P&ó&tv JZAJHV2/ Po zasneženih poljanah iri bleščečih pobočjih nič Dei ne odmeva korak človeka. Vse je belo in zadušeno, Mehka odeja tišči k tlom repne bilke, ki se v njih še ni zbudilo spoznanje pomladi. Prezgodaj si zapadel kruti sneh, prehitro si pokopal jesensko zasanjano naravo. Še zeleno listje ječi pod tvojo belo gmoto, vejevje žlahtnih dreves poka pod težo iri in kliče južnega vetra. Ni upogn jenih drevesih je za mrl poslednji klic krilatega pevca. Izza oglov bo kmalu začela svoio koračnico neprijazna burja iri nam z njo motila prijeten zimski počitek, ki nas vedno bolj . ovija v svoja. • ' nezaželeno oavmelost foto A. Juraoori«, VESELJE DO Na »voje tekmovalci", ki /imiKitjeju Utl llX'illlllHHluìlt I'-inali, j« *i>nk narod pouoseu. J Ulli Slovenci amo su le par-krat poku/lili pred ■v l'Ioni: Ivo K enim v ner li je priboril T Pragi Irin 1929 svetovno prvenstvo, ko je na tekmi katoliških telovadcev premagal vse tekmece. Leon étukelj »i je I. 1924 priboril nn olimpijskih iprali v Parizu olimpijeko in svetovno prvenstvo v orodni telovadbi. ■HHH Manj sreče so imeli doslej na-?i športniki. Le ra pa tam so ee uvrstili med prvake tujih aarodet, ste.ovnepa prvenstva pa si niso priborili v Dcbeni peoogi športa. Med:em ko je bila pri nas telovadba zelo razširjena — Sij je bilo skoraj v vsaki vasi po dvoje telovadcih društev — je slovenski šport še mlad ii iiims zid.>stne popularnosti Športni dmsift je ie naio ia se ia gojijo nsjieč sam: norerof"- Prepričani smo, ca se bodo s časom naši. podjetni in zdravi fantje i deiele. ki bodo «.mi začeli s športnimi Tajaffii. Od čast do rast ;:m bomo v »Domoljubu« napisali nekaj »atiauvik navodil ra špnrcno cdfjsrro-vanje.. Dan» jih bomo aezn&nii r načinom rrri. .upa one športne ptunre. katere lahko povsod pf-jijn. t j. teka. Kakr postaceli dober tekalne? Pri odpnvorE nt in vprašatje je treba takoj poudarit;, ria ribi* df postane dober le-kaier v enem letu Ziti: pt pr marljivem n pt- ' meinem treninpt. ki irt.it več lei De jt priše uh lansk nt s firmi k Zmapc Išošir v vrtno iit.il.itrt.isiit. tekalcev ta svetu jt rabil ravno t>r: ip- vii.if tim prt . začne» i va in. tem bolje lin Na vsi.i, naturi pa moraš zaini ze- t letih teiesnect dtizorevmija zakaj pozneje jt preponi n. Mišire. sroe in dihala se morajo vet let razvijati pod vplivom rednih vaj v leski. Znam. ie. da otroci zeir rad. tefcr.m. pr>-rne je pa st tekaiia odvadit n si» še hodijo. j >.«ut pa ho» na lokalnih te-kmah zmi.pnran | mora vet tekat, to: hoditi T t jt zlasti lahki I nt deželi, kjer je zrak povsod Ski m kjer nt j •vzbujaš posebne pozornosti èe tei-r» na polic M.mesti ria h: bollii. 6e so oiror: vajeni na lek .nt. ne hf ntrndil pretiravati pa nr smejo it. tnd nr tekmovat, razen na k-atkr prope do * al: TS® Deck naj sr vadijo v trk ti tudi na daljše proge, ti i trosi pa naj hr zmerna, čire čutijo utrujenost mfira.it nekaj česa hoditi, za-tcn. ]ia zojiri leči T otroški! Irtifc imi ir tekalne vaje le pripravljalni pomen Dečk; postanejo urni in vztra jn.. razen lepa pa s. privzgojijo izdaten, dolp m iahek koral. Ze pravi tekalni trenmp nastopi čas šel t takrat, ko i a nt rim poženejo prve jirke. Hiter tek morajo vaditi na ltl(' m počasnega pa na daljše p rope. na lfKK m dr 2(*M'm O finskih trkulcih. ki so najhitrejši na svetti in po večini doma » k m f.to t. je znano da tečejo izredno veliko. Vsa dnevna' poia jv malin opravkih izvrš, u, tetkajot. oh večerih pa si vadijo sistematično. Tud nedeljski izleti fmskit, tekalerv imajr značaj Treninpa v torturo si naložijo par kosov kruha, namazane?* i maslom, poten, tečejo in hodijo čes drn m «rn. počivajo in « okopa jo t iozr.rn proti večeru pa snei tečejo domov, kjer st podajo v »saunet, domače kmečkr parne kopeli Pr 1«, letu starosti jt priporoHjivo, da zof-nejr> fantje tekmovati ne Vratkt in srednje prog^ to je na vsi tekmovalni prope ori M, P<»vei « strokovi.jate >n izkušnje name bort, pokazale. 6e so sposimi za krai^c ali daljSf prope. V teir „, morajo že veliko yadfti po navodilih ki »o noduna t strokovnih iportniti knjipnk. Pozneje, kr, prihajajo t zreit Jfia, ae lahko odločijo za novo vwir, teka, to tr t'-k na dolpf prope od tooii® naprei Tedrt: ie *T™ ^ifroTjli h«, za kratke bitrt tek, »d t« do 2ti leto 7.a teke na srednje prope wi 2' /Nadaljevanit na Mda|i stnuij I M Vozno opozorilo vsem bralcem Domoljoba ! Kdor $c hI HdroCcfl bì micaia Hektar' naf se naroči takoj! Iz|enomf m «alf uMpaikMi «m«a)t «i spre emoa ■ar*auke M lt. Mveaftr«. Koledar bo obsezal 256 strani, legale Tscbme. T njeic i»c«k štetiJn« prelepe ilustracije. Prelq* pOTert Let Ta.torjeve. ki nosi tmiitt barja trese net" in ki opisuje življenje rinniemtiii moi t ljtii,!jani, ▼ začetku 19. stoletja in, ki bo bogato iiuBtnrana, bc bt posebne odli. kovala ^lovenčer koledar". Prepričani imo, da ie dolge si bilo nt našem kcjižaeic trrr uko lepega, vsesplošpo koristnega ia zabaraepa koledarja, kakor Pc slovenčev koledai- za leto 19*2. V koledarju bodo tndi prelepe domače jaslice, ki jib borit izrezali in postavili o Božiču. Zaslonu! T poslednjih dark storite do kraja va^t dolžtost ia obiščite sle-bera« družino v vaši fari ia tadi v mmedajih i aru h. ce ta ai ili aase-pt zaKtopnika, Ce potrebujete kake tiskoiae. pišite Kam' f Mk M! MTtCalk. M K Zc Dir i« MM 1*41 H M MMN Vsak jL>on>oljubev" naročnik, ki plača naročnine zt cel u ieto t neprej ntj kasneje òù konca jamarja, je 2a varovat zu prime-: piLtrne nezrode po posebnem pravilniku ze in. r» Pozor M .Stoienčcfo kBitzsico Na dežeii bi bilo labko še v»č naročnikov »Slovenč-rv ( ki;::xice\ ** pnblikarije. kajti t trm h, delt »nilio.spoda, prosim vaju za zaupen razgovor v eni izmed vajinih sob.« Oba sta se »pogledala. Torej je le nekaj za vsem vrenjem na parnikul >Znano mi je, da nista na strani rdečih, zato ; lK>m kar odkrito govoril,« je začel častnik, potem ko so se zbrali v Grašičevi sobi. Naš parnik je danes spremenil smer in plove nazaj proti Evro-i. pi. Da bosta razumela, varna pojasnim; parnik prevaža velike količine orožja in municije, ki je namenjena rdeči armadi v Španiji. Pristati hoče v Bilbaou, ker je ta odsek Ironto popolnoma odrezan od ostale Španije in francoske meje, odkoder gre orožje v rdečo Španijo. Da prevaža parnik orožje, nismo vedeli. To vemo Sele zdaj. Polovica posadke je na strani rdečih. Razen tega imamo na parniku skupino francoskih komunistov, ki je dodeljena pošiljki kot nekaka varnostna straža. Kapitan je bil seveda o vsem ob-■ veščen in je na strani komunistov. Nahajamo se v neprijetnem položaju. S tem, da je kapitan prevzel brez vednosti paroplovne družbe tuj tovor na parnik, je prekrSil disciplino. Prav tako je prekrSil disciplino, ker je spremenil smer par-nika. Del moštva, ki se noče pridružiti rdečim, je na tajnem sestanku mene izvolil za vršilca doli-nosli kapitana ter mi poveril nalogo, da prepre-.čim pristanek parnika v Bilbaou.« V Alvarezu je zavrelo: »Na noben način ne sme orožje v roke rdečih I« »Saj prav to hočemo preprečiti, ln tukaj nam 1 vidva gospoda lahko pomagata. Ne gre drugače, kakor da izvedemo udar, ee polastimo parnika, komunistične mornarje pa zapremo. Parnik bomo odpeljali v Ferrol, ki ga ima v rokah general Franco, tovor izkrcali ter nadaljevali nato svojo pot v Ameriko.« »Imenitno!« je bil ves navduSen Alvarez ln tudi Orašič ni skrival svojega navdušenja. »Udar je določen za jutri ob dvanajstih, ko bo večji del komunističnih mornarjev pri kòsilu. •Ljudi, ki bodo izven obednice, bodo razorožili in povezali njihovi tovariSi, ki bodo v večini. Obednica bo obkoljena od posebnega oddelka. Z dvema strojnicama jih borno ukrotili. Kapitana bosta istočasno razorožila, zvezala in zaprla dva častnika. Najtežje bo s skupino francoskih komunistov, ki o njej ne vemo, kje bo v tistem trenutku. Glavno je to, da ne vdere v trup ladje. Zvedeli smo namreč, da imajo za ta primer pripravljene spodaj naboje, da ladjo razstrele in potopijo. Žal ne vemo. kje se ti naboji nahajajo.« »In to bodo storili brez ozira na potnike?« se je zgrozil Alvarez. »Brez ozira! Gospoda, vem, da sta nasprotnika komunistov, drugače vama ne bi zaupal naših načrtov. Prepričan sem, da nam bosta pomagala.« »Brez dvoma!« sla oba zatrdila. »Se razumeta na strojnico?« 1 »Oba se razumeva.« »Dobro. Vajina naloga bo, da zastražita vhod v trup ladje. Upajmo, da se v naglici ne bodo spomnili na naboje in da vajino sodelovanje ne l>o potrebno. Toda kdor koli bi hotel v tistem trenutku priti v notranjost, bo vajina dolžnost, da ga ustavita. In če ne stoji, streljata nanj. Zal nimamo dosti ljudi, da bi mogli vsa mesta zasesti.« »Velja,« pravi GraSič. , ... . »Strojnica vaju bo čakala ob dvanajstih ob vhodu, zakrita s ponjavo. Revolverje dobita še nocoj. Razume »e, da o vsem tem vlada popolna "'"t razburjenje, ki ga drugi Potniki iniso opazili, se je naglo poleglo in na parniku Je zavladalo običajno življenje. Potniki si seveda niso niti predstavljali, da plove parnik nazaj tn ne v Ameriko. , .„ .. Drugega dne. bil j« prekrasen dan, morje je roman lahno valovalo in ladjo so obletavali srebrnobell morski galebi, je bil mir Se večji. Rdeči mornarji »o brezskrbno in veselo hodili po krovu in si po-mežikovali. Skupina francoskih komunistov pa je postala čudno oblastna do potnikov, zlasti do španskih beguncev. Nekateri so bili celo tako predrzni, da so jim očitali izdajstvo in grozili, da jih bodo ob prvi priliki izročili ljudskemu sodišču. Begunci so bili začudeni nad tako predrznostjo in se pritožili pri kapitanu. Ta pa je skomignil z rameni in ni ukrenil ničesar. Bližala se je dvanajsta ura, čas, kl je bil določen za udar. Grašič in Alvarez sta se sprehajala po krovu in opazovala gibanje moštva. Pet minut pred dvanajsto je šel prvi del moštva v obeduico. Tudi potniki so se porazgubili v jedilne sobe. »Zanima me, kam so odšli francoski komunisti,« se je polglasno povprašal Orašič. Ni še končal stavka, ko je nastal hrup. Naenkrat so mornarji s puSkami v rokah planili proti skupini tovarišev, jo obkolili in vpili: »Roke kvišku I« Grašič in Alvarez sta naglo skočila k vhodu v trup ladje ter prav tako naglo postavila in pripravila strojnico. S krova se je zaslišalo streljanje, ki pa je takoj j>otihnilo. »Ukrotili so jih,« pripomni Alvarez. V tem se je zaslišalo iz kapitanov» kabine glasno zmerjanje. »To je izdajstvo. Postavil vas bom pred sodišče, gospod Gabier, brž ko...« »Nehajte, izdajalec ste vi, ker ne izpolnjujete danega povelja. Od tega trenutka dalje prevzemam poveljstvo nad moštvom jaz sam, in vi ste moj ujetnik. Zvežite gal» Kapitana sta dva častnika povezala, nakar ao ga zaklenili v lastno sobo ter postavili stražo. V obednici so se medtem odigravali smešni prizori. Brž ko so bili mornarji zbrani na svojih mestih, vstanejo vsi tisti, ki niso bili pristaši rdečih ter zaptjete obednieo. Takoj nato pridrvi strežnik s polno posodo juhe in razburjen vpije: »Tovariši, izdani smol Poročnik Gabier je...« Stavka ni končal. Ob pragu mu je eden izmed belih mornarjev podtaknil nogo, možakar se je vanjo zapletel, zgubil ravnotežje ter padel z ogromno skledo vred v obednieo. Ker je bila ta za kake štiri stopnice nižja od hodnika in ker je takoj ob vhodu stala dolga jedilna miza, je strežnik butnil z vso silo kar na mizo. Pri tem mu je skleda zletela iz rok, vroča tekočina je pljusknila vzdolž ob mizi in obrizgala zbrane mornarje po obrazu in po rokah. Mornarji so poskakali kvišku in si med glasnim preklinjanjem brisali žgočo tekočino z obraza. Strežnik je bil toliko presenečen da je kar pozabil na to, kar je mislil povedati. Mornarji pa so bili toliko zaposleni z juho in z neprijetnimi občutki, da niso sploh mislili na strežnikove besede. ..... Vmes med to zabavljanje in preklinjanje pa je zagrmel glas poročnika Gabiera, ki se je nenadoma pojavil na pragu: »Mornacji, poslušajte! Od tega trenutka dalie prevzamem poveljstvo jaz. Kapitan je ' osnovi prekršil disciplino vodstva paroplovne družbe, zato je od svojega mesta odstavljen. Ne poskušajte nobenih brezsmiselnih dejanj: obednica je obkoljena, ob vhodih so, poKleite.oostavljene strojnice. Kakor hitro bo opaziti kakšno sumljivo premikanje, ukažem ogenj.« Pročnik Gabler je nato imenoma naStel ko o-vodje rdečih mornarjev in jih ukazal takoj ukloniti in odgnati. Vsi drugi so ostali v obednici, toda obkoljeni in strogo zastraženi. Skupina francoskih komunistov je slišala streljanje na krovu in postala pozorna. Bill so to sam prvovrstni pristaši komunistične stranke v Franciii, ki jih je francosko strankino vodstvo uporabljalo le « bolj. zaupna ali tvegana pod-vzetia Streljanje je sicer takoj potihnilo, toda komunistom e vendarle bilo dovolj no znamenje da se dogaja nekaj sumljivega. Skočil, so od miz in hiteli na krov. Tu so jim zastavili pot mornarji in naperili puSke. »Vdajte se!« je zaklical podoficir. »K nabojem, nazaj ,k nabojem I« se je glasil« takoj povelje njihovega vodje. Komunisti so sa naglo obrnili ter z revolverji v roki drli do krovu proti vhodu v notranjost parnika »Stoj, stoj, stoj!« je trikrat zaklical podoficir ter takoj za tem ukazal: »Ogenj!« ko!nu.ni.!Jl 80 lak°) Pailli' ostali pa so medtem že izginili za poveljniškim mostom ia drveli proti vhodu. Grašič in Alvarez sta pri strojnici čakala na konec udara. Slišala sta drugič streljaije lakat nalo pa tekanje, ki se je vedno bolj bližalo. »Zdaj bo nekaj!« pravi Alvarez. Na vrh stopnic se je pripodilo enajst komunistov in se že mislilo pognati navzdol, ko ott tam zagrmi klic: »Stoj, če ne, streljamo!« Cev strojnice je preteče Štrlela izza kupa zabojev. Komuniste je ustavilo. Spogledali so se. Kaf naj store? Ozrli 60 se na poveljnika. Le kratka razdalja jih je ločila do vhoda. Z naskokom bi si priborili pot do njega, še preden bi jih pokosila strojnica. »Naprej!