Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini.
MV. 213.	v Llomian), v soboto, dne m seniemiira m
»SLOVENEC« velja po poŠti na vsa strani Jugoslavije ln v Ljubljani: n oelo leto naprej. h 180- -■■ pol leta „ .. „ B>— sa četrt lata „ • ■ „ 45-— sa en mesec „ .. „ 15 —
Za Inozemstvo oelolelno K 240'. s Sobotna izdaja: s
Sa oelo leto ..... K 30--aa lnoiomstvo.... „ 35 —
DrednIStvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Bokoplsl se ne vračajo; nolranklrana plsmn se ne . sprejemajo. Dreta, telel. štv. 50, npravn. štv, 328.
Belfod ni spre.fi
Koroško vprašani© v
Belgrad, 17. septembra. Danes popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, ki je razpravljal o demisiji ljubljanske vlade. Ministrski svet demisije ni sprejel, nkrenil je pa glede plebiscita potrebne korake.
Belgrad, 17. sept. Na današnji seji narodnega predstavništva je prišlo na vrsto vprašanje poslanca Smodeja o postopanju plebiscitne komisije na Koroškem. Govornik je ostro in stvarno kritiziral ukrepe plebiscitne komisije, ki čudno soglašajo z nemškimi zahtevami, nasprotujejo plebiscitnim določilom v sentžermenski mirovni pogodbi in protežirajo Nemce. Vprašal je ministrskega predsednika, ali hoče vložiti na pristojnih mestih proti takemu postopanju odločen protest in v nasprotnem slučaju izvajati konsekvence.
Ministrski predsednik dr. Vesnič razlaga, kako je bilo treba, da je komisija sestavljena iz ameriškega, angleškega, francoskega in italijanskega člana ter enega člana naše države in enega člana avstrijske države. Naš član ima pravico, da gia-suje samo v prvi coni, avstrijski pa samo v drugi coni. Čete se morajo po dogovoru umakniti, kolikor se bo to potrebno videlo in se bodo zamenjale v najkrajšem času z
domačimi orožniki. Žc od početka so imeli
*
Odgovor, ki ga je dala centralna vlaga po predsedniku dr. Vesniču poslancu Smodeju glede naše plebiscitne politike na Koroškem, ne more zadovoljiti na Slovenskem nikogar. Te besede so v stanu vzbuditi pri nas čustva, o katerih si Vesnič, kakor kaže, ne zmore napraviti niti najmanjše sodbe. Ako misli Belgrad, da se bodo dali Slovenci pomiriti s »potrebnimi koraki«, potem mu moramo povedali, da je belgrajsko poznanje našega ljudstva popolnoma blodno. »Potrebni koraki« so za nas prazen nič, na katerega nihče ne zida, mu nihče ne zaupa. Izkustvo nas je izšolalo, da ne cenimo prav nobene stvari razen dejstev in dejanj. Ako ministrski predsednik meni, da so dejstva, ki jih Smodej navaja kot dokaz krivičnega in nasilnega postopanja plebiscitne komisije na Koroškem, resnična, da pa »morajo o njih soditi drugi« in ne mi, ki nosimo na svojih plečih nasilje, potem mu brez vsake animoznosti lahko izjavimo, da ne bodo njegove besede povzročile v slovenski javnosti nič drugega kot močno nerazpoloženje. »Vestnost naših zaveznikov« je morda velika, a mi vidimo od tc vestnosti le to, da se v Celovcu
Leto KLVIH
Bnoatolpaa petitvrsta (U mM Stroka ln 3 mm Tlseka alt njo
prostor) sa eakrat ... po K poslana Itd. . . po K t-—
Pri večjem naročila popust
Najmanjši oglas 59/9mm tU,
Izhaja vsak dan 1 mamil po« nedaljek ln dan po prasnila, ob 5. ari zjutraj.
Oprava |e t Kopitarjevi nI. 6, — Račnn pottae hran. ljubljanske it. 850 sa naročnino tn it 349 sa oglaso, j avstr. (n čeike 24.787, ogr. 26.511, bosn.-hsro. 7583.
naši delegati vzroke, da so se pritožili proti postopanju komisije. Vlada je zmeraj stala na stališču naših delegatov. Prvo vprašanje je bilo vprašanje glede položaja našega člana. Komisija je odredila proti dogovoru, da ima naš član samo posvetovalen glas. Vlada je nato podala protest v Parizu. Bilo pa je tudi drugih vzrokov za nezadovoljnost. Ne pozabimo, da smo o tem poslu zainteresirana stranka in da kakor taka ne smemo zavzemati položaj sodnika. Vsa dejstva, katera je navedel g. poslanec Smodej, so gotovo točna, ali o njih morajo soditi drugi. (Vzkliki: Italijani!) Ne smemo sumiti c vestnosti in volji komisije, da izvrši svojo nalogo v duhu in po tekstu dogovora. Zavednost našega prebivalstva se ne bo omajala in glasovalo bo za svojo zemljo. Vsak naš korak, ki bi odložil plebiscit, bi bil pogrešen. Ni se bati, da bi naši zavezniki storili kaj takega, kar bi bilo proti duhu in besedilu dogovora in v našo škodo. Pozabili ne bodo naše naloge v tem boju. Počakajmo do 10. oktobra, do plebiscita.
Poslanec Smodej se z odgovorom ministrskega predsednika dr. Vesniča ni zadovoljil in je izrekel obžalovanje, da viada kaže tako malo odločnosti. Cela zbornica je govor in odgovor poslanca Smodeja živahno odobravala.
redno izpolnjujejo nemške želje. Komisija jc morda zelo natančna v izpolnjevanju mirovne pogodbe, toda mi nismo čitali v pogodbi nikjer odstavka, da bodo stali italijanski bajoneti in italijanske strojnice na nemškem Koroškem za časa plebiscita. Čc pravi komisija, da je oboroženo italijansko vojaštvo vi Koroškem pravna zadeva Dunaja in Rima, potem ji moramo izjaviti, da jc pohod italijanske soldateske na jugoslovanska tla predvsem in v prvi vrsti naša zadeva. Če se italijanska vojska ne umakne. mora Belgrad preklicati nemudoma vse ukaze, ki jih je dal našemu vojaštvu in orožništvu, Za slovensko ljudstvo koroške zadeve niso predmet diplomatičnega prestiža; v tej stvari mu nikakor ne gre za vestnost in nevestnost plebiscitne komisije, za zaupanje in nezaupanje do njenih članov, temveč za obstoj in prihodnost slovenskega ljudstva, ki mu je italijanski imperializem oropal že tretjino njegovih najboljših in najnaprednejših sinov. To dejstvo mora imeti Belgrad vselej pred očmi, kadar mu jc odločati o plebiscitu na Koroškem.
Dunaj, septembra 1920.
Vse\svetovne socialno - demokratične stranke se trudijo, da bi našle izhoda iz težke krize, v katero jih je vrgel dejanski položaj in pa neskladnost" med teorijo in prakso. Posebno maMca socialne demokracije, nemška socialno - demokratična stranka, ki se nahaja v najtežjem položaju. Na eni strani hoče komunistična tretja in-ternacionala diktirati iz Moskve svoje pravce o preureditvi človeške družbe, na drugi strani pa radikalni elementi neodvisne soc.-demokratične stranke, ki sami ne vedo, kaj hočejo, meščanske vsenemške politične organizacije in pa vedno močnejša krepitev krščanskih strokovnih organizacij v okrilju kremenitega nemškega centrurna s svojim jasno začrtanim programom. Pravec druge internacionale — er-furtski program — stoji danes samo še na papirju. Zato splošna zahteva pri socialnih demokratih po nečem novem, ki je dajalo vedno novega življenjskega soka stranki, lahko rečemo vso politično moč, ker gotovo nič bolj ne vpliva pri ljudskih množicah kot ono »vedno novo«. Zato zahteva po reviziji erfurtskega programa, da so reši stranka nasproti desnici in nasproti levici. Ali se ji bo to posrečilo?
Leta 1890. je bila v Nemčiji odpravljena postava proti socialistom. Tedaj je bila socialno - demokratski stranki dana možnost, da se razvije in vstvari nov enoten program. Enotno organizacijo je sestavil strankin zbor v Halle 1. 1890, enoten program pa zbor v Erfurtu I. 1891. Od vodstva stranke predložen načrt je bil sprejet soglasno. Opozicija je bila prešibka, da bi prišla do besede. L. 1892 je izdal avtor programa Kari Kautslcy poljudni komentar k erfurfskermi programu, katerega je imenoval s katekizem socialne demokracije;'. Ustanovitelj revizijonizma E d u a r d Bernsteinje sodeloval pri tem komentarju, kakor je razvidno iz uvoda, v katerem se Kautskv Bernsteinu zahvaljuje za njegovo pomoč.
Medtem je šel čas svojo pot napraj. Roza Luxenburg in Kari Liebknecht sta s j svojim komunističnim programom zlomila i z erfurtskim strankinim pravcem. Na svojem zborovanju v Lipskem so se nemški neodvisni socialni demokrati tudi jasno izpovedali proti praktičnemu delu tega socialno-demokratičnega evangelija.
Nemškim soc. demokratom — tako-zvani večini — torej ne preostane ničesar drugega, kakor revidirati drugo inter-nacionalo, ako nočejo prepustiti stranke radikalnim elementom. To nalogo ima re-
šiti glavni zbor stranke, ki se vrši meseca oktobra v Kasselu. Vodstvo stranke je predložilo zboru poseben načrt, ki obsega šestindvajset mnenj voditeljev stranke. Ta načrt je izšel v založbi knjigarne :>Vorwiirts« pod naslovom : Program socialne demokracije. Predlogi za njeno obnovitev.«
Zanimivi so ti predlogi, ker kažejo jasno in brez ovinkov, da je stranka zašla s svojo demagogijo na stranska pota. Vsi predlagatelji se strinjajo v tem, da je treba stranki jasnega in določenega programa, ne pa nedoločnega, nejasnega tavanja v temi. V vseh točkah se opazuje, da zmaguje revizionizem in da hoče stranka kompromisa med rigoroznim marksizmom in pa med dejanskim položajem.
Poglejmo nekoliko najvažnejših obnovitvenih predlogov.
Predvsem ustava. Eduard B e r n -s t e i n zahteva priznanja k enotni republiki na podlagi organično sestavljenega federalizma. Sestavo posameznih državic naj zamenja grupacija po večjih geografsko enotnih pokrajinah. Cunow zavrača Ba-kuninov boljševiški nauk o razbitju države z ustavitvijo diktature proletarijata. G r a d u a u e r je mnenja, da je najvažnejša naloga stranke ugotovitev pomena in vrednosti demokracije. Q u a r e k zahteva konselcventno izvedbo demokratske večinske vlade glede na zgradbo samoupra-e. Vsi so pa edini v tem, cla mora obveljati demokratični princip o enakem pravna za vse ter da ne sme prodreti načelo diktature sovjetov in političnih svetov.
Glede komunalne politike zahteva Quarek odpravo ločitve med sklepajačimi in izvršilnimi organi — občinsko zastopstvo in magistrat — ter volitev oblastnij potom ljudstva.
Večina predlogov se peča z gospodarskim vprašanjem. Predvsem s socializacijo. Bernstein zahteva, da se opusti tozadevno dvomljivo eksperimentiranje, pač pa je treba vzeti socializacijo bolj energično kot dosedaj v roke. Robert S c h m i d t je mnenja, da je državni obrat, podjetje, upravlieno po komuni, najpopolnejša forma preosnove načina privatno-kapitalistič-ne produkcije. Rudolf Wi s sel vidi gospodarsko organizacijo najbližje bodočnosti v nekaki trustu podobni združitvi posameznih gospodarskih panog na podlagi paritetnega sodelovanja delavskega razreda, nad katerim bo stal z diktatorsko polnomočjo centralni gospodarski svet. Wilhelm K e i 1 je proti temu, da se suma-rično odklanjajo indirektni davki in carina.
Najznačilnejši za celotni načrt so pa sledeči odstavki, ki tvorijo gotovo zanimivo poglavje o dejanskem — morda samo
Poslovenil P.
Legar.
Ruski opisal A. Čehov.
R a d 1 i n.
(Konec.)
»Gotova!« je odgovoril bas, skoraj tik okna.
To je bila že druga ali tretja postaja od Spirova.
Čas je hitel naglo, skokoma, in zdelo Se je, da zvonjenja, žvižganja in postajanja ne bo konca. Klimov je v obupu vtaknil obraz v vogel divana, prijel jc glavo z rokama in začel zopet misliti o sestri Katji in o slugi Pavlu, toda sestra in sluga sta se zmešala z meglenimi postavami, se zavrtela in izginila. Njegovo vroče dihanje se je odbijalo od naslonjala divana in mu peklo lice, noge so ležale neudobno, v hrbet jc pihalo od okna, no, čeprav mu je bilo zelo mučno, vendar ni hotel spremeniti lege ... Težka, moreča lenoba se ga je polastila in mu vkovala ude.
