*t. 28.
totek dne 9. ihatca 1909
Iihaja trikrat na teden, in sicer ? torek,' Četrtek in soboto ob 4. ari popoldne ter stane po poŠti •jrejemana ali t Gorioi na dom poSiljana:
vse leto .  ........ 15 K
.10
PosamiCne Številke stanejo 10 vin.
„S0Ci"rima. naslednje izredne priloge: Ob no-«em letu ..KalfpTC^d^l1^ ,(Latlpot po IJubljanl In kranjskih mestih",-dalje dvakrat v leta „Vozni red ielemlc, paraikov in poitnil ivea".                                      '   '                      *
Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulici "Uev. 7 1. nadstr. v »GoriSki Tiskarni« A. GabrSCek 8a naroEUa brei 4oposlaiiajoar.QJ5ntn,e_se te oziramo Oglasi in poslanice se raCunijo po Petit-vrstah &> tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — — Reklame in spisi v nredniSkem delu 30 v. vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Teftaj XXXIX.
Vse za itarod, svobodo in napredek I«   Dr. K Lairil.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki uliol 8t. 7 v Gorioi v I. nad<t
Z urednikom je mogoSo govoriti vsak dan od 8. do 12.
dopoludno ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in
praznikih od 9. do 12. dopoludne. Uprav ni 51 v o se na
haja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levov tiskarn
RaroEnlno In oglase je plaCatl loco fiorloa
Dopisi naj se poiiljajo le uredništvu.
Naročnica, reklamacije in druge reči, katere ne
»padajo v delokrog  uredništva,   naj  se poiiljajo   le
upravnlStvn.
..PBIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče-   sak Potek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča«   in   »Primorec« se  prodajata v Go i i v   ' :. naših knjigarnah in teh-le tobakarnah'. Schwarz v i o sk r ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter, Leban na tekaliSču ¦ s   '
Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski nlioi, I. Bajt v po-1 kopaliSčni ulici, I. Matiussi v ulici Formioa, I. Hovafisk! y Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčifl na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
ToltfoN it. 83.
•Gor. Tiskarna« h. Gabri&ek (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Prodiranje Hemce« u naše dežele.
(Še par besed k članku v „Grazer Tagblattu").
Nemška nenasitnost se je pokazala zopet v novi luči.
Nemški dnevnik »Orazer Tagblatt« je prinesel v četrtkovi številki (4. marca 1909) dolg članek, kako naj se preuredi pouk v deželnih jezikih na Primorskem. I Nemškim učencem naj se da dovolj prili- , ke, dušena lahek in p o vr š en n a-č i n p r i u č e slovenskemu ali i-t a l i j a n s k e m u govoru (n e j e z i-k u), da bodo mogli potem tudi na Primorskem izpodriniti domačine od vseli državnih služb.
Zanimiva je pristna germanizatorič-na tendenca tega članka, ki se kaže v vsej svoji predrznosti v ciničnih stavkih: »Der Unterricht der Italiener — beziehungs-\veisc der Slovenen in ihrer Mutterspra-clie konrne wegfallen. Aufgabe der deut-schen Schulen ist es ge\viss nicht, dafiir zu sorgen — ailenfalls komite auch die-scm Wunsche durch Freikurse eutspro-clien \verden.«
Sicer gotovo nihč6 ne pričakuje, da bo nemški Herrnvolk kedaj prijazen kulturnemu razvoju drugih narodov v Avstriji. Ali da se more dopisnik nemškega dnevnika tako daleč spozabiti, da se naravnost norčuje iz domačinov v deželi, kjer nemški jezik niti deželni -jezik ni, to presega že vse meje mednarodnega poštenja.
Sedaj še par besed k smislu dotič-nega članka samega.
Nemci so na Primorskem v vseh središčih, tako v Gorici, kakor v Trstu, kakor tudi v Pulju deležni srednješolskega pouka v svojem jeziku in vendar jim to še ne zadostuje. Srednje šole naj se po njih zahtevi preurede tako, da se domačinom zapre ali vsaj zavira vstop s tem, da se krčevito brani nemški značaj in nemški učni jezik teh šol.
Po vrhu pa naj se domačinom odyza-. me prilika, da bi se v svojem maternem jeziku spopolnili. To je že višek predrznosti.
So-li mar takozvane nemške gimnazije in realke na Primorskem res tako nemške, res taka nemška posest? Za koga pa so ustanovljene? Ali za Dunajčane? Ali za Tirolce? Ali ne za domačine? In koliko pa je pravih Nemcev med učenci srednjih šol na Primorskem?
Letna izvestja gimnazije in realke v Gorici kažejo komaj desetino dijakov nemške narodnosti. Ali bi sploh mogle obstajati te šole z nemškimi dijaki?
Res skrajni čas je že, da se Slovenci in Italijani vzdramijo in odločno zahtevajo od vlade, da jim da šole v materinem jeziku, ki jim gredo po naravni, Človeški in državljanski pravici.
In slabo izpričevalo bi bilo za naše poslance in zastopnike v deželnem in državnem zboru, ko bi si upala vlada po In— tencijah člankarja »Orazer Tagblatt-a« uravnati svoje ukrepe in se klanjati vele-nemškim zahtevam v našem Primorju.
Kdo pa pošilja take nesramne članke v svet, kakoršen je oni v »Grazer Tagblattu«? Nemški profesorji z odobravanjem svojih predstojnikov. V deželo je prišel nov nemški šolski nadzornik Kauer, ki že kaže svoje velenemške rožičke. Nemški profesorji so glavni stebri germa-nizatoričnega dela na našem jugu in le ti učijo nemško javnost in nemške poslance, kaj naj store, da se bodo tim lažje utrjevali Nemci v primorskih deželah. Tem možem se od slovenske strani veliko preveč prizanaša. Da bi ti diktirali, kakšen naj bo pouk glede" deželnih jezikov, to sega vendar čez vse meje___
Ker je vsa reč velevažna in ker Nemci vendar že preočito kažejo svoje namene, bi bilo končno vendarle prav, da bi se s e š 1 i primorski slovensko-h r v a ts k i in 1 a š k i d e ž e 1 n i in drža v n i p o s I a n c i ter se postavili skup-
no po robu nesramnim nemškim nakanam, ki so naperjene istotako proti Lahom kakor proti Slovanom v Primorju. Čas je zadnji!!
Železnica Sv. Lucija-ldrija.
Dne* 3. t. m. se je vršil pri sv.' Luciji v Vugovi restavraciji sestanek, katerega je sklical goriški deželni odbor. Od strani dež. odbora sta prišla tajnik dr. Grusovin in deželni inženir Glessig, s kranjske strani je prišel idrijski dekan Arko. Navzočih je bilo nekaj županov, podžupanov in drugih interesentov za progo Sv. Lucija-Idri-ja. Zborovanje je bilo kratko, ker so bili navzoči edini glede* črte, smeri, postaj itd. Deželni odbor se je pogodil glede trasi-ranja s tvrdko Maks Pichl, ki je napravila načrte za črto Gorica-Červinjan in' Sv. Lucija proti Bovcu.
