Inserati a« sprejemajo in velji tristopna vrsta: i kr., c« s« tiska lkrat, i v l> 41 ti it it t» ■ ii n t, n n -t Pri večkratnem tiskanji se sena primernu r,manjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma Ne ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvi administracija) in ekspedicija na Starem trgn h. št. 16 FolltiCon list za slovenski narod. Vojska ali mir? Vsaki dan imamo čestokrat priliko slišati vprašanje: „Bo vojska ali mir?" Tega pa ljudje ne poprašujejo samo iz radovednosti, ampak prevzema jih nekaka skrb pred hudimi nasledki, ki jih vsaka vojska za človeštvo ima. Za vojskovanje treba je namreč najprej denarja, potem denarja in zopet denarja, kakor je rekel slaven vojskovodja; prišli bi tedaj novi davki, ktere bi pa ljudje tem težje plačevali, ker že sedanje komaj zmagujejo. Za vojsko je treba dalje vojakov. Teh sc sedanjim državam sicer ne manjka, primanjkovalo pa bode za kmetijstvo potrebnih delavnih moči, če morajo vsi krepki možaki iti na vojsko. Kavno iz tega vzroka peša tudi obrtnij-stvo in hira kupčijstvo, za ktero je po vojski-nih zaprekah in vsled pomanjkanja denarjev mnogo dežel in potov zaprtih. da se ne more tako prosto razširjati, kakor o mirnih časih in da nesloge vojskine vsled tega čutijo tudi dežele, ki same v vojsko niso zapletene. Ker tudi po končani vojski navadno še dosti let preteče, preden se zaceli jo rane, ki jih je vojska vsekala ljudem, jc pač umevno, da se ljudje vojske sploh boje in prisrčno žele ljubega miru. Lansko leto razsajala je v sosednjih deželah turških kruta vojska, ktero so britko občutile tudi južne dežele avstrijske. Ko ste se Srbija in Turčija pomirile, je vse radostno pričakovalo, da bode zdaj vojske konec. Med tem pa je mogočna Itusija začela zbirati svojo vojno v južnih krajih nezmerne svoje države, Biblija. III. (Dalje.) Pisalo se je vže toliko o bibliji, razložena je bila vže tolikokrat, da je morebiti edino sredstvo: njeno lepoto pokazati dandanes še to, ako se prispodobi Ilomerovim spevom. Ti spevi, posvečeni po stoletjih, pridobili so si s časoma neko svetost (če se sme tako govoriti), ki opravičuje to primero in odbija vsako misel oskrunjenja. Da si tudi nista Jakob in Nestor istega roda, sta vendar oba iz naj davnejših časov sveta; in mi čutimo, da je samo eden korak iz palač Piloških v šotore Ismaelske. Kolikor je biblija lepša od Ilomera; v čem je ednaka in v čem se loči od umotvorov tega pesnika, to smo sklenili preiskovati v naslednjih poglavjih. Ogledimo si torej ta dva spomenika, ki sta kakor dva posebej stoječa stebra, postavljena pred vrata k tempelnu že-nija in činita prav za prav njegov preddvor. S prva je vže to jako čudovita reč, da vidimo dva naj starejša jezika sveta se med i seboj vojskovati, jezika, v kojih sta Moses in I Likurg zakone dajala, David in Pindar himne popevala. in ljudje so zopet začeli skrbno popraševati: „I5o li vojska ali mir?" Mnogi in važni razlogi govore za ohranitev miru. V prvi vrsti se ne sme prezirati silno pomanjkanje v turških deželah, kjer bodo ljudje komaj same sebe preživeli, ne pa da bi mogli preživeti še velikanske vojne ruske. Tudi za vojsko sedaj ni tako priličen čas ko lansko leto, ko so vstajuiki Turke napadali od vseh strani in je tudi na Srbskem, Rumunskem, Grškem in Črnogorskem vse gorelo za vojsko, ter bi se bilo radostno pridružilo Rusiji, ki bi bila tedaj še slabo oboroženo Turčijo pri prvem napadu vrgla ob tla. Na drugi strani pa je mnogo tehtnih vzrokov, ki Rusijo silijo k vojski. Znano je namreč, da Rusi že od nekedaj merijo na dežele turške in zlasti na pokrajine ob Črnem morju in na mesto Carigrad, ktero bi bile tudi že zdav nej dobili v roke, če bi jim ne bili tega za-branile druge države. Vzemimo, da jim te države tudi sedaj nikakor ne bodo dovolile polastiti se omenjenih pokrajin in Turčijo raz-dejati. bi vendar Turčija, če bi bila njena sedanja vojska potolčena. tako oslabela, da bi več ne mogla na noge spraviti potrebne vojske in vstaviti se Rusom, če bi jo poznejši o primernejšem času napadli. Tudi bi Rusija prišla ob vso veljavo, če bi sedaj umanjkala, ko je toliko vojaka spravila na noge. Njen vpliv v Evropi je uamreč zato tako velik, ker se vse boji velikanske njene, vojne. Če bi pa Rusija po tolikanj pripravah opustila voj» navidezna, da se pa sama zaveda slabosti svoje,* in kdo bi se potem še zmenil za državo, ki se celo s trohljeno in bolno Turčijo meriti ne upa? Zlasti bi Rusija v Carigradu zgubila tisto veljavo, pred ktero so se sedaj uklanjali turški državniki, ob enem pa tudi vse