SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 8 ___________Ljubljana, petek 7. marca 1986 _________________Cena 400 dinarjev Leto XLIII 430. Na podlagi prvega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82 in 39/85) in 10. člena zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS, št. 35/85) izdaja republiški sekretar za pravosodje in upravo PRAVILNIK o programu in organizaciji pripravništva v pravosodju I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik določa program in organizacijo pripravništva za pripravnike, ki se usposabljajo za opravljanje del in nalog na rednih sodiščih, sodiščih združenega dela in drugih samoupravnih sodiščih, javnih tožilstvih, javnih pravobranilstvih, v organih za postopek o prekrških, v službah pravne pomoči, v delovnih skupnostih odvetnikov in pri odvetnikih, ki opravljajo odvetniško dejavnost z osebnim delom samostojno kot poklic. Ta pravilnik ureja tudi organizacijo usposabljanja za diplomirane pravnike, ki opravljajo enoletno prakso v pravosodnih organih. 2. člen V skladu z 9. členom zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju je mogoče pripravniško dobo skrajšati. Posebno uspešnost dokazuje pripravnik s tem. da si hitreje, kot je predvideno, pridobiva izkušnje za opravljanje del in nalog s področja, za katero se usposablja. Predlog za skrajšanje pripravniške dobe lahko da mentor predstojniku organa po preteku polovice predpisane pripravniške dobe. Predlog mora vsebovati obrazložitev glede na prejšnji odstavek, časovni obseg skrajšanja in spremembo časovne razporeditve preostalega dela programa pripravnikovega dela. O skrajšanju pripravniške dobe in o spremembi programa pripravnikovega dela odloča predstojnik organa. 3. člen Po končani pripravniški dobi opravlja pripravnik strokovni izpit po programu in na način, ki je določen s predpisom o opravljanju strokovnih izpitov za delavce v pravosodju. II. PROGRAM PRIPRAVNIŠTVA 4. člen Za vsakega pripravnika predpiše predstojnik organa program pripravnikovega dela v skladu s pro- gramom pripravništva, določenim s tem pravilnikom. 5. člen Program pripravništva obsega splošni in posebni del. 6. člen Vsebina splošnega dela programa je določena s programom za splošni del strokovnega izpita. Pripravnik si pridobiva znanje po splošnem delu programa med vso pripravniško dobo tako, da: — proučuje literaturo, predpisano za posamezno vsebinsko področje in druga gradiva, ki so določena s programom pripravnikovega dela; — se udeležuje izobraževalnih oblik, ki šo organizirane posebej za pripravnike in izobraževalnih oblik za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe delavcev v delovni skupnosti organa; — sodeluje v delovnih skupinah, ki pripravljajo predloge samoupravnih splošnih aktov, s katerimi delavci urejajo svoje pravice in obveznosti; — prisostvuje sestankom samoupravnih organov, delovnih teles samoupravnih organov, organov družbenopolitičnih organizacij in delegacij za zbor združenega dela in za samoupravne interesne skupnosti; — obravnava posamezna vprašanja na konzultacijah z mentorjem. 7. člen Vsebina posebnega dela programa pripravništva je določena s programom za posebni del strokovnega izpita. Diplomiran pravnik si pridobiva znanje, določeno s. tem programom, in se usposablja za samostojno začeto delo tako, da: — opravlja posamezne naloge pod mentorjevim vodstvom ali pod vodstvom drugega delavca ter proučuje gradiva, ki so osnova za opravljanje posameznih nalog. Med temi nalogami pripravlja osnutke sodnih odločb prve ali druge stopnje, tožb, odgovorov na tožbe, obtožnic, ugovorov zoper obtožnice, pritožb in drugih pravnih sredstev. Pripravnik prisostvuje obravnavam, zasliševanjem in sejam ter piše zapisnike na sejah; — proučuje interpretacijo prava in pravno Informatiko; — sodeluje na strokovnih delovnih sestankih, ki so organizirani za proučevanje pravnih vprašanj iz sodne prakse, za seznanjanje z novimi predpisi in s spremembami in dopolnitvami veljavnih predpisov. Sodeluje na strokovnih sestankih, kjer obravnavajo predpise In drugo gradivo, h kateremu daje pravosodni organ mnenje; — sodeluje pri dajanju pravne pomoči na uradnih dnevih na sedežu organa Izven sedeža organa; — sodeluje pri pripravi analiz, poročil in obvestil o delu organa ter pri evidenci sodne prakse; — obravnava posamezna vprašanja na konzultacijah z mentorjem; — se udeležuje izobraževalnih oblik s posameznih pravnih področij; — izdeluje poročilo o opravljenih nalogah. 8. člen Diplomirani pravnik, ki se kot pripravnik usposablja za dela in naloge sodnika, javnega tožilca, javnega pravobranilca, strokovnega, sodelavca pri družbenem pravobranilcu samoupravljanja, odvetnika in sodnika za prekrške, opravlja pripravništvo: — na področju kazenskega sodstva 5 mesecev, — pri organih za postopek o prekršku 1 mesec, — na javnem tožilstvu 2 meseca, — na področju mladinskega sodstva 1 mesec, — v organih za notranje zadeve 15 dni, — na področju civilnega sodstva 6 mesecev, — na področju gospodarskega sodstva 2 meseca, — na javnem pravobranilstvu ali v organiziranih oblikah pravne pomoči 15 dni, — na sodiščih združenega dela 3 mesece. 9. člen Usposabljanje po prejšnjem členu traja 21 mesecev. Ostale 3 mesece pa se diplomirani pravnik uspo=-sablja po razporedu, ki se naknadno določi tako, da nadaljuje usposabljanje v organu, v katerem je sklenil delovno razmerje, in izrabi letni dopust. 10. člen Diplomirani pravnik, ki opravlja enoletno prakso v pravosodnih organih, opravlja to prakso: — na področju kazenskega sodstva 2 meseca. — na področju civilnega sodstva 5 mesecev in 15 dni, — na samoupravnem področju 3 mesece, — pri organih za postopek o prekršku 15 dni Zadnji mesec se delavec iz prejšnjega odstavka usposablja po razporedu, ki se naknadno določi glede na organ oziroma organizacijo, v kateri je sklenil delovno razmerje ter glede na delo, ki ga v tem organu ali organizaciji opravlja, in izrabi redni letni dopust. 11. člen Delavec z višjo ali s srednjo strokovno izobrazbo si pridobiva znanje, določeno s programom za posebni del strokovnega izpita in se usposablja za samostojno začetno delo tako, da: — pod mentorjevim vodstvom opravlja posamezne naloge z delovnega področja, za katerega se usposablja in proučuje gradiva, ki so osnova za opravljanje teh nalog: — sodeluje na delovnih sestankih s področja, za katerega se usposablja; — se udeležuje izobraževalnih oblik s področja, za katerega se usposablja; — izdeluje poročilo o opravljenih nalogah. S programom pripravnikovega dela za pripravnike z višjo ali srednjo izobrazbo je potrebno zagotoviti, da se bo pripravnik v dveh tretjinah pripravniške dobe usposabljal za dela In naloge, ki jih bo po pripravništvu opravljal. Preostali čas pa bo spoznaval delo in organizacijo svoje organizacijske enote, sorodna dela in naloge ter delo tn organizacijo organa. III. ORGANIZACIJA PRIPRAVNIŠTVA 1. Mentorstvo 12. člen Za izvedbo programa pripravnikovega dela skrbijo mentor in drugi delavci. Mentorja določi predstojnik organa. Mentor je praviloma delavec iz organa, v katerem je pripravnik sklenil delovno razmerje. Ce je mentor iz drugega pravosodnega organa, tedaj ga imenuje predstojnik pravosodnega organa, v katerem je pripravnik sklenil delovno razmerje, v soglasju z delavcem, ki bo mentor, in njegovim predstojnikom. 13. člen Pripravniku, ki se usposablja za dela in naloge sodnika, javnega tožilca, javnega pravobranilca, -od-nika za prekrške, strokovnega sodelavca pri družbenem pravobranilcu samoupravljanja ali odvetnika, je lahko mentor delavec, ki najmanj pet let opravlja dela in naloge na teh področjih. Mentor je lahko delavec, k: izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka in svojo strokovnost in uspešnost pri delu izkazuje s posebnimi strokovnimi dosežki. Mentor mora imeti smisel za andragoško delo in biti družbenopolitične ter >amoupravno aktiven. Drugi delavci, ki skrbijo za izvajanje programa pripravnikovega dela za pripravnika iz prvega odstavka tega člena, so lahko delavci, ki vsaj eno leto opravljajo dela in naloge na teh področjih. 14. člen Priprarmiku z višjo ali srednjo strokovno izobrazbo je lahko mentor delavec, ki ima najmanj takšno stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravo k in enako smer strokovne izobrazbe. Ta mentor mora imeti vsaj tri leta delovnih izkušen; s področja dela organa, kjer pripravništvo poteka. Poleg tega mora imeti mentor smisel za andragoško delo ter biti samoupravno in družbenopolitično aktiven. Drugi delavci, ki skrbijo za izvajanje orograma pripravnikovega dela za pripravnike iz prejšnjega odstavka, morajo imeti vsaj eno leto delovnih izkušenj s področja dela organa. 15. člen Menfor opravlja zlasti naslednje naloge: — pripravi program pripravnikovega dela in z njim seznani pripravnika in druge delavce: — skrbi, da strokovno usposabljanje poteka po programu pripravnikovega dela; — sodeluje z drugimi delavci, ki vodijo pripravnika pri usposabljanju na posameznih področjih, z njimi določa vrsto in obseg pripravnikovih nalog In ocenjuje uspešnost pripravnika pri usposabljanju: — načrtuje in Izvaja konzultacije s pripravnikom (vsakih 10 dni) o izvajanju programa: — sproti spremlja uspešnost pripravnika pri usposabljanju tako. da pregleduje dokumentacijo, ki jo vodi pripravnik: — glede na pripravnikovo uspešnost predlaga predstojniku spremembe v programu pripravnikovega dela, zlasti pa usmeritev na določeno področje ali spremembe v časovni razporeditvi nrograma; — na koncu' pripravniške dobe oceni izvedbo celotnega programa pripravnikovega dela, sestavi poročilo o pripravnikovem usposabljanju In z njim. se- znani pripravnika, druge delavce in predstojnika organa. 16. člen Program pripravnikovega dela vsebuje: — časovno razporeditev usposabljanja v posameznih organih in v enotah teh organov; — naloge, ki jih Do pripravnik opravljal; — druge načine, s katerimi se bo usposabljal; — izobraževalne oblike, ki se jih bo udeležil; — predviden čas za individualni študij; — konzultacije z mentorjem in z drugimi delavci. Za vsako pravno področje določi predstojnik organa minimalno število nalog posamezne vrste, ki jih mora pripravnik opraviti v določenem časovnem obdobju. 17. člen Drugi delavec, ki spremlja in usmerja pripravnika pri opravljanju nalog s posameznega področja, opravlja zlasti naslednje naloge: — izdela tisti del programa pripravnikovega dela, ki bo izveden pod njegovim vodstvom; — organizira in spremlja potek pripravnikovega dela v svoji enoti; — opredeljuje vsebino in način izvedbe posamezne naloge; — sproti preverja kakovost in pravočasnost opravljanja posamezne naloge, opozori pripravnika na napake in pomanjkljivosti in ga usmerja v študij; — sodeluje na razgovorih, ki jih sklicuje mentor zato, da bi ocenil pripravnikovo uspešnost pri usposabljanju; — sodeluje pri oblikovanju končne ocene o pripravnikovem usposabljanju, oziroma pri oblikovanju poročila. 18. člen Za pripravnika, ki ni opravil strokovnega izpita, pripravi mentor dodatni program pripravnikovega dela in skrbi za izvajanje programa. Program pripravi za čas od tedaj, ko je pripravnik opravljal izpit, pa do naslednjega opravljanja izpita. Program mora biti pripravljen tako, da si lahko pripravnik z usposabljanjem po njem pridobi manjkajoče znanje, zaradi katerega ni opravil izpita. 2. Spremljanje in ocenjevanje pripravnikovega dela 19. člen Mentor in drug delavec določita nekaj tipičnih nalog izmed nalog, ki jih mora pripravnik opraviti na posameznem področju, na katerem se usposablja. O teh nalogah pripravnik sestavlja podrobnejše poročilo. V poročilu o delu pripravnik pri posamezni nalogi opredeli delovni problem, razloži, zakaj si je izbral določeno metodo dela, navede svoje pripombe in predloge v zvezi z vsebino in metodo dela. K vsaki nalogi v poročilu pripiše mentor ali drug delavec svojo oceno. 20. člen Delavec, pod čigar vodstvom pripravnik opravlja Posamezno nalogo, pri tej nalogi oceni: — sposobnost hitre in pravilne opredelitve delovnega problema: — ustreznost izbrane metode dela; — uporabo teoretičnega znanja pri izvedbi naloge; — pravilnost rešitve naloge. Ocena posamezne naloge je opisna. 21. člen V poročilu o poteku pripravnikovega usposabljanja mentor oceni: — obseg opravljenega dela glede na program pripravnikovega dela; — kakovost opravljenega dela glede na oceno iz 19. člena tega pravilnika; — pripravnikov odnos do dela, sodelavcev in strank; — pripravnikovo družbenopolitično in samoupravno aktivnost; — na katerem ožjem delovnem področju je bil pripravnik najbolj uspešen oziroma, za katero področje je pokazal največ zanimanja. 22. člen Dokumentacija o pripravnikovem delu vsebuje: — program pripravnikovega dela iz 4. člena tega pravilnika; — poročilo o pripravnikovem delu; — poročilo o poteku pripravnikovega usposabljanja. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 23. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o programu in organizaciji pripravništva v pravosodju (Uradni list SRS, št. 7-359/81). 24. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 11-3/84 Ljubljana, dne 30. januarja 1986. Republiška sekretarka za pravosodje in upravo Kristina Kobal 1. r. 431. Na podlagi prvega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82 in 38/85) in na podlagi 10. člena zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS, št. 35/85) izdaja republiški sekretar za pravosodje in upravo PRAVILNIK o programu in organizaciji pripravništva v državni upravi I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik določa program in organizacije pripravništva za pripravnike, ki se usposabljajo za opravljanje del in nalog v upravnih organih, upravnih organizacijah, strokovnih službah skupščin družbenopolitičnih skupnosti ter njihovih izvršnih svetov (v nadaljnjem besedilu: upravni organi). 2. člen Med pripravniško dobo pripravnik spoznava uveljavljanje družbenopolitičnega in družbenoekonom- skega sistema v delu upravnega organa, v katerem se usposablja, vlogo, delo in organizacijo tega organa ter si pridobiva strokovna znanja, spretnosti in navade, potrebne za opravljanje del in nalog s področja, za katerega se usposablja. 3. člen V primeru posebne uspešnosti pripravnika pri usposabljanju za samostojno opravljanje dela, se predpisana pripravniška doba lahko skrajša. Skrajšanje pripravniške dobe predlaga mentor po preteku polovice predpisane pripravniške dobe. Predlog mora biti obrazložen in mora vsebovati časovni obseg skrajšanja in spremembo časovne razporeditve še neizvedenega dela programa pripravnikovega dela. O skrajšanju pripravniške dobe in o spremembi programa pripravnikovega dela odloča funkcionar, ki vodi upravni organ, v katerem je pripravnik sklonil delovno razmerje (v nadaljnjem besedilu: fumccio-nar). 4. člen Po končani pripravniški dobi opravlja pripravnik strokovni izpit s področja, za katerega se je usposabljal, po programu in na način, ki je določen s predpisom o opravljanju strokovnih izpitov za delavce v državni upravi. II. PROGRAM IN ORGANIZACIJA PRIPRAVNIŠTVA 5. člen Program pripravništva obsega splošni in posebni del. 6. člen Splošni del programa je enoten za vse pripravnike v državni upravi. Po tem delu programa si pripravnik pridobiva znanja o organiziranosti in delovanju upravnega organa ter o njegovi vlogi v sistemu socialističnega samoupravljanja tako, da: — proučuje literaturo in druga gradiva, ki so podlaga za usposabljanje po tem delu programa, — sodeluje pri pripravi splošnih in samoupravnih splošnih aktov, — prisostvuje sestankom samoupravnih organov delovnih skupnosti, sestankom delovnih teles teh organov, sestankom organov družbenopolitičnih organizacij ter delegacij za zbor združenega dela in za samoupravne interesne skupnosti, — udeležuje se izobraževalnih oblik za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe delavcev delovne skupnosti ter izobraževalnih oblik, organiziranih posebej za pripravnike, — obravnava posamezna vprašanja na konzultacijah z mentorjem, 7. člen Po posebnem delu programa si pripravnik pridobiva znanja, spretnosti in navade, potrebne za samostojno opravljanje del in nalog s področja, za katerega se usposablja tako, da: — proučuje literaturo in druga gradiva, ki so podlaga za usposabljanje po tem delu programa, — opravlja pod vodstvom delavca, ki je zadolžen za neposredno usposabljanje pripravnika pri posameznih delih in nalogah oziroma na posameznem področju (v nadaljnjem besedilu: somentor). s področja, za katerega se usposablja, dela in naloge, določene s programom pripravnikovega dela, — sodeluje na delovnih sestankih s področja, za katerega se usposablja, — izdeluje poročilo o svojem delu. 8. člen Funkcionar, ki vodi upravni organ, predpiše na predlog mentorja za vsakega pripravnika, ki v organu skiene delovno razmerje, program pripravnikovega dela. Za pripravnika, ki je v upravnem organu sklenil delovno razmerje za nedoločen čas in je bil neuspešen pri strokovnem izpitu, pripravi mentor dodaten program usposabljanja tako, da si lahko pripravnik z njim pridobi manjkajoče znanje. 9. člen S programom pripravnikovega dela se obveznosti pripravnika, predpisane s splošnim in posebnim delom programa pripravništva, diferencirajo po zahtevnosti v skladu z zahtevnostjo del in nalog, za katere se pripravnik usposablja ter prilagodijo področju, za katerega se usposablja tako, da si lahko pripravnik z izpolnitvijo obveznosti iz programa svojega dela pridobi znanje, spretnosti in navade, določene s programom splošnega in posebnega dela strokovnega izpita za ustrezno stopnjo strokovne izobrazbe ter za področje, za katerega se usposablja. 10. člen Program pripravnikovega dela vsebuje: — ime in priimek mentorja, — smotre, ki bodo z usposabljanjem pripravnika doseženi, — dela in naloge, s katerimi se bo pripravnik usposabljal, z navedbo somentorja pri vsaki nalogi, — posebej določene naloge, o katerih bo pripravnik podrobneje poročal (dve do tri naloge), — časovno razporeditev usposabljanja v posameznih upravnih organih in enotah teh organov, — izobraževalne oblike, ki se jih bo pripravnik udeležil, — čas, predviden za individualni študij, — čas, predviden za konzultacije z mentorjem, — druge obveznosti pripravnika. 11. člen Pripravnik se praviloma usposablja v upravnem orgamj, v katerem je sklenil delovno razmerje. V primeru, da v tem organu ni pogojev za izvedbo celotnega programa pripravnikovega dela, se lahko del programa izvede v drugih upravnih organih. 12. člen Za usposabljanje pripravnika po programu pripravnikovega dela skrbijo mentor in somentorji. 13. člen Mentor je delavec upravnega organa, v katerem je pripravnik sklenil delovno razmerje. Mentor mora imeti vsaj enako stopnjo in praviloma isto smer strokovne izobrazbe kot pripravnik ter najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja, za katerega se pripravnik usposablja. 14. člen Mentor opravlja zlasti naslednja dela in naloge: — pripravlja program pripravnikovega dela, z njim seznani somentorje ter pripravnika, — skrbi, da se usposabljanje izvaja po programu pripravnikovega dela, — za pripravnika, Id je bil pri strokovnem izpitu neuspešen pripravi dodaten program usposabljanja in skrbi za izvajanje programa, — sodeluje s somenlorji, skupaj z njimi določa vrsto in obseg pripravnikovega dela, spremlja pripravnika pri delu in ocenjuje njegovo uspešnost, — po potrebi prevzame vlogo sonaentorja, — pregleduje dokumentacijo, ki jo vodi pripravnik, — vsakih 15 dni obravnava s pripravnikom izvajanje programa pripravnikovega dela in obravnava posamezna vprašanja, ki se nanašajo na usposabljanje pripravnika, — v primeru posebne uspešnosti pripravnika predlaga funkcionarju spremembe v programu pripravnikovega dela in v trajanju pripravništva, — usmerja pripravnika in mu pomaga pri pripravah na strokovni izpit, — na koncu pripravniške dobe oceni uspešnost pripravnika pri usposabljanju ter o tem sestavi poročilo in z njim seznani so mentorje, pripravnika in funkcionarja. 15. člen Somentor je delavec organa, v katerem se pripravnik usposablja. Somentor mora imeti najmanj eno leto delovnih izkušenj pri delih in nalogah pri katerih organizira, spremlja in usmerja usposabljanje pripravnika. 16. člen Somentor opravlja zlasti naslednje naloge: — sodeluje z mentorjem pri pripravi programa pripravnikovega dela, — neposredno organizira, spremlja in usmerja usposabljanje pripravnika pri delih in nalogah, opredeljenih s programom pripravnikovega dela, — opredeljuje vsebino dela in način izvedbe posamezne naloge, — sproti preverja kakovost opravljenega dela pri posamezni nalogi in pravočasnost izvedbe, opozarja na napake in pomanjkljivosti, s pozitivnimi motivacijskimi sredstvi, spodbuja pripravnika k delu in ga usmerja v študij, — oceni naloge, o katerih pripravnik podrobneje poroča, — sodeluje z mentorjem pri oblikovanju končne ocene o uspešnosti pripravnika pri usposabljanju oziroma sodeluje pri oblikovanju poročila 17. člen Pripravnik vodi med usposabljanjem evidenco o opravljenem dela Po končani pripravniški dobi pripravi poročilo o delu, v katerem navede opravljene naloge ter podrobneje poroča o nalogah, posebej določenih s programom svojega dela. Pri vsaki izmed posebej določenih nalog pripravnik opredeli delovni problem, navede izbrane in uporabljene metode in tehnike dela, z obrazložitvijo izbora ter pripiše svoje pripombe in predloge k organizaciji in vsebini dela. Somentor pripiše k vsaki nalogi opisno oceno, in sicer zelo uspešno, uspešno ali manj uspešno. 18. člen Somentor oblikuje oceno iz prejšnjega člena glede na sposobnost pripravnika za hitro in pravilno opredelitev delovnega problema, glede ustreznosti izbranih metod in tehnik dela, uporabe teoretičnega znanja pri izvedbi naloge ter glede na pravilnost rešitve naloge. 19. člen V poročilu o izvedo! usposabljanja pripravnika mentor oceni: — obseg opravljenega dela glede na program pripravnikovega dela, — kakovost opravljenega dela, pri čemer upošteva tudi ocene za posebej določene naloge, — na katerem ožjem delovnem področju je bil pripravnik najbolj uspešen oziroma za katero področje je pokazal največ zanimanja 20. člen Dokumentacija o usposabljanju pripravnika vsebuje: — program pripravnilftjvega dela, — poročilo pripravnika o delu, — poročilo mentorja o uspešnosti pripravnika pri usposabljanju. III. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 21. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehajo veljati pravilniki, izdani na podlagi 11. člena zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS, št. 8/80). 22. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 11-3/84 Ljubljana, dne 30. januarja 1986. Republiška sekretarka za pravosodje in upravo Kristina Kobal 1. r. 432. Na podlagi prvega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82 in 39/85) in 22. člena zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS, ŠL35/S6) izdaja republiški sekretar za pravosodje in upravo PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah pravilnika o opravljanju strokovnih izpitov za delavce v državni upravi in pravosodju 1. člen V pravilniku o opravljanju strokovnih izpitov za delavce v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS, št. 27/80) se v 3. členu beseda "Soiškie" nadomesti z besedo -strokovne-. 2. člen V tretjem odstavku 5. Sen« se: — dopolni 6. področje -gospodarstvo- tako, da se za šesto alineo »— tržna inšpekcija- doda nova ali-nea, ki se glasi: »— inšpekcija dete-; — spremeni besedilo 10. področja tako, da se glasi: »10. področje: informiranje podpodročje: — javno obveščanje — družbeni sistem informiranja«; — druga alinea 11. področja »— kultura in znanost« nadomesti z dvema novima alineama, ki se glasita: — kultura — raziskovalna dejavnost«. 3. člen V 7. členu se besedilo »Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun« nadomesti z besedilom »Republiški sekretariat za pravosodje in upravo«. 4. člen V prvem odstavku 8. čl4na se besedilo »republiški sekretar za pravosodje, upravo in proračun« nadomesti z besedilom: »republiški sekretar za pravosodje in upravo«. V tretjem odstavku tega člena pa se besedilo »republiškega sekretariata« nadomesti z besedilom »republiških upravnih organov«. 5. člen 15. člen se črta. 6. člen V 24. členu se številka »60« nadomesti s številko »90«. 7. člen V 26. in 31. členu se beseda »spričevalo« nadomesti z besedo »potrdilo«. 8. člen V 27. členu se za besedo »komisija« postavi pika; besedilo, ki je v nadaljevanju, se črta. 9. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o programu in postopku za opravljanje strokovnega izpita za inšpektorja dela (Uradni list SRS, št. 16/75). 10. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 132-8/80 Ljubljana, dne 30. januarja 1986. Republiška sekretarka za pravosodje in upravo Kristina Kobal 1. r. Spremembe in dopolnitve programa strokovnega izpita za delavce v državni upravi la pravosodju 1 1. V programu »B Posebni del programa« za kandidate s srednjo izobrazbo se spremeni besedilo 10. področja tako, da se glasi: »10. področje: informiranje Podpodročje: družbeni sistem informiranja — temelji, načela in skupne osnove družbenega sistema informiranja — organiziranost in razvoj družbenega sistema informiranja — osnove statističnega sistema in statističnih raziskovanj — statistična raziskovanja in registri«. 2. V programu »B Posebni del programa« za kandidate z višjo m visoko izobrazbo se spremeni: — besedilo 6. področja »gospodarstvo« tako, da se z'a pod področjem »tržna inšpekcija« doda novo podpodročje v naslednjem besedilu: »Podpodročje: inšpekcija dela — pravna ureditev varstva pri delu — osebna varovalna sredstva in oprema — projektiranje, gradnja in uporaba objektov za proizvodnjo ter tehnološke procese, delovne priprave in naprave — varnost v električnih napravah — notranji transport in skladiščenje — ekologija — nevarne snovi in požarno varstvo«. — besedilo 10. področja tako, da se glasi: »10. področje: informiranje Podpodročje: javno obveščanje — sistem javnega obveščanja — sredstva javnega obveščanja — obveščanje tuje javnosti in Slovencev v tujini Podpodročje: družbeni sistem informiranja — temelji, načela in skupne osnove družbenega sistema informiranja — organiziranost in izvajanje družbenega sistema informiranja — informatika — osnovni pojmi informatike, uporaba in vpliv informatike na posameznih področjih s posebnim poudarkom na državno upravo — statistika — osnove statističnega sistema in statističnih raziskovanj, statistična raziskovanja in registri«. 3. V programu »C Posebni del programa« za kandidate, ki so se usposabljali za dela in naloge sodnika, javnega tožilca, javnega pravobranilca, odvetnika in sodnika za prekrške se spremeni besedilo 1. točke tako, da se črta druga alinea pod točko 1. c); za točko 1. c) pa se doda nova točka 1. č), ki se glasi: č) medsebojna razmerja delavcev v združenem delu — samoupravna urejenost delovnih razmerij — delovno razmerje — pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev — samoupravno urejanje in reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev«. 433. Na podlagi 17. in 19. člena odloka o načinu vrednotenja in stopnjah amortizacije osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki s samostojnim osebnim delom In z lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo kmetijsko. gospodarsko ali poklicno dejavnost (Uradni list SRS. št. 8'83 in 42/83) ter 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS. št. 24/79, 12/82 in 39/85) izdaja direktor Republiške uprave za družbene prihodke ODREDBO o revalorizaciji osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki s samostojnim osebnim delom in z lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost Žt. 8 —' 7. III. 1986 URADNI LIST SRS Stran 649 1. člen Delovni ljudje, ki s samostojnim osebnim delom in z lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost ter se obdavčujejo po dejanskem dohodku in vodijo evidenco osnovnih sredstev v poslovnih knjigah, opravijo revalorizacijo gradbenih objektov in opreme 'po stanju 31. 12. 1985 z naslednjimi letnimi indeksi cen: S S' s "oj o, Skupina gradbenih objektov in opreme -•S d.5 N” C •o šs 1 2 3 1.06 Stavbe in drugi gradbeni objekti iz tr- dega materiala — armiranega betona, betona, kamna in opeke 181 1.07 Stavbe in drugi gradbeni objekti iz kovinskih, lesenih in plastičnih materialov 181 2,01 Vodnogospodarski stroji in naprave: turbine, vodni kotli, hidrogeneratorji, transformatorji, električni črpalni in drugi agregati za vodo 166 2.04 Stroji za obdelovanje nekovinskih rudnin (mletje in gnetenje, drobilniki, sita, cen-trifugie, filtri in drugo) ■' 156 2.05 Stroji za obdelovanje kovin (stružnice, brusilniki, vrtalniki, skobeljniki, dolbniki, rezkalniki, stroji za rezanje kovin, za prebiranje, stiskalnice, za kovanje, upogibanje, oblikovanje, valjanje, vlačenje, agregati za varjenje, oprema livarn in kovačnic) 184 2.06 Stroji in naprave za proizvodnjo kemičnih, gumarskih in usnjenih izdelkov ter izdelkov iz plastičnih mas: a) za proizvodnjo elektrod, akumulatorjev in baterij 164 b) za proizvodnjo gumijevih izdelkov in izdelkov iz plastičnih mas 164 c) za proizvodnjo obutve, usnjene in gumijaste galanterije 164 2.07 Stroji in naprave za proizvodnjo grad- benega materiala: oprema za izdelovanje opeke, blokov in strešne opeke, oprema za izdelovanje azbestno cementnih izdelkov, oprema za proizvodnjo drugega gradbenega materiala 151 2.08 Stroji za rezanje in obdelovanje lesa: stroji za rezanje hlodov: stroji in naprave za obdelavo lesa ter za izdelovanje pohištva, stavbnih in drugih izdelkov 162 2.09 Stroji in naprave za predelavo tekstila: za barvanje preje in drugih surovin tekstilne industrije ter za izdelovanje konfekcije (šivalni stroji, naprave in pripomočki pri krojenju ter druge naprave za dodelavo) 161 2.10 Stroji in naprave za predelavo živil: stro- ji in naprave v mlinih, v pekarnah za proizvodnjo kruha, peciva in testenin, za proizvodnjo slaščičarskih izdelkov, za predelavo sadja, grozdja ter zelenjave ter za predelavo in konzerviranje mesa 177 2.11 Stroji in naprave za grafično dejavnost: knjigoveški stroji in drugi tiskarski stro- o, Skupina gradbenin objektov In opreme * P P 1 2 ' 3 ji, naprave za sitotisk za izdelovanje etiket in nalepk ter druge naptave 183 2,12 Stroji in naprave na področju kmetijstva, gozdarstva in gradbeništva: a) Oprema za poljedelstvo, sadjarstvo, vi- nogradništvo in za kmetijske storitve (dvoosni in enoosni traktorji, plugi, brane, podrivači, valjarji in ravnalni-ki, freze, škropilniki, atormzerji, trosilniki za umetna gnojita, trosilniki za hlevski gnoj, sejalniki, sadilniki, pre-kopalniki in kultivatorji, kombajni' in trgal ni ki, žetveni stroji, izkopalmk«, mlatilnice, kosilniki, zgrabijalniki, obračalniki za seno, stiskalnice in eleva-torji, stroji in naprave za č-ščenje in sortiranje kmetijskih 1 pridelkov, selektorji, trierji, vejalmki, stroji za sortiranje, lušcilniki, robkalniki, stroj; za pakiranje, močilniiti in aspiratorji, kr-morezmki in drobilniki, mešalniki in transporterji krme, krmim.ki in napajalniki ter druga oprema) 167 b) Opiema za živinorejo imolzni stroji, cisterne za mleko, črpalke in hladilniki za mleko, stroji in naprave za odstranjevanje gnoja v hlevih, varilniki in grelniki, stroji za strižen,6 ovac, stroji za ceditev medu, ventilatorji ter druga oprema za -živinorejo) 167 c) Oprema za gojitev in lov rib 167 č) Stroji in naprave na področju gradbeništva (bagri, buldožerji, stroji za nakladanje, drobilniki, mlini, sita, mešalniki za beton in malto, separatorji, transporterji, oprema za brušenje te-raca, brusilni stroji za parket, druge naprave in orodja v gradbeništvu) 179 2.14 Vozila, ki še uporabljajo za cestni pro- met (tovornjaki, priklopniki tovornjakov, vlačilci, osebna tovorna vozila, osebni avtomobili, motoma kolesa, mopedi, kolesa, druga neomenjena oprema za cestni prevoz) 165 2.15 Sredstva in naprave plovbe 172 2.20 Pisarniški stroji, aparati in potrebščine (pisalni stroji, računski stroji, registrske blagajne, knjigovodski stroji, oprema za snemanje in razmnoževanje pisanega, tipkanega, tiskanega ali risanega materiala, elektronski računalnik in druga oprema za avtomatsko obdelavo podatkov) 145 2.21 Pohištvo ter stroji, priprave in aparati za splošne in posebne namene: a) pohištvo pisarniško in drugo; stroji, naprave, aparati in štedilniki za pripravo hrane, peči za ogrevanje; strežna posoda iz kristala m drugega p le-meni tega materiala; stroji in naprave za kemično čiščenje tekstilnih izdel- Skupina gradbenih objektov in opreme 35 1 3 kov, za pranje in sušenje perila, sesalniki za prah, loščilci, infra kremenove svetilke, glasbeni avtomati, prodajni avtomati, hladilne naprave in hladilni aparati ter druga nenašteta oprema 181 b) oprema za opravljanje obrtniških storitev: za izdelavo obrtniških kovinskih predmetov in za popravilo kovinskih izdelkov, za izdelavo in popravilo elektrotehničnih izdelkov, za izdelavo in popravilo lesenih predmetov, za izdelavo in popravilo tekstilnih, usnjenih in gumenih izdelkov, za izdelavo živil, za opravljanje brivskih, frizerskih in drugih osebnih storitev ter storitev v gospodinjstvu ter druga oprema za opravljanje obrtniških storitev 181 Gradbeni objekti in oprema, pridobljeni v letu 1985, se ne revalorizirajo. 2. člen Revalorizacijo osnovnih sredstev opravijo občani najkasneje do 31. 12. 1986, poročilo o opravljeni revalorizaciji osnovnih sredstev pa predložijo občinski upravi za družbene prihodke najkasneje do 31. 1. 1987. Pravice in obveznosti, ki izvirajo iz rezultata revalorizacije, tečejo od 1. januarja 1986. 3. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 428-4/86 Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 434. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo) drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80, 23/83 in 43/85) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84, 2/85), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA predloga stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih inte-resAih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 (Uradni list SRS, št. 42/85, 43/85, 1/86, 2/86, 3/86 in 7/86) I. V tabeli I. »Stopnja davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se: I. Pri zaporedni številki 57 občina Velenje: — v stolpcu 10 stopnja 0,91 nadomesti s stopnjo 1,00 — v stolpcu 13 stopnja 0,57 nadomesti s stopnjo 0,61 — v stolpcu 14 stopnja 1,63 nadomesti s stopnjo 0,63 — v stolpcu 18 stopnja 14,65 nadomesti s stopnjo 13.69 — v stolpcu 19 stopnja 15,61 nadomesti s stopnjo 15.70 — v stolpcu 20 stopnja 13,30 nadomesti s stopnjo 12,34. II. Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. 6t. 420-12/85 Ljubljana, dne 28. februarja 1986. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 435. V skiadu z določili družbenega dogovora o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve (Uradni list SRS, št. 2'75, 2/77 in 12/85) daje direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko POROČILO o višini in letni stopnji rasti poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v letu 1985 1 V letu 1985 je znašal poprečni mesečni bruto osebni dohodek na zaposlenega delavca v SR Sloveniji 75.247 dinarjev in poprečni mesečni čisti osebni dohodek 54.967 dinarjev. 2 Poprečni mesečni bruto osebni dohodek na zaposlenega delavca v gospodarstvu SR Slovenije v letu 1985 je bil 73.442 dinarjev in poprečni mesečni čisti osebni dohodek 53.711 dinarjev. 3 Letna stopnja rasti osebnega dohodka iz 1. točke • tega poročila je znašala v letu 1985 za bruto osebni dohodek 100,8 %, za čisti osebni dohodek 98 °/o. 4 Letna stopnja rasti osebnega dohodka iz 2. točke tega poročila je v letu 1985 znašala za bruto osebni dohodek 100,1 %>, za čisti osebni dohodek pa 97,3 e/o V zneskih poprečnega osebnega dohodka so upoštevana tudi nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni in druge zadržanosti z dela do 30 dni. St. 052/15-15/86 Ljubljana, dne 20. februarja 1986. Direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko Tomaž Banovec 1. r. 436. V skladu z 20. a členom samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta (Uradni list SR Slovenije, št. 35/84) daje direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko POROČILO o stopnji rasti poprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije za obdobje januar—december 1985 1. Poprečni mesečni čisti osebni dohodki vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije so se v obdobju januar—december 1985 v primerjavi s poprečjem 1984 povečali za 98 °/o. 2. Poprečni čisti osebni dohodki vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije so bili v decembru 1985 za 4,9 °/o večji kot v novembru 1985 v primerjavi s poprečno rastjo čistih osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju SR Slovenije v letu 1984. St. 052/15-15/86 Ljubljana, dne 18. februarja 1986. Direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko Tomaž Banovec L r. 437. Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel SKLEP o potrditvi učila Torni valji z navodili za učence za pouk predmeta fizika v 7. razredu osnovne šole Učilo Tomi valji z navodili za učence za pouk predmeta fizika v 7. razredu osnovne šole, katerega avtor je Janez Ferbar, se potrdi. St. SS-06/8-6-86 Ljubljana, dne 21. februarja 1986. Predsednik Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje dr. Bogdan Kavčič 1. r. 438. Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80 je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel SKLEP o potrditvi učila Alkohol — zbirka diapozitivov z metodičnimi navodili za pouk predmetov spoznavanje narave v 5. razredu, biologija v 7. razredu in druž-benomoralna vzgoja v 7. in 8. razredu osnovne šole Učilo Alkohol — zbirka diapozitivov z metodičnimi navodili za pouk predmetov spoznavanje narave v 5. razredu, biologija v 7. razredu in družbenomoralna vzgoja v 7. in 8. razredu osnovne šole, katerega avtor je Slavko Ziherl, se potrdi. St. SS-06/8-5-86 Ljubljana, dne 21. februarja 1986. Predsednik Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje dr. Bogdan Kavčič L r. 439. Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel SKLEP o potrditvi učila Droge — zbirka diapozitivov z metodičnimi navodili za pouk predmetov biologija v 7. razredu in družbenomoralna vzgoja v 7. in 8. razredu osnovne šole Učilo Droge — zbirka diapozitivov z metodičnimi navodili m pouk predmetov biologija v 7. razredu in družbenomoralna vzgoja v 7. in 8. razredu osnovne šole, katerega avtor je Martina Tomori, se potrdi. St. SS-06/8-4-86 Ljubljana, dne 21. februarja 1986. Predsednik Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje dr. Bogdan Kavčič 1. r. 440. Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel SKLEP o potrditvi učila Humani odnosi med spoloma — komplet prosojnic z metodičnimi navodili za pouk predmetov spoznavanje nara\'e in družbe v 3. razredu, biologije v 7. razredu in družbenomoralne vzgoje v 7. in 8. razredu osnovne šole Učilo Humani odnosi med spoloma — komplet prosojnic z metodičnimi navodili za pouk predmetov spoznavanje narave in družbe v 3. razredu, biologije v 7. razredu in družbenomoralne vzgoje v 7. in 8. razredu osnovne šole, katerega avtorji so Sonja Za-lar-Bizjak, Janez Malačič in Saša Vegri, se potrdi. St. SS-06/8-3-86 Ljubljana, dne 21. februarja 1986. Predsednik Strokovnega sveta SRS-za vzgojo in izobraževanje dr. Bogdan Kavčič L r. 441. Na- podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel SKLEP o potrditvi učila Učenčeva zbirka za gibanje — poskusi iz kinematike in dinamike z navodili za učence za pouk predmeta fizika v 8. razredu osnovne šole Učilo Učenčeva zbirka za gibanje — Poskusi iz kinematike in dinamike z navodili za učence za pouk fizike v 8. razredu osnovne šole, katerega avtorja sta Janez Ferbar in Helena Leskovar, se potrdi. St SS-06/8-2-86 Ljubljana, dne 21. februarja 1986. Predsednik Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje dr. Bogdan Kavčič L r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI BREŽICE 442. RAZGLAS Občinska volilna komisija v Brežicah objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Brežice, Id obsega naslednje kandidate: 1. Miran Bogovič, 1963, komercialni tehnik, Arnovo selo 47, Artiče 2. Stanko Cerjak, 1947, ekonomski tehnik, Dečno selo 62, Artiče 3. Branko Cvetkovič, 1952, komercialni tehnik, Prežihova 12, Brežice 4. Miha Deržič, 1919, upokojenec, Rigonce 22, Dobova 5. Mira Dimčič, 1955, dipl. psiholog, Gregorčičeva 15, Brežice 6. Mirko Grublješič, 1923, upokojenec, Ulica 21. maja 20, Brežice 7. Miha Haler, 1949, predmetni učitelj, Artiče 39 a 8. Drago Ivanšek, 1960, predmetni učitelj, Trebež 19, Artiče 9. Angelca Jaklič, 1954, šivilja, Miklavčeva 17, Brežice 10. Vaško Maraš, 1960, dipl. obrambolog, V. Vlahoviča 2, Brežice 11. Marjan Maričič, 1946, ekonomist, Župančičeva 5 a, Brežice 12. Jože Ogorevc, 1927, upokojenec, Pišece 19 13. Erna Rožman, 1951, natakarica, Arnovo selo 37, Artiče 14. Marjan Seliškar, 1925, upokojenec, Velike Ma-lence 26 a, Krška vas 15. Dejan Starčevič, 1963, strojni tehnik, Gregorčičeva 16, Brežice 16. Mitja Teropšič, 1953, prodajalec, Kidričeva 3, Brežice 17. Jože Tomc, strojni inž., Ulica 21. maja 9, Brežice 18. Ivan Tomše, 1947, predmetni učitelj, Milav-čeva 29, Brežice 19. Stanko Zlobko, 1947, predmetni učitelj, Gazi-ce 14, Cerklje ob Krki 20. Tone Zorko, 1940, dipl. sociolog, Cemelčeva 4, Brežice Listo kandidatov je predložila Občinska konferenca SZDL Brežice. Lista kandidatov je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 16. 3. 1986. Brežice, dne 28. februarja 1986. Občinska volilna komisija v Brežicah Tajnik Predsednik Milena Peteline L r. Marko Zupančič L r. Cimi Miha Skrlee L r. 443. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Brežice na seji zbora izvajalcev in zbora uporabnikov sprejela SKLEP o enotni valorizaciji preživnin v letu 1986 1 Preživnine določene ali dogovorjene do vključno 31. 12. 1984 se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povečajo od 1. 3. 1986 dalje za seštevek srednje vrednosti povečanja življenjskih stroškov in povečanja osebnih dohodkov v letu 1985 v SR Sloveniji kar znaša 79,4 °/o. 2 Preživnine,, določene v letu 1985 se od 1. 3. 1986 dalje povišajo za sorazmerni del prej navedenega odstotka glede na čas, kdaj so bile določene in sicer, če so bile določene: — do konca januarja 1985^ se povečajo za 79,4'Vo — do konca februarja 1985 se povečajo za 72,8 °/o — do konca marca 1985 se povečajo za 66,2 0/o — do konca aprila 1985 se povečajo za 59,6 "/e — do konca maja 1985 še povečajo za 52,9% — do konca junija 1985 se povečajo za 46,3% — do konca julija 1985 se povečajo za 39,7 % — do konca avgusta 1985 se povečajo za 33,1 % — do konca septembra 1985 se povečajo za 26,5 % — do konca oktobra 1985 se povečajo za 19,9 % — do konca novembra 1985 se povečajo za 13,2 % — do konca decembra 1985 se povečajo za 6,6 %. 3 Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 56-3/85-5 Predsednica skupščine OSSS Brežice Mira Davldovič 1. r. CELJE 444. Skupščina občine Celje je po 16. členu zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. februarja 1986 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji 1. člen V odloku o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji (Uradni list SRS, št. 41-1662/83, 23-1146/84 in 13-637/85) se 2. člen spremeni in glasi: »Zavezanci za davek iz dohodka iz kmetijske dejavnosti plačujejo prispevek po stopnji 1 °/o od katastrskega dohodka.-« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-12/83 Celje, dne 13. februarja 1986. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. CERKNICA 445. Na podlagi tretjega odstavka 40. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) in 169. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Izvršni svet SO Cerknica na seji dne 18. februarja 1986 sprejel ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica (v nadaljevanju: veterinarski zavod) opraviti v letu 19861 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. 2. člen Preventivne ukrepe opravlja veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta. Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali zaščitene. ) 3. člen Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski oziroma medobčinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo. O opravljenem delu morajo po- ročati na predpisanih obrazcih. Izvajalec preventivnih ukrepov mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. 4. člen Stroški za sistematično ugotavljanje kužnih bolezni in cepljenja živali po tej odredbi gredo v breme posebnega računa — sredstva za zatiranje živalskih kužnih bolezni proračuna občine Cerknica. 5. člen Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 30. 4. 1986. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini mora biti opravljeno takoj, ko dopolnijo štiri mesece- starosti. Zaščitno je treba cepiti tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzora, to je brez pastirja na naravno ali umetno ograjenih površinah, ki so oddaljene od naselij. Cepljenje določeno s tem členom, opravi veterinarski zavod. 6. člen Preventivno cepljenje kokoši, piščancev in broj-lerjev proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — v perutninskih obratih organizacij združenega dela, — v naseljih, kjer so perutninski obrati OZD ali večje reje individualnih proizvajalcev, — v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost. Cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi, po programu imunoprofi-lakse in navodilu Republiške veterinarske uprave št. 322/A-026/82 z dne 11. 3. 1982. Cepljenje opravi veterinarski zavod. V perutninskih obratih organizacij družbenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo pa obratna veterinarska ambulanta na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec. 7. člen Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, ki so zaščitno cepljenje proti kužnemu tremorju perutnine, Mare-kovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni, in ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih preparatov (nitrofurazon, furazolidon, itd.). Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi veterinarski zavod z ekipo obratne ambulante. Cepljenje proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni opravi z registrirano vakcino veterinarski zavod oziroma obratna veterinarska ambulanta. 8. člen 1 Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali odpadki živalskega izvora ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Cepljenje s sevom K lapiniziranega virusa opravi veterinarsld zavod. Stran 654 Št. 8 — 7. III. 1988 URADNI LIST SRS 9. člen Veterinarski zavod mora v letu 1986 intradermalno simultano tuberkulinizirati nadaljnjih 30 % vseh goved na območju občine Cerknica (VII. splošna tuber-kulinizacija). 10. člen Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno: — krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstanastim preizkusom; v primeru sumljive ali pozitivne reakcije je potrebno odvzeti živalim kri za pregled, — vzorce mleka in krvi odvzame veterinarski zavod. Kontrolo dela opravi Republiška veterinarska uprava, — mlečno prstanasto preiskavo in laboratorijske preiskave krvi (SA — test) krav opravijo veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostične preiskave. 11. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse plemenske žrebce. Vzorce krvi odvzame veterinarski zavod. Serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipitinskim testom (Coggins-test) opravi VTOZD za veterinarstvo. 12. člen Na vrtoglavost postrvi je treba pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od junija do 31. decembra 1986, vzorci tržnih rib pa, ko to odredi občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo. Na virusno hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postrvskih rib do 15. februarja 1986. Vzorce vzame veterinarski zavod in jih dostavi VTOZD za veterinarstvo. 13. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-1/86-1 Cerknica, dne 18. februarja 1986. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Tone Kebe 1. r. 446. Na podlagi 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77, 22/81 in 36/85) in 136. člena statuta občine Cerknica (Uradni Hst SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. februarja 1986 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1986 sprejela SKLEP e spremembi sklepa o imenovanju volilne komisije občine Cerknica 1 1 V sklepu o imenovanju občinske volilne komisije (Uradni list SRS, št. 17/85) se pod 1. na zaporedni šte- vilki 8 namesto Jerič Zvonke imenuje Škerl Anica (Skupščina občine Cerknica) — namestnik člana. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-1/82-9 Cerknica, dne 26, februarja 1986. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. 447. RAZGLAS Občinska volilna komisija v Cerknici objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Cerknica, ki obsega naslednje kandidate: 1. Anton Bajt, 1953, strojni tehnik, Rakek, Sli- vice 2. Bojan Baraga, 1961, org. dela. Stari trg 74 3. Metoda Baraga, 1951, delavka, Šmarata 13 4. Brane Benčina, 1960 lesni tehnik, Nadlesk 30 5. Rudi Debevec, 1953, dipl. inž. les. Grahovo 81 6. Jože Frank, 1944, dipl. politolog, Cerknica, C. na jezero blok 7. Leopold Frelih, 1945, dipl. agronom, Rakek, Dovče n. h. 8. Zvonka Jerič, 1953, soc. delavka, Cerknica, Sinja gorica 34 9. Tone Kebe, 1929, inž. org. dela, Cerknica, Gasparijeva 1 10. Edvard Lenarčič, 1940, učitelj, Rakek, Partizanska 18 11. Jože Levec, 1959, delovodja, Iga vas 48 12. Franc Modic. 1950. TT monter, Velike Bloke 53 13. Janko Pirman, 1928, gradb. delovodja, Zilce 18 14. Tatjana Škerlj, 1957, učitelj klavirja, Begunje n. h. 15. Stane Štritof, 1927, delovodja, Bločice 11 16. Zora Štrukelj, 1963, gradbeni tehnik, Velike Bloke 57 17. Jože Turk, 1953, inž. strojništva, Stari trg blok 18. Rado Udovič, 1926, les. tehnik, Slivice 33, Rakek 19. Tone Urbas, 1946, dipl. pravnik, Cerknica, Gerbičeva 2 20. Zdravko Zabukovec, 1940, dipl. pravnik, Cerknica, Partizanska 3 Listo kandidatov je predložila Občinska konferenca SZDL Cerknica. Lista kandidatov je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 16. 3. 1986. Cerknica, dne 26. februarja 1986. Občinska volilna komisija v Cerknici Tajnik Predsednik Fikret Mehadžič L r. Marija Simič 1. r. Član Liljana Cefarin 1. r. 448. Na podlagi 22. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi OZS Cerknica je zbor uporabnikov na svoji seji dne 24. februarja 1986 sprejel • SKLEP o povračilu prevoznih stroškov za poseben prevoz 1 Znesek povračila prevoznih stroškov za poseben prevoz za upravičence zdravstvenega varstva znaša lahko največ do 30°/o cene super bencina oziroma 34,30 din, to je toliko, kolikor znaša kilometrina na osnovi družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog objavljenih v Uradnem listu SRS. Ta cena velja od 1. 3. 1986 dalje. Višina kilometrine se vsako trimesečje poveča za znesek, ki ga ponovno objavi Zavod SRS za statisuko. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. ■ Predsednik skupščine OZS Cerknica Igor Gorniki 1. r. GROSUPLJE 449. RAZGLAS Občinska volilna komisija v Grosupljem objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Grosuplje, ki obsega naslednje kandidate: 1. Fadil Alibegovič, 1940, ekonomist, Dolenjskega odreda 15, Ivančna gorica 2. Bojan Ambrož, 1961, gimnazijski maturant, Pod gozdom c. 1/13 Grosuplje 3. Anica Arbiter, 1939, višja upravna delavka. Ljubljanska c. 36, Ivančna gorica 4. Gabrijel Berginc, 1947, dipl. ing. elektrotehnike, Dob 41, Šentvid pri Stični 5. Avguštin Erjavec, 1926, upokojenec, Ljubljanska 54, Ivančna gorica 6. Miro Gošnik, 1930, dipl. politolog, Kozinova 15, Grosuplje 7. Franc Gruden, 1939, ing. organiz. dela, Jurčičeva 11, Šmarje-Sap 8. Stefan Horvat, 1932, elektrotehnik, Cesta Dolenjskega odreda 11, Višnja gora 9. Rajko Janša, 1963, trgovec, Žalna 65, Grosuplje 10. Lojze Kikelj, 1927, upokojenec. Pod gozdom c. IV/26, Grosuplje 11. Renata Kisovar, 1942, učiteljica, Šentvid pri Stični 12. Janez Lužar, 1946, ing. geodezije, Pod gozdom c. III/28, Grosuplje 13. Julij Mam, 1923, upokojenec, Jurčičeva 15, Smarje-Sap 14. Metka Mencin, 1959, dipl. psiholog. Pod gozdom c. 11/16. Grosuplje 15. Jože Pečavar, 1924, upokojenec, Jakhlova 27, Grosuplje 16. Marinka Piškur, 1947, pred m. učiteljica, Gab-rovčec 1, Krka 17. Stefan Plankar, 1947, dipl. ing. živil, tehnolog, Adamičeva, Grosuplje 18. Rudolf Rome, 1957, dipl. ing. agronom., Velika Stara vas 2, Grosuplje 19. Andrej Struna, 1934, tekstilni tehnik, Sela 1, Grosuplje 20. Marija Skrjanc, 1936, predm. učiteljica, Jurčičeva 1, Grosuplje 21. Karel Vidmar, 1945, dipl. pravnik, Adamičeva 13, Smarje-Sap 22. Jožica Vrabec, 1949, priuč. elektromehanik, Ponikve 21, Videm-Dobrepolje 23. Bojan Žnidaršič, 1964, študent, Ferda Vesela 4, Ivančna gorica Listo kandidatov je predložila Občinska konferenca SZDL Grosuplje. Lista kandidatov je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 16. marca 1936. Grosuplje, dne 25. februarje 1986. Občinska volilna komisija v Grosupljem Tajnik Predsednik Jožica Zupančič 1. r. Gojmira Jelcnc-Golob L r. Član Dare Gabrijel L r. 450. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni List SRS, št. 35/85) in 32. člena statuta krajevne skupnosti Dob je skupščina krajevne skupnosti Dob na seji dne 10. januarja 1986 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dob 1. člen Za območje krajevne skupnosti Dob se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju, za financiranje modernizacije cest in komunalnih objektov po programu skupščine KS, po katerem se bodo izboljšali pogoji za uporabo nepremičnin občanov na območju KS Dob. KS Dob zajema naslednja naselja: Dob, Boga vas, Breg pri Dobu, Pokojnica, Škofije, Sela pri Dobu, Sad, Poboršt, Rdeči kal. Hrastov dol, Trno vica, Lučarjev kal in Male Pece. 2. člen Referendum bo v nedeljo, dne 10. marca 1986 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih po volilnih enotah. Referendum izvede tričlanska volilna komisija, ki jo imenuje skupščina krajevne skupnosti Dob. 3. člen Predvideno je, da bo s samoprispevkom zbrano skupaj 39,000.000 din za financiranje modernizacije cest in komunalnih objektov po programu skupščine krajevne skupnosti Dob. 4. tien Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. 4. 1986 do 31. 3. 1991. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Dob in občani, ki imajo na območju krajevne skupnosti Dob stanovanjske ali počitniške hiše in nimajo stalnega prebivališča na območju krajevne skupnosti Dob in sicer: 1. občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja v združenem delu ali pri zasebnih delodajalcih oziroma nadomestilo osebnega dohodka, in uživalci osebnih in družinskih pokojnin v višini 2 */« od neto osebnih dohodkov, nadomestil ali pokojnin. 2. občani, ki so zavezanci davka od kmetijske dejavnosti, v višini 5 %, od letne osnove za davek, 3. občani, ki so zavezanci davka od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic, razen dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic: a) 2 6/o od ostanka čistega dohodka zmanjšanega za davek, b) 2»/. od neto osebnega dohodka, določenega po zakonu o davkih občanov (3. točka 79. člena), 4. občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti in intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega posameznega bruto dohodka zmanjšanega za obračunan davek v višini 5 °/o, 5. občani, ki imajo nepremičnine, to je stanovanjsko hišo ali počitniško hišo na območju krajevne skupnosti Dob, nimajo pa v njej stalnega prebivališča, enkrat letno prispevajo: — v letu 1986 — 5.500 din — v letu 1987 — 7.000 din — v letu 1988 — 8.500 din — v, letu 1989 — 10.000 din — v letu 1990 — 13.000 din , — v letu 1991 — 4.000 din Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov Iz socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih In civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti In učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino In pokojnino, Id ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo oziroma med akontacijo osebnega dohodka in zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavcev, določenega z zakonom. Samoprispevka ne plačujejo 'delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 3,000 din na gospodinjstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. 6. člen Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 7. člen S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem računu bo upravljal svet krajevne skupnosti Dob, ki je tudi odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del. Ta je najmanj enkrat letno dolžan poročati na zboru občanov in na skupščini krajevne skupnosti o izvajanju programa skupščine krajevne skupnosti Dob. < 8. člen Pravico do glasovanja na referenduma imajo vsi občani krajevne skupnosti Dob, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku. Pravico glasovanja imajo tudi zaposleni občani, mlajši od 18 let, stanujoči v krajevni skupnosti Dob, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščino družbonopolitične skupnosti, ki še niso vpisani v splošni volilni imenik, so pa zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela ali delovnih skupnostih, ter lastniki stanovanjskih ali počitniških hiš na območju krajevne skupnosti Dob, ki nimajo stalnega prebivališča na območju krajevne skupnosti Dob. 9. člen Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Volilna komisija krajevne skupnosti Dob vodi referendum, ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma na območju krajevne skupnosti Dob. Glasovanje o referendumu vodijo na glasovalnih mestih volilni odbori, ki jih imenuje volilna komisija. 10. člen Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 11. člen Zavezanci plačila samoprispevka iz prvega odstavka 5. člena točka 5, plačajo znesek do 15. 10. za tekoče leto. 12. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih osebnega dohodka kontrolira SDK in občinska uprava za družbene prihodke, plačilo zavezancev Iz 11. člena pa svet krajevne skupnosti. 13. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Dob , Na referendumu, dne 16. 3. 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za območje krajevne skupnosti Dob, za financiranje modernizacije cest in komunal- nih objektov po programu skupščine KS po katerem se bodo izboljšali pogoji za uporabo nepremičnin občanov na območju krajevne skupnosti Dob za dobo, od 1. 4. 1986 do 31. 3. 1991, glasujem »ZA« »PROTI« 2IG Delovni ljudje in občani izpolnjujejo glasovnice tako, do obkrožijo besedo »za«, če se strinjajo z uvedbo samoprispevka, besedo »proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjajo. 14. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Dob. 15. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in na krajevno običajen način. Dob, dne 10. januarja 1986. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Dob Anton Turk 1. r. 451. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 32. člena statuta krajevne skupnosti Račna je skupščina krajevne skupnosti Račna na seji dne 9. februarja 1986 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Račna 1 člen Za območje krajevne skupnosti Račna se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za modernizacijo vaških cest ter za sofinanciranje petletnega srednjeročnega programa komunalnega urejanja vasi na območju KS Račna, po katerem se bodo izboljšali pogoji za uporabo nepremičnin občanov na območju KS Račna. * 2. člen Referendum bo v nedeljo, dne 16. marca 1986 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih po volilnih enotah Referendum izvede tričlanska volilna komisija, ki jo imenuje skupščina Krajevne skupnosti Račna. 3. člen Predvideno je. da bo s samoprispevkom zbrano skupaj 16,000 000 din za financiranje modern zaci je vaških cest ter za sofinanciranje petletnega srednjeročnega programa komunalnega urejanja vasi na območju KS Račna. 4. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let In sicer od 1. 4. 1986 do 31. 3. 1991. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne ~ skupnosti Račna in občani, ki imajo na območju krajevne skupnosti Račna stanovanjske aii počitniške hiše in nimajo stalnega prebivališča na območju krajevne skupnosti Račna in sicer: 1. občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja v združenem delu ali pri zasebnih delodajalcih oziroma nadomestilo osebnega dohodka, in uživalci osebnih in družinskih pokojnin v višini 2 “/o od neto osebnih dohodkov, nadomestil ali pokojnin, 2. občani, ki so zavezanci davka od kmetijske dejavnosti, v višini 5 °/o, od letne osnove za davek, 3. občani, ki so zavezanci davka od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih, gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic, razen dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic: a) 5 % od ostanka čistega dohodka zmanjšanega za davek, b) 2 % od neto osebnega dohodka določenega po zakonu o davkih občanov (3. točka 79. čien). 4. občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti in intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega posameznega bruto dohodka zmanjšanega za obračunan davek v višini 2 °/o, 5. občani, ki imajo nepremičnine, to je stanovanjsko hišo ali počitniško hišo na območju krajevne skupnosti Račna, nimajo pa v njej stalnega prebivališča, enkrat letno v višini 20 °/o od poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto, ugotovljenega po podatkih zavoda SRS za statistiko. Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz sociainovarstvonih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denar-aega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pbmoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presesa zneska osebnesa dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. ZneseK obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino ki ne prebega zne. Cepljenje iz prvega odstavka tega člena se opravi s sevom K-lapiniziranega virusa. 10. člen Veterinarski zavod Maribor DE Lenart mora v letu 1986 intradermalno simultano tuberkulinizirati nadaljnih 30 odstotkov vseh govedi na območju občine Lenart (VII. splošna tuberkulinizacija). Tuberkulinizirati mora tudi osnovne goveje črede organizacij združenega dela ter kokoši v tistih naseljih, kjer je bila ugotovljena tuberkuloza kokoši, in sicer v vseh dvoriščih, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče. 11. člen Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno: — krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstanastim preizkusom; v primeru sumljive ali pozitivne reakcije je potrebno odvzeti živalim kri za pregled; — osnovne črede organizacij združenega dela s serološkim pregledom krvi; — vzorce mleka in krvi odvzame Veterinarski zavod Maribor DO Lenart. Mlečno prstanasto preiskavo in preiskavo krvi goved (SA-test) opravi Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj. 12. člen Na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV) je treba enkrat letno preiskati plemenjake v prirodnem pripustu. Vzorce vzame Veterinarski zavod Maribor DE Lenart. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo. 13. člen Na govejo levkozo je treba pregledati 20e/o vseh plemenskih živali v osnovnih čredah na govedorejskih obratih organizacij združenega dela. Na leptospirozo je treba enkrat letno pregledati 10 %> vseh še nepregledanih plemenskih živali v osnovnih čredah na govedorejskih obratih organizacij združenega dela. Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba pregledati vse žrebce plemenjake na območju občine Lenart. Odvzem vzorcev krvi opravi Veterinarski zavod Maribor DE Lenart, preiskave pa mora opraviti VTOZD za veterinarstvo. 14. člen Na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, prši-čavost in varoozo se mora preiskati čebelje družine vzrejevalcev matic ter čebelje družine plemenilnih postaj. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo. Vzorce čebel je treba dostaviti v preiskavo do 31. marca 1986, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1986. 15. člen Na spomladansko viremijo, eritroderm ati ti s in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. maja 1986 preiskati krape iz registriranih rej, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati do konca leta 1986. Vzorce rib se dostavlja v preiskavo VTOZD za veterinarstvo. 16. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-5/79 Lenart, dne 11. februarja 1986. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart Branko Kos, org. dela 1. r. 465. RA ZGLAS Občinska volilna komisija v občini Lenart objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Lenart, ki obsega naslednje kandidate: 1. Nataša Dregarič, roj. 1949, učiteljica, Sv. Ana 27 2. Alojz Fekonja, roj. 1950, analitik, Trnovska vas 39 3. Sonja Filipič, roj. 1961, predmetna učiteljica, Ptujska 24 4. Franc Jurša, roj. 1957, tehnolog, Selce 10/d 5. Marjan Kebrič, roj. 1963, orodjar, Benedikt 8 6. Feliks Kocbek, roj. 1952, kmetovalec, Zg. Voličina 28 7. Saša Lovrenčič, roj. 1966, študentka, Benedikt 1 8. Jakob Matjašič, roj. 1943, ravnatelj OŠ, Cerkvenjak 16 9. Terezija Perko, roj. 1927, upokojenka, Nikova 1 _ 10. Konrad Rebernik, roj. 1925, upokojenec, Sp. Voličina 75 11. Vinko Šalamun, roj. 1953, tehnolog, Partizanska 3 12. Vida Šavli, roj. 1947, ravnateljica OŠ, Cankarjeva 22 13. Emilija Šuman, roj. 1946, glavna medicinska sestra. Ptujska 18 14. Zinka Zemljič, roj. 1951, vzgojiteljica, Partizanska 7 15. Jožica Zvajker, roj: 1951, prevzemalka blaga. Partizanska 7 Listo kandidatov je predložila Občinska konferenca SZDL Lenart. Lista kandidatov je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne, 16 marca 1986. Lenart, dne 25. februarja 1986. Občinska volilna komisija v Lenartu Tajnik Predsednik Ivan Bukovnik 1. r. Miloš Lešnik 1. r. Člani Irena Turin 1. r. Lizika Krajnc 1. r. Marija Potrč 1. r. * LITIJA 466. Na temelju 38., 39., 40., 41., 137. in 138. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), sklepajo udeleženci: Skupščina občine Litija, Izvršni svet Skupščine občine Litija, Občinska konferenca SZDL Litija, Občinski svet Zveze sindikatov Litija, Občinska izobraževalna skupnost Litija, Občinska skupnost otroškega varstva Litija, Občinska kulturna skupnost Litija. Občinska skupnost socialnega skrbstva Litija. Občinska zdravstvena skupnost Litija, Občinska skupnost za zaposlovanje Litija, Občinska raziskovalna skupnost Litija. Samoupravna cestna skupnost Litija, Samoupravna komunalna skupnost Litija, Samoupravna stanovanjska skupnost Litija, Kmetijska zemljiška skupnost Litija, Skupnost za varstvo pred požari Litija, Sklad za gospodarski razvoj občine Litija, Sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Litija, Območna vodna skupnost Ljubljanica- Sava Ljubljana, Območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet Ljubljana, Samoupravna cestna skupnost SR Slovenije Ljubljana, Sklad stavbnih zemljišč občine Litija, Medobčinska gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, Občinska energetska skupnost za občine Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Predilnica, Litija, Industrija usnja Vrhnika, TOZD Usnjarna Šmartno, Lesna industrija Litija, Lesna industrija Litija TOZD Mizarska proizvodnja Litija, Lesna industrija Litija TOZD Proizvodnja plastike Litija, Lesna industrija Litija TOZD Furnirska proizvodnja Litija, Lesna industrija Litija TOZD Žagarska proizvodnja Litija, SGP Slovenijacesle Tehnike Obnova TOZD Industrija apna Kresnice, Kovina Šmartno, Agrotehnika Gruda TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija, Tekstil TOZD Pletilja Litija, Kovinarska TOZD Transportne naprave Dole, HP Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole, Kmetijska zadruga Litija, Gozdno gospodarstvo TOZD Gozdni obrat Litija, SGD Beton Zasavje TOZD Grad-metal Litija, Gostinsko podjetje Litija, Mizarstvo Gabrovka. Mizarstvo Litija, Komunalno obrtno podjetje Litija, Elektro Ljubljana TOZD Elektro Ljubljana — okolica, Elektro Ljubljana TOZD Elektro Trbovlje, Elektro Ljubljana TOZD Elektro Novo mesto, Tovarna kovinske galanterije TOZD Proizvodnja kovinske galanterije Ljubljana, Elma Ljubljana TOZD Elektro-material Čatež, Tiskarna Slovenija Ljubljana, Žito Ljubljana TOZD Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana, Kartonažna tovarna Ljubljana TOZD Kartonaža Ljubljana, Pletenina Ljubljana, Avtomontaža Ljubljana TOZD Tovarna grelnih naprav Ljubljana, JATA Ljubljana TOZD Reja Ljubljana, GG "Ljubljana TOK Zasavje Zagorje, GG Brežice TOK Gozdarstvo Radeče, Integral DO SAP TOZD Turbus Ljubljana, Integral DO SAP TOZD Ceprbm Ljubljana, Integral DO SAP TOZD Servo Ljubljana, ZG ŽTO Ljubljana TOZD za promet Zalog, ŽG ŽTO Ljubljana TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Ljubljana, Podjetje za PTT promet Ljubljana TOZD PTT Ljubljana, Podjetje za PTT promet Ljubljana TOZD Telekomunikacije Ljubljana, Cestno podjetje Ljubljana TOZD Vzdrževanje Ljubljana, Mercator Rožnik TOZD Golovec Ljubljana, Emona Merkur TOZD Centromerkur Ljubljana, Emona Merkur TOZD Maloprodaja Ljubljana, Merkur Kranj TOZD Prodaja na drobno Kranj, ABC Pomurka Galeb Ljubljana, Tekstil Ljubljana TOZD Maloprodaja Ljubljana, Tovarna obutve Peko Tržič, Borovo TOZD Maloprodaja Vukovar, Industrija usnja Vrhnika TOZD Maloprodajna mreža Ljubljana, Državna založba Slovenije Ljubljana, Tobačna tovarna Ljubljana TOZD Tobak Ljubljana, Petrol Ljubljana DO Trgovina TOZD Trgovina na drobno Ljubljana, Ljubljanske mlekarne TOZD Mlekarne Ljubljana, Veterinarski zavod Ljubljana, Varnost TOZD Varovanje premoženja Ljubljana Moste, Ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana, Ljubljanska banka, Stanovanjsko-komunalna banka Ljubljana, Beogradska banka Temeljna banka Ljubljana, Služba družbenega knjigovodstva Podružnica Ljubljana, Območna zavarovalna skupnost Triglav Ljubljana, Kompas TOZD Rent a car Ljubljana, Obrtno združenje Litija, Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž Litija, Osnovna šola Franc Rozman-Stane Šmartno pri Litiji, Osnovna šola Lojze Hostnik-Jovo Gabrovka, Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Zdravstveni dom Domžale TOZD Zdravstveno varstvo Litija, Vzgojnovarstvena organizacija Litija, Dom Tišje Šmartno, Center za socialno delo Litija, Lekarna Kamnik, Krajevna skupnost Litija — levi breg, Krajevna skupnost Litija — desni breg, Krajevna skupnost Hotič, Krajevna skupnost Jevnica, Krajevna skupnost Kresnice, Krajevna skupnost Sava, Krajevna skupnost Polšnik, Krajevna skupnost Jablaniška dolina, Krajevna skupnost Šmartno, Krajevna skupnost Štangarske Poljane, Krajevna skupnost Velika Stanga, Krajevna skupnost' Vintarjevec, Krajevna skupnost Kostrevnica, Krajevna skupnost Ribče, Krajevna skupnost Primskovo, Krajevna skupnost Gabrovka, Krajevna skupnost Dole, Krajevna skupnost Vače DOGOVOR o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 1 1. člen Z dogovorom o temeljih družbenega plana občine Litija sprejemamo udeleženci skupne interese in obveznosti, ki so v obdobju 1986—1990 ključnega pomena za nadaljnji in usklajeni družbenoekonomski razvoj občine. Na osnovi skupno dogovorjenih nalog prevzemamo konkretne in posamezne naloge ter obveznosti in ukrepe za njihovo uresničevanje na področjih ki jih je Skupščina občine Litija predhodno opredelila v smernicah za pripravo družbenega plana 1986—1990. Temeljni nosilci planiranja se kot udeleženci tega dogovora obvezujemo, da bomo naloge in obveznosti, opredeljene v tem dokumentu, upoštevali ter vključevali v lastne planske dokumente. I. GLOBALNI CILJI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA 2. člen Družbenoekonomski razvoj občine Litija bo v srednjeročnem obdobju 1986—1990 odvisen od doseženega razvoja na vseh področjih v občini, krepitve socialističnega samoupravljanja, temeljne politike družbenoekonomskega razvoja v planskem obdobju 1986—1990, razvojno tehnološke intenzivnosti proizvodnje in storitev, skladnosti razvoja gospodarstva in družbenih dejavnosti ter odgovornosti in aktivnosti udeležencev pri izvajanju nalog tega dogovora. Izhajajoč iz tega, udeleženci dogovora opredeljujemo naslednje skupne interese in cilje družbenoekonomskega razvoja občine Litija za obdobje 1986 do 1990: — razvijali in utrjevali bomo samoupravni in družbenoekonomski sistem, ki bo izhajal iz sprejetih odločitev v temeljnih sredinah; v ta namen bomo nenehno razvijali in utrjevali sistem obveščanja in informiranja tako na temeljni ravni kot na ravni družbenopolitične skupnosti; — razvijali in zagotavljali bomo kvalitetno gospodarsko rast na osnovi posodabljanja proizvodnih procesov z uvajanjem nove sodobne tehnologije in inventivne dejavnosti, optimalne izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, boljše in racionalnejše samoupravne organiziranosti in organizacije dela ter smotrnih investicijskih vlaganj, kar vse bo omogočilo hitrejšo rast družbenega in osebnega standarda; — zavarovali bomo kmetijska in gozdna zemljišča, opredeljena s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Litija, usklajena s pozitivno zakonodajo ter zagotovili intenzivnost kmetijske in gozdarske proizvodnje; — z razvojem gospodarskih in drugih dejavnosti bomo zagotovili nova delovna mesta tudi za zaposlovanje delavcev z višjo strokovno usposobljenostjo; — intenzivirali bomo vključevanje organizacij združenega dela v mednarodno menjavo dela ter v okviru reprodukcijskih celot zagotavljali rast mednarodne menjave skladno s širšimi družbenimi usmeritvami ; — izvajali bomo ukrepe za racionalno rabo energije na vseh področjih in v tem sklopu ustrezno urejali tudi sistem ogrevanja stanovanjskih sosesk z usmerjeno družbeno gradnjo ob doslednem upoštevanju pogojev varstva okolja in urejenosti kraja; — stalno bomo izboljševali rast družbenega in osebnega standarda delavcev in občanov, ki naj bo odvisen od rezultatov dela in gospodarjenja; — s pospešenim razvojem manj razvitih krajevnih skupnosti bomo zagotavljali skladnejši razvoj občine ter z razvojem ustreznih gospodarskih dejavnosti omogočili zaposlovanje delavcev v odročnejših krajih; — z razvojem komunalne infrastrukture bomo zagotovili pogoje za dvig kvalitete komunalnih storitev ter s komunalnim urejanjem industrijskih con ustvarili možnosti za razvoj novih dejavnosti; — razvijali bomo tesnejše in učinkovitejše povezovanje v regiji in republiki tako na gospodarskem kot družbenem področju; — uresničevali bomo cilje povezovanja na enotnem jugoslovanskem tržišču za hitrejši razvoj občine; — nenehno bomo povečevali obrambno in samozaščitno moč družbenopolitične skupnosti. 3. člen Udeleženci dogovora bomo pri sprejemanju in izvajanju svojih planskih dokumentov zagotavljali izvajanje politike in naloge, opredeljene s tem dogovorom. V ta namen se bomo udeleženci dogovora aktivno vključevali v družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje, s katerim bomo konkretneje opredeljevali naloge in obveznosti na posameznih področjih družbene reprodukcije ter združevali sredstva za ustvarjanje materialnih pogojev dela in razvoja in za financiranje redne dejavnosti. V okviru srednjeročnega obdobja bomo z letnimi resolucijami o izvajanju srednjeročnega plana konkretneje opredelili naloge in obseg združevanja sredstev. Udeleženci soglašamo, da v procesu oblikovanja svojih planskih aktov skladno z dogovorom vgradimo tudi nekatere skupne naloge in cilje, med njimi pa zlasti naslednje: — povezovanje gospodarskih in družbenih dejavnosti po načelu svobodne in neposredne menjave dela; —■ spodbujanje združevanja sredstev in dela za razširjeno reprodukcijo na samoupravnih osnovah za hitrejši in celovitejši razvoj družbenopolitične skupnosti; ^ — pospeševanje dohodkovnega in poslovno-tehnič-nega sodelovanja gospodarstva v občini z gospodarstvom v regiji, republiki in širšem jugoslovanskem prostoru s ciljem večje dohodkovne uspešnosti in uveljavljanjem na domačem in tujem trgu; — razvijanje obstoječih in novih proizvodnih programov, ki bodo pogojeni z večjim deležem vloženega dela in znanja; — izboljšanje obstoječe kadrovske strukture zaposlenih delavcev z načrtnim izobraževanjem delavcev ob delu. 4. člen Družbeni proizvod celotnega gospodarstva občine bo v globalu rasel po poprečni realni letni stopnji 5 o/o, medtem ko bo dohodek raste! po poprečni realni letni stopnji 4,5 %>. Z razporejanjem dohodka bomo udeleženci zagotavljali skladen razvoj družbene reprodukcije. Sredstva za razširitev materialne osnove dela bodo naraščala hitreje od rasti dohodka, medtem ko bodo sredstva za skupno porabo zaostajala za rastjo dohodka najmanj za 5 »/o, v skladu z opredelitvami širše družbene skupnosti pa se bo gibala rast sredstev za osebno in splošno porabo. II. II. USTVARJANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA 5. člen Udeleženci se bomo pri ustvarjanju in razporejanju dohodka zavzemali za izboljšanje učinkovitosti gospodarjenja z družbenimi sredstvi. V ta namen bomo težili k optimalni izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, za kar najbolj racionalno porabo surovin in ostalega reprodukcijskega materiala ter za hitrejši razvoj in kadrovsko krepitev razvojnih služb. Na teh osnovah je potrebno doseči zmanjšanje materialnih in drugih proizvodnih stroškov, da bodo porabljena sredstva (brez amortizacije) rasla počasneje od rasti celotnega prihodka, amortizacija pa po taki stopnji, da bo poleg razporejenega dela dohodka za krepitev materialne osnove dela omogočala zamenjavo zastarelih in fizično iztrošenih osnovnih sredstev ter hitrejšo modernizacijo in uvajanje sodobne tehnologije v proizvodnjo. 6. člen Pomemben dejavnik gospodarske rasti bo pospešeno vključevanje organizacij združenega dela v mednarodno delitev dela. Za doseganje ustreznejše dinamike strukture menjave in pokritja uvoza z izvozom bo: — realna rast izvoza hitrejša od realne rasti družbenega proizvoda; — povezovanje v reprodukcijskih celotah bo omogočilo kvalitetnejše vključevanje v mednarodno delitev dela in tako glede na strukturo gospodarstva v občini z direktnim in indirektnim izvozom ustvarjanje potrebnih deviznih sredstev za uvoz surovin in ostalega reprodukcijskega materiala. Udeleženci dogovora si bomo skozi celotno srednjeročno obdobje prizadevali, da v čim večji možni meri potreben uvoz surovin in ostalega reprodukcijskega materiala ter uvajanje sodobne tehnologije nadomestimo z domačimi surovinami in reprodukcijskim materialom ter znanjem. 7. čleh V obdobju 1936—1990 bomo ob planirani gospodarski rasti dosegli postopno izboljšanje razmerij v delitvi družbenega proizvoda. Vse oblike porabe bodo naraščale počasneje od rasti družbenega proizvoda. 8. člen Pri razporejanju čistega dohodka bomo udeleženci upoštevali zlasti: — višino ustvarjenega dohodka in pogoje njegovega pridobivanja: — prispevek živega dela pri ustvarjanju dohodka; — učinkovitost upravljanja in gospodarjenja s sredstvi razširjene reprodukcije; — družbeno dogovorjeno raven materialne in socialne varnosti delavcev; — neporavnane obveznosti iz obdobja 1981—1985, ki se prenašajo kot obveznost v novo obdobje 1986 do 1990. Pri tem bomo uresničevali takšna razmerja v razporejanju čistega dohodka, da bodo sredstva za osebne dohodke, za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb naraščala počasneje od rasti dohodka. Pred odločitvijo o dokončni razporeditvi čistega dohodka po zaključnem računu na sredstva za osebne dohodke, skupno porabo, razširitev materialne osnove dela in rezerve bomo udeleženci dogovora zagotovili sredstva za poravnavo obveznosti iz sklenjenih samoupravnih sporazumov o temeljih planov, ki so usklajene v tem dogovoru in povzete v družbenem planu občine Litija 1986—1990. 9. člen Tiste organizacije združenega dela, ki imajo v virih sredstev velik delež bančnih sredstev, bodo pri razporejanju dohodka sorazmerno več sredstev namenjale za enostavno reprodukcijo, upoštevajoč pri tem njihove specifičnosti poslovanja. 10. člen Udeleženci zagotavljamo, da bomo z boljšim tekočim delom in aktiviranjem minulega dela ustvarili takšen dohodek, da bo ob predvidenih razmerjih raz- porejanja dohodka zagotovljeno naraščanje življenjskega ter v okviru tega tudi družbenega standarda. 11. člen Kolikor v tem dogovoru predvidena razmerja ne bodo uresničena, bomo udeleženci sprejeli posebne letne dogovore in z njimi skladno s tekočo ekonomsko politiko podrobneje opredelili izvajanje sprejetih usmeritev tega dogovora. III. ZAPOSLOVANJE 12. člen Zaradi izredno hitre rasti zaposlovanja delavcev izven območja občine, bomo udeleženci dogovora posebno skrb namenili uvajanju novih proizvodnih programov in razvoju novih dejavnosti, kar bo omogočilo zaposlovanje novih delavcev predvsem višje strokovne usposobljenosti in upočasnilo rast zaposlovanja izven občine. Zaposlenost se bo povečala v srednjeročnem obdobju poprečno letno za 1,7 °/o, produktivnost dela pa za 2,5 %>, izhajajoč iz načrtovanih investicij in uvajanja sodobne tehnologij. Zaposlovanje na področju negospodarstva bo le v primerih, ko bo šlo za razširitev dejavnosti, ki je družbeno verificirana. ''mejevali bomo tudi nadaljnjo rast zaposlovanja inistrativnih delih v gospodarstvu in negospo- i— - a. Poleg novih zaposlitev z odpiranjem novih delovnih mest pa bo v naslednjem srednjeročnem obdobju za nadomestne potrebe podana možnost za zaposlitev okrog 250 delavcev. 13. člen Udeleženci si bomo prizadevali, da bomo do konca srednjeročnega obdobja z izvajanjem politike zaposlovanja dosegli naslednjo strukturo zaposlenih: — z visoko 1,9 °/o oziroma 97 delavcev, — z višjo izobrazbo 4 °/o oziroma 204 delavci, — s srednjo izobrazbo 20 °/o oziroma 1020 delavcev, — z ozkim profilom 74,1 % oziroma 3780 delavcev. Realizacijo predvidene izobrazbene strukture zaposlenih bomo dosegli: — z intenzivnejšim izobraževanjem že zaposlenih delavcev ob delu in iz dela, — s štipendiranjem dijakov in študentov; a) z dodeljevanjem kadrovskih štipendij, b) z dodeljevanjem štipendij iz združenih sredstev, ki se bodo združevala pri Skupnosti za zaposlovanje Litija. Udeleženci dogovora bomo za štipen<#ranje združevali sredstva po stopnji 0,5 %>. Osnova za obračun je BOD. Ob tem bomo letno preverjali stopnjo združe-•vanja glede na potrebe združenega dela po štipendiranju iz združenih sredstev. 14. člen Za uresničevanje nalog na področju zaposlovanja in izobraževanja bomo udeleženci ustrezno organizirali in zagotovili učinkovito izvajanje strokovnih nalog kadrovske politike. 15. člen Udeleženci bomo pri zaposlovanju novih delavcev dosledno upoštevali določila samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih pri zaposlovanju. Zaradi vse večje problematike zaposlovanja delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo si bomo udeleženci prizadevali za ustvarjanje pogojev za zaposlovanje teh delavcev tudi z združevanjem sredstev za izgradnjo objektov in uvedbo ustrezne proizvodnje ter prekvalifikacijo delavcev. Pri zaposlovanju novih delavcev bomo posebno pozornost namenjali tudi delavcem, ki se bodo vračali iz začasnega dela v tujini. . 16. člen Udeleženci si bomo preko zavoda za izobraževanje in kulturo prizadevali, da v okviru posebnih izobraževalnih skupnosti organiziramo nekatere oblike usmerjenega izobraževanja za mladino in odrasle zaradi večjega interesa združenega dela. 17. člen Da bi izboljšali kadrovsko strukturo zaposlenih in si pridobili potrebne deficitarne strokovne kadre, bomo udeleženci v srednjeročnem obdobju združevali sredstva za nakup kadrovskih stanovanj, s katerimi bomo reševali stanovanjska vprašanja deficitarnih kadrov na območju občine Litija, za katere bodo interes izražali udeleženci dogovora. Sredstva bomo združevali pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija. 1 IV. NALOGE NA PODROČJU DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA 1. Zemljiška politika 18. člen Udeleženci bomo z izvajanjem zemljiške politike sledili namenski in racionalni rabi prostora. Pri izvajanju zemljiške politike bomo izhajali iz opredelitev v prostorskem delu družbenega plana in pri tem upoštevali zlasti naslednje kriterije: — ohranjali bomo trajno varovana kmetijska zemljišča in z izvajanjem programov hidro in agromelioracij ter zložb zemljišč ustvarili pogoje za intenzivno izrabo kmetijskih zemljišč. V ta namen bo kmetijsko zemljiška skupnost izvedla v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Litija oziroma Kmetijsko zadrugo Gabrovka naslednje hidromelioracije in komasacije: Črni potok— Podroje—Vintarjevec, Sobrače—Ješče—Pusti Javor— Radanja vas, Hotič, Gradiške Laze—Jablanica—Cero-vica Tlaka. Šmarska Dobrava in Cerkovnik. Tu bo izvedena tudi arondacija na površini 670 ha in agromelioracija v površini 900 ha: — usmerjali bomo preko kmetijske zemljiške skupnosti manj kvalitetna in zaraščena kmetijska zemljišča predvsem v hribovitih predelih v urejanje pašnikov ter s tem v zvezi pospeševali ustanavljanje pašnih skupnosti; — preko kmetijske zemljiške skupnosti bomo pospešili priprave za izdelavo agrokarte. s katero bomo ugotovili proizvodnost kmetijskih zemljišč, kar bo osnova za vlaganja v izboljšanje kmetijskih zemljišč in večjo kmetijsko proizvodnjo; — s prostorskim planom bomo posebej opredelili in določili varovalna območja vodnih virov za oskrbo prebivalstva in drugih porabnikov z vodo; — stanovanjsko gradnjo bomo izvajali praviloma v okviru večjih stanovanjskih sosesk na komunalno urejenih zemljiščih, da bi se s tem izboljšala izraba razpoložljivega prostora in dosegla večja urejenost in varstvo okolja; — infrastrukturni in proizvodni objekti, vključno z rezervatom za industrijsko cono, bodo praviloma grajeni na zemljiščih, ki so manj primerna za kmetijsko dejavnost in so opredeljena v prostorskih sestavinah plana; — z intenzivnim izvajanjem programov agro in hidromelioracij ter zložb zemljišč bomo nadomeščali kmetijska zemljišča, ki so zaradi nadaljnjega razvoja družbenopolitične skupnosti po dolgoročnem planu in in srednjeročnem planu namenjena za izgradnjo infrastrukturnih in proizvodnih objektov, vključno z rezervati za industrijske in obrtne dejavnosti. 19. člen V fazi razvoja gospodarskih in drugih dejavnosti bo skladno z dolgoročnim planom »Litija 2000-“ nekaterim zemljiščem spremenjena namembnost uporabe. Potencialni koristniki tega zemljišča bodo zagotovili sredstva za ustrezno nadomestitev oziroma ureditev drugega zemljišča za kmetijsko proizvodnje. 20. člen • Strategija razvoja posameznih področij in dejavnosti v prostoru občine je opredeljena v dolgoročnem planu občine Litija 1986—2000 »Litija 2000«. 21. člen Kmetijska zemljiška skupnost občine Litija bo kot udeleženka . dogovora skrbela za smotrno izrabo kmetijskih in gozdnih zemljišč, tako da bo: — ohranjala kmetijske površine izven mestnega območja za intenzivnejšo kmetijsko proizvodnjo. — načrtno odkupovala prosta kmetijska zemljišča in jih prioritetno namenjala za nadomestilo nosilcem kmetijske dejavnosti v družbenem in zasebnem sektorju.. ki so svoja zemljišča izgubili zaradi urbanizacije; — skrbela za melioracijske posege, tj. agro in hidromelioracijo in stabilizacijo labilnih kmetijskih zemljišč; — skrbela za optimalno izrabo zaraščajočih kmetijskih zemljišč in jih namenjala za kmetijsko (paš-niško) dejavnost ali za gozdarsko proizvodnjo; — zagotovila smotrno rabo kmetijskih zemljišč v območju vodnih virov in zajetij. 2 2. Kmetijstvo 22. člen V občini bo v naslednjem srednjeročnem obdobju kmetijstvo deležno posebne pozornosti v cilju doseganja čim večje proizvodnje tudi na dolgoročnih kooperacijskih odnosih z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci glede naročene tržne proizvodnje. Kmetijska politika bo usmerjena predvsem v: — pospeševanje razvoja hribovskih območij; — optimalno izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti; — povečano učinkovitost pospeševalne službe; — večjo proizvodnjo mleka, mesa, krme in drugih kmetijskih pridelkov. Tako naj bi v obdobju 1986—1990 dosegli 4 °/e poprečno letno stopnjo rasti kmetijske proizvodnje; v okviru te rasti se bo proizvodnja mleka povečala za 5 °/o letno, proizvodnja mesa pa za 2,5 °/o Perutninska proizvodnja, ki bo v družbenem in zasebnem sektorju potekala v kooperaciji z delovno organizacijo Jata Zalog, se bo povečala po poprečni letni stopnji 5 %>. Delovna organizacija Jata Zalog za razvoj svoje proizvodnje in ekonomičnejše poslovanje načrtuje v tem obdobju izgradnjo mešalnice umetnih krmil v Kresnicah. Predvsem si bomo prizadevali za boljšo izrabo razpoložljivih kmetijskih površin, tudi z izvajanjem komasacije zemljišč, da bi za potrebe občine Litija in delno tudi za potrebe mesta Ljubljane zagotovili dogovorjene količine živil in povečali tržno kmetijsko proizvodnjo. 23. člen Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane bo z načrtno politiko pospeševal kmetijsko proizvodnjo tako v družbenem kot zasebnem sektorju, kjer poteka naročena proizvodnja in svoja sredstva usmerjal predvsem tja, kjer bodo dala največje učinke v tržni proizvodnji. V ta namen bo zagotavljal ustrezna sredstva za: — regresiranje oziroma delno kritje stroškov naravnega in umetnega osemenjevanja, — regresiranje nabave semen, plemenske živine in umetnih gnojil, — regresiranje oziroma delno kritje stroškov zavarovanja živine in kmetijskih posevkov oziroma nasadov, — regresiranje izdelave projektov za izgradnjo hlevov in silosov ter malih melioracij, s čimer bo povečana tržna kmetijska proizvodnja, — regresiranje kmetijskih proizvodov (mesa in mleka), — sofinanciranje kmetijsko pospeševalne službe in — financiranje izobraževanja kmetov in kmečke mladine. 24. člen Kmetijska zadruga Gabrovka Dole In Kmetijska zadruga Litija bosta kmetijsko dejavnost v družbenem kot tudi v zasebnem sektorju usmeril: predvsen. v pospeševanje in posodabljanje kmetijske proizvodnje, da se doseže večja načrtnost in poveča obseg, tržne proizvodnje v kmetijstvu. Poudarek bo na skupnem zadovoljevanju potreb s ciljem optimalne izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in naravnih danosti. Razvoj primarne proizvodnje bo usmerjen v govedorejo, prašičerejo, perutninarstvo in sadjarstvo. Na področju govedoreje bo posebna pozornost namenjena tako proizvodnji mesa kot mleka. V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo v občin* sledili usmeritvam' širše družbenopolitične skupnosti in uva^pli ovčerejo in kunčerejo; prvo predvsem v hribovitih območjih. Razvoj teh dveh dejavnosti pa bo pogojen na osnovi kooperacijskega sodelovanja z ustreznimi organizacijami združenega dela Z občinami v zasavski in ljubljanski regiji, še posebno z občino Ljubljana Moste-Polje bo sklenjen dogovor, s katerim bodo ugotovljeni skupni interesi občin v obdobju 1986—1990 in opredeljene naloge medobčinskega sodelovanja na področju proizvodnje hrane in predelave mesa. 25. člen Veterinarski zavod Ljubljana bo kot udeleženec tega dogovora ustrezno organiziral veterinarsko službo na območju občine ter z rešitvijo prostorske, mate- rialne in kadrovske problematike ter z boljšim preventivnim delovanjem pomembno prispeval k zdravstvenemu varstvu živali in stalni rasti živinorejske proizvodnje. 3. Gozdarstvo 26. člen Gozdovi predstavljajo največji del občinskega prostora, saj zajemajo 20.484 ha ali 62,5 •/« celotne površine občine. Udeleženci dogovora bomo pri sprejemanju odločitev upoštevali naslednja načela in smernice: — nadaljevali bomo s podružbljanjem gospodarjenja z vsemi gozdovi, ne glede na lastništvo in dograjevali samoupravne družbenoekonomske odnose, — skrbeli bomo za varstvo gozdov in intenzivno gospodarjenje, pri tem pa upoštevali družbene potrebe po lesni surovini, sposobnost rastišč in splošno varstveno funkcijo gozdov, — določili bomo območja gozdov s posebnim namenom za zelene cone ter rekreacijo ljudi in to predvsem okrog strnjenih naselij. 27. člen Pri gospodarjenju z gozdovi bomo skrbeli za izboljšanje kakovosti sestojev in v mejah rentabilnosti skrbeli za večje lesne zaloge ter za večjo donosnost na osnovi strokovnejšega pristopa, boljše mehanizacije in organizacije dela. 28. člen Pogozdovanje kmetijskih zemljišč bomo izvajali le izjemoma na predhodno dogovorjenih in družb-no utemeljenih površinah. Manj obsežne in manj donosne gozdove, opredeljene s prostorskim planom, bomo zaradi družbenih potreb namenili za urbanizacijo. 29. člen Udeleženci soglašamo, da je istočasna raba gozdnega prostora od strani večjih dejavnikov (kmetijstvo, lovstvo, rekreacija. . .) dopustna le v takšnih mejah, da ne ogroža lesne proizvodnje in ostale funkcije gozdov, vendar pa upošteva širše družbene opredelitve glede razvoja posameznih dejavnikov. 30. člen Gozdno gospodarstvo Ljubljana TOZD Gozdni obrat Litija, TOK Gozdarstvo Zagorje ob Savi in GG Brežice TOZD Gozdarstvo Radeče in TOK Gozdarstvo Radeče, se bodo dogovarjale za vzdrževanje obstoječih in izgradnjo novih gozdnih cest in s tem dosegle smotrnejše gospodarjenje z gozdovi in večjo proizvodnjo. Pri tem bomo upoštevali družbenoekonomski vidik in usklajenost interesov za: racionalno gradnjo gozdnih cest in drugih objektov, varstvo gozdov in krajine, dostopnost do posameznih kmetij in zaselkov, možnost razvoja turizma, rekreacijo ljudi ter potrebe po gradnji počitniških hišic in drugih objektov, pomembnih tudi za SLO. 31. člen Udeleženci bomo zaradi skupnih interesov zagotovili izgradnjo in posodobitev kategoriziranih cest (razširitev, zmanjšanje vzponov in odvodnjavanjc) Sava—Leše, Pasjek—Tepe—Polšnik—Sopota in Sopeta—Dole pri Litiji. Pri izdelavi operativnih planov bomo pri določanju prioritete izgradnje upoštevali možnosti razvoja kmetijstva in drugih gospodarskih dejavnosti. 4. Industrija 32. člen Osnovni razvoj bo temeljil na razvoju obstoječe proizvodnje dejavnosti v tekstilni, usnjarski, lesni, kovinsko predelovalni industriji in na razvoju nove, predvsem strokovno zahtevnejše proizvodne dejavnosti s prioriteto na področju kemične, kovinsko-predeloval-ne, elektronske industrije ter na večji finalizaciji obstoječih proizvodnih dejavnosti. Fizični obseg proizvodnje bomo povečali po poprečni letni stopnji 5 V o. Doseganje teh ciljev bo odvisno od povpraševanja po proizvodih in storitvah tako na domačem kot zunanjem tržišču. Organizacije združenega dela se bodo intenzivno vključevale v izvoz svojih izdelkov in storitev tako neposredno kot preko reprodukcijske celote. 33. člen 4.1. Predilnica Litija Predilnica Litija bo povečala kapacRete za proizvodnjo akumulativnejših vrst preje. Večja izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in dvig kvalitete proizvodnje bo dosežena z modernizacijo opreme in izboljšanjem delovnih pogojev. Za realizacijo načrtovanega razvoja bo potrebna Izgradnja novih proizvodnih prostorov ter posodobitev proizvodnih procesov .z uvajanjem nove tehnično in tehnološko sodobnejše opreme. Gradnja objektov proizvodnih in skladiščnih prostorov je predvidena v površini ca. 2500 m2 na zemljišču, ki ga poseduje Predilnica. V začetku leta 1986 bo dokončana gradnja prizidka k proizvodnim prostorom predilnice. 4.2. IVV TOZD Vsnjarna Šmartno pri Litiji Temeljni cilj bo doseči konstantno rast proizvodnje, dvig kvalitete in večjo ekonomičnost poslovanja. Temeljna organizacija bo v okviru delovne organizacije posebno pozornost namenila povečanju kapacitet pri proizvodnji govejega usnja in modernizaciji ter posodobitvi proizvodnega procesa v krznarni, konfekciji krzna in usnja. Proizvodnja bo kot doslej usmerjena v izvoz na konvertibilno tržišče. Pogoj za takšen razvoj bo izgradnja krznarne in nadomestitev iztrošene opreme, ki se do sedaj zaradi omejenih uvoznih možnosti ni pravočasno modernizirala. Sredstva se bodo vlagala tudi v razvoj energetike in ekologije. Z izgradnjo čistilne naprave bo urejeno predčišče-nje industrijskih odplak, v sklopu tega pa bo udeleženka dogovora zagotovila tudi ustrezen delež sredstev za izgradnjo centralne čistilne naprave v Litiji. 4.3. Lesna industrija Litija Razvoj vseh proizvodnih dejavnosti bo slonel na enotni lokaciji v Zagorici. Da bi dosegli večjo dohodkovno uspešnost, bo temeljni cilj namenjen razvoju in uvajanju novih proizvodnih programov, posodobitev proizvodnje ter optimalnejši izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in delovnega časa. Pričela bo s postopnim vlaganjem sredstev v računalniško vodeni proizvodni proces. Poleg manjših investicijskih posegov z namenom, da se odpravijo ozka grla v proizvodnji, ter nabavi potrebna sodobna strojna oprema, bo največja pozornost namenjena izgradnji novih proizvodnih prostorov za preselitev obrata stavbno pohištvo iz Šmartnega. Udeleženka dogovora bo posebno skrb namenila tudi samoupravni organiziranosti in povezovanju v repro celoti ter gozdnim gospodarstvom, da na osnovi smotrnejšega gospodarjenja, delitve dela in sovlaganja ustvari pogoje za uspešnejše poslovanje in hitrejši razvoj. 4.4. SCT TOZD Industrija apna Kresnice Naj večja pozornost bo dana modernizaciji transportne poti, apnenic kot osnove dejavnosti te organizacije in večji finalizaciji proizvodov iz apna in kamenih agregatov. Udeleženka dogovora bo odgovorneje pristopila k izvedbi ukrepov za zaščito in varstvo okolja z namenom, da prepreči prekomerno zapraševanje in hrup ter z izgradnjo najmanj dveh usedalnih bazenov uredi odplake v proizvodnem procesu. 4.5. Kovina Šmartno Osnovni poudarek bo dan uvajanju novih proizvodnih programov, ki bodo sledili zahtevam tržišča, tako domačega kot tujega. Z nadaljnji razvoj bo pomembna tudi večja izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in pa zagotovitev ustreznejših delovnih pogojev delavcem z izgradnjo novih proizvodnih prostorov, ki bodo omogočili boljšo organizacijo dela in večjo ekonomičnost poslovanja ter dvig produktivnosti dela. 4.6. Agrotehnika Gruda TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija Z obnovo proizvodnih prostorov in modernizacijo opreme bo temeljna organizacija ustvarila pogoje za še bolj smotrno poslovanje. Povečana proizvodnja bo omogočena predvsem z nabavo nove klavniške opreme in opreme za predelavo in sušenje izdelkov. V sklopu glavne dejavnosti bodo razviti novi proizvodi, med dopolnilnimi dejavnostmi pa bo še vedno pomembno storitveno klanje. Še nadalje bomo poleg vlaganj v lasten razvoj skrbeli za naložbe v razvoj živinoreje. Udeleženka dogovora bo posebno skrb namenila varstvu okolja. V ta namen bo pristopila k izgradnji sistema čiščenja industrijskih odplak ter si za nemoteno poslovanje zagotovila dodatni vir tehnološke vode in lastni vir električne energije v primeru izpada na javnem omrežju. Udeleženka dogovora si bo v sklopu poslovno-teh-ničnega sodelovanja prizadevala, da pridobi ustrezna sredstva sovlagateljev za hitrejše uresničevanje planskih nalog. 4.7. Tekstil TOZD Pletilja Litija Temeljni cilj je doseči večji realen dohodek in akumulacijo na enoto proizvoda. Za dosego tega cilja bo z uvajanjem sodobne tehnologije modernizirala proizvodni proces in s tem izboljšala kvaliteto ter asortiman proizvodov. Uvajanje novih pletilnih strojev bo terjalo povečanje proizvodnih kapacitet na področju konfekcio-niranja, za kar bo potrebno zgraditi dodatne proizvodne prostore, ali z dograditvijo novih skladiščnih prostorov sprostiti prostore, ki so sedaj namenjeni za skladiščenje. 4.8. SGD Beton TOZD Gradmetal Litija Hitrejši razvoj kovinske dejavnosti je pogojen z ustreznejšo samoupravno organiziranostjo v okviru kovinsko-predelovalne industrije oziroma strojegradnje., Z izločitvijo te dejavnosti iz temeljne organizacije, razvojem novih proizvodnih programov, optimalno izkoriščenostjo proizvodnih prostorov in boljšo organizacijo dela bodo podani pogoji za zaposlovanje novih delavcev. 4.9. Kovinarska TOZD Transportne naprave Dole Izkoriščenost proizvodnih kapacitet bo temeljna organizacija zagotovila z uvajanjem novih proizvodnih programov, ki so osnova nadaljnjemu razvoju in ekonomičnosti poslovanja. Glede na manjše povpraševanje po proizvodih obstoječih proizvodnih programov bo temeljna organizacija v okviru delovne organizacije poslovno-teh-nično sodelovala tudi z drugimi organizacijami združenega dela. V srednjeročnem obdobju bo pozornost namenjena tudi pridobivanju novih strokovnih kadrov. 4.10. Kmetijska zadruga Gabrovka Dole Razvojna dejavnost v obratu Presad bo usmerjena na naslednja področja: dopolnilni program sadnih sokov in sadnih sirupov na osnovi kontinentalnega sadja, novi program sadnih sokov in sadnih sirupov na bazi tropskega in subtropskega sadja, program sadnih sokov brez dodatnega sladkorja, program gaziranih alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Za realizacijo teh nalog bodo izvedena investicijska vlaganja v posodobitev opreme, kar je pogoj za uvedbo sodobne tehnologije v proizvodnji in v nabavo hladilnih naprav za hladilnico II. 4.11. Proizvodni obrati organizacij združenega dela, ki imajo sedež izven območja občine Litija 4.11.1. TKG TOZD Proizvodnja kovinske galanterije Ljubljana, obrat Sava Z izgradnjo proizvodnih prostorov so podani pogoji za razširitev proizvodnih dejavnosti in večje število zaposlenih delavcev. Razvoj tega obrata bo pospešila tudi odločitev delovne organizacije, da oddelek montaže iz Ljubljane preseli v ta obrat. Osnovna naloga bo modernizacija delovnih priprav, ki bodo omogočale večjo stopnjo avtomatizacije proizvodnje in dvig produktivnosti dela. 4.11.2. Tiskarna Slovenija, Ljubljana, obrat Vače Delovna organizacija bo z razširitvijo proizvodnje dejavnosti zagotovila pogoje za večje število zaposlenih, boljšo izkoriščenost proizvodnih prostorov in možnost nadaljnjega razvoja. V primeru, da delovna organizacija v okviru svojega proizvodnega programa ne bo imela pogojev za razvoj obrata na Vačah, bo razvoj ustrezne gospodarske dejavnosti v teh prostorih omogočila drugi organizaciji združenega dela. 4.11.3. KTL TOZD Kartonaža Ljubljana, obrat na Ježi v Litiji Delovna organizacija kot tudi TOZD bosta s prenosom nekaterih proizvodnih programov iz TOZD in uvedbo dodatnih novih programov razširila proizvodni obrat v Litiji. Zgrajeni bodo dodatni novi proizvodni prostori, ki bodo ustvarili pogoje za večje število zaposlenih v obratu. 4ai.4. ELMA TOZD Elektromaterial Čatež, obrat PoISnik Skupaj z delovno organizacijo bo TOZD razširila proizvodni program v obratu na Polšniku, kar bo osnova za nadaljnji razvoj obrata in zaposlovanje novih delavcev. V primeru, da temeljna organizacija skupaj z delovno organizacijo ne bo imela ustreznih možnosti za razširitev obrata in uvajanja nove proizvodnje na Polšniku, bo razvoj obrata zagotovila v sodelovanju z drugo delovno organizacijo. 4.11.5. Pletenina Ljubljana, obrat konfekcije v Jevnici Delovna organizacija bo glede na povpraševanje po proizvodih pristopila k ureditvi dodatnih proizvodnih prostorov z adaptacijo obstoječega gospodarskega objekta. S tem bo podana možnost za povečanje proizvodnje in za zaposlitev novih delavcev. 4.11.6. Da bi zagotovili hitrejši razvoj občine ter izboljšali družbenoekonomski položaj, bo pozornost namenjena odpiranju novih proizvodnih obratov. Prednost bodo imele tiste proizvodne dejavnosti, za katere se lahko zagotavlja surovina in ostali reprodukcijski material. Razvoj novih proizvodnih dejavnosti na območju mesta Litija bo predvsem pogojen <= proizvodnimi programi, ki bodo ustvarjali možnost za zaposlovanje delavcev z višjo strokovno usposobljenostjo. Posebna skrb bo dana zagotavljanju novih delovnih mest v manj razvitih krajevnih skupnostih na območju občine Litija, kolikor so za razvoj gospodarskih dejavnosti podani ustrezni pogoji. 4.11.7. Na področju razvoja gospodarskih dejavnosti bo imel pomembno vlogo tudi sklad za gospodarski razvoj občine Litija, v katerega bodo organizacije združenega dela — kot članice sklada — združevale sredstva na podlagi samoupravnih aktov sklada tudi v srednjeročnem obdobju 1086—1990. 5. Gradbeništvo 34. člen ‘ SGD Beton TOZD Gradmetal Litija V proizvodnji gradbenega materiala bo dan večji poudarek razvoju novih proizvodnih programov in večjemu delu finalizacije savskih agregatov. Temeljna organizacija bo v sodelovanju z delovno organizacijo potrebno skrb namenila obnovi in posodobitvi proizvodne opreme, ter z ustrezno samoupravno organiziranostjo te dejavnosti zagotovila njen hitrejši razvoj. Za dolgoročno zagotavljanje potrebnih količin kamenih agregatov za potrebe proizvodnje gradbenega materiala, bo temeljna organizacija preko delovne organizacije združevala potrebna sredstva za modernizacijo kamnoloma SCT TOZD Industrija apna Kresnice. Na področju visoke in nizke gradnje bo temeljna naloga nabave potrebne mehanizacije in izboljšanje organizacije dela, da se doseže boljša kvaliteta in večja produktivnost dela. Razvoj posameznih enot zaključnih obratov bo izhajal iz dejanskih potreb in možnosti optimalne zaposlenosti delavcev v teh enotah. 