KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 105 VIRI ZA ZGODOVINO SLOVENSKE ARHEOLOGIJE II DAVORIN VUGA Pred nekaj leti začeta serija objavljanja ar hi vali j, ki so pomembne za preučevanje zgodovine slovenskega starinoslovja (cf. Kro- nika 27/2, 1979, 127, s sliko), dobiva zdaj drugo nadaljevanje in po svoji heterogenosti zajema tako različna leta nastanka kot tudi različne arheološke točke. Protagonisti so bleščeči figuri našega starinoslovja Alfonz Müllner in Jernej Pečnik, dalje ugledni umet- nostni zgodovinar in konservator France Ste- le, v doslej malo znani vlogi arheologa pa nesrečni Josip Mantuani, ki ni bil kos na- grmadeni zapuščini svojih arheoloških pred- hodnikov v deželnem muzeju ter tekoči ar- heološki problematiki na Kranjskem in po- zneje Slovenskem. Pojavljajo se manj znani Ivan Pečnik, nato v arheologiji sploh nezna- ni fotograf Julius Müller, premalo obdelana osebnost samoukega raziskovalca in proslav- ljenega najditelja si tule z Vač, Janeza Gril- ca, in naposled v literaturi le bežno omenje- na fotografa Pire in Kästner jun., zaslužna za edinstven dokument o rimski ladji na Ljubljanskem barju. Zal moramo priznati, da je naš članek v izobilju še neobdelanih arhiv- skih dokumentov, tako grafičnih, pisnih in fotografskih le kaplja v morju, je pa ven- dar spodbuda za nadaljnje delo. Dosedanje celovite objave arhivalij lahko preštejemo na prste (izjema so Dežmanovi dokumenti o ižan- skih koliščih, žal nekomentirani, cf. J. Kos, Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneoHta v Sloveniji 6, 1978, 43—59, s sliko in 2 faksimiloma). 1. Fotografija Müllnerjeve ladje v Lipah leta 1890. Mestni muzej v Ljubljani hrani iz- virni fotografski pozitiv velike rimske pre- vozne ladje iz Lip na Ljubljanskem barju, na katere deske so naleteli delavci oktobra 1890 pri kopanju odvodnega jarka na Kosler- jevem posestvu (cf. A. Müllner, Argo 1, 1892, 2—7, Tab. I). Iz nadaljnjega besedila Müllner- jevega poročila je razvidno, da je Kranjski deželni muzej Rudolfinum začel izkopavanja na mestu najdbe 25. oktobra istega leta, in sicer po izrecnem dovoljenju dr. Petra Kos- lerja, ki je bil dal muzeju povsem proste roke pri raziskovanju tako imenitne starine. 106; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 SI. 1. Rimska ladja v Lipah. Izkopavanje A. MüUnerja 31. 10. 1890 Delo na zemljišču je vodil muzealni kustos Alfonz Müllner (1840—1918). Za risanje plo- vila je poskrbel Müllner sam, za fotografi- ranje je pritegnil tajnika Pirca in Kästnerja j un. Z izkopom so končali do 30. oktobra, nato so 31. oktobra ladjo narisali, vključno z detajli, in fotografirali (o. c, 2). Torej je 31. oktober 1890 pomemben datum za slo- vensko arheologijo, saj imamo dokazano prvo arheološko fotografijo na Ljubljanskem bar- ju. Glede natančno zapisanega datuma je po- men Pirčeve in jun. Kästnerjeve fotografije v slovenskem prostoru še večji: kot taka je prvenec, ne glede na nekoliko starejši posne- tek Szombathyjevega izkopavanja pri Sv. Lu- ciji leta 1886 ali 1887 (cf. Most na Soči 1880— 1980. Sto let arheoloških izkopavanj [1981] 12, s sUko). Pirčev in jun. Kästnerjev fotografski po- zitiv (si. 1)^ meri 25 X 31 cm in je svetlo rja- vo toniran. Ospredje je ostro, v ozadju je mehka neostrina. Kompozicija posnetka je diagonalna, v ozadju na desni je vidna sku- pinica treh ljudi: dva kmeta in moški v go- sposki obleki, s svetlim klobukom in temnej- šim suknjičem (skrajno desno. Müllner?); kmeta sta opravljena v bela platnena oblači- la, na glavi imata temna klobuka. Za skupi- nico je na gosto zložena šota. Obzorje je ne- koliko poševno, spušča se od leve proti desni. Pogled fotografa je segel približno proti severovzhodu, proti Ljubljanici (ta se sluti za drevesi na levi) in proti Ljubljani (na skrajni desni se v megli izgubljajo zadnji obronki Golovca). Kot antiteza ravnemu, pustemu, otožnemu obzorju na desni nastopa na levi skupina mladih brez. Fotografija je bila po- sneta z neke višje lege, verjetno s kupa iz- metane