r L DRŽAVA DAJE, DRŽAVA VZAME 31 MAREC-DAN DRŽAVNEGA PRORAČUNA/OČISTIMO OKOLJE ZDAJ ! v J| JA ŽIVLJENJE ZA REKORDE PLIN NI LEP Plin je morda res ekološko čist energetik, toda na pogled ni prav nič lep. Dokazov za to trditev je tudi v Izoli kar nekaj. Pred nekaj leti so se ob nekaterih stanovanjskih hišah v mestu in na podeželju pojavili manjši plinski rezervoarji, ki sami po sebi še ne bi bili tako nemogoči, če jih ne bi bilo treba dodatno zavarovati in so tako postali pravi bunkerji z betonskim zidom in žično ograjo. Najlepši primer je velik rezervoar, kije povsem iznakazil trg in otroško igrišče med Ljubljansko in Smrekarjevo ulico. Občina Izola je s sprejemom Odloka o določitvi pomožnih objektov in posegov za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje omogočila tudi postavitev takšnih rezervoarjev brez omejitev glede estetske primernosti postavitve takšnega "objekta". Je mogoče, da je na ta način dejansko le legalizirala obstoječe zmazke iz našega okolja? (MefjPrejšnji konec tedna je v ljubljanskem kliničnem centru umiral ruski smučarski skakalec, njegovi tekmeci pa so ob bučnem vzklikanju gledalcev in navijaških komentarjih športnih novinarjev leteli v dno velikanke in lovili nov svetovni rekord. Njim je povsem jasno: Športna zgodovina ne zapisuje poškodovanih ali celo mrtvih ampak rekorderje, zato nikomur ni padlo na pamet, da bi, vsaj zaradi spoštovanja do umirajočega športnika, opozoril na brezglavost tega divjanja za rekordi. Pa ni tako le v športu. Na vseh ravneh našega življenja se bije neusmiljen boj za takoimenovan uspeh, za pozicijo najboljšega, najmočnejšega. Celo v turizmu je tako in v teh dneh tudi izolski turistični delavci optimistično napovedujejo dobro zasedenost hotelov že ob velikonočnih praznikih, pri tem pa tudi oni ne razmišljajo o žrtvah. Ne razmišljajo o tem, da imamo ob sezoni prav toliko parkirišč kot čez zimo, še manj razmišljajo o tem, kakšne turiste pravzaprav vabijo k nam v Izolo. Ic Banka Koper mm 25. marec J 999 Po izkušnjah sodeč, jim je bolj ali manj vseeno za kakše goste gre, saj jih v glavnem zanima plačilo penziona ali polpenziona, o izvenpenzionski porabi pa že dolgo ne razmišljajo več. Zato se ne gre čuditi, da je kupna moč njihovih turistov vse manjša in da imajo drugi udeleženci v turizmu od teh gostov vse manj koristi. Gostinci so se tako morali povsem orientirati na redke goste z druge strani zahodne meje, še zadnji preživeli trgovci živijo od domačih kupcev. Pa še nedolgo tega ni bilo tako, vendar so bili turistični časi takrat drugačni. Zdaj so hotelirji s ponudbo, kot jo Izola ima, prisiljeni potovati na sejme v vzhodnih —- —. — — - Tunov« n OBRTNA CONA IZOLA .1 F3tel.: 066' 646 - 608, 645 -“fax:066 645 - 779 A OPREMA NOVO v IZOLI!!! okrepčevalnica FAST FOOD VENI Ekspres pripravljene pečene jedi za dom: piščanci, krače, rebrca, pizze, hamburger, topli sendviči, pommes frittes. Vsak dan od 8. do 21. ure, ob nedeljah in praznikih od 12. do 20. ure. ____________Telefon-MB 333____________ deželah in vabiti turiste iz še bolj revnih dežel, kot je naša. Veliki met je uspel le izolskim Ribarom, ki so uspeli prepričati turiste iz daljne Japonske, daje Izola mesto posebne vrste in padle so obljube, da se bodo prišli prepričati, če je res tako. Ribari so ubrali drugačno pot. Niso ponujali Portoroža ali Cannesa, ponudili so domačnost, nekaj Irske prijaznosti in predvsem neindustrijski turizem. Bodo izolski hotelirji kdaj odšli tudi na turistični sejem na Japonsko in kaj bodo vzeli s seboj? Adriatic VAŠA ZAVAROVALN -mm 'SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE PORTOROŽ Obala 114, Portorož tel.: 066/ 770- 328, 770-728 fax: 066/ 770- 329 PIRANSKI ZALIV OSVOBODITELJI IN "OSVOBODITELJI" ali KAKO LOČITI PLEVE OD ZRNA Na zgodovinskih izkušnjah oziroma na nesreči drugih smo se vsaj nekaj naučili. Kdor se za nekaj bori, mora imeti čimvečji konsenz zato mora prepričati ljudi, da se bori za njih in njihov interes. Skrajni ekstremi se izrodijo v vojno, naprimer poenostavljeno rečeno, a dejansko so med drugo svetovno vojno zagovarjali slovenstvo in svojo borbo "za narod" tako partizani kot domobranci. Kdor bi padel z lune (in teh je bilo očitno v zadnjem času precej) in poslušal formalne argumente obeh, bi si mislil, daje tako tudi bilo. Poleg vsega ostalega je bila dejansko ena bistvenih razlik v DEJSTVIH: * partizani so se bojevali za domačo osvoboditev izpod tujcev in ustanovitev svoje države ter spremembo izkoriščevalskega nazadnjaškega sistema za boljšega, takega za narod - skupaj z njim; * domobranci (in podobni) so dejansko hoteli uničiti partizane in tiste, ki sosodelovali v imenu vladajoče - tuje - oblasti in svoje ideološke institucije CERKVE. Ta oblast je bila TUJA in NASILNA ter je hotela podjarmiti narod fizično in s pomočjo cerkve še ideološko v svojo korist. Zato so se domobranci borili PROTI LASTNEMU NARODU, kar izvorno izpodbija trditve o borbi za Slovenijo in slovenski narod. Na našo srečo in z ogromnimi žrtvami so zmagali partizani in ne glede na določene napake se je lahko vse skupaj končalo v današnji samostojni Sloveniji. Sedaj se kot enakopravni pogovarjamo z drugimi. To znano dejstvo sem uporabil, da bo le laže razumljivo nekaj drugega. Potem ko so nekateri politiki popolnoma pogoreli s svojim razdiralnim delovanjem, ker so ljudje ugotovili, da le niso delali za splošno dobro, poskušajo (tipično!) ti organizirati drugačna združenja in delovati mnogo bolj prefinjeno (okoli ovinka). Poznam scenarij, ki ga je potrebno le spregledati. Da bi ne bilo njihovo delovanje prehitro spoznavno, se skrivajo za imeni, ki dajejo misliti, da delujejo za ljudi v splošno dobro. Te organizacije pa kot da so nastale "spontano" zaradi razočaranja nad institucijami. Posebno lahko je to organizirati, ko vladajoči ne delajo dovolj dobro. Tako so nastala združenja kot Civilna inicijativa (C!), Združenje za demokratizacijo medijev, Pravičnost in mir... ki so v principu legitimna. Najnovejša cvetka je Civilna iniciativa za mejo v Istri. Kdor jih površno posluša in bere, poreče, da seje končno nekdo ojunačil in rekel, kar je treba. Blef, nevednost, zavajanje, kratkovidnost in NEVARNOST. Ti ljudje ne čutijo z nami Istrani in ne poznajo istrskega srca in duha. V zagovor teh tez: * Ne vemo še, kje je resnično nastala ideja za tako združenje; * formalna iniciatorja in vodji sta famozni Danijel Starman (TV Slovenija mu je celo izdelala družinski grb in dala častno sabljo!), ki aktivno deluje v Slovenskem nacionalnem kongresu. Ta združuje sedaj samo še domače in emigrantske desne skrajneže v svojem zadnjem življenjskem stadiju. Zato je že po pomenu mrtva organizacija, namesto da bi združevala Slovence po svetu z domovino. Hkrati ta isti Demokrat zastopa cerkev v denacionalizacijskih procesih (vrnitev gozdov, objektov (npr. Blejski otok...) in hkrati deluje proti svojim ljudem, saj hoče razdeliti Koper itd. (vse je legitimno). * Drugi je Frane Goljevšček, obadva sta v svoji lokalni skupnosti politično popolnoma pogorela. * Skozi stranska vrata se skušate uveljaviti z igranjem na čustva tu živečih, ker pa rezultat ni zagotovljen, iščeta konsenz še drugje po Sloveniji. Ko zaigrajo čustva, se občutek za realnost in treznost izgubi. Taka gibanja, sejejo nestrpnost, povzročajo spore med sosedi. Izredno konkretni dokazi posledic take politik najdemo po celem Balkanu - vedno je in bo trpel narod, sosedje pa še vedno ostanejo sosedje, vendar resnično smrtno skregani. To pomeni, da bi se morali posledično in logično mi, ki živimo ob meji, skregati s svojimi sosedi, ki so sosedje le zato, ker se je vmes pojavila meja, sicer smo Istrani, pripadniki iste Istre, na oni in tej strani meje. Naš interes je že danes živeti v miru in sodelovanju z našimi sosedi, s katerimi imamo MALI OGLASI -UGODNO PRODAM OTROŠKI ZIMSKO POLETNI VOZIČEK (kombiniran) znamke Prenatal ( dobro ohranjen), tel: 646 -112 po 19. uri. - PRODAM FERAL ( 600 sveč ) informacije: 81-390 -ODDAM POSLOVNI PROSTOR v Nazorjevi ul.2 v Izoli, velikosti 33m. Prostorje primeren za storitveno dejavnost, in je na sončni strani v pritljičju