f*RI MORSKI DNEVNIK J« začel izhajati v Trstu ^3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž °ad Cerknim, razmnožen ciklostil. Od 5. do 17. •eptembra 1944 se je ti-•kal v tiskarni « Doberdob* J Sovcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra '944 do 1. maja 1945 v J'8karni tSlovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. "raja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini d«kani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. s>. -n O- * O 'TI O •- ro ” er-O Ti ni ti Ci t-0 n :s: !_ i> •~r* iz c_ !~“i l-K z i—I n j> I iXi di ui .fc- > 2> Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 253 (11.669) Trst, petek, 28. oktobra 1 !> O_____ Američani obsojajo Reagana zaradi invazije Grenade ZDA zagovarjajo teorijo o «omejeni suveren niti- kot SZ Včeraj na seji pokrajinski S SPREJET SKLEP u.. 7 STROŠKOV ZA POPRAVILA NA ZA VODU «J. STEFAN» Dijaki prenehali i zasedb« zavodskega poslopja NE\V YORK - Protest zaradi nedo-ameriške invazije Grenade se ^ stopnjuje samo v svetu temveč za obiva vse večje razsežnosti tudi v 7: kfer so v manifestacijah v šte- Vthih ameriških mestih predvsem štu-®ntje in izobraženci protestirali nad pustolovščino, ki ruši ameriški ugled najbolj piker je bil do svojega predsednika ameriški tisk. V tem pa je prednjačil «New York Times», ki je zavrgel vsa Reaganova opravičila za poseg in je dobesedno napisal, da «ni frustrirana Reaganova administracija ukrepala, ker bi bilo to prav in potrebno temveč, ker je bilo zaželeno in izvedljivo.* V bistvu dnevnik trdi, da je Reagan sprejel tako drastično odločitev zaradi «frustracij» po bej- rutskem atentatu in pacifističnih manifestaciji v svetu. «New York Times* pa je šel še dlje, ko je ugotovil, da ni razlik med opravičili Reaganove ad rmnistracije in tako imenovano «dok-trino Brežnjeva o omejeni suverenosti* držav varšavskega pakta. Opozicijska demokratična stranka pa je v obeh vejah parlamenta vložila resolucijo, ki zahteva «spoštovanje zakona o predsedniških vojnih pristojnostih*. Medtem pa so vesti iz Grenade skrajno pomanjkljive. Reaganova ad ministracija je namreč preprečila no vinarjem, da bi se seznanili s potekom bojev, šele sinoči so jim dovolili prihod. Sodeč po bornih vesteh pa se odpor nadaljuje, da je moral’ Penta gon poslati na otok še nova ojačenja. Prav tako so skrajno sporne vesti o usodi kubanskih delavcev in svetovalcev. Castro se je včeraj zahvalil kolumbijskemu predsedniku Betaneouru in španskemu premieru Gonzalezu, ki sta posredovala, da bi čimprej izroči li Havani 600 del avcev, ki so jih zaje li med invazijo. Na Kubi pa so včeraj proglasili splošno mobilizacijo, saj trdijo, da je invazija Grenade le uvod v še hujše vmešavanje ZDA v Latiaski Ameriki. Tržaški pokrajinski odbor je včeraj odobril sklep o kritju stroškov za naj nujnejša popravila na električni napeljavi na slovenskem poklicnem zavodu za industrijo in obrt Jožef Stefan. Ko so prejeli dijaki na zasedeni šoli uradno zagotovilo o sprejetem sklepu, so odločili, da prekinejo zasedbo. Po devetih dneh se bo tako danes na vseh slovenskih višjih šolah na Tržaškem, vključno s poklicnim zavodom, obnovil redni pouk. Na po klicnem zavodu bo pouk sicer okrnjen, ker bosta oba tehnična laboratorija do začetka popravil zaprta. Vest o sprejetju sklepa za kritje 12 milijonov lir stroškov za najnujnejša popravila je včeraj opoldne sporočil delegaciji profesorjev in di jakov zasedene šole pokrajinski od bomik Locchi, ki je nadomestoval o-bolelega odbornika za javna dela Martinija. Dejal je, da bo stopil odo broni sklep takoj v veljavo, kar naj bi omogočilo čimprejšen začetek del. Po izjavah pokrajinskih tehnikov Fa brisa in Alfierija bodo stekla dela najkasneje do torka (zaradi praznika v torek, bodo začeli z delom naj kasneje v sredo). Toliko časa bo nam Kljub grožnjam in policijski represiji Demonstracije v Čilu proti gen. J^NTTAGO DE CHILE — Sedma testna manifestacija, ki jo je prireje ° *naciona no delavsko poveljstvo*, SL VceraJ napolnila ulice in trge čil-1^1^ Pt^stolnice in drugih večjih mest, p.J h neprikritim grožnjam, generala in vojaških oblasti ter zvene,^. rePresiji policijskih sil. Karabi •hirn5* 80 namreč napadali povsem Že rr7 delavske in študentske sprevode Sei °“ samem vzkliku protivladnih ge-Dat-a . izobešanju protestnih trans-bomhl°V' Udarci s pendreki, solzilne Dhv) 'n m(K-'n' vodni curki so tako že kgp večerom povzročili več ranjenih, hari ?? ustr&šio demokratov, ki so Vela vali Pr°test do pozne noči. s]oj 'K sprevod delavcev, srednjih kr.S ‘n zlasti mladine je že opoldne la£j '‘ proti Monedi, predsedniški pati,. ’ je postala brlog fašističnega di k., . Pinocheta. Na čelu so bili sin-n' voditelji Seguel, Bustos, Flo- Pinochetu res in Mujiča, ki so hoteli izročiti Pinochetu ali notranjemu ministru Jar-pi dokument, ki izraža «nezadovoljstvo naroda spričo ekonomske, pol itične in moralne krize države*. To jim pa ni bilo dovoljeno in so morali sami, v gosjem redu kot zaporniki, do vrat Mo-nede, kjer so jih sprejeli le neki funkcionarji. Vlada je nerazsodno reagirala z nujno odobritvijo ostrejših ukrepov proti prirediteljem in udeležencem nedovoljenih* manifestacij, Seguel pa je zagotovil, da so sindikalisti pripravljeni tvegati zapor, izgon ali konfinacijo in da pričakujejo, da se bo Pinochet «umaknil zlepa*. Med manifestacijami je prišlo do spopadov med policijo in študenti pri univerzi, vlada pa bojazen, da bo ponoči policija priredila običajne napade na revne ljudske četrti, ki so od maja terjali 60 mrtvih, 400 ranjenih in več kot 300 aretiranih. V Helsinkih predlog nevtralnih in neuvrščenih HELSINKI Avstrija je v imenu nevtralnih in neuvrščenih držav predlagala nekatere norme za potek konference o razorožitvi v Evropi, ki se bo začela 17. januarja prihodnjega leta v Stockholmu. Dva dni pred za četkom pripravljalnega zasedanja, ki bo v Helsinkih, so nevtralne in neuvrščene države prevzele pobudo, da bi na konferenci, ki bo trajala tri tedne, prišlo do sporazuma. Avstrijske predloge bodo sedaj proučile države članice NATO in var šavskega pakta. V Helsinkih prevladuje mnenje, da je začetek dela za zaprtimi vrati pokazal, da so vse države pripravljene premostiti proceduralne ovire. Iz izjav nekaterih predstavnikov v Helsinkih se da sklepati, da je konferenca za razorožitev v Evropi zadobila dokajšen pomen prav v trenutku, ko so pogajanja v Ženevi in na Dunaju v velikem zastoju. Številne male in srednje države, še zlasti nevtralne in neuvrščene, poudarjajo, da zadeva vprašanje razorožitve v Evropi vse Evropejce ter dodajajo, da bodo prizadevanja vseh morda premostila zastoj v pogajanjih med velesilama. Seja NATO v Kanadi MONTREAL — Obrambni ministri držav članic NATO in načelnik generalštabov atlantske zveze so se sestali včeraj v Kanadi na zasedanju skupine za jedrsko načrtovanje NATO. Skupina se sestaja dvakrat letno, da bi pripravila politične in tehnični; platforme v zvezi z naraščajočim pomenom, ki ga ima jedrska oborožitev za države atlantskega pakta. * ržaška KZE ima n°v upravni odbor stry’.^“'kOirajnem dogovarjanju med ^‘‘ha t”1' P^^ne večine, je skupili ,“r“jevne zdravstvene enote si-bor an„,u Predstavniku in kandidirali le Kžg 0ria, ki naj bd postal predsednik Te jo so!rcUr,>a se odločno zoperstavljajo ^ “listi, ki s0 svoj čas sprožili kri-^edw7*>r.avnem odboru prav zaradi n'7eSa ““čina vodenja, ki ga Že v**tona. Socialisti so to pokazali s°v ri*!’ saj mu niso dali svojih gla-PesSa, ko so podprli komunista ^hdif)8, ^ S'asovi KPI pa je njihov Sov al Pfvi izvoljen po številu gla- Večnacionalne sile ostanejo v Bejrutu Na včerajšnjem pariškem srečanju zunanjih ministrov štirih držav, ki so poslale svoje vojake v Bejrut, so uradno potrdili, da ne bodo umaknili »večnacionalnih mirovnih sil». Njihova misija se bo torej nadaljevala kljub spremenjenemu položaju zaradi dvojnega atentata v Bejrutu. Vloga in cilji štirih kontingentov ostanejo nespremenjeni, ostanejo torej samo v Bejrutu in ne bodo povečali števila vojakov. Glasbeno priznanje dr. Demšarju Ob 30 letnici Društva glasbenih pedagogov Slovenije in obenem v počastitev 30 letnice re Vije «Grlica» ter 40-letnice drugega zasedanja AVNOJ, so v Ljubljani v okviru koncertne pri reditve dijakov ljubljanskih gla sbenih šol, podelili posebna priznanja za zasluge na glasbenem področju štirinajstim uglednim slovenskim glasbenim pedagogom. Med njimi je bil kot edini iz zamejstva dr. Gojmir Demšar, bivši dolgoletni ravnatelj in pedagog šole Glasbene matice v Trstu. Med drugimi so bili priznanja deležni tudi dr. Dra gotin Cvetko, Miran Hasl, Pavel šivic, Radovan Gobec, Egon Kunej. Dr. Demšarju, ki je sedaj u metniški vodja koncertnih abonmajev GM, iskreno čestitamo. reč potrebno, da poveri pokrajina dela v zakup enemu od specializiranih podjetij, ki so večinoma že predstavila načrte z ustreznim proračunom. Dela bodo poverjena tistemu podjetju, ki bo zagotavljalo čimprejšen začetek najnujnejših popravil v laboratorijih, obenem pa bi moralo poskrbeti tudi za celotno preosnovo električne napeljave v paviljonu B. Po sprejetju sklepa je pokrajina to uradno sporočila ravnateljstvu s pripombo, da bo že danes podpisala pogodbo s podjetjem, ki bo opravilo predvidena dela. Na podlagi tega uradnega sporočila so se nato dijaki odločili, da pre kinejo zasedbo in se danes ob 8. uri vrnejo k pouku na vseh višjih srednjih šolah. Dokaz zrelosti MARJAN KEMPERLE Dijaki tižaških višjih srednjih šol so včeraj popoldne sneli z vhodnih vrat poklicnega zavoda Jožef Stefan lepak, ki je opozarjal na zasedbo šole in so počistili poslopje paviljona B, da bi danes omogočili na tej šoli, kot tudi na ostalih tržaških višjih srednjih šolah, nadaljevanje pouka. Višje-šolci so prekinili zasedbo potem, ko so prejeli uradno zagotovilo, da je pokrajinska uprava sprejela sklep o kritju stroškov za popravila, kar je v bistvu predpogoj za začetek najnujnejših del. Njihova akcija je tako žela prvi konkretni rezultat; od zadržanja pokrajine, od časa, ki bo potekel pred-no se bodo dela na poklicnem zavodu začela, je sedaj odvisno ali bo na naših višjih srednjih šolah končno za dalj časa stekel redni pouk ali pa se bodo morali dijaki čez nekaj dni že spet zateči k protestni akciji, da bi izsilili spoštovanje včeraj danih obljub. Ob začetku zasedbe so se dijaki odločili, da ne bodo prenehali akcije vse dokler se ne bodo na poklicnem zavodu začela popravljalna dela. Včerajšnja «predčasna» prekinitev zasedbe ne pomeni, da so ovrgli prvotni cilj. Nasprotno, kaže na njihovo zrelost in enotnost. Zrelost, ker so se zavedali, da bi pomenilo v sedanjem trenutku, po uradnem sprejetju sklepa na pokrajini, nadaljevanje zasedbe nepotrebno izčrpavanje in poceni izgubljanje dragocenih učnih dni; enotnost, ker so uvideli, da morajo protestno akcijo prekiniti tako, kot so jo začeli, vsi skupaj. Poleg dijakov so bile v protest zaradi zavlačevanj s popravili na poklicnem zavodu v večji ali manjši meri vključene tudi druge komponente našega šolskega in izvenšolskega življenja. Profesorski zbori in zavodski sveti vseh višjih srednjih šol so izrazili dijakom svojo solidarnost, v drugi fazi zasedbe, ta teden, ko so višješolci zaprosili za nekakšen »alternativni NADALJEVANJE NA 2. STRANI C. L. Cergoly o Sabi in Trstu NA 3. STRANI • Dokaz zrelosti NADALJEVANJE S 1. STRANI pouk«, se je ta solidarnost (z izjemo poklicnega zavoda) ohranila le na papirju. Res je, da ne morejo postavljati dijaki profesorjem pogojev, kot so pouk brez dnevnikov, izpraševanj in šolskih nalog, prav pa bi bilo, da bi pokazali ravnatelji in profesorji ob takih primerih več razumevanja, da bi na nekakšen način premostili zelo formalno frazo «ali reden pouk ali pa brez pouka«, ki jo je bilo slišati v teh dneh. Poziv profesorskega zbora in predstavnikov staršev v zavodskem svetu liceja Prešeren je kazal na določeno odprtost, bil pa je (hote ali nehote) tako zapleteno napisan, da ga dijaki niso razumeli. Ko smo že pri šolnikih, ne moremo mimo molka Sindikata slovenske šole. Desetim profesorjem poklicnega zavoda grozi zaradi zaprtja laboratorijev odpust z dela, naša stanovska organizacija šolnikov pa ni o tem črhnila besedice! Zavzetost staršev do nastalega vprašanja je tudi precej nihala: od prizadevanj članov zavodskega sveta zasedene šole, ki so že prejšnje mesece romali brez večjega uspeha od Judeža (na občini) do Kajfeža (na pokrajini); do zainteresiranosti staršev, ki so se (v žal preskromnem številu) udeležili srečanj na zasedeni šoli; pa do skorajda popolne brezbrižnosti staršev dijakov drugih višjih šol. Prihodnji mesec bodo na šolah volitve v zborne šolske organe: upati je, da se bodo starši takrat bolje obnesli. Ob začetku zasedbe so pozvali dijaki vso slovensko javnost «in predvsem tiste, ki naj bi se potegovali za naše pravice, da bi vsaj enkrat opustili prazno besedičenje in naj bi usmerili lastno energijo v dejanja!« Le-ti so nat j res izrazili na srečanjih na zasedeni šoli svojo solidarnost z njihovo akcijo, so jim brzojavili svojo podporo, so (zapoznelo) posredovali pri deželni vladi, in to je tudi vse, kar so storili. To zapoznelo posredovanje pa ne more povsem zakriti dejstva, da so bili naši izvoljeni politični predstavniki odsotni, ko se je pred meseci prvič zastavilo vprašanje varnosti na poklicnem zavodu, kot tudi da jih ni bilo na spregled, ko so delegacije zavodskega sveta, profesorjev in dijakov (mnogokrat zaman) trkale na vrata odbornikov na občini in pokrajini. Takrat bi jim bila prisotnost domačega predstavnika nadvse koristna, pričakovane konkretne podpore pa ni bilo na spregled. Spor o predsedstvu komisije za reformo ustanov Senator Fanfani umaknil kandidaturo RIM — Amintore Fanfani je včeraj umaknil svojo kandidaturo za predsedstvo parlamentarne komisije, katere naloga bo dati predloge za reformo ustanov. Včeraj- je o tem govoril sam Fanfani, ki je poudaril, da je tajnik KD De Mita vztrajal pri tem, da bi on sprejel predsedstvo te komisije, kljub teinu, da je bil sam vedno proti svoji kandidaturi, češ da bi se raje posvetil delu v stranki. Vprašanje predsedstva te zelo po membne komisije je v prejšnjih dneh povzročilo dokajšnje polemike med demokristjani in liberalci saj bi, po sporazumu, ki so ga podpisali ob sestavi petstrankarske vlade, predsedstvo te komisije moralo iti liberalni stranki, ki je že predlagala Bozzija. Demokristjani pa so nato predsedstvo te komisije zahtevali za Fanfa-nija, ki je kar na lepem ostal brez vsakršne vidnejše funkcije. Poziv k spravi in pravičnosti «Sporočilo svetu» s škofovske sinode RIM — Svetovna škofovska sinoda se bo uradno zaključila jutri na slavnostni skupščini, na kateri bo imel papež govor pred več kot 200 škofi in kardinali z vsega sveta, ki se bodo odpramli domov po enomesečnem posvetu. Danes pa bodo še glasovali o dokončnem besedilu predlogov, ki jih bodo izročili Janezu Pavlu 11. in zadevajo spravno poslanstvo Cerkve, potrebe sedanjih razmer in obnovitev prakse sprave in pokore. Včeraj so pa objavili «sporočilo svetm, ki odraža napredno usmerjenost, ki je prevladala na zasedanju tudi pri glasovanju o novem 12-članskem svetu generalnega tajništva sinode. Izvolili so namreč po 3 škofe za vsako celino, pri čemer so izbrali izrazite zagovornike odprave socialnih krivic in nasprotnike oboroževalne tekme med velesilami, Je. njimi milanskega nadškofa Martint-ja, japonskega škofa Hamaa in a' meriškega nadškofa Bernardina. Sedaj vlada velika radovednost, ali b°. papež s svojimi 3 kandidati skus0‘ «omiliti» naprednost vodstvenega °r' gana sinode. To odraža tudi omenjeno sporočilo> ki (začuda) priznava pretekle napo' ke Cerkve, poziva svet k spravi, zt' lo ostro obsoja oboroževalno tekmo in politiko sile ter krivične gospodat-ske odnose na svetu, pri čemer «P°' stajajo bogati bogatejši in revni jem nejšh. Dokument je obrazložil včeraj na tiskovni konferenci kardinal C0*' deiro, nadškof v Karačiju, znan P svojem skromnem življenju in P. dejavni solidarnosti z revnimi mno*•' cami. Taukan in Daud bosta okrevala RIM — Zdravstveno stanje jordanskega veleposlanika Taysirja Aleadi-na Taukana in njegovega šoferja Mohameda Dauda je nespremenjeno, a po trditvah zdravnikov rimske poliklinike Umberto I. še kar dobro, da si le iz previdnosti še vedno pridržujejo prognozo. Veleposlanik se je včeraj nekaj trenutkov celo pogovarjal z namestnikom rimskega državnega pravdnika Rossinijem in z namestnikom vodje digosa Sirleom. Medtem pa se nadaljuje preiskava o atentatu, k; pa ni do sedaj obrodila vidnih rezultatov. Preiskovalci le domnevajo, da sta atentatorju nudila kritje dve osebi, ki pa nista posegli v akcijo. Vsekakor pa bodo že v prihodnjih dneh ugotovili, ali so brzostrelno pištolo WZ 63, poljske izdelave, uporabili tudi med napadom na rimsko sinagogo. Prav tako že sestavljajo po pričevanju o-čividcev identikit domnevnega napadalca. Andropov ne popušča pri vprašanju angleških in francoskih izstrelkov MOSKVA — Voditelj sovjetske KP in ZSSR Jurij Andropov je predvčerajšnjim podal nove predloge za morebitni kompromis na ženevskih pogajanjih. V intervjuju za dnevnik «Pravda» je izjavil, da je SZ pripravljena, da obdrži v Evropi samo 140 izstrelkov vrste «SS 20», pod pogojem seveda, da bi obe sili imeli enako število jedrskih konic na teh vrstah orožja srednjega dometa. To je precej manj, je dodal Andropov, kot jih imata sedaj Francija in Anglija (162 po številu). Andropov pa je potrdil, da bo Sovjetska zveza odpoklicala svoje predstavnike iz Ženeve v trenutku ko bodo v zahodni Evropi nameščeni prvi «pershingi» in «cruisi». Nova sovjetska pobuda je rezultat ocene, da je možen izhod iz ženevske slepe ulice, toda vse to je odvisno, kot je rekel Andropov, od ZDA, oziroma od njihove volje, da preidejo na konstruktivna pogajanja. Prav to pa je tudi dokaz, da SZ ne opušča poskusov za iskanje sporazuma, Po mnenju Andropova Washing-ton onemogoča s svojimi dejanji, da bi prišlo do sprejemljive rešitve. Andropov je v tej zvezi postavil dva pogoja: da ZDA ne namestijo v zahodni Evropi svojih izstrelkov, ali da odložijo roke namestitve in da se jedrski potencial NATO vračunajo sistemi jedrskih strelkov Anglije in Francije. Andropov je še dejal, ® je SZ pripravljena, da obdrži v Evropi nižje štev6 nosilcev izstrelkov srednjega dometa kot jih ima se daj NATO, vštevši britanske in francoske. Ponovil J še predlog, da bi SZ uničila odvečno število «SS in jih ne premestila na Daljni vzhod. Vse to seve® pod pogojem, da ne bi bili nameščeni evroizstrelkj-Prav tako bi SZ prekinila nameščanje izstrelkov «SS v svojih vzhodnih pokrajinah, če ne bi ZDA namestil izstrelkov v krajih od koder je mogoče zadeti cilje n sovjetskem Daljnem vzhodu. Končno je Andropov d“ tudi nekaj pobud glede letal nosilcev jedrskega orožja- Na vsak način je nova sovjetska pobuda vzbudila v Evropi precej zanimanja. Italijansko zunanje minis^ stvo pazljivo preučuje ponudbe Andropova, toda z o ločeno zaskrbljenostjo. Amerikanci pa jo odločno zavr^ čajo, češ da gre le za poskus vplivanja na zahoda evropske zaveznike ZDA, da bi se preprečila names tev novega orožja. Simpozij o književnem delu v radijski dramatizaciji Radio Trst A na Borštnikovem srečanju MARIBOR — Včeraj smo na Borštnikovem srečanju s posebnim zanimanjem sledili simpoziju o «Književnem delu v radijski dramatizacijh. Na simpoziju so sodelovali nekateri predstavniki tržaške radijske postaje s Filibertom Benedetičem na čelu, ki so nazorno in dokumentirano ponazorili problem radijske «upodobitve» literarnega dela in s tem tudi dokazali visoko raven v posredovanju le-tega. Obrazložili so, kako pristopajo k posameznim adaptacijam ter seznanili prisotne z delom, ki je bilo opravljeno v zadnjih letih. Tokrat pa bo najbrž potrebno, da se vsaj za hip ustavimo ob predstavah tekmovalnega sporeda Borštnikovega srečanja in reči moramo, da so bili tržaški Mutasti bratje» ob celjskem zAmadeusm (s tem delom bodo celjski gledališčniki gostovali v kratkem v Trstu), daleč najbolj prepričljiva predstava, ki je tudi občinstvo živo pritegnila. Manj prepričljiv je bil v tem pogledu t:Hrvaški Faust» varaždinskih gledališčnikov, ki so nastopili v torek, čeprav je potrebno dodati, da gre v tej predstavi za iz- redno živo in akutno sporočilo, ki kaže, da je ta čas v jugoslovanskem kulturnem prostoru in družbi posebej čuteno: vprašanje nacionalizma namreč. In tudi Smoletova «Antigona» v izvedbi Mestnega gledališča iz Ljubljane je bila poseben gledališki dogodek, nekateri celo pravijo, da med najboljšimi postavitvami v zgodovini tega teatra. Skratka, reprezentativno Borštnikovo srečanje, ki pa vendarle ne zapolnjuje vseh pričakovanj, ki gredo predvsem v smer neposrednejšega stika med gledališkimi delavci samimi. Res pa je tudi, da je Borštnikovo srečanje za Maribor in celotno severovzhodno Slovenijo velik kulturni dogodek, saj ni naključje, da zaradi svoje odmevnosti «po-vleče» za seboj še celo vrsto drugih dogodkov. Zaradi stanovske privrženosti naj omenimo samo otvoritev novega, izjemno lepega in okusno opremljenega Novinarskega kluba, ki bo tudi v poznih nočnih urah nudil zatočišče in hrano kulturnim in političnim delavcem, umetnikom in seveda novinarjem. Da ne bi govorili v prazno, naj navedemo nekaj podatkov: na prvem Borštnikovem srečanju je bilo le 3 tisoč gledalcev, že na lanskem pa več kot 30 tisoč. Tudi zanimanje iz tujine je za BS veliko. Letos so prišli na ogled srečanja gostje iz češkoslovaške, Sovjetske zveze in Avstrije, da ne omenimo ostalih iz jugoslovanskih republik in pokrajin. Borštnikovo srečanje je torej več kot samo organizacijska, programska shema in posoda, je tudi in predvsem vsebina. Borštnikovo srečanje se bo končalo v nedeljo zvečer, ko bodo slovesno podelili nagrade: Žirija bo torej jutri ponoči še zadnjič zasedala, da bi po svoji presoji izbrala tisto, kar je bilo letos najboljšega. Menimo, da bo tokrat delo žirije, ko 1 vselej, precej težko, kajti predstave so, kot rečeno, na solidnem poprečju, čeprav po svoje nikakor ne izjemne. Žirijo pa sestavljajo: Aleš Berger (Društvo teatrologov in kritikov Slovenije), Janez Dular (Slavistično društvo Slovenije), Samo Simčič (Društvo slovenskih pisateljev), A-leksander Valič (Združenje dramskih umetnikov Slovenije) in Borut Pečenko (Društvo oblikovalcev Slovenije). MARIJ ČUK Udeleženci ZOI brez vize v SFRJ jELGRAD - Zvezni izvršni svet j? včeraj sprejel preclog zakona o P hodu tujcev, udeležencev XIV. 0 ..g pijskih iger v Sarajevu v Jugoslay Predlagani zakon omogoča Prl v vsem udeležencem olimpijskih Jugoslavijo, ne da bi za to P0^^-vali jugoslovansko vizo. To velja c’i za odhod iz SFRJ. (dd) Stavka zdravniki 2. in 3. novembri RIM — Strokovna združenja nikov splošne prakse, pediatrov.