zemlje. Rimska ladja (za prvo toza- devno opredelitev in hkrati prvo objavo Pir- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 107 čeve in jun. Kästnerjeve fotografije cf. D. Vuga, Ljubljansko barje v arheoloških obdob- jih, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 118 [1982] 23, 27, si. 21, karta na s. 18 s, s. n. 8: najdišče leži med Ljubljanico in cesto Črna vas—Podpeč, severovzhodno od nekda- njega Koslerjevega posestva s hišo in gospo- darskimi poslopji) je dobro očiščena, les se že močno krči zaradi sušenja. Ob robu iz- kopa na desni je nekaj vode. V ozadju je vi- den jarek, ki je delno presekal ladjo (oktobra 1890). Fotografija je nalepljena na svetlo siv karton, z gladko površino, formata 34,5 X 40,2 cm, okrašen z vinjetami. Karton z na- lepljeno fotografijo obroblja črn okvir, okra- šen s kanelurami. Na hrbtni strani je v okvir vstavljen še en karton, svetlo rjave barve. Zgoraj levo je zapis s črnilom: Ladja na Barju. Spodaj je pravokoten vijoličast žig: LAST MLO/LJUBLJANA/INVEN. ŠT. 1017 (številka je napisana z rdečim barvnim svinč- nikom). Okvir je verjetno iz istega časa, kot je bila narejena fotografska kopija, in sicer kot kontaktna kopija z negativa na stekleni plošči. O izvirnem negativu ne vemo nič; prav tako ne vemo, ali je obstoječi Pirčev in jun. Kästnerjev posnetek edina fotografi- ja, ki je bila na Müllner j evo željo posneta v Lipah. 2. Miillerjeva posnetka Situle z Vač leta 1882. Grilčevi s Klenika, hiša št. 8, p. d. pri Plezétovih, hranijo izvirni fotografski pozitiv ljubljanskega fotografa Juhja Müllerja, na katerem je znamenita figuralna Situla z Vač, izkopana 17. januarja 1882 (cf. C. Deschmann, MCC NF 9, 1883, 16 ss. F. von Hochstetter, Denkschriften d. math.-naturwiss. CI. d. kais. Akad. d. Wiss. 47, 1883, 3 ss. F. Stare, Vače, Arheološki katalogi Slovenije 1 [1955] 35 s, 65 op. 1, T. LVI, CI—CIV, priloga. J. Kaste- Uc, Situla z Vač [1956]. D. Vuga, Zelezno- dobne Vače, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 100 [1982] 8 ss, si. 1, 9—10). Ne- dvomno še isto leto, najverjetneje spomladi 1882, je v ljubljanskem Müllerjevem ateljeju (na Miklošičevi cesti, v palači Ljudske poso- jilnice, nasproti poznejšega hotela Union) na- stala omenjena fotografija, ki je kot taka, z arheološko motiviko, doslej najstarejša zna- na na Slovenskem. Müller je znamenito an- tiko fotografiral verjetno kmalu po tistem, ko jo je Dežman odkupil za Deželni muzej, in sicer od najditelja Janeza Grilca (1860— 1931). V literaturi sporočeni čas najdbe im Frühjahr 1882 (cf. F. von Hochstetter, o. c. Si 2—3. Prednja in hrbtna stran MüUerjevega pozltiva oziroma vizitke iz leta 1882. Figuralna situla z Vač 108 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 SI. 4. Julius Müller, Situla iz Vač 10) je dokaz, da je bila takrat situla že v ' muzeju. Verjetnost takšnega dogajanja v zve- j zi s senzacionalno najdbo, za katero so tekla j dolgotrajna pogajanja med Grilcem in Dež- j manom in ki je pritegnila občinstvo tako v ; Ljubljani kot na Dunaju (tja je bila posojena i za kratek čas in jo je tam, morda še 1882. j leta, fotografiral odličen neznan mojster fo- i tografije; tehnično in vsebinsko so »dunaj- ski« posnetki situle boljši od Müller j evih, prvi jih je objavil C. Deschmann, o.e.), po- trjuje tudi Grilčev zapis na hrbtni strani vizitke, na katero je nalepljen pozitiv situle, i pač v zvezi z »nepošteno« kupnino Kranj- skega deželnega muzeja. Müllerjev fotografski pozitiv (si. 2 in 3: fotografija in hrbtna stran vizitke)- je svetlo. rjavo toniran in nekoliko zbledel. Kopija ima j format 10,1 X 14,4 cm, vizitka iz trdega kar- , tona pa 11,1 X 15 cm. Fotografija z vizitko i je trikrat prelomljena, ogli so močno poško- ' dovani; tudi zgornji levi in spodnji desni kot sta prepognjena. V spodnjem levem kotu je fotografija odtrgana od vizitke. Pri po- snetku situle gre za čelno sredinsko kompo- j zi ci j o, bronasta figuralna vedrica stoji na i temno rjavem polju, ozadje je svetlo rjavo. ' Ker je temnega polja