■o Im Ir- ■co •in ic> "o Ir- Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami 12-13 DOBRODELNA AKCIJA Za manj bolečin Celjski diamant postaja briljant Anej Zupanc teče lahkotno Št. 7/Leto 68/Celje, 25. januar 2013/Cena 1,50 EUR Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic Polne ulice, prazne klopi ... ... vladajoče koalicije pa iz dneva v dan manj. 90,6 95,1 95,9 100,3 cafie (IZITEK V DOBRI KAVI üü PRAŽARNA: 03/713-2666 S JELOVICA JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 trgovina.celje@jelovica.si HIŠE I OKNA I VHODNA VRATA I NOTRANJA VRATA I SENČILA Bodo sojenja kmalu resničnostni šovi? kozje - Prazen zapor vabi gj šoštanj - Nekdanji nadzornik na vrhu Teša Tretja os: padla tudi trasa na Podlog velenje - Slovo od EPK, kultura ostaja |10 m ZA MANJ BIROKRACIJE Na Celjskem za oddelek manj gimnazijcev UVODNIK Začetek konca? Več znaš, manj veljaš Fant pri 18 letih razmišlja, da bi si delo poiskal na ladji, morda kasneje našel kaj primernega v tujini. Doma ne vidi nobene možnosti, da bi kaj zaslužil, če pa že najde priložnostno delo, je problem, kako izterjati plačilo. Mladostne sanje se počasi izgubljajo. Študent, ki še sanja o karieri, bi po treh letih doma študij rad nadaljeval v tujini. Žal ne bo šlo, mu povedo, ker naš bolonjski prvostopenjski študij ni enak tistemu v tujini. Pa toliko zatrjevanj je poslušal, kako primerljivi so naši programi z evropskimi! Čemu so jih potem pred leti povsem obrnili na glavo? Da bi mladim dali več znanja in da bi bolj specializirani lažje našli službe? Ja, v kakšnem lokalu, kjer jih kot natakarje nihče ne vpraša, kateri bolonjski program so končali in kakšna posebna znanja imajo. Toda vsi ne morejo v tujino niti se tam ne cedita med in mleko. Tisti, ki imajo to srečo, da so v službah, bi morali po tej logiki biti neizmerno hvaležni in ne da stavkajo, ker jim država hoče znižati plače, jih nekaj zmetati na cesto in tistim, ki bi ostali, naprtiti še dodatno delo. Denarja ni, to je verjetno že vsem jasno, toda človek se kljub vsemu vpraša, kje je meja, kdaj bo dovolj vsega varčevanja in rezanja. Morda takrat, ko bodo na primer učitelji sami dali odpoved? Ali jih želijo pritisniti ob zid, da bodo sami ugotovili, da se jim za manj kot 800 evrov neto plače, kolikor naj bi po zadnjem klestenju dobil začetnik, ne bo več zdelo smiselno mučiti z otroki? Pa čeprav so si mnogi ta poklic izbrali, ker jih je to veselilo in so v nabiranje ustreznih znanj vložili leta študija. Zdaj jim je jasno, da njihovo delo ni cenjeno in da morajo poleg vsega poslušati še očitke o svoji nekoristnosti. Morda pa bi lahko za tako plačo počeli kaj bistveno manj stresnega in zahtevnega? Nenazadnje, še eno ali dve znižanji plač, pa se bodo učitelji začetniki znašli blizu minimalne plače, ki znaša slabih 600 evrov neto. In to s fakultetno izobrazbo! Krivica? Gotovo. Toda za naše razmere pač nekaj povsem običajnega, v duhu filozofije, da javni sektor pač ne ustvarja dobička in ga je treba »zradirati«. Da bomo na koncu na škodi vsi, ta trenutek ni pomembno. Pa smo tam: vsi enaki, vsi revni! Eni še malo bolj, ker niti 600 evrov ne morejo zaslužiti. Ko zdaj človek gleda vse to, se sprašuje, kakšen smisel je imelo spodbujati otroke, naj se v šoli pridno učijo, da bodo lahko študirali in nekoč imeli lepo življenje. In v teh dneh, ko je izšel razpis za vpis v srednje šole, je za mnoge to vprašanje še kako pomembno. Ali ne bi raje otrok usmerili v praktične poklice, morda pa bodo imeli kanček več možnosti za delo, pa še z zajedalci jih nihče ne bo zmerjal. Kdo jih bo naučil vsega, kar morajo znati, seveda ni pomembno ... Pa se da morda varčevati tudi kako drugače, ne samo pri plačah zaposlenih. O tem me je prepričal obisk ene od šol v večernem času, ko je bilo v prostorih tako vroče, da smo komaj dihali. A ogrevanje je pa zastonj? Pa je to le droben kamenček v mozaiku vsega, pri čemer bi v javnih zavodih res lahko kaj privarčevali, če bi seveda želeli. Toda najlažje je zarezati v plače. Problem ostalih stroškov bodo morda rešili v duhu tiste cinične misli, da naj zadnji zaposleni v javnem sektorju, ko bo odhajal, ugasne vse luči. In ogrevanje. Če je torej Slovenija vse bolj neprijazna za življenje navadnih državljanov, pa nam odgovorni občasno ponudijo za »glodanje« kakšno inovativno kost, da se ne bi preveč ukvarjali sami s seboj in s svojimi težavami. Tako naj bi po novem predlogu gledali šove, imenovane sojenja v živo. Re-sničnostnih šovov sicer ne maram, kakšna odmevna sojenja, ki bi jih lahko spremljali iz domačega naslanjača, pa ne bi bila slaba poživitev dolgočasnih TV-večerov. Komu se le da gledati neka soočenja politikov? Tako bi namesto ameriških odvetniških nadaljevank gledali kar domače in to v živo! Pomisleki, da to ni najbolj primerno z vidika varstva osebnih podatkov, bi snovalce ne smeli ustaviti. Če je že kruha vse manj, nam dajte pa vsaj igre! PEIEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK (2$, an 9B 9E] mm Po včerajšnji seji vlade je predsednik Janez Janša nagovoril javnost. Sporočil je, da ne bo odstopil; glede na rahljanje koalicije pa vidi dve možni rešitvi. Slovenija ima vlado s polnimi pooblastili in tako bo zaenkrat ostalo. Glede razpleta pa Janša vidi dve rešitvi. Ena je dogovor o spremembah volilnega sistema in ustave ter nato volitve po novem, kar bi lahko dosegli zelo hitro. Druga je konstruktivna nezaupnica, ki jo lahko vloži skupina desetih poslancev, seveda če najde mandatarja, ki bo imel večjo podporo v parlamentu. Ta pot je še hitrejša, saj bi, kot je poudaril Janša, novo vlado lahko imeli že v dveh tednih. Politična in posredno vladna kriza se je začela razpletati v sredo zvečer, ko je svet DL sprejel sklep o izstopu iz koalicije. Člani so se tako odločili, ker se Janša ni odzval na njihov ultimat, naj zaradi poročila Komisije za preprečevanje korupcije odstopi ali sproži glasovanje o zaupnici. Strankina ministra Janez Šušteršič in Senko Pličanič sta odstopila včeraj, z odstopom predsednika DZ Gregorja Viranta se bodo poslanci seznanili na ponedeljkovi seji. Delo poslancev bo poslej vodil poslanec SLS s Celjskega Jakob Presečnik, zdaj podpredsednik DZ. Da so vladi v zdajšnji kadrovski sestavi šteti dnevi, je že v sredo napovedal odstop Ljuba Jasniča (Desus), ki je opravljal delo državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, Karl Erjavec in Tomaž Gantar pa naj bi vlado zapustila po seji sveta stranke 5. februarja. Izstop je napovedala še SLS, tako da naj bi Radovan Žerjav ter Franc Bogovič marca ne bila več ministra. IS Na protestnem shodu na Kosovelovi ploščadi v Celju se je zbrala še večja množica kot lani aprila. Ljudje stopili v bran doseženih pravic Dve tretjini zaposlenih v javnem sektorju je v sredo stavkalo in s svojimi štirimi stavkovnimi zahtevami so bili jasni - zahtevajo ohranitev delovnih mest v javnem sektorju, pogajanja o masi plač ter o pogojih dela v javnem sektorju za letos in prihodnje leto, utrditev socialne države in ohranitev kakovosti javnih storitev ter spoštovanje veljavnih dogovorov in stavkovnih sporazumov. Sindikati javnega sektorja so vlado pozivali k pogajanjem in v petek ter v začetku tega tedna so nekajkrat sedli za skupno mizo, a do zbliža-nja stališč ni prišlo. Pogajanja bodo še sledila, na sredinem sestanku vladne pogajalske skupine pa so se dogovorili, da se pred naslednjimi pogajanji s sindikati javnega sektorja pripravi natančen pregled stanja sredstev za plače zaposlenih ter zberejo predlogi ukrepov posameznih ministrstev za doseganje znižanja stroškov za plače zaposlenih. Izvedba stavke je bila zelo različna v posameznih oko- V Celju so stavkali v vseh desetih osnovnih šolah, pri čemer so tako kot že lani šolska vrata odprli učencem, ki so nujno potrebovali varstvo. Zaprte so bile tudi vse srednje šole - razen I. gimnazije v Celju, kjer se šolski kolektiv ni izrekel za stavko in je bil zato v sredo redni pouk. In to so spoštovali tudi gimnazijci, saj ni bilo izostankov. Za stavko se niso odločili v upravnih enotah, delo so prilagodili zaposleni v večini občinskih uprav, zato pa so bila zaprta vrata v številnih kulturnih ustanovah. ljih in tudi znotraj posamezne dejavnosti so stavko v ustanovah izvedli na različne načine. Načeloma so bili v Sloveniji zaprti vsi vrtci in za nujno varstvo otrok so poskrbeli na različne načine. V Celju, na primer, so stavko izglasovali v vseh treh javnih vrtcih, vendar so v Vrtcu Zar- ja prav vse enote odprli po običajnem urniku, v Vrtcu Anice Černejeve je bila odprta dežurna enota Mavrica, kjer so sprejemali vse otroke, v Vrtcu Tončke Čečeve pa so zaposleni kljub stavki v vseh enotah sprejemali otroke, ki so nujno potrebovali varstvo. Tudi na ulicah Zaposleni v javnem sektorju so se v 14 večjih slovenskih mestih 5 minut čez poldne zbrali na protestnih shodih. Med njimi na Celjskem v Velenju, Slovenskih Konjicah in Celju, kjer se je na Kosovelovi ploščadi v primerjavi z lanskim aprilom zbralo več ljudi. Kolona z več kot tisoč, po nekaterih ocenah celo dva tisoč protestniki, je potem krenila tudi po mestnih ulicah. Predsednik Območnega odbora Sviza Celje Srečko Lešek je ob tem povedal, da mora biti vladi jasno, da so državljani stopili v bran doseženih pravic. Ne zahtevajo povečanja materialnih koristi, ampak kulturni dialog s pogajanji. Od vlade so zahtevali, da jih prizna za enakopravne socialne partnerje, da se drži dogovora o ukrepih na področju plač, da odstopi od namere po zniževanju števila javnih uslužbencev. Tudi na Titovem trgu v Velenju se je zbralo okrog 1.500 stavkajočih iz javnega sektorja širše Šaleške doline. Protest v Velenju je pod nadzorom nekaj policistov minil mirno in dostojanstveno, prav tako kot v Celju je bilo videti precej različnih transparentov, prišla pa je tudi peščica občanov, ki so shod na Titovem trgu podprli. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA TATJANA CVIRN AKTUALNO Gorenje spet obstalo Poleg javnega sektorja stavkali tudi zaposleni v gospodarstvu to ni bila naša krivda. V bi- Uradno so v Gorenju po- Sredini stavki so se pridružili tudi številni člani Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei), ki je precej močan tudi v podjetjih na Celjskem. Skupno so v Sloveniji menda stavkali v več kot sto podjetjih, kar pomeni malo več kot 14 tisoč zaposlenih. Skei dokazuje, da so se realne plače v njegovih treh dejavnostih v zadnjem letu znižale do 4,5 odstotka. Na minimalni plači je 6 odstotkov zaposlenih, malo nad tem, od 734 do 900 evrov bruto, dobi okoli 60 odstotkov zaposlenih, kar 70 odstotkov jih ima plačo, ki je nižja od slovenskega povprečja. Po kolektivni pogodbi so najnižje osnovne plače v treh dejavnostih med 485 in 520 evrov bruto. Ena od stavkovnih zahtev je zvišanje teh najnižjih osnovnih plač po tarifnih razredih pri vseh delodajalcih za 6,5 do 9 odstotkov. Prebit led Na Celjskem (brez Saša regije) je po podatkih sindikalista Mirka Hircija v stavki sodelovalo približno Na splošno celjski sindikalist Mirko Herci ocenjuje, da je sredina stavka nek začetek. »Za prvič je dovolj, saj smo prebili led. V podjetjih, kjer niso delali, so verjetno tudi ostalim vlili dovolj poguma. V tej smeri ocenjujem stavko kot pozitivno, seveda pa upam, da se bodo na državni ravni pogajanja glede plač in tudi drugih naših zahtev nadaljevala.« (Foto: GrupA) tisoč zaposlenih. Obstali so v številnih manjših podjetjih, od dela Ema, Libele, libojskega Lika in rogaškega Mekoma, ki sodi v skupino Gorenje. Ponekod so delo samo prekinili in pripravili zbor delavcev, na primer v šempetrskem Sipu. Stavko Na dveh bregovih Sindikat je opravil dva kroga pogajanj za kolektivno pogodbo elektroindustrije in en krog s predstavniki kovinske industrije. Pogajanja bodo nadaljevali. Dejavnost kovinskih materialov in livarn, ki jo zastopa isti sindikat, pa se na zahteve sindikata in napoved stavke sploh ni odzvala, kar je v nasprotju z Zakonom o stavki. Ta namreč določa, da se morajo vse vpletene strani do izvedbe stavke pogajati in storiti vse, da do stavke ne pride. Kot je še v sredo trdila predsednica Skei Lidija Jerkič, v nekaterih podjetjih prave stavke zaradi pritiskov, med drugim groženj z nižjimi plačami, neizplačilom stimulacij, 13. plač in božičnic, niso organizirali. Delodajalci so Skei opomnili, da bi bilo zaradi stavke, če bi stavkala da so njene kapacitete v celoti zasedene, kar dodatno čudi, zakaj ni mogoč premik pri plačah. Drugič: iz tega naslova bi imela podjetja za 2 milijona evrov prihranka pri plačah. In tretjič: povedali so, koliko so zaslužili 2. januarja, ko je bil delovni dan. »Je pa res, dodaja Jerkičeva, da vsaka stavka naredi škodo, a to je edini način, da prepri- Med novembrom 2008 in novembrom 2012 so panoge kovinske industrije, elektronske in elektroindustrije ter industrije kovinskih materialov in livarn že izgubile 14.542 delovnih mest, kar je skoraj 38 odstotkov vseh izgubljenih delovnih mest v predelovalnih dejavnostih. »Dodatni dvig plač po zahtevah Skei bo posledično še zmanjšal konkurenčnost in povečal brezposelnost,« trdijo v gZs. vsa podjetja v sektorju, kar 51 milijonov evrov izpada prihodkov. V sindikatu odgovarjajo, da to kaže na dobro kondicijo celotne panoge in čaš delodajalce k pogovorom. Očitno so presodili, da je škoda zaradi stavke manjša kot bi bila zaradi zvišanja plač,« dodaja Jerkičeva. Kot poseben problem je izpostavil dogajanje v zreškem Uniorju, a ne po krivdi delodajalcev, kjer so organizirani trije sindikati. Stavko so podprli samo v Skei, medtem ko v ostalih dveh sindikalnih organizacijah za prekinitev dela niso odločili, kar je povzročilo kar nekaj zmede med članstvom. »Doživeli smo več kritik Uniorjevih delavcev, zakaj se nismo pridružili, vendar stvu je stavka zvodenela, saj je bilo premalo poguma in energije, da bi jo speljali,« je ocenil Hirci. Stavkale tri izmene Največji odziv je bil pričakovano v velenjskem Gorenju, kjer je Skei tudi najmočnejši. Menda pri organizaciji stavke ni bilo težav. Žan Zeba je povedal: »Verjamem, da bi v upravi raje videli, da bi v Gorenju delali, ampak stavka je bila pravočasno napovedana. Mislim, da posebnih ovir ali zamer pri nas ni bilo.« Sicer so v Gorenju stavkale vse tri izmene, kar pomeni stavko približno 4 tisoč zaposlenih, ki so v četrtek ob 6. uri zjutraj normalno delali naprej. jasnili, da je v sredo delalo približno 40 odstotkov vseh zaposlenih. »Gre predvsem za zaposlene v strokovnih in režijskih službah. Prav tako potekajo vsa nujna dela, kot je na primer od-prema izdelkov, saj si v teh zahtevnih časih ne moremo privoščiti, da bi prodaja in dobava našim kupcem zaradi stavke trpeli. Procesi v proizvodnji ne potekajo, saj jih zaradi premajhnega števila zaposlenih ni bilo mogoče vzpostaviti. Linijski proizvodni procesi namreč ne omogočajo, da bi delo potekalo brez polne prisotnosti vseh potrebnih zaposlenih,« so pojasnili v upravi Gorenja, kjer o škodi še ne govorijo. URŠKA SELIŠNIK »Podpora stavki je ogromna,« je povedal sindikalist Žan Zeba, ki je priznal, da se nekatere stavkovne zahteve ne bodo odrazile pri plačah v Gorenju »Upam, da se bodo v nadaljevanju izpogajale nekatere ugodnosti, ki bodo koristile tudi našim delavcem.« so podprli v žalski družbi Novem car, tudi v nekaterih podjetjih na območju industrijske cone v Štorah. »Seveda je bilo dogajanje odvisno od narave dela, saj marsikje zaradi zahtev proizvodnje dela ne morejo povsem zaustaviti,« je omenil Hirci. V GZS izpostavljajo, da so zahteve sindikata Skei o dvigu plač povsem nerazumne, njihova pričakovanja pa nerealna. V letih od 2008 do 2011 so kljub kriznim razmeram povprečne plače na zaposlenega v kovinski industriji, elektronski in elektroindustriji ter industriji kovinskih materialov in livarn realno zrasle, rasle pa so tudi sorazmerno z rastjo produktivnosti. Ta je rasla z višanjem prodaje in dodane vrednosti, a žal tudi na račun močnega znižanja števila delovnih mest. V GZS ne nasprotujejo povišanju stroškov dela iz naslova dodane vrednosti, vendar na ravni posameznih podjetij, ki to zmorejo, ne pa na splošno na ravni panoge ali skupine panog, saj lahko to številna podjetja pokoplje. Že v sredo so delodajalci oziroma Gospodarska zbornica Slovenije opozarjali, da Skei v svojih izjavah o obsegu stavke močno pretirava. V GZS so prevrili navedbe sindikatov o šikaniranju zaposlenih. »Po naših informacijah so delodajalci od zaposlenih ob napovedi opozorilne stavke poskušali zbrati informacije, kdo bo na dan stavke delal - izključno z namenom organizacije dela v proizvodnji, za katero je iz zornega kota varnosti odgovoren delodajalec. Nenazadnje je osnova za pridobitev informacije o sodelovanju v stavki tudi v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Dejstvo je nasprotno, da namreč v nekaterih podjetjih sindikati delodajalcem teh informacij niso hoteli podati,« so navedli v GZS. US Oškodovani tudi v mesninah Stavko so še kako občutili v Celjskih mesninah, saj so se ji pridružili tudi veterinarji. S tem je zastalo delo v klavnici. »Na dogajanje v sredo smo se že prej nekaj dni temeljito pripravljali, saj smo preraz-porejali klanje, odpovedati smo morali nekaj izvozov, prilagoditi kadre,« je pojasnil direktor Izidor Krivec in dodal, da je zaradi dogajanja nastalo nekaj tisoč evrov škode in dodatnega dela. Podobno kot pri mnogih drugih delodajalcih je bil tudi odziv Krivca zaradi stavke javnega sektorja precej oster: »V gospodarstvu živimo v krizi že pet let, v javnem sektorju pa o njej samo še govorijo. Vsekakor bo breme krize moral prevzeti tudi javni sektor, ki ne bo mogel samo tiščati glave v pesek ter s štrajki izsiljevati neke standarde, ki jih Slovenija v tem času ni zmožna vzdrževati. Breme krize bo preprosto treba prerazporediti tudi na javni sektor, ne da jo občuti samo gospodarstvo.