^ v činskih zdravnikov in specialist® . ambulantah so potrdila dvodn ^ stavko za 2. in 3. novembra- v,jria-dneh bodo zaprli okrog 70.000 ot cij v vsej državi in bodo nudul L, moč le v skrajno nujnih Pnrnoroti Stavko so proglasili iz protesta P zavlačevanju vlade pri obnovitvi vencij, ki zapadejo konec leta- Agresija močno odjeknila v Jugoslaviji SZDL in jugoslovanski sindikati obsojajo ameriško invazijo Grenade BEOGRAD — V zvezi z vojaško intervencijo oboroženih sil ZDA in nekaterih karibskih držav v neodvisni in neuvrščeni 'Grenadi je zvezna konferenca SZDLJ najostreje obsodila to grobo agresivno dejanje, ki krši temeljne norme mednarodnega obnašanja, listine OZN in načel politike neuvrščenosti. Zvezna konferenca v sporočilu zahteva takojšen umik vseh tujih čet z območja Grenade, da bi tako zagotovili pogoje, da se ljudstvo Grenade samostojno odloči za nadaljnjo pot svojega razvoja in kako bo rešilo svoje notranje probleme. Tudi predsedstvo jugoslovanskih sindikatov je včeraj ostro obsodilo invazijo ZDA in šestih vzhodnokarib-skih držav na republiko Grenado. Gre za z ničemer izzvano imperialistično agresijo na majhno neuvrščeno državo, kar je v nasprotju z listino OZN in pravico vsakega naroda, da svobodno odloča o svojem razvoju, je rečeno v sporočilu. Predsedstvo odločno zahteva takojšnjo prekinitev agresije, končanje okupacije Grenade in prelivanja krvi nedolžnih ljudi. V imenu Zveze sindikatov Jugoslavije in vsega delavskega razreda Jugoslavije je predsedstvo delavcem in narodu Grenade izreklo vso solidarnost. Uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Svetislav Vujovič je za agencijo Tanjug dal naslednjo izjavo: «Tragični dogodki v Bejrutu, kjer so izvedli atentat na pripadnike ameriških in francoskih sil in velike človeške žrtve, ki so povzročile naše globoko obžalovanje, so znova pokazali vso dramatičnost in resnost razmer na Bližnjem vzhodu. V Libanonu je bilo prelite že preveč krvi zaradi izraelske agresije in nenehnega slabšanja notranjih razmer, kar je neposredna posledica te agresije. Znova poudarjamo, da je ta dogodek potrdil nujnost takojšnjega celovitega in pravičnega reševanja bližnjevzhodne krize na mednarodno priznanih temeljih in v tem okviru tudi takojšnjega uresničevanja sporazuma o prekinitvi ognja in u-trditvi ozemeljske celovitosti in suverenosti Libanona na temelju napovedane konference o narodni pomiritvi in ob soglasju vseh notranjih sil.» (dd) Podjetju ititossit ... •.••••/M S. n. c. aluminijaste zasteklitve predstavlja nov tip zasteklitve s profilom ALPHA 28. 29. 30. oktobra v svojih poslovnih prostorih Nova industrijska cona pri Orehu - Carlo L. Cergoly o Sabi in Trstu SUZI PERTOT Saba z nežnimi verzi o sebi, o ^stu, o ženi in družini. . . Saba, ki Se ob zaključku prve svetovne vojne yrača v Trst v italijanski uniformi je tujec v mestu, kjer bo ostal s kor o nepretrgoma do smrti. . . Sa-o katerem si Tržačani pripovedujejo anekdote. . . in končno Saba, 0 katerem se te dni v Trstu veliko govori in ki ga prav te dni mesto Proslavlja. Tržaški pisatelj Carlo Luigi Cer-®°ly - Serini, je Sabo spoznal, ko je bil sam še enajstleten fantič. Da bi f®usluhnili njegovi pripovedi o tržaškem pesniku, smo ga obiskali na Ufflnu, nekje na začetku ulice Milano. \Ted čisto običajnim stanovanjskim vuodam je na zidu jeklena tablica z uapisom: «Grof Cergoly - Serini*. ~*ko tablica, kot dolgo čakanje pred *rati pa prišleca opozarjata, da vsto-Pa v privlačno vežo bližnje tržaške Preteklosti. v tem mestnem kinu so radi predvajali pustolovske filme, nas radovedne dečke, pa je k predstavam pritegnila predvsem reklama, ki jo je Wolflerjev svak, neki Umberto Poli, pisal v verzih. Ta Poli je kmalu nato kupil staro prodojalno rabljenih knjig, na ulici San Nicold, mi študenti pa smo k njemu v knjigarno radi zahajali. Nekoč se je v izložbi Polijeve knjižne starinarne pojavila majhna knjižica z naslovom «D Canzoniere». Poezijo sem imel že tedaj rad in čeprav avtorja, nekega Umberta Sabo, nisem poznal, sem sklenil, da jo kupim. Polija sem vprašal, če pozna mladega pesnika, on pa se je (»trkal po prsih in povedal, da je Saba njegov psevdonim.* Cergolyjevemu pripovedovanju je prijetno slediti; sedimo v usnjenih foteljih in opazujemo skozi okno strehe starih tržaških hiš pod zahajajočim soncem. Tudi pohištvo je nekje v stilu in se spaja s polmrakom, ki je sredi jesenskega popoldneva že zajel Cergolyjevo delovno sobo, Cer„oi J srečanju s Sabo, nam je kak0 y 7'c'° racl pripovedoval, ne-PNdoJL J*™* besedami, kot človek koč ,uJe uvod v pravljico: «Ne-zel0’ J00 bili še majhni pobiči in Uo «Tf=r st°krat smo zahajali v kihe, na Ulici Dante. Ampak *etorn ioi»rit' moram' da se Je Pred ddeak ■ *-a kinematograf imenoval na Kor J?- da. ^ je t®daj nahajal ki g,, ubci, njegov lastnik, ne- Po r., J'x , Wolfler, pa se je takoj je pro,v!?at u avstro-ogrske jnomarhi-enoval v gospoda Lupija. No, v kateri je vse prijetno urejeno. A nam prisede še Cergolyjeva žena, sivolasa Lidia Bratanich, ki možu večkrat seže v besedo. Ne pripovedujeta samo o Sabi, ampak tudi o Trstu, o avstro-ogrski monarhiji, o Joycu, o osvoboditvi in o sporih o-Icoli tržaškega vprašanja po letu 1945. Pripovedujeta o tistih časih, za katere trdita, da mladi sploh ne vemo, kako so bili težki. V Sabovi knjigarni je že za časa Cergolyjeve mladosti služil za vajenca Carlo Černe, ki je po Sabovi smrti knjigarno tudi prevzel. Cer-goly je bil z njim prijatelj že v otroških letih, spominja pa se, kako je Carletto s ponosom govoril o svojem delu in vsem poudarjal: «Vzel me je. . .» Nekoč pa, ko je Černe ponosno izjavljal svoje itali-janstvo, se je Saba, potem ko je nacionalistično prežeti pomagač zapustil trgovino, z nasmehom obrnil do prijateljev in dejal: «Ubogi Carletto, tako zagnan italijanski nacionalist je, pa ne ve, da je Slovenec.* Cergolyja te dni novinarji kar zasledujejo, saj so v teku proslave ob stoletnici Sabovega rojstva, sam, pa je edini še živeči predstavnik tržaškega kulturnega sveta, ki je Sabo poznal. «Osebno se preveč ne strinjam z vsemi temi slovesnostmi,* nam je prepričano povedal. «V redu, Saba je pesnik, kot se spodobi, njegova umetniška vizitka je v redu, vendar ni največji italijanski pes nik našega stoletja, sploh ga ne bi nikoli primerjal Montaleju. Mislim, da je bil Saba domač pesnik, ki svoje provincialnosti ni znal premostiti. Sabov oče, ki je mater malega Ber-tota kmalu pustil samo, je bil po poreklu Arijanec, državljanstvo pa je iniel italijansko.* «Ko je napočila prva svetovna vojna,* pripoveduje Cergoly, «je bil torej Umberto Poli italijanski državljan, pravega tržaškega vzdušja pa v resnici nikoli ni doumel. Sicer je imel v mladosti nekaj dvomom, vsaj tako pravijo nekateri, ali naj piše v italijanščini ali v nemščini, dejansko pa v svojih delih nikoli ni govoril o treh glavnih tržaških kul turnih in narodnostnih komponentah: italijanski, nemški in slovanski.* Cergolyju to Sabovo nekoliko omejeno gledanje na nacionalno in kul turno stvarnost v Trstu ni pogodu in tega tržaškemu pesniku ne more odpustiti. «V meni je veliko mittel evropejca,* pravi z ženo pa s prizadeto otožnostjo pripovedujeta o letu 1918. . . V hišnem polmraku di ši po starih tržaških kavarnah in grof nosi namesto kravate metulj čka, kot so ga nosili naši dedje. .. Cergoly je, ne da bi ga o tem posebej povprašali, veliko pripovedoval tudi o Sabovem odnosu do Slovencev: «Slovence bežno omenja le v neki pesmi, ko pravi, da se italijanski in slovenski svet srečujeta le na večer ob biljardni mizi. V pesmi Saba seveda govori o Trstu. Tudi za Cankarja ni vedel, Cankar pa je vedel za Umberta Sabo in to dejstvo je že samo po sebi zgovorno.* Pa Saba in vojna? «Saba je kmalu pokazal zanimanje za fašistično ideologijo, predvsem v prvih letih po njegovem nastopu,* je poudaril grof Cergoly. «Spominjam se ga, kako je v prvih letih fašističnega režima hodil po Trstu v belih rokavicah in preimenoval se je v Umberta di Mon-te Reale, da bi izstopal. . . S prijateljem Virgilom Giottijem, sta bila pravzaprav zelo velika ekshibicionista, rada sta bila drugačna od o-stalih. . . Vendar Saba ni bil skrajen nacionalist, niti militarist, čeprav se je leta 1908 prijavil v italijansko vojsko. Sicer pa so njegovi vojaški verzi najgrši.* Sabova mati je bila Židinja, tako tudi žena Lina, ki jo je imel po svoje rad, a je sama s takim čudakom težko shajala in si je za določen čas poiskala drugega moškega. Prav zato je bil Saba na svoje židovstvo tudi ponosen. .. «Saba ni bil tisti učlovečen hudič, o katerem pripovedujejo,* je povedal Cergoly, «morda je postal nekoliko samosvoj na stara leta, ampak vsak starejši človek je čudak. Bil je čisto vsakdanja osebnost, ne posebno pogumen, govoril je v tržaškem narečju, pisal pa izključno v italijanščini. Takoj po vojni je nekaj napisal tudi za «Corriere di Trieste*, njegova gledanja pa so bila precej o-mejena na krajevno dogajanje in niso segala v širši evropski prostor. Tudi potoval je malo, saj je večino življenja preživel v Trstu. Anekdote, ki jih pripovedujejo o Sabovem čudaštvu in napadalnosti, pa so v veliki meri izmišljene.* Saba je bil torej precej vsakdanja osebnost, čudaški je postajal le, ko se ga je na delu prijela ustvarjalna žilica. «Tedaj,» pripoveduje Cergoly, «je zapodil vajenca Carla Černeta v bližnjo gostilno, vi Slovenci gotovo veste za njo, saj je to gostilna «Pri Tomažiču*, se zaklenil v knjigarno in pisal. Carletto, ki o pesniških navdihih ničesar ni vedel, je medtem na hitro požrl malico, da bi lahko zvesto služil svojemu nadrejenemu in nato dolgo zaman trkal na vrata knjigarne, če se je zgodilo, da mu je Saba odprl, ga je zgrda nagnal spet k Pepitu in se sam spet lotil ustvarjanja za zaklenjenimi vrati.* V razgovor o Sabi se je večkrat vključila tudi Cergolyjeva žena, moža je opominjala na določene dogodke in spomine, med nami pa se je kmalu razvilo kramljanje o Trstu, v katerem sta pravzaprav grof in soproga imela glavno besedo. Pripovedovala sta o sebi, o tržaškem indi pendentističnem gibanju, o nemških šolah, na katerih je Cergoly študiral, o Trstu in Slovencih, katere sta primerjala Nemcem v Poadižju. . . Povedala sta, da psovka «sc’avo» nekoč ni imela tega grdega, žaljivega prizvoka in zgražala sta se nad predvolilnimi fašističnimi izgredi na Krasu. «Vi Slovenci v marsičem zgrešite,* nam je očetovsko prišepnil grof Cer-goly, «saj že Lidio in mene jezi, da sedeva za mizo v kraški gostilni, na primer v Bazovici, prinesejo pa nama jedilnik, ki je natisnjen zgolj v italijanskem jeziku. Premalo ste samozavestni!* Lepo je sedeti in poslušati grofa, ki rad živi v tisti tržaški preteklosti, ki ji z dušo in telesom pripada. Vendar je Carlo Cergoly truden, naveli-ji čan je intervjujev, proslav, predvsem pa je naveličan polemik, ki jih je v tržaškem kulturnem in političnem življenju toliko in toliko. . . Pisma uredništvu | Še o Jovanovičevi «Vojaški skrivnosti» Predstava SSG Vojaška skrivnost je vzbudila med gledalca zelo različna mnenja, ki se v marsičem že kar temeljito razhajajo. V uredništvo smo prejeli prispevek Lučke Čehovin, ga objavljamo, ker se nam zdi prav, da najdejo svoj prostor v časopisu tudi mnenja gledalcev. Živa in tudi polemična diskusija pač lahko samo koristi, predvsem če je iskrena in dobronamerna. Uredništvo Spoštovano uredništvo, otvoritvena predstava Slovenskega stalnega gledališča je mimo, prebrali smo strokovna mnenja in ni o-bičaj, da bi svoje mnenje javno povedal še kdo izmed številnih gledalcev. Tudi jaz tega ne bi storila, če ne bi bila tako zelo prizadeta in če mi to gledališče ne bi bilo ta ko pri srcu. Sploh imam gledališče od nekdaj rada, saj mi še kot dijakinji in študentki v Ljubljani ni ušla nobena predstava. Odkar živim v Sežani (kmalu bo dvajset let)f, pa stalno obiskujem slovensko gledališče v Trstu. Tudi letošnjo otvoritveno predstavo sem z nestrpnostjo pričakovala (na tajništvu lahko povedo, kolikokrat sem telefonirala) in z zanimanjem sem prebrala obetajoče napovedi Jovanovičeve Vojaške skrivno- sti. (Poleg vsega ostalega, mi je še do danes ostala skrivnost) zakaj je Jovanovič temu svojemu eksperimentu dal takšen naslov). In tako smo se tistega petka, 14. oktobra, svečano razpoloženi (uspelo nam je dobiti celo posebno dovoljenje za obisk predstave) odpravili v Trst. Po'eg mene je šel tudi moj mož, ki ravno tako vedno obiskuje predstave, a prvič sem na premiero peljala še štirinajstletno hčerko (škoda, ker tu ni prostora, da bi interpretirala njen komentar) pa povabila sem še eno sosedo, ki ima rada kulturne prireditve, v gledališče pa ima malokdaj priliko iti. Skratka veselili smo se kulturnega dogodka in bili polni pričakovanja, ker so bile tako obetajoče napovedi. Predstava se je začela, a kmalu sem ugotovila, da nič od napovedanega na odru ne bo. Na razkošni sceni se je premikalo veliko število igralcev, ki so se skrajno mučili in meni so se smilili, ko sem videla, da nimajo kaj povedati. Zame je bil to nič drugega kot slaboumen Jovanovičev eksperiment, ki nikakor ne bi smel priti na oder. Zame to ni bila nobena veseloigra. niti nisem razbrala nobene parodije na naše samoupravljanje. Morda je Jovanovič to imel v mislih, a je ostala skrivnost. Prav nobene ideje o katerih govorijo kri tiki in poneumljajo ljudi, jaz nisem zasledila. Tudi mnogi drugi, ki sem jih spraševala za mnenje, mislijo enako. In končno menim, da je dovolj zgovorno to potrdila publika, ki je skrajno hladno sprejemala predstavo, in le tu pa tam vljudno zaploskala (dasiravno vemo, kako je prav tržaško občinstvo hvaležno in zlasti ob premierah, če je le razlog navdušujoče nagrajuje igralce s pit* skanjem). Tokrat pa so mnogi že ob prvem odmoru zapustili gledališče in tudi mojo družbo sem komat prepričala, da smo gledali do konca Hotela bi povedati le to, da nimam nič proti Jovanovičevemu eksperimentiranju in pisanju, a ljudje, ki pripravljajo program za odrske u-prizoritve, bi pa to vendarle morali početi skrajno odgovorno. Še posebej mislim tu prav na tržaško gledališče, ki je v dolgih letih skrajno napornega dela doseglo tako visok umetniški nivo, da smo vsi, ki imajo to gledališče radi, ponosni nanj. Ko to govorim, imam v misli sicer maloštevilen, a sposoben ansambel, ki je odigral imenitna umetniška dela in posamezniki nepozabne vloge. Z vsemi temi prizadevanji si je to gledališče vzgojilo publiko, ki je že sposobna presojati in imeti lastne kriterije. S to predstavo pa je zdrknilo daleč pod svoj nivo. Da bom ostala optimist, upam, da smem jemati to le kot hud in neponovljiv spodrsljaj, ki ga bo popravila že prihodnja predstava. Lepo pozdravljeni! Lučka Čehovin Violinist C. Rossi v evangeličanski cerkvi 9_dfaora Sredo Boeder je v evangeličanski cerkvi na Trgu Panfili na pobudo sč<*rstv0Z<} restavracijo cerkve. Avtonomne ustanove za turizem in letovi-nani iiaijler Slasbenega združenja «Appuntamenti musicalh, nastopil priz-S°natn „ violinist Cristiano Rossi. Njegov program je obsegal Bachovo Oan,nul Cduru št. *fiailode*e capnccie op. Njegov program je obsegal 3 in istega skladatelja Partito v d-molu št. 2, štiri Pa 1 ter Sonato Eugena Ysaya v d-molu št. 3, op. 27 no tržašL lana Rossija smo že imeli priložnost poslušati pred dvema letoma V*nskega Pradu- ko je z orkestrom Slovenske filharmonije izvajal Stra ''Popada ' 1 okral. se je predstavil v blesteči luči virtuoza, ki se sproščeno !|*Čn'a i>ešd' violinskimi partiturami. Rossija odlikuje izjemna teh ■ Pri suma'i P Prešla do polnega izraza tako v Paganinijevih capriccih, s*rifco je per}ativno interpretirani Ysayevi sonati «Ballade». Nič manj moj-nie0ovega zatPrc,l obe Bachovi skladbi, pri katerih smo občudovali polnost ^“čanie vwHnskega zvoka, čistost igranja na dve struni in plastično tol 1 Posameznih stavkov. š-i imeniin1 n.a A0, da je bil izkupiček namenjen za notranjo obnovo cerkvice, 0a umetnik k 2* koncertni dejavnosti, bi pričakovali še večji obisk, ki bi si • ki se je v ta namen odpovedal honorarju, tudi zaslužil, (jk) beležnica • kulturna beležnica i i • V divaški knjižnici bodo danes predstavili postumno pesniško zbirko Vladimira Memona »Flamenko na sodu smodnika*. Predstavitev bo ob 18. uri. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi in vzbudila veliko pozornost. Likovno jo je opremil Cveto Jeraša, za izdajo pa je pesmi uredil Tone Pavček. Memonova pesniška zbirka je polna pretresljivega razmišljanja o smiti in sebi. Pesnik pove, da umira in to spoznanje pugumno sprejema, boji se le hudih in neizbežnih bolečin, ki mu jih iz dneva v dan prinaša smrtonosna bolezen. Pesniška zbirka se zaključuje z avtorjevim razglabljanjem o sebi in svojem predsmrtnem stanju, napisa nem v prozi z naslovom «Bcležkc in notrine*. Kot smo že zapisali, ^ jo zbirka izšla pustumno. Za. časa življenja je pesnik izdal zbirko «Meje». Uvodno besedo k obema zbirkama je napisal Denis Poniž, ki bo pesmi V. Memona predstavil tudi v Divači. • Izšla je 51. številka koroške revije Mladje. Poleg številnih koroških piscev, objavljata tokrat svoje pesmi tudi tržaška pesnika Marij Čuk in Boris Pangerc. • V Muzeju sodobne umetnosti v Utrechtu na Nizozemskem je od 9. oktobra odprta razstava Jugoslovanski konstruktivizem 1921-11981. Raz- stavo je v celoti pripravil direktor muzeja Wouter Kotte. Na razstavi je dobro zastopan tudi slovenski konstruktivizem z izvirniki tržaškega slikarja Avgusta Černigoja. • V Tržiču je bilo v dneh 21. in 22. t.m. zanimivo srečanje na temo »Knjižnica in mladinska knjiga*. Na srečanju, ki so se ga udeležili založniki in knjižničarji iz vse Italije, je bil govor o pomenu branja v vzgojnem procesu in o organizaciji posebnih čitalniških centrov in knjižnic, namenjenih mladini. Na srečanju je prišla do izraza potreba, da se mladi uvajajo v branje, saj se v Italiji bere razmeroma veliko revij, manj pa knjig. proti gospodarski krizi JUTRI JA VNI OGLED LLOYDOVEGA SEDEŽA Sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL v boju Sindikalni dokument za obrambo kriznih «bazenov» naše dežele Delavci obratov z državno soudeležbo (Tovarna velikih motorjev, Arze nal - Sv. Marko in škedenjska železarna) ter pomorske in pristaniške stroke s Tržaškega bodo v četrtek, 10. novembra, ves dan prekrižali roke v znak protesta proti načrtu IRI in sorodnih družb Finmare in Fincan-tieri, ki bi v primeru odobritve s strani vlade zadal zelo hud udarec krajevnemu gospodarstvu. Isti dan bo v našem mestu tudi sindikalna manifestacija, na kateri bo govoril eden izmed vidnih vsedržavnih predstavnikov sindikalne zveze. To so včeraj uradno sporočili deželni tajniki sindikalne federacije Pa-dovan (CGIL), Bravo (CISL) in Treb bi (UIL), ki so v dvorani Časnikarskega krožka predstavili tisku in zastopnikom posameznih obratov deželno sindikalno platformo v obliki deset strani dolgega dokumenta. Platforma «za organski poseg na področju Trsta in Gorice, za resanacijo in preporod javne industrije in pomorskega gospodarstva* zaobjema vse najbolj boleče krizne točke tukajšnjega gospodarstva ter predloge in stališča sindikata na pogajanjih, tako na deželni kot tudi na vsedržavni ravni. Dokument negativno ocenjuje načrt IRI o krčenju proizvodnje ter o «k’.e stenju* števila delovnih mest, tudi zaradi tega ker je zasnovan na zgolj finančnih kriterijih in ker ne odpira nikaršnih resnih in stvarnih perspektiv za bodočnost. Tudi mi smo pripravljeni na odpovedi, pravijo sindi kati, ne pa za vsako ceno, kot bi hoteli nekateri v Rimu. Posebno pozornost pa namenja platforma vlogi dežele Furlanije - Julijske krajine pri reševanju gospodarskih vprašanj, ki prihajajo do izraza iz dneva v dan. V tem okviru so CGIL - CISL - UIL mnenja, da mora naša dežela na podlagi avtonomnega statuta, ki ji daje posebne pristojnosti na tem področju, do konca odigrati svojo vlogo sogovornika in obenem posrednika pri sindikalnih sporih. V ta namen se bodo Padovan, Bravo in Trebbi v sredo, 3. novembra, srečali s predstavniki deželne vlade ter jih seznanili o poteku sindikalnih akcij. V drugem delu dokumenta pa je govor o položajih v specifičnih obratih na Tržaškem in na Goriškem (vklju čno s Tržičem), ki najbolj trpijo zaradi posledic krize. Tu bi vsekakor v prvi vrsti omenili najpomembnejše obrate z državno soudeležbo, tržaško pristanišče in pomorsko ekonomijo. O vsem tem, kot so povedali na včeraj šnji tiskovni konferenci, pa bo govor tudi na vsedržavni ravni, kjer se je osrednje vodstvo CGIL - CISL - UIL obvezalo, da bo od blizu sledilo problemom Trsta in Gorice. Znamenita palača tržaškega L'oyda na Trgu Unita, ponos starejših in tu di mlajših generacij tržaških pomorščakov, bo jutri zjutraj odprla svoja vrata javnosti. Pobudo za javni obisk tega velikega poslopja je dal tovarniški svet plovne družbe, ki združuje predstavnike enotne sindikalne zveze, z namenom, da sensibilizira Tržačane, v prvi vrsti mladino, tie samo o slavni zgodovini in o tradicijah Lloy-da, ampak predvsem o perspektivah razvoja družbe na državni in tudi na mednarodni ravni. Lloydu grozi, kot znano, močno krčenje vseh dejavnosti, ki bi avtomatično privedlo tudi do znatnega zmanjšanja števila zaposlenih, tako na ladjah družbe kot v upravnih telesih tržaškega sedeža. Občinstvo si bo lahko ogledalo Lloy dovo palačo med 9. in 13. uro, za to priolžnost pa so sindikalisti pripravili zanimivo dokumentarno razstavo, ki nosi naslov «Lloydova bodočnost*. Sindikalisti upajo, da bo ta pobuda, podobna tisti, ki so jo pred dnevi z uspehom izpeljali delavci Arzenala, naletela na zanimanje tudi med šolami, ki so prisrčno vabljene na ogled palače. O važnosti zgoraj omenjene pobude in o splošnem sindikalnem boju v okviru Lloyda je bil govor tudi na včerajšnji tiskovni konferenci, ki jo je priredil tovarniški svet plovne druž be. Sindikalisti so med drugim pove- j dali časnikarjem, da so o načrtih IRI in Fincantieri, zvedeli le iz dnevnega časopisja, medtem ko jim ni vodstvo družbe doslej posredovalo še nobenih informacij o teh vprašanjih. To je že samo po sebi skrajno neresno j zlasti če pomislimo, da so tukaj na dlani številna delovna mesta in negativne posledice za celotno tržaško gospodarstvo, zlasti pa za tukajšnje pristanišče. Kot podatek velja samo napisati, da je bila v preteklem letu več kot polovica manipuliranih kontejnerjev v naši luki posredno ali ne; posredno last tržaškega Lloyda, k* krije približno 23 odst. vsega blagovnega prometa v pristanišču. Družba je lastnica 15 ladij, 21 pa jih jim* takorekoč trajno v najemu, skupno število zaposlenih pa presega tisoč enot. • Drevi ob 18.30 se bo sestal tržaški občinski svet, ki bo sklenil razpravo o županovi programski izjavi-Sledila bodo glasovanja o resolucijah' ki so jih predložile posamezne stranke. • Drevi ob 18.30 se bo sestal miljsk' občinski svet. Na dnevnem redu im8 sporočila župana, interpelacije svetovalcev in razpravo o resoluciji P®1 o sestrelitvi korejskega letaa. WWF o gradnji termocentrale Deželno vodstvo WWF (Svetovnega sklada za obrambo narave) je našlo vilo na predsednika deželnega odbora Comellija, predsedniku tržaške Krajevne zdrvstvene enote in ostalim krajevnim ustanovam dokument, v katerem izraža pomisleke nad gradnjo termoeleiktrične centrale na obalnem področju naše dežele. WWF utemeljuje to svoje stališče z ugotovitvijo, da bi taka centrala imela zelo negativne učinke pri zaščiti narave in pri onesnaževanju okolja in zato predlaga gradnjo central, ki bi po eni strani zajamčile učinkovito delovanje, po drugi pa tudi določeno ekološko ravnotežje. Zasedanje deželnega sveta SSk V soboto, 22. oktobra, je bilo v Nabrežini jesensko zasedanje deželnega sveta Slovenske skupnosti. Po uvod nih mislih predsednika Dolharja so sledila politična poročila tajnika Bratuža ter pokrajinskih tajnikov Hare-ja iz Trsta in Terpina iz Gorice. Vsa omenjena poročila so z različ nih vidikov in izkuženj obravnava la analizo političnega položaja po junijskih volitvah s posebnim ozirom na pogajanja za sestavo ustreznih koalicij na deželi in v raznih krajevnih upravah, kot so goriška provinca ter tržaška občina in pokrajina ter krajevna zdravstvena enota. V vseh teh upravah in ustanovah je SSk ohranila ali na novo pridobila svoje predstavnike v ožjih odborih, razen na deželi, kjer ni mogla prodreti do odborniškega mesta, ampak do predsedstva pomembne komisije deželnega sveta. Iz poročil in zadevne razprave je bilo dovolj razvidno, da je SSk morala kljub dokaj ugodnim volilnim izidom zastaviti mnogo naporov, da se je izognila izolaciji, v katero bi jo radi spravili njeni nasprotniki, ter uspela v koalicijske programe vnesti vse bistvene zahteve naše narodne skupnosti v skladu s pristojnostmi zadevnih uprav. Druga splošna ugotovitev, ki je očitno prišla do izraza, je poslabšanje splošnega političnega ozračja do problemov in zahtev slovenske manjšine, za kar je v določeni meri dalo povod omejevanje prostega prehaja- nja meje iz sosedne Jugoslavije v našo deželo. V tem pogledu so tudi precej značilne okoliščine, v katc rih je potekal nedavni obisk predsednika republike Pertinija v naši deželi in posebno še v Trstu. 'Tu se je sestal s predstavniki enotne slovenske delegacije, potem ko je bilo to srečanje do zadnjega negotovo. V drugem delu je razprava tekla o pripravah na prihodnje evropske volitve. SSk je v tem pogledu v stalnih stikih z drugimi manjšinami in avtonomističnimi giabnji, do jasnejše slike pa bo verjetne prišlo v bližnji prihodnosti. Končno je deželni svet SSk vzel v pretres še druge probleme organi zacije in programske narave, kot je večja koordinacija dela in stališč med izvoljenimi predstavniki v raznih telesih ter potreba po nadaljnji poglobitvi programskih izhodišč sa mostojne manjšinske sranke. V ta namen so bile sprejete nekatere pobude, med temi sreačnje vseh izvo ljenih predstavnikov SSk v naši deželi. V izčrpno in plodno diskusijo so med drugimi posegli Štoka, Preše ren, Špacapan, Udovič, Paulin, Tul, Brecelj in drugi. • V miljskem Ljudskem domu bo danes, ob 15. uri javno srečanje, ki ga prireja krajevna sekcija KPI. O poteku akcije včlanjevanja bo poročal Galliano Donadu'. Obisk predsednika deželne komisije za kmetijstvo Sara pri Kmečki zvezi Predsednik druge stalne komisije pri deželnem svetu Giuseppe Ferruc cio Saro je bil v torek v spremstvu deželnega svetovalca Gianfranca Car-boneja in pokrajinskega odbornika za kmetijstvo Marčela Čoka na obisku pri Kmečki zvezi, kjer sta goste pričakala predsednik Alfonz Guštin in tajnik Edi Bukavec. Druga deželna komisija je zadolžena za vprašanja kmetijstva, gozdarstva in gospodarstva goratih predelov. Po ogledu prostorov so se vsi skupaj mimo Kolonkovca, to je področja, ki mu grozijo razlastitve zaradi ljudskih gradenj, odpeljali proti Zadružni kraški mlekarni na Colu, ki je pred nedavnim začela delovati. Med pogovori sta predstavnika Kmečke zveze predsedniku Saru, sicer agronomu, ki izhaja iz kmečke družine, najprej predstavila organizacijo kot ta ko in njeno vlogo v krajevni kmetij ski stvarnosti. Že uvodoma pa sta tudi podčrtala specifičnost odnosov med podeželjem in mestom v tržaški pokrajini: mesto se je vedno zanima lo bolj za svoje probleme, teritoriju, ki ga obkroža, pa je posvetilo malo pozornosti, saj je nanj gledalo bolj skozi svoje potrebe. Tako gledanje pristojnih organov, sta podčrtala predstavnika KZ, je bi lo odraz določene politike, ki ni bila v korist kmetijstvu; tako gledanje se tudi odraža v nekaterih najvažnejših javnih ustanovah, kot npr. v trgovinski zbornici, na tržaški občini (kjer sploh ni urada za kmetijska vprašanja) ter tudi v deželnih perifernih uradih, kjer ni npr. funkcionarjev, ki bi obvladali slovenski jezik. Taka politika postavlja načelno vprašanje, ali sploh obstaja volja, da bi se kmetijstvo na Tržaškem razvi jalo, so poudarili predstavniki KZ in obenem pristavili, da se Slovenci za to zavzemajo, poleg tega pa želijo od strank slišati, kaj mislijo o tem. Pred sedniku Saru so tudi orisali akcije, ki so jih izpeljali na različnih ravneh, da bi se taki odnosi spremenili: nekaj je bilo že doseženega, so pristavili, precej pa bo treba še do seči. V pogovoru stf mu tudi prikazali specifični položaj tukajšnjega kmetij stva in njegove potrebe ter obrazložili svoje predloge v zvezi z deželnim razvojnim načrtom. Postavili so tudi nerešeni problem poklicnega seznama kmetijskih podjetnikov, ki je največja birokratska ovira za tukajšnje kmete. Predsednik Saro se je načelno strinjal s ugotovitvami predstavnikov KZ glede političnih zahtev; kar se pa ti®0 gospodarskega aspekta je poudaril, da tudi kot socialist, podpira in se zavzema za tiste pobude, ki imajo pre° seboj določene perspektive in g°sP°, darske možnosti razvoja. Odobrava je tudi zahteve KZ po razvojnem _na črtp, to je da se določijo področja, na katerih naj se kmetijstvo razviJ s pozitivnimi učinki na področju f>° spodarstva in zaposlitev. Glede na P . doklimatske značilnosti zemlje in spričo naravnih specifičnosti naše P® krajine je Saro poudaril, da bi h*1 treba predvsem podpirati žlahtne kh ture, ki na manjših površinah lahk nudijo visoke dohodke. : Kmetijsko problematiko v pok ra J' je med pogovorom razčlenil tudi d želni svetovalec Carbone; podčrtal J predvsem, da sta s krajevnim kmet J stvom in teritorijem povezana problema: gospodarski in etnični: se s prvega gleda na rentabilnost. J treba z drugega paziti, je dejal. ^ se ne prizadenejo interesi Slovenc® ' ki bi jih sicer že morali zaščitit' zakonom. , ^ Ob koncu pogovorov je predsedn^ Saro povabil predstavnike KZ, da udeležijo srečanja glede deželne»e razvojnega načrta, ki bo prihodnji den v Vidmu. Na univerzo: KAM, KAKO, ZAKAJ? I J 10. Filozofska fakulteta Prvi del današnjega članka bomo posvetili problemu zaposlitve za diplomirance filozofske fakultete. Povedali smo že, da se je večina diplomirancev, ki je za svoj študij izbrala knji ževnost, zaposlila na šolah. Kam pa so se u-smerili diplomirani psihologi ali zgodovinarji? To vprašanje smo zastavili prof. Marti Ivašič-Kodrič, ki poučuje filozofijo in zgodovino na klasičnem liceju «France Prešeren*: «V glavnem so se tudi diplomiranci, ki so se v okviru filozofske fakultete odločili za diplomsko smer-psihologijo, zaposlili na šolah, saj daje ta študijska smer možnost za poučevanje literarnih predmetov na nižji srednji šoli, filozofije, pedagogike in psihologije na učiteljišču ter filozofije in zgodovine na liceju. Vendar to ni edina možnost za zaposlitev: psiholog lahko opravlja svoj poklic v posvetovalnicah, na šolah, v tovarnah, v centrih za mentalno higieno, lahko tudi odpre svoj privatni študij. Seveda pridejo pri takih službah v poštev diplomiranci fakultete za psihologijo (najbližja je v Padovi), saj je njihovo znanje veliko bolj tehničnega značaja. Diplomska smer za psihologijo na filozofski fakulteti v Trstu nudi samo splošno izobrazbo, nikakor pa ne strokovnega znanja. Pri nas ni tehničnih predmetov, medtem ko razpolagajo v Padovi z najrazličnejšimi laboratoriji.* Kakšno možnost za zaposlitev pa imajo diplomirani zgodovinarji? Na to vprašanje je odgovoril prof. Paolo Privitera: «Osebno poučujem italijanščino na neki italijanski strokovni šoli. Vendar mislim, da je dandanes na splošno zelo težko za tiste, ki se mislijo posvetiti poučevanju. Zgodovinar bi se lanko zaposlil v kakih raziskovalnih centrih, v muzejih, kulturnih ustanovah, kar pa je danes bolj malo verjetno. Kljub temu pa mislim, da naj problem zaposlitve ne bo vodilo pri izbiri študija. Prvenstveno je, po mojem mnenju, zanimanje posameznika. Mislim, da je študentov na filozofski fakulteti, kot tudi na oddelku za zgodovino, veliko premalo: naša fakulteta je dobra, isto bi dejal o profesorjih, pomanjk Ijivi so didaktični pripomočki, npr. knjižnice, strokovne revije in drugo. Skratka: če koga študij zgodovine zelo zanima, potem bi mu vpis na to fakulteto prav gotovo svetoval!* Mnenja so pri tem seveda deljena: ali naj človek izbira svoj študij samo na podlagi lastnega zanimanja ali pa naj bodo pri izbiri odločilne možnosti za bodočo zaposlitev. Odgovor ne more biti en sam. Mnenja pa smo, da mora biti odločitev sad le študentove izbire, saj bo v glavnem le on nosil posledice svojih odločitev. Pogovor o filozofski fakulteti bomo zaključili s prikazom študija slovenskega jezika in književnosti, ki je zelo pomembna pridobitev za našo manjšino. Slovensko književnost na tržaški filozofski fakulteti že vrsto let poučuje prof. Marija Pirjevec, kateri smo tudi zastavili nekaj vprašanj. Od kdaj lahko zamejski študentje študiramo materinščino na tržaški univerzi in kako je s tem študijem danes? Prof. Pirjevec: «Študij slovenščine ima pri nas že tridesetletno tradicijo, saj so na tržaški fakulteti študentje lahko študirali slovenščino že takoj po drugi svetovni vojni v okviru inštituta za slovansko filologijo. Vendar so do leta 1969 lahko samo dvakrat polagali izpit iz tega predmeta. Leto 1969 predstavlja tudi v tem smislu pravo prelomnico: študijski načrti so postali prosti, svobodnejši. Danes si študent sam ureja svoj študijski načrt, ki ga seveda mora predložiti fakultetnemu svetu, ki ga o-dobri, če je v skladu s smernicami fakultete. Tako je postala tudi slovenščina izbirni predmet. Z reformo leta ’69 je prišlo tudi do usta-novitne novih študijskih smeri (v okviru leposlovja smo do tedaj imeli le tri študijske smeri: moderno, antično in filozofsko), kar je razkrivalo potrebo po specializaciji. Prejšnja ureditev študija je poglabljala le splošno kulturo, ki jo je študent prinesel iz gimnazije. Pred tremi leti pa je bil ustanovljen oddelek za tuje jezike in literature ter glotologijo. Študent si tako slovenščino izbere za glavni predmet, študira jo štiri leta, kar vidno karakterizira celoten potek študija. Vendar bi povedala, da je za poglobljeno znanje tudi to še premalo, saj se zaenkrat slovenščine ne more povezovati z drugimi vedami, kot so npr. historična gramatika in zgodovina jezika. Leto 1969 pa predstavlja še neko drugo prelomnico za študij slovenščine na tržaški filozofski fakulteti, s tem letom smo Slovenci dobili lektorat, jezikovni pouk, ki ga poučuje prof. Ljudmila Cvetek-Russi. Lektorat je sad neuradnega sodelovanja med tržaško in ljub- p0' ljansko fakulteto, ni pa, žal, vključen v F godbo o kulturnih izmenjavah.* 0. S kakšnimi težavami se srečuje danes P „ fesor slovenščine na univerzi? « Predava’ slovenske literature morajo slediti tudi itaW \i ski študentje, zato smo uvedli dva tečaja . literature. Poleg tega je tudi avditorij slo*^ skih študentov zelo pisan in raznolik, tak® {j mora predavatelj v svojih lekcijah 'zl neko srednjo pot, kar pa ni vedno lahko, nem bi potrebovali za uvedbo paralelnih P.$j davanj iz jezika in književnosti tudi števil ^ profesorski kader. Povedati pa moram, ko ljubljanska filozofska rakulteta kot ^e^-tariat za prosveto in kulturo skrbno -SP Ljo ljata razvoj slovenščine na fakulteti: P°. ^gl nam docenta za poučevanje slov. knjuV^e tudi prispevke za našo knjižnico (strok revije, znanstvene tekste) ter vsakoletne^, letne štipendije za seminaF, ki je name slavistom.* opis Bi vi svetovali vpis na to fakulteto. ' ^ na to fakulteto, tudi iz vidika bodoče ^ slitve, svetujem samo tistim, ki so za ,, jjja sebno nadarjeni in ki imajo do takega st veliko zanimanja!