z isiim parnikom omenjenega društva. Ponav Ijai se je istoiako gornji prizor, prizadevajoč ravno njegovo svakinjo, kateri je on kr.tai boter njenega otroka. Ker mu je bilo končno vendarle preveč, se je uprl — a glej sršena!: .Koša la že aoka lej un šćavo kome ela" I Revež je moral molčati, ker taki nesramnosti ne bi bil kos. Njegova „Edinost", ki Jo je položil na Jerbas" svoje s vakinje, je itak sfrčaia v u:orje, in ni hotel se izpostavljati nadaljaira žalitvam. Odločit se je, da se pritoži pri ravnateljstvu paro-brodne družbe, a odvrnil sem ga od tega jaz, prepričan, da bi ne dosegel ničesar, ampak da bi pretrpel kvečjemu Še nadaljna za sramovanja svojega narodnega Čuvstva. Omenjam to javno, želeč, naj bi se za stvar potegnil kak merodafen faktor; gotovo mu bo hvaležna vsa koprska okolica I Toda v Kcpru samem dosega nesram nost iz leta 1913. že s?oj najskrajnejši vrhunec: Kulturonosci so si zložili melodilo: „Cićj". To besedico žvižgajo za vsakim, ki |e tako predrzen, da govori, kakor ga je slovenska mati učila. Kakor vedno, sem bil tudi v soboto, dne 23. t. m., tako predrzen, da sem govoril s svojim bratom tako, kakor me on zamore razumeti. Izprehajal sem S3 po mestu, in z bratom svarazorav-Ijala o različnih stvareh seveda v slovenščini — Proti nama prideta dva „onipotenti organi del „Club Libertas"* — ia zažvižgata: „ć.ćo, ć»ćol\ Utopljena v svoj razgovor, se nisva zmenila za to Žalitev, le mehanično, te sedij ne vem, zakaj in kako, sera ponovi! žvižg Hčlčout seveda natihc, da nisem met i že nočnega miru. Možakarja se obrneta, in kreneta za nama ter naju začneta zmeriati s „Ščavi, Šćavi porki, čičo, viijako, porka la tu mare ki te ga tato*, (več ne morem ponavljati). V svesti si svo|ega narodnega ponosa, sva dala roke križem in šia mirno dalje; to ju |e menda „izzivalo" — žalitve so se ponavljale, pričela sta groziti, in zato sva jo mahnila pred policijsko poslopje, kjer sva sedla na pripravljene kamenite itoilce. Toda tu |e dosegla laška nesramnost svoj vrhunec. Skočila sta proti meni, mi pretila z dvignjenimi pestmi, dotikala se s pestmi celo mojega cbraza. Obdržal sem hladnokrvnost, ostal kljub res že nevarnemu položaju miren; slučajno sta pr.šla dva delavca Slovenca, katerih sta se menda nekoliko ustrašila ona moreta; četudi sta mi Še nadalje grozila, sta se vendar oddaljila Tako imam pa še dve priči, ki mi pomagata, da nastopim nadaljne korake in se zavarujem proti--napredku laike kulture mesta v letu 1013. v Kopiu. Pozivam tem potom vse ro|ake, nsj store isto, da vsaj sodnijskim potem dose žemo pravico, da bomo lahko govorili take, kakor mamo! Anton Vovk. Ščavi Iz — Cerovelj. Predsinočnjim |e med vožnjo iz VižovelJ pri Sesljsnu do Nabrežine v vlaku, ki odhaja cd tam ob 1015, prišlo do hrupnih scen, ki Jih Je s svojo prt drznostjo izzval neki človek, o katerem smo pozneje doznali, da se piše za Benedikta LegiŠa, da Je doma iz Cerovelj pri Deviau, torej iz slovenske vasi, in da je uslužbenec zavoda nočnih ključarjev v Trstu. In sicer da je njegovo službeno mesto nekje v