« je zarjul poveljnik. Trije so skočili za njim, druge je povelje presenetilo in se niso ganili z mesta, kjer so bili varni pred strojnico. Ta se je takoj oglasila in v hipu podrla naskaku« jočo trojko. Po krovu so se zaslišali nagli koraki. Prihajali so beli mornarji, ki so zgoraj ŽQ opravili svojo nalog. »V mornarsko obednieo, da obvestimo tovariše k« je zavpil eden komunistov. Še preden so prišli beli mornarji, so komunisti izginili in tekli proti obednici. Tu pa jih je čakalo presenečenje, Obednica je bila zastražena. V obupu so se komunisti vrgli na stražo ter si priborili pot v, obednieo. To je bilo za rdeče mornarje odrešilno. Takoj so planili proti prostemu vhodu. Z dveh drugih vhodov sta takoj zaregljall strojnici ter podrli nekaj mornarjev, dočim so ostali že drveli k orožju in takoj nato na krov. Položaj se je zresnil. Beli mornarji so bili presenečeni vsled nenadnega pojava rdečih ln iskali kritja. Strnili so se na zadnji del krcva ter se tam pripravljali za naskok. Toda rdeči so jih prehiteli. V ditfji naglici so naskočili in potisnili bele na skrajni konec. Ti 60 v naglici prevrnili nekaj zabojev ter si naredili barikado. Bili so tako-rekoč obkoljeni. Nasprotniki so bili po številu močnejši in bolje kriti. Položaj je postal nadvse resen. Streljanje se je slišalo tudi iz drugih predelov, znamenje, da divja tudi tam borba. Tarai je poročnik Gabier in Se nekaj ostalih. Toda glavna sila mornarjev je tukaj in tukaj se bo odločilo, to vedo oboji. »Vdajte se!« zakliče eden izmed rdečih. »Vas odpor je brezsmiseln.« Odpor je bil res brezupen. Belim mornarjem ni preostalo drugega, kot da se vdajo. Tedaj pa dožive oboji izrienadenje. Od zadaj za rdečimi po' novi namreč nekdo isto povelje: »Vdajte se, vaš odpor je brezsmiseln!« Rdeči mornarji so se ozrli in se znašli pred strojnico, ki sta jo prinesla na krov Grašič in Alvarez. Slišala sta streljanje s krova, sklepala, da je potrebna pomoč ter prihitela na krov. Zdaj se je položaj v hipu obrnil. Z lahkoto sta oba obvladala dvajset rdečih mornarjev, ki so bre* vsakega kritja stali pred cevjo strojnice. »Roke kvišku!« je zavpil Grašič ter se sklonil k strojnici. Orožje je padalo po tleh, roke so se dvigale v zrak. Bell mornarji so prihiteli i* zasilnega kritja ter urno povezali rdeče tovariSe. Spodaj se je še slišalo streljanje. Bell mornarji so takoj odhiteli v strojni oddelek. Sklepali so, da je tam potrebna pomoč. In res. Nekaj rdeč h mornarjev skupaj s komunisti se ie tu zbralo m blokiralo tri častnike ter pet mornarjev. Prihod mornarjev s krova je takoj razčistil položaj. Rdeči so se vdali. S tem je bil strt poslednji odpor rdeJlNa parniku je zopet zavladalo navadno življenje. Potniki, ki so se med bitko razburjeni po°krill po svojih sobah, so zopet _ prihiteli na krov in v strahu spraševali mornarje, kaj se ]9 zgodilo. Poročnik Gabier je dal obširno pojasnilo, nakar so se vsi oddahnili, saj so se zavedali, kakšna nevarnost jim je pretila. Gabier je poklical Grašiča in Alvareza ter s« 'ima posebej zahvalil za sodelovanje. »Vama se moramo predvsem zahvaliti, d« nam je stvar uspela. Brez vajinega posega bi sa m01?ntmXemoUzdaj?« (Nadaljevanje rtedijf d >«<• pMŠopjo ■» ga—maj* V «obota ottobrs so deiavc. na vrhi dograjene V A ■ nvii. gdnmiije v L^ubijani potisnU <* rinilo fnj-e£j«i. ki pomet;» pri nd»r>h. tU je rtivha t surovem elujc óoprjjena il ili t« >1;-ktdc. Kamnikarjevo podjetje je res v (obolo pri-Eo f rvcjim tdeli fri veliki starbi do vrhi. Vse poitt/e to delavn pridno dfcisii. 6 tesandoli deli pa co zadaje iase i« boij pohiteli, da jih ne bi mordi prebitek) jesensko deiei je aii f« efck> Fnag. kar bi «eredi stavbi zeio t-kcOov*«> Scna «j " -ilinsts gimnazija bo f ra» èecno poslopje. ko bo ;«*!:, dokončano. Ko bo nad stavbo p3stav-J jena te streha. f> bodo partili tako «i zia»- da se zidovje porttia poso?: in a« bo ktša visir.». %ovo gimnazijsko poslopje bodo potem bet poletje dokončno uredili iE ga prihodnjo jesen ie lahko izročili tvojemu namer x Xova gimnzzja je iürinads'^opaa in bo svoji okolici v prati okra«. d Graditvi ribarnic t Ljsbljsai. ki bodo učinkovito vezale mogočne mesarske tržnice s tr;-mortjem. lepo napreduje. Sedaj morajo ubeloo:-rati le le strope nad ribarnicami. pa bodo zidarska dela v su'tneni končana. Vzporedao « temi grad bea: mi deli /rre tudi grad.ter mogočnega rtebriiia. ki bo nosilo streho. Uko da bo od trimostja pa do mesarski tržnic nasta! potr t hodnik ob Ljubljanici. O trimostju »o s-cxiaj ie začeli postavljat; prve ttebre iz umetnega kamna. Delo gre hitro irpo-l rok in bodo v nekaj dnevih postavljeni že vsi stebri. Prav ob tri-irwstju gradijo sedaj lično cvetličarno, ki bo zaključevala stebrišče napram triroostju. larocnäMn »Siatene« v« knjižnice« ! Če kdo želi imeti knjige »Slovea-čeve knjižnice« v platno vezane, no to lahko oskrbimo za doplačilo 6 lir za vsako knjigo. »Slnventeva knjižnica«, Kepitarjeva 6, Ljubljana d Letošnji prvi sneg, ki je auleta val dva dni 22. in 23. oktobra, je napravil ziasti po raznih dolenjskih krajih mnogo »kode na drevju. d Ne pošiljajte denarja t pismih! Poštoo ravnateljstvo nam sporoča, da nikakor ni dovoljeno y navadna in priporočena pisma vlagati bankovcev ali kovanega denarja. Zato naj pošiljatelji v prihodnje tega več ne delajo. d Ii okoliša pošte Polhov gradoe se izločijo kraji Črni vrh (sedei pomožne poite), Smolnik, Belo, Setnica razen hiš. it i, 2 in S. del Polhovega gradca in sicer bišne it 56. SO, 60, 62 in « in del Setnika hišne it. 6 in 7, ker se sedaj nahajajo pod nemško oblastjo. d Nesreča ne počiva. Posestnikov sin Franc Suhadolnik iz Borovnice je padel na ročico in •i pri tem zlomil nekaj reber. — Vtleina Ivanka Sobic iz Škofje loke je bila obstreJjena v nogo, ko je hotela prekoračiti mejo. V ljub-Ijanski bolnišnici je šubičev« podlegla po- d Ljskljanski tramvaj je podrl 58 letno Marjeto Wurzbarh, vdovo odvetnika iz Predvora. Po-nearečenka je v bolnišnici t mrla. d Kazpoščeni s* skupščina, osrednji odbor in nadzorstveni odbor Gasilske zajednice Ljubljanske pokrajine. Za izrednega komisarja je imenovan ca v. o!L dr. ini Giorgio Conighi. V pomoč mu je imenovan sosvet, sestavljen iz dr. Antona Kodreta, Bogdana Pogačnika in dr. inž. Franceta Dolenca ter poveljnika poklicnih gasilcev mesta Ljubljane h Pol milijona kan znaša zagrebški mestni proračun. h Blagovni promet g postajami na progi Ogniin-Split-Sibenik jt bil te dni vzpostavljen. Prevzemanje potnikov, prtljage in blaga je ustavljeno le še na postajah Ce rova e. Malora n, Zrma-nja, Pribudič, Plavno, Oton, Padjenc in Stara Straža. h Pa pei je imenoval dr. Janka Simraka za administratorja griko4atoiiike ikofije v Križev-SÜL b 12.000 otrok obiskuje 1< loa zagrebSke ljud- . cke šole. Učenci zasebnih šol, ki jih ni maki, aiso všteti. i 4< Kaj /e NOVEGA h SS let je dopoloil tasi-jžiii hrvatski rodoljub ia nov.nar Vlirtin Lovrenc«. h Kmetovanje v Zagrebs. Zagrebčani goje doma po noj k hišah 2SOQ svinj. Kede tudi krave, ki jim dajo na leto M80000 litrov mleka. t riako-iafto Uovo Sel» te bo po sklepn ministrstva notranjih del odslej imenovalo Neu-dorf. _ , h Organizacija hrvaške mladine. \ duhu hrvaftega vsiaškepa pokrt-ia mora biti na Hrva?kem vsa mladina v starosti od 7. do 16. leta f antje in dekleta od 7. do II. leta »o organiziran. v vnaški U/danici, t starosii med 11. in 15. letom v vstalkem Junaka, v dobi med 15. in J? letom pa v Starčevičevj mladini. Kakor poročajo listi, je že sedaj samo v Zagrebu vpisanih v vstaško Izdaniro nad 4500 dečkov. s 0!;e ii grozdnih koičie. Centrala za kemične proizvode na rune n*č.ae poskuša pridobivali potrebne maščobe. Najbolj so se obnesli poskusi pridobivanja oiiz grotdnih ko&ic, ki so prej v majhnih količinah služile le kot surogati kave. Te ko.Vire imajo okoli 20% olja. Sedaj preizkušajo možnosti, kako bi fe mogio to olje najiaie pridobivati u koščic. a Kilojrrara soli za kilogram pšenice. Meščanom primanjkuje pšen're. kmetom pa soli. Ker zara li ne«irejen:h razmer t vež ie ne prihaja v zadostni množini v mesta, so se meščani v Rai-nju odločili, da bodo kmetje debili sol le za pšenico in to v razmerju kilogram soli za kilogram pšenice. s Sa«3 v neobranih vinogradih. Po lepem vremenu je tudi v Srbiji zapadel sneg in ie pokril moogo m-oòranih vinogradov. Ljudje ne pomnijo, da bi se v zadnjih nekaj desetletjih kaj takega pripetile. s Celotni ieleniški promet jc ustavljen na delu proge od Zaječara do Palilule. Na progi med Belgradom in Nišom je prekinjen promet med Bagerdinom in Račičerim. Do nadaljnje odredbe se v te kraje ne more pošiljali prtljaga in pošta. g V prometa med Italija ia Keaiäjo so znižali pristojbine za pisma od 1.25 na t liro. za dopisnice od 0.75 na (J.Ó0 lire. Pristojbino za brzojavke so znižali od 21 aa 1&5 cecteziroov, za vsako beseda g «7.000 spodaještajersk ih otrok je med počitnicami bilo poslanih na razna letovišča, kjer so bili deležni nove vzgoje g Letošnje božične poči t n ire v Nemčiji priino 22. decembra in bodo trajale dvanajst dni. g Koledar je podrl Antonijo Dragarjeso iz Črnuč, ki si je pri tem dvakrat zlomila nogo in so jo pripeljali na zdravljenje na Golnik. Navi grafeavi m Umrli so: v Krupnju v Srbiji Jože Barle, vseučihščnik iz Nsklega pri Kranju; v Ribnici Zabukovcc Cecilija; v Belgradu Vrhuoc ilatko. tekstilni tehnik z Bleda; v Dobrniču poštni upravitelj Anion Mureu; v Kamniku zlatomaš-mk g. Leopold Rihar; v Kandiji pri Novem mestu 59 letni trgovski soirudnik Peter Biščan. — J Ljubljani so odšli v večnost: Micka Marinko, Margita pl. Wurzbach-Tannenberg. Terezija òkoporr roj. Kump. upok. železničar Jože Go-risek, vdova po rač. svetniku Vilma Steindl. soproga trgovca Mara Pauli roj. Mrakova, ljubljanski gostilničar Rudi Ma«en. in žena klju-čavničarskega mojitra Frančiška Kralj roj. Lju-bičeva. Naj v miru počivajo! d Sneg na grobovih je precej jueseaetü vse. ki so LotHi okrafiti grobove svojih rnjnjh* Pruine roke m odstranile snejr in maratonsta< v spon/.n na nekeea griketr» voja. k*, ki je tekel od Marathons do Aten. uklidj »veselite se — zmagali smo« w ae zrušil mrtev. Tako pravi lec nda; zanimivo pa t>o ;vedetL koliko je zgodtnuske resuice o prvem marat«g. skem teitalcJ. L. 490. pr. Kr. so navalili Periijri z velik«, sko vojsko proti Grkom. V stiski so te vsa grii» plemena združila, da bi zaustavila prodirajoča sovražnika. Med Grki je zavladal velik strah. Imeli mi zaupanje v svojo vojska ki je bili hrabra in dobro izurjena, vendar so bili izsledi na zuiago lelo slabi. Grški vrhovni poveijait Miltiades je imel razmeroma maloštevilne ^ Perzijcev i« je bilo kot listja in trave. V tričak«. ranju najhujšega so se umsknili atenski me.«ut na utrjeno Akropolo in čakali poročil z boinej» poi;«- Zgodilo pa se je. da ao izbruhnili v perzijski vojski nt ort zaradi katerih se je odločil pertijsii kral) za umik. V zalivu pri Maratboru so se vfcr-cavali perzijski vojaki v brodovie. Grški voisko-vod a Miltiades. ki je ime! dobro poročevalsko službo. >e uvidel. da je nastopil ueoien trenutek za napad. Medtem, ko je bila perzijska konjenici ie na brodovjn in ko fre je pehota v neredu vkrra. vala. je napjdei z bliskovito nagiico moè'ietra sovražnika. Kakor toča so padala grška kopia v gruče perzijskih vojakov. Sovražn K je bil izne-n«d'-n. Izurjeni, hitri in hrabri Grki so vlili Per-zijf.-nj tak strah, da so se umaknili. Zcodovinsko ni mrotovljer>o. na k»k aačin » prejeli prebivalci Aten st>oročilo • zmagi tvoiih junakov. Legenda, ki »e nastala n»d ij»isivoin pa pravi, da je Miltiades poslal vojaka tu : lesi, K A BOCITB msioycnccvo knjižnico TA K OJI >tr " »D—li»ba«. berite rakovniike >Knjii,ce«! Cena knjiiir je tako niika. vsebina pa Uko lepa m prijetno pisana, da si boste >Kniiii-^koj naročil,. ko jih spoznate. - 1. novembra jside knjižica za fante z naslovom: »Leta. »Uda leta«. Dekleta, preberite svojo: Delile«« pot. sUrši: Dvojni sad. vsi pe: »ftiles peliakovta«. P^ "«Tkokv^a 9UDe: 50 " >K"n- j ki je tekel v vojaški opremi od Marathon* do Akropole, sporočil sniatro in se zgradil mrtev. Ki mestu, kjer je izdabnii. to postavili stari Orti tempelj na čast t-oginji zmage. Tudi ni točno ugotovljeno, odkod je tekel vojak fcukles. Na podlagi ljudskeea izroCila sodijo. da je »startal« pri mostu v msralonski dolisi. Izmerili ao razdaljo in ugotovili, da znaša ločae 42-200 m Sodotine olimpijske igre, katere so priredili prvič v Atenah L Ih96. obsegajo veliko obredov in tekmovanj, ki spominjajo na slavne čase grške proiloeti. Kot posebno spominsko točko so uvedli tudi maratonski lek, ki je gotovo najnapornejšs olimpijska tekma. Pri tem teku lahko aodelujejo samo najbolj iilavi možje in tantie. ki so se leta in leta pripravljali, da bi dosegli olimpiski venec zmage. Tako se tudi v modernih časih oh«-jajo spomini na zmago junaške vojske v kateri so se borili olimpijsko strjeni griki junaki. Prva loterija Loterija je prav starega postanka. Razni tfo-dovinarji trdijo, da so jo poznali ie v starem veka Po zadnjih raziskovanjih zgodovine pa j» Francoz Charles Florange dognaL da Je prva znana loterija iz časov Ludvika X1V_ ki jo je osnovala vojvodinja Burgundska. Ljudstvo okoli ver-saillesa je bilo zelo revno, zato je bolela omenjena vojvodinja temu na kak način pomoči. Zato fi osnovala loterija ki je takšna, kakor današnja francoska državna lolerija. Ves dvor je njeno misel sprejel in jo uresničil. Francois Muguet. kraljevi tiskarnar. je moral natisniti srečke. Za podjetje so napravili veliko reklamo. Osnovna gl«»* nira je bila 20.000 louisdorov. 