« Četrtek bo dan za Novi tednik Dva časopisa v enem - prvič že 7. februaija! Novi tednik je z vami že 68 let. Lahko nam zaupate. Tudi zato, ker sledimo spremembam in smo del njih. Prisluhnili smo številnim bralcem in poslovnim partnerjem ter torkovo in petkovo številko nadgradili in združili v eno, četrtkovo. Dva snopiča Novega tednika vam bosta vsak četrtek prinesla še več krajših novic o vašem kraju, zanimivih reportaž, priljubljenih rubrik in svetlih ter temnih zgodb, ki jih tudi na Celjskem piše življenje. tedmk r; Novi tednik od 7. februarja 2013 od četrtka do četrtka Ne prezrite Več podrobnosti o ČETRTKOVEM NOVEM TEDNIKU vam bomo razkrili prihodnji petek, 1. februarja. GOSPODARSTVO Vrnitev v TEŠ kot poseben izziv »Prioriteta ostaja blok 6,« napoveduje novi direktor šoštanjske termoelektrarne Franc Rosec Danes naj bi v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) zaključili primopredajo poslov med bivšim direktorjem Simonom Totom in Francem Roscem, ki ga je nadzorni svet točno pred tednom dni imenoval za novega direktorja termoelektrarne. Menjavo na vrhu TEŠ je pospremilo kar nekaj udarnih naslovov, in to predvsem zato, ker je nekdanji direktor Simon Tot Francu Roscu zaradi opozarjanja na nekatere nepravilnosti lani izredno odpovedal delovno razmerje. Mnogi tudi ocenjujejo, da je bil tako Totov odstop oziroma njegova vrnitev mandata kot imenovanje Rosca zavito v precej skrivnosti. »Zame je bila vrnitev v TEŠ poseben izziv, sploh pa nisem vedel, kako me bodo sprejeli sodelavci. Danes lahko rečem, da sem bil nad sprejemom pozitivno presenečen, seveda pa vsi postopki v primopredaji poslov še niso zaključeni, tako da bom o podrobnostih glede gradnje bloka 6 lahko odgovarjal nekoliko kasneje,« je za Novi tednik v sredo povedal Franc Rosec, ki je na mesto direktorja za šest mesecev imenovan s polnimi pooblastili. V tem času bodo pripravili nov razpis in imenovali direktorja za daljši mandat. V javnosti je veliko ugibanja, zakaj je vaš predhodnik, Simon Tot, vrnil mandat. So vam razlogi bolj znani? Franc Rosec je, podobno kot vsi dosedanji direktorji TEŠ, domačin, saj prihaja iz Lokovice. Med drugim je kot edini nadzornik - bil je predstavnik zaposlenih - leta 2010 nasprotoval menjavi takratnega direktorja. Podrobnejši razlogi mi niso znani, niti nisem bil v TEŠ. V podjetje sem prišel 18. januarja 2013 in z bivšim direktorjem korektno opravil primopredajo. Simon Tot še naprej ostaja v TEŠ, saj je bil imenovan na mesto svetovalca direktorja. Če ostaneva najprej v TEŠ: kaj kmalu se obeta remont dveh blokov. Kaj to pomeni za oskrbo z elektriko? Remonti blokov potekajo po ustaljeni praksi in se ciklično izvajajo na štiri leta na vseh treh delujočih blokih. Na blokih 3 in 4 izvajamo skupni oziroma istočasni remont, saj imata bloka isto razžveplal-no napravo. Seveda pa imajo dela različno intenziteto, saj v blok 4 vlagamo več, v blok 3 pa samo toliko, da obratuje. Potrošniki električne energije teh remontov ne bodo občutili, saj so usklajeni s HSE, kjer vse remonte, s tem pa tudi proizvodnjo električne energije, načrtujejo za daljše obdobje. Čeprav ste se v javnosti mogoče za mnoge pojavili na novo, ste bili v projekt gradnje bloka 6 tesno vpeti, prav tako pa v samo funkcioniranje TEŠ ... V TEŠ sem se zaposlil leta 1993 kot mlad inženir, lani pa sem bil šest mesecev odsoten. Bil sem vodja strojnega področja, kar pomeni, da sem bil odgovoren za področje tehnike in celotnega vzdrževanja TEŠ. Pri gradnji bloka 6 sem sodeloval v začetni fazi, tudi v času priprave razpisa, na koncu pa sem delal v projektni skupini bloka 6. Jasno je, da bo vaša prioriteta čimprejšnje črpanje kredita obeh bank. Poroštvo je dano, kredit se pričakuje do konca meseca - se pojavljajo kakšne težave? Zaenkrat ni težav. Po informacijah, ki jih imamo, bodo v Evropski investicijski banki postopek za črpanje 440 milijonov evrov kredita sprožili konec meseca. Ker sam postopek traja 10 do 14 dni, pričakujemo denar sredi februarja. Našo naložbo pa ves čas spremlja tudi posojilo pri Evropski banki za obnovo in razvoj. Njihovi strokovnjaki ravno sedaj pripravljajo končno poročilo; pozitivno mnenje bo prižgalo zeleno luč za črpanje kredita tudi pri tej banki. Vemo, kako dolgo je trajalo pridobivanje poroštva za kredit. Zagotovo je bilo »V naši občini se je na področju gospodarstva marsikaj zgodilo. V negativnem smislu. Vse se zapira. Obrtniki so danes največja firma. Vse sloni na njih, a jim še zdaleč ni lahko,« je letošnje tradicionalno srečanje s podelitvijo jubilejnih nagrad pospremil predsednik Območne obrtne zbornice Šentjur Zdenko Horvat. Praktično vsa večja šentjurska podjetja, ki uspešno kljubujejo razmeram na trgu, izhajajo iz zasebne pobude ali družinske tradicije. Kot pravi Horvat, si danes težko le na pol pri poslu. Tisti, ki vztrajajo, namreč uspevajo zgolj z izjemno predanostjo in velikimi napori. Čas, ki ga je država kupovala s subvencionirano samozaposlitvijo, se je namreč za ljudi brez prave motivacije in vizije izkazal za kratkoročno rešitev. Recesija seveda pomeni, da je dela bistveno manj, neplačila so nekaj običajnega, prostora za nove ideje pa je malo. Kot smo slišali izza govornice na tokratnem srečanju, prav ti majhni pravni subjekti dajejo kruh številnim družinam, po drugi strani pa so najbolj na udaru ekonomske krize in tudi posluha pristojnih inšti-tucij in države ni toliko, kot bi si ga zaslužili in ga potrebovali. »Kot predsednik zbornice sem zato še toliko bolj ponosen, ker delo ne samo v TEŠ temveč celotne skupine Holding Slovenske elektrarne zaradi dogajanja v preteklem času precej oteženo ... Verjetno boste vsi lažje zadihali? Glede na to, da sem v TEŠ šele štiri dni, vseh finančnih podrobnosti seveda ne poznam, sploh pa ne tistih v HSE. Dejstvo je, da TEŠ ni imel možnosti za črpanje kredita in da je bilo zaradi tega treba znotraj Skupine HSE premagati kar nekaj ovir. Zavedam se, da gre precej na hitro, pa vendarle . Zagotovo poznate zahteve, ki jih je postavila vlada za črpanje kredita. Menite, da bosta doseženi predvidena cena lignita in seveda tudi končna vrednost 1,3 milijona evrov za izgradnjo bloka 6? Zaveze do vlade so sprejete in podpisane in ne smemo si dovoliti, da jih kršimo. To bi bilo neodgovorno do lastnika in bank ter nevarno za projekt oziroma objekt, ki ga slovenska energetika močno potrebuje. Osebno ne vidim razlogov za to, da se dinamika projekta v katerem koli segmentu poruši. Kaj ste v izjavi za javnost menili s tem, da se boste v TEŠ posvetili pozitivni klimi? Je bilo v nekaj več kot dveh letih med zaposlenimi tako hudo? Sam na zadnje vprašanje težko odgovorim, verjetno bi bilo bolje vprašati delavce. Kot sem že rekel, sem vesel dobrega sprejema sodelavcev. Vidim, da so sproščeni, da se dobro dela in da je klima prava. Osebno sem prepričan, da so rezultati v podjetju lahko dobri le, če je dobro tudi vzdušje v kolektivu. V medijih je bilo jasno veliko ugibanja oziroma napovedi, da se z vami vrača -seveda ne fizično - nekdanji direktor Uroš Rotnik ... Bil sem zaposlen v TEŠ v času, ko ga je vodil dr. Uroš Rotnik, ki ima sedaj novo službo. Sam se moram kot direktor TEŠ posvetiti nalogam, ki so pomembne za družbo. Te so, poleg aktivnih priprav na remont blokov 3 in 4, ki je predviden v prihodnjih mesecih, tudi pospešitev postopkov za črpanje posojila pri EIB. Glede gradnje bloka 6 pa poudarjam, da bomo vse aktivnosti vodili tako, da se projekt izvede v načrtovanih časovnih in finančnih okvirih. Seveda pa bo moje delo osredotočeno predvsem na varno in zanesljivo obratovanje elektrarne, s čim nižjimi stroški. URŠKA SELIŠNIK, foto: arhiv TEŠ Na prireditvi prejšnjo soboto so 19 članom podelili priznanja za 20 let obrtniškega delovanja. 30 let je v tej družbi Alojz Škorjanec, kar 40 let pa si kot zasebni avtoprevoznik služi kruh Alojz Mravljak. Sedem svojih članov so v zbornici letos pospremili v pokoj. Obrtniki so postali največje podjetje Veana subvencijskega denarja do konca februarja Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je glavnino odločb za izravnalna plačila za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost izdala in izplačala že lani, januarja in februarja letos pa bo izplačana tudi glavnina odločb za neposredna plačila. Agencija bo predvidoma začela izdajati odločbe za neposredna plačila v tem tednu, ko bo upravičencem izplačanih okrog 75 milijonov evrov. Naslednji paket odločb v vrednosti okrog 57 milijonov evrov bo predvidoma izdan do 20. februarja. V navedenih rokih bo izdana in izplačana glavnina odločb, medtem ko bo približno 1.600 upravičencev zaradi sprememb davčne zakonodaje izplačila prejelo nekoliko kasneje. Zaradi sprememb omenjenih predpisov agencija namreč ne razpolaga z vsemi potrebnimi podatki, ki so potrebni za obračun in izdajo odločb za neposredna plačila nekaterim upravičencem. Agencija je že oktobra lani izdala odločbe za izplačilo zahtevkov za izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Do konca leta je bila izdana in izplačana glavnina omenjenih odločb v skupni vrednosti 41,7 milijona evrov. Izdaja odločb za kmetijsko okoljske podukrepe bo v podobnih terminih kot v preteklih letih, torej v obdobju od aprila do konca junija. Izdaje odločb za govedo, ki je bila običajno v aprilu in maju, letos ne bo več, saj so bile lani posebne premije za bike in vole prvič (kot dodatek na plačilne pravice) vključene v shemo enotnega plačila, zato bodo zneski upoštevani že v odločbi za neposredna plačila. US v njej kljub vsemu še vedno združujemo 450 obrtnikov. Ne glede na posamezna nihanja gor ali dol smo se ustalili okrog te številke.« In kot dodaja Horvat je biti obrtnik tudi stvar tradicije in ponosa. Kot njegov oče je obrt nadaljeval tudi sam in večino tovrstnih uspešnih zgodb prehaja s staršev na otroke. In to je tisti adut, na katerega še posebej stavijo prav v težkih časih. SAŠKA T. OCVIRK oster!» s plinom in toploto Smrekaijeva 1, Celje ENERGETIKA CELJE javno podjetjeö.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: lnfo@energetlka-ce.sl Padla tudi trasa na Podlog Zaradi burnega odziva in nasprotovanja ministrstvo trase F3b ne more umestiti v prostor Na ustanovnem zboru CI Podkraj se je zbralo 72 krajanov. (Foto: HINKO JERČIČ) Namesto da bi se včeraj v Velenju zbrali na javni obravnavi novo izbrane trase med Velenjem in avtocesto s priključkom v Podlogu, so nam iz ministrstva za infrastrukturo in prostor odgovorili, da umikajo predlagano traso Velenje-Podlog. Seveda je odločitev ministrstva povzročila precej jeze med tistimi, ki hitro cesto v resnici potrebujejo, saj je dogajanje znova premaknjeno za nedoločen čas. Kot pojasnjujejo v ministrstvu, trase, ki je že v fazi razgrnitve sprožila tako buren odziv lokalnih skupnosti in ki je bila že v fazi razgrnitve deležna tolikšnega nasprotovanja javnosti, ni mogoče umestiti v prostor. Zato so v ministrstvu že preklicali javno razgrnitev in tudi vse javne obravnave predvidene trase z imenom F3b. Sedaj bodo ponovno preverili strokovne podlage in popravili predhodno usklajevanje rešitev z zainteresiranimi občinami. Šele nato bo mogoče obravnavati najbolj optimalno varianto za povezavo Velenja z avtocesto. Tako imenovana trasa F3b hitre ceste bi se iz žalskega Podloga usmerila proti zaselkoma Kote in Ložnica v krajevni skupnosti Šentilj ter čez Kavče in Podkraj do Pesja. Ob predvideni trasi so ustanovili tri civilne iniciative (CI), vsem pa je skupna ugotovitev, da bi morebitna hitra cesta povzročila prevelik vpliv na kmetova- nje, povečala izpuste v okolje ter uničevala vodne izvire. Poleg CI Ponikovski kras so se krajani ustrezno organizirali v CI Podkraj in v zaselku Lo-žnica, kjer delujejo ob podpori Krajevne skupnosti Šentilj. »V Ložnici je veliko naravnih znamenitosti, ki so zaščitene, na trasi ceste pa je tudi veliko kmetijskih zemljišč prve kategorije, zato bi cesta Ložnico in del Šentilja močno degradirala,« trdijo v CI Ložnica. Pri njihovem razmišljanju o neustreznosti trase jih je podprl velenjski župan Bojan Kontič, ki je napovedal, da bo predlagatelje trase pozval, naj odločanje o njenem poteku prepustijo stroki, ne pa občinam in civilnim iniciativam. Stroka je doslej kot najboljšo zagovarjala traso na Šentrupert. V Velenju skeptični »Če se vračamo na prvotno traso proti Šentrupertu, v Velenju pozdravljamo zadnjo odločitev ministrstva,« komentira velenjski župan Kontič. V Šaleški in seveda tudi Zgornjesavinjski dolini so prepričani, da je trasa na Šentrupert optimalna ter tehnično in strokovno najbolj ustrezna. »Je pa možno, da gre zgolj za obliko zavlačevanja, morda tudi interes ministrstva, da se gradnja 3. razvojne osi začne na jugu. To pomeni, da bomo v Šaleški dolini še naprej imeli obstoječo infrastrukturo in da se bo proizvodnja še naprej selila v nekoč manj razvite kraje, ki pridobivajo naša delovna mesta. Za to dogajanje pa bo enkrat država morala prevzeti odgovornost,« opozarja Kontič. Najslabše brez hitre ceste V Velenju ostajajo zainteresirana lokalna skupnost: »Svoje smo povedali pred leti: prepričani smo, da je najslabša možnost ta, ki jo imamo sedaj, torej da nimamo hitre ceste. Vsaka druga možnost bi bila boljša. So pa zavrnili najboljšo različico na Šentrupert in pričakujejo, da se bomo pogovarjali o slabši varianti. Vsekakor nismo navdušeni nad rešitvami, ki odstopajo od prvotnega predloga, torej trase na Šentrupert, vendar postopke vodijo tisti, ki so za to zadolženi in plačani. Mi bomo svojo vlogo opravili tako, kot nam veleva interes gospodarstva v dolini,« je napovedal Kontič. V Žalcu veseli »Seveda smo izredno veseli odločitve in upamo, da odločitev ministrstva pomeni, da je 'trasa dokončno padla'. Do jasnega sporočila pa bomo nadaljevali s pridobivanjem mnenj naravovarstvenih organizacij in društev ter seveda dokončali izoblikovanje vseh naših stališč. V kolikor se bo izkazalo, da gre zgolj za časovno premestitev umestitve trase, jih bomo vsekakor predložili, »sporočajo iz CI Ponikovski kras. Na potezi ministrstvo Mnoge argumente CI so v sredo podprli v občini Žalec, kjer so se prav tako pospešeno pripravljali za napovedano ponedeljkovo javno obravnavo, ki je sedaj seveda ne bo. »Dogajanje bomo pozorno spremljali, saj v tem trenutku še ne vemo, kaj točno prinaša odločitev ministrstva,« je omenil župan občine Žalec Janko Kos, ki se zaveda, da je vsako umeščanje trase v prostor za nekoga vedno boleče in da brez nasprotovanj, ne glede na to, o kateri trasi bomo govorili v prihodnje, ne bo šlo. Ampak, sedaj je na potezi ministrstvo, trdi tudi Kos. URŠKA SELIŠNIK Za zaščito Ponikovskega krasa Predstavljamo glavnem argumente, ki jih je civilna iniciativa navedla proti trasi F3b Proti sedaj umaknjeni trasi so v začetku tedna najbolj glasno nastopili v CI Poni-kovski kras. V imenu ljudi, ki bi jih trasa v zadnji tretjini pred avtocesto neposredno prizadela, in tudi vseh ostalih ljubiteljev narave je argumente predstavil Matjaž Štarkel. »Združili smo se z namenom, da bi zavarovali naravo. Prepričani smo, da to območje tako velikih posegov ne bi preneslo in da bi z umestitvijo hitre ceste poru- Na eni od parcel ob trasi F3b je lastnik želel povečati površine, za kar bi izkrčil pol hektarja gozd. Tega mu niso dovolili, češ da gre za vodovarstveno območje. Sedaj so čez isto parcelo načrtovali traso, ki bo uničila 3 do 4 hektarje zemljišč. šili naravno ravnovesje ter ves trud za zaščito Ponikovskega krasa. Zato smo želeli opozoriti in aktivirati zainteresirano nepoznavalsko ter strokovno javnost o neustrezni umešče-nosti trase F3b v zaščiten naravni prostor nacionalnega pomena ter njene nesmiselnosti glede na to, da v njeni neposredni bližini že poteka prometni koridor.« Kar skozi Naturo Njihovi argumenti proti umestitvi so bili predvsem naravovarstveni, saj trasa posega v zaščitena območja, je del krajinskega parka Natura 2000, Ložnica je razglašena za naravni spomenik. Na tem območju so vodovarstvena območja in območje vrtač, tu srečamo redke ptice, kot je črna štorklja, gre za gojitveni potok, pomisleke imajo čebelarji ... Trasa je namreč speljana skozi Krajnski park Poniko-vski kras, ki ga je z odlokom že pred leti zavarovala Občina Žalec. »Na tem območju niso dovoljeni veliki posegi, z umestitvijo hitre ceste pa bi porušili vse, kar smo doslej storili za varovanje narave, in rušimo Matjaž Štarkel: »Prvotno predlagano traso F-2 so izbirali od leta 2008, F3b pa določili v dveh mesecih. V ta prostor so jo umestili tako, kot bi tlesknil s prsti.« tudi vse, kar bi lahko pustili zanamcem,« je trdil Štarkel, prepričan, da so načrtovalci traso dokaj nepremišljeno »porinili« v kraško okolje. CI Ponikovski kras je izpostavila 16 bistvenih razlogov, zakaj trasa F3b ni boljša od ostalih. Poleg že opravljenih študij, ki nikakor ne govorijo v prid tej različici, v CI opozarjajo, da bi predvidena terasa zavirala in degradirala turistično-rekrea-cijski pomen Krajinskega parka Ponikovski kras, kamor sodijo tudi turistična jama Pekel ter naravni spomeniki osamelega krasa. Poleg tega bi predstavljala veliko tveganje za vodne vire; speljana bi bila v neposredni bližini vodnega črpališča Podlog, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo vodovodnemu sistemu na področju Žalca in Ponikve; seveda pa vodila tudi mimo največje in najpomembnejše transformatorske postaje v državi (RTP Podlog), kar predstavlja povečano okoljsko tveganje v primeru večjih nezgod ... Neprimerno od začetka Že analiza temeljne študije iz leta 2008 različice F3b po posameznih parametrih ni uvrstila med primerne, trdi Štarkel. Spomnimo, da omenjena analiza daje vodilno mesto različici F6 (Velenje-Arja vas), ki ji sledi zdaj »opuščena« možnost F2-2 (Velenje-Šentrupert). Že takrat so namreč ugotavljali, da trasa F3b ne bi navezovala občin in središč. Na celotni trasi med Velenjem in Podlogom je bil predviden le priključek Andraž, ki po mnenju študije zaradi razpršenosti naselja ni primeren. Po nekaterih drugih kriterijih, na primer kakovosti bivalnega okolja, razvitosti centralnih dejavnosti, vplivu na bivalne površine in površine za razvojne dejavnosti ter s stališča primarne rabe zemljišč, F3b ni izstopala v primerjavi z ostalimi različicami, ki so jih vrednotili. »Vendar študija izpred petih let s stališča rekreacije in turizma ne omenja negativnega »V občini podpiramo izgradnjo 3. razvojne osi, ker se zavedamo njenega pomena za celotno regijo in tudi državo,« je izpostavil župan občine Polzela Jože Kužnik in dodal,, da prvotno niso pričakovali tako burnega odziva. »Seveda moramo prisluhniti tudi občanom, ki nasprotujejo umestitvi trase v prostor. Vendar sem prepričan, da moramo in da se tudi da najti skupno rešitev, ki bo sprejemljiva za občane vseh treh občin ob trasi.« učinka trase F3b za razvoj turizma in rekreacije na območju Krajinskega parka Ponikovski kras, ki ima s svojimi naravnimi spomeniki ter znamenitostmi, ki presegajo zgolj regionalni okvir, poleg naravovarstvenega tudi izjemen turistično-rekreacijski pomen za Občino Žalec ter sosednje občine. Prav tako že v omenjeni študiji ni navedenega izjemno pomembnega dejstva, da se različica F3b na avtocesto A1 priključuje v območju ene največji transformatorskih postaj v Sloveniji (Podlog) ter ob stiku z avtocesto prečka kar dva glavna daljinska plinovoda,« je opozoril Štarkel. »Bojim se, da bo vse, kar se dogaja, imelo slab izplen in da se počne zato, da se ne bi zgodilo nič. Tak je moj občutek ... Bi pa dejal, da je očitno CI Ložnica, ki je nasprotovala sedaj umaknjeni trasi, ena najmočnejših civilnih iniciativ, kar sem jih doslej srečal. Še ustanovili se niso dobro, pa so v ministrstvu že umaknili javno razpravo in razgrnitev. Lahko samo čestitam CI, vendar če bomo tako delali v prihodnje, ceste ni mogoče umestiti v prostor,« je včeraj komentiral župan Bojan Kontič. Njegovo razmišljanje mnogi povezujejo z dejstvom, da bi sedaj umaknjena trasa tekla v neposredni bližini hišepremierja Janeza Janše.« V CI Ponikovski kras sicer niso proti gradnji hitre ceste, vendar so prepričani, da na njihovo območje ne sodi. »Kot da bi za Slovence, ki še niso bili na Triglavu, na vrh potegnili cesto.