stavbe. Tel. dopoldan 645 - 822, popoldan 646 - 855 po 16. uri. - PRODAM STROJNO OPREMO ZA FOTOKOPIRNICE ali projektivne biroje. Prodaja po kosih ali v celoti: BARVNI FOTOKOPIRNI STROJ AS-A3 format, ČRNO BELI Canon A4-A3 format, XEROX do formata AO, TERMOPRES A4-A3 format. Tel.: 066 645-236 - PRODAM STANOVANJE v Izoli, blizu morja, 62 m2, potrebno adaptacije. PRODAM KRZNEN PLAŠČ - Nutrija, PRODAM rabljeno SKRINJO in STARO SPALNICO iz masivnega lesa. Tel.: 041 748-962 ali 648 - 297 (zvečer) prepleteno življenje, zato je potebno podpreti najprej maloobmejni sporazum in nato naj vladi strpno rešita končni sporazum. To lahko traja tudi dolgo časa. Pomembno je, da se pri nas odvija normalno življenje in postane meja jasna, vendar čimmanj pomembna, kot združitveni, ne pa ločitveni dejavnik. Spori so lahko politični in te naj ob čimvečjem upoštevanju zahtev in želja nas, ki smo ob meji, rešujeta vladi Slovenije in Hrvaške. To stališče so pred kratkim prenesli Vladi župani vseh občin, ki so ob meji. Te je potrebno podpreti, saj so konkretni in naravnani v zagotavljanje pravic in želja prebivalcev, ne posameznikov, so naravnani v sodelovanje in ne v spore. Eden konkretnih rezultatov sodelovanje je naprimer skupni sestanek ribičev in sodelovanje županov z obeh strani meje. Torej podpirati stalen pozitivistični pristop, kije sicer zelo naporen, saj gaje potrebno neprestano dograjevati in ima lahko rezultate v splošno korist, kot enostavnejši razdiralni pristop, ki pa je sicer res enostaven in populističen, ko pa si je treba prevzeti odgovornost za dolgoročne posledice, iniciatorjev ponavadi ni več zraven, ker je kriv ZUNANJI sovražnik (pomislimo na srbsko oblast, ki se s tem argumentom drži še od svojega nastanka). Lep pozdrav, Lucio Gobbo RS. To sem napisal pred nekaj tedni, pa nisem hotel objaviti. Vendar so mi nacionalistični izpadi gospoda Goljevščka potrdili moj prav glede njihovih ciljev. Najprej so tujci naši sovražniki, nato domači, ki ne mislijo tako kot on...sovraštvo nikoli ne prinese prijateljstva. Spoštovani g. urednik, Ob koncu dvobojev (tudi slabih) veleva olika, da se pokloniš občinstvu in daš roko nasprotniku. Če mi zato odstopite malo prostara, evo : Dragi bralci "Mandrača", prišel je čas, da prekinem brezplodno jaro kačo dopisovanja z g. Franetom Goljevščkom. Nočem končati z jezo in iz obupa, kot vsi, ki so se doslej spustili v to. Bralcem se opravičujem, če sem jih v tem predpomladnem času dolgočasil ali če se z mano ne strinjajo. Saj beseda ni konj in misel ni greh. Tudi mojemu dopisnemu nasprotniku želim samo dobro. Mož ima pač tako zlo srečo, da se mu sfiži vse, za kar se zavzame. Zdaj mu je po dolgoletni križarski vojni zoper izolsko marino Ustavno sodišče potopilo ladje. In še Oznanilo je izgubilo zadnjega bralca. Kako je že rekel veliki Mao? "Iz poraza v poraz - do končne zmage!« S spoštovanjem, Gregor Kirn, Izola Ne, s Kirnom se res ne bom ukvarjal. (Ne trosi semen po suhem pesku!) Osebno ga ne poznam, njegov zadnji odgovor pa jasno kaže konture te osebnosti. Takšnih »Kirnov« seje v Mandraču že nekaj gostilo. Odgovoriti pa moram gospodu Misleju. Razočaral me je. Ni razumel mojega sporočila v zvezi z imenom »Kernovič«. Bi morda bolje razumel, če bi napisal zgodbo npr. "Bil je človek, ki seje pisal Mejaš, ker je pač na nekoga mejil; ko pa mu ni bilo več do tega, da bi na koga mejil, seje preimenoval v Meiasc; toda iz Mejaka v Meiasc ni prišlo kar čez noč in s svinčnikom po papirju, ampak seje zgodilo v "toku časa" in v premiku v glavi; za Mejaka seje še podpisoval, ko je že razmišljal kot Meiasc.; čas in značaj sta opravila svoje in meja seje tudi zato (argument!) premaknila in Meiasc seje še enkrat in dokončno spremenil v Meiasco.« Torej, pisal sem o mentaliteti, ne o priimku. Pisanje ni bilo natolcevanje, ampak samo grenko kulturno razmišljanje o slovenskem značaju. Poudarjam besedo »kulturno«. Ne vem zakaj bi moral vstopati v uredništvo Mandrača? Nič posebnega, osrednjega se tam ne dogaja. Da sem vstopal tja v času kandidiranja za župana pa je laž. To pa je zelo nevarno dejanje! Če pa je posredi pozabljivost, potem pa to ni dobro za urednika! Resje, mene omenjati, je lahko nevarno dejanje. Toda samo v primeru, ko me omenjaš z nečistimi računi. In nevarno je, če se že bojuješ, da se bojuješ brez orožja in da streljaš s slepimi naboji. Eno skrivnost o svojem pisanju bom izdal: Vedno pišem samo o tistem, kar mi je poznano, o tistem za kar imam argumente, o tistem, kar lahko rečem, daje resnica. Ne operiram z lažmi, zato sem nezaželen. Na koncu pa le moram reči še dvoje: 1. Civilna družba Slovenije je vztrajala, da bi izročila 7000 podpisov predsedniku Drnovšku, ker pa nas ta ni sprejel, smo s težavo dosegli sprejem pri podpredsedniku Podobniku, ki je obljubil, da bo podpise takoj predal Drnovšku! Podpisom smo pridali še spremni dopis, ki ga noben časopis ni hotel objaviti in ki ga sedaj dostavljam Mandraču. 2. Bogo Grafenauer je bil dvorni zgodovinar, ki je zvesto služil jugoslovanski enotni misli. Dokazi pa so. da je tik pred smrtjo izrekel očiščujočo resnico: "Istro so okupirali Hrvatje!" Seje ustrašil pekla, daje moral to izpovedati? Bo g. Roberi Škrlj kdaj pogledal vase in se izpovedal? Frane Goljevšček .\l:.\All) i t \( je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel :066/600 ■ 010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 120 Sit. Založnik/elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola tel.: 600-010 / E-MAIL: MANDRAC@S-NET.NET ŽR: 51430 - 603 • 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI. Izola____ 5. Redna seja Občinskega sveta OSNUTEK PRORAČUNA SPREJET V ponedeljek so se izolski občinski svetniki sestali na nadaljevanju četrte seje občinskega sveta, hkrati pa so opravili še peto redno sejo. Glede na to, da je bilo gradivo za sejo tokrat razmeroma dobro pripravljeno, posebej so svetniki pohvalili Odlok o cestah v Občini Izoli, ni bilo večjih zapletov pri sprejemanju sklepov in predlogov, ki so jih pripravile občinske strokovne službe. Seveda je največ pozornosti veljalo osrednji točki 5. redne seje Občinskega sveta, osnutku proračuna Občine Izola, kije bil sprejet brez večjih težav in poslan v javno razpravo. Na sami seji pa je bilo v zvezi s proračunom slišati razmeroma malo pripomb in predlogov. Še najglasnejši je bil Branko Mahne, ki je predlagal več denarja namenjenega športu, vendar se razprava na to temo ni razživela, saj se je javna razprava šele zdaj začela. Pozivi k urejanju prometa v starem mestu saj je sadanji način izredne nevaren \ primerih hitrih intervencij, ostajajo brez odgovora. Se bo k a spremenilo s sprejemom odloka o prometni ureditvi, ki so ga pravkar pripravili v občinski inšpekciji? Svet krajevne skupnosti Izola II. objavlja RAZPIS Za ime krajevne skupnosti Izola II. Smo edina krajevna skupnost brez imena. Pošljite nam predloge za ime krajevne skupnosti Izola II. Prvi trije izbrani predlogi bodo nagrajeni in objavljeni. Sporočila sprejemamo 24 ur na dan na telefonu 646 320 (avtomatski odzivnik) ali pisno na naš naslov, KS IZOLA II., Kristanov trg 1 Izola. Vaše predloge pričakujemo do konca aprila 1999. Svet krajevne skupnosti Izola II. AGENCIJA ZA NEPREMIČNINE /\Cjt N/i /\ ilVI(V1oh>iU/\«F. SIKA pOSHtdoVANjE: puod AJA, NAku p, l AM t SljAVA, N Aj EM, vpisi v zemIjiško kNjìr,0,piiAVNÌ NASVETI,CENÌTVE ÌN pitEVodi Ml RIA CRFCOKIČ s.p. Di Unì I d I 6271 DrkANi itl.,Ux. * >06 66 580 290 t,sivi. 04 I 7 >8 990 IZOLSKI UPOKOJENCI SO ZBOROVALI Pred dnevi so se delegati in gostje Društva upokojencev Izola zbrali na rednem letnem občnem zboru, kjer so predstavili svoje delo v preteklem letu in sprejeli nov program. Na zboru so med drugim tudi sprejeli Predlog sprememb pravil društva upokojencev Izola. Z zadovoljstvom so ugotovili, da se je članstvo povečalo , čeprav sojih žal nekaj zaradi smrti tudi izgubili. Posebej so izpostavili dejavnosti ob humanitarni akciji Teden starejših občanov, ki poteka že 19. leto. Ponosni so lahko tudi na svojo kulturno dejavnost, saj deluje ženski in moški pevski zbor, ki redno nastopata na priložnostnih