L!cydovera hangarju v svobodni luki. Ker je bilo v vagonu največ meščansko oblečenih potnikov, je sodil gotovo, da to more|o biti le Italijani, ki se jim še posebno prikupi, če začne psovati s porchi di ščavi proti — svojim najbližnjim rojakom. Ali z mesta je dobil pouk, kako se |e to pot zmotil. Vsi potniki so skočili pokonci v skrajni razjarjeno^ da je mož preživel trenutke, ki si jih gotovo zapomni. Padal so vanj od vseh strani naslovi, kakoršnji so pač edino primerni za takega-le žatilca V tej hudi uri je začel — govoriti neresnico Prisezal je, da s ščavi je menil one, ki so — v G radii ki zaprti. Sevedi mu ni nikdo verle* tega, marveč je to zoperno nemožko zavijanje še bolj razsrdilo slovenske potnike. Na postaji nabrežinski pa smo se Šeie u ve'tli, k? ko mu je predlo. Ci.ti se vlak u ta vil, Je kar lomastil iz vagona Potniki pa so pošilja?! za nJim še celo kop — poklcnov. Kako oa bi mu bilo šele, da Je bilo v va gonu par naših s trdimi pestmi in vročo krvjo Ne bi mu bili padali na glavo samo zatf" ženi naslovi.... Potem pa bi biii gotove čitali v „Piccoiu", kako so Slovenci surove napadli mirnega in nedolžnega Italijana!! Da — pripomniti moramo Še, da fe potem, ko Je videl, s kom ima opraviti, govorit lepo slovenski, a Je tudi pri tem zagrešit zopet grdo žalitev, češ, da ga njegova nevedna mati naučila samo en jezik, on pa da se je priučil še dvema ia zato da spoštuje v*e jezike, ne pa, kakor slo venski narodnjaki, ki sovražijo Italijane, nakar mu je zaklicala neka gospa ob sploš nem pritrjevanju: samo svojega lastnega naroda ne spofitujeie 1! Svoi slavni nastop je zaključil z vsHI kom: Eviva il socialismo Internazlonale To oa bo menda le socijalizem renegatov iz Cerovelj 1 Efekt pa Je bil tudi velikanski vsi so se — smejali. Naših telefoničnih zvez je že do grla sito vse naše trgovstvo, ki prihaja bolj in bolj do prepričanja, da je naročnina na telefon več ali matije — zavržena. V dokaz < desolatnosti teh razmer služi n. pr. dejst?r da je namreč tukajšnji trgovec Mihelič (tel št. 25-92) dne 23. avgusta ob IO. u predpoldne klical Reko in da je rainoia IS ura, ne da bi bil priklical. Torej predpoldne sploh ni mogel govoriti. Ob takih razmerah bi skoro kazalo, kar osebno hiteti na Reko, *er telefon je v resnici skoro brezpomemben Čujemo tudi, da se Je omenjeni trgovec obrnil tudi na trgovsko zbornico. Pritožbe radi naše telefonske mizerije se že tako mneže, da se kar Še čudimo, kako da se gospodje na poštnem in brzo javnem ravnateljstvu še ne — sramujejo. BotaniSka znamenitost. Iz Portorose smo prejeli: Tu je videti v parku Pa'ace kur hotelu botaniŠko znamenitost: cvete namreč sedaj orjaška agava nenavadne le pote. Se pred letom dni smo začeli posvečati več pozornosti tej rastiinf, ki je visoka tri metre, a težki 1300 kg ter smo jo z velikimi težavami presadili tja, kjer je sedaj, pred krasno in sijajno vežo hotela. Ker je ulraTlU&fts Portorose zavarovano po vrsti visokih gor proti vsem zimskim mrzlim viharjem burje, zato Je kl'ma Jak blaga ter je zato zelo pospeševala rast te