Glas zaveznikov Leto II - St. 197 Informacijski dnevnik A. L S. Cena 3 lire TRST, četrtek 7. februarja 1946 UREDNIŠTVO s Tla & PeJUco U • Telefon it 9SSM ln 94443 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski X* 10.60, mrtvaški L. 27 (oemrtnlce L. 54, objave L. 13.50, finančni ln pravni oglasi I* 18. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 18. Davek ni vitet Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. L, Socleti per la PubbllcltA ln Italla, Trst vla Silvio Pellloo it 4, teL 94044. Ona posamezne številke U 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo. Sporazumna rešitev spora o položaju na Grškem Ukinite britansko upravo v Palestini - pravi Libanon v (lani mednarodnega sodišča DEMANTI O TRSTU z London, 7. februarja Poročevalska agencija »Reuter* javlja, da je jugoslovansko odposlanstvo zanikovalo sinoči vest beograjske radijske postaje, po kateri naj bi predsednik republike Jugoslavije Josip Broz-Tito dal navodila delegaciji, naj predlo« ita-lijanskc?.jugoslovanski spor o bodočnosti Trsta Varnostnemu svetu Združenih narodov. Diplomatski zastopnik agencije «Reuter» pravi, da bi ta korak posegel v pristojnosti odbora zastopnikov treh velesil fca določitev mirovnih pogodb. Jugoslovanska delegacija je to mnenje potrdila in izjavila, da vprašanje Trsta nima nič skupnega z ustanovo Združenih narodov. IZ JUGOSLAVIJE LA GUARDIA ZA ITALIJO San Paolo, Bratil, 7. februarja Pred veliko množico Brazilcev ln Italijanov je govoril ameriški ve-•'"Poalanlk Florello La Guardia, ki Je kot bivši newy°rakl župan veliko pripomogel k popularnosti narodno osvobodilnega gibanja maršala Tlita v Jugoslaviji, za kar mu J* maršal Tito v znak prijateljstva zahvale poslal »voj revolver, ki Ba Je nosil ves čas bojev za osvoboditev Jugoslavije, te Guardia jie r".ed drugim dejal: »Italija ni Izguba vojne, temveč Jo je Izdal eden Obledi njenih sinov, ki jo je zavlekel v vojno. Vse moramo storiti, da niače vlado spoznamo z našimi dolžnostmi do Italijanskega naroda. Italijani imajo zdaj pravico zahtevati od nas pomoč.* Ob koncu govora se je ta GuardJjl zahvalil poslanec Vida. LONDON, 7. februarja. — Ko se je včeraj sestal Varnostni svet, je predsednik Makin izjavil, da se je večina Slanic Varnostne, ga sveta odločila zaključiti debato o sporu zaradi prisotnosti britanskih čet v Grčiji, ker njihova prisotnost ne pomeni nevarnosti za svetovni mir. ViHnski je izjavil, da Sovjetska zveza ne more sprejeti predloga predsednika Makina. Dodal je, da ne namerava vztrajati na tem, da bi Varnostni svet sprejel formalno odločitev o položaju, ki je nastal ali ki ga je povzročila prisotnost britanskih čet v Grčiji. MOLOTOV 0 TRDNOSTI SOVJETSKEGA REŽIMA J London, 7. februarja V predvolivnem govoru je sovjetski komisar za zunanje zadeve Venčeslav Molotov označil vsako morebitno željo po spremembi v'ače v Sovjetski zvezi za pobožno ^IJo. »Možno je, da je tujini Se vedno lcdo misli, da bi bilo lepo, ako bi Prešlo vodstvo nase vlade v roke kakšne druge stranke, ki ne bi biki komunistična. Ce ima s’e kdo ta-0 spanje, mu morem odgovoriti da m to nlo drugega kot cisto navadna pobožna želja., Dri?LV8eml sllaml amo »1 vedno da bl Prlne»li mir v opozlo^ne zadeve in "'Pivoli "Pozicijo reakcionarnih sli v kani ta,tetl«ib državah. Moramo ^!. P°*natl, da ni novi položaj, ki ga vjetska zveza trenotno Ima v Mednarodnih zadevah, posledica Priložnostnih okoliščin. Ta položaj dosegli z demokratskim re.z-ejem naših narodnih ciljev ln si ko dobili vzvišeno mesto med na-°^°veta, ki ljubijo mir.» tarar®dl tega je sovjetski narod j jPJeč, kadar jc govora o vpra-. ki vsebujejo kal, ki bi mo-v^A^ati mir in mednarodno ££££■ ^ dogovor zssr - madžarska London, 7< f v pismenem odgovor^ „ J interPelacijo o tonu sovjeta^. ^ f novorn na nedavni britanski A *aradi madžarskega fl,osoPocia°g^^_ 2o%?yUma iB rniot navedel: «Sovjetska u**, Udm a ''^va vil le V avoiem odgovoru zagoto, ^ se britanski interesi no in a*° sporazvma med sovjetsko str^fXarsko vlado, sporazuma, ki gospodki6”1’ da Pospeši in razvije e odnoSaje med Sov done sporazumu. ogovorov o U od sovjetske besedilo sporazuma *ami presoditi, v moremo mi tonske interese, r>0 xruieva bri-bili nikalcega odgo do- «1Vračanje». ra *» **• sko zvezo Z 0dnoSa3* mcd Sovjet- daja da aovj*™&arsk°- Nota ■etri, t !ea vlada torej more sprejeti moramo zahteva-da nam da Hitlerjev nfCak v ameriški mornarici Boston, 7, februarja *lii7h dovrSil 23 mesecev uspešne so B v ameriški vojni mornarici HlO^Uli Willlama Patricka Hitler^’ 24 letnega mornarja in m°rnattga ne<'aka Iz ameriške tl v at^e' DeJal le' da bl želel pri. obnovo ,lško pravno službo za ne držaV6a?denih dežel' v Združenj« letaprišel 12 Velike Brita- Nato je predsednik Makin predla, gal, da bl mogla njegova izjava zaradi sovjetske pripombe dobiti naslednjo obliko: «Večina članov Varnostnega »veta je Izrazila svoje stališče, ki Je po mnenju predsednika stališče Varnostnega sveta, da prisotnost