« 6 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Na Celjskem za oddelek manj gimnazijcev Krčenje vpisnih mest pod pričakovanji Šolsko ministrstvo je v torek - letos prvič zgolj v elektronski obliki - objavilo razpis za vpis dijakov v srednješolsko izobraževanje ter dijaške domove. Kot so na ministrstvu napovedovali, bo septembra manj prostih mest v gimnazijskih programih, vendar je na Celjskem zaenkrat predviden zgolj en oddelek manj v Gimnaziji Celje - Center. V Sloveniji letos osnovno šolo končuje 17.640 učencev in učenk, zanje pa je v razpisu šolskega ministrstva za vpis dijakov v šolskem letu 2013/14 na voljo 22.759 vpisnih mest. Čeprav je letos manj devetošolcev, kot jih je bilo lani, je vpisnih mest v primerjavi z lani več - najbolj se je, za skoraj tisoč mest, povečala ponudba v programih srednjega poklicnega izobraževanja, 300 vpisnih mest več je v programih srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja, zato pa 450 manj v programih splošnih in strokovnih gimnazij. Tudi na Celjskem je slika podobna - pri čemer je napovedovano krčenje vpisnih mest v gimnazijske programe manjše od pričakovanega. Tako so enako število vpisnih mest kot lani ohranile gimnazije v Velenju, Slovenskih Konjicah in Rogaški Slatini. V Celju je razpisano število mest ostalo enako na I. gimnaziji in Gimnaziji Lava, za oddelek manj učencev pa razpis predvideva za Gimnazijo Celje - Center. A kot pravi v. d. ravnateljice GCC Mateja Glušič Lenarčič, ministrstvo še dopušča možnost, da bi jim v primeru zelo velikega zanimanja mladih dovolilo tudi vpis dodatnega oddelka dijakov. Več pozornosti poklicem in stroki Kot poudarjajo na ministrstvu, objavljen razpis namenja največ pozornosti poklicnemu in strokovnemu izobraževanju, saj šolam omogoča vpis v večino programov, za katere so pre- dlagale razmestitev prostih mest. Po končanem prijavnem postopku se bodo šole lahko same odločile, katere programe bodo glede na število prijav tudi izvajale. Bodo pa šole spodbujali predvsem pri deficitarnih in redkih poklicih, ki so zaželeni tudi v gospodarstvu in lokalnem okolju. Na Celjskem je tako v večini programov poklicnega in strokovnega izobraževanja več razpisanih mest, kot jih je bilo lani - le program krovec-klepar se ni vrnil v ponudbo Šolskega centra Celje, saj za ta poklic že nekaj časa ni bilo zanimanja. Z objavo razpisa je luč sveta ugledal tudi prvi vpis v Ekonomsko šolo Celje, ki združuje nekdanjo srednjo ekonomsko in poslovno-komercialno šolo. Pri številu razpisanih mest je en oddelek manj v programu ekonomski tehnik - a glede na vpis v prejšnjih letih je število primerljivo dejanskemu zanimanju mladih za ta poklic. IVANA STAMEJČIČ Vedno več socialnih stisk ŠMARJE PRI JELŠAH - Po podatkih območnega združenja Rdeča križa, ki pomaga ljudem v socialni stiski na območju šestih občin šmarske upravne enote, odstotek revnih ljudi iz leta v leto narašča. V organizaciji z različnimi vrstami pomoči pomagajo že deset odstotkom vseh prebivalcev. Krajevne organizacije Rdečega križa iz občin Obsotelja in Kozjanskega prav v dneh občanom v socialni stiski razdeljujejo 16 ton osnovnih živil - mleka, moke, testenin, riža, zdroba in olja. Revščina je, kot ugotavljajo na Rdečem križu, prizadela predvsem starejše brezposelne osebe in upokojence, ki ne morejo več delati, ostali pa so brez denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka ali državne pokojnine. Vse več je ljudi, ki ne morejo plačevati položnic in jim odklapljajo vire energije. Območno združenje Rdečega križa bo letos po podatkih sekretarke Milke Dobrave za občane na materialnem robu skupaj zagotovilo 70 ton hrane in higienskih potrebščin. Otrokom iz družin v največji stiski bo pomagalo pri nakupu šolskih potrebščin in plačilu šolskega kosila, starostnikom in invalidom, ki si ne morejo privoščiti okrevanja v zdravilišču, pa bo omogočilo brezplačno letovanje v zdravilišču Rdečega križa. AD Po energijo v zemljo VELENJE - Šestnajst partnerjev iz osmih evropskih držav je v torek in sredo v prostorih Vile Bianca začelo nov evropski projekt, imenovan GeoSEE, ki ga vodi velenjska agencija Kseena. Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (Kssena) je predlani kot vodilni partner prijavil projekt GeoSEE na programu Cilj 3: Jugovzhodna Evropa. Konec lanskega leta so od skupnega tehničnega sekretariata prejeli obvestilo o odobritvi projekta, katerega osnovni namen je raziskati možnosti uporabe kombinacije dveh obnovljivih virov za posredno proizvodnjo električne energije. Projekt se osredotoča predvsem na geo-termalno energijo (nizkotemperaturni viri) v kombinaciji z drugimi obnovljivimi viri (OVE), ki so v posamezni državi oziroma regiji na razpolago. Slovenija ima na področju geotermalne energije velik potencial, zaradi velike gozdnatosti še posebej v kombinaciji z biomaso. Prav tako je veliko možnosti za pridobivanje energije v kombinaciji geoter-malne in sončne energije. Osnovni namen prvega druženja projektnih partnerjev je raziskati možnosti uporabe kombinacije dveh obnovljivih virov za posredno proizvodnjo električne energije. Projekt se osredotoča predvsem na geotermalno energijo v kombinaciji z drugimi obnovljivimi viri energije. Vrtine za raziskovanje bodo zavrtali na področju Topolšice, podobne raziskave pa bodo opravili tudi partnerji na Madžarskem in v Srbiji. Projekt bo trajal dve leti, skupno so zanj pridobili približno dva milijona evrov, od tega bo za delo Kssene odpadlo več kot desetina denarja. US H V ■ V ■ vil Za varčnejše ogrevanje sol in vrtca Prihodnji teden bo ministrstvo skupaj s Centrom RS za poklicno izobraževanje in Javnim skladom RS za razvoj kadrov in štipendije pripravilo delovna srečanja za svetovalne delavce v osnovnih in srednjih šolah, za Savinjsko regijo je srečanje napovedano za torek, 29. januarja. Prvi pomembnejši korak pri odločanju devetošolcev o tem, v kateri šoli oziroma izobraževalnem programu bodo jeseni nadaljevali šolanje, pa bosta informativna dneva, ki jih bodo vse srednje šole pripravile 15. in 16. februarja. S kaščo imajo načrte BISTRICA OB SOTLI - Občina namerava letos nadaljevati obnovo grajske kašče mogočnega gradu Bizeljsko, ki ga domačini imenujejo tudi grad Orešje. Bistriška občina je lani s pomočjo sredstev iz 23. člena Zakona o financiranju občin obnovila streho kašče, letos želi nadaljevati prenovo notranjščine, za kar pripravljajo projekte. Za sofinanciranje nadaljnje obnove se namerava prijaviti na razpis kmetijskega ministrstva za razvoj podeželja, kašča pa naj bi po obnovi služila za turistične potrebe. Osrednje poslopje gradu Bizeljsko, ki je na ozemlju brežiške občine, je v državni lasti, kašča je v lasti Občine Bistrica ob Sotli. BJ VODOVOD - KANALIZACIJA _JAVNO PODJETJE, d.O.O._ Lava 2a, 3000 CEUE * Tal.: 03/42 50 300 * Fax: 03/ 42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si Služba la prijavo okvar: Q3/ 42 5Q 313 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. www.radiocelje.com UPI - UUteKA UW6&A ŽALEC irtdjnježatbkL br^z-pla-i^-a. za, c-draM-Z- 7.0- pzačasno< zamrznjena. Moja mesečna neto plača je okrog 900 evrov, poleti še manj, in res me zaboli, ko poslušam o tistih 1.400 in še več evrih, ki naj bi jih zaslužila. Zaostrovanje razmer in napovedani ukrepi poslabšujejo položaj nam in zlasti vsem otrokom, posledično pa tudi staršem. Radi bi ohranili vsaj obstoječo raven, saj si še znižanja res ne moremo dovoliti, če naj delo dobro opravljamo. Upam na najboljše, saj si kot mama majhne deklice niti ne znam predstavljati, kaj nas sicer čaka v življenju.« Danijel Štor, hišnik: »Rad bi opozoril, da naše delo ni zgolj tisto, kar nam piše v pogodbi. Da bi nas, čistilke in kuharice preračunali na število otrok in ne na oddelke, kot velja zdaj, bi nam razmere še poslabšalo. Večina tehničnih delavcev nas je na minimalnih plačah z okrog 600 evri neto. Za manj denarja praktično ne moremo delati, a več dela kot doslej, če naj zaslužimo enako, ne moremo opraviti. Učilnico je treba očistiti, naj sedi v njej 20 ali 30 otrok. Pričakovanja niso velika. Stavka je bolj vnovično opozorilo, da nas vodijo le še na slabše, a s tem se ne moremo sprijazniti.« Metka Irgolič, učiteljica športne vzgoje: »Po 25 letih imam še vedno zelo rada svoj poklic in otroke, a to, kar se zdaj dogaja z nami, ni več sprejemljivo. Na začetku sem poučevala zgolj športno vzgojo, zdaj učno obveznost dopolnjujem v oddelkih podaljšanega bivanja ter s krožki in športnimi tekmovanji - pa po mnenju države še vedno ne delam dovolj. V varčevanje me bo vlada prepričala, ko bo tega tudi sama sposobna na vseh Metka Irgolič frontah, zlasti pa pri bolj premišljenem ravnanju z denarjem davkoplačevalcev. Ko se bo nehalo to, da nihče nikomur ne odgovarja. Upam, res upam, da bomo kaj dosegli.« tudi priprave niso potrebne - za to pa zaslužijo poldrugi tisočak ... Med njimi se gotovo najdejo takšni, ki svoj poklic »jemljejo z levo roko« in tovrstno prepričanje javnosti še utrjujejo, a večina si tega ne more in tudi noče privoščiti. Zato, menijo tudi učitelji sami, so spremembe v šolstvu potrebne, a biti morajo sistemske in premišljene, zlasti pa zastavljene v dobro otrok. Kljub močni sindikalni organiziranosti tega doslej niso znali jasno sporočiti ljudem. Učitelji, s katerimi smo se v sredo z uvedbo devetletke obseg dela povečal. Zdaj bi naj z 20 oddelkov oziroma okrog 400 učencev prešli na 480 učencev, kar bi pomenilo glede na stanje do leta 2006 prepolovitev števila svetovalnih delavcev. Ob tem se močno veča obseg administrativnega dela, tako da za stik z učenci ostaja premalo časa. Pokrivamo šest področij svetovalnega dela in kar se pozablja, pogoje dela moramo ustvarjati za vse učence in ne le za tiste, ki izstopajo. Ne obetam si pozitivnih rezultatov, prej bo vlada našla druge oblike pritiska na nas. Preveč smo že dali skozi, da bi lahko bili naivni.« Marina Hojnik Tanko, pedagoginja, pomočnica ravnateljice: »Glede svetovalnega dela segajo razlogi za stavko že v leto 2006, ko je ministrstvo ukinilo vse specifike osnovnim šolam. Za celjsko občino je to pomenilo tretjinsko zmanjšanje svetovalnih delavcev v šolah, čeprav se je pogovarjali v sicer povsem prazni celjski Osnovni šoli Frana Kranjca, pravijo, da je občasno pogovor s starši nanesel tudi na to temo, položaj v šoli so predstavili članom sveta staršev, a tematskih roditeljskih sestankov doslej ni bilo. Tudi zato ne, ker ne želijo »jamrati«, saj vedo, da imajo starši dovolj svojih težav. Minister dr. Žiga Turk je sicer začasno umaknil spremembe šolskih normativov in standardov, a učitelji so se odločili za stavko, ker ostajajo nezaupljivi. Lani spomladi so podpisali dogovor, da se plače v šolstvu ne bodo nižale dve leti, državna proračuna za letošnje in prihodnje leto pa predvidevata krčenje plačne mase. »Dovolj dolgo smo bili potrpežljivi, zdaj vsaj naivni nismo več,« se je ponavljal odgovor naših sogovornikov na vprašanje, zakaj so se odločili za sredino stavko in kaj od nje pričakujejo. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA na poti, ki nima povratka - ne le zaposleni v javnem sektorju, tu so še protesti na ulicah. Politika danes nima več stika z realnim življenjem, zato morajo na oblast priti ljudje, ki niso politično obremenjeni - tu pa je nenazadnje naloga intelektualcev.« Dragica Milojevič, knjižničarka: »Šolska knjižnica ni le prostor za izposojo knjig učencem, je prostor za učenje, raziskovanje, pogovor, svetovanje, tudi zatočišče za veliko učencev. Je nepogrešljiv člen pri vzgoji otroka, ki bo znal misliti s svojo glavo, v aktivnega državljana. To očitno ni všeč vladi, saj s tako osveščenimi in izobraženimi odraslimi ljudmi ne bi mogla manipulirati. Mislim, da smo Adrijana Mlinarič, učiteljica razrednega pouka: »Poklic je moje poslanstvo in tako želim delati še naprej. Zato ne dovolim, da se poslabša položaj otrok, posledično pa tudi njihovih staršev in naslednjih rodov. Naj se ohrani vsaj obstoječe stanje, in to si od stavke tudi obetam - za več dela za vedno manj denarja, tako ne gre. Prihodnjim rodovom bi rada pogledala v oči. Stavkam, ker želim pozitivnih sprememb in rada bi, da ljudje vidijo, za kaj se učitelji borimo. Zdaj nas razumejo le tisti, ki delo v šolah poznajo skozi sorodnike ali prijatelje. A sem še vedno rada učiteljica.« Nataša Hartman, učiteljica razrednega pouka: »Najbolj me moti, da se v državi, ki naj bi bila pravna, nekateri morajo držati dogovorov in zakonov, drugi pa ne. V našem primeru je to vlada, s katero smo sprejeli dogovor in pristali na znižanje plač v zameno za ohranitev normativov. Zato zdaj ne moremo verjeti, da je trenuten umik teh tudi dolgoročen. Te spremembe rušijo javno šolstvo, kakovostno šolanje si bodo lahko privoščili le premožni, ki bodo dali otroke v zasebne šole. Učitelji bomo svoje delo vedno opravljali, ampak gre za kakovost. Tokratna stavka je le kamenček v mozaiku, sama ne bo rešila stvari, ampak tiho ne moremo biti več in tudi strinjati se ne moremo več z vsem. Preveč razumevajoči in pohlevni smo bili doslej.« Vlasta Prevoljšek, učiteljica razrednega pouka: »Imam 30 let delovne dobe in v zadnjem letu smo prišli do točke, ko se učiteljem nalaga največ dela za najmanjše plačilo. Že zdaj opravljamo 8-uri delovnik, veliko delamo še doma tudi zato, ker v marsikateri šoli ni ustreznih pogojev. Že dolgo ne delamo več zgolj s tablo in kredo, v razredu imamo po sposobnostih, motivaciji in znanju zelo raznolike učence in to zahteva diferenciran individualen pristop, če naj bo znanje trajno. Vse več je težav na vzgojnem področju in upravičeno bi pričakovali izboljšanje razmer, ne poslabšanje. Bojim se, da to vodi zgolj v razslojevanje in da se starši premalo zavedajo, da bo znanje postalo v domeni bogatih. Učitelji smo se marsičemu že odpovedali, zdaj zahtevamo, da vlada začne razmišljati o sistemskih ukrepih. To si obetam od stavke, kot prvo potezo dobre volje pa ukinitev uravnilovke v šolstvu in vrnitev nagrajevanja za delovno uspešnost.« firniß POGLEDI |UBJ}S VSAK ČETRTEK ob 12.15 ZA MANJ BIROKRACIJE »Po vsaki večji prireditvi si rečem nikoli več!« S predsednico Študentskega kluba mladih Šentjur o tem, koliko papirja pomeni organizacija javne prireditve ŠKMŠ je prejšnji zasneženi konec tedna v Šentjurju pripravil javno kepanje v športnem parku. Čeprav so organizatorji pridobili nujna dovoljenja, pa so na koncu vseeno kršili zakon. Prireditve namreč niso po pravilih prijavili policiji. A kot nam je potožila predsednica kluba Saša Rečnik, če bi sledili obveznemu protokolu, bi jih pri vsem skupaj prehitela odjuga. Ideja je skupaj z ogromni ga tedna. Organizatorji so za količinami snega dejansko padla z neba šele konec tiste- Saša Rečnik je po vsaki večji prireditvi odločena, da se »tega ne gre več«. A zavest, da dela nekaj dobrega, tako njo kot njene kolege žene naprej. (Foto: AMADEJ RATAJ) dovoljenje za uporabo športnega parka uredili z občino in s skrbnikom športnega parka. Morali pa bi zaprositi na primer še za dovoljenje za prekoračitev zvoka. V ta namen bi morali pripraviti tloris površine, voltažo in lokacijo zvočnih naprav, primerna obvestila in podobno. »Ker vseh teh postopkov ne bi uspeli speljati pravočasno in zadeve nismo prijavili na policijo, smo se znašli v prekršku,« je razložila Rečniko-va. Tokrat so jo odnesli zgolj z opozorilom. Ko niso pred leti policiji prijavili gledališke predstave v kulturnem domu, so dobili plačilni nalog za 240 evrov globe. Več papirja, več varnosti? O tem, kaj pomeni danes organizirati javno prireditev, vedo šentjurski štu- Organizacija množičnih koncertov, kakršen je v Šentjurju Šentrock, je organizacijsko eden bolj zahtevnih projektov. (Foto: GAŠPER GOBEC) dentje veliko. Letno v svoj program namreč uvrstijo okrog 50 manjših in večjih dogodkov. Najbolj množični, kot so Šentrock koncert, Bazenjenje in podobno, Posebna zgodba pri prijavi prireditev je seveda prijava na Sazas. Pri tem ni nobene šale. ŠKMŠ je tik pred izvršbo plačal račune v znesku več tisoč evrov. Drugi, ki so se v podobnih primerih spustili v tožbe, so namreč grdo izgubili. Vsak koncert je treba za 20-odstotni popust prijaviti vsaj osem dni pred datumom. Zamude namreč ne tolerirajo. Za Šentrock je strošek Sazasa vsaj tisoč evrov. A plačati morajo tudi v primeru, ko na minikoncertu nastopi domača garažna skupina z avtorskimi skladbami. Račun so jim poslali tudi ob organizaciji LAN partyja. Gre za igranje računalniških igric preko mreže... zahtevajo tudi več mesecev organizacijskih priprav. Da so se stvari v zadnjem desetletju bistveno spremenile, pove tudi podatek, da so pred desetimi leti osrednji letni koncert organizirali s takratnimi 100 tisoč tolarji ali z danes nepojmljivimi 240 evri. Zadnji jih je stal 13 tisoč evrov. »Bendi so bistveno dražji, ljudje bolj zahtevni, organizacija pa tudi bolj zbirokratizirana. Vsaj četrtina proračuna take prireditve gre za zadostitev zakonskih zahtev - varnost, zdravstvena asistenca, dovoljenja, soglasja ...« Vsak podpis v drugi pisarni Da organizacija koncerta, kjer se zbere od petsto do ti- soč mladih, kjer se toči alkohol in se lahko zgodi še cela vrst nepredvidenih stvari, ni mačji kašelj, je po svoje razumljivo. Organizator, še posebej odgovorna oseba, je lahko ob nezgodah in nesrečah kazensko preganjan in v resnih pravnih škripcih. Vseeno pa se ob zajetnem kupčku papirja sprašujemo, če se ne bi dalo tega kako poenostaviti. Za organizacijo take prireditve je treba imeti na primer dovoljenje za šotor, soglasje gasilcev, dovoljenje zdravstvenega doma, dovoljenje za uporabo kulturnega doma, dovoljenje za uporabo občinske javne površine pred kulturnim domom, soglasje za najem jumbo plakata, prijavo na Sazas, na policijo, dovo- Tudi bralce Novega tednika vabimo, da nas opozorite na kakšno plat življenja, ki bi jo lahko poenostavili. Preprosto bi lažje zadihali v slovenski družbi, kjer se še vedno prepogosto soočamo s tem, česa vsega ni mogoče postoriti, namesto da bi se končno vprašali, kaj in kako bomo premikali stvari, navade, razmišljanje ... Svoje predloge na temo Za manj birokracije nam posredujte na e-na-slov: tednik@nt-rc.si ali na naslov: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje. ljenje za prekoračen hrup in tako naprej. Za vsako od teh dovoljenj je načeloma pristojen drug oddelek na občini ali upravni enoti. Najprej je treba vložiti prošnjo, počakati na odobritev, jo iti podpisat in na koncu počakati še na podpis pristojne osebe. Birokratski diktat ima hud tempo Da država ni edina, ki je pri papirju izjemno razsipna in dlakocepska, dokazuje tudi študentska krovna organizacija. Škisova inšpekcija je svoj nadzor opravila lani nekaj ur po končanem Šentrocku, ki je organizatorje držal pokonci do jutra. Da študentski klub zadrži svoj status in ohrani njihove finančne dotacije - del od koncesijskih dajatev mora izpolnjevati kar 28 strani dolg pravilnik. Kopije objav na spletni strani, v medijih, poročila odborov, komisij in sej, vsi overjeni sklepi in podobno polnijo debele fascikle njihovih omar. Če vemo, da se v društvih dandanes vsa finančna sredstva delijo na podlagi razpisov, to pomeni, da se s papirnato pripravo projektov, z evidentiranjem aktivnosti in potem s poročili nekaj ljudi ukvarja praktično vse leto. »Ob tem je treba povedati, da imamo mi za to usposobljene člane, ki imajo s tem ogromno izkušenj. Mislim, da vso to birokracijo izpolnjujemo na zelo visoki ravni,« še pove Rečnikova in doda, da je diktatu birokratskega aparata kljub temu izjemno težko slediti. StO AKCIJE NOVEGA TEDNIKA TUDI V LETU 2013 Shujsajmo e Novim tednikom in Radiem Celje V torkovi številki Novega tednika 29. Januarja začnemo znova! Ne prezrite kuponov za sodelovanje v letošnji, že tradicionalni akciji to p [jen ja o d več n i h k i log ra m o v. Itčevoo „T Ekipa Novega tednika in Radia Celje že vse od leta 1965 s svojimi novoletnimi obisk) v celjski porodnišnici razveseljuj e mamice, ki so rodile prve v novem letu. Z njini bomo tudi letos podoživljali spomine njihovti mater na rojstvo in otroška leta ter zapisali njihove življenjske zgodbe. V kolikor poznate še kakšnega novorojenca, ki se je rodil prvi v letu v celjski porodnišnici, to »poročite v uredništvo M o vetja tednika in Radia Celje tors tem so ustvarjajte zgodbo o iskanju naših novorojenčkov. Starinski zapor v Kozjem, ki ga bodo kmalu začeli obnavljati. V obnovljeni zapor bodo skušali privabiti turiste. Bi šli v zapor v Kozje? V središču Kozjanskega se začenja obnova starinskega zapora - Zapor za turistične namene - Zaporniki niso tako dobro jedli kot danes Kozjan Edvard Krofl pred rešetkami starinskega zapora v Kozjem. Iz otroških let se dobro spominja zapornikov, ki so kukali skozi line. Kaj storiti z opuščenimi zapori? V Ljubljani so iz vojaškega zapora naredili hostel Celica, za katerega prejemajo priznanja