zaupanje pri južnoslovanskih narodih, ki od nje pričakujejo rešitev iz jarma turškega iu boljšo bodočnost. To Rusija sama tako dobro ve, kakor drugi ljudje, zato se gotovo ne bode vstrašila nobene žrtve in tudi vojske ne, da reši svoj vpliv in svoje svetovno veljavo. Tudi ne sme prezirati lastnih podložnikov, v kterih je doslej sama vzbujevala in gojila sočutje, do sobratovskih narodov na Turškem. Kako mogočno da je to sočutje, pokazalo se je v turško-srbski vojski, v kteri niso le z denarji, žitom, orožjem in drugimi potrebnimi rečmi podpirali Srbov in Črnogorcev, ampak se je tudi na tisoče Rusov v vojni srbski bojevalo za svobodo jugoslovanskih sobratov. Pa ta vojska ni imela zaželjenega cilja in konca; Slovani turški še uiso osvobodjeni, in želje naroda ruskega še ue izpolnjene pa tudi ne zatrte, marveč postale so še siluejši in brez ovinkov od vlade svoje zahtevajo, kar slabotna Srbija izvršiti ni mogla. Ene misli z narodom je tudi vojua ruska, ki že komaj pričakuje trenuka, da bi se vdarila s starodavnim sovražnikom krščanstva in omike. Vlada bi tedaj žalila narod ruski in žalila vojno, če bi opustila vojsko, za ktero je že vse pripravljeno. Car Aleksander je pač jako miroljuben in bi se najraji vojski izognil, a carjevič z vso carsko rodbino gori za njo in jo bode glede omen-"' 1 r~« običajev onih ljudstev, ki so nju izobrazila. Prva posnema jedrnati jezik očaka, ki obiskuje svojega soseda le pri studencu pod palmo; druga spominja na raztegnjeno zgovornost Pe-lasga, ki se pokazuje pri vratih svojega gosta. Ako vzemeino po naključji kak samostav-nik grški ali hebrejski, spoznamo še natančneje duh obeh jezikov. „Nešer" pomenja v hebrejščini: orel, prihaja pak od glagola „šur": bistr o gledati, ker se orel v solnce ozira. V grščini je orel: ajetos (uitro?): nagli let. Izraelec je bil zavzet od tega, kar je na orlu naj veličastnejše; videl ga je nepremakljivo na skali gorovja sedeti in vsbajajoče solnce opazovati. Atenec pa je zapazil ua orlu le njegov let, njegov vihrasti beg iu ono gibanje, ki odgovarja vlastitemu gibanju grškega duha. Na ednaki način ponavljajo se v bibliji podobe solnca, ognja, gorovja; med tem ko se v IIo-uicru živi popisi hrupa, letanja in voženja pogosto povračajo. Točke našega primerjanja pa bodo: pri-prostost, starodavnost običajev; povest, popis; primere ali podobe, vzvišenost. P r i p r o s t o s t. Priprostost biblije je krajša in resnejša; priprostost Ilomera daljša in živahnejša. Prva jenih razlogov najbrže tudi dosegel, čem prej se pa prične vojska, tem prej bode za Slovane turške bila ura rešitve, ker miruim potom se kristjani na Turškem nikdar osvobodili ne bodo. Po volitvah. Volitve v mestni zbor so za letos končane. V tretjem razredu smo zmagali s tako sijajno veČino, kakoršne sami nismo pričakovali; v prvem razredu pa smo vedeli, da nam letos še ni mogoče zmagati. Nemškutarska s-tranka je sama na sebi še precej močna, vrhu tega jo pa podpira še vlada z vso močjo. Kljubu temu imeli so naši kandidatje letos več glasov kakor lani. Naši nasprotniki naj si nikar ne domišljujejo, da bodo v prvem razredu vedno zmagovali; najtežjega in najsilnejega orožja narodnjaki za letos še niso rabili; če pa le vidimo, da se še vedno šopiri v naši slovenski deželi svojat tujcev iu odpadnikov, potem bomo tudi mi posnemali brezozirnost, ktero nam kažejo sami. Mnogo jih je, ki edino le od naše duhovščine živijo, vkljubu temu so prvi med tistimi, ki za nemškutarsko-liberalne kandidate glasujejo; še več pa jih je, ki bi morali mahom svoje štacune zapreti, ko bi ne bilo slovenskega kmeta k njim, Mi Slovenci smo res čudni ljudje! Mnogo jih je, ki se kažejo izvrstne narodnjake, iu stranki domači žele zmago in dober vspeh . ki si pa javno tega ne upajo pokazati iu se precej prestrašijo, če jim kak nemčur očita: Tudi ti Slovenec. Imamo dalje narodne trgovce, obrtnike, krčmarje, kavaruarje; zakaj se morajo tedaj ravno ti pritoževati, da jih Slovenci le tačas poznamo, kedar so volitve V! Ljubljana ni nemška in nikdar ne bo nemška, naj se naši nasprotniki še toliko napenjajo, in gotovo znamenje, da je občno mnenje v Ljubljani za nas, je to, ker si nihče ne upa povedati, da je za nemčurske kandidate glasoval! Dokaz temu je tudi sijajna zmaga v tretjem razredu, kjer je zastopano neodvisno meščanstvo, med tem, ko v drugem iu prvem razredu vse mrgoli vradnikov in drugih od in glasovali so z nami. Take si bomo zapomnili, in jim pri vsem na roko šli; ne bodo se imeli pritoževati, saj Slovan je bil od nekdaj gostoljuben , in tujcu ni