Ko se jc odločil, da bo dvignil glavo, je bilo v vozu žc svetlo. Potniki so si ob- j lačili kožuhe in se premikali. Vlak je stal. ! Postrcščcki v belih predpasnikih in z medenimi številkami na prsih, so se vrteli okrog potnikov in grabili njih kovčege, Klimov I je odel sukuio in odšel za drugimi iz voza; '
zdelo sc mu je, da ne gre on, da gre mesto njega nekdo drugi, in on je čutil, da so skupaj ž njim zapustili vagon tudi njegova vročina, žeja in vse preteče postavo, ki mu vso noč niso pustile spati. Čisto brez volje je dobil prtljago in najel voznika. Voznik je zahteval od njega do Povarske ulice en riibelj in četrt, no, on se ni prič-kal, temveč jc udano sedel v sani. Razliko v ceni je še razumel; no, denar ni imel zanj že nobene cene več.
Doma sta Klimova srečali teta in sestra Katja, osemnajstletno dekle.. Ko ga je Katja pozdravljala, jc imela v rokah zvezek in svinčnik, in on sc jc spomnil, da so pripravlja k skušnji za učiteljico. Na vprašanja in pozdrave ni odgovoril, ves poten od notranjo vročine, je šel brez namena naravnost skozi vse sobe in ko je prišel do svoje postelje, se jc zvalil na blazino. Čuhanec, rdeča čepica, dama z belimi zobmi, duh pečenega mesa, migljajoče pege so prevzelo vso njegovo zavest in on ni več vedel, kje da je, in ni slišal prestrašenih glasov.	,
Ko je prišel k sebi, je videl, da leži slečen v svoji postelji, zagledal je steklenico z vodo in Pavla; no, radi tega mu ni bilo nič bolj hladno, ne mehkeje, ne udobneje. Noge in roke so tudi zdaj ležale neudobno, jezik se je prijemal neba in slišalo se je sopihanje Čuhonske pipe, Poleg postelje se je vrtel širok, čniobra-dat zdravnik,
jc
»E, bo že šlo, bo že, mladenič! mrmral. — »Izborno, izborno . . .«
»Izborno, mladenič... Ni treba obupati!« je zopet ponavljal zdravnik.
Hitri, brezbrižni govor doktorja, njegovo sito lice iu blagohotni »mladenič« je jezil Klimova.
»Zakaj mi pravite mladenič« je zastoka!. — »Kakšna družabnost je to? Vrag!«
Sam svojega glasu sc je prestrašil. Ta glas je bil tako suh, slab in pojoč, da ga ni bilo mogoče spoznati.
»Izborno, izborno« •— je zagodrnjal doktor, no cla bi sc čutil razžaljenega. »Ni se treba jeziti... Da, da, da...«
Tudi doma je bežal čas tako nenavadno hitro, kakor prej v vagonu ... Dnevna svetloba v spalnici sc jc naglo menjavala z nočnim mrakom, /delo se je, da doktor sploh nikdar ni odšel od postelje, in vsako minuto se jo slišal njegov »da, da, da«. Čez spalnico.se je vlekla neskončna vrsta lic. Tu so bili: Pavel, Čuhonec, štabni kapetan Jaroševič, narednik Maksi-menko, rdeča čepica, dama z belimi zobovi in doktor. Vsi so govorili, mahali z rokami, kadili, jedli. Enkrat je Klimov celo pri dnevni luči videl svojega polkovnega duhovnika, očeta Aleksandra, ki jc v epitra-hili in z molitvenikom v roki stal pred posteljo in šepetal nekaj s tako resnim licem, kakoršnega Klimov prej nikdar ni opazil na njem. Poročnik se je spomnil, da je očo Aleksander vso častnike - kal o-
likc prijateljsko imenoval »ljahe«, in, že-leč ga razveseliti, je zakričal:
»Očka, ljah Jaroševič je zbežal V gozd«.
No oče Aleksander, dobričina in ve-seljček, se ni zasmejal — postal je še bolj resen in prekrižal Klimova, Ponoči sta druga za drugo prihajali dve senci. To sta bili teta in sestra. Senca sestre je pokleknila in molita: klanjala se je sveti podobi, a na steni se je priklanjala njena siva senca, tako da sta molili Boga dve senci. Ves čas jc dišalo po pečenem mesu in pipi Čuhonca; no, enkrat je Klimov zaduhal silni vonj kadila. Postal je nemiren in začel kričati:
»Kadilo! Odnesite kadilo!«
Odgovora, ni bilo. Slišno jc bilo le, kako so nekje glasno peli duliovniki in je nekdo begal po stopnicah.
Ko se je Klimov vzclramil iz nezavesti, ni bilo žive duše v spalnici. Jutranje solnce je sililo skozi spuščeno zaveso v okno, in trepetajoč žarek, tenak in nežen, kakor ostrina meča, se jc igral na stcklcnici. Slišalo se je drdmnje koles.
—	torej, snega ni bilo nič več na ulici. Poročnik je pogledal na žarek, na znano sobno opravo, na. vrata in najprej sc je
—	zasmejal. Od glave do noga, jc vsega objel občutek neskončne sreče in življcn-ske radosti, kakoršno je najbrž občutil prvi človek, ko je bil ustvarjen in ie zagledal prvič sveL Klimovu jo strastno
hipnem spoznanju — teoretikov in mogoče tudi o potrebi širokih mas.
R a d b r u c k zavrača najodločuejše oni stavek v erfurtskem programu, ki zahteva volitev sodnikov potom ljudstva, 3-ker taka volitev najbolj ogroža samostojnost sodnikov.«
fiotiolog — ki se je podpisal s psevdonimom Normanu« — razvija misel o sr ;ialni reformi v tem smislu, da smatra načelo o preureditvi družbe samo potom delavskega razreda. i a napačno ter da so stvari, ki niso samo internega strankinega značf u, skupne Življenjske zadeve celega naroda, ne pa samo zadeve enega razreda.
Pogebno poglavje je posvečeno stališču stranke do vere. Kakor znano, vsebuje erfurtski program iz agitatorično taktičnih rpzlogov stavek »vera je zasebna stvar«. Celokupna socialna demokracija je dan na dan razlagala in razlaga ta stavek s svoijm brezmejnim sovraštvom do krščanstva. In Bebel je jasno izpovedal, da si krščanstvo in socialna demokracija stojita nasproti, kakor ogenj in voda. Sedaj pa so postali socialni demokrati velikodušnejši, Ker si hočejo še vedno pustiti odprta vratca za svoje agitatorične svrbe med vernim ljudstvom. Radbruck in Meerefeld prihajata z ozirom na protestantizem in na ka-toličanstvo do zaključka, da razlaga stavka >religija je zasebna stvarc ne sme voditi do napačne hipoteze o načelnem sovraštvu med socialno demokracijo in med vero. — Vsi, ki poznamo razvoj in pa praktično udejstvovanje socialne demokratične stranke pri nas in drugod, nimamo tudi glede tega »svetlega momenta« razlage popolnoma nobene vere.
Zanimiva bo gotovo debata na strankinem zboru. Nas zanima ta nameravana revizija predvsem radi tega, ker razodeva jasno potrebo najglobljega študiranja vseh socialnih problemov zadnjega časa in pa odločnih in hitrih dejanj.
Socialna demokracija pa bo šla kljub vsem revizijam svojih programov, v praksi čisto drugačno pot kakor v teoriji — kot je vedno dosedaj še delala. F. S.
Bodimo ggoSsrouoiicl.
Ko smo skoraj na tem, da praznujemo 8veletnico svoje mlade svobode in ko izgleda obstoj naše države popolnoma osi-guran, smo prisiljeni, da kličemo: Bodimo dobrovoljci! Ne, ker bi hoteli boj ali ker bi iz bojaželjnosti zbirali dobrovoljce, temveč ker vidimo vsepovsod pomanjkanje onega duha in one volje, ki je edino rešilna, kakor so to dokazali ravno dobrovoljci.
Spominjamo samo na katastrofalno feto 1915. Obupno zmagovito je bilo tedaj na vseh bojiščih orožje centralnih držav In le peščica kot kremen trdih rodoljubov je še ostala zvesta veri v našo osvoboditev. Ta visoka potenca vere je otvorila čudež, je kakor pravi sv. pismo premaknila goro in dosegli smo svobodo in ujedinjenje. Jedro v tej peščici rodoljubov pa so bili dobrovoljci in zato kličemo: bodimo dobrovoljci.
Bistvo našega programa, pogoj naše sreče, jadransko vprašanje je v enaki katastrofi. Prišli smo tako daleč, da je kljub londonskemu paktu anektirana Reka, da moramo jadransko vprašanje braniti že na Koroškem in v Albaniji in da se na zasedenem ozemlju dela z našim imetjem in aašimi ljudmi kakor z rajo. Vrhu vsega
pa se pletejo okoli nas eanjke in na Madžarskem rožlja Horthy že mesece z orožjem. In da jo tragika popolna, se najde med nami vedno dovolj ljudi, ki ravno v najbolj kritičnih trenotkih izzovejo nemire v lastni deželi. Na aneksijo Reke je dala domovina samo en odgovor — punt hrvatskih kmetov.
Važno je, da nimajo naši ljudje cilja
Ered seboj, da jim ni obči interes važnejši, akor privatni. To žalostno resnico moramo konstatirati dnevno in ne samo pri priprostem kmetu, temveč tudi pri inteligenci. Razlika je le malenkostna. Kmeta se ne tiče, kar se odigrava izven mej njegove vasi, inteligenca pa nima smisla za stvari, ki direktno ne zadevajo njenega plemena in koristi njene stranke. Toda naše nesreče še ni konec. Med nami žive ljudje, ki se ponašajo s svojo negacijo narodnostne misli, ki ravno na dan reške aneksije na ljubljanskih ulicah kriče po revoluciji in se trudijo na vse kriplje, da ustavijo s štrajkom naš državni aparat.
In vse to se dogaja v času, ko pokajo v Trstu puške, ko je prišlo Primorsko vprašanje do svoje kritičnp višine.
Bratje, bodimo dobrovoljci, ket drugače propade naša stvar. Mi zaupamo v zdravo in svežo silo našega naroda in zato vemo, da bo naš narod kos tudi sedanjemu položaju. Ali naša vera mora preiti v narod, ves narod mora misliti ko do-brovoljec. Z vsemi silami ie treba delati za to vero, z vsemi sredstvi uničiti onega, ki ubija to vero.
Bodimo dobrovoljci, ki gredo za svoje ideale čez drn in strn, ki se ne ozirajo ne na levo in ne na desno, dokler ne dosežejo svojega cilja. Samo tako je zmaga mogoča, ne pa z zabavljanjem.
Bodimo dobrovoljci, ki se neumorno bore za svoje svetinje. Bratje, verujte, tudi dobrovoljci so imeli več ko enkrat vzrok, da bi obrnili vsej domovini hrbet. Ne samo, da niso dobili priznanja za svoje zasluge, toliko da niso bili kaznovani za svoje rodoljubje. In vendar so ostali dobrovoljci kar so bili, dragulj med patrioti, fundament naše države.
Bodimo dobrovoljci, revolucionarji našega mrtvila. Nas ne ubija toliko zunanji sovražnik, kakor naša nezavednost, naša indolenca in naša apatija, Vse to se mora nehati in mora se končati skoro, ker na pragu so odločilni dogodki. Nikdar več se ne sme zgoditi, da odgovori domovina na tak korak, kakor je D' Annunzijeva ane-1 ksija, z molkom. Ce ne drugi, tedaj moramo za odgovor poskrbeti mi, ki imaipo smisel za dobrovoljce. Ustrašiti se pa ne smemo niti tega, da vplivamo z vsemi sredstvi na javnost, da se našemu glasu od-
Na zemlji se odigravajo veliki dogodki,
vredni velikih ljudi. Tužna nam majka, če so nam tako nepoznani in če je med nami samo malih nn.ogo, onih, ki se boje dobro-voljstva.
Nalbraila žoie^lšlta mia m Sluoenlfe oz!-
zove.
Bodimo dobrovoljci in sicer bodimo takoj! Svobodo so dali oni, ki so bili v najtežjih trenutkih dobrovoljci in ne tisti, ki so pili ob prevratu. In svobodo Primorja stvori tisti, ki je danes dobrovoljec, ko iz-gleda vprašanje Adrije nerešljivo.
Kdor ima jasen cilj pred seboj, kdor zna, da je Primorje bistvo našega življenja, ta ima smisel za dobrovoljca. Kdor pa je tudi tako pošten, da hoče do cilja, pa naj bo pot še tako nevarna in trnjeva, ta je dobrovoljec. In kdor nadaljuje pot do konca, pa naj vsenaokoli kriči drugače, ta je vzor dobrovoljca. Bratje, ali morete odreči svoj vstop v dobrovoljce, ali morete zagovarjati zakrknjenost, da najvišja ideja jugoslovanskega naroda ni našla v vas pristaša?
zahotelo življenja. Njegovo telo je ležalo kakor nepremakljiva plast, dvigale so se le roke, toda on je to komaj opazil in vso svojo pazljivost je obrnil na malenkosti. Veselil se je svojega dihanja, svojega smeha, radoval se je, da je tu steklenica, strop, žarek, trak na zavesi. Božji svet se mu je zdel celo v tako tesnem kotičku, kakor je spalnica, prekrasen, raznovrsten, velik. Ko je pričel zdravnik, je poročnik mislil o tem, kako izborna stvar je zdravilstvo, kako mil in simpatičen je doktor, kako dobri in zanimivi so sploh ljudje.