po vsem svetu, v Švici in drugih državah so iz bivših zaporov prav tako uredili svojevrstne hotele. Tudi v Kozjem, kjer imajo presenetljivo dobro ohranjeni starinski zapor, so se dokončno odločili, kaj bodo z njim. »Že dolgo smo razmišljali, da bi z našim zaporom nekaj naredili, vendar je bila težava, ker je bil zaseden,« pove o tej nevsakdanji občinski nepremičnini kozjanski župan Andrej Kocman. Zapornikov od druge svetovne vojne tam ni več, saj so zapore ukinili, v celicah so si bližnji stanovalci uredili kleti. Občina je svoj zapor osvobodila tako, da je za kleti stanovalcev v bližini postavila nov objekt. In kaj bodo uredili v nekdanjih zaporniških celicah? Tudi v Kozjem so razmišljali o hostlu, na koncu so se odločili, da bodo tam postavili razstavo o sodstvu v Kozjem, saj je bil tam sedež sodnega okraja. Gospod iz Ljubljane »Sodstvo je bilo za razvoj Kozjega zelo pomembno,« ugotavlja kozjanski rojak dr. Slavko Kremenšek, zgodovinar in etnolog, za katerega so v našem osrednjem dnevniku zapisali, da je našo etnologijo premaknil v temeljih. Nekdanjega profesorja filozofske fakultete je trenutno mogoče vsak drugi dan srečati na poti iz Ljubljane v Celje, kjer v zgodovinskem arhivu posebej raziskuje sodno zgodovino Kozjega. Izjemno čilega gospoda z več kot osmimi križi, ki stresa različne zgodovinske letnice na pamet, kot iz rokava. Raziskovalcu, ki je predsednik zelo dejavnega Muzejskega društva Kozje, se namreč z delom mudi, saj mora biti zapor obnovljen ter razstava v njem postavljena do konca septembra. Na ogled bodo različne listine in fotografije, originalna zaporniška oprema se žal ni ohranila, zato jo bodo skušali dobiti od drugod. Pobeg iz zapora Jeseni je bil namreč odobren projekt, ki vključuje prenovo zapora, zgrajenega v času med obema svetovnima vojnama. S pomočjo evropskih sredstev bodo v sodelovanju med podjetjem KIP Vizija kot nosilcem projekta, Občino Kozje in Muzejskim društvom Kozje v prihodnjih mesecih obnovili okna popravili omete, prepleskali zaporniške okenske rešetke ter obnovili pode. Vse seveda po smernicah zavoda za kulturno dediščino. Zapor v Kozjem, ki je tik pred prenovo, smo si ogledali v spremstvu starega Kozjana Edvarda Krofla, ki je živel v različnih krajih Slovenije ter se je pred petimi leti vrnil v rodni kraj. Tam je bil med drugim predsednik Muzejskega društva Kozje. Gospod Krofl se iz otroških let kozjanskega zapora spominja v živo. Mali Edi je namreč v Kozjem telovadil v sokolski telovadnici, današnji kulturni dvorani, kjer so bila komaj dva metra proč zaporniška okenca za rešetkami. »Spomnim se zapornikov, kako so kukali izza rešetk. Spominjam se tudi pobega iz zapora, ko so s sodišča ravnokar pripeljali bodočega zapornika. Ko je upravnik zapora odklepal vrata zapora, mu je obsojenec čez vrtove ušel,« obuja spomine Edvard Krofl. Se istega dne naj bi bili žandarji zapornika ujeli. Kurji tatovi Težkih kriminalcev v kozjanskem zaporu ni bilo, v njem so bili kakšni pretepači ali kurji tatovi. Podobno kot je v naši državi danes, ko so velike ribe zunaj. Če damo šalo na stran, naj povemo, da so morali hujši prestopniki naravnost na okrožno sodišče v Celje. Pa zapornikov standard? Zapornikom je kuhala kar jetničarjeva soproga, kaj so dobili v želodce, pa dr. Kremenšek še raziskuje. No, tako izbranih jedilnikov, kot so po današnjih slovenskih zaporih, zagotovo ni bilo. BRANE JERANKO V spomin na zaporniške čase naj bi po novem na Kozjansko privabili več turistov ter ohranili zanimivo zgodovinsko dediščino. V osrčju Kozjanskega spominov na staro sodstvo ne manjka, saj imajo na Pilštanju ter v Podsredi prangerja, sramotilna stebra, v Kozjem celo čisto pravi zapor. v Iz notranjosti starinske zaporniške celice, kjer so se znašli predvsem pretepači in kurji tatovi. V Kozjem, kjer imajo odlično ohranjeno staro trško jedro, načrtujejo, da bi v sodelovanju med občino in Muzejskim društvom Kozje uredili celotni trg za muzejske potrebe. V sosednji stavbi zapora je že postavljena razstava Marjana Marinška o nekdanji šoli (Šola moje mame), obnovili so Kroflnov mlin, kjer so že različne razstave, ostaja še dvorec Kozje, nekdanja Montova tovarna. Občina si želi v dvorcu, ki je v državni lasti, postaviti zanimive zbirke Marjana Marinška, zbirko stekla nekdanjega Dekorja Kozje ter zbirke Kozjanskega parka, med drugim s starimi orodji. Bo načrtovalcem vse to uspelo? Del starega trškega jedra v Kozjem, ki ga želijo nameniti za različne muzejske potrebe. Prostorska »mszerija« Razvoj slovenskega glasbenega šolstva v Celju ZGODBE IZ KAMRE ALkamra www.kamra.si Leto kulture so sklenili najmlajši Velenjčani Postavili iskrive temelje kulture V Velenju še uradno zaključili projekt EPK 2012 Kje so vzroki, da so se prednostni gradbeni projekti v odločilnih obdobjih vedno obrnili v drugo smer, je vprašanje. V igri upravnih menjav je v Celju takrat in tudi kasneje marsikateri pomemben projekt ostal pri načrtu, mesto pa je izgubljalo tisto infrastrukturo, ki bi jo glede na svojo realno funkcijo v regiji moralo imeti. Spada morda tudi propadla ideja glasbenega središča med žrtve upravnih menjav in spremenljivih razvojnih scenarijev? Je bil morda ravnatelj v ključnih trenutkih preveč angažiran v širšem celjskem glasbenem življenju in mu je to jemalo energijo za temeljne probleme šole? Težko je presoditi. Dejstvo pa je, da so bili veliki načrti objavljeni v Celjskem zborniku, kjer je leta 1959 ing. Jelka Vehovar predstavila prostorsko vizijo glasbene šole, konec istega leta pa je zaton gradbenih načrtov v časopisu Večer zaznamoval tudi znan celjski šolnik in pesnik Fran Roš: »Razkošno lepe, prostorne šole so zrasle nam nove kar čez noč in marsikdo hvali trud Celjanov, njih brigo in vnemo občudujoč. Le glasbena šola v pustem kotu še v srednjeveški bajti živi, hodniki ji cvilijo pod koraki in glasba tu iz temnic ihti. A pride junak, ki našo ubogo Pepelko povede v svetlejši dom, da kvišku oči bo dvignila jasne, ki danes jih še poveša k tlom ...« JANKO GERMADNIK Bik r>i Fran Roš (1898-1976) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Povzeto po: Janko Germadnik: 100 let slovenskega glasbenega šolstva v Celju, Celje, 2008. Velenjčani vedno znova pri ustvarjanju prireditev presenečajo s svojo kreativnostjo. Če na odru združijo pristen humor Dejana Tamšeta in otroško prisrčnost velenjskih vrtčevskih otrok, pa tako ali tako ne morejo udariti mimo. In tako je bilo tudi v torek zvečer, ko so se Velenjčani dokončno poslovili od sedaj največjega kulturnega projekta - EPK 2012. Pred natanko letom dni je Velenje kot enega izmed partnerskih mest EPK 2012 zajela kulturna mrzlica. Kakor so projekt svečano začeli, so ga tudi končali. V torek je namreč Velenjčanom ostal le še večer namenjen spominom na do sedaj najbolj bogato kulturno leto v rudarskem mestu. Še zadnjič so se sprehodili skozi vseh štiriindvajset kulturnih zgodb, kolikor projektov je tudi bilo v okviru EPK 2012 v Velenju, ko so si ogledali skrajšani film Polet kreativnosti, v katerem je Tomo Čonkaš zajel utrip dogajanja v Velenju. »Zadovoljna sem, da nam je Velenje zaupalo, tudi v tistih časih, ko je bilo le malo tistih, ki so verjeli v projekt. Še posebno pomembno je, da sta v Velenju z roko v roki sodelovala tako kultura kot gospodarstvo, v projekte pa so se vključevale najrazličnejše institucije. Pot je bila strma, cilj pa zelo lep,« je na zaključni slovesnosti izpostavila Suzana Žilič Fišer, generalna direktorica Javnega zavoda Maribor 2012. Kulturni naboj ostaja Velenjčani se bodo EPK 2012 še dolgo spominjali, saj kot je povedal Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje, je projekt pošteno razgibal kulturno dogajanje v Velenju, vsak dogodek pa je na svoj način zaznamoval kulturno ustvarjanje. »V ponos nam je, da je Velenje na prvem mestu med partnerskimi mesti po lastni ustvarjalnosti kulturnih vsebin. V mesto nismo vabili svetovno znanih umetnikov, ampak smo raje dali priložnost domačim ustvarjalcem. Na ta način smo želeli dati poseben utrip kulturi, kar pa smo tudi dosegli.« Kontič je še prepričan, da bo ravno zaradi tega, kar so ustvarjali v preteklem letu, bogato kulturno dogajanje v Velenju tudi letos, čeprav niso več vključeni v EPK 2012. V Velenjčanih je namreč po njegovem mnenju še vedno naboj, ki ga je sprožil ta projekt. Polet kreativnosti Na torkovi prireditvi so plesalke občinstvo popeljale na začetek EPK zgodbe, ko so v Velenju posadili drevo, ki je raslo in postajalo čedalje bolj košato in pisano. V tridesetminu-tnem filmu so obiskovalci osvežili spomin na vseh 24 projektov, ki so nastajali v sodelovanju Javnega zavoda Maribor 2012 in Mestne občine Velenje. Projekte, katerih koordinator je bil Festival Velenje, so ustvarjalci tako raz- »Kultura bo v Velenju ostala in ustvarjala presežke še naprej,« je ob koncu EPK 2012 prepričan Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje. delili v tri večje vsebinske sklope - obujeno zakladnico preteklosti, nadgrajene zgodbe sedanjosti in iskrive temelje prihodnosti. Če so v zakladnici preteklosti obudili projekte, kot sta Evropa pleše in Max klub džez festival, so v nadgradnji zgodb sedanjosti še dodatno obogatili aktualne in tradicionalne projekte. Mednje štejemo Pikin festival, Festival mladih kultur Kunigund in Poletne prireditve. Daleč največji in najpomembnejši je sklop iskrivih temeljev prihodnosti. Velenjčani so namreč v preteklem letu oblikovali osnovo za marsikatero kulturno prireditev, ki se jo bodo lotili tudi po koncu najbogatejšega kulturnega leta do sedaj. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Če je EPK 2012 lani v Velenju otvoril Dejan Tamše, se je v torek od do sedaj največjega slovenskega kulturnega projekta tudi poslovil prav on. »Uspelo nam je prikazati in izpostaviti potencial v partnerskih mestih in različnih institucijah. Projekt je bil v zahtevnih, kriznih časih in zato tudi v negotovih okoliščinah. Prav zaradi tega lahko govorimo, da smo naredili veliko. Če sodimo po tem, da so se vključili različni domači ustvarjalci, prebivalci pa se v lepem številu udeleževali prireditev, potem mislim, da je cilj dosežen. Postavili smo tudi nove standarde v mestih, ki so bila del evropske prestolnice kulture,« je povedala Suzana Žilič Fišer, generalna direktorica Javnega zavoda Maribor 2012. Neuresničena maketa poslopja celjske glasbene šole iz leta 1957, ki naj bi stala med Jurčičevo, Trubarjevo in Malgajevo ulico. Priporočamo Rudarski oktet Velenje pod umetniškim vodstvom Danice Pirečnik bo jutri (sobota) ob 19. uri nastopil na večeru serenad v orgelski dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje. Članom Rudarskega okteta Velenje se bodo ob tej priložnosti pridružili sopranistka Petra Turk Rupreht in tenorist Sergej Rupreht ter pianistka Mateja Pleteršek. Rudarski oktet Velenje že štiriintrideset let razveseljuje in navdušuje množico poslušalcev. S svojimi nastopi je pridobil ugled tako na slovenskih tleh kot tudi izven naših meja. Njegov repertoar vključuje slovenske ljudske pesmi, umetne skladbe iz preteklih obdobij, sodobne skladbe in tudi lahkotnejše in zabavnejše ritme. NOVI TEDNIK KULTURA/PORTRET 11 Živeti, ljubiti in oditi Pesmi Neže Maurer zbrane v dvojezični pesniški zbirki Neža Maurer je na sredinem Mohorskem večeru v Celju predstavila svojo najnovejšo dvojezično pesniško zbirko Živeti, ljubiti in oditi - Live, love and leave. Izšla je v sklopu projekta, s katerim želijo v Mohorjevi družbi slovensko literaturo ponesti izven meja. Pesniška zbirka Živeti, ljubiti in oditi - Live, love and leave je tako četrta knjiga v zbirki dvojezične poezije, za katero stojijo prevajalec Andrej Rijavec, pesniški svetovalec Miha Pintarič in oblikovalec Bronislav Fajon. Zbirka ni zanimiva le za slovenske izseljence, ki želijo ohraniti vez z domovino, temveč tudi vse tujce, ki si želijo spoznati slovensko literaturo. V pe- sniški zbirki Neže Maurer je zbranih šestdeset njenih sicer nekoč že objavljenih pesmi, ustvarjalci pa so jih razdelili v tri smiselne celote. V prvi sklop so uvrstili pesmi o življenju in radosti, ki v nadaljevanju prehajajo v pesmi z ljubezensko tematiko. V zadnjem delu zbirke so pesmi povezane z odhajanjem. Neža Maurer je namreč znana po tem, da svojih let ne skriva, temveč je na njih celo ponosna. Pesmi v tem delu so tako povezane s sprejemanjem starosti. Naslednje leto še ena zbirka Maurerjeva si želi v prihodnjem letu izdati še eno zbirko, v kateri bi bile pesmi, ki do sedaj še niso prišle na vrsto za objavo. Pesnica je bila nekoč močno zaljubljena, zato je tudi pisala veliko ljubezenskih pesmi, posvečenih njeni skrivni simpatiji. Prav zaradi tega jih ni nikjer objavila oziroma izdala, saj bi jo tako vsi spraševali, komu so namenjene. Ker je danes znano, da so bile posvečene njenemu pokojnemu možu, si jih želi tudi objaviti. Ena izmed takšnih je ljubezenska pesem Ženska, v kateri Maurerjeva ne skriva strastnih ženskih čustev. Podvin bo vedno njej dom Pesnica Neža Maurer se je rodila v Podvinu pri Polzeli, zato se vedno znova rada vrača v Savinjsko dolino, kjer je, kot pravi, preživela svoja najlepša leta življenja. Kljub temu, da že dolga leta živi v Škofji Loki, se doma še vedno počuti v majhnem zaselku Kopank pod Goro Oljko, na katero se je kot majhna deklica zelo rada odpravljala, saj je od tam lahko videla velik del Savinjske doline. Ko se je kot mladenka preselila najprej v Ljubljano, je najbolj pogrešala ravno razgled in naravo. Kot večkrat izpostavi, je mogoče tudi zaradi tega tako rada obiskovala Ljubljanski grad, saj je z njega želela videti prav tako daleč kot z Gore Oljke. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Neža Maurer na Mohorjevem večeru v Celju S hojo do pridelka Tonči Babič je med najplodovitejšimi aforisti Slovenije V sedanjem slabem stanju duha v državi, kjer sta v ospredju pohlep in duhovna beda, si zaslužijo pozornost aforizmi, ki jih dan za dnem zapisuje Tonči Babič iz Bistrice ob Sotli. Doslej jih je ustvaril že več kot dvajset tisoč. Babič je avtor dveh knjig aforizmov ter dvakrat nagrajen na nekdanjih slovenskih Borzah humorja v Rogaški Slatini, kjer je na anonimnem natečaju pustil za seboj celo nekatera najbolj upoštevana imena slovenske satire. »Rad razmišljam, to je tudi obliž na moj nesojeni poklic strojnega inženirja,« pove o svojem ustvarjanju. »Nato sem postal - če povem v šali - žleht,« dodaja. Ima dober občutek, če tisto, kar ustvari, v nekem prostoru in času obvelja, pusti za seboj neko sled. »V aforizmih predvsem opozarjam na tisto, kar se mi ne zdi prav. Zavedam se, da tudi sam nisem popoln,« razmišlja na glas. »Vsa odstopanja, ki se v družbi vedno dogajajo, so za človeka normalna, jaz zato bolj kot da obsojam, nanje opozarjam,« je še povedal. Med človeškimi vrlinami najbolj prisega na iskrenost in spoštovanje vsega živega. O lačnih in sitih Prvi aforizem v življenju, ki je pri njem vzbudil pozornost, je opazil med obiskovanjem celjske srednje tehnične šole. Takrat je njegov sošolec Aleksander S. Jurkovič iz Rogaške Slatine (najbolj znan kot televizijski Don Corleone) na šolskem računalniku zapisal, da so mrtvi Marx, Lenin in Tito ter da se tudi sam že bolj slabo počuti. V srednji šoli prav tako ni maral obnov »Opozarjam na tisto, kar se mi ne zdi prav,« pravi izjemno ploden aforist Tonči Babič. In dodaja: »Vsak aforizem je izraz stanja, po katerem sem se potikal z mislijo in zavestjo.« Leta 1996 je na pobudo nekdanjega sošolca Aleksandra S. Jurkoviča izšla prva knjiga Babičevih aforizmov Če ni drugače, je tako. V njej je točno toliko aforizmov kot dni v letu, razdeljena je na dvanajst mesecev, na zanje dvanajst za posamezne mesece značilnih tem. Za Babičev 40. rojstni dan je izšla v založbi zavoda Kozjanski park še knjiga aforizmov 40 stopinj. V njej jih je kar 480. obsežnih leposlovnih del, ki so jih morali pisati ubogi dijaki. Ugotovil je, da bi se bistvo vsake knjige skorajda dalo povedati v enem samem stavku, v aforizmu. Pozneje, med običajno dolgotrajno avtobusno vožnjo iz Bistrice ob Sotli v Celje, je nastal Babičev prvi aforizem. To je bilo obdobje, ko je bil v resni osebni krizi. »Siti lačnega ne razume. Mar hrana ljudi poneumlja?« je razmišljal in misel nato še zapisal. Kot svoj prvi aforizem. Pri 22 letih je imel za seboj že svojih prvih sto aforizmov, čez kakšno leto je bil prvi objavljen v bistriškem pustnem časopisu. Življenje je često sejanje laži, zato da imamo v njem dovolj dela z iskanjem resnice. Preden uspeš zakone obrniti na glavo, boš sam ob njo. Največ visokih ciljev se dosega z nizko moralo. Nadaljuje se boj ideologij. Resnica pa počiva v miru ... Borimo se na dveh frontah: za pravice in proti dolžnostim. Kar utegne biti jasno že jutri, je potrebno zakomplicirati že danes. Gristi se utegnemo tudi takrat, kadar nam ne gre za nohte. Kadar se pripravljamo na vse, se rado ne zgodi nič(esar). Tudi streljanje v prazno hoče vedno nove polne naboje. Za preživetje ni nujno, da je teorija resnična, ampak da je praktična. (aforizmi Tončija Babiča) Aforizmi na stranišču Aforizme objavlja v različnih časopisih, še na župnijski spletni strani jih je mogoče najti, nekaj jih je uokvirjenih na stranišču bistriškega daleč po Sloveniji znanega Gostišča Šempeter. Kdo je že rekel, da je stranišče sodišče, kjer si rit pravico išče? Del Babičevih aforizmov je celo v njegovem nekoliko posebnem šempeterskem (to je bistriškem) narečju. »S činke čunke ni vulke šunke« (iz malega prašiča ni velike krače),« je med drugim zapisal z narečnimi besedami. In nekateri Bistričani Babičeve aforizme dobro poznajo, manj zainteresirani za svet okoli sebe vedo le, da pač nekaj piše. V domačem kulturnem življenju je nasploh dejaven. Nastopa kot ljubiteljski igralec gledališke skupine Še bi, s katero je bil lani v opereti Gorenjski slavček sodnik, trenutno se pripravljajo na kulturni praznik. Petnajst let že prepeva v bistriškem mešanem pevskem zboru, od lani je predsednik Šahovskega kluba Šempeter. Zelo veliko mu pomeni redna in dolga hoja, gibanje, ko si vzame čas za razmišljanje. »Hoja mi daje za aforizme največ pridelka,« ugotavlja. BRANE JERANKO Uokvirjeni Babičevi aforizmi na stranišču domačega Gostišča Šempeter. Kdo je že rekel, da je stranišče sodišče, kjer si rit pravico išče? ZDRAVSTVO Protibolečinska ambulanta za ohranjanje človekovega dostojanstva Celjska bolnišnica državo poziva k zvišanju standardov - Trpljenje ob hudih bolečinah nedopustno Splošna bolnišnica Celje je leta 1997 vzpostavila ambulanto za diagnostiko in terapijo bolečin, ki deluje pod okriljem Oddelka za anesteziologijo, intenzivno medicino operativnih strok in terapijo bolečin. Čeprav ambulanta iz leta v leto prinaša izgubo in čeprav tovrstne ambulante v bolnišnicah niso pravilo, v celjski bolnišnici vztrajajo, da je lajšanje bolečin in iskanje vzrokov zanje osnovna pravica, ki jo je bolnikom nujno treba zagotoviti v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Strokovni direktor celjske bolnišnice asist. Franc Vindišar poudarja, da je primarna naloga bolnišnic res zdravljenje, a je njihova dolžnost tudi skrb za bolnike z neozdravljivo, neobvladljivo boleznijo ter pomoč bolnikom z nenehnimi bolečinami, katerih vzrok je lahko različen. Življenje brez bolečin je namreč po besedah Vindišarja osnovna pravica vsakega človeka. Rak, bolečine v hrbtenici, glavobol V ambulanti za diagnostiko in terapijo bolečin, ki deluje dvakrat tedensko, so leta 2011 - za lansko leto podatkov še ni - opravili 1.375 pregledov in terapij. Kot pravi predstojnik oddelka za anesteziologijo, intenzivno medicino operativnih strok in terapijo bolečin Rajko Kandare, obravnavajo največ pacientov z rakom v na-predovalnih fazah. Takšne bolnike spremlja neprestana huda bolečina, ki jo je s primerno terapijo mogoče kar se da olajšati in tako človeku zagotoviti dostojanstvena Po besedah specialista anesteziologije in reanimatologije Rajka Kandareja je Svetovna zdravstvena organizacija pred dobrim desetletjem bolečino uvrstila med pet vitalnih znakov. Pridružila se je oceni znakov dihanja, krvnemu tlaku, stanju zavesti in telesni temperaturi. zadnja leta ali mesece življenja, brez trpljenja. Druga, prav tako velika skupina, so bolniki s skeletno-mišič-nimi obolenji, predvsem bolečinami v hrbtenici, napredovalnimi degenerativnimi obolenji skeleta ter bolečinami po poškodbah. V ambulanti obravnavajo tudi bolnike z obolenji živčevja, pri katerih zdravljenje ni mogoče, bolečine pa so brez terapij neznosne. Ambulanto obišče tudi veliko ljudi s kroničnimi nevrološkimi bolečinami, predvsem hudimi glavoboli. Tudi alternativne metode V središču pozornosti zdravstvenih delavcev v ambulanti so bolečina ter vprašanji, kaj jo povzroča in kako jo čim bolj olajšati. Po postavitvi diagnoze se najprej predpiše milejše oblike zdravil, ko ta Strokovni direktor celjske bolnišnice asist. Franc Vindišar »Dokler bom na tem položaju, bom ambulanto za diagnostiko in terapijo bolečin podpiral in prepričan sem, da se tudi ostali zdravniki in zdravstveni delavci v naši bolnišnici strinjajo, da ne pomeni nadstan-darda, temveč bi jo morala imeti prav vsaka regijska bolnišnica.