agave, vsled česar se tako hitro razvija cvet. Kakih 10 m visoko cvetno steblo z rmeno-zelenim cvetjem, izumira po dozo-ren'u datelju podobnega sadu, a poganja korenik mnogoštevilne mladike, ki služijo za množenje. Toda, vzllc vsemu ugodnemu podnebju, prihajajo tu te rastline še le po 50—60 letih do cvetja, radi česar je vsem prijateljem narave Jako priporočati, naj si ogledajo ta redko-Iepi eksemplar. Saj prihajajo tudi iz vse okolice ljudje, da vidijo to interesantno rastlino. Fotografije se napravljajo v času od 6 do 8 dni]. V XX. stoletju, v naši moderni, socijalni dobi, ki vendar ne pozna več onih razlik med stanovi, kakor so viadala v dobi ljudskega robstva, se zdi skoraj neverjetno, da se naha|a|o ljudje, ki hočejo še v tej dobi, ko človek edino toliko velja, koliko; zna, kvečjemu le ie, kolikor plača, če upoštevamo tako silno se razkoračivši materija iizem, imponirati edino le s svojim — naslovom. Nikdar nismo omalovaževali akade-mične Izobrazbe in akademičnih izobražencev, prav po oni, kakor smo rekli, da človek toliko velja, kolikor zoa9 toda nikdar pa nam tudi ce bo imponiralo bahanje, najmanj pabaha-nje z naslovi, združeno s preziranjem tistih, ki nimajo tth naslovov. Če Je morda kedaj v nt sih krogih veljalo, da se človek začenja šele pri baronu, kaže dotiČnik, ki misli danes, v modercem XX. stoletju, da se človek z3Čen]a Šele pri doktorju, da pač nima v sebi niti trohice socijalnega čuta in da mu ie resnično demokratstvo prava španska vas. Da ni samo akademična izobrazba nekak dokument za vrednost človeka, naj navedeno sledeči citat, Id nam ga Je doposla. odiičen slovenski rodoljub z ozirom na tozadevno našo polemiko z ljubljanskim »Dnevom*. „A-B-C des Kaufmanns", odlična tr govska revija, piše v svoji 8. štev. t. I. ta-ko-le: .Akadfmično izobrazbo ima po nek* statistiki od 8602 znamenitih l|udl 20. stoletja le 12%, cd velikih finančnikov le 18°/ To dokazuje, da imata samolzobrazba in šola živl|enja več vpliva na uspeh kot pa akademična izobrazba.u Ta citat prav posebej priporočamo tistemu ljubljanskemu gospodu, ki je s svoje »akademske stopinje" doli tako lahkomiselno žalil vse svoje časalkarske tovariše, a do danes še ni našel besed, da bi preklical s vejo žalitev. Starši pozor I V sobotni »Edinosti" sem čital uvaževanja vreden spis o važnosti meščanskih šol za praktično življenje. Pri tem mi je prišlo na misel, v kaki zadregi so oni starši v naši okolici, ki želi posvetiti svoje otroke učite'jikerau stana. Mislijo še vedno, da mora otrok znati Bog ve koliko nemščine, kakor tedaj, ko smo imeli v Kopru skero povsem nemško učiteliišče. Zato se degaja, da pošiljajo dsčke v šolo — v daljno Kočevje, kjer se ne nauče dru tega, nego neko čudno mešanico, ki ni nebereuu jeziku podobna. Da se izognete nepotrebnim »troškom in preskrbite za svoje otroke najboljšo predizobrazbo za učiteljišče, svetujem vam, da jih imate doma, dokler ne dovrš-i{ud5ke šole. Skrbite, da se bodo marl|ivo učili in, če možno, preskrbite jim privatno nekaj pouka v nemščini; zadostuje, ako dobro predelajo