Gii^lo SZDL ptujskega okraja — UpravB in uredništvo Ptuj. Prešer- nova 7 — Telefon 156 NB Ptuj 643-T-206 — St. 19 — Letnik VIII Ptuj, 12. maja 1955 Urejuje uredni&ki od£)or — Odgovorni urednik Jo4e Vrabl — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena din 10— — Letna naročnina 500 din pol- letna 250 din Zcunje dni je pozornost sveta obrnjena predvsem ali skoraj ;z" ključno na Evropo^ kar fe po pomenu dogodkov, ki smo j.m priča v teh dneh, tudi popolno' ma razumljivo. V vrsti teh je predvsem biižnj: podpis avstrij- ske državne pogodbe, čigar pri pravo je u"pelo veleposlanikom štirih velesil izveHi tako daleč, da ga je pričakovati že za na- slednjo nedeljo. Avstr ja bi naj torej dosegla svobodo in suvere- nost s'amo 10 dni po tem, ko jo je dobila Zahodna Nemčija, ki pa se kakor smo slišali, ni kaj preveč razveselila. Ta ravncduš- no£'f Nemcev bi presenečala, če b ne vedeli, da i'e s tem dogod- kom praktično ni kdo ve ko spremenilo. Bolj kakor, suvereno sti, bi se Nemci brez dvoma raz veselili združHve. Toda tegc osnovnega vprašanja celotn Nemčija, k: je istočas-no temelj no vprašanje miru v Evropi, sc nemara trenutno ni mogoče lo titi. ko re svet še ni ogrel P' »hladni vojni«, ki je nemara prni na nemškem področju ustvarjale svoje najčudovitejše in najbol groteskne oblike (blokam Ber lina^ -»železna zavedat itd.). Poleg teh dveh dogodkov, pod pi^a avstrijske pogodbe n orido bitve zahodnonemške suvereno- st:, zaslužita vso pozornost tu di' dogajanji, ki sta prav te dni v teku, prvo v Parizu in dru go v Varšavi. Gre za pariške di plomatske razgovore in vključi- tev Zahodne Nemčije v Atlant- sko zveza, v Varšavi pa za usta- novitev vzhodnega vojaškega blo- kci, ali za »konferenco o varnosV vzhodnoevropskih držav*, kakor ta sestanek uradno nazivajo »kratka za dvoje stvar:, ki po svojem b's/yu pomenita pravza prav razdelitev večjega dela Ev- rope nn dva oborožena tabore. Prav ob desetletnici poraza fa- šizma se torej uresničujejo nje- gove '?knte nade iz časov njego- vih zadnjih dni. Da bi bila stvar še boli zamotana so v vrstah obeh nasprotujočih si voja.ikih zvez še Nsmci, -^vzhodni^ in '»za- hodni«, vsak v svojem taboru. Protifašistična koalicija 'z let druge ''vetovne vojne ie torej odšla po drugačni poti, kakor si jo je začrtala pred zlomom fa- šizma. Vse to bi sicer, da se isto- časno ne ponavljajo tudi števlni bodrilni znaki, pomenilo dokaj mračno perspektivo, prav takšno, kakršno 5»r je želel fašizem pred svojim klavrnim koncem. Vendai nas prav pr pravljenost na poga- janja tn sporazumevanje^ da bi se odstranila S'pornc vprašanje iz bližnje in polpretekle pretek- losti, kar se nam je zdelo še pred kratkim kot nekaj nedoseg- ljivega, sedaj že prepričuje, dc lahko upamo nn svetlejšo »Vkc sveta v nrihodnosfi Nadalrni znak za to so v^ pogostejše in vedno trdnejše na povedi konference ■^štirih veli- kihoi,, to je vrhovnih predstavni- kov štirih velesil, ki bi naj bile 00 zahodnih predlogih v meseci juiju v Švici in na kater' bi na, obravnavali in skušali rešiti vse evropska 'n tudi druga sporne vprašanja k' delijo svet na blo kn in so vzrok oboroževaln t?kmi Poleg teh S"o še druni znaki, k krepe naše uoanfe na boljše ča. re v mf^rinorodnih odnosih fn m konec ali vsaj zmanjšanje nape f0'!ti v mednamrtn^h odnosih h obororlfrpne tekme. V končni pnsledfc^ je temu a- lju tudi služil nedavni oh'"} predsednika fjf^hp vladr Mende resa v naši držnvi hrkor fe ti r>n snm nrprl 7.r kliučkom ohi"kt nofrdil Trrkn tudi Ralknn^^h zveza in 7 njo našo država " svoj' strani k miroHub nemn srž t'ii. nli kakor ^ta fi formuVrnln Hrom po sr)cfu pt borbi la m'r '^nana polrtiki Tito In Nehru: aktivni koeksi ZA 10 LETNICO OSVOBODITVE bomo najprej počast li v torek, 10. maja 1955 je končala komisija za zkop po smrtnih ostankov heroja Jožeta Lacka, kraetarevolvcionarja ter večjega števila borcev in talcev iz treh velikih grobnic na ptuj- skem pokopal šču Svoje delo. Šestintrideset žar s posmrtnimi ostanki heroja Jožefa Lacka, znanih in neznanih borcev in talcev ki so padi- z Lackom, v Selah in pri ptujskem pokopali- šču, čaka na slovesno p(^žitev v skupno novo grobnico na ptujskem pokopališču, ki bo v nedeljo 15 maja 1955 dopoldne v Ptuju. V tej grobnici bo tud- žara s posmrtnimi ostanki prvo- boTca, člana KP Ivana Spolena- ka z Brega — Ptuj ki so pripe- ljani s pokopališča v 2alcu žara polkovn ka NOV Antona Znida- riča ter žara Mirka Langu?a, borca NOV, katerih po?mrtni ostanki so bili doslei na mestu kjer je sedaj postavljena nova grobnica, V okviru proslav za iO-letnico osvobod tve bo ures- ničena dolgoletna želja svojcev borcev in talcev ter množičnih organizacij, da bi bili posmrtni ostanki tukajšnjih borcev in tal- cev položeni v skupno grobn-co 'n da bi bile vse žalne svečano- sti v Ptuju v bcdoče na tem me- stu. Po večtedenskem razkopava- njn sktipnih grobišč na ptujskem pokopališču' je uspelo komisiji in pri tem zaposlenim delavcem ugotovti točno mesto, kjer so pokopani borci in talcij tega prej ni bilo mogoče do podrob- nosti ugotoviti, ker se niso v ce- lot' ujemale razne izjave očivid- cev kako so nastajala ta grobi- šča. V ponedeljek 9 in torek 10 maja je bi''o razvrščenih v mrt- vašn'c-' ptirs-kega mestnega t»o- kopališča 36 žar s posmrtnimi octanki heroja Jožeta Larka V-nka Rc?a Mirka Resa in Iva- na (Ko^ttie) Reša iz Destemika. Franca Krambergeria Alojza Zavca iz P^uia in Franca O^'©!- nika iz De?enc. ki so bili v skn.Dnem grobu « dveraa bor cema. katerih posmrtnh rvstan- kov na ob izkopu ni bilo mogo če identificirati in se ne ve. gre za Aloiza PukSifa delavca onekame v Roaoznic- ter Franca Petroviča i? Ptuja al' koaa dru- aerra Od po''7nTtr>?h ostar^Vov 1 borcev, ki so padli ori Selah n; bi^o mr«<7oče nobenega MentifiC rati, ker ni bilo navzočih cvov cev Po zdravih zobeh nekaterih se je dalo sklepat da so bili večinoma mladi, zdravi borci, ki so padh pri Selah V grobišči' s po mrtniml ostank: 20 talceve. ki so padli 8 februarja 1945 pri ptujskem mestnem pokopališču ni bilo mogoče ločiti okost j Po- sameznih talcev, saj so bili kot prej omenjeni zmetani v jame brez raVpv in ^asnt « ka^npriiem in zemljo, da nekateri niso kljub tolik:m letom šc v celoti razpa- dli. Vsi slednji ^majo močno po- škodovane, večinoma razstrelje- ne lobanjej nekaterih ni bilo več mogoče sestaviti. Od svoj- cev je prišla tov Homšakova mat^ 6 otrok iz Zidarega mosta V črnini in solznih oči je skrbno spremljala izkopavanje in gleda- la vsak drobec in čakala da bo lahko videla vsaj kosti moža Antona, ki je tukaj padel skup- no z 19 tovariši.., •V četrtek 12. t. m. se je tem 36 žaram pri druži a še žara Iva- na Spolenaka z Brega—Ptuj, ki je umrl 14 IV 1940 v Žalcu v umobolnici na posledicah več- letnih mučenj v zaporih v Ptuju, Mar boru Ljubljani, Srem';ki Mi- trovici ter v beograjski glavnja- či. Ivan Spolenak je bil č^an KP že pred 1926, letom in je v letih 1926 do 1930 vodil organizacijo KP v Zelezn ških delavnicah v Mariboru in je bil kot dober or- ganizator in zaradi vztrajnega aeia večkrat zaprt, v zadnjem velikem procesu proti članom KP v Ljubljani 26, VI. 1934 je bil Ivan Spolenak obtožen skup- no z Ivanom Bratkom, M rkom Centrihom, Ivanom Potrčem, Du- šanom Kvedrom Antonom 2ni- daričem, Rudolfom Ilecem, Jo- žefom Kogejem, Petrom Kurežem in Markom Kuharjem in obsojen na tri leta in 6 meSecev robije ter na izgubo častnh državljan- skih pravic za 5 let. Spolenaku jc bi'a ta kazen podaljšana še za 2 leti tako da je prišel 9. VII. 1939 iz zapora zdravstveno in živčno popolnoma strt in je čez 9 me^^ecev v Žalcu umrl. Tam so bii doslei pokopani njegovi pos-mrtn- ostanki Prevoz v Ptuj je organizirala ZB NOV Ptuj. Na mestu kjer je sedaj nova grobnica, je bil grob Antona Žnidarča. ki je padel novembra 1944 tn ]e b'1 po osvobodit^vl prepeljan s pokopališča v Bada- tovičih na ptui-ko nokopal-šče Anton Znidar.č (1913) je bil iz kmetijske delavske družine. Kot študent ptujske gmnazije je po- stal skojevec. Skupaj z Ivanom Potrčem in Rudijem Ilecem je bil decembra 1934 izključen iz ptujske gimnazije. Onemogočen mu je bil sprejem v kalerokpM gimnazijo v Jugoslaviji in pola- ganje privatnega izpita. Toza- devni akt hrani arhiv NOB v ptujskem muzeju. Odšel je med španske republ. borce in je radi hrabrosti h tro dosegel čin ka- -letana republikanske armade in nnložai komandanta bataljona Garibaldini« nazadnje pa na- "elnika štaba brigade. Leta 1941 IG kot pripadnik narodno osvo- iod'lne vojske formiral partizan- ske ednice na Štajerskem. Kot '■lan Pokrajinskega odbora OF 'a Štajersko je politično delal fudi v ptujskem okraju pod ile- Talnim imenom »Štefan«. Ja- nuarja 1944 je odšel na Dolenj- -ko, kjer je postal komandant hrioade, nato pa načeln'k štaba XVIII. divizije. Padel je pri Iz- ■vTŠevanju službene dolžnos^ti '-'ovembra 1944 in z niim smo iz- -^ub^li eneoa najboljših sinov na- gega naroda. Tudi žara borca NOV Mirka Langusa, ki je padel pri Kalniku '•ot borec NOV in izseljenec in 'G bil po osvoboditvi prepeljali na ptujsko pokopališče bo po- 'o?ena v novo grobnico. Po veh pripravah v Ptuju so- dsč. ho nedelja 15 maja 1955 "j^liki dan, ki bo posvečen spo- •ninu na tukajšnje padle borce, ->a borce ki so že pred vojno -ačeH težk'' boj za pravice de- lovneaa ljudstva, na borce, ki so dv'cmi1i zmago^viti upor proti fa* š'>t'čnim zatiralcem in izkorišče- valcem, se tolkli z nadmočn-im narodnim in razrednini sovražni- kom in v borbah padli na ljudi, ki so padali ko» talci na streli- ščih in so vsi skupaj s svojim zgledom in z vel ko moralno močjo opogumili neštete ljudi naše zemlje, ki so nadaljevali njihov boj in v njem tudi zma- gali. Tako se bo Ptuj Ta 10-lettfco osvoboditve vsaj v malem oddol- žil največjim sinovom našega ljudstva, ki so svetel zgled se- danjemu in bodočim pokole- njem. kako je treba varovati svobodo mir in enakopravnost narodov, R. V. Ivan Spolenak Franc Osojnik Obvestila mestnega odbora ZBNOV Ptuj v zvezi s soboto, 14. in nedeljo, 15. maja 1955 ko bo polaganje vf^ncf^v nq kgitpfa.^k heroja Jo- žeta l.acka in soborcev v Domu JLA in žalna svečanost na Ti dajal de- žurni član ZBNOV v infomna- cij^siki pisarni v Prešernovi ul. 7 (Ptujski ted.Tiik) telefon št 156, od .^sobote 12. ure dalje. 2. Sorodniki padah borcev m talcev in gostje naj se javijo v informscijski pisarni v nedeljo do 9 ure zjutraj. 3. Nosilci krst in vencev se naj javijo v informacijski pisar- ni, kjer bodo dobili točna navo- dila. 4. Ude'eženci svečanosti ki niso zadolženi s pripravami za proslavo, naj se zberejo ot) 9 30 v nedeljo, 15 maja. na Titovem trgu, kjer se bo svečanost za^čela ob 10 uj.-: Odbor V borbi Lackove čete 8. avgu- sta 1942 v Mosteh, v kateri je napadlo okrog 80 nemških orož- nikov četo 11 partizanov so padli: Vinko Reš Franc Kram- berger. Ivan (Kostja) Reš in Loj- ze Zavecj težko ranjen je bil Drago Stojko iz Mote, laže ra- njen pa Alojz Pukšič; Franc Knez in Ceh sta se predala Nem- cem, Jožetu Lacku Francu Osoj- niku in Mirku ReSu pa se jc po- srečilo prebiti proti Pesnici in se rešiti. Mrtve partizane so Nemd strahotno zmrcvarili ter jim s puškinimi kopiti razbiK lobanje. Ranjenega m nezavestnega Stoj- ka so pretepali, da mu je počila lobanja. Spravili so ga v bolrico, kjer jc umrl Imel je strel skoz' vrat in stegno, od udarcev pa počeno lobanjo. Pukšič je bil kakor se zatrjuje ustreljen v Ptuju, Knez je bil pozneje izp«- ščen iz zapora. Ceh pa je postal izdajalec in »o ga pozneje Nemci ustrelil" Preživeli Mirko Reš »e je prebil domov in ko je zvedel, da so mu Nemci ustrelili očeta in oba brata ter ženo in odpe- ljali mater v taborišče, se v duševni zmedenosti doma sam ustrelil. Franca Osojnika. ki je bil v borbi ranjen in se je zdra- vil pri Olgi Ceh na V'čav;. je 30. decembra 1942 ko se je vinil na tukajšnji teren s Pohorja, iz- dal pri Krambergerjevih v Krče- vini gestapovski agenf Kukovec in je bil iz zasede ubit Kmalu po borbi je bil v Sp Velovleku izdan Jože Lacko, ki «o ga Nem- ci živega ujeli, zvezali in crepc" Ijali v ptujske zapore kjer je bil zasl.Sevan in zverin'^ko mu- čen. dokler ni nazadnje či^sto zmrcvarjen 18 avgusta 1942 okrog 21,30 v celici 9 podlegel Posmrtn ostanki imenovanih, razpokane in zmrcvari ene loba- nje nekaterih potriujeio re«nič nost gornjih navedb V »^kupni grobnici bodo našli svoi končnf počitek, spom n na nnhova hina- štva pa bo ostal mnona rvoko'e- nia. Prebivalci mesta Ptuja! Vsi lastniki stanovanjskih hiS in hi§ni sveti naj izobesijo v so- boto, 14. maja t. L, na hiišah draavne zastave (spuščene na pol droga) z zvezi s svečanostmi ob prekopu in prenosu po?imrt- nih ostankov heroja Jožeta Lac- ka in soborcev v skupno frrob- nico na ptujsikem x>okiO(pališ5u in z žalno svečanostjo, ki bo nede- ljo, 15. maja 1955, ob 10. uri v Ptujii na Titovem trgu ter po- kopališču. Od ponedel.j'kia, 16. ma-ja. do ponedeljka. 