prireditvah in srečanjih v regiji in izven nje. Tudi športno so upokojenci aktivni, saj deluje ženska balinarska sekcija, ki je praznovala 15. letnico dejavnosti. Uspešno seji pridružuje tudi moška sekcija in ekipa pikada, strelska ekipa in druge. Seveda pa so aktivni tudi na izletniškem področju, saj so bili na izletih po vsej Sloveniji in izven nje. Na zboru so razrešili dosedanje organe zbora in imenovali nove. Nov predsednik je gospod Stane Jenko. Podeljena so bila Gallusova priznanja za dolgoletno aktivno delo in sicer 30 bronastih, 6 srebrnih in tri zlata priznanja. Dosedanjemu predsedniku Mihna Franju so podarili umetniško sliko Izole in ga imenovali za častnega člana Društva upokojencev. Občni zbor so sklenili z družabnim srečanjem in v prijetnem prijateljskem vzdušju. F. Šolar f *5 ^rarnnaln&p slOfilVE Goran FRANOVIČ s.p. / Izola 9.korpusa 4, Izola / Tel.: 066/ 600 850 Mobitel: 041 628 507 / E-mail: malin@siol.net i Pred uvedbo DDV-ja BREZPLAČNA NADGRADNJAi PROGRAMOVJ M RAČUNALNIŠKI PROGRAMI: • Glavna knjiga • Saldakonti dobaviteljev posredovanje plačilnih nalogov preko diskete ali elektronske pošte • Saldakonti kupcev • Materialno poslovanje v gostinstvu • Trgovinsko poslovanje • Osnovna sredstva • Blagajniški dnevnik • Fakturiranje+izpis položnic daljinsko ogrevanje poraba plina stroški upravljanja • Izdelovanje programov po naročilu • Knjigovodstvo za podjetnike in obrtnike ( knjiga prejetih in izdanih računov, knjiženje temeljnic, opomini, zamudne obresti, obračun prometnega davka, obračun plač in prispevkov, osnovna sredstva, bilanca uspeha, davčna napoved, statistika.) Razvoj programske opreme v okolju Windows Vzdrževanje programske opreme Javno podjetje KOMUNALA Izola Novi telefonski številki uprave namesto 647 370 uporabite: 600 ■ T80 in 600 - 185 Vse druge telefonske in fax. številke so nespremenjene Osnutek proračuna Občine Izola DRŽAVA DALA IN DRŽAVA VZELA Izolski občinski svetniki so v ponedeljek sprejeli osnutek občinskega proračuna za leto 1999, ki bi sicer po rokovniku moral biti pripravljen že koncem lanskega leta, vendar se to zaradi lokalnih volitev in sprejemanja zakonodaje o lokalni samoupravi ni zgodilo. \ Osnutek je nastajal razmeroma | dolgo, luči v pisarni urada za | finance so gorele dolgo v noč, zdaj pa je dokument pripravljen in zainteresirani so ga dobili v javno obravnavo. Pogovarjali smo se s predstojnico Urada za finance, Zdenko Stanta. - Kakšen bi bil osnutek proračuna, če bi ga pripravili tako kot pravi zakon, pred nastopom novega proračunskega leta? - Pripravljen bi bil po starih predpisih, vendar bi morali razmeroma hitro narediti rebalans proračuna zaradi vsebinskih sprememb in medletnega izvrševanja. Zato po svoje mislim, da je bolje, da je bil pripravljen zdaj, saj je tudi za upravo lažje spremljati medletno porabo, če je narejen proračun po veljavnih predpisih. - Je nova metodologija priprave in izračunavanja proračuna bolj praktična in učinkovita kot prejšnja? - Nov način nam je otežil delo, ker nekih okvirnih dotacij, brez matematike, ni več. Za vsakim dogodkom morajo biti konkretni izračuni, konkretna poraba, metri, kubiki, prostornina, koeficienti itd., skratka sami merljivi podatki. Prehod na te izračune ne bo tako enostaven, kot si zdaj mnogi predstavljajo, saj moramo vsakega porabnika dobesedno analizirati, pregledati koliko porabi, za kakšne namene in se z njim dogovoriti, kaj je optimalno zanj in za občino. - Prihodkov na občinski proračun je nekaj več. - Spremenilo seje le pri dohodnini, kjer dobimo nekoliko večji delež kot prej (35:65 namesto 30:70) drugo je le drugačen način prikazovanja. Občina ima kar ima, ničesar drugega nima več, razen tistega, kar bo spreminjala s svojimi predpisi. - Kaj sploh lahko še stori? - Mislim, da smo v primerjavi z drugimi občinami precej naredili na tem področju. Davke od premoženja imamo na najvišji možni zakonski stopnji, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč je tudi v glavnem izkoriščeno, ostajajo pa še nekatere možnosti pobiranja davkov, o katerih se je treba seveda dogovoriti. Nekaj dela nas čaka tudi pri izterjavi, posebej pri turistični taksi. - Za koliko se povečajo prihodki proračuna v primerjavi z lanskim letom? - Za približno 13 odstotkov. V glavnem gre to na račun večjega dela dohodnine, druge postavke pa niso bistveno spremenjene. ^0 erm S &DtnuS Salon %a nego telesa I^ola, Smrekarjeva 12 tel: 066/ 646 665 V pričakovanju toplih sončnih žarkov smo v salonu "VENUS" pripravili paleto programov za lepoto in dobro počutje vašega telesa: * - odprava celulita - pomoč pri hujšanju - očiščenje telesa odvečnih tekočin, žlindre in strupenih snovi - pomoč pri težkih in utrujenih nogah * telesna masaža * limfna drenaža * relakcijska masaža * pedikura * depilacija Zdravje in lepota sta pogoj zadovoljstva in dobrega počutja. - Čakajo Izolane kakšni novi davki? - To je na začetku leta še prezgodaj razmišljati, ker ne vemo, kako bo z izračunavanjem najemnin, nadomestil za stavbna zemljišča itd. O tem bo seveda odločala politika. - Predvideni odhodki so višji od prihodkov. - Odhodki so lahko višji zaradi ostanka dohodka iz lanskega leta in v tem primeru so naši odhodki za 34 odstotkov višji kot lani. To gre na račun ostanka iz lanskega leta, kije znašal približno 370 milijonov. - Torej bi lahko rekli, da je lani občina dobro gospodarila. - Mislim, daje dobro gospodarila. - Letos ste dobili dodatne naloge na področju kulture. - Nov prihodek na račun dohodnine in obveznosti, da ta dohodek namensko porabimo na področju kulture praktično pomenijo, da občina nima dodatnih sredstev, ki bi jih lahko porabili za kakšne svoje namene. Dejansko gre za diktat države za kaj lahko občina uporabi ta denar. To pomeni, daje omejena možnost uporabe sredstev še vedno enaka kot je bila prej. - Kaj bo od tega denarja dobila kultura? - To morajo povedati pristojni za to področje, mislim pa, da bomo zagotavljali vsaj to, kar sta prej skupaj zagotavljali občina in država. Tukaj niso vključene investicije ampak le redna dejavnost. - Po predlogu gre iz proračuna največ za urejanje infrastrukture v občini. - Da, največji del gre za urejanje in opremljanje stavbnih zemljišč. To pomeni zagotavljanje vode, komunalno urejanje odpadnih voda, izgradnjo kolektorja Z, M in tako naprej. - Bo po dokončanju teh del proračunu lažje? - Mislim, da bo še težje, ker vzporedno prihajajo še večji problemi, ki jih s tem osnutkom ne rešujemo. V mislih imam urejanje čistilne naprave, kije dolgoročna naloga, ki pa seje bomo morali kmalu lotiti. - Je občina kreditno sposobna? - Občina nima težav z najemanjem kreditov, saj imamo približno 150 milijonov prostih sredstev za najetje kredita. - Kakšno je likvidnostno stanje. Se deset let nazaj ste živ ili od rok do ust. - Mislim, da ni bilo deset let nazaj ampak je bilo tri do štiri leta nazaj, ko smo imeli velike težave in smo glede na prilive vsak mesec razporejali sredstva posameznim porabnikom nakazovali v omejenih odstotkih. Zadnji dve leti takšnih problemov ni več. Nekaj zato, ker so se posamezni porabniki uokvirili v svoje realne možnosti, nekaj pa zato, ker se je vmešala politika v določene segmente in jih uokvirila v razumne meje. - Je občina še vedno prisotna v firmah med katerimi so tudi tiste, ki niso najbolj zanesljiv plačnik? - Mislim, da smo že prej ravnali v skladu z zakonodajo in če smo že sodelovali s takimi firmami smo se zavarovali s hipoteko na premoženje kot z garancijo za kredit. - Pričakujete težave v zvezi s sprejetjem proračuna? - Mislim, da posebnih težav ne bo. Če pa bo kdo že skušal izvajati kakšne pritiske na svojo stran bo moral pojasniti kje in koliko vzeti, da bi njemu dali. (DM) Društvo upokojencev Izole vabi na ENODNEVNI IZLET PO GORIŠKI IN BENEČIJI Izlet bo v soboto 27. marca 1999 Odhod ob 7.00 izpred bivše Lipe. Informacije in prijave na sedežu društva, Plenčičeva 3, ob uradnih urah. Krajevna skupnost Livade vabi na MARČEVSKO - APRILSKI TRADICIONALNI IZLET V soboto, 3. aprila 1999 se bomo odpravili na popotovanje PO KRASU. Informacije dajejo in prijave sprejemajo vsak ponedeljek in četrtek