britanskih čet Grčiji ne ograža svetovnega miru in je s tem treba Imeti razpravo za zaključeno. Zaradi tega lahko Varnostni svet preide na naslednjo točko*. Višinski je odgovoril, da sovjetska delegacija pa more pristati niti na ta predsednikov predlog, toda je pripravljena sprejeti naslednji način irešitve: t.) Varnostni svet ne bo sprejel nobenega formalnega sklepa o položaju v Grčiji. Z.) Sovjetsko zastopstvo se bo zadovoljilo z izjavo samega predsednika Varnostnega sveta. S.) Izjava predsednika Varnostnega sveta mora podčrtati, da je Varnostni svet vzel na znanje izjave, ki so jih podale Sovjetska zveza, Velika Britanija m Grčija, prav tako pa tudi predstavniki Združenih držav, Francije, Kitajske, Poljske, Egipta in Nizozemske o položaju, ki je nastal zaradi prisotnosti ^britanskih čet Grčiji. Vdrnostni svet bo potem izjavil, da je s tem vprašanje zaključeno». Zastopnik Združenih držav Stettl-nlus je izjavil, da Je pripravljen sprejeti sovjetski predlog s pripombo, da vztraja pri Izjavi, ki jo Je dal pred dnevi. Sejo »o prekinili za pol ure, da sl Je mogel britanski mlntsteir Bevin ogledati prevod izjave Višinskega. Bevinov govor Po ponovni otvoritvi je zunanji minister Bevin rekel z odločnim glasom: «Zadovoljen sem, da morem ugotoviti iz izjav, katere smo slišali,, da se ne vztraja več na prvotnih zahtevah sovjetske delegacije, ker so zastopstva Združenih držav, Avstralije, Francije, Kitajske, Egip-ta in Nizozemske raztolma• tila svoja stališča, po katerih Prisotnost britanskih čet v Gftiji ne ustvarja položaja, ki bi ogralal svetovni mir, zaradi česar ne bom za svojo osebo vztrajal pri zahtevi o formalni rešitvi vprašanja». Prav tako Je moja osebna želja kot želja moje države, da bi ta ob. žalovanja vredni incident v odnosih med nami in Sovjetsko zvezo bil končno veljavno zaključen ln da bi enotnost dela med našima velikima državama ln med člani Varnostnega sveta v celoti ojačili ln še nadalje izpopolnjeval),. «2elim se zahvaliti Višinskemu za njegove blagohotne načine ravnanja in zahvaliti se tudi predsedniku in drugim članom Varnostnega sveta za pomoč, ki so Jo »am nudili in za potrpežljivost, s katero so poslušali našo dolgo raz-Previjanje,. > v>šinski je odgovoril, da je sovjet-8ka delegacija navdihnjena duha sodelovanja ln da je pripravljena priključltl ee izjavi ameriškega fklnlfcijo *eje Varnostnega sveta, predstavnika Stettintusa ln ne z nar zahteva nobene formalne odločitve. «Sovjetsko zastopstvo — je zatrdil Višinski — goji enako željo, kar se tiče odnošajev med Sovjetsko zvezo in Velijo Britanijo, ki naj bi se naprej razvijale in jačile v sodelovanju z vsemi deželami in vsemi člani Združenih rodov*. Grški zastopnik, zunanji minister Rendls, je izjavil, da Grčija sprejema rešitev ter je vesela, ko vidi ponovno vzpostavljeno slogo med dvema velikima državama. Libanonska vlada je pred zborhico obljubila, da bo na Pravila tpotrebne korake* ter dala svojim zastopnikom v Londonu navodila, da postavijo palestinsko vprašanje pred glavno skupščino Združenih narodov, ki naj bi sklenila ukiniti britanski mandat nad Palestino in ustaviti priseljevanje Zidov v to deželo. Volitev članov Mednarodnega sodišča Glavna skupščina Združenih narodov Je na včerajšnji Jutranji seji volila člane Mednarodnega sodišča, ki Ima sedež v Haagu. Volitve so bile tako urejene, da so bili Izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili absolutno večino glasov tako v Varnostnem svetu kot na glavni skupščini. Članov sodišča je petnajst, vsakega po izvolitvi vprašajo, če izvolitev sprejme. Sodišče Je pristojno za razsojanje sporov mednarodnega prava, za tolmačenje pogodb, za razpravljanje o kršitvah mednarodnih obveznosti ter o določanju sankcij, ki izhajajo iz kršitev. Na glavni skupščini so sklenili, da bodo imeli sodniki mednarodnega sodišča, ki so bili izvoljeni, letno plačo 54 tisoč holandskih goldinarjev. Predsednik sodišča bo dobil posebno doklado 15 tisoč goldinarjev. Pri glasovanju v Varnostnem svetu in na glavni skupščini so bili izvoljeni: dr. Mo Su (Kitajska), prof. Sergej Borisovlč Krukrylov, (Sovjetska zveza), And el Mamid Badavl paša (Egipt), sir Arnold McNeil (Anglija), dr. J. Philadelphio de Azevedo de Barros (Brazil), dr. Izidor Pabila Alfaro (Meksi-ko), Green H. Hackworth (Zdru-žene države), John E. Read (Kanada), Aljandro Alvarez (Čile), dr. Jose Gustavo Gerrero (San Salvador), dr. Charles de Vischer (Belgija), prof. Jules Basdevant (Francija) ln dr. Milovan Zoričič (Jugoslavija). Glavna skupščina Se ni izvolila dveh preostalih sodnikov. Razgovori v Varnostnem sveta Med volitvami sodnikov mednarodnega sodišča so opazovalci imeli priložnost spoznati, da Svet stoji pred zelo nujnimi političnimi vprašanji. Kakor hitro Je prišel britanski zunanji minister Bevin na sedež ustanove ZN, Je takoj odšel k sovjetskemu delegatu Višinskemu, s katerim Je imel nato s pomočjo tolmača okrog deset minut trajajoč živahen razgovor. Na koncu razgovora sta si