* ^ s6 In za zaključek še mnenje študentke, je odločila za študij slovenščine in srbo ščine, Mojce Švab: «Mislim, da je PrcC(jj revi sno od posameznika: če hočeš študira jg sno, je ta fakulteta precej težka. Seve« p®' veliko odvisno tudi od predznanja vsakeg j. sameznika. Mislim, da nudi v okviru tujc ske fakultete novoustanovljeni oddelek z3 jezike še največ perspektiv*. ^ jj. Video-art v TK Galeriji —ei NHHMMI j Včeraj se je v TK Galeriji priče-£ serija projekcij video kaset, ki jo Pofeg tk Galerije prirejajo tudi Goe-„ Institut, La Cappella Under-ar°und in Skupina 78. Material je posredoval Cankarjev ®TO iz Ljubljane, ki je pred kratkim Priredil dneve posvečene video artu «V,de0 C D. 83». *.včerajšnje izdelke sta predstavili varia Campitelli in Maria Claude °9Tic. Ciklus projekcij bo trajal še Tlnes in jutri. Danes ob 18. uri v .. Galeriji, ob 19.30 v Goethe Jn-■ «u(u in ob 21. uri v Cappelli. Juli ,° Projekcije v TK Galeriji ob ' Uri, v Cappelli pa ob 21. uri. Pobuda je vsekakor zanimiva in vredno si je ogledati vsaj nekaj posnetkov. Gledalec video arta bo dobil sliko o razvoju in sedanjosti te umetnosti, ki sta ji oblikovalni sredstvi kamera, video kasete in ekran. Resnica je sicer ta, da smo vajeni gledati video glasbo in nam sistem dela ne bo popolnoma neznan. Čeprav je res, kot se je nam dogodilo včeraj, da ne bomo odšli izpred TV ekrana brez pomislekov. Nekateri posnetki znajo pač biti dolgočasni, ponekod ti ni prav jasno, kaj gledaš, saj se v proizvodu spaja več elementov: likovno iskanje, režija, glasba itd. Vseeno pa si velja pobudo ogle- dati, tudi zato, ker prinaša vrsto zelo aktualnih vprašanj o naši vizuel-ni civilizaciji. (am) Na sliki: včerajšnja predstavitev v TK Galeriji. Tajništvo KPI o enotnih pobudah Tajništvo KPI je vzelo na znanje pobudo LpT, po kateri naj bi prišlo do sestave odbora za obrambo tržaškega gospodarstva. Potem ko je poudarilo, da je enotnost političnih in družbenih sil ob strani delavstva in sindikalne zveze CGIL CISL - UIL pri reševanju teh problemov nujno potrebna in se je zanjo tudi vedno zavzemalo, pa tajništvo KPI odločno poudarja, da morajo enotne pobude vsekakor sloneti na demokratičnih in protifašističnih osnovah, ki so last kulture italijanskega in slovenskega delavskega gibanja v Trstu. Zato sestanek, ki ga za danes predlaga LpT, ne more biti v nobenem primeru osnova za enotne pobude. Dr. Savastano povišan v kvestorja Upravni svet državne policije, ki se je sestal v Rimu pod predsedstvom notranjega ministra Scalfara, je po višal v kvestorje 54 vicekvestorjev. Med njimi je tudi dr. Domenico Savastano. SDGZ: davčni predujmi in odtegljaji na obrestih bančnih in poštnih vlog Slovensko deželno gospodarsko zdru ženje opozarja svoje člane na zakonsko obveznost glede davčnega predujma in davčnih odtegljajev na obrestih. Davkoplačevalci naj se resno zavedajo teže tovrstnih obveznosti. Ponovno je bilo potrjeno, da je treba najpozneje do 30. novembra t.l. poravnati 92 odstotkov davkov IRPEF, 1RPEG in ILOR pa še dodatnega davka ILOR na osnovi prijave iz leta 1982, kar za večino davčnih zavezancev znese prav lepo vsoto. Pripomniti velja, da bodo številni davkoplačevalci zaradi novih količnikov premične lestvice IRPEF in novega sistema odbitka ILOR imeli za leto 1983 manjši realni davek. Splača se jim torej, da sami izračunajo davek na podlagi dohodkov za leto 1983, tako da jim država ničesar ne bo dolžna, saj bi na takšno povračilo morali čakati, kot so pokazala izkustva iz preteklosti, dolga leta. In še nekaj o zakonskem odloku št. 512 z dne 30. septembra letos o davčnih odtegljajih na obrestih. Obresti, do katerih imamo pravico za vloge v banki ali na pošti, so podvržene tako imenovanemu dokončnemu odbitku (ritenuta a titolo d’imposta). Medtem ko je do nedavnega ta. odbitek znašal 21,6 odstotka, se je po letošnjem 1. oktobru zvišal na 25 odstotkov. To, skratka, pomeni, da bo četrtina vseh teh obresti romala v državno zakladnico, namesto v žep vlagatelja. O podrobnostih v zvezi z navedenimi obveznostmi bo SDGZ vsekakor še naprej sprotno obveščalo vse svoje članstvo. Nov način forfetarnega izračunavanja dobičkov Davčna zakonodaja predvideva, da se pri podjetjih z doočenim obsegom letnega prometa dobiček izračunava forfetarno. Do nedavnega je to veljalo za podjetje z letnim prometom do 12 milijonov lir, po novem pa je bila «dobičkovna streha* zvišana na 18 milijonov lir. Razdeljena je v tri količinske pasove gede na delovni stan, kot je razvidno iz spodnje razpredelnice: do 10 od 10 do od 14 do 18 milijonov 14 milijonov milijonov OBRTNIKI 30 odst. 35 odst. 40 odst. PREVOZNIKI 30 odst. 35 odst. 40 odst. GOSTINCI 30 odst. 35 odst. 40 odst. TRGOVCI NA DROBNO 20 odst. 30 odst. 35 odst. TOBAK, KOLKI, ZNAMKE 50 odst. 55 odst. 60 odst. TRGOVSKI ZASTOPNIKI 50 odst. 55 odst. 60 odst. SVOBODNI POKLICI 70 odst. 75 odst. 80 odst. Vest je posredovalo Slovensko deželno gospodarsko združenje. Camerata Slovenica v Kulturnem domu j Glasbena matica bo drevi odprla novo koncertno sezono v Kulturnem “»» s koncertom ansambla «Camerata Slovenica«. Glede na imena članov jjjTO&mbla — violinist Primož Novšak, pianist Aci Bertoncelj, violinistka Mo-ka Skalar, pa še Milan Kosi na violo in Ciril Škerjanec na violončelo — in 'iVCta Prava poslastica za ljubitelje komorne glasbe. Na sporedu Brahms n °voržak. Začetek ob 20.30. V Mačkolje in Skedenj pride kulturna skupina iz Koroške hiar Skupna želja po spoznavanju in sodelovanju med Slovenci zunaj meja aučne domovine je botrovala navezavi stikov med slovenskimi kulturnimi Škrlji' <<^raU Matjaž* iz Libuč pri Pliberku na avstrijskem Koroškem ter ®aenJskim «Ivan Grbec* in mačkoljanskim «Primorsko». Jutri bosta tako k.,,1 društvi gostili 22 članov istoimenskega moškega pevskega zbora iz Li-e °b vznožju Pece. jih K^°maSini Pripravljajo koroškim gostom prijeten sprejem. Ob 16. uri sprejeli v Skednju in jih zadržali na družabnosti, nato pa jih bodo j^T^jali pred spomenik v Dolino, kjer ae bodo skupaj poklonih padlim za Del- e°. Mačkoljani jih bodo pričakali pred svojim spomenikom in jih po-Ijah u Parovelove vinske kleti. Ob 20.30 bo v Srenjski hiši v Mačko- 9 koncert koroškega zbora, nato pa večerja. To bo hkrati prilika za izjavo mnenj in za tesnejšo navezavo prijateljstva. Demonstracija KPI pred konzulatom ZDA in ^eraj dopoldne je delegacija KPI demonstrirala pred konzulatom ZDA .. na tak način obsodila ameriško vojaško agresijo na suvereno in neuvr-a(),n° karibsko državo Grenado. Protestna demonstracija se vsekakor Uk VlI-ja v široko ljudsko mobilizacijo teh dni v obrambo miru in razorožitve 0 na Vzhodu, kot na Zahodu. Tudi letos napovedujejo epidemijo influence S toplo obleko proti «filipinki» Že običajna spremljevalka zime, influenca, bo tudi letos imela eksotično ime. Ker so njen virus odkrili lani na Filipinskih otokih, so ji raziskovalci in zdravniki na deli naziv «filipinska». Je tipa A in se z razliko od tipa B pojavlja vsaki dve leti, vedno z drugačnimi značilnostmi. Pri tem je zanimivo, da se virusi influence genetsko spreminjajo predvsem na Daljnem vzhodu. Zakaj prav tam? Na vprašanje ni preverjenega odgovora, čeprav nekateri izvedenci pripisujejo razlog dejstvu, da je tamkaj močno razširjena prašičereja v skrajno pomanjkljivih higienskih razmerah, kar je za viruse in bakterije pravi raj. O prevenciji te nadležne bolezni, ki se večinoma razvije v epidemijo, pa tudi o njenih značilnostih, smo se pogovarjali z dr. Botteghellijem, odgovornim za zdravstvo in higieno pri Krajevni zdravstveni enoti. Kako se lahko ubranimo? Edino učinkovito sredstvo je cepivo, pravi dr. Botteghelli. V tržaški pokrajini so do sedaj cepili proti «filipinki» že 7 tisoč ljudi, v glavnem priletne in uslužbence v javnih službah. Na razpolago pa imajo še nekaj tisoč doz za brezplačno cepljenje vseh ljudi, za katere bi imela gripa hujše posledice. «V vseh rajonskih in vaških ambulantah, pa tudi v uradu v Ul. Farneto 3 v drugem nadstropju (jn ne v Ul. Torino) cepimo brezplačno vse občane, ki imajo nad 60 let. Zanje je cepljenje priporočljivo, ker je telo ostarelega že itak manj odporno proti boleznim, influenca pa ima pogosto zaplete, kot so vnetje obnosnih votlin (sinusitis), srednjega ušesa, pljučnica, bronhitis, črnevesne infekcije. Logično je, da je to pri srčnemu ali ledvičnemu bolniku skrajno nevarno. Isto velja tudi za majhne otroke, denimo tja do 4. leta starosti, posebno še, če so asmatični ali šibki.* Kdor se cepi, je lahko skoraj stoodstotno prepričan, da ne bo zbolel. Cepiti pa se mora čimprej, tako da pride do imunološkega procesa pred hujšim mrazom, ko je predviden naval virusev. Kaj pa drugi? Kaj lahko storijo, da se je ubranijo? Predvsem naj" pazijo, da se ne premrazijo. Priporočljivo je tudi, da se izogibamo zaprtih prostorov, v katerih je mnogo ljudi, kot so denimo diskoteke in kinodvorane in direktnega stika z obolelimi. Majhno, a koristno pravilo je tudi, da uporabljamo papirnate robčke, ki jih po uporabi odvržemo. Glede zdravljenja pa je Botteghelli mnenja, da se še najbolj obnese potrpljenje. Topla postelja in čaj sta najboljši zdravili. V urah, ko je vročina najbolj visoka, pa je priporočljiva tabletka proti njej. Aspirin? «Ne bom ga prepovedoval, vendar njegova nekontrolirana uporaba bolj škodi kot koristi*, pravi zdravnik. Za vsa druga zdravila, kot so antibiotiki in podobno, pa je potreben zdravniški pregled. Dr. Botteghelli ja smo tudi povprašali, če nam določena prehrana pomaga pri preprečevanju obolenja. Mit o vitaminu C, ki ga vsebujejo pomaranče in limone in ki naj bi preprečeval influenco ali prehlad, je_ povsem neuteljen, pravi. Resnica pa je, da smo ob večvitamin-ski hrani, ki vsebuje tudi vse snovi, ki jih človeški organizem potrebuje, bolj odporni proti vsaki bolezni. Zato moramo skrbeti za redno in kakovostno prehrano, kar pa ne pomeni, da mora biti premastna ali preveč bogata na beljakovinah, (nf) °Igan potrjen podpredsednika baških kronistov j^asnikar Sednfi!0 Gesare je bil potrjen za predora Ka ^druženja tržaških kronistov, ^vodstvo združenja, ki je bilo iz-Sestava ■ na n°davnem občnem zboru, are(f 'J.aj° še Marjan Dolgan (pod LauraT^k), Bruno Natti (tajnik) in (ii(wllkar deželnega sedeža RAI Sednn!0 Gesare je bil potrjen aura C; apuzzo (blagajničarka). ^everni tatovi skem 0stan, ki je priključen škofov-TOeri a0seroenišču, so predvčerajšnjim *n 20.40 obiskali tatovi. V Pritli?.Jost so vdrli skozi okno v štiri JU/ nat-° Pa so prebrskali vse di 1^900 v prvem nadstropju in tu-rata Mco. Razen radijskega apa-v s<)bau vrt^dnosti 60 tisoč lir ni bilo So n'č dragocenega, na svoje pa sij n v kapeli, od koder so odne-bora kai zlatega in srebrnega pri-lo r)0ra.fnaševanje. Nune so opozori-tatov lcii°' da je to že tretji vdor v semenišče. sprojpi^Jd župan Richctti je včeraj ysedrža dr' Migliavacco, predsednika >z ča, da so obrazci za davka anje občinskega dodatnega Oa dohodek od zgradb (SOCOF) raclu i?g° tudi na anagrafskem u- ^asaži Gostanzi. Ipavčev oratorij jutri v cerkvi sv. Frančiška Jutri ob 20.30 bodo v cerkvi sv. Frančiška v Ulici Giulia izvedli oratorij Avgusta Ipavca «Vir življenja*, s katerim se bodo v našem mestu zaključile svečanosti ob 800-letnem jubileju asiškega svetnika in italijanskega zaščitnika. Oratorij je izvirno delo, ki ga je skladatelj, dirigent in duhovnik Ipavec napisal v letih 1981 in 1982 na osnovi gradiva, ki ga je dobil pri frančiškanih iz Assisija. Poleg številnih solistov, med katerimi je tudi znana sopranistka lleana Bratuž - Kacjanova, nastopajo v njem mešani in otroški zbor iz Ljubljane, pevski zbor frančiškanskih bratov iz Ljubljane in Celovca, ženski pevski zbor sester z Dunaja, 'iz Celovca, Ljubljane in iz Trsta, pod avtorjevim vodstvom pa jih spremlja prav v ta namen izbran orkester ljubljanskih glasbenikov. Pred grobom bazoviških junakov šolarji tretjega, četrtega in petega razreda slovenske osnovne šole »Bazoviški junaki« so včeraj ponesli cvetje na grob junakov Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, po katerih je poimenovana njihova šola «■ t s Pismo uredništvu Nedopustno ravnanje 26. oktobra sem bila v uradu za davčne izkaznice, da bi si priskrbela novo izkaznico, ker je bila dosedanja na stari priimek Balbi. Po 50 letih sem se namreč končno odločila za postopek in spremenila priimek v originalno obliko Babič. Uradniku pa ni in ni šlo v račun, zakaj zahtevam strešico, rekel mi je, da pisalni stroj nima strešice in da je tudi ročno ne more pripisati. Ker sem odločno vztrajala, mi je srdito odgovoril, da sem edina, ki kaj takega zahteva. Sprašujem se, zakaj in do kdaj bomo Slovenci tarča takih poniževanj in ali imam za vnaprej pravico zahtevati strešico. V Trstu prebiva mešano prebivalstvo: ali se omenjeni uradnik tudi do drugih tako vede, ali pa samo do Slovencev? S spoštovanjem Marija Trampuž - Babič Iz gostilne v zapor V neki gostilni v Ul. S. Michele je bilo predsinočnjim kljub pozni uri še veliko gostov. Med njimi je bil tudi 43-letni Libero Gambo iz Ulice Castaldi 8, ki je še istega večera končal v koronejskem zaporu, ker se je upiral policiji in je žalil agente. Ko so le-ti zahtevali njegove osebne dokumente, se je namreč uprl, svojo trmo pa je zabelil tudi z mastnimi žaljivkami. Ob isti priložnosti so aretirali tudi 31-letnega jugoslovanskega državljana Jovana Mijatoviča, ker ni imel pri sebi osebnih dokumentov. • Problemi ostarelih v našem mestu so bili predmet včerajšnjega pogovora med občinskim odbornikom za skrbstvo Favottijem in predstavniki sindikata upokojencev CGIL, CISL in UIL. 28. 4. 1983 28. 10. 1983 šest mesecev po smrti drage soproge Pavle Metlike por. Možina se je z žalostjo spominja mož Franc Možina Trst, 28. oktobra 1983 Piran 6 □ tržaški dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK — 28. oktobra 19«3 Delo in težave Sindikata slovenske šole Ččestjtke Pogovor 8 tajnikom Stankom Škrinjarjem pred ponedeljkovim občnim zborom Sindikat slovenske šole — tajništvo Trst bo imel v ponedeljek, 31. oktobra, v Kulturnem domu v Trstu svoj 27. občni zbor. O delovanju sindikata v zadnjih dveh letih, od prejšnjega občnega zbora sem, o vprašanjih, s katerimi se je moral v tem obdobju seznaniti, o težavah, ki jih je moral prebroditi in s katerimi se še srečuje, smo se pogovorili s tajnikom sindikata Stankom Škrinjarjem. Z njim smo se srečali pred sejo odbora sindikata in že to srečanje je nakazalo eno od ključnih vprašanj organizacije šolnikov. Seje, zadnje pred napovedanim občnim zborom, na kateri bi morali člani preveriti pripravo na občni zbor, so se udeležili le štirje člani odbora. «Nekateri člani so danes (v torek) zaposleni s predavanji za profesorje, drugi so v Nabrežini na sestanku za pripravo drugega srečanja med slovenskimi in italijanskimi šolniki, tako se je zgodilo, da je udeležba na zadnji seji pred občnim zborom povsem nezadovoljiva,* je obrazložil Škrinjar. «Res pa je, da je bila tudi na mnogih od preostalih 39 sej udeležba članov nezadostna. Večkrat se je pripetilo, da se je od skupnih 14 članov odbora udeležilo seje le pet ali šest.* Kje so vzroki za takšen odnos do dela v okviru sindikata? Nedvomno gre za pekoče vprašanje prostovoljnega dela. Zelo težko je dobiti šolnika, ki bi si vzel nekaj uric svojega prostega časa in jih namenil delu v sindikatu. To se je na nekakšen način odražalo tudi v sami anketi, ki smo jo pripravili pred občnim zborom. Anketne liste, ki smo jih posredovali šolnikom med septembrskim seminarjem za slovenske šolnike na Tržaškem, je z od- govori vrnilo le kakih 90 šolnikov, kar je dokaj pičel odstotek v primerjavi s 424 člani sindikata. V katere smeri je bilo uperjeno delo sindikata v zadnjih dveh letih? V prvi vrsti bi omenil stike, ki smo jih imeli s šolskimi sindikati drugih narodnostnih manjšin v Italiji, južnotirolskim in valdostanskim. Vzpostavili smo tudi stike s Sardinci, Okcitanci in Furlani, ki pa še nimajo svojih stanovskih organizacij. Tačas smo tudi iskali obliko sodelovanja s konfederalnimi sindikati. Junija smo imeli s temi sindikati sestanek na deželni ravni, ki ph ni obrodil konkretnih sadov. Kako težko je dobiti skupni jezik z enotnimi šolskimi sindikati kaže že dejstvo, da niso hoteli slovenskega napisa na lepakih, ki so jih pripravili za tečaje 150 ur, ker bi po njihovem mnenju slovenski napis preveč zbodel v oči. Po drugi strani smo se angažirali ob vprašanju reforme višje srednje šole. Na sejah in na srečanjih tudi izven sej smo pripravili svoje popravke k zakonskemu osnutku, da bi tudi slovenska višja šola dobila v reformi svoje mesto. Nadalje smo lani jeseni organizirali tečaje za učitelje in vzgojiteljice za pripravo na izpitne preizkušnje. Glede vprašanja novih učnih načrtov za osnovne šole smo pisali v Rim, da bi sprejeli v pripravljalno komisijo tudi enega člana slovenskih osnovnih šol, da bi tako omogočili takojšnjo prilagoditev učnih načrtov za slovensko šolo. Katere so bile senčne strani delovanja sindikata v zadnjih dveh letih? Opozoril bi najprej, da nam ni uspelo izpeljati članskih sestankov po šolah, na katerih bi sezna njali članstvo z delom sindikata in jih osveščali o raznih vprašanjih, ki neposredno zadevajo šolnike (kot na primer vprašanje obnove delovne pogodbe ali vprašanje pokojnin). Zamrlo je delovanje pedagoškega odseka, ki je začel svoje udejstvovanje z zanosom, izdal dve številki Pedagoškega lista, nato pa se je to delo zaustavilo. Seveda smo se soočili še z drugimi problemi, o le-teh pa bo govor na ponedeljkovem občnem zboru. Kakšne naloge čakajo Sindikat slovenske šole po občnem zboru? Odprtih je več organizacijskih vprašanj: tako moramo na primer iztakniti osebje za člane komisije pri šolskem skrbništvu; prav tako je še odprto vprašanje šolnika, ki bi bil oproščen pouka za sindikalne probleme. V tem primeru smo 'snubili’ že nešteto šolnikov, vsi pa so imeli raje delo v razredu. Prav tako se že sedaj zastavlja vprašanje predstavnika slovenske šole v Vsedržavnem šolskem sveitu. Čez nekaj let bo sedanjemu predstavniku zapadel mandat, ne bo pa mogel še enkrat, tretjič kandidirati za to mesto. Že sedaj bi morali namreč pripraviti človeka, da bo vešč dela v tem organu, da se bo spoznal na to problema tiko, da bo znal spretno izkoristiti možnosti, ki mu jih dajejo zakoni na šolskem področju. Od drugih vprašanj, ki se neposredneje tičejo dela na šoli bi še posebej omenil vprašanje pomanjkanja didaktičnih ravnateljstev na Tržaškem (za katere pa tudi nimamo kandidatov!) in namestitev ravnateljice za vsedržavne vrtce. Pogovor zapisal MARJAN KEMPERLE Razstava Demetrija Ceja v openskem prosvetnem domu V soboto ob 20. uri bodo v Prosvetnem domu na Opčinah odprli razstavo slik Demetrija Ceja. Umetnika bo predstavil kritik Jožko Vetrih. Otvoritveni program bo dopolnil kantav-tor Ivo Tul. Demetrij Cej se je rodil v Beogra du, kjer je z družino preživel otroška leta, plozneje se je preselil v Gorico. Po končani šoli se je zaposlil v tržiški ladjedelnici, od tod pa je leta 1964 prišel v Trst, kjer je nastopil službo v Slovenskem stalnem gleda lišču, kjer je še danes zaposlen. V gledališču se je ukvarjal predvsem s scenografijo in tudi kostumografijo. Razstavljati je začel že leta 1949. Ce jeva življenjska pot je brez dvo ma vplivala na njegove umetniške izbire. Tako se je v gledališču pričel intenzivno ukvarjati s scenografijo, delo v tržiški ladjedelnici pa je pu stilo v njegovem ustvarjanju vidne sledove. Kot jih je pustilo mesto Trst in kot jih je pustila kraška pokrajina. Osnovna Cejeva nota, ki veže vsa njegova slikarska obdobja, je lirizem, ki se spaja s kozmičnim občutjem prostora. Če se po eni strani v Cejenih delih pojavljajo obrisi mesta. Krasa, morja, potem daje tej naravi svojstveno dimenzijo luč meseca ali sonca. Občutek kozmičnega sproži v slikarju pravljično govorico tako, da dobi realnost prizvok fantastičnosti. Te dimenzije dajo Cejevemu ustvar janju izrazit pečat, pečat, ki je v drugih izraznih oblikah zelo prisoten v «zamejskem» slikarstvu. Saj najdemo prav liričnost, kozmičnost in fanta stičnost tudi pri Saksidi, Spacalu in mlajših avtorjih. Openska razstava, bo prav gotovo ponovna možnost, da se soočamo s tem veljavnim sloven skim slikarjem. OH GLASBENA MATICA V TRSTU Sezona 1983/84 1. abonmajski koncert danes, 28. oktobra, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU v Trstu CAMERATA SLOVENICA Primož Novšak in Monika Skalar - violini, Bogomil Kusi - viola, Ciril Škerjanec - violončelo, Aci Bertoncelj - klavir Na sporedu: Brahms, Dvorak Dvig in prodaja abonmajev eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 31. t.m., ob 20.30 «Pregljev večer* ob 100-letnici pesnikovega rojstva. Govorila bo prof. Lojzka Bratuž. Foto Trst 80 priredi danes. 28. oktobra, ob 20.30 večer o pticah. Predaval bo študent biologije Davorin Tome iz Ljubljane. Predavanje bo opremljeno s filmi in diapozitivi. Vabljeni! KI) Rovte - Kolonkovec - Ul. Monte Scmio, prireja jutri, 29. oktobra, ob 20. uri celovečerni koncert zbora F. Ventu rini od Domja. Sodelovala bo tudi Su zana Žerjal. Vabljeni! KI) I. Grbec - škedenj in KI) Primorsko - Mačkolje vabita jutri, 29. oktobra, ob 20.30 v Srenjsko hišo v Mačkoljah na koncert moškega pevskega zbora «Kralj Matjaž* iz Liburč na Koroškem. Šolske vesti SKD TABOR vabi jutri, 29. oktobra, v Prosvetni dom na OPČINAH na odprtje razstave DEMETRIJA CEJA Uvodna beseda JOŽKO VETRIH, nastopi' bo kantavtor IVO TUL. Volilna komisija liceja F. Prešeren obvešča dijake, da je 31. t.m. zadnji dan za vložitev kandidatnih list. Ravnateljstvo in profesorski zbor državnega učiteljišča A. M. Slomšek vabita vse starše na roditeljski sestanek, ki bo danes, 28. oktobra, ob 18. uri. Gledališča Kino Včeraj-danes CANKARJEV DOM - Ljubljana Razstave Do 6. novembra (Sprejemna dvorana) arheološka razstava Kelti in njihovi so dobniki na ozemlju Jugoslavije. TEATRU STABILE Sezona 1983-1984. — Vpisovanje in potrditev stalnih abonmajev pri krož kih raznih podjetij, v šolah, sindikatih m pri osrednji blagajni gledališča (tel. 567-201 int. 12) in pri Uradu za abonmaje tel. 54-331. Glavna blagaj na: tel. 69-406. 