23. maja, naj bodo zastave (nomiatoo na drogu ^ iz- obešene v zvezi z 10-letnico osvoboditve. Za nedeljo, 22. maja, ko bomo proslavljali lO-iIetnico osvobo- ditve, naj vsi stanovalci mesta Ptuja okrasaio okna svojih sta- novanj, podjetja pa izLožbena okna s cvetjem, zelenjem in naj razsta^vijo tudi silako maršala Tita. To naj storijo že v petek. 20. in soboto 21. maja. Za ta dva dneva bo zelenje na razpolago na dvorišču Mestne občine, vhod iz Zelenikove ul. Predsednik Mestne občine Ptuj Vogrinec Janko s. r. t^ROSLAVA 10-letnice osvoboditve v Ptuju 1. v soboto, 14. maja 1955, od 13. ure dalje polaganje vencev na katafalk heroja Jožeta Lacka in soborcev v I>o- mu JLA, 2. V nedeljo. 15. maja 1955, ob 10. uri prenos posmrtnih ostankov v skupno grobnico z žalno svečanostjo na Titovem trgu in pokopališču. 3. V petek, 20. maja 1955, ob 20, uri v gledališču aka- demija Aerokluba Ptuj v počastitev 10-letnice ustanovitve Letalske zveze in Jugoslovanskega vojnega letalstva. 4. V soboto, 21. maja 1955, ob 20. uri na Titovem trgu okrajna akademija TVD »Partizan« Ptuj. 5. V nedeljo, 22. maja 1955, OKRAJNA PROSLAVA 10- LETNICE OSVOBODITVE s sledečim programom: DOPOLDNE: 1. Ob 6. url budnica po mestu 2. Ob 9. uri zbiranje skupin za povorko na stadionu SD Drava ie Ormoški cesti. 3. Po povorki ob 10. urislavnostno zborovanje na Tito- vem trgu z nastopom združenih moških, mešanih in pio- nirskih zborov ter godb na pihala. POPOLDNE: ob 14. uri telovadni nastop trgeh oddelkov TVD »Parti- zan«, vojske in gasilstya Po nastopu ljudska veselica na prostoru Okrajne gospodar- ske razstave. Okrajni pripravljalni odbor Stran 2 Ptuj. 12 maja 19-55 OB 10-LETN ICI OSVObOOn VE Ob velikem prazniku desetlet- nice naše osvoboditve in zlomi fažizma v Evropi naj sedanjui) rodovom v spom:n in živ opo- ^ mic osveMmo nekaj dejstev iz . nepretrgane verige borbenega slovenstva v Spodnjem Po- dravju. Težka, neenaka in dolgotraj- na Je bila slovenska pravda proti nasilju brezobzimgea, fa- natičnega nemStva in z nj mi združenega narodnega odpadni- §tva v muju In njegovi bližnji in daljnji okolic.. Tako očrtuje zgodovinar de- setletja pred prvo svetovno voj- no pri nas: »Na Slovenskem Je nemški kapital, podpiran od du- najske vlade, počasi in vztraj- no naseljeval avoje ljud in ustvarjal ob mejah nemSkuta- rije. ki sta jih omamila srtjaj in premoč tujstva — naSe na- rodne meje so se čimbolj krčile in Neme: so si počasi, a vztraj- no gradili »most do Adrlje« Kakšna le bila v tem času sli- ka narodnostnih tn političnih razmer v FHuju In njegov^ oko- lici? Časopisi tiste dobe In drugi viri mestnega arhiva v Ptuju nam odgovarialo tako-le: Ptuj to starinsko mestece ob Dravi s sldikovitm gradom v ozadju, je po podatkih iz let 1572, 1607, 1684, 1708 imel med meščani povprečno dve tretini Nemcev ali vsaj ljud. z izrazito nemški- mi imeni. Nemški podatki z le- ta 1880, ko se je začela narod- nostna delitev in borba, dajejo Nemcem že tričetrtino vsega prebivalstva in v L 1910 se je — po nemških statistikah šte- vilo Nemcev dvignilo na 85"/«, K podatkom iz 17 in 18 sto- letja je treba pripomniti, da je bila služinčad ptujskih mešča- nov izključno slovenska in da so zlasti obrtniki in trgovci vedno vsaj za silo znali tudi slovenski. Zunanji videz Ptuja je bil seveda tudi v drug^ polovici 19. stoletja nemški. Ptujska mestna kronika daje za 1. 1898 zanimivo sliko na- rodnostne pripadnosti vodilnega uradništva tn izobraženstva v Ptuju Od predst- i i kov uradov in ustanov je bi^o 7 Nemcev, 2 Slovenca, od 6 zdravnikov 1 Slovenec, od 7 odvetnikov 5 Slovencev od 3 notarjev 2 Slo- venca, od 8 učnih moči na gim- nazija 2 Slovenca Od večjih trgovcev so bili razen trgovca Jurca VSi Nemci, prav tako oba lekarnarja Duhovščina te bila VSa slovenska. Tako kronika In to ptujsko mestece s ta- ko narodnostno sestavo prebival- stva le ob popolnoma sloven- skem zaled.fu v zadnjih tridese- tih letih pred prvo svetovno vojno sredižče in priznrižče ogorčene oarodnosuie m poli- n ične borbe Slovencev prot ma- c 06te\ilnemu a gospodarsko nnogo močnejšemu nemškemu I noščanstvu In njegovemu kla- ^ 'ememu spremstvu narodnih i Kipadmkov In izdajalcev, tako ' :vanih nemS^tutorjev ali oem- < iurjev. List „Stajerc" \ in narodno odpadništvo ' • I Iz obilnega arhivainega iB ;iskanega gradiva o tej herojski j iobi borbenega slovenstva ob , aaži severni narodnostni meji ^ laj podam tukaj samo nekaj | ;x>datkov. j Leta 1857 položj meščansko , prisego, ko Je sprejet med ptuj- i ske meščane, pek Jožef Omik, \ po rodu Slovenec Iz Slovenskih ( ?oric. Leta 1894 je Izvoljen v Ptuju za nemškega župana njegov sin Joseph Omig, ki se razvije v , osrednjo osebnost ptujskega nemštva in nemčurstva. Dvajset , let je žuF>an E^tuja, ki mu po- sveča veliko skrb in skuša tudi gospodarsko dvigniti. Po zlomu Avstrije mora na lastne oči gledati tudi popoln polom svojega življenjskega po- litičnega prizadevanja. 2^tirani, zaničevani In že tolikokrat slo- vesno uničeni Slovenci (Natio- nal-Slovenen) pa slavijo zmago- slavje. Leta 1900 ustanovi župan Or- nlg v družbi s trgovcem Slavi- čem (Slawitsch!) in tiskamar- jem Blankejem zloglasni »Sta- jerc«, »Nemcem prijazen in na- preden list«, kakor se sam ime- nuje. Ta list je zlasti pod uredništvom zloglasnega Karla Linharta sko- raj 20 let zastrupljal narodnost- no m politično življenje v ne- kdanjo Spodnji Stajersid. Z neomajno denarno in dru- go pomočjo štajerskih in izven- štajerskih Nemcev je skušal pri nas umetno ustvarit: sloj »Nenv- cem prijaznih Vindišarjev, Sta- ierciancev«, — narodnih odpad- nikov in izdajalcev, k: so zata- jili za osebne koristi svoj je- zik. svoje poreklo, svoje starše tn vse. kar jih je spominjalo na slovenstvo. V svojem občut- ju osebne in kulturne manj- vrednosti in nemoči so se sku- šalj čimprej vključiti v nemško občestvo in se stopiti s kulturno in gospodarsko višje razvitim nemšldm gospodarjem Zato so v razgovoru lomili nemški, otro- ke pa pošiljali v šulferensko (= nemško) osnovno šolo. da jih tam čimprej vzgojijo Za mo- deme ianičarje. »Stajerc« se je z že omejeno podporo brez Izbire sredstev boril za uresničenje ciliev vse- »emške potiemčevaine politike la Slovenskem Štajerskem. Slovenaki, v Celju izhajajoči ist, »Domovina« mu n brez Tzroka že takoj prvo leto nje- jovega izhajanja nadel prav prl- neren naziv »glitna krota« strupena krastača). »Stajerc« je imel močno oporo r dveh društvih, ki sta mu itrepko pomagdl' pn njegovem raznarodovalnem delu To sta tuli nemški »Schulverein« in »Stidmarke«. Prvo društvo je ustanavljalo ta vzdrževalo nemške šole ob nemških jezikovnih mejah tn >tok;h — to je povsod, kjer je bilo nekaj Nemcev in so ti s pomočjo domačih nemčurjev »prosili« za ustanovitev nemške k)le. Kot protiutež temu nevar- nemu delu je skušala slovenska Clrll-Metodova družba ustanav- ljat: slovenske zasebne šole. »Siidmarka« pa je predvsem pospeševala nemško zadružni- štvo, denarno podpirala nemške (in nemčurske) kmete in trgov- ce; kupovala slovenske kmetije in naseljevala na nje Nemce. Tako je v St. Ilju v Slovenskih goricah v nekaj letih z naku- pom slovenskih kmetij ustva- rila pravo nemško kolonijo, vlo- žila nad pol milijona kron v nemška posestva ter tako leta 1910 pri občinskih volitvah do- segla nemško večino. Slovenci v obrambi Kmalu se začne borba sloven- skega življa proti grozeči ne- varnosti nemškega raznarodo- valnega stroja. Slovenci na Šta- jerskem So v tej borbi kljub izvršeni svetovno nazorski raz- delitvi duhov na Slovenskem nastopili kot borbena celota, za- vedajoč se usodne nevarnosti, ki jim je pretila. Politična borba proti Štajercu in njegov: politični organizaciji »Stajercijancev« in napadalnemu nemštvu je bila seveda težka, v začetku skoro brezupna. In vendar jo je naš slovenski člo- vek vodil z brezprimemim po- gumom in vztrajnostjo, ki nas še danes prevzema z občudova- njem Boj je bil oster. včas'h celo surov, bila se je borba za vsakega človeka, b^rba na nož. Mnoge tiskovne tožbe in zaseb- ne pravde nam to najlepše do- kazujejo. Slovensko časopisje (celjska Domovina in naariborski Slo- venski gospodar) je nos'lo tež- ko breme pogostih obsodb in težkih denarnih kazni Stajerc Pa je kljub številnim tiskovnim tožbam b:l vedno oproščen — V Ptuju je bil n pr slovenski politik dr Brumen v 5 letih devetkrat obsojen zarad, poli- tičnega razžaljenja časti. Ti pnmert jasno spričujejo, kako v neenakopravnem polo- žaju se je nahajal v tej težki naix>dnostnopo itični borbi slo- venski človek V obrambi proti vdiranju nemškega kapitala in gospodar- skega zasužnjevanja slovenske- ga kmeta s posojili, pn čemer je ime'a velike zasluge zlogla- sna graška pa tudi ptujska »Sparkasa«, so Slovenci začeli ustanavljati na deželi posojilni- ce, ki so bile Nemccm prav po- sebno tm v peti »Stajerc« se je z besno prizadevnostjo zaletaval vanje in izkoriščal njihove za- četne neuspehe Leta 1904 so Nemci v hudi vo- lilni borbi zmagali pri volitvah za ptujski olirajni zastop, ki je bil do takrat 19 let v sloven- skih rokah ».^tajerc« je po- zdravil to zmago kot najpo- membnejši nacionalni uspeh borečega se nemštva na Spod- njem Štajerskem Odslej je Omik kot načelnik ■ okrajnega zastopa še laže in • uspešneje nadaljeval at^o si- stematičnega uničevanja slo- . venskega življa in posi>eševanja bednega in sramotnega nemčur- skega odpadništva. Z osredotočenjem važnih oblastvenih funkcij v rokah • energičnega in brezobzirnega ■ toda sposobnega vod: tel ja *je ■ nemški kapilal v trgovini, obrti, • Industriji ter v okrajnih in > mestnih podjetjih de al smotrno . po določenem načrtu: izkoreni- I niti, onemo^gočiti zavedne Slo- . vence, pridobiti čimveč omah- Ijivcev, koristolovcev, prodanih ' duš. , Sele tako nam postanejo [ razumljivi znani septembrski dogodki v Ptuju 1908. leta. Na glavno letno skupščino ' slovenske narodnoobrambne Ci- ril-Metadove driižbe je prišlo mnogo Slovencev iz Ljubljane, ^ Maribora Celja in iz b ižnje ^ ptujske okolice Ptujski mestni " arhiv hrani originalno poročilo ' o vseh dogodlcih tisfh dni kot 1 dokaz divjaških izgredov po- ■ besnele nemške in nemčurske ■ drhali. ki je mirne slovenske ■ udeležence opLjuvala, oklofuta- la, pretepala s palicami, poli a 3 s kemičnim črnilom rrzbijala šipe na hišah ptujskih Sloven- cev Itd Ves zločinski napad Je bil vnaprej pripravljen — po- licija je bila zbrana, a ni na- stopila — in v mestni kroniki beremo: »Tudi Nemci niso dr- žali križem rok Mnogo Jih Je prišlo 12 Ce4a. Maribora in celo iz Gradca.« Miren prihod Sl<^ vencev pa ta kronika imenuje »vdor Slovencev v EHuj« »Sta- jerc« piše celo o poskusu prve- ga vseslovanskega prevrata na avstrijskem jugu Novica o baroai-skem napjidu v Ptuju se je kakor blisk raz- nesla po Sloveniji in dvignila v demonstracije zlasti Ljub- ljano Tedaj je nemško vo- j^tvo nastopilo proti zavednim in užaljenim narodnim množi- cam in kri Adamiča in Lundra je ob;ila ljubljanske ulice Prve žrtve za veliko slovensko stvar so padle In niso bile zaman. Štajerski Slovenci so ob po- moči ostalih sorojakov vodili neizprosno trdo borbo naprej Uvedba splošne volilne piavi- ce, nove organizacije na sloven- skem podeželju zlasti pa krepko organizirano gibanje za gospo- darsko borbo proti Nemcem, vse to je krepi o in jačilo moč slovenskega odporniškega giba- nja. Gesla »Svo.ii k svojim« »Ne redi nemčurskih pijavk« m se- znama nemških in nemčurskih trgovcev, ki so jih objavliali slo- venski časopisi so imela silen učinek Slovenski denarni za- vodi so začeli krepkeje podpi- rati kmeta, odkupK>vaii so zem- ljo. ki bi jo bili sicer pograbil, Nemci Zato pa so ti začeli ja- vno pisati in govoriti o čeških denarnih podporah in o ruskem rublju, kar je bilo seveda več kot smešno. Zadnja le-a pred prvo svetov- no vojno se je slovenski človek v tem ogroženem območju go- sipodarsko in politično že tako okrepil, da je bil pripravljen tu- di na najtežje preizkušnje ki mu jih je prinesla velika sve- tovna vojna To ni bi o »umetno kot gobe iz tal vzraslo ljudstvece«, Itakor je v onemoglem besu še pred nekaj leti napisal zloglasn: Lin- hart ne, tu je stal v dolgi borbi ojeklenel narod, ki je asno in glasno izpovedal »Na naši zem- lji je še dovo.j prostora za gro- bove naših sovražnikov?