le dobra šestina celot-! ne fotografije, deluje kompozicija dinamično \ in potegne pogled tako na situlo kot z nje, j od ročaja navzgor. Ročaj vedrice stoji po-j konci. Posnetek je oster, na desnem boku \ situle se figure izgubljajo v megleni neostri- : ni. Svetloba je usmerjena naravnost iz ospred- \ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 109] ja, morda rahlo z leve strani, tako da je desni rob trupa vedrice že v rahli senci. Na ra- menu in ustju so sence močno poudarjene. Po sencah za situlo je videti, da je Müller uporabil dve luči, šibkejšo z leve in močnejšo z desne, saj vedrica meče dobro vidno senco proti ozadju, do meje temne površine pri tleh. Ker na svetlem ozadju ni sence predme- ta, je Müller verjetno površino retuširal. Sle- dovi retuširanja so vidni tudi na temnem polju. V prvem figuralnem frizu na situli z Vač je viden pešec s konjem na povodcu in dva jezdeca. V srednjem frizu se vidi gosti- ja, v spodnjem lev s človeško nogo v žrelu in košute. Na hrbtni strani vizitke je Grilčev zapis s svinčnikom: Toje tista situla / ko sem jo jest Johan / Grilc izkopau katero sem / prau zaslepo ceno prodau / 5 za 18 gld prou lepo mej so / ogolfali ti permojdušni / Lublančani. Izvirna pisava je močno zbledela, vse črke so še ponovno prevlečene s svinčnikom (vi- deti je, da je to naredil še stari Janez Grilc, najditelj figuralne vedrice). V tretji in šesti vrsti je dvakrat pripis s črnilnim svinčnikom: izkopau in permojdušni. Verjetno je to roko- pis njegovega sina, še živečega Janeza Grilca (rojenega 1906). Tudi skupaj pisani besedi Toje v prvi vrsti sta prevlečeni s črnilnim svinčnikom. Zadnji besedi v tretji vrsti sta tako zbledeli, da naše branje, katero sem, ni povsem zanesljivo. Na dnu vizitke je temno vijoličast žig: JULIUS MÜLLER, ki dokazuje avtorstvo fo- tografskega posnetka. Omenili bi še, da je spodnji figuralni friz vedrice močno poškodovan; luknja v foto- grafiji meri približno 0,8 X 0,9 cm. — Izvirni Müller jev pozitiv hrani Janez Grilc ml., Klenik 8. Pri pregledovanju inventarne knjige foto- grafskih negativov v ljubljanskem Narod- nem muzeju smo leta 1982 ugotovili, da je inv. št. 414, steklena plošča, dejansko drugi MüUerjev posnetek iz leta 1882, ki kaže na- tanko nasprotno stran situle z Vač (to do- kazuje prav identična, le »zrcalna-« lega tor- diranega ročaja vedrice). Format negativa je 10 X 14,6 cm, inventarna številka je vpraska- na z iglo v zgornjem desnem kotu, obrnjeno.^ Na spodnjem delu poišče je nalepljen črn papir, vse do dna vedrice, kar ustreza že znanemu Müller j evemu pozitivu (od tod to- rej črn ton podlage!). Kvaliteta negativa, zla- sti ostrina, povsem ustreza prej opisanemu Müll er j evemu posnetku, ki je ohranjen na Kleniku pri Grilčevih. Nasprotno pa v inven- tami knjigi negativov v NMLj o stekleni plo- šči ni podatkov o avtorju. Vpisani so le naslednji podatki: Vače / Vaška situla figu- ralna / Nar. muzej P 581 (napis na papirnati vrečki, v kateri hranijo negativ). 3. Pečnikova risba vojščakovega groba na Vačah leta 1889. V arhivu Arheološkega od- delka Narodnega muzeja v Ljubljani hrani- jo med drugimi risbami Ivana Pečnika (brata znamenitega starinokopa Jerneja [1835— 1914]) tudi risbo vojščakovega groba,'' ki sta ga 22. avgusta 1889 nad Klenikom pri Vačah izkopala Müllner in Jernej Pečnik (cf. A. Müll- ner, Laibacher Zeitung 11. 9. 1889. J. Pečnik, MCC NF 15, 1889, 271. D. Vuga, Zeleznodobne Vače, 9, si. 6: prva objava risbe I. Pečnika; po vsem sodeč je bilo kopanje na svetu Reze Poljanec, v hosti v bližini najdišča figuralne situle z Vač, na ledini Nad Lazom). Risba je izdelana s svinčnikom, na tankem rumen- kastem papirju, dolgem 31,5 cm in širokem 16 cm. Papir je po širini večkrat prepognjen. Mrlič, tj. skelet, leži na hrbtu, na risbi je upodobljen podolžno. Dobro so vidni podat- ki: bronasta dvogrebenasta čelada (cf. D. Vuga, Zeleznodobne Vače, si. 16), pravokotna pašna spona, toreutsko okrašena s figuralno upodobitvijo štirih zajcev in dveh prepelic (o. C, si. 25), dve