na sedežu KS Livade od 18.00 do 19.00 ure ali na telefon 648 - 010. Trošarine, Dohodnine, DDV itd. 31. MAREC-DAN DRŽAVNEGA PRORAČUNA Zadnji dan v marcu je tik pred prvim aprilom, ki velja za dan šaljivcev. Toda 1. april 1999 ne bo prav nič zabaven dan za tiste državljane Slovenije, ki do takrat ne boste storili vsaj enega pomembnega dela za to državo (oddali izpolnjen obrazec za obračun dohodnine), nekatere pa čaka še prijava v vrste zavezancev za plačevanje Davka na dodano vrednost, poklicini in popoldanski vinogradniki pa morajo oddati tudi prijavnice za obračunavanje trošarine. Na dohodnino smo se v teh letih že navadili, DDV in Trošarine pa so novost v našem življenju, zato na kratko o tem, kaj prinašajo in kakšne so obveznosti v zvezi z njimi. Davek na dodano vrednost Davek na dodano vrednost je sprejet kot obvezna davčna oblika v državah EU in tudi kot prevladujoča davčna oblika v državah OECD, uvedle pa so ga tudi številne države vzhodne in centralne Evrope (Madžarska, Poljska, Češka, Slovaška, Romunija, Litva, Estonija itd..). DDV je tako uveljavljen v več kot stotih državah in v sredini prihodnjega leta naj bi se jim pridružila tudi Republika Slovenija. V davčni praksi obstajajo trije bistveni razlogi za uvedbo davka na dodano vrednost: nevtralnost obdavčevanja, učinkovitost pobiranja davka in njegova finančna učinkovitost. V Sloveniji bo DDV imel vrsto prednosti pred veljavnim prometnim davkom. Obstoječi maloprodajni davek premalo natančno ločuje producente oziroma proizvajalce in končne potrošnike. Trenutno je davčna obveznost koncentrirana na najšibkejšem členu v verigi od proizvodnje do potrošnika, to je trgovina na drobno. Zavezanci za plačilo davka na dodano vrednost so vsi tisti posamezniki, ki opravljajo samostojno, neodvisno dejavnost - pri čemer njihov status ni pomemben - ter podjetja, ki opravljajo obdavčljiv promet blaga oziroma storitev. Kot zavezanec se bo torej morala registrirati vsaka fizična ali pravna oseba, ki bo v letu 1998 dosegla obdavčljivi promet v višini 5 milijonov tolarjev oziroma 1,5 milijona tolarjev katastrskega dohodka. Če povezane osebe opravljajo promet blaga iste vrste oziroma promet storitev iste narave, se šteje v cenzus za obvezno plačevanje DDV-ja skupni znesek vrednosti opravljenega prometa povezanih oseb v zadnjih dvanajstih mesecih, in to tako, kot da bi ta promet dosegla vsaka povezana oseba sama zase. Davčni zavezanec postanemo z dnem, ki ga določi davčni organ v odločbi o registraciji. To odločbo je organ dolžan izdati v 15-ih dneh po prejemu prijave. Davčni organ po uradni dolžnosti določi zavezanost za plačilo davka na dodano vrednost tudi za kmete, katerih katastrski dohodek gospodinjstva za zadnje koledarsko leto presega 1,5 milijona tolarjev. Z gospodinjstvom je mišljena skupnost VPRAŠANJA - ODGOVORI POPIS BLAGA V TRGOVINI NA DROBNO IN GOSTINSTVU Katera vrednost davka se bo plačala po opravljeni inventuri v trgovini na dan 30.6.1999 na zalogo? Ali bo potrebno izračunati razliko med že plačanimi PD po nabavni vrednosti ter kakšen delež DDV še ostane za plačilo omenjene zaloge? Na kakšen način se bodo morale popisati zaloge in v kakšni obliki bo potrebno popise dostaviti davčnemu organu? Zakon o davku na dodano vrednost predpisuje POPIS BLAGA V TRGOVINI NA DROBNO IN GOSTINSTVU v členih 74 in 75. Dodatne razlage pa so dane v 124. in 126. členu Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost. Zavezanci za prometni davek, ki opravljajo dejavnost trgovine na drobno, morajo na dan 30.6.1999 popisati blago na zalogi, ki ga vodijo po prodajnih cenah z vračunanim prometnim davkom.Ta obračunani prometni davek v zalogah morajo stornirati in določiti za to blago prodajno ceno brez prometnega davka na katero se obračuna DDV.____________________________________________________________________ Primer izračuna maloprodajne cene, ko je trgovec registriran za DDV: Trgovec kupi blago pri grosistu, ki je dolžan plačati DDV, zato trgovec plača le osnovno ceno. Ko tej ceni doda maržo in DDV dobi maloprodajno ceno. Od DDV-ja, ki gaje obračunal pri sebi odšteje DDV, ki ga je plačal grosist in dobi višino davčne obveznosti. nabavna cena brez DDV 2.000,00 vstopni DDV (19%) 380,00 za plačilo______________2,380,00 nabavna cena marža (100%) prodajna cena izstopni DDV maloprodajna cena 2.000,00 2.000,00 4.000,00 760,00 4.760,00 DAVČNA OBVEZNOST (izstopni - vstopni DDV) 380,00 Trošarine so davki, ki se bodo s 1. 7. 1999 začeli plačevati od treh skupin trošarinskih izdelkov: alkohola in alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov ter mineralnih olj in plina. Področje trošarin podrobneje urejata Zakon o trošarinah in Pravilnik o izvajanju Zakona o trošarinah. Kdo so trošarinski zavezanci? Trošarinska obveznost nastane s proizvodnjo trošarinskega izdelka oziroma pri uvozu z njegovim vnosom v Slovenijo. Trošarinski zavezanec je načeloma proizvajalec trošarinskih izdelkov v Sloveniji oziroma uvoznik, če se trošarinski izdelki uvažajo v Slovenijo. Zavezanci so tudi mali proizvajalci vina in žganja. To so fizične osebe, ki imajo v lasti oziroma uporabi opremo in surovine za proizvodnjo vina ali žganja. Obračunavanje in plačevanje trošarine Kadar bo trošarinski izdelek proizveden v Sloveniji pri proizvajalcu, ki ne bo pridobil dovoljenja za trošarinsko skladišče, bo obveznost obračuna in plačila nastala v trenutku odpreme iz proizvodnega obrata. Davčno obdobje, v katerem se bo obračunavala in plačevala trošarina, je koledarski mesec, za male proizvajalce pa koledarsko leto. Prijava trošarinskih zavezancev Proizvajalci trošarinskih izdelkov in imetniki kotlov za kuhanje žganja se morajo prijaviti pristojnemu carinskemu organu do 31. marca 1999. Vse druge osebe, ki opravljajo dejavnost, zaradi katere so zavezane obračunavanju in plačevanju trošarine, se morajo pristojnemu carinskemu organu prijaviti do 30. junija 1999. Vsaka oseba, ki začne s trošarinsko dejavnostjo po preteku navedenih rokov, mora pri carinskem organu vložiti prijavo za registracijo najmanj 15 dni pred začetkom opravljanja dejavnosti, zaradi katere postane trošarinski zavezanec. Kot trošarinski zavezanci se morajo prijaviti: * proizvajalci trošarinskih izdelkov (npr. Vina Koper itd.); * mali proizvajalci: - vina (fizične osebe, ki imajo v lasti oziroma v uporabi vsaj 0,05 hektara vinograda in opremo za proizvodnjo vina ter pridelujejo vino iz lastnega grozdja), - žganja (fizične osebe, ki imajo v lasti oziroma v uporabi kotel za kuhanje žganja z zmogljivostjo vsaj 2 litra čistega alkohola); * uvozniki trošarinskih izdelkov. Povedati je treba, da se morajo prijaviti vsi vinogradniki, ki imajo tudi naprave za pridelovanje vina. Če teh nimate niste zavezanec za trošarino. Seveda vam pripada tudi davka oproščen delež vina, ki ga imate za lastno porabo (230 1 letno na odraslega družinskega člana). Za vino letos znaša trošarina 0 (nič) tolarjev, zato pa je trošarina za alkohol zelo visoka (cca 500 Sit). Prijava se opravi z izpolnitvijo obrazca TRO-P, ki gaje mogoče dobiti pri krajevno pristojnem carinskem organu, v tem primeru je to Carinarnica Koper. JAN PLESTENJAK v O.S. VOJKE SMUČ V ponedeljek smo se začudili, ko mmhmww*«; so nam sporočili, da bo izključno "*,"•*<*jajčk- za nas nastopil Jan Plestenjak. ■HjgHBppfln • -? 'v ..