Ameriška A mm- e i> i e/* m— ho AM€MCAN IN SPIRIT fOR€l6N IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 16, 1963 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€fi ZaveinisWo Xiiajske 5 Sovjetijo $e vslja ^•"etlsednik kitajske vlade Cu-Enlaj je z a s t opniku Reuterja zatrjeval, da je ^itajsko-rusko zavezništvo ‘Se vedno v veljavi. ^EIPING, Kit. — Predsednik Kitajske ljudske republike u'Pnlaj je dejal zastopniku an-§'eške poročevalske službe Reu-Crs> da bodo oni, ki upajo, da °do mogli izkoristiti sedanje r,)2like med kitajsko in sovjet-0 komunistično partijo, hudo ^zočarani. Zavezniška pogodba llled Kitajsko in Sovjetsko zvezo ^ Po izjavi predsednika ki ta j-e vlade še vedno v veljavi. Generalni upravnik Reutersa ei’old Long je vprašal Cu-En-‘da> če bo imel spor med kitaj-in rusko komunistično par-i° vpliv tudi na odnose med ° erna državama. Ču-Enlaj je ° govoril: “Mi ne mislimo tega!’ ad je, da bosta obe partiji tu-^adalje vzdrževali stike med ‘Jt'!j°j in da so vse razlike med ‘'-jim, vati a nekaj, kar se mora reše- , v okviru “socialističnega ta-bora” ° , " samega. Priznal je, da je kPšlo do spora na meji Sinkian- ki sovjetskega Kazakstana, dodal, da je bilo to lani in l ^ sedaj tam poiokaj iz- ^u-Enlaj je dejal Angležu, di 'eOutu0 ni nobenih izgledov n. 'Qko izboljšanje odnošajev mec ^aečo Kitajsko in Združenimi ker te še “vedno vo-do napadalno politiko” prot. ksjski. Priznal je tudi, da n ^ponih izgledov, da bi Čang-“jškovi vladi že vzeli zastop-; v° Kitajske v Združenih m. 'd'h in ga izročili njegovi vladi. * fes fes poletel m ^ ie pishadnje let©? Mexico city, Mex. — Kc j, ^ ;>du te dni na obisku ruska ^navtka Tereškova in ru-j... kozmonavt Gagarin, je zad-dejal pri obisku na tukajšnji !;j vVtrzi študentom, da bodo Ru-v ' Prihodnje leto poslali pr-človeka na Luno. To bi ;Jko štorih že od leta 1961. Za j' bolet jim ni prav nič po-na Pomoč Združenih držav. Uss lo Ijej ^"‘eriski vojaški strokovnjaki "amozavestno izjavo ne jem- !;i še preveč resno. Prepričani vedno, da Rusi niso dosti Amerik “ ka Luno. '!Jinier^hanci v pogledu po- je S.D. — Mesto oktobra Fischer- Jeve n , Petorcke, ki so bili ta dan Fischerjevi peterčki stari en mesec 4BERDEEN slavil0 14. o stari mesec. So še vedno v so r‘ ‘p.1’ toda so vsi zdravi in g aZv‘iaj° normalno. Pr0srik katoliške cerkve kom ^rca je izročil petorč-jih i 2latih medaljonov, ki ‘'•Veziv P°Slal sv- oče Pavel VL’ pri^g* senat°r McGovern pa je ke v."6 ‘z Washingtona čestit-koii ^dsednika Kennedy]a. O-stah .a’ ljudi je Gtalo ob ce-Po ^ gledalo svečan sprevod vein u^cah, na katerega s svojj a- 86 voz^a Fischerjeva 1 petimi otroci. Novi grobovi Jennie Hribar Po dolgi bolezni je preminula Jennie Hribar, roj. Paulin, stara 68 let, s 23421 Effingham Blvd., Euclid, Ohio. Zapušča soproga Franka, doma iz Mirne na Dolenjskem, sina Franka, vnuka Thomasa in Franka ml., sestro Frances Salmick in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Račevu, fara Sv. Trije kralji pri Žireh, kjer zapušča sestro Pavlo in več drugih sorodnikov. V Ameriki je bila 42 let. Bila je članica Društva Združeni bratje št. 26 SNPJ in Društva Ribnica št. 12 SDZ. Pogreb bo v petek ob desetih dopoldne iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. Družina prosi namesto vencev darove v namen Doma za ostarele na Neff Rd. Mary Bradač Včeraj je po dolgi bolezni umrla v Genevi, Ohio, Mary Bradač, roj. Gorše. Bila je okoli 25 let tajnica pri Društvu sv. Ana št. 4 SDZ in vneta društvena delavka. V svojem času je bila tudi članica Društva Srca Marije (Staro), George Washington št. 180 ABZ in Carniola Hive št. 493 Maccabees. Stara je bila 73 let in rojena v Dolenji vasi pri Ribnici na Dolenjskem, od koder je prišla pred 56 leti. Njen mož Joseph je umrl leta 1937. Tukaj zapušča pastorka Josepha, v Kaliforniji pa Alberta, v Floridi sestro Frances Kaučič, v Genevi, O., pa .prijateljico, Frances Candela. Pogreb bo v petek zjutraj iz Zakrajskovega pogreb, zavoda. 2as še ni določen. Truplo bo po-oženo na mrtvaški oder nocoj )b sedmih. Frank Brinšek st. Včeraj je v St. Vincent Chari-y bolnišnici umrl 80 let stari 'Tank Brinšek st. z 962 E. 70 3t. Truplo bo jutri položeno na mrtvaški oder v Zakrajskovem pogrebnem zavodu. Podrobno-;ti jutri. WASHINGTON, D. C. — Včeraj se je začela v finančnem odboru Senata razprava o vladnem predlogu o znižanju davkov. Zakladni tajnik Dillon je predlog obrazložil, nato pa odgovarjal na razna vprašanja in kritike članov odbora. Posebno oster kritik predloga je sam odborov načelnik sen. II. P. Byrd. V Turčiji se nadaljuje tiha polifična kriza Stranke vladne koalicije se med seboj prerivajo in bore za vpliv med volivci, splošno korist pa zanemarjajo. ANKARA, Tur. — V Turčiji ne pridejo iz tihe politične krize. Vir krize je sedanja koalicijska vlada, ki obstoja iz štirih strank. Sloge med njimi ni nobene, še manj pa solidarnosti. Stranka pravice, ki je dejansko naslednica nekdanje demokratske stranke, pa naravnost ruje proti koaliciji, akoravno je njena članica. To se bo javno pokazalo pri prihodnjih občinskih volitvah, ki bodo 21. novembra. Takrat bodo turški volivci izbrali občinske odbornike v 35,000 občinah. Vse stranke se na volitve vneto pripravljajo. Najbolj aktivna je ravno stranka pravice, ki upa, da bo dobila v roke vsaj polovico odbornikov, ako ne več. Politični opazovalci mislijo, da upi stranke pravice niso ravno neutemeljeni. Sedanja glavna vladna stranka, ki jo vodi ministrski predsednik in republikanec Inoenu, ne taji, od kod ji grozi nevarnost. Tudi ne oporeka možnosti, da bo pri občinskih volitvah dobila stranka pravice največ glasov in največ odbornikov. Kakšni odnosi bodo zavladali med strankami po volitvah, o tem politični opazovalci samo ugibajo. Ne izključujejo tudi možnosti, da bo vlada razpustila parlament in razpisala nove volitve. To ravno zahteva stranka pravice. Kakšen bi bil izid volitev, je stvar ugibanja. Le eno prorokujejo vsi: stranka nove Turčije bo prišla ob političen pomen. Že sedaj jo namreč zapuščajo ne samo volivci in pristaši, ampak celo poslanci v parlamentu in gredo v stranko pravice ne pa k republikancem. Zato bi stranka pravice utegnila postati po novih volitvah glavna turška politična sila. Vprašanje je le, ako bodo vojaški krogi zadovoljni s takim političnim razvojem. Tudi budistične redovnice bi se rade zažigale SAIGON, Vietnam. — Pretekli petek se je hotel sam zažgati nek poročen budistični redovnik kar v glavnem mestnem parku. Policija ga je še pravočasno aretirala, da ne bi napravil samomora. Potem ga je pustila na svobodo. S tem ni bila zadovoljna 54-letna budistična redovnica Hahn Biok-Song, ki je v znak protesta tudi šla v mestni park in se polila z bencinom in skušala zažgati obleko. Slučajno je šla neka domačinka mimo redovnice in opazila, kaj namerava napraviti. Hitro ji je pobrala vžigalice in ji rešila življenje. Pri zaslišanju je rekla, da se je hotela zažgati v protest, ker policija preganja oženjene redovnike. — V Saigonu imajo namreč dve vrsti budističnih redovnikov, samske in oženjene. Diemov režim ne prizna oženjenim redovnikom položaja pravih članov samostanskih družin. Sv. oče sprejel v avdi-jenci 100 ameriških judovskih voditeljev RIM, It. — Sv. oče je pretekli teden sprejel v posebni avdi-jenci 100 voditeljev ameriških Judov, ki imajo v Rimu kongres za podpiranje 270,000 judovskih ravežev po vsem 'svetu. Največ jih je v 27 državah. Glavni judovski urad za podpiranje pa posluje ravno v Rimu. Prav ta mesec bo šlo skozi Italijo nad 2,500 judovskih beguncev iz komunističnih držav in severne Afrike. Preselili se bodo v Izrael, Franciju in v obe Ameriki. SENAT PODPRL OMEJITEV POMOČI JU2. VIETNAMU Zunanjepolitični odbor Senata je včeraj izglasoval resolucijo, ki daje predsedniku Kennedyju pravico odločati o podelitvi ali omejitvi pomoči Južnemu Vietnamu, kar bi se zdelo boljše za dosego zmage nad komunistično gverilo. WASHINGTON, D.C. — Položaj v Južnem Vietnamu se ni bistveno spremenil in svakinji Nhu predsednika N go Dinh Diema ni uspelo spremeniti razpoloženja ameriške javnosti in Kongresa do njegove vlade. Zunanjepolitični odbor Senata je včeraj