sulici, samostrelna fibula certoškega tipa, tri keramične posode, nožič in neopredeljiv kovinski predmet (igla?). Zal je bila grobna celota po Müllner j evi tipološki ureditvi zbirk Kranjskega deželnega muzeja, Rudolf ina konec prejšnjega stoletja razbita; po ohranjeni risbi je nekatere predmete mo- goče identificirati. Risba sama je sicer okor- na, zlasti v pogledu upodabljanja človeškega okostja. Vrednost je prav v dokumentarnosti. Znotraj okvira, ki obroblja sliko skeleta, je po dolžini, pod levim bokom vojščaka, na- pisano besedilo v gotici, prav tako s svinčni- kom (očitno je to rokopis Ivana Pečnika, če- prav žal risba ni podpisana; ve pa se, da je Ivan delal skupaj z bratom na nekaterih ar- heoloških točkah in zapustil šop dragocenih risb, npr. zlasti v Neviodunu — Drnovem pri Krškem). Nemško besedilo se glasi: Ein kel- tischer Hauptman ausgegraben den 22. Au- gust 1889 in Watsch bei Littai. 1 1/2 m tief. Na hrbtni strani lista so naslednji zapisi oziroma žigi: Dar Slov. Matice v Lj. 21. 9. 1934 (sivo črnilo); NARODNI MUZEJ V LJUBLJANI. Arheološko — prahistorični od- delek (vijoličast žig) ; RN 161 B (rdeče črnilo). 4. Steletov arhiv o mitreju v Rožancu. O edinstvenem arheološkem spomeniku in si- tu in sub divo, mitreju na ledini Judovje no i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 nad Rožancem, ki ima oltarni relief vklesan v živo skalo (cf. Arheološka najdišča Slove- nije [1975] 241 z navedbo starejše literature) SI. 5. Risba Ivana peSnlka. Vojščakov grob, izkopan nad Klenlkom pri Vačah 22. 8. 1889 je ohranjen tudi zanimiv arhiv prof. dr. Fran- ceta Steleta (1886—1972), zdaj v lasti Zavoda SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Skupno gre za 7 dokumentov (5 dopisov in dva fotografska negativa na ste- kleni plošči).^ Najstarejši dopis, standardnega formata avstrijskih aktov, datira s 7. janu- arjem 1914 in je bil od c. kr. Centralne ko- misije za spomeniško varstvo na Dunaju na- slovljen na Herrn k. k. Praktikanten Dr. Franz Stele in Laibach; akt je bil vložen v arhivski ovitek K. k. Zentral — Kommission für Denkmalpflege (Krain) pod št. 46, 16. ja- nuarja 1914 (arhiv ZSRS VNKD, št. 46/del. št. 53/1914): Betreff: Rozance bei Tschernembl, Mith- räum. Dem Vernehmen nach, hat das Landes- museum Rudolfinum das Mithräum in Ro- zance gekauft und beabsichtigt, das Kultbild mit der Inschrift nach Laibach zu transpor- tieren. Da Bild und Inschrift aus dem gewach- senen Felsen herausgearbeitet sind, wäre dies ein Vandalismus, gegen den entschieden Stel- lung genommen werden müsste. Sie werden beauftragt, schleunigst zu er- heben und berichten, ob und wie weit diese Nachricht den Tatsachen entspricht. Der Vizepräsident: i. V. Schubert - Soldern Na spodnjem delu čelne strani ovitka za akte je Steletov pripis: Hrsgb. Dr. Jos. Mantuani, Musealdirector Laibach. Das Exp. wird über gefr. Erhebun- gen übermittelt. Laib., 16./I. 14 Fr. Stele. Gre za uradni dopis (tipkopis) Komisije v zvezi z aktom 7285 ex 1913, očitno z nekim obvestilom o nameravanem izsekanju kultne podobe mitreja iz skalne stene in njeni pre- mestitvi v Ljubljano (to naj bi izpeljal De- želni muzej). Stele je dobil ukaz, naj preveri resničnost govoric o takem »vandalizmu«. Steletov pripis k aktu dokazuje, da se je kot mlad deželni konservator za Kranjsko ne- mudoma lotil naloge in ukrepal pri muzej- skem direktorju Mantuaniju. Kako se je za- deva razpletla, ni znano. — V ustrezni ča- sovni distanci lahko pripomnimo, da name- ravani Vandalismus za ohranitev spomenika le ne bi bil tako slaba poteza; seveda bi morali na prvotno mesto vstaviti kopijo reliefa. Soočeni smo namreč z nenehnim pro- padanjem reliefnih podob in napisa, kar je posledica tako onesnaženja ozračja kot stal- ne vlage. Streha nad oltarno podobo bi pro- padanje izrednega epigrafsko-likovnega spo- menika le odložila za kratko dobo (sicer je KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 111' bila streha predmet tudi zadnjega akta iz Steletovega rožanskega arhiva). Drugi