nikoli nič žalega storil, če ga ta ni dražil. Nespametna pa bi bila gostoljubnost in prizauesljivost nasproti takim tujcem, ki niso prišli k nam mirnega zaslužka iskat, ampak gospodarit in se ponašat. Ko bi teh hnjskav-cev ne bilo , bi tudi domačih izdajic ne bilo, kajti mnogi neizobraženi Kranjci se dado od teh ljudi preslepiti, in marsikateri je prišel kot hlapec v Ljubljano, si kupil hišo in naučil se deset nemških besedi, sedaj pa je velik nemčur, ker misli, da je to „nobel", in da pokriva vse njegove napake in pomanjkljivosti. Mi smemo z volitvami v obče zadovoljni biti, kajti pridobili smo enega odbornika, nemškutarji pa so cucga zgubili. Nadejamo se, da bodo naši ljudje začeli bolj skup držati in bolj energično ravnati, da bomo prihodnje leto tudi v prvem razredu zmagali. Pravična stvar mora enkrat zmagati. vlade odvisnih mož. Sprevideli so tudi že celo pametni Nemci, da ni lepo, nagajati deželi, v katerej živijo, Politični pregled. V Ljubljani, 28. marca. Avstrijske dežele. Ha lluituju se je te dni mudil ge neral Ignatiev in je z ministrom Andras-syem imel dolge razprave. Tudi s cesarjem imel je razgovor. Danes se neki čez Berolin zopet vrne v Petrograd, O angleških državnikih je ruskemu poročniku v Parizu, knezu si Orlovu rekel: ,,Bilo je nemogoče, niso me hoteli razumeti.'' Družila sv. JHiliaela naznanja, da bodo papež avstrijske romarje sprejeli 27 maja. Kdor se želi tega romanja vdeležiti, naj to nemudoma naznani omenjeni družbi, da se bo vedelo skrbeti za stanovanja itd. Za Kranjsko bode to naznanilo preskrbela katoliška družba, pri kteri se lahko oglasijo tisti, ki žele popotovati v Iiim. IVa Tirolskem so se v soboto vršile v mestih in trgih volitve za deželni zbor. Izvoljena sta bila 2 konservativna in 14 liberalcev. Zbor tirolski namreč šteje G8 udov in sicer volijo kmečke občine 34, mesta 17 in veliki posestniki 10 poslancev. Razun teh sede v zboru še 3 škofje in 4 opati. Kmečke ob- čine volile so 33 konservativnih poslancev in l liberalca; v prejšnjem zboru bilo je konservativnih 31, liberalec 1 in lahona 2. Veliki posestniki volijo, kakor pri nas, zgolj liberalce, mesta pa deloma liberalce, deloma konservativce. Konservativnih poslancev z duhovniki vred je tedaj 42, liberalnih in lahonskih pa 20. Vnanje države. Nemški državni poslanci stranke konservativne v ,,Germaniji" duhovnike, ki so bili pregnani, in druge, kterim je za to kaj mar, prosijo, da naj jim vsa dotična pisma do 8. aprila pošljejo, ker jih hočejo najbrže v zboru porabiti. — Obenem se iz Rima „Vat." piše, da se hoče vlada pruska spraviti s stolico rimsko in da se je v tej zadevi že večkrat obrnila do sv. Očeta. — Cesar ni sprejel odpovedi admiralnega načelnika Stoscha, ki je zarad Bismarka hotel izstopiti iz državne službe, in Stosch ostane na svojem mestu. Iz liostie se poroča, da je vlada sklicala deželne brambovce, ki se motajo v 3 dneh zbrati. Hoče jih neki poslati zoper vstajnike, ki so se semtertje zopet pokazali. FVaneov.ki minister Jules Simon je Orthezu odstavil mera in njegovega adjuukta, ker sta v soglasju z mestnim odborom dovolila, da se je postavil misijonski križ. V sta-rašinstvu (senatu) zarad te samovoljnosti in-terpeliran je minister rekel, da je to storil vsled pritožbe protestantovskih prebivalcev v Orthezu, ki so se pismeno do njega obrnili. Več veljavnih protestantov iz Ortheza vsled tega v časniku „Informateur" naznanja, da oni ministru takega pisma niso poslali. Najbrže so reč skuhali kakšni Judje, ki so najprej preslepili ministra in z njegovo pi močjo hoteli slepiti tudi še starašinstvo. V ( aii^nulu so se pretekli tedeu zopet godile prav čudne reči. Okoli 3000 gla-sovitih šoftov, ulemov in druge turške plaže zbralo se je oboroženih pred sultanovo palačo, ter je zahtevalo, da se morata Damat paša in vojni minister Redit paša nemudoma odpraviti, Midhat paša pa zopet nazaj poklicati. Tudi učenci artilerijske šole so se te demonštracije vdeležili. Ker so ulemi ob enem sklenili, da hočejo zapreti vse mošeje in za sultana ne več moliti, dokler jim želje ne spolne, kar so po šeih-ul-islamu sultanu sporočili, bil je sultan je po načinu pregovorov in izrazuje se starim sestavljenjem besed uove misli. Druga je rada v svojih govorih obširna in ponavlja večkrat v istih rekih kar je vže poprej povedala. Priprostost sv. pisma je priprostost svečenika v starem veku, kteri oznanuje poln božje in človeške modrosti, iz sredine svetišča zanesljive izreke modrosti. Priprostost Kioskega pesnika je priprostost priletnega potovalna, ki pri ognjišču