Glede črte do Idrije se je določilo, da gre proga od glavne postaje Sv. Lucije ob levem bregu Idrijce do postaje Zelin-Cerkno, kjer prestopi na desni breg ter se polagoma ob pogorju vzdigne do kranjske deželne meje. Prva postaja naj bi bila Slap in zraven tudi skladišče, ker bode tam velik promet; druga v Dole n j i T r i b u š i, tretja pri S t o p n i k u, kjer bode obenem skladišče. Na Reki naj bi bilo le postajališče in glavni kolodvor na Ž e 1 i n u-C e r k n o. Zadnja postaja na Goriški bi še bila P1 u žnj e-0 t a-1 e ž s skladiščem, na kranjski strani naj pa konsorcij vse uredi, preskrbi traci-ranje in plača sam vse stroške. Zapisnik so rodpisali vsi navzoči, tudi zastopnik Kranjskega konsorcija.
Potemtakem bi bilo upati, da pride vsa reč glede te črte končno vendar v pravi tir ter se izvrši. Prav!
Goriški klerikalci pa se že napenjajo ter že kažejo svoje »uspehe«, češ, mi, klerikalci smo tisti, ki imamo zasluge za železnico iz Sv. Lucije do Idrije.
»Slovenec« od sobote ima obširno poročilo o omenjenem sestanku, v kate-
rem hvali tudi goriški deželni odbor, ka-koda se je požuril z delom.'O kakem po-žurjenju z delom pa ni.v resnici ne duha ne sluha, marveč se je pričelo z delom za omenjeno črto šele sedaj, ko govore za njo strategični oziri in pa ker se na Kranjski strani dela za podaljšanje proge, ki bi tudi služila strategičnim svrham. Goriški deželni odbor se je požuril z delom za črto Gorica-Červinjan, ker bo tekla po furlanski nižini. Konstatujemo, da načrte od tvrdke Pichl za to novo furlansko železnico že ima, za črto Sv. Lucija-Idrija pa jih še nima. In vendar je bilo že davno prej govora v deželnem zboru o črti Sv. Lucija-Idrija. Tudi znesek 12000 K za tra-sinuije obeh nameravanih stranskih črt je bil dovoljen, storilo pa se vendar ni nič. Vlada ni hotela dovoliti črte Gorica-Červinjan, zato tudi »šklavarske« železnice od Sv. Lucije ne na eno ne na drugo stran, ni potreba. Tako so sodili v deželnem odboru. Sedaj šele torej, ko dobijo Furlani svojo novo zvezo, šele sedaj ko strategični oziri silijo na to, da naj se zgradi ona cesta, sedaj šele, ko se je povdarjalo na sestanku, da je vlada naklonjena nameravani zvezi z Idrijo, se je pričelo ono delo, katero bi bilo moralo biti že zdavnaj narejeno.
Ker sprašujejo klerikalci, kje pa so bili »liberalci« gledč črte Sv. Lucija-Idrija, jim moramo povedati tole: Že leta 1899. so bile poslane iz našega uredništva v hribe na županstva peticije za železnico Sv. Lucija-Bovec in Sv. Lucija-Idrija. To se je zgodilo vsled neke konference z odposlancem železniškega ministerstva v času, ko je bilo gotovo, da se zgradi bohinjska železnica. Pri političnem obhodu se je povdarjalo potrebo postranskih črt. Naši poslanci so se zavzemali za ncve zveze v deželnem in državnem zooru. Deželni odbor goriški je votirai znesek 12000 K za trasiranje. Potem pa je po stari navadi vse nekam čudno spalo. Od naše strani se je drezalo in drezalo, klerikalci in dež. odbor so pa molčali nekaj časa, na kar so začeli tudi nagajati.------
Dvajset let pozneje.
-   Nadaljevanje
=-= „Treh mušketirjev". =====
Francoski spisal: ==   ALEXANDRE DUMA&   =====
(Dalje.)
Da pa obrodi tak razgovor kak sad, se mora vršiti tiho, daleč od hrupa nadležnih prič. Zato sva odvedla kardinala na grad mojega prijatelja, in smo se razgovorih. In glejte, milostljiva gospa, kar smo pričakovali, se je tudi zgodilo: bila je pomota. Mazarin je mislil, da sva služila generalu Croimvellu, namesto da bi bila služila kralju Karlu, kar bi bila seveda sramota, ki bi bila prešla od naju nanj, od njega na Vas, Veličanstvo; strahopetnost bi bila to, ki bi omadeževala že v mladosti kraljestvo vašega slavnega sina. Sedaj sva ga pa prepričala o nasprotnem, in o tem sva pripravljena prepričati tudi Vaše Veličanstvo, sklicuje se na visokorodno vdovo, ki joče v i-vru, kjer jo je nastanila vaša kraljeva milost. T. kaz ga je tako zadovoljil, da me je v znamenje tega zadovoljstva poslal, kakor lahko vidite, Veličanstvo, k vam, da govorim z vami o odškodnini, ki ste jo dolžni dvema plemičema, ki ju niste znali ceniti in ki ste ju po krivici preganjali.
— Poslušam vas in vas občudujem, gospod, pravi
Ana Avstrijska. Zares, redkokdaj sem še videla tako
" nesramnost!
—  Tudi Vaše Veličanstvo se moti.torej glede naših teženj, kakor se je motil Mazarin, pravi d'Arta-gnan.
—  Vi so motite, gospod, odvrne kraljica, in jaz j se tako malo varam, da boste čez deset minut zaprti' in da v teku ene ure odidem na čelu svoje vojske, da osvobodim svojega ministra.
—  Prepričan sem, da Vaše Veličanstvo ne stori take neprevidnosti, pravi d'Artagnan, prvič ker bi bilo to brezuspešno, in drugič, ker bi imelo slabe posledice. Predno bo kardinal oproščen, bo že mrtev, in Nj. Eminenca je tako trdno prepričan o resničnosti tega, kar pravim, da me je celo prosil, da v slučaju, ko bi videl, da Vaše Veličanstvo namerava kaj takega, storim vse, kar je v mojih močeh, da vas odvrnem od tega načrta.
—  No, prav! torej se zadovoljim s tem, da vas dam zapreti.
—  Tudi tega ne, milostljiva gospa, zakaj tudi za slučaj, da bi bil jaz zaprt, je poskrbljeno ravno tako, kakor glede kardinalovega oproščenja. Ce se jutri ob gotovi uri ne vrnem, bo pojutrišnjim zjutraj kardinal odveden v Pariz.
—  Vidi se, gospod, da živite po svojih okoliščinah daleč od ljudij in stvari; zakaj sicer bi vedeli, da je bil kardinal petkrat ali šestrat v Parizu, odkar smo odšli od tam, in da je vidfel Beauforta, Bouillona, koadjutorja, Elbeufa, in da ni nihče prišel na misel, da bi ga dal zapreti?
—  Pardon, milostljiva gospa, vse to vem; in moji prijatelj' ne popeljejo kardinala niti k Beaufortu, niti k koadjutorju, niti k Elbeufu, če se ti gospodje
vojskujejo na svojo roko in kardinal, s tem da jim privoli, kar želijo, naredi dobro kupčijo, temveč popeljejo v parlament, ki se da v podrobnostih kupiti, gotovo, a da bi ga kupil v cjloti, za to ni kardinal dovolj bogat.
Zdi se mi, pravi Ana Avstrijska ter upre svoj pogled, ki je pri navadni ženski zaničljiv, pri kraljici pa postane strašen, v d' Artagnana, zdi se mi, da grozite materi svojega kralja.