Steletov akt je prošnja Poverjeni- štvu za uk itd. v Ljubljani, da se konservator udeleži izkopavanja rimskega mitreja v Ro- žancih pri Črnomlju in prazgodovinske go- mile pri Boštanju na Dolenjskem. Vodstvo nameravanega dela ima ravnatelj Dež. mu- zeja dr. J. Mantuani. Rokopisna prošnja je datirana 18. VL 21 in nosi podpis Fr. Steleta. Akt je vložen v ovoj starih standardnih mer kot arhivalija Spomeniškega urada za Slove- nijo pod letom 1921, št. 105, 17. jun. 1921 (arhiv ZSRS VNKD, št. 105/1921). V istem ovoju je tudi tipkan odgovor Poverjeništva za uk in bogočastje št. 3321 z dne 24. junija 1921, naslovljen Spomeniškemu konservator- ju dr. Francu Steletu v Ljubljani, Sv. Petra C. 77, v zadevi: Spomeniški urad, rimski mi- trej v Rožancu pri Črnomlju in mogila pri Boštanju. Prosilcu je dovoljena udeležba pri prej navedenih izkopavanjih, po vrnitvi mora predložiti potni račun. Podpisani vodja po- verjeništva je: Skaberne. V drugem ovoju Spomeniškega urada za Slovenijo, za leto 1921, št. 123, 2. jul. 1921 (arhiv ZSRS VNKD, št. 123/1921) je izčrpno Steletovo poročilo o izkopavanju v Rožancu in pri Lukovku pri Trebnjem. Rokopisni do- pis Poverj. za uk itd. v Ljubljani ima stare standardne mere in se glasi takole: Mitrej je bil prekopan pod vodstvom dr. Mantuanija v moji navzočnosti med 25. in 30. jul. 1.1. Delali so trije delavci. Prekopali so prostor pod votivno ploščo. Najdena je bila samo navpična pregrada prav pred plo- ščo kakih 50 cm od osnovne stene oddaljena in obojestransko zraščena z živo skalo. Izgle- da, da je ta pregrada produkt človeške roke. Drugače ni bilo najdenih umetnih formacij, pripravljenih za kult: najden je bil železen rimski nož, več kosov terre aretine in par kosov rdeče grobe glinaste posode — vse rim- skega izvora. Prostor, ki je po svoji naravi idealen kultni prostor, je služil takim name- nom očitno samo izjemoma. Poročilo pover- jeništvu poda dr. Mantuani. a. a. Lj. 1. VIII. 1921. Na hrbtni strani lista je Steletov, prav tako rokopisni pripis: Razen tega sva prekopala mogilo pri Lukovi ci pri Trebnjem — najdeni dve glinasti posodi deloma ornamentirani, ena profilirana. Ostanki oglja in kepa železa, kakor se jih najde veliko v okolici in iz česa se da sklepati na prazgodovinsko železno ru- darstvo. Lj. 1. VIII. 1921. Fr. Stele. Gre za prvo pisano avtopsijo kontrolnega izkopavanja v Rožancu. Sicer so bili izsledki objavljeni v ZUZ 1, 1921, 188, po katerih naj bi bil mitrej le občasno svetišče (cf. tudi ANSI, 241). Iz akta ni razvidno, zakaj ni pri- šlo do izkopavanja v Boštanju. Možno je, da je >>Lukovk pri Trebnjem«, ki ga sicer ANSI ne pozna, preprosto Lukovec pri Boštanju, kjer se omenjajo Pečnikova in Kušljanova kopanja, ne pa tudi morebitno Mantuani j evo izkopavanje 1921, leta, cf. o. c, 248. Vprašanje Lukovka ostaja brez upoštevanja drugih ar- hivalij in zlasti obhoda zemljišča še nadalje odprto. Pokazati moramo še en Steletov dokument iz leta 1921, in sicer na stekleno ploščo nare- Sl. 6. F. stele, Mitrej v Ro- žancu, julija 1921 1121 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 Sl. 7. J. verbie, Rožanskl mitrej na ledini Judovje jeni fotografski posnetek oltarne podobe mi- trej a v Rožancu in treh delavcev (sl. 6). Plo- ščo hrani arhiv ZSRS VNKD, meri 14,6 X 9,8 cm. Posnetek je oster in ima odlično kom- pozicijo, ki jo bogatijo sence in listje v ospredju. Oltarne podobe so nekako v sredini fotografije, napis z dobro vidnimi kapitalami je nad polkrožnim svodom. Pod obokom je upodobljen Mitras na bikovem hrbtu, kako zasaja nož v klavno žrtev. Dobro se vidita doprsna reliefa Sola (levo) in Lune v majhnih nišah s polkrožnim svodom; spodaj sta v več- jih, pokončnih in podobno obokanih nišah Kautopates (levo) in Kautes. Na veliki oltarni mizi je na levi tik pod Mitro in bikom upodobljen škorpijon, po- osebljenje zla. Na sredini se vzpenja na bika kača, ki pomeni zemljo. Na desni spodaj je, vzpet na zadnji nogi, upodobljen pes, ki liže bikovo kri; pasji nogi sta delno že zunaj okvira reliefnega