svojega gosta pripoveduje, kar je skusil tekom dolgega in nemirnega življenja. Starodavnost običajev. Sini vzhodnih pastirjev čuvajo črede ka-kakor sini Trojanskih kraljev; ali ko se Parid v Trojo vrne, biva v palači med sužnji in raz-košnostmi. Šotor, skromna mizica, priprosti strežniki — to je vse, kar čaka Jakobovih otrok pri njihovem očetu. Dojde v Ilomeru gost h kakemu kralju, peljejo ženske in včasi celo kraljeva hči ptujca v kopališče. Prinese mu se vonjava, poda v zlatih in srebernih skledicah voda za umivanje, obleče škrlatni plajšč in po tem se pelje v krasno dvorano, kjer mu se ukaže, da se vsede na slonokosteni stol, ki je okiučan z lepim podnožjem. Sužnji mešajo vino in vodo v čašah in mu predstavljajo Cererine darove v košarici. Hišni go> spodar mu postreže se sočnim hrbtiščem zaklanega živinčeta in sicer s jietkrat večim kosom nego drugim. Po tem gostujejo prav veselega srca in obilnost prežene kmalu glad. Po dokončanem obedu naprosi se ptujec, da pripove svoje dogodke. Naposled pri njegovem odhodu, poklonijo mu bogatih daril, če je tudi poprej še tako uborno došel ; kajti domišljujejo si, da je pod to obleko morebiti bog prišel skušat srca kraljev; ali pa je človek, ki je v nesrečo padel, in je ravno zato ljubljenec Jovov. V šotoru Abrahamovem pak je sprejem ves drugačen. Očak gre svojemu gostu naproti; ga pozdravi in potem moli k Bogu. Sini spravijo kamele pod streho; hčere jih napojijo. Potniku se umijejo noge; in nato se vsede na zemljo ter zavžije molče gostna jedila. Ne tirja se od njega pripovedovanje onega, kar je doživel; on se ne izprašuje. Kakor mu drago, ostane ali pa odpotuje. Pri njegovem odhodu sklene se ž njim zveza in za svedoka postavi se kamen. In ta oltar naj oznanuje poznejšim stoletjem, da sta se dva človeka iz davnih časov srečala na potu življenja, se kot brata imela a na to ločila, da ne bi se nikoli več videla in daleč eden od druzega pokopana bila. Pomnimo, da je nepoznani gost v Ilomeru ptujec, a v bibliji potnik. Kako različna mnenja ljudi! Grk ima samo političko in omejeno idejo tam, kjer Ilrebrejec moralno in občo misel naveže. Pri Ilomeru opravljajo se družbinska dela hrupom in jbliščobo: sodnik sedi v sredini javnega prostora ter oznanuje s povzdignjenim glasom svoje razsodbe. Nestor žrtvuje na obali morskoj, ali govori ljudstvom. Zenitba ima svoje baklje, pesme, vence obešene po vratih. Armada, ljudstvo spremlja kralja h pogrebu. Prisega se vrši v imenu Furij se strašnim ro-tenjem itd. Jakob daja pod palmo pri vhodu v svoj šotor pravico svojim pastirjem. ,,Položi svojo roko na moje bedro — ukaže Abraham svojemu hlapcu — in prisezi, da pojdeš v Mezopotamijo." Dve besedi zadostujete, da se sklene zakon na bregu studenčnem. Hlapec pripelje nevesto sinu svojega gospodarja; ali pa se obveže sin gospodarjev, da bode sedem let pasel čredo svojega svaka, da si pridobi hčer. Očaka zanesejo po smrti njegovi sinovi v votlino t očetov, ki se nahaja v dolini Efron. (Dalje sledi.) 8 svojim dvorom jako preplašen. Ker je tudi med vojno nezadovoljnost jako velika, si niso drznili ojstro ravnati z rogovileži, marveč jim je sultan obljubil, da bode pritožbe zoper vojnega ministra preiskoval. Artilerijsko šolo so pa vendar iz Carigrada neki prestavili v Plod-vin, glavne razsajalce šoftov pognali) iz Carigrada, ulemom pa zažugali, da jih bodo zaprli, če ne bodo mirovali. Natančneje preiskave pa ni bilo, da bi se pozvedelo, kedo je to rogo-viljenje provzročil, in razdraženost med šofti je čedalje veča. Šolam so dali slovo in na vrata zapisali besede: „Zaprte do povrnitve Midhatove." Tudi so vsaki dan na hišah nabiti burni oklici iu vsaki hip se utegne raz-sajanje zopet pričeti. Vlada pa mirno posluje dalje in ne ve, kaj da se v glavnem mestu samem snuje in godi. Izvirni dopisi. 1» novomeške okoliee 22. marca. (Društveuoživljenje v Novem mestu.) Zapustil sem zelene bregove mogočne Krke iu podal sem se na bele Gorjance, da bi rajski mir vžival; saj tukaj ne najdeš dosti nem-škutarjev razun dveh ali treh grajščakov v okolici. Živel sem dolgo časa v rajskem miru, zatopljen v svoje študije, ne misleč, da bo pepelnična sreda (temu skoraj dve leti traja jočemu) miru konec storila. Ta dan namreč zaleti se v naše kraje novomeška inteligencija, da bi tu praznovala za nemško kulturo vele imeuiten „Hariugsschmaus", recte „Schnecken-schmaus.' Pripeljali so seboj tudi svojo godbo, t. j. čvetero ali petero piskačev. Še na vrh Gorjancev, kjer imam jaz svoje stanovanje, dospel je lepi duh krač in klobas, ktere se ve da ne smejo