6. Gostinstvo in turizem 35. člen Gostinsko podjetje Litija Z namenom, da se izboljša gostinska ponudba v občini in zagotovi nadaljnji razvoj, se bo delovna organizacija povezala s sorodnimi gostinsko-turistič-nimi organizacijami. V gostinski dejavnosti se bo izboljšala kvaliteta in pestrost ponudbe, ustrezno bodo posodobljeni lokali, pristopilo pa se bo tudi k izgradnji motela z namenom pridobitve prenočitvenih kapacitet. Ustrezen delež pri razvoju gostinstva in turizma na območju občine Litija bo imel tudi zasebni sektor. Poudarek bo dan razvoju celovite gostinske ponudbe. Z razvojem kmečkega turizma, doseženega v zadnjih letih prejšnjega srednjeročnega obdobja, se bo nadaljevalo tudi v tem obdobju in to predvsem na tržno usmerjenih in urejenih kmetijah, na katerih bodo podani pogoji za izletniški kot tudi stacionirani turizem. Na področju gostinstva in turizma bosta imela pomembno vlogo tudi Turistično društvo Litija in Turistično društvo Vače. Z načrtno aktivnostjo pri urejanju krajev in okolja ter organizacijo raznih turistično kulturnih prireditev bosta pomembno prispevala k popestritvi gostinske ponudbe tudi na območju Vač, gradu Bogenšperk in na drugih območjih. 7. Drobno gospodarstvo 36. člen 7.1. Mizarstvo Gabrovka Delovna organizacija bo zagotovila hitrejši razvoj z uvajanjem novih proizvodnih programov, s posodobitvijo opreme in s poslovno-tehničnim sodelovanjem z ustreznimi organizacijami združenega dela. V tem obdobju bo pomembna naloga razvoj celotne dejavnosti delovne organizacije na enotni lokaciji, ki bo omogočila boljšo organizacijo dela ter smotrnejše in učinkovitejše poslovanje. 7.2. Mizarstvo Litija Še naprej bodo sledili povpraševanju po obrtnih storitvah, v proizvodnjo pa bodo uvajali tudi nove proizvodne programe. Poleg serijske proizvodnje bodo glede na ugodno kvalifikacijsko strukturo zaposlenih delavcev izvajali tudi zahtevna individualna naročila. Delovna organizacija bo poslovno tehnično sodelovala z delovno organizacijo Medex Ljubljana na področju proizvodnje panjev. Udeleženka dogovora bo v tem obdobju pristopila k izgradnji novih proizvodnih prostorov, ki bodo omogočili povečanje proizvodnje in izboljšanje organizacije dela ob nabavi sodobne opreme. 7.3. Na področju samostojnega osebnega dela bo prioriteta dana razvoju proizvodnih dejavnosti, predvsem tistih, ki bodo povezane z združenim delom in pospeševale izvoz oziroma nadomeščale uvoz. Med storitvenimi dejavnostmi bo prioriteta dana tistim, ki so v prostoru deficitarne, vendar pomembne za življenje in delo občanov. Da bi razvili razvoj samostojnega osebnega dela, bomo v prostorskih dokumentih in ureditvenih načrtih opredelili zemljišča za izgradnjo stanovanjsko-proiz-vodnih oziroma samostojnih proizvodnih objektov. Naloge in aktivnosti na področju pospeševanja drobnega gospodarstva v obdobju 1986—1990 bomo opredelili v samostojnem družbenem dogovoru. V. UREJANJE PROSTORA 37. člen 1. Gospodarjenje s prostorom bo potekalo v okviru sprejetih prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Litija -Litija 2000« in konkretizacije le-teh v prostorskem delu družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 Zagotovljeno bo racionalno gospodarjenje z zemljišči, varovanje kmetijskih zemljišč, vodnih virov in zunanjega videza krajine. 2. Skladno s pozitivno zakonodajo bo ustrezno samoupravno organizirana dejavnost urbanizma, ki bo skrbela za urejanje in izvajanje prostorskih dokumentov. 3. Za varstvo okolja bo izrednega pomena izgradnja centralne čistilne naprave za mesto Litija in Šmartno z Ustjem, ki je pogojena s predhodno izgradnjo sistemov za predčiščenje industrijskih odplak (IUV TOZD Usnjarna Šmartno, Agrotehnika Gruda TOZD Mesarija in prekajevalnica Šmartno, Kovina Šmartno in Lesna industrija Litija). 4. Naloge s področja ge'odezije bodo realizirane s skupnim in posebnim' planom na ravni republike in občine. S skupnim planom občine in SR Slovenije je opredeljena: revizija vrst rabe in katastrske klasifikacije zemljišč, nastavitev prostorskega dela zemljiškega katastra, dopolnitev registra območij teritorialnih enot, nastavitev evidence za potrebe urejanja prostora, reambulacija temeljnih topografskih načrtov 1 :5000, izvedba cikličnega aerosnemanja in postavitev točk navezovalne mreže. S posebnim plandm geodetskih del pa bo zagotovljena izdelava in vzdrževanje kart publikacijskih meril, izpopolnitev zemljiškega katastra, obnova evidenčnih načrtov, izdelava in vzdrževanje zbirnega katastra komunalnih naprav, vzdrževanje registra teritorialnih enot in evidenca hišnih številk. Za izvedbo navedenih nalog se bodo sredstva zagotavljala v proračunu občine in v programih samoupravnih interesnih skupnosti. VI. VI. KOMUNALNO GOSPODARSTVO 1. Komunalno gospodarstvo 38. člen 1.1. Na področju komunalnega gospodarstva v občini Litija bo dana prednost razvoju naslednjim dejavnostim: — ureditvi odlagališč komunalnih odpadkov, — razširitvi pokopališča v Šmartnem in urejanju pokopališč na območju drugih krajevnih skupnosti, — ureditvi sistema za kvalitetno vodooskrbo v mestu Litija in Šmartno ter naseljih, ki še nimajo ustrezno urejene vodooskrbe. Druge komunalne dejavnosti bodo izvajane v dosedanjem standardu. Težili bomo k izboljšanju kvalitete uslug na področju, ki bodo izboljšale zunanji izgled občinskega središča in vseh drugih naselij v občini. V tem obdobju bomo več sredstev namenili za izvajanje komunalnih dejavnosti po krajevnih skupnostih, predvsem za vzdrževanje krajevnih poti. Na področju gradnje primarnih komunalnih naprav in. objektov bomo v tem srednjeročnem obdobju: — zgradili centralno odlagališče komunalnih odpadkov v Konjski dolini, — razširili pokopališče v. Šmartnem, — izvedli izboljšanje vodooskrbe (cevovod Sitarje-vec—Svibno; nadrezervoar v Svibnu, obnova dotrajanih cevovodov v mestnem območju, sofinanciranje vodooskrbe po krajevnih skupnostih, cevovod do novega predvidenega naselja Praprošče-GS-4 in druge manjše naloge), — uredili odvajanje in čiščenje odpadnih voda (kanal do GS-4 kanal ob Sitarjevški cesti, sofinanciranje kanalizacije na Bregu). Za realizacijo programa bomo letno nepovratno združevali sredstva za investicije po stopnji 2,28 °/o iz čistega dohodka. Osnova za obračun je BOD. Obnova in vzdrževanje skupnih komunalnih naprav bo v naslednjem srednjeročnem obdobju obsegala: — vzdrževanje in izvajanje zimske službe na mestnih ulicah, trgih in drugih javnih površinah, — vzdrževanje in urejanje zelenih površin, parkov in otroških igrišč, — vzdrževanje in kritje stroškov javne razsvetljave, — vzdrževanje krajevnih poti in — pokop poginulih živali in ureditev odlagališča. Program obnove skupnih komunalnih naprav in objektov zajema: — obnovo mestnih ulic, trgov in drugih javnih površin (avtobusna postajališča: OŠ Litija, Šmartno, Zdravstveni dom Litija, Graška Dobrava; Pokopališka pot, Ponoviška cesta, pločnik ob Ljubljanski cesti, cesta za Kovino, Predilniška ulica, Frtica, Trg na Stavbah), — obnovo zelenih površin in parkov (Trg na Stavbah, igrala na igriščih Cerkovnik in Graška Dobrava), — obnovo javne razsvetljave (Trg na Stavbah, Graška Dobrava, Šmartno z Ustjem, Frtica, Kresnice, Praprošče), — obnovo opornih zidov pri pokopališčih po krajevnih skupnostih, — financiranje prostovoljnega mladinskega dela na zveznih, republiških in lokalnih delovnih akcijah. Skupno bomo letno za namene vzdrževanja in obnovo skupnih komunalnih naprav zagotavljati sredstva s povračili, ki jih združujejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije po stopnji 1,8% iz dohodka. Osnova za obračun je BOD. 1.2. Komunalno obrtno podjetje Komunala Litija Kot organizacija posebnega družbenega pomena bo izvajala komunalno dejavnost na območju občine Litija. Obseg dejavnosti izven mestnega območja bo opredeljen s samoupravnimi sporazumi oziroma pogodbami med komunalno delovno organizacijo in krajevno skupnostjo. V ta namen bo letno iz naslova svobodne menjave s samoupravno komunalno skupnostjo, pridobivala potrebna sredstva za izvajanje določene dejavnosti ter ustvarjanje materialnih pogojev za delo in razvoj delovne organizacije. Da bi zagotovila kvalitetno in dosledno izvajanje dejavnosti, se bo delovna organizacija materialno in kadrovsko okrepila tudi za naloge na področju energetike, vzdrževanja stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in izvajanje nalog investitorja gradnje komunalnih objektov. 2. Cestno gospodarstvo 39. člen V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo zagotovili finančna sredstva za realizacijo 100 “/o normativov in standardov vzdrževanja in varstva regionalnih in lokalnih cest. Samo tako bomo preprečili nadaljnje propadanje cest, ki so bile zgrajene v preteklem obdobju. Po dogovorjenih kriterijih se bodo za vzdrževanje in varstvo regionalnih in lokalnih cest pridobila ustrezna sredstva iz naslova cene naftnih derivatov in pristojbin za cestno motorna vozila za 79,925 km regionalnih in 174,770 km lokalnih cest. Realno je pričakovati realizacijo rekonstrukcije ceste Litija—Ribče, rekonstrukcijo inondacijskega mostu v Jevnici, rekonstrukcijo nekaterih odsekov ceste Pasjek—Polšnik, Lupinica—Primskovo, Sopota—Dole, Brezovo—Dole in drugih manjših rekonstrukcij lokalnih cest, na katerih so redne avtobusne proge. Za realizacijo rekonstrukcij lokalnih cest bodo organizacije združenega dela združevale prispevek za prekomerno obremenitev cest po stopnji 0,7 °/e iz dohodka. Osnova za obračun je BOD. 3. Vodno gospodarstvo 40. člen Na področju vodnega gospodarstva bo največja skrb namenjena vodooskrbi prebivalstva na celotnem območju občine. S tem v zvezi bodo izvršene raziskave vodnih virov, zgrajena zajetja, vodohrami in omrežja. Območna vodna skupnost Ljubljanica—Sava bo poleg sofinanciranja vodooskrbe in izgradnje sistema čiščenja industrijskih in drugih odplak izvedla še regulacijo hudournikov in drugih potokov ter reke Save, pri katerih se bodo z regulacijo pridobile nove kmetijske obdelovalne površine oziroma zagotovila smotrna izraba prostora, preprečilo poplavljanje zemljišč stanovanjskih in drugih infrastrukturnih objektov, ter zavarovala zajetje voda za vodooskrbo. Območna vodna skupnost Ljubljanica—Sava bo nadaljevala z izgradnjo obrežnih zidov ob reki Savi, predvsem na območju krajevne skupnosti Litija — levi breg, s katerim se bodo pridobile površine za razvoj obrti. Nizvodno se bodo ob reki Savi z ureditvijo obrežnih površin obvarovale kmetijske obdelovalne površine pred poplavljanjem in erozijo. 4. Energetika 41. člen 4.1. Električno omrežje se bo širilo skladno z razvojem gospodarstva, družbenega standarda in stanovanjske gradnje. Organizacije združenega dla s področja elektrogospodarstva bodo svoje aktivnosti usmerile na območju naše občine v obnovo in vzdrževanje električnega omrežja za nemoteno oskrbo z električno energijo za potrebe prebivalstva in gospodarstva. Tako bo v srednjeročnem obdobju 1986—1990 zgrajena razdelilna transformatorska postaja na Ježi v Litiji. Za zadovoljitev naraščajočih potreb po električni energiji in ustrezni kvaliteti bodo zgrajene nove trafo postaje in izvedena obnova električnega omrežja, kjer bo zaradi dotrajanosti to nujno. Izvajalec vseh del bo DES Elektro Ljubljana s svojimi TOZD: Elektro Ljubljana, Elektro Trbovlje in Elektro Novo mesto v sodelovanju z občani v krajevnih skupnostih, komunalno skupnostjo in organizacijami združenega dela. 4.2. Prizadevali si bomo za najbolj racionalno porabo goriva za ogrevanje stanovanjskih sosesk in drugih objektov. Izvedena bodo ustrezna investicijska dela za boljšo toplotno izolacijo stanovanjskih objektov in toplovodnih naprav s ciljem zmanjšanja porabe goriva na kvadratni meter površine. Po izvedenih ukrepih: tesnitev zunanjih zapir, obnova toplotne zaščite na vročevodnih razvodih v ki-netah in dodatni toplotni zaščiti armirano betonskih plošč na podstrešjih objektov v soseski (to naj bi bilo izvedeno v letu 1985) se bo pristopilo v srednjeročnem obdobju k izdelavi dodatne toplotne izolacije objektov iz zunanje strani objektov (nove fasade). Ta dela bodo na vseh 24 objektih izvedena pod pogojem, da bo pridobljen ustrezen bančni kredit in samoupravno dogovorjen vir sredstev za vračanje kredita s prerazporeditvijo sredstev stanovanjskega prispevka. Navedeni ukrepi bodo prispevali, da se bo poraba goriva v stanovanjski soseski Rozmanov trg z izvedbo teh del zmanjšala za ca. 25 %>. 4.3. Udeleženci dogovora si bomo prizadevali, da se dolgoročno reši oskrba s toplotno energijo na območju mesta Litija in strnjenega dela Čmartna. V ta namen bomo v sodelovanju z Elektroenergetsko skupnostjo Slovenije proučili možnost ureditve daljinskega sistema ogrevanja iz termoelektrarne III. Trbovlje ali iz drugega vira, ki bo zagotavljal racionalno toplotno energijo in ohranjal varstvo okolja in neonesnaženost zraka. VII. PROMET IN ZVEZE 1. PTT promet 42. člen Na področju PTT prometa bomo nadaljevali z izgradnjo krajevnega kabelskega omrežja in razširitvijo kapacitet telefonskih central, prioritetno v ATC Litija za najmanj 800 novih telefonskih številk. Prioriteta pri razvoju krajevnega kabelskega omrežja bo dana predvsem tistim krajevnim skupnostim, na območju katerih ni zagotovljen vsaj en telefonski priključek v vsaki vasi. Podjetje za PTT promet Ljubljana bo v tem obdobju zagotovilo sredstva za izgradnjo poslovnih prostorov za poštni promet v krajevni skupnosti Litija — desni breg. V okviru tega obdobja bo z letnimi programi in dodatnimi sredstvi zagotovilo potrebna sredstva za izgradnjo poslovnih prostorov za poštni promet v krajevnih skupnostih Vače, Polšnik, Gabrovka in Dole pri Litiji. Ob tem se bo vključevalo skupaj z drugimi investitorji v priprave, izgradnjo in zagotavljanje sredstev za izgradnjo večnamenskega objekta v krajevnih skupnostih. V tem obdobju bodo instalirane javne telefonske govorilnice na železniški postaji v Litiji, na Graški Dobravi, v stanovanjsko-poslovnem objektu na Jerebovi ulici, v Gabrovki in Jevnici. 2. Cestni promet 43. člen Za izboljšanje prometne varnosti udeležencev v cestnem prometu bodo zgrajena izogibališča in postajališča za avtobusni promet na najbolj izpostavljenih mestih. V mestu Litija bo Integral SAP TOZD Turbus Ljubljana pristopil k izgradnji avtobusne postaje. Samoupravna komunalna' skupnost Litija bo v tem obdobju uredila večje avtobusno postajališče ob ulici Mire Pregljeve, kar bo osnova, da se avtobusni promet umakne iz mestnega središča. Izboljšal in povečal se bo obseg primestnega prometa in se s tem omogočila boljša povezanost posameznih krajevnih skupnosti in odročnejših krajev z občinskim središčem. 3. Železniški promet 44. člen Za večjo varnost potnikov v železniškem prometu t bo na železniški postaji v Litiji zgrajen podhod z dostopi na peron in s povezavo na obstoječe komunikacije na levi strani proge v smeri proti Topilniški in Kidričeva cesti, medtem ko bo na desni strani proge urejen dostop do podhoda. V sklopu rekonstrukcije postajnega območja občine Litija bo zgrajen nov nivojski prehod preko proge z avtomatskimi zapornicami in s tem bo ukinjen nivojski prehod pri TOZD Gradmetal Litija. Kvalitetno se bo izboljšal železniški poštni promet z uvedbo posebne primestne povezave. Ustrezno se bodo modernizirale storitve v tovornem železniškem prometu, pristopilo se bo tudi k izgradnji nove tovorne postaje na levi strani proge pri nakladalni klančini. Vili. PRESKRBA 45. člen 1.1. Kvalitetna oskrba prebh^alstva bo med poglavitnimi nalogami, zato si bomo prizadevali za izboljšanje ponudbe. Da bi se izboljšala kvaliteta ponudbe, se bodo organizacije združenega dela, ki s svojimi poslovalnicami izvajajo tovrstno dejavnost na območju naše občine, dogovorile o delitvi programov s ciljem večje specializacije poslovalnic, kar naj bi zagotovilo kvalitetnejšo in pestrejšo ponudbo in ekonomičnejše poslovanje. Da bi se zagotovili ustrezni skladiščni prostori za potrebe trgovskih organizacij združenega dela in skladiščenja občinskih blagovnih rezerv, se bo pristopilo k izgradnji ustreznega objekta na osnovi združevanja sredstev zainteresiranih trgovskih organizacij. 1.2. Mercator Rožnik TOZD Golovec Ljubljana bo poleg rednega vzdrževanja posameznih poslovalnic na območju občine uredil nove prodajne prostore za trgovino na Polšniku. in nadomestne prodajne prostore za trgovino z gradbenim materialom v Litiji. Temeljna organizacija bo vodila tudi aktivnost za pridobitev novih prostorov v okviru gradnje sta-novanjsko-poslovnega objekta na Cankarjevi ulici v Litiji za poslovalnico Kladivo s pohištvom in poslovalnico Manica v Litiji. Organizirala in zagotovila bo ustrezno oskrbo delovnih ljudi in občanov ter drugih porabnikov z gorivi. 1.3. Kmetijska zadruga Gabrovka—Dole bo poleg rednega vzdrževanja posameznih poslovalnic zgradila prodajne prostore za samopostrežno trgovino v Gabrovki. Delovna organizacija si bo prizadevala, da trgovsko dejavnost oziroma trgovske poslovalnice s prehrambenimi artikli in drugim materialom, razen reprodukcijskega materiala za kmetijstvo prenese pod ustreznimi pogoji na drugo zainteresirano trgovsko organizacijo združenega dela. 1.4. Kmetijska zadruga Litija bo redno vzdrževala posamezne poslovalnice. V sklopu sestavljene organizacije SOZD Mercator KIT si bo prizadevala, da ustrezno uredi prodajne in skladiščne prostore za prodajo gradbenega in drugega materiala na novi lokaciji ob Zasavski cesti. V tem obdobju bo delovna organizacija zgradila nove prodajne prostore za poslovalnico na Vačah. 1.5. Merkur Kranj bo v sklopu poslovalnice v Litiji uredil večji skladiščno-prodajni prostor ob Ljubljanski cesti v Litiji za prodajo izdelkov črne metalurgije in gradbenega materiala. 1.6. Emona Merkur TOZD Centromerkur bo pristopil k pripravi zemljišča in ustrezne projektne dokumentacije za izgradnjo skladiščnih prostorov. 1.7. ŽK Žito TOZD Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana bo zagotovil nemoteno preskrbo delovnih ljudi in občanov s potrebnimi količinami kruha in peciva. V ta namen bo izvedel večjo rekonstrukcijo obstoječega objekta pekarne v Šmartnem vključno s prizidkom. Z nabavo nove sodobne opreme bo povečala proizvodnjo in izboljšala kvaliteto kruha in peciva. Za izvedbo te investicije bodo angažirana kot povratna tudi sredstva organizacij združenega dela preko Sklada za eospodarski razvoj občine Litija. Z rekonstrukcijo pekarne in posodobitvijo opreme v Šmartnem pri Litiji bo temeljna organizacija v sklopu delovne organizacije v zgornjih prostorih objekta pekarne v Šmartnem organizirala ' novo proizvodnjo s področja pekarstvu vzporedne dejavnosti — dohodkovno zanimive (testeninarstvo. konditorstvo) in s tem zagotovila možnost za zaposlitev novih delavcev. 1.8. Petrol Ljubljana bo z vključitvijo bencinskega servisa Istra-benz zagotavljal redno oskrbo z naftnimi derivati na območju občine Litija. Ustrezno bo posodobil poslovanje obeh poslovalnic tako na desnem bregu kot na levem bregu reke Save in skrbel za urejenost okolja. Z izgradnjo bencinskega servisa v Moravčah pri Gabrovki bo Petrol Ljubljana prevzel objekt z vso aktivo in pasivo v svoja osnovna sredstva in ustrezno organiziral poslovanje bencinskega servisa. 1.9. Energetika TOZD Butan Plin Ljubljana bo skrbela za nemoteno o k'bo s plinom in za posodobitev poslovalnic v Litiji, Šmartnem in Moravčah pri Gabrovki. Preko svojih izvajalcev bo zagotovila poleg prodaje plina tudi kontrolo in servis na plinovodnih napravah pri gospodinjskih aparatih. Nove poslovalnice bo organizirala, če bodo za to podani ekonomski pogoji. IX. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO 46. člen 1. Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja bo sledila potrebam združenega dela. Letno bo zgrajenih Vesle Vinko, Titovo Velenje, Prešernova 16, vozniško dovoljenje, kat. AB, številka 01329, izdala SO Velenje. Pr. 911 Velikajne Ferdinand, Idrija, Za gradom 21, spričevalo srednje agro-živilske šole v Mariboru, leta 1976/77. Pr. 912 Vidmar Mojca, Ljubljana, Trn v--ska 4, spričevalo o zaključnem izpitu, izdala Sola za blagovni promet leta 1978. S-1216 Vidmar Tim, Ljubljana, 'Cesta 27. aprila 51, dijaško mesečno vozovnico, št. 49340, izdal Integral Ljubljana. S-1092 Vidergar Silvo, Dole pri Krašcah 34, vozniško dovoljenje, kat. A. št. 16.974, izdala SO Domžale. S-1071 Vovk Branko, Mislinja 250, vozniško dovoljenje, št. 6874. Pr. 975 Vouk Jožica, Polžanska vas '6. delovno knjižnico, št. 16419/84. Pr. 950 Vrhavnik Zoran, Mlaka 3/a, vozniško dovoljenje, kat. B, izdala SO Kranj. G-1188 Vrtačnik Jože, Lipa 34. vozniško dovoljenje, kat. AB in traktor, št. 4017. Pr. 976 Vršnik Majda, Robanov kot 34. vozniško dovoljenje, kat. B, številka 4852. izdala SO Mozirje. Pr. 528 Vrataric Bogdan, Celje, Kettejeva 10, vozniško dovoljenje, kat. B, št. 7629. Pr. 897 Vuk Franc, Dolnji Ldkoš 2, vozniško dovoljenje za traktor, številka 01520. Pr. 776 Vutek Janez, Gornja Bistrica 137, zdravstveno izkaznico. Pr. 860 Weber Branko. Ljubljana, Linhartova 94, mesečno vozovnico za starejše občane, št. 5828, izdal Integral Ljubljana. S-1156 Zalokar Andreja, Domžale, Poljska 10, vozniško dovoljenje, kat. B, št. 18164, izdala SO Domžale. S-1103 Zakrajšek Robert, Ljubljana, Goriška 55, zdravstveno izkaznico. S-1066 Zagoričnik Vera, Pongrac 111, zdravstveno izkaznico. Pr. 951 Zlosel Metoda, Zgornje Pirniče 85 a, spričevalo o zaključnem izpitu Pedagoške gimnazije — družbeno jezikovna smer. izdano leta 1980 v Ljubljani. S-1129 Zorko Dejan, Ljubljana. Crtomi-rova 18. dijaško mesečno vozovnico, štev. 10872, izdal Integral Ljubljana. S-1177 Zorko Darja, Celje, Medlog 36, vozniško dovoljenje, kat. B. štev. 24895. izdala SO Celje. S-1172 Zobec Ljudmila, Rogaška Slatin-., delovno knjižico. Pr. 773 Zorč David, Brdo 24, zdravstveno knjižico. Pr. 898 Zupanc Maksimilijan, Mali Kum, delovno knjižico. ^-1141 Zupančič Bojan, Ljubljana, Prinčičeva 12, vozniško dovoljenje, kat. A,B, št. 46044, izdala MSNZ Ljubljana. S-1136 Zupančič Rado, Litija, Sitarjevška 8, spričevalo o zaključnem izpitu Gradbene tehniške šole — geodetski odsek, izdano leta 1983'v Ljubljani. S-1171 Zupančič Ivan, Loke 28, vozniško dovoljenje, kat. B, C in traktor, št. 8524, izdala SO Žalec. Pr. 920 Žele Veronika, Ljubljana, Linhartova 32. zdravstveno izkaznico. ■ S-1127 Žitko Bernarda, Vrhnika, Tržaška 561. zdravstveno izkaznico. Pr. 900 Živko Stanislava, Titovo Velenje, Gorenjska 21, vozniško dovoljenje, kat. B, št. 11063, izdala SO Velenje. Pr. 899 Žugečič Alenka, Vipava 201. spričevalo o končani osnovni šoli, štev. 29/81. Pr. 810 z Cvetinimi pojasnili (1885) Po enajstih letih je bil sprejet nov zakon o gozdovih, ki je plod dolgih in temeljitih razprav Izhodišča temeljijo na realnih predpostavkah izhajajo 12 objektivnih ocen dejanskega stanja potrebah ter interesih delovnih ljudi in občanov ter iz proučitve vse h posledic sprejetih rešitev ki so rezultat sodobnih strokovnih spoznanj, razvoja družbenoekonomskih odnosov in razvoja gozdarstva kot celote. Avtor Lojze Janko je v uvodnih pojasnilih razdelal temeljna izhodišča novega zakona ter posamezne poglavitne vsebinske rešitve (gozdovi — dobrina splošnega pomena. gozdarstvo kot dejavnost posebnega družbenega pomena: samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo — mesto dogovarjanja interesno organiziranih uporabnikov In Izvajalcev; gozdne gospodarski načrti — osnove optimalnega gospodarjenja: družbenoekonomski odnosi v gozdarstvu; promet z gozdovi in arondacija: vloga organov družbenopolitičnih skupnosti), v zadnjem delu pa je opozoril na naloge in aktivnosti za uveljavitev zakona, katerih v prvem razdobju ni prav malo, roki pa so zelo različni, od enega meseca do dveh let. Cena 300 din (012823) Časopisni zavod Uradni ist SRS priporoča Dr. Miha Rioanč dr Ciril Ribičič: DELEGATSKI SKUPŠČINSKI SISTEM mag. Franci Grad m dr Ciril Ribičič: VOLITVE V DELEGATSKEM SISTEMU Dr Tone Klemenčič: KOMUNALNO GOSPODARSTVO Dr France Černe: SPLOŠNA TEORIJA EKONOMSKEGA SISTEMA DRUŽBE Dr Kreše Puharič: GOSPODARSKO PRAVO z osnovami prava in družbenolastninskih razmerij Dr Stojan Cigoj KOMENTAR OBLIGACIJSKIH RAZMERIJ (1984) — veliki komentar k zakonu 0 obligacijskih razmerjih, l. in II. knjiga Dr Stojan Cigoj: TEORIJA OBLIGACIJ — splošni del obligacijskega prava Dr Stojan Cigoj: AVTOMOBILIST — odškodninska odgovornost in zavarovanje odgovornosti Dr Stojan Cigoj: MEDNARODNO PRAVO OSEBNIH IN PREMOŽENJSKIH RAZMERIJ 1 knjiga — Splošni nauki Dr. Viiko Androina: UPRAVNI POSTOPEK IN UPRAVNI SPOR Dr. Kare! Zupančič: DEDNO PRAVO Andrej Berden: DRUŽBENOLASTNINSKA IN PREMOŽENJSKA RAZMERJA Dr. Alojzij Finžgar: DRUŽBENA LASTNINA Lidija Koman-Perenič: OBLIKA. OBSEG IN VIŠINA NEPREMOŽENJSKE ŠKODE Dr Jože Juhart. Lojze Ude. Dragica Wedam-Lukič: PRAVOM POSTOPEK Bavcon. Bele. Kobe, Selih: KAZENSKI ZAKON SER JUGOSLAVIJE s pojasnili, sodno prakso in literaturo Dr Dragica tVedam-Lukič: MEDNARODNA IN MEDREPUBLIŠKA PRISTOJNOST Dr. Gorazd Kušej. dr Marijan Pavčnik in dr. Anton Peranič: UVOD V PRAVOZNANSTVO Dr. Marijan Pavčnik: PRAVNI VIRI V JUGOSLOVANSKEM PRAVU USTAVA SR SLOVENIJE in SER JUGOSLAVIJE Slavko Kocjan: KMETIJSKA ZEMLJIŠČA prva, druga in tretja knjiga Dr. Emil Ceferin: ZDRUŽEVANJE KMETOV UGOTAVLJANJE KAZENSKE ODGOVORNOSTI Dr France Glavan: PRAVNA UREDITEV OBRTNIŠTVA NA SLOVENSKEM Zdravko Praznik, Boris Majaron: INVESTICIJE IN OCENA NJIHOVE DRUŽBENOEKONOMSKE UPRAVIČENOSTI ŽBIRKE PREDPISOV ZUNANJETRGOVINSKI DEVIZNI PREDPISI — ZUNANJETRGOVINSKO POSLOVANJE — DEVIZNO POSLOVANJE ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH, zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti DEDOVANJE s pojasnili PREDPISI O DAVKIH OBČANOV IN NA PROMET NEPREMIČNIN PREDPISI S PODROČJA KULTURE DRUŽBENI SISTEM INFORMIRANJA z uvodnimi referati PREDPISI O CESTAH OBRTNI ZAKON s komentarjem ZAKON O STANOVANJSKIH RAZMERJIH PREDPISI O IZUMIH, TEHNIČNIH IZBOLJŠAVAH IN ZNAKIH RAZLIKOVANJA s komentarjem PREDPISI O VARSTVU PRI DELU IN O INŠPEKCIJAH — druga - spremenjena izdaja TEMELJNE PRAVICE IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA z uvodnimi pojasnili ZAKON O GOZDOVIH z uvodnimi pojasnili ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU s pojasnili USMERJENO IZOBRAŽEVANJE — druga spremenjena in dopolnjena izdaja ZAKON O SPLOŠNI LJUDSKI OBRAMBI IN DRUŽBENI SAMOZAŠČITI ZAKON O UPRAVNIH SPORIH s komentarjem in sodno prakso MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO — zakon s komentarjem DRŽAVNA UPRAVA — DRUŽBENI SVETI z dodatkom KAZENSKI ZAKON SHS IN SFRJ z dodatkom ZAKON O KAZENSKEM POSTOPKU IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ PREDPISI O PREKRŠKIH PRAVNA POMOČ SAMOUPRAVNA UREDITEV ZDRAVSTVENEGA VARSTVA NA SLOVENSKEM SAMOUPRAVNA UREDITEV SOCIALNE POLITIKE V SLOVENIJI IMENIK NASELIJ ZBIRKA: STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE IN USPOSABLJANJE Dr Janez Šinkovec: SAMOUPRAVNO ODLOČANJE Dr. Janez Šinkovec: DRUŽBENOLASTNINSKA RAZMERJA Mag. Ivan Žužek: DELOVNA RAZMERJA — oris pozitivnopravne ureditve Dr. Sime Ivanjko: SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST ZDRUŽENEGA DELA Dr. Albin Igličar: ZAKONODAJNI PROCES PRIROČNIK ZA STROKOVNO USPOSABLJANJE DELAVCEV. KI DELAJO Z DOKUMENTARNIM GRADIVOM Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarne Tone Tomšič v Ljubljani 30 družbenih stanovanj v Litiji, Šmartnem, Jevnici in na Vačah. Da bo možna takšna dinamika izgradnje, bodo organizacije združenega dela združevale sredstva za stanovanjsko gradnjo iz dohodka in čistega dohodka za naslednje namene in po naslednjih stopnjah: — za namene družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu nepovratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 1,1 °/o iz dohodka, osnova za obračun je BOD; — za namene vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu bodo združevale povratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 0,2 "/o iz čistega dohodka; osnova za obračun je BOD. — za reševanje stanovanjskih vprašanj kadrov v občini bodo združevale nepovratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 0.18 °/o iz čistega dohodka; osnova za obračun je BOD: — za prenovo starejših stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini bodo ztiružvale nepovratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 0,5 °/o iz čistega dohodka; osnova za obračun je BOD; — za sanacije, adaptacije oziroma dograditev zavodov za usposabljanje otrok in' mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju bodo združevale nepovratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 0,132 "/o iz dohodka; osnova za obračun je BOD; — za zagotavljanje bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih akcij v SR Sloveniji bodo združevale nepovratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 0,03 °/o iz dohodka; osnova za obračun je BOD; — za reševanje stanovanjskih vprašanj kadrov na nerazvitih območjih SR Slovenije bodo združevale nepovratna sredstva v stanovanjski skupnosti po.stopnji 0,02% iz čistega dohodka; osnova za obračun je BOD; — za reševanje lastnih stanovanjskih vprašanj delavcev (vzajemnost v TOZD in DS) bodo združevale sredstva iz čistega dohodka v lastne sklade skupne porabe stanovanjski del po stopnji, katero bodo sprejele z lastnim srednjeročnim programom reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev. Stopnja za tako združevanje sredstev bo odvisna od dejanskih potreb ter finančnih možnosti, praviloma pa naj bi ne bila manjša od 3 %. Za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri nosilcih samostojnega osebnega dela bodo nosilci samostojnega osebnega dela poleg sredstev iz drugega odstavka tega člena za delavce izločali tudi del čistega dohodka obratovalnice. Tn del bo opredeljen na podlagi stanovanjskih potreb delavcev v osnovni organizaciji zveze sindikatov in vgrajen v planski akt stanovanjske skupnosti. 2. Individualna gradnja se bo izvajala v okviru sprejetih urbanističnih dokumentov oziroma, skladno z racionalno izrabo prostora na kmetijsko manj vrednih površinah. Pretežni del individualne stanovanjske gradnje v območju urbanističnih zasnov za Litijo in Šmartno z Ustjem bo na območju sprejetega zazidalnega načrta »Praprošče«. 3. Organizacije združenega dela bodo sredstva, ki jih namenjajo za stanovanjsko gradnjo, razdeljevale v globalu 35 05 v korist individualne gradnje. 4. Pri oblikovanju stanarin bomo upoštevali enotno metodologijo za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji in doseženo stopnjo v odnosu na programirano stanarino. Programirana letna stopnja stanarine naj bi zagotovila enostavno reprodukcijo, to je poprečno 3,5 °/o revalorizirane točkovne vrednosti stanovanja. 5. Pri oblikovanju najemnin bomo nadaljevali v letu 1983 sprejeto politiko najemnin, ki zagotavlja enostavno reprodukcijo poslovnih prostorov in omogoča tudi del razširjene reprodukcije. Do leta 1990 bomo zagotovili tudi razširjeno reprodukcijo tega sklada, kar bomo dosegli z uskladitvijo najemnin, tako da bo dosežena povprečna stopnja 5 "/o od revalorizirane vrednosti poslovnega prostora. Realno vrednost najemnin bomo v začetku vsakega leta usklajevali s porastom cen stanovanjske gradnje. 6. Za uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva pa bo potrebno še naprej krepiti in razvijati hišno samoupravo. X. DRUŽBENE DEJAVNOSTI 47. člen Razvoj družbenih dejavnosti bo sledil razvoju gospodarstva. V okviru možnosti bodo prednostno določeni programi posameznih dejavnosti, ki najbolj povečujejo ustvarjalno sposobnost ter so osnova za skladnejši materialni in družbeni razvoj. Ohraniti bo potrebno obseg dejavnosti najmanj na ravni preteklega srednjeročnega obdobja in ob tem zagotoviti izboljšanje materialnih pogojev. Razširitve posameznih dejavnosti so lahko le izjemni primeri, ki so povezani z izgradnjo novih kapacitet, saj bi v nasprotnem primeru glede na omejena sredstva ogrožale materialni položaj dejavnosti. Z dokončanjem programa III. občinskega samoprispevka In uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dole pri Litiji, krajevne skupnosti Litija — desni breg in krajevne skupnosti Litija — levi breg bodo pomembno izboljšani pogoji dela na področju vzgoje in izobraževanja na podružnični osnovni šoli Dole pri Litiji, osnovni šoli Dušan Kveder-Tomaž na Rozmanovem trgu v Litiji in Glasbeni šoli Litija ter na področju telesnokultume dejavnosti v Litiji. Udeleženci dogovora se bomo zavzemali, da bomo na načelih svobodne menjave dela zagotavljali sredstva za redno dejavnost na osnovi in v okviru programov leta 1985. 1. Otroško varstvo V organizirano varstvo bo vključeno 30 % vseh predšolskih otrok, kar je skladno s prostorskimi zmogljivostmi. V krajevnih skupnostih, kjer ni objektov za organizirano varstvo otrok, se bodo proučile možnosti za organiziranje drugih oblik (varstvo otrok na domu). Da bi zagotovili enake razvojne možnosti vsem otrokom, bomo še nadalje razvijali vključevanje 4 in 5-letnih otrok v skrajšane vzgojne programe. V pripravo otrok na šolo bodo vključeni vsi 6-letni otroci. Do konca tega obdobja je predvideno, da se doseže obvezni program v obsegu 420 ur priprave otrok na šolo. Družbene pomoči bodo prejemali otroci pa enotno dogovorjeni ravni socialne varnosti v SR Sloveniji. Varstvo matere in novorojenca bomo uresničevali po dogovorjenih merilih na ravni SR Slovenije. Predvideva se podaljšanje porodniškega dopusta do enega leta ter širjenje kroga upravičencev do porodniškega dopusta. 2. Izobraževanje Za osnovnošolsko izobraževanje bomo v naslednjem obdobju še izboljšali prostorske pogoje, zlasti v Litiji in na Dolah. V tem obdobju bomo v okviru možnosti odpravljali kombiniran pouk na višji stopnji, tako da bomo zagotavljali redne prevoze otrok na matične šole. Podaljšano bivanje in celodnevno šolo bomo izvajali v sedanjem obsegu. V podaljšano bivanje bomo vnašali več elementov celodnevne šole. V tem obdobju bomo postopoma v okviru možnosti izboljšali materialni položaj osnovnega šolstva. Zavod za izobraževanje ih kulturo Litija bo v interesu združenega dela organiziral posamezne oblike usmerjenega izobraževanja — osnovno šolo za odrasle in družbenopolitično izobraževanje. Izvajanje usmerjenega izobraževanja bo možno v povezavi z ustreznimi izobraževalnimi institucijami in posebnimi izobraževalnimi skupnostmi. Z uredtvijo ustreznih prostorov za glasbeno šolo bodo podani pogoji za njen razvoj in razširitev dejavnosti, ki je bila kljub interesu občanov do sedaj omejena zaradi prostorskih možnosti. Razvoj naj bi sledil postopoma s povečanjem števila oddelkov in tudi skladno s kadrovanjem v sindikalni pihalni orkester Litija. 