« Velika vihra prve svetovne vojne mu je dala svečano po- trdilo Trhla in notranje gnila stavba avstro-ogrske monarhije se je sesula v prah Nad staro- slavnim Ptujem pa je ponosrio zaplapolala slovenska troboj- nica K. Letošnja štafeta t>o nosila pozdrave predsedniku republike, ko proslavljamo 10-letnico osvo- boditve, zato mora postati ma- nifestacija vsega delovnega ljud- stva našega okraja. Vsi kraji, skoz, katere bodo hiteli tekači s pozdravi maršalu Titu. morajo :meti čim slavnostnejše licje, a udeležba na sprejemu naj bo čim številnejša. Množične organizacije, zlasti ZKS, SZDL. ZB in LMS so za- dolžene. da ukrenejo v svojih krajih vse potrebno, da bo spre- jem štafete čim lepši in števil- nejši. Za roditeljsko službo pri sprejemih pa bodo skrbeli pr^- vsem člani PLZ ter prireditelji štafete. Glavna štafeta Železne dveri —Ljubljana bo potekala v na- šem okraju po črti Pavlova— Ormož—Ptuj—Maribor in jo or- ganizira »Partizan« s sodelova- njem vseh bližnjih šol. Prispela bo v Ptuj 18, maja ob 11,53 in bo po desetminutnetn postanku nadaljevala pot proti Mariboru Sprejem bo v Ptuju na Kve- drovem trgu oto 10.30. kamor bo- do pred prihodom republišk« štafete prihajale okrajne štafet< iz krajev Cirkovce, Crkulane Gruškovje. Leskovec. Makole Naranlie, Polenšak. Rodni vrh Sred-šče Starše. Stoperce. Tr- novska va«? Vitom.arci. Vurberk Zav-"^^ in tore^ \r 1« ra?.. ličnih obmejnilh predelov našeg« okraja V celoti bo v štafetah sodelovalo 37 osnovnih šol ter 9 nižjih in ptujska gimnazija s 15 okrajnim: štafetami, 9 par- tizanskih društev s 5 okrajnimi štafetami, dočim bodo gasilske čete prav tako organizirale pet okrajn:h prog. 18. maja se bo od 10.30 do 11.50 zvrstilo na Kvedrovem trgu 25 okrajnih štafet, ka bodo ob 12.03 spremljale do dršvske- ga mostu republiško štafeto Že- lezne dveri—Ljubljana Na vseh progah, ki merijo 442 km bo te- klo okroglo 1634 pionirjev, mla- dincev m članov Sol, Partizana in gasilcev. Proslava desetletnice osvoboditve v proslavo 10-letnice osvobo- ditve bo okrajna zveza društev ta telesno vzgojo Partizan Ptuj organizirala naslednje prire- ditve: 15. maja tekme v ljudskem mnogoboju za ponirje, prioaiirke. mladince, mladinke, člane im članice; 21. maja okrainn telovadne akademijo b siodelovanjem vseli partizanskih druMev ptujskega okraja in 22. maia okrajni telovadn' nastop s sodelovaniem JLA osnovnih in vaienf»Vih §oi tei ?imn«Ti1 ea«?iir<»v Drave ir predvojaSkih centrov. Lel€in,@§rk&j! ©bi rs tnfiis prazniku ¥ Cirlutenih bscf® s^cdJI lepši Za občinski praznik cvetočega 8. maja t 1. je bilo v CirkulaiLah ^es lepo in praznično Vse, kar je bilo ljudstvu pripravljeno za ta dan, je to tud sprejelo z za vestjo da so ta dan prikazani sadov; izredne požrtvovalnosti in volje nekaj ustvariti za skupen praznik $ spominom na padle borce in talce, oa dosežene aspe- he ter na številne bc>uOče nalo ge. Obisk partizanskih družin drama »Divjj lovec«, občinska slavnostna seja žalna slovestnost pn grobu borcev in talcev, raz- stava gospod njskega tečaja in reliefa, k; ga je podaril šoli pod polkovnik JLA tov Ignac Kranjc, domačin iz Haloz otvoritev ga- silskega doma :n ostal: spored, vse e nredsravl.ialo za udeležen- ce iz Cirkulan in okolice ter za goste 12 Ptuja manifestacijo so- cial «tične zavesti ' delovnega ljudstva tega predela Haloz ki je ponosno na vse kar ie doslej ustvarilo In tudi proravlleno storiti v bodoče ostalo, kar še odpada na »edanie pokolenje Kot doslej bodo tudi v bodoče sami dal in storil] po svojih mo- čeh za prepotreben kulturni dom m zato tud; upiavideno pri- čakujejo pomoči z družbenih sredstev V 10 prihodnj b !etih morajo biti Cirkulane še večje in vsestransko močnejše ter še na- prednejšt sred.šče življenja m ustvarjalnega dela Haloz Tak je bil prvi obč nski praznik Cirku lan m zgledu prvega bodo sledili prazniki prihodnjih let Kot ob tem. bo tudi ob bodoč h izrečeno priznanje in zahvala vsem tistim pol tičnim, gospodarskim m kul* tumoprosvetn m delavce'm tega prede'a Haloz, ki so desetletje nesebično doprinašali in žrtvovali, kar je zahtevalo življenje in da- nes gledajo v bodočnost polni n-ovih načrtov, ob kater h &i že- lijo miru gospodarskega sodelo- vanja s svobodoljubn:m svetom ter medsebojne pomoči v borbi proti zaostalosti VJ Občinski odbor Ciikulane in gostje Otvuriiev novega VSAKO KOLIČINO kupi »PLETARNA« V PTUJU R. Ilec: Tatna tishsrna ptujske organizacije KP v letih od 1935 do 1937, ki je bila pri Klepovem Pepeku v Krčevinah pri Ptuju V stari Jugosdaviji raatisni- li v Ptuju celo vrsto komuni- stičnih jetakov Tako, kot je danes »Ptujski tednik« glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi, tako so ti letaki tedaj po- menili v bolj preprosti in ne- urejeni obliki glasilo ptujskih delovnih Ljudi, ki so se vztraj- no in odločno borili za napredno stvar. Ti letaki so izhajali ob važnejših dogodkih PojaviU so se takrat, kadar je ptujska go- spoda zopet zoževala delavcem ekonomske in politične pravice, kadar se je na raznih zborova- njih in občnih zborih široko- ustiia o velikem patriotizmu, ka- dar so začeli ponovno dvigati gre- bene ptujski hitlerjanci itd Ti letaki so Izhajali tudi ob delav- skih praznikih, kot je 1 maj in dan Oktobrske revolucije, dalje ob važnejših dogodkih in oblet- nicah delavskega gibanja Z borbeno besedo so dviga.i za- vest delovnih ljudi. Toda letake natisniti in jih nato raztrositi v Ptuju in okolici, je bila težka in tvegana stvar V največji tajnosti so morali čuvati sikrito tiskamo, ki je marala večkrat menjati svoje mesto iz var- nostnih razlogov Biila je dobro prikrita v gledališču, v muzeju, dobri dve leti pa je bila pri Klepovem Pepeku, v Krčevinah št, 44, v Severjevi hiši na obronku lepega hrastovega go- zda. Ob priložnosti sem ubls}wl Pepekovo družino, ki se je PO službeni potrebi po osvoboditvi najprej oreseliLa v Maribor, na- to pa v Ljubljano, Kot zmeraj, me je Pepek, ki ga partizani poznajo pod imenom Smeh tii kot politkomisarja Lackovega odreda, spreje zelo prijaizno. Povedal sem mu, da bi rad kaj več vedel o x.njeg.wi« tiskarni v staa-i Jugoslaviji, saj se v ta-- kratnih časih namenoma rjikoli nisva nič menila o tem, čeprav sva se prikrito večkrat ee&tala. Tudi nisem vedel, da le bila pri njem tiskarna. Med nania se je razpletel razgovor o taj- nem tiskanju in razpečevanju komunističnih letakov, Pepek se živo spominia teh dogodkov, saj ie takrat vedno živel kakor na Ij^ju — ali ga bodo orožniki le- oega dne zgrabili za vrat ali ne. Tako je Pepek med drugim po- vedal tudi to-le: »Rad sem hodil na skoievske sestanke četudi so se vršili v zelo težkih pogojih in so več- krat trajali pozno v noč in na katerih sem veliko pridobil Po- samič smo študirali razno marksistično literaturo, na se- stankih pa smo že predelane 5novi živo diskutirali in si ta- ko pogaibljali znanje. Naivaž- lejše na sestankih pa je bilo to, da simo se dogovorili, kako bo- nao orgpnizirano izvedli razne akcije. Na nekem tak.«nem se- ''itnnku konec leta 1935 ali v za- četku 1936 leta. mi je tovariš Jože Kogej. kateremu smo rekli Zob. ke^ mu je spredaj manjkal co zob, deial: »Smeh — mene so namreč že takrat krstiN za Smeha menda zato ker sem bil pri godbi in so me 'meli z? ve- drega mladeniča — dane? grem tudi jaz domov, v isto smer kot ti!« Želel je tudi, da mu po- drobno opišem hišo kjer ctanu- jem in njeno okodico. Povedal sem mu. da stanujem čisto na samem, v Krčevini št 44 neda- leč od Panoreme; na griču nad Vioavo, na obronku znanega Severjevega gozda Ta hiša se- veda ni bila naša ampak boga- tega Severja na Stukih, ki je bil takšen skopuh, da se mu je smi- lilo podreti stare hraste, ki so že od trohneli Kn+ tak (Nadaljevanje na 3 strani) Kiep Jože Ptuj, 12. maja t95> ^tran 3 Vihra prve svetovne vojne je zrušila trhlo stavbo nekdaj na zunaj tako mogočne Avstro- ogrske monarhije. Slovanski na- rodi, ki so tvorili večino njene- ga prebivalstva, so jo končno minirali in zrušili. V Sloveniji je po majniški dcklaracij.i leta 1917, ki je za- htevala združitev vseh Jugoslo- vanov v monarhiji v samostojno državno telo, in sicer »pod že- zlom habsburško-lotarinške di- nastije«, nastalo množično gi- banje, ki je zbralo nad 200.000 l^>odpisov za deklaracijo. Nemci in nemškutarji na Šta- jerskem ter njihovi list'i, zlasti prosluli »Stajerc«, so že od za- četka začeli gonjo proti Sloven- cem. Nemški gospodarji so odpu- -^čali uslužbence m delavce, ki podpisali deklaracijo, nabi- ralce in zlasti nabiralke so pre- ganjal,- orožniki. Kljub temu je dala samo slovenska Štajerska nad 70.000 podpisov. Vršil se je pravi plebiscit, ki je pokazal vSo narodno zaved- nost in politično zrelost sloven- skih množic. Ptujski »Stajerc« je še spo- mladi 1918 zapisal: »Vsak otrok ve, da ima ..jugoslovanska dr- žava" enostavno namen razdro- biti in razkosati avstrijsko do- movino ... Nikdar ne bode »ju- goslovanska" država uresničena, nikdar se ne bode zgodilo dr- žavno pravno združenje Sloven- cev, Hrvatov in Srbov.« Tudi deputacija štajerskih Nemcev in nemškutarjev, ki je bila pod vodstvom ptujskega župana Omika v začetku juni- ja 1918 sprejeta celo pri cesarju in od njega zahtevala naj bo strog, strožji, najstrožji proti vsem tistim, ki spravljajo drža- vo in krono v nevarnost, ni mogla zadržati zgodovinskega razvoja dogodkov. V ta namen so bile ustanov- ljene v Nemčiji mnoge ustano- ve, ki so z bogato dnevno po- močjo začele s smotrnim delom na »prerojenju« Nemcev v za- mejstvu. Tedaj se prvič pojavijo na naših slovenskih ulicah hitlerjanci v svoji značilni noši z belimi nogavicama, ženske v gomještajerskih nošah. Notranje prerojenje in prido- bivanje NE-Nemcev »petokolo- našev« so pospeševali Hitlerje- vi agenti, ki so imeli nalogo, pridobiti za hitlerizem vse Nem- ce, nemčurje in od teh odvisne ljudi. Ce pomislimo, da je bU na Štajerskem nemški kapital v industriji; sikoro povsod v popol- ni premoči, se ni treba čuditi, da je bilo to delo usipešno. Samo v Ptuju in v njegovi okolici je delovalo 36 zagrizenih bitlerjanskih agentov in ptujska društva so se vsa — s staro gardo vred — navdušeno vklju- čila v to delo. Prirejali so igre, koncerte, predavanja, kjer so predavali mnogi predavatelji iz Nemčije in Avstrije — seveda v čistem hitlerjanskem duhu. Na Miklavževem večeru 1936 je neki govornik svečano izja- po nemško in peti Mtlerjaosike pesmi. V evangeljskr. cerkvi v Ptuju so obesili zvon z vlitim kljuka- stim križem, ki ga je lahko vsakdo videl z ene najpromet- nejših ptujskih ulic. Ta zvon so morali pozneje na pritisk jav- nega mnenja in oblasti preliti. Predrznost ptujske hitlerjev- ske mladine je dosegla svoj vi- šek, ko so dne 20. aprila 1938 — za Hitlerjev rojstni dan — izobesili nemško zastavo s klju- kastim križem na mestnem stol- pu sredi Ptuja. — Ze nekaj dni prej je prišlo do spopada med nemško hitlerjevsko mladino in Slovenci pred Društvenim do- mom, kjer so Nemci burno pro- slavljali svoje »Jožefe in Jožice« ter z divjim vpitjem in petjem izzivali slovensko prebivalstvo. Na.silna priključitev Avstrije hilJerjevski Nemčiji leta 1938 je dala tudi ptujskim Nemcem novega poleta in navdušenja. V Nemčiji so že tiskali zemljevide, ki so kazali celo Slovenijo kot sestavni del »bodoče Nemčije«. — Njihovi cilji so ostali vedno bolj odkriti: z osvo.titvijo Slove- nije odpreti hitlerjevski Nemčiji pot na Balkan, na Jadransko ir. Sredozemsko morje. Velikonemški imperializem sc je raizgalil, F>okaz^l je svoje zobe. Tudi ptujski hitlerjevd so bili v svojih izjavah zelo odkriti. V novoletnem nagovoru pred- sednika Društva nemških viso- košolcev iz leta 1940 beremo od oblasti cenzxuTirane tudi tele vrstice: »Usoda Nemčije je na- ša usoda; kajti z Nemčijo (s Hitlerjem, op. pisca) bii propadli tudi mi in naša šele pred krat- kim skovana skupnost vsega nemškega ljudstva bi propadla.« Izzivalno vedenje ptujskih Nemcev — hitlerjevcev se je zadnja leta pred veliko os\-obo- dilno vojno še stopnjevalo. — Danes, pio desetih letih svobod- nega življenja v svobodni do- movini, ee nam zde prav nemo- goče ja\Tie izjave, kj si jih te- daj lahko slišal sredi Ptuja, ka- kor na primer: »ICo se bo Nem- čija revanžirala. takrat lahko Slovenci poberete svojih ,se- dem češpelj'in greste iz Ptuja. Tu ste samo prišleki in manj- šina ...« Nič manj ni značilna druga izjava: »Slovenija bo kmalu hitlerjevska in takrat se vi Slo- venci pripravite!