Schreiner-Bezjakovo I. vad-oico. Potem pa jih pošljete v pripravnico za učiteljišče v Tolmis. Tam se |e šclalo že mnogo učencev iz naše okolice, ki so prav dobro napredovali; nekateri izmed njih so ?edaj prvi odličnjaki na učiteljišču. Jaz sem bil ?am gojenec pripravnice v Tolminu in vam morem zavod toplo priporočati. Kraj je krasen, stanovanja zdrava in ne predraga. Gosp. voditelj gre staršem in učencem zelo na roko ter sprejema dečke tudi že s 13 ietom (oz. 127ji) da more kateri 2 leti oblikovati zavod, če nima doma prilike za Šolanje. Zelo priporočljivo pa je, da pošljete otroka 1 leto poprej v našo pripr. za srednje šole v Trstu. Srednje šole so prenapolnjene, zato ne kaže siliti vanje onim, ki nameravajo potem na učiteljišče. Gori omenjena predizobrazba je cenejša in — boijša. Učlteij iz okolice. Zavarovalnica proti nezgodam v Trstu ali tožba ravnatelja Cc-Icuca (ne Colenca) preti g. Fr. Ks. Staretu. Prejeli *mo: Ne maio sem se začudi', ko sem doznal iz slovenskih listov, da zavarovalnica Dreti aezgodam, po svojem ravnatelju g. Colcucu in g. predsedniku vitezu Zihcnyu, toži g. Stsreta radi stvari, ki so znane vsakemu našemu delavcu — samo g. ravnatelju in predsedniku tega zavoda menda ne. B g obvaruj, da bi Jaz kaj rekel proti tema dvema gospudomal Vredna sta vse čsstl P, osil bi jih pa, da vprašata malo zdravnika te zavarovalnice, kako postopa z ljudmi, ki slučajno ne umejo blaženega jezika, pa jima - ako bi govoril mesnico — pove, na kakšen nelep način postopa žajlmi. Znani so mi slučaji iz moje 14 letne orakse, da se je ljudi odpravljalo na nsčin: da so še polni straha in trepeta prihajali oem pritozevat se, a na vse zadnje le niso nič dobiti aTi na prav malenkostno podporo, ko so bili med tem ljudje italijanske narodnosti najbolje posluženi. Znan ml je slučaj, ko se je sfn, edlaec, ki je hranil mater starico. ubil na delu, pa mati ni dobila nfti za po grebni strošek, ki še danas ni plačan. In še mnogo takih slučajev, ki jih obelodanim, če bo potreba. Torej, gospod ravnatelj In gospod ored-sednik, Fe se ne preveč prenagliti s tožbami, ker krivica, za katero morda vidva ne vesta, je le na strani zavarovalnice, vsaj kar se tiče nekorektnega postopanja proti delavcem in podjetnikom-članom te zavarovalnice Ker sera sara uradnik in stem nekak kclegs. mi ne prihaja na misel, da bi delal proti vama, a na stvari mi je ležeče toliko, ker o dobro poznam, da pač zavarovalnica v ti aferi ne bo ta „dolgega* vlekla. Tora} pamet in malo premišljenostf, dokler Je Se časi a. V. Obletnica blagoslovljenja zastave Del. podpornega društva* se fe izvrŠiJa mlaole nedelje na dostojen način, odgovarjajoč častnim tradicijam te naše delavske organizacij. Udeležbi |e bila velika, a onih, ki so jih italijanski listi pozivali, nsj ob tef prUki store s?ojo meščansko doižiost, z -Jrugimi besedami: naj motijo slavnost z dejanskimi napali — jih ni bilo. Le en žWžg |e bilo čuti v ulici Ciserra?, ume{* se, da iz varnega zavetla, kakor to že obi-čujejo — junaki. Lepemu sprevodu je načeloval rane g 3 letni