polja, kar je antiteza di- namiki prizora z Mitro in hkrati domiseln primer razbijanja toge simetrije reliefne ce- lote. Mitrova votivna skupina na Steletovi fotografiji lepo izstopa zaradi močnih senc. Tudi razpoke v živi skali nad reliefom so za- radi močnih senc dobro vidne in delujejo hkrati zlovešče, vzneseno in nemirno — kot priče pomenljivega kultnega dejanja spodaj na ravni steni (na levem delu oboka nad Mi- tro poškodovani verjetno mehansko; tudi obrazi figur imajo mehanske poškodbe). Ste- letov odlični posnetek z arheološkim moti- vom na desni bogatijo portreti treh Mantua- nijevih delavcev, mlajših kmetov z ostrimi obraznimi potezami (posledica vojnih let!) in zgaranimi rokami. Mehka neostrina listja v ospredju deluje kot zavesa na odru, na kate- rem trije možaki v arhaičnem mitičnem oko- lju napeto sledijo fotografovim, tj. Steleto- vim gibom. Dokumentarna vrednost posnet- ka je izjemna, saj gre za prvo datirano foto- grafijo Mitrovega oltarja v Rožancu (konec julija 1921). V primerjavi s sedanjim vide- zom so reliefi še dobro ohranjeni. V zvezi z omenjenim Steletovim posnet- kom naj dodamo da je v vodniku R. Badjure, Jugoslovenske Alpe. 1 deo: Slovenija (1922) 141, s sliko, objavljena tudi fotografija J. Verbiča s podnaslovom Judovje kod Semiča (sl. 7). Gre za prvovrsten fotografski motiv s čelno podolžno kompozicijo, z votivnim re- liefom v sredini in dvema brkatima, gospo- sko oblečenima možakoma srednjih let na levi. Latinski napis na steni ima črke pre- vlečene z barvo (verjetno rdečo), kar na Ste- letovem posnetku ni vidno. Ker tudi na Ste- letovi fotografiji iz leta 1933, ki jo prinašamo malo dalje, ni opaznih z barvo prevlečenih črk votivnega napisa, je zelo verjetno, da je Verbičev posnetek starejši od leta 1921. Mor- da je možak z gosposkim klobukom, ostrimi košatimi brki in zašiljeno bradico, ki demon- strativno uperja kazalec desne roke v votivni napis P. Aelii Nepota, Procula in Firmina, sam muzealni direktor Josip Mantuani (za podobnost za njegovim portretom, ki ga je naslikal še v »avstrijskih« letih Mantuanije- vega ravnateljevanja Fran Tratnik, cf. P. Petru, Argo 10/1, 1971, 27, s sliko na levi). Ker Steletov arhiv beleži aktivnost Deželnega muzeja Rudolf ina v zvezi z rožanskim mitre- jem konec leta 1913, je možno, da je Verbičev profesionalni posnetek nastal nekako v tem času. Terminus ante quem non je leto 1909, konkretno 11. junija, ko je Mantuani prevzel vodstvo Deželnega muzeja, po odhodu Val- terja Šmida (o. c, 25). Ker je bil mitrej v Rožancu nenehen predmet Mantuanijevega zanimanja, kar naposled potrjuje tudi njegov ambiciozni izkopavalni poseg leta 1921, je takšna naša identifikacija desne osebe na KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 113 i SI. 8. F. Stele, Izkopavanje v rožanskem mltreju, julija 1921 Verbičevi fotografiji zelo verjetna. Nasprotno j pa je možak na desni neznan; zanimivo je, v kakšnem nasprotju je z Mantuanijem na svoji levi: Mantuani kar kipi od svoje avto- ritativnosti, medtem ko njegov sosed nekako v zadregi drži klobuk v desnici, skrčeni na j prsi in deluje ponižno. j V inventami knjigi negativov arhiva ZSRS j VNKD je vpisanih še 7 fotografskih negati-j vov na stekleni plošči, k jih je posnel Stele, j očitno leta 1921: 5 negativov se nanaša na i Rožanec (tu bi pripomnili, da manjkajoči po- j snetek s št. 5790 morda ni iz leta 1921, prav j zaradi tako visoke inventarne številke), dva \ pa sta z Lukovka. Vsi posnetki so izbrisani j iz evidence, kar najverjetneje pomeni, da jih j več ni. Srečni okoliščini se imamo zahvaliti, ; da so ohranjene fotografske kopije treh iz- virnikov na plošči, narejene verjetno konec 50. ali v začetku 60. let (to bi tudi dokazovalo čas, do kdaj so bili negativi še v evidenci inventarja negativov ki sicer vsebuje pre- si. 9. F. stele. Gomila v Lukovku, julija 1921 114 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 Sl. 10. F. Stele, Izkop go- mile v Lukovku, julija 1921 težno umetnostnozgodovinsko tematiko, z redkimi