manjkati pri ,,Hiiringsschmausu". Godci so bili uašopirjeni, da se je priprosto ljndstvo zgledovalo in čudilo, kako da so visoki gospodje tako neumni. Ko se je vesela družba domov vračala, slišal se je velik šun-der in krik (seveda jim je takrat alkohol rojil po glavah). To so tisti ljudje, ki zmeraj vpijejo, da so Slovenci surovi, neotesani ljudje, to je ista blažena nemška kultura, ktero nam tako gorko, pa žalibog, zastonj vsiljujejo. Ne-omikani Slovenci, zdramite se že skoraj iu učite se omike od tacih ljudi! Pisalo se je v začetku tega leta v Vašem cenjenem listu, da so naši narodnjaki mlačni da jim manjka pravega poguma. Iles je, ob našali so se nekaj časa tako mlačno, da se je lahko sklepalo, da naša čitalnica hira. Toda hvala Bogu, zdramili so se iz hudomušnega zimskega spanja. Začeli so zopet delovati in veselje je videti, kako se trudijo za svoj narod, kako skrbijo za narodno osveto. Pri ve selici na Vodnikov dan so pokazali novomeški narodnjaki, kaj zamorejo storiti sami iz sebe brez pomoči nemčurskih bahačev. Dvorana bila je premajhna, da bi bila obsegla ljudsko množico. Ni moj namen popisovati to v „S1." že omenjeno veselico, samo to bi vprašal odbor nike čitalnične, zakaj toliko nemčurjev k ta kim veselicam povabljajo? Prevideli so tudi odboruiki, da najbolj na ljudstvo vplivajo dra matične igre. Zategadelj so se tudi dvakrat ta post predstavljale glediščne igre. Dvorana je bila vselej še prepolna. Vidilo se je, da naši diletantje prav dobro igrajo, čeravno so nem čurji mislili, da se v čitalnici ne morejo pred stavljati gledišne igre. 4. t. m. predstavljali so igri „Srce je od krila" in „Bog vas spremi, kedaj pojdete do mov." Gospica Šulčeva nam je izvrstno na slikala v prvi igri Pavlinko, nedolžno deklico itera še ne pozno zapeljivega sveta. Tudi gospica Seidl nam je izvrstno predstavila gospodinjo. Igrali ste res tako izvrstno , da jima čestitamo. Bog ji ohrani še mnogaja leta našemu odru! V drugi igri se je posebno odlikoval g. Itorman, naš komik, kteri je izvrstno predstavljal prekanjenega Ribničana Koščaka, kteri je prišel v Ljubljano svojo „žlahto" obiskat; a niso ga mogli na noben način domov praviti, ko še le potem, ko so ga za denar prosili. 19. t. m. igrali so ta post vdrugič. Igrala se je Vilharjeva igra „poštena deklica." G. Itorman predstavljal je izvrstno Italijana v Vipavski okolici, itako so tudi nemškutarja dobro narisali) Za tem so igrali ,.Kteri bo?'1 (Vesela igra v 2 činih sp. Ilokački.) Gospica Šulčeva je tako izvrstno predstavljala Marinko, da so jej med igro večkrat ploskali. Jezik jej je tekel prav gladko, veselje je bilo, njeno slovenščino poslušati. G. Ivalčič, ki si je velike zasluge za naše gledišče pridobil, in si veliko truda daje , da bi se igre dobro predstavljale, je bil doktor Bistroglav. Prav dobro se je odrezal; tudi njega moramo očitno po hvaliti. Igral je pri zadnji igri tudi neki nov gralec, kteri je stopil prvič na oder. Upamo da bo tudi za naprej rad pomagal pri predstavljanji gledišnih iger. Sploh so vsi tako izvrstno igrali, da smo se kar čudili. Z dobro vestjo prav lahko rečemo, da so naši igralci nemškutarske prekosili. Le tako naprej! to je nam zelo koristno, čitalnica naša se zmeraj bolj in bolj vzdiguje in dobiva zmeraj več udov, po novem letu je že 14 novih pristopilo. Naši nasprotniki pa jih imajo čedalje manj Šliši se tudi, da hočeta znana rodoljuba gosp Rudež in Barbo toliko pripomoči, da bode narodni dom letos dozidan. Bog pomozi! Mislijo, že meseca majnika pričeti z zidanjem. Veseli nas pa, da zamoremo v tako kratkem času tak napredek v narodnem življenji pokazati Iločemo pa tudi nekoliko o naših nasprotnikih spregovoriti. Našim nemčurjem gre vsaki dan slabeje. Udje se izbrisujejo iu čedalje jih je manj med tem ko upniki zmeraj bolj pritiskajo. Dolgov imajo veliko , pokazati pa ni majo ničesar. Sploh ne bodo mogli več dolgo vzdržati svojega društva, če bo šlo tako na prej. Svojo godbo so razpustili začetkom tega posta, in zopet so pribežali k meščanski gardi. Zopet lep monstrum nemčurske mogočnosti Tudi pri meščanski gardi bila je pred kratkem volitev dveh oficirjev. Izvoljena sta bila dva narodnjaka. Začelo se je v naši okolici gibati in vsacem stanu najdeš nekaj narodnjakov, le vraduiškem ne. Vreme jc začelo pri nas lepše postajati tudi Gorjance je že močno zapustil sueg, le okoli mojega stanovanja se sem ter tje še nahaja. Začela se je ljuba pomlad v naravi pri nas pa pomlad narodovega prerojenja. Puščavnik na Gorjancih. Iie Ciire^orije giri Lašiiiih 26. marca. (Novo