oba državnika vljudno segla v roko ln se poslovila, nakar Je Bevin odšel ln se posvetoval s svojimi svetovalci, med katerimi so opazili sira Ale. xandra Cadogana, tajnika angleškega zunanjega ministrstva, ki je bil nedavno imenovan za stalnega britanskega člana Varnostnega sveta. Ko se Je pričela seja Varnostnega sveta, Je prevzel Bevinovo mesto državni minister Noel Baker, sir Cadogan pa Je odšel v Downing Street na Izredno sejo vlade. Izredna seja britanske vlade Britanska vlada Je Imela včeraj zjutraj Izredno sejo, da bl preučila stališče, ki ga Je zavzel zunanji minister Ernest Bevin na tajni seji, ki so jo imeli zastopniki petih velesil prejšnji dan zvečer med pre- «Tanjug» poroča, da se Je pretekli mesec zelo zmanjšalo število tatvin na železnicah v Bosni ln Hercegovini. Središče, kjer so bile železniške tatvine naj pogostejše, Je bila postaja Bosanski Brod. Po za-slugi železničarjev so zdaj tatvine zmanjšali za 10%, vendar pa se še vedno dogajajo. Ujeli so skupino delavcev, ki Je kradla pošiljke na imenovani postaji. Ta skupina je pokradla skupaj 550 pošiljk. Tat-vlne so se dogajale tudi zaradi nepravilnega raztovarjanja brez dokumentov. Ljudske oblasti v okrožju Tuzle Skrbijo, da bi pravočasno pripravile zemljo za pomladansko setev. Ljudem bodo priporočili štednjo s semenom in obdelavo vse razpoložljive zemlje. Organizirali bodo delo za pomoč poljedelcem. Ljudski osvobodilni odbori bodo med setvijo organizirali ljudske praznike. Beogradska radijska postaja Je Javila, da je državna tekstilna tovarna v Skoplju na področju proizvodnje zelo napredovala. Leta 1945 je dosegla proizvodnjo, kakršno Je Imela pred vojno leta 1939, dasl so njeno kapaciteto zmanjšali za 30%. Radio Beograd pripominja, da Je bilo mogoče doseči takšne uspehe samo zaradi sistema množične proizvodnje, ki so Jo v veliko zadovoljstvo uvedli v tovarni. Pred okrožnim ljudskim sodiščem v Varaždinu Je bila koncem januarja razprava proti Marjanu ln Stefanu Težaku. Marjana so obtožili, da je kot trgovec prodajal tekstilne proizvode brez nakaznic, Stefan pa ni prijavil zalog blaga. Marjana Težaka je sodišče obsodilo na smrt z ustrelitvijo, na trajno Izgubo državljanskih pravic ln'na zaplembo imovine. Njegovega očeta Stefana so zaradi visoke starosti obsodili na pet let izgube političnih pravic ln na zaplembo vsega premoženja. IZ KOROŠKE Šolski otroci dobivajo v mnogih krajih opoldne kosilo. Otroke, ki stanujejo 2 km daleč od Note, prevažajo avtomobili britanske vojske v šolo in domov. Od celotne Proizvodnje 40.000 parov otroških čevljev so do konca decembra dali v prodajo nad 21.000 parov. Skoda, ki so Jo povzročili bomihni napadi na Koroškem, verjetno n« Ih« presegala 250 do 800 milijonov Šilingov. Italijanska vlada ceri vrednost od Nemcev odpeljanih proizvodov to industrijskih iMprav na 70 milijard Ur. Vsaj dvajsetina tega zneska odpade na Koroško, ki ni dala Italijanom za to nobenih protldajatev. Niso pa seveda v poste vani posli hltlerjanakoga komisarja «za utrjevanj® nemštva*, ki je po slovenskem. Štajerskem, ln G oren jekom ropal premoženja nurodno zavednih Slovencev, ki so Jih Nemci selili v razne evropske države, ali pa so sami ušli pred njihovim nasdtetvom. Prispevek tujih delavcev in vojnih ujetnikov koroškemu gospoda: stvu. predstavlja vrednost okoli 100 milijonov šilingov. Med vojno Je bila Koroška celo dežela nekaterih povlastic, ker so hltlerjanol iz političnih in propagandnih razlogov ščitili nemško prebivalstvo Vzhodne marke. Večina v Jugoslaviji to Italiji naropanega blaga, ki je prišla na Koroško, je tam tudi ostala. V Hodišah, v prelepi Hodlškl dolini, kjer Je tudi majhno Hodlško jezero, so praznovali posebno slovesno praznik sv. Antona. V podružnici sv. Marjete Je stranski oltar, ki je posvečen sv. Antonu. Postavili so ga že leta 1676, obnovili pa 1882. Glavno opravilo Je imel dr. Janko Mikula, ki je zbranim vernikom govoril o sv. Antonu. Med sveto mašo Je pel v slovenščini hodiškl cerkveni zbor pod vodstvom g. Pavliča. Diktator Peron gre »a volitve LONDON, 7. februarja. — Argentinsko zunanje ministrstvo je objavilo, da nima argentinska vlada nobenega dokaza, lz katerega bi bilo razvidno, da poslaništvo Združenih držav v Buenos Airesu pobira tihotapstvo orožja v Argentino. To Je odgovor na obtožbe, češ da je polkovnik Peron, argentinski diktator, izrekel to trditev pred dopisnikom Usta «New Tork Times*. -c JUAN PERON Diktator, ki ga napadajo... Predsednik argentinskega združenja pisateljev in umetnikov dr. Gregorio Bergmann, ki je prispel v London v posebnem odposlanstvu, da bl zagovarjal vprašanje argentinske demokracij® pred ustanovo Združenih narodov, piše v časopisu «Reynolds News», da bo. do volitve v Argentini netnak boj med protidemokratskimi in ljudskimi silami. V svojem članku opisuj® kandidata za predsednika polkovnika Juana Perona. Po mnenju novinarja je edini namen Perona ob- Atomska panika v Pariza PARIZ, 7. februarja. — Pariška radijska postaja je