-.roX Sprva nismo verjeli a smo se \ F J ; ‘ ‘ resničnost napovedi prepričali, •* - -v ko je v sredo, 24. marca res lÉte» - prišel v izolski kulturni dom. To ||F pa m bila običajna predstava, saj m je potekala v okviru programa W V Jaa Naj pove srce. Povedali so nam, F ' da bo Jan poleg glasbe vodil tudi intervju z nami in obratno. Mm Končno so se ob enajsti uri le odprla vrata kulturnega doma in med sedeže smo se razkropili sedmošolci in osmošolci, vsi v pričakovanju dinamične predstave. In taka je tudi nedvomno bila. Na oder je prihitel Jan in nam najprej zaigral nekaj svojih starejših uspešnic. Že na začetku smo ustvarili pravo vzdušje, to pa pomeni, da mu spremljave ob pesmih ni manjkalo.Sproščeno seje pogovarjal z nami in moram priznati, daje prava "faca". V eni sami uri si je med nami pridobil ogromno (predvsem) oboževalk.Ob koncu je prijazno delil svoje avtograme in dodal, da se je imel super, čemur tudi na naši strani nismo mogli oporekati. Lepo je bilo slišati, ko je rekel, da nas bo večkrat obiskal, ko postane res pristni Primorec. Tako nam je popestril ponavadi pusto sredo. (Anja B.) ŠIFRA Ivan Konstantinovič s.p. Promet z nepremičninami Stanovanja - hiše - parcele - poslovni objekti MM"»"»» Sončno nabrežje 14, 6310 Izola, tel.: 066/ 601 - 110 NA OBALI PRODAJAMO PO UGODNIH CENAH NOGOMET TRETJA SNI- ZAHOD IDRIJAtAVTOPLUS KORTE 1:1 (0:01 Strelca: Breznikar (77), Majerle (90) Avtoplus Korte: Jakomin, Tul (Mujanovič), Mamilovič, Furlanič, Kariš, Gunjač, Škropeta, Peršič, Serdinšek (Karič), Gregorič, Breznikar Kortežanbi in gostitelji so igrali zelo previdno, vendar so imeli igralci Avtoplusa več priložnosti od domačih, čeprav so Idrijčani v prvem delu zadeli prečnik. V nadaljevanju pa je po dveh velikih priložnostih Breznikar v protinapadu dosegel neverjeten zadetek in vse je kazalo na zmago gostov. V zadnji mi nuti pa so domačini, po boljši igri, vendarle izenačili. Avtoplus tako ostaja na 4. mestu, Idrijci pa so še naprej drugi. V naslednjem kolu bodo igralci iz Kort igrali doma proti Koperinvestu iz Ankarana. PRIMORSKA LIGA IZOLA:PIVKA PERUTNINA 2:0 11:0) Strelca: 1:0 Maletič (40) in 2:0 Markežič (80) Izola: Sirotič, Babič (Vučko), Božičič (Alagič). Gregorič, Markežič, Krhin, Božič (Jurman), Maletič, Dončič, Santin (Filipčič), Tonejc V nedeljo so Izolani odigrali 2. spomladansko srečanje proti Perutnini Pivka iz Košane in dosegli tri nove prvenstvene točke. Igra sicer ni bila lepa in tekoča, vendar so v boju za prvo mesto važne predvsem točke. V nedeljo Izolani gostujejo pri Vodicah iz Šempasa. Sedaj imajo lepo priložnost zbežati Komnu, ki je ta vikend prost. Perkat bo počival samo še tokrat. Mladinci in kadeti štartajo v drugi ligi in se v soboto odpravljajo v goste Rudarju iz Trbovelj. Starejši dečki, ki na lestvici vodijo so v derbiju premagali koper l:0 z zadetkom Marka Božiča. Rezultati: Mlajši dečki A MNK Izola : Rokava 14:0 Mlajši dečki O Koper Invest : MNK Izola 0:0 M. Oožičič KAPUČINO VETERANKE ZAVEDNO ROKOMET-Članice M-Degro Piran - ŽRK Raje Daewoo Izola 32:22116:11) ŽRK Bajc Daewoo Izola: Kofalt Tina, Šmitran Dražena 7(4), Božič Tašja 2, Božič Petra 3, Stubelj Anja l, Škrbec Hana l. Argenti Anja 2. Petrinja Ana 6( I ) Članska ženska ekipa je izkoristila premor v prvenstvu in odigrala prijateljsko tekmo s sosedami iz Pirana. Kljub temu, da so nastopile zelo oslabljene proti kompletni ekipi Pirančank, so zadovoljile svojega trenerja. Razliko med ekipama je naredila predvsem Ercegova, medtem ko je nova tujka v ekipi M-Degroja, Rašičeva, dosegla le en zadetek. Zelo dobro pa je v izolski ekipi debitirala Ana Petrinja. Flodžič Sabina in Bošnjak Mija sta bili pretekli teden na pripravah slovenske mladinske reprezentance. Že v soboto ob 15:30 uri pa bodo kompletne Izolanke nastopile v dvorani Poden v Škofji Loki. Tam jih pričakuje Jelovica, ki se skupaj z našimi puncami poteguje za peto mesto v državnem prvenstvu. Z dobro in borbeno igro pa bi lahko Izolanke tudi presenetile. ROKOMET - Kadetinje M-Degro Piran: Raje daewoo Izola 15:3114:13) Bajc Daewoo Izola: Bošnjak Neja, Franovič Nina l, Adamič Petra 5(2), Hadžič Dijana 4, Božič Petra 3, Čvorak Jelena 5, Šverko Elena 2, Argenti Anja 2, Škorjanc Marta, Božič Nina 2, Petrinja Ana 3, Višnjevec Katja 4 V zaostali tekmi kadetskega prvenstva so Izolanke v svoji dvorani kot gostje premagale ekipo M-Degroja iz Pirana. "Domačinke" so se upirale le v uvodnih minutah, nato pa je sledil potop in zanesljiva zmaga Izole. Ekipa Bajc Daevvooja je tako še vedno druga v kadetski ligi s točko zaostanka za Robit Olimpijo, ki pa mora še gostvati tudi v Izoli Mlajše deklice '6' Krim Eiecta Neutro Roberts : ŽRK Raje Daewoo Izola 15:4(12:2) Bajc Daewoo Izola: Hadžič Sahela, Poljšak Luana l(l), Karajkovič Meri, Antonič Ivana, Mihalič Mateja l, Frank Doris, Barič Anja, Hanc Nataša, Rožac Arijana 2, Viškovič Ana, Čulina Eneja, Rota Tina Mlajše deklice 'B' so se s porazom v zadnji tekmi proti Krimu v športni dvorani v luciji poslovile od nadaljnjega takmovanja. Zasedle so končno tretje mesto v svoji skupini, kar pa ni bilo dovolj za napredovanje. STAREJŠE DEKLICE Če so mlajše deklice 'B' izpadle iz nadaljnjega tekmovanja, pa v soboto čaka starejše deklice prva tekma polfinala državnega prvenstva. Tekma se bo v izolski športni ds orani pričela ob 10:00 uri, nasprotnik pa še ni znan. Robit Olimpija in Planina Kranj se bosta pomerila še ta teden in zmagovalke bodo dopotovale v soboto v Izolo. MLAJŠE DEKLICE A Mlajše deklice 'A' pa bodo v nedeljo odpotovale v Škofjo Loko, kjer bodo sodelovale na prvem polfinalnem turnirju. Tekme v dvorani Poden se bodo pričele ob 13:00 uri. Ob današnjem prebiranju že vemo, kako bo s končnico prvenstva. Če se je "slučajno" obrnilo (zmaga Izole in poraz Andorja) potem je vse urejeno. Zakaj je toliko optimizma? Brez tega pač ne gre. Ob vseh teh "čejih" je zanimivejše, kako in ali se že misli malo dlje. Razmišljanja, ta so seveda odvisna od mnogih znanih in neznanih vzrokov. Prv oligaški staž je že toliko "doma", da bi nam lahko obljubili kakšno mirnejšo sezono. Brez rokometa pa vseeno ni minil pretekli konec tedna. Izolske rokometašice - "starejše deklice" so vzorno (na njihov način) organizirale že 8. veteranski turnir, kar lepo število se jih je zbralo. Tudi kvaliteta rokometa je bila na zavidljivem nivoju, selekcija turnirja bi z lahkoto odpravila kakšnega danšnjega ligaša. Sicer pa je druženje tisto, ki je moto turnirja. Rezultati so bili tudi pomembni, toda spomini na "lepši" včeraj so le bili glavni. Zaključna fešta pa... Dekleta le tako naprej. Prihodnji vikend Izolanom ne prinaša niti kanček upanja. Proti prvakom žal ni šans. Prvaki imajo tudi probleme , toda ti niso nič v primerjavi z našimi. Recimo, dobra trening tekma za uspešen zaključek. Izolska ženska vrsta v soboto potuje v Škofjo Loko. Nesrečno izgubljena točka v jesenskem delu prvenstva ni pozabljena. Prekinitev prvenstva so dobro izkoristile, ali bodo tudi zmagale? Nekaj dolga še imajo, časi za-vračilo so čedalje bližje. Zmaga bi najbolj razveselila Borisa Čuka, Daewoo bi tudi povečal prodajo, še najbolj pa bi se dvignila samozavest deklet. Za toliko veselja pa mislim, da se splača potruditi. Omenil sem Borisa, njemu gre moj "finiš". Ker abrahama srečaš samo enkrat (škoda), vse najboljše in še mnogo prvenstvenih točk (tudi v zasebnem življenju). POD BELVEDERJEM ROKOMET - Kadeti RK Ribnica : MRK Izola 32:24114:131 MRK Izola: Gregorič, Kleva, Šukljan, Cetin 10(5), Božič 5, Hodžič, Žeger 6(1), Bubnič 2, Pucer 2 , Vončina Izolani so nastopili občutno oslabljeni v tekmi z najboljšo ekipo v tej tekmovalni skupini. Ekipa Ribnice je dosedaj še neporažena, edino točko pa so izgubili ravnona gostovanju v Izoli. Poškodovanemu Grlici in odsotnemu Radojkoviču seje pridružil še v soboto poškodovani Vukovič. Tako oslabljeni Izolani so se v prvem delu zelo dobro upirali izredno močnim domačinom. Izolani so v prvih tridesetih minutah zelo dobro igrali v obrambi in napadu, se do rezultata 6:7 so bili tudi v vodstvu. V drugem delu pa je sledil padec. Pri rezultatu 14:13 v začetku drugega polčasa so varovanci trenerja Bariča z igralcem več zapravili nekaj napadov in domači so povedli 17:13. V nadaljevanju so Izolani popolnoma popustili in Ribnica je prednost z lahkoto držala. Ob koncu so z brezupnimi poskusi da bi le spreobrnili rezultat naši kadeti napravili preveč napak in domači so si šele v zadnjih minutah priigrali tako veliko prednost. Pri Izoli so nekoliko razočarali vratarji, medtem ko si pohvalo zaslužijo Cetin, Žeger, Božič in debitant Pucer. V sredo in četrtek (17., in 18., marca) je Kristina Rahotin nastopila za reprezentanco Slovenije na mednarodnem prvenstvu Hrvaške za članice. Osvojila je 3. mesto v predtekmovalni skupini, kjer je premagala angleško reprezentantko nato pa z drugimi izgubila. Tudi v igri dvojic je izpadla v prvem kolu, vendar je kljub rezultatskemu neuspehu pokazala, da zna igrati. Skoraj vse udeleženke so bile poklicne igralke, ki imajo tedensko tudi po 18 treningov. 