3. Zdravstvo Z obstoječimi zdravstvenimi objekti so podani pogoji za boljšo kvaliteto zdravstvenega varstva, ki mora biti usmerjeno zlasti v preventivo in varstvo pri delu ter nudenje ustreznih specialističnih storitev, za katere je iz vidika ekonomičnosti in racionalnosti poslovanja smotrno, da se organizirajo v občini. Tudi v tem obdobju bodo aktivnosti usmerjene v razvoj neposredne svobodne menjave. Dejavnost zdravstvenega varstva bo potekala na teh lokacijah in to v Litiji, Gabrovki in ambulanti na Dolah. Število zaposlenih se ne bo povečevalo. Prednost bo dana nabavi sodobne opreme. Raven zdravstvenega varstva oziroma dejavnosti bo mogoče zadržati na ravni preteklega srednjeročnega obdobja le z boljšim gospodarjenjem. Dejavnost lekarne v Litiji se bo v tem obdobju izvajala v enakem obsegu kot sedaj. Poudarek bo dan le kvaliteti teh storitev in organiziranosti. Raven zdravstvenega stanja prebivalstva ter standard in kvaliteto zdravstvenih storitev bomo lahko zadržali le s še boljšim gospodarjenjem. 4. Kultura Glavni poudarek kulturne dejavnosti bo v širjenju amaterske kulturne dejavnosti. S pridobitvijo večnamenske dvorane — telovadnice v Litiji in s preureditvijo dvorane na Stavbah bodo podane možnosti za širšo kulturno dejavnost tako za razne prireditve, kakor tudi za kinodejavnost v mestu Litija. Za razvoj nekaterih zvrsti kulture so podani pogoji na gradu Bogenšperk in na Vačah (GEOSS). Z obnovo gradu Bogenšperk in nadaljnjim uresničevanjem projekta Vače 81 se bo nadaljevalo tudi v tem srednjeročnem obdobju. V tem srednjeročnem obdobju se bo pristopilo k urejanju prostorov Farbarjevega gradu, v katerem se bo uredila manjša galerija in razstavni prostor za slike Mire Pregljeve ter spominska soba Petra Jereba. Več pozornosti bo dano tudi obnovi in vzdrževanju kulturnih domov oziroma dvoran v krajevnih skupnostih. Matični knjižnici v Litiji bodo zagotovljeni ustrezni pogoji za delo in razvoj, kar je povezano s statusom matične knjižnice. 5. Telesna kultura Na področju telesne kulture bodo imele prednost tiste dejavnosti, ki razvijajo množično vključevanje občanov. Poleg tega se bodo razvijale tudi nekatere druge dejavnosti, ki bodo imele tekmovalni značaj in jih bo opredelila skupščina telesnokulturne skupnosti. Posebna skrb in aktivnost bo namenjena urejanju rekreativnih površin, izgradnji športnega parka in odprtega plavalnega bazena. Z izgradnjo večnamenske dvorane — telovadnice bodo podani pogoji za večje telesnokulturne aktivnosti in prireditve ter za razvoj tekmovalnega športa, ki ga pogojujejo ustrezni prostori. 6. Socialno skrbstvo Na področju socialnega skrbstva bomo posvetili večjo skrb nadaljnjemu razvoju organiziranosti socialnega dela za vsa okolja, kjer ljudje živijo in delajo, pospeševali dejavnost za preprečevanje in zmanjševanje vzrokov za nastajanje socialne problematike. Uresničevali bomo samoupravni sporazum o socialnovarstvenih pravicah, ki narekujejo zagotavljanje dogovorjene ravni socialnoekonomske varnosti občanom, ki si jo s svojim delom ne morejo zagotoviti. V tem obdobju bo Center za socialno delo Litija povečal učinkovitost svojega dela glede na nov samoupravni sporazum o socialnovarstvenih pravicah in drugo pozitivno zakonodajo Dejavnost v Domu Tišje Šmartno se glede kapacitet ne bo povečevala. Pričakovati pa je, da se bo struktura članov domske skupnosti (oskrbovancev) poslabšala glede zdravstvenega stanja. Zavod bo iz teh razlogov moral z organizacijskimi in kadrovskimi dopolnitvami slediti tem spremembam. Občinski odbor Rdečega križa Litija, bo razvijal in utrjeval izvajanje sosedske pomoči in se poleg drugih dejavnosti aktivno vključeval v preventivne akcije na področju zdravstvenega varstva in nudenje pomoči socialno ogroženim občanom. 7. Socialno varstvo Občinska skupnost socialnega varstva bo usklajevala programe in interese med občinsko skupnostjo otroškega varstva, občinsko skupnostjo za zaposlovanje, Samoupravno stanovanjsko skupnostjo, Skupnostjo invalidsko-pokojninskega zavarovanja, Občinsko skupnostjo socialnega skrbstva, Izobraževalno skupnostjo in Zdravstveno skupnostjo.. Občinska skupnost socialnega varstva se bo s svojo skupščino aktivno vključevala v občinski sistem z namenom, da se učinkoviteje razrešujejo vprašanja oziroma opredelijo aktivnosti na posameznih področjih. 8. Raziskovalna dejavnost Raziskovalna dejavnost bo spodbujala inovacijsko in raziskovalno dejavnost v organizacijah združenega dela, kakor tudi s pripravo konkretnih raziskav za razvoj dejavnosti na posameznih področjih. Tesno bo sodelovala z organizacijami združenega dela ter na tej osnovi opredeljevala prioriteto posameznim nalogam. XI. KRAJEVNE SKUPNOSTI 48. člen Delovni ljudje in občani bomo svoje interese uresničevali organizirani v krajevne skupnosti. V okviru proračuna občin se bodo zagotavljala finančna sredstva za delo delegacij in izvajanje delegatskega sistema ter za urejanje prostorov in ustvarjanje drugih pogojev tudi za delo organov v krajevnih skupnostih. Za uresničevanje nalog v krajevnih skupnostih bomo delovni ljudje in občani združevali sredstva po prispevni stopnji 0,5 °/o iz dohodka oziroma iz čistega dohodka. Osnova za obračun je BOD. Prizadevali si bomo za uveljavitev enotnega sistema financiranja krajevnih skupnosti vsaj na ravni regije. Krajevne skupnosti se bodo na osnovi samoupravnega sporazuma opredelile za združevanje ustreznega dela sredstev, s katerimi se bo pospeševal razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti na področju komunalno infrastrukturnih objektov. Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti bodo za uresničevanje dogovorjenih nalog poleg sredstev proračuna in združenih sredstev zagotovili tudi sredstva z uvedbo krajevnega samoprispevka, drugih prostovoljnih prispevkov, neposredno menjavo z združenim delom, prostovoljnim delom in prispevki v materialu. S tem se bodo izboljšali pogoji življenja in dela v krajevni skupnosti. XII. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Ljudska obramba in družbena samozaščita 49. člen Udeleženci dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija bomo v svoje planske dokumente vključili in v njih upoštevali naloge, potrebe in interese splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. Le neposredne naloge splošne ljudske obrambe bomo načrtovali v obrambno razvojnih programih, ki so sestavni del družbenega plana. Za uresničevanje neposrednih nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo zagotavljali sredstva: — za izvajanje nalog in programov, ki so skupnega pomena za obrambno pripravljenost, ' — za izvajanje lastnih obrambnih priprav, ki so opredeljene v srednjeročnem obrambno-razvoj nem načrtu organov, organizacij in skupnosti. Za ustvarjanje materialnih in drugih pogojev ter uresničevanje nalgo in programov, ki so skupnega pomena za obrambno pripravljenost, bomo v tem. obdobju združevali sredstva iz dohodka po stopnji 0,43 °/o. Osnova za obračun je BOD. Združena sredstva bodo namenjena za razvoj teritorialne obrambe, civilne zaščite, narodne zaščite, službe opazovanja, obveščanja in zvez, obrambne priprave družbeno gospodarskega sistema ter pouk in usposabljanje prebivalstva na obrambo in zaščito. Varstvo pred požari 50. člen Na področju varstva pred požari bo največja pozornost namenjena opremljanju gasilskih društev in usposabljanju le-teh za primer intervencij. Večja pozornost bo namenjena preventivnemu delovanju tako v okviru organizacij združenega dela kot občinske gasilske zveze. Da bi se zagotovilo tekoče izvajanje nalog, se bodo v okviru skupnosti za varstvo pred požari združevala sredstva po stopnji najmanj 0,24 %> iz dohodka. Osnova za obračun je BOD. XIII. DELOVANJE SKUPŠČINE IN ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI Splošna poraba 51. člen Na področju splošne porabe bo posebno pozornost potrebno nameniti zagotavljanju sredstev za učinkovitejše in bolj kvalitetno delo upravnih organov. Učinkovitejše delovanje upravnih organov bomo zagotavljali s koncentracijo nalog v manjšem številu občinskih in medobčinskih upravnih organov. Večjo kvaliteto delovanja pa bo potrebno zagotoviti tudi z izboljšanjem kadrovske strukture delavcev, z boljšim nagrajevanjem kreativnega in ustvarjalnega dela ter modernizacijo opreme (povezovanje z računalniško podprtimi informacijskimi sistemi). Nadaljevali bomo z združevanjem sredstev za financiranje prostorskih dokumentov. V tem obdobju bodo ustvarjene možnosti za zagotovitev prostorskih, materialnih in kadrovskih pogojev za ustanovitev enote Temeljnega sodišča Ljubljana v Litiji. V sodelovanju z Občinsko kulturno skupnostjo se bodo zagotovili prostorski in drugi materialni pogoji za hrambo arhiva v občini. Informacijski sistem 52. člen Nadaljevali bomo z izdajanjem Delegatskega obveščevalca kot sestavnega dela družbenega sistema informiranja za samoupravno delegatsko odločanje. Občina Litija je udeleženka samoupravnega sporazuma o sodelovanju in razvijanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanja v SR Sloveniji. Obstoječi družbeni sistem informiranja v občini bo potrebno dograditi tako, da bo evidentiranje, zbiranje, obdelava, hranjenje in izkazovanje podatkov, ki so pomembni za vse subjekte družbenega sistema informiranja, usklajeno. V okviru občine bomo proučili obstoječo tehnično opremo, ki bi lahko prispevala k učinkovitejšemu ■opravljanju nalog družbenega sistema informiranja ter sprejeli program ukrepov za poenotenje in skupno nabavo, uporabo in vzdrževanje računalniške in druge opreme. Se naprej bomo izdajali Glasilo občanov kot časopis, namenjen obveščanju vseh občanov o dogajanju v občini. Ustanovili bomo svet družbenega sistema informiranja. 53. člen Sestavni del tega dogovora je bilanca sredstev za posamezne namene, ki je na osnovi ocene za leto 1985 ob opredeljenih nalogah v dogovoru izdelana za obdobje 1986—1990. 54. člen Naloge in obveznosti, vsebovane v dogovoru, bomo vključili v družbeni plan občine Litija za obdobje 1986—1990. Konkretizacijo nalog in aktivnosti za njihovo realizacijo bomo opredelili v lastnih planskih dokumentih. 55. člen Organizacije združenega dela, opredeljene kot nosilke družbenega razvoja na posameznih področjih in samoupravne interesne skupnosti se zavezujemo, da bomo v skladu s 152. členom zakona o sistemu družbenega planiranja in v skladu z odlokom o obvezni enotni metodologiji in minimumu obveznih enotnih kazalcev najmanj enkrat letno pripravile in obravnavale ocene o realizaciji posameznih nalog ,za katere smo se zavezale v dogovoru. Udeleženci pooblaščamo izvršni svet, da tekoče, najmanj polletno spremlja ter analizira uresničevanje nalog in obveznosti iz dogovora, predlaga in sprejme ukrepe za njihovo uresničevanje ter ob nastopu razlogov predlaga tudi spremembo oziroma tudi dopolnitev dogovora ter drugih planskih dokumentov. 56. člen V skladu s 159. in 160. členom zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) bomo udeleženci v primeru večjih motenj v procesu družbene reproduk- cije predlagali spremembo dogovora po enakem postopku, kot ga določa omenjeni zakon za njegov sprejem. Naknadno lahko pristopijo k dogovoru tudi drugi udeleženci, če v svojih spremembah o temeljih planov sprejmejo takšne obveznosti, ki so bistvenega pomena za uresničevanje skupnih ciljev in nalog, opredeljenih v družbenem planu občine Litija za obdobje 1986 do 1990. 57. člen Za spremljanje uresničevanja določil dogovora udeleženci oblikujejo odbor udeležencev dogovora. Odbor sestavlja 21 članov, ki so stalni delegati in jih skupno imenujejo udeleženci po enega delegata s področja industrije, kmetijstva in gozdarstva, gradbeništva in komunalne dejavnosti, prometa in zvez, gostinstva in turizma, trgovine, obrti in osebnih storitev, bančništva, stanovanjskega gospodarstva, komunalnega in cestnega gospodarstva, izobraževanja, zdravstva, kulture, telesne kulture, socialnega varstva in raziskovanja. Po enega delegata imenujejo tudi Izvršni svet Skupščine občine Litija, Občinski svet ZSS Litija, Občinski odbor Gospodarske zbornice Litija, Obrtno združenje Litija in Sklad za gospodarski razvoj občine Litija. Oblikovanje in konstituiranje izvede Občinski svet Zveze sindikatov Litija. 58. člen Dogovor prične veljati, ko ga podpiše najmanj polovica udeležencev. 59. člen Dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. Litija, dne 12. novembra 1985. Tabela 1. Globalna bilanca sredstev za posamezne namene za obdobje 1986—1990 v cenah 1985 v 000 din ZfP- OZD 1985 1986 1990 IND 1985/90 Stopnja 1985—1990 Indeks 1990 86 Stopnja 1986-90 0 1 2 3 4 5 6 7 8 DOHODEK 4,950.000 5,173.000 6,168.000 124,6 4,5 119,2 4,5 I. Skupaj poraba (1+ 2 + 3 + 4 + + 5 + 6 + 7 + 8 + 9 + 10) 1,313.135 1,469.568 1,726.569 131,5 5,6 117,5 4,1 Delež celotne porabe v dohdku 26,5 28,4 28,0 105,7 1,1 98,6 -0,4 II. Skupaj združevanje (a + b + c + d + e + f+g) 168.532 273.153 322.274 191,3 13,8 118,0 4,2 Delež združenih sredstev v dohodku 3,4 5,3 5,2 152,9 8,9 98,1 -0,5 III. Skupaj sredstva, ki bremenijo BOD oziroma dohodek iz občinske pristojnosti 1,072,970 1,118.236 1,323.269 123,3 4,3 118,3 4,3 Delež v dohodku (1 + 8 + 10) 21,7 21,6 21,5 99,1 -0,2 99,5 -0,1 1. Skupna poraba 1,023.770 1,067.587 1,263.332 123,4 4,3 118,3 4,3 2. Stanovanjska dejavnost 75.242 86.940 101.937 135,5 6,3 117,2 4,0 a) od tega združevanje sredstev 58.810 70.789 83.770 142.4 7,3 118,3 4,3 3. b) komunalna dejavnost 70.934 127.662 151.009 212,9 16,3 118,3 4,3 4. Cestna dejavnost 53.277 79.022 83.238 156,2 9,3 105,3 1,3 c) od tega združevanje sredstev ' 22.994 27.210 — — 118,3 4,3 5. d) Združevanje sredstev za krajevne skupnosti 9.450 16.424 19.436 205,7 15,5 118,3 4,3 6. LO in DS 11.740 20.900 23.446 199,7 14,8 112,2 2,9 e) od tega združevanje sredstev 9.816 14.900 16.715 170,3 11.2 112,2 2,9 7. f) Varstvo pred požari 7.560 7.884 9.329 123,4 4,3 118,3 4,3 8. Sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane 39.600 40.519 47.950 121,1 3,9 118,3 4,3 9. g) Sklad za gospodarski razvoj 11.962 12.500 14.905 124.6 4,5 119.2 4,5 10. Sredstva za občinske blagovne rezerve 9.600 10.130 11.987 124,9 4,6 118,3 4,3 Tabela 2 v eenati 85 v 000 din Bilanca sredstev skupne porabe po posameznih SIS družbenih dejavnosti za obdobje 1986— ■1990 ZfP' SIS 1985 1986 1990 Indeks Stopnja Indeks Stopnja Št. ^ 1990/85 1985-90 1990/86 1986-90 Skupaj 1. Občinska skupnost 1,023.770 1,166.534 1,339.488 130^ 5,5 114,8 3,5 otroškega varstva 135.733 154.666 181.526 133,7 6,0 m,4 44 2. Občinska izobraževalna skupnost 3. Kulturna skupnost 296.430 397.932 459.182 154^ 94 115,4 34 — občinska 24.086 28.452 32.243 133,9 6,0 113,3 34 — SRS 4. Občinska telesnokulturna 23.700 24.600 28.557 120,5 f 3,8 116,1 34 skupnost 5. Občinska skupnost 16.550 17.469 19.962 120,6 3,8 114,3 3,4 socialnega skrbstva 43.871 44.717 48.769 111,2 24 109,1 24 6. Občinska zdravstvena skupnost 7. Občinska skupnost 473.000 487.970 557.100 117,8 34 114,2 3,4 za zaposlovanje 8. Občinska raziskovalna 7.300 7.519 8.462 115,9 3,0 112,5 3,6 skupnost 3.100 3.209 3.687 118,9 3,5 114,9 3,5 467. RAZGLAS Občinska volilna komisija v Litiji objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Litija, ki obsega naslednje kandidate: 1. Marjeta Agrež-Mlakar, 1959, ortopedagog, Litija, Kvedrova 2 2. Jože Benčič, 1925, upokojenec, Na gričku 4 3. Marjan Dermota, 1923, upokojenec, Valvazorjev trg 9 4. Dušan Gnezda, 1925, upokojenec. Podšentjur 19 5. Franc Intihar, 1955, strojni tehnik, C. komandanta Staneta 16 6. Franc Končar, 1941, profesor, Badjurova 28 7. Tone Kovač, 1923, upokojenec, Vače 21 8. Martina Kralj, 1938, ekonom, tehnik, Kidričeva 3 9. Regina Kralj, 1942, ortopedagog, Graška c. 41 10. Janez Kres, 1939, mizar, Valvazorjev trg 12 11. Ivo Kunej, 1951, strojni tehnik, Trg svobode 1 12. Janez Lukač, 1931, dipl. pravnik, Polšnik n. h. 13. Ivan Markeljc, 1953, tekstil, tehnik, Maroko-va 13 14. Marica Merzel, 1941, administrator, C. komandanta Staneta 10 15. Nada Pintar, 1946, ekonom, tehnik. Ustje 104 16. Milena Planinc, 1943, ekonom, tehnik, Luke Svetca 3 17. Marko Povše, 1965, študent, C. komandanta Staneta 12 18. Slavko Rokavec, 1956, geodet, Jevnica 36 19. Viktor Semec, 1922, upokojenec, Dušana Kvedra 22 20. Stane Sevljak, 1953, tekstil, tehnik, Maroko-va 1 21. Lojze Sirk, 1928. upokojenec, Preska nad Ko-strevnico 4 22. Lidija Skubic, 1958, adm. tehnik. Brodarska 10 23. Matjaž Urbanc, 1959, kurjač, Topilniška 22 24. Stane' Volk, 1926, upokojenec, Ustje 11 25. Ivan Zičkar, 1963, delavec, Trg na Stavbah 1 Listo kandidatov je predložila Občinska konferenca SZDL Litija. Lista kandidatov je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 16. marca 1986. Litija, dne 24. februarja 1986. Občinska volilna komisija v Litiji Tajnik Predsednik Tine Brilej 1. r. Iztok Šubara 1. r. Član Roža Urbanc 1. r. 468. Na podlagi 6. in 7. člena zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11/79) in 10. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v sklad skupnih rezerv občine Litija (Uradni list SRS, št. 13/80) je skupščina sklada skupnih rezerv občine Litija na svoji 3. seji dne 14. februarja 1986 sprejela SKLEP o višini stopnje za izračun obveznosti združevanja sredstev v sklad skupnih rezerv občine Litija 1. Organizacije združenega dela občine Litija združujejo v letu 1986 sredstva v sklad skupnih rezerv občine Litija po stopnji 1 °/o. 2. Znesek združevanja sredstev se izračuna po določbah zakona o skladih skupnih rezerv in navodilih republiškega sekretarja za finance. St. 78/86 Litija, dne 14. februarja 1986. Predsednik skupščine sklada Vinko Keržan L r. 469. Na podlagi določil pravilnika o cenah DO KOP Komunala Litija ter družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1986, je delavski svet DO KOP Komunala Litija na seji, dne 25. februarja 1986 v razširjeni sestavi predlagal pobudo za oblikovanje cen, skupščina Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija je sprejela predlog o uskladitvi na 13. seji zbora 'uporabnikov in zbora izvajalcev dne 26. februarja 1986, ter sprejela SKLEP o določitvi cen komunalnih, storitev 1. člen Cene komunalnih storitev v občini Litija znašajo: Vodarina din/m* Kanal- ščina din/m* Odvoz odpadkov din/m2 Ogre- vanje din/m8 Gospodinjstva 63 7 7 220 Gospodarstvo 144 32 15 352 Ostali 112 22 10 2. člen Dobavitelj začne zaračunavati dobavljeno vodo, kanalščino in odvoz odpadkov, po ceni iz 1. člena tega sklepa od prvega naslednjega odčitka vodomera, ogrevanje pa za mesec marec 1988. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. ,179/86 Litija, dne 26. februarja 1986. Predsednik DS KOP Komunala Litija Zdravko Učakar 1. r. 470. Na podlagi 8. člena in 16. člena zakona o referenduma in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), L, 2., in 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 27., 28., 29. in 30. člena statuta krajevne skupnosti Dole pri Litiji je skupščina krajevne skupnosti Dole pri Litiji na seji dne 7. februarja 1986 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dole pri Litiji 1. člen Za območje krajevne skupnosti Dole pri Litiji se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za naslednje namene: — ze sofinanciranje in dograjevanje šole na Dolah — za vzdrževanje krajevnih cest (posipanje in pluženje) — za ostale komunalne ureditve, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana krajevne skupnosti Dole pri Litiji. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1. januarja 1987 do 31. decembra 1991. 3. člen S samoprispevkom bo predvidoma zbranih 30,068.000 din sredstev in bodo v celoti porabljena za namene iz 1. člena tega sklepa in sicer: — 50 odstotkov zbranih sredstev za sofinanciranje in dograjevanje osnovne šole Dole pri Litiji — 33,3 odstotkov zbranih sredstev za vzdrževanje krajevnih cest (posipanje in pluženje) — 16,7 odstotkov zbranih sredstev za ostale komunalne ureditve. 4. člen Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Dole pri Litiji: — po stopnji 3 °/o od osebnega dohodka delavci in drugi delovni ljudje, zmanjšan za davke in prispevke iz osebnega dohodka — po stopnji 31>/» od drugih dohodkov občani po zakonu o davkih občanov, razen dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic — po stopnji 4 °/t delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti — po stopnji 3 %> osebni, invalidski in družinski upokojenci od pokojnin. 5. člen Krajevni samoprispevek bodo plačevali tudi lastniki nepremičnin na območju krajevne skupnosti Dole pri Litiji (stanovanjska hiša, počitniška hišica in zemljišča za gradnjo počitniške hišice), ki nimajo stalnega bivališča na območju krajevne skupnosti Dole pri Litiji letno v višini 10 °/o od povprečnega mesečnega neto OD v SR Sloveniji v preteklem letu. Plačilo zapade v tekočem letu in to: — prva polovica do 31. maja — druga polovica do 30. septembra Sredstva se zbirajo na posebnem žiro. računu krajevne skupnosti Dole pri Litiji. 6., člen Plačevanja krajevnega samoprispevka so oproščeni občani, ki prejemajo socialno varstvene pomoči, invalidnino, pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, starostno pokojnino, priznano po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, štipendijo in nagrade za delovno prakso te-delavci, katerim osebni dohodek ne presega najnižjega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom, v skladu z 12. členom zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85). 7. člen Zavezanci krajevnega samoprispevka so dolžni poravnati zapadlo obveznost, izvirajočo iz krajev e "a samoprispevka, v roku, ki je določen s tem sklenem, sicer se ga bremeni z zamudnimi obrestmi po vehav-nih predpisih. 8. člen Za delovne ljudi in občane, ki se bodo v obdobju plačevanja krajevnega samoprispevka stalno naselili na območje krajevne skupnosti Dole pri Litiii veljajo določila 4. člena tega zakona. Za delovne ljudi in občane, ki bodo v obdobju plačevanja krajevnega samoprispevka pridobili nepremičnine na območju krajevne skupnosti Dole pri Litiji (stanovanjska hiša, počitniška hišica in zemljišče za počitniško hišico), ki nimajo stalnega bivališča na območju krajeVne skupnosti Dole pri Litiji, veljajo določila 5. člena tega sklepa. 9. člen Na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka imajo pravico glasovati vsi občani, vpisani v splošni volilni imenik, zaposleni občani, starejši od 15. leta in lastniki nepremičnin na območju krajevne skupnosti Dole pri Litiji (stanovanjska hiša, počitniška hišica in zemljišče za počitniško hišico). 10. člen V pripravljalnem obdobju za razpis referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka so program krajevnega samoprispevka obravnavali delovni ljudje in občani na zborih občanov v krajevni skupnosti Dole pri Litiji in na zboru lastnikov nepremičnin na območju krajevne skupnosti Dole pri Litiji (stanovanjska hiša, počitniška hišica, zemljišče za gradnjo počitniške hišice), ki nimajo stalnega bivališča na območju KS Dole pri Litiji. Delavci na začasnem delu v tujini sodelujejo v pripravljalnem postopku tako, da jih KS obvešča o poteku razprav s programom in jih prosi za njihovo mnenje in obvesti jih tudi o datumu referenduma. 11. člen Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka bo v nedeljo, dne 16. marca 1986 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih bo določil svet krajevne skupnosti Dole pri Litiji (Dole pri Litiji. Dobovica, Gradišče. Kostanjevica, Ravne nad Šentrupertom, Spodnje Jelenje, Velika Goba. , Selce). Izvede volilna komisija krajevne skupnosti Dole pri Litiji skladno z zakonom o volitvah in delegiranju v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. 12. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani ter zavezanci iz 5. člena tega sklepa neposredno ter tajno in to z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Dole pri Litiji GLASOVNICA Na referendumu dne 16. marca 1986 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za dobo petih let od 1. januarja 1987 do 31. decembra 1991 za območje krajevne skupnosti Dole pri Litiji za: — sofinanciranje in dograjevanje osnovne šole Dole pri Litiji — za vzdrževanje krajevnih cest (posipanje In pluženje) — za ostale komunalne ureditve, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana krajevne skupnosti Dole pri Litiji glasujem ZA PROTI Tisti, ki glasuje, Izpolni glasovnico tako. da obkroži -ZA", če se z uvedbo krajevnega samoprispevka strinja, oziroma »PROTI«, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja. 13. člen Za zbiranje in uporabo krajevnega samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti Dole pri Litiji. 14. člen Kontrolo nad zbiranjem krajevnega samoprispevka opravljata v skladu s pristojnostmi Služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava za družbene prihodke SO Litija. Kontrolo porabe sredstev krajevnega samoprispevka opravlja skupščina krajevne skupnosti Dole pri Litiji. 15. člen Skupščina krajevne skupnosti Dole pri Litiji sprejme sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka, če bo večina glasovalnih upravičencev na referendumu glasovala za uvedbo krajevnega samoprispevka. 16. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Program krajevnega samoprispevka se objavi na krajevno običajen način. Dole pri Litiji, dne 7. februarja 1986. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Dole pri Litiji Mirko Vrtačnik 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 471. Na podlagi tretjega odstavka 40. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85), 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in 244. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah živali v letu 1986 v občini Ljubljana Bežigrad I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora Veterinarski zavod Ljubljana, Ljubljana Polje 350 (v nadaljnjem besedilu- veterinarski zavod) izvesti v letu 1986 zdravstvene ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja živalskih kužnih bolezni. Posestniki živali, navedenih v tej odredbi, so dolžni izvajati ukrepe iz tega predpisa. 2. člen Veterinarski zavod je dolžan pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov o tem obvestiti Mestno upravo za inšpekcijske službe, veterinarski inšpektorat (v nadaljnjem besedilu: veterinarski inšpektorat); o opravljenem delu mora poročati na predpisanem obrazcu veterinarskemu inšpektoratu. 3. člen Preventivno cepljenje se mora opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Veterinarski zavod, ki opravlja preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskavi, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. Veterinarski zavod mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati veterinarski inšpektorat. II. PREVENTIVNI UKREPI 5. člen Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1986. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva, to je brez pastirja, na ne-ograjenih površinah, ki so oddaljene od naselij. Cepljenje, določeno v tem členu, opravi veterinarski zavod. 6. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 prašičev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. 7. člen Veterinarski zavod mora v letu 1986 intrader-roalno simultano tuberkulinizirati nadaljnjih 30 %> (492 kom.) vseh govedi v občini (Vil. splošna tuber-kulinizacija). Tuberkulinizacija se opravi v naseljih: Ježica, Mala vas, Savlje in Kleče. 8. člen Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno z mlečno prstan as tim preizkusom krave v hlevih individualnih proizvajalcev na območju občine. V primerih sumljive reakcije je- potrebno odvzeti živalim kri za pregled. Vzorce mleka in krvi odvzame in mlečno prste-nasti preizkus opravi Biotehnična fakulteta v Ljubljani, visokošolska TOZD za veterinarstvo. 9. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 323-1/86-6 Ljubljana, dne 11. februarja 1986. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Aleš Čerin L r. 472. RAZGLAS Občinska volilna komisija občine Ljubljana Bežigrad objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, ki obsega naslednje kandidate: 1. Vladimir Barabaš, 1950, novinar, Ljubljana, Ul. Narodne zaščite 1 2. Silva Bauman-Čenčič, 1933, dipl. ekonomistka, Ljubljana, Linhartova 60 3. Ivan Božič, 1923, upokojenec, Ljubljana, Mašera Spasičeva 11 4. Danilo Crepinko, 1952, avtomehanik, Ljubljana, Pot k Savi 17 5. Karl Destovnik, 1949, viš. upr. del., Ljubljana, Bratovševa pl. 38 6. Boris Drame, 1980, prodajalec, Črnuče, C. 24. junija 72 b 7. Ilija Globačnik, 1947, dipl. sociolog in politolog., Ljubljana, Slovenčeva 113 8. Jelka Godec, 1928, upokojenka, Ljubljana, Ro-dičeva 8 9. Zmagoslava Grah, 1949, dipl. sociolog, Ljubljana. Trebinjska 5 10. Peter Grašek, 1923, dipl. rudarski inž., Ljubljana, Na jami 7 11. Robert G rob in, 1963, študent ekonomije, Ljubljana, Dvorni trg 1 12. Antonija Habič, 1931, trg. poslovod., Ljubljana, Fabianijeva 13 13. Boris Honzak, 1956, gimn. maturant, Ljubljana, Bratovševa pl. 4 14. Alojzij Jakopič, 1926, upokojenec, Ljubljana, Nade Ovčakove 21 b 15. Marjan Krabonja. 1963, ekonom, tehnik, Dol pri Ljubljani, Videm 40 c 16. Danica Krajnc, 1954, gost. delavka, Kamnik, Klavčičeva 6 17. Nada Kumar, 1950, dipl. pravnica, Ljubljana, Gogalova 6 18. Blaž Lavrič, 1942, pravnik, Ljubljana, Linhartova 5 19. Irena Matelič, 1925, upokojenka, Ljubljana, Jakšičeva 2 20. Dušan Mihelič, 1928, upokojenec, Ljubljana, Majaronova 6 21. Milena Mihelič, 1953, ekonomistka, Črnuče, Primožičeva 1 22. Franc Musar, 1943, dipl. pravnik, Ljubljana, Celovška 108 23. Ksenija Novak, 1965, ekonom, tehn., Črnuče, Šlandrova 4 24. Bojana Pečko, 1949, novinarka, Ljubljana, Ho-šiminhova 3 25. Živko Rus, 1952, inž. strojništva, Ljubljana, Smoletova 12 26. Andrej Satran, 1943, pravnik, Medvode, Pre-ška 30 27. Marko Supančič, 1952, elektrotehnik, Ljubljana Koroška 8 28. Alojz Šket, 1952, gozdarski tehnik, Ljubljana, Glavarjeva 45 29. Anica Vuga, 1938, učiteljica, Dol pri Ljubljani, Zaboršt 38 30. Štefanija Žagmeister, 1943, dipl. ekonomistka, Ljubljana, Topniška 70. Listo kandidatov je predložila Občinska konferenca SZDL Ljubljana Bežigrad. Lista kandidatov je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 16. marca 1986. Ljubljana, dne £7. februarja 1986. Občinska volilna komisija Ljubljana Bežigrad Tajnik Predsednik Spela Banič 1. r. Julijana Uhan 1. r. Član Tatjana Rupel 1. r. LJUBLJANA CENTER 473. It A Z G I. A S Občinska volilna komisija Ljubljana Center objavlja na podlagi 78. člena zakona o vol.t ah in delegiranju v skupščine listo kandidatev za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Ljubljana Center, ki obsega tele kandidate: 1. Irena Badovinac-Bjelič, roj. 1946, dipl. pravnik, Ljubljana, Svabičeva 1 2. Sreten Dimitrijevič, roj. 1927, dipl. biolog, Ljubljana, Tabor 5 3. Jože Glavač, roj. 1935, natakar, Ljubljana, Mačkov kot 1 4. Marko Golob, roj. 1961, srednja izobrazba, Ljubljana, Petričeva 9 5. Silvo Grgič, roj. 1925, ekonomist, upokojenec, Ljubljana, Titova 25 B 6. Hilda Herzog, roj. 1930, srednja izobrazba, Ljubljana, Poljanski nasip 26 7. Jaka Jurček, roj. 1958, srednja izobrazba, Ljubljana, Vojkoma 9 8. Ana Marija Klampfer, roj. 1938, srednja izobrazba, Ljubljana, Koroška 16 9. Anton Kovačič, roj. 1923, oficir, upokojenec, Ljubljana, Poljanski nasip 32 10. Igor Kranjc, roj. 1964, študent elektro fakultete, Ljubljana, Gregorčičeva 13 a 11. Ivan Krč, roj. 1929. dipl. pravnik, Ljubljana, Gorkičeva 16 12. Kristina Likar, roj. 1944, višja izobrazba, Ljubljana, Ilirska 30 13. Ivanka Mali, roj. 1936, učiteljica, Ljubljana, Pod P rasti 16 14. Branko Omerzu, roj. 1950, dipl. sociolog, Ljubljana, P njčeva 15 15. Borut Plavšak, roj. 1925 dipl. literarni komparativist, Ljubljana. Ul. Bratov Učakar 130 16. Marko Polič. roj. 1946, dr. psihologije, Ljubljana, Valvazorjeva 7 17 Peter Požun. roj. 1966,' študent Višje šole za zdravstvene delavce. Ljubljana, Prešernova 20 18. Dušan Semolič, roj. 1947, dipl. pravnik, Ljubljana. Pod akacijami 36 19. Viktorija Slana. roj. 1942, dipl. org. dela. Ljubljana, Petkovškovo nabrežje 51 20. Noel Škerjanec, roj. 1944. prof. geografije in zgodovine. Ljubljana, Kavčičeva 36 21. Vid Štempihar, roj. 1929, dipl. politolog, Ljubljana, Valvazorjeva 5 22. Franc Stok, roj. 1924, ekonomski tehnik, upokojenec, Ljubljana, Močnikova 8 23. Miša Vidic, roj. 1961, srednja izobrazba, Ljubljana, Agrokombinatska 6 c 24. Milojka Zajšek-Virant, roj. 1921, ekonomist, upokojenka, Ljubljana, Strossmayerjeva 20 25. Jože Zor, roj. 1926, strok, politični del., upokojenec, Ljubljana, Slomškova 15 Kandidatno listo je predložila občinska konferenca SZDL Ljubljana Center. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 16. marca 1986. Ljubljana; dne 21. februarja 1986. Občinska volilna komisija Ljubljana Center Namestnik tajnika Predsednik Košana Petrič 1. r. Mitja Šinkovec 1. r. - Član Jože Arh 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 474. RAZGLAS Občinska volilna komisija v občini Ljubljana Mo-ste-Polje objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki obsega naslednje kandidate: 1. Zvonka Černetič, 1947, kemijski tehnik, Skojevska 38, Ljubljana 2. Rihard Firm, 1921, upokojenec, Zaloška 84, Ljubljana 3. Milka Fujs, 1960, gostinski tehnik, Grubarjevo nabrežje 18, Ljubljana 4. Magda Gerbec, 1936, pravnik, Poljanski nasip 26, Ljubljana 5: Miha Juhart, gimnazijski maturant, Kosovelova 6, Ljubljana 6. Slavka Keržan, 1928, upokojenka, Pugljera 23, Ljubljana 7. Milica Koštrun, 1950 razredni učitelj, Vlahovi-čeva 6, Ljubljana 8. Pia Kuharič-Mahkovec, 1930, upravni delavec. Zaloška 76/a, Ljubljana 9. Matjaž Magajna, 1960, višji upravni delavec, Slape 5/b, Ljubljana 10. Jani Modemdorfer, 1965, medicinski tehnik, Prištinska 10, Ljubljana 11. Maric? Rihar, 1928, upokojenka, Baudkova 5, Ljubljana 12. Marko Roth, 1951, višji upravni delavec, Archi-netova 9, Ljubljana 13. Zdravko Stojanovič, 1948, varnostni inž., Polje c. VI/22, Ljubljana-Polje 14. Rezka Škrlj, 1945, vzgojiteljica, Lovska 33, Ljubljana-Zalog 15. Peter Šterk, 1922, upokojenec, Ob Ljubljanici 120, Ljubljana 16. Janez Škraba, 1938, inž. živilske tehnologije, Ižanska 235, Ljubljana 17. Lovro Ušeničnik, 1949, višji upravni delavec, Rožna dolina c. XI/7, Ljubljana 18. Franjo Vinko, 1945, avtomehanik, Novo Polje c. 1/41, Ljubljana-Polje 19. Andrija Vlahovič, 1940, inž. organizacije dela, Agrokombinatska 6, Ljubljana — Zalog Lista kandidatov je sestavljena in sprejeta v skladu z zakonom o volitvah in delegiranju v skupščine. Kandidatno listo je predložila OK SZDL Ljubljana Moste-Polje. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 16. marca 1986. Občinska volilna komisija . Ljubljana Moste-Polje Tajnica Predsednica Tanja Medvešček 1. r. Milena Jazbec-Lamut 1. r. Člani Živan Mirčič 1. r. Leopold Jager 1. r. Janez Grad 1. r. LJUBLJANA SISKA 475. Na podlagi tretjega odstavka 40. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85), 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) in 223. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na podlagi sklepa 223. seje z dne 27. januarja 1986 ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 na območju občine Ljubljana šiška 1. člen Da se prepreči oziroma ugotovi v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo pooblaščene veterinarske organizacije: Veterinarski zavod Ljubljana, obratna veterinarska ambulanta Hmezad in DO Jata Zalog in obratna veterinarska ambulanta Agro-emona TOZD Poljedelstvo — govedoreja, ki so po odločbi o pooblastitvi veterinarskih organizacij verificirane za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, opraviti v letu 1986 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Imetniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 3. člen Veterinarski zavod Ljubljana in obratni veterinarski ambulanti so dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti veterinarsko inšpekcijo mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane in o opravljenem Selu poročati na predpisanih obrazcih. 4. člen Veterinarski zavod Ljubljana in obratni veterinarski ambulanti, ki opravljajo preventivna ceplje- nja ali diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču imetnika živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. 5. člen Veterinarski zavod Ljubljana, in obratni ambulanti morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata, o tem obveščati veterinarsko inšpekcijo mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane. 6. člen Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini mora biti opravljeno do 1. maja 1986. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva. Cepljenje določeno s tem členom opravi Veterinarski zavod Ljubljana. 7. člen Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — na perutninskem obratu Hmezad, DO Jata Zalog v Repnjah; — v vseh večjih rejah individualnih proizvajalcev v naselju Repnje; — v individualnih rejah perutnine v naselju Sinkov tum. Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse. Cepljenje po tem členu opravi Veterinarski zavod Ljubljana. V perutninskem obratu Hmezad, DO Jata Zalog v Repnjah pa obratna veterinarska ambulanta Hmezad DO Jata Zalog. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec. 8. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Cepljenje s sevom K-lapiniziranega virusa opravi Veterinarski zavod Ljubljana. 9. člen Veterinarski zavod Ljubljana mora v letu 1986 in-tradermalno simultano tuberkulinizirati nadaljnjih 30 odstotkov vseh govedi na območju občine (VIL splošna tuberkulinizacija). Tuberkulinizirati je treba: — osnovno govejo čredo Agroemone TOZD Poljedelstvo — govedoreja obrat Vodice, — vso govejo živino zasebnih rejcev v naseljih Zbilje, Medvode, Svetle, Zgornja in Spodnja Senica, Seničica, Golo brdo, Žlebe. Goričane, Studenčice, Vaše, Ladja, Rakovnik, Sora, Tehovec, Trnovec, Topol, Go-vejek, Osolnik, Brezovica, Verje, Zgornje in Spodnje Pirniče, Zavrh in Vikrče: — plemenske bike KZ Ljubljana Osemenievalni center Preska, — kokoši v naselju Stula in sicer v vseh dvoriščih, ki mejijo na gospodarstvo Štrukelj Franca, Stula, — tuberkulinizacijo osnovne goveje črede Agro-emone TOZD Poljedelstvo — govedoreja obrat Vodice, goveje živine zasebnih rejcev in kokoši v naselju Stula opravi Veterinarski zavod Ljubljana. Tuberkulinizacijo bikov v KZ Ljubljana, Osemenjevalni center Preska opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: VTOZD za veterinarstvo). 10. člen Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno: — krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstan as tim preizkusom; v primeru sumljive ali pozitivne reakcije je potrebno odvzeti živalim kri za pregled; — osnovno govejo čredo Agroemona TOZD Poljedelstvo — govedoreja, obrat Vodice s serološkim pregledom krvi; — bike v KZ Ljubljana, Osemenjevalni center Preska s serološko preiskavo krvi in laboratorijsko preiskavo semena in sicer v presledku 6 mesecev med obema pregledoma. Vzorce mleka in krvi odvzame Veterinarski zavod Ljubljana. Mlečno prstanasto preiskavo opravi Vete-rinarski zavod Ljubljana, laboratorijsko preiskavo krvi (SA-test) in semena bikov pa opravi VTOZD za veterinarstvo. 11. člen Plemenjake v Osemenjevalnem centru Preska je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj (IBR/IPV), vibriozo (infekcija camphilobacter fetus), leptospirozo, trihomoniazo, levkozo, opraviti koprolo-ški pregled ter opraviti bakteriološki pregled semena glede na onesnaženost z ubikvitarnimi bakterijami. Vzorce vzame Veterinarski zavod Ljubljana, preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo. 12. člen Na govejo levkozo je treba pregledati vse plemenske živali v osnovni čredi Agroemona TOZD Poljedelstvo — govedoreja obrat Vodice. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Ljubljana. Preiskave seruma s preizkusom v agarskem gelu opravi VTOZD za veterinarstvo. 13. člen Na leptospirozo je treba enkrat letno pregledati 10 odstotkov vseh še ne pregledanih plemenskih živali v osnovni čredi Agroemona TOZD Poljedelstvo — govedoreja obrat Vodice. Vzorce odvzame Veterinarski zavod Ljubljana. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo. 14. člen Čebelje družine vzrejevalca matic — Bukovšek Alojz, Golo Brdo 19 in Košir Anton, Sora 2/a je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, nosemavost in varoozo. Vzorce odvzame Veterinarski zavod Ljubljana do 31. marca 1986. Vse preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo do 30. aprila 1986. 15. člen Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnicah: Zveza ribiških družin Povodje in Zavoda za ribištvo Gameljne pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo orodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od junija do 31. decembra 1986, vzorci tržnih rib pa, ko to odredi veterinarska inšpekcija mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane. Na virusno hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postrvskih rib do 15. februarja 1986. Vzorce rib vzame Veterinarski zavod Ljubljana in jih dostavi na VTOZD za veterinarstvo. 16. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-446/86 Ljubljana, dne 27. januarja 1986. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Peter Hočevar L r. 476. RAZGLAS Občinska volilna komisija Ljubljana Šiška objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Ljubljana Šiška, ki obsega tele kandidate: 1. Ivan Bizant, rojen 1919, upravni delavec, Medvode, Bizantova 4 2. Aleksander Bole, rojen 1911, častnik JLA, Ljubljana, Plešičeva 29 3. Janez Braune, rojen 1964, študent, Ljubljana, Pod hribom 64 a 4. Metka Budihna, rojena 1937, zdravnica, Ljubljana Vižmarje, Na gmajni 50 5. Andrej Cimerman, rojen 1948, strojni tehnik, Ljubljana, Novo Polje c. III/26 6. Janja Domitrovič, rojena 1949, novinarka — urednica, Ljubljana, Tacen 11/d 7. Ljubo Golub, rojen 1960, miličnik, Šmartno pod Sirarno goro, Rocenska 2 8. Alojz Ivančič, rojen 1926, upravni delavec, Ljubljana, Kogojeva 1 9. Matjaž Jelovčan, rojen 1952, tehnični risar, Ljubljana, Ljubeljska 25 10. Bojan Košmrlj, rojen 1945, kemijski tehnik, Ljubljana, Beblerjev trg 7 11. Vesna Kovač, rojena 1950, višja medicinska sestra, Ljubljana, Sojerjeva 10 12. Ksenija Križman, rojena 1964, finančni knjigovodja, Ljubljana, Ulica Narodne zaščite 11 13. Marija Kuder, rojena 1945, prodajalka, Ljubljana, Ulica pregnancev 16 14. Anka Kukovec, rojena 1948, ekonomist, Ljubljana, Bijedičeva 8 15. Vukašin Lutovac, rojen 1943, papirniški tehnik, Medvode, Klanska 2 16. Jože Mencinger, rojen 1933, ing. org. dela, Ljubljana, Ane Ziherlove 6 17. Marija Novak, rojena 1948, delavka, Ljubljana, Glinškova ploščad 6 18. Ana Pintar, rojena 1938, delavka, Ljubljana, Trg. prekomorskih brigad 9 19. Milan Plevnik, rojen 1951, absolvent FSPN, Ljubljana, Novakova 5 20. Miro Podbevšek, rojen 1937, livar — oblikovalec, Ljubljana, Gorazdova 3 21. Rado Roter, rojen 1929, dipl. politolog, Ljubljana, Celovška 189 22. Alenka Stanič, rojena 1953, višji upravni delavec, Ljubljana, Šišenska 43 23. Ivan Slosar, rojen 1919, upravni delavec, Ljubljana, Vodnikova 285 24. Andrej Veber, rojen 1915, kmetovalec, Medvode, Sp. Senica 1 25. Srečko Vrhovnik, rojen 1950, višji upravni delavec, Ljubljana, Runkova 2. Kandidatno listo je predložila Občinska konferenca SZDL Ljubljana Šiška dne 19. 2. 1986. Kandidatna Usta je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 16. 3. 1986.- Ljubljana, dne 19. februarja 1986. Občinska volilna komisija Ljubljana Šiška Tajnik Predsednik Jože Predikaka 1. r. Miran Blaha L r. • Vanja Debeljak 1. r. Vasja Kreft 1. r. Andrej Daneu 1. r. 477. Na podlagi 6. člena sklepa o razpisu referenduma za izločitev dela krajevne skupnosti Medvode in organiziranju nove krajevne skupnosti Zbilje (Uradni list SRS, št. 2/86) skupščina krajevne skupnosti Medvode daje POROČILO e feidu glasovanja na referendumu, dne 23. februarja 1986 Na podlagi poročila volilne komisije in na podlagi glasovnega materiala, skupščina KS Medvode ugotavlja naslednji izid glasovanja: 1. v volilnem imeniku za glasovanje je vpisanih skupaj 357 delovnih ljudi oziroma občanov 2. zaradi služenja vojaškega roka se niso mogli udeležiti glasovanja 4 delovni ljudje oziroma občani 3. tako ostane v volilnem imeniku 353 volilnih upravičencev 4. ZA je glasovalo 268 delovnih ljudi oziroma občanov, oziroma 75,92 %> 5. PROTI je glasovalo 43 delovnih ljudi oziroma občanov, oziroma 12,18 % 6. neveljavni glasovnici sta bili 2 oziroma 0,57 %>. Glasovanja se ni udeležilo 40 delovnih ljudi oziroma občanov, oziroma 11,3 %>. Na podlagi ugotovljenega izida glasovanja, skupščina KS Medvode ugotovi da je odločitev na refe-redumu dne 23. februarja 1986 za izločitev dela krajevne skupnosti Medvode in organiziranju nove krajevne skupnosti Zbilje po določilu 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) sprejeta. Izvedba referenduma je bila v skladu z zakonom. Predsednik Predsednik volilne komisije skupščine krajevne skupnosti Tit Ukmar L r. Medvode Milan Starman 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 478. RAZGLAS Občinska volilna komisija občine Ljubljana Vič-Rudnik objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki obsega naslednje kandidate: 1. Jože Andrašec, 1963, elektromehanik, Mercator Contal, Ig 419 2. Danilo Bajat, 1925, upokojenec, Podpeč 74, Preserje 3. Vili Belič, 1929, elektrotehnik, Srednja tehniška šola, Rožna dolina V/25 4. Darko Belopavlovič, 1938, dipl. veterinar, Medobčinska gosp. zbornica, Sattnerjeva 11 b, Ljubljana 5. Herman Graber, 1940, PTT inž., Podjetje za PTT promet, Rašiška 5, Ljubljana 6. Matjaž Jevnišek, 1961, gimn. maturant, SM Lj., Vrhovnikova 8, Ljubljana 7. Drago Justin, 1923, upok. dipl. inž. gozd., Tbilisijska 8, Ljubljana 8i Jože Kanalec, 1924, upok. pravnik, Ul. borcev za sev. mejo 80 9. Janez Koželj, 1945, dipl. inž. arh., FAGG Arhitektura, Tabor 5, Ljubljana 10. Jožica Krištof, 1943, dipl. sociolog, Glasilo Komunist, Tržaška 51, Ljubljana 11. Igor Krč, 1959, študent EF, Gorkičeva 16, Ljubljana 12. Angelca Kejžar, 1940, višja upravna del., OS ZSS L j. Vič Rudnik, Vidmarjeva 8 13. Vesna Mišič, 1961, dipl. pravnica, SO Lj. Mo-ste-Polje, Koperska 23, Ljubljana 14. Alenka Mrvaljevič, 1944, dipl. pravnik, Center za soc. delo Ljubljana Vič-Rudnik, Povšetova 20, Ljubljana 15. Svasta Pavlovič, 1936, prof. angl. OS Oskar Kovačič, Ul. Angelce Ocepek 13, Ljubljana 16. Jure Pretnar, 1929, gimn. mat., ONIKS Ljubljana, Tbilisijska 1, Ljubljana 17. Marija Purkart, 1923, knjižničarka, Velike Lašče 43 18. Tone Pokovec, 1935, višji upr. del., Elektromon-taža Lj., Velebitska 8, Ljubljana 19. Rudi Rojc, 1941, stroj, tehnik, DO Gozdno gospodarstvo Ljubljana DSSS, Novakova 3, Ljubljana 20. Aleš Rueh, 1935, dipl. ekonomist, Glasilo Komunist, Tržaška 51, Ljubljana 21. Slavko Slak, 1962, gradb. tehnik, MK ZSMS Ljubljana, Linhartova 1, Ljubljana 22. Franc Svetic, 1920, upok. tiskar. Pot na Rakovo jelšo 90, Ljubljana 23. Vilma Snoj, 1948, učiteljica, OŠ 7. maja Dobrova, Snojeva 3, Ljubljana 24. Nastja Škopac, 1967, študent ekon., V Murglah 103, Ljubljana 25. Mihael Toman, 1953, mag. znanosti, Kem. inšt. Boris Kidrič, Bratovževa ploščad 8, Ljubljana 28. Marjan Učakar, 1921, upok. ekonomist, Vrhovci c. XXVI/15, Ljubljana 27. Damjan Vidovič, 1941, inž. lesarstva, Hoja Ljubljana, Kamnik pod Krimom 65 28. Janez Vidmar, 1927, upok. mag. ekon., Stan-tetova 20, Ljubljana 29. Igor Vidrih, 1949, inž. org. dela, OS ZSS Lj. Vič-Rudnik, Reška 11, Ljubljana 30. Anton Zadnikar, 1922, upokojenec, Črna vas 180, Ljubljana Listo kandidatov je predložila Občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. Lista kandidatov je sestavljena v skladu z zako- nom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 16. 3. 1986. Ljubljana, dne 25. februarja 1986. Občinska volilna komisija Tajnik Predsednik Gabrijela Surbek 1. r. Darinka Kalan, dipl. iur. 1. r. Cldn Danica Vukadinovič 1. r. LOGATEC 479. RAZGLAS Občinska volilna komisija v Skupščini občine Logatec objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Logatec, ki obsega naslednje kandidate: 1. Jože Brenčič, roj. 1932, ind. delovodja, Zele- nica 10, Logatec 2. Dušan Černigoj, roj. 1963, študent, Stara c. 63, Logatec 3. Primož Godina, roj. 1964, študent, Poštni vrt 12, Logatec 4. Alojz Jakša, roj. 1950, strojni ključavničar, Jačka 55 a, Logatec 5. Dimitrij Jerič, roj. 1934, u poko j. oficir, Vilharjeva ul. 1, Logatec 6. Marko Kek, roj, 1957, elektrotehnik, Prešernova 4, Logatec 7. Zdravko Klemen, roj. 1961, dipl. pravnik, Tovarniška 32, Logatec 8. Andrej Logar, roj. 1941, predmetni učitelj, Tržaška 120, Logatec 9. Jože Milavec, roj. 1927, upokojenec, Stara c. 26, Logatec 10. Metka Rupnik, roj. 1954, predmetni učitelj, Hotedršica 34 a, Hotedršica 11. Janez Slabe, roj. 1941, šofer, Kalce 33, Logatec 12. Viktor Sen, roj. 1936, učitelj, Krpanova 1, Logatec 13. Tilka Truden, roj. 1923, upokojenka, Partizanska 8, Logatec 14. Jože Urbančič, roj. 1947, pravnik, Notranjska 62, Logatec 15. Radomir Živojinovič, roj. 1957, oficir JLA, Pavšičeva 18, Logatec Listo kandidatov je predložila Občinska konferenca SZDL občine Logatec. Lista kandidatov je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 16. 3. 1986. Logatec, dne 26. februarja 1986. Občinska volilna komisija v občini Logatec Tajnik Predsednik Milka Kunc, dipl. iur. 1. r. Anton Plut, dipl. iur. 1. r. Član Mihael Kleč, iur. 1. r. MOZIRJE 480. Na podlagi tretjega odstavka 40. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85), 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 43/85) ter 189. člena statuta občine Mozirje (Uradni, list SRS, št. 20/79 in 30/80), je Izvršni svet Skupščine občine Mozirje na seji dne 20. februarja 1986 sprejel ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah živali na območju občine Mozirje v letu 1986 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora pooblaščena veterinarska organizacija opraviti v letu 1986 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni živali. Imetniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Preventivne ukrepe iz te odredbe opravi Savinj-sko-Šaleška veterinarska postaja Mozirje, če ni s to odredbo ali z drugim predpisom določeno drugače. Veterinarska postaja ali druga organizacija, ki opravlja ukrepe iz te odredbe, mora pred vsakim začetkom izvajanja teh ukrepov o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Veterinarska organizacija mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču imetnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu cepiva, o serijski in kontrolni številki cepiva, ter rezultatih cepljenja in preiskav. Po uporabi biološkega preparata mora veterinarska organizacija spremljati zdravstveno stanje živali in o tem obveščati občinski organ veterinarske inšpekcije Mozirje. 5. člen Stroški za sistematično ugotavljanje kužnih bolezni in cepljenja živali po tej odredbi, gredo v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Mozirje. II. PREVENTIVNI UKREPI 6. člen Preventivno cepljenje psov starih več kot 4 mesece proti steklini mora biti opravljeno do 1. 5. 1986. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti na veterinarski postaji v Mozirju, takoj ko dopolni pes starost 4 mesecev. Preventivno cepljenje proti steklini se opravi tudi pri vseh pašnih živalih, ki se bodo v letu 1986 pasle brez nadzorstva. Cepljenje se opravi najmanj 20 dni pred izgonom na pašo. 7. člen Preventivno cepljenje kokoši in brojlerjev proti atipični kokošji kugi se mora opraviti v vseh aglomeracijah last ZKZ Mozirje in pri kooperantih in rejah individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembno gospodarsko dejavnost. Obvestilo o vselitvi piščancev dostavi organizator proizvodnje Savinjsko-Saleški veterinarski postaji Mozirje in organu veterinarske inšpekcije. Zaščitno cepljenje kokoši se opravi v neposredni okolici pri vseh večjih aglomeracijah in to do 30. 6. 1986, v obratih rejcev, ki proizvajajo v kooperaciji pa do 21. dneva starosti piščancev v vsaki izmeni. 8. člen Proti kugi prašičev se mora preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki redijo 10 ali več plemenskih svinj oziroma 50 prašičev pitancev in vse prašiče imetnikov, ki jih hranijo s pomijami ali odpadki, če ti izvirajo iz obratov družbenih prehran in gostinskih lokalov. Pomije in odpadke gospodinjstev je potrebno pred krmljenjem prašičev prekuhati. Cepljenje se opravi s sevom K-lapiniziranega virusa do 30. 6. 1986, ali talcoj po zamenjavi prašičje črede. 9. člen Savinjsko-Saleška veterinarska postaja Mozirje mora v letu 1986 intradermalno simultano tuberkulini-zirati 30 0/o vseh goved na območju občine Mozirje in dokončati obvezo po odredbi iz leta 1985 (7. splošna tuberkulinizaci j a). Tuberkulinizirati je treba tudi osnovno govejo čredo ZKZ Mozirje, Obrat Repene. Rok izvršitve je 31. 12. 1986. 10. člen Na brucelozo je potrebno preiskati enkrat v letu 1986 krave v hlevih rejcev z mlečno prstan as tim preizkusom; v primeru sumljive ali pozitivne reakcije je potrebno živalim odvzeti kri za laboratorijski pregled. Vzorce mleka in krvi odvzame Savinjsko-Saleška veterinarska postaja Mozirje, pregled mleka opravi Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, pregled krvi pa VTOZD za veterinarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani. 11. člen Na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR-IFV) je potrebno v letu 1986 preiskati bike plemenjake v prirod nem pripustu in vsa goveda v hlevu Brinjevec Jože, Lepa njiva 27. Odvzem krvi opravi Savinjsko-Saleška veterinarska postaja Mozirje, preiskavo krvi pa VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 12. člen Na govejo levkozo je treba pregledati 20% vseh plemenskih živali v osnovni čredi goved. na obratu Repene last ZKZ Mozirje. Vzorce krvi odvzame Savinjsko-Saleška veterinarska postaja Mozirje. Preiskavo seruma s preizkusom (precipitacije) v agarskem gelu opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 13. člen Na leptospirozo je treba enkrat letno pregledati 10 % govedi na obratu 6epene last ZKZ Mozirje. Vzorce krvi odvzame Savinjsko-Saleška veterinarska postaja Mozirje istočasno z vzorcem krvi za pregled na levkozo. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 14. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je potrebno preiskati vse žrebce plemenjake na območju občine Mozirje. Vzorce krvi odvzame Savinjsko-Saleška veterinarska postaja Mozirje. Serološko preiskavo vzorcev krvi z gel precipitinskim testom pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 15. člen Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnici Podvolovljek pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se bodo smukale in ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci morajo biti poslani v preiskavo od junija do 31. decembra 1986. Na virusno hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postrvskih rib v ribogojnici Podvolovljek do 15. februarja 1986. Vzorce rib za preiskavo odvzame Savinjsko-Saleška veterinarska postaja Mozirje in jih dostavi v preiskavo Biotehniški fakulteti VTOZD za veterinarstvo. 16. člen Ta odredba začne veljati naslednij dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-3/86-8 Mozirje, dne 20. februarja 1986. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje Franc Miklavc, inž. les. ind. 1. r. 481. Na podlagi drugega odstavka 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) in 139. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79 in 30'80) je Izvršni svet obč ne Mozirje na svoji seji dne 20. februarja 1986 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede, za dovoljenje za promet z mlekom in mlečnimi izdelki in za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel I S to odredbo se določajo pristojbine za veteri-narsko-sanitame preglede in za laboratorijske preiskave v zvezi s temi pregledi, za dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki, ter za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel. II Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled klavnih živali, živalskih proizvodov in živalskih surovin iz 30. člena zakona o varstvu živali pred kužn:m boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ. št. 43/76) ter 37., 59. in 60. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS. št. 37'85). ce plača pristojbina za vsako uro pregleda 2.100 denarjev. Potne stroške, ki nastanejo v zvezi z veterinar-sko-sanitarnim pregledom plača uporabnik neposredno izvaj alcu. III Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pošilik živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in ži- valskih odpadkov iz prvega odstavka 17. člena in prvega ter drugega odstavka 21. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo, se plača naslednja pristojbina: din 1. za kamionske in vagonske pošiljke 2.100 2. za kosovne pošiljke; za vsako začeto uro pregleda 2.100 Ce pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitarm pregled pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja oziroma razkladanja, ali če je pregled trajal več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil plačati zamudnino v višini 2.100 dinarjev za vsako začeto uro. Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi potne stroške. IV Za veterinarsko-sanitarne preiskave, ki se opravijo vsako leto v zvezi z dovoljenjem za promet z mlekom in mlečnimi izdelki iz drugega in tretjega odstavka 55. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali se plača' pristojbina 750 din za vsako kravo molznico. Tisti posestniki živali, ki ne oddajajo mleka za javno potrošnjo v zbiralnico ali mlekarno, pa morajo poleg pristojbine plačati še stroške vzorčenja mleka in stroške pregleda krav na tuberkulozo. V Za veterinarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega časa, pristojnega za veterinarsko-sanitarne preglede, se plača pristojbina in zamudnina, povečana za 50 °/o. VI Za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel se plača pristojbina pri izdaji zdravstvenega spričevala, izdaji potrdila o cepljenju in registraciji psa ter oddaji mleka za javno po- trošnjo in sicer: ijln — za govedo, konje, mezge in mule 200 — za žrebeta, osle in teleta 80 — za prašiče 50 — za prašiče do 50 kg ter za ovce, koze in divjad 35 — za perutnino 0,50 — za kunce in zajce 1.50 — za čebelji panj 40 — za ribe/kg 0,50 — za psa 200 — za liter oddanega mleka 0,20 Za neškodljivo odstranjevanje trupel pogimene divjadi iz lovišča plača lovska organizacija naslednjo pristojbino: din — za odstreljeno parkljasto divjad 200 — za odstreljenega divjega zajca in pernato divjad 30 Za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel z javnih površin plača pristojbino Občinska komunalna skupnost v znesku 300.000 dinarjev kot letni pavšal. VII Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plača tudi v letnem pavšalu, ki jo sporazumno določita organizacija združenega dela. pri kateri se opravlja veterinarsko-sanitarni pregled in Izvršni svet Skupščine občine Mozirje. Letni pavšal se akon-tira mesečno v višini 1/12. VIII Pristojbine po tej odredbi se nakazujejo na račun št. 52810-840-034-31892 občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali. Pri nakazovanju pristojbin za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel je treba navesti: »-pristojbine za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel«, na računu pa je treba ta sredstva voditi ločeno. IX Pristojbine za dovoljenje za promet z mlekom in mlečnimi izdelki ter pristojbine za izvajanje dejavnosti za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel od oddanega mleka v zbiralnice, pobere in odvede na posebni račun organizacija združenega dela, ki organizira odkup mleka. X Z dnem, ko začne veljati ta odredba, neha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Mozirje (Uradni list SRS, št. 19/84). XI Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-4/86-8 Mozirje, dne 20. februarja 1986. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje Franc Miklavc, inž. les. ind. 1. r. 482. Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18-931/84) in 43. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlog in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14-692/85) je Izvršni svet Skupščine občine Mozirje na seji dne 20. februarja 1986 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za gradnjo priključnega daljnovoda 20 KV in transformatorske postaje Florjan pri Gornjem gradu I Izvršni svet Skupščine občine Mozirje ugotavlja, da je osnutek lokacijskega načrta za gradnjo priključnega daljnovoda 20 KV in transformatorske postaje Florjan pri Gornjem gradu v skladu s spremembami in dopolnitvami družbenega plana občine Mozirje za obdobje 1981—1985 in v skladu t zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18-931/84). II Osnutek lokacijskega načrta za gradnjo priključnega daljnovoda 20 KV in transformatorske postaje Florjan pri Gornjem gradu, ki ga je izdelal Razvojni center Celje — TOZD Planiranje pod št. elaborata 304/85 v mesecu novembru 1985, se javno razgrne v prostorih Komiteja za družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora občine Mozirje in v prostorih Krajevnih skupnosti Gornji grad in Bočna, in sicer za dobo 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SR Slovenije. III Javno se razgrne tudi osnutek odloka. IV Organizacije združenega dela in druge organizacije, skupnosti, organi, delovni ljudje in občani, lahko do poteka roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na Komite za družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora občine Mozirje. V Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-5 86-1 Mozirje, dne 20. februarja 1986. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje Franc Miklavc, inž. les. ind. 1. r. 483. RAZGLAS Občinska volilna komisija v Mozirju objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Mozirje, ki obsega tele kandidate: 1. Ana Anžin, 1969, dipl. ek.. Spodnja Rečica 2. Anton Boršnak, 1942, inž. org. dela, Potok 3. Franc Boršnak, 1950, strojni mizar. Nazarje 4. Poldica Copar, 1947, konfek. tehnik, Mozirje 5. Beno Fale, 1957, ekonom, tehnik. Gornji gra"d 6. Mimica Jurjevec, 1940, kmetica, Juvanje 7. Stanko Kotnik, 1945, lesni tehnik, Nazarje 8. Lenka Kralj, 1943, predm. učitelj, Ljubno/Savinji 9. Vlado Miklavc, 1920, upokojenec, Mozirje 10. Izidor Matko, 1957, strojni tehnik, Ljubno 11. Ivo Mavrič, 1962, kmetijski tehnik. Florjan 24 12. Zdravko Novak, 1936, predm. učitelj, Rečica 13. Alojz Pečovnik, 1949, elekromonter, Dol 14. Ivan Pumat, 1943, učitelj, Volog ' 15. Anka Sivec, 1951, viš. uprav, delavec, Bočna 16. Mirko Strašek, 1946, strojni tehnik, Nazarje 17. Rudi Šverc, 1953, avtoklepar, Nazarje 18. Janez Štiglic, 1938, profesor, Nazarje 19. Tonka Šporin, 1962, ekonom, tehnik, Nazarje 20. Mara Tratnik, 1924, upokojenka, Mozirje 21. Anton Vrhovnik, 1945, dipl. ek., Loke Lista kandidatov je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 16. marca 1986. Mozirje, dne 20. februarja 1986. Občinska volilna komisija v Mozirju Tajnik Predsednik Anka Žiher 1. r. Edvard Centrih I. r. Člani »HJa r*vOn I. r. Rezika Plaznik 1. r. Anton Irmančnik 1. r. SEVNICA 484. Na temelju 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni Jst SRS. št. 5/80). 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni lišt SRS, št. 13/74) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. februarja 1986 sprejela ODLOK o določitvi povprečne gradbene cene kot osnove za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče in valorizirane vrednosti stanovanj oziroma stanovanjskih hiš za leto 1986 1. člen S tem odlokom se določa odstotek od povprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za kvadratni meter stanovanjske površine v družbeni gradnji na območju občine Sevnica in vrednost posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja. 2. člen Povprečna gradbena cena (brez stroškov urejanja stavbnega zemljišča) za kvadratni meter koristne stanovanjske površine za leto 1986 znaša 73.000 din. Povprečni stroški za komunalno ureditev zemljišča od povprečne cene stanovanja znašajo: — za individualno komunalno potrošnjo 8 odstotkov. — za kolektivno komunalno potrošnjo 12 odstotkov. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-4/86-1 Sevnica, dne 8. februarja 1986. Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r. 485. Na podlagi 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74) in po predhodnem mnenju Republiške geodetske uprave z dne 28. 1. 1986 št. 45/g-3/2-86 ter 172. člena statuta občine Sevnica, je Skupščina občine Sevnica na seji zbora krajevnih skupnosti, ter zbora združenega dela dne 18. februarja 1986 sprejela ODLOK o spremembi območij katastrskih občin Goveji dol in Pijavice v občini Sevnica 1. člen S tem odlokom se določi sprememba območja k. o. Pijavice in k. o. Goveji dol. 2. člen Del katastrske občine Pijavice, ki obsega parcele št. 447/2, 448/l,‘" 448/2. 448/3, 448/4, 448/5, 448/6, 448/7, 448/8, 448/9, 448/10, 451/1, 451/2, 451/3. 451/4, 452, 1611/2, 1613, 1617 ter stavbne parcele 196, 200, 201 se priključi h katastrski občini Goveji dol, kjer dobijo parcele novo označbo. 3. člen Grafični prikaz poteka mej je prikazan na načrtu, ki ga hrani Geodetska uprava Sevnica in je sestavni del odloka. Sprememba se vnese v vse evidence, ki jih vodi Geodetska uprava Sevnica. 4. člen Stroške izvedbe tega odloka nosi proračun občine Sevnica. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 45-1/86-1 Sevnica, dne 18. februarja 1986. Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r. • • 486. Na podlagi 172. in 75. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščini (Uradni list SRS, št. 24/77) in 167. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 18. februarja 19C.6 sprejela ODLOK o oblikovanju konferenc delegacij in o oblikovanju skupne delegacije, določitev števila delegatskih mest, zaradi delegiranja dclgatov v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Sevnica 1. člen Delegacije naslednjih temeljnih samoupravnih organizacij delegirajo v zbor združenega dela naslednje število delegatov: delegatov 1. Belinka Ljubljana TOZD Jugotanin Sevnica 1 2. GIP Beton Zagorje TOZD Gradbeništvo Sevnica 1 3. Inplet Brezovo 1 4. Konfekcija Lisca TOZD / Šivalnica Krmelj 1 5. Mercator — Kopitarna Sevnica 2 6. STT Trbovlje — TOZD Tovarna konstrukcij Sevnica 1 7. Konfekcija Jutranjka TOZD Baby 1 8. Konfekcija Jutranjka TOZD Radna 1 9. Slovenijales DO Stiiles — TOZD Stilno pohištvo 1 10. Mercator KK Sevnica — TOK Sevnica 2 2. člen Za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela z gospodarskega področja, se združujejo v konferenco delegacij naslednje delegacije temeljnih samoupravnih organizacij z naslednjim številom delegatskih mest: II. Konferenca delegacij: 1, Konfekcija Jutranjka TOZD Motiv 2.- Konfekcija Jutranjka DSSS Konferenca delegira 1 delegata. II. Konferenca delegacij: 1. Konfekcija Lisca TOZD Šivalnica Sevnica 2. Konfekcija Lisca TOZD Krojilnica Sevnica Konferenca delegira 2 delegata. III. Konferenca delegacij: 1. Konfekcija Lisca TOZD Blagovni promet 2. Konfekcija Lisca DSSS Konferenca delegira 1 delegata. IV. Konlerenca delegacij: 5 on 1. Metalna Maribor TOZD TLK Krmelj 2. Metalna Maribor TOZD PSD Maribor, materialna poslovalnica Krmelj 3. Metalna Maribor TOZD RRI Maribor DE Krmelj 4. Metalna Maribor DS kontrola kakovosti, oddelek KK TLK Krmelj Konferenca delegira 2 delegata. V. Konferenca delegacij: 1. Slovenijales DO Stiiles Sevnica TOZD Notranja oprema 2. Slovenijales DS Stiiles DSSS 3. Tkanina Celje TOZD Maloprodaja, prodajalna Stiiles Sevnica Konferenca delegira 1 delegata. VI. Konferenca delegacij: 1. Mercator KK Sevnica TOZD Proizvodnja 2. Mercator KK Sevnica DSSS Konferenca delegira 1 delegata. VII. Konferenca delegacij: 1. Mercator KK Sevnica TOZD Trgovina 2. Mercator KK Sevnica TOZD Klavnica 3. Veterinarski zavod Posavje, Veterinarska postaja Sevnica 4. KZ Krka Novo mesto TOZD oskrba mesnica Krmelj Konferenca delegira 1 delegata. VIII. Konferenca delegacij: 1. GG Brežice TOZD Gozdarstvo Sevnica 2. GG Brežice TOZD Žaga Sevnica 3. GG Brežice TOZD Gozdarstvo Sevnica 4. GG Brežice TOZD Trgovina prodajalna Sevnica Konferenca delegira 1 delegata. IX. Konferenca delegacij: 1. ABC Pomurka, DO Gostinsko podjetje Sevnica 2. Petrol Ljubljana, TOZD Trgovina na drobno Brežice, bencinski servis Boštanj in Sevnica 3. Elektrotehna Ljubljana, DO SET Ljubljana enota Sevnica 4. Merx Celje, DO Potrošnik TOZD Prodaja Laško, Market Sevnica 5. Mene Celje, DO MPI TOZD Pekarne in slaščičarne Celje, pekarna Sevnica 6. Merx Celje, DO MPI TOZD Mlin Celje, skladišče Sevnica 7. Borovo, prodajalna Sevnica 8. Peko Tržič, TOZD Trgovina, poslovalnica Sevnica 9. Loterija Slovenije Ljubljana, PE Sevnica 10. TT Ljubljana, prodajalna Krmelj Konferenca delegira 1 delegata. X. Konferenca delegacij: 1. Komunala Sevnica 2. PTT Novo mesto TOZD PTT promet Krško — pošta Sevnica, Blanca, Boštanj, Krmelj, Šentjanž, Studenec, Tržišče in Zabukovje 3. Izletnik Celje, PE Sevnica 4. Eiektro Celje TOZD Elejctrodistribucij a Krško, nadzomištvo Sevnica 5. Integral Ljubljana, DO SAP TOZD Brebus Sevnica poslovalnica 6. PTT Trbovlje, pošta Loka pri Zidanem mostu 7. SOP Krško, TOZD Storitve, enota Sevnica 8. DINOS Ljubljana, TOZD Priprava odpadnih surovin, skladišče Sevnica Konferenca delegira 1 delegata. XI. Konferenca delegacij: 1. ZG Ljubljana TOZD Promet Zidani most, železniška postaja Sevnica 2. ZG Ljubljana TOZD UUP Ljubljana, nadzor-ništvo proge Sevnica 3. ZG Ljubljana TOZD Sekcija za SVTK, nadzor-ništvo Sevnica 4. ŽG Ljubljana TOZD Promet Novo mesto, železniška postaja Tržišče 5. ČG Ljubljna TTG Bife Sevnica 6. ZG Ljubljana TOZD Sekcija za vzdrževanje prog Novo mesto, nadzorništvo proge Tržišče Konferenca delegira 1 delegata. 3. člen Za delegiranje delegata v zbor združenega dela s prosvetno kulturnega področja se združujejo v konferenco delegacij naslednje delegacije delovnih organizacij. 1. Osnovna šola Savo Kladnik Sevnica 2. VVO Ciciban Sevnica 3. Srednja tekstilna šola Sevnica 4. Osnovna šola Milan Majcen Šentjanž 5. Osnovna šola Boštanj 6. Osnovna šola Tržišče 7. Osnovna šola Blanca 8. Osnovna šola XII. SNOUB Krmelj 9. Osnovna šola Ana Gale Sevnica 10. Zavod za kulturo in prosveto Sevnica Konferenca delegira 1 delegata. . 