sleparstvo.) Ravno zdaj, ko se le prepogostokrat sliši in bere, da je tii pa tam kak slepar naše milosrčno ljudstvo ociganil, bi utegnilo morebiti komu hasniti, čc naznanimo, da nekatere babure iz tega okraja so jo pobrisali v „klošter", ki ga bo znani rimski romar menda zopet na novo zidati začel. Kje? sam Bog vedi. Znano je, da je imel pred par leti zviti svetohliuec Anton Petavar tod v okrožji svoj babji regiment razpostavljen, ničvredne babiščeta namreč, ktere so nepretrgano beračile, sleparile, darove nabirale iu svojim lahkovcrcem le skriv- nostno na tihem pripovedovale, da ti milodari bodo za neko cerkev in ,,klošter", ki ga zida čudosveti Tonček. V oni klošter so se nadjale, da bodo kot nune sprejete in pod vodstvom opata Tončka srečno pa zadovoljno živele — brez dela; tako jim je vsaj obetal sleparsk sanjač. To vse je že davno znano, kakor je tudi zuano to, da je bil Petaver prav po za-služenji kot goljuf itd. v dveletno kazen zapadel, ktero je preteklo jesen že dostal. Misliti bi bilo, da prevarjene babiščeta so zdaj spoznale, kaki goljuf je bil njihov svetnik; saj mu je bilo vse očituo dokazano pred krvavo sodnijo; in bile so same tudi ondi pričujoče. Kaj pa da, večina ogoljufanih je spregledala in spoznala grdo sleparstvo, — če tudi prepozno; — toda ne tako nektere v svetega Tončka strastno zaljubljene — zatelebane babure. Te so kar zmeraj regljale, da Tonček je nedolžno preganjan, kakor je bil s. Frančišek, in ue vem kdo še? Zaljubljena stara babina, strastna, prevzetna duša, zlasti taka, ki si domišljuje, da je kaj boljša od druzih ljudi, to ti je pač nar strašnejša spaka, ven in ven nepoboljšljiva. Torej se je tudi že naprej vedilo, da kakor hitro bo rimski romar iz ječe prišel, bo že takoj vrag in njegov Tonček med onim svojim izvoljenim ljudstvom v uovo svoj ples začel. — Istiuito! Pred nekaj časom zginile so tri nar bolj žaltove Tončkove nune, namreč „ta črna" in ,,ta kisla", pa še neka druga prismoda iz Dobrepolj, od ktere se govori, da ima še nekaj denarja. S tem denarjem se bo menda kvas postavil za novi „klošter". Kisla Mica bo pa beračila spet, saj zna jako dobro, silno in skrivnostno; zato ji je bil poprej že glavni opat obljubil, da bo ona v kloštru „ta nar viša mati". — Kam se je zdaj ta sodrga zavlekla, ne ve povedati nihče. Voznik iz Dobrepolj, ki je to plažo nekoliko pota odpeljal proti spodnjem Dolenjskem, vgib-lje, da so šle te blažene duše ali na Hrvaško, ali na Štajarsko, če morda niso kje na nižjem Dolenjskem ostale. Gotovo jim je že najdel Tonček kako varno zavetje , kjer bodo zopet mirno vsi skup svoj zali delokrog imeli. Se razume, da „klošter" bo drugod; nabiranje zanj pa spet drugod. Torej treba opozoriti županske policijstva, naj čuvajo , da ne bi se v njihovem kraji kod godile enake sleparstva, kakor tukaj pred par leti. Pognati je treba za časa pritepene klateže ; le semkej v naše kraje nikar ne, ampak v posiluo delavnico; — ta bi bila edini pravi klošter za Tončka in njegove babure. Iv. gioil Velike Kape, na slov. Štaj. 2U. marca. (Narodna zavest. Vreme. Šola pa še nekaj.) Gospod vrednik! Iz teh krajev boje še niste dobili uikakega dopisa za Vaš cenjeni list. Temu je vzrok le-targija, ktera še vlada na tukajšnjem narod-uetn polji. Ljudstvo še spi in se še prav malo zaveda svoje narodnosti. A upamo, da bode solnce narodne zavesti prisijalo tudi v te temne, za narodnost zapuščene kraje. Sprejmite tedaj prvi dopis iz rodoljubnih rok, ker se vedno držim gesla: Zrno do zrna pogača, Kamen k kainenu palača. Letos smo imeli izvanredno milo zimo, snega prav malo; rekel bi skoraj, da smo imeli spomlad. Le Stribog — bog vetrom — je nas čestokrat obiskal, ter nam na ušesa šepetal svoj ,.riš in piš." — Pa minuli so tudi lepi dnevi in Svarog — bog podnebju — nam je poslal dovolj snega. Imeli smo ga 2 metra na visoko. Pa Stribog je napovedal Svarogn boj na življenje in smrt; sv. Jožifa dne se je pričel boj in glejte, zmagal je Stribog, ter odnesel sneg, tako, da imamo zopet lepo spomladansko vreme. Variatio! Poljubovala nas je nekaj dni Vesna boginja spomladi in nam podarila uže lepe vijolice v dokaz ljubezni in vdanosti. Pa ,,roži so le kratke ure dane', je pel vže naš Preširen, minulo je veselje; sneg danes zopet naletava. Tedaj vidite, da tako vreme ne prinese dobrega kmetovalcu. Naš kmet je vže tako obložen z davki; tarejo ga reve in težave ua vseli straneh: sam in za svojo družino nema kaj jesti, poleg tega ga še vseskozi — rubijo in nada boljše bodočnosti mu z nestanovitnim vremenom tudi mora splavati