»Da, da, da...«je iztresal doktor. —
*Izborno, izborno ... Zdaj smo pa že zdravi... Tako, tako.«
Poročnik je poslušal in se veselo smejal. Spomnil se je Čuhonca, dame z belimi zobmi, gnjati, in rad bi kadil in jedel.
»Doktor«, je rekel, »recite, naj
pii prinešo skorjico rženega kruha s soljo in*... in sardJnko.«
Doktor ni dovolil. Poročnik ni mogel le'ga prenesti in zajokal je, kakor razvajen otrok.
»Detece!« se je zasmejal doktor. — »Mama, baj-a-a!«
Klimov se je tudi zasmejal in po od-' hodudoktorja trdno zaspal. Zbudil se jo 7, veseljem in občutkom sreče; poleg postelje je sedela teta.
»A, teta!« — ^ jc razveselil. — »Kaj pa je bilo z menoj?«
»pegasti legar si imel.«
, »Glej ga no. A zdaj mi ie dobro prav dobro! Kie je pa Katia?«
• »Je ni doma. Najbrž je šla po poti od skušnje kam v goste.«
Starka je to rekla in se nagnila nad. nogavico; njene ustnice so zadrhtele, obrnila se je stran in naenkrat zaplakala. V obup je pozabila na prepoved doktorja in pi 'dala:
». j, Katja, Katja! Ni več našega angela! l.i ge večU
Nogavico je izpustila iz rok, in ko so je nagnila, da bi jo pobrala, Ji je padla peča z glave. Ko je Klimov videl njeno kakor čez noč osivelo glavo, se je zbal za Katjo in vprašal: »Kje pa je? Teta!«
Starka, ki je že pozabila na Klimova, in pomnila le svoje gorje, je rekla:
»Od tebe je nalezla legarja ln... in umrla. Predvčerajšnjim smo jo pokopali.«
Ta strašna, nepričakovana novica je popolnoma navdala zavest Klimova. Jokal je, se smejal, a kmalu se je začel kregati, ker mu niso dali takoj jesti.
Šele Čez teden dni, ko je s pomočjo Pavla stopil v halji k oknu in pogledal na mračno spomladansko nebo ter slišal neprijetne udarce starih tračnic, ki eo jih vozili mimo, se. mu je srce stisnilo od bolečine in ihteč se je naslonil na okvir okna.
»Kako sem nesrečen!« — je zamrmral. — »Moj Bog, kako sem nesrečen!«
In namesto veselja se ga ja polotil vsakdanji dolgčas in čuvstvo necovratne izgube.
(Dalje.)
Za slučaj predorne železnice morala bi se proga od Podšišja obrniti severno ter v primernem padcu slediti južnemu bregu Kuparske Sušice, ki se približno 1 km severno izrvira Kulpe steka v Kulpo. Ker se moramo mi torej za sedaj na to omejiti, da se zvežemo kolikor mogoče visoko z že obstoječo železniško progo Zagreb—Reka, in ker prereže ista, i. j. naša proga, tako obsežne in bogate gozdove, da je tej progi ves tovorni promet samo iz lastnih resurs za desetletja zagotovljen, in rentabiliteta cele proge ne glede na daljni tranzitni promet že sama na sebi zasigurana, vsled tega moramo gledat}, da po najravneiši progi dosežemo navedeno reško železnico, ter da se s to Železnico tako zvežemo, da nam je od se» vera proti jugu najkrajši stik z morjem omogočen, in da tudi dobimo transverzalno železniško zvezo od zapada (Rakeka) po najkrajši poti čez Ogulin proti Bosni in Dalmaciji ter na Balkan. Taka zveza je pa le na Delnice (727 m) mogoča in trenutno najlažje izpeljiva.
Od zgoraj navedenega sela Biljevina (723 m) projektirali smo progo po dotič-ni južno proti Črnemu lugu se razprostirajoči ravnini (689 in 698 m) ter bi se obrnila proga južno Starčevega lesa (okoli 2 kilometra severno Črnega luga) proti vzhodu ter peliala mimo oziroma pod dotičnim dolom pod Folputovo kočo mimo kote 744, 760 in 762 in bi privozila na južnozahod-nem koncu Delnic (698 m) do reške železniške proge in na postajo Delnice, ki ima 727 m morske višine. Distanca od Bi-ljevine do kote 689 severno Črnega luga meri 4 km, od te kote čez Polputovp kočo do postaje Delnice p? meri proga 8 in pol kilometra. Proga od Delnic do Bakra meri 50 km, ter bi moral k tej distanci priti še 10 do 11 km za dohod do morske gladine pri Bakru ali pri Kraljeviči. Čabar sam zvezal bi se potom električne železnice in vzpenjače ali na višino Parg ali pa čez Gerovo na postajo Podšišje, Kar se predorne železnice tiče, bilo bi pripomniti, da je od izvira Kulpe, ki prihaja v višini 310 m pod navpičnimi višinami Kupčkega vrha na dan, do Bakarske luke najkrajši predor do morja omogočen. Dolgost predora od izvira Kulpe do Ponikev nad sedanjo postajo Baker znašala bi 19 in pol kilometra. Dosti nižje, t. j. 216 m (morske višine) dal bi se predor od izvira Male Belice proti Bakarski luki izpeljati in sicer proti koti 203 nad Jelovko oziroma severno Gor. Krašice, toda isti b'i meril najmanj 24 do 25 km.
Ta načrt smo svojčas v letih 1907 do 1908 v zvezi z načrtom podaljšanja črnomaljske proge na Vinico in Generalski stol oziroma Ogulin—Lika—Brod na Kulpi in Škrad v to svrho proučevali, da bi se velike vodne sile Kulpe in Čabranke za električno silo v svrho prevzetja železniškega obrata aH pa v svrho pogona tovarn porabile. Ravno radi podaljšanja Črnomaljske glavne proge proti Vinici in Reki sem se tedaj moraj boriti za znano direktno progo Novomesto—Črnomelj, ier za znižanje prehoda te železnice čez Gorjance.
Kajti le od izdatnega znižanja glavne proge Novomesto—Črnomelj potom predora pod Smukom je sedaj omogočeno to od severa proti jugu držečo železnico direktno na Vinico in do izvira Kulpe podaljšati in tudi na predor v tej nižini mi-sl*ti. Mene samo to veseli, da so se sedaj tt ja načrta ravno oni krogi zopet oprijeli, ki so svojčas največ nasprotovali direktni črnomaljski progi in znižanju prehoda čez Gorjance, katero edino znižanje je glavno železniško progo čez Črnomelj omogočilo. Že tedaj smo mislili na to, da bi vse rezervirane vodne sile Čabranke in Kulpe porabili za obrat reške železnice, ki ima toliko strmeča od Komorskih Moravic do Delnic in Fužin. Ostala električna energija bi se pa lahko bila porabila za tovarniški obrat, razsvetljavo itd. v kvarner-skem Primorju, kjer na daleč okoli ni nobene take naravne sile dobiti.
Plovbeni kanalski predor ali predorni plovbeni kanal.
Sporedno s predorno železnico od globoke Kulpine udrtine proti morju pro-joktoval se je svojčas tudi predorni plovbeni kanal iz doline Kulpe proti Reki oziroma proti Bakru. Glede tega predornega plovbenega kanala bi bilo omeniti, da se je v zadnjih 10 letih pred svetovno vojsko resno na to mislilo, da se naredita plovbena kanala v teku južne deznice z Dunaia oroti Trstu, istotako se v ogrski
državni polovici na to delovalo, da se naredi veliki plovbeni kanal iz Budapešte in Po"vja proti morju t. j. proti Reki. Veliki 'njalci in močni financijelni krogi na DuOu avili so se resno s projektom takega pio." >rga kanala z Dunaja na Trst, in se je 1 izdelalo celo več vari-jant, Najresnejbi k bil pa načrt, ki bi se bil izpeljal s pomu ■> stabiliziranega cerkniškega jezera in pcučiskega in petelinj-skega jezera in pa z rezervirano Pivko, Nanošco, Reko, Molo iu . idežsm, ki bi bili dali zadosti plovbene vode na višini Krasa oziroma logaške, pivške in divaške kraške planote, na katere bi bile spravljale posebne železnice-vlačilnice velike plovbene čolne. Odvečna kanalska voda bi se pa bila porabila za proizvajanje velikih električnih sil v Trstu in na Vrhniki, katere se osobito v Trstu tako krvavo potrebujejo.	(Kopec.)
»9
fesi.14 gle« ha-
Odbor društva »Pravnik« je dobil pred nekaj mescci vest, da se v Belgradu resno razmišlja o načrtu, kako raztegniti veljavnost srbskega kazenskega zakonika, hkrati pa tudi veljavnost hrvatskega kazenskega pravdnega reda na celo ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Odbor si je bil v svesti, da gladko oktroiranje teh zakonov niti ni lahko mogoče, niti pravno dopustno. Ali po izkušnjah z uvedbo 9. in 10. glave srbijanskega kazenskega zakonika (o političnih zločinih) je moral priti do zaključka, da je najboljše, ako se slovenski pravniki oglasijo s svojim mnenjem, predno se pripeti morda še močnejše razočaranje.
Odbor stoji načeloma na stališču, da je skorajšnje izenačenje zakonov za celo državo samoobsebi umevna zahteva. Toda ne more in ne sme nam biti enako, kakšni zakoni naj obveljajo za celo državo, in pa kako naj se to izvrši. Ker pa gre pri kazenskih zakonih za pravno snov, ki posega najodločneje v naše pravne odno-šaje, hotel je odbor iz lastne micijative poizvedeti in ugotoviti glede sedaj perečega vprašanja mnenje slovenskih pravnikov. Zato je naprosil 40 slovenskih ve-ščakov praktikov za pismeno izvestje na stavljena vprašanja:
1.	Ali je stvarno priporočati, da se razširi veljavnost srbijanskega kazenskega zakonika na celo ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev?
2.	Ali je stvarno priporočati, da pe razširi veljavnost hrvatskega kazenskega postopnika za celo ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev? V koliki meri naj se uvede porota?
3.	Za slučaj potrditve prejšnjih vprašanj: Na kakšen način bi se mogla razširitev izvesti? Katera doba bi bila primerna vaccatio legis?
Doslej so oddali svoje mnenje: gg. Lovro Baš, dr. Janko Babnik, dr. Franc Goršič, dr. Mirko pl. Graselli, dr. Juro Hrašovec, Andraž Jeglič, Ivan Kavčnik, dr. Kotnik, Anton Nagode, dr. Anton Kremžar, Ivan Okretič, dr. Edvard Pajnič, dr. Oton Papež, dr. Juri Polenšek, dr. Anton Rogina, dr. Franc Rosina, Janko Sernec, prof. dr. Skumovič, dr. Anton Stu-hec, dr. Fran Tominšek, dr. Božidar Vo-dušek in Ivan Vrančič. Nekatera mnenja so globoko zasnovana, teoretski zapletena, druga drastično koncizna, skoro vsa se pa strinjajo soglasno v tem, da stvarno nikakor ni priporočati razširitev srbijanskega kazenskega Zakonika na celo državno ozemlja. Razlogi se strinjajo pova^m v eni točki, da bi bila taka razširitev re-formatio in pejus, mnogi tudi menijo, da je nezmožna skorajšnja izvedba sleharne dalekosežne reforme sploh zastran preob-loženosti sodnikov, katerih še zdaleka ni toliko, kolikor bi jih bjlo treba. Glavna težkoča pri uveljavljenju srbijanskega kazenskega zakonika pa bi bil obstoj stranskih, špecijalnih zakonov brez preuredbe tudi teh ni misliti na nadomestitev sedaj veljajočega kazenskega zakonika s katerimkoli novim. Nekaj gospodov zastopa mnenje, da bi bilo bolje razmišljati © tem, ali ne kaže razširiti na celo ozemlje naše kraljevine avstrijskega kazenskega zakonika, s katerim bistveno soglaša hrvatski, ali pa zelo modernega bosensko-herceg. kaz. zakonika.
Tudi drugo vprašanje o razširitvi hrvatskega kazenskega postopnika je zanikala pretežna večina odgovorov; le dva gospoda sta se izjavila, da bi priporočala tako razširitev, ako sc vsaj novele avstrijskega kazenskega pravnega reda obdrže.
Glede porote so mnenja — naravno — različna: gibljejo se zvečine v smeri odprave porote za tiskovne pregreške zoper razžaljenje časti in pa za imovinske zločine (tatvine, poneverjenje, goljuf je). .
Nekateri gospodje so se navzlic zanikanju prvih treh vprašanj dotaknili tudi vprašanja načina izpremembe zakonov in podali vsega uvaževania vredne nasvete. Mud lemi nai bo omenien osobito
ta, da naj se vsak novi zakon izda istočasno tudi v točnem slovenskem jeziku, da ga more tudi ljudstvo brez težkoč takoj razumeti in se mu prilagoditi.
Odbor pričakuje, da se tekom tega meseca še ostali naprošeni gospodje od-
Izfaoa dr.