v okviru razprave o pomoči tujini izglasoval dopolnilo, ki daje predsedniku Združenih držav pravico, da po lastni razsodnosti odloči, ali naj južni Vietnam dobi zanj odobreno ameriško pomoč, v ' kolikšni meri ali pa sploh ne. Predsednik mora gledati, kaj je bolj koristno za dosego zmage v boju s komunističnimi uporniki v Južnem Vietnamu, ki bo omogočila vrnitev ameriških vojakov domov. ---- Prvotno je senator Frank Church iz Idaho predložil skupno z 32 drugimi senatorji resolucijo, ki je odobravala ustavitev vsake pomoči Južnemu Vietnamu, dokler njegova vlada ne preneha s “politiko nasilja napram budistom” in dokler ne doseže podpore ljudstva. Ta resolucija je bila sedaj nadomeščena z dopolnilom k zakonskemu predlogu o pomoči tujini, ki ga je sedaj začel obravnavati zunanjepolitični odbor Senata. Pomoč je bila načelno že odobrena, sedaj gre v glavnem za vsoto. To je Predstavniški dom znižal od 4.5 bilijonov na 3.5 bilijona. Predsednik Kennedy | upa, da bo Senat k vsoti, ki jo j je odobril Dom, dodal par sto ŠTEV. LXI — VOL. LXi ! Iz Clevelanda in okolice i Sv. oče je judovske voditelje i m'Ej°nov. pozdravil z daljšim nagovorom,1 Zunanjepolitični odboi Sena-ki je v njem povdaril, da veže ^a •i6 v^eraj odločil tudi, naj bo njegovo cerkev z Judi “skupen anleriška pomoč ukinjena onim Bog in deloma skupno Sv. pi- državam zahodne Evrope in smo”. Papežev govor je napra- drd6im, ki so same sposobne vil na prisotne Jude globok skrbeti za svojo obrambo in go-vtis. jspedarski razvoj, pa tega ne ______________ i store. Izvzeti sta le Španija in V ZN so končali generalno debato ZDRUŽENI NARODI, N. Y. - Generalna debata o političnem položaju na svetu je tra-lala celih 23 dni. Dasiravno se je debate udeležilo 96 Portugalska, ki bosta dobili pomoč na temelju dogovora o ameriških vojaških oporiščih v teh dveh državah. začela debato o rdeči Kitajski. Predlog, naj pridejo kitajski to-SEOUL, Kor. — Vse kaže, da je .ie debate udeležilo 96 delegacij, | variši v ZN, bo odbit; imajo pač sedanji vojaški diktator gen. ni rodila prav nobene nove ide-) najbolj vnete zagovornike sa-Park pri predsedniških voli-1 je. Celo polemike je bilo izredno mo med Albanci in Kubanci. Ivah z majhno večino zmagal, malo. Mir je torej vladal na hod- Drugi govorniki se ne bodo na-čeprav dejansko ni niti dobil nikih palače ZN. ! penjali, da bi spravili Kitajce večine glasov. 1 Sedaj je generalna skupščina v ZN. Pred novo državljansko vojno v alžirski republiki? PARIZ, Fr. — Francoski po- vse, kar lahko služi sedanjemu saj mu tudi prva državljanska litični krogi ne izključujejo režimu v oporo tekom nove vojna ni dala tega, kar mu je možnosti, da pride v alžirski re- državljanske vojne. Ta posel ne bilo obetano, publiki do nove državljanske bo pretežek, kajti do sedaj je Za novo državljansko vojno vojne med pristaši sedanjega domača vlada popravila bore oe ne morejo vneti tudi tisti diktatorja Ben Belle in njego- malo, kar je opustošila prejšnja domačini, ki še politično misli-vimi nasprotniki, ki jih je do- državljanska vojna. Povrhu je jo. Ugotavljajo namreč, da se sti ne samo med Berberi, ki so pokazala tudi prehitra nacijo- Ben Bella ni skoraj nič boril še že začeli upirati, ampak tu- nalizacija zasebnega francoske- proti Francozom, ker je večji je in- r ^ečin °ma son^no in toplo. Ja temperatura 77. di v ostalih krajih dežele. Povod za tako nevarnost dal Ben Bella sam, ko je z trigami in brezobzirnostjo naj-preje odbil od sebe vse prejšnje sodelavce, potem pa- jim o-nemogočil vsako samostojno politično delo. Živijo ah v tujini ah pa doma daleč od vsake politike in čakajo, kdaj bo prišel njihov čas. Voditelji upornih Berberov so že napovedali, da bodo začeli proti Ben Belli z gverilskim vojskovanjem, kot so se ga naučili v bojih proti francoski o-kupaciji. Ne bodo se spuščali v odkrite boje z vladnimi četami, izmikali se jim bodo v nepristopna gorovja, ki jih tam ne manjka. Zato pa bodo uničevali j ga in domačega premoženja del tiste dobe presedel v fran-svoje kvarne posledice. Kar je coski ječi v Parizu. Kar se pa bilo nacijonalizirano, to propa- tiče voditeljev -sedanjega upor-da iz enega ah drugega razlo- niškega gibanja, so to sama ga. Sedanja uprava ni sposob- znana imena. Njihovi nosilci se na, da bi upravljala, kar je do- tudi niso borili v zadnji držav- po številu manj, so manj zahtevni, zato pa bolj odporni. V gorah in puščavi jim ne more blizu nobena redna vladna armada. Končno je treba vpoštevati, da je Maroko na strani upornikov. Tam bodo našli zmeraj pribežališče, kadar jih bodo preganjale vladne čete. Kako važna je ta možnost za upornike, ve Ben Bella iz lastne skušnje. Vse to dobro razume tunizijski predsednik Burgiba, ki vneto posreduje med vlado in upor- bila premoženja potom nacijo- Ijanski vojni na frontah, ampak niki, da bi preprečil državljan- nalizacije. To bo olajšalo upor-1 lepo mirno živeli za alžirsko nikom njihove akcije proti re- mejo v Maroku ah pa v Tuni-žimu Ben Belle. Pa druge okol- su. Kdo more verjeti, da bodo nos ti jim bodo tudi koristile.; sedaj hodili na fronte, da bi Na primer: Čeprav govorijo Ben Bella in ske boje. Ben Bella je najbrže na njegov nasvet sklical za začetek prihodnjega leta kongres svoje stranke, ki naj nudi prili-tam tvegali svoje življenje? | ko za spravo med obema skupi-Vse to govori za to, da med nama. To bi bilo vse lepo, to-idejnih' prebivalstvom ni nobenega na-j da kaj, ko je v alžirski republi-razlikah, jim tega prebivalstvo'vdušenja za državljansko vojne verjame. V trenjih med via-1 no. Ljudje ne bodo podpirali ne do in opozicijo vidi samo boj i ene ne druge skupine, se bodo njegovi nasprotniki o no- ža oblast in nič drugega. Ve pa tudi iz prve državljanske vojne, da vse obljube, ki jih dajeta nasprotnika, niso dosti vredne, izmikali stikom z njima. Oba nasprotnika bosta torej navezana samo na prostor, to pa go- vori v prid upornikom. Jih je čutnejše kaznovala. ki že prišlo tako daleč, da ben politik nikomur ne verjame. To stanje je v glavnem zakrivil Ben Bella sam, morda ga bo usoda ravno zato najob- Zadnje vesti ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Sedemnajst držav, ki se udeležujejo v Ženevi konference o razorožitvi, je predložilo ZN lesolucijo, ki prepoveduje uporabo jedrskega orožja v vesolju. O resoluciji sta se predhodno sporazumeli Amerika in Sovjetska zveza. NEW YORK, N. Y. — Včeraj je prenehal izhajati znani jutranjik The New York Mirror. Hearst Corp., lastnica lista, je izjavila, da je prenehal, ker ni mogel vzdržati naraslih stroškov. Kupil ga je njegov tekmec New York Daily News. Zveza časnikarjev zahteva oil p r a v o sodnega tajništva, da ustavitev tega lista in njegov | nakup preišče v zvezi z zakonom o monopolih. Trdi namreč, da je New York Daily ! News list N. Y. Mirror financ- j no ttbil s tem, da po štrajku ni maral zvišati cene na Ule, kot je to storil Mirror. Sedaj je kupil ostalino in bo lahko naročnino zvišal, pa ludi svobodno določal cene oglasom, ker ne bo imel nobene konkurence. NEW YORK. N. Y. — Tu je umrl 74 let stari admiral A. G. Kirk, junak druge svetovne vujnc, ki je pokazal svoje sposobnosti pri izkrcavanju na Siciliji in v Normandiji, pa bil kasneje ameriški poslanik v Belgiji, Luksemburgu in v letih l!)4i) do 1!)52 v Sovjetski zvezi. BONN, Nem. — Dr. K. Adenauer je initd včeraj svoj zadnji govor pred parlamentom kot kancleir. Uarlament mu je iz-1 kazal čast, ko je izjavil, da zasluži “hvaležnost domovine’. Neto je parlament izvolil za novega kanclerja sedanjega podkanclerja in gospodarskega ministra dr. L. Erharda. ALŽIR, Alž. — Predsednik Ben Bella jc poklical pod orožje 30,000 rezervistov, da bi se mogel uspešno postaviti proti Maroku, ki je v nedeljo in ponedeljek zasedel z vojaštvom sporno ozemlje v zahodni Sahari. Izgleda, da se boji med maroškimi in alžirskimi četami za to ozemlje nadaljujejo, čeprav je v ponedeljek izjavil zunanji minister Alžirije, da bo alžirska vlada skušala vprašanje najprej rešiti mirnim potom in se bo v ta namen obrnila na Organizacijo za afriško edinost, ki je bila v preteklem maju ustanovljena na konferenci afriških držav v Adis Abebi. Lažni zbiralci