« In slovensko ljudstvo? Po 15. letih, odkar je s kapi- tulacijo stare Jugoslavije in za- časno okupacijo doživelo hitler- jevsko društvo v Ptuju svoje kratkotrajno in poslednje zma- goslavje. brez dvoma zanima čitatelja še eno vprašanje: kako so se Slovenci borili proti nem- ško hitlerjevski politični propa- gandi — Kot znano, je stara »kraljev^a« Jugoslavija zadnja leta sama počasi prehajala v tabor totalitarnih držav in ni mogla in ne hotela resno na- stopiti proti nevarnosti, ki je tako usodno ogrožala naš slo- venski jezik, našo nču-odno kul- turo in politično in gospodar- sko svobodo. Edina sila, ki je v tem času znala pa tudi hotela pravilno oceniti grozotno nevarnost nem- škega in italijanskega fašizma, je bila Komunistična partija. Ona je bila edina sposobna pre- vzeti vodstvo nad vsemi pošte- nimi ljudmi ne glede na poli- tične in svetovnonazorske raz- like in jih povesti v odločno borbo proti največjemu sovraž- niku našega naroda in vsega človeštva. Po okupaciji je to delo vztraj- no in z mladostnim ognjem na- daljevala in kmalu postala udarna pest revolucionarnega gibanja, ki je dvignilo vse na- rode Jugosla\'ije v oborožen od- por proti okupatorju. „Nemška narodna manjšina" Prva leta po svetovni vojni So se Nemci kakor povsod v Sloveniji tako tudi v Ptuju po- tuhnili in se skušali vsaj na zu- naj vživeti v nove razmere. Se- veda jim »i bilo lahko. Njihovi načrti o počasnem ponemčenju vse spodnje Štajerske so bili pretrgani. Ohranili pa so še svoj gospodarski položaj, ki je bil zelo močan in vpliven, zapeljiv tudi za marsikaterega Slovenca. Iz nekdanjih oblastnih in na- dutih gospodarjev so postali »nemška narodna manjšina«, ki je hotela biti na zunaj v pra- vilnem odnosu do nove narodne države, na znotraj pa so ostali taki, kot so biU poprej. Zbirali so se in organizirali v svojih društvih. Pevskemu društvu (Gesang- verein) je dolga leta načeloval znani ptujski industrialec Schar- ner, pozneje »ptujski Fiihrer« imenovan. Izobraženci so imeli »Zvezo nemških visokošolcev«, kjer so bili včlanjeni ne samo študentje visokih šol temveč tudi vsi, ki so visoke šole dokončali: advo- kati, zdravniki, lekarnarji, inže- nirji i. dr. V poznejših letih postane nji- hovo osrednje društvo »KuUur- bund«. Ptujski Nemci so se zbirali v Društvenem domu, znani trd- njavi ptujskega nemštva, ki je spomladi 1921 še vedno imel naipis: »Deutsches Haus«, v dvo- ran, pa nemški (avstrijski) grb. V sobah, kjer So imela sedež razna nemška društva, je bilo tega leta še polno raznih napi- sov protidržavne vsebine; na poslopju ob raznih narodnih praznikih ni bilo videti držav- ne ali narodne zastave. Zato ni čudno, da je moralo poseči vmes okrajno glavarstvo v Ptuju, ki je začasno ukinilo nekatere teh nemških društev, »ker gor; na- veden,j napisi in plakati vpliva- jo izzivajoče na narodno čuteče prebivalstvo mesta in vzbujajo spomine na suženjstvo sloven- skega naroda«. „KuIturbundovci in hitlerjanci" Nemška narodna manjšina v Sloveniji dobi nov polet po le- tu 1933, ko prevzame v Nemčiji oblast Hitler. Nekdanji pripad- niki nemškega »Herrenvolka« (naroda-gospodovalca) so se z veliko vnemo ogrelj za nove na- loge, ki jih jim je nakazal na- cionalni socializem: osvobodit'! in združiti vse izgubljene nem- ške pokrajine :n vse pripadni- ke nemškega naroda v novo ve- liko Nemčijo. vil: »Vsi se veselimo tega majh- nega darila, neizmerno pa bo naše veselje, ko se bomo povr- nili v naročje našega »fuhrerja« in mu podarili naš Ptuj, ki je bil in bo nemš'ki.« Nemški športni klub je zlasti zbiral mladino, ki so jo v-zgajaln in vadili čisto po vojaško. Na po- gostnih pohodih v ptujslco oko- lico, zlasti v Haloze, so se med nemško pesmijo vadili v voja- škem koraku, v sestavljanju bojnih skupin in naipadalnih oddelkov. Otroke so pridobivali v svo- jem vrtcu, kjer so jim nudili polp-g razvedrila tudi južine in slaščice in tako počasi in ne- opazno zastrupljali nežna otro- ška srca, iih učil^ pozdravljati To je prinesel Ptuju hitlerizem rafna lisliarRa ptm$k2 v letih od 1935 do 1937. ki ie bila nri Kiepnvem Peneku v Krčevinah pri Ptuju (Nadaljevanje z 2. strani) se seveda ni dosti brigal za po- pravilo hiše, vendar sva z ma- terjo vedno tukaj stanovala. V tej hiši je stanoval tudi moj dedek. Ta hiša ima tudi to po- sebnost, da je biia grajena iz vodnega kamna, to je iz tako zvanega »kinžleka«. Ko drevje ozeleni, je hiša popolnoma skri- ta v gostem goedu in niso mogli niti najbližji sosedje, to so Bo- hakovi, Amuševi, Matjašičevi. Ribičevi, Kosovi in Skuhalovi opaziti, če je kdo po gozdu pri- hajali h Klepovim. Ta hišica ima dve sobi in eno malo luknjo za kuhinjo. V eni sobi je stanoval moj bratranec Matjašič. žele- zničar, s svojo družino, v drugi, slabši, pa sva stanovala z ma- terjo, kjer sva si tudi kuhala. Ker sem se pečai s fotoamater- stvom, sem imel v kleti zasilno urejeno temnico za izdelovanje slik. Samota te hiše in prikriti do- hodi. Vse to je bilo ugodno za z£ časno namestitev tiskarne. Treba pa je bilo paziti še na neke posebnosti Cez Panoramo in skozi ta gozd je hodil skoraj vsak dan poveljnik ptujske p<^ licije, in sicer k staršem svoje žene, to je k Bohakovim. Z njim sem se pogosto srečal. Ce je bil dobre volje, mi je rekel: ..Zdra- vo Pepek!" če pa je bil s abo razpoložen pa je rekel le: ..Do- ber dan!". Ker je s Panorame krasen razgled čez Ptujsko polje proti Halozam, na Donačko go- ro in Boč in dalje v Slov. go- rice tn na Pohorje ter vodijo lepe stezice tudi skozi Severjev gozd. je bilo posebno ob nede- ljah in sončnih popo>^d'^'-^'■'h ve- liko izletnikov, zlasti pa za- ljubljenih parčkov. Zob me je tudi vprašal, če je bil pri meni že kdo od znanih komunistov Ko sem mu pove- dal, da sta bila pri meni včasih Ilec, verjetno pa tudi Centrih, je skomignL z rameni in dejal, da je škoda. To mi je bilo ne- razumljivo saj sem v obeh gledal zanesljiva komunista, vendar ga nisem vprašal, zakaj »da je škoda« Dejal je, da mora Centriha in lica čimprej dobiti in ugotoviti, če ju morda kdo ni videl, ko sta bila pn meni. Zabičal mi je tudi, da se v jav- nosti ne smem družiti z nobe- nim znanim ali osumljenim ko- munistom. ker ima Partijska or- ganizacija zame nekaj posebne- ga. Poudaril je tudi, da je tudi Zob zame tujec. Zobo^ve besede: »da je zame nekaj posebnega«, so se mi globoko vtisnile v spo- min in so me povsod spremljale. Nestrpno sem čakal, kdaj bom zvedel za svojo nalogo. Vsak dari sem hodil čitat »Slovenca«, ki je bil nalepljen na razglasni deski na ogalu ulice nedaleč od pošte. Na časopis smo pisali do- govorjene znake za sestanke. Nekega dne sem opazil s svinč- nikom napisano opombo: »Sedaj pa miloščina« To je pomenilo, da moram priti v sredo zvečer v prvem mraku na dogovorjeno mesto, ki je bilo takrat določeno na cesti med Ožbaltovo cerkvijo in kmetijo Babosekom. Se nikoli prej si nisem tako že el takšnega večera kot tokrat. Tudi v mra- ku, ki vse tako prikrije, sem čutil svojega prijatelja in do- brega zaveznika. Na določenem mestu sva se srečala z dobrim znancem in si krepko stisnila roke, s katerim se v javnosti nisva »pokazala« tn zato tudi nikoli ne pozdravila Krenila sva proti Stukoni in se ustavila za propstovim marofom. Po de- bati, ki je bila seveda na prvem mestu o mednarodnem položaju, o delu med zadnjim in sedanjim sestankom, o novicah v najbližji okolici itd., mi je povedal da bom dobil pisalni stroj in raz- množevalni aparat za tiskanje letakov. Čutil sem se počašče- nega, saj ini je Partija zaupala zelo odgovorno nalogo in sem sklenil, da bom napel vse sile, da bom vse stvari čim bolje iz- peljal. Zob me je posebej ozo- zoril. da za tiskamo ne sme nihče vedeti kje je, razen naju in tistega, ki si ga moram sam pridobiti, da mi bo pisal matrice in pomagal razmnoževati letake. Razumljivo je bilo tudi, da ma je, da izkazuje dru- go desetletje najvišji odstotek, skoraj 20 Med najnižjimi od- stotki je desetletje od 20 do 30, kar je razumljivo, ker jih je bilo mnogo še v nemškem voj- nem ujetništvu, precej pa se jih je na kakršen koli način od- t€^ilo deportadji. Značilno za nemško brezobzirnost je, da so bfli izseljeni ljudje v starosti nad 70 in 80 let, pa tudi do- jenčki, stari nelJaj tednov ali celo dni. Glede poklicev izseljenih oseb se vidi na prvi pogled, kakšne namene je imel okupator. Izse- ljeni so bili v pretežni večini šolani ljudje, o katerih je sam Himler, vrhovni šef gestapa pd- sal v pismu Štajerskemu Hei- matbundu sledeče: »Od teh je pričaikovati, da bi se mogli gle- de na osebnost, svoj prejšnji položaj aH politično udejstvova- nje upreti procesu regermamza- cije in organizirati nova sloven- ska žarišiča nemirov«. Izseljenih je bilo: 68 učiteljev, 3 profesor- ji, 6 sodnikov, 8 odvetnikov, 3 zdravniki, 1 živinozdravnik, 59 ui-adnikov razn.h strok, 11 štu- dentov, 14 duhovnikov, 11 že- lezničarjev, 13 upokojencev. 72 obrtnikov, 15 gostilničarjev. 39 delavcev, 37 kmetov in kmetij- skih delavcev, 18 gospodinjskih pomočnic. 23 orožnikov in 6 fi- nančnih namaščencev Tudi ta pregled poklicev po seznamu ni povsem točen, ker pri mnogih izseljencih ni nave- den poklic, vendar dobro prika- zuje razmerja med njimi. Vidi- mo, da med izganci ni bi-lo malo delavcev in kmetov, zlasti, če pomislimo, da so upoštevani le družinsk: poglavarji. Drugi del seznama ima na- slov Lista zaplenjenih obrtnih obratov na Spojem Štajerskem. Iz liste sem si izpisal 54 obrt- nih obratov iz Ptuja, 12 iz Or- moža in 12 iz drugih krajev ptujskega okraja. Obrate so prevzeli domači nemčurji in pri59eljenci Iz Avstrije. Toliko statistike. Toda posezimo nekoliko glob- lje. v svojih načrtih, da razši- rijo svoj »življenjski prostor«, so imeli Nemci z našo Sloven- sko Štajersko in Gorenjsko ix>- sebne namene. Ti dve pokraji- n" naj bi bili kot obmejni de- želi velikesa nemškega raiha branik nemštva proti jugovzho- du, proti Balkanu. Zato so ju hoteli ponemi?iti. Te načrte so nat>ravliene še pred vdo- rom v .Tus^lavi^n V m^iu le+a 1941 pa je šef dvilne uprave za ¥iaUu ivieineiičič: Prišli so opolnoči iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^^ Sp. Štajersko Uiberreither pred- ložil načrt, po katerem naj bi se izselilo kar 260.000 Sloven- cev, to je četrtina slovenskega naroda, v Srbijo, in sicer na ozemlje med Donavo in Kragu- jevac. Ta načrt ni bil izveden. V naslednjih tednih je bilo več sestankov med vodilnimi nem- škimi funkcionarji v Beogradu :n Zagrebu, kjer so sodelovali tudi Paveličevi ministri. Zdaj je bilo število znižano na okrog 180.000 Rezultat teh posveto- vanj so bili naslednji. Po prvem valu (kakor so to imenovali Nemd). naj bi izselihi iz Sp Štajerske in Gorenjske 9000 Slovencev, večinoma izobražen- cev in političnih osumljencev Drugi val naj bi obsegal 25.000 Slovencev, ki so se naselili na Štajerskem po letu 1914. Tretji val pa naj bi obsegal 65.000 slo- venskih kmetov iz obmejnih krajev Sp. Štajerske in 80.000 kmetov iz obmejnih krajev Go- renjske. Po tem načrtu se je izselje- vanje začelo, ne pa tudi konča- lo. Ze pri prvem valu niso do- segli števila 9000, prj drugem pa samo 40 % Tretji val pa je za- enkrat sploh izostal. Iz nekega tedanjega poročila je razvidno, da je bilo v prvem valu izse- ljenih v Srb jo in na Hrvaško iz Sp. Štajerske 4687, iz Gorenj- ske pa 2430, skupaj 7117 oseb namesto 9000. Pri drugem valu so nastale še znatnejše spremembe, tako da je bilo do jeseni 1941 izse- ljenih le 10.200 oseb namesto 25.000. Ce seštejemo številke prvega m drugega vala, dobimo 17.317 deportirancev; od tega je bilo preseljenih v Srbijo 6720 ljudi, na Hrvaško pa 10.557. Pri tretjem valu so namera- vali izseliti 20 km širok obmej- ni pas ob pobu Štajerske in Go- renjske. na izpraznjeno ozemlje pa naseliti nemške Kočevarje. Tudi tu so jih namesto 65.000 preselili le okrog 34.000, in sicer večinoma v Šlezijo (prvotno je bilo določeno v Srbijo ali na Hrvaško), obmejnih gorenjsldh kmetov pa sploh niso selili. Vzrokov, da se izselitev Slo- vencev ni izvršila po načrtu, je več. Ze ob preseljevanju Slo- vencev v Posavju je Poveljstvo slovenskih partizanskih čet sku- šalo preprečiti izvedbo nadstič- nih načrtov. Organiziralo je na- pad na Kozjanskem in na Bučko na Dolenjskem. Ti prvi napadi partizanskih čet so Nemce res precej zmedli, vendar niso mogli preprečiti že začetega pre- seljevanja. Splošen upor sloven- skega ljudstva, ki ga je organi- zirala Osvobodilna fronta, pa je popolnoma preprečil selit€^ 80 tisoč gorenjskih kmetov iz ob- mejnega pasu. Kakšen je bili postopek pii izseljevanju? Vsi, Id smo to do- življali, vemo predobro, kako je bilo. čeprav skušamo večkrat odpoditi misli na trpke čase, vendar nam že spoštovanje do mrtvih iz naše srede narekuje, da povemo to njim v spomin, zanamcem pa v opomin. Vsi smo vedeli, da bomo od- šU. Le tega ne, kdaj in kam. Le prve žrtve so bile presene- oane, ko so prišli ponje, pozneje p>a so bili ljudje že pripravljeni. Najnujnejše so imeli spravljeno v kovčkih, nahrbtnikih, vrečah in zavežljajih. »Oni« so prihaja- li ob vsai^i uri, tudi po^evi, a najrajši ponoči. Ljudje so le- žali bed6 in E>risluškovali vsa- kemu avtomobilu, ki je vocsil v okrožju. To je šlo na živce, ne- kateri so si celo želeli, češ, če že moramo iti, naj bi le brž prišli. Končno so prišli; okrog polnoča ali proti jutru. Časa je bilo F>ol ure, kvečjemu uro. Po pravilu je smel vsak vzeti s se- boj le 50 kg prtljage In 500 din. Nekateri Nemci so »velikoduš- no« pust-U vzeti več. §e celo naročali so, naj vzamejo čim več, toda vse to in še od tiste- ga, kar je bilo uradno dovolje- no, go jim pozneje vzeli na zbir- nem centru. Pri od>iodu 1e dru- ž.nski pogla\'ar ali gosxx>dinja morala podpisati izjavo, da pre- pušča vse svoje premoženje državi. Deportiranje slovenskih ljudi na Štajerskem je potekalo iz dveh centrov: iz Maribora in Rajhenburga. Iz Maribora so vo- zili ljudi s transporti, Id so se vrstili od 6. junija do 26. juli- ja 1941, Vseh je bilo 26. Iz Raj- henburga je šk) 7 transportov. Skupaj je bilo torej 33 trans- portov, v vsakem po 300 ljudi. Prvi izseljenci so šli v Srbi- jo. Vozili so jih čez Zagreb, Slavonski Brod, Sarajevo in Vi- šegrad. V Arandjelovcu so jih nemški oborožen, spremi j evald predali srbskim oblastem; tu so ostali dan ali dva. Od tod pa so jih razmestili