— Milostljiva gospa, pravi d' Artagnan, jaz grozim, ker se me sili k temu, Povzdigujem se, ker se moram dvigniti na višek dogodkov in oseb. Toda verujte mi eno, milostljiva gospa: kakor resnično bije tu v teh prsih srce za vas, tako resnično ste bili vedno voditeljica našega življenja, katero smo, — to dobro veste, moj Bog! — tvegali dvajset let za Vaše Veli« čanstvo. Čujte, milostljiva gospa, ali se vam ne smilijo vaši služabniki, ki tiče Že dvajset let v senci, ne da bi izdali niti z enim vzdihljajem sveto skrivnost, ki smo jo imeli srečo deliti z vami? Poglejte mene, milostljiva gospa, mene, ki tu govorim z vami in ki me dolžite, da dvigam svoj glas in da se drznem govoriti preteče. Kaj sem jaz? Ubogi častnik brez imetja, brez doma, brez prihodnosti, če se ne vstavi kraljičin pogled, ki sem ga tako dolgo iskal, za trenutek na meni. Poglejte grofa La Fere-ja, poosebljeno plemenitost, cvet viteštva; obrnil se je proti svoji kraljici, ali bolje rečeno proti svojemu ministru, in ta nima nikakih zahtev, kolikor jaz vem.
(Dalje pride.)            ^
Jutri 10. marca od S. do 9. zvečer predavanje pri Jelenu!
Na'javnem, shodu v. Cerknem oktobra 1906, je "govoril Gabršček o črti Sv. Lu-cija-Idrija ter pojasnjeval, kaj treba storiti v ta namen; sprejeta je biTa resolucija, v kateri se zahteva navedena črta.
Leta 1907. meseca marca Je bil sestanek pri Sv. Luciji tudi pri Vugi. Navzoč je bil tudi poslanec Hribar. Predsedoval je Berbuč. Hribar je govoril obširno mno-gobrojnim udeležnikom ter povedal, da konsorcij vrhniške železnice ima koncesijo za črto do Idrije in do goriške deželne meje, od tu do Sv. Lucije pa goriški deželni odbor. Vse je pričakovalo, kaj pove deželni odbornik Berbuč. Ali glejte! Mož je vprašal, če ima kdo kaj pripomniti h govoru posl, Hribarja, na to pa jo je kar odkuril z dr. Gregorčičem vred. Zboro-valci so zborovali naprej. — Pokazalo se je, da od deželnega odbora ni pričakovati korakov za ufesničenje želja slovenskega gorskega prebivalstva. Berbuč ni vedel povedati nič, če pa bi bil hotel kaj govoriti, bi bil moral povedati, da Lahi ne marajo za te črte med Slovenci ter da sta or-ijaka Berbuč in Gregorčič tako šibka v deželni hiši, da jima nočejo izplačati niti tistih že dovoljenih 12000 K!
Upravni svet vrhniške železnice pa ni obupal, -marveč je dosegel predkonce-sijo tudi od Idrije do Sv. Lucije. Bilo mu je pač na tem, da se pride do pravega dela za izvršitev nameravane železnice. Ali Berbuč je javkal in tožil pa pisaril, da laška večina deželnega odbora noče porabi ti oni h 12000 K, ker bi bili novi pro&i v korist Slovencem.
Tako je bilo še lani. Zavel pa je z Dunaja drug duh. Polno vojaštva je potisnjenega proti laški meji, strategični oziri govorijo veliko besedo — in tako se gra-Idijo tudi nove železniške črte. Deželni odbor je sedaj prisiljen, delati za uresničitev novih prog v naših gorah; drugače pa bi se niti zmenil ne za sklepe in prvotne načrte, zlasti ker bi tudi ne bilo tiste toliko zaželjene proge v Cervinjan.
Nam je le prav, da se začne resno delo za nove železnice v gorah. Klerikalci pa%so se že začeli bahati ter igrati velike dobrotnike glede Jiovih prog. Dejstvo pa ostane: da so naprednjaki na Goriškem In Kranjskem se potezah vedno dosledno za nove proge, klerikalci pašo celo nagajali in se norčevali iz Gorjanov.
;,Ie]eizdajmškaa razprava y lagrebu.
. (Dalje.)
V soboto se je nadaljevalo zasliša-vanje Abrama Pribičeviča. Kako se postopa na tej razpravi, evo par vzgledov:
Pred s.: Zakaj ste se udeležili kongresa srbskih delavskih zadrug, čeravno niste bili člen? Obtož.: Ker sem bil dolžan, da se udeležujem gospodarskih in kulturnih shodov našega naroda ne le kakor Srb, ampak tudi kakor človek. Omenjenega kongresa so se udeležili tudi b a n-ski svetnik Walni in drugi vladni uradniki. Preds.: »Srbstvo« se je začelo v Vrginmostu še le od tedaj, ko se je tamkaj organizirala stranka? Obtož,: Rav-nonasprotno. Vsled tega so tudi tam kakor po vsej Hrvatski nastali med Hrvati in Srbi z n osne razmere i nt o j e z a-sluga naše mlajše generacije, ki razširja narodnost, jedihstvo Hrvatov'in Srbov. Isto tako ne more biti govora o zatiranju Hrvatov v tem okraju. Tako so n. pr. v Topuskem ravno Srbi predlagali županom Hrvata. Preds.: Od 1. 1906 se je populariziralo ime kralja Petra? Obtož.: Sem li jaz storil to? Preds.: Ne, tega ni izpovedala nobena priča, ali govorilo se je med narodom o Petru. Nadalje je rekel obtoženec o nekem inkrimi-riiranem shodu v Topuskem, da se istega ni udeležil, da je bil shod javen in da je na istem imel pozdravni govor obdolžna priča Babic. Nadalje je izjavil, da je tudi v Pregradi med čisto hrvatskim prebivalstvom deloval za gospodarsko povzdigo. Ni mu znano, se je li med ljudstvom prepevalo himno kralja Petra. Preds.: Dokazano je, da so vaši soobto-ženci razširjali med ljudstvom češčenje kralja Petra in k e r s t e z n j i m i d b-
č e v a 1 i, d a s t e tu d i Vit a k. (Dolga, viharna veselost).
Predsednik je obtoženca zopet vprašal za nevanje »himne« kraija Petra, ki da je antidinastična. — Kje je besedilo te himne? — Obtož.: Himne kralja Petra ni. — Drž. pravnik: To je pesem »Oro klik-če« z vložkom za kralja Petra. — Bran.: To je Miletičeva pesem! Preds.: Odobru-jete vi vsklike: Živio kralj Peter? Viharni protesti pri braniteljih in vskliki: Tu se pred zakonom odgovarja za dejstvo in ne za mišljenja! — Preds.: Iz teh pojavov je azvidno, da je.to jedinstveno gibanje na-Io odkar je kralj Peter zasedel prestol.. 0|tož.: V istem času, ko so nastale, srb-samostalne organizacije, nastale so organizacije drugih hrvatskih strank, orej je kralj Peter provzročil tudiorga-nizacije hrvatskih strank. (Viharen smeh.)
DOPISI. ->
Iz komenskega okraja.
Komen, 4. marca 1909. — Sodnik dr. Lavrenčič je včasih vročekrven. Zavrela mu je kri po vseh žilah in žilicah, celo v možganih, ko je videl prišedši v Komen toliko vrabcev, ki so se tako lahkomiselno ženili, kar ni celo vsakemu človeku dano, da bi se resno ženil. Tedaj je šel in razsodil neodložljivo smrt skruniteljem nedolžnosti. Nabavil si je puško flaubert. Imel pa je samo toliko znanja o zakonih, da je treba zato nekoga vprašati za dovoljenje. Koga neki? — Orožnike. Oni se učijo postave in nje treba prašati. Podal se je dobro pripravljen naravnost na oroz-niško postajo in tam prosil dovoljenje, da bi smel hudomušne vrabce streljati. Možje postave pa so mu dali navodilo,' kako mora postopati, če hoče ta posel vršiti; med drugim tudi, da mora imeti dovoljenje oci lovskega najemnika. Oh, težka pot! Lovski najemnik je preklican liberalec in, do tega ne more, niti ne sme on v hišo, ker je — grešna —on!