oglasov— V zadnjih dneh se je pojavil v Clevelandu neki “Daniel H. Olsen”, ki nabira oglase za neki “Imenik kupovalcev domov”. Denar za oglase pobira naprej, nato pa izgine brez sledu in seveda tudi brez “imenika”. — Dogodilo se je v zadnjih časih ponovno tudi, da so pobirali razni ljudje oglase za “Slovenian Paper” pri trgovcih in podjetnikih v Clevelandu in okolici. Ko so oglaševalci klicali naš urad, nismo seveda o oglasih nič vedeli, ker jih niso pobirali naši zastopniki. Za Cleveland in okolico so opolnomočeni zastopniki Ameriške Domovine za naročnino in oglase le: g. Ivan Prezelj (Collinwood, Nottingham in Euclid, g. Miha Krek (za Senkler-sko slovensko naselje) in g. Jakob Resnik (za Newburgh). Molitev— Članice Društva sv. Ane št. 4 SDZ so vabljene v petek zjutraj (pred pogrebom) v Zakrajškov pogreb, zavod na St. Clair Ave. k molitvi za pok. .Wary Bradač iz Geneve, Ohio. ------o----- — Sev. Karolina je bila zadnja od 13 izvirnih kolonij, ki je vstopila v Unijo. ------o------- G načrtih za “mešano” aiomsko brodovje govore PARIZ, Fr. — Poslaniki sedmih držav, članic NATO, so se začeli posvetovati pretekli teden o načrtih za ustvaritev ’mešanega’ atomskega brodovja. ki naj bi dopolnjevalo obrambne sile NATO. Moštva na iadjah tega brodovja naj bi bila sestavljena iz mornarjev različnih držav — na vsaki ladji naj bi bili mornarji iz vsaj treh držav. — ladje pa naj bi bile oborožene ?. ameriškimi raketami Polaris in njihovimi atomskimi glavami. Za načrt so se doslej obvezno izjavili poieg Združenih držav le še Zahodna Nemčija, Italija, Grčija, Turčija in Belgija, Velika Britanija je pri razgovorih zastopana “neobvezno”, Nizozemska bo pa poslala ta teden svojega zastopnika. ------o----- Okoli šest bilijonov le utegnejo odbiti proračunu WASHINGTON, D.C. — Predstavniški odbor je odobril za na-indno obrambo pretekli teden le 47.2 bilijona dolarjev, 1.8 bilijona manj, kot je zvezna .duda predložila. Okoli 1.6 bilijona je odrezal od 13.1 bilijona, ki ga jc 'hotela zvezna vlada za 26 zveznih agencij, ki se ukvarjajo z raznimi proučevanji in znanstvenimi raziskavami. Predstavniški dom je zmanjšal proračun NASA, Narodne ustanove za znanost in nekaterih zveznih agencij za skupno okoli bilijon dolarjev. Sodijo, da utegne vse skupaj, kar je Dom odbil od predloženega proračuna zvezne vlade, znesti nad 6 bilijonov dolarjev. Senat bo nemara del odbitega vrnil. — Človeška solznica, žleza, ki proizvaja solze, je velika kot mandelj. Velikost Sonca Naše Sonce ima v premeru 864,100 milj in je povprečno o-koli 92.9 milijonov milj oddaljeno od Zemlje. Njegova gostota je približno enkrat in pol večja od. te na Zemlji na vodni gladini. AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 16, 1963 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: £a Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 199 Weds., Oct. 16, 1963 Prostora manjka, da bi navajali še ostale kitice iz Binderjevega slavospeva. Komunist Čosič je naslikal Jugoslavijo tako, kot je v resnici. Ameriški časnikar Binder jo je naslikal tako, kot je potrebna za propagando Titovega obiska v Ameriki. Razlika med obema opisoma lahko odpre oči vsakomur, ki zna brati in misliti. Zato ni potreben noben komentar. Si ga lahko vsak napravi sam zase. Kot se vidi, je resnica veliko bolj osvobodila komunista Čosiča kot Binderja in podobne časnikarje, ki te dni pojejo slavo jugoslovanskemu diktatorju. Res pa je, da ameriška javnost ve le za slavospeve, ne pa za izvajanja tovariša Čosiča. To je temna stran v ameriški informacijski službi. Zvemo zmeraj le to, kar prija zainteresiranim krogom. Ko spoznamo resnico, je že prepozno. Tako usodo bomo doživeli tudi s Titovim obiskom. Cošič in Binder o Jugoslaviji in Titu I. Tovariš Dobriča Čosič ni navaden titovec. Spada v Titovo okolico, spada tudi med glavne stebre komunistične kulturne integracije vseh narodov v Jugoslaviji. Rad bi dočakal čase, ko se bo narodna zavednost narodov v Jugoslaviji pretopila v jugoslovansko socijalistično zavest. Mož pa ima navado, da od časa do časa pove tudi resnico o jugoslovanski stvarnosti. To je pogum, ki ga imajo navadno samo srbski kulturniki, ne pa slovenski. Tovariš Čosič je za ljubljansko “Delo” napisal nekaj člankov o Skoplju. Vanje je vpletel tudi pripombe, ki niso v direktni zvezi s skopljansko potresno katastrofo. Tako na primer razvija v enem med članki pod naslovom “Jugoslovanstvo” sledeče misli: Tudi komunisti se prepirajo ob investicijskih skladih, ponarejajo se elaborati, podkupujejo se strokovnjaki in bankarji, izsiljujejo se politični forumi; obrekuje se Slovenija, da ima najvišji standard; ozmerjajo se Makedonci, Črnogorci, Bosanci, Šiptarji in drugi “nerazviti” ' (Čosič beži pred dodatno besedo “narodi”, ker je za jugoslovanski narodi), da neracionalno trošijo investicije in ne gospodarijo bolje in ne delajo več in drugače; nacijonalni akademiki so se zagledali v zgodovino in si prilaščajo tudi tisto, kar sodobnikom ne pripada, prikrajajo dejstva in si jih izmišljujejo; pisatelji, profesorji, enciklopedisti, novinarji, športni funkcijonarji se grizejo glede narodnostnega primata. Preveč pogosto se na vseh koncih in krajih preklinjajo naše svete narodne matere.” Čosič skuša potem naslikati, kako je skopljanska katastrofa streznila vse jugoslovanske narode in skrtačila z njih “nacijonalistično blato”. Gornja premišljevanja tovariša Čosiča v kratkih in jedrnatih besedah zadenejo bistvo jugoslovanske krize pod komunističnim režimom. So tako ostra, da prekašajo še celo znani Titov govor v Splitu. Premišljevanje slika tudi razsulo, ki vlada v jugoslovanski komunistični stranki sami. Vse je znotraj razjedeno, ni nobene duhovne edinosti več tudi v komunističnih vrstah. Ako bi Djilas objavil novo izdajo knjige “Novi razred”, bi lahko vporabil Čosičevo premišljevanje kot uvod-Niti sam bi si ne mogel izmisliti boljšega. D. Binder, sedanji dopisnik N. Y. Times v Beogradu je za svoj in N.Y.T. blagor napisal v zadnjem tedniku N.Y.T. slavospev Titovemu obisku v Ameriki in v njem v svoji gorečnosti skušal prodati sledeče misli: “Morebiti je največji osebni uspeh (Titov), da je ustvaril podobo naroda iz dežele nasprotujočih si ver, narodnosti in jezikov. V začetku svojega vzpona v komunistični stranki je zahteval več vdanosti stvari, ki je večja od lokalnih ambicij Hrvatske, Srbije ali Makedonije. Znan kot “edini Jugoslovan” je pridobil veliko pristašev za svojo nacijonalistično filozofijo. Njegov zagon v edinost se je začel v partizanskih brigadah in se sedaj nadaljuje v takih programih, kot so skupno delo v mladinskih brigadah, ki obstojajo iz mladine različnih republik, ki gradijo avtomobilske ceste.” “Kar se tiče notranjega (političnega) sistema, upa vlada, da bodo lojalni partijski kadri varovali take Titove zamisli, kot so načelo samouprave v delavskih svetih.” Jugoslovani, ki ne ljubijo komunizma, govorijo o njem kot o “velikem voditelju”, ki ga osebno ljubijo.” “Socijalistična zveza delovnega ljudstva, ki je bila v začetku organizacija ljudske fronte, da bi vključila “mase”, je postala neke vrste mehanizem za zajemanje. Ker se volja naroda čuti zmeraj bolj v uradnih odlokih, kot na primer v slučaju likvidacije kolektivizacije kmetijstva koncem preteklega desetletja, je socijalistična zveza prevzela vedno večjo vlogo v jugoslovanski politiki. Sedaj bo Zveza ... dobila še dodaten vpliv kot organ za izbiranje poslancev. Vse ključne pozicije v zvezi so v rokah komunistov”. “Armada in policija varujeta notranjo varnost režima. “Najvažnejša je partija s svojimi kadri v vsaki tovarni, občini, vojni edinici, v vsakem uradu, v mestnih centrih, v stanovanjskih blokih. Je kanal za pretakanje povelj od zgoraj, ki prihajajo iz Beograda in republiških presto-lic, navzdol, to je do na pol avtonomnih podjetij in občin.” Obisk tovariša Hruščeva je posledica razvoja v sovjetskem bloku, ki je nagnal Kremi) v smeri proti Titovim idejam o odnosih med državami.” Mr. Binder, ki sedi v Beogradu, celo ve, da je Tito de'al “denar za nas” v Latinski Ameriki. “Obisk v Ameriki mu je onemogoči!, da bi kaj izjavil proti Ameriki,” tako trdijo po njegovem v