vzdolž proge v Pomoravju: v Jagodini, Cupriji, Paračinu, Varvarinu, Djunisu in drugod. Iz teh mest so se pozneje izgnanci razšli po vsej Srbiji in Banatu, v glavnem za- radi skromne zaposlitve. Ljudstvo v Srbiji je slovenske izgnance sprejelo z bratsko lju- beznijo. Večina jih je prve me- sece nesebično podpirala in na- brala zanje velike denarne zbir- ke in živežne potrebščine. Polo- žaj izgnancev na Hrvaškem v splošnem ni bil tako ugoden. Hrana, stanovanje in podpore so bile nezadostne, zlasti pa je bil odnos hi-vaških oblasti v NDH do njih hladen in celo sovražen. Preden nadaljujem z opisom življenja izgnancev v Srbi j; in na Hrvaškem Se pogled nazaj. Družinski poglavarji, pa tudi posamezniki, ki naj bi bili iz- seljeni, so preživeli poprej še hude dneve in tedne v sodnih zaporih in v bivšem kapucin- skem samostanu v Ptuju ter na borlskem gradu. Zlasti oni, k so bili zaprti na sodniji, so bili izpostavljeni raznnn šikanam, zasramovanju in pretepanju. MučiU so jih telesno n duševno. Ehiševno so jih trpinčili na raz- lične načine. Izvajali so na pri- mer strahovalne komedije z orožjem, češ da jih bodo postre- lili, toda v zadnjem hipu, ka- kor da so se premislili. O tem režimu so že mnogi izgnanci na- pisali spomine, vendar v tisku je bilo le malo objavljenega. Najslabše so v splošnem rav- nah z izobraženci. Bori, slikoviti grad, danes pri- jetno letovišče, je za stotine iz- gnancev »kraj nesrečnega me- na«. Intemiranci so stanovali v dveh skupinah, eni na gradu, kjer So sd napravili ležišča iz smrečja ji slame na tleh. drugi na pristavi v istih in še slabših pogojih. Vodo So morali inter- nirano. samotež voziti od go- stilniškega vodnjaka pri drav- skem mostu. To je bila slavna »■Wasserkomanda«, pri kateri je marsikateri intemiranec prišel včasih v stik s svojd, ki so ga čakali kje za gostilno in mu prinesli kak priboljšek in novic od doma. Mučno je bilo življe- nje na Borlu, vendar ne brez- upno, saj je velika večina ve- rovala že takrat, da bo za to naduto fašistično svojat, ki jih je uklenila med te zidove, prav gotovo prišel enkrat neslaven konec. Ko so nas nekega dne le na- ložili na kamione in odpeljali v Maribor, kjer so nas odložili na dvorišču meljske kasarne in kjer smo se po dolgih tednih sestali z družinami, smo se kar oddahnili, saj smo slutili, da po j demo na jug, čeprav smo s težkim srcem zapuščali domovi- no. Ko se je po kratkem po- stanku v Celiu vlak spet pre- maknil, je nekdo od izgnancev skozi okno zaklical prav glasno »Živelo slovensko Celje!« Rado- vedno smo čakali, ali bodo vlak spet ustavili in naprav li pre- iskavo, pa ni bilo nič Ta klic nam je zvenel v srcih vso pot proti Zagrebu, da smo bili vsaj malo boljše volje. Življenje slovenskih izgnan- cev v Srbiji, v Banatu, na Hr- vaškem. v Bosni in povsod, ka- mor so se razkropili, je že mar- sikdo obuial v spominih. Bilo je tu malo težavneiše. tam malo znosnejše, bila je borba za vsak- danji kruh, za obstanek, bili so dolgi dnevi životarjenja brez prave zaposlitve, pa tudi težkega telesnega dela, bile so noč; brez spanja, izpolnjene z brezkonč- nimi pogovori svojcev o domo- vina, bili so trenutki, ko smo pr; ljubeznivem sosedu z zadr- žanim dihom poslušali na naj- tišji ton naravnani radio in se veselili kakor otroc; vsake do- bre vesti. O, koliko bi lahko človek povedal o tem življeriju v dolgih štirih letih! Toiia piedvsem enega ne smemo po- zabiti! Ze v statistiki sem nave- del, koliko je bilo z nami mla- dine. In ta mladina se ni vda- jala samo pasivnemu čakanju in brezplodnim na'ČTtom, ni ži- vela ix> načelu, ki smo ga često slišali od domačinov: glavno je, da odneseš živo glavo Ta mla- dina, pa ne le mladina, tud 30- in 40-letniki, so akti\'no posegli v obračunavanje z našimi so- vražniki. Ko je bil 20. oktobra 1944 osvobojen Beograd in se je v njem osnoval odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda ter se je ustanovila Slovenska brigada iz Srbije, je mnogo naših iz- gnancev, zlast: mladine, vsto- pilo prostovoljno v to brigado. Določeno je bilo, da ravno ta brigada odločilno poseže v boj, ko se bo osvobajala naša Slo- venska Štajerska. Toda prišlo je drugače. Položaj fronte v Sre- mu je zahteval, da so poslaH to našo slovensko mladino na sremsko fronto. V težkih bojih 17. januarja 1945 je umkajoča se fašistična vojska še enkrat napadla z vso silo, potisnila so- sedno bolgarsko brigado nazaj in tako obkolila jugoslovansko diviz.jo, v kateri so bili naši fantje. Bolgari bi bili z malo v^ napora le vzdižali sovraž- nikov prit:sk, vendar so popu- stil;. Padlo je 300 slovenskih borcev, med njimi tudi naši ptujski fantje. Isti Bolgari, ki So se v Sremu brez potrebe umaknil., so potem prišli v ma- ju 1945 kot osvoboditelji na Šta- jersko. Njihov pohod skozi naše kraje nam je še v spominu. Sinovi slovenskih izseljencev, k. so padli ta dan na fronti v Sremu (pri Opatovcu), pa tudi oni, ki so izkrvaveli na drugih bojiščih, so pomagali s svojimi mladimi neizživetimi življenji podzidati stavbo, ki jo gradi- mo dalje mi živi, našo novo socialistično domovino Jugosla- vijo. Ce nas v vsakdanjem živ- ljenju srečujejo tu in tam kake male težavice in te^ob.ioo. spom- nimo se teh svojih ljudi in še stotiPo^ev drugih, ki .so junaško umrli, da m,; živimo. Slava spo- minu junaVov: Marjana Rudolfa, Milivo^a Majcena. Dušana Šter- ka, Hinka Medka, Rudolfa Starca. Jožka Mrevlieta, Lan- guf?a. Toma Maierja. Dušana in Boška Novakoviča in vseh onih, za katere za sedaj n\ na razpo- lago podatkov! rafna tiskarna ptuike Grganfiic e UP v letih od 1935 do 1937, ki je bila nri Klepovem Pepeku v Krčevinah pri Ptuiu (Nadaljevanje s 3. strani) Bilo je nekega dne, ko je bila predstava v gledališču. Ni še legel mrak na zemljo, ko sem že bil na Panorami in opazoval, kdo vse gre iz mesta. Ugotovil sem, da Ptujčani tod nocoj ne morejo delati zaprek, kvečjemu žandarji, če bi se napotili sem v patrolo. Približaj sem se cesti in nestrpno čakal 23. ure. Po- slušal sem korake mimoidočih, kako so postajali čedalje moč- nejši in kako so se nato zopet zgubljali v temni noča. Posku- šal sem tudi udarce ure na gra- du, ki so jih nato potrdili moč- nejši udarci ure v cerkvenem stolpu, ki je bila za nekaj se- kund za grajsko. Ko je ura od- bila enajst krepkih udarcev, sem se pognad s kolesom v me- sto. Prekrižaril sem važnejše ulice, da bi videl, kdo je na uli- cal. Ko sem se peljal mimo orožffiLške postaje, sem vided. da je luč samo v sobi, kjer je de- žurni. Peljal sem se še do P^ lidjske postaje in sem opazil, da je krenil debeli policaj proti parku Nato sem krenil proti cerkvenem stolpu In se približe- val gledališču pri zadnje ti vho- du. Iz stranskih vrat gledališča je padala medla svetloba na hodnik na sto", na katerega je bila prislonjena kulisa ki je prdstavljala drevo. Prislonjena kulisa je pomenila, da vstop ni nevaren Ko sem se približal vratom, sem opazil da gre pre- ko odra vitka visoka postava, v kateri sem spoznal opisano ose- bo. Da je to prava oseba, je do- kazovala tudi kapa, ki Je bUa niaizaj obrnjena. Ko sem ga vprašal: »Ali bd lahko dobil 7 kart za naslednjo gostovanje opere,« mi je odgo- voril: »Prodajamo jih samo FK> parih«. Tako sva oba spoznala, da sva prava. Poicisnil sem mu. da je bilo nocoj do^slej še vse v redu. Nato se je izgubil pod oder, odkoder je privlekel dva kovčka. Ko mi jih je izročil, je dejal: »Midva se nikoli nisva srečala, tudi danes ne« Vožnja dveh kovčkov na kolesu je bila seveda zelo nerodna, a glavno je bilo to, da nisem sreča val ljudi. Na grajskih njivah za gradom sem se nekoliko odpočil, nato pa sem pohitel domov. V drvarnici sem pregledal pisalni stroj in ostalo aparaturo. Oboje sem skrbno spravil v krompir- jev zaboj, ki sem ga previdno zakopal. Ker je bilo platno za razmno- ževanje letakov že izrabljeno, ga v gledališču nisem dobil Ka- ko sedaj nabaviti drugega? To je bHa zelo težka naloga, ker nisem mogel nikomur povedati, čemu mi je potrebno Pri tem sem se spomnil sosedovega Fran_ čka, ki je bil za trgovskega pomočnika v veletrgovini Le- nart Nanj sem se zanesel, da me ne bi izdal. Med balami sva dolgo časa iskala primemo plat- no. Vmešal se je neki pomočnik tn je hotel vedeti, zakaj rabim takšno platno S Frančkom sva se izgovorila, da rabiva to platno za sito, Izbra.no platno nd čisto odgovarjalo, toda pri skrbnemu ravnainju je bil vseeno uspeh. Nadaljnja naloga je bila, da si pridobim zanesljivega člove- ka, ki bi pisal matrice. Tudi to mi je končno uspelo. Obrnil sem se ria tovarišioo Milko o kateri sem vedel da je napredna in tudi zanesljiva. Bila je priprav- ljena, da piše matrice Cez nekaj časa sem dobil pre- cej matric in tudi primernega papirja. Dobi: sem tudi tekst za letake. Naslo"' je bil: »Poziv de- lovnemu ljudstvu«, S preprosto in jasno besedo je Komunistična partija razkrinkovaila umazano politiko raznih strank, ki so de- lale v imenu izkoriščevalskega rarreda so bili nfjboli iz- izraziti JRZ zastopnica klerikal- iičjia m JNS, v glav- nem zastopnica ostalega kapi- tala. Na konkretnih ptujskih primerih je bilo dokazano, kako tovarnarji, nekateri trgovci in večji obrtniki ter cerkvena go- sposka živijo v razkošju na ra- čun žuljev delovnega ljudstva. Razkrinkovala je tudi zločinski in grabežljivi fašizem in hitle- rizem in zato navajala številne in podkrepljene dokaze Stano je pozivala delovno ljudstvo naj bo enotno v borbi za mir, v borbi proti imperialistični vojni, v borbi zb. razne ekonomske in politične pravice itd Ljudje so kar hlastali za ko- munističnimi letaki, saj so že- leli, da bi zvedeli čim več res- nice. Posebno so bili zadovo'jni, če je bil razkrinkan kakšen iz- koriščevalec. Letaki so bili po- gosto raztreseni. Poskrbljeno je bilo tudi, da so dobile letake vplivne osebe oblasti kot sreski načelnik, mestni župan, koman- dant mesta, žandarmerijski ka- petan. Letake so jim posla i kar FK) pošti. Seveda so bili zelo razburjeni, ker so prejeli kar po pošti tako lepe pozdravne od komunistov, ki so jih imeli sil- no v želodcu. V časopisju so jih proglašali za največje barabe in razbojnike, toda teptano ljud- stvo jim kljub največjem pre- pričevanju nd moglo verjeti, da bi bili komunisti zares tako straš- ni ljudje. Zolčno so p-^eiskovali, kdo tiska letake in jih raznaša po mestu in okolici. Večkrat so tjavdan pozaprh že znane ko- muniste, vendar jim niso mogli ničesar dokazati. Neznaini komu- nisti So bi!li v tem času kot za nailaiš^ še bolj aktivni in so iz- dajali nove serije letakov. To je oblastnike še bolj razkači o. Končno jim je le uspelo, da so odkrili enega od glavnih trosil- cev letakov, to je Koroščevega Pepeka. Bil sem v nevarnosti, da bedo sedaj tudi mene izsle- dili Todq K-^-ostč-^v Pp-Tr>k ki so mu našli letake, je osebo, ki mu je dala 'etake čisto drugače opisal. Tako jim je čisto zabri- sal sled. Takrat so zaprli tudi Ileca in Kunsteka. Pri teh dveh niso našli nobenih letakov in so ju po nekaj tednih mučenja končno izpustili. Tako je ostala tiskarna še da- lje prikrita in se je tiskanje da- lje razvijalo. Mika je pisala matrice lepo in brez napak. Več- krat sem jo opozoril, zlasti pa ob kališnih racijah po mestu za komunisti, naj ne pozabi da z njo nisva nikoli pisala nobe- nih letakov, da ne ve, da imam jaz doma pisalni stroj in raz- množevalni aparat. Toda ona mi je hitro odgovorila: »Seveda ne vem, saj mi nisi nikoLi ničesiair pripovedoval.« Tako zadržanje partijcev in SKOJ-evcev pr^ razrednim so- vražnikom je daja o vsakemu članu še več poguma in smelo- sti, dia je delal še z večjo vne- mo- saj je bil trden, da ga so- tovariš ne bo izdal. Zaradi do- brega zadržanja in dcslrdnosti komunistov v uresničevanju raz- nih težkih nauog in trdne orga- nizacije je ostala tiskarna še vedno skrita in tudi dobro ohra- njena. Vedno sem pazil, da je bila pri meni dobro skrita. Po vsakem tiskanju je bila moja najvažnejša naoga, da odpra- vim vse sledove tiskanja da spravim stroj in razmnož .valni aparat v krompirjev zab->j in ga zakopljem v drvarnici. Nato i>a sem otoesel letake na dogovor- jena mesta in jih oddal tovari- šem, ki so bili zado"ženi za tro- silne akcije. Vsi. ki so bili ude- leženi v teh akcijah, so imeli pripravljene tudi alibije, tc je potrebne izgovore, kje So bili usodnega večera, ko so bili raz- treseni letaki v primeru, če bi bili aretirani. Čeprav je bila tajna tisikama pri meni dobro sk ita in je do- bro delovala, vendar je sčasoma postaila potreba, da se preme ti. Kako je bila tiskarna preme- ščena na drugo mesto in o svo- jem nadaljnjem delu pa nam bo povedal Pepek ob kakšni drugi p i'iki... Maribor, dae 10. maj a 1955. Ptuj, 12. maja Strar 5 MA iz Sii!(iiiii;i!