4. člen Za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela s socialno zdravstvenega področja se v konferenco delegacij združujejo naslednje delegacije temeljnih organizacij, oziroma organizacij združenega dela. 1. Dom počitka Impoljca 2. ZC Celje TOZD Zdravstveni dom Sevnica 3. Trubarjev dom Loka 4. Lekarna Sevnica 5. Center za socialno in svetovalno delo Sevnica Konferecna delegira 1 delegata. 5. člen Zaradi delegiranja delegatov v zbor združenega dela s področja kmetijstva oblikujejo kmetje v občini, ki se z združenim delom trajneje ne povezujejo, eno delegacijo, ki delegira v zbor združenega dela enega kandidata. Sedež delegacije skupnosti kmetov je pri Kmetij ski zemljiški skupnosti občine Sevnica, ki opravlja zanjo tudi administrativne tehnične posle in omogoča druge pogoje za njeno delo, nosi pa tudi stroške za njeno delo. Prvi sestanek delgacije skliče predsednik IO KZS občine Sevnica. 6. člen Zaradi delegiranja delegatov v zbor združenega dela s področja obrtnih m drugih dejavnosti, delovni ljudje, ki delajo v tej dejavnosti z delovnimi sredstvi na katerih imajo lastninsko pravico, skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva oblikujejo skupnost za volitve delegacije. Skupnost za volitve delegatov se oblikuje s SS na pobudo skupščine občine. Če ni sklenjen samoupravni sporazum, se oblikuje na osnovi tega odloka. Delegacija obrtnikov občine Sevnica se z POZD Marija Vidic Sevnica, Bohor Sevnica in strokovno službo obrtnega združenja Sevnica združujejo v konferenco delegacij. Konferenca delegacij delegira 2 delegata. Administrativno tehnična opravila za delo delegacije in konferenco delegacij opravlja združenje obrtnikov občine Sevnica. Prvo sejo delgacije skliče predsednik združenja obrtnikov občine Sevnica. Prvo sejo konference delegacij pa predsednik delegacije obrtnikov. 7. člen Zaradi delegiranja delegatov v zbor združenega dela s področij delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizrane kot OZD se oblikuje skupna delgacija, ki jo sestavljajo delovne skupnosti: 1. Delovna skupnost upravnih organov občine Sevnica 2. TS Novo mesto enota Sevnica 3. Postaja milice Sevnica 4. Občinska konferenca SZDL Sevnica 5. Občinska konferenca ZKS Sevnica 6. Občinski svet ZSS Sevnica 7. Občinska konferenca ZSMS Sevnica 8. Skupne službe SIS občine Sevnica 9. Podružnica SDK Krško, ekspozitura Sevnica 10. A.vtomoto društvo Sevnica 11. Skupne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje Posavja v Sevnici 12. LB TPB Krško ekspozitura Sevnica in Krmelj 13. Skupne službe SKIS in SSS Sevnica 14. Beogradska banka, ekspozitura Sevnica 15. Območna zavarovalna skupnost Triglav Krško — predstavništvo Sevnica 16. Delovna skupnost požarnega varstva Sevnica 17. Krajevna skupnost Sevnica 18. Krajevna skupnost Boštanj Delegacija delegira 1 delegata. Sedež skupne delegacije je pri delovni skupnosti občinske uprave SO Sevnica. Prvo sejo skupne delegacije skliče predsednik sveta delovne skupnosti občinske uprave Skupščine občine Sevnica. Na prvi seji izvoli delegacija izmed sebe predsednika, ki sklicuje in vodi seje, podpisuje pooblastila delegatov, skrbi za sodelovanje delegacij z delovnimi skupnostmi in njihovimi organi ter po pooblastilu članov delegacije opravlja še druge naloge. Medsebojna razmerja med skupno delegacijo in delovnimi skupnostmi, ki so navedene v tem členu, materialne pogoje za delo delegacije, izvrševanje strokovnih in administrativnotehničnih nalog za delegacije in druga vprašanja, uredijo delovne skupnosti s sporazumom. Sporazum iz prejšnjega odstavka tega člena mora bit! sklenjen v roku 14 dni po izvolitvi skupne delegacije. 8. člen Konference delegacij (v nadaljnjem besedilu konferenca) iz 1., 2., 3., 4. in 6. člena tega odloka se oblikuje tako, da vsaka delegacija temeljne samoupravne organizacije delegira v konferenco svoje delegate glede na število zaposlenih v organizaciji in sicer: do 50 zaposlenih — 1 delegata od 50 do 100 zaposlenih — 2 delegata od 100 do 150 zaposlenih — 3 delegate od 150 do 200 zaposlenih — 4 delegate nad 200 zaposlenih — 5 delegatov. 9. člen Prvo sejo konference skliče predsednik delegacije temeljne samoupravne organizacije, ki je kot prva navedena iz sestava konference delegacij po 1., 2., 3„ 4. in 6. členu tega odloka. Prva seja konference se mora sklicati v roku osem dni po izvolitvi članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij. 10. člen Konferenca na prvi seji izvoli izmed sebe predsednika konference, ki sklicuje in vodi seje, podpisuje pooblastila delegatov, skrbi za sodelovanje konference z delgacijam in organi temeljnih samoupravnih organizacij ter po pooblastilu članov konference opravlja še druge naloge. 11. člen Pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbor združenega dela, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerja med konferenco delgacij in delegacijami oziroma temeljnimi samoupravnimi organizacijami, materialne pogoje za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativnih tehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference, uredijo temeljne samoupravne organizacije iz 1., 2., 3., 4. in 5. člena tega odloka, s sporazumom. Sporazum iz prejšnjega odstavka tega člena mora biti sklenjen v roku 15 dni po uveljavitvi tega odloka. 12. člen V zbor krajevnih skupnosti, katerega sestavlja 23 delegatov, delegirajo delegacije krajevnih skupnosti naslednje število delegatov: Delegacija krajevne skupnosti Blanca — 2 delegata Delegacija krajevne skupnosti Boštanj — 3 delegate Delegacija krajevne skupnosti Bučka — 1 delegata Delegacija krajevne skupnosti Krmelj — 2 delegata Delegacija krajevne skupnosti Loka — 2 deleaata Delegacija krajevne skupnosti Primož — 1 delegata Delegacija krajevne skupnosti Studenec — 2 delegata Delegacija krajevne skupnosti Sevnica — 5 delegatov Delegacija krajevne skupnosti Šentjanž — 2 delegata Delegacija krajevne skupnosti Tržišče — 2 delegata Delegacija krajevne skupnosti Zabukovje — 1 delegata 13. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi števila delegatskih mest, oblikovanju konferenc delgacij in oblikovanju skupne delegacije zaradi delegiranja delegatov v občinsko skupnost Sevnica (Uradni list SRS, št. 10/74 in 5/78). 14. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-2/86-1 Sevnica, dne 18. februarja 1986. Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Bavec L r. 487. RAZGLAS Občinska volilna komisija v Sevnici objavlja na podlagi 73. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Sevnica, ki obsega naslednje kandidate: 1. Stojan Anzelc, 1961, sekretar OK ZSMS, Sevnica, Planinska 32 2. Sonja Bobek, 1965, vzgojiteljica, Sevnica, Stanetova 8 3. Breda Drenek-Sotošek, 1947, dipl. farmacevt, Sevnica, Drožanjska ulica 68 4. Julij Jeraj, 1966, študent, Sevnica, Ribniki 8 5. Alojz Klenovšek, 1922, kmetovalec, Zabukovje, Podvrh 6. Andrej Klenovšek, 1954, tekstilni tehnik, Krmelj 68 7. Jože Knez, 1921, upokojenec, Sevnica, Grič 3 8. Jožko Kovač, 1958, dipl. ekonomist, Sevnica, Heroja Maroka 3 9. Boris Kozamernik, 1937, strojni tehnik, Sevnica, Cesta na Dobrovo 35 10. Janez Levstik, 1952, predsednik OS ZSS, Boštanj, Mrtovec 9 a 11. Berta Logar, 1945, učiteljica, Krmelj NB 12. Jože Mam, 1922, upokojenec, Blanca, Dol. Brezovo 19 a 13. Breda Mijovič, 1948, dipl. ekonomist, Sevnica, Heroja Maroka 24 14. Lado Močivnik, 1948, dipl. psiholog, Sevnica, Heroja Maroka 24 15. Jože Papež, 1923, upokojenec, Sevnica, Cesta na Dobravo 33 16. Jože Papež, 1947, ključavničar, Tržišče, Križ 10 17. Ivan Perhaj, 1918, upokojenec, Krmelj 94 18. Maks Popelar, 1938, predsednik OK SZDL, Sevnica, Taborniška 2 19. Janez Šušteršič, 1929, upokojenec, Šentjanž 20. Alojz Sutar, 1926, kmetovalec, Bučka, Za-boršt 9 21. Fanika Zemljak, 1949, ortopedagog, Sevnica, Ribniki 26 Listo kandidatov je predložila Občinska konferenca SZDL Sevnica. Lista kandidatov je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 16. marca 1986. Sevnica, dne 25. februarja 1686. Občinska volilna komisija v Sevnici Tajnik Predsednik Andreja Flajs 1. r. Silvo Zagrajšek L r. Člani Jože Jeke 1. r. Ivan Kovač 1. r. Ana Jakoš 1. r. SLOVENSKA BISTRICA 488. Po 35. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 40. seji zbora združenega dela dne 12. februarja 1986 in na 39. seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. februarja 1986 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Slovenska Bistrica za leto 1985 1. člen Potrdi se zaključni račun proračuna za leto 1985. 2. člen Zaključni račun proračuna za leto 1985 obsega tudi zaključni račun rezervnega sklada. 3. Sen Doseženi prihodki in njihova razporeditev po zaključnem računu za leto 1985: 1. Proračun din — prihodki 347,249.111 — razporeditev prihodkov 332,838.367 — presežek prihodkov 2. Rezervni sklad 14,410.744 din — prihodki 14,938.654 — odhodki 6,500.000 — presežek prihodkov 8,438.654 4. člen Presežek prihodkov v višini 14,410.744 din se po zaključnem računu proračuna za leto 1985 razporedi za prenos v naslednje leto. 5. člen Presežek prihodkov rezervnega sklada v višini 8,438.654 din se po zaključnem računu rezervnega sklada za leto 1985 prenese v prihodke tega sklada za leto 1986. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-400-2/86 Slovenska Bistrica, dne 12. februarja 1986. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. oec. L r. 489. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) ter 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 40. seji zbora združenega dela in na 39. seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. februarja 1986 sprejela ODLOK o spremembi odloka o komunalnih taksah 1. člen V 5. členu odloka o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 11/81, 13/83 in 33/85) se znesek »300 din« nadomesti z zneskom »1.500 din«, znesek »2.000 din« pa z zneskom »10.000 din«. 2. člen V tarifi št. 1 se v prvem odstavku znesek »45 din« nadomesti z zneskom »80 din« in znesek »75 din« z zneskom »130 din«. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1987 dalje. St. 1/1-423-1/86 Slovenska Bistrica, dne 12. februarja 1986. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r. 490. Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 40. seji zbora združenega dela in 39. seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. februarja 1986 sprejela O D I, O K o povprečni gradbeni ceni za stanovanjsko površino in o odstotku za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Slovenska Bistrica za leto 1986 1. člen Ta odlok določa povprečno gradbeno ceno za 1 m2 stanovanjske površine in odstotek od povprečne grad- bene cene stanovanjske površine pri določanju odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče in za stavbna zemljišča, na katerih je prenehala lastninska pra- voca. 2. člen Povprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine, kot osnova za izračun odškodnine, znaša 89.941,50 din. Povprečna gradbena cena iz prvega odstavka tega člena ne zajema stroškov urejanja stavbnega zemljišča. 3. člen Korist za 1 m2 razlaščenega zemljišča in zemljišča, na katerem je prenehala lastninska pravica, se dotoči v višini 0,6 odstotka od povprečne gradbene cene stanovanjske površine, določene v prejšnjem členu tega odloka. 4. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni za stanovanjsko površino in o odstotku za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Slovenska Bistrica za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 13/85). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-38/86 Bistrica, dne 12. februarja 1986. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r. 491. Na podlagi 20. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) ter 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na seji zbora združenega diela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1985 sprejela ODLOK o spremembah odloka o ustanovitvi sklada za intervencije na področju proizvodnje in porabe hrane v občini Slovenska Bistrica 1. člen Spremeni se 3. člen odloka o ustanovitvi sklada za intervencije na področju proizvodnje in porabe hrane v občini Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 11/81) tako, da glasi: »•S sredstvi sklada upravljajo delavci in delovni ljudje, ki po določbah tega odloka delegirajo delegate v skupščino sklada kot proizvajalci hrane in oskrbovalci tržišča s hrano, oziroma delavci, delovni ljudje in občani, ki kot porabniki hrane delegirajo delegate v skupščino sklada preko konference svetov potrošnikov in zbora združenega dela. S sredstvi sklada se upravlja v skladu z zakonskimi predpisi, v skladu z določbami tega odloka in na njegovi podlagi sprejetega statuta.« 2. člen Spremeni se 4. člen odloka tako, da se glasi: »Sklad se ustanavlja za intervencije na področju proizvodnje in porabe hrane za obdobje 1986—1990.« 3. člen Spremeni se 5. člen odloka tako, da se glasi: »Sredstva sklada za intervencije se oblikujejo iz sredstev, zbranih po odloku o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane, sredstev, zbranih po odloku o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Slovenska Bistrica (MUV, št. 3/79) in drugih prihodkov sklada. 4. člen Spremeni se 6. člen odloka tako, da se glasi: »Sredstva sklada se lahko uporabljajo le za namene, ki jih opredeljuje odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane.« 5. člen Spremeni se 12. člen odloka tako, da se v 1. alinei besedi »samoupravnega sporazuma« nadomestita z besedo »odlokov«. 6. člen Spremeni se 13. člen odloka tako, da se glasi: »Strokovna opravila za sklad opravlja izvršni svet skupščine občine s svojimi službami, finančno poslovanje pa vodi občinski sekretariat za občo upravo.« 7. člen Črta se 15. člen odloka o prehodnih in končnih določbah. 8. člen Spremeni se 16. člen odloka tako, da se glasi: »Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986.« St. 1/1-020-2/86 Slovenska Bistrica, dne 25. decembra 1985. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r. 492. Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5-283/80) in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 12. februarja 1986 na 40. seji zbora združenega dela in 39. seji zbora krajevnih skupnosti sprejela ODLOK o imenovanju ulic v naseljih Poljčane, Sp. Poljčane in Zg. Poljčane 1. člen Glavna cestna magistrala, ki poteka skozi naselje Poljčane od LIP — TOZD Otroško pohištvo Poljčane do križišča z regionalno cesto proti Slovenskim Konjicam, se imenuje Bistriška cesta. 2. člen Del regionalne ceste št. 11/338 od križišča regionalne ceste proti Slovenskim Konjicam do Partizanske ulice pri stanovanjski hiši last Alojza Lovca, se imenuje Potrčeva ulica 3. člen Del regionalne ceste št. 11/338 od mosta čez potok Bela v bližini stanovanjske hiše, last Janeza Ciglerja, do meje z naseljem Lovnik, se imenuje Rogaška cesta 4. člen Del regionalne ceste št. 11/337 od križišča z Bistriško cesto do meje KS Poljčane s KS Studenice se imenuje Dravinjska cesta. 5. člen Lokalna cesta št. 70/40 od križišča z Bistriško cesto v smeri proti Laporju do meje KS Poljčane s KS Laporje se imenuje Laporska cesta 6. člen Odcep od Bistriške ceste do stanovanjske hiše, last Edija Gajšta, z odcepom proti do stanovanjske hiše, last Jožeta Hvale, se imenuje Kajuhova ulica. 7. člen Odcep ceste od Laporske ceste mimo stanovanjske hiše, last Lorgerja, do stanovanjske hiše, last Bertonclja, se imenuje Ulica Sercerjeve brigade. 8. člen Odcep ceste od Laporske ceste mimo stanovanjske hiše, last Branka Urlepa do stanovanjske hiše, last Baldomirja Medveda, se imenuje Ulica Bračičeve brigade. 9. člen Odcep ceste od Laporske ceste pri stanovanjski hiši, last Štefana Polanca, mimo stanovanjske hiše last Marjana Kurnika, do stanovanjske hiše, last Vilija Potiska, z odcepom do stanovanjske hiše, last Darka Žnidariča, se imenuje Cretniška ulica. 10. člen Odcep od Dravinjske ceste mimo stanovanjske hiše, last Nika Turšiča, do stanovanjske hiše, last Vilija Potiska, se imenuje Ježev dol. 11. člen Odcep ceste od Dravinjske ceste mimo stanovanjske hiše, last Franca Fuksa, do stanovanjske hiše, last Alojza Orešiča, se imenuje Gregorčičeva ulica. 12. člen Odcep ceste od Dravinjske ceste do stanovanjske hiše, last Milana Kodriča, se imenuje Nova ulica. 13. člen Odcep od Dravinjske ceste pri stanovanjski hiši, last Albine Šket, mimo stanovanjske hiše, last Marka Lepe j a, do Cretniške ulice, se imenuje Vorančeva ulica. 14. člen Odcep ceste od Vorančeve ulice pri stanovanjski hiši. last Marije Matičič, do stanovanjske hiše, last Alojza Pušnika, se imenuje Prečna ulica. 15. člen Odcep ceste od Vorančeve ulice mimo stanovanjske hiše, last Ivana Kohna, do stanovanjske hiše, last Franca Hribernika, se imenuje Seliškarjeva ulica. 16. člen Odcep od Vorančeve ulice pri stanovanjski hiši, last Karla Perka, mimo stanovanjske hiše, last Ivana Soršaka, do stanovanjske hiše, last Milana Kodriča, se imenuje Ulica Šlandrove brigade. 17. člen Odcep od Dravinjske ceste pri stanovanjski hiši, last Vodenikovih, mimo stanovanjske hiše, last Slavka Detičlca, se imenuje Ulica prekomorske brigade. 18. člen Odcep od ulice Prekomorske brigade mimo stanovanjske hiše, last Franca Trdine, do stanovanjske hiše, last Metke Strnad, se imenuje Ulica 9. maja. 19. člen Odcep od Dravinjske ceste mimo stanovanjske hiše, last Franca Bošaka, do stanovanjske hiše, last Cilke Vodenik, se imenuje Ulica Tomšičeve brigade. 20. člen Odcep ceste od Dravinjske ceste mimo stanovanjske hiše, last Alojza Macuha, do stanovanjske hiše, last Janka Skrbiša, se imenuje Ob potoku. 21. člen Odcep ceste od Bistriške ceste pri otroškem vrtcu mimo stanovanjske hiše, last Alojza Mesariča, do stanovanjske hiše, last Ivana Arbeiterja, se imenuje Ob železnici. 22. člen Odcep ceste od ulice Ob železnici do stanovanjske hiše, last Ivana Kralja, se imenuje Stalaška ulica 23. člen Odcep ceste od ulice Ob železnici pri stanovanjski hiši, last Zofke Rokovnik, mimo stanovanjske hiše. last Valentina Kegleviča, do stanovanjske hiše, last Jakoba Tuša, se imenuje Tovarniška ulica. . 24. člen Odcep ceste od Tovarniške ulice mimo stanovanjske hiše. last Ignaca Pihlerja, do ulice Na hr:bu. se imenuje Strma ulica. 25. člen Odcep ceste od Tovarniške ulice mimo stanovanjske hiše, last Ludvika Kračuna, do ulice Na hribu, se imenuje Bevkova ulica. 26. člen Odcep ceste od stanovanjske hiše. last Red !fa Jurgeca, do stanovanjske hiše, last Simona Fiderška, se Imenuje Na hribu. 27. člen Odcep ceste od Potrčeve ulice do stanovanjske hiše, last Alojza Furmana, se imenuje Kopališka ulica 28. člen Odcep ceste od Potrčeve ulice pri stanovanjski hiši, last Alojza Lovca, mimo stanovanjske hiše, last Leopolda Goričana, dd Hauptmanove domačije, se imenuje Partizanska ulica. 29. člen Odcep ceste od Prvomajskega trga do stanovanjske hiše, last Rajka Savskega, se imenuje Rimska ulica. 30. člen Odcep ceste od Rogaške ceste do meje naselja Podboč se imenuje Ulica Erne Starovasnik. 31. člen Odcep ceste od Rogaške ceste mimo stanovanjske hiše, last Marije Francki, do ulice Na Boč z odcepom do stanovanjske hiše, last Jožeta H osa, se imenuje Svetozarevska ulica. 32. člen Odcep ceste od Rogaške ceste pri stanovanjski hiši, last Stanka Marovta, do zapornice gozdne ceste na Boč, se imenuje Na Boč. 33. člen Odcep ceste od Prvomajskega trga do mostu čez reko Dravinjo pri Vodenikovih se imenuje Čez polje. 34. člen Predel, ki je omejen s cesto od Potrčeve ulice do ceste Čez polje, potokom Belo (od mostu pri pokopališču do mosta na regionalni cesti št. 11/338), vključno s stavbami neposredno ob potoku (last župnišča, Stefana Košara in Karla Ferleža), cesto od mosta na regionalni cesti št. 11(338 do stanovanjske hiše, last Ivane Šket, in območjem neposredno ob regionalni Cesti št. 11/338, od stanovanjske hiše, last Franca Petrine, do stanovanjske hiše, last Poldke Prešern, se imenuje Prvomajski trg. 35. člen Odcep od Rogaške ceste pri stanovanjski hiši, last Dušana Lamuta, do stanovanjske hiše, last Jožeta Kropca, se imenuje Ob Beli. 36. člen Grafični prikaz PKN v merilu 1 :5000 ulične mreže za naselje Poljčane, Sp. Poljčane in Zg. Poljčane je priloga in sestavni del tega odloka. 37. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objav; v Uradnem listu SRS. St. 1/1-015-1/86 Slovenska Bistrica, dne 12. februarja 1986. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. ek. 1. r. 493. Na podlagi 72. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77, 22/81 in 36/85) ter na podlagi 210. in 212. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80 in 22/81) je skupščina občine dne 12. februarja 1986 na 40. seji zbora združenega dela in 39. seji zbora krajevnih skupnosti sprejela ODLOK 0 določitvi števila delegatskih mest po dejavnostih za zbor združenega dela in določitvi števila delegatskih mest po krajevnih skupnostih za zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Slovenska Bistrica 1. člen v V zbor združenega dela Skupščine občine Slovenska Bistrica, ki šteje 31 delegatskih mest, delegirajo: 1. izmed članov delegacij, ki jih volijo delovni ljudje v TOZD in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več TOZD, in delovni ljudje, ki trajno delajo v delu TOZD, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije — z gospodarskega področja za 20 delegatskih mest, ■— s prosvetno-kultumega področja za 2 delegatski mesti, — s socialno-zdravstvenega področja za 2 delegatski mesti; 2. izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje, ki delajo v kmetijskih, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva — v kmetijski dejavnosti za 5 delegatskih mest, — v obrtni in podobni dejavnosti za 1 delegatsko mesto; 3. delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, za 1 delegatsko mesto. 2. člen Izmed delegacij z gospodarskega področja delegirajo: 1. Impol Slovenska Bistrica, TOZD Valjarna — 1 delegatsko mesto 2. Impol Slovenska Bistrica, TOZD Stiskalnice — za 1 delagetsko mesto" 3. Impol Slovenska Bistrica, a) TOZD Livarna b) TOZD Zlčarna — za 1 delegatsko mesto 4. Impol Slovenska Bistrica, i a) DS Skupne službe b) TOZD Družbena prehrana — za 1 delegatsko mesto 5. Impol Slovenska Bistrica, a) TOZD Vzdrževanje b) TOZD Investicije — za I delegatsko mesto 6. IMPOL Slovenska Bistrica, a) TOZD Montal b) TOZD Kontrola kakovosti — za 1 delegatsko mesto 7. SGP Konstruktor, TOZD Gradbeništvo Granit Slovenska Bistrica — za 1 delegatsko mesto 8. Steklo Slovenska Bistrica — za 1 delegatsko mesto 9. Kmetijski kombinat Slovenska Bistrica: a) TOZD Lastna proizvodnja b) TOZD Mesnine c) DS Skupne službe d) Tovarna olja Slovenska Bistrica — za 1 delegatsko mesto 10. a) Lesnina — TOZD EMI Slovenska Bistrica bi LIP Konjice — TOZD Embalaža Slovenska Bistrica c) Elektro Maribor — TOZD Elektro Slovenska Bistrica — za I delegatsko mesto 11. a) EMI Poljčane b) Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane — za 1 delegatsko mesto 12. a) LIP Konjice — TOZD Otroško pohištvo Poljčane b) KGP Monter Poljčane c) LIL — TOZD Proizvodnja plastike Šmartno pri Litiji — enota Studenice d) ZG — 2TO Celje — TOZD za promet Celje — postaja Slovenska Bistrica e) ŽG — 2TO Celje — TOZD za promet Celje — postaja Poljčane £) 2TO Celje — TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Celje — nadzomištvo proge Poljčane g) 2G — podjetje za elektrifikacijo prog Ljubljana — TOZD Celje — nadzomištvo za vzdrževanje ENP Poljčane — za 1 delegatsko mesto 13. a) Preskrba Slovenska Bistrica — TOZD Maloprodaja b) Preskrba Slovenska Bistrica — TOZD Veleprodaja c) Intes — TOZD Kruh in pecivo — delovna enota pekarna Poljčane d) Intes — TOZD Kruh in pecivo — poslovna enota prodajalna Poljčane e) Osnovna šola Edvard Kardelj Poljčane — za 1 delegatsko mesto 14. a) GG Maribor — TOZD Gozdarstvo Oplotnica b) LIP Konjice — TOZD Stavbno pohištvo Oplotnica c) DO Mineral — poslovna enota Cezlak d) Komet Zreče — umetni brusi in nekovine — enota Oplotnica e) Osnovna šola Pohorski bataljon Oplotnica — za 1 delegatsko mesto 15. 2G — 2TO Maribor — TOZD za promet Pragersko: a) DS Skupne službe TOZD b) 2elezniška postaja Pragersko c) 2TO Maribor — TOZD za upravljanje Ln vzdrževanje prog Maribor — nadzomištvo proge Pragersko d) 2TO Maribor — TOZD za vleko vlakov Maribor — strojna izpostava Pragersko e) 2TO Celje — TOZD za vzdrževanje SV in TK naprav Celje — nadzomištvo SV naprav Pragersko f) 2G — Podjetje za TTG Ljubljana — TOZD Gostinstvo Maribor :— Kolodvorska restavracija Pragersko g) Opekama Pragersko h) Emona — KK Ptuj — TOZD Dravsko polje Kidričevo — delovna enota Pragersko — za 1 delegatsko mesto 16. a) LIP Konjice — TOZD Stavbno pohištvo Sp. Polskava b) EKO — TOZD Serijska proizvodnja Titovo Velenje — poslovna enota Polskava, Zg. Polskava c) Kovinar Vitanje — livarna barvnih kovin Og-Ijenšak . d) Osnovna šola Sp. Polskava — za 1 delegatsko mesto 17. a) Iskra Avtomatika Ljubljana — TOZD Releji Makole b) Osnovna šola Anica Cemej Makole — za 1 delegatsko mesto 18. a) Preskrba Slovenska Bistrica — DS Skupne službe b) Preskrba Slovenska Bistrica — TOZD Planika c) Dom — Smreka Maribor — poslovna enota Prodajno skladišče Slovenska Bistrica d) Jeklotehna Maribor — TOZD Merkur Maribor — poslovna enota Tehnično blago Slovenska Bistrica e) Intes — TOZD Kruh in pecivo — delovna enota enota pekarna Slovenska Bistrica f) Certus Maribor — TG DO Pohorje Maribor — TOZD Planina Štatenberg Slovenska Bistrica — za 1 delegatsko mesto 19. a) Stanbiro Slovenska Bistrica b) Komunalno podjetje Slovenska Bistrica c) Gradbeni servis Slovenska Bistrica d) Cestno podjetje Maribor — delovna enota Slovenska Bistrica e) Certus — Avtobusni promet Maribor — TOZD Avtobusni promet Maribor — poslovalnica Slovenska Bistrica f) KBM, združena v Ljubljansko banko, poslovna enota Slovenska Bistrica g) SDK v SRS, podružnica Maribor, ekspozitura Slovenska Bistrica — za 1 delegatsko mesto 20. a) Osnovna šola Pohorski odred Slovenska Bistrica b) Osnovna šola Tinje c) Osnovna šola Šmartno na Pohorju d) Osnovna šola Veljko Vlahovič Črešnjevec e) Osnovna šola Gustav Šilih Laporje f) Osnovna šola Minka Namestnik-Sonja — za 1 delegatsko mesto 21. a) Vzgojno varstvena organizacija Oton Zupančič Slovenska Bistrica b) Srednja kovinarska, strojna in srednja metalurška šola Maribor — izobraževalna enota Slovenska Bistrica c) Srednja glasbena in baletna šola Maribor — dislocirani oddelek Slovenska Bistrica d) Delavska univerza Slovenska Bistrica e) Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica — za 1 delegatsko mesto 22. a) Zdi"uženq. varstvo — Zdravstveni dom Maribor — TOZD Zdravstveno varstvo Slovenska Bistrica b) Združeno varstvo — Zavod za zdravstveno varstvo Maribor — TOZD Kemocid Slovenska Bistrica c) Združeno varstvo — Lekarna Slovenska Bistrica d) Center za socialno delo Slovenska Bistrica — za 2 delegatski mesti 23. — OZ — VŽ Ptuj — TOZD Veterinarstvo Ptuj, poslovna enota Slovenska Bistrica — Kristal Maribor — TOZD Proizvodnja in zaključna dela Maribor — poslovalnica Slovenska B -strica — Peko — TOZD Prodaja na drobno — prodajalna Slovenska Bistrica — Mariborska mlekarna — TOZD Maloprodaja Maribor — prodajalna 23 (Partizanska cesta) Slovenska Bistrica — Mariborska mlekarna — TOZD Maloprodaja Maribor — prodajalna 22 (Kolodvorska cesta) Slovenska Bistrica — Tobačna tovarna Ljubljana — TOZD Tobak — prodajalna Slovenska Bistrica — Surovina Maribor — TOZD Surovina — poslovna enota Slovenska Bistrica — Semenarna Ljubljana — TOZD Trgovina Ljubljana — prodajalna Slovenska Bistrica — GG Maribor — TOZD Trgovina lesa Limbuš — enota v Slovenski Bistrici — Spedtrans Maribor — enota Slovenska Bistrica — Obrtna zadruga — Avtoprevoz Maribor — poslovna enota Slovenska Bistrica — Borovo — TOZD Maloprodaja — prodajalna Slovenska Bistrica — Verna — TOZD Prodajalna na drobno Maribor — prodajalna Tekstil Slovenska' Bistrica — Verna — TOZD Prodaja na drobno Maribor — prodajalna Zarja Slovenska Bistrica — Ferromoto Maribor — TOZD Zastava Mari bik" — avto servis Slovenska Bistrica — Petrol — DO Trgovina Ljubljana — TOZD Trgovina Maribor — bencinski servis Slovenska Bistrica — Brivsko frizersko podjetje Maribor — brivnica in česanica št. 22 (Partizanska cesta) Slovenska Bistrica — Brivsko frizersko podjetje Maribor — brivnica in česalnica št. 25 (Trg svobode) Slovenska Bistrica — Triglav Ljubljana — območna zavarovalna skupnost Maribor — predstavništvo Slovenska Bistrica — Loterija Slovenija Ljubljana, poslovna enota Slovenska Bistrica — CGP Delo Ljubljana — podajalna Slovenska Bistica — CGP Delo Ljubljana — TOZD Delo Ljubljana — dopisništvo Delo Slovenska Bistrica — Pošta Slovenska Bistrica — Pošta Oplotnica — Pošta Zg. Ložnica — Pošta Poljčane — Pošta Laporje — Pošta Makole — Pošta Pragersko — Pošta Zg. Polskava — Pošta Šmartno na Pohorju — Dimnikarsko podjetje Maribor — poslovna enota Slovenska Bistrica — Cestninska postaja Slovenska Bistrica — Tobačna tovarna Ljubljana — TOZD Tobak Ljubljana — prodajalna Pragersko — Petrol — DO Trgovina Ljubljana — TOZD Trgovina Maribor — bencinski servis Pragersko — Brivsko frizersko podjetje Maribor — brivnica in česalnica št. 23, Pragersko — Semenarna Ljubljana — TOZD Trgovina Ljubljana — prodajalna Poljčane — Tobačna tovarna Ljubljana — TOZD Tobak Ljubljana — prodajalna Poljčane — Petrol — DO Trgovina Ljubljana — TOZD Trgovina Maribor — bencinski servis Poljčane — Emona — Merkur Ljubljana — oddelek blagovnice Zreče — poslovalnica Oplotnica — Petrol — DO Trgovina Ljubljana — TOZD Trgovina Maribor — bencinski servis Oplotnica — Intes Maribor — TOZD Kruh in pecivo Maribor — prodajalna Pragersko — za 1 delegatsko mesto 3. člen Izmed članov delegacij delegirajo delovni Ijudje-kmetje, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v kmetijski zadrugi skupno z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva — za 3 delegatska mesta. Izmed članov delegacij delegirajo delovni Ijudje-kmetje, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v Gozdnem gospodarstvu, temeljni obrat kooperacije Gozdarstvo Slovenska Bistrica, skupno z delavci, s Katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva — za 2 delegatski mesti. 4. člen Izmed članov delegacije delovni ljudje, ki delajo v obrti ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji lastninska pravica, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti za volitve delegacij, delegirajo — za 1 delegatsko mesto. 5. člen Izmed članov delegacij delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, MUIN — organizacijska enota, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenih organizacij in društev, aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi oboroženih sil — za 1 delegatsko mesto. 6. člen V zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Slovenska Bistrica, ki šteje 19 članov, delegirajo izmed članov delegacij delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih: 1. Krajevna skupnost Črešnjevec — za 1 delegatsko mesto 2. Krajevna skupnost Kebelj — za 1 delegatsko mesto 3. Krajevna skupnost Laporje — za 1 delegatsko mesto 4. Krajevna skupnost Leskovec — za 1 delegatsko mesto 5. Krajevna skupnost Makole — za 1 delegatsko mesto 6. Krajevna skupnost Oplotnica — za 1 delegatsko mesto 7. Krajevna skupnost Poljčane — za 1 delegatsko mesto 8. Krajevna skupnost Pragersko — za 1 delegatsko mesto 9. Krajevna skupnost Franc Hojnik, Preloge-Vr-hole — za 1 delegatsko mesto 10. Krajevna skupnost Alfonz Sarh Slovenska Bistrica — za 1 delegatsko mesto 11. Krajevna skupnost Dr. Jagodič Slovenska Bistrica — za 1 delegatsko mesto 12. Krajevna skupnost Impol Slovenska Bistrica — za 1 delegatsko mesto 13. Krajevna skupnost Pohorski odred Slovenska Bistrica — za 1 delegatsko mesto 14. Krajevna skupnost Sp. Polskava — za 1 delegatsko mesto 15. Krajevna skupnost Studenice — za 1 delegatsko mesto 16. Krajevna skupnost Šmartno na Pohorju — za 1 delegatsko mesto 17. Krajevna skupnost Tinje — za 1 delegatsko mesto 18. Krajevna skupnost Zg. Ložnica — za 1 delegatsko mesto 19. Krajevna skupnost Zg. Polskava — za 1 delegatsko mesto 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 8. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi števila delegatskih mest po dejavnostih za zbor združenega dela in določitvi števila delegatskih mest po krajevnih skupnostih za zbor krajevnih skupnostih Skupščine občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 8/82). St. 1/1-020-1/86 Slovenska Bistrica, dne 12. februarja 1986. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. ek. 1. r. 494. RAZGLAS Občinska volilna komisija v Slovenski Bistrici objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Slovenska Bistrica, ki obsega tele kandidate: 1. Ivan Bratina, roj. 1928, trgovec, Slovenska Bistrica, Ul. Ive Lole Ribarja, 2. Vladimir Dušej, roj. 1946, višji upravni delavec, Slovenska Bistrica, Tirgot nh, 3. Danilo Dvoršak, roj. 1962, str. tehnik, Zg. Polskava, Gregorčičeva 19, 4. Bojan Fajs, roj. 1955, inž. agronomije, Sp. Nova vas 35, 5. Ivan Ferk, roj. 1936, učitelj, Slovenska Bistrica, Tomšičeva ul. 12, 6. Vera Kodelič, roj. 1924, upokojenka, Črešnjevec 66, 7. Janko Kolar, roj. 1949, dipl. str. inž., Makole 4, 8. Franc Kociper, roj. 1956, pravnik Makole novi blok, 9. Slavko Kleindienst, roj. 1936, profesor, Slovenska Bistrica, Aškerčeva ul. 1, 10. Bojan Lah, roj. 1954, str. tehnik. Slovenska Bistrica, Ul. Poh. odreda 5, 11. Vojteh Osojnik, roj. 1948, dipl. sociolog, Slovenska Bistrica, Partizanska 1, 12. Branko Petan, roj. 1947, višji kemijski tehnik. Slovenska Bistrica, Ul. Poh. bataljona 29, 13. Kvirin Petrač, roj. 1936, gradb. tehnik, Zg. Polskava nh, 14. Cvetka Potočan, roj. 1960, predm. učiteljica, Sp. Polskava 245, 15. Smolar Franja, roj. 1942, predm. učiteljica, Slovenska Bistrica, Ul. Borisa Kraigherja 43, 16. Majda Stepanič, roj. 1945, predm. učiteljica, Slovenska Bistrica, Travniška 36, 17. Vinko Spec, roj. 1938, promet, inž., Pragersko 9, Listo kandidatov je predložila Občinska konferenca SZDL Slovenska Bistrica. Lista kandidatov je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi kandidatov bo dne 16. 3. 1986. Slovenska Bistrica, dne 24. februarja 1986. Občinska volilna komisija v Slovenski Bistrici Tajnica Predsednik Alenka Pipenbaher 1. r. Drago Ušen 1. r. 495. Na podlagi odloka o nekaterih vprašanjih s področja cen v občini Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 16/85) in na podlagi 278. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80 in 22/81) je Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica na svoji 115. seji dne 18. februarja 1986 sprejel SKLEP • prenehanju veljavnosti sklepa o povišanja cen sta- narin v občini Slovenska Bistrica 1. Sen Sklep o povišanju cen stanarin v občini Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 35/85) preneha veljati * 18. februarjem 1986. 2. člen i Ta sklep se objavi v Uradnem Usta SRS ta prične veljati naslednji dan po objavi. St. 1/3-38-43/84 Slovenska Bistrica, dne 18. februarja 1986. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenska Bistrica Stanislav Kovač, dipl. inž. 1. r. SLOVENSKE KONJICE 496. RAZGLAS Občinska volilna komisija v Slovenskih Konjicah objavlja na podlagi 78. Bena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Slovenske Konjice, ki obsega naslednje kandidate: 1. Dušan Arbajter, 1956, strojni tehnik, Draža vas 22, Loče 2. Erika Furman, 1962, predmetna učiteljica, Jernej 19, Loče 3. Jože Jelenko, 1956, inž. lesarstva, Dobrova 50, Slovenske Konjice 4. Anton Juhart, 1951, kmet, Novo Tepanje 11, Slovenske Konjice 5. Nevenka Kračun, pravnica, Loče 68 a 6. Franc Kropej, 1944, strojni Afelovodja, Dobrova 55, Slovenske Konjice 7. Irma Kukovič, 1940, inž. za organiz. dela. Ul. Borisa Vinterja 11, Slov. Konjice 8. Jože Kuzman, 1944, višji upravni delavec, Ul. Borisa Vinterja 9, Slov. Konjice 9. Ivan Lorger, 1944, VK ključavničar, Dušana Jereba 8 a, Slovenske Konjice 10. Franjo Marošek, 1927, učitelj v pokoju, Vitanje 130 11. Marinka Marzidošek, 1962, ekonomski tehnik, Pohorska 3, Zreče 12. Marija Opraus, 1941, usnjarski tehnik, Kidričeva 17, Slovenske Konjice 13. Ivan Pavlič, 1945, stroj, inž., Ul. Borisa Vinterja 5, Zreče 14. Miroslav Peško, 1947, inž. varstva pri delu, Ul. Borisa Vinterja 6 a, Slov. Konjice 15. Orlando Sodin. 1961, strojni tehnik, Stranice 113 16. Jože Šket, 1928, trg. poslov, v pokoju, Loče 97 17. Avgust Špoljar, 1945, strojni tehnik. Pohorska 3, Zreče ' 18. Jože Topolšek, 1943, kmetijski tehnik, Kidričeva 12, Slovenske Konjice 19. Anica Vehovar, 1958, predmetna učiteljica. Liptovska 8, Slovenske Konjice 20. Irena Vidmar, 1956, kmetijska tehnica, Resnik 22 a, Zreče , 21. Vojko Vodovnik, 1955, RTV mehanik, Vitanje 116 Listo kandidatov je predložila Občinska konferenca SZDL Slovenske Konjice. Lista kandidatov je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 16. marca 1986. Slovenske Konjice, dne 26. februarja 1986. Občinska volilna komisija v Slovenskih Konjicah Tajnik Predsednica Božidar Punčuh 1. r. Lilijana Kladnik, dipl. iur. 1. r. Chm Anica Bmmee 1. r. 497. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenske Konjice na seji dne 21. februarja 1986 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški I Preživnine, določene ali dogovorjene do konca leta 1984, ki so bile v letu 1985 že valorizirane, se s 1. 3. 1986 povišajo za 79,4 •/e. n Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1985, pa se povišajo sorazmerno na čas, ko so bile določene in sicer: — do konca januarja 1985 se povečajo za 79,4 */e, — do konca februarja 1985 se povečajo za 72,8‘/o, — do konca marca 1985 se povečajo za 66,2 0/o, — do konca aprila 1985 se povečajo za 59,6 •/•, • — do konca maja 1985 se povečajo za 52,9 0/o, — do konca junija 1985 se povečajo za 46,3 °/o, — do konca julija 1985 se povečajo za 39,7 •/•, — do konca avgusta 1985 se povečajo za 33,1 e/o, — do konca septembra 1985 se povečajo za 26,5 */», — do konca oktobra 1985 se povečajo za 19,9 */», — do konca novembra 1985 se povečajo za 13,2 "/o, — do konca decembra 1985 se povečajo za 6,6 Vo. III Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Predsednica skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Marinka Hasenbihel 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 498. RAZGLAS Občinska volilna komisija Šentjur pri Celju objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77, 22/81 in 36/85) listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Šentjur pri Celju, ki obsega naslednje kandidate: 1. Jože Artnak, roj. 1960, elektromehanik, Javorje, Gorica/Slivnici 2. Avgust Božič, roj. 1917, VK mizar, Slomškova 12, Šentjur 3. Nevenka Cmok, roj. 1931, dipl. inž. agr., UL T. Čečeve 16, Šentjur 4. Jelka Godunc, roj. 1940, gimn. maturant, Ho-tunje 5 b, Ponikva 5. Vlado Gorjup, roj. 1929, inž. varnosti, Hotunje 5 a, Ponikva 6. Janez Gračner, roj. 1952, prodajalec, Planina pri Sevnici 7. Anton Gradišnik, roj. 1961, grad. teh., Razbor 17, Dramlje 8. Ivan Horvat, roj. 1925, krojač, Vrb no 17, Šentjur 9. Viktor Hrastnik, roj. 1942, inž. stroj., Kraigherjeva 2, Celje 10. Ivan Jager, roj. 1942, učitelj, Pešnica 1, Šentjur 11. Milena Jan, roj. 1938, prof. pedagogike, Pod Vrbco 12, Šentjur 12. Milica Jug, roj. 1944, ekonomist, Pešnica, Šentjur 13. Stane Kozjan, roj. 1924, pravnik, Kvedrova 40, Šentjur 14. Franc Krampi, roj. 1943, predm. učitelj, Na Lipico 3, Šentjur 15. Janez Kukovič, roj. 1962, prodajalec, Botrič-nica 7 a, Šentjur 16. Ludvik Mastnak, roj. 1941, absolvent FSPN, Zidanškova ul., Šentjur 17. Nika Mihevc, roj. 1955, predm. učit., Ul. T. Čečeve 14, Šentjur 18. Hinko Pap, roj. 1951, prodajalec, Cerovec 10 a, Šentjur 19. Anton Rataj, roj. 1950, električar, Na razgled 7, Šentjur 20. Anton Rijavec, roj. 1926, miličnik, Cankarjeva 12, Šentjur 21. Ivo Salobir, roj. 1949, tekstilni teh., Luterje n. h., Ponikva 22. Stane Stojan, roj. 1959, gradb. teh., Kvedrova 18, Šentjur 23. Kristina Šmid, roj. 1946, administrator. Planina pri Sevnici <. 24. Slavko Špur, roj. 1951, pravnik, Ponikve 48 a, Ponikva 25. Ferdo Žagar, roj. 1931, učitelj. Planina pri Sevnici 65 Listo kandidatov je predložila Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju. Lista kandidatov je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 18. marca 1986. „ Šentjur pri Celju, dne 27. februarja 1986. Občinska volilna komisija Šentjur pri Celju Tajnik Predsednik Slavica Gosar 1. r. Teja Zapušek 1. r. Član Slavica Mastnak 1. r. 499. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je po pooblastilu skupščine Odbor za svobodno menjavo dela Občinske skupnosti socialnega skrbstva Šentjur pri Celju na svoji seji dne 27. februarja 1986 sprejel SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 1 Preživnine določene do vključno 31. 12. 1984 se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povišajo za 79,4 %v od 1. 3. 1986 dalje. 2 Preživnine določene v letu 1985 se od 1. 3. 1986 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenega odstotka, glede na čas, kdaj so bile določene in sicer če so določene: — do konca januarja 1985 se povečajo za 79,4 %> — do konca februarja 1985 se povečajo za 72,8 %> — do konca marca 1985 se povečajo za 66,2 "/o — do konca aprila 1985 se povečajo za 59,6 % — do konca maja 1985 se povečajo za 52,9 % — do konca junija 1985 se povečajo za 46,3 "/o — do konca julija 1985 se povečajo za 39,7 °/o — do konca avgusta 1985 se povečajo za 33,1 °/e — do konca septembra 1985 se povečajo za 26,5 % — do konca oktobra 1985 se povečajo za 19,9 %> — do konca novembra 1985 se povečajo za 13.2°/« — do konca decembra 1985 še povečajo za 6,6 °/o. 3 Sklep začne veljati z dnem objave. St 56-1/86 Šentjur, dne 27. februarja 1986. Predsednik odbora Mirko Ščurek L r. š-TtSI. —— ŠMARJE PRI JELŠAH 500. RAZGLAS Občinska volilna konferenca v Šmarju pri Jelšah objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Šmarje pri Jelšah, ki obsega naslednje kandidate: 1. Jože Bertalanič, 1938, dipl. elektro inž., Rogaška Slatina, ul. XIV. divizije 9 2. Jože Drofenik, 1942, pravnik. Rogaška Slatina, Cvetlični hrib 9 3. Rudi Filej, 1943, predmetni učitelj, Podčetrtek 22' 4. Zlatko HoVinjec, 1953, dipl. oec., Podčetrtek 116 5. Veljko Kolar, 1949, tekstilni tehnik, Kozje 11 6. Franc Kregar, 1947, predmetni učitelj, Rogatec 139 7. Ludvik Kučiš, 1942, strojni delovodja, Rogaška Slatina, Ob progi 4 8. Milan Matko, 1940, kap. dolge plovbe, Mestinje 3 , 9. Vinka-Vesna Nose, 1925, upokojenka, Rogaška Slatina, Stritarjeva 13 10. Franc Sever, 1948, inž. lesarstva, Podplat, Kr-tince 12 11. Vincenc Skale, 1923, upokojenec, Podplat, Pečica 5 a 12. Erik Strašek, 1961, strojni tehnik, Podplat, Kr-tince 22 13. Franc Strašek, 1959, tekstilni tehnik, Podplat, Podturn 14 14. Frančiška Šket, 1955, ekonomist, Pristava, Ema 20 15. Danijel Stus, 1959, steklobrusec, Lesično, Klake 11 16. Darinka Šuc-Lah, 1957, dipl. ek., Šmarje pri Jelšah, Zadrže 6 d 17. Franc Vehovar, 1947, steklopihalec, Pristava, Roginska gorca 31 Listo kandidatov je predložila Občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah. Lista kandidatov je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 16. marca 1986. Šmarje pri Jelšah, dne 24. februarja 1986. Občinska volilna komisija v Šmarjah pri Jelšah Tajnik Predsednik Vinko Habjan 1. r. Boris Ferlinc 1. r. Član Silva Vrčkovnik 1. r. VRHNIKA 501. RAZGLAS Občinska volilna komisija Skupščine občine Vrhnika objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine, listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Vrhnika, ki obsega naslednje kandidate: 1. Gabrijela Brelih, 1942, raz. učiteljica, Vrhnika, Na klisu 27 2. Franc Fortuna, 1922, upokojenec, Vrhnika, Pot v Močilnik 3. Ciril Hrovatin, 1965, študent, Borovnica, Pa-plerjeva 20 4. Tone Jereb, 1946, referent za varstvo pri delu, Lesno brdo 16 5. Jože Jeraj, 1922, upokojenec, Bevke 89 6. Marjan Kopina, 1936, višji PTT delavec, Ljubljana, Tržaška c. 121 7. Jože Kostanjevec, 1950, dipl. pravnik, Vrhnika, Usnjarska ul. 8 8. Franc Levstik, 1933, obrtnik, Borovnica, Pot v Jele 5 9. Branko Malneršič, 1962, strojni tehnik, Vrhnika, Kolodvorska 7 10. Jože Perpar, 1933, dipl. pravnik, Dragomer, Pot na Polane 7. 11. Alojz Sivka, 1923, upokojenec, Borovnica, Ul. bratov Mivšek 29 12. Štefka Suhadolnik, 1955, pravnik, Vrhnika, Opekarska 3 13. Frančiška Tominc, 1935, delavka, Vrhnika, Idrijska 69 14. Rat.omir Vidakovič, 1943, dipl. oec., Log, Cesta na brdo 16 15. Jože Zorman, 1960, uslužbenec, Borovnica, Paplerjeva 10 16. Janez Žnidaršič, 1944, dipl. sociolog, Vrhnika, Sivkina 9 Listo kandidatov je predložila Občinska konferenca SZDL Vrhnika. Lista kandidatov je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 16. 3. 1986. Vrhnika, dne 26. februarja 1986. Občinska volilna komisija Skupščine občine Vrhnika Tajnik Predsednik Liljana Petkovšek 1. r. Janez Obreza 1. r. Član Marina Jereb 1. r. ŽALEC x 502. Na podlagi drugega odstavka 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) je Izvršni svet Skupščine občine Žalec na svoji seji dne 18. februarja 1986 sprejel ODBEDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede, za dovoljenje za promet z mlekom in mlečnimi izdelki in za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel I S to odredbo se določijo pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede in za laboratorijske preiskave v zvezi s tem pregledi, za dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki ter za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel. II Za obvezni veterinarsko-sanitami pregled klavnih živali, živalskih proizvodov in živalskih surovin iz 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) ter 37., 59. in 60. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85), se plača pristojbina za vsako uro pregleda 2.100 dinarjev. Potne stroške, ki nastanejo v zvezi z veterinar-sko-sanitamim pregledom plača uporabnik neposredno izvajalcu. III Za obvezni veterinarsko-sanitami pregled pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov iz prvega odstavka 17. člena in prvega ter drugega odstavka 21. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo, se plača naslednja pristojbina: din 1. za kamionske in vagonske pošiljke 2.100 2. za kosovne pošiljke, za vsako začeto uro pregleda 2.100 Če pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled,. pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sani-tarni pregled pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja oziroma razkladanja ali, če je pregled trajal več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil plačati zamudnino v višini 2.100 dinarjev za vsako začeto uro. Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil plačati tudi potne stroške. IV Za veterinarsko-sanitame preglede, ki se opravijo vsako leto v zvezi z dovoljenjem za promet z mlekom in mlečnimi izdelki iz drugega in tretjega odstavka 55. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali se plača pristojbina 750 din za vsako kravo molznico. Tisti posestniki živali, ki ne oddajajo mleka za javno potrošnjo v zbiralnico ali mlekarno, pa morajo poleg pristojbine plačati še stroške vzorčenja mleka in stroške pregleda krav na tuberkulozo. V Za veterinarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega časa. pristojnega za veterinarsko sanitarne preglede, se plača pristojbina in zamudnina, povečana za 50 V». VI Za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel se plača pristojbina pri izdaji zdravstvenega spričevala, izdaji potrdila o cepljenju in registraciji psa ter oddaji mleka za javno potroš- njo in sicer: din — za kamionske in vagonske pošiljke 200 — za goveda, konje, mezge in mule 200 — za žrebeta, osle in teleta 80 — za prašiče 50 — za prašiče do 50 kg ter za ovce, koze in divjad 35 — za perutnino 0,50 — za kunce in zajce 1,50 — za čebelji panj 40 — za ribe/kg 0,50 — za psa 200 — za liter oddanega mleka 0,20 Za neškodljivo odstranjevanje trupel poginjene divjadi iz lovišča plača lovska organizacija naslednjo pristojbino: din — za odstreljeno parkljasto divjad 200 — za odstreljenega divjega zajca in pernato divjad 30 Za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel z javnih površin plača pristojbino Občinska komunalna skupnost v znesku 300.000 dinarjev kot letni pavšal. VII Pristojbina za veterinarsko-sanitame preglede se lahko plača tudi v letnem pavšalu, ki jo sporazumno določita organizacija združenega dela. pri kateri se opravlja veterinarsko-sanitami pregled in izvršni svet skupščine občine Žalec. Letni pavšal se akontira mesečno v višini 1/12. VIII Pristojbine po tej odredbi se nakazujejo na račun št. 50750-840-062-31892 -Občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali«. Pri nakazovanju pristojbin z.a izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel je treba navesti: »pristojbine za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel«, na računu pa je treba ta sredstva voditi ločeno. IX Pristojbine za dovoljenje za promet z mlekom od oddanega mleka v zbiralnice, pobere in odvede na posebrti račun organizacija združenega dela, ki organizira odkup mleka. X Z dnem, ko začne veljati ta odredba, neha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitame preglede v občini Žalec (Uradni list SRS, št. 31/85) in odredba o pristojbinah za kritje stroškov veterinar-sko-higienske službe (Uradni list SRS, št. 16/85). XI Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-1/86-8 Žalec, dne 18. februarja 1986. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Ervin Janežič, dipl. ek. L r. 503. RAZGLAS Občinska volilna komisija v Žalcu objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Žalec, ki obsega naslednje kandidate: 1. Marinka Baloh, 31. 12. 1946, Liboje 12 2. Ivica Čretnik, 3. 8 1948, Šempeter 68/b 3. Marjan Drobne, 8. 8. 1933, Pucova 1, Celje 4. Oto Eberlinc, 25. 9. 1942, Petrovče 13 5. Boris Fišer, 3. 7. 1949, Efenkova 2, Žalec 6. Igor Kloar, 5. 3. 1962, Migojnice 64 7. Janko Kos, 29. 6. 1961, Ložnica 28 8. Sonja Kupec, 30. 3. 1961, Gornja vas 12 9. Mirko Maček, 6 1. 1931, Prebold 132 10. Kristjan Markovič, 28. 7. 1955, Prebold 42 11. Sašo Mihelčič, 10. 2. 1948, Vransko 12. Cveta Mikuž, 21. 9. 1929, Ul. Talcev 5, Žalec 13. Ivan Podpečan, 10. 5. 1947, Gotovlje 168/b 14. Franc Potočnik, 31. 7. 1919, Kapla vas 26 15. Branko Povše, 28. 10. 1948, Cankarjeva 3, Žalec 16. Ciril Prezelj, 14. 7. 1928, Cankarjeva 5, Žalec 17. Karel Seibert, 13. 3. 1951, Cankarjeva 3, Žalec 18. Franc Speglič, 14. 10. 1920, Galicija 30 19. Franjo Tilinger, 9. 12. 1925, Kettejeva 1, Celje 20. Ivan Uranjek, 7. 4. 1922, Arja vas 37 21. Stanka Vrhovec-Hrušovar, 22. 5. 1951, Prebold 149 22. Heda Zupanc, 12. 7. 1944, Polzela 232 Listo kandidatov je predložila Občinska konferenca SZDL Žalec. Lista kandidatov je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 16 marca 1986. Občinska volilna komisija v Žalcu Tajnik Predsednik Jože Golič 1. r. Milan Bratušek L r Član Inge Sovine 1. r. 504. Skupščina krajevne skupnosti Petrovče je na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Petrovče (Uradni list SRS, št. 1/86) in izida referenduma, ki je bil dne 16. februarja 1986 na seji dne 24. marca 1986 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Petrovče 1. člen Za območje krajevne skupnosti Petrovče se za obdobje 1986—1991 uvede krajevni samoprispevek v denarju za financiranje sledečih nalog: — sofinanciranje izgradnje mrliške veže v Žalcu — vlaganje v komunalo (ureditev kanalizacije, javna razsvetljava) — sofinanciranje izgradnje prizidka k osnovni šoli v Petrovčah. Vlaganja bodo potekala po programu, ki ga je sprejela skupščina KS Petrovče ob razpisu referenduma. 2. člen Samoprispevek je uveden za obdobje petih let in sicer na dohodke, dosežene od 1. marca 1986 do 28. februarja 1991. Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani po sledečih stopnjah: — delavci od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke, oziroma od nadomestil osebnih dohodkov ter od plačil po pogodbi o delu — po stopnji 1,5 odstotka — upokojenci od pokojnin — po stopnji 0,75 odstotka — lastniki zemljišč, ki imajo stalno prebivališče v KS Petrovče, od katastrskega dohodka in dohodka od poseka lesa — po stopnji 4 odstotke — delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, od ostanka čistega dohodka — po stopnji 2 odstotka — delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek od te dejavnosti odmerja v pavšalnem letnem znesku, plačajo od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka — po stopnji 2 odstotka — delovni ljudje In občani od vsakega posameznega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, zmanjšanega za priznane stroške in za davek od avtorskih pravic — po stopnji 2 odstotka. 3. člen Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialno-varstvenih pomoči, od priznavalnin, invalidnine in drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in drugih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, Id ne presega zneska naj- nižje pokojnine polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij ter od nagrad za proizvodno delo oziroma delovno prakso učencev in študentov. Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, kot je določen z zakonom. Plačila samoprispevka so oproščeni tudi zavezanci davka od dohodka od zemljišč, katerih katastrski dohodek ne presega 2.050 din. 4. člen Na podlagi osnov in stopenj, določenih v 3. členu tega sklepa, ho zbranih predvidoma 60,815.847 din sredstev, ki se bodo uporabila za namene iz 1. člena in sicer: — 30,15 °/o zbranih sredstev za izgradnjo mrliške veže v Žalcu — 49,89 Vo zbranih sredstev za ureditev kanalizacije — 13,58 °/o zbranih sredstev za prizidek k osnovni šoli Petrovče — 6,36 “/o zbranih sredstev za javno razsvetljavo. Ce bi po uresničitvi nalog iz prejšnjega odstavka ostala neuporabljena sredstva, se porabijo za ostale komunalne potrebe v KS po posebnem sklepu skupščine KS. 5. člen Samoprispevek od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in od pokojnin obračunava in odteguje izplačevalec dohodka oziroma pokojnine. Samoprispevek iz ostalih virov obračunava in odteguje pristojna uprava za družbene prihodke v rokih in na način, ki velja za davke občanov. Sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Petrovče št. 50750-842-062-1300822. Pravilnost obračunavanja samoprispevka pri izplačilih dohodkov kontrolirata SDK in občinska uprava za družbene prihodke. 6. člen Svet krajevne skupnosti Petrovče je odgovoren za zbiranje sredstev iz samoprispevka ter za smotrno in namensko porabo zbranih sredstev po programu. O zbranih in porabljenih sredstvih poroča skupščini KS najmanj enkrat letno. Za izvedbo posameznih nalog iz 4. člena se imenuje režijske oziroma gradbene odbore s 'tem, da se za izgradnjo mrliške veže kooptira predstavnika KS Petrovče v gradbeni odbor pri KS Žalec. 7. Ben Skupščina KS bo nadzirala zbiranje in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom. Enkrat letno bo o poteka zbiranja sredstev in o uresničevanju nalog obvestila krajane na zborih krajanov. 8. člen Sklep se objavi na razglasni deski KS in v Uradnem listu SRS. Veljati začne naslednji dan po čbjavi v Uradnem listu SRS. Petrovče, dne 24. februarja 1986. Predsednik skupščine KS Petrovče Zoran Razboršek 1. r. 505. Na podlagi 12. in 21. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/75) in sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Petrovče (Uradni list SRS, št. 1/86) objavlja volilna komisija krajevne skupnosti Petrovče POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Petrovče I Na referendumu dne 16. februarja 1986 za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Petrovče so bili s strani volilnih odborov in volilne komisije ugotovljeni sledeči rezultati glasovanja: 1. v volilne imenike naselij s področja KS je vpisanih 2.127 upravičencev od glasovanja, 2. na služenju vojaškega roka je bilo 19, na začasnem delu v tujini pa 78 občanov. Pri ugotavljanju izida referenduma se torej upošteva 2.030 upravičencev, 3. glasovanja se je udeležilo 1.881 glasovalcev, kar je 92,7 °/o skupnega števila upravičencev. Glasovali pa so takole: — za uvedbo samoprispevka je glasovalo 1.134 glasovalcev ali 55,8 °/o — proti uvedbi samoprispevka je glasovalo 731 glasovalcev, torej 36,0 %> — neveljavnih glasovnic je bilo 16, kar je 0,7 “/o od skupnega števila upravičencev. II Volilna komisija ugotavlja, da je od skupnega števila upravičencev, ki se po 21. členu zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja upoštevajo pri ugotavljanju izida referenduma, glasovalo za uvedbo samoprispevka 55,8 %> vseh upravičencev. Glede na navedeno je bila odločitev za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Petrovče sprejeta s predpisano višino. Petrovče,' dne 16. februarja 1986. Predsednik volilne komisije Izidor Sodja 1. r. POPRAVEK V sklepu o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo primarnega in sekundarnega telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Sebenje, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 7-424/86 z dne 28. II. 1986 se 15. člen pravilno glasi: ■»Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS«. Predsednik sveta KS Sebenje Janez Skrjanc 1. r. vsebina Stran REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 430. Pravilnik o programu in organizaciji pripravništva v pravosodju 54? 431. Pravilnik o programu in organizaciji pripravništva v državni upravi 645 432. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o opravljanju strokovnih izpitov za delavce v državni upravi in pravosodju 647 433. Odredba o revalorizaciji osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki s samostojnim osebnim delom in z lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost 648 434. Spremembe in dopolnitve pregleda predloga stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje snlo^nih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 650 435. Poročilo o višini in letni stopnji rasti poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v letu 1985 650 436. Poročilo o stopnji rasti ooprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije za obdobje januar—december 1985 651 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 437. Sklep o potrditvi učila Torni valji z navodili -ga učence za pouk predmeta fizike v 7. razredu osnovne šole 651 438. Sklep o potrditvi učila Alkohol — zbirka diapozitivov z metodičnimi navodili za pouk predmetov spoznavanje narave v 5. razredu, biologija v 7. razredu in družb'momoralna vzgoja v 7. in 8. razredu osnovne šote 651 439. Sklep o potrditvi učila Droge — zbirka diapozitivov z metodičnim’ navodili za pouk predmetov biologija v 7. razredu in družbenomoralna vzgoja v 7. in 8. razredu osnovne šole 651 440. Sklep o potrditvi učila Humani odnosi med spo- loma — komplet prosojnic z metodičnimi navodili za pouk predmetov spoznavanje narave in družbe v 3. razredu, biologije v 7. razredu in družbenomoralne vzgoje v 7. in 8. razredu osnovne šole 651 441. Sklep o potrditvi učila L^čenčeva zbirka za gibanje — poskusi iz kinenratikc in dinamike z navodili za učence za pouk predmeta fizika v 8. razredu osnovne šole 651 Stran ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 412. Razglas občinske volilne komisije v Brežicah 652 443. Sklep o enotni valorizaciji preživnin v letu 1986 (Brežice) 652 444. Odlok o spremembi odloka o določitvi stopnje pri- spevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji (Celje) 655 445. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 (Cerknica) 653 446. Sklep o spremembi sklepa o imenovanju volilne komisije občine Cerknica 654 447. Razglas občinske volilne komisije v Cerknici 654 448. Sklep o povračilu prevoznih stroškov za poseben prevoz (Cerknica) 655 449 Razglas občinske volilne komisije v Grosupljem 655 450. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samopri- spevka na območju krajevne skupnosti Dob (Grosuplje) 655 451. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samopri- spevka na območju krajevne skupnosti Račna (Grosuplje) 657 452. Odlok o določitvi delegatskih mest in števila dele- gatov, ki jih delegacije in konference delegacij delegirajo v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Idrijca 658 455. Odlok o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka na območju občine Idrija za gradnjo in obnovo objektov s področja vzgoje in izobraževanja in za do- končanje zdravstvenega doma v Idriji 660 454. Sklep o izdaji soglasja k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske kulturne skupnosti Idrija in . statutu občinske kulturne skupnosti Idrija 661 455. Sklep o izdaji soglasja k statutu sklada stavbnih zemljišč občine Idrija 661 456. Razglas občinske volilne komisije v Idriji 661 457. Razglas občinske volilne komisije v Kamniku 662 458. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 v občini Kočevje 662 459. Razglas občinske volilne komisije v Kočevju 664 460. Odlok o določitvi Števila delegacij, ki jih obliku- jejo krajevne skupnosti ter o določitvi števila delegatskih mest delegacijam krajevnih skupnosti v zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Laško v mandatnem obdobju 1986—1990 666 461. Odlok o oblikovanju konferenc delegacij in določitvi števila delegatskih mest, ki jih imajo delegacije delovnih ljudi v zboru združenega dela Skupščine ob- čine Laško v mandatnem obdobju 1986—1990 (Laško) 665 462. Razglas občinske volilne komisije v Laškem 667 463. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta območja proizvodne in servisne dejavnosti Njtvlee pri Radečah (območje PR-5) (Laško) 668 464. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 za območje občine Lenart 666 465. Razglas občinske volilne komisije v občini Lenart 676 466. Dogovor o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 670 467. Razglas občinske volilne komisije v Litiji 685 468. Sklep o višini stopnje za izračun obveznosti zdru- ževanja sredstev v sklad skupnih rezerv občine Litija 685 Stran 469. Sklep o določitvi cen komunalnih storitev (Litija) 686 470. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samopri- spevka na območju krajevne skupnosti Dole pri Litiji 686 471. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah živali v letu 1986 v občini Ljubljana Bežigrad 687 472. Razglas občinske volilne komisije občine Ljubljana Bežigrad 688 473. Razglas občinske volilne komisije Ljubljana Center 689 474. Razglas občinske volilne komisije v občini Ljubljana Moste-Polje 689 475. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter dragih preiskavah v letu 1986 na območju občine Ljubljana Šiška 690 476. Razglas občinske volilne komisije Ljubljana Šiška 691 477. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu v KS Medvode (Ljubljana Šiška) 692 478. Razglas občinske volilne komisije občine Ljubljana Vič-Rudnik 692 479. Razglas občinske volilne komisije v občini Logatec 693 480. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah živali na območju občine Mozirje v letu 1986 693 481. Odredba c pristojbinah za veterinarsko-sanitame pre- glede, za dovoljenje za promet z mlekom in mlečnimi izdelki in za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel (Mozirje) 694 482. Sklep o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega na- črta za gradnjo priključnega daljnovoda 20 kV in transformatorske postaje Florjan pri Gornjem gradu (Mozirje) 695 483. Razglas občinske volilne komisije v Mozirju 696 484. Odlok o določitvi poprečne gradbene cene kot osnove za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče in valorizirane vrednosti stanovanj oziroma stanovanjskih hiš za leto 1986 (Sevnica) 696 485. Odlok o spremembi območij katastrskih občin Goveji dol in Pija vice v občini Sevnica 696 486. Odlok o oblikovanju konferenc delegacij in obliko- vanju skupne delegacije, določitvi števila delegatskih mest, zaradi delegiranja delegatov v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Sevnica 697 487. Razglas občinske volilne komisije v Sevnici 699 Stran 488. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Slovenska Bistrica za leto 1985 700 489. Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah (Slovenska Bistrica) 700 490. Odlok o poprečni gradbeni ceni za stanovanjsko po- vršino in o odstotku za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Slovenska Bistrica za leto 1986 700 491. Odlok o spremembah odloka o ustanovitvi sklada za intervencije na področju proizVofanje in porabe hrane v občini Slovenska Bistrica 701 492. Odlok o imenovanju ulic v naseljih Poljčane, Sp. Poljčane in Zg. Poljčane (Slovenska Bistrica) 701 493. Odlok o določitvi števila delagatskih mest po dejavnostih za zbor združenega dela in določitvi števila delegatskih mest po krajevnih skupnostih za zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Slovenska Bistrica 703 494. Razglas občinske volilne komisije v Slovenski Bistrici 706 495. Sklep o prenehanju veljavnosti sklepa o povišanju cen stanarin v občini Slovenska Bistrica 706 496. Razglas občinske volilne komisije v Slovenskih Konjicah 707 497. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Slovenske Konjice) 707 498. Razglas občinske volilne komisije Šentjur pri Celju 708 499. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Šentjur pri Celju) 708 500. Razglas občinske volilne komisije v Šmarjah pri Jelšah 709 501. Razglas občinske volilne komisije Skupščine občine Vrhnika 709 502. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede, za dovoljenje za promet z mlekom in mlečnimi izdelki in za izvajanje dejavnosti neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel (Žalec) 709 503. Razglas občinske volilne komisije v Žalcu 711 504. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v KS Petrovče (Žalec) 711 505. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Petrovče (Žalec) 712 — Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo primarnega in sekundarnega telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Sebenje (Tržič) 713 PREDPISI O SANITARNEM IN HIGIENSKEM VARSTVU (1985) Drugi del: varstvo okolja in objekti pod sanitarnim nadzorom Ta zbirka vsebuje sistematično urejene predpise s področja zdravstva in sanitarno-higi-enske in te,tipi,čne zaščite delavcev in delovnih ljudi in občanov. Prvi del, ki je še v pripravi, bo obsegal predpise o zdravstvenem varstvu, o nalezljivih boleznih, zdravilih in strupih, živilih in predmetih splošne rabe ter o prepovedi reklame zdravil, alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov Drugi del pa vsebuje predpise o varstvu okolja in o objektih pod sanitarnim nadzorom. Ta del zbirke bi pravzaprav morale imeti vse delovne in druge organizacije, ki se pri vsakdanjem delu oziroma poslovanju srečujejo s številnimi problemi in vprašanji, ki jih urejajo v tej zbirki zbrani zakoni in številni izvršilni predpisi o varstvu okolja (o varstvu voda in zraka, o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju, o ravnanju z odpadki, o prevozu nevarnih snovi, o varstvu pred ionizirajočimi sevanji) in o objektih pod sanitarnim nadzorom (o urejanju naselij in graditvi objektov, zlasti stanovanj in industrijskih ter drugih poslovnih objektov, o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje nekaterih vrst dejavnosti, c minimalnih življenjskih standardih itd.) Skratka, to bo doslej najpopolnejša zbirka zveznih in republiških predpisov, ki jo bodo potrebovali tako tisti, ki skrbijo za zdravstveno varstvo občanov, oziroma ki delajo v proizvodnji in prometu z živili in predmeti splošne rabe, z zdravili in strupi, kakor tisti, ki sc dolžni ravnati se po predpisih c varstvu okolja, o urbanizmu m gradnji objektov ter inšpekcijske službe, ki ta področja nadzorujejo. Zbirka bo tudi pripomoček delavcem, ki se ukvarjajo z organizacijo zdravstvene službe, in tistim zdravstvenim delavcem in delavcem s posebnimi pooblastili, ki morajo polagati zdravstveni oziroma upravni strokovni izpit. Cena 3.100 din (012947) PREDPISI O KULTURNIH DEJAVNOSTIH V letih od 1980 do 1985 je bila sprejeta tako imenovana republiška -kulturna- zakonodaja. ki ureja predvsem nekatere posebne zadeve, ki se pojavljajo le na področju kulture Kulturni zakonodajni krog je sedaj sklenjen m zakonodajalec nima v načrtu, da bi ga v naslednjih nekaj letih dopolnjeval. Ta zbirka skuša biti priročna, predvsem po izboru vsebine in po urejenosti Poleg zakonov, ki posebej urejajo vprašanja kulture, in izvlečkov iz nekaj zakonov z določbami, ki izrecno veljajo tudi za kulturo, kulturne delavce in druge osebe v kulturi, vsebuje še tiste podzakonske predpise, ki naj jih uporablja ali upošteva širši krog kulturnih delavcev ali občanov sploh. Zbirka je namenjena upravnim delavcem, ki opravljajo dela in naloge na področju kulture, delavcem v kulturnih skupnostih, v društvih in njihovih zvezah, delavcem v kulturnih orgnizacijah združenega dela. samostojnim kulturnim delavcem, delegatom in vsem drugim, ki jim je kultura kot področje ali posamezna kulturna dejavnost blizu. Cena 1.450 din (013064) PREDPISI O DAVKIH OBČANOV IN O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN V Uradnem listu SRS. št 32/85, je izšlo prečiščeno besedilo zakona o davkih občanov in v Uradnem listu SRS, št 35/85, pa zakona o davku na promei nepremičnin. Ker sta bila oba zakona pc njunem sprejetju v letu 1982 oziroma 1972 precejkrat spremenjena in dopolnjena, je bila objava prečiščenih besedil nujna in zelo dobrodošla zlasti v neposredni praksi Zaradi velikega zanimanja za prečiščem besedili, zlasti zakona o davkih občanov, ki vsebuje za davčne obveznike pomembne določbe o vrstah davka, o postopku za odmero in pobiranje davka ter kazenske določbe, smo oba zakona izdali v posebni brošuri Cena 500 din (013072) Komentar obligacijskih razmerij (1004) — veliki komentar k zakonu o obligacijskih razmerjih, I. in II. knjiga (1984), III. knjiga (1986) To je pravzaprav močno razširjena izdaja knjige »Obligacijska razmerja