zaslužni predsednik društva, g. prof. M^tko Mandfć v spremstvu odbornikov in odbornic. Na čelu fe bila godba, a za nje Je ponosno vlhrafa društvena zastava. Sv. maše v cerkvi s*. Antona novega se je udeležila velika množica. Cerkveno slavnost je poveličevalo lepo petje na koru. Na povratku ir cerlcve (e bila množ'cn še veliko večja. U.ice so fci'e vse polne občinstva, a tudi z okea so ljudje prisostvovali lepemu prizoru. Sprevod se |e ustavit ored društvenimi prostori v ulici Gilatti, cd koder so ob sviranju našega .Napreja* ia viharnimi ži?lo kiici odnesli zastavo v društvene prostore. Narodni delavci ! Ohranite ta *_*onos na svej prapor in to ljebeien do svojega društva dobrotnika, da se boste kakor doslej, tudi v bodoče, prav prisrčno veselili tega svojega društvenega praznika. Južna železnica namerava odpraviti prehod pri 564.352 km na progi Dunaj-Trst ob me}l katastrainih občin Nabrežina in Sv. Križ. Dotični načrt, ki ga j-* odo-orUo c. kr. železniško ministrstvo, |e v uradu c. kr. namesiništvenega svetnika, ul. Caserma 7, 2. nadstropje vr2ta 17, 8 dni, začenši z dnem 27. t. m. razpoložen občinstvu v pregled in Je interesentom prosto podati preti načrtu svoje ugovore pismeno aH ustroeno v i;tem roku pri tem uradu. O odmerjanju prispevkov po delavski zavarovalnici proii nezgodam v Trstu. V dopisu pod tem naslovom se je vrinila neljuba pogreška, ki jo s tem popravljamo. Sravek: To bi biio na leto 108 dni, za kateri čas so od nJega dobili kafror mezdo znesek K 108 86, se mora glasiti: za kateii ias so dcbi'i kakor mezdo znesek K 3240, od katere vsote plača zavarovalnici po 3 36 %, t. j. znesek K 108 85. Umor pri Sv. Jakobu. O tem strahovitem činu, ki |e pretresel .'es šentjakobski okraj, caj dodamo danes še nekoliko podrobnosti. Ražem |e stanoval s svojo ženo v ulici della Guardia št. 29, kjer sta Imela v najemu sobo ii kuhinjo. Ražmova žena Zoe, ki }e bila, kakor rečeno, strežaica v mestni bol-aišaid, pa je imela posebe| še drugo stanovanje v najemu in sicer v hiši neke Marije Vuikovićeve v ulici del Ponte št. 6. V tem stanovanju je sprejemala svoje ljubimce. Zadnji, ki ga je osrečevala s svojo zakono-lomno ljubeznijo, Je b!I kakor smo tudi 2e poročati, kapitan nekega parnika Tripkovl-ćeve psrobrodne družbe „Titana*, neki C. Kedar ni ime'a službe v bo!niŠ.iich je Raž-mova žens prenočevala s s/ojim ljubimcem v tem stanovanju. S*u?bo strežnice v mestni bolnišnici je opravljala kikih 20 mesecev. Ražem je svoje grozno dejanje IzvršiS v pijanosti. Kakor smo že rekli, Je hotel ogrdlti S7oJo ženo, o katere nezvestobi je b;l prepričan, s karbolno kiselino, ki (o je nalašč kupil v ta namen. Hotel pa si je v ta namen napiti poguma in zato je tisti večer precej pil. Že tedaj, ko Je prišel v kavarno Tommaio, odkoder |e videl prihajati svojo ženo z n|enim ljubimcem, |e bil nekoliko naplt. Poslovodja kavarne Je namreč opizll, da se je nekoliko zaletaval, ko je odhajal iz kavarne. Ražem s*m pa je i'.povedal, da se je pozneje sešel z neki-n svojim tovarišem, Karlom Slmoničem, s katerim sta šta 7 