po vodi. Naj se podam k drugemu predmetu. Šole so bile in so blagostau naroda. Dobre šole so prvi pogoj narodovega napredovanja. V naše kraje smo zadnje čase dobili precejšno število narodnih učiteljev in upamo, da bodo ti gospodje položili seme k narodnemu deblu. Začetek je sicer težak, pa z združenimi močmi bode šlo. Naj za danes dopis sklenem*) z Plinijem, kteri pravi: Kquidem optimum et emendatis-simum existimo, qui ceteris ita ignoscit, tan-quam ipse quotidie peceat; ita peccatis absti-net, tanquam nemini ignoscat. To sem hotel pošepetati na uho g. doposniku iz ltibnice v predzadnjej št. „Slov. Gospodarja", kteri nas je blagovolil se svojo nježno ročico pobožati, ker smo se vdeležili plesa na pustni ponedeljek. No, nočemo polemizirati; in s Plautom kličemo: „Bonus animus in mala re est dimi-dium mali." Škjipetar. I/.(»oriMkr okolice Poročali smo in Vipavce v štev. 10 „Slovencu" svarili pred predrznostjo onega kopača zakladov iz Uenč in njegovega mešetarja iz Batuj, kar pa ni bilo brezvspešno, ker Job in njegov mešetar sta oba v zapahih , kojih ne bosta tako brzo zapustila. Pri Job-u so našli cel koš črnih bukev, Kolamona in jeduake robe, kojo šaro so kot „corpus delieti" odnesli v Gorico, .lednake reči je Job že pred par leti po Briškim počenjal in zbog tega prišel v dotiko z državnim pravilnikom, ter iste moral pobotati tudi z zaporom. Mi mu voščimo dober tek k joti, ki jo bo v zaporu vžival, ter mu svetujemo, naj v bodoče, ako mu je za prostost kaj mar vipavske groše pri miru pusti. Vreme imamo gorko, pa nas nič kaj ne zabava, ker je južno in se vedno spreminja; slavček naš še ni prišel v gostje, nemara sluti da smo imeli slabo letino. Radoslav. Domače novice. V Ljubljani, 2!). marca. (Za petdesetletnico Škofovanja papeževega) delajo se po vsem krščanskem svetu velikanske priprave. Liberalce ta ljubezen, ki jo katoličani razodevajo ljubljenemu namestniku Kristusovemu, hudo peče, in silno radi bi zabranili vse slovesnosti, ki se za to priliko [pripravljajo. Ker je pa ropotanje in hudovanje liberalnih listov brezvspešno, nastopili so drugo pot. „N. fr. Presse" iu za njo razni liberalni listi namreč objavljajo telegram iz Kima, ki trdi, da papež so silno nevarno bolni; lotila se jih je splošna slabost in nobenega upanja ni, da bi ozdravili; zato se sobe ranjkega kardinala Antonellija že pripravljajo za konklave, v kte rem se bo imel voliti Pijov naslednik. Ker katoliški listi o bolezni papeževi nič ne vedo, *) Drugo pot kaj več, ako dovolite. Pia, Prosimo, Vred. se nam zdi, da so razni liberalni listi s to lažjo hoteli le napraviti zmešnjavo med katoličani in jih pregovoriti, da bi priprave, ki se delajo za petdesetletnico vstavili, češ, da je to zastonj iu nepotrebno, ker Pij IX. do takrat že več živeli ne bodo. Če bi teh tičkov tako dobro ne poznali, utegnil bi jim kedo verjeti, kar hinavsko trosijo po svetu Tako pa se v svojih pripravah katoličani ne bodo dali motiti. (Kdor želi romati v Rim,) in vdeležiti se slovesnosti o petdesetletnici papeževi, naj to blagovoljno naznani predsedniku katoliške družbe v Ljubljani, velečast. g. proštu Antonu Jarcu. ( j- Or. Penjen.) 24. t. m. umrl je v Pragi prevzviš. gosp. grof Ladisl. Pergen, naj viši dvorni oskrbnik presvetle cesarice Marije Ane, kteri je preblage dobrotnice blag dobrotnik mnogo dobrot naklonil tudi slovenskim pokrajinam vselej v blage namene. (j Dijak gimnazijski.) 24. t. m. umrl je v Šent Vidu poleg Zatičirie nadepolni dijak gimnazije ljubljanske 111. razreda Ignacij Štepec, Alojznik, kteremu so z duhovnim svojim predstojnikom štirje součenci v imenu vseh poklonili krasen venec ter zapeli nagrobnico v ŠentVidu pač s prisrčnim voščilom, naj bi učeči se mladini skoraj napočila boljša doba v telesnem in duševnem obziru. (Pri mestnih volitvah) zmagali 80 27. t. m. v I. razredu nemčurski kandidatje. Dobili so namreč: Dreo 125, Dežman 124, Lasnik 122 in Schaller 118 glasov. Izmed narodnih kandidatov imel je Pakič 88, Strzelba 83, Ničman 82 in Peterca 73 glasov. Lansko leto imeli so naši kandidati Hf>, 81, 77 in 70 nasprotni pa 127, 111), 110, in 115 glasov. Število narodnih volilcev se je tedaj splošno nekoliko pomnožilo; razloček med glasovi pa tudi jasno priča, da nekteri volilci še vedno omahujejo na dve strani, sicer bi bilo nerazumljivo, kako da bi g. Pakič imel 88, g. Peterca pa le 73 glasov. Volilci I. razreda, kakor Tagblatt jiravi so bolj samostalni, kakor volilci III. razreda, pa tudi bolj saraoglavni, in se morajo od volilcev III. razreda učiti stroge discipline, brez