10S čistega do-Hčka je ilo za te reveže. Glavni dobitek je zadrf louisdorov. Ljudje » zek» poskušali n«|u sre«a Za prodajanje sre*k je biU postavljena Rovina. Kupci so pridno segali P° srečkah, saj » bili kar lepi dobitki Sama vojvodinja je vlek» v navzočnosti kralja «tevilke. imZASKCINOORIŠKE POKRAJINE: Obilen ribji peln Sv. Križ pri Trstu. Vedno beremo v »Domoljubu« novice iz Boršta, da nas že kar jezi, s fem vse se postavljajo ti Borštani. Vse obesijo na javni zvon, Se z moštom se hvalijo, kako glusno jim letos brbota v sodih in kako prijetno jim diši iz kleti. Moramo se oglasiti tudi mi »morski« Križani, da nas svet ne bo čisto pozabil. Tudi mi smo že zdavnaj končali trgatev, le žal ne s takim uspehom, kakor na drugi strani Trsta. Pri nas je sredi poletja hudo pustošila toča ter narn je uničila v vinogradih nad polovico pridelka. Zato je bila trgatev bolj žalostna. Mnogo sodov je zato naše glavno polje — morje, tembolj bo-izvrstna. No, če so nam vinogradi odrekli, pa je zato naše glavno polje — morje tembolj bogato obrodilo. Vedeti je treba, da je naš Sv. Križ glavno ribiško naselje ob vsem tržaškem zalivu. Največ ribičev šteje naša vas, pa kaj ribolovnega orodja in čolnov imajo. Letošnji ribolov je tako izdaten, kakor že dolgo ne. Naši ribiči se posebno hvalijo z lovom sarde) in skuš, ki jin povečini prodajajo v tovarne konzerv, znaten del tudi na tržaški ribarnici. Slabši pa je bil letos lov na tune, ki ponavadi prinesejo našim ribičem znaten del vsakoletnega dohodka. Tune so sicer opazili čuvaji na tu-nerah med Sv. Križem in Grljanora v velikih jatah, toda létos so bile nekam muhaste ter se kar niso hotele približati obali, da bi prišle v mreže ribičev. Tune lovijo naši ribiči v ogromne, do M) metrov dolge mreže iz močnih vrvic, ki so z enim koncem pritrjene na obalo, drugi konec pa je pritrjen na čoln. S tako mrežo zajamejo včasih cel trop tunov, med katerimi so dostikrat velikani, ki tehtajo po nekaj sto kilogramov. No letos te velike morske divjačine ni bilo v naše mreže, toda tudi sardele in skuše so prinesle lep dohodek. Večina ribičev je poplačala vse dolgove, nabavila nove mreže, popravila čolne, nakupila td in ono za dom in shrambo, da bodo preskrbljeni s hrano preko zime, pa jim je še ostal lep preostanek gotovine za slube čase. Ali sle že nakazali 11 lir za »Slovenčev koledar«? Ce ie ne, storite to takojl Zadnjič so bile priložene tudi položnice za nakazilo II lir. — Naj naroče »Slovenčev koledar« tudi Vaši sosedje. — Vsak naj stori vse, da bo družina »Slovenčevega koledarja« čim večja! Kdor koledarja ne bo v naprej naročil in plačal U lir, ga potem, ko bo izšel, ne bo dobil več za prej omenjeno ceno, ampak bo moral zanj plačati v trafiki 20 lir. p V goriškem bogoslovju. »Domoljub« je že nekaj poročal o novem šolskem letu v goriškem liogoslovju, njegove bralce s Primorskega pa bodo zanimale še nekatere podrobnosti iz življenja bogoslovcev treh primorskih škofi; — goriške, tržaške in poreške, bogoslovci četrte škofije — reške študirajo v Benetkah. V goriškem bogoslovju so se znašli fantje od vseh vetrov: od Istre do Krna in Triglava, od sivega Snežnika pa do Furlanije, iz mesta in z dežele, s planin in iz dolin. Vseh skupaj jih je 120 od lega pa samo 90 pravih bogoslovcev, ostalih 30 pa še obiskuje gimnazijo, in sicer 7. in 8. razred. Ostalih šest razredov goriškega dijaškega semenišča je v Vidmu, Takoj pri prihodu v semenišče 90 bile tri dni duhovne vaje, v soboto II. oktobra pa je nadškof slovesno začel akademsko leto. V ponedeljek 13. oktobra se je začel redni pouk v šoli p Iz Zgonika. Malokdo pozna naš Zgonik, ker leži precej oddaljen od glavne prometne ceste. Ljudje, ki jih zanese pot na Kras, si ogledujejo naš kraj le od daleč in iz daljave se jim zdi, da je zrasel res na samem kamenju. Ce bi prišli bliže, bi videli, da je kljub kame-nitBmu svetu pri nas tudi veliko zemlje z^ le-Jimi njivami, vrtovi in vinogradi. Z letošnjo etino se kar pohvalimo; ni bila preslaba in zlasti trgatev se je obnesla. — Posebnih novic v letošnjem letu še nismo doživeli. Žalostno je f le bilo to, da je letos smrt kosila med najboljšimi našimi materami. Izgubili smo drago, pridno in ljubo mater Stubelj Karlino iz znane Lavren-čičeve družine v Repiču, sestro pokojnega č. g. Lavrenčiča; potem tiho in blago mater Frančiško Vodopivec in dobrega očeta Jožefa Stolto iz Saleža. Naj počivajo v miru, preostalim naše globoko sožulje. — Med veselimi dogodki pa omenjamo poroko našega novega cerkovnika Šimonetovega Pepija, ki mu je Bog blagoslovil vzoren zakon že z mladim naslednikom Srečkom. — Zelo lepo je praznovala naša župnija prvo obhajilo otrok na god sv. Mihaela ono nedeljo oktobra. K mizi Gospodovi je pristopilo prvič Ì0 fantkov in deklic, ki so se tako vneto in vzorno pripravljali, da so se v enem mesecu pod vodstvom našega g. župnika naučili vsega, kar je potrebno za prvo sv. obhajilo. Bil je to lep praznik ter so se z mladino veselili in radovali tudi njihovi vzgledni starši. p Dve poroki. Na Vrsniku pri Ledinah sta na god sv. Luke stopila v jarem sv. Luke rudar Ludvik Frelih in Rozalija Kržišnik, v Sp. Idriji pa se jo v ponedeljek, 20. oktobra poročil Lojze Močnik, rudar v Labinju v Istri, z Marijo Rovtar iz Sp. Kanomlje. Obilo sreče! p Slovenec bo v Rimu pel novo sveto mašo. G. Lojze Skerl iz Sežane, ki v Rimu študira višje bogoslovne šole, je na praznik Kristusa Kralja prejel mašniško posvečenje, na praznik Vseh svetnikov bo pa v Rimu daroval prvo sveto daritev. Odličnemu kraškemu rojaku iskreno čestitamo in mu želimo obilo božjega blagoslova pri delu v vinogradu Gospodovem! p Zapora nad govejim drobovjem. S posebnim zakonskim odlokom, ki ga prinaša »Službeni list«, spada odslej pod zaporo in je na razpolago kmetijskemu ministrstvu tudi drobovje goveje živine, in sicer domače italijanske in od drugod pripeljane ter zaklane v mesarskih klavnicah. Zapora se je raztegnila zdaj tudi na drobovje " in meso prašičev, namenjenih za vojsko, razen na neuporabljene dele. S tem so prejšnji predpisi o zapori nad mesom izpopolnjeni. p Egiptovske gosi v Severni Italiji. Dva lovca iz Severne Italije sta zadnjič imela izredno srečo na lovu. Ustrelila sta krasno egiptovsko gos iz skupine treh. To redko žival sta dala nagačiti, da jo bosta imela za spomin. Egiptovska gos, ki sta jo ustrelila, je rdečkaste barve, perutnice pa imajo črne in bele lise. Takšne gosi žive v večjih trumah v Egiptu in sploh v Severni Afriki; v Italiji, zlasti pa še v severnem delu, pa so prava redkost. p Zima je zavihrala v deielo. V noči od srede na četrtek, 23. oktobra smo doživeli v vsej deželi inočan vremenski preobrat. Z burjo in pišem je pritisnil sever in z enim sunkom pregnal prejšnje južno, razmeroma milo vreme. Med neobičajno divjo vihro, ki je ponekod skušala dvigati strehe, je padal sneg, ki je pobelil vse hribovje in v Vipavski dolini segel skoraj do Lozic. Snežilo je na Bovškem, na Tolminskem od Podbrda preko Sentvisokogorske planote in čez Banjščice do Cavna in niz po pobočju proti dolini. V nižinah je snežilo med dežjem, na vrhovih pa je bil že suh sneg. Na pogorju za Sv. Goro je snežilo v četrtek kar ves dan; tudi iz Postojne poročajo, da neprestano sneži. Temperatura se je nerverjetno znižala, nepričakovani mraz nas je našel povsem nepripravljene ln nas vse zebe- ...... n Po čem bo rii letine 1941-42. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove je določilo za posamezne vrsfe riža, pridelanega v letu 1941-42 nove cene. V prvih treh mesecih so cene pri pridelovalcu naslednje: navadni rii znamke »Originaris« po 182 80 lir za 100 kg, polfini riž vrste »Maratelli« n »P. 6« £ 214 li? najboljši "ž vrste »Vialone« pa po 279.30 za 100 kg. V naslednjih trimesečjih se bodo gornje cene v celem zvišale za dve liri pri Ä8 kakor je na trgu navadno. Cene riza pri prodaji na drobno pa ao stalne za vse leto in so za 0.10 lir pri kg višje od sedanjih p Kako je s letino v idrijskem okr'ju Pr -delek krme je v vsem okraju zadovoljiv. Za živino je zadostno poskrbi eno in se nam v tem Dogledu ni bati praznih hlevov. Na delu pa je po-sÄ komisijski hoče našim magati do plemenske živine. — M mo krme so pa skoraj vsi letošnji pridelki bolj piškavi in kilavi. Na Gorah in na Ledinah eta pšenica i« oves slabo obrodila. Sadja je na splošnem zel« malo, saino nekatere vasi so pridelale nekaj jabolk. Hude slano v začetku oktobra in mrzli vihar, ki je divjal 12. oktobra, so pokončalo ajdovo in Iizolovo letino. Repa in kapus sta lepa. Vi op. Idriji je pšenico, ječmen in fižol močno poškodovala toča, pač pa so v višjih legah dobro pridelali oves. Sadja v dolini ni nič. Tudi zelje in repa sta spodaj slabša kot v hribih. Zlasti hudo je, ker je krompir slab. V Sp. Idrijo so ga uvozili že nekaj stotin kvintalo". Poskus z belo peso 6e ui obnesel. Očividno ta vrsta ni za tukajšnjo zemljo. Namesto debelih, težkih sadežev kot sa pri rdeči pesi v navadi, so kmetje dobili nekaj belih repkov. Vihar od 12. oktobra je bil v Sp, Idriji tako močan, da je grozil strehi župne cerkve. Nekaj kosov opeke je že odnesel. p Zastoj v ljudskem gibanju. Na Gorah nad Idrijo so imeli 22. maja letos zadnji pogreb,, dna 8. julija pa zadnji krst. p Poroka. V torek, 28. oktobra, se je v Gorici poročil prof. dr. Vitko Plesničar z gdč. Mara Sorta Iz Gaberja na Vipavskem. Želimo obila božjega blagoslova! p tfrgatev na Zg. Vipavskem. Glavna trgatev: v vsem našem okolišu je bila v tednu po nedelji, 5. oktobra. Stari Vipavci pravijo, da tako prijetnih in lepih jesenskih dni, kot so bili dnevi letošnje trgatve, še ne pomnijo. Trgatev pa kljub temu ni potekla v običajnem vipavskem razpoloženju. Slabo vreme v maju, rosa, pomanjkanja galice, zamujeno škropljenje, nesrečna peronos* pora, ki se je nato razpasla in še razne druge vremenske neprilike, so povzročile vinorejcem v: teku leta mnogo preglavic in neprijetnosti ter so škodovale tudi trti. Pridelek ni velik in je zapoznelo dozorel, tako da naša žlahtna kaplica v, večini primerov po kakovosti ni pridelek najboljših let. Biti pa moramo vendar hvaležni Bogu, da nam je s sončnimi zadnjimi tedni naklonil pridelek, kakršnega smo pobrali. Lahko bi bilo še veliko hujše .Najbolj je trta obrodila v Vrh-polju, v Budanjah in v Sanaborju, še nekaj dobro v Podragi, v Št. Vidu, v Gočah, v Mančah in tudt na Erzelju, zelo slabo sta odrezala Slap in Gradišče, pa tudi Planina ni zadovoljna. Koruza in drugi jesenski pridelki so še primerni. Na sploà« no lahko rečemo, da imamo srednje dobro letino. p Izlet mladih pevcev ii Sovodenj v Kosta* njevico in Vojščico na Krasu. Pod pokroviteljstvom župnika P. Bulkoviča je znani pevovodja Janez iz Rupe v Sovodnjah izvežbal mlad cerkveni pevski zbor, ki sestoji iz 23 mladih pevcev in pevk. V plačilo za požrtvovalno petje v cerkvi so mladi zborovalci po zamisli župnika zadnja nedeljo priredili izlet na Kras. Ob 9 so prikole-sarili v Kostanjevico, kjer so s svojim priljubljenim Janezom krenili kar na kor in so peli pri sv. maši. Ob pol U so bili že v vojščički cerkvi, kjer so pri sv. daritvi nadaljevali svoj bogati spored glasbenega znanja. Srečni in veseli so bili svojega izlela mali junaki, zadovoljni in veseli smo bili mi, ki smo jih slišali. Se nedorasli pevci znajo res veliko in izborno prednašajo. V Kostanjevici so peli vse, kar spada k sv. maši, tudi nekaj težjih točk, ter se niso ustrašili niti Vodo-pivčevega »Nočnega obiska« Tudi v Vojščici so se dobro odrezali in so bili deležni zasluženega priznanja in pohvale. Peli so tako dovršeno, da so nudili resničen užitek. Njihov nastop je odločno ovrgel domnevo, da z otroki ni mogoče ničesar. Sovodenjski otroški pevski zbor je dokazal, da jo tudi otroško petje učinkovito In prikupljivo. Vsa čast mladim slavčkom, pevovodji in g. zupnikul p Za 30% višje od običajne*» zaslntka bodo plačani v Italiji trgovski nameščenci, kadar bodo opravljali svoj p°seI oh nedeljah. p Prepovedano je graditi kovinaste ograjo. Komisariat za vojno proizvodnjo sporoča na podlagi prepovedi, po kateri ni dovoljeno lzdeovatl kovinastih ograj in vrat, da bodo na pristojnih mestih podrobno proučili prošnje, ki se nanašajo na graditev kovinastih ograj in na uporabo železa za izdelovanje raznih predmetov, med drugim kovinastih plošč, kakršne uporabljajo po raznih dvoranah za javne predstave zaradi nevarnosti pred požari. Takšne kovinaste naprave bodo dovolili izjemoma le tam, kjer se bo pokazala za nujno potrebno. Najcenejši, najboljši in najzanimivejši tednik je brez-dvorano »DOMOLJUB«? H AI •wttk? «mr«nv wi *".rvVm r w- m ■« VHCxit U «»»«trt « '«""■" i«w' »» * vMsnerri* t-11 -'ì ttnMr-^dk 'U»'»I e a « ■met KI snjjivti«! ■> i «ur -«.H-,-; «■■«-» jwiH- gja, TI -«Btn mv» ' k -ilfcA' a« • -»- 4»r~m. a 3 « "XVM T ü * .^»uua •« -«. «4a.)-'. ia rn.! a " i •*»•«- «i n 1»MM -»i—« -i».; i •« ' — ah^^v , ' rt-*» - -w nt asie* f mr» vwmest -. ki,- «jta* i ** t*"** •>!» « »nr ' '■ • i i*-v. ■ ' * r M* • a •« «i. « »'i-s ">'.: -» vnb V t"*, t : ■■ « -, ■ - I :-----rt » » v 3««» » 'i ij; . u - »'- M » It' a»r j irr t -rra» v—nr vn. x ---t •> - t' ~ t wsuwwr - . - i m «turno* t* 4 ila*f,;?- '*rr -,—■*■ ^i, ni '-t,- ■ -, >■ ^IBr -T» -T' ^ f TC"** VW "TT* tj*-. .« T. - "" ----'»"T«. t-ftUO1*. --T--,. .'"T ' "V—* nMVp -- iHaat * —-t* ne. -ira - ■ -ss- .ar-«' 5» - J* •■»)».* al a ' % se** TTO. 3 — o» ra * va * 3HLI-* • -T"-* V«*. ir » u» M A- 'Ktrnra ' «nn*-- -■a e li a. «in ^apw Jmi>- i«.«, ^. j» * (■»«*. WmaauiU V- r,„ • .. -«J**» «*» ' -v. - ; cVw-» I V n« "a j'Jkyni ;»> r-v u. n ;«» -tansa «i«."». ._ _ » *■<>«»■* t" Vač ^ _ _ t a ajc - -•■•-»àeai M »i a «r-aai* sm ■*> « ^r- -, ari » * ui _< : ■ c w ^«rf ..»»0 J MT'- ■■ ' A K «■ saör' človek in ZDRAVJE fn*M«1 piTitp soka _j■:-.