« \ C \ ne pomagajo več, pa se preide na močnejše opiate, kamor na primer sodi tudi morfij. Kot poudarja Kandare, so v zadnjem času izredno dobrodošle posebne črpalke. Vanje zdravnik odmeri določeno mešanico zdravil, ki jih črpalka samodejno sprošča v bolnikovo telo in mu tako lajša bolečine. Bolnik je tako terapije deležen tudi v domačem okolju in ne le v ambulanti, ki pa jo mora kljub temu še naprej redno obiskovati. Med metodami lajšanja bolečin Kandare našteva tudi regionalno anestezijo, katere namen je blokiranje posameznih živčnih predelov na telesu, v celjski bolnišnici pa se ob naštetem proti določenim vrstam bolečine borijo tudi z alternativnimi metodami. Kandare izpostavlja akupunkturo. »Primerna je za ljudi, ki so v bistvu zdravi, a živijo z zelo neprijetno bolečino, ki pa lahko izjemno zmanjša kakovost življenja. Takšnemu pacientu bi sicer lahko dali protibolečinska zdravila in premostili trenutno stanje, a s tem težave ne bi rešili,« razlaga predstojnik oddelka in poudarja, da se je treba za dolgoročni učinek bolniku izjemno posvetiti. Pri akupunkturi je na primer za želeni učinek potrebnih tudi več kot 20 terapij, ki bi jih bolniki pri privatnikih precej drago plačali. Poleg bolnikov z rakom terapijo v protibolečinski ambulanti poiščejo tudi številni ljudje z bolečinami v hrbtenici, razlaga predstojnik oddelka zaanestezi-olog in reanimatolog Rajko Kandare. Obravnava v ambulanti je za paciente z urejenim zdravstvenim zavarovanjem brezplačna, za sprejem v ambulanto pa je potrebna napotnica bodisi osebnega zdravnika ali specialista. Čakalnih dob, sploh za prvi pregled, praktično ni. Za višji standard od priznanega V letu 2011 je ambulanta ustvarila okoli 30 tisoč evrov minusa, kot razlog za izgubo pa Vindišar izpostavlja sistemsko določen prenizek standard tovrstne oskrbe bolnikov. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v takšni ambulanti opredeljuje delovna mesta tehnika zdravstvene nege, zdravnika anesteziologa in administrativno-tehničnega delavca, a Vindišar poudarja, da s takšnim kadrom ni mogoče zagotavljati potrebne kakovostne oskrbe. »Pacienti v tej ambulanti imajo tako kompleksne težave, da je nujno, da v ekipi sodeluje diplomirana medicinska sestra, ki je za to delo posebej usposobljena. To seveda stane, a kakovost je pri tem vprašanju pomembnejša od denarja, zato razliko v plači krije bolnišnica,« razlaga strokovni direktor, ki državo poziva k ukrepanju. Do izgube prihaja tudi pri času, Ambulanta za diagnostiko in terapijo bolečin sodeluje tudi z ostalimi oddelki v celjski bolnišnici, predvsem pri zdravljenju akutne bolečine po na primer operativnih posegih. Tudi lajšanje tovrstnih bolečin je namreč nujno. ki je namenjen za obravnavo bolnikov. Normativ, ki ga priznava zavarovalnica, je med 12 in 15 minut na posameznika, v celjski ambulanti za diagnostiko in terapijo bolečin pa bolniku v povprečju namenijo 27 minut. Kandare ob tem poudarja, da bolnike s hudimi bolečinami in umirajoče bolnike ni mogoče obravnavati enako kot ostale paciente, saj ne potrebujejo le tablete, pač pa pogosto tudi pogovor. Zato, kot pravi, tudi ni vsak zdravnik primeren za tovrstno delo. »Poleg zdravnika ali medicinske sestre moraš biti v tej ambulanti namreč pogosto tudi psiholog, sociolog in včasih tudi duhovnik,« poudarja Kandare. ANJA DEUČMAN Foto: GrupA Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije celjski bolnišnici za posamezno obravnavo bolnika v ambulanti za diagnostiko in terapijo bolečin v povprečju prizna 23 evrov in pol, medtem ko je povprečen strošek bolnišnice, ki prisega na višji standard, kot ga priznava zavod, 41 evrov. Vsak bolnik torej ustvari skoraj 18 evrov izgube, ki jo bolnišnica pokrije iz lastnega proračuna. Na vrata protibolečinske ambulante trka veliko pacientov. V fi * rrm-T^rn L J r Paciente v ambulanti za diagnostiko in terapijo bolečin obravnavata dve pogodbeni zdravnici. Po besedah Vindišar-ja bolnišnica v letu ali dveh načrtuje za to delo usposobiti anesteziologe iz bolnišnice, ki bodo po specializaciji in dodatnem izobraževanju prevzeli delo v ambulanti. Takrat bo možno vrata ambulante morda odpreti tudi več kot dvakrat tedensko. Potrebe po tovrstni oskrbi so namreč velike. Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami Za življenje bre Stanje na računu dne 25.1.2013: u u u u u u Uli Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511 Bolečine se marsikdo boji bolj kot česarkoli drugega. Huda bolečina človeku onemogoča kakovosten vsakdan, povzroča trpljenje, jemlje voljo do življenja. A z bolečino se je s pravilnimi pristopi mogoče uspešno spopasti, kar dokazujejo v ambulan- Po poklicu sem zdravnica, specialistka epidemiologije z doktoratom znanosti, triindvajseto leto sem zaposlena v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje in se ne strinjam s političnim postopkom sprejetja zakona novembra lani, ki združuje devet regijskih zavodov za zdravstveno varstvo (ZZV) in Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) v dve nacionalni ustanovi, in sicer v inštitut za javno zdravje in nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Obrazložili so nam, da naj bi na ta način pridobili racionalnejšo organiziranost dejavnosti javnega zdravja in smotrnejšo porabo javnega denarja. Ne bo držalo ... Najprej poglejmo, kaj je javno zdravje. Za razliko od klasične medicine se javno zdravje ukvarja z zdravjem populacije in ne zgolj z zdravjem posameznika, izvajanje dejavnosti pa zagotavlja država. Vključuje spremljanje in vrednotenje zdravja ter sistema zdravstvenega varstva, prepoznava tveganja za zdravje in se nanje odziva, vključuje obvladovanje nalezljivih bolezni, izvajanje preventivnih programov za ti za diagnostiko in terapijo bolečin Splošne bolnišnice Celje. Kljub pomanjkanju denarja in posluha pristojnih v državi ambulanta vztraja na zastavljeni poti. Da bi ji vsaj malce olajšali delo in pripomogli k njeni še večji učinkovitosti, smo se v naši medijski varovanje in krepitev zdravja, preprečuje bolezni, skrbi za obveščanje strokovne in splošne javnosti o problemih s področja javnega zdravja in vključuje raziskovalno in pedagoško dejavnost. Kaj nam očitajo? Ministrstvo za zdravje očita regijskim zavodom neenotno delovanje in neenotno izvajanje preventivnih programov. Naj na tem mestu zapišem, da smo zavodi za zdravstveno varstvo razvili veliko preventivnih programov, ki smo jih delili med seboj. Na to kažejo enotni letni načrti in številni projekti, ki jih izvajamo usklajeno v državi, ne glede na to, kateri zavod jih je razvil (primeri dobre prakse so program Živimo zdravo iz ZZV Murska Sobota, program Zdravi na pot iz ZZV Ljubljana, programa To sem jaz in Varno s soncem iz ZZV Celje). Navedla bom še primer s področja epidemiologije. Zanimivo je, da smo slovenski epidemiologi, zaposleni v regijskih ZZV in na IVZ, junija lani vložili pripombo na del besedila v predlogu zakona, kjer so nam očitali, da na področju obvladovanja izbruhov in epidemiološke- hiši odločili za dobrodelno akcijo. Zavedamo se, da bo prav vsak od nas morda kdaj moral prestopiti prag te ambulante in gotovo bi si tudi vi želeli karseda kakovostno obravnavo. Zato bomo vse do konca leta zbirali prostovoljne prispevke, ki jih Prim. dr. ALENKA TROP SKAZA, dr. med., predstojnica oddelka za epidemiologijo nalezljivih bolezni Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. ga spremljanja nalezljivih bolezni ne delujemo enotno in da IVZ nima vzvodov za ukrepanje. Pripombe, ki jih v nadaljevanju navajam, v predlogu zakona nato niso nikjer zabeležili. Prezrli so torej mnenje, v katerem smo med drugim sporočili: »Ocena ne odraža dejanskega stanja. Zavodi za zdravstveno varstvo in center za nalezljive bolezni in okoljska tveganja na Inštitutu za varovanje zdravja RS smo skupaj izdelali standardne postopke in algoritme za obravnavo posameznih nalezljivih bolezni in izbruhov, ki jih na vseh regijskih zavodih nato smiselno uporabljamo pri bomo namenili za nakup prepotrebnega ultrazvoka za protibolečinsko ambulanto. Koliko denarja bomo zbrali, ne upamo napovedovati, prepričani pa smo, da se boste kljub težkim časom številni bralci odzvali na našo vsakodnevnem delu. Stalna strokovna posvetovanja in usklajevanja metodologije so v naši stroki nujna, saj se nenehno soočamo z novimi tveganji, zato je treba uvajati novosti in doktrinarna načela. Zaradi tega smo vzpostavili različne načine in orodja za učinkovito medsebojno komunikacijo. Center za nalezljive bolezni in okoljska tveganja na Inštitutu za varovanje zdravja RS in zavodi za zdravstveno varstvo skupaj ustvarjamo strokovne vsebine, ki jih enotno izvajamo na vseh območjih, in sicer z upoštevanjem specifičnih razmer na posameznem terenu. Navedba, da Inštitut za varovanje zdravja RS nima vzvodov za ukrepanje v primeru različnega ravnanja ob istovrstnih dogodkih, ne drži, saj obravnave dogodkov stalno skupaj analiziramo in prilagajamo izboljšave za strokovna izhodišča.« Odločala je politika Odločitev o reorganizaciji je bila politična. A kljub temu zatrjujejo, da je zakon pripravila stroka. A kdo, če se osem direktorjev regijskih zavodov s predlagano reorganizacijo ni strinjalo in predlogu nasprotujejo številni strokovnjaki v regijah? In katera stroka je v glavnem proti? Pridem do logičnega sklepa, da se z združitvijo ne strinjamo strokovnjaki »na periferiji«. prošnjo. Seveda računamo tudi na posluh manjših in večjih podjetij. Vsak evro bo še kako dobrodošel in zanj se že vnaprej, tudi v imenu celjske bolnišnice, iz srca zahvaljujemo. O naraščajočem znesku za plemenit cilj, nakup ultrazvoka za protibo- Očitajo nam konkurenco v okviru izvajanja javne dejavnosti. Strokovni in poslovni rezultati zgolj kažejo, da smo bili v boju za preživetje (kamor nas je z javnimi razpisi potisnila država) uspešni in smo z denarjem, ki smo ga zaslužili na tolikokrat očitanem trgu, razvijali in vlagali nazaj v naloge javnega zdravja, ki jih država ni zmogla financirati. Zavodi in naši laboratoriji smo bili prve zdravstvene hiše, ki smo pridobile certifikate kakovosti ISO 9001. Celjski zavod že skoraj deset let izvaja akreditirano dejavnost. Smo te certifikate plačali z javnim denarjem? Ne. In še, kar je pomembno, nenazadnje je naš ustanovitelj država, ki preko svojih predstavnikov v svetih zavoda ves čas spremlja naše delo in poslovne izide. Nikoli nam niso povedali, da delamo slabo in narobe. Kaj pa denar? Dobro je, da osvetlim zgodbo o javnem zdravju tudi s finančnega vidika. Država na letni ravni za primarno zdravstveno varstvo porabi 397 milijonov evrov in za bolnišnično dejavnost 1,2 milijarde evrov. Za podro- lečinsko ambulanto celjske bolnišnice, vas bomo sproti obveščali. Prav tako bomo objavljali spisek donatorjev (imena in priimke fizičnih oseb, kraj bivanja ter imena podjetij), razen če boste posebej navedli, da objave v časopisu ne želite. čje javnega zdravja v proračunu nameni le 7,1 milijona evrov, navkljub usmeritvam, da bi morali preventivne dejavnosti še okrepiti. Vlada je z reorganizacijo predvidela zmanjševanje sredstev za nadaljnjih 1,5 milijona - slednje v skupni vsoti 7,1 milijona ne bo brez hudih posledic. Na vprašanje o strukturi prihranka ni jasnega odgovora. Predlagana reorganizacija je zgolj pravno-formalna in ne izhaja iz strokovnih, vsebinskih in finančnih podlag. Pod črto Zaposleni v zavodu smo imeli prejšnji teden sestanek s predstavniki ministrstva za zdravje in Inštituta za varovanje zdravja RS na temo reorganizacije, ki jo večina zaposlenih razume kot centralizacijo. Na tem sestanku nismo dobili konkretnih odgovorov na vprašanja, razen na vprašanje, ali bomo finančno samostojni. Odgovor je bil jasen: »Ne!« Moj sklep. Zakaj sem proti? Ko razmere zahtevajo, se mora politika pomanjšati.(Prirejeno po Boeldieu, častnik iz Velike iluzije Jeana Renoirja, v originalnem prevodu Ko razmere zahtevajo, se mora človek pomanjšati). VSAK ČETRTEK ob 12-15 95,1 | 95,9 | 100.3 , 90.6 MHzl adiocelje iS? POGLED! I GOSTUJOČE MNENJE Zakaj se ne strinjam? Stališča vabljenih avtorjev v rubriki Gostujoče mnenje ne izražajo nujno tudi stališč uredništva Novega tednika. Popravkov v skladu z Zakonom o medijih na omenjeno rubriko ne bomo objavljali, lahko pa nasprotujoče mnenje ali odziv posredujete kot odmev znotraj rubrike Pisma bralcev. RELAX TURIZEM» D.D. MElA lO. 2370 DRAVOGRAD. ZA POPUSTE IN DOPLAČILA GLEJ KATALOG ULTRA FIRST MINUTE MEDITERAN 2013 Str. 156. Št. 7 - 25. januar 2013 te a Vozniško dovoljenje kot plačilna kartica V Sloveniji evropska vozniška dovoljenja izdajajo že od 1. julija 2009 - Kljub temu, da bodo še veljavna, morajo vsi vozniki stara dovoljenja zamenjati do 30. aprila 2018 Takšna vozniška dovoljenja zdaj veljajo v vseh državah EU. Minulo soboto so še zadnje države članice Evropske unije začele izdajati nova evropska vozniška dovoljenja. Ta so izdana v standardnem evropskem formatu v obliki plastične plačilne kartice in jih veliko Slovencev že pozna, saj jih novim voznikom in ob zamenjavi zaradi poteka veljavnosti tudi voznikom z dolgoletnim stažem v slovenskih upravnih enotah izdajajo že od 1. julija 2009. Prav vsa stara vozniška dovoljenja - ne glede na datum veljavnosti, ki je zapisan na njih - bo treba zamenjati do 30. aprila 2018. Če ostanemo v skupnem evropskem prostoru, bo novo dovoljenje postopoma nadomestilo več kot sto različnih papirnih in plastičnih modelov, ki jih trenutno uporablja več kot 300 milijonov voznikov na območju držav članic Evropske unije. »Fotografije na dovoljenjih so pogosto zastarele, na njih so nejasno označene kategorije, za katere ima voznik izdana dovoljenja, nekatere dokumente je mogoče zlahka ponarediti,« so se pritoževali policisti ob pregledovanju dovoljenj voznikov iz drugih držav. Kot so še poudarjali, prav ponarejena vozniška dovoljenja pomenijo »dovoljenje za ubijanje«, zato so zdaj na območju Evropske unije nova vozniška dovoljenja enotna, lahko čitljiva in razumljiva, prav tako jih bo zelo težko ponarejati. Hkrati z uveljavitvijo skupnega formata vozniških dovoljenj so bile 19. januarja uvedene tudi nekatere druge spremembe. Novo vozniško dovoljenje je tako podprto z evropskim sistemom za elektronsko izmenjavo podatkov, s katerim naj bi olajšali izmenjavo informacij med nacionalnimi upravami in poenostavili postopke za ljudi, ki se preselijo iz ene države članice v drugo. Nič več do 80. leta Po novih pravilih bo treba dovoljenja za voznike avtomobilov in motoriste podaljševati vsakih 10 do 15 let, odvisno od države članice. V Sloveniji bo treba dovoljenja podaljšati vsakih 10 let, vselej pa priložiti tudi novo fotografijo zaradi lažje identifikacije voznika. To seveda velja tudi za vse voznike, ki imajo na svojih starih vozniških dovoljenjih zapisano, da jim veljajo do dopolnjenega 80. leta. A tako preprosto bo le upravno podaljšanje, ki ne zahteva dodatnega preskušanja, za vse voznike, ki imajo dovoljenja izdana z zdravstvenimi omejitvami, pa ostajajo pravila, kot je na primer obvezen zdravniški pregled, ob podaljšanjih veljavnosti vozniških dovoljenj nespremenjena. Dovoljenja za voznike avtobusov in tovornjakov je treba zdaj podaljševati vsakih pet let, za podaljšanje je potreben tudi zdravniški pregled. Starostna meja za pridobitev dovoljenj za najmočnejša motorna kolesa se je zvišala na 24 let, uvajajo pa se tudi nove zahteve za kolesa z motorjem, za katera doslej ni bilo posebnih minimalnih zahtev EU. Kolesa z motorjem postajajo nova vozniška kategorija in odslej bodo morali vsi kandidati (tudi v Sloveniji) pred izdajo dovoljenja opraviti teoretični preskus, posamezne države članice pa lahko uvedejo tudi preskuse spretnosti in vedenja v prometu ter zdravniške preglede. Za vzajemno priznanje dovoljenj v vseh evropskih UŠ Damjan Vrečko Kot poudarja načelnik Upravne enote Celje Damjan Vrečko, doslej pri menjavi starih vozniških dovoljenj z novimi evropskimi karticami ni bilo posebnih težav. Po 1. juliju 2009 so jih v upravni enoti izdali vsem novim voznikom oziroma mladim voznikom, ki jim je potekla veljavnost začasno izdanega vozniškega dovoljenja, prav tako tudi vsem voznikom, ki so v tem obdobju dovoljenje menjavali zaradi poteka veljavnosti. Samo lani so v UE Celje izdali 2.043 novih evropskih vozniških dovoljenj, cena za dovoljenje pa trenutno znaša 21,36 evra. državah je določena najnižja priporočena starost 16 let, pri čemer posamezne države članice lahko v svoji državi mejo znižajo do 14 let, kot bo tudi v Sloveniji. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA * Vpis vzajemnih skladov * Odkup in prodaja delnic Kar je staro, še ni za odpis! Imate doma jeklenega konjička na dveh ali štirih kolesih, ki vam dobro služi že več desetletij? Kako ga negujete, kaj počnete, da je v »dobri formi«? Delite svoje izkušnje z bralci Novega tednika! Pišite ali pokličite nas in z veseljem bomo zabeležili vašo zgodbo. Vabljena tudi različna društva starodobni-kov! Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, e-mail: tednik@nt-rc.si, telefon 4225-164. Z nami vedno nekaj prihranite! Atka Prima d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si Z utwtLodndaAosti/do starostu Sojenja kmalu resničnostni v ■ 0% sovi? Društvo tožilcev: »Država se obnaša kot najstnica!« »Neposrednemu prenosu sodnih obravnav nikakor nisem naklonjen, čeprav se za tožilce ne bi nič spremenilo, saj smo pritiska in medijev že navajeni, vendar so tu oškodovanci in obtoženi, ki tega niso navajeni. Menim, da jim zakon mora zagotoviti neko varnost in osebno integriteto, vprašanje je, kako bi to - da bi vsi gledali, kaj se z njimi dogaja v sodni dvorani, in slišali, kaj govorijo - vplivalo nanje,« pravi Ivan Žaberl, vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju. Pred kratkim smo pisali o nekaterih spremembah, ki jih prinaša predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku. Poleg tega, da bi novosti odpravile nekaj birokracije na ravni sodelovanja policije in tožilstva, je v predlogu »skrita« še ena novost, ki skoraj zagotovo ne bo šla zlahka »skozi« v državnem zboru. Zakon namreč predvideva neposredne prenose sojenj s slovenskih sodišč. Zleknjeni v domačem naslonjaču bi lahko spremljali najbolj odmevna sojenja in tudi malo manj odmevna. S tem naj bi kot javnost nadzorovali delo sodišč. Toda možnost takšne novosti je dvignila na noge dobršen del pravne stroke. Najprej so svoj glas proti javno sporočili v Društvu tožilcev Slovenije: »Nasprotujemo snemanjem glavnih obravnav za namene neposrednega televizijskega predvajanja. Pravice obdolžencev niso v ničemer prikrajšane in javnost ni izključena niti v sedanji ureditvi.