2.SNTL-člani Člani so igrali v soboto doma zadnji krog drugega dela prvenstva. Zjutraj so gladko, s 6:0. izgubili proti prvouvrščeni ekipi Kerne iz Puconcev. Nič bolje se jim ni godilo popoldan, ko so izgubili s 6:2 z ekipo Moravske Toplice II iz Murske Sobote. Kljub temu, pa so Cek Igor, Ludvik Kristjan, Jerman Iztok in Trgo Tarik presegli pričakovanja in se uvrstili v sredino lestvice. Glede na njihovo mladost, je drugo leto pričakovati veliko več. 2.SNTI-članice Članice so v soboto doma igrale zadnji krog in sicer v postavi Kodrič Teja, Škorjanc Sonja in Jauševac Marika. Zjutraj so premagale ekipo Jesenic s 6:2, popoldan pa so izgubile s 3:6 z ekipo Škofje Loke. Prvenstvo so končale na 7. mestu. V nedeljo je bilo v Izoli primorsko prvenstvo za mlajše pionirje in mlajše pionirke. V konkurenci 6 primorskih klubov so imeli največ uspeha mladi Izolani. Posamezno je osvojila 1. mesto Marika Jauševac, kije prvenstvo odigrala zelo dobro. 5. je bila Kukovec Petra, 6. pa Filipas Anja. Med 16 najboljših so se uvrstile še Frank Doris, Ugrin Anja in Grdič Martina. Pri mlajših pionirjih je bil 2. Lipovec Blaž. V igri dvojic sta 2. mesto osvojili Jauševac in Kukovec pri fantih pa Lipovec in Frank. v soboto so bili zelo uspešni tudi izolski veterani, ki so igrali na Vrhniki. V konkurenci do 50. let je zmagal Filipas Marino, 3. je bil Stavt Gorazd. V kategoriji od 50 do 60 let je 3. mesto osvojil Veselinovič Dušan. v Igri dvojic sta bila Veselinovič/Trbovc 2., Filipas/Stavt pa 3. KEGUANIE -1. LIGA ženske MERANO IZOLA ADRIA CONVENT 2:6 [2414:24601 1. Gregorič:Samec 383:407, Šviligoj:Polišak 394:414, N. Gregorič:Marsetič 417:427, Kozlovič:Ugrin 403:402, Stegovec:Zotič 404:391, MilostJanowsky 413:419. V naslednjem kolu bodo Izolanke igrale proti drugouvrščenemu Prosol-Stikingu. 2. LIGA-moški ZIMA JE ŠE VEDNO MLADA In mi imamo še vedno veliko izbiro oblačil za smučanje znanih izdelovalcev. 3»«ii flilA Manziolijev trg 1 tel. 648-844 NOGOMET IZOLA:SPARTAK MOSKVA 1:1 V sredo so se v trening tekmi igralci primorskega Ugaša pomerili z moštvom Spartaka iz Moskve. Gostje sicer niso nastopili z najboljšo postavo, pa vendar je to še vedno izjemno moštvo. Kljub temu so domači dosegli pomemben klubski rezultat, saj so igrali neodločeno 1:1. 0D60JKA 2 DOL-moški A.TRIGLAV:H.Simonov zaliv 3:1 (8, -7,6.61 Hoteli Simonov zaliv: Klemenc, Toth, Paliska, Hajdukovič, Ceroici, Bažec, Grmača, D. Komadina, Gasparini, Nanut, I. Komadina Izolani so si obstanek v ligi zagotovili že pred težkim gostovanjem v Kranju pri najboljši ekipi tega prvenstva, kljub temu pa so odigrali zavzeto in Kranjčanom odvzeli drugi niz na njihovem domačem igrišču. Trener Benič je z igro, kljub porazu, lahko zadovoljen, saj je zdaj bolj ali manj jasno, da bo naslednje leto s takšnim moštvom lahko že napadel vrh lestvice, medtem ko bo na napredovanje verjetno treba še nekoliko počakati. V zadnjem kolu, v soboto, Dodo Izolani igrali doma v dvorani v Livadah proti moštvu SIP Šempeter. 3 DOL - ženske RRESTANICA:ŽOK Radio Morie 3:2 (-5,13, -12,9.121 Izolanke bi v popolni zasedbi zagotovo zmagale na gostovanju v Brestanici, tako pa so šle na pot brez dveh igralk prvega moštva, ki sta imeli maturantski ples in trenerje to izkoristil za preverjanje mlajših igralk, ki bodo v naslednjih letih krepko potrkale na vrata prvega moštva. Mlade igralke ŽOK Radio morje so odigrale dobro srečanje in v odločilnem petem nizu izgubile na razliko, tako da lahko v soboto, ko bodo igrale zadnjo tekmo v tem prvenstvu, proti moštvu Elvo Bled II. pričakujemo zmago in lepo slovo od te tekmovalne sezone. V letošnjem prvenstvu so igrale: Sara Raspor, Manca Švara, Katarina Grego, Tamara Rudež, Petra Laščak, Mateja Merkandelj, Nina Grižanič, Nataša Žigante, Helena Jerman, Jovana Glintič, Mateja Juriševič, Daša Gluvajič, Urška Stepanek, Valentina Knap in Teja Mitruševski. V.P.S car E $ V E S T NA BELVEDERE s miZ NAJAVE ÈsSÉ MK® P.U.L.- Com llijavec k.d. TELEFON Prodaja pneumatik □ 4 1 / 729-6B 1 < 5 fi. 0? E s <3 n RIBARI PRINAŠAJO REKORDE Že tretje leto zapored, smo organizirali ogled zaključka smučarskih poletov v Planici pod Poncami. Prepoln avtobus Ribarov seje zgodaj zjutraj podal na pot. Kasneje smo ugotavljali, da smo bili kot ambasadorji našega prelepega in razvijajočega se mesta IZOLE. Ves mesec smo se na ta veličasten dogodek intenzivno pripravljali. Izdelali smo zastavice vseh udeleženk tekmovanja , pripravili transparent FLIYNG RIBARI IZOLA, prebarvali senčnik in nanj napisali Ribari, nabavili bakle (30), ki so poživile dogajanje in napravile dobro vzdušje ob zaključku in fotografom dali motiv za fotografiranje. Vsak je hotel imeti fotko z nami. V avtobusu nas je bila res pisana druščina. Mamice, tatiji. otroci. dijaki, študentje, zasebniki. Celotna struktura, Izola v malem. Šofer seje zares izkazal, za kar smo ga tudi simbolično nagradili in se mu zahvalili. Bil je pravi STREETTOUR. Brez sponzorjev seveda ne bi mogli Izole tako celovito predstaviti, tako pa so nam pomagali pripraviti dobrote Frigomar (ocvrte sardele in kalamari) Saladia je pripravila bakala. slane filete in sardele v limoninem soku. kot jih znajo le oni in seveda tudi SGTŠ. Vse smo dobro zalili z refoškom in malvazijo, kot se tudi spodobi. Navijali smo za vse, spodbujali Japonce in jim predstavili našo kulinariko. (Gostinci ne čudite se, če bodo od sedaj naprej naše osmice polne Japoncev) Srečali smo Slovence, ki živijo že 30 let in več na Švedskem in pridejo samo zaradi planiškega čara, pogovarjali smo se s Finkami, Norvežani in z vsemi stkali nova prijateljstva. Skratka, bili smo prav hvaležen motiv za slikanje vseh fotoreporterjev, tudi naslovnico Dela smo krasili. Pa naj še kdo reče, da nismo bili ambasadorji turizma za našo Izolo. Nekdo poreče, ali se je splačalo vse to delo, priprave, stroški, ko pa se je vse konačalo malo čez poldan? Seveda se je splačalo. Toliko doživetij, toliko čustev, občutenj. Izolani. ob TV ekranih tega niste doživeli. Treba je v svet. Ribari, Ribari, vroči, temperametni Ribari, pohvaljeni od varnostnikov in prireditelja , bodo še ustvarjali in se vključevali v promocijske projekte. Sedaj, ko imamo svoje prostore v stari italijanski šoli. toliko lažje in raje. Še enkrat hvala vsem , ki ste nam pomagali izpeljati ta naš projekt. Planica, krasica. prelepa si v lepoti... Mičo KOLO ZA NAVZDOL Izola je mesto športa in mesto športnikov. Poleg tradicionalnih športov in tistih, ki so za nas specifični (jadranje, veslanje) imamo vrsto uspešnih športnikov v manj razširjenih športih (snotvboard, lokostrelstvo, motociklizem, karting) nekaj pa je tudi takšnih, ki nastopajo v takoimenovanih ekstremnih športih. Med njimi je Siniša Rafaj, ki se je poizkusil že v veslanju, atletiki in kolesarjenju, zdaj pa že tretje leto uspešno nastopa v spustu z gorskim kolesom. - Gre le ta eno od panog pri katerih se uporablja gorsko kolo. - Poleg spusta obstajata še cross country in paralelni slalom. Spust z gorskim kolesom Mmu;'* ' pa je med njimi ocvenjen kot najbolj ekstremni šport in je najbolj rizičen med vsemi. Koliko ljudi se sploh ukvarja s tem in kdo je najboljši? V Sloveniji se s temi športi ukvarja od 30 do 40 tekmovalcev, še največ pa je dosegel Boštjan Felc, ki je že drugo leto državni prvak. On je prišel iz cestnega kolesarstva, kjer je bil celo poklicni kolesar, h gorskim kolesom, sodeloval je na svetovnem prvenstvu v Kanadi in se uvrstil okrog 60-tega mesta. • Kako pa si ti prišel v te vrste? - Najprej sem se ukvarjal s cross country-jem, potem pa sem postopoma prešel na spust. Vmes sem vozil cestno, potem gorsko in končno spust. - Na obali ni kluba v katerega bi se lahko včlanil. - Lahko bi se vpisal v katerikoli kolesarski klub in bi dobil licenco za nastopanje, vendar sem se odločil za klub, ki mi bo nudil najboljše pogoje in strokovno pomoč in tako sem se odločil za idrijski klub Sloga 1902 Idrija. Oni imajo sicer klasične cestne kolesarje, vendar tudi dobro oranizirano sekcijo za to športno panogo. - Ali obstajajo