Vrabci se še danes s streh smejejo, dr. Lavrenčiču in se vesele, mi pa obču-. dujemo brumno dušo!                           ^
Nedavno je bil naš slavni notar, dr0.,| Kotnik zatožen, da je njegova orjaška,; psica, bernhardinka, napadla nekega tu-; kajšnjega občinarja. Giede te živali so pritožbe občne, ker je žival že zaradi veli-, kosti strah popotnikom. Več prič, ki jih je tožitelj navedel, so na sodniji izjavile, da jih je ona žival dejansko napadla. Obravnavo je imel sodnik dr. Lavrenčič. Ena priča je očitala notarju dr. Kotniku, ki je, tajil istinitost njene izpovedi, da je ček), njegova gospa bila navzoča, ko se mu je pred nedavnim v obraz pritožil v hipu, ko. ga je psica napadla. Da bi notar ižpodbil istinitost te izpovedi, mu je dovolil s o d n i k d r. L a v r e n č i.č med obravnavo, daje šel domov gospo vprašat, ali se spominja tega dejanja. Kakor se je že naprej pričakovalo, se vrne notar dr. Kotnik od doma in izpove, da njegova gospa ne ve ničesar. Tožitelj je bil ranjen. Poleg drugih prič je pozval ta sodnik tukajšnjega zdravnika, da pove svoj parere kot priča in ne kot strokovnjak. Po dolgem cincanju in v vidni zadregi, je izdal raz-, sodbo na 12 ur zapora odnosno 5 K globe. Lastnik .omenjene orjaške živali je dr Kotnik.
Daleč na okrog je poznan vrl mož,-, bivajoč v Nabrežlni. Slučaj je hotel, da je.= bil pozvan pred sodnika dr. Lavrenčiča, tam poleti lanskega leta, kot priča. Sodnik ga je silil, da mora svojo izpoved s prisego potrditi. Ta se je temu protivil in izjavil, da kot mož brez konfesije ne more k prisegi pristopiti. Nič ni izdalo sodnikovo siljenje. Sodnik pa ni uvaževal od prisege oprostilnih okolščin ter se poslužil v tem slučaju druge oblike, kakor jo zakon predpisuje, ampak nakratko obsodil pričo na 24urni zapor. Do danes pa ni še sodnik te stranke pozval v zapor!
Kasneje mi je pripovedoval vgleden gospod, ki je brez konfesije, enak slučaj tega sodnika. Bil je tudi on pozvan z,a pričo. Ker je odrekel sodniku prisego, ni se sodnik poslužil kazni, ampak sprejel je častno obljubo.
Ko je po končanem preslišanjti narekoval sodnik svojemu zapisnikarju zapisnik, rabil je besedo »brezverec« in se je
izrekši to besedo p r e k r i ž a 1. Ker se je baje naučil pri slučaju iz Nabrežine* ni temu gospodu naložil kazni.             \
Iz KOBIM. (O, te frajle 1> — Dae 6. svečana t. 1. je priredilo »Bralno društvo" v Komnu plesno zabavo s petjem. Vabilu »Br. dr", se je odzvalo vse izbrano občinstvo ko-mensko in iz okolice. Ob vbranih glasovih godbe, na lok in izborneoi inproviziranem petju, pri kojem so' sodelovali po veČini učitelji iz okolice, se je svršila ta v splošno zadovoljstvo prirejena zabava, nad vsako pričakovanje. Izraža se splošna želja, naj bi »Bralno društvo* mnogokrat priredilo sličnih zabav. — »Bral. dr." vstanovilo je tudi javno ljudsko knjižnico ter vsestransko deluje v izobrazbo naroda. In tej knjižnici je bil namenjen čisti dobiček te prireditve. — Z začudenjem se je moralo konstatovati, da ravno oni, ki so prvi poklicani sodelovati na polju narodne prosvete, so kljubuje izostali. Ti so komensko učiteljstvo, ki se in corpore, ;z izjemo jednega, ni vdeležilo-te dobrodelne prjredbe. Ta veselica je bila tej gospodi menda prenizka. Bajši si je trojica istega dne privoščila nabavo v »teatro komunal" v' Trstu. — Ko so dotične gospice naslednjega dne prišle domov iz »teatra komunal", fo izjavile, da jim tak nebeški vžitek zadostuje za cele štiri tedne. Med časom predstave pa niso vedele, ali se nahajajo še v tej dolini solz, aH se že sprehajajo v sinjih višavah med nebeščanil Povdarjati pa moramo, da se je to godilo 6. svečana, istodobno ko je bila v Komnu zabava in v Trstu slovanska »Umetniška noč" v »Nar. domu". Drn-žestne gospice so si izposlovale vstopnice za »komunal" po nekem znancu v Trstu. Ta jim je v istini napravil vslugo ter jih celo spremil do vrat »komunala", tam jih pomiluje vstavil in s svojo družino posetil »Umetniško noč" v »Nar. domu", kar so gospice šele drugi dan izvedele na njegovem domu. — V Komnu imamo do sedaj tri izobraževalna društva, katera delujejo v splošno zadovoljstvo. Kakor se sliši, se pa namerava vstano-viti še četrto društvo: aristokratsko-nemško, ki se bo zvalo »Društvo zarjavelh devic". — Prihodnjič kaj več o tem vsenemškem dru-jštvu.
Iz ajdouskega okraja.
Iz Dol-Otlice. — Kljukasto kima starka zima neprenehoma po trnovski planoti; a ž njo kimajo in spavajo tudi naši Dol-Otličani kakor v 18. stoletju. Najraje se tiščijo doma v zakurjeni »kambri«, kjer čepe cele dneve pri »Prismojena«« ali »Domoljubu«, katera se hočejo najbrže navaditi kar na panvet. Kar jim zatrobijo klerikalci na ušesa, to tudi store kakor najponižnejše ovčjce. Zdaj se bliža Velika noč in treba se je izpovedati grehe, dati pa tudi prašičji jezik pa jajca, pšenico in kaj še vse. Samo Bog daj, potmi že gre. t— Hej, Marijine hčerke, menda se takrat skažete. Do sedaj obstoji v vasi, ki šteje več kakor dva tisoč prebivalcev, le ono slavno pobožno »Marijino društvo«, ki v svoji klerikalni politiki spravi kako pošteno dekie ob dobro ime. Zganite in prebudite se iz spanja vsaj vi vrli n ap r e d-n j a k i, kar vas je ter osnujte si prepo-trebno društvo, ono društvo, ki bi spravilo nevedne ljudi do pravega spoznanja. Zatrite oni klerikalni duh, ki vas v napredku uničuje ter visoko povzdignite svoje glasove v zlato geslo: »Do svobode in napredka«, da zaori vaš glas po celi le-|i trnovski planoti. Tako lahko zapojemo fotem z narodno pesmijo; »Na planincah solnčice sije« namreč boljše, drugo solnce naj bi svetilo, druga luč spoznanja naj bi obsevala našo planoto.
Naprednj a k.