ktere se pri volitvah dosti ne opravi. Tudi glasovi stranke nasprotne so v obče obilnejši od lanskega leta, kar pa je. lahko umevno, če. se. pomisli, da se je število vseh volilcev v 1. razredu pomnožilo. Bazne reči. — Nesreča. V papirnici v Vevčah je menda vsled labkomišljenosti Mletui A. Praš-nikar z nogo prišel med jermena inašine, ki mu je vse meso skoraj do kosti na nogi odtrgala. — Tatvin jc bilo, kakor piše „Kdinost", v 12. dneh nad štirdeset v Trstu, potlej pa naj še kedo reče, da je to slabo rokodelstvo. Nekemu mizarju so pobrali 3040 gld., pri neki prodajalnici so na mah izpraznili izložbo. Tržaškim tatem je vse dobro, svetilnice na stopnicah, pri vratarjih kaki črevlji ali rokodelsko orodje, bodi si še tako malo vredno. Policija je zaprla nad 50 oseb zarad tatvine, tepežov itd. — Sin Napoleona 111. nek namerava kupiti v Trstu lepo in krasno villo Vizintini za !>00.0()0 frankov. Zalivala. Vsem gospodom volilcem III. razreda, kateri so pri sedanjih mestnih volitvah narodnim kandidatom k tako nepričakovani sijajni zmagi pripomogli , ravno tako tudi gospodom volilcem I. razreda , kateri so storili svojo dolžnost, do mile nam domovine in vkljub silnemu pritisku naših protivnikov dali svoje glasove možem , kteri so za naš narod vneti, iu akoravno nismo vtem [razredu zmagali, se trdno nadjaino v prihodnje tudi tukaj zmagati, pa izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo. V Ljublj on i 29. marca 1877. Narodni meščanski volilni odbor. Ihnrli so: (Id 19. do 25. marca: Allons Uerdežič, dr-žavnopravdniškega namestnika o., 1 '/„ 1., za vnetjem vratu. Mirko Haman, kupč. o., 8 in., za bož-jastjo. Simon Rozman, del., .'iG 1., za pljučnico. Maria Zupančič, gostinja, 53 1., za vodenico. Jo-liana Klemene, mcs. o., 10 m., za pljučnico. Matija Breznik , gosteč, (i!) I., Spela Brajer, dekla, 28 1., Magdalena Černe , dekla, 27 let, v bolnišnici , vsi za jetiko. FrančiSka Jcras, kondukter-jev o., 2",, m., za pljučnico. Janez Dolcher, čuvaj, 02 I., za vtriplj. pljuč. Frančiška Črne, kurj. o,, 21j9 1., za davico. Lorenc Maček, del., 25 1., za pljučnico. Koza Waide, voj. v., 75 I., za vtriplj. pljuč. Neža Tom, dekla, 30 1, za jetiko. Janez Cik, vrad. si. o., 10 m., za božjastjo. Tclrtiriillcni' dviinrn* cene 28. marca. Papirna renta 04.60 Hrehrua renta 6H.60 — Zlata renta 77 70. — lSHOletno državno posojilo 109 60 Bankin« akcij«822— K roditue akcije 160 80 - London 128.90 — Hr«l,n. 107 60. — Ces. kr cekini 6 73 — 20-franltov 9 71. Ucni»r*t\cm* icnc. 27. uinrcu. Državni fondi. Denar.| Blago 6° 0 avstrijska papirna renta . . . 63.40 i 63.50 5% renta v srebrn ..........67.00 J 67.HO 4% renta v zlatu (davka prosta) . . 77.30 j 74.90 Srečke (loži) 1864. 1..............106.76 1106.76 „ „ 1860. I., eeli......100 60 1111.60 „ ,. 1860. I„ petinke . . . 118 75 120— Premijski listi 1864 1., ..... . 132.26:134.50 Zemlji ščine od veznice. Štajarske po 5"„ , ......96.50 | 96.75 Kranjske, koroSke in primorske po 6', 96 — ! 96.- O (je rs ko po 6"„........| 74 25 | 74 76 Hrvaške in slavonske po 6",..........86.— 87.— Sedmograske po o", ......71.— | 72— Delnice (akcije). Nacijonalne banke .... .814.— IS16.— Unionske banke .... ... 51.50 52.— Kreditne akcije................160.40 150.60 Nižoavutr. uskomptne družbe ... 670. 680 — Anglo-avstr. banke ...... 71.50 j 71 75 Srečke (losi). Kreditne po 100 gld a. v. . 164.60 166— Tržaške .. 100 k. d. . 121,— 122 — „ ,. 50 „ „ ., .j 60.— I HI,— Kndenske , 40 gld. a. v. . 30.60 I 31.50 Palmove , 40 ,, „ „ . 39 I 39.50 Palffi-jeve „ 40 ,, „ „ . 28 75 29.25 Clary-jeve ,, 40 ,. „ ,. . 31. 31.60 St. Genois „ 40 „ „ „ . 25.— 25.50 Windiscbgriit7.-ove „ 20 ,, ., ,, . 24.75 25.50 WaUlstein-ove „ 40 „ ,, „ . 22 50 23.50 Srebro in zlato. Ces. cekini ...•.,.... 6.82 6.84 Napoieonsd'or..................9.86 9.87 Srebro ........110.25 110.50 h sp. vellti teden silno potrebna knjižica Obrcdnik za cerkveniko ali iia,tniiii potlul* za vse cerkvene služabnike se, dobiva v Ljubljani pri M- Gerberju, 11. Ničmanu in J. Lcrherju, v Celju pri J. Schmidtu, v Konjicah pri založniku č. g. Jerneju Vohu in dr. Vis, cenjeni škofijski listi: Ljubljanski, kakor lavantinski iu krški so to knjižico p. n. duhovščini tako gorko priporočali, da naj bi je v nobenem Žagradu ne manjkalo. l)a si jo cerkveniki ložej kupijo, se je nizka cena še znižala. Mchkovezana velja samo 20 kr., trdo vezana 25 kr., prav lično v platno vezana pa 30 kr. — Kdor jo želi po pošti sprejeti, naj priloži 5 kr. za poštnino. ,.Angeljska služba" posebej se dobiva po 4 kr. (1)