Belgrad, 17. sept. Zunanji minister dr. Trumbič je imel danes v narodnem pred-. stavnišvu daljši ekspoze. Rekel je, da govori prvikrat ter izraža svoje spoštovanje in pozdrav skupščini. Želeti bi bilo, da razloži skupščini, kakor se to tudi drugod dogaja, pregled čez vse delo delegacije in pregled čez rezultate tega dela. Dočim so druge delegacije že izvršile in dokončale svoje naloge na mirovni konferenci, čaka naša delegacija tam še na to, da se rešijo zelo važna vprašanja. Omejiti se hoče samo na nekatere stvari. Sicer je že v odboru podal. svoj referat. Na st. germainski mirovni konferenci se je nekolikokrat inter-peliralo; v primeri z drugimi skupščinami se je naša skupščina še dovolj vzdržala razburjenosti. Najbolj je kritiziral to pogodbo oni, ki je imel pri njenem ustvarjenju največjo avtoriteto, t. j. Clemenceau. Izjavil je v francoskem parlamentu, da je mirovna konferenca eksperimentirala ter da ni bila pripravljena na svoje delo. Zavezniki so bojevali boj, ki jim je bil vsiljen. Delali so za mir in tako se je zgodilo, da na konferenco niso prišli pripravljeni za reševanje nekaterih političnih in gospodarskih problemov. Rezultat mirovne konference ni zadovoljil nikogar. Treba je poudariti, da so vodilni faktorji na konferenci upoštevali naše žrtve in zahteve. Ako pa nismo dosegli vsega, kar smo želeli in hoteli, se je to zgodilo zato, ker nismo posvetili največje pazljivosti našim vprašanjem. Kadar presojamo to, moramo biti vsestranski; enostransko presojanje bi do-vedlo gotovo na stranska pota. Glavna vsebina st. germainske mirovne pogodbe je pravzaprav neodvisnost Avstrije. Glavna tendenca, katere so se držali, je bila, da se Nemčiji kot glavnemu vojnemu krivcu odvzame možnost, da si poveča svoje ozemlje s tem, da si priklopi še Avstrijo. Na ta način bi se Nemčija razširila do Donave in Jadrana. Zavezniki so pa hoteli to v prvi vrsti preprečiti. Dosedaj še nimamo jamstev, da so prenehale nemške aspiracije za hegemonijo. Če bi namreč Nemčija bila le nekoliko desetin kilometrov oddaljena od Jadrana, bi to za nas pomenjalo, da je prišla do naših mej. Ta tendenca je zakrivila, da naših interesov niso prav uvaževali. Ko smo prišli na konferenco, na katero je dospelo tudi 20 zaveznikov, smo morali računati na to, da se ne bo vse izvršilo, kakor si sami želimo in kakor bi zahtevali naši interesi. Vedeli smo, da bomo morali biti pripravljeni tudi na kompromis. Glede naših zahtev in položaja v naši državi moramo pač opravičiti st. germainsko mirovno pogodbo. Lahko smo zadovoljni, ker smo po tej vojni vstopili v mednarodno ligo naših zaveznikov kot njihovi tovariši in prijatelji. Sedaj po razrušenju, ki ga je povzročila vojna, moramo kar najskrbneje čuvati, da ohranimo razmerje z našimi zavezniki. To nam bo dalo pravico, da za-
PretSseH francoske
repBSisliiis odstopil.
LDU Pariz, 17. sept. (Wolf) Kakor javlja »Journak, je predsednik Deschanel naznanil ministrskemu predsedniku Mille-randu svoj odstop. Članom senata so brzojavno naznanili, da se parlament takoj se-
StflD6
LDU Pariz, 17. sept. (DunKU) Ministrski svet je sklenil sklicati parlament za prihodnji četrtek, da mu naznani odstop predsednika Deschanela.
LDU Pariz, 17. sept. (DunKU) Menijo, da se sestane kongres v Versaillesu v četrtek ali v petek. Millerand je razložil svojim tovarišem, ki so ga naprosili, naj privoli v to, da postane Deschanelov naslednik, nujne vzroke, vsled katerih je pri-moran, da vztraja na svojem odklonilnem stališču, da nadaljuje delo, ki ga je začel s tem, da je prevzel ministrsko predsedstvo. Millerand je v ministrskem svetu naznanil potek razgovorov v Aix les Bainsu in Lausani.
LDU Pariz, 16, sept. (Havas.) »Journal« priobčuje o zdravstvenem stanju predsednika Deschanela nastopna pojasnila: Nezgoda v Montagneju je bila le razmeroma jasen znak bolestnega stanja, ki se je začelo razvijati žc par tednov poprej, takoj ko je predsednik prišel v Elysee. Novega predsednika se je polastila težka melanholija. Mnogoštevilni parlamentarci in zdravniki, ki so imeli priliko z njim se raz-govarjati, se niso pomišljali izjaviti, da trpi predsednik vsled akutne nevrastenične krize. Med vojno se jc Deschanel duševno prenapel, ko pa jc prevzel nove odgovornosti, je njegova duševna sila opešala. Mora sc priznati, da sc je bolezen polastila it vseila organizma. Pod vplivom te bolez-
zovejo z odgovori. Ko pridejo vsi odgovori, sestavi se o čeli enketi obširnejša spomenica, ki sc bo priposlala ministrstvu pravde v Belgrad in natisnila v društvenem glasilu, »Slovenskem Pravniku«.
Trambtča.
htevamo od njih za našo lojalnost uvaže-vanje naših interesov. Končali smo prvo fazo, borbe in trpljenje, za našo neodvisnost, Sedaj prehajamo v drugo fazo, ki zahteva od nas, da razvijamo vse svoje narodne moči.
Poslanec je zahteval pojasnil glede reparacije. Naše jugoslovansko časopisje je po mirovni konferenci v Spaji krivo tolmačilo položaj, češ da smo mi nazadovali v boju za svoje interese. To pa je napačno. Mirovna konferenca v Spaji je imela eno imed prvih nalog, da ustanovi relacije, po katerih naj bi se posamezni zavezniki participirali na odškodnini. Zahtevalo se je, naj se naša država zadovolji s 5%. vseh reparacij. Tako imamo od januarja dalje zatrdilo naših zaveznikov Angležev in Francozov, da nam je zajamčenih 6%. Naša delegacija je bila pripravljena pristati na zahtevo zaveznikov, ali to s pogojem, da nas odškodujejo v nekaterih drugih vprašanjih, zlasti v vprašanju trgovske mornarice avstro-ogrskega brodovja, na katero imamo pravico, nato v vprašanju podonavskega brodovj: , katero je naša vojska dne 13. novembra 918 zaplenila na Donavi. Razdelitev tega brodovja mora biti povsem nesporna. Nadalje smo kot pogoje postavili še nekoliko manjših vprašanj, o katerih se je v Spaji še končnoveljavno razpravljalo. Dne 12. julija je bila podpisana konvenejia o razdelitvi procentov, katere pa mi nismo podpisali, ker naša vprašanja še niso bila rešena. Tako je ostal naš položaj v tej fazi, ker nam je naša pravica do reparacij bila zajamčena in ker je naše pravo na ta način ostalo nedotaknjeno. Minister dr, Trumbič omenja nato sporazum, ki smo ga dosegli z Italijo glede razdelitve bivše avstro-ogrske trgovinske mornarice in izraža nado, da sc bodo naša pogajanja z Italijo, ki smo jih že bili pričeli, a ki so bila radi kabinetne krize prekinjena, v kratkem nadaljevala. Imamo vzrok, da moremo misliti, da obstoji pri italijanski vladi volja, da se ta pogajanja nadaljujejo in dokončajo. Nastopiti moramo za direkten sporazum, ki naj bo baza za iskreno prijateljstvo med obema državama. Poleg tega moramo nastopiti še za to, da bomo dosegli, da našim ladjam ne bo treba voziti skozi italijanske vode, ker bi to značilo gospodarsko inferiornost. Treba je, da je v takem času popolnoma složno vse prebivalstvo države in da daje v to svrho vladi svoje pooblaščenje. (Burno odobravanje.) Kar se tiče nezakonitih dogodkov na Reki, pa vlada ne bo niti za las popustila od svojih zahtev. Proklamacijo reške države, katero je proklamiral en sam človek, bo smatrala naša vlada za ničevo in brez vrednosti. (Burno in dolgotrajno odobravanje.)
Nato je bila v glasovanju sprejeta mirovna pogodba z Avstrijo. Seja parlamenta se je odgodila do 29. t. m.
ni je nastopilo vnetje arterij, ki jc začelo uničevati Deschanelovo telo. Dva dni po nezgodi v Montagneju so zdravniki na De-schanelu ugotovili toksično psihozo. Na izboljšanje bolezni ni upati. Ministrski predsednik Millerand bo jutri poročal svojim ministrskim tovarišem o mnenju zdravnikov.
LDU Pariz, 17. sept. (Brezžično) Danes bo seja ministrskega sveta, nakar bo Millerand z obema predsednikoma zbornice in senata razpravljal o sklicanju parlamenta za prihodnji torek ali četrtek, da se naznani odstop predsednika Deschanela. Kongres se sestane 25. septembra, da izvoli novega predsednika.
Narodno prsdstais-niituo osfgodsno do 28. sepfsmbr®.
Belgrad, 17. sept. .Radi regentovega potovanja v Sarajevo so seje narodnega predstavništva odgodene do 28. sept. Finančni odbor bo zboroval permanentno.
Protest proti finančnim administracijam.
Belgrad, 17. sept. V finančnem odboru je član Jugoslovanskega kluba poslanec Vesenjak odločno protestiral proti temu, da finančne administracije predpisujejo osebne dohodnine na podlagi eksistenčnega minimuma 3200 K, ne pa na podlagi minimuma 7200 K, kakor je sklenil finančni odbor. Protestu so se pridružili tudi poslanci dr. Brezigar, dr, Puc. dr- Lorko-vič in 1'etričio
na uoine do-
tsicBig.
Belgrad, 17. sept. Finančni odbor ponovno obravnava davek na vojne dobičke.
Boli na seusrn.
LDU Varšava, 16. sept. (DunKU) Poljske čete so zasedle Luck.
LDU Moskva, 17. sept. (Brezžično) Frontno poročilo z dne 16. t. m.: Južno-zahodno od Grodna lokalni boji. Pri Bje-lovcu boji z menjajočim se uspehom. Pri Kobrinu se razvijajo boji za nas ugodno. Pri Kowlu smo uničili veliko sovražno skupino oklopnih avtomobilov, ki je južno-vzhodno od Kowla poizkušala prodreti. Pri Rohatynu boji severnozahodno od mesta. Pri Haliczu smo prekoračili Dnje-ster in začeli ljuti boj na levem bregu reke. Na Krimu boji s sovražno konjenico, ki je hotela prodreti, pa smo jo odbili.
IKTrouna pogsaiania mM Poljsko in Hissiio.
I.DU Varšava, 16. sept. (Wolff.) — Poljska brzojavna agencija javlja: Čičerin bc o~-bno stopil na čelo ruske mirovne delegacije v Rigi. V nekem razgovoru je izjavil Paderewski, da bo, ako pride do miru med Rusijo in Poljsko, kar je zelo verjetno, iz tega sledilo priznanje sovjetske vla-katerih so nekatere zadele ladjo »Kurak«, vlade,
Hngleži u boiu z Rusi.
LDU Berlin, 16. sept. (DunKU) Brez-ž;čna brzojavka iz Moskve slove: Angleška letala so metala na Enseli bombe, od katerih so nekatere zadele ladjo »Kurek«, na kateri se je nahajala perzijska delegacija. Bombe so ubile dve osebi in več ranile. Angležem pa se ni posrečilo orepre-čiti kongresa v Baku.
NOVA KRIZA VLADE?
LDU Zagreb, 17, sept. »Novosti« javljajo iz Belgrada: Poizkus ministra za konstituanto dr. Laze Markoviča v parlamentu je izzval v vseh klubih živahno zanimanje in kritiziranje. Doznavajo, da je do sedaj edini radikalni klub pripravljen pristati na predlog dr. Markoviča. Demokrati zahtevajo pa nekatere izpremembe. Narodni in Jugoslovanski klub sta v ostri opoziciji. Član Narodnega kluba je izjavil, da ni izključeno, da pride vsled tega vprašanja še do krize vlade.
Dnevne novice.
—	Ženski shod pri Novi Štifti. V nedeljo, dne 19. sept. se bo vršil pri Nov; Štifti ženski shod za vso ribniško okolico. Ob pol 12. uri je maša za one, ki pridejo iz oddaljenih krajev. Popoldne bo shod ob 3. uri, ki se prične s cerkveno slovesnostjo. Govornice in govorniki pridejo iz Ljubljane in drugih krajev. Vse ž me in dekleta na shod! Do veljave morajo priti tudi vaše pravice!
—	Uradniško vprašanje. Ministrski komite se je na predlog ministra Kukovca zedinil v tem, da se izvede rešenje uradniškega vprašanja, da se uradnikom povišajo dohodki in to: v krajih bivše monarhije se zvišajo uradnikom vsi dohodki za 50 %, onim pa v ostalih krajih se povišajo dnevnice. Ministrski svet bo to vprašanje končnoveljavno rešil v jutrišnji seji.