Iz goriške okolice.
fe PeilBfl. —- Triletna doba je potekla. Imamo pred durmi volitev v občinski zastop. Niso sicer še razpisane volitve, toda zgoditi Se mora to v najkrajšem času. Ravnokar pretekla doba je marsikateremu izmed nas odprla oči. Uvideli smo, da so občinske volitve za nas še posebno v gospodarskem pogledu največjega pomena. Za to pa so se dosedanji »občinski" zastopi bor<5 malo brigali. Z malo izjemo niso bili ti občinski temveč zastopniki posameznikov. Raditega bode treba ž njimi temeljito obračuniri. Nam vsem dobro znana  »trozveza", ki
nas s 3vojo železno roko davi že toliko časa, se mora' enkrat za vselej razrušiti. Dvema gospodarjema ni mogoče služiti. Občinska uprava mora priti v roke samostojnim možem, ki imajo resno voljo skrbeti za naš skupen blagor.
Pripravljajmo se, dokler je Še čas! Vse poznejše kričanje, zabavljanje po krčmah, pa tudi vsi protesti nam ne bodo prav nič pomagali!! Sedanja naša malomarnost se utegne kruto maščevati, Zatorej vsi na krov!
V MlfflU se je vršil v nedeljo popoiudne ustanovni občni zbor »Sokola" ob lepi udeležbi Od strani »Sokola" v Gorici je bil nayzoč - brat starosta dr. Levpušček. Za starosto je izvoljen brat Sandrin, podstarosta brat Jakil. Kakor kaže dosedanje zanimanje, se razvije Sokol v Mirnu y impozantno društvo.
Iz kobariškega okraja.
S Kobariškega. — Preteklo je že leto dnij in 8 mesecev, odkar zaman čakamo na rešitev utoka gledd cestnega odbora. Tako se tudi ovira delo za cesto in v preteklem letu se ni moglo ničesar ukreniti na skladov-nik cestah.
Snega je pri nas na nekaterih krajih čez 1 m. V Proseniku na laški strani je pod-sul plaz 1 hišo in 1 hlev; v hiši je mrtvih 5 oseb, v hlevu 2. Dva sta umrla za boleznijo, tako da so imeli v majhni vasi na en dan 9 mrličev.
Domače vesti.
Predavanje. — V imenu »Goriške podružnice društva slovenskih profesorjev v Ljubljani" bo predaval jutri ob 8. z v. v dvorani »pri zlatem Jelenu" dr. Ozvald o predmetu: Moderna pesniška umetnina. (Ob  Zupančičevem  poemu   »Duma").
Za lažje umevanje proizvajanj o tej grandiozni, a ne baš lahko shvatljivi pesnitvi bi bilo želeti, da si, kdor se namerava udeležiti predavanja, »Dumo" prej prečita. (Samogovori, str. 88—98).
Moška podružnica družbe sr G. In M. v Gorici je imela svoj redni letni občni zbor v soboto zvečer »pri jelenu". Iz poročila je razvidno plodovito zasnovano delovanje podružnice, katero pa se mora še lepše razviti. V Ljubljano je bilo poslano družbi 3700 K, kar kaže Že lep vspeh omenjene podružnice.
Pri občnem zboru ženske podružnica si. C rila
In Metoda v Gorici dne 7. t. m. so bile izvoljene sledeče dame: predsednica: g. Amalija Drufovka; blagajničarka: g. Milena dr. Faganelova; tajnica: g. Josipina Koma c o v a; namestnice: g. Ivanka Dekle-vova; g. Marija Kopačeva, gdč. Levo-slava Koršičeva. Odbornici: g. Ivanka Gabrščekova, g. Gizela M u s i č e v a. Pregledovalki računov: g. Rožica B i s a i -lova in gdč. Lojzika Š t u r m o v a. Obširno poročilo prihodnjič.
Preskušnjs učiteljske usposobljenosti za ljudske
in meščanske Š0l6, kakor tudi specialne presku-šnje začno letos pred c. kr. izpraševalno komisijo v Gorici 10. maja ob 8. uri predpol-dne. Za temi skušnjami prično takoj pre-skušnje za ženska ročna dela in za vrtnariee. Prošnje naj se vlože pri c. kr. izpraševalni komisiji, oziroma ravnateljstvu c. kr. * učiteljišča v Gorici v teku tekočega meseca.
Ni c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici prično
maturitetne preizkušnje 3. maja t. 1. ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje k dopustu se imajo v teku t. m. vložiti pri ravnateljstvu imenovanega zavoda.
PerolM Obravnava v Celovcu je — odpadla. V korist »Corrieru" je, da se ta reč zavleč \ potem se že kako poravna. Proti »Corrieru" bi šlo v Celovec več prič, ki bi izpričale, da poslanec G as ser ni imel prav nič opraviti z Berbučevo volitvijo. — Zato je prišlo kakor nalašč za »Corriera", da je zbolel prof. Berbuč. In ker ne more iti v Celovec, da bi pričal — za »Corriere", je morala biti obravnava preložena. O tempora o moreš i
KauerStM?--Kakor Čujemo, je bil na našo gimnazijo od deželnega šolskega sveta sprejet dijak z imenom Liebezeit, baje ne ravno vzoren dečko, nekod s severa. Lani pa so pridnega mladeniča iz Primorske, ki je prosil za sprejem v višji razred goriške gimnazijo, odklonili. Seveda ta dijak ni bil nemške narodnosti in njegov oče ne c. k. podpolkovnik. Gosp. nadzornik Ka-uer, ali se nsj na ta nov način korigira neugodna statistika nemških dijakov na našem zavodu?
Tilovadno druitn »Sokol" v Gorici. - Podpisani odbor opozarja ponovno vse one p. n. gospode, ki se nameravajo vdeležiti telovadbe v oddelka za starejše, naj se za gotovo ogla-sijo v četrtek ob 6b. pop. v sokolski telovadnici, ulica sv. Ivana št. 7 (dvorišče). —
Odbor.
Sporazumno z deželnim odborom. — »Gorica« pravi, da ni. res, da je namest-
občin v tolm. glavarstvu sporazumno z deželnim odborom. — Da se je zgodilo razveljavljenje sporazumno z deželnim odborom, je jasno povedano v okrožriici tolminskega okr,glava*>stva, katero smo priobčili v »Soči«. »Gorica« torej trdi,.da obsega Prinzigeva okrožnica neresnično
denarja v varstvu, marveč" vse p n p i 1 ar n e naložbe. —- Da ne postanemo tudi mi preveč odijozni, ne navajamo imen raznih najemnikov Monta, Centralne, sirotišča, malega semenišča, in mi niti ne zahtevamo, naj se obesi na veliki zvon, koliko plačujejo te stranke. Veselil bi se morda edino — davčni fiskus. Ali ker se že „Gorieatt postavlja m varuhinjo naprednih zavodov, jo moramo
ništvo Vazve4ja^!l62žjr^                                                                           z  dokuzi,  da je
ves ljudski denar v »označenih stavbah primerno obrestovan! * Kar se tiče Gabrščeka, je ta zamašil „Goricia brbljavi gobec. Da plačuje, za stanovanje* ves čas kar 1300 K, to je kvi-tovala brez odgovora. — Čitatelji se spominjajo,  kolikokrat je vlačila to stanovanje po
trditev. Ali »Gorici« je težko kaj verjeti! j svojih predalih; zdelo se je, kakor da ima G.