zgolj klubi gorskih kolesarjev? - Ne, takšnih klubov ni, saj so pogoji za treniranje slabi. Trenutno se dogovarjajo, da bi odprli stalno trening progo na Pohorju, tam kjer bo letos tekma za svetovni pokal. - Kakšne tekme sploh imate v Sloveniji? - Imamo tekmovanje za slovenski pokal, državno prvenstvo in pokal Alpe Adria na katerem sodelujejo Hrvaška, Avstrija, Italija in Slovenija. Vsega skupaj je bilo lani prijavljenih osem tekem za svetovni pokal, vendar nekaterih potem ne uspejo organizirati, ker občine ne dajo ustreznega dovoljenja ali pa zeleni preprečijo tekmo. Nam najbližja tekmovanja so v Idriji, kjer bi radi leta 2001 organizirali tekmo za evropski pokal. Blizu je še Borovnica, druge pa so v Mariboru, v Črni na Koroškem itd. - Ali bi lahko naredili tekmo kje na obali? - Mislim, da so pogoji dokaj slabi, saj je treba dobiti ustrezno progo z možnostjo prevozov, dovoljenja lastnikov zemljišč itd., saj je treba zemljišče imeti na razpolago nekaj dni, ker so treningi pred tekmo obvezni. Proga mora biti dolga od 2 do 3 kilometre, prevozimo pa jo v 5 do 7 minutah. - Kako poteka proga? - Ves čas samo navzdol, naklon je do 20 stopinj, vmes so skoki, nekateri dolgi tudi do 20 metrov. Seveda so različne vrste skokov: od tistih, ko dejansko le zmanjka terena do tistih, ko te kucelj vrže v zrak, tudi do 5 metrov. - Normalno kolo bi v tem primeru razpadlo. - To so posebna kolesa, tehnologija se zelo razvija in letos pripravljajo računalniško vodeno vzmetenje, med materiali pa se največ uporabljata aluminij in cromonij. Pri spustu so najpomembnejše vzmeti, pa tudi tehnologija je najbolj podobna tisti, ki jo uporabljajo pri motorjih, zato takšno kolo stane od 10 do 15 tisoč nemških mark. - Koliko vzdrži takšno kolo? Okvir približno leto dni, po dveh spustih pa je treba servisirati vzmeti. - Je veliko nesreč? - Niti ne, v glavnem pa gredo ključnice in roke, hujših nesreč pa ni. Le na zadnji tekmi na slalomu v snegu je nek rekrativec po skoku padel na glavo in končal v bolnici. - Kakšni so tvoji rezultati? - Na tej slalomski tekmi sem bil tretji, lani pa sem bil v državnem pokalu deveti in v tekmovanju Alpe Adrija 36-to. Za letos računam, da bom prišel med tri in v reprezentanco za nastop na tekmi svetovnega pokala v Mariboru. - Imaš sponzorja? - Bi point iz Kopra mi pomaga, ob njem pa še Jo Jo fittness z Portoroža, kjer se pripravljam. KRUH GRADBINCEV IMA TRDO SKORJO Dušan Milanič med izolskimi gradbinci ni novo ime, saj prav letos podjetje GMD (Gradbeništvo Milanič Dušan) šteje 15 let samostojne podjetniške poti. Nastalo je v obdobju gradbinskih cvetočih časov, praznuje pa v obdobju takoimenovanih "suhih krav", ko ima gradbeniški kruh vse bolj trdo skorjo. Gradbinci se reorganizirajo in kvaliteta storitev postaja vse pomembnejša. Prav v tem pa GDM vidi svojo priložnost. O teh spremembah in o gradbeništvu danes smo se pogovarjali z Dušanom Milaničem. - Ali je gradbeništvo res v takšni krizi? - Prav gotovo se na račun zmanjšane sposobnosti investitorjev vse težje dobi delo, povečala se je konkurenca, cene so padle in tako naprej. Res pa je, da je bilo najtežje prva tri leta po osamosvojitvi, zdaj pa se počasi le postavljamo na noge. - Obdobje velikih gradbenih investicij je v glavnem mimo. - Za male gradbene izvajalce, kar smo vsi, ki imamo manj kot 50 zaposlenih delavcev, se te investicije ne pridobivajo direktno ampak jih pridobimo kot člen v verigi, ko je nosilec posla velika firma. Res pa je, da smo danes tudi mali izvajalci z združenimi močmi sposobni dokončati tudi zahtevne projekte. - Zdaj imate mali gradbinci konkurenco tudi v reorganziranih velikih podjetjih - Da, zdaj se tudi za mala dela, morda v vrednosti par milijonov tolarjev, pojavljajo na razpisih tudi velika podjetja in so seveda zelo konkurenčni. - So razpisi za pridobitev del še vedno pisani na kožo nekaterih podjetij? - Sodeloval sem na več javnih razpisih, vendar sem velikokrat potegnil ta kratko. Vsak javni razpis ima klavzulo, da najcenejši ponudnik še ni najugodnejši in na ta način si investitor dejansko lahko izbira izvajalce po svojem okusu in interesu. - Pa vendar imate na seznamu opravljenih del kar nekaj lepih objektov. - Gotovo je v zadnjem času to opravljanje fasaderskih in kamnoseških del na rezidenčnih objektih slovenskega smučarja Bojana Križaja v bližini Tržiča (foto desno), Izolanom pa je gotovo bolj znana diskoteka Gavioli. Tukaj smo sodelovali v dveh fazah in sicer, ko smo v prvi fazi za prejšnje podjetje iz hladilnic naredili pisarne in reprezentančni vhod ter kasneje, ko so urejali diskoteko. - Slišati je, da je INIilanič drag ampak kvaliteten. - Mislim, da to ni čisto res. O kvaliteti naj sodijo strokovnu ustanove, o ceni pa mislim, da ni drugačna od drugih, če Drevoredi.maja 4a Izola/tel.: 647-050 HTP San Simon, Morova 25 tel.: 066 646-211 ZAPOSLIMO TRGOVCA ali FOTOGRAFA iela pridobivam na javnih razpisih. Res pa je, da vseskozi zagovarjamo visoko cvaliteto opravljenih del in če smo znani po tem je to dobro. V Izoli imate kar nekaj objektov, ki štejejo med težke posege. • Še vedno sem najbolj ponosen na dela ob obnavljanju cerkvice sv. Dominika foto levo spodaj) na Kristanovem trgu, kjer smo kompletno porušili vse zunanje štukature, na novo izdelali 26 novih šablon in naredili veren posnetek objekta, ki je bil v povsem razpadajočem stanju. ■ Kako kot gradbinec opazujete gradbene posege v Izoli? ■ Mislim, daje prav, daje gradbeništvo poseglo v Izolo, zagotovo pa je res, da dì morali ljudi vseskozi osveščati, da bi spoznali kvalitetnejše materiale, da bi mali ceniti kulturno dediščino in da bi se, v kolikor ne poznajo vse Droblematike, obrnili na izvajalce, ki to obvladajo. Je še vedno tako prisotno delo na črno? To je naša rak rana. Poleg nerednih plačil je sivi trg še vedno zelo močan. Jpam, da se bo kaj spremenilo z uvedbo davka na dodano vrednost, vendar pa, lokler si bo družba zatiskala oči pred sivo ekonomijo bodo tudi inšpektorji, ki /odijo ta nadzor, praktično nemočni. Mislim pa, da bi bilo tudi breme za vse las, ki redno plačujemo obveznosti do družbe, bistveno manjše, če sive :konomije ne bi bilo v takšnem obsegu, kot jo vidimo danes. Koliko zasluži danes delavec v gradbeništvu? Te številke so žalostno nizke. Najprej je treba ugotoviti, da med Slovenci ne rajdeš več nikogar, ki bi bil pripravljen delati v gradbeništvu, eden od vzrokov Daje prav slaba stimuliranost, saj se plače vrtijo od 50 do 130 tisočakov, kar je, »lede na težavnost tega dela (prepihi, mraz, vročina, vlaga) le malo. Prihaja Evropa. Mislim, da še nismo pripravljeni nanjo in da se bomo morali z normativi in zakonodajo še dobro pripraviti nanjo. Če bi se ponovno odločali o tem, kaj boste počeli v življenju, bi se odločil Dnako? • Po eni strani sem zadovoljen s tem, kar smo v teh letih naredili, po drugi strani pa mislim, da bi marsikaj storil drugače, če bi imel vse izkušnje, ki jih imam zdaj. Ker pa imam gradbeništvo rad, ker je to kreativno in odgovorno delo, bi še verjetno podal na isto pot, čeprav me je v času študija bolj vleklo v športno n glasbeno novinarstvo. ---------------— - Koliko delavcev imate zaposlenih. Zaposlenih je sedem delavcev, če prištejem še /se njihove družine je to odgovornost za precejšnje število ljudi, kar seveda ni mostavno. Ker pa sem po znamenju kozorog sem /ajen borbe in tudi trmast, :e je potrebno. MD) ŠPORT VISOK PORAZ ROKOMETAŠEV IZOLA: PREVENT 19:30 (9:14) V 19 krogu rednega dela prvoligaškega državnega prvenstva so so v sredo zvečer, izolski rokometaši doma izgubili srečanje z drugouvrščeno ekipo Preventa. V prvem delu srečanja so se še nekako upirali realno boljšim gostom, v drugem delu, ko so gostje razliko povečali na šest točk pa so domači popustili oziroma zaigrali tako, kot se jim dogaja vse preveč pogosto, namreč premalo povezano z množico silističnih akcij in gostje so to rutinsko izkoristili za gladko zmago. Glede na to, daje Andor v gosteh zanesljivo premagal Krško in da računa na točki v naslednji tekmi proti Radečam se vse bolj ursničuje napoved, da bosta obe primorski ekipi svojo prvoligaško usodo reševali na zadnji tekmi v Kozini. 