68-331. 65-700. Od 1. novembra Aroldo Tieri in Giu-liana Lojodice v delu Itala Sveva «Un marito* v priredbi Tullia Kezicha. Režija Gianfranco De Bosio. 30- in 20-odstotni popust za abonente. Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - TRST Matjaž Kmecl: «Mutasti bratj — danes, v petek, 28. oktobra, ob 18.30 -Kamnik: 29. oktobra ob 16.30 - Portorož; 30. oktobra ob 19.30 - Mestno gledališče v Ljubljani. Izleti SPI)T prireja v okviru delovanja športne šole - Trst prvi sezonski izlet za osnovnošolske in predšolske otroke, ki bo v nedeljo, 30. t.m. Zbirališče bo ob 9. uri na Trgu Oberdan. Izlet bo potekal po nabrežinsko-šempolajski gmajni. Povrat k bo ob 17.30 spet na Trg Oberdan. Vabljeni! Združenje Union, Podlonjer-in Sv. Ivan prireja dne 3. novembra enodnevni izlet v Vipavsko dolino. Informacije in vpisovanje v Ul. Valdirivo 30, II. nadstr., tel. 644-59 ali 732-858 vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure. Cappella Underground 18.00 Bela Luro-si: «Chandu in the magic island*. 21.00 «Video art - II. program*. 22.00 Bela Lugosi: «Scared to the death*. Ariston 16.30, 17.55, 19.20, 20.45 in 22.15 «Zelig». Režija W. AUen. W. Allen in M. Farrow. Eden 16,30. 18.20, 20.10, 22.15 «11 peto man ». Ugo Tognazzi, Mariangela Me lato. Režija Pasquale Festa Campanile Fenice 17.00, 18.40, 22.20, 22.15 «Flash dance*. J. Beals, M. Nuori, B. Bauer. Nazionale Dvorana št. 1 16.30 — 22.10 «1 ragazzi della 56. strada*. Režija F. Ford Coppola. Mat Dillon. Dvorana št. 2 15.30 — 22.10 «1 porno vizi delle super bocche*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30 — 22.10 «L’ospe-dale piu pazzo del mondo*. Grattacielo 17.00 — 22.15 «Miriam si sve-glia a mezzanotte*. D. Bowie, C. De-nevue, S. Sarandom. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 «Week-end di terrore*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 17.00, 19.15, 21.45 «Superman Ill.». C. Reeve. Capitol 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 «L'av-venturiera perversa*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Danes, PETEK, 28. oktobra SIMEON Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 16.5) — Dolžina dneva 10.20 — Luna vzide ob 22.12 in zatone ob 13.24. Jutri, SOBOTA, 29. oktobra NARCIS Izšla je nova knjiga BORISA PAHORJA »TRŽAŠKI MOZAIK« Dobite jo v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 — telefon 732487. Vreme včeraj: temperatura zraka P: stopinj, zračni tlak 1025 mb rahlo pada brezvetrje, vlaga 64-odstotna, n bo jas no, morje mirno, temperatura morja 17 stopinj. MENJALNICA vseh tujih valut 27. 10. 1983 ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Jasna Milkovič, An drea Annese, Martina Tonet. Cristina Paddeu. UMRLI SO: 84-letni Giovanni Corva, 79-letna Marianna Catalani vd. De Li-bero, 48-letna Lidia Gaspard por. Ceda-ro, 75-letni Marino Borghes, 79-letca An-na Chicco vd. Gimona, 84-letna Beatri-ce Maranzana vd. Trevisan, 78-letna Paola Bordon por. Palotta, 76-letni Cel-lio Perosa, 78-letna Olga Zugna vd. Ve-licogna, 53-letna Albina Roiaz por. Pao-letich, 79-letna Carolina Giacaz vd. Gar-delli, 1 mesec star Massimo Cassano. Moderno 16.00, 18.00, 20.00, 22.C0 «Un po vero ricco*. R. Pozzetto, O. Muti. Praznovanje novega lela v Moskvi. Od 29. 12. 83 do 2. 1. 84 organizira Združenje Radio 15.30, 17.00, 18.30, 20.00 in 21.30 «Operazione sesso*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 «La mia svedese in Calore*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 «Taxi driver*. Robert De Niro. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Zgonik Milje (Drevored Mazzini). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini). Ameriški dolar 1.587.— Kanadski dolar 1.285.— švicarski frank . 748.- Danska krona . . 167.- Norveška krona . 213,— švedska krona . . 202,— Holandski florint . 540.— Francoski frank . 198. Belgijski frank . . 28,- Funt šterling . . 2.380,— Irski šterling . . 1.865.— Nemška marka . 606,50 Avstrijski šiling . 86,— Portugalski eskudo 10,50 španska pezeta . 10.— Japonski jen . . . 6,— Avstralski dolar . 1.300,— Grška drahma . . 13,50 Debeli dinar . . . 11.89 Mali dinar . . . 11 — BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FIL2I 10 - Č22 61-A4B Včeraj sta praznovala 26 let skup#6" ga življenja BRUNA in BAZILIJ. mnogo skupnih, zdravih in srečnih le* jima želijo vsi, ki ju imajo radi. Danes bo ugasnil sedmo svečko MAR’ KO FERFOGLIA. Vse najboljše in ds bi bil vedno tako priden v šoli, mu V°' ščijo noni iz Križa ter vsi, ki ga i®8' jo radi. Koncerti SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom- V nedeljo, 30. t.m., ob 16.30 konceh «Vem za mladenko* v izvedbi solistov-Sonje Hočevar - sopran, Rajka Korit®, ka tenor, Ladka Korošca - bas, P‘‘ klavirju spremlja Milan Stante. Na SP®' redu so pol g narodnih in umetnih P°s' mi tudi znane arije iz oper Tosca. garova svatba, Seviljski brivec, Pr0' dana nevesta in druge. Razstave SKD Tabor Opčine - Prosvetni d«1®; Jutri, 29. oktobra, ob 20. uri odprtje ra stave Demetrija Ceja, uvodna besed^ Jožko Vetrih, nastopil bo kantavtor lv Tul. Vabljeni! Razna obvestila Uprava, društva, organizacije in ust nove občine Dolina vabijo vse rnirolJ bne ljudi na manifestacijo za mir v P.. nedeljek, 31. t.m., ob 20. uri. Zbira šče bo pred županstvom, sledilo bo P laganje venca pri osrednjem sporne® . padlim in v občinski telovadnici og* filma o grozotah jedrske vojne. v bljeni! ( Sindikat slovenske šole - tajništvo Tr* vabi na 27. občni zbor, ki bo v P0®,:. deljek, 31. t.m., ob 8. uri v prvem cu, ob 8.30 v drugem sklicu v mali a UU u.uv v vtiufivm .-)r\11v.u v • “ Lf(\ rani Kulturnega doma. Trst, Ul. nio 4. Dnevni red: 1. izvolitev pret stva občnega zbora; 2. poročila; 3. f prava in sprejem poročil; 4. razrešm ■ 5. predlogi članstva; 6. volitev su* kalnih organov; 7. slučajnosti. Itepentabrska občinska uprava obJ lja razpis za honorarno službo 2 “clnj(i cev. Naloga službe: urej vanje g02® poti. j Še danes, v petek, 28. oktobra, PJj, 19. in 20.30 se na osnovni šoli A. f „. ~ Križu lahko vpišete na tečaja sl°v , ____ n n rtlnll.nrtn I/i lU ^ skega in angleškega jezika, ki Ju n,. odrasle prireja Tržaška ljudska verza. w | Jutri, 29. oktobra, ob 20.30 v Trs„ v cerkvi sv. Frančiška Asiškega r* afl' Giulia, bo na sporedu oratorij «SV- rj ‘ čišek. vir ljubezni*. Na razpolag0^, knjižica, ki velja kot vstopnica Sj/njj venskim in italijanskim besedilom-Ježico dobite v Trstu pri trgovini r P 'ju nato, v Gorici v Katoliški knjigarn pri duhovnikih po cerkvah. Upravni odbor Doma A. Sirka iz obvešča, da bo od nedelje, 30. t.m^J"Jj- začel obratovati društveni bar. ^|jeiii | voritev, ki bo ob 17. uri, so va "."vji člani KD Vesna in ŠD Mladina ter vaščani. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAM dvoje vrat'— višina 2 JjjLpj-rina 75 cm s šipo 80 cm. Te* rati na št. 040/741670. inf RENAULT 5 TS, letnik ’76, 90.00« ti prodam za 2.500.000 lir. Telet0 na št. 040/231851. , ■ f0' na sl. usu/zoioai. : \v IŠČEM službo kot uradnik, končanLji) jaški rok. Telefonirati na št. ob urah kosila. nfi: ENKRATNA PRILOŽNOST! Zaradi ^ ne selitve prodam po izredno po; ceni lepo stanovanje v mestu dročju z vsemi uslugami. Telet0 jt- vsak dan od 19. do 20. ure 040/826495. ' . ^ PRODAM po zelo ugodni ceni i % * fona SENNHEISER mod. MD Tj if mikrofona RCF mod. MD J. 'Tel* 1 mikrofon AKG mod. D 1200-fonirati na št. 830383. IŠČEM USLUŽBENCA, veščega (0d; cialne dejavnosti, za izvoz in uv’ nosi z bankami, zbornico. t?V7nafjC in špedicija) za delo v Gorici. /' zjkg' if oli lonelrorfo m clmronclf "L ^iCl' italijanskega in slovenskega Q0tid' Tnfnrmariip na nnravi PD V Informacije na upravi * -Drevored 24. maja (tel. 83382)-CENJENE prijatelje in odjemalce ščamo, da jutri, 29. oktobra, v OP" limo trgovino s čevlji Malalan 1 ,farP; činah v Narodno ulico št. 28 (PJUfjtc’ vaju). Vljudno vabimo na 0 od 17. ure dalje. polaganje in popravila Ekskluzivni zastopnik SVN * (lak za parket) v Trst 750-83 Ul. S. Zenone 6 — Tel. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. Italia URSS 5-dnevni izlet v Moskvo. Za podrobnosti telefonirati na št. 220213 (Križ). Alcione 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 «11 por-tiere di notte*. Dirk Bogarde, Char-lotte Rampling. Prepovedan mladini pod 18. letom. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171 predpraznična od 14. do 20. ure in praz nična od 8. do 20. STOJAN UDOVIČ vabi prijatelje in znance na otvoritev trgovin «MARKET PRALNIH PRAŠKOV« Narodna ulica 28 — Opčine (blizu openskega tramvaj0^ telefon 213 574 ki bo jutri, 29. oktobra, ob 17. uri TVOJ DOM □ Gradnja TERMOPRELZ G. PRELZ vzdrževanja, napeljave, gradnja in montaža, termične napeljave TRST - STRADA Dl F UJME 112 Tel. 946-296 KOVINSKE ZASTEKLITVE □ VERANDE □ OKNA Mtaiinu □ PREMIČNA IN KLASIČNA VRATA □ BREZPLAČNI PREDRAČUNI Trst — DOLINA 271 Telefon 228-769 Murri ZGONIK, Devinščina 2/A Tel. 225-783 O ZLOŽLJIVE PODSTREŠNE STOPNICE O GRADBENI IN IZOLACIJSKI MATERIAL O PLOŠČICE O SANITARIJE O ŽELEZNINA O OGNJIŠČA - KAMINI Z INSTALACIJO TOPLEGA ZRAKA IN VODE KLIMATSKE NAPRAVE SONČNI PANOJI OGREVANJE S PLINSKIM OLJEM IN METANOM ~------------------------ Delavnica: 34147 TRST ERMANNO BUBOLA št'402/A foiLccn. TRST - Bazoviška cesta 92 Tel. 554-43 in 546-80 • PRIPRAVLJEN BETON • PESEK • GRAMOZ • GRADBENI IN IZOLACIJSKI MATERIAL R. Cociancich I NAPRAVE ZA OGREVANJE Peči z visokim termičnim izkoristkom Ul. Bergamino 9/1 trst Tel. 910-784 VIE^MANN za vsa goriva (^/T^kr za plin %eCnOCOntrol indikatorji za prisotnost plina in elektronski merilci za kontrolo izgorevanja ■ Sanitarije ip hidravlične armature Podjetje MARSICH preiabbricaži POCOL CALLAIA An. št. 1683 (SS 202 III. km) Tel. 910806 + CEMENTNE CEVI + GREZNICE «IMBROFF» + DEPURATORJI in NAPRAVE ZA KLORIRANJE ZA NASTAVITEV OKEN OLAJŠANA POSOJILA brez menic — brez predujma — brez obvezne zapadlosti BREZPLAČNI PREDRAČUNI NA VASEM DOMU POPOLNA PISMENA GARANCIJA DO 10 LET ff IH^UiMIserramenti NOVOST: ALU SUISSE termična izolacija z lesenim notranjim delom radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA RADIO Prvi kanal 12.00 Dnevnik 1 - Flash 12.06 Halo, Raffaella? 13.30 Dnevnik 1 14.05 Sulle strade della California -TV film 15.00 Kulturne aktualnosti dnevnika 1 15.30 šola in vzgoja 16.00 Šport: Gimnastika - svetovno prvenstvo 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 Koncert skupine Matia Bazar 18.00 Tutti in pista nel sesto conti-nente 18.40 Tivutrenta - kvizi 19.45 Almanah jutrišnjega dne in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 Bravo! - zabavno-glasbena od daja 21.35 «11 Kentuckiano» - film 22.25 Dnevnik 1 23.20 Odgovor na vprašanje 23.50 Dnevnik 1 - zadnje vesti 24.00 Šola in vzgoja Drugi kanal 12.00 Che fai, mangi? 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Capitol - nadaljevanka 14.15 Tandem Ljubljana 8.50 TV v šoli 17.25 Poročila 17.30 Čez tri gore: Kvintet bratov Zupan 17.55 Modro poletje - nanizanka 18.25 Obzornik ljubljanskega območja 18.40 Otroške nalezljive bolezni: N,-ga bolnega otroka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 1 19.55 Vreme 20.00 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Za hlapce rojeni 20.45 Ne prezrite 21.00 Šerif v New Yorku - nanizanka 22.10 TV dnevnik II. 22.25 Nočni kino: «Lisjak» - film Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja - oddaja v slovenskem jeziku 17.00 TVD novice 17.05 TV šola: Nekaj o. . . 17.30 Risanke iz serije Mala Lulu CANALE 5 8.30 Dobro jutro Italija 9.00 Una vita da vivere - TV roman 10.00 Rubrike 10.30 Aliče - TV film 11.00 Rubrike 12.00 Help, Glasbena igra 12.30 Bis kviz 13.00 B pranzo e servito - nagradna igra 13.30 Sentieri TV roman 14.30 General Hospital - TV film 15.30 Una vita da vivere - TV roman 16.50 Hazzard - TV film 18.00 Ralphsupermaxieroe TV film 19.00 Jenny e Chachi - TV film 19.30 Baretta TV film 20.30 Ciao Gente - spektakel - vodi Corrado 22.25 Attenti alle vedove - film 00.25 Cinque marins per cento ragaz-ze - film RETEOUATTRO 10.00 Očka, dragi očka TV film 10.30 Gioventu bruciata - film 12.15 Quella časa nella prateria -TV film 13.15 Padroncina Flo - Novela 14.00 Agua Viva - novela 14.50 La veglia delle aquile - film 16.20 Risanke 17.20 Dr. Slump e Arale - risanke 17.50 Chips - TV film 18.50 Dancin’ Days - novela 19.30 La famiglia Bradford TV film 20.30 Dynasty - TV film 21.30 Torna a settembre - film 23.30 Caecia al 13 - športna rubrika 24.00 La fine di un sogno - film ITALIA 1 10.15 Come ingannare mio marito -film 12.10 Gli eroi di Hogan TV film 12.40 Vita da strega - TV film 13.00 Bim bum bam ■» 14.00 Čara čara - TV novela 14.45 Febbre d’amore - TV roman 15.30 Aspettando domani - TV roman 16.06 Bim bum bam 17.50 La časa nella prateria - TV film 18.50 La donna bionica - TV film 19.45 Italia 1 flash 20.00 I puffi - risanke 14.30 Dnevnik 2 Flash 14.35 Tandem 16.30 šola in vzgoja 17.00 Rhoda - TV film 17.30 Dnevnik 2 - Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Vediamoci sul due 18.30 Dnevnik 2 - Šport 18.40 Inšpektor Derrick - TV film 19.45 Dnevnik 2 20.30 Shogun - nadaljevanka 21.45 II lavoro difficile 22.35 Dnevnik 2 22.45 «La ragazza di via Millelire* -film 00.25 Dnevnik 2 - zadnje vesti Tretji kanal 15.10 Šola in vzgoja 16.10 Antologija fažizma 18.25 L’orecchiocchio - glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.35 L’amorosa spina - spomin na Umbcrta Sabo 20.05 šola in vzgoja 20.30 «La bottega del caffe» - komedija Carla Goldonija 22.35 Dnevnik 3 23.10 Šport: svetovno prvenstvo v gimnastiki 18.00 Velika dolina - serijski film 19.00 Risanke 19.30 TVD vse danes 19.50 Prednočje novice in zanimivosti Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki: TRST — Draginja v Trstu TRST — Edi Bukavcc o manifestaciji kmetov v Bruslju 8. novembra letos TRST — Otvoritev koncertne sezone — drevi prvi koncert Glasbene matice TRST — Razstava v kavarni «Spec-chi» 20.00 Aktualna tema 20.30 Bežnost - film 22.15 Turistični atlas 22.30 TVD nocoj 22.40 Visoki pritisk - glasbena od daja 23.10 Gimnastika - svetovno prven stvo 20.30 La maledizione di Damien -film 22.30 Beau£y Center Show - spekta kel in variete TELEPADOVA 10.00 TV film 10.30 Laura TV film 11.15 Cuore selvaggio TV film 12.00 Agente Pepper - TV film 13.00 Risanke 14.00 Laura - TV film 14.45 Cuore selvaggio TV film 15.45 Codice 3 - TV film 16.30 Risanke 19.30 L’incredibile Hulk - TV film 20.30 QueH’ultimo ponte - film 23.00 Toma - TV film 24.00 Come salvare un matrimonio e. . . rovinare la propria vita - film TRIVENETA 10.00 Monitor 12.30 Horoskop 12.40 Cowboy in Africa - TV film 13.30 Risanke 14.00 Vita da sub dokumentarec 14.30 L’erede di Robin llood - film 16.00 Filmski program 16.30 Risanke 17.00 La lama d'Oriente - TV film 17.30 Risanke 18.00 Vse o motorjih 19.00 Govorimo o ribištvu 20.30 Tatort - II luogo del delitto -film 22.00 O.P. Coupons TELEFRIULI 12.45 TV dnevnik 13.00 Funny Face - TV film 13.30 Anche i riechi piangono TV film 14.00 Web il coraggioso - film 15.40 Risanke 16.00 L’uomo e la citta - TV film 17.00 Spaziotto, risanke 18.55 Funny Face - TV film 19.25 Horoskop 19.30 TV dnevnik 20.00 Anche i ricchi piangono - TV film 20.30 Dalla terrazza - film 22.15 Longbridge story - TV film 23.20 Abat-Jour 23.35 Quel freddo giorno nel parco film RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Na goriškem valu; 8.40 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Sestanek ob 12. - Galsbeni potpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Dogodki in problemi; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Joseph Sheridan Le Fanu: «Stric Silas ali Usodna dediščina*; 14.30 Od ekrana do ekrana; 16.00 Trim za vsakogar; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.25 Imena naših vasi; 18.30 Nabožna glasba. RADIO OPČINE Do 14.00 Vsakovrstna glasba; 14.00 Glasba po željah; 17.00 Zgodovina Beatlesov (vodita Ivo in Aleksander); do 20.30 Klapa rock; dalje Nočni val radia Opčine. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Otvoritev glasba za dobro jutro - Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved -Cestne razmere - EP - Objave; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper - Glasba, zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Glasbene šole - Objave, kinospored, ekonomska priporočila; 14.20 Primorski in zamejski zbori; 14.35 Zabavno-glas-bena oddaja; 15.25 EP; 15.30 Jeklo-tehna; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik - Objave; 17.30 Pogovor o...; 18.(X) Zaključek. RADIO KOPER (ltali|anski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 7.00 Horoskop; 9.15 Orkester Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 11.40 Pesem tedna; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pike na i; 12.50 Danes govorimo o...; 14.32 Glasba; 15.00 Kultura in umetnost; 16.15 Orkester La Vera Ro-magna; 17.00 Koncerti za vijolino; 17.32 Grand prix; 19.00 Zaključek programov. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi...; 10.30 Pesem skozi čas; 11.00 Odprti prostor; 11.10 Un amore nadaljevanka; 12.03 Via Asiago Tenda - tel. 344142; 13.20 Zeleni val; 13.30 Karava na; 13.36 Master - glasbena oddaja; 15.03 Homosapiens; 16.00 II Pagino ne; 17.30 Jazz na radiu; 18.00 Objektiv Evrope; 18.30 XXXI. natečaj polifonije; 19.15 Svet motorjev; 19.25 Nabožna oddaja; 20.30 Zlata leta ameriško glasbe; 21.03 Simfonični koncert; 22.58 Danes v parlamentu; 23.13 Telefonski poziv. LJUBLJANA 6.00, 6,30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stoppjo; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Danes do 13. - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 človek in zdravje; 14.05 Wolfgang Amadeus Mozart: Divertimento za orkester št. 7 v D-duru, K. 205; 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak - vmes: Napotki za turiste; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Pojemo in godemo; 18.15 Gremo v kino; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 20.00 Zakaj imamo radi?...; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 - 24.00 Iz glasbene skrinje - vmes: 23.05 Literarni nokturno; 24.00 Poročila; 00.05 - 4.30 Nočni program. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Po enotedenskih pogajanjih Danes dokončna odločitev glede tovarne v Podgori GOBARSKA SEZONA SE BLIŽA KONCU Po tednu dni pogajanj na deželnem odbomištvu za industrijo v Trstu in po enotedenski simbolični zasedbi sedeža' deželnega odborništva za industrijo, naj bi danes vendarle priš o do dokončne in ugodne razrešitve zapletenega položaja v podgorski tekstilni tovarni. Kot kaže, je bilo že v torek doseženo načelno soglasje zainteresiranih strank glede obnovitve proizvod nje in je bila tudi ugodno rešena finančna stran zadeve, tista, ki je menda do sedaj predstavljala glavno oviro za pozitiven razpet. Danes dopoldne, predvidoma ob 11. uri, kakor napovedujejo, naj bi prišlo do ponovnega sestanka med sindikati, predstavniki upravnega sveta podjetja in tudi podjetnikoma Burgijem in Boltrasijem za dokončni dogovor; takoj za tem pa naj bi bil skupni sestanek vseh zainteresiranih strani. Popoldne naj bi o vprašanju razpravljal in odločal deže’ni odbor, ki je bil sklican po hitrem postopku. O odločitvah bodo seznanili javnost na tiskovni konferenci. Odbornik Francescutto, ki je bil včeraj ves dan zaseden z reševanjem krize v Zanussijevih tovarnah, bo poročal o poteku pogajanj in osnutku dogovora, nakar bo deželni odbor sprejel ustrezne formalne sklepe, ki zade- vajo predvsem finančno in tehnično plat zadeve. Upati je, da smo danes vendar e pred ugodno in dokončno rešitvijo, ne samo na papirju, ampak tudi v praksi. Ob koncu pa še vest, da bodo delavci verjetno že v zelo kratkem času prejeli tudi denarno nadomestilo iz sklada dopolnilne blagajne. V pristoj ni h ministrstvih naj bi namreč že v prihodnjih dneh podpisali zadevne u-krepe. Razpis za dve delovni mesti Goriška pokrajinska uprava je te dni razpisala javni natečaj na podla gi naslovov in izpitov za mesto pomožnega uradnika s stalno namestit vijo pri oddelku Zavoda Žiga Zois v Gorici. Rok za predložitev prošenj za predložitev prošenj za pripustitev novembra letos. Pokrajinska uprava je te dni razpisala tudi javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za mesto vodilne ga funkcionarja pravne zadeve. Rok za predložitev prošenj za prepustitev k natečaju poteče 28. novembra letos. Podrobnejša pojasnila prejmejo interesenti v uradu za osebje pri pokrajinski upravi. Vrsta manifestacij v obrambo ladjedelništva Vrsta manifestacij v obrambo delovnih mest v ladjedelništvu bi danes in v prihodnjih dneh v Tržiču in Trstu. Na sedežu KPI v Tržiču se bo da nes ob 11. uri sestal vsedržavni koordinacijski odbor za ladjedelništvo, ob 20. uri pa bo v občinskem gledališču v Tržiču zborovanje o isti problematiki. Na obeh manifestacijah bo priso ten senator Muccio Libertini, ki v stranki odgovarja za to področje gospodarstva. V ladjedelnici, kjer bo sredi prihodnjega meseca pričela veljati dopolnilna blagajna za 1500 delavcev, bo da nes ob 11. uri srečanje z goriškim nadškofom Bommarcom. Danes ob 16. uri pa bo v ladjedelnici tudi 1-uma stavka s simbolično zasedbo glavnega trga pred županstvom. Na manifestaciji bodo sodelovale tudi delegacije delavcev drugih podjetij z državno u deežbo. Vrsto manifestacij napovedujejo tudi za prihodnje dni. Tako bodo v ponedeljek na glavnem trgu v Tržiču postavili fotografsko razstavo o ladjedelnici in ladjedelništvu, od ponedeljka do petka pa bodo tržiški kovinarji, delavci Italcantierija, skupaj s tržaškimi kolegi stalno prisotni pred sedežem deželnega odbora. V četrtek, 3. novembra, bo srečanje na ministrstvu v Rimu. Od poteka tega srečanja so odvisne tudi akcije in fnanifestarije v naslednjah dneh. Bolj skopa je bila letos gobarska letina v naših krajih. Ob koncu poletja in v začetku jeseni je bilo gob bolj malo, zaradi dolgotrajne suše, po izdatnih padavinah v prvi polovici oktobra, pa je nastopilo vetrovno in razmeroma hladno vreme, v višjih legah, že na okrog 900 metrov pa je zapadel prvi sneg. Nekaj malega gob, zlasti štorovk, prihaja na goriški trg iz nižinskih predelov. Vse pa kaže, da so to zadnje v tem letu in da se bo sezona že čez nekaj dni tudi pri na povsem prenehala. • Delegacija pokrajinskega tajništvi Slovenske skupnosti se bo danes dila na obisku v idrijski in tolmins* občini, na povabilo Socialistične zV^ ze delovnega ljudstva za severno P0 morsko regijo. DEŽURNA LEKARNA V GORIC/ Marzini, Korzo Italia 89, tel. 844*’' Protestna manifestacija dijakov Na vseh višjih šolah v Gorici včeraj ni bilo pouka. Dijaki so namreč sredi dopoldneva izpeljali napovedano protestno manifestacijo zaradi neurejenih razmer v avtobusnem prevozu, zlasti v jutranjem času. Kljub temu, da je od začetka šolskega leta minil že več kakor mesec dni, še zmeraj prihaja do precejšnjih zamud, dijaki opozarjajo na prezasedenost v nekaterih avtobusih in na vrsto drugih nevšečnosti, do katerih prihaja zlasti na progah med Vilešem, Gradiščem in Gorico, oziroma med Tržičem, Gradiščem in Gorico. To je tudi razumljivo, saj s tega področja prihaja največ dijakov, od tistih približno 2.800, kolikor se jih vsak dan vozi v Gorico na avtobusih podjetja APT. Pobudo za protestno manifestacijo so dali dijaki iz Vileša in okoliških krajev, kjer je vprašanje mogoče najbolj občuteno. Glede poteka manifestacije same, velja posebej zabeležiti, da so se dijaki, ki so se zbrali pred sedežem podjetja APT, vedli zelo korektno in dostojno. Predsednik upravne komisije podjetja Marin je sprejel delegacijo dijakov (po e-nega iz vsake šole), prisluhnil kritikam in željam in nato obrazložil trenutni položaj podjetja in prizadevanja, da bi pomanjkljivosti, ki so včasih odvisne tudi od slabe organizacije dela v podjetju samem, v največji možni meri odpravili. Pravzaprav so v tej smeri že pričeli u-krepati, saj je na progi Vileš, Gradišče, Gorica od včeraj že dodatni avtobus. Predsednik Marin, ki se je za tem sestal tudi s časnikarji, je dijakom povedal, da brez sodelovanja in razumevanja dijakov samih, osebja in tudi šolskih oblasti, bo vprašanje težko rešiti. Prizadevanja upravne komisije so usmerjena v to, da bi z razpoložlji vimi sredstvi vsem uporabnikom zagotovili kvalitetne usluge. To sicer še ne pomeni, da bodo vsi dijaki, ki imajo abonmajske vozovnice, imeli na razpolago tudi sedež. Cilj pa je, da bi tudi ob največjih konicah v avtobusih ne presegli dovoljenega števila potnikov. Vsekakor je predsednik Marin zagotovil dijakom, da bodo v prihodnjih dneh in tednih ugotavljali dejanske razmere na najbolj obremenjenih progah in skušali primerno ukrepati. Predsednik uprave komisije je nato obrazložil še nekaj tehničnih podatkov glede zmogljivosti, oziroma dovoljenja obremenitve avtobusov. Na novih inbusih (ti predstavljajo večino voznega parka) je 54 sedežev in 31 stojišč. Le redkokdaj doslej je bilo to število preseženo. Protestu so se pridružili tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol, saj imajo opravka s podobnimi težavami. Vodstvu podjetja APT so predložili krajši dokument, v katerem opozarjajo na težave: avtobusi so prenatrpani, pripeljejo v mesto z zamudo, ko se je pouk že pričel, neprimerna je avtobusna povezava s kraji v občini Doberdob in Sovodnje, zlasti v popoldanskem času. Žal v delegaciji, ki jo je sprejel Marin, ni bilo predstavnikov slovenskih šol, pač pa je predsednik izrazil našemu novinarju pripravljenost, da dijake, oziroma ožjo delegacijo lahko sprejme ka darkoli to želijo. Na sliki: med včerajšnjo manifestacijo. OB DANAŠNJI RAZPRAVI V OBČINSKEM SVETU Drevi se bo sestal občinski svet v Gorici. Upravičeno pričakujemo, da bodo na seji razpravljali tudi o nedavni poplavi, ki je prizadela severovzhodno območje mesta ter o ukrepih za odpravljanje škode. V zvezi z današnjo sejo občinskega sveta smo prejeli pismo enega od prizadetih občanov, ki opozarja na različna, še zmeraj odprta vprašanja. »Prizadeto prebivalstvo z zadovolj stvom sprejema novico o seji občin-skega: sveta in tudi pričakuje, da bo na seji tekla beseda o nedavni naravni nesreči, toliko bolj, ker je opaziti znake, ki kažejo na poskuse celotno zadevo minimizirati. Občani, kakor je že prišlo do izraza na. ponedeljkovem sestanku v Ul. Or-zoni, so precej kritični glede postopka za odpravljanje škode in posledic poplave, občutijo pomanjkanje ustrez ne koordinacijske službe, čutijo se prepuščene same sebi. Če je bila slaba organizacija razumljiva v ponedeljek, torej prvi dan po poplavi, pa tako stanje ni sprejemljivo za naslednje dni. Prizadeti občani pričakujemo, da se bo občinska uprava aktivno in vsekakor bolj uspešno zavzela za reševanje vseh vprašanj, ki ostajajo vsled poplave. Obstaja namreč občutek, da le oster in ogorčen protest lahko premakne kolesje birokracije, tudi občin ske uprave. Kaj želimo? Predvsem to, da dogodek ne bi šel v pozabo in da ne bi bili čez nekaj tednov povsem prepuščeni samim sebi. Potrebno je objektivno seznaniti celotno prebivalstvo in javne ustanove o posledicah neurja. Zavedamo se, da poplavo, ki je prizadela del našega mesta, se ne da primerjati z veliko hujšimi katastrofami v drugih krajih, vendar jo moramo kljub temu pravilno oceniti. Deroča blatna voda je namreč poplavila marsikatero stanovanje, onesposobila za daljši čas pritlične in kletne prostore, uničila ali pokvarila opremo, orodje, strukture stavb, da ne govorimo o škodi na avtomobilih, zalogah in opremi v trgovinah in javnih lokalih itd. Ne smemo pozabiti, da se prav v zvezi s škodo v stanovanjih pojavlja drugo vprašanje. Smo tik pred zimo, voda je pokvarila veliko naprav za ogrevanje, zlasti pa je zaskrbljujoč položaj starejših in osamljenih občanov. Odgovorni organi bi morali v najkrajšem času dokončno oceniti in preveriti škodo, zlasti na stavbah. Težko je razumeti, da so se podatki, v nekaterih primerih izgubili, ali pa so precej netočni. Prvenstvenega pomena pa smatramo vspostavitev rednih stikov z neposredno prizadetimi občani za reševanje, ali pa vsaj usmerjanje pri reševanju različnih vprašanj. Na srečo, se obnova nadaljuje predvsem po zaslugi in prizadevnosti občanov samih. Prav in pravilno je to, vendar morajo svojo nalogo opraviti tudi javne ustanove. Res je, da se katastrofe po navadi ocenjujejo po številu človeških žrtev, vendar tudi to, kar se je zgodilo v Gorici, je katastrofa v malem. Dovolj obsežna sicer, da potegnemo ustrezne zaključke in poskrbimo za ukrepe, da se ne bi ponovila. Med najnunejšimi ukrepi je ureditev Kor-na in pritokov pa tudi organizacija ustrezne službe za civilno zaščito. IGOR KOMEL DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg republike 26, tel. 72341. Urnik trgovin in avtobusov Bližanjo se prazniki ob dnevu mrtvih. Zato bo v ponedeljek, torek in v prihodnjem tednu nasploh nekaj sprememb v umiku poslovanja trgovin in v voznem redu avtobusov v krajevnem in medkrajevnem prometu. V nedeljo, 30. t.m., bodo odprte le cvetličarne. V ponedeljek bodo redno odprte vse trgovine, tudi tiste, ki imajo običajno ob ponedu jkih zaprto. V torek, 1. novem bra, bodo odprte (v dopoldanskem Času) le cvetličarne. Glede avtobusnega prometa velja naslednje: v ponedeljek bodo avtobusi tako v mestnem prometu, kakor na medkrajevnih progah vozili po običajnem umiku. V torek bodo avtobusi na vseh progah vozili ob upoštevanju prazničnega voznega reda, z izjemo avtobusov, ki vozijo na goriško glavno pokopališče. Izpred gavne pošte bodo avtobusi vozili med deveto uro in 12.30 in 13.30 in 17.30 v zaporedju vsakih 15 - 20 minut. Pridržana prognoza za mladega Goričana Z goriškim rešilcem so sinoči, ob 18.30, pripeljali v tržaško bolnišnico 22-letnega Ettora Rubina, bivajočega v Gorici v Ul. Alicigni 15/5, in ga sprejeli s pridržano prognozo na nev-rokiruškem oddelku zaradi raznih poškodb po glavi in telesu. Cestna policija iz Gorice je izjavila, da se je Rubinu spotaknilo in je zato padel na tla, ko se je vozil s 50-kubičnim motornim kolesom po Ul. Garzaroli. Nesreča pri Sablieih Na državni cesti, nedaleč od Sa-bličev, se je v sredo zvečer ponesrečil 26-letni Fabio Bulfon iz Gorice. Izgubil je nadzorstvo nad avtomobilom in treščil v skalnati breg ob cesti. V tržiško bolnišnico so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 40 dneh. ^SLOVENSKO "GLEDALIŠČE V TRSTU razpisuje ABONMA ZA SEZONO 1983-84 V GORICI Vpisovanje abonentov pri blagajni Kulturnega doma v Gorici, Ul. Brass, telefon 33288, od 12. do 15. ure še danes, 28. oktobra. Opozarjamo, da je abonma za red B že razprodan. Razna obvestila Kulturno društvo Naš prapor vabi na martinovanje, ki bo v petek, 11. novembra, v gostilni Pri Tildi na 0-slavju. Vpisujejo odborniki društva. Kulturno društvo Briški grič priredi 12. novembra martinovanje na sedežu na Bukovju. Sodelujejo sambo'. Ludvika Lesjaka, moški KD Briški grič in KS Vojsko. VsW za člane in prijatelje samo z vab1 ' ki so na razpolago pri odbornikih oT štva. \v SPD Gorica obvešča udeležence leta, v nedeljo, 30. t.m., da bo avj■. bus odpeljal po sledečem razpored: Gorica (Travnik) ob 6. uri; (pri spomeniku) ob 6.10; Štandr ob 6.15; Sovodnje ob 6.20; Gabrje ° 6.25. Priporoča se točnost. GLASBENA MATICA s sodelovanjem z ZSKD in ZSKP priredi komorni koncert SKUPINE «CAMERATA SLOVENICA* Nastopajo: PRIMOŽ NOVšAK' violina, MONIKA SLAKAR -lina, BOGOMIL KOSI - viol3-CIRIL ŠKERJANEC - violončelo-ACI BERTONCELJ - klavir. Sobota, 29. oktobra, ob 20.30 Kulturnem domu. Vabljeni! Gorica VERDI 18.00—22.00 «Porky's». x» VITTORIA 18.00-22.00 »La zia jj. tica». Prepovedan mladini P00 letom. CORSO 17.30-22.00 «Sing Sing»- Tržič PRINCIPE 18.00—22.00 «Tuono b^. EXCELSIOR 18.00-22.00 Flash d°w Nova Gorica in okol*1 SOČA 18.00 «Ta America III»-ški dokumentarni film- 20.00 Hur». Ameriški film. SVOBODA 18.00 »Inšpektor Nef*"^, Francoska drama. 20.30 «Ta C^jii rica 111». Ameriški dokumen film. DESKLE 19.30 «Spartak». BdWiU zgodovinski spektakel. POGREBI \fi\' Maria Sacchetti por. Valle j m? resnice San Giusto v cerkev St pgl in na glavno pokopališče; FibpPj Maschio iz splošne bolnišnice kev v Podturn in na glavno P° ZAHVALA Ob izgubi naše drage Marije Komel vd. Čermelj , jd , se iskreno zahvaljujemo vseb1- yč' nam stali ob strani v teh tezj“ p nutkih. Posebej se zahvaljuj ^iC; Močniku za cerkveni obred ir' ki so pokojnico pospremili n zadnji poti. svojC, Gorica, Šempeter, 28. oktobr3^ Ob praznovanju desetletnice delovanja sekcije beneških izseljencev v Taminesu . T AMIN ES — «Prišli smo, da bi proslavili,» s lemi .sodami je predsednik Zveze slovenskih izseljencev F ur nt?e - Julijske krajine Ferruccio Clavora strnjeno zajel lL7nen praznovanja desetletnice delovanja sekcije v Talesu, ki je najstarejša «postojanka* beneških izseljen-ev v Belgiji. Istočasno je sicer Clavora tudi opozoril, da današnji ek ni naib°lj naklonjen veselim proslavam, kajti hudo onomsko krizo je čutiti po celi Evropi, oziroma širom «««. Težave zatorej občutijo vsi, izseljenci pa so ako dvakrat prizadeti: v nevarnosti je njihovo delov-mesto v državi, v katero so se izselili, po drugi reani Pa postaja vprašljivo, če bodo v kraju, iz kate ...., so se pred časom izselili, v tem obdobju našli ustrezno zaposlitev. .Kljub nuinemu razmisleku o teh vprašanjih iti vsa-tur?evne.rnu soočanju z neštetimi težavami pa je kul-sek Q- Pr}reditev ob desetletnici delovanja prve belgijske 15 C!jJe Ovenela veselo in sproščeno. V soboto zvečer zbr °ira ,se ie namreč v občinski dvorani v Taminesu „e.j"°, številno občinstvo. Med njimi so seveda bili be-Pjor lzserienci. ki «sodijo» v domačo sekcijo in v bliž-ora ■ 0e.\ P°leg njih pa številni predstavniki drugih zvellZ.acii Izseljencev, zlasti iz Furlanije, s katerimi ze dolgo vzdržuje plodne stike. jej0Urnen^I ie ladi treba, da beneški izseljenci sodelu-v B*i ?~upn* organizaciji izseljencev, ki živijo in delajo krat-'" tem ie nuino še poudariti, da je odnos kotV>n^1 °blasti do raznih organizacij izseljencev več °bčin °reJCten' kar ie tudi iz nastopa predstavnika čanpU Sambreville (kamor sodi tudi Tamines) na sve ™ delu prireditve v Taminesu. štvo nl'rnenu občinske uprave je odbornik za izseljeni-Vanj ™odave podčrtal, da so priložnosti kot je prazno-Pom h®ie^etnice neke izseljeniške organizacije nadvse deiau?n°ne Z° vse Probivalce. O vprašanjih italijanskih Pa j CBV’ so zaposleni v tujini, konkretno v Belgiji, ]e govoril svetnik italijanskega generalnega konzulata v Charleroiju Mateossi, ki je spregovoril tudi o nekate rih zelo praktičnih problemih. Uvoden pozdrav pa je seveda «pripadah gostiteljem: v imenu sekcije za Tamines je številno občinstvo pozdravil predsednik Adriano Martinig. Besedo je kmalu prepustil predsedniku zveze Clavori, ki se mu je med drugim zahvalil za požrtvovalnost. V znak priznanja so sedanjemu predsedniku Martinigu, prejšnjemu predsedniku Alfredu Cicigoju ter sekciji v Taminesu kot taki poklonili posebna odlikovanja. O delovanju beneških izseljencev v Belgiji, o njihovi želji, ki se zadnje čase vedno bolj pogosto uresničuje, da se vrnejo v Benečijo, pa je na kratko govoril Eligio Floram, predsednik sekcije v Liegu in koordinator vseh «belgijskih» sekcij. Pa čeprav je bila svečanost najkrajši del kulturne ga večera, bi jo bilo težko še bolj strniti. Prireditev samo pa so uvedli člani Beneške folklorne skupine, ki so za to priložnost prišli v Tamines z drugimi sorodniki in prijatelji izseljencev. Na večeru so mladi plesalci večkrat nastopili, prikazali pa so splet beneških plesov in pesmi, ki so po vzeti po pričevanjih starejših vaščanov iz občine Sred nje. Za ples pa je na slavnostni prireditvi v Taminesu igral ansambel PAL iz Tolmina. Ob praznovanju desetletnice sekcije v Taminesu pa je treba še povedati, da so ob tej priložnosti beneški izseljenci organizirali za mlade, ki so prišli na obisk iz Benečije, zelo zanimiv program. Med kratkotrajnim in prisrčnim bivanjem pri družinah beneških izseljen cev, so si mladi gostje namreč ogledali še v muzej pre urejen rudnik in pa sedež EGS v Bruslju. Še najpo membnejše pa je verjetno bilo dejstvo, da so lahko preverili kako živijo njihovi rojaki v Belgiji in kako gledajo na današnjo stvarnost njihovi sovrstniki, ki so se rodili v Belgiji. (bin) Dežela zmanjšala podporo avtonomni turistični ustanovi Kako pomagati turizmu v Beneški Sloveniji na zeleno vejo, to vprašanje smo v njegovem uradu v prvem nadstropju vogalne hiše v središču Čedada zastavili predsedniku avtonomne turistične ustanove Giuseppu Paussi. Odgovor na vprašanje je dal kasneje. Najprej je želel povedati, da dva vogala tega središčnega križišča v starodavnem mestu zasedata posvetna in svetna oblast: županstvo in cerkev. Tretjega je zasedla turistična zveza, je povedal njen predsednik Paussa, aktivni predstavnik socialdemokratske stranke za celotno čedadsko območje, človek doma iz Praprotnega, kjer je tudi občinski svetovalec; poznavalec slovenščine, ki jo v beneškem narečju tudi govori. Predsednik Paussa ni imel težav z odgovorom na naše vprašanje, kako je z denarjem pri njih. «Letošnji proračun avtonomne turistične ustanove za Čedad in Nediške doline je predvideval 264 milijone lir. Naša predvidevanja se niso uresničila, ker nam je prihodke dežela krepko zmanjšala. Odbornik za turizem Brancatti sodi, da mora turizem hoditi s svojimi nogami. Tako smo namesto načrtovanega zneska prejeli občutno manj. Po zakonu 31 od 1981. leta smo za poslovanje ustanove (dve uradnici, manjši honorarji in najemnine) dobili 65 milijonov lir. Namesto zahtevane vsote 65.5 milijona lir, ki smo jo oblikovali na podlagi predlogov raznih društev vseh občin Nadiških dolin, pa smo od dežele prejeli le 10 namenskih milijonov, in sicer 4 milijone za zabavno prireditev v Barnasu in 6 milijonov za avtomobilsko dirko Čedad-Stara gora. Do takšne mere moramo upoštevati priporočilo dežele, komu izplačati sredstva, da smo jo morali vprašali, če nam dovoli, da bi neizplačanih 6 milijonov lahko kako drugače obrnili.* Predsednik Paussa je nekoliko polemično pripomnil, da bi avtonomna turistična ustanova, če se že tako imenuje, avtonomno odločala, kako uporabljati nakazani’ denar. Ob takšnem stanju se turistični delavec upravičeno sprašuje, če je brez izdatnejše podpore mogoče spodbuditi gostince, gospodarske dejavnike, krajevne ustanove itd., da bodo turizmu pričeli pisati lepšo prihodnost. Tako mu ne preostaja drugega, kot da razdeli sredstva, ki jih je prejel od dežele, v službo turizma pa postavi svoje osebne energije in zamisli povsod tam, kjer se mu za to ponudi priložnost. Zato ga srečujemo na vseh javnih manifestacijah, kjer nastopa tudi v svojstvu političnega predstavnika. Tako smo ga v teh dneh pogostoma srečavali na praznikih gob, meda in kostanja, kjer si prizadeva, da bi pred pozabo rešili in ovrednotili stare jedi. «Prizadevamo si, da bi domačini trošili denar doma in da bi ga v Nadiške doline prinašali tudi turisti iz drugih krajev naše dežele,* je rekel Paussa. (gv) ZAKAJ NASPROTUJEJO NOVIM TERAPIJAM Občni zbor slovenskih izseljencev nate'1 vprašanje alkoholizma n0 "Slbll>zirali osebje, ki se strokov-sindiUnr1 vPrašanjem ukvarja, pa tudi di kj a šolnike in posamezne lju-Posrtvi ' a*k°holizem posredno ali ne-«mo prizadeva, je čedadska KZE ne padajo tudi Nadiške doli bra d'reai!a v Čedadu od 30. okto bo vrJci novembra seminar, ki ga z , KIIi Profesor Hudolin, bj»hov:S‘V.eni Problemi alkoholikov, sbem v težave v družbi in v družin-si jn . r°£u. zrahljani človeški odno lahko 6 mars>kaj bi s tem v zvezi rim; našteyali. so problemi, s kate-Pogost6 tudi v Nadiških dolinah prečko c? s?