našem državnem tajništvu. “Dejansko je Tito celo hvalil našo deželo, ker je v dnevih stiske podpirala Jugoslavijo.” OPOMBA. Pripravlja se veliko slovensko romanje na Baragov grob v Marquette in v “Baragovo deželo” za teden po 4. juliju 1964. Trajalo bo 5 ali 6 dni. Cena za vožnjo (busi) in prenočišče okoli $55. Pot je razvidna iz črtkaste črte na tem zemlje^-vidu. V romanje bo vključena tudi Sv. Gora (Holy Hill) v Wis-consinu. R.ezervirani so trije udobni busi. En bus je že zaseden. Priglase sprejema iz prijaznosti Zulich Agency (IV 1-1387). Sedaj prijavite samo imena, datum za denar objavimo po novem letu. — Za vodstvo romanja: Father J. Godina. (Nadaljevanje) zadnjih 80 milj do Marquetta j vozili zjutraj. Pa so bili moji „ . ' , , sopotniki zbirčni. Motel mora je ve v na' Mali Detroit. G. Gregorič nam slednJem ^aju Rapid River tuje rekel, da dandanes v tem de- di ne; “Kollko casa bl Pa S!.V0' lu Baragove dežele ni vidnih Baragovih zgodovinskih spomenikov. Fare, ki so pozneje nastale v novonaseljeniških krajih, vodijo skoro izključno frančiškanski duhovniki. “To je f r a n č i škanska domena.” Pot smo nadaljevali po federalni cesti št. 41, čeprav bi bilo morda bliže po državni št. 35. Pa smo bili zelo zadovoljni na št. 41, ker je lepa in gladka in vsaj tiste ure skoro prazna. Ves čas skozi zelenje nizkega drevja, ki je zraslo najbrže samo od sebe iz korenin, kjer so posekali močne gozdove v prejšnjem in v začetku tega stoletja. Ko smo zadeli na državno cesto št. 2, žili, če poj demo kar v Marquette?” Povedal sem, da je še okoli 60 milj. Torej najmanj 45 minut. In ,sh bili vsi za to, da potegnemo skoz. Lepo speljana gladka cesta skozi zelene smrekove gozdove, to je užitek in pol. Bili smo skoro sami na cesti. Po 40 minutah vožnje smo zagledali kristalno čisto Gornje Jezero (Lake Superior). Za male potnike je bila to Colum-bova Indija. In ko zavozimo o-koli ovinka med skalo in jezerom — tam je Baragov Marquette ob lepem polkrožnem zalivu Gornjega Jezera. Hiše so posejane po hribovitem obrežju. Pozornost vzbudi dolg po- so nas veliki turistični napisi^01 ff skladanje zelezne ru-skoraj zvabili v slavne rudo-!de' Pofled ^bl1 tollko kope (železo) “Iron Mountain |ker 130 ze zaceh Prizlgati luci' Iron Mine”. Ti rudniki so sedaj j ^ cez bnb z lePimi stanovanj-samo za turiste. Kažejo prave !fkimi b^ami in f1? Pokazal na nekdanje stroje v rovih. Iz teh1 ^ ,Tam na hflbu tlsta lePa rudnikov so izkopali v letih | dvosto11Pna cerkev je Mar- 1877 do 1945 (ko so jih ustavili) I cluettska stoln|ca’ tanl grob nad 21 milijonov ton železne1 naseša svetnika Barage.” Bilo rude. Ker bi pa k tem rudni- J e prepozno da bi mogli kaj kom morali potovati 22 milj vxdeti. Najprej prenočišče. I\/l n rl or* vi *-v-\ f rol \ 7 tvw^o + h* 4 (NT /\ stran od naše smeri, smo samo prebrali zgornje podatke in nadaljevali potovanje proti Mar-| quettu. Ker se je dan močno nagibal na večer, smo imeli v mislih, če bi se ustavili v bližnjem turističnem mestecu Escanaba, ki je tudi Baragov kraj. Če bi med vožnjo zagledali kak primeren Modern motel v mestu: “No Vacancy”, drugi, tretji, četrti, deseti v smeri ven iz mesta — vse “No Vacancy”, “Ni prostora!” Zadnji je bil že malo v bosti. Potegnili smo notri. Dobra lastnica ni imela prostora, toda je telefonirala okoli in končno našla. Drugo jutro vreme ni bilo ta- motel, bi se najbrž ustavili in1 ko lepo kot prva dva dneva, Marquettska stolnica, v kateri počiva truplo škofa Friderika I Barage in (na desni) ‘ Baragova šola" (High School). Mladi romarji pokleknejo pred zadnjo steno kripte, za katero čaka vstajenja truplo božjega služabnika škofa Barage. V prverri delu kripte je na desni mal oltar in potem drugi vhod v pravo kripto. Tri marmornate stene. Na zadnji je nekoliko višje bronasta plošča, nekako en čevelj široka in pol čevlja visoka, ki pove, da tam počiva prvi marquettski škof Friderik Baraga (rojen 29. jun 1797, umrl 19. jan. 1868). Molče smo pokleknili na sveta tla pred truplom velikega slovenskega, ameriškega in vsekato-liškega svetnika. Tu in šele tu so se mu odpočile trudne noge, utrujene in boleče od stalnih potovanj čez sneg in led, skozi hoste in močvirja, ko je hodil po misijonskih potih za ubogimi Indijanci, da jim je oznanjal Jezusovo blagovest. Sem naj bi poromal ves slovenski narod in pokleknil na grob svojega velikega sina svetnika. Tu se bomo vsi poglobili v veri, utrdili v upanju ter se ojačili v krščanski ljubezni. Vsak je zase tiho molil. Nato smo zmolili nekaj skupnih molitev in se spomnili tistih, ki so se nam priporočili, naj zanje na grobu molimo. Na vsak način smo hoteli posneti nekaj slik teg^ svetega kraja. Vse so lepo uspele. Da bi bili sigurni, da bomo imeli dovolj svetlobe, smo potegnili električno žico iz dvorane pod cerkvijo. Ob priliki bomo te slike, žive in stoječe, lahko videli v dvorani pri Mariji Vnebo-vzeti. Šel sem v župni urad stolnice. Govoril sem s Fathrom Moncher-om in mu povedal namen našega obiska Baragovega groba — da pripravljamo veliko slovensko romanje na Baragov grob v juliju prihodnjega leta. V Marquettu na škofijskem uradu obstoja uraden odbor, ki pripravlja vse potrebno za Baragovo beatifikacijo. Pod pokroviteljstvom škofije je Baragova zveza, ki jo je v Le-montu ustanovil pater Hugo Bren in je bila pred leti prene-šena na sedež nekdanje Baragove škofije, Marquette, z upanjem, da bo tega s mesta lažje ramo biti veseli. To naj bi dalo Slovencem še več živahnosti v zanimanju za našega svetnika. Podružnice Baragove zveze se lahko« ustanove v vseh katoliških župnijah Amerike, vodilne pa naj bodo slovenske. Father je sprejel darove, ki sem jih prinesel od raznih Cle-velandčanov za sveče na Baragovem grobu. V kripti ne prižigajo sveč. Father je prižgal v čast Baragi sveče v stolnici, v kateri počiva Baragovo truplo. V poslopju škofijske sirotišnice je pisarna Baragove zveze. Počitnice so bile in pisarna je bila tiste dni zaprta. Oseb, ki vodijo to organizacijo, tiste dni tudi ni bilo v mestu. Father H. J. Brown je pozneje poslal pismo in sporoča, ikako mu je žal, da ga ni bilo doma. 0«bljubija vso pomoč pri organiziranju velikega slovenskega romanja prihodnje leto. Blizu stolnice je hiša, v kateri je Baraga umrl. To hišo so na sedanje mesto prepeljali. Prvotno je bilo tik cerkve. Sedaj je v privatnih rokah. Pred hišo je tabla z razlago o tej hiši. Baragovo ime je v Marquettu jako popularno: Baraga ;/ pristanišče in vobče obrežje ter na Gornje Jezero. Na razgledišču prodajajo tudi turistične spominke. Moji spremljevalci so si vsi kupili indijanske nože. V tej trgovinici so tudi slišali novico, da je tisto jutro v bližini medved raztrgal psa, ko je bevskal in se zaganjal v medveda. Kaka sreča, da nam ni bilo treba nocoj spati z medvedi. (Dalje sledi) Father J. Godina Klub upokojencev v Newburgu Cleveland, Ohio. — Vsemu članstvu Kluba upokojencev, vsem prijateljem in znancem naznanjam, da je nemila smrt posegla v našo sredo in nam vzela dobro članico Ano Majcen, ženo našega podpredsednika Franka Majcen. V imenu Kluba upokojencev v Newburgu izrekam sožalje soprogu Franku in dvema sinovoma, ki jo bodo zelo pogrešali-Sožalje tudi sestram in bratom blage pokojnice in vsemu sorodstvu. Pogreb je bil v ponedeljek, 7-oktobra. Udeležilo se ga je veliko naših članov in dosti družinskih prijateljev. Naj draga pokojnica v miru počiva! ♦ Naj še malo omenim, kaj je novega pri Klubu upokojencev. V prejšnjem dopisu sem že napisala, da imamo 16. novembra večerjo in ples za samo $1.50-Vse prijatelje in znance prav prijazno vabim, da pridete. Zagotavljam, da boste šli veseli domov, kajti tukaj v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. so vsi zelo prijazni in vam bodo izvrstno postregli. Ves štab imam že pripravljen: do- bre kuharice, vesele natakarje in naše prijazne ženice, ki vam bodo prinesle večerjo; na mizo-Vsak se bo lahko zavrtel ob poskočnih zvokih Anton MaU- School, Baraga Ave., Baraga ser j evega orkestra. State Park, Baraga County itd. i Kogar veseli priti na to našo Preden smo opoldne zapustili Marquette, smo se peljali še na lepo razgledno točko “Marquette Mountain”. Od tam je lep pogled na