>•, ^ i.ir » -«Jtp- irisi «w. ?w-,rn » . •vurn. «a saniti -pax «»» li 1. , T T -z: i 'l*Tl TI«'! J» e :.- f^ spanarti aia. lawo » «r«»- y-. , u:: »u p »r«tsn ricini m«. "1 pr,^ - -rt-n i&pM ÄKßuir-.PtJ , ?>" '..•>- 3 -»r M P Ji.! • ^ i. , v.» '•<■ Uiir ?a r... M i.«.ww(aiii v 1'» ra. 1 la W tiiii-Tnatrt»» u - ^ 3 ;Kùia. «. » a > ;,ct«. 4. n HJ-p.- ima "Tän*. i« , j» jj .J'MUL.1 -»m =**rn tro2 a'*« "tt 'ria a»-» --l'i 1» -—.o. a h >ri jrst-lai «i it») i. - . ita, ii. —.'t •riarta ".» « -.ii KRATKI r ra »«i»*«. -3B e«" r-«a i i»,*»- -a s»-- 1 ;m • * aa »*■ j"4, -.t . i- . Aa— * r >r~a «T! -'w—• *•■>.<% « ».f - 31 t- f -'»««r: '—J ..setfjz.; —«a \ —š. :a » _ w jsti. S.*aa sa.fia»r « » a josüoäse sauna boti ^r Mei sEit^—e » acci.-. i irpollai.cpsac ; . anirrsoae oc» . . «aa» >->.« «su tv_—_-it. »i « jisaa a *jri»n je« .ir* acs aerati « J»^ sans. Và aasa. "r rrimaarTa, «er e ti ači. ».-i. S ; • c;ì ara* - : 1-^7-J»» -, UST- Bi I— 3 rja imn Z. e ..-r .21 tc~..i ubo. Ma «sa u. t tjra > •«•vi» «ms .r.sa Ck. i. -..an u». sìì-^js» -ase. e t -s-«-- ir-jasE. Bas ssss —ssBsr-r Cli. KKtSXi. iS CVd H -»''»A.' V-aa; a -«in 'mL. x w» -«»« Jr*"« tn aara a w - - «o«.ank .1 a» » «r;i.r 4.: i ^ "IT* r-ÜI E ' TTT3P"-. T, TÌ v-. * -I ..l,^. w "v «■»r. 'a f ^-t.»«»« 'a' aa r*«a »^»ta. ■«■ r-*- _-3» f a« «s —■ ■ • • » ' • ■ »e^a »■» »> s • —«Str» "C— —T! T «r- * ^«rfassack w -i tr?3»r=rt" • • aae«» ar TSfc «K » T>!*..V* "V T5S«: "pr*".- «ri*- -i: »a »v« ^«-fjjjff» «s» '^»C "* . "t* :«*an«a k»--**« » fe* ar. ■■■Mi«La,a Kmaa aii ^ 'ip, a V« » -» mr-er ih* »n» »s« i JU« ir - «a TU.i im !t—* «t.T-*. x «M.: * m ae. ÄÄia» aa «e * x-ae^a u B« *aj«ri r «ssa m »u M> i v..^. 1, ra. ' «•ism *u « tr-» ka«r«».w* - ra r* a«ar ft»>" " a u m trr 1 a "xa^itx ' jm a jn < -a».i JLmt!- •■«» «»»«r •J«>' -ta ■ iae * « »ra- «wè * J«.—«, sok; »T * -«c« a —«r« — -- a--«- >««»'»■ mi i.:.* uä ~ » »» >-« .v '«a a • ~a s» r- -•e*: »».— aank-«, srn t-» j» y » ur*«« »K»« «a ■ 11 1 ■ .a. 11 e »«r*;?-. il t"« 'i -tr^.- c-^r»-*"» V3 ^ v i. fa t atf r i l - --t »—~ - T"- -ir-»-«» * «t««- wegn ■»■•■ * «E tf- > • ur- -• l»> Xra t. Pi> ■ t* . »iXO '"i I.iO < .0 u-.ii - »A ■ IM 'J/' - fén, mh. •u .'i .nt IS". - VI -ili . i -is* v »S«* . Ur « - .N^V. .. -r-. t: > Ir äto- -niav: x * accir - » k, J« « > « Sr— . v ««p«* ■acwüMSP* « K»t - k« "•-«p-. • ■». > 1.« «v.—« -Ä »Kri- » v« Sv» ■■ornimi ' •mat*!*Jk -».i* «Tjftk, -W.-" .«r «r--»«jNK»? » »1 a» ii — - - K'»»« ->v.1» C« V- s ■ s. .«•«■(> r. ^ » w »«-«<• •«M»«'«- <«jrw***t>. itea K"-«« * » >• ■s'xjy- —wc j»!; --y». 1 -s« ;« -a - tt-1J9-- -a v it ■ i » -.src* «ni ii a 'ili » :i — yy - rc!- i. . 3 cr -rt ?9 ; a 3 < - .O" e grelo okoli srca. gorenjo ustno, da okajeni zobje, mu Čudovito prijetno ga te Zadovoljnost mu je dvignila ao se mu videli korenjuški „ _______ dvignila in razpela nosnici, ožila oči in mu presmešno nagubala ves obraz. Ko mu je Anka prinesla polič vina pa kozarec na mizo in videla njegove izpremenjene poteze, je mislila, da se mu hoče kihuiti; zatorej mu je želela prijazno: »Bog pomagajte »A — saj ne bo nič, prijateljica!« se je Široko mnzal Matija. >Ne bom kihnil, ne!« Domnevala je, da ga boli bunka na čeln in da on le zatajuje hude bolečine, ker se drži tako čudno. »Veš, moj obraz ni kar si bodite se je imenitil Matija. »Kadar sem prav židane volje, se pa držim, kakor bi moral zdajzdaj kihniti. To je zmotilo že marsikoga, he hel Zavoljo tega sem doživel že tudi dokaj sitnosti. Nekateri za- ... trčila tla, rob!jeni cepci so celo mislili, da se jim pačim nalaičl I — aaj sem bil že tukaj, ali ti nisem ie nikoli nič povedal o tem?« »Se nikdar ne,« je odgovorila kar najres-neje. »Dobro se mi zdi, da ste tako veseli p n nas.« Prijel je poliS v oglate, dolge prste z močnimi nohti in natočil kozarec. »Nu, ne pojdeš pit?« Porinil je čašo pred njo. »Čakajte, tako ne moreva trkati,« mu je odvrnila in se obrnila po drug kozarec. Nalil ji je in trčila sta. »Bo« ti dai zdravje ia pravo pumetl« ji je napil dobrodušni Matija. »Tndi vam tako,« se mu je odzvala Anka. On >je izpraznil kupico do dna, ona pa ie komaj srebnfla iz svoje, vzela šivanje in sedla k drugemu oknu. Njegove oči so se radostno pasle na njenem prijaznem obličju, da mu je lezlo vedno bolj narazen, vedno bolj na kih. Kako sladko se je znala smejati in pogledovati človekal Jokal in smejal bi se obenem I Čudovito milo mu je bilo pri srcu. Ker mn zazdaj ni hotela priti nobena mo: 'dra rei na misel, je nekoliko pogledal skozi okno, kakor bi iskal tam zunaj zabavnemu pogovoru pripravnega predmeta. Ob jelsevju in vrbovju je z mlinskega jezu šumel openjen potok preko proda in skal ter lutei mimo pisanega vrtiča po soteski, zagoženi med strmo-vitima hriboma, iz sence proti jugu, proti ozki planoti, blesteči v jasnem, toda krotkem sončnem svitu. Lahno so nihale bujne vrtn.ee ob ograji in se gledale v srebrnih velih, kjer so Se tu in tam zabliskavale zlate iskre in sevale biserne pene. Ob levem bregu se ie belila, prašna cesta prav pod zelenim obronkom 10 *K°raj izginjala z ostrim ovinkom za dolenjim skalnim zidom. Od vode, od onkrajnega volhkega ma- hovja in smrečja je udarjala hladilna vlaga. »Ali ste bili kaj v Zapluni?« je pričela spet Anka. »E — kaj bi — znerok mi je, predaleč,« je odgovarjal Matija nekako nerad. »Sploh me mika le malokom z doma. Sluba pota imamo okoli Telcbanovega, komaj vozimo drva po njih. V Zaplano me pa ne bo zlepa več, hm!« »Zakaj pa ne? Ali ni lepo tam in prijazno?« »Je že, ampak Zaplunci so malopridni, vsi, S osebno r>a fantje in dekleta!« se je pritoževal latija. »Dražijo me, kadar me le morejo. Nagajajo mi, da sem tako neumen, da bi se smilil sam sebi, če bi bil količkaj pameten!« »To je pa res narobe, Matija!« »Hudo narobe in krivično tudi! Ko sem bil „Ul./uv IU BNM^ILU MIHI l\U 31. III Uli o svetem Juriju tam, so mi zabavljali kar na lepem in me oolžili, da imam uro iz repe! Kaj praviš k temu? liro iz repe!« »Kdo bi si bil mislil, ila so Zaplanci takile »Taki so, taki in tako čeljustajo in me obi-rajol Tako nespametno čenčajo, njim se pa to zdi še celo imenitno in Bog ve kako lepofe Matija je segel v telovnikov žep, izvlekel svojo debelo uro in potrkal z njo po mizi. »Le poglej, Anka! Zlata ni, srebrna ni, ampak iz repe pa tudi ne, kaj bi se lagali Vidiš Anka, ali je to repa, kaj? Ni to prava ura?« »Kajpa, Matija, prava ura! Saj bi vam verjela, čeprav mi je ne bi kazali.« »Veseli me, da tako trdno zaupaš mojim besedami Tudi tebi je povšeči, kajneda?« »Prav lepa urica je, reiU »Malo takihl lz najboljšega železa je! Pa tudi ne gre zmeraj kar tako v en dani Včasi se tudi ustavil Kadar sem jaz, njen gospodar, pri miru, počiva tudi ona, lie bel Kadar se pa jaz premikam, gre tudi ona! Prav malo jo potresem ali krenem, pa začne tiktakati na vse kriplje, li e hel Takole mi je pokorna. Ej, in kako je Sele močnal Orehe bi lahko tolkel z njo, pa ji ne bi škodovalo prav niči Verjamrš, he he? Taka je inoja ura, vidiš? Take ure nima vsak butecl Kaj se smeješ, he he?« Previdno je spravil svoj dragoceni zaklad in se zopet držal na kih. Anka se mu je smejala, da so ji podrhtavali obramki. »Vesela in pametna defla si,« je nadaljeval po kratkem prenehljaju. »Veselo srce — pol zdravjal Vselej sem dobre volje, kadar te vidim. he hel Zaplanke pa niso take — čemerne in puste so vsel ln samo pikajo me in obirajo in me devljejo v niči« ... »Zakaj se jim pa vendar daste?« _ »E — za malo se mi že zdi. kadar mi skuhajo kakšno prav žaltavol Pa — saj me ne boli nič, he hel Tlpira se mi, da bi jim odgovarjal. Saj vse skupaj ni ne v peto ne v äestol Stran 7. Naj se malo polažejo pa počvekaio in me obira« jo za kratek čas!« »Oh. prav imate, Matijal Nič ne mara i te I Le modri bodite!« »Na Telebauovem smo vsi tako modri,« se je veličal in se preudarno prijel za debeli nos. »Menda le zato nam je svet tako grdo nevoščljiv in se tako zarobljeno norčuje z nami. V kaplani me zdelava in zbadu posebno rada tista stara punčara, ki tako prekasto gleda, tista kačepicna Jera Kisovajeva!« »Kaj vam je pa vendar storila žalega?« . »Venomer Irobuza, da ne bi vzela ona mene, in če bi imel zlat nos pa srebrna ušesa! Ošabni-ca taka, prešerna! Kakor bi se ji bil kdaf ponujal!« »Pa je res onegaval« »Iz jeze klepeta tako, iz same jeze, ker ji pravim: teta! To ji je hudo čez voljo, frfri neumni Oh, Jere ne maram dosti in malo ne, ,Zaplanct mi očitajo.' da imàm uro iz repe!' »iVa Telebanovem smo vsi tako modri.t ie rekel Matija. nak, nak, te onegave babele ne maram, jaz ž«l ne, jaz, Matajev Matijal In če bi imela polni predpasnik zlata ne! In če bi me prosila na; kolenih, ne in nel Za ne vem kaj ne! — Kajn pada, Anka, ti si ves drugačen deklič...« Spodil je muhe iz kozarca, si natočil in iz« pil. Nato jo je vprašal počasi: »Kaj pa, Anka, ali bi se kaj rada omožila?« »Oh, se mi ie nič ne mudi,« je odgovarjala! malomarna »Prihodnji predpust, no, kaj?« »Da te vendar, kaj mi boste nagajali!« »O pustu so zrele neveste, o postu pa pre-i ste!« je modroval Matija in poizkušal namezH kavati dekletu, ki je pa gledalo le na šivanje, »Ne znate slabo, Matijal« »Vidiš. Anka. jaz bi se precej oženil, pr» maruhal« je viknil naenkrat »Dvajset let bol že tega. kar sem bil pri naboru, pa še nimaml nobene ženel Kaj?« »To ie pa res nerodno.« . »Pa še hudo nerodno je! Človek brez zene, hiša brez stene.« . , »Ste pač preizbirčni, da še vedno samujetef«! »Kočljiv sem res nekoliko, vsake ne bi mai ral. Prebogate nočem. Kdor denarje ,p"zeni« svojo voljo zaženi Nevesta bogata je radal r0ga»oroča, kako je Klitemnestra na omenjeni način seznanila tujino s padcem Troje. Tudi rimski pisatelj Julij Cezar v svoji knjigi »O meščanski vojni« pripoveduje o stebrih ognja in dima, ki so jih takratni zemljani uporabljali z« razširjenje važnih dogodkov. Naši predniki so o turških pohodih in drugih nadlogah obveščali vas za vesjo s kresovi, ki so jih zažigali po visokih hribih. Saj poznate vsi Stritarjevo »Turki na Slevici«. Strašno je bik) takrat: Grmade po gorah goré, v nebo njih plamen šviga, prišel je Turek, koder gre, rohni, mori, požiga. pred njim je jok, za njim je stok.« Pozneje so naši predniki opozarjali na razne grozeče nevarnosti ne samo s kresovi in drugimi svetlobnimi znaki, temveč tudi s tro-bentanjem, z zvonenjem, s streljanjem in ie na druge načine. V začetku 19. stoletja pa so se ljudje za širjenje vesti začeli posluževati elektrike. Po raznih poskusih se je posrečilo Amerikaneu Morseju izumiti prvi brzojavni aparat Morse Ìe bil po poklicu slikar in njegov eparat je bil aj preprost, vendar je ostal podlaga brzojavnim napravam do današnjega dnp. Popolen preobrat je vsekakor doživela obveščevalna služba šele z iznajdbo brezžičnega o in radio-sprejetnno postajo. ja t) Nemiiji. www \ Prvi preprost telefonski aparat ' brzojava. V tem j>ogledu ima velike zasluge mož svetovnega slovesa Marconi. O njem smo v Domoljubu že nekaj pisali. Naj dunes sumo dodamo, do električni valovi brezžičnega brzojava ne prodirajo samo po zraku, temveč tudi skozi podzemeljske plasti. V slovaških kovinskih rudnikih že nekaj let poskušajo, kako daleč se pod zemljo širijo električni valovi, zlasti blizu xudninsk'ih ležišč. Znani raziskovalec brnski inženir Frič je delal poskušnje tudi v avstrijskem Er/.bergu. V jami Soberhagen se mu je 50 m pod zemljo dobro sprejemanje kar posrečilo. 140 m pod zemljo je lahko poslušal oddajne postaje z Dunaja, Varšave in Prage. Zanimivo je, da je sprejemanje bilo mnogo boljše tam, kjer je bila zemlja vlažna. V vlažnih krajih je Frič Prago, Budimpešto in Luksemburg le enkrat boljše slišal. Kakor je iz tega razvidno, morejo električni valovi torej res prodreti sune gorske plasti. Kadar se ladja na morju nahaja v nevarnosti, najprej radioielegrafist kliče alarm v neizmerne zračne in morske dalje. Nato poziva po brezžični poti z znanim znamenjem SOS na pomoč. Potem javlja ime ladje, ki je v nevarnosti in sicer najprej njeno mednarodno kratico štirih črk in končno njeno celo ime in zemljepisno širino in dolžino, to je mesto, kjer te ladja potaplja, Zdaj pa še nekaj zgledov obveščevalne službe: Živeli se obveščajo po svoje. Prav gotovo sle že vsi slišali glas koklje, ko je svarila mladiče pred nevarnostjo roparskega ptiča in marsikateri lovec zvrača krivdo na divjega kozla, ki je s pravočasnim svojim žvižgom otel ie marsikatero gamsovo družbico smrtne nesreče. In ali ni v skrbi za varnost prebivalcev naših gozdov kričava šoja — pravi policaj? Čeprav ni monda vse do pike res, se go-i. da nam nočna pesem čukov in sov pri- Črnci razglašajo z bobnanjem vesele in žalostne novice naša v hišo smrt in da so lastovke znanilke j>o-lnladi in nosilke dobre sreče, ki si jo vsi tako zelo želimo. Najnavadnejši način obvestitve je narav-nostni pogovor in pismo. Zadnje v manjši meri, Bliže zakonski zvezi so baje tisti parčki, ki se ne boje objaviti svojega srčnega razpoloženja tudi javnosti na način, ki ga opisuje slovenski pesnik v svoji »Zaročenki« Morda ste ie slišali ljubko pesmico ali celo štiriglasno peli zadnjo kitico: Tam sta v bukev dve imeni vrezani nad srcem enim, zaročenka z zaročenim, dve ljubezni preiskreni. Pravijo, da se posestniki gozdov takih in podobnih src preveč ne vesele. Ampak ljubezen Je ljubezen in mladost je mladost, ki se ne ozira preveč na trde paragrafe in »nesodobne« manire, če so v preveliko napotje njenim vihravim ciljem. Novost za naše muzikanlarje. Bivši natakar Tolh v Osijefcu je velik glasbenik, to se pravi, dober strokovnjak na orglice. V civilu je uradnik neke csiješke tovarne. Nedavno jeizumil posebne orglice, ki so seveda nekoliko večje kakor doslej navadne, a na njih lahko zaigra vse dure, mole in septime. Trdi, da bodo običajne orglice spričo njegove iznajdbe kmalu šle med staro šaro Oddajna in sprejemna radiopostaja. | Ganil? Revež! Kar smili se »i! Saj je izgubil zavest in prav gotovo ga je udarec močno pretresel! Zavlekel sem ga na rob jarka in mn iepetal v uho: .Ti ai jo ubil! Mrtva je Prav ti si jo ubili' Ni se premaknil tn oči je imel ie vedno zaprte; čez čas »e je nenadno stresel. mali bolj udobno; ponoči, ko bo hladno, bo Tamara prav tako mirno spala ko na postelji.