°čamo. Kje tičijo vzroki za ti Dovolj je bežno pogleda- ki jeTre<*v'deva, da se v okviru ^ePje ali. bstanovijo oddelki za zdrav-tesničil; °bplikov, kar so marsikje u-°stal ir, ’ v cedadski KZE pa je zakon ^ ^ e mrtva Sija niVnano’ se njegova metodolo-(blub aip3^?. na skupinsko terapijo t*3 v f... - ,o tkov) in odklanja, seve-v°lj zdn,1 i alkoholik fizično do-Sege. kakršnekoli zdravniške po- Oo velik,,lrrlanie za pobudo je izred-f)rijavik°t dokazuje ujcu število v°ljni vi ,' zato so na KZE zado-^jvečii t, rblja Pa jih dejstvo, da so t oedadsk °u i)r.°i* P°budi prišli prav kov, k; e bolnice, iz vrst zdravni-,z oddelka °lstvu bojkotirajo poskus. l6 Prav Za n°tranje bolezni, kjer bobkov ° prav zdravi večina al koru prijavil niti en zdrav- nik, seminarja se bo udeležila le ena medicinska sestra. Izgovarjajo se na pomanjkanje časa, premajhen orga-nik in podobno, kar deloma tudi drži. Toda ne moremo mimo tega, da bi se spraševali, kakšna je povezava med bolnišnico in okoljem, kako le ta od govarja na potrebe teritorija, kako pojmuje pojav alkoholizma in zdravljenje alkoholikov. Zveza slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije bo imela v soboto, 29., in nedeljo, 30. oktobra, v Serain-gu v Belgiji svoj peti občni zbor. Zveza, ki je uradno nastala junija 1970. leta, združuje zavedne in napredne slovenske delavce po svetu, takšne, ki nočejo pretrgati vezi z domovino, ki se zavzemajo tudi od zunaj za gospodarski, kulturni, social ni in narodnostni preporod v naših dolinah, ki jim ni vseeno, kako se stvari razvijajo in zapletajo pri nas. Organizacija beneških emigrantov je v teh letih močno vplivala na raz voj dogodkov pri nas in posebno zadnji kongres, ki je bil pred tremi leti v Špetru Slovenov je globoko zarezal v socialno in politično tkivo naše na rodnostne skupnosti z jasno zahtevo po spremembi celotne manjšinske politike. Delegati Zveze iz evropskih in tudi prekooceanskih držav, kjer so v zad njih letih ustanovili sekcije, se bodo morali na kongresu soočati in spoprijeti s številnimi problemi, ki zadevajo njihovo življenje po svetu in dogodke v Italiji in njihovi ožji domovini. V ospredju bo seveda vprašanje ekonomske krize, ki je zajela ves svet in se iz dneva v dan vedno bolj zaostruje, posebno v tistih evropskih deželah, kjer so zaposleni naši delavci. Na kongresu bo govor o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, ki je še nimamo, o vprašanju slovenskih šol za beneške Solvence, o stanova- njih za izseljence, ki bi se radi vrnili in jih ni, o možnosti zaposlitve v Beneški Sloveniji. Po obračunu dosedanjega delovanja, bodo morali delegati na občnem zboru razpravljati tudi o potrebi po določenih spremembah in organizacij ski krepitvi, ki je še posebej potrebna v luči novega deželnega zakona o emigraciji, na osnovi formalnega pri znanja Zveze beneških izseljencev s strani deželnega odbora (junija 1981). Poleg politične funkcije ima zveza tu di kulturno, podporniško in socialno vlogo in je zadolžena za upravljanje in prireditev cele vrste pobud, od kulturnih letovanj za otroke izseljencev in letovanja za ostarele do študijskih štipendj. O tem, kakšne odgovore bodo na kongresu Zveze beneških izseljencev dali na ta vprašanja, kakšna bo njihova ocena sedanjega položaja, kakšne bodo spremembe v samem vodstvu in organizacijska ureditev, bomo poročali z občnega zbora. Sežanski umetniki v Beneški galeriji Društvo beneških likovnih umetnikov in KD Ivan Trinko prirejata danes ob 19. uri v Beneški galeriji v Špetru Slovenov bogat kulturni večer. Odprli bodo razstavo štirih likovnikov, ki delajo na Sežanskem in sicer Stojan Zafred, Janko Kastelic, Miro Kranjec in kipar Bojan Štokelj. Predstavil jih bo Janez Mesesnel. Ženski pevski zbor iz Sežane bo zapel nekaj slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Recitatorska skupina bo brala pesmi, Alda Žerjala, Jolke Milič in Aleksandra Peršolje. Pesnike bo predstavil Taras Kermauner. Bodo Nabrežinci smučali na Matajurju? Nabrežinci so na Matajurju vedno bolj doma. Pozimi so na tem hribu smučarski teden preživeli šolarji, poleti pa so se nanj pripeljali odrasli. Povabil jih je Faustino, lastnik hotela, kjer so otroci preživeli zimske počitnice. Kakšnih sedemdeset jih je bilo. Faustino jih je sprejel z odprtimi rokami in jih presenetil z mrjascem na žaru. Sicer pa je bilo v nedeljo na Matajurju kot na mravljišču. Čedadski planinci so pri koči ob izteku ceste pekli kostanj in pili rebulo. Velika večina se jih je povzpela na stožčasti hrib, od koder je bil tisti dan prekrasen razgled. Vetra je bilo ravno toliko, da si ga čutil okoli ušes. Za cerkvijo se je pred soncem skrivala majhna zaplata prvega snega. Izletniki so usmerjali svoje daljnoglede proti Julijcem. Pogled nanje je bil enkraten, kot je samo ob izjemnih jesenskih dneh. Sicer pa je prijeten duh po pečenem kostanju tisti dan dražil nosnice tudi po dolinah. Ne samo tisto nedo jo, ampak tudi eno poprej. In tudi naslednjo nedeljo bo kostanj v Benečiji še igral vodilno vlogo. Kako je tudi ne bi, ko pa je v Benečiji kljub raku, zaradi katerega se je posušilo veliko dreves, kostanja še vedno veliko, tako da krajevne ustanove premišljujejo, kako bi spet odkrili ta gozdni sadež, ki je za domačine v pretek'osti predstavljal poglavitno jed. To zamisel je mogoče lepo razbrati iz propa-gadnega depliana občinske uprave v Špetru in gorske skupnosti. Na njem je opisan enomesečni program prireditev, ki obsegajo razstave gob, meda in kostanja. Blaga niso samo prodajali, ampak so se strokovno pogovorih, kako povečati njegovo proizvodnjo. Podprli so organiziran dovoz čebelnih panjev v Benečijo, Števini obiskovalci so bili presenečeni, kakšne slaščice je mogoče pripraviti iz meda in kostanja. Prireditelji so namreč nagovorili priletne beneške žene, naj spečejo sladice po starem in jih prinesejo na razstavo. Pobudi se je odzvalo nekaj desetin domačink. Izkazalo se je, da receptov niso pozabile. Ob okrogli mizi na županstvu v Špetru so jih povedale Bruni Strazzolini, javni delavki, ki jih je spraševala po njih. Občinski odbornik dr. Renato Qualizza je bil zadovoljen, ker so domačini imeli priložnost spoznati kanček svoje preteklosti. Turistjčni delavec Paussa pa je predlagal, naj bi recepte objavili. Prireditev so popestrili Nediški puobi, pevci iz Benečije. Oktobrske prireditve v Špetru Sfovenov so imele za cilj povečati zanimanje pri ljudeh za domače sadje, pridelke in pecivo. Prireditelji so svoj namen v celoti dosegli. Uspeh bi bil še večji, če bi imeli na voljo več denarja. V prvi vrsti bi ga morala prispevati turistična ustanova. Toda kako naj to stori, če ji je dežani odbornik za turizem Brancatti priščipnil sredstva in jim za prihomje poslovno leto že sedaj napovedal 20-odstotno zmanjšanje že itak skromnega letošnjega proračuna, (gv) B rUno Križman 6. Amerika, Amerika ^!pk°valcev ni veliko, ker je kraj daleč od ve-ie veFk občudovanje za dolarsko žilico Philipsa Ce^a iznr1^0' ^ muzeju je na ogled slika bančnega Vs°to 37ced tet na ime Franka Philipsa za čedno ki Muze; rrilli*onov (!) dolarjev. 7 rati ten 16 p.ravi slavospev kolonizaciji Zahoda in fan'toivo nZaciia genocida indijanskega prebivalstva. Vv°dnik) *e’ da ie vsak beli vojak, oficir ali scout Po pr, azan kot junak, čeprav ima vsakdo na asi in neaaj stotin indijanskih življenj, požganih umnosti Vitine Popolnoma uničenih indijanskih k9, (Sedeč- t?Vni Poglavar Siouxov Tatanka Yotan-0rti preni “****’ ie leta 1876 pri reki Little Big-agal v odprtem boju veliko skupino ame- riških vojakov pod vodstvom generala Custerja, je v didaskaliji pod portretom prikazan kot vodja Indijancev, ki so izvedli pokol. Nedaleč je slika, ki prikazuje prizor iz bitke. V mestu Pawhaska (Oklahoma) so pred leti razpisali natečaj za kiparsko delo, ki bi prikazalo pionirsko mater. V muzeju so miniaturni kipi udeležencev. Prva nagrada je šla kipu, ki je prikazoval mater s puško v eni roki in svetim pismom v drugi. Originalni kip je na enem glavnih trgov Patvhaske. Leta 1938 je vlada sklenila izseliti Indijance plemena Čeroki iz vzhodnih predelov. V apalaškem pogorju so namreč našli zlato in Indijanci so bili v napoto. Vojska jih je s silo nagnala v koncentracijska taborišča in jih v polni zimi napotila proti Zahodu. Bilo jih je nekaj tisoč, četrtina pa je na poti zaradi mraza in gladu pomrla. Selitev je znana kot «Trail of tears» (pot solz). Velika slika, ki jo prikazuje, je opremljena z napisom, ki vso stvar opravičuje kot nujno zlo. Indijanskega naroda v ZDA praktično ni. Rde- čepolto prebivalstvo živi dokaj strnjeno v rezervatih pustinjskih držav Zahoda. Njegova kultura je bila že zdavnaj uničena. V kolikor ni vključeno v moderno življenje se bavi z izdelovanjem spominkov za turiste. Kakovostna in lepa je srebrnina. Izvirnim izdelkom (delo starih) pa izpodjedajo tla plastični okraski iz Hong Konga in Koreje, slovite preproge «Navajo» pa industrijsko delajo v Mehiki. Prikaza dogodkov iz indijanskega zornega kota v uradnih dokumentih ni najti, ker s0 bili domačini v najhujši dobi brez človeških pravic, na povsem isti ravni kot divjačina in zato tudi brez možnosti za izobrazbo. Knjiga «Bury my heart at VVounded Knee» (Pokopljite me pri VVounded Knee — Ranjenemu kolenu) je mogočen dokument, ki preganja vest vsakega Američana. Knjiga Deeja Browna je zgodovina Indijancev na podlagi uradnih dokumentov iz War departmenta (tajništva za vojno), iz starih kronik, uradnih zapisnikov in ustnega izročila. Da ni pristranska pričajo rezultati: število in stanje Indijancev danes. V košarkarskem pokalu prvakov Besna in Bancoroma uspešni v gosteh Sarajevčani so zmagali v Angliji, Rimljani pa v Albaniji Skromnih nasprotnikov in lahkih gostovanj je tudi v košarki vse manj. To sta okusila tudi jugoslovanski in italijanski zastopnik v pokalu prvakov, sarajevska Bosna in Bancoroma. Sarajevčani so gostovali na Angleškem, v Sunderlandu pri istoimenski ekipa, kjer so zmagali s 93:89 (47:46). Domačini so začeli zelo a-gresivno, saj so povedli kar z 10:0. Bosna, ki je tokrat zaigrala veliko boljše kot v domačem prvenstvu, pa je zaostanek nadoknadila in si v 30. minuti nabrala devet točk prednosti ter ostala v vodstvu vse do konca. Bosna je nastopila v naslednji postavi: Vučevič 14, Djogič, Benaček 10, Lukenda, Primorac 14, Varajič 24, Mutapčič 19, Hadžič 12, Mitrovič. Pri Sunderlandu pa sta bila najuspešnejša Američana Wearenn (28 točk) in Brandon (19). V nabito polni dvorani v Tirani (prostora je za 2800 gledalcev, natrpanih pa jih je bilo 4000) se je tudi Bancoroma morala pošteno namučiti, predno je strla odpor žilavega Partizanija, ki je z izredno agresivno in hitro igro ter obrambo dva - tri v prvem počasu spravil Bianchinijevo moštvo v precejšnje težave. Bancoroma je sicer dobro začela (8:2), vendar se Albanci niso zmedli, ravno obratno, zamujeno so kaj kmalu nadoknadili in z natančnim metom od daleč nepričakovano zaključili prvi polčas v svojo korist (36:34). Vse do 14. min. drugega polčasa je bi’a tekma zelo izenačena, nakar so Rimljani le pokazali, kaj znajo, si nabrali nekaj točk prednosti, katerih niso zapravili do kraja, ko so zmagali s 78:69. Povratno srečanje bo Bancoroma odigrala v četrtek v Rimu, včeraj pa je nastopila v naslednji postavi: Sbarra 7, Selvaggi 2, Tombolato 2, Gilardi 16, Polesello 6, Solfrini 13, Bertolotti 14, Kea 18. Pri Partizaniju sta bila najuspešnejša Čači (20 točk) in Kuqo (19). KORAČEV POKAL Tržaški Bic je torej uspešno pričel svojo «avanturo» v Koračevem poka lu. Resnici na ljubo pa Tržačani niso imeli najtežje naloge v Bolgariji proti moštvu Spartaka iz Plevna. Dokaj nepričakovano visoko je izgubil Tanjevičev Indesit v Izraelu proti moštvu Ramat Gan (72:103). Beneška Carrera pa se je enostavno »sprehodila* na Cipru in premagala moštvo Keravnosa kar s 108:48. Izidi prvih tekem osmine finala: Spartak Pleven (Bol.) - Bic Trst (It.) 71:74; Remat Gan (Izr.) - Indesit Caserta (It.) 103:72; Keravnos Nico-sia (Ciper) - Carrera Benetke (It.) 48:108; Eczacibasi Istanbul (Tur.) -Partizan Beograd (Jug.) 93:72; Ver-viers (Bel.) - C. zvezda Beograd (Jug.) 89:95; Zadar (Jug.) - Standard Liege (Bel.) 104:81; Rapid Bukarešta (Rom.) - Makabi Ramat Gan (zr.) 71:79; AEK Atene (Gr.) - Orthez (Fr.) 83:77; As-subel (Bel') - Antibes (Fr.) 82:83; Toptours (Bel.) - Paok Solun (Gr.) 87:74. Slavje kitajskih telovadcev Na svetovnem prvenstvu v gimnastiki je v moški ekipni konkurenci mesto osvojila kitajska reprezentanca (na sliki AP) pred SZ, Japons*1 t s t c i f r 1 < l i i I I i ZDA in NDR Triestina najela Chiarenzo (Lazio) Triestina je tudi včeraj «aktivno operirala* na nogometni borzi. Od La-zia je najela Vincenza Chiarenzo, kar je za tržaško moštvo lepa okrepitev. Tržaški klub pa je odstopil še dva nogometaša: Nierija Pratu, Feroleta pa Ravenni. Jesenska nogometna borza, ki se je zaključila sinoči, pa nasploh ni prinesla bistvenih sprememb: razlog je jasen, manjkali so igralci, saj se ekipe v tem času ne morejo odreči solidnim nogometašem. Tako je bilo poslov bolj malo, še ti pa so se vrteli okrog manj pomembnih ali pa mla dih nogometašev. Edini, ki je nekoliko razburkal tržišče, je bil Pietro Paolo Virdis, za katerega se je zavzemal Cagliari, vendar se igralec ni hotel preseliti v B ligo, tako da je pripravljen ostati tudi na klopi, samo da ne zapusti Udineseja. Še najbolj aktivna je bila Piša, ki je kupila Scamecchio (Napoli), Salo (Fiorentina) in Zanoneja (Sampdoria), odstopila pa je Gozzolija (Perugia) in Secondinija (Pescara). Močnejše ekipe niso opravile niti enega nakupa: Milan je odstopil Pa ciocco (Lecce), Fontano (Piacenza) in D’Esteja (Rimini), Inter Bemazzinija (Pistoiese), Gorija (Sanremese) in Tedoldija (Benevento), Roma Luccija (Avellino), Juventus in Torino pa sploh nista sklenila nobene kupoprodajne pogodbe. Santa! začel s prepričljivo zmago BUENOS A1R£S — Italijanska šesterka Santal iz Parme je odlično začela finalni del medcelinskega odbojkarskega pokala. Včeraj je namreč prepričljivo in brez posebnih težav premagala domačo ekipo Obras iz Buenos Airesa z gladkim 3:0 (15:4, 15:8, 15:9). V drugem srečanju finalnega dela sta se pomerili brazilski ekipi Pi-relli in Boa Vista. Zmagala je prva z izidom 3:1. V 2. amaterski nogometni ligi Kras ter Primorje že jutri na igrišču V 2. nogometni amaterski ligi bo do že jutri odigrali nekaj srečanj, v katerih bosta zaposleni tudi naši e-najsterici, Primorje ter Kras. Primorje (tokrat se bo pomerilo z Do-miom), sicer svoje domače tekme že od vsega začetka igra v sobotah popoldne, Kras pa je tokrat anticipi-ral srečanje na željo domačinov. Tržaška enajsterica Radio Sound nam reč nima lastnega igrišča in zato mora domače tekme odigrati ob sobotah ali pa v nedeljah zjutraj v Ogleju. Jutrišnji nasprotnik Krasa je solidna ekipa, ki je trenutno na drugem mestu lestvice. Dejansko ogrodje Radia Sound sestavljajo igralci bivše Cime Adviser, ki je lani izpadla iz 1. amaterske lige. Po nedeljskem velikem slavju proti Aurisini krasovci tokrat upajo, da bodo iz Tr sta odnesli pozitiven rezultat, vendar se zavedajo, da bo njihova naloga vse prej kot lahka. Jutrišnja tekma bo na Drevoredu Sanzio pri Sv. I-vanu s pričetkom ob 14.30. Ob isti uri bo stopilo na igrišče tudi pro-seško Primorje. • SOVJETSKA ZVEZA, ki doslej še ni sporočila, če se bo udeležila olimpijskih iger v Los Angelesu, pa je zaprašila organizatorje za vstopnice za gledalce. • LENDL VODI. Na posebni lestvici teniške velike nagrade Volvo je še naprej v vodstvu Čehoslovak Ivan Lendl pred Švedom VVilanderjem, A meričanoma Connorsom in McEnroe-jem ter Francozom Noahom. Brezplačni vstop na tekmo Gorizie Vprašanje prisotnosti, oziroma nosti občinstva na domačih tekmah h gometnega kluba Gorizia je tudi v tošnji sezoni pereče. Čeprav ekipa slej zadovoljivo nastopa v prvens . C-2 lige, isto ne moremo reči o P ■ sotnosti gledalcev, ki so malošteri ^ S tem v zvezi je vodstvo tret) ^ gaša odločilo, da bo ob priložn tekme Gorizia - Pergocrema (v n®j ljo, 30. oktobra), dovolilo brezpl® -vstop vsem mladim, ki niso PreseB 14. leta starosti. N. Cukrov (Hajduk) nogometaš mesecu Po anketi zagrebškega dnevih ^ i «Sportske Novosti* je nogometaš ( seča oktobra v Jugoslaviji član sp sj skega Hajduka Nikica Cukrov, "*jj je z odlično igro priboril mesto v reprezentanci. ^ Na enem od prvih mest na posah1 . nih igralnih mestih (desni veztu gralci) je tudi član Olimpije Vib meršek. Jadranovci optimistično razpoloženi Po pomembni zmagi v soboto v Vidmu proti močnemu moštvu Abitare bodo jadranovci jutri pred novo in zelo težko preizkušnjo. Doma bodo namreč igrali proti ekipi Stefanela iz Trevisa, ki je po začetnem spodrsljaju proti Servolani nanizala tri zaporedne zmage. Čeprav nam je tehnični vodja društva iz Trevisa Crosato dejal, da njegovo moštvo nima velikih ciljev (to je prestop v višjo ligo), na dlani pa je, da je ekipa iz Trevisa ena najmočnejših v ligi. Jadranovci so se seveda za jutrišnje srečanje temeljito pripravili. «Temperatura» se je po sobotnem slavju v Vidmu znatno dvignila. Naši fantje so optimistično razpoloženi pred jutrišnjo tekmo, čeprav se zavedajo, da naloga ne bo lahka. Jutrišnje srečanje v tržaški športni palači se bo pričelo ob 20.30. Ne. sliki: posnetek s srečanja Jadran - Ser volana. ■ ' . V košarkarskem prvenstvu kadetov Dom s homogeno ekipo Letos bodo v prvenstvu kadetov tekmovali tudi mladi Domovi igralci. Vodstvo ŠD Dom polaga veliko zaupanje v svojo ekipo, ki je že precej homogena in v kateri igra tudi nekaj obetajočih igralcev, ki bo- Ob kvalifikacijski nogometni tekmi za olimpijske igre v Los 'Angelesu, priredi potovalni urad Aurora avtobusni izlet na Reko, kjer se bosta 9. 11. pomerili JUGOSLAVIJA — ITALIJA Cena za vožnjo in za oštevilčen sedež na tribuni je 18.000 lir. Odhod iz Trsta (Trg Ober-dan) ob 12.30, povratek ob 21. uri. Prijave pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Cicerone 4. Valter Vatovec •N# * 1 ^ • Ascoli - Udinese X Avellino - Catania 1 Genoa - Torino X Juventus - Sampdoria 1 Milan - Lazio 1 Piša - Inter X Roma - Napoli 1 Verona - Fiorentina X Ccsena - Cegliari X Pistoiese - Arezzo 1 Varese - Como 1 Spal - Vicenza 1 Siracusa - Frosinone 1 Valter Vatovec (1957) je eden izmed naših najbolj znanih košarkarskih delavcev. Več let je igral pri Boru. Pri tem društvu je tudi treniral. Trenutno pa je trener mladinskih moštev pri ljubljanskem Slovanu. Ivo Starc je prejšnji teden pravilno zadel sedem rezultatov. Odbojkarsko prvenstvo deklic Med nastopajočimi tudi šesterka iz Sovodenj Na Goriškem se je pričelo tudi pokrajinsko prvenstvo deklic, v katerem sodeluje devet ekip in med temi tudi šesterka Sovodenj, v kateri nastopajo mlade igralke iz sovodenjske občine ter Dola in Doberdoba. Sovodenjska ekipa letos prvič nastopa v tem prvenstvu. Nadaljnji spored sovodenjske ekipe: 2. kolo: Sovodnje - Libertas GO (1.11.) 3. kdo: Sovodnje - Corridoni (7.11.) 4. kolo: Sovodnje - Italcantieri (14.11.) 5. kolo: Grado - Sovodnje (20.11.) 6. kolo: Sovodnje - Torriana (28.11.) 7. kolo: Sovodnje prosto 8. kolo: Pieris - Sovodnje (6.12.) 