« Problem je pri predlogu nastal zato, ker bi sojenja lahko - če bi take spremembe potrdili - prenašali ravno preko televizijskih sprejemnikov v neposrednem prenosu. »Absolutno smo proti,« je jasna Mirjam Kline, predsednica Društva Tožilcev Slovenije. Za Novi tednik je povedala, da njihovo društvo z možnimi spremembami v času priprave predloga zakona sploh ni bilo seznanjeno, da bi lahko podalo glede tega svoj strokovni pogled. Da je bila ta novost v zakon vnešena zadnji trenutek, meni vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Žaberl. »Videti je, da se naša država, vsaj kar se tiče zakonodaje, včasih obnaša kot v modo zaljubljena najstnica - posnema vse, kar je pri drugih novega, lepega, zanimivega in modernega, ne meneč se za skupni učinek naštetega. A pravo ni moda niti ni šport, da bi se merili le najboljši, najvišji, najmočnejši in najdaljši. Zakoni bi se morali spreminjati s tresočo roko, ne pa s tako neznosno lahkostjo, kot je videti zdaj ter je bilo v preteklih nekaj letih. Že posamezen primer lahko vpliva na to, da se bo kakšen zakon (ponovno) spremenil. Kar pomeni, da je tudi slabo, nepremišljeno in nedomišljeno napisan,« so jezni v društvu tožilcev. Ogorčeni tudi na sodiSču Je pa zanimivo, da tudi Vrhovno sodišče RS z zakonodajnimi spremembami v sodstvu uradno sploh ni bilo seznanjeno. »O njih smo neformalno slišali po tiskovni konferenci Vlade RS, kjer jih je 10. januarja omenil minister za pravosodje in javno upravo, ter iz določenih objav medijev. Navedene spremembe niso razvidne iz predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, ki je bil v strokovnem usklajevanju od julija 2012 in je objavljen na spletnih straneh ministrstva. Po naši vednosti in preverjanju prav tako niso dostopne na straneh Vlade RS ali dr- žavnega zbora niti na portalu E-Demokracija,« pravijo na vrhovnem sodišču. Tudi mi smo besedilo takšnega predlaganega zakona iskali in ga nikjer nismo našli. »Spremembe, kot so predstavljene, predvsem napovedani neposredni video prenosi obravnav ter ukinitev pisnih zapisnikov, bi bistveno vplivale na delovanje sodišč in potek sodnih postopkov, zato v vsakem primeru terjajo ustrezno strokovno obravnavo pred posredovanjem gradiva v državni zbor, kjer vlada predlaga sprejem po skrajšanem postopku. Še toliko bolj ugotavljamo, da te spremembe sploh v nobeni obliki niso bile predmet gradiva, ki je bilo v strokovnem usklajevanju, zato se strokovna javnost do njih niti ni mogla izjasniti. Tako ravnanje ni v skladu s Poslovnikom Vlade RS in z Resolucijo o normativni dejavnosti. Ker z obrazložitvijo predloga sprememb nismo uradno seznanjeni, te pa tudi niso javno dostopne, jih v tej fazi tudi ne moremo dodatno vsebinsko komentirati, od vlade pa pričakujemo spoštovanje lastnega poslovnika in resolucije o normativni dejavnosti,« so še pribili na Vrhovnem sodišču RS. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA »Ka ščeš ka te z rašuško v blek piknen?« * Društvo tožilcev Slovenije nasprotuje tudi ukinitvi zapisnika o glavni obravnavi, kar predvideva predlog zakona. Ker se obravnave za potrebe sodnega postopka (ne za javnost) večinoma snemajo že zdaj, lahko stranke v postopku kopijo posnetka dobijo, po plačilu stroškov pa sem jim izda zapis na zgoščenki. In ravno snemanje je prav posebna zgodba, ki včasih meji že na burlesko, menijo odvetniki in tožilci. Zapisnikarji, ki posnetke zdaj pretipkavajo, jih morajo zapisovati natančno takšne, kot so - z vsemi govornimi mašili prič in ostalih na obravnavi. Še več. Če na primer na celjskem ali ljubljanskem sodišču priča govori v prekmurščini, mora zapisnikar govorjeno besedo zapisati, tako kot jo sliši. »Snemanje glavnih obravnav se ni dobro prijelo niti med sodniki, saj jih nemalo še vedno narekuje zagovore in izpovedi, v celoti se snemajo morda le obravnave v tako imenovanih velikih procesih. Kakor se delo sodniku na obravnavi s snemanjem na prvi stopnji morda olajša ter obravnava skrajša, pa se toliko bolj oteži delo tožilcev na drugi strani, ki morajo prebirati dolge prepise snemanih glavnih obravnav. Ne smemo pozabiti tudi, da se v različnih delih Slovenije uporabljajo različna narečja, kar je izredno moteče pri branju prepisov, še najbolj verjetno za sojenje na višjih sodiščih,« navajajo v društvu tožilcev. *Ali želiš, da te z vilico v trebuh zbodem? V interesu javnosti? Tudi tvitanje in SMS Vse sodne obravnavne so javne, razen tistih, za katere se sodniki zaradi okoliščin primerov (družinske zadeve, zlorabe ...) odločijo, da javnost izključijo. Takrat v sodnih dvoranah ne smemo sedeti niti novinarji. Pogosto že vnaprej vemo, katere obravnave lahko spremljamo in katerih ne zaradi osebnih podrobnosti predvsem žrtev. Kadar so obravnave javne, se jih lahko udeleži vsak kot »predstavnik javnosti«, to pomeni, da sojenja na sodišču lahko spremljajo popolnoma vsi občani, ki to želijo, že zdaj. V predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku so zapisani (poleg možnosti neposrednega prenosa sojenj) tudi »slikovno in zvočno snemanje brez neposrednega prenosa« ter »neposreden prenos informacij s pisnimi sporočili z uporabo telekomunikacijskih sredstev, kjer so mišljeni tvitanje ali SMS-sporočila. Novinarji praviloma zdaj med sodnimi obravnavami ne smemo uporabljati telefona, kar v praksi pomeni, da iz sodnih dvoran ne moremo takoj obvestiti bralcev in poslušalcev, kaj se na nekem odmevnem sojenju dogaja. Tudi med novinarji, ki spremlja(m)jo sodne obravnave, so mnenja o možnosti neposrednega prenosa sojenj različna. Mnoga sojenja se začenjajo z velikim časovnim odmikom od dogodka, v tem času pa se tudi življenje marsikatere priče, obtožencev in oškodovancev spremeni in jim javna objava imen in zgodb predstavlja samo še dodatno travmo, s katero po-doživljajo osebne tragedije in Poseg v pravico do zasebnosti nesreče. Dobra stvar takšnih prenosov bi bila, tako menijo nekateri novinarji - na katero neuradno opozarjajo nekateri pravniki -da bi javnost lahko imela natančen pregled nad obnašanjem prisotnih v sodnih dvoranah, ki si včasih glede na (ne)upoštevanje avtoritete sodišča dovolijo tudi preveč. Predsednik Društva novinarjev Slovenije - Aktiva Celje Miran Korošec: »Vsekakor sem za večjo transparentnost pri delu sodišč, do zamisli o neposrednih prenosih sodnih obravnav pa sem zadržan. A ne le zato, ker si ne želim vrnitve v revolucionarna povojna leta, ko so javno prenašali sojenja >razrednim sovražnikom - Ul1}! - ______ BBGrTABUttRip (/je ZÜ StieflO? PiWKjdrija in monlaia !ar«J«cr Uc>(my(ili bfMknv H ■ in areSne tribne; PyaSnoks 5?, 3l20ST0Bi — www.streha-metalko.si _ _ 30 tet ZA IIMER0 IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KUUČ POKLltETE unm HAiEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE TOMAŽA NA GSM: 051354 291. ■JJ-.^TJ^H" jM-iTjr .■- -jrrf- - _ .«i PODARIMO VRHU ŽLEBOVE Pri nakupu strehe METALKO. Uli M Gre.bWiirpi.flk Ni™ wtir WCÖ Ujt Tel:, m M 01 f KMJWJE M menjala ZADR.C ie od 9 BUR dalje. - ekJPRKNA POPRAVILA - fZOBAvA i« PftöDAjA UlNjENfH OELAČiL fiGpOVNf CAr per. * ftr f iss ll.utt in «i "Kr, Att If. ure 7. dtt 1? un. 50 EVROV vam PODARIMO Pri nakupu usnjene j akne 111 J. ur SERVIS ifl O K11 M.A jD 03/749 1710 rtULEJ DEJAN s.p. Ul. Točke Čečeve 17 3230 ŠENTJUR nrnJej.dejaii@siol.net ^OPBALN!« Naj bo 2013 vase leto! INFORMACIJE Discover your dreams! \ ■ 03 Challenge description V ehi h re «mM Id do »+ui1 you lov« mcsl m h he, bcng oblo Itf Qacovn your rtT>nnw majra fcndnj Itw lituM>i to _iMmMWII lahko izboljša naše življenje Veliko je Celjanov, ki doma a li v tujini počnejo za nimive stvari. Med njima sta lurii sestra Ln brat Tina in Miha Pulko. Ko se je Tina preselila na Švedsko, razdalje nista jemala kot omejitev, temveč kol priložnost. Zastavila sta si nalogo, da združita znanost in tehnologijo in ustvarita spletno stran in mobilno aplikacijo InvivoPlay, ki pomaga ljudem izboljšati življenje, Združila sta Tinino znanje in izkušnje s področja podjetništva, mene džmenta in organizacijske psihologije ter Mihovo znanje programiranja. K sodelovanju sta meti drugim povabila šeŠvedinjo M a jo Dahlin Lundber-gh, strokovnjakinjo na področju pozitivne psihologije. Skupaj so na Švedskem ustanovili podjetje, ki ima cilj, da svet spreminja na bolje. Na sliki ustanovitelji lnvivoplay-a Tina in Miha Pulko in Maja Dahlin Lundbergh. Kljub mladosti se ekipa lahko pohvali s kar nekaj dosežki. Tina je med drugim končala magistrski študij strateškega tržnega komuniciranja, leto dni študirala v Kanadi, za svoje diplomsko delo prejela Prešernovo nagrado in Trimovo raziskovalno nagrado, vet kot pet let uspešno vadila svoje prvo podjetje, v Koreji prejela srebrno medaljo za svoj patent in je aktivna članica zveze švedskih inovatorjev. Miha pa poleg programiranja svoj čas namenja tudi dobrodelnim projektom - je predsednik Leo klnba Celjski vitezi, Spletna stran in mobilna aplikacija InvivoPlay je plod skupnega dela dvanajstih strokovnjakov iz petih držav (Švedska, Slovenija, Danska, Mehika, Kitajska). Spletna stran www.invivoplay.com oziroma mobilna aplikacija nam omogoča dostop do strokovnjakov, ki nam pomagajo izboljšati različna področja življenja {denar, odnosi, učenje, zdravje, spiritual-nost}. Strokovnjaki nam na primer pomagajo doseči cilje, ki si jih ponavadi zastavimo za novo leto, umiriti stres s pomočjo jogijskih vaj za dihanje, izboljšati način prehranjevanja ali spanja, naučijo nas bolje ravnali z denarjem, izboljšamo lahko partnerska in prijateljska razmerja, ugotovimo lahko, kaj si zares želimo v življenju ... To je le nekaj izzivov oziroma nalog. kijih zastavijo t.L certificirani life co-achi (trenerji za življenje), mi pa jih lahko izpolnjujemo v vsakdanjem življenju in si ga tako izboljšamo. _ Na Švedskem so bili izredno dobri odzivi, saj ste za spletno stran in mobil- no aplikacijo prejeli kar nekaj nagrad -med drugimi za najboljša poslovna idejo, uvrstili ste se med dvanajst najboljših poslovnih načrtov v državi, osvojili ste 3. mesto na državnem tekmovanju inovacij, bili ste na naslovnici največjega skandinavskega poslovnega časopisa, lanskega decembra pa ste projekt predstavili v švedskem parlamentu. Med več kot 25 partnerji je vaš partner tudi univerza v Lundu, ki velja za najboljšo univerzo v Skandinaviji. To je le nekaj dosežkov. Kako se počutite ob vsem tem? Vsekakor smo v prvi vrsti ponosni, saj je vse skupaj plod izjemno trdega dela. Smo predana skupina, ki seje odrekla marsičemu, da smo lahko sledili svojim sanjam. Vsaka manjša potrditev na poti do našega cilja, da bi pomagali čim večjemu številu ljudi na svetu, je izjemnega pomena, saj nas motivira in nam da novih moti za premagovanje vseh ovir. Biti del start up podjetja ni lahko, zahteva veliko neprespanih noči, odrekanj in trdnih živcev, je pa hkrati tudi izjemna izkušnja, ko vidiš, da si na pravi poti. _ Omenili ste tudi lundsko univerzo? Kako sodelujete? Oddelek psihologije na lundski univerzi je za naš projekt izvedel, ko smo bili še v času razvoja, in bil izjemno navdušen. Povabili so nas na sestanek, kjer smo pred komisijo, ki skrbi, da so na univerzi osveščeni o novih in naprednih oblikah učenja, predstavili InvivoPlay. Sestanek je bil uspešen, na naslednjega so povabili Še učitelje in eno je vodilo k drugemu, tako da so se odločili, da bi InvivoPlay lah- ko bil idealen pripomoček pri določenih predmetih, saj bi učenje spravil v prakso. Ljudem namreč omogoča, da stvari zares doživijo, ne pa, da o njih zgolj berejo. Na kakšen način ste se predstavili v Švedskem parlamentu? Povabila nas je švedska zveza inovatorjev kot enega izmed najbolj zanimivih švedskih inovacij leta. Želeli so. da bi se predstavili članom parlamenta in pove dali malo več o svoji podjetniški poti. Na Švedskem se namreč zavedajo, da so inovacije tiste, ki omogočajo blaginjo države in so pripravljeni prisluhniti podjetnikom in jim pomagali na poti do uspeha. Hvaležni smo Švedskim državnim ustanovam kol so Al mi, Innovationsbron in Tillväxtverket, ki so nas finančno podprle, da smo lahko našo ponudbo spioh razvili. _ Švedi izredno spodbujajo kakovost življenja svojih državljanov, imajo odlično zagotovljena socialno varnost, spodbudno okolje za podjetništva - vlaganje v človeški potencial se obrestuje. Tudi zdrav način življenja igra pomembno vlogo v življenju prebivalcev Švedske. Ste morda izhajali iz tega koncepta, ko ste pričeli s projektom InvivoPlay? Niti ne. Projekt se je začel tako, da sem se zaradi svojega zaročenca preselila na Švedsko in nisem imela pojma, kaj naj počnem. Ker sem bila podjetnica že prej, je bila to edina možna pot naprej. Vedela sem, da želim ustvariti nekaj, kar bo pomagalo ljudem. Glede na to,da sem imela zanimivo znanja i z raziskav, ki sem jih opravila za diplomsko in podiplomsko delo, sem se odločila, da uporabim io znanje in naredim nekaj na področju IT. Dokončno idejo sva izoblikovala skupaj z bratom Miho, ki je izjemen strokovnjak na področju programiranja in vodenja ekip programerjev. Kmalu se nama je pridružila še tretja soustanoviteljica. Maja Dahlin Lundbergh, Švedi n ja, ki končuje študij psihologije in je prav tako strokovnjakinja na svojem področju. Vsekakor pa je bil to le prvi korak. Produkt se oblikuje dnevno in vse, kar vidite danes, so naredili odlični programerji iz Slovenije - Rok Herman, Jure Lajlar in Gregor Felkar. Vse poslov ne aktivnosti pa se izvajajo na Švedskem, kjer je tudi naš sedež (Malmo). Pomagajo nam številni mentorji in prostovoljci. Brez vseh teh izjemnih ljudi ne bi dosegli tega, kar smo. _ Bistvo InivovoPlaya naj bi bilo predvsem v tem, da lahko njegovi uporabniki izboljšajo svoje življenje - temelji na znanosti o pozitivni psihologiji. Lahko v nekaj besedah opišete koncept pozitivne psihologije? Po besedah psihologinje in profesorice pozitivne psihologije na lundski univerzi, dr. Rachel Maddux, InvivoPlay združuje vse osnovne elemente pozitivne psihologije: spodbuja ljudi, da naredijo prvi korak na poti k doseganju svojega cilja, to počnejo v družbi ljudi, ki jih lahko spodbujajo ln jim stojijo ob strani, ustvarjajo zbirko dosežkov, na katere so ponosni in tako doživljajo pozitivna čustva, hkrati pa jim daje zagon, da uresničijo vedno več. V prvi vrsti motiviramo ljudi, da naredijo prvi korak in da ne odnehajo, dokler jih ne pripeljemo do njihovega cilja. Nadaljevanje v petek. 1.2.2013 CVETLIČARNA IN DARILNI OUTIK P jkV rv.-ii 1S.1 H rib er ni It sp Poslovne enote: Ka I obje-Šen tj u r- Celje i Kontakt: 031-363-506 in 031-302-566 Spletna itran: www.cvet1iearna-natasa.com I ali Wv>W.naJdislQVtnsko.)i/<:orriplrty/firiipa£C.jtp?»rtipjnyld-54 Pjj J pri nakupu nad 20 euroi/. Za Va s in Vaš dom v ršimo: d O m o f t n a I -tesarstvo DOMO FINAL Ivin ROSACEA ^p. Ul. Bratov Jančarjev 11a 3212 Vojnik GSM: 041 756 668 tslelon/fa*: 03 731 21 72 e-poŠta: domofinal(»M .sl ■ krovstvo - stavbno kleparstvo - montaioVelu* oken ■ iidelavi rtjdsr reiküv - Izdelava ravnili In zelenih streh Pooblaščeni krovec za kritine: GERARD. CREATOR TQN DACH, BR AM AC, LtNDAfl, HQSEKRA.TEGOLA S-METAL ESAL, „ ■ »m i i < i.NI PS mo' or,B S V* HJ l N " ■ PO« ■ IN riHucji r.oBivji 11! i HIN b ; JI b u m L litt 0 [ji . r ud i dvoj1 l11Ch( | neu s Bit: t o'omyan it ij n i rim n s n i HianoFomi oum j isKI .'iKLIMULiiami rüLO^bVNIKI VD4E S!iftlve»B-|l 11 liMITjjjfillb VODU 11 (kTa) ki a motors avt( )hiša škorjanec rfrrftimrtirSuiBriH* ' V Mariborska 115, Celje, 03/426 OS 84,031 609 416 VELIKA IZBIRA ZIMSKIH GUM IN PLATIŠČ Ugodne te ne - možnost nakupa do 12 obrokov brez obresti Ob nakupu gum ali platišč prejmete darilo ■ razteg Iji v kij ue za ko lesa z nastavkom 17 in 19 mm t Pre montaža in centriranje - 30 % + 11 it« r te kocin e ia v et i-o b ta n ska sle ki a Peter Oevirk WWtv.JiltTioplciliarslVu-ilcvirlt.iGlnl > SLIKOPLESKARSKA DELA PO ŽELJAH STRANK GSM DEKORATIVA VALPAINT Mojster z dolgoletno tradicijo! ,' Tuk.ij srr.ü za Vas, da skupil rešitve. ne le pci&ema, temveč tudi uipc^na upopolruniti. 041 346 328 | g I 15m2 PLESKANJA VAM PODARIMO ..pri naročilu nad GGm2. IKK /Si euiwv MARJAN TERŽAN Mariborska 54 p.p. 1013, 3102CELJE Tal.: 0&491-38-00, Fat 03/451 t (THANH V OPTIKI TERZAH VAM NUCIMOl ■ STntwmwJ"REa!.EDV!:ui ia OČALA ■ KWUIETNASr6KL>"»(OKVJRje /AITOfl£KCLJSKAOCMA ■ SrnOKWNiJ>nEGi.EDZA KONTAKTU? LEČE ■ KVALi" tTliE KOtfTAKTNE LEfiE . (Jjtiu JA K0MT«CTN6 it« ■ 50n4na očala fhittjai,:* pfkhzvajalcev - taS-niH RfcHKTflNI PHtJSTTJH iA gtTUHK£ OPTUtF ■ 3M1 DELOVNI ČAS: delavniki od 0.00-18.00, sobola od 6.00-1 £.00 24 INFORMACIJE NOVI TEDNIK KRALJESTVO DOBREGA OKUSA NAZAJ H KORENINAM Globalizacijaje omogočila, da imamo na dosega roke skoraj vse, kar si želimo. V kulinariki to pomeni raznolikost osnovnih sestavin in dodatkov, ki nam približajo tudi tuje kuhinje. Šentjurčanka Tanja Gobec iz Zavoda Etno-eko je tista, ki vseeno raje zaupa modrosti starejših in ljudskemu izročilu. Domače žito, sezonska hrana in začimbe, ki zrastejo na domačem vrtu, prav tako dajejo neskončno možnosti za raznoliko kuhinjo. Da se ne pozabijo stare jedi in njihova priprava, da se ohrani modrost kmetovanja in pridelovanja hrane, to Tanji Gobec veliko pomeni in o tem tudi z veseljem predava in pripravlja delavnice. Veliko jih prav zaradi nje peče kruh doma in to ne le iz bele moke. Kruh iz polnozrnate, pirine ali katere druge moke morda res ne bo tako rahel, a bo s svojo kompaktnostjo in nasilnostjo vseeno zadostil potrebam, neba je le poskusiti! Ear iMIRAN Trnovec pri D. 561 Dramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038 www.gostiscemiran.si KOSILO BREZPLAČNO Ob nakupu 3 kosil, eno kosilo brezplačno. Sestavine: 1 kg moke, 2 čajni žlički soli, 1 čajna žlička suhega kvasa, voda Priprava: Vse suhe sestavine zmešamo v posodi in postopno dodajamo vodo. Zamesimo testo, ki ga pustimo v posodi čez noč na hladnem. Za peko testo damo v model in ga postavimo v hladno pečico. To vklopimo na 180 stopinj Celzija in pečemo 50 do 60 minut. Za bolj hrustljavo skorjo damo v pečico emajliran lonček z vodo. Ob koncu peke potrkamo po spodnji strani hleba in če votlo zadoni, je pečen; drugače še malo podaljšamo čas peke. Ko je kruh pečen, ga zavijemo v servieto in damo v vrečko, da se skorja omehča. Če želimo kruhu dodati semena, jih pred tem »pokropamo« - prelijemo z vrelo vodo. Dodatki naj ne presegajo 20 odstotkov osnove; toliko moke lahko KRUHOVA POTICA Sestavine: narezane rezine kruha, mleko, 1 jajce (po želji), vlečeno testo, skuta, 1 žlička sode bikarbone, kisla ali sladka smetana (po želji), rozine Priprava: Kruh namočimo v mleku (lahko mu primešamo tudi jajce). V višji pekač damo papir za peko in nanj vlečeno testo, ki naj gleda čez rob na vsaki strani. Najprej na dno naložimo rezine kruha, dodamo plast skute (ki bo bolj rahla, če ji primešamo sodo bikarbono) in po želji rozine. Zložimo vsaj tri plasti nadeva in nato vlečeno testo zavihamo navzgor in vse skupaj prekrijemo. Po vrhu namažemo s smetano (ali z ostankom skutnega nadeva) in pečemo v pečici, ogreti na 180 do 200 stopinj Celzija približno eno uro. Ponudimo mlačno. RESTAVRACIJA ETRK ETfli iJ.d.b,, BukflHiak. 