v torek v svojem sporedu prinesla poskusno oddajo napovedi o atomskem napadu na mesto. Predvajanje je bilo tako naravno, da so marsikateri poslušalci preslišali napoved o poskusu ter mislili, da gre za resnični napad z atomskim orožjem. Napovedovalec je napovedal prizor iz unapada z atomskimi bombami v letu 1990». Mnogo ljudi je dobilo živčne napade. Doslej sta umrli dve osebi zaradi strahu. Več kinomatografov in gledališč je prekinilo predstave, ko je radijska postaja napovedala abližajočo se nesrečo». Mnogi so bčžali v predore podzemske železnice in v bivša zaklonišča. Velika panika je nastala posebno v delavskih okrajih, kjer se je novica razširila z bliskovito naglico, ko je pariški radio mahoma prekinil svojo redno oddajo in naznanil: ^Prekiniti moramo naš program Pripravljajo nenaden napad z atomskimi bombami. Poslu’ ajte pozorno naša navodila*. Ko se je razvedelo za resnico, so začeli deževati protesti vodstvu pariške radijske postaje, kjer so morali postaviti posebne po-licijske straže. Celo mnogo zdravnikov je protestiralo zaradi svojih bolnikov. Časopisi zahtevajo ostre ukrepe, da preprečijo ponovitev takšnih neumestnih oddaj. Minister za informacije Deferre je sinoči izjavil, da bo uvedel kazenski postopek prpti odgovornim osebam. Ciuude Bordet, ravnatelj radijske družbe, je končno včeraj izjavil, da ima pripravljene «revolucionarne načrtes na sporedu radijskih sporedov. V drugih krajih Francije ni bilo incidentov, ker so spored oddajali samo na pariški krajevni valovni dolžini. VOJNI ZLOČINCI 2UHGLO-FRAIICOSKO ZVEZO NA JAPONSKEM Novi spor na dnevnem reda Veliko senzacijo Je povzročila na seji upravnega odbora izjava ukra-Inskega zastopnika Dimitrija Ma-nuilskega, v kateri Je označil za »fašistični* predlog članice Uru-guaja, da bi proti nacističnim vojnim zločincem v Niirobergu ne u-poraMli smrtne kazni, ker bl Jih očeh nemškega naroda in svetovne Javnosti naredili za mučenike. ManUlskl je rekel, da bi mislil, da Je predlog prišel iz nacističnih krogov, če bi ne vedel, da ga Je dala članica Združenih narodov. Spomnil Je Uruguaj na stotlsoče pomorjenih prebivalcev Kijeva Ukrajine in drugih delov Sovjetske zveze. y~ • Vidno razburjen in težko skrivajoč užaljenost je ukrajinski delegat General Sigemori Kuroda, vrhovni poveljnik japonskih sil na Filipinih v letu 1943, čaka v zaporu v Jokohami na prevoz v taborišče Omorl na Filipinih, kjer bo ostal, dokler ne pride pred sodišče, kjer se bo moral zagovarjati kot vojni zločinec. zaključil svoj govor ž izjavo, da predlog Uruguaja ne bi smeli staviti na dnevni red. Opomnil Je odbor, da bo imelo težke in resne posledice, če bi predlog predložili glavni skupščini. Predsedstvo jesenskega zasedanja Glavni odbor ustanove Združenih narodov je sklenil, da bodo imenovali Jesensko zasedanje skupščine, ki bo meseca septembra, »drugi del prve skupščine*. Zaradi tega bo Henry Spaak, predsednik sedanjega zasedanja, predsedoval tudi prvim sestankom skupščine, ki bo v jeseni že v Združenih državah. London, 7. februarja Britanska liberalna stranka se zavzema, da bi čimprej začela pogajanja za sklenitev angleško-fran-coske zveze. Voditelj liberalne stranke v spodnji zbornici element Davies Je v torek predsedoval sestanku stranke, na katerem so o-dobrili naslednji predlog: »Odbor z zadovoljstvom sprejema predlog francoskega ministrstkega predsednika Gouina za sklenitev sporazuma med Francijo in Veliko Britanijo. Odbor upa, da bo vlada lahko takoj pričela pogajanja in da bodo ukrenili vse potrebno, da odstranijo vsak spor med tema državama*. CEHI IŠČEJO AGITATORJE London, 7. februarja Praški radio je objavil Bledete opozorilo češkoslovaškega notranjega ministrstva: «Neznani politični agitatorji ustvarjajo neodgovorno propagando in širijo letake. Takšno delovanje lahko škoduje ozračju mirne obnove in zadrti vrnitev normalnih razmer. Od prebivalstva zahtevamo, da takoj naznani oblastem ljudi, ki razširjajo to propagando. S tem bo prebivalstvo pripomoglo k ohraniti! narodnega edinstva, ki je tako potrebno za obnovo.* V AVSTRALIJI NI URANA Camberra, 7. februarja Avstralski minister Deman, predsednik za znanstvena raziskovanja, Je izjavil, da po njegovem mnenju ni mogoče, da bi bila v Stanthor-peju v Queenslandu ležišča urana. «Menim, da Je nastala zmeda med vestmi o ležiščih torija, ki Je blizek skupini kovin, v katero spada tudi uran. Zadovoljive sledi torija so v pesku vzdolž severne avstralske o-bale. «Velika Britanija po izjavi ministra Demana še ni zaprosila avstralske vlade, da bl Ji stavila na razpolago velike pustinjske prt>-store osrednje Avstralije za poskuse z atomsko vojno. držati In utrditi »voj visoki položaj, ki ga je dosegel z državnim udarom. Zdaj pa želi Peron zaradi mednarodnega položaja to svojo pridobitev skriti pod plašč splošnih volitev. Razpustil Je sindikalne zveze starega kova ter ustanovil nove. Odstranil je voditelje, ki so se upirali njegovi politiki, našel pa Je take, ki ga podpirajo. Ustanovil