hribčasto mesto, na Baragovo stolnico, na slikovito prireditev, dobi vstopnice v Slov. delavski dvorani na 10814 Prince Ave., pri članih kluba, ali pri spodaj podpisani. P°' zdravljeni vsi Slovenci! Rose Vatovec, tajnici Ta fedesi b@ iti M oel mtl\ prvega slovenskega naseljenca v Clevelandu CLEVELAND, O. — V petek, 18. oktobra, bo pri Sv. Vidu sv. rnaša za pok. Jožeta Turka, po domače Stenca, doma iz Zvirč pri Hinjah, prvega slovenskega naseljenca v Clevelandu, ki je umrl na ta dan pred 60 leti. Jože Turk je bil rojen 1838, v* Cleveland pa je prišel 25. okt. 1881. Imel je 11 otrok, od katerih smo živi še štirje: Mrs. Rose Skebe, Mrs. Josephine Arbez-nik, Mrs. Alice Hribar, žgna B. J. Hribarja in podpisani. / Prav je, da je sv. maša za pokojnega Jožeta Turka pri Sv. Vidu, saj je on za to cerkev veliko žrtvoval. Slovenci, ki so prihajali v Cleveland, so vsi prišli k Turku na Burke St. Ko jih je bilo 24, je oče najel še eno hišo. Za nje ni skrbel samo materialno, ampak tudi duševna — Ko se je bližala Velika noč, je pisal tedanjemu misijonarju Rev. Bajcu, da je pri njem 30 Kranjcev, ki bi radi opravili velikonočno dolžnost. Ta je prišel in je kasneje včasih spovedoval kar v zadnji sobi Turkove trgovine. [Kmalu je Jože Turk začel misliti tudi na slovenskega duhovnika. Slovenci so tedaj hodili v češko cerkev, kjer je bil za župnika plemenit mož Rev. Furdek.] Z očetom sta bila velika prijatelja. Vedno je trdil, da je ta gospod rešil veliko Slovencev duhovne revščine in izgube ve-re. Jože Turk je prvi zaprosil škofa za slovenskega duhovnika. Pri tem je nosredoval Rev. Fur- dek, ki je Turku izposloval spre' jem pri škofu. Jože Turk je pr°' sil škofa za slovenskega duhovnika, ta pa bi imel rajše slovenske študente, ki naj bi tu končali svoje študije. Rev. Furdek je škofu obljubil, da bo šel v Ljubljano poiskat študenfte, k bi bili voljni priti v Ameriko-Res je šel in posrečilo se mu Je dobiti tri, med njimi pok. Vid*1 Hribarja. Škof ga je sprejel v semenišče na Hamilton S’t- / Ko se je rojak Peter PoderžaJ smrtno ponesrečil, je vse kaza lo, da ga bo mesto pokopal0’ ker je bil brez vsakega prem0' ženja. Kar je zaslužil je PoS lial domov. Očetu je bil dolza11 celo za hrano. Kljub temu se Je ta pobrigal, da je bil cerkven0 pokopan. Prav ta slučaj je P1 pravil pok. Jožeta Turka, da Je organiziral prvo slovensko diLl štvo “Marijin spolek”, ki so kasneje prekrstili v Društvo Vida. Turk je bil njegov PlC sednik in blagajnik. 1 V času, ko je V. Hribar študiral v semenišču, je Jože ^ nabral $1,000 za slovensko ccr. kev. Bil je torej med njenim^ ustanovitelji. To je bila kasnej cerkev sv. Vida. Prav je toI.eb da se farani sv. Vida spommJ rp«i slovenskega rojaka Jožeta ka, ki že 60 let počiva v arnell_ ški zemlji kot prvi slovenski 110 se-ljenec v Clevelandu. Pokop3^ je na pokopališču sv. Pavle Euclidu. FRANK TURK, sm ROSE, JOSEPHINE 1 ALICE, hčere. / F- S. FINŽGAR: STRICI * *~0 I tretje poglavje. P° tej noči se na Podlogu na videz prav nič izpreme-ni^0- Pela je žaga, pela sekiri vsak dan je poskakovala ^‘vina, ki so jo gonili na ko-r'to, zajemali so iz ene skle-c*e> molče kot sicer. Toda večer je doslej tako ec|ino družino razpostavil na *r‘ tabore. Mihor in Boltežar s^a uhajala nenavadno zgo-^aJ na izbo, oče in Gašper sta Nenavadno dolgo, sedela v hiši. Maruša pa je brundala J)re<} pečjo, ropotala z bur-^ami, nosila strašno šobo, ker Je vse slutila in ničesar vedela. Mihor in Boltežar sta ležala °blečena na posteljah. Na Mizici jima je brlela luč. “Jutri pojde snubit. Može l0 dobil,” je začel Mihor in Predejal nogo čez nogo, se uPrl s prsti v končnico, da je Zaškripala. “Kako veš?” “Zaplaznik mi' je povedal, hljega je naprosil.” “Kaj pravi Zaplaznik?” “Norce mu kaže. Prazno *eiisko na Podlog.” Boltežar je utihnil in premišljeval, ali bi povedal ali Plajil. Toda ženitev je brata tesno zbližala. “Mihor!” “Kaj?” “Brhka je Lucija.’ “Kajžarska, ki je ne goni fiel°- Zato je kakor iz strde-Pja.” Pa tudi poprime. Saj smo j0 imeli v dnini.” Mihor je dvignil glavo. ‘Boltežar!” “No?” ‘Tako govoriš, kot bi jo 8!mbil ti.” Boltežar je spet utihnil, se aato dvignil na komolec in P°easi spravil tajnost na dan: Bes sem že mislil, da bi Se Priženil k Božnarju.” Mihorju je omahnila glava Il'd2a.j na blazino. Zasmejal se Je. Zakaj se smeješ? Kajža ni k° pod nič, za par goved bi ^ doto še prikupil in bi se ži-In bi takorekoč ostal kar m domu.” Mihor se je spet zasmejal, ^•i ti je zajec pretekel 'Zato se kremžiš. Ji pa 8 ani za hlapca, ko ji ne boš H moža.” r Bolte zarja je bolelo. Nemi-eu se je clvignii jn sedel na Postelj«. <(^e bom za hlapca.” <,Tr>8’ ti le reče.” (Bdaj pojdeš ti?” Ko bo dognano, takoj.” Jaz tudi.” ^ ^ba sta ležala tiho in zrla tel" ^Jer Je trepetal sve-olobar od zasenčene luči. ne ^ sPodaj, iz hiše, se je jarazumljivo slišalo pogovar- širn,G °^e^a Gašperja. Oče bj Se Je ves prerodil. Kot Vs' i ° Za "Jugovo poroko. Na PoV°’ ma^en^ost je mislil, do GaVobn°sti vse preudaril. šolal^1 Ba mu je bil vdan kot <( c®k. -i .jut, očo^01-'1 tako!” je sklenil šiča,,y°leta Pobijemo, pra-Zakoljemo. Naprosi klav- sam. INapiUSl Vaij|>0 ^uharico pojdem Veriv' Blho, kot se je s Podloga ano vabilo- -------- vse!’ I je Miu/5a druga? Ali naj mi “M °1 Boltežar?” “Te0rda ne bo nobeden.” Vita ” ^,l ni^ vendar ne napra- Oče nj Je skomizgnil z rame- udi brez teh trm ne bo lačen na naši svatbi.” nihče <<-0 na reprosim ju. ■Poskusi!” Oče je zateknil pratiko za podobo pod stropom in vstal od mize, Gašper mu je želel lahko noč. Pred vežo, na kamnitem podiču, ki ga je kril na-pušč na dveh stebreh, mimo katerih so vodile stopnice na levo in desno, je obstal Gašper. Zvezde so se utrinjale v zimsko krajino. Daleč spodaj, izza gozdiča, je gledala v noč rdeča lučka. “Lucija,” je pomislil Gašper in zahotelo se mu je do nje. “K bratoma moram,” se je premagal in še stal na hodniku ter razmišljal. Desetkrat je zavrgel besedo, ki si jo je pripravljal. Na svetu mu še ni bila nobena reč tako težka kot ta pot do bratov. Kakor rešilna misel se mu je utrnilo: “Morda že spita!” Stopil je krog hiše. še je gorela luč v izbi. Vrnil se je na podič in spet razmišljal. Nič se niso prepirali, celo govorili so, kar je bilo treba, in vendar drugačen je bil sam, drugačna sta bila brata. “Naj bo, kar bo,” se je slednjič okrenil, tiho odprl vrata in šel po stopnicah na izbo. Vsaka stopnica je zaječala pod nogo. Še nikoli menda niso tako škripale. “Še bedita?” je počasi odprl vrata in stopal v izbo. “še,” je po kratkem premolku odgovoril Boltežar. Gašper je šel k luči in jo nekoliko privil: “Diši po smrl-Ijivcu.” Nato je sedel na edini stol, ki je bil tik mize. Brata sta ležala in zrla nemo v strop. Gašper, ki se je ves izpremenil v teh dneh in postal zgovoren, ni mogel umeti tega molka drugače, kakor da sta jezna. “Prijatelji bodimo!” je začel. “Kdaj smo se pa sprli?” je bil nagel v oporekanju Mihor. “Nismo se. Zato sem vaju prišel prosit: kdo mi bo za druga?” “Jaz že ne,” je hitro odbil Mihor. “Naj ti je Boltežar.” “Ali mi boš?” je plaho vprašal Gašper. “Če Mihor noče, ki je po starosti na vrsti, kaj bi jaz?” Ko bi bil Gašper, kot je bil, bi bil vstal in odšel. Ali ljubezen ga je prevzela, da se niti nad voli, ko so najbolj nagajali, ni raztogotil, kako bi se nad bratoma. “Nalašč pravita tako; dva brata pri hiši in bi prosil druga drugod! Kaj takega svet ne pomni. Mihor, le obljubi mi. Veš, ti bom za starešino, ko se boš ti.” “Maram za ženske! Jaz pojdem od hiše.” “No, Mihor, zakaj si tak? Da bi te Lucija pregnala! O, ne bo nas cedila, ko je tako dobrih rok. Ne bojta se. Zakaj bi se razhajali zavoljo nje? Ali še vesta, ko je mati umirala? Kako je prosila pred zadnjim zdihljajem: Radi se imejte! In Lucija, kar cele noči prejoka, ko sem povedal, s čim mi grozita. Reva.” “Pa mu bodi!” je poskusil pregovoriti Mihorja Boltežar, ki se mu je Lucija zasmilila. Mihor se je zasmejal, a Gašper ni umel, zakaj. Bolte-žarja je pa ta smeh neznansko zabolel. Zato se je ogrel, dvignil na postelji in začel: “Veš, Mihor, čuden si pa tudi. Tega ni treba, da bodo povsod bobnali o našem razprtju. Bodi mu za druga, potem pojdeš. Jaz tudi.” “Za druga mi boš in potlej ne pojdeta nikamor.” (Dalje prihodnjič.) EDINA SAMO MOŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA zveza v Ameriki Utanovljena 3. junija 1938 v Barberton, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave. Pristop od 16. do 55. leta. Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije. GLAVNI ODBOR: Predsednik: GEORGE P. HERRICK, 860 E. 256 St., Eucjid 32, O. I. podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O. II. podpredsednik: JOHN LESKOVEC, 1111 No. Ward Ave., Girard, O. Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 17&'15 Neff Rd., Cleveland 19, O. Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: JOHN DOGANIERO, 34212 Lake Shore Blvd, Willoughby, O. Drugi nadzornik: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid 32, Ohio Tretji nadzornik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland 19, O. POROTNI ODBOR: 0| Predsednik: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave. Euclid 32, O. " LOUIS ERSTE, 3815 Schiller Ave., Cleveland 9, O. ANDY KOCJAN, 211 Gardenland Ave., Niles, O. ČLANSKI ODBOR: MARTIN VALETICH, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O. JOHN JUVANČIČ, Jr., 214 Gardenland Ave., Niles, O. FRANK DREMEL, 646 E. 162 St., Cleveland 10, O. DIREKTOR ATLETIKE: LOUIS SAMSA, 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O. Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA,” 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. — IV 1-3345 Zapisnik poSieine seje SiZ z dne 25. avg. S 30 Cleveland, O. — Seja se je začela ob dveh popoldne v Slov. domu na Holmes Ave. v Clevelandu. Ker glavni predsednik in podpredsednik nista bila navzoča, je na predlog navzočih odbornikov vodil sejo br. Joe Ponikvar. Najprej je bil prebran zapisnik zadnje seje, ki je bila 17. februarja 1963, nato je poročal glavni tajnik Oi položaju Slov. moške zveze v času od 1. januarja 1963 do 1. julija 1963. Kljub številnim smrtnim slučajem med društvenim članstvom se je stanje blagajne izboljšalo. Zvezin izlet v park sv. Jožefa na White Rd. letošnje poletje ni bil posebno uspešen. Udeležba je bila skromna, skromen tudi finančni uspeh. Potekla je polica za varščino glavnega odbora in napravljena je bila nova. Tajnik je poročal tudi o kegjaških tekmah. Letos bodo le štiri moštva (team). Član moštva je lahko vsak član SMZ. Vsako moštvo bo dobilo iz veseličnega sklada- $25. Poročilo glavnega tajnika je bilo sprejeto. , , | Sledilo je poročilo blagajnika br. Franka M. Perko. Denar je naložen na večje obresti. Računi tajnika in blagajnika se u-jemajo do centa. Poročilo je bilo sprejeto. Ker predsednik in podpredsednik nista poslala poročil in tudi zapisnikar ni imel nič posebnega poročati, se je prešlo na poročilo nadzornega odbora. Predsednik nadzornega odbora ni bil navzoč, poročala sta le drugi nadzornik br. Ponikvar in tretji nadzornik br. Sever. Dognala sta, da so vsi računi v redu in pravilno vknjiženi. Odboru sta priporočila, naj sprejme poročili tajnika in blagajnika, kot sta bili predloženi. Poročilo iz Ashtabule, učenec Edgewood je bilo sprejeto. Porotni odbor ni imel Hiša naprodaj \ V fari sv. Vida 6-sobna enodružinska hiša, High. _ _____ ______________ nobe- Skupino izbranih šolarjev bo- ______________ ___________ nega dela, ker ni bilo nobenih'do spremljali štirje učitelji. Na-j v izvrstnem stanju, 2 kopal-pritožb, zato tudi ni predložil men konference je seznaniti te niči, polna klet, vse bakrene širšega poročila. j mlade ljudi o možnosti uporabe j cevi, garaža, lepo dvorišče Tudi odbor za novo članstvo atoma, oziroma atomske sile v za(jaj) $11,800. Morate ogb-ni mogel poročati kaj posebne- najrazličnejše namene v gospo-ga, ker je dandanes nove člane darstvu, znanosti in zdravstvu. Poslopje Taylor na Euclid Ave. bodo modernizirali Albert A. Levin in Francis A. Coy podpisujeta prodajno in kupno pogodbo za poslopje Taylor na Euclid Avenue. Poslopje je bilo last May Co. Na sliki stoji Mr. Coy, predsednik in glavni upravnik May Company. CLEVELAND, O. — Središče Clevelanda bo pridobilo z obnovo in preureditvijo poslopja na Euclid Ave., v katerem je bila dolga leta znana trgovina Taylor Son & Co. Poslopje bodo preuredili v pritličju v male trgovske prostore, vsa višja nadstropja pa bodo preurejena v pisarne. Preureditev poslopja bo stala preko dva milijona dolarjev. Izvajati jo bodo začeli v par tednih. Poslopje Taylor je bilo last May Company. Ta ga je nedavno prodala skupini lastnikov nepremičnin, ki ji načeluje A. Levin. težko dohiti. Ko so bila vsa poročila podana, so prišle na dnevni red seje nedokončane in nove zadeve. Tajnik je poročal, da ima zopet sitnosti s podružnico št. 1 v Barber tonu. Od nje ne dobi nobenega asesmenta. Vprašal je, kaj naj stori, ali naj se drži strogo pravil in podružnico suspendira? To bi bilo težko, ker so večinoma člani podružnice člani SMZ že 25 let in so svoj asesment redno plačevali. Le tajnik ga ne pošilja redno v glavni urad. O vprašanju se je razvila precej ostra debata. Stavljeni in podpirani so bili predlogi, naj se ravna po pravilih. Končno je bil sprejet predlog, naj glavni predsednik in gl. tajnik naročita predsedniku podružnice št. 1, da skliče sejo in uredi vso zadevo. Ako bi bila podružnica suspendirana po krivdi tajnika, je za vsak smrtni slučaj tajnik odgovoren za pogrebne stroške. Glavnemu predsedniku se naroči, da mora biti ta nered u-rejen takoj brez odlašanja. Glavni tajnik poroča, da bo prihodnje leto konvencija. Treba je določiti dan in kraj. Sklenjeno je bilo, da naj bo konvencija v septembru na soboto v Slov. društvenem domu na Re-cher Ave. Tajnik naj se pozanima, kdaj je v domu prosto. Najboljša bi bila sobota pred Delavskim dnem 5. septembra. Vse podrobnosti glede konvencije so bile odložene za razpravo na celoletno sejo v prihodnjem letu. Ker je bil dnevni red izčrpan, je bila seja ob 4.15 popoldne zaključena. D. Tomazin, zapisnikar ------o------- Na naredim mladinsko konfsrenso o alomu CLEVELAND, O. — Cleveland Electric Illuminating Company bo poslala prihodnji mesec 20 dijakov in štiri njihove učitelje na Narodno mladinsko konferenco o atomu v Chicago, kjer bo zbranih preko 600 mladih šolarjev iz vse dežele. Družba bo plačala vse stroške potovanja cele skupine, ki je bila izbrana iz preko 120 predloženih učencev. Izbrani so bili: Daniel Siewi-orek z 1185 E. 60 St., učenec East High, Julia Elzeer s 16810 Melgrave Ave., učenka John Marshall High, John Werle 1817 W. Schaaf Rd., učenec James Ford Rhodes High, Eileen Maclin s 12202 Thornewooc Ave., učenka Glenville High Annie Peoples s 7060 Kinsman Rd., učenka E. Technical High James Lenczewski s 14305 Rockside Rd., učenec Benedictine High, Joyce Ann Barrett 3855 W. 160 St., učenka Lourdes Academy, Josephine Mil nar iz Huntsburga, učenka Regina High v Clevelandu, Philip Sklad z 21415 Kenyon Dr., učenec Chanel High v Bedfordu, Douglas Rose z 19301 N. Park Blvd., učenec Shaker Heights High, Richard I. Karash s 330 Walworth Dr., učenec Euclid Senior High, Michael L. Lubin s 3702 Severn Rd., učenec Cleveland Heights High. Ira Wish s 23165 Wendower Dr., učenka Beachwood High, Patricia Huge s 30008 Ashton Lane v Bay Village, učenka Lutheran High v Rocky River, Thomas R. Wik s 6998 Fry Rd., učenec Midpark High v Middleburg Heights, Walter I. Nissen s 461 Beech St. v Berea, učenec Berea High, David C. Cline z 8879 Spring Valley, učenec. Mentor High,1 Alan Wertheimer z 20 Bryan Mawr Drive v Painesvillu, učenec Riverside High, Robert Efikson iz Burton, učenec Bur- ] ton High, in Wallace J. Colvin Nove zmede v Keniji LONDON, Vel. Brit. — Kenija je zadnja angleška kolonija v vzhodni Afriki, ki bo pa predvidoma že v letošnjem decembru postala neodvisna država. Edina ovira neodvisnosti je spor med večinsko politično organizacijo KANU, ki jo vodi predsednik vlade Kenyatta, nekdanji vodnik znanega gibanja proti belcem “Mau - mau”, ter med opozicionalno politično organizacijo KADU. Kenyatta hoče imeti močno centralno vlado, opozicija, ki jo sestavljajo manjša plemena, pa je za široko sanjo upravo. Ker dati. Dvodružinska, 7-5 2 plinska furneza, 2 garaži, $12,700. Tridružinska, 