Saj so se pridušali klerikalci tudi lani, ko je prišla na dan prepoved gledč točenje vina, katero je bilo izdalo namest-ništvo sporazumno z deželnim odborom, da to*ni res; nazadnje pa se je konstato-valo, da j6 bila izdana prepoved res sporazumno z dež. odborom. Tudi odbornik Klančič je to potrdil. Klerikalci so ostali iažniki. Najbrže bo tako tudi v slučaju razveljavljen/a, sklepov glede samoslo-venskih krajevnih napisov. — Sicer pa smo. radovedni, kaj pove »Gorica«,. ki pravi, da spregovori o tej reči.
Odklonjeni utekl. — Meseca avgusta leta 1907. so se vršile volitve cestnih odborov m kobariški in bovški okraj. Klerikalci so podali utoke, ki so bili izviti iz trte, ali zavlekli so pravilno sestavo novega, cestnega odbom do zdaj. Namestništvo je na ponovno drezfloje šele te dni rešilo utoke in jih seveda odklonilo. — Torej nad poldrugo leto je preteklo, predno so bili utoki rešeni 1 — Ubogi mi!
Boj za slike Materi božje na Sveti gori se bije že dolgo časa po tukajšnjih laških in slov. klerikalnih listih. Antikvar Gyra v Gorici ima sliko Matere božje, o kateri pravi, da je prava, ona, ki je sedaj na Sveti gori, pa neprava. Patri fraučiškani so hudi ter trde, da sedanja slika na Sveti gori je bila vedno ha svojem mestu, odkar jo je podaril svetišču patriarh Grimani I. 1544. Gyra trdi svoje. — Sedaj pa razglaša v „V Eco" dr. Fr. Pavletič, da dobi 1100 K (hran. knjižica „ Monta" št. 49.348), kdor dokaže, da je avtentična Gvrova slika ter podtaknjena ona na Sveti gori. Časa je do 15. apr. 1909.
Nekaj o goriškem lrinuiju. - Slovenci, ki
ne morejo opustiti vožnje s tramvajem, pripovedujejo kaj različno o postrežbi; eni pravijo, da jih ne nadlegujejo z laščino, drugi pa so povedali, da sprevodnik ni znal ali hotel govoriti slovenski. — Prosimo daljših obvestil.
Čuje se, da ima tramvajska družba že koncesijo za podaljšanje do Solkana. Ako je to res, naj solkanska občina poskrbi, da bodo vozili tje vozovi s slovenskimi napisi.
Taka je klerikalna polemika. — Samo zaradi
zanimivosti, kako podla je klerikalna bandi okoli „Gorice", se povrnemo še k nekaterim udriharijam Gregorčičevega glasila od 27. februvarja.
„Goricaa pravi najprej, da sta G. Ij. p. in Trg. obrtna zadruga ustanovljeni na podlagi državnega zakona, dolžni sta polagati javne račune in sta podvrženi državnemu nadzorstvu; v njiju stavbah je založen ljudski denar, zato ima pač javen list pravico vprašati, kako se ta denar obrestuje. — Gabršček je povedal le, da plačuje za stanovanje 13J0 K, gled<5 drugih prostorov pa je povedal, da plačuje več nego drugi ponudniki, zato brižna gospoda okoli »Gorice" še ne more priti na cisto, ali se tisti denar, ki je investovan v Gabrščekovih prostorih, primerno obrestuje ali ne.
Tako velika je skrb tista „Goricea, ki naj bi začela raje pometati pred — svojim pragom terrazodeti klerikalnemu svetu, kako je investovan ljudski denar v aŠolskem domu0, sirotišču, v hišah Monta in Centralne. ^Gorica" doslej še ni povedala, koliko plačuje „Šolskemu domu" tiskarna in »Gorica" sama. — Goriški „MontB je doslej edina hranilnica v deželi, tu se kupičjjo zlasti ysi pu pil ar ni denarji; hiš ima že vse polno, in cesto se je slišalo, da je bilo treba posebne protekcije, kdor je hotel priti pod te streho. Renegat Teodoro Hribar je tudi dobil tu prodajalno, a Mont ni vprašal, ali ni morda v Gorici koga drugega, ki bi še več plačal. To bi bil moral storiti, ker so vse Montove hiše pasivne, — a Mont je vendar hranilnica, ki nima le ljudskega
stanovanje skoro zastonj. »Gorica" je Čila, da bi bil neki rodoljub plačal »veliko več". Ali obmolknila je, ko se je G. naveličal vednega dreganja v to čisto zasebno reč, povedal, da plačuje 1300 K ter da je pripravljen odstopiti tistemu »rodoljubu, ki plača   veliko  več", — Od  takrat je mir.
—  Zdaj »Gorici" ne dajo miru ostali prostori, za katere G. plačuje več nego drugi ponudniki. — Ta odgovor »Gorici" ne zadošča, Gabršček s tem ni odgovoril tako, kakor bi moral odgovoriti načelnik prizadetih denarnih zavodov. — Ako hoče tudi G. imeti kak prostor v hiši naprednih zavodov, ne zadošča niti to, da plača več nego drugi ponudniki, marveč plačati mora toliko, da bodo mogli dognati znameniti klerikalni računarji, ali je primerno obrestovana tista glavnica, ki je zalo• žena v G. prostorih. — Pod tako kontrolo bi hoteli imeti Gabrščeka in napredne zavode tisti ljudje, ki sami dobro vedo, kako je s hišami Monta, Centralne, Šolskega doma, sirotišča, semenišča! Na dan s temi računi! Fiskus jih bo veseli — Tako polemiko gonijo klerikalci pod vodstvom semeniškega pro fesoija Gregorčiča! Ni jim škoda ne časa ne prostora 1
Tudi lerlikl tramva) daje Tumovemu mo-kraškemu listu snov, da udriha po Gabršče-kovi — osebi. Pravi: Svoječasno je »Soča" ropotala proti tramvaju, zdaj pa nič, ter priobčuje celo mastno plačan oglas, ki tramvaj priporoča. Neslanih opazk niti ne omenjamo. — In kaj je na tem? —? V oglasu tvrdke Pregrad in Černelič je omenjeno postajališče električne želez uice  Trgovski dom !
—  Gabršček bi moral torej cenzurirati tudi besedilo oglasov, sicer je v nevarnosti njegova osebna Časti
Izpred sodni je. — 19 letni Sil vi j Kolčne iz Gorice je stal pred sodniki radi tatvine. Bil je že večkrat kaznovan. Ukradel je neke dragocenosti ter okoli 50 K denarja. Dobil je za to 11 mesecev težke hče *- postom vsak mesec; po prestani kazni se ga postavi pod policijsko nadzorstvo. Ko je slišal razsodbo, je odtrgal od ograje v sodni dvorani lesa za kake 2 ki ter ga kotel vreči na sodnike. Sodni sluga pa mu je preprečil to nakano. Radi tega dobi seveda pošteno plačilo.
Varnost na Solkanski cesti. - v nedeljo
zvečer ob 8l/t se je vračala večja družba iz bližnjega- izleta po Solkanski cesti v mesto. Bilo je več slovenskih gospodov s svojimi soprogami. Blizu Cikonijeve vile jj stopil nepoznan 22 24 letni mladenič h gospej dr. F., iztrgal ji z vso silo ročno torbico iz rok, tako, da je gospej ostal v roki samo jermen ter tekel proti Soči ob dolgem zidu. Zasledovanje je bilo brezuspešno. V torbici je bilo kakih trideset kron v gotovini. Slučaj je že naznanjen policiji.