3000 Esfjt Delovni čas: P0N-PET: od 5:30 do 22:30 SOB: od 8:00 do 23:00 NED: od 8:00 do 22:00 T: 037,828 02-81 Dnevne malice Sobotna in nedeljska kosila Jedi po naročilu - a la carte Posebna ponudba Pirarija, slasčice in bar Prostor za zaključene družbe Veliko parkirišče e.mall: re$ta%racHa(S>etra si KOSILO GRATIS Ob nakupu treh kosil MALI OGLASI / INFORMACIJE ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje MOTORNA VOZILA PRODAM KUPIM PRODAM /UGODNO /JEKLENA STREŠNA KRITINAl I OD 6,60 EUR z ddv l GSM: 040 349 992 www.lindap.si _ . SNEŽNO planirno desko, 2 * 0,5 m, vrtljivo, prodamo. Telefon 031 278-786. 243 KUPIM TRAKTOR Štore, Zetor, Univerzal, Ursus ali Ferguson kupim. Telefon 041 235-349. p POSEST PRODAM GOLF III 1,4, letnik 1996, prevoženih 143.000 km, prodam. Telefon 031 670-019. 215 PEUGEOT partner 1,4, letnik 2003, 99.000 km, odlično ohranjen, novejši model, registriran do avgusta 2013, prodam. Telefon 070 263-987. 228 OSEBNO vozilo, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 708-497. 227 STROJI MIZARSKO žag Pan, enofazni šrotar koruze prodam. Telefon 041 812-961. 168 GORSKO vitlo Tajfun, 4,5 t, letnik 1995, prodam. Telefon 031 819-191. 240 DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n mmm NAJLEPŠO vikend parcelo v Celju ugodno prodam. Telefon 031 415-810. 155 PARCELO, 600 m2, z gradbenim dovoljenjem, na mirnem kraju, z lepim razgledom, prodam. Telefon 041 884-636. 206 astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE 6SH041404935 jimimi i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja V CELJU prodam dvostanovanjsko hišo. Vsako stanovanje ima 90 m2, lahko sta ločeni ali povezani med seboj. Cena 179.000 EUR. Telefon 041 715-039. 241 CELJE, Ronkova. Prodam stanovanjsko hišo, pritličje + nadstropje + mansar-da, 123,40 m2 neto tlorisne površine, skupno 413 m2 stavbnega zemljišča, priključki: elektrika, voda, kanalizacija, kabelska TV, za 149.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo, grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 126.000 EIR. Informacije po telefonu 041 708-198. n Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnine 0 PE CELJE, Ul. XIV. dnini« 14, «j 03/4257000 * 02/2341000 PE MURSKA SOBOTA, Starata Rozmana 16.02/521-3000 BONAFIN PLUS d.o.o. Slovanska 27,1000 Ljubljana ŽALEC, Levec. Prodava stanovanjsko hišo, 194,60 m2 neto tlorisne površine, pritličje + etaža, skupno 1.385 m2 zemljišča, 2 pokriti terasi, nadstrešek za 2 avtomobila, redno vzdrževano, vgradno pohištvo po meri, priključki: elektrika, voda, kanalizacija, kabelska TV, za 330.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n KUPIM ODDAM Marjan Tovornik, s. p. Podgrad 32, Šentjur GSM: 041 396 106 tovornikmarjan@gmail.com OGREVANJE -VODOVOD - PLIN SANACIJA KOPALNIC, KLIMA, SOLARNI SISTEMI, TOPLOTNE ČRPALKE, BIO MASA NAJAMEM STANOVANJE PRODAM OPUŠČENO kmetijo ali hiško, Celje, 30 km izven, kupim ali najamem. Telefon 041 846-570. DVOSOBNO stanovanje, v Nušičevi ulici v Celju, v celoti obnovljeno pred štirimi leti, možna preureditev v dvoinpolsobno, zelo svetlo, KTV, internet, klima, parkirišče, dvigalo, okoli bloka zelenica, v bližini vrtec in OŠ, zelo ugodno prodam. Telefon 031 636-656. 210 4919 i OI4 rrm GOSTINSKI lokal v Celju, opremljen, dam v najem ali prodam. Telefon 041 708196. 235 nil insTttiacuc Mediafin pro d.0.0. Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031508 326 delovni čas: vsakdan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja V OKOLICI Celja najamemo večstanovanj-ski objekt (hiša) za pet gradbenih delavcev. Telefon 041 872-821. n Ali iščete ugodni kredit? Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor, 02/252-48-26, 041/750-560 ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom, v Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju več-stanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 65.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, center. Prodamo dvosobno stanovanje v Prešernovi ulici v Celju, 45,50 m2, opremljeno, v I. nadstropju večsta-novanjske stavbe, z drvarnico 6,00 m2 in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, plin, internet, za 57.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 49.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n www.radiocelje.com ODDAM V CELJU oddam v najem garsonjero, 27 m2. Telefon 00385 91786-3243, 041 547-317. p STANOVANJE v stanovanjski hiši, pritličje, svoj vhod, 54 m2, delno opremljeno, oddam. Telefon 041 612-477. 194 OPREMLJENO centralno ogrevano stanovanje, 42 m2, za dve do tri osebe, vselite 1. 2. 2013, oddam. Telefon 041 650737. 205 OBNOVLJENO garsonjero v bližini centra Celja oddam. Telefon 031 209-939. 219 V CELJU oddam opremljeno garsonjero. Telefon 041 783-293. 238 n Bralna značka Novega tednika Dragi knjigoljubci! Vabimo vas, da se nam pridružite pri Bralni znački Novega tednika, ki bo trajala od 4. januarja do 31. marca 2013. In kaj pričakujemo od vas? Preprosto. Med ponujenimi 43 knjigami izberite eno, jo preberite in nam napišite obnovo na največ eni tipkani strani oziroma v obsegu največ 3000 znakov s presledki. Dodajte seveda še svoje polno ime in priimek, telefonsko številko in naslov bivališča. V obnovi morate odgovoriti vsaj na tri vprašanja: o čem besedilo pripoveduje, kdo so glavni junaki, zakaj vam je bila knjiga všeč oziroma čemu morda tudi ne. Naj vam »steče« ... Zimske urice so kot nalašč, da vzamemo v roke kakšno dobro čtivo. Zvesto prijateljico. Knjigo. In nagrada? Ja, tudi to smo pripravili za vas. Dobila jo bosta dva knjigoljubca. Tisti, ki bo po oceni uredništva napisal najbolj zanimivo in berljivo obnovo, ki jo bomo tudi objavili v časopisu, ter tisti, ki ga bomo iz kupa prispelih pisem izžrebali. In obema spet naložili ... branje, seveda! Prejeli smo že vaše prve obnove knjig, ki ste jih izbrali po predlaganem seznamu. Slavko Fišer iz Črne na Koroškem je prebral knjigo Zlo, ki jo je napisal Jan Guillou, v naboru za bralno značko pa jo je priporočila Tatjana Cvirn. Naj se bere tudi v 2013! UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA Z. ŠT. AVTOR NASLOV PRIPOROČA 1 l| Andrej Kokot Kaplja žgoče zavesti URŠKA SELIŠNIK 2. Jan Guillou Zlo TATJANA CVIRN 3. Javier Marias Jutri v bitki misli name BRANKO STAMEJČIČ 4. Franc Branko Janžek Naš Jošt BRANEJERANKO 5. Samo Rugelj Delaj, teci, živi URŠKA SELIŠNIK 6. Jorge Bucay Ti povem zgodbo? SAŠKA T.OCVIRK 7. Harlan Coben Odšel je za vedno TATJANA CVIRN 8. Maja Haderlap Angel pozabe URŠKA SELIŠNIK 9. Richard Russo Pravi moški BISERKAPOVŠE TAŠIČ 10. Maeve Binchy Hiša na Tari ŠPELA OŽIR 11. Christina Hopkinson Kup navlake pod stopnicami SAŠKA T. OCVIRK 12. Anita Nair Ženski kupe TATJANA CVIRN 13. Jožefa Kovačič Večerne misli BRANEJERANKO 14. Ray Kluun Pride ženska k zdravniku, Vdovec BISERKA POVŠE TAŠIČ 15. Matej Krajnc Balada za bencinsko s sirom IVANA STAMEJČIČ 16. Vadim Zeland Transurfing realnosti SIMONA ŠOLINIČ 17. Igor Karlovšek V objemu lože BISERKAPOVŠE TAŠIČ 18. Alan Hollinghurst Linija lepote TATJANA CVIRN 19. Gordana Kuic Vonj po dežju na Balkanu URŠKA SELIŠNIK 20. Beverly Naidoo Druga stran resnice BISERKAPOVŠE TAŠIČ 21. Cormac McCarthy Cesta BRANKO STAMEJČIČ 22. Jack London Martin Eden SAŠKA T.OCVIRK 23. Tone Partljič Hvala vam, bogovi, za te blodnje URŠKA SELIŠNIK 24. Erich Scheurmann Papalagi SIMONA ŠOLINIČ 25. Drago Jančar To noč sem jo videl ŠPELA KURALT 26. Marjan Tomšič Grenko morje ŠPELA OŽIR 27. Vladimir Vekic Ljuljka v žitu BRANEJERANKO 28. Helena Fone EFT za telebane PIKA RAJNAR 29. Emma Donoghue Soba TATJANA CVIRN 30. Sofi Oksanen Očiščenje TATJANA CVIRN 31. Vinko Trinkaus Podjetnica BISERKAPOVŠE TAŠIČ 32. Amalija Škrobar Imela sem temen in hladen dom BRANEJERANKO 33. A. M. Homes Jack TANJA DROLEC 34. Andrej E. Skubic Koliko si moja? URŠKA SELIŠNIK 35. Arto Paasilinna Srečni človek DR. ROMANA JORDAN 36. Franc Branko Janžek Goronci BRANEJERANKO 37. Bojan Godeša Čas odločitve TONE KREGAR 38. Goran Vojnovic Jugoslavija, moja dežela BRANKO STAMEJČIČ 39. Marilyn French Ženske BISERKAPOVŠE TAŠIČ 40. Danijel Artiček Vozači in kurjači - zgodbe o Rogačanu BRANKOJERANKO 41. Janez Cvirn Kri v luft! Čreve na plot! BRANEJERANKO 42. Dr. Robert Sutton Ni prostora za prasce SIMONA ŠOLINIČ 43. Kerstin Gier Za vsako rešitev se najde težava SAŠKA T. OCVIRK 26 MALI OGLASI / INFORMACIJE NOVI TEDNIK Cyc bo dan za W^^^ V VRBJU pri Žalcu, v zgornjem delu hiše oddamo opremljeno stanovanje, 70 m2. Najemnina po dogovoru. Telefon 070 814-449. p in otroško posteljico Lip Poljčane, 150 * 80 cm, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 872-478. 217 PRODAM OTROŠKO sobo mostne konstrukcije, dolžina 3,5 m, s posteljo, 190 * 80 cm IZLOČENE svinje, težke okoli 250 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 031 524-147. 252 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 130 kg, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 131 BURSKE kozliče za zakol ali za razplod prodam. Telefon 041 649-414. Š TELIČKE, težke od 60 do 150 kg, prodam. Telefon 070 836-741. 105 PRAŠIČE, od 30 do 180 kg, domača hrana in dostava, prodamo. Telefon 031 311476. 132 Dva časopisa m* AMABM LIUBEŽEN GRE SKOZI ŽELODEC Nde kuharske kkyg m Mo pri tm v pome! za uehke in male ffoöpodLnj J' ' / oaintel Veselite se konca tedna že v četrtek ...v družbi Novega tednika 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR - « S o* >> e je g» 8 sn £S>| a « J Ž-5 .S Informacije: 03/4225-100 PONI žrebca, višina vihre 90 cm, prodam ali menjam. Telefon 031 535-047. 185 PRAŠIČE, težke od 70 do 160 kg, prodam. Telefon 5798-167, 070 552-016. 214 KRAVO simentalko, mlado, za nadaljnjo rejo, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 749-1670. p PRAŠIČE, 120 do 150 in 250 do 280 kg, prodamo. Možna dostava, po naročilu tudi polovice, Zgornje Roje 22, Šempeter, telefon 031 617-892. 216 BIKCA in teličko, stara 3 tedne, prodam. Telefon 031 559-820. 229 TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, težko približno 80 kg in telico simentalko, staro 7 mesecev, pašno, prodam. Telefon 031 840-282. 234 BIKCE simentalce, težke od 150 do 200 kg, prodam. Telefon 041 258-318. 242 Podpisani-a naslov: nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.0.0., Prešernova 19,3000 Celje Podpis: KUPIM NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA NAROČILNICA NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev / PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. PRODAM VINO jurka, zelo dobrega okusa in arome, 100 l, prodam. Telefon 041 208-999. 114 KOCKE, 90 kosov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5770-240, 031 306-723. 171 OSTALO DRVA, bukova ter mešana, dolga, v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p DESKE in plohe, parjene in neparjene bukve, oreha, javorja, češnje, hrasta, lipe, vse zračno suho, prodam. Možna dostava. Telefon 040 211-346. p TELICO simentalko, staro pol leta in vino kvinton prodam. Telefon (03) 5730841. 230 KUPIM PRODAM DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 330 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1 BIKCA simentalca, do 200 kg, kupim. Telefon 041 653-165. Š 9 VSE vrste krav in telic za zakol ter krave in telice iz ekološke reje, za nadaljnjo rejo, kupim. Telefon 041 544-270. p BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n ŠTEDILNIK na drva, trajno žarečo peč, pralni stroj, zimske gume 195/60-15 col, motorno žago, prodam. Telefon 051 344-245. 4732 BIKCA ali teličko in pajek Pottinger 360 prodam. Telefon 041 824-851. 150 METRSKA bukova drva, možna dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316. p SLIVOVKO in vinsko žganje ter kotel za kuhanje žganja, 45 l, prodam. Telefon 040 450-405. 176 POLOVICO prašiča in rotacijsko kosilnico Sip 215 D prodam. Telefon 031 480510. 181 SKORAJ suha cepana akacijeva drva, 5 m, prodam za 200 EUR. Telefon (03) 5770-256. 201 VSE vrste starejših mehanskih ur: ročna, žepna, stenska, razglednice, radie, kovance, pipe, medalje, bajonete, čelade, kipce, porcelan in podobno kupim. Telefon 041 275-467. 159 PODEŽELSKI fant si želi ljubiti, biti ljubljen od ženske, ki ve, kaj hoče. Telefon 041 552-344. 187 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold ZAPOSLITEV KAMNOSEŠTVO Vrečko, d. o. o., Breg 9, Celje zaposli delavca za delo v proizvodnji in na terenu ter CNC operaterja. Telefon 041 708-915. 112 iMJt|lnr <1.0.0. a.gOC/D.S r UJX>UWdJJ05U I LI mi J / tD0CD©©@@ 1 BjÄr"'. ' .. , vedeževanje, astrologija, feng shui ■ n ■'■ mTV.r!™ iiticlogtnji II DACfl .. H> ifvi 1.1 JASNA \1 .M ( 11.Mr.k41 k.ir[r w astrolog DANIEL »t rolo gijj fer»g shui w v PBEK, ».2.2013, 20. URI VAS ZANIMA, KAKO NASTAJA KLUBSKA ODDAJA CLUBBING Z DJ T.E.O-M? PREMIERA KLUBSKEGA HITA DJ T.E.O & DIDAA - LOVE IS LIFE WWW. F ACEBOOK.COM/D JTEO.SLEHTA WWW.FACEBOOK.COWl/SPACfBARGAIACTICA WWW.DJTEO.SI , WWW.GALACI1CA.SI V .R WWW SPACEBAR S ""' ..' WWW.RAOIOCELJE.COM galactica radiocelje RJ «uaroAa PO SLOVENSKO S KATRCO 1. VERA IN ORIGINALI - Lepo je bit' Celjan 2. UNIKAT - Na slivniško jezero 3. POGUM - Rum za pogum 2 nova predloga ZAKA PA NE - Do poroke le na roke ANSAMBEL ZUPAN - Ljubezen in gore 20 VROČIH RADIA CELJE 2012 tuja lestvica 1. SCREAM & SHOUT - WILL.I.AM FEAT. BRITNEY SPEARS (3) 2. RADIOACTIVE - RITA ORA (4) 3. LET US MOVE ON - DIDO FEAT. KENDRICK LAMAR (3) 4. IMPOSSIBLE - JAMES ARTHUR (1) 5. DNA - LITTLE MIX (7) 6. LOVEBIRD - LEONA LEWIS (2) 7. GIVE ME LOVE - ED SHEERAN (4) 8. TRUST ME - A1 (2) 9. I JUST WANT A LOVER - WILL YOUNG (5) 10. WHERE ARE WE NOW - DAVID BOWIE (1) domača lestvica 1. OD VIŠINE SE ZVRTI - IN & OUT (4) 2. NISEM KRIV II - GAL GJURIN (3) 3. KRILA - NEISHA (2) 4. WALKING ON A CHANCE - ZEBRA DOTS (1) 5. PRAVLJICA MALINA - DARE ACOUSTIC (5) 6. MALO FANTAZIJE - DEMETRA MALALAN (3) 7. LE BODI TU - MARTINA ŠRAJ (6) 8. KORACNICA - MELANHOLIKI (2) 9. LUČI - ANDREJ IKICA (5) 10. SAMOTA - SELL OUT (1) predloga za tujo lestvico: ALL ALONE - FUN FLESH AND BONE - KILLERS predloga za domačo lestvico: NEBO NAD BERLINOM - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV OB TEBI BOM OSTAL - JAN PLESTENJAK Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. ■ONO Spored od 25. 1.-28. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. 00:30 Tajna operacija - drama petek, sobota, nedelja, ponedeljek: 20.55 Ana Karenina - zgodovinska drama petek: 15.10, 17.40, 20.20, 23.00 sobota: 12.10, 15.10, 17.40, 20.20, 23.00 nedelja: 12.10, 15.10, 17.40, 20.20 ponedeljek: 15.10, 17.40, 20.20 Brez nadzora staršev - komedija petek: 16.00, 18.15, 20.30, 22.40 sobota: 13.20, 16.00, 18.15, 20.30, 22.40 nedelja: 13.20, 16.00, 18.15, 20.30 ponedeljek: 16.00, 18.15, 20.30 Django brez okovov - vestern petek, sobota: 15.30, 17.00, 20.10, 21.00, 23.20 nedelja, ponedeljek: 15.30, 17.00, 20.10 Film 43 - komedija petek: 16.00, 18.00, 19.00, 20.00, 22.00 sobota: 12.00, 13.00, 14.00, 16.00, 18.00, 19.00, 20.00, 22.00 nedelja: 12.00, 13.00, 14.00, 16.00, 18.00, 19.00, 20.00 ponedeljek: 16.00, 18.00, 19.00, 20.00 Jack Reacher - drama, triler petek, sobota, nedelja, ponedeljek: 18.30, 21.05 Nemogoče - triler petek, ponedeljek: 16.10 sobota, nedelja. 13.40, 16.10 Samova pustolovščina 2 - animirani, komedija petek, ponedeljek: 15.00, 16.05 sobota, nedelja: 11.50, 13.45, 15.00, 16.05 Samova pustolovščina 2 - animirani, komedija, 3D petek, ponedeljek: 16.50 sobota, nedelja: 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.50 Teksaški pokol z motorko - grozljivka, 3D petek, sobota: 18.50, 20.50, 22.50 nedelja, ponedeljek: 18.50, 20.50 Zadnja bitka - akcijski petek, sobota: 18.40, 21.00, 23.15 nedelja, ponedeljek. 18.40, 21.00 ][ PRIREDITVE 21.00 Local Celje PETEK, 25. 1. PETEK in NEDELJA 18.00 Med volkovi - drama 20.00 Otroci z gore Napf - dokumentarni SOBOTA 18.00 Otroci z gore Napf - dokumentarni 20.00 Med volkovi - drama PETEK 18.00 Ledeni zmaj - mladinski pustolovski film 18.30 Skok čez plot - komedija 20.00 Ime mi je Li - romantična komedija, drama SOBOTA 18.00 Ledeni zmaj - mladinski pustolovski film 20.00 Skok čez plot - komedija 20.30 Podmornica - romantična komedija, drama NEDELJA 16.00 Ledeni zmaj - mladinski pustolovski film 18.00 Ime mi je Li - romantična komedija, drama 19.00 Podmornica - romantična komedija, drama 20.00 Skok čez plot - komedija PONEDELJEK 20.00 Misterij ženska - dokumenta- 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Živeti v Celju predstavitev obrtnika urarja Ivana Krivca 18.00 Galerija Mercator centra Celje Sladka Istra odprtje razstave nagrajenih likovnih del četrtega slikarskega ex-tempora 18.00 Razstavišče Kulturnega centra Laško Bogdan Čobal odprtje razstave akademskega slikarja 18.00 Knjižnica Rimske Toplice Herman Čater večer s fotografom, popotnikom in piscem 19.00 Glasbena šola Velenje Večer 4. U razstava likovnih del dijakov in dijakinj 4. letnika Umetniške gimnazije Velenje 19.30 Dvorana Centra Nova Velenje Ko te slišim peti/ Till I hear You Sing zimski večer muzikalov z Broadwaya in West Enda 20.00 Hotel Evropa Celje Kavarniški večer s Katarino Malo SOBOTA, 26. 1. 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Velika glasba za male otroke zimska glasbena pravljica v izvedbi dijakov Gimnazije Celje - Center 10.00 Dom kulture Slovenske Konjice Njam, njam, slastna knjiga otroška gledališka predstava 10.30 Dom kulture Velenje Gospa Pehtra lutkovno-igrana predstava za otroke 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 16.00 Kulturni dom Šentjur Soseda in pol otroški abonma Jurček 17.00 Nekdanja otroška knjižnica Celje Čarovnik iz Oza lutkovna predstava v izvedbi Kulturnega društva Smeško Celje 18.00 Skomarje Jaz mam en stari znucan koš literarni večer v Skomarski hiši 19.00 Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje Večer serenad v družbi Rudarskega okteta Velenje koncert 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje V. Möderndorfer: Limonada Slovenica komedija v izvedbi Gledališkega ansambla KUD Zarja Trnovlje 19.30 SLG Celje R. Bean: Kruh abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Glasbena šola Velenje Kitarski koncert nastopajo: kitarski duo Simon Krajnčan Fajkar in Aljoša Vrščaj ter Jure Cerkovnik 20.00 Center konjeniškega športa Celje Simon Donovan(VB) in Tanja Ravljen ob spremljavi lokalnih glasbenikov Trianglov zimski večer Localcooltura z zasedbo Kačji pastirji 21.00 Plesni forum Celje Vesna Zornik & TangoApasionada koncert 21.00 eMCe plac Velenje Jam session vol. 4 klubski večer NEDELJA, 27. 1. 14.00 do 20.00 Kulturni center Rogaška Slatina Bruno Gröning po sledeh »čudodelnega izceljitelja«; dokumentarni film 15.00 Dom krajanov Galicija veselo popoldne z godbo Hramše PONEDELJEK, 28. 1. 10.00 do 11.30 Mestna knjižnica Velenje Bralni krožek za odrasle 50+ bralni krožek vodi Sonja Bercko 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.30 Osrednja knjižnica Celje Kratka zgodovina filma predava mag. Matic Majcen v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 17.00 Osnovna šola Stranice Rdeča kokoška ura pravljic 18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje Glas tišine predava Aristid Havliček Tili PETEK, 25. 1. 6.30 do 8.30 Celjski mladinski center Celje_ Brezplačen zdrav zajtrk RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Kelti na Celjskem; Keltskih konj topot (ogled po dogovoru) Galerija sodobne umetnosti Celje in Likovni salon Celje: ciklus prve pregledne celostne predstave: Andreja Džaku-šič, pregledna razstava, do 21. 