« »Ne bom spala.« se oziasi Tamara in o« se ji zasvetijo. »Preveč srčno želim »pet videti mamo!« .. Velik voz, naložen kupom» s senom, stoji CD F treba rekel pa ni ničesar; zaradi njega se ničesar bati« , , ... . , ,. „ ,ln deklica?« sprašuje dalje ženska. ali se ie nisi takoj polastil?« .... »Deklico sem vzel tako. kot je bila. vsa otrpla zaradi bolečin, ki jih je povzročil kačji pik glej. da jo kmalu pozdraviš! Zasumila ni ničesar ia se je dala mirno prenašati kot pu^k t kletki, niti se ni upirala ali kričala; posadi sem jo na sedlo in zadeva je bila opravljena! Toda kaj bomo storili seda;?« Oba sokrivca ita se približala; ženska je z enim očesom poškilila na spečo in negibno deklico, nato pa rekla: , . » • »Treba jo je skrivati tukaj nekaj dni. dokler jo bodo oni tam doli iskali; prav go-tovo je nihče ne bo iskal tukaj! Potem moramo po skritih potih dohiteti karavano sužnjev, ki jo bodo r kratkem, ko deklice še ne bo vmes. re iskali: ali si se že dogovoril s poglavarjem aravane?« >Je že Tse urejeno» Dogovorila sva se tudi. da ostane navzočnost deklice v tajnosti, če bi slučajno policija naredila preiskavo karavane.« »Sitnosti torej ne bomo imeli?: »Prav nobene! On bo že našel primerno mesto za deklico, meni pa bo plačal v srebru ali zlatu... Zdaj prepuščam plen v tvoje varstvo! Optalo delo pripada tebi! 2e!im ti veliko sreče, ko se mala prebudi... In Jakob odide brez vsakega šuma iz sobe. Sulejka ostane nepremična in oprta s komolci na mizo in podpirajoč glavo z rokama premišljuje. V kratkem bo morala odgovarjati na dekličina vprašanja: kako ji bo razložila, na kakšen način je prišla v to hišo, ki ji je prav gotovo nepoznana. Salejka je že našla odgovor. Zelo preprost je: Jakob je v temni noči zgrešil pot ia jo pripeljal sem namesto na njen dom; takoj, ko "io bo peljal domov... Dekl E: o ICO se pozdravi pa ji . take starosti je lahko prepričati: nekaj dii bo sicer jokala, toda slaščice ia sadje jo bodo potolažile. Tedaj w Tamara aa divana premakne; Salejka se ji približa ia jo opazuje. Ob premika ii je odeja zdrsela aa tla. tako da more Solej-:i zdaj videti ra in brez opaake, ■ako ie ikeno nogo. obvezano z robcem (ločim ima Tamara na drugi nogi opaako te obuto. Kako aeki naj dohitijo karavano, i bi se deklica prebudila ia hkrati zd vomii, obuto. da zdvomila nad svojo bodočnostjo? »Če bi mogla spati vse do tedaj 1« pravi Salejka sama pri sebi, iščoč pameten izgovor v dokaj prekanjeni glavL Tamara pa spi ie naprej, mirna, toda malo bleda v obraz. Spi. spi. mala Tamara, nedolžna in zaupljiva! Ne bodo te tako hitro zbudili... kajti, medtem ko ti spiš, pripravlja tista, ki varuje tvojo osebico, tvojo usodo... Ali ne vidiš sijočih oči tvoje varuhinje, ki govore: »Sem že našla, sem že našla...« Spi, deklica, spi, mala Tamara! VIL »Pripravljena sem.« pravi Tamara Jakoba, še vedno prevzeta od upanja vanj. »Toda ti me nosi. ker v teh velikih čevljih ne morem hoditi.« Smejoč se pogleda na velikanske čevlje, ki jih ji je obuja Sulejka. Nato čeMja dalje: ».Mama se bo hndovala, ker sem eno novo opanko izgubila; toda upam. da jo bom na travnika našla. To. ki mi je Se ostala, nosim zdaj v predpasniku, ker nočem, da bi tudi to izgubila-c.* Mala veselo brblja, Sulejka pa, stoječ na pragu, naroča tisoč malenkosti Jakobu: »Pripravi na senu primerno ležišče, da b« 7» ob začetku ceste, kakih deset korakov proč od hišice; precej pozno je že in na prostrani ravnini ni videti nikogar. Jakob vzame na roke deklico, ki se obrne proti Sulejki in ji smejoč se reče: »Na svidenje. Sulejka, dobro si poskrbela zame in me zdravila, česar mama ne bo pozabila... Pa tudi jaz te nikdar ne pozabim.« »Je že dobro,« zainrmra ženska in rdečica oblije njen obraz. »Ni potrebno, da ie mi za-hvaljujei Na svidenje in srečno pot!« Za trenutek začuti Sulejka v sebi zavest krivice, ki jo je storila deklici, ki jo posled-njič ogovarja s tako nepokvarjeno zaupljivostjo; v svoji notranjosti se bori s tem, ali bi po- se tako odpovedala grdemu dejanju, ki ga je v precejšnji meri sama sokriva... Toda to prebujenje njene vesti je le bežno, sicer pa je že prepozno, mnogo prepozno, da bi se vrnila naza j ! Medtem ko Jakob pripravlja na seno primerno ležišče, že sedi tnala žrtev, zgovorna in vesela, na travi. »No, končno je pripravljeno,« de Jakob in posadi Tamaro na pripravljeno ležišče. Deklica se z veseljem vleže na kup sena in udobno namesti. »Se s senom in odejo zavarujem ležišče, da ne boš čntila mraza.« Takoj nagrmadi pred njo ia za njo dva kupa sena in ji le nad glavo pusti zadostno odprtino; nato preerne čez oba kupa odejo, ki naj bo za streho; le skozi odprtinico pri •^Pripravljena tem.* pravi Tamara. __. J/!kiob k fc zlezel na voz. ki m je premaknil ter začel «vofo pot ob enakomernem in Duiauaboega koraku vpreienih volov. Spodaj v mehkem in dišečem gnezdu si I amara oddahne od zadovoljstva. Vendarle enkrat.., Vendarle enktat se vrača domovi Ze P»»««* • karkuktfc »i-,. bpi«1 u. d. cam»». vidi trenutek, ko «e bo vrgla v naročje tvoj« matere, ko ii bo pripovedovala ne, kar je do* živela. Gotovo je mama bila ie obveščena o njenem povratku in jo čaka nestrpno na pran hiše ... Kako voli počasi vozijo! Koliko lepša bi bilo jaliati na sedlu ob lepem vaškem jezdecu. ki bi jo kakor veter hitro ponesel domov, Tamari ie prevroče v senu. zato ae dvigne, odstre nekoliko konec zagrinjala ter zadiha avei zrak. Nad njo so sevali milijoni svetlih zvezd, Spomnila se ie večerov, ko B je Mitja pripovedoval imena večjih zvezd in o vsaki povedal čudovito zgodbo. Oba sta občudovala zvezde ter mislila na lepe in čudovite »trari, stvari, ki se niso nikoli zgodile, ki pa jih človek rad sliši. kakor se rad spominja lepih sanj. Tamara je rada poslušala pravljice o zvezdah, ki so sevale daleč daleč ter ljubko plesale na luninih' žarkih ter od časa do časa spustile na bedno zemljo kak biser, ki je zablestel v črnem zraku ter nato izginil nekam v praznino. Mitja, ki je mnogo vedel. 0 ie pripovedoval, da je vsaka zvezda svet zase. nepoznan, skriv. nosten svet, k jer mogoča deklice kakor ona opažu ie io tisto uro druge zvezde in prav tako sprašujejo kakor ona. Potem ii je Mitja pokazal zvezdo, ki jc bolj blestela in bila lepša od drugih; to ie bite njegova, pastirjeva zvezda. Tamara io je poznala in jo imeh najrajši zaradi njene čudovite ia resnične zgodbe. To ie bila tista zvezda, ki j« nekoč vodŠa tri modre kralje, v davnih časih, ki iih ne pomnijo ne oče ne mati niti «Uri mati. Trije modri kralji «o sledili zvezdi, ki jik je vodih do revnega hlev&a. kier ae je rodil otrok ia tiepetal od mraza na revni ilami..a In tisti otrok ie postal kralj sveta, kralj neba, kralj kristjanov. Bil ie tisti otrok. U ca Mitji moli. in v katerega nebesa bo id Mitja... Zakaj torej ona sama ni bila kristjankat Tega ne vc. bo pa vprašala o tem mamo. Mala ie bila zatopljena v tisoč podobnih' misli in polagoma ob njih zadremala. Ob enakomerni hoji volov in vedno enakem drdranja voza so ae ji oči zaprle. Tamara je zaspala. Ob jutranji zarji se je zbudila. Voz stoK, Tamara se vsede, se pretesne: ne ve, kje ie. Pride ji na misel, da je doma t rojstni vasi ia da bo kmalu pri mami. Voz ie stoji. Gotovo je že doma. »Jakob. Jakobi Ali smo ie doma?« Jakob ie ne posluša. Ob vosu stoji, si za« slan ja oči In napeto motri cesto, na koncu katere se je dvignil oblaček prahn in se vedno boj j bližal. Iz njega se je izločil jezdec, nato še eden in še eden. Tamara ie medtem odrinila seno in vstala, zganila seno na kup ter stopila nanj. Tudi ona je opazila bližajoče se jezdece ter slišala peketanje kopit Veselo je zavpila: »Glej. Jakob, vaiki jezdeci) Vzeli me bodo v sedioli Plosknila je z rokami in se zasmejal». Z enim samim skokom ie bil Jakob pri njej in ji zabičal: » Bodi tiho. ali nn si izgubljena!... To ni« jezdeci, kot jih ti misliS. To so razbojniki, ki te 'hočejo xjpgrabüi in te zvleči od doma, od tvoje mame. SfcriJ se in bodi tiho!« St. Singe h romarski Grad } Kulturno zgodovinska slika z GoriSke — R.B. Moi je bil iznajdljiv. Neke nedelje »lopi na lero in oznani, da bo popoldne procesija na Grad. Vsak naj prinese s »eboj krainp in topaia Mirenci so zijali, pa so le prišli v to èudno procesijo z orodjem. Župnik sam je ludi nosil krauip na rami. Ko »o priill pod Grad, je župnik vsakemu od kazal koe rebra, ki naj »e ga loti s krampom in lopato — za novo pot. Tako »o gradili lepo zložno pot do vrha. Ob poli je Eleršič dal postaviti j kapelice križevega pota. Ko je bilo to končano, se je lotil zidanja mogočne cerkve. Vpeljal je 2zlate j hukve«, kamor je vpisoval vse dobrotnike od ene-p.i goldinarja navzgor. Zapisani so tudi avstrijski 1 cesarji in nadvojvode. Največ pa je dala bogata vdova Kalister. 32.000 kron je odštela. Ko je v Trstu umrla, je volila še večjo svolo. Pa je uradni avstrijski šimelj brcnil v testament, kjer je stalo, da vdova določa za »Grade toliko in toliko, No, in so uradni možje ugotovili, da gre to za Gradež (Grado) in ne za cerkev na »Monte Grado». Kajkap si je neutrudljivi mirenski župnik še drugače pomagal, danes bi rekli >z nabiralno akcijo«. Priredil je kar ples in sam zaplesal »prvega«, čisti dobiček pe je šel za romarsko cerkev. Bilo ga je precej, mož je poznal, da njegove ovčire podplati »rbe, čeprav je v mirenski kroniki pripisano, da tak način zbiranja darov »non est lauiUndnm« (ga ne gre hvalili). Vendar je tudi to zanimiva kultoma slika prejšnjega stoletja. Ko je laimošter Rleršič umrl, je bila cerkev komaj pokrita. Sole čez deset let jo je nadškof Zorn po-t-util, 1. 1886. Tej je bilo določeno kratko življenje. Toda predilo povemo do konca, je treba fc omeniti, da se je na Grad priselila za goriško dtželo od sile zaslužna laiaristovska naselbina. Lazerlstevska naselbina in nje useda Že leta 1897. ko so v Biljah obhajali misijon. jo tedanji biljenski župnik Roječ, sila zaslužni poznejši tolminski monsinjor, pokazal misijonarjem skozi okno na Grad, češ, tu se naselite za blagor duš. Res so že čez nekaj leti jeli zidali ponosno misijonsko hišo. Leta 1913 so lazarisle ttovesno sprejeli. Vodil jih je dr. Zdešar. V slovesni in veliki procesiji »o jih Mirenci spremljali na Grad. Odslej je delo hitro napredovalo. Tudi staro cerkev so naslednje leto jeli podirati. Pa je ni.-o skončali. Napočila je pomlad leta 1915. Avstrijci so na Roral, podirali hangarje in jih znesli v Ajšovico. Tudi opazovalci ao nastavljali telefone in daljnoglede na Gradu. Zalo so predstojniki poslali cerkveno opremo in važne knjige v Ljubljano. Nekaj imetja so zazidali v kleti, seve, po vojni ga niso več našli.' Na binkoäti ponoči so trkali orožniki na samostanska vrata z naročilom, da se ne sme več zvoniti. Ob treh že grmenje topov na meji. Popoldne so orožniki javili, da se mora Grad izprazniti. Po večernicah je bilo slovo od jokajoče srenje. Italijanske čete so prodrle že do Kormina. Kot cigani sta se dva duhovnika in trije bratje umikali z reko beguncev preko Postojne v Ljubljano. V misijonski hiši je ostal za varuha le junaški gospod Pire.. Prve granale so žvižgale čez liril> žo 6. junija. Naslednji teden je bil Miren '.n vznožje Grada že močno pod granatami. Pire je na Gradu maševal. 19. julija pa prižvižga velika granata, se razpoči pred cerkvenimi vrati, jih predre in velik drobec se zarije v zid na desno Siran kipa žalostne M. B. Kip je ostal nepoškodovan. Tudi sv. stopnice so bile na sredi zadete. Misijonar je opoldne zavžil Najsvetejšo, ugasnil večno luč in pustil tabernakeli odprt. Umaknil se je v Renče. Vračal se je pa stalno, ko je treskanje ponehavalo. V decembru je prišlo hudo. Cerkev ie ''ila že precej razkosana. Na god Brezmadežne je še bila pela maša. Obilo vojakov je molilo med ruševinami. Milostni kip so pokrili s koci in vrečami. Pred božičem so Grad obstreljevali veliki francoski topovi 30.5 cm. Štiri granate so butnile v zvonik. Vse naslednje mesece ie bil tam gori Pravi pekel, vendar je Pire pripravil v hiši sobo »•a maševanje. Strelski jarki so bili v bližini-Včasih so ležali mrtveci deset metrov na štroko m tri do štiri metre visoka On sam je bil neštetokrat v neposredni smrtni nevarnosti. Včasih so Avstrijci celo sumili, da daje nasprolniku znake. Vendar je vztrajal do pomladi leta 1916. Na Gra-ou ie že bilo vse kup razvalin. Bival je v kleti med najhujšim ognjem se je pa umaknil v sosed-no zaledje. 26. februarja je bila njegova zadnja noč na Gradu Potem se je umaknil v mirenski razbiti fa rovi h gospodu Grbcu. Med tem je neki slovaški feldvebel iztaknfl v vodnjaku slovensko zastavo. Soldateska je Pirca zgrabila in ga je odpeljala v Bilje. Tam ga je sodišče, mladi oficirji, dva dni zasliševalo. Grozili »o mu, da bo obešen, končno so ga izpustili. Zadnjo dni je maševal v čevljarski zadrugi v Mirnu. . ,v avgustu se je pa razbesnel ob Soči pravi peklenski ples. Vse do Rihemberka je ležalo v ognju. Z župnikom sta vpregla kravo v voz in sta naložila neka i robe ter odšla v Renče. Spotoma sta v nekaj minutah naštela 42 zadetkov na Grad. V kleteh in kavernah se je še boril 39. avstrijski polk. Dne 16. oktobra zjutraj so a» pričeli pehotni napadi in naskoki na bajonet. Se isti dan je italijanska trobojnica zavilirala nad gradenski-mi ruševinami. Tako se je na grobeh uekdajnih puščavnikov in nad svetimi stopnicami izpolnilo, da ni kamen ostal na kamnu. Po sedmi soški bitki so avstrijske baterije s Fajtovega hriba eno celo leto premetavale razvaline niisijonišča. Na razvalinah in obnova Vse je zbežalo I Jesenski dan leta 1917 sta dva samotna popotnika preskakovala iijake in jame po cesti od Volčje drage v Miren. Bila sla mirenski župnik Grbec in lazarist Krivec. Povsod smrtna tišina, nikjer živega človeka, razsejane ročne granale, puške, čelade, mrhovina in mrliči, mrliči. Pač nekaj živega je povsod goniazelo! Na tisoče velikih podgan. Ko sta prenočevala pri orožnikih v Mirnu, so jima podgane požrle iz nahrbtnikov vso hrano, Na Gradu ita se razjokala nad razvalinami. Prvi se je vrnil nazaj za stalno oče Pire. Kmalu za njim I. 1918. pa še trije. Za VelikonoJ so maševali v razbitem županstvu. Postavili so si pri Slantu štiri barake. V eni je bila kapela. 