j« z njimi novo zvezo »Enotnih delavskih Sindikatov*, na odločilna mesta pa postavil nezmožne može, ki eo jih privabile visoke plače in ugodnosti, ki Jih nudi vlada. V preteklosti J® izkoriščal strah kapitalistov pred komunizmom v svoj prid ter se je Izdajal za naj. vdanejšega prijatelja poslovnih ljudi, industrijcev ln trgovcev. »Glavno sredstvo Peronove politike je zvezna policija ln pokrajinski zvezni komisarji. Policijska organizacija spominja na vojsko in sledi vzoru Gestapa. Peronovi sprejemi ln velike ljudske manifestacije niso spontane temveč pri. siljsne. Vse to dokazuje cinizem vlade, ki Je razpustila vse politična stranke in ukinila parlament pod pretvezo, da niso predstavljal® ljudske volje ta bile leglo korupcije ln reakcije. Pri prihodnjih volitvah se bodo zbrali v protivladni koaliciji vse demokratske stranke: radikalna, socialistična, komunistična ln pro-gresivno-demokratska stranka. Brez dvoma je večina argentinskega naroda brez ozira na politično prepričanje složna v odporu proti posne-malcu Hitlerjevih Idej. Tu so intelektualci, delavci, trgovci in poslovni ljudje, ženske ln otroci. Vendar jo boj med protidemokratskimi in ljudskimi silami neenak. Peronovi pristaši bodo skušali obdržati oblast s silo. Noben Argentinec sl ne želi eno. stranskega posredovanja. O tem so argentinske stranke dale jasno Izjavo. Ne želijo, da bi šel kdo drugi za nje v žerjavico po kostanj. Toda prav tako kot je bila španska vojna, je tudi argentfnsko vprašanje mednarodnega značaja. Zaradi tega Je naloga ustanove 25druženlh narodov, da ukrene vas potrebno, da Izvajajo tiste uredbe ln sporazume, ki predvidevajo onemogočitev obnove nacifašlzma, zaključuje Blrgmann, ki je prišel v London, da bl dosegel poseg ustano. ve Združenih narodov v argentinske volitve, kjer bodo nastopile tudi opozicljonalne stranke ter Imele možnost, da v tajnih volitvah pokažejo, koliko premorejo. ZAPISKI Težnje Egipta CRU BORZI T PARIZU Pariz, 7. februarja Poročevalska agencija Javlja, da je francoska policija pri preganjanju črne borze v Parizu zaplenila biserov in diamantov v vrednosti 100 milijonov francoskih frankov. BLUMOVO IMENOVANJE Pariz, 7. februarja Bivšega francoskega ministrske-ga predsednika Leona Bluma so i-menovali za predsednika francoskega posvetovalnega odbora za vzgoja znanost in prosveto, ki so mu poverili nalogo, da opravi pripravljalno delo za prosvetno organizacijo Združenih narodov, ki, bo Imela svoj sedež v Parizu. Nevarnost velike poplave v Lidkoepingu na Švedskem STOCKHOLM, 7. januarja. — Velika poplava grozi znanemu švedskemu industrijskemu mestu Lindkoeping, kjer je središče industrije vžigalic, ker je velik plaz zemlje zasul strugo reke Lida, Veliko deževje, ki je trajalo že nekaj tednov, je povzročilo dvig vodne gladine reke in dotokov. Mesto Lindkoeping leži ob izlivu v Venernsko jezero. Višje nad plazom, se je zbralo že IS milijonov kubičnih metrov vode, ki grozi predreti oviro ter se spustiti s veliko silo nad mesto. Vodna gladina nad plazom narašča z hitrostjo deset centimetrov na uro. Ze nekaj dni veliki oddelki vo- ČEŠKA BO SODILA ZLOČIN NAD L1DICAMI Praga, 7. februarja »United Press* je v sredo Javil, da bodo voditelja SS oddelkov generala Kurta Daluega, ki j® dal kot represalijo za umor nacističnega guvernerja v Češki ln Moravski Reinharda Heydrlcha ‘ popolnoma uničiti češkoslovaško mesto Lldlce, Izročili Češkoslovaški, ki ga bo sodila kot vojnega zločinca. DaluJge, ki Je prevzel Heyd‘rlchovo mesto so minulo poletje v Nemčiji zajeli Angleži. Češkoslovaški zastopnik pri Uto-misiji Združenih narodov za vojne zločine polkovnik Bohuslav Ecer, Je izjavil, da bodo češki vladi Izročili tudi častnike SS oddelkov, po nalogu katerih so Izvršilni vodi postrelili dijake, ki so Jih aretirali pri demonstracijah na praškem leta. llšču leta 1939. jaštva in delavstva skušajo izkopati odtočni prekop, ker ga morajo končati prej, preden bo> pritisk nabrane vode podrl jez, ki so ga bili zgradili. Izvedli so tudi še mnogo glavne drugih varnostnih ukrepov. , Ladje K'° so odstranili iz pristanišča, jezove in mostove so minirali. Prebivalci, ki stanujejo v ogroženem področju, so pripravljeni, da se na prvi poziv izselijo. Vdor zemlje, ki je zatrpal strugo, je največji, kar jih pomnijo na Švedskem. POSLEDICA STAVKE New York, 7. februarja Predsednik Truman Je podpisal ukaz, na podlagi katerega bodo prišli newyorški vlačilci, katerih posadke že tri dni, stavkajo, pod zvez. no nadzorstvo. Število stavkujočlh je 3.500. Minister za dalo je poslal voditeljem delavske zveze brzojavno zahtevo, da takoj prenehajo s stavko, ker Je v nevarnosti preskrba N«w Yorka in Evropo, OPROŠČENI VODITELJ Atene, 7. februarja Atensko sodišče Je oprostilo voditelja grške monarhistične organizacije »XI* polkovnika Grivasa, ki so ga obtožili, »da je žalil ministrskega predsednika*. V njegovo obrambo so pričah številni znani mo-narhlstični predstavniki. Grivas Je zanikoval, da bi bil hujskal