—	PoverjeniŠtvo za socialno skrb v Ljubljani obvešča vse občinske urade, da iz tehničnih vzrokov ni bilo mogoče še razposlati tiskovin k naredbi op. št. III. 8987/1 Z dne 6. septembra 1920, glede popisa vseh invalidov in družin padlih vojakov, ki je bila objavljena te dni v vseh časopisih. Tiskovine se bodo pričele razpošiljati šele v drugi polovici prihodnjega tedna.
—	Ponarejeni bankovci. Po obvestilu ministrstva za notranja dela se objavlja: V prometu so se pojavile ponarejene nov-čanice po 1000 dinarjev, odnosno 4000 K. Opis ponarejenih novčanic je nastopni: Vodotisk na ponarejenih novčanicah je slabo izdelan, kar se tiče tiska, in se razlikuje od vodotiska na pravih novčanicah. Ako se primerja vodotisk na pravih novčanicah z vodotiskom na ponarejenih bankovcih, se opazi: 1. da je vodotisk na ponarejenih novčanicah večji in da je nos šiljast, dočim je na pravih novčanicah vodotisk manjši in nos okrogel. Na ponarejenih novčanicah je brada slabo izdelana; 2. na pravih novčanicah prehaja modra barva v rdečkasto, dočim je na ponarejenih modra barva brez nijans rdečkasta; 3. na prvi strani novčanice so polja, na katerih je napisan paragraf 145. kr. zakona itd. in 101 do 23. sept. 1885 itd., na pravih novčanicah rdečkasta in se popolnoma razlikujejo od bar.ve figur in črteža na ponarejenih: na teh je barva modra in se ne razlikuje od barve črteža; 4. na zadnji strani ima ženska glava na desnem meda-l.ionu nakit iz biserov in ie n3 pravih nov-
čanicah prvi biser izven vratu, dočim je na ponarejenih na samem vratu; 5. na ponarejenih novčanicah je besedilo tiskano z dolgimi, tenkimi črkami, a na pravih s krajšimi in debelejšimi črkami; 6. vobče je falzifikat tako izdelan, da se lahko razširja med nepoučenim ljudstvom, toda ako se natanko ogleda, se takoj opazi, da ni dobro izdelan; figure so netočne, neizrazite, brez senčenja, barva ni popolnoma pogojena; vendar pomenja falzifikat nevarnost za promet, ako se čimprej ne prepreči razširjenje.
—	Žige ponarejal je na dvekronskih bankovcih Zose Fr, premožen posestnik iz Rigeljna, občina Mala gora na Kočevskem; rabil je v to občinski pečat. Torej dvojno kaznjivo dejanje, radi katerih je bil izročen v zapore sodišča. Cele skladovnice lakih bankovcev je nosil na pošto v Staro cerkev in menda tudi v Kočevje. Odkod je dobil toliko avstr. bankovcev? Ali jih je uvozil še pred žigosanjem? Ali so mu jih donašali vedno in vedno v Avstrijo potujoči Kočevarji? Vse to bo pač dognala sodna preiskava, kakor tudi, ali ima res sokrivce po celem Kočevskem, kakor se govori. Njegov iskreni prijatelj, znani dr. Hans Arko, bo imel težko nalogo rešiti ga velike kazni, ki mu preti. Zose je bil zagrizen : hajlovec«. Kaj ga je nagnilo k temu dejanju, je težko reci, ker velja za jako premožnega. Morebiti res samo namen oškodovati Jugoslavijo, kakor domnevajo nekateri. Seveda se bodo vsi Kočevarji strašno potegovali zanj in ga skušali oprati ter v ta namen vsepovsod brusili pete.
—	Vprašanje slovenskega grba. Med zadeve, katere smo Slovenci ob prevratu po krivici omalovaževali, spada tudi vprašanje našega grba. Potrebno pa je, da spregovorimo danes, ko se pripravlja koneč-na uredba naše kraljevine, naše ustave in naših znakov, malo pobližje o tem vprašanju. Sedanji grb, ki se je provizorno določil za Slovenijo, nikakor ne odgovarja historičnim tradicijam, niti narodnemu čuv-stvu. Oglejmo si ga malo bližje. Grb Slovenije je v zajedničkem grbu v spodnjem polju, ter kaže na modrem ozadju petero-ž a r n o srebrno zvezdo, pod njo pa srebrni polumesec. Kaj naj predstavlja ta grb? Takrat, ko so ga določili, je bilo čitati po časopisih, da je to grb »stare Ilirije«. Ne glede na dejstvo, da je bila Ilirija vse nekaj druzega, kakor Slovenija, moramo tu ugotoviti, da je bil grb ilirskega kraljestva zlata galera na modrem polju, ki, kakor smo že poudarjali, nima niti najmanjšega historičnega in narodnega stika s Slovenijo. Sedanji grb pa ima še vse drugačne napake, tako da se ga moramo naravnost sramovati. Ali ne veste, ljudje božji, da je polumesec znak naših stoletnih sovragov in trinogov, aziatskih Turkov, peterožarna zvezda pa znak naših modernih trinogov in evropskih aziatov, barbarskih Italijanov? Tako nosimo v našem grbu znake našega suženjstva pred celim svetom. Naj nam nihče ne reče, da je to vprašanje malenkostno. — Edini pravi grb Slovenije, ki bi bil tu na mestu, je stari kranjski grb, moder orel na srebrnem polju z belo-rdeče šahiranim ščitom, rdečimi kremplji in rdečo krono. Iz tega grba so nastale po he-raldičnih pravilih barve naše trobojnice, kii je bila obenem kranjska deželna zastava, za katero smo se bili in trpeli še med svetovno vojsko, a končno vendar-le zmagalL Te barve in ta grb so ukoreninjene v duši slovenskega naroda in nikakor ne kaže jih vreči kot staro šaro čez krov. Grba Koroške in Štajerske ne moreta priti v poštev, ker so te dežele povečini pri-klopljene Nemški Avstriji in ker so ondi še priznane kot samostojne pokrajine. Njih barve, in grb bi morale biti naravnost prepovedane v Jugoslaviji. Našim bratom na Koroškem in Štajerskem pa ne bode težko sprejeti ta v resnici slovenski grb tudi za svojega iz historičnih in nacionalnih ozirov. Naše poslance in našo javnost poživljamo, da posvečajo tej zadevi večjo pazljivost ter da odločno zahtevajo odstranitev dosedanjega skrpucancga grba, ki je škandal za Slovenijo, ter nadomestitev z modrim orlom.
XY.
—	Pisarna Katoliške Lige se nahaja odslej v »Dobrodelnosti«, Poljanski naisip štev. 10., kamor je nasloviti vse pošnljaive na društvo.
—	V IT. artilerijsko podoficirsko šolo v Mariboru se na podlagi rešenja ministrstva vojne in mornarice FDJ. br. 5066 od 13. julija 1920 sprejme do 200 mladenSev iz gradjanstva in iz vojske. Kandidat iz gradjanstva mora za sprejem izpolniti sledeče pogoje: 1. da je podanik kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar doktižo z domovnico; 2. da ni mlajši od 17 in ne starejši do 20 let, kar dokaže z krstnim listom; 3. da je izvršil dva razreda ginjna-zije ali realke, a v skrajnem slučaju, da je izvršil 4 razrede ljudske šole, kar dokaže s šolskim spričevalom; 4. da je lepega vedenja in da ni kaznovan, kar dokaže s potrdilom (nravstvenim spričevalom) občinskega rada; 5. da ima starševo (varuhovo) dovolienie. du smo stopiti v podoficipsko
šolo; to potrdilo mora biti overovljeno tudi od občinske oblasti; 6. da je neoženjen, kar dokaže s potrdilom občine. — Kandidat iz Kadra (vojske) mora za sprejem v to šolo izpolniti sledeče pogoje: 1. da je izvršil najmanj 4 razrede ljudske šole; 2. da je izvršil rekrutno izučbo; 3. da je neoženjen; 4. da ni kaznovan in 5. da je od komando priporočen kot dober vojak. — Kandidati iz gradjanstva se imajo prijaviti s svoje-ročno pisano prošnjo komandantu II. artilerijske podoficirske šole v Mariboru, v kateri pa morajo tudi izjaviti, da pristajajo na vse obveznosti, predpisane v Uredbi o podoficfrskih šolah v stalnem kadru. Tej prošnji morajo biti priložene vse zgoraj pod 1., 2., 3., 4., 5. in 6. omenjene listine. Prošnja in priloge morajo biti kolekovane. Kandidati iz vojske naj prosijo za sprejem v šolo pri raportu njihove komande in predlože listine označene pod 1 do 3. Prijave vseh kandidatov iz gradjanstva in iz vojske morajo biti v komandi II. artilerijske podoficirske šole do 20. sept. 1920, a javiti se imajo osebno na dan 29. sept. 1920 ob 7. uri zjutraj v svrho zdravniškega pregleda in rešen j a o prejemu v šolo. Sprejemni izpit se ne polaga. Tečaj šole traja 2 leti. Po dovršeni šoli se bedo absolventi razporedili po artilerijskih polktn Kot pod-naredniki, kjer bodo služili dalje za povišanje. Oni, koji izvrše šolo z odličnim ali prav dobrim uspehom, imajo pravico do polaganja izpita za čin oficirja. Za brezplačno vožnjo do Maribora naj se kandidati iz gradjanstva prijavijo pri najbližnji pu-kovski okružni komandi, kjer dobe »objavo«, če dokažejo, da so resnično zaprosili za sprejem v II. artilerijsko podoficirsko šolo. V slučaju, da kandidat ne bo sprejet v šolo, mu izda komand, podoficirske šole »objavo« za zopetno vrnitev. Kandidatom iz vojske izdajajo take objave njihove pristojne komande.
3z	ozemlja.
z Dobrovo v Brdili. Tu so priredili v nedeljo 12. t. m, dobrovski in biljanski dijaki jako dobro uspelo narodno veselico. Igrali so »Anarhista^ in »Nocoj je prav lep večer«. Pri veselici sta sodelovala moška pevska zbora iz Medane in Biljane ter biljanska godba. Prvikrat je dala navzoča množica duška svojemu narodnemu navdušenju, ko je godba zasvirala »Hej Slovenci«, Vsi navzoči so vstali in burno ploskali. Slišalo se je tudi obi'o živio-klicev. Pri prosti zabavi na dobrovskem trgu so pa morali pevci večkrat ponavljati narodne pesmi, kakor »Naprej«, »Lepa naša domovina«, »Što čutiš, Srbine tužni« itd., vedno spremljani od bučnega odobravanja navzočega občinstva. Mašo »Hej Slovenci« so pa vedno vsi navzoči — in bilo jih je več sto — peli in zaključili s klici »Živio Slovenci«. Italijanski karabinijeri in vojaki so pa prav neumno gledali, ker od vsega niso prav ničesar razumeli. Z izidom veselice so bili vsi navzoči prav zadovoljni, posebno ker ni bilo ne plesa ne popivanja. Sploh je to jako razveseljivo dejstvo — in mogoče edino pri nas —, da se ljudstvo vedno bolj streznjuie in vedno bolj in bolj opušča ples in popivanje. Mesto tega je pa nastalo med raznimi vasmi in trgi plemenito tekmovanje v prirejanju narodnih veselic s petjem. Tudi društveno življenje na katoliški podlagi se vedno bolj in boli razvija in poživlja. Upajmo, da nam bo kmalu mogoče dokazati to tudi dejansko v krščanskih organizacijah in pozitivnem delu. Lahom naj pa te naše prireditve dokažejo, da nas njih težki jarem ni upegnil in da je v »nebeški Juliji« vsak dan več zavednih Slovencev.
fCorolke novEce.
k Na Koroško! Koroška jesen je znana vsled svoje miline posebno ob jezerih. Ravno sedaj je bivanje ob Boškem, Vrbskem in Klopinjskem jezeru poseben užitek za one, ki med poletjem niso mogli nastopiti svojega dopusta. Posebno Vrbsko jezero se priporoča zaradi svojih toplih kopeli in prekrasnih izletov. — Tudi naše nedeljske izletnike opozarjamo, naj se pridno poslužujejo turistovskega vlaka ter posečajo našo prekrasno in toli ogroženo Podravje. Posebno priporočamo peš-izlet iz Podroščice mimo vasi Breznice na Št. Jakob (pol ure) odtod po cesti na Drav-Ije, kjer se poslužimo dravskega broda ter dospemo v 10 minutah v prijazno vasico Št. Ilj, Odtod naprej vodi markirana s tablicami označena pot v dobri 'pol uri v Lo-goves, odkoder je samo še 10 minut do Vrbskega jezera. Kdor ljubi višinski izlet, jo iz Logevasi lahko udari ob novozgrajeni cesti na Škofiče in odtod ali po cesti na Hodiško jezero in v Ribnico, ali pa po markirani poti čez Goriče mimo Rozenbergo-vega ribnjaka na Otok. Od domačih go-stilen posebno priporočamo: Gostilno pri pošti v Št, Jakobu, gostilno Schleicher v Logivesi, zajutrkovalnico Strajnik v Ribnici ter za povratek v Vetrinju ctablisse-ment Majernik, Vest, da letoviščnikom v našem pasu ni dovoljeno bivati od 10. t. m, naprej, je neosnovana in nastala vsled te-
ga, ker so bili Nemci v pasu B primorani vsled slabe aprovizacije odsloviti 10. t. m. vse svoje goste ob Vrbskem jezeru. Mi smo hvala Bogu v boljšem položaju ter zato še enkrat opozarjamo naše izletnike, da je ravno, sedaj njih narodna dolžnost, da po-letijo v največji meri na Koroško,
Šfalerske siovlce.