(i friiliia NOB, ki ?e pod muzejskim varstvom Lani 25. novembra je prešlo v varstvo muzej'kih zbirk v Ljub- ljani in lokalne muzejske zbirke v Srečah pri Makolah deloma pa tudi Mestnega muzeja v Ptuju več dragocenih ilegalnih pred- metov, ki So bili ves čas okupa- cije in leta po osvoboditvi dobro spravljeni pod deskami na pod- strešju bivše Sagauinove hiše na Vrazovem trgu štev. 1. Ta dan sf je na omenjenem podstrešju se- staja 4 članska komisija skupno s tov, Zvonkom Sagadinom in dvignila ter pregledala in prev- Sagadin Zvonko pred spo^nenikom v Srečah zela gradivo iz narodnoosvobo- dilne borbe ki ga je tov. Zvon- ko Sagadin, znan ptujski revolu- cionar in borec namenil muzej- skemu varstvu. Med 31 najdenimi in prevzeti- mi predmeti, ki so za zgodovino delovanja ptujskega SKOJ in naprednega gibanja med mladi- no neprecenljivega pomena, je med drugim tudi 10 tipkanih strani obsegajoči referat o delu SKOJ med srednješolci ki ga jc imel leta 1938/1939 tov. Zvonko Sagadin na vseslovenski konfe- renci srednješolcev v Krškem julija ali avgusta 1939 Vsebina tega referata bo nedvomno zani- mala srednješolsko in ostalo mla- dino iz ptujskega okraja, zatr smo zaprosili tov. Zvonka Saga- dina za kopijo. V uvodu je poudarjeno bistvo mladinskega vprašanja ter fašiz- ma tn mladine kakor sledi dobe- sedno: »Bistvo mladinskega vprašanja je v ekonomskem zatiranju in sploh socialnem zapostavljanju mlade generacije. I B (Ivan Bratko op ur.) je v »Sodobnosti« (Letnik 1938 I —) z mnogimi iz- virnimi podatki podkrepil svoje prikazovanje socialnega položa- ja slovenske mladine Iz tega pri- kaza sledi da ni zapostavljena le delavska alj kmečka mladina, ampvak mlada generacija sploh vključno velik del meščanske mladine, katere telesni razvoj je sicer zasiguran, ki pa ravno tako kakor ostala mladina ne more razmahniti svojih duševnih spo- sobnosti. Kar se tiče -rednješol- ske mladine, se ta rekrutira iz malomeščanskih kmečkih, de- lavskih in meščanskih vrst; ona ni zaposlena v procesu proizvod-, nje, ampak &e pripravlja v šoli na svoj poklic v raznih panogah gospodarstva, državne uprave in v javnih službah Srednješolci so bodoča inteligenca Ne g ede na to. da so Srednješolci pogosto iz revnih družin ki ]im ne morejo zasigurati dovoljne hrane, ob'e- ke, šolskih knjig itd. je ves da- našnja socialni sistem tak da jim onemogoča svoboden razvoi te- lesnih in duševnih sposobnosti. Razen tega je pa danes, v dobi splošne krize kapitalizma, njiho- va bodočnost t.emna in negiotova in obstaja za njo kakor za vso ostalo mladino resna nevarnost, da pK>stan0 žrtev v razaih vojnih avanturah ki jih pripravljajo fa- šistični oblastniki. Toda to dejstvo splošne social- ne zapostavljenosti mlad.ne je le osnova našega razpravljanja o mladinskem vprašanju. Nas tu bolj zanima vprašanje, ali odkri- va mladina spričo takega ftepo- voljnega položaja tudi take last- nosti, ki kažejo, da je mladina proti da se mladina protivi ta- kemu zatiranju in da ie odloče- na boriti sc za pravično in lepšo bodočnost Na to vprašanje mo- ramo odgovoriti z: da! Mladina In tudi srednješolska mladina kaže dovoli borbenosti in odloč- nosti, da se izkoplje iz tega ne- povoljnega položaja in da si iz- gradi lepšo bodočnost. Borbenost in odločnost mladine sU pa tudi temelj za mladinsko gibanje, ki si zavestno postavlja cilj, brani- ti interese mladine že danes dvignit; današnje življenje in ti priboriti lepšo bodočnost V mla- dini je zakopana velika družbe- na sila in flšizmu gre .zasluga', da je prvi spoznal to udarno moč mladine, zlorabil pa jo je za svo je izkoriščevalne in osvajalne namene. * Fašizem, ta najbrutalnejša dik- tatura velikega kapitala je prvi spoznal na pol nezavedna, a v bistvu napredna stremljenja mla- dine. V nekaterih deželah se mp je jo posrečilo popolnoma zajeti v mreže največje demagogije, ki jo jc svet kdajkoli videl Pri tem je zlorabljal in še zlorablja na najostudnejš: način njene ple- menite težnje po znanju, po so- delovanju v procesu proizvodnje njene želje za lepoto in kulturo Fašistični državi m žal ne de- narja ne truda, da popolnoma osvoji srce in dušo mladme Sa ma centrala nemških mladinskih fašističnih organizacij zaposluje preko 800 uradnikov, neglede na ogromne kadre plačanih veliHh in malih mladinskih »Fiihrerjev* Oglejmo si sedaj, kako je fa- šizem pozitivne lastnosti in tež- nje mladine preobrnil in jim dal Ostuden nečloveški pečat 2cljo mladine po znanosti Je izkoristil za to. da jI je dal »znanost« o rasah o »skupni krvi«, o vzviše- nosti lastne rase itd Njeno lju- bezen do naroda je pretvoril v sovraštvo do tujih narodov in ras. Zeljo mladine da sodeluje v državni uprav^ in procesu proiz- vodnje je izkoristil fašizem za to da jI jc dovolil igrati komediant- sko vlogo policije Znano je, da ima nemška fašistična mladina pravico kontrolirati po privatnih stanovanjih, ali tam res kuhajo »Eintopfgericht« ali so vsi mo- ški član. družine na dolu itd. Ostalo mladino pa ie poslal ▼ delovne tabore, da gara zastonj pri izgradnji strateških m Toia- ških obiektov Pod pretvezo, da 2idje naj večji sovražniki naroda je faši- zem nagnal mladino, da požiga in pleni židovske domove m m"" lilnice Bili so tudi slučaji ubo- ja Židov. Zeljo mladine po špor- tu je fašizem izkoristU, da jo usposobi za vojaško disciplino Zavest mladine, da je sama še ne- izkušena in da mora poslušati nasvete starejših je fašizem pretvoril v hlapčevsko vero v avtoriteto in nezmotljivost »Fiih- rerjev« Pri tem je m'adino na- ščuval na sovraštvo proti last- nim staršem, ki so ostali zvesti principom demokracije. Fašizem je pretvoril čut povezanosti mla- dinca s kolektivom v brezsmisel- no tovarištvo ljudi, ki gredo ka- kor ovce kolektivno in brez last- nega razmišljanja v smri V splošnem lahko rečemo: Fa- šizem je stvoril takega mladin- ca, ki najbolj odgovarja izko- riščfevalnim in osvajalnim inte- resom fašijma mladinca, ki nS zna samostojno misliti, ki pozna le hlapčevsko pokorščino do »Ffihrerja«, ki živi v idealih, ki so le par sto let mrtvi mladin- ca, v katerem živijo vsi nizk, in- stinkti židovskih pregonov, mla- dinca, ki bo zadovoljno umiral na bojnih poljanah za interese tujih gospodov Razume se, da se bo tudi v faSističnih državah upiral pravi čut mladine takemu brezobzirnemu početju Fašizem torej ne more zastopati interesov n»'adine Nasprotno, on je v bi- stvu njen najhujš- sovražnik On iakoriJča le lahkovernost in ne- izkušenost mladine in jo samo »lepi T blestečlmi frazami in si- jajnim! uniformami.« Iz prednjega odlomka referata tov. Zvonka Sagadina se vidi, ka- ko se ie velik de] napredne mla- dine zavedal takratnega po'oža- ja ob preteči fašiističnl nevarno- sti, ki je prodirala tudi v naše kraje ter uničevala vse kar je bilo naprednega in nepokomega, pa tudi izzvala odpor nezlomlji- vih sil našega ljudstva, k- so do- prinesle časten delež k uničenju fašističnega aparata. V kolikor nam bo dopuščal prostor In v kolikor bo to želja bralcev, zlasti pa mladine bomo pozneje objavili tudi ostale odlomke VJ. Stearinske ali parafinske sveče Med stearinsko in parafinsko svečo je precejšnja razlika. Pa- rafnska sveča je kvalitetnejša, zato dražja. Ptujsko grosistično podjetje je nabavilo pri »Kolo- niale« v Mariboru skoraj tono stearfhskih sveč ki so bile ozna- čene kot paraf nske, in seveda kot takšne zaračunane Ker se takemu načinu trgovine pravi po domače tudi prevara ali ukana, je bilo maribor'^ko podjetje pre- dano Gospodarskemu sodišču. Te'o^^aclna akadem »a v? Ma^^kovcih v nedeljo 8. niaja je priredil TVD »Partizan« Markovci v po- častitev lO-letnlce osvoboditve telovadno akademijo, katera je ot>segala 12 točk. Prvo so nastopile pionirke pod vodstvom tov. Toru in prav tako tudi telovadnemu društvu bi trebalo več mladine, in to predvsem tisite, ki izstopa iz šole in potem tava sem In tja in bi jim bila takšna društva kot nekak vodič v kulturnem in vzgojnem razvoju njihov«, mla- dosti. Moraie bi vse organizacije in pa predvsem SZDL skrbeti za večjo udejstvovanje mladine v organizacijah, s čimer bi se dvigala kulturna in politična za- vest našega mladega človeka, za katerega gradimo našo bodoč- nost Prosvetna dvorana, v kateri je bila telovadna akademija, je bila polno zasedena in je publi- ka navdušeno pozdravljala vsa«- ko uspelo potezo telovadcev in pevcev. Dne 5. junija bo sdavtla občina Markovci svoj prvi ob- činski praznik. Takrat bomo imeli priložnost videti naše mla- de telovadce tudi na prostem, kar bo vsekakor še lepše In se jim bodo pridružili še tovariSi iz sosednih dništev, kot so to Domava. Cirkulane, Vid. Ptuj itd. Pred tem so Se druge naloge, kot je proslava 10-letnIce osvo- boditve v Ptuju in pa pokrajtn- siki zlet v Celju. Zato bo še in še gorela ponoči luč v telovad- nici, kjer se zbirajo č'ani Parti- zana. Po delu na po'ju v poznih večernih urah zbirajo in žrtvu- jejo svoj prosti čas v dobrobit skupnosti za lepše življenje v naši socialistični domovini, ki so jo pred desetimi leti osvobo- dili prav partizani, po katerih nosi telovadna organizacija ime. Vsekakor to ni v čast mladini, ki stoji ob strani In se noče vključiti v organizacije, temveč zapravlja svojo mladost s po- hajkovanjem. Sioveiisffe Mti2 in rvmatice V založbi »Eanečke kn.ige je izšila knjiga najznačilnejših pri- povednih pesmi, ki so izbrane iz bogastva ljudske pesimi in tvornosti naših pesnikov oa Fr. Prešerna do Petra Levca. k je prav pred kratkim izdal knjigo svojih pesmi. Nad 40 let je tega. ko je izšla knjiga z istim naslovom pri Mohorjevi družbi To je bila ena tistih redkih kn ig te druž- be, ki so jo naši domovi spre- jeli z resničnim veseljem in ki so jo znova in znova prebirali mladi in stari in si ogled odvali slike — ilustracije pesmi Toda teh knjig je danes še prav malo ohranjenih Tako je bila zares nujnost, da izpo nimo vrzel s knjigo slovenskih balad in ro- manc, ker smo tako knjigo po- grešali v domačih javnih in šolskih knjižnicah. Knjiga je razdeljena na tri dele. V prvem delu so izbrane pesmi iz ljudskega zaklada To so pesmi o »Lepi Vidi«, »Mladi Bredi«. Ravbarj... Kralju Ma- tjažu itd V drugem deu so klasične s ovenske balade in ro- mance — pripovedne pesmi Fr Prešerna Levstika S Jenka. Stritarja, Gregorčiča, Aškerca in še nekaterih vodil- nih pesnikov prejšnjega stoletja. V tretjem delu pa je izbrana epika sodobnih pesnikov, kjer so zastopani pesniki Modeme: Kette. M um, Zupančič io Can- kar ter nato njih vrstniki (R. Maister, Cvetko Golar, Petru- ška, Vladimir Levstik. P Golia in Al Gradnik in nasledniki, ki segajo v naš čas, ko se uvi^ča v zbirko pesem Srečka Koso- vela in M Klopčiča ter balade iz pesnikov našega osvobodilne- ga boja Matije Bora, Kajuha in drugih. Tako je v knjigi Ul pesmi, ki so izbrane iz del 32 pesnikov. Posebna privlačnost knjige so iustrccije, skupaj 80 slik, ki sta jih narisala naša priljub- ljena slikarja-ilustratorja Gvi- don Birolla in Maksim Gaspari. Knjiga je že v prodaji in bo v svoji lični zunanji podobi z barvno sliko »Lepe Vide-- na ovitku vabila da jo uvrstimo med knjige domače in vsake javne knjižnice, kar bomo vedno radi segali po njej in je ne bo- mo mogli DOgrešati (Zd. VL) je odvisKO od pravilne prehrane! v teku je delo na vrtovih Po- sejmo in posadimo vrtove s se- meni in sadikami različne ze- lenjave, da ne bo naša prehra- na čez poletne mesece brez presne, pozimi pa brez kon- servirane zelenjave. S tem bo- mo varovale zdravje svoje dru- žine. Zdaj moramo misiliti na to in poskrbeti, da bomo imele na razpolago, kar bomo v ku- hinji vedno potrebova e. Človeško telo potrebuje za pravilen razvoj in normano živ- ljenje primemo hrano Tega se zaveda večina ljudi, zlasti pa tisti, ki je nimajo dovolj Vsa- ka gospodinja bi morala biti p tom poučena enako pa tudi vsi, ki odločajo o ljudski prehrani, ki jim morajo biti znana načela pravilne in zdrave prehrane. Od hrane je odvisna človekova storilnost, njegova delazmož- nost pa tudi kakovost opravlje- nega dela in izdelka. Ob ustre- zni prehrani se podaljša doba delazmožnosti in življenjska doba Vrednost hrane spozna marsikdo žal šele. ko je boan, ko mu je dieta edini uspeš-ni način zdravljenja. Večkrat pa skrajša upoštevanje navodil pravilne prehrane celo zdrav- ljenje in obvaruje človeka, dolge l>o!ezni. Ce priznamo koristi do dobre strani pravilne prehrane, se še vprašamo, kdaj je torej prehra- na res pravilna In ustrezna. Ni dovolj, če zahtevamo kalo- rično hrano, '^^ečjega pomena je njena zaščitna vrednost, ko vse- buje dodočeno količino polno- vrednih beljakovin, vitaminov in rudninskih snovi. Pravilna in odgovarjajoča bo naša prehra- na edino, ko bo mešana, pravil- no sestavljena, zadostna, zdra- va, skratka takšna, da bo vse- bovala snovi, ki jih potrebuje naše telo (sladkor, maščoba, beljakovine, vitamini, rudnin- ske snovi, voda itd.) v pravil- nem sorazmerju. S hrano hoče- mo obvarovati Coveku moč in zdravje, kar mu je potrebno za življenje in za vsakdanje delo. Nepravilna in enostranska prehrana povzroča telesno šib- kost, neodpornost, majhno de- lovno zmogljivost in sprejem- Ijivosit raznih bolezni in obo- lenj. S tabletami in tekočimi zdravili je nemogoče nadome- stiti pomanjkanje pravilne hra- ne. Tega se ža' še marsikdo ne zaveda in zaradi tega je veliko žena. ki se še premalo poglab- ljajo v probleme prehrane.