nexo gostimo na Barrieri, kjer sta Izpila nekaj plea, potem pa še v dve kavarni, kjer je Raž^m izpil kakih deset kozarčkov žganja. Simonič Je bil z RsŽmom siupaj v kavarni nekako do ene ponoči, >otem sta pa odšla vsak na svol dom. Simonič |e bil tudi tisti, ki je opozoril R^ma na to, da njegova žena zahaja v kavarno Toiiimaso z nekim drugim moškim. Ražem Je odšel nato domov in Je bil gotovo do toliki pijači, kolikor |o |e Izpil, csa} kolikor toliko omamljen. Kakor je sam i:povedal, je imel najorej namen, da bi bi Zakaj naj se uporabljajo 1. „Osramove* svetiljke z vlečeno svetilno žico imajo nezlomljivo svetilno žico. 2. „Osramove" svetiljke z vlečeno svetilno žico prihranijo 70 % toka. 3. „Osramove" svetiljke z vlečeno svetimo žico dajo briljantno, čisto belo luč. Osramove svetiljke z vlečeno svetilno žico? Vsaka pristna „Osramova" svetiljka z vlečeno svetilno žico mora imeti na stekleni kroglji vjedkan napis „Osram*. Kdor skrbno pazi na to, se obvaruje izdelkov, ki nimajo nič opraviti z „Osramom". Glavna zaloga za Trst, Gorico. Primorsko in Dalmacijo: R. Ditmar, bratje Brunner d. d. Dunaj, Trst, Piazza dsl Ponterosso štev. 1. V Trstu, dne 2G. avgusta 1913. EDINOST" št.. 236 Strun TTT. ogrdil svojo ženo, če bi jo bil naletel s kLkira drugim v družbi, s karbjlno kiselino, ki Jo je kupU v ta namen. Hotel Jej jo je zagnati v lice. NI pa storil tega na ulici, temveč je kiielino prinesel s seboj domov ia |o je Izli! v nt ko škodelico na omari, kjer so jo tudi naSil policijski organi, ki so priSli preiskovat v njegovo stanovanje. Pripravil pa si je tudi robec, ki ga je potem mislil namočiti v kistlino, da bi bil potem žojlm potegnil ženi po licu in jo tako ožgal. Bil pa je toliko pijan, da mu je ta misel pozneje popolnoma izginila iz glave. Zato pa je pograbil potem za poleno in udaril žojlm po glavi žensko, za katero je bil prepričan, da je bila njegova nezvesta žena, potem pa še streljal nanjo. Ražem je še sedaj tako razburjen vsled grozne zmote in njenih posledic, da le komaj more odgovarjati na stavljena mu vprašanja. Ražmova žena, ki je prišla, kakor smo poročali, pozneje sama na policijo, in je bila tudi zaslišana, je sedaj izginila, da je ni mogoče najti nikjer. Ljudje mislijo, da se je odpeljala k svojim domačim v Buje. Ršž-mova dva otroka, ki sta bila na reji pri Bizjakov!, materi nesrečne žrtve Ražmovkl-nega vlačugarstva.. je vzela s seboj v Piran ona Ana Marasplnova, Rižmovkina sorod-niča, ki je bila navzoča tedaj v sobi, ko je Ražem storil svoj grozni čin. Pogreb Emilije Bizjakove se bo vršil danes v torek, poooldne ob 4 iz mrtvašnice pri S r. Justu, kjer sta včeraj dopoldne sodna zdravniška izvedenca dr. Xyd!as in dr. Saunig raztelesila truplo nesrečne umcr-jenke. Truplo leži na mrtvaškem odru v omenjeni mrtvašnici, kamor ga prihajajo kropit velike množice občinstva. Tržaška mala kronika. Trst, 25. avgusta. Zaradi goljufije. Aretiran je bil na sodišča 27ietai trgovec Ernest Siita, iz Vsila Grazle na Siciliji, stanujoč v Trstu ul. Gitterl št. 31, ker |e osieoaril nekega