2e v avgustu so misijonarji prijeli po Eleršičevem vzgledu za lopate in začeli čistiti ruševine. Tekom naslednjega Ifta so barake prenesli na Giad. To je bilo leta 1921. Tedaj se je tržaški škof Fogar močno zavzel za pozidavo cerkve in misijonišča na Gradu. Z vnemo sta njemu in misijonarjem pomagala cerkvena ključarja Vuk Anton in Tri-bu&on. Dne 24. avgusta I. 1924. so iineli vsi delavci skupno sv. mašo. Nato so pljunili v roke in pričeli. Jeseni je bila hiša pod streho. Naslednje leto je bila pokrita srednja cerkvena ladja. Tedaj je zmanjkalo denarja, zadeva vojne odškodnine je šla na dolgo. Cerkveni odbor z župnikom Pahorjem na čelu je inoral na marsikako križevo pot, da se je dosegla vsaj približno potrebna svota za obnovo, tako da se je leta 1927. za velikonoč že lahko obhajala služba božja v novi, a ne še dokončani cerkvi. Vsa naslednja leta, do leta 1934. se je delalo in dozidavalo, največ po umetniških načrtih arhitekta Vnrnika. Velikanska cerkev, čeprav še neposlikana, prevzame obiskovalca. Posebno oltar je zares lepo delo po zamislih Vurnika. Sest svetih zakramentov je upodobljenih na vratcih tabernaklja. Kje pa je sedmi? Ni c» treba upodabljati, sai je resnično Skrit v tabernaklju. Mogočno pročelje zre na goriško planjavo. Velika samostanska hisa, moderno urejene gospodarske prilikline, kalvari-ja, nove svete stopnice in kriiev pot ob cesti, vse to je sad dolgoletnega truda obnoviteljev. Celo na tisoče borovcev so zasadili po pohočph grička in na stotine žlahtnih dreves. Na kraški gmajni, vsej razbiti in razriti, ie nastal čudežen vrt, vit naravne lepote in dušnih milosti. Semkaj se steka preko svetih stopnic, mimo Kalvarije na tisoče množic pod podobo *»to«tna Matere božje proseč utehe za stotere žalosti in bridkosti, k jih nosijo s seboj. Se marsikaj b. so da o Dovedati iz zgodovine gradenske cerkve ln romarske božje polt a že ti "« njene b^e preteklosti povejo, zakai ie ljudstvo pod Gradom tako vzljubilo svoje sveMšče. j iz rflzmh kbftffv^ kunSiTI.?®8^ M"0®0 "«»anov zadaje čase .«'» drevesa v bližnjih gozdovih, ki jih plačujejo po 10 do 15 lir kul. meter, tia-kar jih sami podeiejo in spravijo na dom. — Mestni svet je zvrfal draginjske 4okl.de svojim uslužbencem. - V novomeškem okraju bodo bolniki, k, imajo sladkorno bolezen, dibiliposebne nakaznice za dodatek mesnega obroka _ Na Komnu Dri Novem mestu je odšla v večnost 83Ietna lledvika Kosma. Naj počiva v mirul Mokronog. le dni smo pokopali 13 letnega Joska, sina tukajšnje učiteljice. Imel je lep pogreb. Naj počiva v miru! Kostaajevica. Ce kaj posebnega vmes ne pritle, bo te dni spet odprta avtobusna proga od Kostaajevice do Novega mesta. Promet na tej progi je bil vedno velik. Stična. Lani je bila pri nas ustanovljena strokovno-nadaljevalna šola. Letos je začela s poukom dne 6. t. m. in obiskuje šolo dosedaj 4Ü učencev. Od teli se je na novo vpisalo 18 vajencev v 1. razred; v II. r&2red pa hodi 24. učencev. Poučujejo: upravitelj šole Lazar Ivan, profesor Pušljer Mirko in p. cist. Kurent Tomaž. Šola je ob ponedeljkih popoldne in ob nedeljah dopoldne, vsakokrat po 4 ure, tedensko po 8 ur. Vnjenkam obiskovanje strokovne nadaljevalno šole letos ni bilo dovoljeno, Za telesno vzgojo mladine pa stiska šola nima telovadnice, zato odpade tudi letos telesna vzgoja vajencev. Vajenci iz Št. Vida pri Stični se vozijo s kolesi ali po železnici v Stično in prav tako tudi vajenci iz Višnje gore. Dobro bi bilo, da bi se pri železniškem ravnateljstvu izposlovale vozne olajšave vsem vajencem v Ljubljanski pokrajini, ki obiskujejo katero koli vajensko šolo. oddaljeno po več kilometrov. S tem bi dosegli na deželi ogromno število vajencev, omogočili obiskovanje strokovnih šol in tečajev. Pomisliti je treba pri tem, da se pozimi v snegu ne morejo voziti s kolesi. Ribnica. Dne 30. oktobra je zatisnila svoje trudne oči v Gorenji vasi pri Ribnici znana in priljubljena 69 letna Cecilija Zabukovec. Pokojno je pred 14 dnevi zadela kap in od takrat ie ležala na bolniški postelji, dokler se je ni lotila pljučnica, kateri je tudi podlegla. Cecilija Zabukovec zapušča sina Rudolfa in hčerko Cilko, soprogo poslovodje Zadruge Arka, hčerko Micko por. Zorko v Zagrebu, hčerki (Carolina in Angela pa živita v Ameriki. Pokojna je bila podpirateljica revežev in verna čitateljiea naših časopisov. Naj počiva v mirul Preostale pa tolaži Bog! Smarte Ip. Šmarje Sap) pri Uuistjanl Prebivalstvo Šmarja in okoliških vasi opozarjamo na ugodnost, da se je naselil v Šmarju zdravnik z» splošno zdravilstvo dr. KORBAB Al) GL ST. Bolnike sprejema dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 3. do 5. ure. Po potrebi sprejema tudi izven teh ur in obiskuje težje oboble na domu. Ordinacijo ima v hiši trgovca g. Fl. Gabrijel a v Šmarju. Pred začetkom te vojne je dr. Korbar služboval kot šef-zdravnik v zdravstvenfm domu v Lendavi. ............"'......m «m»..........«i »hm»»« Novo mesto. Lukežev sejem je bil tudi leto« dobro zatožen. Poznalo pa se je, da niso prišli prodajat trgovci z blagom in usnjenimi izdelki. Veliko večje pa je bilo število lectarjev in g«lan: teristov. Prav dobro je bil založen tudi živinski sejem. Naprodaj je bito veliko mladih prašičkov za rejo, pa tudi goveje živine je bilo dovolj. Catel. Na Dolenjskem, posebno pa v nasi okolici je precej užitnega kostanja, ki je leto« dobro obrodil. Ljudem, zlasti mladim prinaša kostanj masten zaslužek. št. vid nail Ljubljano. V vasi Gunclje je v soboto, 18. oktobra, umrla dobra mati, skrbna iena in pridna gospodinja Marija Goljar po domače Konianova. Ni še v št Vidu pozab. jen spo-min na njeno vzorno mater Marijo Polenskovo, U ii ie bila sedaj pokojna hči podobna po lepem, milem, povsem krščanskem značaju. In zopet. so bo moglo tam nekje na šenlviškenipokopalscu nn nienem grobu zap sati besedilo, ki ea je svoj fes tam z tožil mendi Blaž Potočnik: Tukaj naša dobra mati davno že počivajo., grob e.data po av. rnti hči grede za materjo. Nai ooavata v niiru.^ Voaaiki to jezdili aa koojih poleg rot ia prigaajali vprego x doigimi paiirant. Deček jun je kuni ogenj. nosil krmo t» vole, čistil je luči ia ao&iì vtxunkom vodo. V «o pokrajino, skozi katero «o potovali, je gledal kakor v sanjih. Videl je obširne gosdove. kjer M rasli» mala rjava drevesa. Vasi «o bile redke » sestavljene le ii nekaj hi, ki »o bile preeej oddaljene druga od druge. Opazoval je Široke «trüge, kjer to »e bre« dvorna nekoč vile mogočne roke' ia ki to sedaj bile bele od «oli. Povsod «ama planjava, samota, tišina. Le redkokrat to arečali nekaj popotnikov aa konjih, katerim je «ledila cela truma kooj. ki M prosti tekali po planjavi. Dnevi »o * sledili. drug drugemu podobni, kakor takrat, ko je potovai po morju. Bili »o dolgočasni, breikoohu. Toda vsaj vreme je bilo lepo. Toda vozniki so postajali vsak dan bolj citai ia so od dečka zahtevali, da jim je deial vsak daa več. Nekateri »o postali eek> »urovi ia so mu gro-uIl Brerobziroo «o zahtevali od njega, da j:m je ctregel Moral je prenašati velikanske množic? krme. Pošiljali to ga po vodo v oddaljeae kraje. Bil je včasih tako utrnjea. da ai mogel spat:. Motilo ga je ropotaaje kole» ia škripanje rot Poleg tega pa se je dvignil močan veter, ki je dvigal droben rdeč prah. Ta je dečku silil pod obleko, v ust« ia oči. tako da ai mogel niti dihati, aiti gledati. Ubogi deček je bil ve« um učen. strgan in umazan. Nepre-ctano zmerjanje ga je spravljalo skoraj v obup. Le prijazne besede, ki mu jib je od časa do časa privoščil gospodar, s« mu te dajale pogum, dt je «trajal. Nemalokrat se je skril v voz in se bridko zjokal, z glavo naslonjeno na tvoj ntbrbtnik, v katerem je sedaj imel samo še strgane in umazane cunje. Vsak dan je bil bolj izmučen in malodušen. Gledal je planjavo, ki te je raztezala v brezkonč-dos'. kakor morje in si je neštetokrat dejal: »Dines ne bom vzdržal več! Preden bo večer, umrjem na poti.« Težave so postajale vsak dan bujše. vozniki pa vsak dan bolj nasilni. Nekega jutra te je nekoliko zakasni! in ker gospodarji ni bilo v bližini, ga je eden izmed voznikov udaril Tedaj to g: začeli tudi drugi tepsti. In ko so mu dth kakšno delo, to te norčevali iz njega. Dajali so mu klofute in rekli: >Tu imaš plačilo, zaspanec! Nesi to tvoji materi !< Ubogi deček ai mogel v«{ zdržati: zbolel je. Tri dni je ležal na vozu pokrit z odejo in nihče se ni zmenil zaaj, razen gospodarja, ki mu je od časa do Jasa prinašal hladilne pijače in gt prijazno vpraševal, kako se počuti. Dajal mu je poguma in dejal, da bo mrzlica hitro prešla ia da bo prav kmalu našel tvojo mater. Deček pa je bil vet obupan. Neprestano je klical svojo mater: >Mati! Mamica mojt! Pridi! Pomagaj mi! Pridi mamica, umiram! Oh. mamica, nikoli več te ne bom videl! Našla me boi mrtvega na cesti!« Nato te je zopet pomiril, sklenil roke na prsih in mol i L Gospodar )»* je telo skrbel zanj in zato je res kmalu tope* ozdriveL Todi komaj je toliko okreval, da je mogel tto-piti z voza. ie je dospel najstrašnejši dan njegovega potovanja, ko se je moral ločiti od dobrega trgovca in čisto cam nadaljevati tvojo pot Ko to dospeli do križišča, kjer »e je ločila cesta, ki je vodila v Sen t j ago. od one, ki je vodila » Tu k um in, mu je trgovec povedal, da je prišel čai ločitve. Natančno mu je opisal pot, po kateri naj krene. Pritrdil mu je mhrbtnik tako, da bi gi pri I boji ne oviral, nato pa te je poslovil čisto na krat- ' ko, kakor da bi te bal, da b: pokaral tvoje ginjenje. Dečku te je komaj posrečilo, da ga je ujel za roko in jo poljubiL Zdelo se je, da se je zasmilil tudi voznikom, ki so ga vso pot mučili. Ko so se votovi oddaljevali, to mu mahali t klobuki v slovo. Tudi on jih je pozdravljal in gledal za vozovi, dokler niso »zginili v daljavi. Nato je ve» potrt krenil po samotni ce-ti. Nekaj pa mu je takoj v začetku te nove poti vlivalo novega poguma Po tolikih dneh potovanja pa brezkončni ravnin* je nenadoma zagledal pred 5* seboj visoko pogorje, čigar nijvišji vrbovi so biU pokriti s cnegom. Zizdelo te mu je, da vidi pred ce boj Alpe in di te je približal domu. Bile »o to Ande, hrbtenica Amerike, orjaško pogorje, ki te rleče od ravnika do ledenih pokrtjin ob arktiku. Postajal je tudi pogumnejši, ker je začutil, di je zrak vedno bolj topel Pot ga je vodila proti seve ni ia zato se je vedno bolj bližal tropičnim krajem. V veliki razdalji je našel majhne vasice. Tu je v malih trgovinah kupil nekoliko živeža, da ti je utešil lakoto. Srečaval je moie na konjih. Tu in tam je videl tkupiae žensk ia otrok, ki to tedeli na tleh. Bili to nepremičai in retai Marku to te zdeli tilno čudni. Imeli «o rdečkatto polt in poševne oči. Tudi ti «o dečki gledali z začudenjem ia mu sledili z očmi, ko te je oddaljeval. Bili to Indijanci. Prvi daa je hodil do večera, dokler se ai ves lithl vlegel pod neko drevo in zaspal. Naslednjega dne je opešal ie mnogo pred nočjo. Zopet se ga je lotevilo milodušje. Njegovi čevlji to bili raz-trgiai. noge vse ranjene, želodec oslabljen zaradi slabe ia neeadostne hrane. Ko te je zveierilo, ga je začelo postajati strah. Ko je bij ie doma, so mu pripovedovali, da je v teh krajih mnogo kač. Zdelo se mu je. da jih sliši, kako te plazijo po tleh. Strepetal je in se znovi spustil » tek. Včasih te je začel sam tebi smiliti. Jokal je in debele solze to mu polzele po licih. »Kako bi moji materi bilo hudo. če bi vedela, kako me je strab,< ti je dejal, ia ta misel mu je dajala novega poguma. Da bi odvrnil strah, je začel misliti ni miter. Spominjal te je njenih besed, ki mu jih je govorila, ko je odhajala v novi «vet Spominjal te je je, kako mu je, ko je bil ie majbeo, popravljala odejo, ko ga je zvečer spravljala »pil Kolikokrat gi je vzela v naročje in mu dejala: »Ostani nekoliko pri meni.» In slonel je nepremično v njenem naročju in naslanjal tvojo glavico ob njeno rama Ob teb mislih ti je začel poatvljtli: »Ali te bom nekoč zopet videl, dragi mamica? Ali bom kdaj dospel do cilja?« Hodil je in bodil, mimo nepoznanih dreves, mimo obširnih nasadov sladkornega trta, naprej proti gorskim velikanom, ki to ponosno dvigali svoje vrbove proti nebu. Prešel je četrti in peti dan. Sedmi dan je bil deček t svojirii močmi ie popolnoma na koncu. Njegove noge so bile že vte ranjene in okrvavljene. Končno mu je nekdo ob sončnem zahodu dejal: »Tukuman je komaj pet milj oddaljen od tu.< Krik veselja se je izvil iz dečkovih prs. Pospešil je korak, kikor da bi se mu nenadoma vrnile vse njegove moči Todi le za kratek čas. Hipoma so gi zapustile vse moči in ves izčrpan se je zgrudil ob robu nekega jarka. Toda srce mu je močno utripalo od veselja. Nebo, pokrito z blestečimi zvezdami, se mu še nikoli ni zdelo tako lepo. Ves izmučen te je zleknil v travo in jih glediL Mislil je. di jih mogoče tudi njegova mati prav v tem trenutku občuduje. »Kje ti, mamica moja? Kaj delaš v tem trenutku? Ali misliš na svojegi tini? Ali misliš ni svojegi Marka, ki ti je tako blizu ?