^ Eno- ličnost, prepogosto ponavljanje istih jedil, stalno pripravljanje na isti način in slaba kuhinjska tehnika so vidni dokazi zane- marjs.nja tega problema. Naša ljudska oblast posveča vedno več skrbi problemom prehrane ker se zaveda da je to ena naj- važnejših potreb delovnih ljudi, zato pa tudd istočasno odprav- lja napake, ki so trenutno v naši prehrani. Poleg tega. da uživamo pre- malo zelenjave, uživamo tudi premalo mleka, čigar poraba na osebo je zelo nizka, pa tud sira m miecnm sploh. Seveda ne smemo pogre- šati v prehrani jajc in mesa, zlasti ribjega, ki je zelo redilno in lahko prebavljivo. Ob vsem tem pa ne bi smeli prezreti ve- likega pomanjkanja sadja in zelenjave v prehrani ljudi na podeželju, čeprav imajo za oboje tam največ mtožnosti. Gospodinje ne pozabite, da prištevamo zelenjavo in s&dje med živila, ki predstavljajo za- ščitno vrednost v naši prehra- ni. Brez teh ne moremo biti zdravi, ker bi z njima pogrešali vitamine in rudninske snovi, brez katerih ne bi mogli biti zdravi in krepki Varujmo svoje ljudi obolenj zarau. pomanjka- nja vitEminov, neodpornosti te- lesa in tolesnih hib ter napak, zato pa več mislimo na prehra- no in usiDeh ne bo izostai Še vedno nakupovalci z gotovino Na ptujsko tržišče, to se piavi na Sejme in sploh na teren, pri' hajajo še vedno nakupovalci s polnimi aktovkami denarja. V tem pogiedu so se v zadnjem času pregrešila podjetja: Klavni- ca v Prevaljah, podjetje »Zlatar- Bistnca«, »Klavnica in mesnica Griže pri Celju« in »Mesnica v Laškem« Inšpekcija tržišča j« nakupovalcem teh podjet'j zase- gla pri njih najdeno gotovino ter jih zaradi očitnega finančne- ga prekrška predala pristojnemu organu OLO v postopek IVAN POTRO Predramil sem se hipoma in docela, sedel n nastavil ušesa. Da, bile so Toplečkine stopinje — sem proti gumni se je napo- tila! Otrpnil sem. tako sem se ves napel hkrati pa ■'e tudi že ves vznemiril. Srce mi je začelo nabijati, brada sama od sebe mi- getati. Te previdne stopnje je zdajci presekal rahel tresk — bila jc vštric hleva, zadela je v jarem — zatem domala strahovito alasen padec jarma, ki se je ^esedel in zarožljal z verlgasto gožjo Pes je bevsknil zacvilil in dva ali trikrat zalajal. Se tisti trenutek so se stopinje, ki so obstale z mojo pametjo vred. obrn le in odšle po pocjah nazaj, ko da bi se jim kdo ve kam mudilo Planil sem se nekako spotoma pozapel ter se bo'i spustil ko odstopical po lestvi, da sein zdrsnil z dlanmi po njih in si ji vse pozaskalil Hotel sem jo do* hitef, jo poklicati toda dverce so zacvilile, železni zapah je votlo podrsnil in padel. »Zefa!« sem naglo siknil, za- tem pa sedel na prag od gumne in požrl slino. Po^^lušal sem kda, Se bo za- pah znova odrinil kdaj bodo cviUle dverce, čeprav... čeprav (19) Sem koj vedel, da Je vse to no- ri j a. Streslo me jej da zazeblo me je — noč je bila hladna vse zvezde so bile na ncbesu. mec nj mi mesec tenak kakor srpec in sam — daleč okoli njega ni bilo nobene zvezde Zapel »em si suknjič, Se dvignil da bi se za- vlekel nazaj na hram. ko je zne- nada padla luč skozi kr^že na hišj in po drevju v okolu Strahovito me jc zamikalo, da bi jo vsaj za trenutek zagledal. Odplaz'l sem se po prstih če- prav sem bdi bos, pred okni pa poskočil da bi videl skozi v iz- bo. Zagledal sem jo in se Se en- krat pognal Stala je sredi izbe v jopici 'n v rdeči kiklasti spod- njic, ogmjena čez ramena z vol- neno ruto — da bila le k meni namenjena, me je spreletelo — z rokami, dvignjenim-, nazaj, ko da bi jih nameravala zdaj zdaj -okle- niti v zatilju da so s« ji pri- dVgnjenc prsi napenjale ter ne- premično zrla predse, nekam na mizo in proti luči Pomaknil sem Se nazaj, do okola in se za- denski povzpel na rante Tako sem bil višje m sem laže kai vi- del. Ženska je po vsej priliki stala in posluSa^a Topleka iz hi- ške. Videl sem jo, kako je stis- nila ustn:ce. da se je vAdela kar surova! videl sem kako je pri- jela s tistim, dvignjenimi rokami ruto na ramenih, jo potegnila čez razoglave lase. nanagio in sko- rajda jezno povedala na moč po- časi in brez br ge. da me je spre- letelo: »Oh — jezus v hlevu je nekaj zarožljalo, k živini sem pogleda- lal« Njo sem slišal, bolnika iz zadnje hiške nič Ali najbrž jo je znova nadlegoval kajti vnovič je stala in poslušala ustnice 6e tes- neje stisnila, potresla iezno z glavo, da sO se j kite spustile po p'ečih stopila k mizi vzela luč. zagnala spotoma volneno ruto n« svojo posteljo v izbi in odšla po- časi in skoraj sklonjena v hiško Spustil sem se z rant in «tckel pred hram. kjer je bilo okno \z hiške — tudi zavoljo nje, da bi io v del v sami iopici. Oknicc so bile priprte, vendar pa spuščene da sem videl, ko sem se vzpel na brajdo. vse skoznie. Luč ? za- kajenim cilindrom ie bila postav- ljena na sredi police na oknu ona sama pa je sedela na skri- nji, z rokami na krMih. kakor «em io kdaj že videl, ter z raz- prtimi očm- zrla preko posteMe in bolnika ko da bi poslušala steno Ce sem prej slišal samo To- plečko. sem tu pred hramom sli- šal oba Bolnik ie pohMpaval. za- krilM nekaikrat s tisto prekla^to in do lakti razoalieno roko ko da bi kai lovil da je b-1o nromo v'deti, zatem pa jo je spustil ko mrtvo na odejo Očitno le bilo, da ga je neka reč vznemirjala, a da si ni mogel pomagati. »Oh .. „ oh ..., oh « je zahro- pel »počakala bi, da bi poginil.., ne bom ti več dolgo delal napo- te.. Zavoljo vas. zavoljo te- be ženska me jemlje hudič. .« Obriul je glavo proti Toplečki in jo pogledal z nasršenim iz- buljenimi očmi. s strašno živimi očmi, ko da bi samo one živele v njem Počasi je jel dvigati glavo. »Uh prekleta! Ne bi pomaga- la?« Sklonila ae jc. ne da bi se dv gnila s skrinje na kateri ie bolj slonela ko sedela, in mu za- tlačila cunje pod zglavje — jaz pa sem zagledal kar sem želel videti -- zizo kako se ie obesila iz Jopce. »Zavoljo vas me jemlje... za- voljo grunta .. . zavoljo tebe. prekleta, uh!« Prestal je s prc- klinianjem zanihal naiprei z eno zatem z drugo roko proti jopci, da sc ie zize dotaknil, ko da bi jo hotel pobožati, ali še tisti tre- nutek so se jc prsi oklenil, ko da h' jo hoteli stiFniti; boln kova glava in vse telo se ic vzpelo piskaioči glas pa le začel ne- uonano in presekano ponavljati: »Zefa — Zefa — Zefa ,..« — ko da bi lovil sapo Nato sem vide! nekai, kar mt še danes davi ko se zamislim na to noč in kar me je do kraja pretreslo V del sem kako ic ženska namesto da bi sp odrrik- nila, in mu odrinila roko kako je ženska prisedla na posteljo, ne da bi količkaj odmaknila prsi, Se z levr prijela preko bol- nika za stranico, z desno pa si vrgla kite nazaj in se prazno ko da Se ne bi nič godilo z njo. ko da bi ji bilo vse to vsakdanji kruh. zag'edala proti luči in v okno Oči So se ji znenada stra- hotno razpele — ali me je zagle- dala? Zdrsnil sem z ograje in prile- tel na kolena, ko da so mi noge odpovedale. Spominjam se tudi, da sem se bolj po št rih ko po dveh potegnil iz vrtca pred hra- mom. a kako sem prišel nazaj na hram na krmo. ne vem več Ne meseca, nobene zvezde, ničesar 3e ne spominjam, da bi videl okoli sebe — le tisto kar sem zagledal skozi oknici, kar se mi je tako grozno prikazalo, le to je ostalo do spanca z mano, a Spanca to noč dolgo ni hotelo biti Nikakšnega ljubosumja ni- sem čutil kvečjemu nekaj usmi- ljenju podobnega, bolj pomilo- vanju kot usmiljenju »Lc zakaj še to živi?« sem sc vpraševal kadar sem sc zmisli) na Topleka — zagrnjena skrivnost pa m- je ostala: le zakaj, zakaj ga ni kre- nila DO tistih kosteh, zakaj se ni odmaknila, zakaj mu je vse to pustila? Medtem — bilo jc pred trga- tvijo — ie pritisnila icsen. Dnev"! so bilo sončni po nočeh pa se fe začela hladnoča da je kazalo na lepo branie po ooT'cah. Zače- lo me zehst- n^ hramu in ore- selil sem se v kamro. Prvič v življenju sem spal sam v neki izbi. Doma sem spal skra- ja s sestrami, zatem, ko so se te preselil v zadnjo h ško in začele svojo mulo sem spal z babico v hiški, kjer sva spala vsak v svo- jem kotu. razen letnih mesecev ko smo se fantje sel li po senski košnji na hram. Prvič sem legel v visoko postlano posteljo, da se je kar pogreznila pod mano pr-» vič v življenju sem zapazil, da so mi kamro pripravili — tla so bi- la zribana na okencih so bile fuksije in pelagonije,- celi križi so bili polni zelenja, da skoraj nisem videl skoznje Prvič sem imel neko mizo na katero sem lahko zmetal cigarete iz žepov, preden sem se zvečer razpravili prvič sem imel neko omaro, če- prav samo polovico omare, kajti v levi polovici so bile police na njih pa: zgoraj knjige, koledarji In večernlce, spodaj pa vsa mo- goča ropotija. Prvič v življenju Sem začutil nekak red. Tako si mislim, večkrat danes ko sc spominjam vsega tega in po vsem tem, kar se je zgodilo kako bi lahko tam v m'ru spal gleda] podobe in prebiral pri lamoi koledarje ki sem si jih zvečer, preden sem legel, prina- šal na posteljo; kako bi lahko začel znova misliti na Tuniko na to »tako š kano deklinco« in »po kom se le zgledu'e«, kakor ic pri dc^u in ob v^aki priložno- sti, posebno še ko ie bila Tuni- ka zraven ceket^la Cafovka. da TP r^oVi:ria zardevala in se proč obračala. (Dalje prihodnjič) ^fran 6 Ptuj. 12. maja 1955 sadjarj pozor pred prelcem in gobarjem! Med sadnim škodlj.vci. ki Uh- 4co napravijo ogromno škodo v sadjarstvu sta tudi ameriški pre^ Icc in gobar Amerišk: prclec )e beli ali si- volisasti metulj ki v maju odla ga jajčeca na spodnjo stran li- stov (300—700) Konec mdia ali v začetku junija se z teh jajčec izležejo drobne močno dlakave go^eničice. k. kmalu zaprede jo jajčevinaste zapredke v ka tcrih objedajo listje in oberejo včasih drevje do qo'.ega 3—4 cm vel ke gosenice zapustijo zapred- ke :n se zabubijo v raznih skri- vališčih Iz bub Se razvijelc me tuljčki, in to je prvi poletni za rod Ti let&jo v juHju gosenice pa delajo škodo v avgustu m septembru. V topli jesen; delajo škodo že gosenice drugega zaro- da Skodlj vec prez'm ko* buba Značilni zanj so pajčevmasti za- predki. Wi jih najdemo na v&eh vrstah dreves Najbolj so ogro ženi obcestni nasadi, posebno pa murve Kako ubTan'mo nasade pred tem škodljivcem? 1. odstranjujemo gosenične za- predke, ki jih scžigamo pohodi- mo ali potopimo v petroleju; 2. škropimo aH praš mo oku- žene rastline Za to potrebuiemo 2 % pantakan, O 05 % fosferno 20" (pol del na 100 1 vode). 1 % svinčenega arzenata Poškropiti je treba vse drevc posebno, če so se gosen ce razlez- le po drevju Ce orašimo upo- rabljamo pantakan ali pepe n ga- mazan ali bentox E 605 prah ali apneni arzenat. Gobar je predvsem škodljivec gozdnega-drevja, ki pa napada tudi »adno drevje Je T^-^ii^-ien v Prekmurju na Primorskem -o v okolici Ljubljane pa tudi drugje po Sloveniji. V preteklem letu je povzročil ogromno škodo 7lasti na Primorskem, kjer so niegove gosen ce docela obžrle listje dreves Samica tega Skodliivca |e mno go večja od samca belka te bar- ve .n ima na prednjih krilih več valovitih prečn h črt Samec je maniš- m temnejši mrkosive barve Pojavlja se ponoči okrog same ki odlagajo jajčeca po deblih dreves Metulji se oojav- Ijajo julija in avgusta ko >dla gajo samice po deblih gozdnega in sadnega drevja po štiri sto do osem sto jajčec v kupčke, k so prekriti z rumeno rjavimi dlačicami Ti kupčk: so podobn: kresilni go-bi In od tod ime gobar Jajčeca prezimijo in v aprilu se iz njih zvalMo go- sen čice ki se po nekaj dn!>h laz lezejo po dreve^^u ter začno žreti mlado listje Mlade go«enice so črne z veliko glavo in dolgimi dlakami. Včasih se na tank h nit- kah obešajo raz vej in toko 'ih veter raznaša na neokužena dre- vesa Dorasle gosenice »o sivorjave barve in imajo na hrbtu šooe dolgih lomljivih dlak V juuiju se zabubijo na drevesu med we- j cami v zvitih listih, v razpokah lubja Itd Po dveh tednih vzleti- jo metulji. 