Er-nesta Pettlnata za 1400 K. Tatvine. Danes dopoldne ob pol 12 je bil na Korzu aretiran 22 letni mornar Ivan Torcello, rodom Iz Vižlnade, ker je šiloma ugrabil nekemu Josipu Cesarinlju, stanujoče rrm v ul. Gaiteri št. 18, srebrno uro In verižico, vredno 30 K. — Evharist Bernardi?, star 41 let, čr-kostavec, stanujoč v ul. Barriera vechia št. 4, je ovadil pol'ciji, da mu je s noči, fco fe nekoliko opit zaspal na stopnJ5cah v hiši" kjer stanuje, nefcdo ukradel iz žepa denarnico s 76 K ter srebrno uro in ver-žico, vredno 30 K. Aretiran goljuf. P hvala". M alite li. da bi bile goapodinje tako ne> »pametne, da bi rabila vodno »opet „Žonako hvalo", če bi ne naile pri tem haaka? Hanek pa mora]o najti, kajti m lg r aa an aavoj m prihrani vać ur dela, tako oanih delavnih moči aa pa ne dobi nikjar. Scnichf rce Scnichl » Stran IV. . EDINOST" St. 236. V Trstu, dne avgusta 1913. Ob ustanovitvi nt šega mladega društva so te nam naši nasprotniki sme|aii in nas zaničevali. Ali neomajna zvestoba do tvojega milega slovenskega naroda nas |e držala, d i se nismo plašili In da smo se marveč tem tesneje združili v našem društvu! V naši sredini nimamo sicer pravih Italijanov, ali znano je, da |e poturica mnogo slabši nego pravi Turčin, — in tem poturica velja naS boji Nadejamo se, da bodo bratska društva upoštevala tozadevnost našega boja za obstanek, ter da nam pomorejo tudi s svojim sodelovanjem. Siavnost se bo vršila na vrhu Za ve! j skega griča za cerkvico, 5 minut oddaljeno od postaje ! Dasi je več primeinih prostorov za siavnost v Žavljah in pri Orehu, vendar se moramo za sedaj zadovoljiti s tem, ker se gospodarji lokalov nočejo pečati „s po* litikol" Mi pa nismo tako kratkovidni ia vidimo, kje tiči tista politika, zato pa kličemo :znami ali proti nam M Bratska društva prosimo, da nam pri javijo svoje sodelovanje, kakor tudi naslove pesmi in skladatelja. Naslov: Braloo^pevsko društvo .Obmejna straža-, Štrmar, Zavije. Zaupni sestanki .Političnega društva za Slovence In Hrvate v Istri. Dne 4. septembra ob 11 predpoldne se bo vršil v Dekanih v prostorih „Konsumnega dru itva" sestanek zaupnikov političnega društva iz sodnega okra)a Koper. Dne 18. (in ne 16.) istega meseca ob 11 predp. pa v Podgradu v „Narodnem domu" za sodni okraj Podgrad. Opozarjamo že sedaj zaupnike na te sestanke, za katere dobe še posebej povabila po pošti. Pride|o naj gotovo, da se pogo-vere o narodnih naših stvareh in poleže temelj novemu delu. S Koprščlne. [V sredo 20. t. m. sem slučajno prlšei do Pobegov. Pred velikim in !ep(m gospodarskim poslopjem tamošnjega .Kletarstva" je bilo na obširnem in ukusno obddanem dvorišču zbranih do 70 mož, resnih lic in vedrega čela. Vršil se je tam občni zbor zadruge »Kletarstvo". Vrli nje» predsednik, gosp. Rudolf Pcčarič, je spretne vodil zborovanje, a zborovale! so pazno sledili izvajanjem predavateljev. Vladal Je tam uzoren red in nehote sem se razveselil tolikega napredka med našim narodom, zlasti, ko sem pomislil, da naši narodnostni nasprotniki zaoikujejo med nami vsak kulturni in gospodarski