š Carinama v Celju. Kakor slišimo, se bo morala celjska carinama ukiniti, ker carinski uradniki ne morejo dobiti stanovanj. Na mestu bi bilo. da mesto po svojem stanovanjskem uradu vendar že nekaj ukrene, da se spravi to uradništvo pod streho, če ne drugače, da se vrže par strupenih sovražnikov države, ki so nastanjeni v mestnih hišah brezplačno, na cesto ter odpravi celo kompanijo brezposelnih staro-avstrijskih častnikov tja, kamor spadajo.
š Celjska porota. Dne 13. t. m. popoldne se jc zagovarjal pred celjsko poroto Jernej Dolinar radi poneverjenja. Obtoženec je izvabil letos spomladi dvema tujkama, ki sta se pripeljali v Celje, kovčeke, pod pretvezo, cla jih ponese v hotel »pri belem volu«. Ko sta tujki dospeli v hotel, je Dolinar s kovčeki, v katerih je bilo za več tisoč kron vrednosti, izginil/Obsojen je bil na 3 leta težke ječe. Dne 14. t. m. sta stala pred poroto Jakob Golež in Anton Podgoršek radi tatvine. Ista sta meseca maja pokradla pri trgovcu Jos. Senici v Vojniku za par tisoč kron kož in usnja. Zagovornika obtožencev sta bila odvetnika dr. Hrašovec in dr. Ogrizek. Obtoženi Jakob Golcž je bil oproščen. Podgoršeku pa je po krivdoreku porotnikov prisodil sodni dvor tri leta težke ječe. — Popoldne se je vršila porotna razprava proti Neži Mlinšek radi detomo-ra. Nezakonska mati je 25. junija t. 1. zakopala svoje novorojeno dete ter ga s tem umorila. Zagovornik dr. Hrašovec. Obsojena je bila na dve leti težke ječe, z enkratnim mesečnim tr.dim ležiščem in temnico vsakega 25. junija.
š Celje, Policija je aretirala četvero beračev, ki so na drzen način nadlegovali pasante in goste v tukajšnjih gostilnah. Cela četvorica so sami delomržneži ter pristojni na vse vetrove, le v mesto in v bližnjo okolico ne.
Uubllanske novice.
lj »Scapinove zvijače«, Molidrovo komedijo v treh dejanjih, vprizori Ljudski oder v nedeljo, dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer. Vstopnice se dobe že danes v pred-prodaji v trafiki gospe Modiceve v Kopitarjevi ulici in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu.
lj Otvoritev sezone, V četrtek, 16. t. m. se je otvorila dramska sezona s Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor,« Predstava ni bila najbolje obiskana. Oceno prinesemo, ko bo naš poročevalec dobil primernejše mesto, kjer mu bo mogoče predstavi slediti.
lj Koncertna turneja Zlatka Baloko-viča. Največji jugoslovanski virtuoz na goslih Zagrebčan g. Zlatko Balokovič bo pred svojim odhodom na zopetno koncertno turnejo v Pariz in London koncertiral tudi pri nas in sicer v Mariboru, Celju in Ljubljani začetkom oktobra (najbrže 8., 9. oziroma 11.). O našem umetniku bo-demo v kratkem poročali več.
lj II. komorni večer godalnega kvarteta Zika v ponedeljek točno ob osmih v Unionu. Občinstvo naj napolni dvorano do zadnjega kotička in tako dokaže, da ceni kulturno delovanje br. Zika, Sancina in Černyja, Vstopnice v trafiki Dolenc v Prešernovi ulici,	(K)
lj Krekova prosveta. Predavanje za vse člane se bo vršilo jutri ob 6. uri v društvenih prostorih.	(k)
lj Citrarski koncert v soboto, dne 11. sept. je, kar se i|"s umetniškega stališča, dobro uspel. Obžalovati pa moramo, da je občinstvo s tako slabo udeležbo pokazalo, da se za to panogo umetnosti kaj malo zanima.
lj Vpisovanje v citrarsko šolo kluba »Favorit« v Ljubljani se vrši danes 18. in v nedeljo 19. t. m. od 10. do 12. ure dop. in od 3. do 4. ure popoldne v šolskem poslopju »Ledina«, Komenskega ulica. Šola citrarske umetnosti ima namen vsestransko gojiti to godbo v najfinejšem in najbolj preizkušenem skupnem akordu harmonije.
—	V šolo vstopi lahko vsakdo, ki je nadarjen za izpolnovanje citrarske umetnosti.
—	Pouk se bo izvrševal v praktičnem clo najvišje stopnje; enako tudi teorija. — Kdor želi dobre in pravilne izobrazbe, naj se nemudoma vpiše v šolo, kajti ta šola je prva in edina v celi Jugoslaviji, ki nudi vsem ljubiteljem tega instrumenta pravilno in perfektno izobrazbo.
lj Zabavni odsek Društva .zasebnega uradbtšiva Slovenije vabi, z ozirom na bližnjočo se zimsko sezono, vse cenjene tovariše in tovarisicc, ki se zanimajo za zimske prireditve, t. j. zabavne večere, plese itd. cla se zanesljivo udeleže sestanka, ki sc vrši v sredo dne 22. septembra ob 20, uri (8. uri zvečer) v »Prešernovi
sobi« restavracije prt Novem svetu, Gosposvetska cesta št. 14. Že dedaj pa prosimo vse orie tovariše in tovarišice, ki nameravajo obiskovati letošnji plesni tečaj, ki se prične začetkom novembra, da se prijavijo pismeno ali ustmeno najkasneje do 10. oktobra v društveni pisarni, Gosposvetska cesta 12/11,	(k)
lj Razstava pokiStva v Narodnem do-mn. Profesor in nfrodni slikar, g. Drag. I n k i o s t r i - Mioenjak, rodom Dal-matinec, je prenesel iz Trsta svojo delavnico in svoj atelje za izdelovanje pohištva v modernem narodnem jugoslovanskem slogu v Ljubljano, da je rešil svoj dragoceni inventar ha osnutkih in začetih delih pretečega opustošenja po fanatičnih tržaških fašistih. Umetnik Inkiostri-Midenjak bo tukaj nadaljeval svoje delo in ima namen, ustanoviti v Ljubljani š o 1 o - d e -1 a v n i c o za izdelovanje pohištva v narodnem slogu. Da predstavi svojo umetni-ško-narodno obrt tukajšnji javnosti, je uredil v Jakopičevem paviljonu, ki mu ga je slikar g. Jakopič stavil blagohotno na razpolaganje, razstavo svojih vsled prerane preselitve deloma še nedogotov-ijenih del in svoje delavnice. V ponedeljek 20. t. m. ob šestnajstih bo otvoril g. prof. Inkiostri-Midenjak to razstavo s kratkim stvarnim predavanjem v ožjem krogu povabljenih strokovnjakov, zastopnikov novinarstva in drugih merodajnih in intere-siranih faktorjev. Od torka 21. t. m. pa bo razstava stplošno pristopna vsemu občinstvu, vsak dan od 9. do 11. dop. in od 3. do 5. popoldne, in sicer brez vstopnine. Ideja, izdelovati pohištvo v umetniškem narodnem jugoslovanskem slogu, je vsekakor uvaževanja vredna. Zato je zbudila vest o tej razstavi in namen umetnika g. Inkiostrija - Midenjaka, ustanoviti tukaj šolo-delavnico za to panogo narodne obrti, občno pozornost in zanimanje ne le v prizadetih krogih, temveč tudi v širši javnosti. Zato bomo o tem novem umet-niško-obrtnem pojavu še poročali.
lj Falsificirani 20 dinarski bankovci krožijo v velikih množinah po slovenskem ozemlju. V zadnjem času so pri nekem zavodu v Ljubljani zaplenili večje število takih ponarejenih bankovcev. Občinstvo zato opozarjamo, da naj bo pri sprejemanju 20 dinarskih bankovcev zelo previdno. Ljudje, kateri potujejo v Nemško Avstrijo, naj ne zamenjavajo nemškega denarja ob povratku v domovino za naš jugoslovanski denar že v nemškem ozemlju, ker je dog-nano, da se je pri nekih bankah v Nemški Avstriji našim ljudem izročilo ogromno število ponarejenih 20 dinarskih bankovcev.
lj Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom prodajo usnja v ponedeljek, dne 20. septembra t. 1. ob 3. uri popoldne, Hrenova ulica 4. (k) lj Pretep in rop. V gostilno Antona Križnika na Brdu pri Viču so prišli nekega večera štirje neznani mladeniči, ki so poklicali, pili in v redu plačali tri steklenice piva in nekaj jedil. Dva od njih sta vedno hodila ven in nazaj v gostilno; ko sta bila dva v gostilni, dva pa zunaj, je prišel mimo zunaj stoječih dveh gostilničarjev 17 letni sin Albin, katerega je eden od njih, ne da bi bil izpregovoril besedo, udaril po prsih s palico. Na Albinov klic je skočil iz hiše njegov 22 letni brat Anton, ki je zgrabil enega napadalca in ga vlekel proti gostilni, da bi dognal, kdo da je. V gostilni ostala sta začela nato s palicami po mizi razbijati in razsajati in je eden od njih udaril Antona Križnika z boksarjem na desnem licu in nad levim očesom. Med tem vrvenjem, ko sta oče in sin nasilneže iz gostilne rinila, je bila pretrgana Antonu Križniku zlata verižica, od katere je bila polovica odnesena. Tudi gostilničarka je bila udarjena.
Karosfis?© gSecSiSfe.
Opera.
Sobota, 18. septembra. Lepa Vida — izven. Nedelja, 19, septembra Prodana nevesta — izven.
Ponedeljek, 20. septembra. Zaprto. Drama.
Sobota, 18. septembra, Za narodov blagor — B.
Nedelja, 19, septembra. Anfisa — izven. Ponedeljek, 20. septembra. Za narodov blagor — C.
♦ • •
V dramskem gledališču se pripravlja za prihodnji teden Ogrizovičeva »Hasana-zinica« in Shawov »Pygmalion«, V operi se pripravljajo »Glumači«, »Gozdne vile«, »Trubadur« in »Faust«.
Prosveta.
pr Lumpacij Vagabund v Lipoglavu pri Šmarju. V nedeljo 13. t. m. so uprizorili li-poglavski dijaki, člani Slov. dij. zveze, burko v 3. dejanjih »Lumpacij Vagabund.« Bila jc to prva uprizoritev na Lipoglavu, ki je bila nepričakovano dobra. Največjo živahnost pri igri je vzbujala vloga »Kneftra«. Bila je vseskozi dobro igrana. »Šivanka« je bil posebno dober v drugem dejanju. V
prvem in drugem dejanju pa se je v nekaterih prizorih premalo poglobil v svojo vlogo. »Lim« je igral v prvem dejanju boječe, v ostalih mnogo boljše. Za prvi nastop jc bil njegov uspeh zadovoljiv. »Sveder« pa bi kot mojster mora! pokazati odločnejši nastop. »Štrukelj« in »Burja« sta igrala premalo živahno. Njihov nastop je bil preveč prisiljen. »Pepca«, »natakarica« ir gospa »italijanka« s svojima hčerkama, so se premalo poglobile v svoje vloge. Vsekakor pa so vsi pokazali dobro voljo in pričakujemo, da se drugo leto pokažejo v kaki domači gri. — F. R.
pr Dr. Anton Breznik: Slovenski pravopis. V Ljubljani 1920, Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena K 12,— Že zelo smo potrebovali novega priročnega Slovenskega pravopisa, zakaj po Breznikovi obširni slovnici ni bilo lahko brskati za posameznimi pravopisnimi pravili. Zdaj sta nam v obilni meri ustregla založništvo in pisatelj, V priročni knjižici so podana glavna pravila iz pravopisja, lepo urejena, da jih Človek, ki je v dvomu nad pravilno pisavo v ti ali oni stvari, takoj in brez težave lahko najde. Posebno koristno je to da so v slovarju navedene tujke, ki jih tako pogosto in brez potrebe rabimo, in so poleg lepe slovenske besede, s katerimi lahko nadomestimo rabo tujk, ki delajo naš jezik neslovenski. Knjižico toplo priporočamo vsem; noben dijak, noben izobraženec ne bo nio.,el izhajati brez nje.
pr Gledališki list, ki ga je ravnokar izdala uprava narodnega gledališča in ki ga ureja Oton Župančič, je nekaj za naše občinstvo povsem novega in priznati moramo, nekaj prav izvrstnega. Ta list prinaša za vsak teden ves spored obeh gledišč, dramskega in opernega z imeni vlog in igralcev. Kar mu pa daje trajno, literarno vrednost, je to, da podaja izpod peresa naših prvih strokovnjakov popis vsebine iger, kratke životopise dramskih pisateljev in opernih komponistov ter vzbuja s tem v občinstvu vse večje zanimanje in razumevanje za igrane odnosno pete proizvode. Tako prinaša prva številka poleg sporedov iger z njih kratko vsebino tudi Župančičev esej o komediji »Za narodov blagor« s sliko Ivana Cankarja iz let, ko je spisal to dramatično delo, potem zanimiv životopis Leonida Andrejeva ob priliki vprizoritve njegove »Anfise« ter študijo o izvirni operi Rista Savina »Lepa Vida« izpod peresa Dr. Kozine. Zanimiva je gledališka kronika. Iz nje izvemo, da dobiva edino belgrajsko narodno gledališče 13 milijonov, vsa 3 slovenska narodna gledališča v Ljubljani in Mariboru pa samo 4 milijone kron, zagrebški umetniški zavodi tudi samo 6 in pol milijonov kron. Zanimiva statistika! — Posebno razveseljiva je vest o gledališki knjižnici, ki jo bode izdajal in urejeval intendant prof. Juvančič. Kot prvi književni dar izide bodoči mesec Gogoljev »Revizor« v prevodu dr. Ivana Prijatelja. — Gledališki list, pri katerem sodelujejo naši najodličnejši pisatelji in glasbeniki, je tiskan v okusnem formatu in na lepem papirju. Cena 2 K je za lepo vsebino, ki jo nudi, zelo zmerna. Dobival se bode po vseh ljubljanskih knjigarnah, pa tudi v večjih mestih na deželi, tako da si občinstvo z dežele za teden naprej lahko uredi poset naših gledališč. Izdaja tega lista je bila prav dobra misel ter ga našemu občinstvu kar najtopleje priporočamo. A.
pr Kratka srbska gramatika in čitanka, Sestavil dr. Josip Mencej. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani, kjer se knjižica tudi naroča. Cena 10 K 80 v. Orlovski vestnik.