k nemirom. »POHOD SMRTI* Manila, 7. februarja Japonski general Masaharu Homa je priznal, da se Je udeležil ba-taanskega »pohoda smrti*, pri katerem Je pomrlo 16.000 Filipincev ln 1.200 Američanov. Izjavil pa je, da ni kriv bombardiranja Manile, ki jo Je Mac Arthur proglasil za od-parto meat^ Za mnoge Egipčane se je vojna nehala leta 1943 s porazom osnih sil v severni Afriki. Od bojev v Evropi in na Daljnem Vzhodu eo svo. je misli okrenill k lastnim težnjam v bodočnosti. Poraz Nemčije ln padec Japonske sta te tendence ojačila in danes prevladuje na egi p. tovakt politični pozo mlel zahteva po Izpolnitvi narodnih smotrov. Trenotna ovira za dosego teh smotrov je anglo-amerlSka pogodba iz leta 1986. Egipčani pritiskajo, naj Jo revidirajo. Nekateri Egipčani, ki ne upoštevajo nujnosti an-glo-egiptovske soodvisnosti in ki bodisi iz prepričanja ali pa iz političnih razlogov trdijo, da želi Velika Britanija nadvlado nad Egiptom, bl pogodbo popolnoma razdrli, da bi bil tako Egipt prost vsake sledi »tujega vpliva in privilegijev*. Drugi, ki so v večini, cenijo prijateljevo in dobre odnošaje med obema državama ln ne bi hoteli odstraniti pismene vezi med njima. Vsi pa »o složni v zahtevi po odstrani* tvl tujih čet ln po združitvi Sudana z Egiptom. Prepričani so, da jih njihov vojni delež opravičuje do nagrade. Egipčani trdijo, da ni več pravega razloga, da bl tudi le en tuj! vojak ostal na egiptovskih tleh. Prisotnost tujih čet ne nasprotuje samo narodnemu ponosu ln ni le omalovaževanje egiptovske suverenosti, marveč je neopravičljiva tudi iz vojašlh razlogov. Strateške obrambe države, trdijo, v času atomske bombe to padalskih armad ni ^mogoče zagotoviti z nameščanjem sli v Egiptu samem, marveč naj jih namestijo tam, kjer lahko hitro in uspečno udarijo na močnega napadalca, ki pa ne more biti ena Izmed vzhodno-eredozem-sklh držav. V teku vojne je v Sredozemlju varovala Egipt britanska mornarica, v Zahodni puščavi, Siriji in Grčiji, čete, poleg tega pa tudi zračne sile, ki so napadale osne pomorske ln letalske baze. Notranja obramba, trdijo, je pravica ln dolžnost Egipčanov. Zaščito Sueškega kanala, lovljenje min. protisabotažno straža obalno strašno službo in še druge važne naloge so od leta 1939 do 1945 zadovoljivo opravljale egiptovske oborožene sile, ŽA so poleg tega igrale po-mebno vlogo tudi pri protiletalski obrambi aleksandrijskega pristanišča in drugih ranljivih ciljev. Te čete se dnevno izboljšujejo In prav lahko Jim poverijo obrambo pomorskih ln letalskih baz ter naprave ln bencinovode na egiptovskem ozemlju. Britanija proti temu ne more imeti nobenih prigovorov, ker morata biti obe d« lavi prijateljski ta zavezniški. Ce bl v bodoče vojna narekovala za britanske čste, nujnost uporabe egiptovskega ozemlja, ali pa večjo ojačitev posadk, kot jih lahko da egiptovska vojska Je Britanija lahko gotova, da bo dobila egiptovski pristanek in da bo prišlo do sodelovanja. Zaradi tega upajo Egipčani, da ho Velika Britanija kaj kmalu sporočila svoje namero, da umakne svoje čete z egiptovskega ozemlja. Nekateri zahtevajo takojšen umik. Drugi, ki so bolj realistični, bl bili zadovoljni, če bl Britanci izvedli simboličen umik, n. pr. slovesno predali nekatere važne točke v Kairu ali pa iz mesta odstranili glavni stan, poleg tega pa dali trdna zagotovila o popolnem umiku, čim bl bilo to mogoče in čim bi rešili neka-tere resne teškoče. Je namreč resnično nekaj težav, za katere informirani Egipčani niso slepi. Vedo, da je mednarodni položaj še zelo daleč od tega. da bi bU razčiščen In da so bodoče točke strateških rezerv britanskega ' Imperija odvisne od čtnlteljev, izmed katerih nekaterih še ni mogoče oceniti. Medtem pa bl se reklo preveč zahtevati od Britanije, če bi pričakovali, da bo sprejela nujno tveganje, če bi prepustila obrambo Egipta In svojih življenjskih baz ter naprav egiptovski vojski, katere sposobnost, da bl vzdržala do prihoda britanske pomoči, še ni potrjena. Poleg tega so tudi še praktična vprašanja, kot n. pr. upravljanje ln .vzdrževanje občutljivih in zamotanih aparatur pri večini na-prav, ki zahtefajo več tehnične spretnosti, kot Jo imajo trenotno Egipčani. Vsekakor velika britaiv ska baza v Egiptu ne more kot beduinska družina ček noč zviti svojih šotorov in izginiti. Hitra te-praznitev je nemogoča tudi zaradi svetovnega položaja pomorskih prevoznih sredstev. Dejansko imam«, tam bodisi vojsko ali pa večje število služečih ljudi, poleg tega »pa tudi ogromne količine dragocenih zalog, za kar bl neglede na to, kako hitro bi jih odpeljali, potrebovali več mesecev. «The Timesu) ILEGALNI ČASOPIS Frankfurt. 