5-5-4 in 4-družinska, 4-4-4-4-, 3 garaže, na velikem lotu. Dohodka $400 mesečno. V izvrstnem stanju, $28,000. Investirajte svoj denar v zemljišču. Euclid E. 260 St., v fari sv. Viljema, 3 velike spalnice, poploščena kopalnica, velika stanovanjska soba, jedilna soba, kuhinja, kotiček, nova preproga. Lastnik premeščen. Kličite nas za dogovor. Willowick 2 spalnici spodaj, pol zgotovljeno zgoraj, polna pre- Kenyatta noče popustiti, je začela opozicija groziti s cepitvijo ( deljena klet, samo 5 let stara Kenije v dva dela, v onega, kjer hiša, lepa naselbina, blizu imajo večino pripadniki plemena Kikuju, kateremu pripada Kenyatta, in ozemlje, na katerem žive manjša plemena. Ker se hočejo Somalijci, ki so naseljeni v severnem delu Kenije, odcepiti od te in se pridružiti Somaliji, je usoda neodvisne Kenije postala na enkrat zelo negotova. MAU OGLASI Hiša naprodaj Zidan in lesen bungalow, 4 spalnice, v Chardon Hill oko-ici. $23,900. Kličite KE 1-8185. (200) V najem Oddamo 4 sobe v najem na Bliss Ave. Kličite RE 1-4293. (16,18 okt) Hiša naprodaj Bungalow, 2 spalnici, polna klet, posamezna jedilna soba, prostor za razširjenje zgoraj. Blizu E. 260 St. Cena $20,900. RE 1-3730. (200) katoliške in javne šole in bus linije. Cena $17,800. J.P. MULL & ASSOC, j REALTOR UL 1-6666 (15,16,18 okt.) V najem štiri sobe oddamo mirni družini srednje starosti. Na 1075 E. 68 St. Zglasite se po 4. uri popoldne. —(200) Stanovanje v najem Na 1167 E. 58 St., oddamo 4 sobe in kopalnico. $45 mesečno. Ključ pri Apartment 5. Telefon: 944-5050. (202) V najem Tri čiste sobe, na novo dekorirane, oddamo enema ali dvema odraslima. $36. Vprašajte na 1176 E. 61 St. (mwf -x) Naprodaj Willowick, blizu Lake Shore Blvd., bungalow, 3 spalnice, razvedrilna soba, garaža, zidan barbecue, lepo zasajeno. $18,500. Lastnik — 943-3343. (201) V fari sv. Vida 6-sobna enodružinska hiša in dvodružinska na enem lotu, 3 plinski furnezi, lep lot, vse v dobrem stanju. Velika enodružinska hiša, pripravno za veliko družino, velik lot in garaža. Prazno. Za več pojasnila kličite. FRANCES HROVAT EV 2-4535 (201) Pri Lake Shore 5-5 V fari sv. Jeroma Dvodružinska hiša, velika, izvrstnem stanju. Novi plinski furnezi. Ta dom je zelo čist. Polna cena $23,900. KAPELABLE KAPEL 25000 Euclid Ave. RE 1-5330 (201) Peč naprodaj G E 3q inč električni štedilnik v zelo dobrem stanju. 1921 Skyline Drive. AN 1-0713. (199) Pomoč iščeta Starejša zakonca, Slovenca, iščeta starejši par, ki bi stanoval pri njima v lepi, veliki zidani hiši, v zameno za pomoč pri delu. Vse ugodnosti. Kličite AN 1-2920. —(199) Oglašajte v “Amer. Domovini” WLE HEIGHTS POULTRY & CATERING 37330 Broadway Maple Heights Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag* vseh vrst perutnina. Se priporočamo: ANDY HOČEVAR in SINOVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 A. GRDINA & SONS, INC. FURNITURE DEALERS FUNERAL DIRECTORS Pogrebni zavod: 170G2 Lake Shore Blvd. KEnmore 1-6300 Pogrebni zavod: 1053 E. 62nd Street HEnderaon 1-2088 Trgovina s pohištvom: 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 s AMERIŠKA DOMOVINA, Zbi.ško je torej mislil, dasi o tem v Bogda-njcu ni slišal, da bo treba takoj kreniti na Prusko, je hvalil Boga, da je bil tako izvrstno pripravljen za vojno. In res je njegova bojna oprava vzbujala splošno občudovanje. Imeli so ga za vojvodskega otroka, a ko je pravil ljudem, da je le preprost plemič in da tako orožje lahko dobiš pri Nemcih, samo če ga dobro plašač s sekiro, so se srca vnemala v želji po vojni. Toda marsikdo, ki je videl to CHICAGO, ILL. opravo, ni mogel skriti svoje-1 ga poželenja in je silil Zbiška na cesti, govoreč: “Ali se ne bi hotel bojevati zanjo?” Toda ker se mu je mudilo, se ni hotel boriti, a Čeh je natezal samostrel. Zbiško je celo nehal obešati desko s pozivom na dvoboj, ker je opazil, da so ljudje, čim globlje se je od meje pomikal v deželo, tem manj razumeli in so ga tem bolj imeli za bedaka. Na Mazovju so ljudje manj govorili o vojni. Tudi tu so verjeli, da bo, a niso vedeli kdaj. V Varšavi je bil mir, tembolj, ker je bil dvor v Čehanovu, ki ga je bil krtez Januš po davnem litovskem napadu prezidal ali bolje, po- MALE HELP WANTED ENGINEERS PRODUCT DESIGN ENGINEERS The largest independent manufacturer of small electric appliances has openings for both junior and senior product design engineers. These positions are located at the home office in Mansfield, Ohio. These positions require a creative individual with initiative and drive, as well as the ability to take full responsibility for development of new products and follow thru to release for manufacturing. The men we are looking for preferably have at least 8 years of experience in. design of electromechanical devices. Pertinent industry experience would include design of small appliances, and small electro mechanical products. A B. S. degree or equivalent in mechanical engineering, electrical engineer, or physics is desired. Preferred age is to 45 with salary commensurate with experience in the five figure range. Interview and relocation expenses paid by Dominion. Send full information in first reply to M. R. SEYBOLD Dir., Industrial Relations Eledrle Gorp. 150 ELM ST. MANSFIELD, OHIO (199) REAL ESTATE FOR SALE OAK LAWN Cape Cod, 3 bedroom, near school; carpeting; gas heat; summer home gar. By appointment only. 388-3350. (199) McHENRY ILL. — BY OWNER 6 Room house with 5 lots. Gas heat. Price $3,500.00. Small down, payment. 815-459-0344 after 6:30 P.M. (199) BUSINESS OPPORTUNITY GENERAL STORE — Wauconda. Between A & P and Bank on Main Street. Furniture, Antiques, Clothing, Resale. Reasonable. 815-459-0344 after 6:30 P.M. (199) CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOB SALE OPEN HOUSE — 2739 N. Richmond — By Owner. — 2 sty. 7 rm. brk.- frame; mod., 1% baths, full bsmt, gas hot water heat, all tiled firs. Lots of closets, 2 car gar. Many extras. SP 2-4167. (101) BY OWNER 2 Bedroom cottage. Half block from Fox River. Swimming and boating privileges. Many extras. $8,500. — DU 1-4347. (201) BY OWNER — Palos Park. 5 Room House and 2 other large buildings on, approximately two wooded acres. Near schools. 129th Street and 80th Ave. GI 8-2758. (201) BY OWNER — S. Ferdir.and's Parih — Austin uaruens. oOJO West „000 N. 1 y% Sty. English „ bdrau. i-z Oaths, /-1.11111',. siointb., New g&i .it., Nat. nrepi., i,n. os.at. W/Compi. xit. 2 car gar. Extras. Mast see. — 045-8813. (199) STORY AND V2 BRICK 1-7, 1-4, Good income. Near schools and transportation. $22,500, or besi after. By owner. Dl 2-6257 after 1:30 p. in. (200) LAGRANGE PARK — By Owner Lge. brk. bi-level. 3 bdrrns. $33,500. — Near Congress Expressway ana Schools. Cull FL 4-4314 for appointment. (200) 7 RM. DeLuxe ranch — Full bare. 2 car gar., carpeting and jtr-cond., dishwasher. Auto. Spri: .k-lers. Near Quigley South and St. fhomas Moore. By appt. only. — WA 5-2532. (201) BELMONT — HARBOR AREA. 17 APARTMENT BUILDING. MODERN. By owner. Close to schools and .Lurches. Priced for immediate sale WE 5-7439. (201) WHEATON—Quality small 3 bdrm. professionally decorated. Secluded acre, spruce, pine, fruit trees. Dbl. gar. plus much storage space. — $26,000. Terms. Owners 668-6711. (202) BARBER SHOP — 3 Chairs. — Modern, Reasonable. Route 83, Buffalo Grove. 537-4246. (201) KELVYN PARK — 6 Rm. House, 3 bdrrns., enclosed por., 2 car gar. For sale. By owner. Call DI 2-1703. (201) FORT CUMBERLAND HOTEL OPEN YEAR AROUND Excellent hotel, all rooms furnished beautifully. Single units and suites. Rooms phones, TV, private baths, dining room. Serving only the finest cuisine. Liquor served with meals.