Hotel »Zlati Jelen" klerikalcem ne da miru; vse hudobije so že izlili, da bi škodovali temu podjetju. Sprva so se norčevali, ker je »Soča" prištela tudi to pridobitev »narodnim piruhom". Potem so ae Škodaželjno veselili, ker ni bilo mogoče najti dobrega najemnika, kar je na Slovenskem sploh težko. Nemcev se ponuja vedno dovolj! — Odkar so izvedeli, da je to podjetje v Gabrščekovi upravi, so pa obrnili zastavo: zdaj se bojijo, da bi Gabršček ne imel dobička pri tem podjetju in kričijo o »izkoriščanju narodne ideje". —-Ker drugega ne morejo najti, brbljajo, da hotel Zlati Jelen je postal »narodno podjetje" šele zadnje čase. — No vsakdo ve*, da je »Soča" enako priporočala od prvega početka, a v oglasih in noticah, priobčenih v drugih slovenskih listih, je stalo, da je ,to —- narodno podjetje. — Utegne se zgoditi, da tO res ne bo več, potem bodo kavči zadovoljni, a kriv bo seveda zopet le Gabršček I
V naših gorah je padlo zadnje dni še polno snega, ker ga že prej ni bilo dosti. Plazovi s Porezna so tirjali dve žrtvi, mlada človeka; pri Jagrščah na Cerkljanskem so s težavo potegnili nekega mladeniča izpod plazu. V Logu na Bovškem je toliko snega, da ga morajo gledati iz prvega nadstropja dol; spodaj je vse visoko zasneženo. — V Gorici je bilo v nedeljo in ponedeljek-pasto. mrzlo vreme, isto-tako včeraj, danes je bjlo malo megleno, potem je sijalo solnce.
Ustnica: V Cerkno: Prihodnjič.
G. dcp. v A—o: Prihodnjič.
1.
Zveza narodnih društev.
. Kolesarska druitvo .Gorica" vabi svoje člane k XIV. rednemu občnemu zboru, kateri se bode v vršil v soboto 13. marca 1909. ob 8'/t uri zvečer v dvorani hotela »zlati jelen". Citanje in odobritev zapisnika rednega občnega zbora dne 28. marca 1908 ter izvanrednega občnega zbora dne 12. septembra 1908. 2. a.) Tajnikovo poročilo, b.) Red nikovo poročilo. 3. Denainičarjevo poročilo. 4. Volitev odbora. 5. Volitev dveh pregledo-valcev. 6. Slučajni predlogi, ki so bili pismeno naznanjeni najmanj tri dni pred občnim zborom, ali takt nujni predlogi, katerih nujnost je sprejel občni zbor z dvotretjinsko večino. — 7. Prememba pravil. 8. Določitev društvenega shajališča. 9. Imenovanje častnih udov. 10. llazdruženje. — K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
TriovikHbrlM in gospodarske vesti.
fioil trgovini bratov Andenvald vzbuja v Gorici vseobčo pozornost po krasni in okusni prireditvi, Znana trgovska spretnost obeh trgovcev pa bodi porok, da bosta znala vstreči vsem opravičenim zahtevam občinstva. To podjetje — mora vspevati. Ako se za letos lo to posreči, bo že izdaten napredek za to leto. •— Pripomniti in prositi moramo z ozi-rom na neke glasove, naj nikogar ne moti, da je trgovina v. hiši, kamor bi sicer radi ne zahajali. — Bodimo vzvišeni 1
Nova DiesnlCI g. Urbančiča bo% v »Društvenem domu" par hiš dalje proti cerkvi sv. Ivana. Prirejena je moderno, elegantno. To bo gotovo ena najlepših mesnic, če no najlepša v Gorici. — Tako smo prišli tudi v tem oziru do višine, ki nam bo le v. Čast. Od mesarja pričakujemo, da bo vedno na višku svoje obrti, konkurenčen, postrežljiv, uljuden, — od občinstva pa, da ga podpira. Naprej po taki poti! ,    Promet med postajama Celeiec-FraRzensfeste se
vrši zopet v redu.
Na državni železnici se vrši zopet reden promet na progi Ješenicn-Ljubljana in Trat-Jesenice-Celovec.
Na Balkanu.
Srbski zunanji minister Milovanovič je izjavil dopisniku »Siidslav. Correspon-denz«, da Srbi počakajo odločilne besede konference. Izraža nado, da se reši spor brez vojne. — Vodilni srbski državniki $o za mirovno sporazumljenje z Avstrijo. Pač sodijo prav, da vojna najbrže ne bi yed\a Srbije do sreče. Menda Avstrija tudi uvidi, da je najboljše mirno sporazumljenje. Tudi troški so že tako ogromni, da si ne želimo novih. — Vest, da sta avstrijska in ogrska vlada odločili, da trgovinske pogodbe s Srbijo ne predložita zbornicama, je vzbudila v Belemgradu veliko nevoljo, ker se vidi, da bi hotela Avstrija z gospodarske strani vplivati na politično stran ter s tem skusila prisiliti Srbe k popuščanju. Ta politika pa je zgrešena.                                          (
Politični pregled.
Narodno-nipradna stranki ni Kranjskim je imela v nedeljo t Kostanjevici shod, ki je vspel jako dobro. Navzočih je bilo okoli 400. Dobro obiskan shod je bil tudi v Tržiču na Gorenjskem.
Noti slovenska straiki ni Štajerskem. — v
Ptuju so zborovali v  nedeljo   0Slogašia,   ki
kličejo slogo med štajerske Slovence. Prvi je govoril dr. Ploj. V odboru nove stranke sta tudi dr. Jurtela in dr. Ploj. Govoril je tudi dr. Itosina iz Maribora.
.Razne vesti.
Zi podžupani i Ljubljani namesto odstopiv-šega dr. K. Bleiweisa je izvoljen dr. Ivan Tavčar.
Volilne listo zi mestni volitve v Trstu so iz-
ložene. Število vseh volilcev znaša v mestu 31.992, v okolici 9612.
Klerikalna stranka na Kranjskem je
bogatejša za jedno veliko blatnažo. Pokazalo se je zopet, kako nizkotna je ta stranka, kateri načeluje sam škof. Pri lanskih deželnozborskih volitvah na Kranjskem je nastopil v kmečki skupini Črnomelj* Metlika kot napredni kandidat g. Julij Macelie, veleposestnik, poštar in župan v Gradcu na Dolenjskem. Klerikalci so začeli pisati proti njemu, ker Jim je bil nevaren kandidat in šla je ovadba pod izmišljenim imenom na drž. pravdništvo, češ, da je Macelie zadržal neko brzojavko, po kateri bi bil baron Apfaltrern oškodovan za kakih 100.000 K. Slo je za nakup grajščine Krupa. To da se je zgodilo pred 3V2 letom. Razprava pred porotd v Novemmestu pa je pokazala,*da je vsa obtožba ničeva in Macelie je bil soglasno oproščen. Giavni obtežilni priči takratni poštni uslužbenki v Gradcu sodni dvor ni mogel dovoliti niti prisege. — Iz cele razprave smrdi ostudna klerikalna gonja, ki se ne straši nobenega sredstva, samo da bi ugonobila političnega nasprotnika. Klerikalci imajo Boga na jeziku, delajo pa hudičeva, dela.
I. redni ebčnl zbor ikad. tihn. droitva Jrf. |llVa V GridCU za letni tečaj 1909 se bo vršil v soboto, dne 18. t. m. ob 8, zvečer v Klo-BtenvieBgaese nzur Weinheeke" z običajnim e »redom.
je zasul velik plaz nad postajo Bockstein v Obergasteinaki dolini. — Potegnili so Iz snega nekaj živih, nekaj mrtvih.