2^tiramo škodljivca s tem da pozim; uničujemo jajčeca, k lih prepajamo s petrolejem aH ka- tranom, gosen;čicam pa ne prija- jo arzenova škropiva. Drevje pokropimo z arzenovimi sredstvi ali z DDT Opozarjam posebno kmetovalce ob meji Hrvatske naj bodo po- zorni pred tema škodljivcema. Vsako okužbo je treba takoi pri- javiti, ker sta škodljivca nevarna sovražnika sadnega 'n gozdnega drevja. Ing. Egon Zoreč Nekaj dni je nainilo, odka, se ponaša Kidričevo z najmoder- neje opremi j eaio pošto v ptuj- skem okraju Novi postni prostori v Kidri- čevem se nahajajo v novem upravnem poslopju Tovarne g"i- nice in aluminija ki je spi oh FK>kazala glede potreb poštne službe vse razumevanje Pošta v Kidričevem se je nahaiala pred preselitvijo v nove prostore precej časa v baraki, zadnji čas pa v neki hišici Vendar so bili prositori za pošto zelo neprinrer- ni, ker so bili pač grajeni za sta- novanje Pošta razpolaga s poslovnim prostorom, ekspeditom. telefon- sko centralo, garderobo s sanit prostori in skladiščem, ki so po zaslugi uprave Podjetja za PTT promet v Ljubljani najmoder- neje opremljeni. Gl^e na stalno rastoči promet, glede katerega je pošta v Kidričevem na tret- jem mestu v okraju, (glede de- narnega prometa je celo na pr- vem) bodo novi poslovni poštni prostori koristno služiU prebi- valstvu Kidričevega, Kungott^ in Njiverc to se pravi okrog 3800 prebivalcem, najmodernejša oprema pa je povsem v skladu s svojo najbližjo oko ico — mo- derno tovarno aluminija. Poštni kolektiv v Kidričevem kakor poštna služba v okraju sploh izražata upravi tovarne, ki je s svojim širokogrudnim razume\'anjem om:>gočiIa uredi- tev novih poštnih prostorov na tako ugodnem kraju in v tako lepih prostorih vse priznanje. SptošnI In posebni obrtniški orob^emi v ptu skem okrafu v ptujskem okraju je trenut- no 457 obrtnih obratov vseh sek- torjev s skupno 1527 zaposlenimi delovnimi močmi Ob letošnjem pregledu stanja obrtništva, k ga je opravila Okrajna obrtna zbor- nica v nedeljo, 8 maja t 1. je bilo ugotovljeno da se je število obrtnih obratov ponovno zmanf- šalo v primer; s stanjem 31. de- cembra 1953 za 40, da pa se je število zaposlenih v obrt: dvig- nilo za 22. Z drugim; besedami to pomen' da ie odpadlo večje število privatnih obrti, k: zapos- Ijujejo samo po eno delovno si- lo, da pa se je istočasno dvignilo število družben h obrtnih obra- tov. ki zaposlujejo večje število ljudi V ptujskem okraju primanj- kuje vrsta obrtnih delavnic kar nam posebno predeč- primerjava obstoječih obrtn'h delavnic s štt vilom prebivalstva V komimi Središče n pr., kjer je obrtna dejavnost visoko razvita, je že na vsaka 102 orebivalca en obrtn' obrat v komuni Ptuj na voIitičnih organizacfjah, o osnov- nem pc'-licu, z?roslitvi in višini mesečnih prej .lov pošljite do 30. junija t. I. na upravo Poli- tične šole pri CK ZKS, Ljublja- na, Parmova 37/IL trakt, tel. 23-981 Int. 206. hkrati pa tudi na svoj okrajni komite ZKS. Šola ima internat. Podrobnejše informacije dobite na upravi Politične šole ali okrajnemu ko- miteju ZKS svojega okraia. Vljudno vas vabim na ogi-^d razstave slik sovenske^a impre- sionista Matije Jamt ki bo od 10 do vključno 16 ma.a v : ro- storih Mestnega muzeja v Pč.u.u Razstava bo dnevno onp ta od 10. do 16. ure — Dela Mtitije Jame bodo tudi naprodaj Vljudno vas vabim na otvori- tev, ki bo v torek. 10 maja ob 11. uri, Ptuj, 7. maja lf">5 Madijleiae Jama V nedeljo, 15, maja 1955 ob 14, uri pop,y.d;ie bo v Leva,-ijcih pri Pihlorju doma'® prireditev, ki jo je pripravil elektrifikacij- ski odbor vasi Levanjci in Sve- tinci. Vabljeni vsi prebivalci doma čih in sosednih vasi. Za zabavo, godbo, ples hi ostalo poskrbljeno. Vabi e ektrifikacijski odbor Upokojenci! Sve-čanega prenosa posmrtnih ostanlcov padlih borcev Lackove čete in ostalih žrtev narcdno- osvobodilne borbe, ki bo v ne- deljo, dne 15 maja, ob 10 uri predpvoldne. se udeležimo tudi mi upokojenci i. s. korporativno Zbirališče ob pol 10. uri na Titovem trgu, od koder bo sve- čan prenos v novo grobnico Udeležba naj bo polnoštevilna! ZSJ — Društvo upokojencev, podružnica Ptu.j OBVESTILO Okrajni odbor Rdečega križa Ptuj obvešča vodje tečajev RIv, Ja se izplačujejo honorarji za izobraževanje ženske mladine za predavane ure v torek, 17. ma- ja 1955, od 8. do 12. ure na OORK Ptuj. OORK Ptuj OBVESTILO Pregledi v Protituberkuloznem dispanzerju v Ptuju ne bodo več samo ob petk h, ampak tudi ob četrtkih od 15.30 do 18 30, po- čenši z 12 majem 1955. ZBOR ČLANOV MOBILNIH ENOT PLZ za žalne svečanosti v nedeljo, 15. maja, ob pol 10. uri na Titovem trgu. Za Titovo štafeto v sredo, dne 18. maja, pred MLO ob pol 11. url. Udeležba obvezna! Obleka ci- vilna! MO PLZ Ptuj PREKLIC Obžalujem žaljivke, ki sem jih govorila o Cafuta Zlati. Osojnik Jožica, Gruškovje. STIRI KOMPLETNA OKNA za prezidavo ali novogradnjo pro- dam. Vprašati v upravi. PRODAM NOVO HlSO z veliko njivo. Padežnik, Starošind 8- Cirkovci. PRODAM 4 ha GOZDA, kom- pletno vinsko prešo in dvodel- no pisalno mizo. Vprašati v upravi lista. PRODAM HiSO z večjim gospo- darskim poslopjem. vrt'>m na- sajenim s trs jem ter njivo v velikosti 150 arov v PrepoCjah št. 100, p Starše pri Ptuju Priporočljivo je najbolj za de- lavce iz tovarne Kidričevo. Erjavcu Viktorju iz Grajene je padel na roko kamen in mu jo zlomil. Vedemjak Stanko iz Rogoznice si je pri delu v To- varni v Kidričevem opekei levo roko in obe nogi. Roguia Eriko iz Sp, Hajdine je vgriznll pes v nogo. Leskovar Ivana iz Lesni- škega -vrha pri Ormožu je zabo- del z nožem Hriberšek Ivan iz Lešnice. Močno poškodbo ima v levi roki, Pečnik Marjan iz Ge- rečje vasi se je opekel z -vTelo vodo v »Pletami« Ptuj ter ima močne poškodbe na nogi Toplak Franc iz Kidričevega je bil na- paden od 5 žensk in 5 moških pred vhodom svojega stanovanja Močne poškodbe ima na gla-vi Znidarič Franc iz Bukove se je pri sekanju drv vsekal na nogi Golob Roza iz Slovenje vasi padla in si zlomila desno nogo Pulko Vladislav dijak, se. je •zaletel s kolesom v avtobus ter si podedoval nogo in ustnice Holz Konrad iz Pod-vinc je pa- del z 'voza ter si polomil rebra Cestnik Alojz iz Hajdine se je pičil z rjastim žebljem m dobil pri tem zastrupitev, Budja EH- zabeti iz Terbegovc je stopila krava na nogo ter ji močno po- škodovala. Govedič Jožefa iz Desnjaka je padla in si zomila nogo France Novak: VINOGRADNIKI! Nudimo vam odličen žvepleni preparat »COSAN«, ki se primeža bafcreni brozgi; modro ^^tlico in rafijo ter korenjake in trsne GOSTINCI IN KMETOVALCI! Nudimo vam vino od 110 din naprej; jabolčnik od 45 din naprej in domač kis po 16 din, KMETOVALCI Kupujemo hlevski gnoj in star kompost za naše trsnice. VINARSKA ZADRUGA L Podjetje OZZ Ptuj iNadaiievanjei Gnojenje z umetnimi gnojili V tabeli o gnojenju z umetni- mi gnojili je navedena količina posameznega gojila za vrste setve in zemlje. O gnojilu sa- mem pa le glavne lastnosti za razumevanje tabele. Da bodo umetna gnojila bo j znana in da bo v bodoče manj napak pri rabi, dodajamo kratki opis za posamezno, v tabeli navedeno gnojiiilo. Dušična gnojUa so na tabeli označena s črko D. ki imajo lastnost, da tirajo vsako rast- Hno v bujno rast. Prevelika ko- Hčina D gnoji a lahko škoduje. Rastlina poleže (žita), krompir požene močno cimo, trta d:bele rozge itd. Jeseni rastlinski deli pozno dozorevajo, v zimskem mrazu pa zmrznejo. Premočno enostransko gnojenje z D gno- jili je treba opustiti, da ne t>o več škode kot koristi. 1. Apnenčev amonijev solSter (ka.ikamonsavpeter, nii romo.ikal) so le različna imena za isti gno- jilo. Vsebuje 20 kg dušika na sto kilogramov mase, ki jo ku- pimo v trgovini Polovico du-ika deluje takoj, ostala polovica počasneje Pri jesenski setvi po- trosimo le polo'vico ko"ičine gnojila, pri setvi kerobronkob gnojila, ostanek spom.adi pre- den za-čno rastline rasti. Ja- rinam dajemo vso količino gno- jila pri set^vi, ker ga sproti črpajo rastoče rastiie. Poleg 20 kg D ima to gnojilo do 30 kg apna, zato je dobro za kisle in peščene zemlje 2. Amonijev sulfat vsebuje 20 kg dušika v 100 kg mase De- luje počasneje in ga dež ne iz- pere v globino Zemlje z dovolj- no količino apna bolje izkoristi- jo to gnojilo, zlasti setve, ko- ruza in krompir 3. C"ski soliter se hitro topi v vod: z& za i vanje rastlin, na njivi pa hitro deluje na moč- nejšo rast Tokom enega mese- ca po gnojenju že zapazimo temne liste na rastlinah Moč- nejše deževje to gnojilo hitro izpira v globino. Vsebuje 16 kg dušika v 100 kg m?«e. je brez apna. To gnoji'o vedno trosimo v dobi rasti in le četrt do pol potrebne količine hkraiti. ostanek pa v presledku od 2Q do 30 dni. Vedno le toliko, da gnojilo po- srkajo rastline, sicer gre v iz- gubo Preveč solitra na žitih povzroča po eganje. primerne količine pa žita spomladi hitro noTnra^viio v ra'^ti V'-tnim set- vam v vodi razredčeno gnoj lo prmvancvo ziasti v deževnem vremenu Posebno so hvaležne povrtnine z listjem (solata), 4. Apneni dušik vsebuje v 100 kg mase od 16 do 18 kg du- šika io do 50 kg apna. Barve je umazanoave in smrdi po karbi- du Škoduje mladim klicam in mokrim zelenim delom ra/gtldn. Trosimo ga vsaj 14 do 30 dni pred setvijo oz- saditvijo krom- pirja. Priporočamo zgoraj na- vedena prva tri dušična gnojila za zimska žita spomladi apneni dušik trosimo le na suhe rast- line. Je jako primemo dušično gnojilo za kisle in peščeno- prodnate zemlje brez apna Vse- bina dušika je hlapljiva zato s.pneni dušik vedno podorjemo a i vsaj p^branamo, da zemlja vsrka dušik Dušik v tem gno- jilu deluje šele ix> treh tednih in počasi. Na travniku koristi s tem, da uni6: mah. trave zelo bujno rastejo, detelje pa zjiostajajo v rasti. Miada bujna trava je ja- ko bogata na beljako'vinah tn v cvetenju pokošena najboljša krma živini. Apnenega dušika ne mešamo s superfosfatom tem- več ga trosimo 20 dni p>oprej samp- ■•'n-^šanega s kali.,e- vimi iiii-jj.^. Kalijeva gnojila so ria tabeli označena s črko K; pospešujejo rast in zorenje plodov in mla- dik, povečajo sladkor in škrob v plodu (sadje, grozdje, krompir, pesa, paradižniki). Peščeno zem- ljo vlažijo, ob prisotnosti apna ostanejo dalj časa dosegljiva rastlinam sicer jih dež izpira v dolnje plasti zemlje. V težkih zemljah je kalij vezan, v pešče- nih pa izpran. Kalijeva -^lojila lahko mešamo z vsemi ostalimi gnojili tik pred trošenjem. Je to belkasta sol, lahko topljiva. 1. Kalijeva sol 40«/t vsebi je 40 kg kalija v 100 kg mase Ker ima poleg kalija klor Id šk-odu- je rastlini pri pretakaniu sokov, moramo ti-ositi 40®/« kaMjevo sol ^'saj 1 do 2 meseca prej da ško^ivost klora odstrani zem- lja. Rastline, ki jim k or ško- duje so: pšenica, ajda krompir, vinska trta in jagoda^o sad e. Trajnim rastlinam (trta, sadje) trosimo 40" n kaHje- vo sol dva meseca pred vegeta- cijo (februar), po jskim setvam pa dva mcseca pred set-djo 2 Kalijev sulfat vsebuje 50 kg kalija v 100 kg mase; je sko- raj enake berve kot 4(y®'o kali- jeva .sol, ima enako koris'en vpliv na vse rastline kot kalije- va sol, s to razliko, da ne vse- buje k ora Trosimo ga lahko ob setvi in v času rfsti rastlin, pri trti itd Ko dobimo v trgo- vini obe gnonli dajmo pr<^^.nos' kali^evemri «-ilfatu pred 40" o kalijevo soljo. 3 Kalijev magnezijev sulfat (patent kalij), tega sicer na ta- tiedd nisrrK) uvrstili, ker ga v trgovinah tokrat ni bi o Ome- njamo ga zaradi možnosti, da pride v prodajo Vsebuje 30 kg kaUja in 35 kg magnezija v 100 kg mase. Mag- nezij ugodno vpliva na reizvoj rastlin, zato ga upK>rabljajmo, čim pride v promet Učinek in postopek: enako, kot je pove- dano za kalijev sulfat Fosforna gnojila so na tabeli označena s črko F; pospešujejo nast£nek cvetov, oploditev cve- tov. rast zrna, cdpomost rastlin proti bolezni. Fosfor je v naj- več primerih v obliki fosionne kisline, ki poveča kisilost zem- lje, zato je treba skrbeti, da vsebuje zemlja dovolj apna, si- cer fosfor ne pride do učinka. Ob prisotnosti apna fosforna gnojila hitro učinkujejo Voda jih ne izpira tako hitro kot du- šična in kalijeva gnojila, zato jih moramo dati rastlinam v bližino korenin. Globoko jih je treba podorati, vinogradu tro- siti med rigolanjem, .-adnemu drevju pa v gnojilne jam ce — vs?iki rastlin; v globino tankih koreninic. Vsi fosfati se težko topijo, zato je prisotnost aprua humusa in bakterij v zem ji nujnost, sicer fosforna gnojila ne uči-^kuiejo. 1 Superfnsfat vsebuje 16 kg fo5fora v 100 kg mase je ki- selkrstega olru-^ in deluje dobro na apn<>nih tleh. Ni tle^ z lu- gastu znit.-jjo je Lol^ši iiol neodgovornost, s katero potroš- nike ne ukani samo za denar ki so ga izdali za pokvarjeno bla- go, temveč tud; za belo moko, ki je je malo in ki je tako dra^a. V pr hodnje bomo vse podobne primere objavljaU in zahtevali za krivce najstrožje kazni ževa žlindrti. Deluje med fosfor- nimi gnojili najhitreje. Mešamo ga lahko z vsemi gnoj Hi, Ic z apnodušikom ne Trosimo ga lahko pri setvi, spomladi pa ra- stočim žitom za večji pridelek zrna. Superfosfat na močnejšo rast nima učinka. Barve je savo zamazane 2. Tomaževa žlindra vsebuje 16 kg fosfora in 50 kg apna v 100 kg maso, je primerna za kisle zemlje kot superfosfat. Za pe- ščenoprodnato zemljo je dobra, ker sipko zemljo veže z apnom, ki ga vsebuje žlindra in je taka zemlja odpornejša proti su5i. Je dobro fosforno gnojilo, če gnoji- mo na 2:aJogo, posebno za trajne rastline (vinograd sadno drcv e, detelje in travnike) Poleg fTS- fo:a in apna ima Tomaževa žlin- dra še druge sestavine, ki jih superfosfat nima. Del fosfora v žlindri učinkuje počasi, del pa kot v suipcrfosfatu, zato je pri- px)ročljivo trositi ozimnim žitom jeseni pri setvi jarim setvam pa zgodaj spomladi dile! pred setvo. To ne zrradi škodljivega delovanja, pač pa zaradi top ji- vosti. Tako b: morali za kr nnpir trobiti Tomaževo žlindro mešano 9 40 cdst, kalijevo foljo v?aj 2 meseca pred rajenjom, Toma- ževo žlindro zaredi topljiv -'ti: 40 odst. ka ijevo sol pa zaradi škodi ve g a klora. 3, K:;stna moka. surova in razklejena. se v trgovini ne dobi, Zcto o njc.j r>'^\T'm T>ra-.*" •^■■no. (Konec pr.hucii jič)