< Ubogi Marko! Ce bi vedel, v kakšnem stmjn je tedaj bila njegovi miti, bi te z mdčloveškim naporom dvignil iu nadiljeval tvojo pot, da bi dospel nekaj ur prej do nje. Bila je bolni. Ležala je v pritlični sobi go-»poske hiše, kjer je stanovala družina Mequinez. Gospodarji to jo imeli zelo ridi in so ji zelo skrbno stregli. Ubogi ženski je bila že bolehna, ko je inženir nenadoma moral zapustiti Buenos Aires in tudi v Kordovi, kjer je zrak tako zdnv, si ni opomogla. Pozneje se je njeno zdravje že poslabšalo. Dolgo časi že ni dobila nobenegi pismi od doma «a tudi ne od bratnnca. Slutila jc, di se je morala zgoditi kakšna nesreča. Simi ni vedela, kij Olj stori, ali mj ostane ali odide domov. Cakili je dm ni din sporočila od domi in ta negotovost je njeno zdravje popolnomi izpodkopila Nazadnje se je njeni bolezen tako poslali»! da ni mogla več vrtati. 2e dva tedna je l,iia „J*1 stelji. Zdnvnik Je izjavil, da je nujno potrebna » po- operacija, sicer bo morala umreti. In praV^rJi8 nutku, ko jo je Marko klical leieč v travi ob rob» jarka, »ta gospod in gospa Mequinez stala ob ni.-ni postelji in jo skušala pregovoriti, da bi privolila v operacijo. Oni pi ie je branila in jokala. xai boljši zdravnik v Tukuinmu je ie teden pop«! prišel k njej, toda vse njegov« prigovarjanje j, bilo zamin. »Ne, dobri moja gospodarja,« je dejilt, ,ni. kakor se ne izplača. Nimam dovolj moči, y vzdržala. Umrla bi ie med operacijo. Bolje je, d, me pustite umreti v miru. Sedaj mi ni nč ve{ 'm,, za življenje. Zame je vsega konec. Bolje je, 4, umrjem prej. kakor pa izvem, kaj te je i,-odilo, mojimi domačimi.« Gospodarja rta jo skušala prepričati, b „ moti, di te domi ni zgodilo nič hudega, da bou zadnje pismo, ki gl je piaala naravnost v Genon, gotovo dobili odgovor. Prosila sta jo, mj se pug operirati, če ie ne zaradi aebe, pa vtaj zaradi tvoji otrok. Todi misel ni otroke jo je »pravljtli v ie r»iji obup. Ob misli aaaje je postajala ie bolj nuloloai ia vedno znovi je izbruhnila v jok. »Oh, moja otroka, moja uboga otroki!« j« vzkliknili in akleaili roke. »Mogote aiti a«ti živi. Najbolje je. da tudi jax umrjem. Hvili ti, u v «o vašo skrb in dobrota Toda bolje je. da timr. jem. Vem, da ne bi ozdravela, todi ie bi t>üi tpt-rirana. Nima pomena, da bi idravaik ie pribijal. Usojeno mi je, da moram umreti tukaj. UdloUi tem «e.< Os »dva pi sta jo ie tolažila ia ji ponavljali: »Nikakor ae »mete tako govoriti. Se boati ozdraveli. Le nekoliko pogumi vam je trebi < Gospa Mequinez jo je neiao prijela za rok« 11 jo proseče gledala. Bolnica pa je zaprla oči ia ležala nepreuiim kakor da bi bila ie izdihnila. Zakonca Mequinez ata dolgo časa stala ob nj»k postelji, ki jo je slabotno osvetljevala nočna lua Mettermcho-vega absolutizma, marčne involitene letu 1848. m prvih let un revoluciji. V tei dobi se ie izvršilo politično prebujenje Slovencev, sem se-gaio prvi početki našega časnikarstva, našega društvenega, gledališkega, giusbenega življenja, buli ai slovenske ljudske šole. za rnvnopravnost .slovenščine v uradih in r.a slovensko univerzo. Slovenci smo v tej dobi veliko naredili, ro delo ie potekalo sicer v naglici, zato ni bilo vse. kur se ie lukrat naredilo, veljavno za vse po-znejše čase. Slovensko slovstvo se ie neverjetno razmahnili). Dobili sinu vrsto domoljubnih pesnikov: Malavašiča. Cigaleta. Olibana. Hicinger-ja. Zuklja. Svetllčiča, Svetca, Toinuna, Vilhurja, Kurnika. Valiavca. Kotleta. Volčiča, Prnnrotnika, O rosimi. Virka. To so imena, ki so danes že pozabljena. Z niimi se ie pojavila prva vrsta naših organizatorjev, politikov in parlamentarcev: Kuzler. dr. Aliačič. Ainbroš. Semraic. dr. Mršec, (ir. Uister. dr. Dežman itd. lies da se očita slovstvu tedanje dobe slab iezik. poln tujk. ger-manizmov. hrvatiztnov in spačenk. da nekateri previieti lepoznanci 2:11111111 iščejo čiste umetnosti v pesniških 111 pisateljskih proizvodih listili dni, toda treba ie vedeti, ita so takrat orali ledino. Ce ne bi bilo teli. danes že pozabljenih delavcev, ne bi mogla poznejša iniudnslovenska generacija z Levstikom, Jurčičem, Stritarjem, Levcem izvršiti svojega velikega dela, ki v glavnem obstaja v tem. da so Slovencem izoblikovali čist, uglajen in ustanovljen iezik. Ta doba je /.al še nepreiskana in redki so stiisi. ki se z njo pečajo. Toda. kdor jo bo temeljito prciskai in pravično presodil, bo v njej odkril kos stare slave, ki prav nič ne zaostaju za slavo. s katero se kitiio drugi narodi, ki so v lutkah in voiskah dosegali zmage. Je v tem neka veličina, da srno Slovenci v vseh težavnih razmerah svojo kuituro tako zelo visoko razvilil Človek te dobe in pesnik njenih dugodb je Ivan Vesel Koseski. Iz njegovega življenja ne vemo mnogo. Znana ni o njem nobena anekdota. kakor so sicer o velikih možeh zelo razširjene. Itoien je bil 12. septembra leta 1798. v vasi Koseze na Gorenjskem blizu Moravč), od toil tudi njegovo pesniško ime Koseski. Učil se je v Ljubljani in se ie po končani srednji šoli posvetil pravnemu študiju na Diuiaju. Najprej je .služboval pri kameraiiiem uradu (danes bi rekli pri finančni direkciji) v Ljubljani, nato pa v Trstu, kjer ie preživel v pokoju svoja zadnja leta. Leta 1852. je zadela Koseskega nesreča. Naredila se mu je bila 11a licu oteklimi in zdravniki so io neprevidno prerezali tuko. du se inu je zaradi nespretne operacije skrčil ves život in so mu noge in roke odrevenele. Zdravil se ie v Albanskih toplicah pri Padovi. a duha si ni pozdravil. Ostala mu ie okornost v mišljenju. spomin mu je opešul in olemnel. Koseski je začel s pesnikovaniem že v gimnaziji pod vplivom Vodnika in nemškega profesorja pesništva in govorništva Richterja. Nato ie pisal nemške pesmi, ki iih ie priobčeval po tedanjih nemških tednikih. Slovenske pesmi je začel zlagati, ko so začele izhajati ■ Novice«. Leta 1844. ie nriobčil nesem >.Slovenija Prcsvit-lemu P rein i lost I j i vem u Gospodu in Cesarju Ferdinandu L, ob dohodu v Ljubljano« : pesem ie bila natisnjena na prisebni prilogi. Istotum je priobčil prevod Chamissojeve pesmi »Orjaška igrača« in Hürgerjevn: »Pesem od veliega. moža«. Leta 1846. imajo »Novice« štiri izvirne Pesmi, izmed katerih omenimo »Vojaško«, ki se „Starartela mimica" 24 knjig ja najlepša in najcenejša zbirka knjig izbrane vsebine. Vsaka knjiga stane le S Ur. Naročite se oa >S'ovenčovo knjižnico« takoj. odlikuje po uglajenem jeziku in »Brivcem Novic Ii koncil leta v spomin«. Lata 184«. je obiu-vil znuiio pesem »Kdo je mur'.'< in štiri prevode Schillerievih pesmi. Vihurno leto 1848. ga te vzpodbudilo, da ie zložil več budnic. Od 1. 1848. do 1. 1852. so »Novice« prinašale odlomke iz prevoda Schillerievih tragedij: » Devica Orleanska« in »Mesinska nevesta«: v tisti dobi je Bleiweis razgibal Slovence z zamislijo slovenskega gledališča. Koseski ie mnogo prevajal iz Danteja. Homerja in Puškina. Leta 1870. ie izdala njegove pesmi »Matica Slovenska« v obširni, več sto strani obsegajoči knjigi, ki pa ie danes že knjižna redkost. Sturoslovenci z Bleiweisom na čelu so Koseskega visoko cenili. Imeli so ga za večjega pesnika kot Prešerna. Dejansko ie imel Koseski v staroslovenski dobi (1848—18701 velik vpliv, tudi čilali so ga mnogo bolj kot Prešerna. S svojimi pesmimi ie budil Slovence mnogo bolj kot Prešeren, ki ie liričnim krogom oslal precej nepoznan. Rodoljubi so oh čitanju Koseskega pesmi jokali od ginienosti. Rudoljubje v Prešernovih pesmih ie bilo prepojeno z dvomom. z žalostjo nad slovensko nezavednostjo in skromnostjo naše zgodovine: skratka bilo je silno neprikladno za prebujenje širokih slovenskih plasti. Nasprotno ie bil Koseskega pogled 11a slovenstvo optimističen, zgodovina Slovencev ie bila v niegovih očeh slavna in polna najpomembnejših dogodkov, pripisoval je Slovencem izreden poinen in ie znal vse to podajati v vznesenih, govorniških, donečih besedah. Mladoslovenci s Stritarjem, Puliariem in pa Levcem so Koseskega odločno omalovaževali. Stritar ie pisal v »Slov. glasniku« 1868. letu: »Koseskega iezik ima res nekaj grmečega in bohnečeca na sebi, toda če ga začneš luščiti, prikaže sc iz tega bliska in groma smrdljiv duh uli pa praznota.« Koseski je res slovenščini delal veliko silo, nerazumljivo je pisal cele stavke, koval besede, napačno sklanjal in spregal, nurolie obrazci val deležnike in besedam dajal napačne pomene. Pritegniti Stritarjevi trditvi, da v Koseskem ni pravega umetniškega dulia, se pa ne da kar tako. Koseski ima edini med slovenskemi pesniki 19. stnletja resničen čut za to. čemur pra-vijn lepoznanci »pripovedna širina«. Himen in vznesenih, govorniško bogatih budnic in zvenečih prigodnic ni nihče znu tako lepo pisati kot Koseski. Mnogo vrstic iz niegovih pesmi se je ohranilo v rabi v obliki rekov, pregovorov in gesel. »Hrast se omaje in hrib. zvestoba Slovencu ne gane!«, »Jezik očistite peg. opilite gludko mu ninol«, »Kdor zaničuje se sam. pndlaga ie tujčevi petil« itd.: to so vse vrstice izpod njegovega peresa. Sicer pa je Koseski sam skromno sodil o svojih poezijah. V >Dovršivni< pravi: »Tem pesmicam ni živeti dolgo želja. Le toliko, da boljše prebude...« V »Mazepi« pravi o svojem pesniškem delu: »Veljavo le pepela da b' imelo, ki včasih njivi ploda mnogo dal« Očita se Koseskeinu tudi. da ni znal slovenščine. da se je nu svoji proslavi v Moravčah zahvalil slovenskim govornikom v nemščini. To za liste čase ni bilo tako strašno hudo. kot se danes to sliši. Saj so si tudi drugi veljaki: Prešeren. Bleiweis, Levstik dopisovali v nemščini. Dr. Vošnjak ni mogel poslati v prvih letih izhajanja »Noric« Bteiweisu dopisa v slovenščini, tako slabo jo ie znal. In končno sam Stritar svojih otrok ni slovensko vzgojil. Koseski zavzema odlično mesto v naši kulturni zgodovini, ker ie poleg treznega in žilavega Bleiweisa visoko dvignil zavednost našega ljudstva in s svojimi pesmimi navduševal množino čitateljev pa tudi v marsikaterem pesniško nadarjenem slovenskem dijaku vzbudil ljubezen do poezije in s tem pospeševal tudi slovstvo mnogo boli, kot bi sodil kdo na prvi pogled. Pot ikftl stoletja Da bi pomiril tudi Rim, je ukrotil znano plemenituško rodbino Collona, pri tem pa si !iuko|)al spet ljutih sovražnikov, ki so se vrgli v objem francoskega kralja Filipa Lepega la pri njem netili sovraštvo zoper Bonifacija. Tudi borba Bonifacija proti Filipu je prav za prav velika zasluga Bonifacija. Ta borba je bila najbolj dramatična v vsem Bonifacijuvem vladanju. Vzrok te borbe pa je bil prav /.„ prav neupravičeno poseganje francoskega kr». jja v izključno cerkveno področje. V obeh primerih je bil vzrok nasprotja poli. tika francoskega kralja, ki je oviral delovanje Cerkve in kršil njene pravice. V drugem obdobji se je spor zaostril in dosegel višek ob objavi pj. peške bule (pisma) -Cnam aancum«, od francoske strani pa ob dogodku Anagnija. Viljem Nogaret, francoski kancelar je nenadoma pridrl z dva tisoč vojaki iz Siene v A nagni ter tam zasedel papt-ievo palačo. Bonifacij je čakal napadalca na svo-jem papeškem stoiu z dvema kardinaloma ob si rani. Ni gotovo, ali je res eden izmed povelj, nikov udaril papeža z železno rokavico v obraz, tudi ni gotovo, da bi ga Dogaret sunil s presioli. Toda že samo dejstvo, da je Filip vdrl v papeževo palačo in papeža uiel, je imelo strašen odjek po svetu. Celo Dante Alighieri, ki Bonifaciju ni bil naklonjen, je protestiral. Ljudstvo v Anagniju se je sicer dvignilo in iztrgalo papeža iz rok nasilnega kralja. Toda papeža je strio. Mesec po-zneje je umrl v Rimu. Filip Lepi je zmagal. To se ie zlasti pokazalo, ko se je Bonifacijev naslednik Klemen V. podvrgel nasilnosti kralja ter odprl sodni postopek zoper svojega umrlega prednika, zlasti pa, ko je prestavil sedež papeštva iz Rima v Avignon na Francoskem. To je bilo zasužmjenje papeštva francoskim kraljem. Bil je pa to obenem najoo»|Si dokaz, kako upravičena je bila borba Bonifacija VlIL proti zahtevam svetnega kralja. Nekaj let pred zmago Filipa Lepega je Bonifacij VIII. slovesno oznanil jubilejno leto ob priliki 1300 letnice Kristusovega rojstva. Množice, ki so se tisto leto zgrnile v Rim. so bile izredno velike. Bilo je to pravo zmagoslavje. S tem se je Jo volj jasno označila pot, po kateri mora od takrat naprej hoditi papeštvo: ne po poti politične moči, marveč po poti verske obnove narodov. Avignomfca sažnast n zapadli razkol Leu 1308. je na novo izvoljeni papež Klemen V. prestavil sedež papeitva v Avignon na Francosko. V začetku ie bil Avignon mišljen le kot začasno bivališče, toda bivanje papežev s« ie tu podaljšalo do 1377., to je sedemdeset leti Posledice te dolge odsotnosti papežev iz Rima so bile silno hude. Izbruhnil je cerkveni i-azkol, ki ie trajal 39 let. In v tem razkolu in v njegovih posledicah je treba tudi iskali prve začetke proie-aiamizma. ki je sto let zatem raztrgal edinost krščanstva. Kdo j« kriv avignonske sužnosti? Ali papeži, ki 90 zapustili Rim? Ali kardinal«, ki so se pri volitvah dali vplivati od človeških ozirov, kršili pravice papeštva, sami pa si pripisovali pravice, ki jim niso šle? Ali je to krivda Rimljanov, ki so z neprestanimi nemiri ogražali mirno bivanje p* peža v Rimu. in ki tudi po povratku ie niso razth meli ogromne škode ter nadaljevali z nemiri? Ali je bilo to krivda vladarjev, ki so s svojo oblasti-žeijnostjo ovirali papeža pri izpolnjevanju njegove naloge ter izrabljali nered za svoje lastne koristi. Bila je krivda vseh teh. Nekaterim avignonskim papežem je treba priznati, da so se odlikovali po učenosti, modrosti in lepem življenju. Toda zapustili so Rimi In zaradi tega jih zgodovinaobsoia. Iz več razlogov so se papeži zadržali