arheološkimi in drugimi izjemami; omeniti velja, da pogrešani posnetki niso bili vneseni v inventar arheoloških negativov, ki se v zavodovi dokumentaciji vodi posebej). Vsekakor je najzanimivejši posnetek z nekdanjo št. 1598, ki ga je posnel Stele ob izkopavanju v mitreju konec julija 1921 (sl. 8). Komentar k fotografiji, ki sicer nima umetniških kvalitet, ni potreben: kaže nam- reč tipično metodo izkopavanja v obdobju, ko je Deželni muzej, kasnejši Narodni muzej ostal brez šolanega arheološkega kadra in je to odsevalo tako v metodi izkopavanja kot skrbi za usodo arheoloških točk ter inven- tarizaciji arheoloških najdb — novitet. Kopali so preprosto le za najdbami, zasilno očiščen izkop so sproti zasipali z izkopano zemljo. O kaki grafični dokumentaciji ni sledu. Ome- nimo naj, da je reliefna Mitrova skupina na skrajnem levem robu posnetka, že zunaj vid- nega polja. Pod Rožancem so vpisani še štirje negativi, ki niso ohranjeni niti v pozitivu: 1645 — mitrej; 1660 in 1661 — Rožanci, delo na terenu (Steletov rokopis v inventami knjigi); 5790. Tudi obe Steletovi fotografiji gomile v Lu- kovku imata predvsem dokumentarno vred- nost. Sicer bi lahko pripisali določeno mero umetniškega čuta in nenavadne čelne kom- pozicije z diagonalno se dvigajočimi drevesi edino posnetku z nekdanjo št. 1650, označe- nim kot Lukovk, hosta, ki kaže gomilo in izkopavalce pred začetkom dela, na še ne- dotaknjenem arheološkem spomeniku (sl. 9). Zelo verjetno je za oko prijeten posnetek na- stal bolj po naključju in ne kot posledica za- vestnega avtorjevega estetskega iskanja in zamisli. Fotografija se uvršča med redke kla- sične fotografske dokumente na zemljišču, ki beležijo tako poseg kot tudi same osebnosti iz zgodovine našega starinoslovja. Ekipa stoji KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 115 i SI. 11. F. Stele, Mitrej v Rožancu leta 1933 nekako na vrhu oziroma pod vrhom gomile. Na skrajni levi je dr. Josip Mantuani, golo- glav, z značilno plešo in šilasto brado, v beli srajci in razpetem temnem telovniku; hlače ima temne. Ostale osebe so okoliški kmetje, v belih srajcah in temnih hlačah, telovnikih oziroma predpasniku, vsi pokriti z značilnimi kmečkimi klobuki. V rokah držijo orodje. Delavci so mladi fantje; le razkoračeni mo- žak na desni, ki vihti v rokah rovnico, je videti nekoliko starejši od njih; ima kratko prirezane brke; po odločni drži sodeč je mlad gospodar. Gomila je srednje velika s preme- rom največ 10 m in višino okrog 2,5 m. Leži v mladem, pretežno bukovem gozdu; naj de- belejše drevo v ospredju na levi je gaber. Posnetek z nekdanjo št. 1597, označen kot Lukovk, gomila, kaže izkopan jarek skozi te- me gomile, širok približno 1 m in dolg morda 3 m, grobo zastavljen v arheološki spomenik (si. 10). Črna sprehajalna palica v jarku, bli- že desni daljši stranici izkopa, verjetno ozna- čuje prostor halštatskega groba, kjer sta bili najdeni keramični posodi. Nad jamo slonijo na krampih in rovnicah trije delavci, prej opisani kmečki fantje. Posnetek je dokument o uveljavljeni »kopaški« metodi arheoloških raziskovalcev v 20. letih. Zadnji Steletov fotografski posnetek rožan- skega mitreja je iz leta 1933 in se hrani v inventarju negativov arhiva ZSRS VNKD pod št. 8380 (si. 11). Steletov rokopis v in- ventami knjigi se glasi: Rožanci Fr. Stele 1933. Negativ je celuloidna plošča formata 9,8X14,9 cm; desno spodaj, pokončno ob^ robu, je Steletov pripis s črnilom: Rožanci in inv. št. 8380. Fotografija je izrazito moj- strska in kaže čelno kompozicijo z bolj v desno pomaknjenim osrednjim motivom — Mitrovo votivno skupino. Spet občudujemo isto razbrazdano površje žive skale nad re- liefom, z močnimi sencami; gre za ostanek spodmola oziroma že v antiki podrte kraške jame. V ospredju in na levi je bujno rastlinje, ki s svojo mehko neostrino objema osrednje dogajanje in le povečuje izpovednost motiva z Mitrovo skupino. S tem lirskim motivom je Stele daleč prekosil svoja dotedanja foto- grafska snovanja v Rožancu. Zadnji Steletov rožanski