7. februarja Ameriška vojaška informacijska služba Je sporočila, da so odkrili ilegalni časopis »Bakljo*. To Je prvi list tfl vrste, ki so ga odkrili AMERIKA POMAGA KITAJSKI NAJVECJI JEZ NA SVETU Ameriški inženirji izdelujejo načrte za industrializacijo Kitajske Ameriški notranji minUter Ha rold Ickee je izjavil, da je kitajska vlada plačala 250.000 dolarjev kot prvi znesek za urad, ki bo imel nalogu pripraviti načrte za gospodarski razvoj doline reke Jangca. Uredništvo tega urada bo pripravilo nažrte za namakanje polj ter električne centrale. Zgradili bodo vež za tvorni o in iz ogromne doline Jangceja bodo naredili industrijsko in poljedelsko središče Kitajske. Med nažrti pripravljajo tudi zgraditev najvežjega Jeza na svetu, najveŽJe hldroelektriŽne centrale, kar so Jih kdaj koli zgradili, lrkopanje stotine kilometrov dolgih kanalov za namakanje, zgraditev obsežne mreže nasipov ter drugih zgradb, ki naj uravnavajo v bodočnosti višino vode te najvežje kitajske reke. Inženirji ne bodo pripravili samo natančnega nažrta, po katerem bodo nato ves rečni ustroj zgradili, temveč bodo morali narediti tudi natančni preračun. Zdaj mislijo, da bo ves ustroj stal 600 milijonov dolarjev. Ameriški inženirji bodo izdelali rame nažrte. Financiranje teh del *er njih izvedtKtobo v celoti v rokah kitajske vlade. Glavni del nažrta obsega zgraditev jeza, ki bo večji kot je ♦Grand Coulesa, jez na reki Columbia • Severni Ameriki. Nad jezom bo nastalo jezero, ki bo dolgo okoli 400 km. Iz tega jezera bo voda namakala 10 milijonov akrov zemlje. Jez bo tudi uravnaval reonl tok ter višino vode. S tem bodo rešili tudi 3 milijone ljudi pred vsakoletno nevarnostjo, da bi utonili. Zgraditev novega Jeza bo tudi 'odpravila poplave in glad, ki to jih prebivalci doline reke Jange« loznall skozi dolga stoletja. ' V načrtih je tudi pridobivanje ogromnih količin električne Sile, • katero bodo razvili industrijo v dolini reke Jangce. Reka bo postala plovna v veliko večjem obsegu, kakor je danes. Vse načrte bodo Izvršili ameriški inženirji v Denverju. Glavni inženir bo John Lucian Savage, ki je naredil nažrte za jezov* ♦Boulder* in tj. i Nemci so med vojno podpirali v Argentini pet časopisov: El Pampe-ro, Cabildo, El Pueblo. ilustrirano revijo Ahora in dnevnik v nem-Sčini Deutsche Plata Zeitung. Prva dva časopisa so ustavili. Splošni dohodninski davek Trst, 7. februarja Finančni oddelek ZaveznlJ.ie vojaške uprave sporoča sledeče dopolnilne odredbe k Splošnemu ukazu st. 32: 1) oprostitev splo&icga dohodninskega davka, ki so ga v členu 10 razširili na sledeče proizvode: Sito, pšenično ln rženo moko, mešano mo-ko, ki je določena za peko kruha; 2) pod točko svkijska mast in slanina Istega č.ena št. 10 Jo treba vključiti glavo, rebra ln mast; 3) semensko oljo ln oljnato sadje namenjeno prehrani je podvrženo enkratnemu davku v vl-šlr.i 4%, ki vsebuje tudi davek, ki ga bilo treba plačati pri nakuou ali prodaji. Davek je treba plačati po počtnem čekovnem računu in ga mora plačati ustanova ali tvrdka. Naslednji ra luni, ki so izdani za nadaljnjo prodajo, so podvrženi ko-lekovni taksi, ki jo določa Čien 34 zakona 19. junija leta 1910 St. 762 in naslednje spremembe. V Warm Springs v drlavl Georgia bodo zgradili spomenik v čast predsednika Roosevelta. Stal bo 200 tisoč dolarjev. Važno opozorilo poljedelcem Trst, 7. februarja Vse poljedelce opozarjamo, naj se ne prenaglijo z nabavo zalog za prihodnjo pomladansko sezono, kor jo za to poskrbela Zavezniška vojaška uprava; del potrebnih »novi ln materiala Je že v Trstu. Tako Je na primer znano, da žveclo predajajo na črni borzi približno po 120 lir kg, modro galico po 190 lir kg; v skladiščih zakonitih postavljenih ustanov, imajo zadostno količino čistega žveplenega cveta za kritje vsih potreb področja: prodajali ga bodo ob pra- radaljnje podrobnosti to umoru pri Fari IS? {L& -rs™™. .i « J. Krimorll v b.L prodajajo na drobno: zelenjavni, žini Fare ta katerega žrtev se ni sadni in cvetličarski obrati; dajalci rib; jivttf ‘ bari, prtvovarte, ; ztoklaairiMfc točilni**, vsi prodajalci faznih toplih ta včeraj zjutraj je bila obdukcija mrzlih jedil t« cvrtja, restavracije, trupla, ki jo ugotovila, da je bil goetilne, »lačlčame, prodajaln* bon- izvršen v noči od nedelje bonov, mlekarn;, kopališke napra- n& ponedeljek. Morilec je nesreč-ve, igralnice Wljar«a itd.). Nadalje *n0 udatdl ^ g;avl z močno pcofesionisti; rokodelci, ki pro- ]ico ali celo a težkim kladivom dajajo lastne Izdelke (na stalnem polnem laboratoriju bodo m^tu ali frrta** ostanke hrane, ki jo je rokodelci, ki delajo J* ♦ftotalJ) nazadn}e zav4lI, kar bo brivci, frteerj , vi i„-.avnn0 mogočo pripomoglo k identifika- ' všrtU4'd’ atiklsr« *k£ ciji. .Ghfcža osebo, Izredno močne vljahjl, kšepšrjl, *•>**£ k, da med tem zbere nadaljnje podatke. Na mesec dol zapora pogojno in na plačilo 3000 lir je vojaško aodl- Zaradi vojaške miške... Pred višjim zaveznlč.iim sodiščem se je moral zagovarjati kmet Ivan Debenjak z Brd, obtožen zaradi nezakonite posesti vojaJke puške, lovske puško in bodala. Debenjak je priznal krivdo in izjavil, da je predčasno najdeno orožje zadržal za osebno obrambo v primeru neredov. Po zasipanju obtoženca je sodišče zaradi tcž>ke obtožbo Jče obsodilo Cadama Slanlsca te Gradišče, ker so pri njem našli 5 vojačkih odej ta druge