OrEovskE
Orlovski tabor v Leskovcu pri Krškem
se vrši v nedeljo, 26. sept. 1920. Spored: Dohod gostov iz Zagreba in Obsavja med 6.-7. uro zjutraj na postaji Videm. Ob 9. uri zjutraj sv, maša v podružnični cerkvi pri sv, Ani, po maši tabor, govore zastopniki prosvetnih organizacij. Ob 2. uri pop. veČernice. Po večernicah javna telovadba na dekanijskem vrtu. Za ta tabor vlada veliko zanimanje v Obsavju in krški dolini. Krščanska mladina krškega okraja bo praznovala ta dan praznik probuje krščanske zavesti. Na dan! Na plan!
Orlovski odsek v št. Jakobn ob Savi izreka osrednj. odboru SDZ iskreno zahvalo za poklonilni dar mesto venca umr-lomu Mih. Gradu v znesku 200 kron. — Bratje Orli! To darilo naj vas vedno spominja na našega najboljšega brata, ter hodimo neustrašeno in pogumno naprej po poti, ki nam jo je začrtal pokojni Miha.
Predsednik.
Ilirija : Concordia, Zagreb. Nogometne tekme med Ilirijo in Concordijo v soboto in nedeljo 18. in 19. t. m. bodo morda največje in najvažnejše v letošnji sezoni. Proti Concordiji, ki jo smatrajo mnogi za najmočnejši klub v Jugoslaviji, postavi Ilirija svoje najboljše ljudi. Ilirija se nahaja v tauko močni formi kot doslei še nikdar. Za-
četek točno ob pol 18. uri. — Nedeljska predtekma Ilirija rez. ; Primorje oleta istotako najboljši šport, Primorje sestoji večinoma i? starih, rutiniranih igralcev, ki so nastopali preje za Ilirijo in Slovana; rezerva Iliri e je na najboljšem glasu, Pričetek predtekme je ob 18. uri. — Vstopnina običajna. V nedeljo veljajo vstopnice za obe tekmi.	(K)
TROŠARINE PROSTO KUHANJE ŽGANJA.
V vseh pokrajinah razven Srbije s« počepši od 20. septembra ne bo plačevala trgšarina od onega žganja, ki ga izdelajo posamezniki iz lastnega pridelka za domačo porabo. Od te ugodnosti so jzklju-oni, ki trgujejo f alkoholnimi tekočinami (žganjem, špiritom, vinom in pivom) pa debelo ali drobno in oni, ki take tekočine točijo, ali ki se četudi na tuj račun bavijo s prekuhovanjem žganja ali z izdelovanjem rozolje, likerjev in drugih začinjenih alkoholnih tekočin.
Doba za trošarino prosto kuhanje žga-pja se odmeri, če znaša prostornina žgal-pega kotla 80 litrov ali manj, v slučaju da *e kuha žganje iz koščičastega sadja (iz-vzemii trnoiice), vina, vinskih drož, vinskega aH sadnega mošta, grozdja in medice, ako ne šteje družina več kot pet članov, s 24 urami; če šteje družina več kakor pet a ne čez deset članov, z dvema dnevoma in če šteje več kakor 10 članov, s tremi dnevi. Pri kuhanju žganja iz dr-nujj, trnolie, šipkovih jagod, jabolk, hrušk in ostalega pečkastega sadja, jagod, robidnic, malin, murv, koreninic in nestisnje-nib vjaskih tropin se določi še enkrat tako dolga doba, pri kuhanju žganja jz stisnjenega pečkastega sadja (prešovne) pa trikrat tako dolga doba, kakor če se kuha žganje iz koščičastega sadja. Če ima kotel večjo prostornino kakor 80 litrov, se določi sorazmerno krajša doba.
Pri določitvi števila družinskih članov štejejo le oni rodbinski člani in popli, ki n»d 12 let stari in se nahajajo pri družinskem glavarju na hrani in v stanovanju. Kdor želi trošarine prosto kuhati
žganje za domačo potrebo, si mora nabaviti dva izvoda prijavnega in preglednega Usta, jih v stolpcih ena do osem izpolniti ter si preskrbeti v rubriki devet obeh listov potrdilo občinskega predstojništva, da so njegove navedbe resnične in da ni proti dovolitvi trošarine prostega kuhanja žganja nikakega zadržka. S talco potrjenima izvodoma prijavnega in preglednega lista se ima nato Zglasiti pri oddelku finančne straže, v čpgar službenem okolišu biva, da mu določi dobo, v kateri bo imel trošarine prosto žganjekuho izvrševati.
Odobreno kuhanje žganja se ima vršiti nepretrgoma po dnevu in ponoči. Kuhanje žganja v drugem kakor v prijavljenem in odobrenem času, na drugem kakor na prijavljenem kraju ali na drugi kakor prijavljeni žgalni pripravi je strogo prepovedano. Prepovedano je pa tudi kuhanje žganja iz snovi, ki jih pripravnik ni sam pridelal, ali ki jih je sicer sam pridelal, a jih ni prijavil.
Če vrši kdo trošarine prosto žganjekuho za domačo potrebo z dovoljenjem, ki si ga je pridobil na podlagi prijave neresničnih podatkov ali če v dobi, za katero mu je to kuhanje dovoljeno, toči alkoholne tekočine ali če z njimi trguje, smatra se kuhanje žganja kot tihotapstvo, ki se kaznuje s 4- do 6 kratnim zneskom po predpisih o pavšalira.nju pripadajoče trošarine.
Pri osebah, ki jim je dovoljeno trošarine prosto kuhanje žganja za domačo potrebo se ne sme nahajati nobena neprijavljena žgalna priprava, ki bi se morala po obstoječih predpisih prijaviti, in tudi nobena čegavakoli tuja alkoholna tekočina. Osebe, ki jim je dovoljeno trošarine prosto kuhanje žganja £a domačo potrebo, smejo pa razven tega kuhati žganje tudi proti plačanju trošarine, ako izpolnijo vse v tem oziru obstoječe predpise.
Kdor želi prodati gotov del žganja, ki ga je nakuhal trošarine prosto za domačo potrebo, sme to storiti le tedaj, če je to prej prijavij pristojnemu oddelku finančne straže ter plačal pri pristojnem davčnem uradu trošarino za ono količino žganja, ki jo želi prodati. Pri tem se ima plačati trošarina po 5 dinarjev v zlatu od
hektoliterske stopnje alkohola.
Prekuhavanje trošarine prosto naku-hanega žganja ni prepovedano, a se ima prijaviti pristojnemu oddelku finančne straže in izpolniti se morajo vsi glede pre-kuhavanja žganja veljavni predpisi,
Dosedaj v Sloveniji veljavni predpisi o davka prosti žganjekuhi se z 20. septembrom t. J, razveljavijo, vsled česar izgubijo vse že odobrene prijave in tudi vsa morebiti že izdana dovoljenja za davka prosto žganjekuho, v kolikor se nanašajo na čas po polnoči med 19. in 20. septembrom 1920, veljavnost. Od tega trenutka dalje se imajo izdajati dovoljenja za trošarine prosto žganjekuho izključno le po določilih nove naredbe. V slučaju, da ie že bllo kaki stranki izdano dovoljenje za trošarine prosto kuhanje žganja za dobo po 19. septembru t. 1., všteje se dovoljena doba v ono dobo, ki pritiče stranki po določilih nove naredbe, v kolikor pa morda čez 19. september 1920 dovoljena doba za kuhanje žganja presega ono dobo, ki stranki po določilih nove naredbe pritiče, mora stranka presegajoči del dobe naknadno obdavčiti.
Tiskovine za prijavni in pregledni list se dobe pri oddelkih finančne straže in pri gospodarskem uradu delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Cena ene pole (2 listov) znaša 1 krone.
Ker morajo prijavriiki davka proste Iganjekuhe prinesti k oddelku fiaanJne straže že deloma izpolniene in od občinskega predstojništva potrjene prijavne in pregledne liste, bi bilo zelo priporočljivo, če naroče županstva za v?e svoje občane potrebne tiskovine skupno r"i gospodarskem uradu delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
ln psijcito.
5 Kavalir, Gospod K. L. se je te dni zelo nobel vozil 5 izvoščkom po Ljubljani v družbi svojih prijateljev. Pred neko kavarno ga je čakal izvošček, kateri je zahteval od kavalirja, da naj mu plača vožnjo. Prepirala sta se tako glasno, da ju je prišel mirit mož postave, ki je rekel, naj kavalir izvoščka plača, kar je pa kavalirja
tako razburilo, da je stražnika pro.ftaško nahrulil: »Vi ste napram meni .,.., jaz sem se na solunski fronti bojeval za Jugosla"i-jo, v kateri Vi zdaj živite!« Tragedija se bo končala pred sodiščem.
s Nepoboljšljiv tat je Alojzij Glavač, ki se je te dni zagovarjal pred sodiščem, ker je ukradel Antonu Jeleniču, delavcu, razne obleke v vrednosti 1034 ' ron. Glavač je delal na Tirolskem, kjer je bil v Hallu obsojen na 3 mesece strogega zapora, V Inomostu je pa bil kaznovan zaradi javne sile leta 1911, na 6 mesecev in dne 20. septelbra 1914 zaradi ropa na 5 let težke ječe. Ljubljanski kazenski senat je obsodil Glavača na 8 mesecev tež^e ječe. Po razglašeni sodbi je rekele g. predsed. Glavaču,: »Kaj ne, ukradeni klobuk bomo dali Jeleniču nazaj?« — In Glavač se je proti-vil temu rekoč; »Ali bom šel razoglav iz ječe?« — »Seveda, to je že skrajna predrznost! Še nagradi naj vas za to, ker ste ga okradli!«
Izgubila se je dcnarnica na Sv. Petra cesti in mal zavitek. Kdor jo jc našel, naj jo odda na Sv. Petra cesti pri trgovki Rogelj. Dobi odškodnino.
Ljubljana 30G m n. m. viš.
(Jas opaiu- % ar, a	Baro-mutei v mm	Tormo. motor v C	P.ltirom. ,1 toi-^ncB v C	Nobo, vetrov	PailHTlUb v mju
16. 9.23h	735-7	15-2	1-2	jasno	
17./9. Sli	730-?	14-9	X	-j-:.. U. jasno - |	' "T-
17./0. ar,	735 4	'J0-5	2-2	jasno zah. |	
lavoriiiifi mm m peoiivaiita
se sprejme v službo takoj. Pogoji po dogovoi u. ii a varna »Sion« Ljubljana.
.:tJWU!"«i &.!! lJ?Jfs!!l. pravo za žganjekuho, lahko jse kuha kar nacia-ijuie rabljeno sode od žganja i vina različne stekle lice iu hrastove plohe J. C vek, a amulis.	3831)
Sprejme se pošteno ripkjp ki zna ku-samostojno uuniu hati in tudi nekoliko druga domača dela opravljati v res dobro službo v Ljubljano. Naslov pove uprava »Slovenca" pod flt. 3838.
Kupimo vefi vagonov rnna Ponudbe zdravega ln suhega 0GIIU. na BAC-KAN d. d. sa mednarodne transporte, Ljubljana, Dunajska oesta it. 33.
kupujemo (zaboj 1 dvema vrčema) po K 50. franko postaja odpošiljatelja. Hro-vat * Komp. Ljubljana. Poleg realke
V L|Ql)liS9i prostorja trgovino veliko dvorišče, dvoriftčno poslopje. Kupci naj pošljejo svoje naslove: Haus-verkauf 13, poste restante. Spleileld.
in m po
ter
Naslov pove upravništvo »Slovenca" pod St. 38«.