2. Otroški muzej Hermanov brlog: Čas za igro - It's playtime/Umetiška interpretacija II, Zbirka Otroško življenje, do 31. 1. Galerija železarskega muzeja Teharje: XIII. celjska fotografska razstava 2012 umetniške fotografije JSKD OI Celje in Fotografskega društva Celje, do 29. 2. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 31. 1. Galerija Velenje: skupinska razstava Likovno in vizualno, umetniške prakse 20. in 21. stoletja, do 27. 1. Otroški oddelek mestne knjižnice Velenje: razstava Vrtca Velenje, OE Vrtiljak, Čarobna doživetja v čarobni vasi, do 31. 1. Razstavišče mestne knjižnice Velenje: razstava Pregled produkcije EPK 2012, do 8. 2. Riemerjeva galerija Slovenske Konjice: razstava Mesec pravoslavnih ikon, do 18. 2. www.radiocelje.com Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti. Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žu-smu: Glažute na območju Žusma DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@ drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center. za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah. Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejcic, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si ANEKDOTE MODROSTI »Pametni ljudje si prihranijo tudi kaj za jutri in ne tvegajo, da bi nosili vsa svoja jajca v eni košari.« (Miguel de Cervantes) »V premislekih bodi podoben polžu, v dejanjih ptici.« (slovenski pregovor) »K modrosti vodijo tri poti: premišljevanje, najpleme-nitejša vzgoja in izkušnja.« (Konfucij) »Če hočeš imeti znanje, vsak dan dodaj kaj. Če te mika postati moder, vsak dan kaj odvzemi.« (Lao Ce) »Glave so najmodrejše, kadar so hladne, srca pa najmočnejša, kadar bijejo za plemenite ideje.« (Ralph J. Bunche) Nikoli nima dovolj »Nič še nimam za Kroniko!« je opozorila odgovorna urednica Radia Celje Bojana Avguštinčič. Urša Selišnik: »Saj sem ti oddala paket!« Ivana Stamejčič: »Po Bojanino je to, kar si oddala, nič!« Spraševali smo vas, kako se imenuje rubrika v torkovih izdajah časopisa, v kateri objavljamo prispevke bralcev. Pravilen odgovor se glasi: Bralci poročevalci. Knjigo Celjske Mohorjeve družbe bo za pravilen odgovor po pošti prejela Katja Krajnc, Cesta v Šmartno 15a, Vojnik. NAGRADNO VPRA7ANJE O kakšni predlagani novosti na sodiščih pišemo v tokratni temi? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Jedli bosta Dve babici sta prišli v kitajsko restavracijo in si naročili hrano. Natakar jima je prinesel vse, kar sta naročili, in zraven še palčke. Spogledali sta se, ena pa mu je rekla: »Ampak, sinko, midve sva prišli jesti, ne pa plesti.« Poročen z ženo Pride Mujo na zavod za zaposlovanje in receptor ga vpraša: »Ime in priimek.« »Mujo Mujic.« »Kdaj ste rojeni?« »23. 6. 1965, v Bosni.« »Ali ste oženjeni?« »Da, z ženo.« »Pa vem, da ste z ženo, a ste kdaj videli koga, ki bi bil oženjen z moškim?« »Sem!« »Koga?!« »Svojo sestro!« Avto za štiri? Policista ustavita avtomobil. Eden izmed njiju izstopi in gre proti avtomobilu. Pogleda noter in pravi: »Zakaj se vas pa pet vozi v renaultu 4?« Voznik odgovori: »Saj to je vendar avto za pet ljudi.« Policist se zmedeno obrne, odide do kolega in mu pove: »Pet jih je v renaltu 4!« Kolega: »Tiho bodi, bedak! Midva sva pa dva v fiatu uno!« Šalo nam je poslal Jože Jurc iz Slovenskih Konjic. Navodila Blondinka nad loncem vrele vode drži dojenčka in bere navodila za pripravo sadja: »Če dojenček noče jesti surovega sadja, ga moramo skuhati.« Šali nam je poslala Milka Selič iz Gorice pri Slivnici. Honorar »Koliko zahtevate za inštrukcije mojega sina?« »Dvesto evrov na mesec.« »Dvesto evrov? Za ta denar lahko kupim celega osla!« »Kar kupite ga. Tako boste imeli dva v hiši!« Napredovanje »Gospa Mlinarjeva, kako gre vašemu sinu v Ameriki?« »Odlično, od najnižjega dela se je povzpel do najvišjega.« »Kako je to mogoče?« »Ja, najprej je bil čistilec čevljev, zdaj pa je dimnikar!« Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do srede, 30. januarja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Celjske Mohorjeve družbe. 6 9 4 1 3 8 2 7 8 7 1 6 5 5 2 9 6 5 4 1 6 7 3 5 3 5 2 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Avtošola smučanja za starejše Ko se mi je po glavi začel motati tale razmislek, je bilo zunaj še sibirsko veliko snega. Saj bi bentila, kolikor sem dolga in široka, vendar je dež pozimi še bistveno večje sranje od snega čez vsako mero. A ne bi zdaj o tem, da ga ni vremena - približno tako ne kot slovenskega politika - ki bi nam vsem ustreglo. Me pa prvi snegec vedno spomni na moje prvo smučanje. No, toliko, da bo jasno. Tudi v dobrih starih časih, ko so imeli vsi delo in vsi polne riti vsega, marsikateri froc ni smučišča nikoli od blizu niti videl. Jaz sem že bila ena takih na primer. Pa zaradi tega nisem nič bolj zafuran primerek kot sicer. Pravzaprav sem zrasla gor z dobršno mero avanturizma in prepričanja, da nikoli ni prepozno. In tako je nekje sredi študentskih časov dozorela odločitev, da bom tudi jaz smučala. Moji -predvsem moški - prijatelji so se vsi po vrsti širokousti-li, kako obvladajo in kako me bodo naučili vsega. Ma kakšne šole smučanja, če pa so svoj čas celo Stenmarku konkurirali. Prej ko bi rekel keks, bom smučala ko Mateja Svet! No in ker ne delam nič napol, sem se s svojimi težko prigaranimi študentskimi fičniki nekega januarskega popoldneva odpravila v eno od športnih trgovin. »Eeee, smuči rabim. Ja, take za začetnike. Totalne začetnike! Ja, tudi pancerje bi zraven. Samo ne predrage. Palice? Ja, seveda. Dve, ne? ...«In tako so me v tem stilu obložili kot mulo. Pa se postavim v dolgo vrsto pred blagajno in v trenutku šibkosti doživim napad zdrave pameti, ki mi pravi: »Eeeee, ženskica draga ... pa ti še svoj živi dan nisi stala na smučeh?! Kaj, če si totalno motovilo, ki si bo v najboljšem primeru polomilo noge, v najslabšem pa ugotovilo, da je celo premoženje vrglo skozi okno?! A ne bi mo-gooooče to čudo preizkusila na kakšnih sposojenih 33 8 3 4 6 5 7 2 9 1 9 1 5 8 3 2 7 4 6 7 2 6 1 4 9 8 5 3 1 9 2 4 6 3 5 7 8 6 5 3 7 9 8 1 2 4 4 7 8 2 1 5 3 6 9 3 S 9 5 2 6 4 1 7 2 6 1 3 7 4 9 8 5 5 4 7 9 8 1 6 3 2 zadevah ...« V tistem je že zacingljajo in blagajničarka mi je pod nos pomolila kot kurja čreva dolg račun. Pod vtisom zadnjih »spodbudnih« misli sem pogoltnila slino in plačala. Če me še takrat ni povsem minilo, me je pa na poti domov že skoraj čisto dokončno. Kar poskusite tovoriti kompletno smučarsko opremo, po možnosti zapakirano še v okornih škatlah, na prenapolnjeni ljubljanski troli. Ja, v otroštvu me res niso naučili smučat, ampak kdaj vmes mi je na glavo padla opeka, se pa tudi ne spomnim čisto dobro ... Pa smo šli. Jaz, moja bleščeča nova smučarska oprema, par prijateljev in eden mojih najbolj glasnih smučarskih gurujev. Nekega sončnega zimskega dne smo se razpakirali na parkirišču na Rogli. Sem bila tako zelo ponosna na svoje dile, da sem gladko pozabila, da jih ne znam čisto zares uporabljati. Na vrhu sicer položnega, a za tota-aaalnega začetnika kljub vsemu strašljivega brega pa moj smučarski učitelj izusti: »Ampak ti imaš pa carving smuči... joj, to je pa čisto drugačna tehnika. Veš, tega pa jaz ne znam,« in se tip odpelje smučarskim užitkom naproti. Ne bom napisala vsega, kar se mi je takrat motalo po glavi, ker bi bilo vsaj nespodobno, in kako sem v mislih s palico udrihala po njegovem piskru, ampak tudi tako se človek nauči, da se lahko zanese samo nase. Izkazalo se je, da se carving smuči obračajo kar same od sebe in naravni talent, kot sem, sem zajca pobirala samo nekajkrat. Sčasoma so me moji smučarski mentorji spravljali v vse hujše strmine. Menda je nočni razgled z vrha smučišča na Celjski koči fantastičen. Po pravici povedano se ne spomnim. Ko zelen smučar pride tja gor, si namreč misli le eno - če se mi je že treba ubiti, a lahko prosim izberem malo manj butast način?!! Še danes sicer ne slovim po najbolj elegantnem slogu, v dolino pa načeloma pridem tudi s takega brega. Skratka, nič se ne sekirajte, če vašega podmladka kakšno leto ne morete poslati na smučanje. Noben breg v življenju jim ne uide. SMUČARKA iMww.radiocelje.com RAZVEDRILO Nagradna križanka IZVLEČEK IZ RAST-UNSKIH SUROVIN APARAT, STROJ KRAJŠE POJASNILO KTEKSTU FIZIKALNA KOLIČINA ITALIJANSKI PISATELJ (UMBERTO) DELITEV TRENUTEK OTROŠKA PRIDELKA SVOJEGLA- - KAPA NAPO- VOST OTOKV LOVICO KVARNERJU 24 SKUPINA PTICVIETU MAJHNA SKALA VRSTA ŽARNICE REŠKA KNJIŽNA ZALOŽBA 12 NASEUE NAKRKU SLOVENSKA NAPOVEDOVALKA PUAČA, KI VZBUJA TEK UČENJE NA PAMET ITALIJANSKI PEVEC (AL) 20 MESTO V BAČKJ EVROPSKA OTOŠKA DRŽAVA STOPNJA, RAVEN TISOČ GRAMOV PUSTOLOVŠČINA 16 FR. IGRALEC LESKETA- (PIERRE) JOČASE SVILO-TKANINA PREIKIN __ZAPREDEK ITALIJAN (SLABŠ.) JUŽNOAM. DRŽAVA AMERIŠKA PODMOR-NIŠKA RAKETA SRBSKA IGRALKA GREG TRAVIS PTIČJA SAMICA VRSTA ŽITA NEVEDNOST, OMEJENOST (EKSPR.) 23 SLOVENSKI PESNIK MINATTI TEKMOVANJE Z JADRNICAMI MESNI IZDELEK NAJVIŠJI VZOR SLOVENSKA ROCK SKUPINA INDU.ZVEZ. DRŽAVA PRVOTNI PREBIVALEC ITAUJE 10 JAREM (REDKO) SL. MISS 2005 (SANIA) USLUŽBENEC NA MEJI BOSANSKA NOVINARKA SARAČEVIČ SCOTTOVA LADJA PODZEMNA ŽIVAL AMERIŠKI IGRALEC (KEVIN) ANGLEŠKA PEVKA M0YET DOMAČA PERNATA ŽIVAL FRANCOSKI DRAMATIK (ANDRE) TRDA VODA PIJAČA SREDNJE- STROKOV-STARIH VEŠKI NJAK SLOVANOV BOJEVNIK ZA VINA 6 NIZ. SUK (JACOB VAN DER) SLOVENSKI ČASNIK TRIVALENTE! POPRAV- KISIK LJALKA DENARNA UR ENOTA _NEKD. SFRJ GERMANU AVTORSKA AGENCIJA SLOVENUE GRADBENI ELEMENT OKRAJŠAVA ZA ANG1EŠKI KUHINJSKA ZAČIMBA SAMO UDRIH VRHUNSKI ŠPORINIK 13 MLEČNI IZDELEK NESIRO- 14 KOVNJAK ŠP. SLIKAR (LUIS DE) NOVOMEŠKA ZALOŽBA RIMSKI ZALOŽNIK EMIL ZATOPEK PLAST PESKA IN MIVKE BLAŽJA KAZEN ZA KRŠITEV SL. ŠPORTNI ČASOPIS REKA,KI TEČE SKOZI MUENCHEN PRAVOSLAVNI DUHOVNIK LIJAK (KNIIŽ.) GLAVNO 22 MESTO PERUJA AMERIŠKI GANGSTER (AL) GROZDNI SLADKOR Nagradni razpis 1. nagrada: bon za gostinske storitve v Hotelu pod Roglo 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 31. januarja. Rešitev nagradne križanke iz št. 5 Vodoravno: OTOČE, UDAR, MASER, FALA, ELEKTRONIK, LIKALO, BE, ONAN, JODAT, RIBEZ, ELA, ADAMIČ, HU, PREPOKA, OVOJEK, NOJ, VIR, SALON, MOJEMU, OPOJ, MB, HOČE, OLA, CHATEAU, ETIMOLOG, HEROD, ZAKONIK, GA, EMA, VKOP, KROS, RO, JED, NATO, VERB, FOND, BOROVNIČAR, GIS, KRI, OPIS, NBA, ALTRUIZEM, TUHINJ, MIRO, BODALO, ACID, SKOK, ANITA, DAKA. Geslo: Koristna kranjska čebela 1. nagrado, bon za gostinske storitve v Hotelu pod Roglo, prejme: Tatjana Krebs, Pongrac 5a, Griže. 2. nagrado, darilni komplet kozmetike, prejme: Vesna Pertinač, Topolovo 9, Lesično. 3. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Jožica Rožencvet, Bistriška 70, Poljčane. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti, razen druge nagrade, ki jo boste dobili na oglasnem oddelku NT&RC, kjer vas bo čakala mesec dni. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Ona: Prijatelji in sodelavci vam pripravljajo presenečenje, ki bo povsem doseglo svoj cilj. Zabavali se boste kot že dolgo ne in prav nič vam ne bo moglo pokvariti dobrega razpoloženja. Obeta se vam novo poznanstvo. On: Zaradi ljubosumja boste naredili precej nepremišljeno potezo, zaradi katere vam bo kasneje še zelo žal. Toda krivi boste sami, zato bodo tudi posledice padle predvsem na vaša ramena. Pazite se norih idej prijateljev. Ona: Nikar ne bodite preveč ljubosumni, saj nimate prav nobenega razloga za takšno obnašanje. Partner vam je popolnoma zvest in v bistvu celo načrtuje izboljšanje v vajinem odnosu, ki je zadnje čase kar nekako šepal. On: Teden bo dokaj nenavaden. Najprej boste razočarani, nato presenečeni. Da bi bili na koncu zelo zadovoljni, se prepustite toku življenja in se zabavajte. Pravijo, da sreča včasih pride sama. TEHTNICA fl Ona: Samozavestno stopite v boj z življenjem in zmagali boste, čeprav vam vse okoliščine ne bodo najbolj naklonjene. Pri tem vam bo v največji meri pomagala samozavest, ki vas do zdaj še ni pustila na cedilu. On: Prijateljica vas bo prosila za pomoč in nasvet glede neke poslovne zadeve, ki ji samo očitno ni kos. Kljub precejšnji zasedenosti si boste vzeli nekaj časa in ji pokazali pravo pot. To se vam bo še obrestovalo... mm Ona: Le zakaj vtikate nos v zadeve, za katere bi bilo najbolje, da bi jih pustili na miru? Pazite se, da se ne boste preveč opekli, še posebej kar se tiče sumljivih poslovnih potez, ki so vse prej kot zanesljiva naložba. On: Možno je, da boste imeli veliko neprijetnosti zaradi majhnega spodrsljaja, ki so ga na žalost prav vsi opazili. Nikar si tega ne jemljite preveč k srcu, saj bodo to nezgodo kaj hitro pozabili. In vse bo spet po starem. DVOJČKA MI STRELEC # Ona: Preživeli boste prijeten konec tedna v krogu svoje družine in se posvetili predvsem zasebnim zadevam. S partnerjem se boste pogovorili o načrtih za skupne počitnice, ki si jih boste letos privoščili malo bolj radodarno. On: Čeprav ste naredili vse, kar je bilo pametno in potrebno za ohranitev utečenih navad, se vam je življenjski ritem podrl. Partnerka vam bo sicer poskušala pomagati, vendar trenutno res ne boste imeli prave sreče. Ona: Prijatelj vam bo očital, da se mu stalno izmikate, kar je v nekem smislu tudi res. Poskusite biti malo družabnejši in kaj kmalu boste opazili možnosti, za katere niste niti pomislili, da obstajajo. On: Prihaja ugodno obdobje, ko se boste lahko preizkusili na področju, ki vas že dolgo mika. Zajela vas bo prava delovna mrzlica. Toda nikar ne pozabite na prijatelje, saj vam lahko dober nasvet izdatno pomaga pri uresničevanju načrtov. Ona: Vaša potrpežljivost bo obrodila sadove, nad katerimi se boste veselili še veliko časa. Toda to vas ne sme uspavati, saj lahko pridelate še več. Vsekakor so vaše možnosti več kot odlične, še posebej v ljubezni. On: Prijeten pomenek v družbi vam bo razodel, kaj se plete v mislih nekoga, ki vam ne gre iz glave. Informacije bodo nadvse spodbudne, zato nikar ne čakajte, ampak vzemite zadevo v svoje roke. KOZOROG jg^ Ona: Za ta teden bi bilo še najbolje, da ne bi tvegali preveč. Tako bi se lahko še najlažje izognili vsem neprijetnostim, ki vas čakajo. Če se to enostavno ne bo dalo, nikar ne vtikajte nosa tja, kjer nima česa za iskati. On: V družinskem krogu se boste počutili tako prijetno kot že dolgo ne, kar bo predvsem posledica vaših nedavnih uspehov na ljubezenskem področju. Pogovorite se s tistim, ki vam lahko veliko pomaga. Ona: Krožiti bodo začele nepreverjene informacije o vašem partnerju, vendar jim nikar ne nasedite. Resnica je povsem drugačna in še najbolje bi bilo, da bi se o vsem pogovorili. On: Ne smete biti tako optimistični. Če ste pripravljeni deliti srečo z drugimi, še ne pomeni, da so jo tudi drugi pripravljeni deliti z vami. Raje poskrbite zase, kajti vsak je sam svoje sreče kovač! DEVICA Ona: Dosegli boste skoraj vse, kar si boste želeli, ostalo pa bo vprašanje, ali ste sploh zadovoljni. Glede neke stvari se boste morali odločiti precej na hitro, četudi si boste želeli karseda omahovati. On: Naleteli boste na nepričakovane ovire, kar vam bo dalo le še več energije in vztrajnosti. Trenutno ste pač v obdobju, ko enostavno ne poznate poraza in vas še tako težke naloge ne morejo prestrašiti. VODNAR Ona: Včasih je tudi samota dobrodošla. Za vas je še posebej pomembno, da se vsaj za nekaj časa umaknete v svoj notranji mir. Odpočijte si in se odpravite na dolg sprehod v naravo. Koristilo vam bo! On: Ljubosumnost je poteza, ki si je v tem trenutku enostavno ne smete privoščiti. Lahko pa poskusite s povračilnim udarcem! To vam lahko prinese samo prijetne stvari . V poslu pa se raje ne spuščajte v nič tveganega! Ona: Dlje kot boste odlašali z odločitvijo, slabše bo. Vse skupaj je zelo enostavno, zato nikar ne napihujte stvari. Ne omahujte, temveč uresničite načrt, prinesel vam bo obilico koristi. Mogoče celo več, kot si mislite . On: Veliki met se vam je popolnoma posrečil in zdaj počivajte. Če boste prehitro nadaljevali, lahko izgubite tudi to, kar ste dobili. Zato nikar ne pretiravajte in pustite stvarem, naj gredo svojo pot. 2 3 5 9 8 7 4 17 21 18 11 19 15 Iz zakulisja Celjskih impresij Urška med podpisovanjem filatelističnih kuvert s svojo znamko, izdano po zmagi na lanskih olimpijskih igrah v Londonu. Mladi filatelisti in šport Da gre lahko zbiranje znamk z roko v roki s športom, so menili člani filatelističnega krožka v OŠ Frana Kranjca v Celju in se v goste povabili v Judo klub Z'dežele Sankaku na Lopato. Po besedah mentorja krožka Toneta Petka so si mladi filatelisti s Polul že pred časom za vzornico vzeli Urško Žolnir. Po eni strani zato, ker se je uspešna judoistka lani iz Londona z olimpijskih iger vrnila z zlato medaljo, po drugi pa zato, ker je tudi Urška v otroštvu zbirala znamke. Ker doma še vedno hrani dva albuma znamk in so jo v Pošti Slovenije ob njeni zmagi na olimpijskih igrah upodobili tudi na posebni priložnostni znaki, mladi krožkarji verjamejo, da se bo nekoč k znamkam spet vrnila. Za še dodatno spodbudo so ji zato ob obisku podarili album s priložnostnimi znamkami, ki so na ozemlju takratne skupne države Jugoslavije izšle v Urškinem letu rojstva. Njenemu trenerju Marjanu Fabjanu, ki ima zagotovo veliko zaslug tudi za Urškino zlato in njeno upodobitev na znamki, pa so v album zbrali kolekcijo športnih znamk. IS, foto: GrupA Na predstavitvi zadnje knjige celjskega častnega meščana dr. Ivana Sto-parja se je v dvorani Barbare Celjske v prenovljenem Knežjem dvorcu zbralo ogromno ljudi. Med njimi so bili praktično vsi, ki se tako ali drugače spogledujejo z zgodovino in so sodelovali ali še vedno sodelujejo z dr. Stoparjem tudi poklicno pri njegovem ustvarjalnem delu. Pri izdaji knjige Celjske impresije - dediščina knežjega mesta se je prav posebno družinsko-delovno sodelovanje spletlo tudi med očetom in sinom, saj je knjigo častnemu meščanu dr. Ivanu Stoparju uredil sin Aleš, prav tako umetnostni zgodovinar. IS, foto: SHERPA Ena redkih priložnosti, da sta se sin in oče pomerila v mrgodenju - sicer je namreč tako za Aleša Stoparja kot za dr. Ivana Stoparja značilen širok nasmeh, ki jima le redko zgine z lic. Rolanda Fugger Germadnik (levo) in Anka Aškerc, obe sta vsa svoja delovna leta tesno sodelovali z dr. Ivanom Stoparjem - prva mu je s proučevanjem življenja grofov Celjskih pomagala pri tkanju zgodb o Starem gradu in Knežjem dvorcu, druga ga je nasledila na direktorskem mestu v celjskem zavodu za spomeniško varstvo. Marjan Fabjan se znajde tudi z nožem v rokah - pri rezanju peciva se je namreč izkazal za zelo spretnega. Kulturno naprej! Velenjski župan Bojan Kontič (levo) in vodja programa EPK 2012 Peter Groznik - Peč sta lahko zadovoljna ob zaključku številnih projektov v okviru Evropske prestolnice kulture, saj so pošteno razgibali mesto. Zagotavljajo, da bo tudi letos tako. Svoj »piskrček« je lahko pristavil tudi direktor VTV Rajko Djordjevič, saj se je v minulem letu nabralo veliko materiala za ustvarjanje zanimivega programa na njegovi televiziji. NC, foto: GrupA Politika ali glasba? S predbožičnim koncertom v Celjskem mladinskem centru je Primož Posinek s svojo skupino Rolling Train najavil resnejši naskok na domačo glasbeno sceno. Kot poudarja, mu ob družini v življenju še vedno ostaja na prvem mestu služba, kaj bo tisto drugo, kar bo v »prostem« času počel za svojo dušo, pa se bo menda v zelo kratkem času odločil. Posinek, ki je na lokalni politični sceni aktiven že kakšni dve desetletji, je namreč vsak dan bolj razočaran nad aktualnim političnim dogajanjem v državi in lahko se zgodi, da se bo jeziček na tehtnici prevesil h glasbi ... Čakamo - Rolling Train konec decembra niso zveneli slabo. IS, foto: TimE