predmete zavezniškega izvora. Emilija Voiante iz Trsta je bila obsojena na mesec dni zapora, od tega 20 dni pogojno ln na plačilo 3500 lir, ker se je kretala na področju Julijske krajine z zapadlo dovolilnico a ponarejenim datumom. Deset dni pogojno je dobila Gu-gllelmtaa Sarti te Gorice zaradi posesti predmetov in cigaret zavezniškega izvora. Marijo Avancl-no, iz Trenta, je sodi"e obsodilo na mesec dni zapora, od tega 7 dni pogojno, ker so pri njej našli 1480 ameriških cigaret. Končno sta se zagovarjala pred sodiščem dva Belorusa Ivan Sulga in 'Fanny Grozdova, pristojna v Brescio, zaradi nezakonite posesti amorlških cigaret. Sodnik je z ozirom pa posebne okotaosti obsodil prvega na 30 dni zapora od tega 16 dni pogojno in na plačilo 5 tisoč lir; Grozdova pa je dobila samo 15 dni zapora pogojno. Kesraže Včeraj «o pripeljali v bolnišnico 5 letno Glovanno Vislntln te Mirna, Ko je šla preko ceste, jo Je podrl osebni avtomobil; pri padcu ai je zlomila čeljustnico ln Izgubila n«kaj zob. — V bolnišnico »o pripeljali tudi 60-1 etn ega delavca Luigija Figla, te Povrne, ki mu Je pri delu zmečkalo mezinec na desni roki ta mu odtrgalo prvi členek. Zamenjava imenskih delnic Zavezniška vojaška uprava ri*)-roČa, da so preložili rok za zamenjavo imenskih delnic do marca 1946. 31. Tatvina perila — Ivana Birsa, stanujoča v ulici: Carducci, je prijavila policiji tatvino volninega Jopiča ln nekaj perila v skupni vrednosti 7.000 lir. Blago so Ji neznanci odnesli iz omare v njeni spalnici; kdaj ln kako pa š« šema ne ve. Na policiji je pojasni* la, da Je ukradeno blago last neki gespe z Reke, ki ga ji je zaupala v varstvo. — V nedeljo popoldne Je neznani tat v kinu okradel Marijo Zlmičevo stanujočo v ulici Buffollnl 11. I®" maknll ji j» usnjeno denarnico * nekaj sto lirami in dokumenti. Prizivne razprave Na prizive proti razsodbam posebnega vrhovnega sodičči pro*i vem času po največ 40 lir kg. Prav j ic0]aboracionistom, je posebni od-tako je utemeljeno upanje, da bedo dclek za prlzive prf ]ta,sacljskem so- dobl.i ob pravem času v Trstu zadostno koližtncf modre galice. KRALJEVSKI WINDSOR Komisija za ugotavljanje vojnega dobička je razpravljala v Zadvcru pri Ljubljani o ugotovitvi višin« vojnega dobička od 26.000 din do 45.000 din za naslednje dobičkarje: Porenta Franc, pocestnik ln mlinar v Zavogljah, Babnik Miha, posestnik v Bizoviku, Plečko Andrej, poeestntk v Bizoviku, KrušlČ Anton, posestnik v Češnjici, Babnik Jožefa, trgovka s kožami v Do-brunjah ta Kosem Franc ta Ana, Svetilničarja v Bizoviku. E GOSPODARSTVO Zavezniški nadzorstveni »vrt za Nemčijo Je storil potrebne ukrepe sz- preprečen je nemške vojne industrije. Prepovedal Je proizvodnjo močnih eksploziv, strupenih plinov, sintetičnega goriva, amonijaka ter krogličnih in valjčnih ležajev. OmeJU Je proizvodnjo nekaterih snovi in predmetov za notranjo uporabo. Sem spadajo žveplena kislina, klor, kalcijev Uflri/d, metan, vodik, avtomobili, avtobusi, kamioni, električne naprave, izdelki težke kovinske ta-dtertrije, veKka dvigala ta »troji za izkopavanje zemlje. Dovolili «> izvoz premoga, usnjenih izdelkov, piva, vine, alkohola, igrač, glazhU, tkanin in oblačilnih predmetov. Tovarne sintetičnega gumija v fran-rcefcem zasedbenem področju eo obnovil« proizvodnjo. V kratkem bodo poslali v Francijo 300 ton r,metnega gumija. Britanske tvrdke za generatorje za izmenični tok ta druge električne naprave obnavljajo svoje čelo. Novi tzdelkS »o v glavnem ne-mm Jen! Sovjetski zvezi, Indiji ta Novemu Zdnndu. Tunika vlada j« pripravila načrt __i nakazilo 47 milijonov šteritagov za. razvoj trgovinske mornarice, V Amsterdam Je prispela prv» skupina sovjetskega trgevinekega odposlanstvo, ki štej« 300 članov. Odposlanstvo bo sodelovalo v w> vietsko-ntaozemskem tnrtUutu. Francozi pripravi)« Jo obširen n*črt za vspcrtavttev trgovinske mornaric«. Spraviti Jo hočajo na predvojno višino (8.000.000 ton). V teku vojne Je t enaka padla na 800.00, zdaj pa znaša približno 1.700.000 ton. /M ., Windsorskl grad je eden izmed naj-•tiarej/ih v Angliji. Zgradili so ga v 11. stol-, ko so norman-ski osvajalci London zavarovali z o-bročem utrdb. Gradbeno je bil spočetka zelo preprost, kesneje pa so ga zaradi straUSke pomembnosti vedno bolj raeiirjevali in utrjevali. V 16. stol, fa>a vladanja kraljice Eli. žabe te, pa so ga preuredili v lepo bivališče. Kesneje je doilvel še več sprememb in olep. lav. Slika kale tOkrogli 'tolp* ivinsorskega gradu. Na levi znana kapela sv. Jurija. J1Ž-'u izrekel sle-dc!e obsodbe Posebni bddelek je sprejel priziv Silvio Vianellija, ki je bil obsojen na. 8 let in 8 mesecev zapora; razveljavil Je o':sodbo ter ukaza', da Vianellija takoj izpuste. Sprejel je deloma priziv javnega tožilstva proti razsodbi posebnega vrhovnega sodisŽa z dne 19. decembra 1945, s katerO so oprostiti bivčega namestnika zveznega tajnika njala ime ter bila vš aU Glorlj* MabM, Marija, Vi^vala vlrglnlJF Na univerzi se je tQ im# lzbr»t» fen^*fa’ fZČm * t »•M«