Nijviinijii Iznajdba po tisu imiCena.  —
Smodnik 1250, knjigotiskarstvo 1450, toplomer 1605, daljnogled 1608, ura z nihalom 1656, porcelan 1709, tkalni stroj 1785, fotografija 1802, šivalni stroj 1804, lokomotiva 1812, železnica s parno silo za promet ljudi 1830, električna železnica 188], Rentgenov! žarki 1896, brezžični brzojav 1897.
Čudna dedšSina. — V Taonu pri Epi-nalu v Vogezih so izkopali pred par dnevi ostanke nekega delavca, ko je pretekla najemninska doba za grob. Ta delavec je umrl pred 12 leti. Rekli so, da se je zadušil. Sedaj pa so našli 20 louidorov in 25 komadov po 10 frankov, katere je bil mož požrl, da bi jih »žalujoči preostali« ne dobili v roke. Sedaj sta si razdelila tO ded-ščino 2 sinova pokojnikova.
Sneženi zameti na Koroškem so ovirali in še ovirajo promet po Zilski in Kanalski dolini ter po Rožu. Sneg je bil zasul cel vlak med Žabnicami in Volčjo-vasjo. Sneg je padel ponekod 3 metre visok.
Nekoliko statistike. Leta 1870 je znašalo cerkveno posestvo na Ogerskem in HrvaŠkem 1,288.612 katastralnih oralov, a leta 1900 pa že 2,506.275 katastralnih o-ralov. Torej se je povečalo za polovico.
&i)ji žetf post.
Jarl Junaki — Napisal Rado Murnik. Založil L. Schwentner v Ljubljani. Stane broširano 2*50, elegantno vezano E 3*50, po pošti 20 v več. Murnikove spise rado čita naše občinstvo; zato ni dvoma, da seže po oznanjeni knjigi, kdor si želi dobrega humo-rističnega čtiva.
Sprejme se takoj učenca
od dobrih starišev, ki ima veselje do sedlarske obfH.
Natančneje se izve   pri Ivanu Kravosu v Gorici na Komu
Dr. Josip Leupušček,
odvetnik *  Sorirfi <Sosposl<a alfca ŠH$. 3
(Drufovkova hiša)
naznanja, da odslej bo redno
vsak petek
sprejemal stranke v   KANALU, hotel   „pri  zlatem
levu" (last g. A.   Križnica),  !. nadstr. soba  štv.  7,
poleg čitalničnih  prostorov - in sicer od 8'ia do 12
ure predp. in od 2 do 3li2 popoludne.
Zlata jajua Baše gostilničarje in restanaterje
so priljubljeni
Orkestrijoni
Lahko navijanje.
-------Igra kakoršenkoli komad točno in lepo. ==:
Najugodnejši plačilni pogoji.
Zastopstvo za Primorsko
Rajmund Kren - Gorica
ulica Teatro.
»Goriška ijudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni hlil, Gosposka ulica st. 7, I. nadstr.) — Telefon ftt. 79.
HaCun poStne hranilnice Ste?. 837.315.
V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo:
Hranilne vlogo se obrestujejo po 47,%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemajo od vs&fcogar.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5%%, na varščino ali zastave in na menjice po %%.
Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1907. s 6%.
Stanje 31. dec. 1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.550-77. Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954*35. — Vrednost hiš: 112,328 —
Denar prihrani, kdor kupi izgolovljeno pohištvo pri
8L Ure na obroke 53
za vsakogar.
I št 72. pristna moška ali ženska ura, lepo izvoz-' | I Ijana, fornirana s 14 karat, zlatom; fino kolesje  I
I  na kamnih.............L 20"—
I enaka ura z dvojnim pokrovom . ... Is. 25- — , I St. 73. pristno srebrna moška ali ženska ura s I tremi močnimi srebrnimi lopo rezljanimi pokrovi, I kakor: medved, jelen, lev ali pokrajina^ dobro I kolesje na sidro, točno uravnana ... K 301— I 5t 74 Zadnja llOVOSt: Srebrna moška ura I remont-ankerca, ki se navija le vsakih osem dni. i Kolesje vidno skozi steklo na cifemikti K 35'— I št. 75. krasna remontuar, kovinasta tula moška I ali ženska ura, s tremi pokrovi ter pozlačenim I navijalnikom. Zanesljivo kolesjo . .*. .K 18'— I št. 76. Nikelnasta remont,   ura za  dečke,^ mo-
I derno in lepo izrezljana.......K 8'—
I Plačuje, se na obroke za komad-po K 2-— me-I sečno, ter se pri naročnini, polovico dotične I               svote, ali pa se znesek povzame
I Dunajska tnvarna ur Heinrich Weiss,
I              Dunaj Pillergasse 1./748._____
I     2 K mesečno.
Dobro ohranjeno motor-kolo
se proda po f)fztyf c^i>i.
Upu; Jblja je lahko vsak kolesar brez najmanjšega truda.
Natančneje se izve pri strojniku v vojašnici Rainer.
nakupni uir
najnovejših  oblek za  otroke,  deklice,
gospe in gospode je
Grazer Kaufhaus I
Gradec Jakominiplatz   14.
(v lastni hiši).
Mupi w prve vrstel
za konfekcijo, perilo, platneno blago, | pletenine, čevlje itd.
Hiistrovan cenik zastonj in poštnine | prosto.
Važno
za vse one, ki nosijo
čevlje!
Vsled preselitve trgovine s čevlji J. MEDVED - Gorica, so cene izdatno znižane.
Cene so:
Čevlji za ženske od krone <t naprej
„    „  mažke „   „   7   „
¦Hitite, da w zattjudite!
SUKNA
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian za sušno
V Humpolcu na Oeikem
Tvorniske cene.
Vzorci franko.
Založništvo lg.pl Kleinmayr & Feil. Bambertj
_______v Ljubljani._______
Pravkar so izšle v najinem založništvu:
Guy de Maupassant: NOVELE,
Debeluška; Oskrbnik ; Vrvica; Morilec;  Srečanje ; Končano; Pijanec; Nekdaj; Pismo, ki so ga našli pri utopljencu; Poleno; Rasnifina dogodba; Razbita ladja.
Iz francoščine preložil Dr. IVO ŠORLI
I)i\ Ivo Sovli, ž« najbolje znan kot samostojon  pesnik, knjigo zboren   prevod  najlepših i
I  odličnega
de  Miuipas.saiitn t .slovenskih krogih.
ki jih bod«
radi eitali \
8" 220 strani. — Broširane 3 K, elegantno vezane 4 K.
Pozor!    Slouensko podjetje!    Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dne II. febr. I90S.,
na novo otvorjena Telita miHiim trgovina
Franc Souvan, sin
stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu štev. 22 v1 Jfjabljat)(.
GORICA.                      GORICA.
Narodno podjetje
Hotel „Pri Zlatem Jelenu".
V središču mesta. Ob glavir ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30' sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. ~ Gene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.                                                                         .
Slovenci, kupujte užigalice v korist
družbi sv. Cirila in Metoda!
Ani. Brescak-u
v Gorici,
v Gosposki ulici št. 14
(v lastni hiši)              J
kateri ima ? zalogi najbogatejšo 1 izbero pohifitva vseh slegov za I vsa& stan, priprostega in naj- |
flnejega izdelka.              I
I Daje tudi na obroke.
Lastna delavnica     1 I za tapecirano pohištvo. 1
i\   Cene brez konkurence.    i
ik*—:_____.______-
Različno pohištvo iz železa,
podobe na šipe in platno, ogledala,
zima in platno.