2000 kg železne 21ce
2	mm premera 3000 kg železne žice
3	mm premera 1000 isolaterjev iz poicelana,
70 X 90 mm-
Adolf Gftnther,
Graz, Ellsabetblnerg. 10.
Brzojavni naslov: ElektrogUnlher.
Ruto ,PaF
88 PH nov, eleganten p 6 sedeži se po ceni proda v Goičavi garaži, Ljubljana
Razglas.
Na Javni prostovoljni sodni dražbi, ki se bo vršila dne 25. septembra t. 1. popoludne ob 8. uri na Marijinem trgu štev. 2, to je v skladišču gosp. Franca Seuniga v LJubljani, prodalo se bo 42 zaboev iebljev takozvanih romarjev, katere potrebujejo osobito čevljarji, ia štirje vinski sodi. Okrajno sodišče v Ljubljani, 17.0.1930.
Proda hjPa b takojšnjim stanovanjem, se IlIiJU Ob enem se pri da tuid
Rožna do-3847.
sobna oprava. Poizve se: lina, gostilna Končan.
Radllene steklenice
najvišjih cenah droger'ja I. C. Kotar Ljubljana. Volfova ulica 3.	3833
plašči, , zračnice,
P° ceni* nova"11 «9ll . finalni rfnnii in vsakovrstni deli, kar-MVallll Mltlj! Oidne svetilke, gorilce i. t. d. Sprejmejo se v popravilo dvokolesa in razni stroji. Pri Batjel-n, Ljubljana Stari trg it. 28
7ifnn kavn ln najfinejšo marmelado CillllU RUlU nudi po najnižji ceni d. d. Triglav v Šmarci pri Kamniku. Istotam ee kupijo tozadevne surovine.
Naznanilo.
Podpisana javlja cenjenim odjemalcem, da blagovolijo naslavljati svoje dopisa in naročbe edino le na firmo »Sodarska zadruga za selško do luo na Češnjiol«, p. Železniki.	3785
Cšflflrelni papir ^JSu^^^
po znižani ceni trgovina Avgust čadež v Ljubljani, Kolodvorska uL 35. 3770
Klobuke m slamnike
vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov
Franc Cerar v Stobu
poŠta in ZelezniSka postaja Domžale pri Ljubljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preobl >kuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila ln moderniziranje tvrdka Kovačev 6 i Trsan v P ešernovi al ci št. S, kjer »o tudi vsi vzrorci vedno na razpolago.
NfllfllffiP PA v službi> me^to pre-ifUliinOl.lU miniti. _ Na lov se izve v upravi »Slovenca" pod št. 3839.
Nekaj vagonov finih
slov por ^uprava lista pod št. 3802*
loKovlu drv tm
Več kovčekov z obleko, perilom In čevlji potnUke pitlage se bode prodajalo dne 20. sept t. i. ob 10. uri v skladišču ju ž. železnice v Ljubljani. Kupci se vabi;o.
Postaja Ljubljana, glavni kol.
New York-Buenos-Ayres-Rio di Janeiro Santos-Montevidea.
Brezplačna pojasnila in prodiia voznih listov za potnike z Slovenije edino ie pri:
Simon Kmeiec, Ljiifaoa,
Kolodvorska ulica 26.
šivalne stroje,
PUCH
vozna kolesa, plašče in cevi
priporoča
Ign. Vok
LJubljana, Sodna ulica 7.
Konse vaforis!
obvezuje se i oduče-- vati brezpia&no, violino, glasovr, petie ali srbohrvaščino in daje primemo nagrado onemu, kdor mu preskrbi sianova ne brez pohištva, sestoječe se i r. ene sobe in Kuhinje. Cenjene ponudbe na upravništvo »Slovenca" pod »Konservalorist
hrastove in bukove parketne deščice, frsije za štukaturo, prvovrstno bi8go dobavlja talipj v vsaki množini Jos p fnu, LJubljana, Gradaska ul:ca 22. — Telefon interurban 5»3.
laneno seme, v, kumno, ter vse druge deželno pridelke kupuie trgov na a semeni Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova ulica št. 12.
J pC Kupim bukove, hrastove in smre-hvJ, kovo hlode za žngo. Ponudbe z ceno na naslov: ivan l^ska, Ljubljana,
Metelkova ulica 4.	38.j.>j
griži
priporočeno črno dalma» tinsko vino
zdravniško
se dobi edino v gostilni pri „Palma-tincu" Sodna ulica it. 4
za strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno m' po K 4'S0, pri večjih naročilih znaten popust. An t. Steiner. Ljubljana, Jeranova ulica, 13. (Trnovo)
Pri združeni pisuje mesto
m-
braiovski skiaduici v Hrastniku se raz-
Reflektira se samo na prvovrstne, samostojne moči, ki so v tej, ali vsaj v temu podobni stroki vže delovale. Plača po dogovoru, nastop takoj. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in s spričevali naj se do 1. oktobra dopošljejo na: »Lokalni odbor bratovske sklad« niče v Hrastniku.«	3844
Električna likala b
najsolidnejši izdelek najnižie cene. — Zavod za tehnične in elektro-termične naprave Vojnovlč & Cie., Ljubljana, Wilsonova cesta št.32.
| Brzojavi: EsKomptna. I
--------— -
Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 1.
Interesna skupnost s Hrvatsko eskoroptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
Izvršuje vse bančne transakcije nafkulantneje. Denarne vloge. - Nakup in prodaja: Efektov, deviz, valut,-Bkompt menic, terjatev, faktur. - Akreditivi. - Borza.
Ljubljanska kreditna banka
leva ulica št. 2.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in Borovliah ter ekspozitura v P!wju.
delniška glavnica z rezervnima zakladi okrog
Sprejema
irSSCU®^ proti ugotl-
ste snu o^resiovanju.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, vaSut in dovoljuje B.
Modistovke pozor!
Usafesorsftii
H
Modistovke pozor3 ■
Stavbe o podjetje
Tavčar k Svetina
Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 6
se ? iporoča. 1844
nainntselše oblike se t&obe
tooarnar, Stoto pri Domžalah.	«
*	b
irnn
99

*r	TO: katran, strešno lepenko, lesni cement
IkarDUllIEcJ, [katr. smolo), asfalt, izolirane plošče, Watproof (a la Ceresit), štukaturo, apno, opeko, portland cement in vse druge gradbene potrebščine po možnosti najhitreje dobavlja »Ljubljanska komercijalna družba«, Ljubljana, Bleivveisova cesta 18. — Telefon 408.	3846
"TiTib"^^!1«!!^	JllLLJ,. I iJJLLUlilBLT*'1 J
lodronska Hlisla MM d. z o. z., Ljiljino
Telefon 9.	Zvonarska nlica 5 (S). Brzojavi uMontana«.
Import.	Eksport.
Prodajamo Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse indu-in kupujemo strijsko izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in jkemijsko stroko.
na debelo.
Bratfi Utitzove, Praha
največja tovarna usnja v Cehoslov. republiki, specialitete: Sevro, Sevret, bos, usnje za mobilije, antik, itd.
Generalno zastopstvo za SHS kraljevino
H. SELJAIC, LiubBiana.
Na drobno!
Ka debelo!
Ljubljana, Prešernova ulica 54, nasproti glavne pošte
telefon interurb 548.
Velika zaloga Špecerijskega in koloni-jalnega blaga, likerjev, namiznih in dezertnih vin.
>e»a
JOS. STOPAR
manufaktupna trgovina Iijubljeno, Dunajsko eesta St. 5
se ppiporoea.

Pohištvo!
Spalne, jedilne in gosposke sobe. Salonske in kuhinjske
opreme od navadnega do najsolidnejšega izdelka. Vseh vrst pohištvo na drobno in na debelo po jako ugodni ceni v zalogi pohištva
Karola Preis-a, Maribor, Slomškov trg 6.
Cenike brezplačno. Za ogled na razpolago brez obveze
za nakup.
STISKALNICE
za grozdje In sadje
lastnega izdelka si nabavite pri
Naročajte in širite „$IovesKa"!
nagrobn h spomenikov
vedno v zalogi, dalje 15 vrst marmorja za pohištvene oprave, rodbinske grobnice, mavzoleji, umetniški portreti iz marmorja, razna cerkvena dela, mlinski kamni i. t. d.
Ljubljana, Kolodvorska ulica.
»ZBIRAJTE ZA SKLAD SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE!«
riooa partija
mm
d o S1 a.
Dobavlja: »Drava«, lesna trgovska in industrijska delniška družba Mar)bdt>
Tovarna slaščic
v
Jos. Sumi nasl. D. & E. Hribar
Ljubljana, Gradišče št. 9.
Priporoča zopet raznovrstne sladkorne izdelke na drobno in debelo. —Kandite, prvovrstno suho blago, čokoladne in desertne bonbone, pristni malinovec in marmelade.
Cene zmerne.	Postrežba točna.
Poštne poSIIJatve začasna Izključujemo, ker primanjkuje primernih zabojev.
ifPI
Lfuhlfana, Kolizej.
Nudimo dobre likerje: Pellnkovec, kakor tudi druge fine likerje izdelane iz aromatičnih planinskih rož.
Nadalje kuminovec, griot in hruševi liker.
SlivovKo, brinjevec, rum in konjak, samo na debelo, po najnižjih cenah.
MISC1IS
iMam, Mestni trg stev. 15
priporoča svojo zalogo
dežnikov io sofnčnihov
Popravila se izvršujejo točno in soUdno.
. Kušftrin, Ljubljana
Dunajska eesta š?. 20.	Telefon št. 470.
priporoča Avto-kolesa ter vsake vrste gumijevih predmetov, izolirane žice za električno napeljavo, elektrotehnični materijal	sg&^ss po najnižjih cenah.	^j^pr j
MSmsMMBV
.FRUCTU5'
d.d. za promet zem. proizvodov, koloni jalnim in drugim blagom preje
i® sciirii
(ustanovljeno 1883) Zagreb, Vlaška nI. 1?. Telefon 106. Brzojavl: Fructus. i _
ŠPECERIJSKO * BLAQO

Trgovina s čevlji J. Blas
Ljubljana, Pod Trančo št. 2 (postaja cestne železnice
(preje Miklošičeva cesta št. 16)
s 15. septembrom 1920
zopet otvorjena. — Velika zaloga inozemskega blaga. — Najsolidneji izdelki, — Konkurenčne cene. — Generalna reprezentanca slovite znamke THE FOR EVER SHOE.
-t-
Tlf*EX
Pisarna moderno urejene tovarne V. MARSANO :: 99
Zastopn. prvovrstnih tovarn.
SrediSCe: Zagreli, ftikoličeva uliea Stev- U. STROJI proti takojšnji dostavi; :
1.	Žage polnojarmen in krožne žage, [ oblični stroji za rezanje nastavkov { (Dickenhobel), oblični stroti za za- I reze (Abricht-Ftige) in oblični stroji f za votlo izrezovanje (kehlhobel), š valji za okrožne žage, brusilni stroji. f
2.	Stružni stroji, stroji za okroglo j struženje (Frass), skobelniki za ko- j vine (Shaping), stroji za vrtanje in { brzovrtanje, škarje, ognjišča za ko- E vače, stroji za obdelovanje pločevin. | snovi, pile, stroji za rezanje vijakov. 1
3.	Posamezne pile v vseh velikostih, \ različno orodje prvovrstnih tovarn, f
ff TEHNIČNO podjetja zal s UVOZ in IZVOZ s i
Ekspozitura: Dunaj IV., Vlktorgasse 4,
Zastopstvo v Beograda. Bukarešta in Solili : Popolne TOVARNIŠKE naprave:
Tovarne za špirit in rafinerijo, pre-šanje olja, škrob in drože, konserve, testenine in pohištvo. MOTORJI ln LOKOMOBILI: Elektromotorji, agregatorji, stroji, motorji na olje in bencin, lokomo-bili na paro in bencin, parni stroji, lokomotive za drž. in manjše železnice, vozovi za prevažanje blaga, vodnjaki, mali vagončki za pesek itd.
GRADBENI ma erijal: Nosači, tračnice, ogibalnice, strešna lepenka itd.
manufakturna trgovina na debelo
LJUBljRNR, Sodna ulica štev. 7
Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z
v Ljubljani, Marijin trg 8, Wolffova ulica 1.
0. z.
P.St„,«»vni»iSnPodružnica v Murski Soboti. !SSSKL3SE«.iw»i-»
Sprejema
hranilne vloge in vloge na tekoči začan ter Jih obrestuje po
obstoječ iz b.encin-motorja, dinamo stroja 65 V., s kompletno priklopno ploščo. Natančneje podatke pri tvrdki štebi & Tuječ, strojno- in elektrotehnično podjetje, LJab-ljana, Resljeva cesta št. i.

čistih brez odbitka. Izvenljubljanskl vlagatelji dobe poštne položnice.
Inkaso faktur in trgovske informacije.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inonemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Zavod je neposredno
pod državnim nadzorstvom.
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.





Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Lloibllana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb,
Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-
in inozemstvu.