9. kolo: Sovodnje - Volley (19.12.) Ekipa Sovodenj bo svoje domače tekme igrala v telovadnici Kulturnega doma v Gorici, in to ob ponedeljkih ob 20.15. NA TRŽAŠKEM Friulexport — NPT 3:0 (15:0, 15:0, 15:3) FRIULEXPORT: Ušaj, Garbini, Pertot, Umek, Foraus, Stoper, Venier, Centazzo, Požar in Žerjal. Tudi v tretjem kolu skupine A združena ekipa deklic ni naletela na enakovrednega nasprotnika. Naše igralke so nasprotnika strle v glavnem že s servisi, ki * do igrali tudi v ekipi članov, p-bo udeležila promocijskega Ptj^j stva. Tu bodo mladi domovci P^z.ffttr mnogo izkušenj, ki jim bodo ned ^ no zelo koristne. Ekipa kadeta^ v sestavljena iz istih igralcev, h preteklem prvenstvu. :eit> Z rednim in resnim treniranje (treninge vodi nov trener iz b Nove Gorice, inženir Andrej l?e..elobodo lahko mladi domovci doseg ^ je bre rezultate. S treningi so v začetku meseca septembra; se jih je udeleževalo veliko s v igralcev in napredki so iz dne dan vidnejši. fant- Upajmo, da bodo na tekmah ^ je pokazal i vse svoje možnosti, da se bodo povzpeli na vrh vrh in da bo ime Dom postalo si košarkarske ekipe na Goriškeh1- DOMOVI KADETI Peter Grusovin, letnik 1967, 1 krilo; Marko Corsi, 1967, 17». Dušan Košuta 1969, 165, bek; Cociancig, 1967, 183, center; v^ Orzan, 1967, 179, krilo; Luigi *,fl raj, 1967, 180, krilo; Dimitn ** 1967, 184, center; VValter Bn^ J tl' 19C, center; Marko Čubrilo, t3” ' krilo; Saša Rinclli, 1968, 183, (p Vanek Battello, 1969, 180, kri|0’y# drea Codermaz, 1967, 1^» TRENER: Andrej Bergoč 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi % 1 S Z 1 •z 1 % % s 1 z Jutri v organizaciji ŠZ Bor Izredno kakovostno tekmovanje v športni ritmični gimnastiki , ,Le še 24 tekmo' ur nas loči od velikega •tmovanja v športni ritmični gimna-n . za «modri kij», ki ga bo jutri oc ,edil° SZ Bor v svojem športnem n ntru v Trstu. Organizatorjem se je a ,Va^^° odzvalo pet društev iz Ju « siavijg :n Italije, imena prijavlje-I a tekmovalk pa zagotavljajo, da tisti, ki si bodo prireditev ogle-„ **• deležni res izjemnega športne-ea Užitka. sti •ret^n° kakovostna udeležba bo zla-Ha f ^u8oslavije, saj bodo v «balonu» stopile mnoge odlične jugoslovan d tekmovalke v tej telovadni zvrsti ., ako bomo videli telovadke zagreb l0/a društva Maksimir, ki bo sode terT. S štirimi 'tekmovalkami, od ka kin' S° vse hrvaške republiške prva-donf . ljubljanska Partizan Narodni vil ln Partizan Moste bosta predsta-s.(a yeč tekmovalk, ki sodijo med de-Ijji-Najboljših v Jugoslaviji, na repu-vis; Prvenstvih pa osvajajo najela mesta. Pa tudi italijansko zastopstvo obeta pravo pašo za oči. V vrstah Ginna-stice Triestine bo tako nastopila tudi tekmovalka, ki je bila na letošnjem državnem prvenstvu v Forliju na odličnem 4. mestu v absolutni kategoriji, tu bo še deželna prvakinja, a tudi ostale ne zaostajajo mnogo. In končno bodo nastopila še naša dekleta. Razumljivo je, da od njih še ne moremo pričakovati' takih dosežkov, kot od njihovih jutrišnjih tek mic, saj deluje gimnastični odsek ŠZ Bor šele dve leti, dekleta pa se športni ritmični gimnastiki posvečajo šele dobro leto dni, toda za to prireditev so se pripravljala zavzeto in požrtvovalno ter bodo gotovo častno opravila svojo (v tako močni konkurenci) nelahko nalogo, čeprav jim bo tekmovanje prvenstveno služilo za nabiranje izkušenj. Tekmovanje se bo odvijalo tako, da lahko nastopi vsaka tekmovalka z dve ma orodjema, vendar mora biti eno od teh obvezno kij, drugo pa je po ljubno. Med posameznicami bo tekmovanje potekalo v dveh kategorijah in sicer za telovadke pod trinajstim v nara ščajniški ter nad trinajstim letom v mladinski kategoriji. Za lestvico bosta prišla v poštev rezultata obeh orodij! Poleg tega bo prejela najbolj ša tekmovalka obeh kategorij, ki bo dosegla na j višjo oceno v kiju, še po sebno plaketo. Ker lahko vsako ekipo sestavljajo po štiri tekmovalke (2 naraščajnici in 2 mladinki), bo sestavljena le ena ekipna lestvica, za katero bodo prišli v poštev trije najboljši rezultati posameznic. Iz prijav je razvidno, da bodo tekmovalke razen s kijem nastopile še z obročem, trakom, žogo in kolebnico. Jutrišnja prireditev (začela se bo ob 16. uri) prav. gotovo ne bo razočarala nikogar. (P.) Karel Ferfolja (desno), eden najnevarnejših in tudi najuspešnejših napadalcev doberdobskc Mladosti, ki nastopa v 3. amaterski ligi Karel Ferfolja (Mladost) v akciji Odbojkarsko mladinsko prvenstvo 01ympia s težavo ugnala OK Val 0|Vhpia Kosič — OK Val 3:1 l15;7. 10:15, 15:7, 15:9) jj^VMPIA KOSIČ: Cotič I., Cotič siž’ ,/r'on Trpin, Andrej Trpin, Ko-C' Maraž, Trpin. Cej, Vogrič, Grinovero, j, adlav, Mučič, Bensa, Zavadlav, Pan. Brajnik, Bastiani, Lutman. 'Tdk^ številnimi navijači, kar je lvnw za ladinska prvenstva, je 0-Biv?‘a s premagala OK Val. ran * Pokrajinski prvaki so se moli njPosteno potruditi, preden so strpi P°f presenetljivih igralcev Vala. -grdeči so z lepimi kombinacija^ Ve<^rat spravili Goričane v te-sa-A -1,” se 13ko zavedali, da na-v ri,., n> nepremagljiv. Predvsem rugem setu potem ko je 01ympia osvojila prvega, so Jelovičevi varo vanci navdušili občinstvo. Izenačili so stanje v setih in zdelo se je, da bodo celo osvojili tekmo. Žal, pa niso v nadaljevanju prikazali več iste igre, ampak so delali preveč najosnovnejših napak. Četrti set je bil podoben tretjemu. Napetost se je večala pri obeh ekipah, tako da je tehnični nivo igre padel. Še nekaj tehničnih podatkov: Tre ner 01ympie Dušan Carli je skozi vso tekmo obdržal na igrišču isto še-sterko, v kateri se je izkazal Simon Trpin, medtem ko je trener Vala Boris Jelavič dal priložnost skoraj vsem igralcem, ki jih je imel na razpolago. Med plavo-rdečimi se je predvsem izkazal Danijel Brajnik. Košarkarsko promocijsko prvenstvo Po neuspehu v 1. kolu tudi tokrat naše tri peterke pred težko nalogo V prvem kolu promocijskega prvenstva so vsa naša moštva doživela poraz. Sedaj sta na sporedu drugo in tretje kolo, slednje pa bo zaradi novembrskih praznikov že v ponedeljek, 1. novembra, tako da bodo imele vse ekipe v promocijskem prvenstvu tokrat natrpan spored. Poletovci bodo sprejeli v goste (v repenski telovadnici) košarkarje Ala-barde, ki sodijo v ožji krog favoritov za osvojitev končnega prvega mesta. Godničevi varovanci so torej pred težko nalogo, glede na to da nastopa za tržaško društvo cela vrsta re-nomiranih igralcev. Košarkarji Bora Radenske se bodo pomerili z drugim najbolj resnim kandidatom za prestop v višjo ligo, se pravi s tržaškim Don Boscom, ki je v vseh pogledih res popolno moštvo. Sosič in tovariši bodo vsekakor skušali izkoristiti prednost domačega igrišča. Tudi Kontovel bo zopet nastopil na domačih tleh. Kontovelci se bodo tokrat srečali z miljsko Edero, ki je v prvem kolu premagala Radensko. Miljčani se zanašajo predvsem na iz kušenost posameznikov, njihov glavni adut pa je nedvomno krilo Bacchelli, ki je dolga leta uspešno igral za tržiškega tretjeligaša. V tretjem kolu se obeta zanimivo srečanje za vse slovenske ljubitelje košarke, saj bo v repenski telovadnici prvi letošnji slovenski derbi med Poletom in Kontovelom. Upati je, da bo dvoboj med našima moštvoma izpolnil pričakovanja in da si bodo gledalci lahko ogledali kakovostno tekmo. Bor Radenska bo tokrat gostoval pri trižaški Barcolani, ki jo sestavljajo zelo izkušeni košarkarji, saj je lani nastopala v D ligi. Srečanje med Radensko in Barcolano bo verjetno zelo izenačeno. (Cancia) ZSšDl '»bveiz.j, j *a ni ’ fla se ie pričelo vpisovanje •»amenLalni teyai v Lipici. Tečaj je nje j , n °tr<>kom, ki obiskujejo zad-nižj..6to °tr«)škega vrtca, osnovno in lunin ?uedni° S,>1°- Tečaj bo v treh 17 ,.SI‘l 15. do 16. ure, od 16. do matij tCr ‘M D- do 18. ure). Infor-2Sšnf *n vpisovanje na sedežu telpf„ v„ Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, 7>n 767304 od 9. do 13. ure. prir^ Devin ValnT*' V- nedeli°. 30. t.m., neocenjc-10. t “^"tacijski pohod. Odhod od Habrt-0- , ie iz Katerne Pejce nad bod0 zl!lsko postajo. Udeleženci naj °l>ute\; in*nsko opremljeni (oblačilo, ali vsat >mpas* itd-) sai h® pohod asppi„ em vremenu. Vsem, ki bodo tor . k<>nčali pohod, bo organiza-in več • Priznanja. V popoldanskih razSveiprn'!1 urah ho družabnost v grizel, Ij'1' Jami. Poskrbljeno za pri-2a naimi kapljico in glasbo. Proga m ajSe ho začrtana posebna no ve,".411? 'n Prijatelje na društve-ob 2n ki bo jutri, 28. t.m., ci. Qh Pri gostilni Leban v Bazovi-*n,agova.Priložnosti bodo nagrajeni yedno h dru-štvenega turnirja. Kot ia pa v P aohra volja zastonj, večerje mui- U's,ni režiji udeležencev. Kdor Štev. 7Cl,„ydo'e^iti naj obvesti na tel. trs ^ (Rudež Karlo). °bv«*čaIV,!1adina Vadba ’ se Predsmučarska telo-Petkih nfi i0 nadaljuje ob torkih in dohiu ** J9.?® do 20.30 v Ljudskem 'Srišča) *kr'*u (blizu nogometnega «4sdi sije je seja nogometne komi- v Bazovm"11 na Ponedeljek, 31. t.m. 20.3o. 1 na sedežu ŠD Zarja, ob v prijateljski tekmi *vbenija - F'JK §arharskD fVi^0St°jni Prijateljska ko ^ntan,ekma me<* kadetskima re- Jul‘jske krajJneS1°Venije in Furlanije ‘ s°di vou' *“ se_ bo pričelo ob 17.30, koši h, ,n^ Prijateljskih stikov Se<^jih d^eirSkima zvezama obeh s°- Z memoriala Nede Mi jot Posnetek z nagrajevanja na mednarodnem ženskem odbojkarskem turnirju za memorial Nede Mijot, ki ga je na «Prvem maju» priredilo ŠZ Bor Na primorskem šahovskem prvenstvu Tolmin pred Koprom SOLKAN — V zaključnih borbah za naslov letošnjega moštvenega šahovskega prvaka primorske šahovske zveze so se v hotelu Sabotin v Solkanu srečala 6članska moštva Nove Gorice, Tolmina, Kopra in Sečovelj. Moštva so odigra! a turnir po Bergerjevem sistemu. IZIDI Sečovlje - Koper 2,5:3,5; Tolmin -Nova Gorica 4,5:1,5; Sečovlje - Tolmin 0:6; Nova Gorica - Koper 1,5:4,5; Nova Gorica - Sečovlje 6:0; Tolmin - Koper 3:3. KONČNI VRSTNI RED 1. Tolmin 13,5 točke; 2. Koper 11; 3. Nova Gorica 9; 4. Sečovlje 2,5. Prvo mesto in naslov moštvenega šahovskega prvaka Primorske so tako zasluženo osvojili šahisti Tolmina, ki imajo izredno mlado, obetajočo in borbeno ekipo. Šahisti Tolmina so se ta- ko tudi uvrstili v drugo slovensko šahovsko ligo (zahodna skupina). Za uspešen potek prvenstva v Solkanu je poskrbelo šahovsko društvo Nova Gorica (na čelu z agilnim predsednikom Francem Bizjakom), ki je prvi dve ekipi nagradi’.o s pokaloma. V Solkanu so se ob nedeljskem tekmovanju sestali tudi člani izvršnega odbora Primorske šahovske zveze in obravnavali osnutek tekmovalnega programa primorskih šahistov, ki med drugim predvideva vrsto tekmovanj in prireditev od najmlajših do članov, prav tako pa tudi nekaj mednarodnih srečanj s šahisti dežele Furlanije -Julijske krajine in avstrijske Koroške, ki so že vrsto let tradicionalna in prispevajo k dobrim sosedskim odnosom. Posebno pozornost so namenili tudi u-smeritvam za načrtno vzgojo mladih šahistov v krožkih, na šolah in primorskih šahovskih klubih. (S.K.) Naše odbojkarske šesterke v mladinskih prvenstvih Odbojkarska prvenstva pri dveh mlajših kategorijah — deklicah in mfadinkah ter dečkih in mladincih so v polnem teku. Z našimi zastopniki smo lahko zaenkrat več kot zadovoljni in upati je, da bodo tudi v nadaljevanju prvenstvenih bojev naši fantje in dekleta še naprej uspešno zbirali zmage in s tem točke. DEKLICE SKUPINA A V tej skupini združena šesterka Friulexport slej ko prej nima enakovrednega nasprotnika. Vsaka tekma je za varovanke trenerja Korena le gola formalnost. IZIDI 1. IN 2. KOLA Blitz Vivai Busa - Friulexport 0:3; Nuova Palavolo Trst - San Sergio 2:3; San Sergio - Friulexport 0:3; Nuova Padavolo Trst - Blitz Vivai Busa 3:0. LESTVICA Friulexpert 4; Nuova Pallavolo Trst in San Sergio 2; Blitz Vivai Busa 0. V 3. in zadnjem kolu prvega dela pr venstva je Friulexport igral včeraj z Nuovo Pallavcio, San Sergio pa igra jutri z Blitz Vivai Busa. SKUPNA B Tako Breg kot tudi Kontovel sta še neporažena. Nedeljski derbi na Proseku bo dokaj zanimiv. Ostala dva nasprotnika — Sloga in še posebej CUS, sta občutno slabša. IZIDI 1. IN 2. KOLA Breg - Sloga 3:0; Kontovel - CUS 3:0; Slova - Kontovel 2:3; CUS - Breg 0:3. LESTVICA Breg in Kontovel 4. Sloga in CUS 0. PRIHODNJE KOLO Kontovel - Breg; Sloga - CUS DEČKI Naš edini zastopnik v tej konkurenci, Bor, je v prvem kolu ostal praznih rok. Verjetno bo tudi letos Inter 1904 najboljši. Lestvica je tu nepopolna, ker iz 2. kola razprl'agamo samo z e-nim izidom, Bor pa je opravil drugo prvenstveno obveznost sinoči, poleg tega pa v vsakem kolu ena ekipa počiva. IZIDI t Inter 1904 - Prevenire 3:0; Vis -Rozzol 3:0; Bor - Nuova Pallavolo Trst 1:3; Prevenire - Vis 3:1. LESTVICA Inter, Nuova Pallavolo Trst, Vis in Prevenire 2 točki; Bor, Rozzoil in Vol-ley 80 Duke 0. PRIHODNJE KOLO Vis - Inter; Bor - Prevenire; Volley 80 Duke - Rozzol. MLADINCI Odbojkarji Sloge in Interja 1904 so še neporaženi. Jutrišnji neposredni o bračun pa bo rešil še to dilemo. Konkurenca v tej kategoriji je sila skromna, saj nastopajo samo tri šesterke. IZIDA Volley 80 Duke - Inter 1904 0:3; Sloga - Vo.ley 80 Duke 3:1. LESTVICA Inter 1904 in Sloga 2; Volley 80 Duke 0. PRIHODNJE KOLO Inter 1904 - Sloga MLADINKE SKUPINA A V tej skupini smo uspeli izvedeti samo za rezultate 1. kola. Slavila sta Inter 1904 in Le Volpi. IZIDA 1. KOLA Inter 1904 - Nuova Pallavolo Trst 3:1; Le Volpi - Prevenire 3:2. LESTVICA Inter 1904 in Le Volpi 2; Prevenire in Nuova Pallavolo Trst 0. SKUPINA B Mladinke Sloge so pospravile dva zaporedna para točk, kot tudi Orna 01ympic. Tako CUS kot tudi Club A!-tura pa nista dorasla nasprotnika. Glede prvega mesta je končna odločitev padla že sinoči: pri Banih, kjer sta se pomerili Sloga in Orna 01ympic. Preostala tekma pa bo odločaj a za mesti na dnu razpredelnice. IZIDI 1. IN 2. KOLA Club Altura - Sloga 0:3; CUS - Orna 01ympic' 0:3; Sloga - CUS 3:1; Orna 01ympic - Club Altura 3:0. LESTVICA Orna Q'ympic in Sloga 4; CUS in Club Altura 0. G. F. Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 10.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali ogla si 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska ZTT Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FlEG 28. oktobra 1988 Ekološka katastrofa ob bregovih Dnestra MOSKVA — Ekološke katastrofe ne pestijo samo za dobički pohlepnega Zahoda, kjer se za kakovost človeškega življenja bolj1 malo menijo, temveč ves svet, ki se mačevsko obnaša do narave. Do včeraj prozorna in čista voda Dnestra, ki so ga uvrščali med najbolj kakovostne reke evropskega dela Sovjetske zveze, se je v zgornjem toku spremenila v smrtonosno slanico. Pri Lvovu se je namreč v nekem obratu, ki proizvaja umetna gnojila porušil jez umetnega bazena, kjer so zbirali odpadne vode. Oblasti so pravočasno izselile prebivalstvo iz ogroženih vasi, saj je voda rušila železniške proge, zgradbe, vasi in drevje. Smrtnih žrtev po trditvi oblasti ni bilo, vsa salamurja pa je odtekla v Dnester, da je koncentracija soli v reki višja kot v oceanih. Salamurja odpadne vode vsebuje namreč kar 250 gramov najrazličnejših soli na liter vode. V Dnestru je torej kar hitro propadlo vse rastlinsko in živalsko življenje. Val salamurje so ustavili šele 500 kilometrov po kraju nesreče, ko so nemudoma zaprli vse zapornice neke hidrocentrale. Sedaj bodo postopoma spuščali slanico skozi zapornice, da ne bi prizadeli spodnjega toka reke. Vsa mesta in vasi nad hidrocentralo pa so ostale brez vode, saj so vodovodi črpali iz Dnestra. Sinodalni očeti katoliške cerkve VATIKAN — V osrčju katoliške cerkve je v teku VI. sinoda škofov vsega sveta, ki se bo končala v soboto zjutraj z govorom papeža Janeza Pavla II. Na predvečer zaključka sinode bo papež predsedoval slovesno sti «križevega pota», in sicer na Trgu sv. Petra, ob 17. uri. «Križevega pota» se bodo udeležili sinodalni očeti. V poslanici sinodalni očeti poudarjajo posebej: «Krivičnost se bohoti na svetu in mir je vedno bolj v nevarnosti. Vendar pa upanje ne ugaša. Iz globine te žalosti pa človeško srce ne neha upati v življenje in v ljubezen*. Do tu skoraj dobesedno besedilo sinoda.škili sklepov. Od tu naprej pa na stopa tradicionalno tolmačenje cerkve sedanjih zablod v č'oveški družbi, kjer je vedno navzoč greh,ki naj bi bil mej { nik katerega se morajo zavedati kri stjani. Greh ni, torej, produkt družbenega okolja, temveč napak posameznikov. Zaradi greha pa ti posamezniki ravnajo na napačen način. Pri tem pa naj ne pozabimo na pomembno vlogo cerkve v mednarodnih odnosih. Tu se postavljata v ospredje dve vprašanji: odnosi med Severom in Jugom ter v drugi vrsti vprašanje enotnosti kristjanov. Prvo vprašanje je na ravni mednarodne politične stvarnosti, drugo pa zadeva notranje odnose katoliške cerkve ter njene odnose z drugimi krščanskimi veroizpovedmi. Pot odkrivanja skupnih sti o vlogi v svetu čišč v nadaljevanju boja za združit®'* kristjanov «v eno samo hišo z enim samim pastirjem* pa je bolj postlana s trnjem kot cvetjem. Prav v zadnji*’ časih se je nekoliko poglobil prepa® med katoliško cerkvijo in evangelist ter drugimi verskimi ločinami in seK-tami. Naj ne govorimo tu o pravosla)*' nih cerkvah, ki so bo j okostenele \ manj prožne, da bi zaživele duha novega časa. Sinodalni očetje pa si ne za" pirajo vrat pred seboj, saj so priprav ljeni na dialog z vsemi ljudmi «dobr volje*. Pohvale vredna je obveza škofov. 0 se bodo zavzemali za ublažitev naspr®-ti j v svetu, za mir in za razorožit®*’ To bo cerkev delala tudi glede odn®" sov med Zahodom in Vzhodom. Eksplozivno pismo za ministra VB LONDON — V nekem poštnem uradu v Glasgowu so včeraj prestregli eksplozivno pismo, ki je bilo naslovljeno ministru za zaposlitev Tomu King“a Odgovornost za spodleteli poskus atentata je prevzela «Narodna vojska osvoboditev Škotske*. Z baklami iz Livorna v Rim z» LIVORNO — Z baklami od Livorna do Rima v znak protesta proti kri pristanišč. Za svojevrstno manifestacijo se je odločilo 40 pristaniških delo ^ cev maratoncev, ki zastopajo vsa glavna italijanska pristanišča in ki bodo raznih izmenah kol pri štafeti pretekli 320 km dolgo pol v 24 urah med 9-10. novembrom. Rekordna hitrost v modelistiki PEKING — Trije kitajski modelisti so dosegli nov hitrostni rekord * svojimi letalskimi modelčki. Gre za Huang Yonga iz Šanghaja, Jiang Sichung iz Sečuana in Zahaa Jiha, prav tako iz Sečuana, ki so s svojimi radij® vodenimi motornimi letalskimi modeli dosegli hitrost skoraj 220 km na u Morilec v glavnem štabu VARŠAVA — Kot poroča poljska agencija Pap, je policija včeraj tirala v Leghici 30 letnega delavca, ki je obtožen, da je posilil in umoril s . ženska. V Legnici je glavni štab sovjetskih čet na Poljskem, pri katerem bil v službi domnevni morilec. Isabelita se bo vrnila v Argentino? BUENOS AIRES — Če bo kandidat justicialistične stranke Italo Lun zmagal na predsedniških volitvah, se bo Isabelita Peron vrnila v Argenti Tako trdijo v krogih justicialistične stranke, v katerih tudi poudarjajo, da Isabelita še vedno «predsednica gibanja, ki ga je ustanovil Juan D°nr,1i Peron.* Isabelita, ki že nekaj let živi v izgnanstvu v Španiji, pa doslej sC ing® javno objasnila svojih načrtov. Italijanska uspešnica BOLOGNA — Bernardo Buontalenti, kuhar na dvoru florentinskega gospoda Cosima de Medicija, je pred nekaj stoletji izumil prvi sladoled na svetu in postavil prvi kamenček v temelje italijanske industrije sladoleda, v kateri je zaposlenih okoli 160.000 ljudi in ki ima približno tisoč milijard lir letnega prometa. Sladoledu, ki se vse bolj uveljavlja kot pomemben gospodarski sektor, že nekaj let posvečajo specializiran salon, SIGEP, ki bo spet januarja v Riminiju. Vzporedno z naraščanjem kvalitete sladoleda ;n s širjenjem proizvodnje je, postopno a vztrajno, narasla v Italiji tudi potrošnja. Leta 1952 je Vsak Italijan polizal poprečno 250 gramov sladoleda na leto, lani pa 8 kilogramov. Na lestvici naj več jih potrošnikov sladoleda so Ita lijani zelo visoko, na šestem mestu, takoj za ZDA in SZ (ki si delita prvo mesto s poprečno 16 kg sledoleda na prebivalca), Švedsko, ZRN in Francijo. Na prihodnjem SIGEP bodo razstavil najsodobnejše stroje za proizvodnjo sladoleda (Italija te stroje zelo uspešno prodaja po vsem svetu in pred nedavnim je nekaj strojev plasirala na Kitajsko), pa tudi sladoledarji Francoski pilot Charles Coutard je s svojim motorjem privozil do 2. nadstropja bodo lahko dali duška svoji iznajdljivosti na raznih te-Eifflovega stolpa v Parizu (Telefoto AP) matskih tekmovanjih, povezanih z darili za praznike. Oblačila «casual» ne sodijo v zbornico RIM — Odkar se v Italiji uveljavlja moda <