v Aw gnomt. Najprej je vplivala na to večina kardinalov, ki je bila po Klemenu V. francoske narodnosti. Clavni razlog pa je bil vendarle politični položaj v Italiji, ki jo e vznemirjala politična stranka Oi-belinov. Papež Janez XXII. je podvzei proti n|ini borbo ter upal. da jih bo stri. Toda načrt ae je po-nesrečH, zlasti zaradi nastopa cesarja Ludvika Bavarskega. Sele takrat, ko je kardinal Alton«* zopet osvojil cerkveno državo, ae je mogel Urban V. vrniti v Rim. (Nadalievanie sledi.) naše mlajše STANKO IN VERICA ODKRIVATA NOV SVET V gozdu Otroci so nasled- njo dni večkrat mislili na veverice. Francek je bral v svoji prirodopisni knjigi vse o njili in je potem pripovedoval Stanku in Verici. Stanko Je pogostokrat stekel v gozd in oprezoval pod drevesom, toda malih veveric ni bilo na spregled. In lo je bilo čisto razumljivo. Ko je mala mamica pogledala iz svoje dupline in videla dečka, ki je oprezoval pod drevesom, se je takoj umaknila in stisnila ▼ gnezdo k svojim malim. Stanko pa ni imel dovolj potrpljenja, da bi čakal dolgo ta sa pod drevesom. Francku pa je Sinila dobra misel v glavo. Ce bi veverica videla ves Jas dečka pod drevesom in bi spoznala, da 06tane miren in ji ne stori nii žalega, se bo mogoče opogumila in bo polagoma tudi svoje mladiče privedla iz gnezda. [Vzel je torej svojo knjigo in odejo ter se vlegel pod drevo. Ostal je nepremičen celo uro. Od èasa do Jasa je prihajala k njemu Verica in včasih tudi Stanko. Veverica na| bt se polagoma uverila, da so pod drevesom to velika živali, ki živijo mirno v gozdu in ki ne morejo Škodovati njenim mladičem. In rea so nekega popoldneva otroci, medtem ko so mirno ležali na odeji pod drevesom, zagledali vse tri male veveričke, ki so prišle iz gnezda in začele tefcati in skakljati po debeli veji. Polagoma bo začele že nerodno skakati od veje do veje. Ena Izmed njih je bila bolj pogumna od ostalih. Njeni skoki so bili tako drzni, da se je Verica bala, da bo padla z drevesa. Videti je bilo, da se tudi njeni mamici njeni poskusi zde prevež drzni. Od časa do časa je skočila k njej in io odvedla k ostalima. Sonce ie skozi veje osvetljevalo rjavordeče kožuščke malih vovoričk, ki so veselo tekale in skakale po vejah. Srečne so bile, ko so spoznale, da je svet večji in lepiti kot njihovo gnezdo. »Kako so ljubke!« je tiho deiala Verica. Kar proza me Je, & pomislim, da eta ona dva hudobna dečka hotela odnesti uboge živalce in lih zapreti v ozko kletko. Nikoli bi ne videle prelepega gozda in zlatega sonca.« Kako vesela bi bila Verica, če bi bil ubogi samček Se živ in bi videl svoje male, ki so mu bili sedaj tako podobni, kako se veselijo življenja ? gozdu, kjer Jim je pripravil dom. Naslednjega dno so otroci odvedli tudi gospo Rayevo v gozd ln dolgo časa so vsi skupaj opazovali veveričke, ki so veselo skakljale po dre- "vc8u. »Mamica,« Je nenadoma dejal Stanko, »te veveričke ao prav kakor mi.« _ , »Ali res, drapec? Zakaj neki?« Je vprašala gospa Rayeva smehljaje. w. ,„ »Ker imajo «amo mamico, kakor mi. Nimajo očeta, da bi Jih uiil plezati.« Gospa Rayeva ae Je za blp zresnila Senca falosti Je bila v u lenih očeh. Francek je o opazil. Tako bud Je bil na Slankola, zaradi njegovih nepremišljenih besed, da bi ga bil najraje na-tepel. Gospa Rayeva pa Je premagala svoio žalost in se znova nasmehnila. »Prav Ima«. Stanko.« je dejala. »V lein oiirti »te res podobnim malim vevericam. Truditi se moram, da »em vam oče in mati obenem vee-krat se vpraSnjem, kaj bom storila, ko bo« postal velik in boS potreboval močne roke, ki naj bi te vodila. Rada bi, da bi postal bik, kakor je troj ože želel, da bi postal niegov sin. Želim, da bi nekoS, ko te bo videl, bil ponosen nate. Fo wmanfostl si mu vsak dan boli podoben.« »Ali sem mu tudi jaz podobna?« Jo vprašala Verica »Ti si podobna mamici,« Je dejal Stanko. . »Srečna sem, da sem podobna mamici,« je dejala Verica In naslonila glavico na materino *amo. »Upam, da bom postala tako lepa, kakor si ti, mamica data.« .. Prancku le neka Čudna bolečina st snila srce. Nehote se ftiü' Je vendilo vprašanje, ali je podo- ben očetu ali materi. Bog ve, ali bo mogel postati dober brez njunega varstva? Ali bo njegov oče ponosen nanj, ko ga bo zopet videl in ali ga bo njegova mati Se poznala, ko bo toliko večji, ko tedaj, ko ga je zapustila? Dvignil je evoj pogled in se srečal z otfmi gospe Rayeve, ki se mu je nasmehnila, kakor da bi vedela za njegove misli. Srečnega st je čutil, da ga je razumela. Toliko bolj je bil srečen, ker ie od materine smrti bil vedno tako sam in zapuščen. »Mamica,« je dejal Stanko, »rad bi te nekaj vprašal.« »Kaj pa?« »Ali se otroci rodijo prav tako kakor male veveričke?« »Seveda, ravno tako.« »Meni se je že tako zdelo,« Je dejal Francek. »Mislil sem na to že, ko ste nam pripovedovali o cvetlicah in o žabah. Toda navadno o teh stvareh vsi tako skrivnostno molčijo, zato si nisem upal vprašati vas.« »Jaz pa nisem mislil na to, dokler nismo začeli govoriti o vevericah,« je dejal Stanko. »Prej sem mislil, da pošilja otroke staršem sam Bog.« »Tudi jaz sem tako mislila,« je pristavila Verica. »Domišljala sem si, da pridejo ponoči iz nebes « »Saj je tudi res tako,« Je pojasnila gospa Rayeva. »Bog sam ustvari otrokovo dušo in jo pošlje na svet. Toda prepusti staršem skrb, da pripravijo otrokovo telo, prav tako kakor hoče da veverice, ptički in cvetlice dajo življenje svojim otrokom.« vendan. Sedaj ko to veste, pa ohranite zase ia ne govorite o tem z drugimi. Naj bo to naša skrivnost. Ali hočete?« »Da,« so odvrnili vsi hkrati. Verica pa je splezala gospej Rayevi na kolena, pritisnila glavico k njenemu licu in dejala: »Kako sem vesela, da nisem ptiček ali veverica, ker bi potem ti ne mogla biti moja mamica.« Gospa Rayeva se je nasmehnila in objela deklico. »Tudi jaz sem vesela, da nisi ptiček,« je dejala in Jo poljubila. Male vevenčke pa so postajale vsak dan večje. Ker so vsak dan videle otroke pod drevesojn, se jih niso nič več bale in so postale mnogo bolj krotke, kot so navadno druge veverice. Tako so se jim privadile, da se splezale po drevesu na tla, ko je Francek sedel v neposredni bližini a knjigo. Tekale so pobirat lešnike, katere jim ja metal. Nekega popoldneva je Verica dolgo časa sedela čisto pri miru pod drevesom. Najbolj pogumna izmed malih veveričk je poplačala njeno potrpežljivost. Priskakljala je čisto k njej in pobrala lešnik, ki ga je deklica zdrobila in položila poleg sebe. Pogledala jo je s svojimi malimi svetlimi očmi in ko se je prepričala, da se ji ni ničesar bati, se je vaedla, prijela lešnik s sprednjimi nožicami in ga pojedla. Toda prišel je dan, ko so se otroci morali ločiti od veveric. Čeprav jim je bilo tega žal, so se kljub temu veselili dneva, ko eo začeli pripravljati prtljago, da odidejo na morje. Kako so bili navdušeni, ko je Brigita z vrt-r.arjevo pomočjo prinesla s podstrešja velike kovčege in začela vanje vlagati obleko, perilo in še mnogo drugih stvari. Stanko je privlekel vse polno svojih stvari, katere je hotel vzeti s seboj, Ker se je Brigita temu upirala, češ da vse te ropotije ni mogoče vlačiti s seuoj, je Stanko, ki je bil mnenja, da brez teh stvari ne bo mogel prestati dva meseca, odšel na podstrešje in pri-' nesel drug kovčeg. v katerega je spravil svoj zaklad. Brigita pa je bila tako nevljudna, da mu je dejala, da to ta kovčeg ostal doma. Naslednjega dne so se zbudili že na vse zgodaj ter začeli kričati in prepevati v postelji. Vsi trije so bili tako razburjeni, da še zajtjkovati niso mogli. Stanko je nadzoroval postreščke, ki so nakladali prtljago na voz in ko je videl, da njegovega kovčega nI med ostalimi, ga je stekel iskat in prosil vrtnarja, naj tudi tega odnese. Nagradil ga je s sladkorčki. Ko so so otroci z gospo Rayevo odpeljali, sta Brigita in vrtnar ostala sama ob vratih in jim mahala v slovo. Verica jima je pošiljala poljube, Francek je mahal z roko, Stanko pa je v slow zakričal na vse grlo. Stanko je nekaj časa razmišljal, nato pa je prijel svojo maler za roko in jo vprašal z glasom, ki je izdajal občudovanje in hvaležnost, kakršnega do teda, ie ni slišala U njegovih ueU »Ali ni bilo utrudljivo zale, ko si me morala toliko «asa nosili? Saj otroci so zelo težki. Zadnjič sem imel v naročju vrtnarjevega s neka ki je star komaj tri tedne. Tako težek je bil, da bi ga ne holel dolgo nositi « Gospa Rayeva se je nasmehnila »Res je bilo zadnje tedne nekoliko hudo. Toda v začetku si bil zelo majhen, komaj tako velik kakor glavica od bucike Natt «1 po agoma nominisi več i i dok er n si postal tako velik, Ka-Cr mala punčka Toda nisi bil še dovoljmočan dn bi mogel živeli v hladnem zraku. Zato te je nfamiciTvarno čuvala v -ojem telesu dok er n, si postal dovolj velik in močan. In tedaj si pri Šd »VeseL sem, da se otroci teko rodijo« je M Wt». 7» iflod nam lahko tàlli Nu rim. oaiK'ijii tekat \Vh časov. Ii je i»M i teli n» AV ia iVVm. ititi let» potarle je «aia.p»Til r tekih b» VXV> in VW» a»i»dajr p». k.> je ituel re čoi tri-deset let. je bil n»jlitreji. a» UVAVm ia v vnr»ja-.wtaeni teku n» t *r\v V |>x)rv>i>n,v re\la.> lireti. tadosteo rv^vaii is piti rehko ®'ek» .lo it a* d»«>. IV» aaorajo b:tt «ek»dik-i ia tarerai t i. .V ie asso »bsnaeatu se rajume u»o jv> sebi jadlin - jatekmk n bJeUro esserne d*e. Giaace. Kima» f»nc» IVri»*. F\vi»uk. Tra-.i. je! P.xi- J^r*. i:iae ite«-.!ke 17. X. M. tV M .» ter i.r»j» PvJjaee. i iae itervie «V «T. VI Vfc »\ e< ** ia m i sj pnr; k oi> l.s» fv\»:e Vid »»i Ljaf jaaok. s? Jodefaja k oi.vsi» fv-ite Ljafcvi.aa» 7. ■•Stm BIKI ■•Stil I a*Jo «s»» «#eovv Matto « Ullv vsakdo » sali n tire-Ua N-jni- iiimaN II tir»<\> pi, i.V. Cesa I »N*1. «ìtiu vi s5 vb. Dobra volja Marsikdo trdi. da Je v svojem življenju ie toliko pretrpel, d. se sploh ne ina vel smejati. Nobenega dvoma ni, da mora vsak človek prej ali slej okusiti svoj delei trpljenja. Toda s ,em-d» stola in obupuje, svojega položaja nihče ne nore čisto nič iipremeniti. Ali ni nobene druge pomoči? Ali naj se v preiiiulnjah in telavah predamo črnogledosti in obupu? S»ìe raipotoienje ni odvisno od tunanjib dovod kov. ampak v veliki meri od nas samih. Noirtnji mir ia dobra volj» pomagata prenesti ie uko teile uda ree uecyie. So ljudje, ki » le po naravi mirni in vesele*» t=*Jaj». Tikini ljudje ti opomorejo prav kaal-i tudi fe jih ladene ie Uko hud» nesreča. Toda tudi tatti, katerim narava ni naklonil» te*» daro. ti Ca morejo raj do neke teere p<-i JoNfc t «assonno» ia amopremagor»- x est. T» M-ad « geta t» upi»ia tirljnnje posUne vsoa :tiaraa aekalo oia.-jeno * weeem. Vt-alj »vr iz »t :a vetja rpiiT»U redi B» idrtv-je :a sa Bue kg ve trattjeri. čmerea Sove k ia •ala fc « vvsifc» jeai. ta* ie je ie Uko lep. bo 1 jraha nvo jv-.Tt«r>sH S«i?:otao p» po- ft»« t-a.4 friiWnk č» =a resela j Mil i nji ajfvVp«: oč* n 'a i (km» Ce tjatza rKiMi ee a» šrpnis. aa.^-ej: >5i 1» V Ì1M» tw.eSfp Jfcsii » ra.i. ia o are ±ai t laie-e® bei IT..V-« itmti rTvv-' kw.-«»«?»- ko lAtjri m\V fcou ?«atä si-H a r» » iaw preti r-»L ^oi «o Z racp.iS,— L3 rarjilSt >«H«jjL paeM»/» f»- im« ao lyKP'i^a ü S» ta. ia i? s.vi doci sjurats a d» « t ore. li .V pr ie.» aed tei* teiare. »'j boi t jaJS-kvraaya pri-Jetóa? Skadaj mje seraiooio-h-a* -r-irat: Ako res Mei « I. So lo gotovo Mrtfiit V u^ujiìk trecirtkih ee e» Vx il hrr» aad a»Bi dekrt Ore. ki vidi gaie ftrjß a ki ri N? ra»i etwaiti v naia kor ji. če so booo i uj^aa.ea ratea'; k S .oc a. Jedilno ol|e r*5.-eos»e* «« taMk» pr- rraT t» «am t rre- ata^'Ka irelkf Jkmltan". — l ar« lam» tuie pei brtra «f a»*e ia «oija L. 1Ä po pojf- L. Ud — Posar ccnte J* ITI JfflL i *r»|»rija Im. IMNh, lMmki «L 1 V« -Srfot M Mali oglasnik V Domoljubu se taračtinajo mali oglasi Do besedah, in sicer plača listi ki lite »lutL • L.U.80 a besed«; v ienitvenih oglasih iD dopisih beseda L. I-— ; v vseh dragih «g|». s ih «tane beteds L- 01*. Vsem oglasom ae prišteje ie oglasni davek. Na mtnjii znesek L 7"—, t» ienitvene oglase L. ar-. Kednj Domoljubov! naročniki plačajo polovico man pri oglasih iroopodarskesa značaia. PrHttJMM za BMtc*9l«Mi« piatele upttj. Suhe Qtbi JorCka ln llatika kapi raako kolläno po nah rttil dnevni card tvrdka Fran Posateti ▼ LdeblJanL Tjrrava ee-rta tt. U (Javna alla-«IMaJ. Knjiik. in vaj acca tato J apri), mam. - Iran Kuhal), kroja» tro. žuletobark Sto«, tt, DotMiJak». ZMrtk« raeti mt kupi K p», ki«. LJuUJaaa. Sr p», tra aaatp tT (a roto). Uftém naimbj: raatIMb hanao-aik. ttralnjh «trojer, «Mm ta otroiklh ro-c&lot »rt .Prometa«. - «.~r kr.taralc c«r. kr« traiti ob cedtljab e. ) i ia»s u ofieti- V« Maric alt ve) <»ch!b tako] kuptsa. Poea^t» na: I- O, Urna U. Nadalje » lo «mril v Liebtjaai jeaeaek Nei», todai arajaik v pok. Ivas Reaic. »ti. Cii^ka dri. leleraic v p P»vl« Certe ia Klel Ladvik. Večai mir! Atmtaa mìo« pn itvn mania »fi UUDSKA ftltiUtttl at ii* aria :r»-5. mimtk VUUBUAM £»ip»)fi t lewieoiji uo.-tc« t jjì !»= T L:tii'Hi .H.k.tiiiMi c» t ta t ■ • vkliiik* ia pitti p*r*itT« si lehfco pra« pimi ad stpitihi. : f t* Z..C3 maée «aretao eeooee ta aprire i bom «b. »i-ke. krssifTSi. pei iS resse f *--» L IV-, po pešo u ti-—, i «tec^eaki po pote l v -, i »>kioaace po pe&i l. si'—. totos aaeedds m ri.1 Te dai bo do'iekats Družinska pratika t» leto IMI Dsbifa jo bcet« ta c«ao L 2*— v lr»i*3 ka^rarai. v rrferim x*nin it v nrt 2 n. nraa» ia meri tto- t vaa v l^am.tat m s« deést. K« sa lai» o »rt il a. sorfe UJnt po pra-nc sv. OraLaa. rroataioa redtiai praiok fni '•«C * Praia» liiro r»<. kreat tate m t»«« ratask bo-jeca. Vaiji orai« p« te hs iootto ki'~ro rtA o n it-rce^svlj^«. Zadwa« še 1 antok a 1 pntót ter ftaae 1 av. l 5-, po coiti L. 9" .i av. po pcm IP^.i av. pa pobi L. Mance ak*sJai!> P"»«-Pes*: pravi Reiia te óobt naoitora;