akt je kopija do- pisa IV. oddelku (za prosveto) banske upra- ve (Dravske banovine) št. 185 ex 1937/Kon- servator z 12. XI. 1937 (arhiv ZSRS VNKD, št. 185 a/1937). Tipkano besedilo na prvi stra- ni lista se glasi: Rožanski mitrej s svetom pred seboj je last ljubljanskega Narodnega muzeja. Ta je dal pred tremi leti napraviti nad reliefom zaščitno streho. Pred nekaj ča- som je radi ohranitve tega spomenika pro- silo za podporo pri muzeju Sokolsko društvo v Črnomlju. Muzej je sporočil, da plača ra- čun za ukrepe, ki bi bili potrebni za ohrani- tev in zavarovanje spomenika. Ni pa dobil nikakega poročila več. Muzej poskrbi od časa do časa tudi za to, da se očisti predprostor mitreja in pot ogrožajočega ga robidovja. Ker pa je promet po tej poti malenkosten, je trajnejši uspeh izključen. Zavarovati re- lief pred škodoželjnimi kvaritvami pastirjev etc.j ki mečejo vanj kamenje, je nemogoče. 116 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 ker bi tudi najtrdnejša ograja v tej samoti ne izdala dosti. G. dr. Mala sem obvestil o tej pobudi ban- skega sveta in mi je po gornjih informacijah obljubil, da bo zadevo uredil osebno in dal obnoviti streho, če bi bila že razpadla. Fr. Stele ban. spomeniški referent. Na hrbtni strani zgornje polovice lista je Steletov tipkani dodatek: V proračunu od- delka za prosveto sem videl tudi znesek za varstvo zgodovinskih spomenikov. Belokra- jina ima mnogo zgodovinskih spomenikov. Lahko rečem, da so v Beli Krajini zgodovin- ska tla iz prazgodovinske in bronaste dobe. Obširni kompleksi Bele Krajine so bili že pokopani, toda žali Bog je večina izkopanih predmetov odšla v tujino, v Ameriko in dru- gam. Vojvodinja Meklenburška je pri nas mnogo izkopavala in je našla mnogo drago- cenih zgodovinskih predmetov, toda vse je odnesla s seboj. Doma ni ostalo skoraj nič. To pa radi tega, ker se za te stvari pri nas ni nihče brigal. Imamo pa vendar še nekaj zgodovinskih spomenikov, izmed katerih je najlepši Mitrov tempelj blizu Črnomlja. To- da tudi ta tempelj je izročen pogubi, če se ne bo pravočasno kaj storilo za njegovo ohra- nitev. Sedaj se pastirji igrajo okrog tega templja, mečejo kamenje v izklesane podobe itd. Zato prosim bansko upravo, da stori vse, kar je v njeni moči, da se ohranijo naši zgodovinski spomeniki. Ce bo banska uprava to storila, bo s tem pripomogla, da se bo pri nas razvil v večji meri tujski promet. Pre- pričan sem, da bo marsikak tujec prišel rad pogledat našo Belo Krajino, če bo zvedel. kako lepo so urejeni naši zgodovinski spo- meniki. Na spodnji polovici hrbtne strani akta je Steletov tipkani dodatek: V proračunu od- dr. Črnomelj / prosilo za podporo / Streha narejena / pred 3 leti. / Muzej plača račun. / Ravn. muz. le to osebno / uredi. Poslej v letih med obema vojnama ni več arhivskih podatkov o rožanskem mitreju. Zaščitna streha, omenjena leta 1937, je ver- jetno propadla v zadnji vojni. Rožanske ar- hivalije mečejo novo luč na osebnost in de- javnost prof. dr. Franceta Steleta, ki je imel kot prvi profesionalni konservator na Slo- venskem izreden posluh tudi za arheološke spomenike in njihovo varovanje. OPOMBE 1. Na fotografijo lipenske ladje me je opozo- ril Miha Bud j a, dipl. arheolog, za kar se mu zahvaljujem. Prav tako se zahvaljujem vodstvu Mestnega muzeja v Ljubljani, ki mi je dovolilo objavo fotografskega dokumenta. — 2. Grilčevim s Klenika se zahvaljujem, ker so mi dovolili ob- javo izjemnega fotografskega dokumenta za zgo- dovino arheoloških Vač. — Za prvo omembo te arhivalije ef. D. Vuga, Arheo 2, 1981 (1982), 72. — 3. Vodstvu Narodnega muzeja v Ljubljani se zahvaljujem, ker je dovolilo objavo posnetka iz inv. 414. — 4. Prof. dr. Stanetu Gabrovcu, vodji Arheološkega oddelka Narodnega muzeja se zah- valjujem, ker mi je dovolil objavo risbe I. Peč- nika z upodobitvijo vojščakovega groba iz leta 1889. — 5. Za opozorilo na rožanske Steletove arhivalije se zahvaljujem dr. Ivanu Komelju. Prav tako se zahvaljujem Zori Tuner za pomoč pri pravilnem branju Steletovega rokopisa.