'Komunala '' Izola Javno podjetje "KOMUNALA" Izola d.o.o. vas vabi k sodelovanju na javnem razpisu za izvajanje dejavnosti "Deponija odsluženih vozil in odpadnih kovin", ki bo objavljen v Uradnem listu RS, predvidoma v petek, 26.3.1999. Center xa kulturo, šport in prireditve Izola KULTURNI CENTER IZOLA TEL.: 645 571, 643 513 KOLEDAR PRIREDITEV MAREC 1999 MEIIOBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH, MLADINSKIH II\ ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN od 19. 3. do 30.3.1999. PROGRAM petek, 26. marca ob 20.00 Augusto Novelli „ STARA KOKOS Simpatično komedijo v treh dejanjih, ki jo je režiral SERGEJ VERČ , nam bodo zaigrali člani Kulturnoumetniškega društva Domovina iz Ospa.Predstava bo v domačem narečju. Vstopnina : 800 SIT, upokojenci in študentje : 600 SIT ZLATO PRIZNANJE KATJI PANCER Na včerajšnjem tekmovanju (l 7.marec) godalcev glasbenih šol Primorske je sodelovala tudi učenka OŠ Korte Katja Panger, l .b kategorije violončela iz razreda prof. Igorja Švarca (klavirska spremljava: Maja Cilenšek) in s 93.67 točke prejela zlato priznanje, kar je še en velik uspeh za glasbeno šolo in vse sodelujoče. Čestitamo in zlasti Katji želimo še mnogo podobnih uspehov. Vodstvo šole Praznična pomlad v Kortah Sobota, 3.april ob 17. uri v gledališki dvorani Korte: Odprtje razstave pirhov, velikonočnih peciv in daril. Sobota, 3.april - nedelja, 11.april: Ogled razstave. Sobota, 10. april ob 20.uri v gledališki dvorani Korte: Velikonočni ponedeljek na Slovenskem; nastop folklorne skupine Mandrač iz Kopra in domače folklorne skupine Usakoščat KI) Korte. Nedelja, 11.april ob 12.30 uri v gasilskem domu Malija: Praznična pomlad; nastop folklorne skupine Usakoščat z gojenci glasbenih šol; razstava. Nedelja, 2.maj ob 17. uri v gledališki dvorani Korte: Predstavitev istrske ljudske pesmi ob izidu kasete Je Bepo kepo kozo in speštanke U Jistre kantamo pu naše. Gostovanje Savrinskih pup en ragaconov z Rozano Koštial. Petek, 7.maj ob lO.uri v koprskem gledališču: Nastop folklorne skupine Usakoščat na področnem tekmovanju otroških folklornih skupin. Nedelja, ó.junij popoldne v Cetorah na odprtem sredi vasi: Praznična pomlad; nastop folklorne skupine Usakoščat z gojenci glasbenih šol. Razstava ročnih del cetoranskega krožka. > četrtek, 25.3., ob 18.00 v Gledališču Koper bo nastopila skupina Mestni oder Koper s predstavo MANDRAGOLA Režija Andrej Jelačin. > petek, 26.3., ob 18,00 v Gledališču Koper se bodo predstavili: Gledališka šola Koper, ZGODBE MED MOŠKIM IN ŽENSKO, režija Aleksandra Šuler; Skupina G3 Koper s predstavo BESEDA v režiji Simone Zorc in skupina KUD Zrakogled, ANTENA ČASA, v režiji Andreje Kalc in Tomaža Burlina. > petek, 26.3., ob 20.00 v Kulturnem domu Izola komedija STARA KOKOŠ v izvedbi Gledališke skupine KD DOMOVINA Osp in v režiji Sergeja Verča. > sobota, 27.3, ob 18.00 v Gledališču Koper komedija KLOBČIČ v izvedbi skupine ŠČUKA s Planine pri Postojni. Režija Mirjam Beber Žnidaršičsobota, 27.3., ob 20.30 v Gledališču Koper komedija ŠTMCKI V MINEŠTRI, v izvedbi skupine BRCE iz Gabrovice pri Komnu. Režija Sergej Verč > Torek, 30.3., ob 18.00 v Kopru PRODUKCIJA intenzivne gledališke delavnice, ki jo je vodil Tomaž Štrucl. > Torek, 30.3. ob 20.00 v Kulturnem domu Izola se predstavljata skupina STEPS in NOB iz izole s kabarejem TOP SEKRET. Spremljevalni program srečanja > Petek, 26.3. se bo ob 15.00 v Gledališču Koper preičela petdnevna intenzivna gledališka delavnica, ki jo bo vodil Tomaž Štrucl Kotizacija 4.000 Sit. Prijave sprejema Območna izpostava SLKD Koper. Tel.: 271 027. > V soboto, 3. 4. bo od 10.00 do 13.00. v Kulturnem domu Izola potekala gledališka delavnica z igralko Majo ŠTROMAR Kotizacija 1.000 Sit Prijave sprejema ■ Območna izpostava SLKD Izola Tel.: 600 830 Medobmočno srečanje organizirata Območna izpostava Izola in Koper-SKLADA RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Soorganizatorji prireditve pa so: Kulturni center Izola, Osnovna šola Hrvatini in Šmarje in Kulturni dom Hrpelje- Kozina. Četrtek 8. aprila ob 17. uri v Kuitumrm domu Izola Območna revija otroških in mladinskih pevskih Zborov. Soorganizator prireditve Kulturni center Izola. Od 21. do 24. aprila bo potekalo srečanje otroških gledaliških skupin. Prijave sprejemamo na sedežu območne izspostave Izola, Drevored 1,Maja 9. CLUB MAONA nr Kristanov trg. SIMONA DULAR CVETKA MATOS petek, 26. marec ob 21.30 uri THE 1IANDSONE IIAItllY COMPANY Kulturni center Izola razpisuje 32-urni FOTO TEČAJ 1. Začetni 2. Nadaljevalni -narava-portret-arhitektura-prosta tema 3. Črno-bele fotografije Število udeležencev je omejeno Prijave sprejemamo na tel.: 645 571 KINO ODEON IZOLA Četrtek 18.3.Petek 19.3. Sobota 20.3 in Nedelia 21.3. TEMNI ANGELI USODE slov. ljub. ob 18. in 20 .uri Torek 23.3 in Sreda 24.3 „ VZOREN UCENEC shrhljivka ob 18. in 20. uri ( V torek ob 20.30. uri ) četrtek 24.3. OBSEDENO STANJE polit, thriller ob 18. In 20.15 uri_ i akcija OČISTIMO SVOJE OKOLJE '99 RENDIAMO PULITO IL NOSTRO AMBIENTE '99 O o o u> CM o> X3 O w Q cS Q O M 2 § (A s .2. c uo fT3 5 ~o ! t t ! S £ 5 >u 1 >3 ;d .E >N rz E o H I ■g fŠ >oo o Q_ . *1 >3 I £ § g1 o 3 Q_ O O .3 ;g .E >u ò O > . _i O N M <4 W Jq^qÌn^I^k . kU '. LU • ^ = '.H - ftf* -rf -n- H TTt- T-r>L/* ,^1.. LU 1 UJ^ , IU ' Q 1 fe JO\Sro^aN^roiO\WroWo\^roso\jro^^rfroOa\OroOONOfNOTr<0\Sco l^»— & c\j CO -— CO rsj SE <— ^ (N i— 2»cm r— Q c\i S»rsi OS ^ OC rsi H ,— Cl i/> t— «£ r\i (N T^: rv! O o <> S - a i ’e~ E:^ . o o w "a *3« cn“0 x o ■ N , , Q_ O <✓) --stai ■ qOqqq oS°°Si 5 o o 5 2< — o ec o> *a* o £ šo’3 £>>iši la 2 0.0-C C CL , CLCL i I UJ QQKLULUq - “'“OÉSa: o> o «3 pf “ > ■ ■ o. ro — ^r ,>2<<<‘0 <o >lo>«o u^^žžSž o N U ►4 M or >N 00 ||tgg§<N ^ ■o, • z. >U >u Ž .s. “ ^ 3 E ri K 2 Q-o -s E3 **3ì * ^ ^ uj a ■O-Sl-S ° H « K o ■g ^>«2 n ^ g '§>? [^5.0 ctricc zS-S oo as ò i— »— rsi O gt-S-Srf fi. il UJ g-g-alf ^■s § o ° '!;•« ■ : 2 S. — 'č-g -s -s ^ Ifl^s.. — g o ŽE - i ■y Q. Si-S 5.^g È « <” ° s. ; Idìlli spilli Oxj o_ a. > ~ _ Z 33 S I< S Č -S s •ra -Q s g £ £ __ rj ^ Z oCrJ UJ ^ od OÒ ^ o "CO T, ° ° o 5 s o. 2^ jsI >“1!i C3 C c -Ss s o CL > Ia O .1 o x:x3 g . T3>3;2. ^ ra x: °-5 ™ «J =J^4 ai 2>S-S 2 fili :a,5^ g sili 5 g’.i.-è ra=6 E £ N Ox 0.1 03 2 c fv5 CU >oo a «g s - C >3 Ol "._X3^S .E c o c 2 5'^ 3g OJ — > di “O C -O «3 C ra "O =3 "a Q- Q-TJ Q-T3 Z3 "O -g-2 S-S ° O ra Q- > g “LE -E ,o_-^ Éps S-S.Ì ■è JS E r "j’S'S O .— >M O O J3Č a £ Q O M 2 s (A o M < ùT a z UJ _j < 5 < oc o o z > a o B. 2. l LO >s < Ì15 ÌÈ 03 ’— '7 z K S2 o s i 1 I 2 uj S .o 15 >u (Z < < Z >U z UJ wn D »U E o < z 15 au >u co u^f o • o ^ 12 ■ ' ■3- h7Strfr:Z7<^ . _ — '7j'a;o0'7 o N U ►J M >N ai >u > — .g> O E Cù X E wn a: 5 < K o o z > Q o fi. 16 a» •u co N -s a; >u H3 H o 5“ < Q lo Ox<'7 «f °o uj S.'l- MI ^ '.a '‘.z ' — 'i, - n a N. “l — UioZo\KiotoiU^>oi5uiSoiOinOcl tioSoiOuiž « s a! PorE^S-rZ^ U=o<:a:»5- o '.| '.fc '.< '. k ^ E ^ co ^ ri J ti -s >3 uj •E ET .^o < •c O ^ Q-< ÌZ • r^c 5 u ■ CO 1 UJ = <^ 2SS s“< ,t3~ rvj rd |1:S| fi. wn J£ •d tj- un vd n c 3 a £ i Q ^ O E _■ Q- 2 ^ O O ^ ^ O ^ W Iodi Or-goó o = ■.=! -.2 &E u 5 T3 >u 0 >2 1 >N '« -a o s- < uo : 3 3 QJ ro Q. < X lo 1 < I 1 I- BC < a Q. < > o < > o è Ìu ^>u U < >U >u i 4 M >N < > o >g >1/» 3 uj > a» >u a» >u >uO>ONu ^4. N 5 * ■— NI 5'0:^'=i:O'^:<'a; S^KcKui^a; < )C z .'S^rS ,>X < ■«; £ ^ -j ^ O ^1 s Lo 7!0 rd •^r ud K 00 ON T >wo I— i-H O M *7 S a O, ce Q co O 5 w S 2 S > o O S (A O o 2 M K fi. .s « 03 ^ ;g < •c > cn Ul .*7 »VJ .»/i . < PO < ro C-0 O LO o Z < z s- Cfl " O '. . H ro rsj O fN rd E o-^ I— 5 a. ul 0£ UJ < S UJ t- z < Q 2 '■ H rd I— '. z rd OS '. O(N0(N0fNQ(Nt (N u-j ra INI s- cu 0 1 tn < > J s , 15 #ì| Shj ™ll:l * .1 ?.a. o o = I p §:g-° -§.eI l{ I -S g •§ c '= ° gl'ofj filili > 3 o 3 a> o o p Ju .2>| S)2 ■g> g g. ! §. E Jl=- •= -2 2 'q.2 | o-SSg>,| ai y .E o OJ -p n3 -o >š l'g a-es .2 'E~ ^ Q""° •- • ^l'g ro c g .2. 5 .2-0 ^ ro D. > 7 ro’—"'* žllšlsl S > ro 12 itisi! >»Soi| ium unii S.S-S O-E £ e £:e -c# sfili! 1. Uri fx:^ S d g o «j ra ™ £ .se „ .y limisi Jlfifjl! fsi2 g g .ì iz >S S s ^”e|ì§<= Q—C 03 P- OJ — w