napredek in bobnajo v svet svojo domišljavo slavo, boječi se, da t i Javnost prenaglo ne spoznala n|ihove gnji-lobe in propalostl in da|ala prednost slovarskemu napredovanju. Prosil bi slavno vodstvo „Kletarstva pri Pobegih" da bi pri-občevalo v naši .Edinosti" vsaj vsakoletni promet In bilanco, pričenši z računi ravnokar minulega upravnega leta. Zborovanja se je udeležil tudi gosp. nadučitelj in dežela! poslanec Valentič, ki je zborovalce bodril k nadaljnemu in vstraj-nernu napredovanju, in se radova! nad tolikim dosedanjim napredkom in uspehom, kar Je v prid samim sebi In v ponos vsemu našemu narodu. Veseli ga, da tako uzerno upravljajo zadtugo sami domačini, brez po UiDči drugih, ki se preradi ponašajo s svojo zmožnostjo In požrtvovalnostjo, v resnici pa ničesar ne store. Vodstvo zadruge Je v ro kah gosp. Pečariča, ki si ne privošča počitka, dofcler nI vse v ne|lepšem redu. Z isto vnemo In požrtvovalnostjo vodi tudi ostale zadruge pri Pobegih, katere vse imalo že svoj bogat zadružni zaklad. Govornik je pozival člane zadruge, naj krepko podpirajo to vodstvo — in smoter, ki so si ga nadeli, ne izostane. Nato se Je gosp. predsednik Iskreno zahvalil gosp. poslancu za obfsk In za vspodbujevalni govor ter je izražal svoje zadovoljstvo In prizoan|e nad dejstvom, da gosp. poslanec ne zamudi nobene prilike, kjer Je zbran naš narod in kjer mu je prihajat! na roko z umestnimi nasveti h navdušenimi besedami za dobro stvar. Po zborovauju se le razvila prava narodna siavnost. Pridružilo se Je zborovalcem še drugih mož in mladeničev. V hipu Je bii zbran pevski zbor in je zapel več naŠ m 9 l/4 pop. Oh nede_ih in praznikih: (od pomola fcsv. Karla) ob 9 l/4, 11 ij.. 2 4 «/4f 6 V4 in 8*) pop. Lc Orljana : Ob 10, Vi '/4 zjotr., 3 V»» 67 */**) in M P°P- *) vožnja. CENE: Vožnja tja in nazaj . . K 1—, m „ m s kopelj o vred „ 1*30. . „ - „ za otroke . 1'—, Samo ena vožnja za otroke . . . Za naročnike znižane cene. . —'60, n —'30. Zaloga Izdelanih otilek ^ Velika Izbera vsakovrstnih oblek za gospode in detke, sukenj, površnikov vseh kakovost!. Specijaliteta v veznji. — Izf»era volnenega blagu. Z NA OBHOKE! i0 ^ tajanj™« J + plačilu. Cen« zmerne ♦ Adolf Kostorig Trst, ulica S. Giovanni št 16, I. nad. zraven „Buffet Autom.". — Telefon 251, Rim. 11 :: PozorI Skladišče se nahaja v I. nad. :; „Svetoivansko konsumno društvo" - (Narodni dom) —-— razpisuje službo krčmarja Poa Blodnimi pon ji se odda t gajem. Za pojasnila se je obrniti na društv nega tajnika HINKA SCHMIDT, nasproti Narodnega doma pri Sv. Ivami. ProSnje je vložiti do 1. septemb a 1913. Preselitev tryovlne! Naznanjam slavnemu občinstvu in cenjenim odjemalcem v mestu in iti deželi, da eem preselil svojo trgovino jestvin iz ulice Petronio v ulico Media štv. 8 in se priporočam uljudi za nadaljni obi^k. - Z odliči i m spoštovanjem J. POCKAJ. Velllio zaloga v irAu Najcenejše ograje Iz žične mreže, pohištvo železno In iz medi dobavlja, kakcr |e dokazdno, tvrdka VALENTIN BEEGMAN GRADEC Podružnica Trst nI. Nuova št. 27. Tel. 19-79. Cenik št. 1 »astonj.