—For reservations phone, write or wire 144 Victoria St., East Amherst, Nova Scotia, Canada Phone: 667-3346 MR. SPICER Host welcomes you. polnoma na novo postavil, ker je od starega ostal samo grad. V varšavskem gradu je sprejel Zbiška Jaško Soha, grajski zapovednik, sin vojvode Abrahama, ki je padel pod Vorsklo. Jaško je spoznal Zbiška, ko je bil s kneginjo v Krakovu, in ga je torej z veseljem pogostil; a preden je mladenič sedel k mizi, ga je takoj začel izpraševati o Da-nuši in o tem, ali se ni z drugimi dvorjankami vred poročila. Toda Soha mu ni mogel na to odgovoriti. Knežja rodbina je bivala na čehanovskem gradu že od zgodnje jeseni. V Varšavi je ostala le peščica lokostrelcev in on zaradi straže. Slišal je, da so bile v Čehanovu razne zabave in svatbe kakor navadno pred adventom, toda katera od dvorjank se je omožila, a katera je ostala, o tem kot oženjen človek ni izpraševal. “Vendar mislim,” je rekel, ‘da se Jurandova ni poročila, ker bi sc to ne moglo zgoditi brez Juranda, a nisem slišal, da bi bil prišel. Na dvoru sta v gosteh tudi dva brata redovnika, komtura, eden iz Jansborka, drugi iz ščitna a z njima so gotovo le kaki tuji gostje — a tedaj Jurand nikdar ne pride, ker ga \pogled na beli plašč razburja do blaznosti. Brez Juranda pa bi ne bilo svatbe. A če hočeš, pošljem vprašat brzega sla in mu ukažem, da se takoj vrne, sicer sem pa prav gotovo prepričan, da najdeš Jurandovo še vedno v deviškem stanu.” “Sam pojdem takoj jutri, a za tolažbo ti Bog poplačaj. Da se le konji odpočijejo, odrinem, ker ne bom imel. miru, dokler ne izvem resnice. Bog naj ti kljub temu povrne, ker mi je takoj odleglo.” Soha pa ni ostal samo pri J v zrak znamenje križa in od-tem, ampak je začel povpra- rinil. sevati med plemiči, ki so bili slučajno na gradu, in med vojaki, ali je kdo kaj slišal o svatbi Jurandove. Vendar ni nihče slišal ničesar — dasi so se našli taki, ki so bili v Čehanovu, a celo tudi na nekaterih svatbah: “Razen če je ni kdo vzel v zadnjih tednih ali v zadnjih dneh.” Lahko bi se bilo tudi zgodilo, ker v tistih časih niso ljudje izgubljali časa za premišljevanje. Toda medtem je šel Zbiško spat zelo potolažen. Ko je že bil v postelji, je premišljeval, ali ne bi zjutraj zapodil Sande-rusa, vendar je bil mnenja, da mu utegne ta lopov z znanjem nemškega jezika pomagati takrat, ko se odpravi proti Lichtensteinu. Pomislil je tudi, da ga Sanderus ni nalagal, a dasi je bil drag privesek, ker je po krčmah jedel in pil za štiri, je bil vendar uslužen in je kazal novemu gospodu nekako vdanost. Vrh tega je bil vešč tudi pisanju, s čimer je nadkrilje-j val slugo Čeha in Zbiška samega. Zaradi vsega tega mu je mladi vitez dovolil, da je po- Toda ni še ngpravil deset korakov, ko je Čeh, ki je jezdil zadaj, prijahal vštric njega in rekel: “Vaša milost, neki vitezi se pode za nami, nemara križarji ali kdo?” Zbiško je zaobrnil konja in dlje kakor na pol postaje je ugledal bleščečo se vrsto, a na čelu sta jahala dva viteza na krepkih pomorskih konjih, oba popolnoma oborožena, vsak v belem plašču s črnim križem in v čeladi z visokim čopom pavjih peres. “Križarja, pri milem bogu!” je rekel Zbiško. Nehote se je dvignil v sedlu in položil kopje konju med ušesi. Čeh pa je pljunil v pest, da bi mu sekira v njej ne požela. Zbiškovi služabniki, izkušeni ljudje, ki so poznali bojni običaj, so tudi obstali pripravljeni — ne sicer na boj, ker pri viteških spopadih služabniki niso sodelovali, temveč so bili le zato, da so odmerili mesto za borbo na konju ali pa steptali zasneženo zemljo za borbo na tleh. Edino Čeh, ki je bil plemič, se dolgolasega, ki je bil videti Mazur. Ko jih je zagledal, si je dejal v duši: “Svojemu dekletu nisem v ječi obljubil samo tri čopei, marveč toliko, kolikor imam prstov na roki, toda tri bi lahko imel takoj, če bi le ne bili poslanci.” Vendar je pomislil, da morajo biti poslanci k mazov-skemu. knezu, zato je vzdihnil in glasno izpregovoril: “Hvaljen Jezus Kristus!” “Na vekov veke!” je odgovoril neoboroženi jezdec. “Bog daj srečo!” “In vam, gospod!” “Slava sv. Juriju!” “To je naš patron. Pozdra- vljeni, gospod, na poti!” Nato so se začeli drug dru-'gemu klanjati, potem pa je Zbiško povedal, kdo je, kakšen mu je grb, geslo in od kod potuje na mazovski dvor, dolgolasi vitez pa je naznanil, da se imenujč Jendrek iz Kro-pivnice in spremlja goste: brata Gottfrieda, brata Kot-giera in gospoda Fulka de Lorche (izg. Lorš) iz Lotarin-gije, ki se mudi pri križarjih in hoče na svoje oči videti mazovskega kneza, a zlasti kneginjo, hčerko slavnega “Kinstuta”. (Dalje prihodnllč.1 — V 19 državah Unije je v šolah obvezen pregled oči. toval z njim v čehanov, česar' • • •, ■’ , ’ , je pripravil za boj, toda tudi se je Sanderus veselil, ne le on je pričakoval> da Zbiško zaradi hrane, ampak tudi za- izpregovori) preden udari> in to, ker je opazil, da vzbuja zato se je y duši zelo čudi]) da v pošteni družbi več zaupanja in laže dobi odjemalcev za svoje blago. Prenočivši še enkrat v Našelsku, so potovali ne prehitro in ne prepočasi, tako da so drugi dan proti večeru ugledali zidovje čehanovfjkega gradu. Zbiško se je ustavil v krčmi, da bi si nadel orožje in bi stopil v grad po viteškem običaju s čelado in s kopjem v roki— potem je sedel na ogromnega je mladi gospod pomeril s kopjem pred pozivom. Toda Zbiško se je spametoval še v pravem času. Spomnil se je blaznega dejanja pri Krakovu, ko je neprevidno hotel napasti Lichtensteina — in vseh neprijetnosti, ki so nastale iz tega, zato je dvignil kopje, ga oddal Čehu in ne da bi izvlekel meč, zdirjal k redovnima vitezoma. Ko se je približal, je opazil še tretjega viteza s peresi na glavi uplenjenega žrebca, napravil j in četrtega, neoboroženega, - ■ . I < 'V' “Čudim sem, kako sem mogla tako dolgo vzdržati brez električnega sušilnika!” pravi Mrs. Anna Fox iz Lyndhurst, Ohio. “Hotela sem biti moderna, pa sem kupila električni sušilnik. Vložite notri perilo in ... ko se niti ne zaveste, pa .je vse suho in pripravljeno za zlaganje. Nikdar ne skrbite ali zunaj dežuje ali sneži.” Brezplameni električni sušilnik je sodoben, način sušenja obleke in perila. Električna toplota ni samo hitra, ampak tudi čista in mila. Obiščite svojega trgovca z električnimi pripravami, ki naj Vam dobro razloži vse predno kupite. 'ZfeUlUMINATINGč2w Aa lamt«r>MrM4 Ctmpanf Strvlnf Tla tali U««UtA !■ Mili** Za vose prihodnje kodranje! Vzemite najboljše kodranje! POPOLNO TRAJNO KODRANJE GARANTIRANO NAJBOLJŠE, KAR STE JIH IMELI. Nikdar nikakega doplačila. ki je bilo $25 je sedaj samo s4,45 vključno umivanje, friziranje in striženje. Katerokoli najfinejšo obče znano kodranje iz naše nove velike zaloge van. spretno v salonskem stilu napravijo naši strokovnjaki, ki imajo mnogoletne in dragocene skušnje. Vaši lasje bodo lepši in bolj lahko jih boste po volji uredili (tudi če so fini. suhi, sivi. beljeni ali barvani). Zakaj bi se sami trudili... ali plačali več? Clevelandski česalni salon, ki ima samo eno ceno 406 EUCLID AVE. at 4th ST. 2nd Flcor____________AIR CONDITIONED__________________SU 1-3161. ANDRE DUVAL RUDY KRISTAVN1K COMPANY Gradbena dela — Mizarstvo — 5908 Bonna Ave. Gradimo ..ove hiše, garaže in slične gradbe. - Popravljamo in prenavljamo stanovanja in poslopja. Dogradimo nove prostore. Vsa dela zavarovana. - Proračuni brezplačni. - Kličite po 5. uri zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965, Cleveland, O. Oseminšestdeset let nudi KSK.T Ijuhezhjivo bratsko pomoč svojim članom In članicam-vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. mi KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA )) Najstarejša slovenska podporna organizacija ( (\ v Ameriki / Premoženje: S14,500,000.00 Število certifikatov: 48,000 če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najbolj«' pošlem 'in nads-ob'entni podporni organizaciji — AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI .IEDNOTI j) ( kjer se lahko zavaruješ za smrtnino. razne poškoc.be, operacij*. *) proti bolezni in onemoglosti. f • j K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 10- d-' 60. le'.«: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. ') V K.S K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle >* 1 mlndmo od $500.00 do $15,000.00 K.S.K J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.0" Aka še nisi član ali članica te mogočne in bogate katolisk* podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj bolje dane kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! /.a pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: I GLAVNIURAD (I 351-353 No. Chicago St. Joliet, IH I > ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO