Glas zaveznikov Leto II - St. 228 orm&cijski Sovjetske zveze. Generalisim Stalin je zdaj izrazil svoje mnenje v obliki odgovorov na vprašanja, katera mu je postavljal dopisnik uradnega Usta «Pravda». Njegov odgovor je bil jasen in njegova čustva takSna, kot jih je pričakovala velika večina političnih opazovalcev po svetu. Ruska bojazen pred ožjo povezanostjo na zahodu je že stara. Našla je svoj izraz pred nekaj meseci v ostrih napadih na kakršen koli tesnejši sporazum med Veliko Britanijo in Francijo, tako imenovani «zahod-no zvezo*. Tudi pozneje so prišle do izraza v obliki sovjetskih naporov, da si ustvarijo ob svoji zahodni meji verigo podložnih vlad od Finske do Bolgarije. V današnjem težkem mednarodnem položaju skoraj ne preseneča, da si predstavlja Moskva Churchillove izjave kot"grožnjo, za svojo varnost. Ko je generaltslm Stalin pojasnjeval svoje stališče, je uporabljal tako oster način izražanja, da ni koristil prepričljivosti svojih navedb. Ce je opisal Churchilla kot avojnega hujskača*, ki je «zapre-paščujoče podoben Hitlerju-/,, to zveni zelo čudno med dvema velikima vojskovodjema komaj zaključene vojne. Obtoževati narode angleškega jezika, da želijo ({vladati vsem ostalim narodom na svetu», je plod čiste fantazije. Toda te obtožbe kažejo, kako globok so strah in sumničenja, ki so vzrastla za sovjetskimi mejami, odkar je skupni vojni napor zaveznikov strl nemški in japonski napad. Prav tako važno kot so nagibi, ki jih vidi generalisim Stalin v Churchillovem govoru, je tudi Stalinovo mnenje o Churchillovem stališču. V petih letih krute vojne, ki je bila v nekaterih trenutkih videti zgubljena, je bila odločna beseda Win-stonn. Chuchilla vodnica zavezniških narodov, še več, njegov glas je dajal upanje in hrabrost milijonom, ki so trpeli v nacističnem suženjstvu. V teh petih letih, ki bodo postali nesmrtni v zgodovini človeštva, dokler bodo pisali ggo_ dovino, je bil Winston Churchill voditelj, kateremu je malo enakih v dolgi zgodovini Velike Britanije. Njegova vodilna osebnost je bila nedotaknjena in nedotakljiva, V tem času sta se s Stalinom- dobro spoznala. Skupaj s pokojnim predsednikom Rooseveltom so bili «Veliki trijes, ustvaritelji zmage. Skupaj so se razgovarjali, delaU načrte, bojevali se in zmagali. Ko je prišel konec vojne v Evropi, je kmalu postalo jasno, da koalicijska vlada v Angliji, katero je držala skupaj nujna potreba vojnih časov, ne bo trajala več dolgo. O-snovnih razlik med konservativno in laburistično stranko niso mogli več dolgo zakrivati. Pri splošnih parlamentarnih velitvah je britanski narod nedvoumno pokazal, da je za labustično vlado in socialistični ustroj. Niso odklonili Churchille* zmagovalca, temveč Churchilla kot voditelja konservativcev. V zadnjih devetih mesecih je bil Churchill vodja parlamentarne o-pozicljz v spodnji zbornici, kjer je uveljavljal vso svojo znamenito zgovornost proti vladi, o kateri je bil iskreno prepričan, da dela napa no. k e vedno je velika osebnost v svetovni poiitlki , marsikoaa se je bilo težko T . Privaditi se na to, da Churchill „e Bovori vg. m predstavnik vlade in na,rorfa Ce_ tudi je generalisim staiin 2e;0 pro_ doren duh, vendar je videti, da le vedno ima Churchilla za tisto vodilno, četudi ne neposredno, osebi nost. kot je to Churchill bil, ko je prihajal v Teheran, na Jalto ali v Potsdam. eNemogoče je resno obravnavati tožne izjave Churchillovih prijateljev v Veliki Britaniji o podaljšanju angleško-Sovjetskega dogovora na petdeset ali več let„, pravi Stalin. Churchillovi prijatelji? Ponudbo za podaljšanje pogodbe, kakor se vsakdo dobro spominja, je postavil * britanski spodnji zbornici zuna-JLmLnlster laburistične vlade Er-nest Bevin. Ponudbo so pozdravili živahnim odobravanjem. Toda v političnem življenju ne more nihče resno označevati Bevina za Churchillovega prijatelja. Njuni spopadi v 'obliki razprav, 1 so značilne za angleško parla-^ntarno izročilo, so bm značUni izgled novega angleškega parla-nta, odkar se je sestal. Kdor sa-0? za trenutek misli, da ima nrchill kakršno koli vlogo pri J-^avanju zunanje politike svojih ‘tičnih nasprotnikov, ne doka-nJe nič drugega kot svoje popolno Razumevanje britanskega politlč-ustroja. bntUga stvar pa je, ali sedanja ,n anska vlada dejansko želi te-e'i0 angio-amerUko zvezo, v ko-, EDEN UPA London, 15. marca Bivši zunanji minister Eden je včeraj v teku razprave o vojaškem preračunu izjavil: «V teku te razprave je vsakdo izmed nas z neprijetnim občutkom in tudi bolečino pomislil, da je prijateljstvo in razumevanje med zavezniki, ki so ga ob uri preizkušnje vsi iskali in podpirali, težko ogroženo. Vsi molimo, da to stanje ne bi trajalo in da bi milijoni mrtvih v vseh zavezniških državah lahko uresničili ideal, za katerega so se bojevali in umrli — svet, na katerem bi lahko živeli v prijateljstvu, svobodi in miru.* Eden se je skliceval na neki izrek, ki ga pripisuje znamenitemu liberalnemu državniku Glad-stonu, ki pravi: «Prva preizkušnja za človeka, sloj in narod je oblast. Kadar pride človek do oblasti, se znajde pred pravo preizkušnjo.* Eden je dodal: «TJpam, da se bo zbornica pridružila moji nadi, da se bodo zavezniški narodi, ki imajo zdaj oblast, izkazali vredni naloge, ki jim je zaupana.* VOLITVE V GRČIJI London, 15. marca V sredo zvečer so v Londonu lz merodajnih virov javili, da se britanska vlada strinja z zunanjim ministrom Bevinom, ki vztraja na tem, da volitev v Grčiji ne pre-l&že. KOTA NOTA 0 ŠPANIJI London, 15. marca Ameriški zunanji minister je včeraj zvečer javil, da Je prejel novo francosko noto o španskem vprašanju.. Bevin o razvoju perzijskega vprašanja ,,Tass“ demantira WASHINGTON, 15. marca. — Ameriški zunanji minister je včeraj sporočil, da prejema nadaljnje verodostojne informacije, Iz katerih je razvidno, da Rdeča armada nadaljuje premike v Perziji. To vest — nadaljuj« poročilo — potrjujejo dejstva, na katera se nanaša nedavna ameriška protestna nota in ki niso takšna, da bi lahko spremenila stališče, ki so ga v tem pogledu že zavzeli. Na to noto in na noto o Mandžuriji ni prispel še nikak odgovor. Kljub temu so v vrashingtonskih diplomatskih krogih včeraj zvečer opazili lahko popuščanje napetosti. V ameriških odgovornih krogih vlada splošno mnenje, ki je razširjeno — kot se zdi — tudi v londonskih uradnih krogih, da premikom Rdeče armade na Bližnjem Vzhodu ni pripisovati pretirane važnosti. Moskovska radijska postaja je včeraj zvečer oddajala poročilo agencije «Tass», v katerem zatrjuje, da vesti o gibanju sovjetskih čet v Perziji «no odgovarjajo dejstvom*. cAmeriskl tisk — pravi poroči- ODSTOF FINSKE VLADE Moskva, 15. marca »Tassovo* poročilo iz Helsinkov javlja, da je finska vlada odstopila. Predsednik republike Juho Paaai-kivi je povabil vlado, naj ostane do sestave nove vlade na mestu. lo — je objavil poročilo zunanjega ministrstva, po katerem naj bi bila v teku premikanja vojaških edinio preko Tabriza proti Teheranu v smeri Iransko zahodne meje. »Tass* je pooblaščena izjaviti, da gornje poročilo ne odgovarja dejstvom*. Britanski zunanji minister Ernest Bevin je včeraj v spodnji zbornici izjavil, da britanska vlada ni sprejela Še nobene odločitve, da bi ponovno poslala v Perzijo britanske čete; nobenega koraka tu-d' ni storila, da bi se o tem začela pogajati s perzijsko vlado. Na vprašanje, ki mu ga je stavil bivši zunanji minister Eden, Je Bevin odgovoril, da pričakuje sovjetski odgovor na zahtevo angleške vlade po Informacijah o Perziji. Bevin je opozoril na zagotovila, ki so jih dali Sovjeti o spoštovanju perzijske neodvisnosti ter omenil, da je lz izjav komisarja Vprašanje odhoda Sovjetov iz Mandžurije Kitajske edinice vkorakale v Mukden NEW YORK, 15. marca. — »Associated Press* javlja, da se sovjetske čete, ki so se iz Mukdena umaknile v Cangčun, pomikajo proti severu in so očitno namenjene v Sibirijo. Po-rocilo dodaja, da je to prvi znak umika Rdeče armade iz Mandžurije. V Cungkingu so včeraj sporočili, da je kitajski predstavnik zahteval od ovjotov pojasnil o njihovem umiku iz Mukdena, da pa so mu odgovor 1, da ni potrebno Izdati nlkakega uradnega, poročila, ker so v mestu že kitajske narodne čete. Sovjeti so nadalje poja. snili, da bodo zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev prisiljeni, da se pred dokončnim umikom ustavijo v Cangčunu in Harbinu. Brzojavka International News Service)) iz Šanghaja javlja, da je kitajska osrednja obveščevalna a-gencija sporočila, da je v Mukden vkorakala celotna 25. kitajska divizija. V mestu ee bo v kratkem naselil tudi glavni stan omenjene divizije. Po poročilih osrednje kitajske ob. veščevalne agencije, ki je pod vladnim nadzorstvom, je prišlo včeraj v Mukdenu do spopadov. Oborožene tolpe, ki jih niso mogli natančno prepoznati, so skušale poškodovati javna poslopja, vojaki kitajske narodne vojske pa so jih prepodili. Mesto ln predmestja Mukdena obvladujejo vladne čete, le v severnih mestnih predelih so se zbirali komunisti. Moskovska radijsika postaja je včeraj javila vest, ki je prispela iz Cangčunga, iz katere Izhaja, da £0 Preteklo soboto kitajski reakcio-narJi na barbarski način umorili Predsednika kitajsko-sovjetskega aruštva v Harbinu. Po poročilu narbinsku* listov ££) ga umor)11 z 7 hrbet v njegovem zaseb-an°vanJu- Krajevne oblasti sssjssrda bi—ta Podmlnlster v opcijskem unu hkor želi tesnejše splošno mednarodno sodelovanje, želi gotovo tudi to. Toda zopet in zopet so predstavniki sedanje britanske vlade v najbolj izrazitih besedah poudarili, da se ne bodo pridružili nobeni zvezi, ki bi bila naperjena proti Sovjetski zvezi. Bevin in njegovi prijatelji nikakor ne štedijo s kritikami sovjetske politike, če to imajo za potrebno; prav tako jasno govorijo tudi v Moskvi. Toda če Stalin vztraja na iskanju zunanje politike angleške vlade v stvareh, ki so Churchillovi pogledi popolnoma o-sebnega značaja, bi moralo biti vsakemu jasno, da je Stalin v zmoti. le dosti je drugih nesporazumov na svetu, tako da ni potrebno dodajati jim nepotrebno še nove. du general Jlu Fel, Je včeraj Izjavil, da Je v Mandžuriji 100 tisoč nacionalističnih vojakov, da pa je kitajska vlada sklenila, da bo po-»lala 7 armad. Dodal je, da so Sovjeti odklonili dati Kitajcem podatke o številu japonskih vojnih ujetnikov, ki so v Mandžuriji. Tu-di general MacArthur je Izjavil, da ni znano. General je izjhvil, da imajo Kitajci 770 tisoč Japon-skih vojnih ujetnikov in med cl-vliisti in vojaki nad 2 milijona so-vražnikov. Komisar za Mandžurijo Cang Kaing Kau je pripomnil, da mu Je Cangkajšek na božični večer izjavil: »Kitajska odklanja, da bi pred sovjetskim umikom iz Mandžurije priznala japonsko lastnino kot sovjetski vojni plen in da bi razprav, ljala o kitajsko-sovjotskem gospodarskem sodelovanju.* Cang Kaing Kau je izjavil, da je dobil ta navodila po sestanku s sovjetskim ko. mlsarjem za gospodarstvo. Takoj po svojem prihodu v Mandžurijo je obvestil Sovjete, da je Kitajska mnenja, da bi morala vsa sovražnikova lastnina pripadati njej na račun vojne odškodnine in da bi bilo treba o tem vprašanju razpravljati med štirimi silami v Toklju. Osrednja vlada je to svoje stališče sporočila Združenim državam ln Sovjetski zvezi septembra. Kljub temu so ji Sovjeti sporočili, da gledajo na to lastnino kot na svoj vojni plen. Cang Kaing Kau je dodal, da je sovjetski gospodarski svetovalec zahteval skupno upravo nad vsemi velikimi industrijami in gospodarskimi podjetji. Kesneje pa Je svojo zahtevo spremenil ln jo omejil na skupno upravo nad 9 (izmed 20) premogovniki. 16 (Izmed 54) električnimi centralami In nad 6 (izmed 8) strojnimi tovarnami. V Mandžuriji so med vojno uničili 60% premogovnikov, 50% Jeklarn, 70% strojne Industrije ln drugih tovarn, 50% tekstilne ln 26% živilske industrije. za zunanje zadeve Molotova jasno razumel, da morajo biti zavezniške čete lz Perzije umaknjene do 2. marca. Dodal Je: »Vladi Njegovega Veličanstva je tažko razumeti sedanjo politiko Sovjetske zveze o tej zadevi, še težja pa nam je misel, da vseh teh zagotovil ne bi spoštovali*. Bevin je dodal, da je Velika Britanija odobrila odločitev Varnostnega sveta, da prepuste rešitev perzijskega vprašanja neposrednim pogajanjem, ker je mislila, da bodo spoštovali obvezo, da Je treba četo do 2. marca umakniti. Bevin je izjavil: »Vlada Njegovega Veličanstva bi nasprotovala vsaki rešitvi, ki bi se zdela izsiljena od perzijske vlade, ko imajo sovjetske čete že zaseden del przijske-gs ozemlja*. Molotov v Teheran ? O gibanju sovjetskih čet v sever, ni Perziji prihajajo v London in Washington vedno nove vesti. Na pohodu proti jugu ln zahodu so opazovali sovjetske oklepne edinice. Potrjujejo, da se mudi v Tabrizu sovjetski strokovnjak za o-klepna vozila maršal Bagranljari. London z veliko pazljivostjo . zasleduje položaj v Perziji. Pričakujejo še nadaljnjih podrobnosti. »INS* je včeraj Javila, da visoki perzijski funkcionarji razpravljajo o možnosti obiska sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova v Teheranu, ki bi spet pričel razgovore, ki so jih pričeli v Moskvi. Perzijski šah je v sredo kosil s perzijskim diplomatom M. Moeta-menoglom, ki so ga često omenjali kot možnega naslednika na prestolu, in z ministrskim predsednikom Sultanehom. Med drugim so se razgovarjali o možnosti Mo-lotovljevega obiska. Sultaneh je po poročilu »INS* včeraj sprejel sovjetskega odpravnika poslov. Diplomatski dopisnik »Timesa* piše med drugim, da britanska in ameriška vlada še vedno upata, da je moči doseči sporazum med tremi velesilami, vendar pa so po dopisnikovem mnenju tl upi brez podlage, dokler Moskva ne odgo. vorl na noti, ki sta ju pred enim tednom poslali Velika Britanija in Amerika. «Reuterjev» diplomatski dopisnik piše: »Uradna poročila, ki prihajajo o premikanju sovjetskih čet v Perziji Iz Londona, se nikakor niso popolna; lahko pa potrdimo naslednja tri dejstva: 1. po 2. marcu so brez dvoma prekoračile mejo ln vkorakale v severno Perzijo nove sovjetske čete; 2. med temi silami s0 tudi oklepne edinice; 3. sovjetske čete so umaknili iz treh perzijskih mest, in sicer lz Šamana, Sah-ruda in Mešeda. Vsa tri mesta so v severovzhodni Perziji.* Napadalni nameni V prvem članku o Perziji, ki ga je objavil Aleksejev v fdzvestjih* pravi, da imajo perzijski reakcionarji napadalne namene proti sovjetskemu ozemlju. Aleksejev pravi. da so imeli perzijski oblastniki v teku nemškega napredovanja I. 1941 namen, obnoviti zahteve, ki so Jih 1. 1919 postavili v pogledu vsega sovjetskega Aserbejdžana, ki predstavlja polovico Kavkaza s petrolejskim področjem Baku. Te zahteve bi Kasplško morje skoraj spremenile ,v Perzijsko. Aleksejev pravi, da je bil eden izmed snovalcev omenjenega načrta bivši perzijski ministrski predsednik Ibrahim Hakimi, ki je odstopil na predvečer razgovorov Varnostnega ■veta organizacije ZN o perzijskem vprašanju dne 21. januarja. Nekateri drugi še vedno vplivajo na perzijsko zunanjo politiko.* Teheranska radijska postaja je včeraj javila, da je ministrski predsednik Sultaneh »zaradi zlorabe politične svobode* prepovedal vse javne demonstracije. Sestanke v klubih ln zasebnih poslopjih bodo dovolili. ANDERS T LONDONU London, 15. marca Poveljnik poljske vojske v Italiji, general Anders, je trenotno v Londonu. Z britansko vlado bo sklenil sporazum o bodoči ureditvi svoje vojske. Med tem časom so britanske oblasti razširilo med poljske čete izjave varšavske vlade, ki dajejo zagotovila pravičnega ravnanja s Poljaki, ki s« bodo vrnili v domovino. Onim, ki se odpovedo vrnitvi v domovino, bodo nudili življenjsko možnosti kje drugje. Britanska vlada je obvestila Varšavo, da bo na vsak način pričela z demobilizacijo poljske vojske. «Slikana dvorana* v Greenwichu ZAČASNI IZIDI UPRAVNIH VOLITEV Rim. 15. marca Začasni izidi upravnih volitev do IS. ure v četetek zvečer v 414 občinah so po podatkih votivnega tirada notranjega ministrstva sledeči: Krščanska demokracija 168 občin, social-komuntsti 121 občin, republikanci 8 občin, liberalci 17 občin, delavska demokracija 11 občin, ak-cionisti 1 občina, aUomo qualun-que* 3 občine, koncentracijski desničarji 9 občin, neodvisni in liste raznih 76 občin. tSlikana dvorana» v greenivichskl bolnišnici ob Temzi pod Londonom je bilo prizorišče znamenite pojedine, katero je priredila britanska vlada Članom prve glavne »kupSUine ustanove Združenih narodov, ki se je sestala v prvih dneh januarja v prestolnici britanskega imperija. Polna spominov na zgodovinske družbe, kralje in kraljice, je zdaj jedilnica pomorske akademije. Dvorana je delo sira Christophera Wrena, ki je zgradil tudi katedralo sv. Pavla v Londonu, najvetjo cerkev na svetu. Svetovna vlada Predlog o spremembi ustanovne listine ZN Pred zasedanjem Varnostnega sveta WINTJSR PARK (Florida), 15. marca. — Sodnik Vrhovnega sodiiča WUliam C. Douglas, ki prisostvuje konferenci za nadzorstvo nad atomsko bombo in drugimi orožji, je stavil v sredo predlog o spremembi ustanovne listine Združenih narodov, da bi ta dovoljevala vzpostavitev svetovne vlade. Po tiskovnih poročilih naj bi bil Douglas v nekem razgovoru izja-xdl, da svetovna vlada ne bi pomenila žrtvovanja osebne svobode. Dejal je, da pomeni večja varnost za poedinca večjo svobodo. Dodal je, da je velika■ razlika med svetovno vlado, ki predstavlja prebivalstvo vsega sveta in med vlado, ki predstavlja narode sveta. Po poročilu «New York Timesa» je predlagal svetovno vlado, ki bi na podlagi «Bill of Rights* delovala s pomočjo zakonodajnih, upravnih in izvršnih organov. Zunanji minister Byrnes, načelnik ameriškega glavnega stana general Dwight Eisenhoiver ter vojni minister Robert Patterson so na tajni seji zborničnega odbora za vojaške zadeve izjavili, da'morajo Združene države obdržati močne vojaške sile, dokler traja sedanji kritični svetovni položaj. Ob koncu seje so ameriški voditelji Izdali skupno poročilo, v katerem nakazujejo, da bo znašala vojaška sila 1. julija 1947 1,070.000 mož, kar pomeni v primeri s 1. julijem. 1946 znižanje skoruj za pol milijona mol. Glavni podtajnik za obvestila Cohen je izjavil, da bodo dnevni red prihodnjega zasedanja Varnostnega sveta objavili tri dni pred pričetkom zasedanja, kar je v soglasju s pravili postopka sveta. Cohen je pristavil, da bo prihodnjemu zasedanju predsedoval kitajski predstavnik. Predsednika Var-nostnega sveta bodo vsak mesec menjali po abecednem redu držav, ki so članice Sveta. eEdina stvar, ki je niso dovršili na prejšnjem zasedanju Varnostnega sveta v Londonu — Je dejal Cohen — je bilo poročilo, ki so ga sestavili strokovnjaki posebnega odbora in ki obravnava pravila postopka pred Varnostnim svetom». Odbor vojaških strokovnjakov, ki zaseda v Londonu, bo ob priliki zasedanja Varnostnega sveta odpotoval v Ncw York. Zaradi značaja poslov, ki jih opravlja, se bo odbor sestal m posebni seji. ZADNJE VESTI Po poročilu praškega radia je češkoslovaški ministrski predsednik Fierlinger včeraj izjavil, da dobavlja Sovjetska zveza Češkoslovaški odlično orožje modernega tipa. Angleški kralj in kraljica bosta v začetku prihodnjega leta obiskala Južno Afriko. Med kraljevo odsotnostjo bodo ustanovili državni svet, ki bo v kraljevem imenu vodil uradne posle. Današnji «Daily Herald* poziva v uvodniku Churchilla, naj v večernem govoru ne odgovori Stalinu. Za novega sovjetskega veleposlanika v Jugoslaviji so imenovali istočasno razrešenega zunanjega komisarja Anatolija Lavrentijeva. Predsednik španske begunske vlade Martinez Barrios je začel vCeraj v Parizu razgovore o razširitvi Giralove vlade. Organizacija Združenih narodov je sprejela t) vseh drugih primerih z ozirom na tisk politiko podprtih vrat*; zasedanja Varnostnega sveta so razen v posebnih okoliščinah dostopna javnosti. Tudi takrat kadar bo Varnostni svet zasedal za zaprtimi vrati — je zaključil Cohen — bodo po vsakem zasedanju objavili Izčrpno poročilo*. pNcw York Times* je včeraj poročal, da je sovjetsko veleposlaništvo v Washingtonu izrecno izjavilo, da bo sovjetska vlada na zasedanju Varnostnega sveta organizacije ZN, ki se bo pričelo 25. marca v New York, imela svoje zastopstvo. Poleg tega pravi poročilo, da je drugi tajnik sovjetskega poslaništva Nikolaj 1. Moljakov dopisniku o-menjenega lista izjavil, da je sovjetski veleposlanik v Združenih državah Andrej Gromiko v sredo dopoldne z letalom zapustil Moskvo in pkot voditelj sovjetske delegacije preko Londona odpotoval v Združene države*. Moljakov je izjavil, da se bo Gromiko za nekaj dni ustavil v Londonu. Podrobnosti ni navedel. Moljakov je dejal, da ne ve, ali še bo sovjetski zunanji podkomlsar Višinski udeležil zasedanja Varnostnega sveta. Pristavil pa je, da te možnosti ne izključuje. Iz istega poročila je razvidno, da je kot prva evropska delegacija, prispela v Ameriko na zasedanje Varnostnega sveta francoska delegacija. Njen voditelj je Claude de Boisanger, sodelavec francoskega zunanjega ministrstva. De Boisanger, ki je v sredo zvečer z letalom prispel iz Pariza v New York, dopisnikom ni hotel odgovoriti na njihova vprašanja o morebitnem francoskem pritisku na organizacijo ZN, da bi preučila obliko nastopa proti Španiji. Švedski zunanji minister je te dni v parlamentu zahteval, naj bi storili potrebne korake, da bi Švedska Čimprej lahko pristopila k organizaciji Združenih narodov. Novinarjem je predhodno izjavil, da pred septembrom to verjetno ne bo mogoče. Izvršni odbor švicarske socialno demokratske stranke je sprejel predlog, s katerim predlaga, naj bi se Švica udeležila dela organizacije ZN. Za stalnega predstavnika Egipta pri organizaciji ZN so imenovali bivšega veleposlanika v Londonu Hafez Aflfl pašo. V komisiji za a-tomsko silo ga bo nasledil egiptovski poslanik v Washingtonu Mah-moud Hasan, pašu. BELGIJSKA VLADA Bruselj, 13. marca V novi belgijski vladi je ministrski predsednik Paul Henri Spaak obdajal zunanje ministrstvo, medtem ko je bivši ministrski predsednik Achille Van Acker postal minister za gospodarske zadeve. Spaak je objavil sledečo novo belgijsko vlado: ministrski predsednik in zunanji minister Paul Henri Spaak; notranji minister: Joseph Merlot; ‘pravosodni minister Henri Rollin (sociallt), senator in član belgijske delegacije pri organizaciji Združenih narodov; minister za delo Leon Eliz Troclet (socialist); minister za gospodarstvo Achille Van Acker (socialist); minister za vojno škodo Pierre Vermeylen (socialist); minister za vzgojo Leon Collard (socialist); minister za kolonije Eduard An-seole (socialist); minister za promet Ernest Rongvaux (socialist); minister za javna dela Erman Vos Man (socialist); minister za finance Franz Voghel; minister za zunanjo trgovino Albert Smaele in minister za prehrano Moens de Femig predsednik belgijske trgovske zbornice). Spaak, je v torek zvečer izjavil tisku, da morajo Imenovati samo te ministra za narodno obrambo. Nova vlada se bo predstavila parlamentu 18. marca. TITO V VARŠAVI London, 15. marca Poljska radijska postaja javlja, da Je včeraj zvečer prispel v Varšavo maršal Tito, ki je na prijateljskem obisku v Poljski. ULTIMAT MADŽARSKIH DELAVSKIH STRANK Budimpešta, 15. marca Torkovo «Reuterjevo» poročilo pravi, da so delavske stranke poslale madžarskem ministrskemu predsedniku Ferencu Nagyju ultimat z grožnjo, da bodo strle vladno koalicijo, če do včeraj zjutraj ne bodo uslišali njihovih zahtev. Povod za socialistični in komunistični ultimat je bil polom shoda vseh strank pod predsedstvom Nagyja, Zahteve delavskih strank, ki so jih na omenjenem shodu odklonili, so predvidevale le izgon 60 lanov stranke malih lastnikov, ki jo imajo za reakcionarno, iz parlamenta, ter odpust civilnih uradnikov iz gospodarskih razlogov. Kot pripominjajo, je stranka malih lastrnlkov, katere član Je tudi Nagy, pri avgustovskih volitvah lanskega leta dobila 60% večino pred ostalimi strankami. Poročilo budimpeštanske radijske -postaje je dodalo, da je zaradi demonstracij v preteklem tednu, ki so jih organizirale socialno-komu-r.istične stranke in sind.kati, odstopil poveljnik glavnega stana madžarske vojske general Janosz Vorosz. «B.B.C.» Je v Ne-w Yorku javila, da so komunisti dali ultimat z namenom, da razbijejo moc malih lastnikov. Madžarski ministrski predsednik Nagy je v torek zvečer javil, da želi stranka malih posestnikov, kateri pripada, priti do sporazuma o agrarni reformi, o podržavljenju ležišč boksita, petroleja in električnih central, kakor tudi o državnem nadzorstvu nad težko industrijo ln bankami. Stranka malih posestnikov je tudi sporočila, da je iz svojih vrst izbrisala 20 članov parlamenta. To je napravila na zahtevo levičarskih skupin. Nagy je na nekem napovedanem shodu stranke malih posestnikov izjavil, da bo morala stranka mnogo žrtvovati za sporazum. Pojasnil pa je, da stranke ne bi smele motiti političnega ravnovesja ln dobrobiti 2,500.000 volivcev. TRUMAN PREKLICAL PAULETETO IMENOVANJE Washingtom, 15. marca Predsednik Truman je v sredo na osebno prošnjo preklical imenovanje Edwlna W. Pauleya za mornariškega podtajnika. Ta Trumanova odločitev je končala spor, ki se Je že dolgo časa vlekel pred zadevnim senatnim odborom. Spor je dobil že oblike škandala, ko Je bivši notranji minister Harold Ickes, ki je odstopil izjavil, da: ga je Truman prosil, naj vztraja pri obtožbi proti Pauleyju, češ da «je skušal uporabiti kapital, ki je bil namenjen za politično kampanjo stranke, ki naj pripravi vlado do tega, da se odpove zahtevam o podmorskih petrolejskih ležiščih kalifornijske obale*. Tisk komentira Stalinove izjave »Istočasni odgovor Bevinu in Byrnesu" London, 15. marca Konservativni «Yorkshire Post* piše v uvodniku o trenotnem sve-tovnc-polltičnem položaju: «Zlo, ki zatemnjuje odnošaje med velesilami, Je sumničenje. Kako globoko je to čustvo zakoreninjeno, kažejo izjave generaUslrr.a Stalina, ki Jih je v sredo podal v obliki razgovora za list «Pravdo». Sovjetski voditelj označuje Churchillov ful-tonski govor kot poziv na vojno proti Sovjetski zvezi. Ako bi bilo to tolmačenja točno, bi bilo gotovo nezdružljivo — kakor pravi Stalin — z obstoječo zavezniško pogodbo in bi — da se poslužimo njegovih lastnih besed — brez dvoma oviralo sodelovanje. Churchill in Bevin želita ohraniti in še podaljšati zavezništvo. Način tolmačenja gene. ralislma Stalina kaže bolj kot vsaka druga stvar, da tudi voditelj sovjetske države ni Izvzet od prevladujočega čustva sumničenja. Cas bi bil, da bi bilo konec obdol-žitev, ki delajo hudo kri in zakrivajo Jasen pogled na stvari. Treba je najti primernejši način. Nezaupanje lahko odstranimo le na ta način, da na visokih mestih preučimo oblike ameriške, britanske in sovjetske politike, ki so povzročile sedanje motnje. Ce bi lahko prišlo do sestanka med Attleejem, maršalom Stalinom in Trumanom, bi lahko postavili točna vprašanja in dobili tudi točne odgovore. Jnv-no mnenje v naši državi bi z veli-kim zadovoljstvom sprejelo odiof:-Uv, č« M aa takega sestanka | izbrali Veliko Britanijo. Poznavanje dejstev bi lahko razpršilo sumničenja. Ce bi se takšen nujno potrebni pogoj uresničil, bi lahko utr-dill nadaljnje ukrepe za vskladenje svetovne politike velesil. Varnost vseh narodov bo le s premaganjem te točke temeljila na trajni osnovi*. Diplomatski dopisnik pomembnega liberalnega lista »Manchester Guardian* je komentiral govor ge-neralisima Stalina ln ga označil kot «najvažnejšo razlago sovjetske politike do zahoda, ki so jo Iznesli po končani vojni*. Stalinovega govora ne smemo tolmačiti le kot komentar Churchillovega govora, ampak enako kot odgovor na nedavne govore britanskega in ameriškega zunanjega ministra Bevina in Byr nesa. Stalinov govor načenja novo in morda težko poglavje mednarodnih odnošajev. O predlogu 105 britanskih poslancev, v katerem £o označili govor, ki ga je imel Churchill o bratski zvezi med Veliko Britanijo in Združenimi državami kot »škodljiv dobrim odnošajem med Veliko Britanijo, Združenimi državami ln Sovjetsko zvezo* in kot «nasproten svetovnemu miru*, v spodnji zbornici ne bodo razpravljali. Ko je laburistični poslanec War-bty zahteval od vlade, naj določi dan za razpravo mu je predsednik spodnja zbornice Herbert Morrison odgovoril, da ga vlada ne misli določiti. Stran 2 GLAS ZAVEZNIKOV 15. marca 1946 « GREDA JAGOD: Takšen naslov trna novi angleški Ulm, ki ga bomo lahko kmalu videli tudi v Trstu. Namen filma je pokazali razliko med izumetničenim mestnim iivljenjem in trdim, delovnim, toda zdravim iivljenjem na kmetih. Mlad anglefki farmar, Christopher Lowe po imenu, se je oženil s Molly, lepo londonsko plesalko. Življenje na Jarmi ji je vSeč, ker lahko po mili volji vabi svoje londonske prijatelje na zabave. Christopher, ki jo hoče narediti srečno, ji nudi vse in pri tem zanemarja svoje delo. Molly se smrtno ponesreči na lovu, ker pa ena nesreča nikoli ne pride sama, pride tudi posestvo na boben in Christopher ga mora prodati in odslej delati na njem kot delavec. Ves zaslužek shranjuje, ker ima le to tolažbo in upanje, da bo prišel dan, ko bo svojo farmo spet lahko kupil in delal na njej kot gospodar. Snov za film je zajeta iz romana znanega angleškega romanopisca A. G. Streeta in nekatere naj-lepie slike angleške pokrajine so sneli na njegovi farmi v V/Ulshlreu. Na naU fotografiji vidV.e Billya Hartnella v vlogi farmarja in Cc-rol Raye kot njegovo lepo leno, ki je pr'.nesla mestni hrup. v mirno podeželsko življenje, na mesto da bi se prilagodila in postala dobra farmarjeva žena. To je prvi film, v katerem nastopa Carola Raye; Bil-lya Hartnella pa gotovo le poznate. GOSPODARSTVO Predvidevajo, da bodo različne evropske države — Nizozemska, Francija, Češkoslovaška in več balkanskih držav — zaprosilo za posojilo pri novi mednarodni banki, čim bpdo estavilj upravni odbor. Sovjetska vlada se še ni odločila, ali pristopi k mednarodni banki in mednarodnemu skladu za obnovo. Po besedah sovjetskega zastopnika Fedroja Petroviča B:-strova vsekakor preučuje načrte banko in mednarodnega sklada. Francoska avtomobilska Industrija je v skladu s petletnim načrtom za reorganizacijo izdelala načrt za proizvodnjo preko enega milijona lahkih vozil, od katerih bo več kot Štiristo tisoč imelo manj kot 4 Ks. Vozila bodo dosegla najveejo brzino 85 km na uro s porabo 6 litrov bencina na 100 km in Jih bodo gradili v glavnem lz lahkih kovin. Državno podjetje za premog so ustanovili po Izjavi ministra Shln-vella V Angliji po zakonu o podr-žavljenju premogovnikov. Predsednik bo lord Hyndley, sodelovali pa bodo sir Walter Citrlne, glavni tajnik britanskih strokovnih delavskih organizacij, glavni tajnik zveze rudarjev Edvards in profesor »Kings Collegea» v Londonu, sir Charles Ellis. TRŽAŠKA KRONIKA Okrožna objava št. 3 Svarilo prebivalcem zaradi nevarnosti odnašanja žic okrog strelišč ter dotikanja vojaških predmetov Prebivalce navedenih vasi opozarjamo, da so za zaščito civilistov potegnjene žice v naslednjih vaseh, ki mejijo na topniško stčelišSe: Sv. Martinu na Krasu, Markoti-nu, Doberdobu, Vermiljami, Sredi-polju, Polaju, Foljanu. Ta žica je potegnjena edino za preprečenje nesreč, ki bi lahko zadele civiliste, zlasti otroke. Tatvine ali poškodovanje streiišč-nJh žic lahko povzročijo smrt ali poškodbe civilistov, ki hodijo po nevarnem ozemlju. Dolžnost vseh prebivalcev Je, da v svojo varnost takoj javijo vrako tatvino ali odnašanje žic zavezniškim oblastem. Da zagotovijo varnost ljudstvu, bodo proti kršiteljem strogo ravnali. Civiliste prav tako opozarjamo na resno nevarnost dotikanja vojaških predmetov, kakor krogel, granat, bomb, kovinskih kosov in kakršnih koli nevarnih predmetov. S posebno skrbnostjo je treba poučiti vse otroke, v kakšni nevarnosti so, če se dotikajo takih predmetov. JULIJSKA KRAJINA Slovenske šole bodo spet odprli Oblasti so IS. marca zaprle v Trstu slovenske Sole zaradi stavke, katere so se udeležili dijaki. Izjava Zavezniške vojaške uprave pravi, da so včeraj, v četrtek, odprti nekatere teh Sol v nasprotju z navodiSi oblasti in da so jih okrasili z znaki in gesli političnegaznačaja. Sole bodo danes, v petek, spet zaprte,-da jih bodo spravili v red in jutn Jih bodo spet odprli pod upravo pristojnih Šolskih oblasti. Namen Zavezniške vojaSke uprave je tole spet odpreti, da bodo delovale po določenem načinu, trt sicer pod vodstvom ZVU in pod kontrolo pristojnih oblasti. V zadnjih dveh dneh, dodaja izjava, so gtarSi in otroci v Soli zahtevali jamstvo za varnost otrok in dali razumeti, da se Želijo resno pokoravaA navodilom Šolske uprave. TakSno jamstvo je lahko dati samo, če pustijo Sole svobodno delovati pod upravo ZavezniSke vojaške uprave, če bo to napravljeno, potem ne bo treba nobenih navodil tujih agentov, da bi se pouk v redu. vršil. Zavezniška vojaSka uprava upa, da bodo v soboto 16. marca Sole spet odprli, da se bo znova začelo v novem duhu in se bo poučevalo .v skladu « progmsni in svobodno brez kakršnega koli zunanjega po-htičnega vmešavanja. Oprostitvi in odgoditev pred izrednim porotnim sodiščem Kesselring in Goeiing kot priči v Niirnbergu Niirnberg, 15. marca Feldmaršal Albert Kesselring Je izjavil pred sodiščem za vojne zločine, da Je bila Luftsvaffe po Dun-kerque pripravljena za invazijo v Veliko Britanijo, a so morali prekiniti operacije zaradi pomanjkanja brodovja. Ko ga Je severnoameriški tožilec Jackson zasliševal, je Kesselring, ki je poveljeval drugi nemški zračni floti za časa Dunkerque priznal, da Je bil eden izmed glavnih zagovornikov invazije ter dejal: «Po mojem mnenju bi lahko le na ta način zmagoslavno zaključili vojno proti Veliki Britaniji*. Britanski tožilec sir David Max-well Fyfe je natahčno izpraševal Kesselringa o bombardiranju Rotterdama. Zanikal Je, da bi bili terorizirali nizozemski narod ter dejal: »Samo ta napad Je privedel Nizozemsko takoj do miru*. Besen zaradi vprašanj, ki so mu jih stavili, je zavpil: »Kot staremu vojaku mi morate zaupati na tem področju. «Fyfe Je pripomnil: «So-dišče bo odločilo o vrednosti vašega pričevanja*. Kesneje je postal bivši maršal in vodja Luftivaffe Hermann Gbring tako nestrpen, da bi podal evoje pričevanje, da je vstal s sedeža in je zbral svoje listine, še preden je njegov zagovornik prosil uradno dovoljenje, da bi nastopil kot priča. Nato je s težkim korakom šel mimo klopi, kjer so bili Rudolf Hess, Joachim van Ribbentrop in Wilhelm Keitel ter preko dvorane v spremstvu članov ameriške policije z belo čelado. Zavzel je mesto v klopi za priče. Na njegovih širokih prsih ni bilo odlikovanj, ki Jih Je običajno nosil v javnosti za časa nacističnega režima. Samo ko-vinasti gumbi njegove uniforme so odsevali v bleščeči luči dvorane. Medtem ko so ga fotografirali v njegovih karakterističnih pozah, Je Gbring izjavil sodišču, da je videl 1922 razglas, ki je objavljal govor nekega Hitlerja. Kmalu potem se je pridružil Hitlerjevi stranki. Leta 1928 se Je z uspehom udeležil volitev ter postal član Reichstaga. Leta 1931 ga Je Hitler povabil, naj postane njegov namestnik, ker se je hotel Hitler os- oboditl strankinega vodstva. «Hitler me ni mogel pogrešati — je dejal Gbring — ter pripomnil: «Vedel je, da bom storil vse, kar Je v moji moči za širjenje naših idealov*. Ce bi bila imela Nemčija voliv-ni ustroj kot Anglija in Združene države, bi bili vse sedeže Reichsta-ga brez izjeme ob koncu leta 1929 zasedli predstavniki nacistične stranke. O podelitvi uradnih mest članov stranke Je Ooring izjavil, da so hoteli uničiti komunistično stranko in je dodal: Bili smo si edini v tem, da bomo oblast obdržali za vsako ceno, čim Jo bomo dobili v roke. Nismo hoteli tega samo zaradi ljubezni do oblasti, ampak za to, da bi vladali in osvobodili ter povečali Nemčijo. »Hitler Je po smrti maršala ln predsednika Hindenburga premišljeno posnel ustavo Zdru. ženih držav ter je tako nadaljeval. »Predsednik Združenih držav je i-stočasno voditelj vlade, tako je Hitler postal Reichsfuhrer in kancler. Zabeležiti je treba, da so Go-ringu v prvem trenotku ušle besede: »Komaj se bomo polastili oblasti in da je takoj nato popravil: »komaj bohio prišli na oblaste. Poročilo pravi, da je Gbring obtožil Britance in ne Nemce prvotne ustanovitve koncentracijskih taborišč. «V koncentracijskih taboriščih so pretepali ii|i so se tam godile krivice, vendar ni bila naša revolucija najkrvoločnejša v zgodovini*. ..Slabo tolmačenje" pri razgovorih med stavko na ZVU Trst, 15. marca Zavezniška vojaška uprava Julijske krajine je izdala sledeče pojasnilo : «CIani odbora, ki so proglasili stavko in ki so se v torek 12. t. m. sestali pri polkovniku H. P. P. Robertsonu, vršilcu poslov višjega častnika za civilne zadeve, so obvestili, da so Izjavo, ki jo je podal eden izmed članov, in sicer gospod Sollieri, napačno tolmačili ter je imela navidezno drug pomen, kakor ga ji je hotel omenjeni govornik dati. Odbor je zdaj obvestil polkovnika Robertsona, da izjavo, ki se je nanašala predvsem na možnost, da je neki policist v civilu streljal na množico, ni treba razumeti v nobeni zvezi z nesrečnim incidentom v Skednju. Vršilec poslov višjega častnika za civilne zadeve je vesel, da Je sprejel to pojasnilo in da ga lahko objavi. Polkovnik Robertson sprejel prireditelje stavke Trst, 15. marca. Polkovnik H. P. P. Robertson, vršilec poslov višjega častnika za civilne zadeve, je včeraj ob 11. uri sprejel gospoda Pogassija in Kraigherja, Razpravljali so o sedanjem napetem položaju; razgovor je potekel v prisrčnem ozračju. Tomo Brejc je napisal za »Ljudsko pravico* članek, v katerem poziva zavarovance socialnega zavarovanja, naj ne izkoriščajo tega zavarovanja, ki Je zaradi okupatorjevega ropanja že itak v zelo težkem položaju ter naj opustijo staro miselnost, po kateri so izrabljali socialno zavarovanje. Pisec navaja nekaj primerov, kako namišljeni bolniki vlečejo hranari-no ter istočasno doma pomagajo pri poljskih delih ali celo hodijo ra zabave. Samo v enem tednu so prt nadpregledih izločili 20 takšnih namišljenih bolnikov. Mednarodni praznik Žana so slovenske žene, članice AFZ, proslavile v veliki unionski dvorani v Ljubljani. Na proslavi je govorila zastopnica AFZ Angelca Ocepkova, Sava Severjeva je recitirala Ku-itnovicevo »Stojanka, mati Knež-poljska*, tržaška filharmonija pa je zaigrala tri skladbe. Mariborsko gledališče je nedavno prvič vprizor.lo komedijo iz sovjetskega življenja d-Tovi dom», ki jo je napisal G. K. Bulgakov. V režiji Milana Skrbinška Je delo dokaj lepo uspelo. Cisto 'neki drugi svet pa je prikazala premiera stare komedije »Beneški trojčki*, ki jo je zrežiral režiser Žižek. V področju B se bodo lotili obnove gozdov ter bodo pogozdili močno Izsekane k raške gozdove. Sadik imajo dovolj; ker jim primanjkuje delovnih moči, so pova-111 mladino, ki bo to delo opravila s prostovoljnim delom. Tanjug javlja, da so v Vodicah ustanovili zadrugo za zadružno obdelovanje zemlje. Delo na polju so crgan.zirali po delovnih četah in desetinah. Uprava . zadruge vsak can sproti izdela delovni načrt. Zadruga bi Imela večji uspeh, če bi bila vsa zadružna posestva koncentrirana na enem samem kosu zemlje. Sekretariat ljudske študentske mladine na ljubljanski univerzi je razpisal za 23. in 24. marec t. 1. v okviru tekmovanj za prvenstvo univerz smučarske tekme v tekih, širokih In slalomu. Vsa tekmovanja bodo izvedli v Planici. Tudi slovenski kulturni delavci s« bodo udeležili prvomajskega tekmovanja, kot beremo v »Ljudski pravici*. Po vseh, tudi manjših krajih Slovenije bodo književniki prirejal, gostovanja ln recitacljake večere; upodabljajoči umetniki bodo prirejali razstave tudi po podeželskih krajih; Narodno gledališče bo prirejalo mnogo gostovanj; radijska postaja bo razširila in izboljšala spored ter pospeševala prostovoljne in brezplačne storitve. Slovenski kolonisti iz Vrača pišejo, da se je tam doslej našel.lo 127 slovenskih družin s dOO člani. Imajo tudi dve učiteljici ln enega učitelja. Računajo, da se bo v njihovi okolici naselilo he približno 500 družin. Umrli so: Marenka Munda, ar-hivarka rekt. univerze, Krajnik Marija, soproga kurjača drž. že 1, Franc Kahne, Roza Rohrmann, Techcch Kari, hranilnični tajnik v pok., Anica Repič vsi ln Ljubljane; Danilo Dobčnik, sodnik okr-sodišča v Mariboru, Mirko Kovač, gimn. učitelj v Celju, Neža Koderman v Celju, Josipina Kerč v Podrečah, Ivan Zagode, usnjar v Brežicah. Ravnatelj časopisa “Lavoratore,, pozvan pred Bojišče Trst, 15. marca. Včeraj dopoldne »o pozvali pred sodišče gospoda Leopolda Gasperi. nija, odgovornega ravnatelja za časnik »Lavoratore*, obdolžen kršitve člena 5, oddelka 38 in 45, Proglasa št. 1 Zavezniške vojačke uprave. O krivdi bodo razpravljali prihodnjič pred višjim sodiščem. Tiskovna konferenca G. L. N. za tuje novinarje Včeraj dopoldne »ta se sestala polkovnik Antonio Fonda in prof. Giulio Gratton s predstavniki inozemskega tiska v lokalu C.L.N. v Trstu, na katerem so obrazložili svoje Italijansko mnenje o vprašanju Julijske krajine. Polkovnik Fonda Je Izjavil novinarjem, da »e Je narodno osvobodilni , odbor odločno vzdržal vsake manifestacije v teku zadnjih dni. Polkovnik Fonda je tudi pojasnil, da Italijani ne ovirajo dela kom*, slje štirih velesil, nasprotno sodelujejo s komisijo z etnišklmi, geografskimi in gospodarskimi izjava-mi, ki. so. v pomoč italijanskim predlogom za rešitev vprašanja o Julijski krajini. Polkovnik Fonda je obdolžil Za. vez* iško vojaško upravo zaradi »prevelike nepristranostl* in je dejal, da bi bili italijanski prebivalci, ki ljubijo mir, svobodo in demokracijo, zadovoljni, če bi Zavezniška vojaška uprava »zavzela od-ločntjše zadržanje za varnost prebivalstva proti vsakemu strahovanju*. Po dveumi konferenci so ponudili novinarjem malo osvežilo, medtem ko so še nadalje razpravljali o raznih vprašanjih. Izplačila bivšim vojnim ujetnikom Zavezniški vojaški upravi prihajajo stalno s strani bivših italijanskih vojnih ujetnikov prošnje za izplačila. Zahteve je treba nasloviti na visoki komisariat za vojne ujetnike — Corso Vittorio Emanuele 110, Rim — ki jih. nato predloži vojnemu ministrstvu — upravni tirad za razno vojaško osebje — in drugim prizadetim ustanovam. Bivši vojni ujetniki se lahko predhodno obrnejo na vojaško tržaško okrožje. Razdeljevanje semenskega tapirja Kmetijski urad Zavezniške vojaške uprave objavlja, da bo delil semenski krompir, ki ga je dala na razpolago Zavezniška vojaška u-prava, Consoraio agrarlo in podružnice delavskih zadrug v Miljah in Nabrežini proti bonom izdanim od pokrajinskega kmetijskega urada. Obtoženec Wucke, imenovan Del-la Motta Bruno, katerega so že obsodili na 6 let ln 8 mesecev zapora zaradi sodelovanja z SS oddelki, je stopil pred Izredno sodišče, da ga znova sodijo, ker je kasacljsko sodišče njegovo razpravo izročilo v novo preučevanje zaradi dokazov, ki jih je obtoženec navedel o dogodku z Di Stefanom. Ko so začeli razpravo, je javni tožilec vztrajal, da bi razpravo odložili, da bi mogli zasijati zelo vaf.no pričo, ki pa ni prilila. Ko je predsednik sprejel predlog, Je razpravo odložil na 21. t, m, ^ Druga razprava, ki jo je kasacij-sko sodlčce vrnilo izrednemu porot, nemu sodišču, je proti Renzu Fe-rugliju, katerega so že obsodili na 4 leta in 5 mesecev ter 10 dni zapora, ker Je kot agent političnega Inšpektorata v ulici Bellosguardo sodeloval pri akcijah v mestu. Na današnjem zasedanju je javni tožilec tudi obdolžil obtoženca, da Je kot radiotelegrafist bil posredovalec političnih vesti, ki so koristile sovražniku. Obtoženec je Izjavil, da ni bil nikoli udeležen pri akcijah, razen v dveh primerih, in sicer v patrol-ni službi, ne da bi pri tem aretiral kakčne osebe. Z ozirom na novo obremenitev je obtoženec dejal, da so aparati po 8. septembru prene- hali delovati. Nekatere priče so potrdile obteženčeve izjave. Javni tožilec, ki vztrajal samo pri prvi obremenitvi, je spoznal obtočenčevo odgovornost ln je zahteval, da znova potrdijo prvo obsodbo. Sodišče je obtoženca oprostilo zaradi nezadostnih dokazov. Končno se Je moral pred sodiščem zagovarjati inž. Otto Stein, ki je zaprt že od julija meseca preteklega leta, ker je najprej v Rimu in kesneje v Trstu sodeloval s sovražnikom, ter se prostovoljno in na aktiven način udejstvoval v organizaciji Todt. Obtoženec se je zagovarjal z izjavo, da je bilo njegovo delovanje pri Todtu, v katerega Je »topil, da bi izboljšal svoje razmere, le postranske važnosti. Priča Goetano Suzzi je Izjavila, da je obtoženec lopo ravnal z osebjem. Javni tožilec, ki Je spoznal njegovo krivdo, Je zahteval, da ga obsodijo na 10 let zapora. Odvetnik Gutdo Zennaro je izjavil, da vstop v organizacijo Todt sam na sebi ni noben zločin in je zahievp.1 obtožencevo oprostitev. Sodišče Je oprostilo Steina, ker njegovo ravnanje ne pomeni nobene krivde. Predsednik sodišče Roatti; javni tožilec C. Piocolt; ljudski sodniki Karis, Schott, Robba, Martinolli. Poročilo kmetijskega nadz^rntftva Kmetijsko nadzorništvo za tržaško okrožje javlja: Vse kmetovalce obveščamo, da bodo 15. marca nepreklicno ukinili razdeljevanje nakazil za apnenčev dušik, ki ga rabijo za spomladansko umetno gnojenje pšenice. Vsi kmetovalci, ki tega še niso uredili, naj pridejo na pristojni občinski urad U.P.S.E.A. za dvig svojega nakazila v določenem času. Apnenčev dušik bodo lahko dvignili pri Kmetijski zadrugi in v njenih skladiščih do 20. marca. Razdeljevanje čistega angleškega m la Lokalna Zbornica za trgovino in industrijo sporoča, da bodo od danes dalje razdeljevali čisto angleško milo vsem posestnikom tržaških živilskih nakaznic in tudi drugih občin v pokrajini, ki so pod Zavezniško, vojaško upravo. Obrok Je določen 100 gr na osebo; cena milu 35 lir za kg; konec razdeljevanja 31 t m. Požar v kina Natfonale Včeraj proti 16.10 uri, so poklicali na pomoč gasilce v kino «Na-zionaie*, kjer je izbruhnil požar. Domnevajo, da jo vzrok požaru vnetje starega filma- Poškodovana ota tudi projeclrna aparata; poleg filma, ki je bil v aparatu, pa sta zgorela še dva druga filma, ki bi Ju morali predvajati po zdajšnjem programu. Popis tujcev Vse osebe, ki nimajo italijanskega, ali so brez državljanstva, se morajo javiti na uradu za tujce pri policiji Julijske krajine v ulici SO. oktobra it. 2-III. nadstr. med. 9. in 12. i ro. Od 14. do 18. t. m. je na vrsti Srka K. Obsodba treh trgovcev z valutami Včeraj sta se morala zagovarjati pred Zavezniškim vojaškim sodiščem Giovanni Prekut in Deo Ra-valico, oba stanujoča v Trstu in obtožena, da sta kršila proglas št. 2 zavezniške vojaške uprave, ki prepoveduje trgovino s tujo valuto. Neki policijski agent Je 10. Januarja nagovoril Ravalica, kateri je zA račun svojega svaka Frekuta skušal zamenjati dinarje za lire na trgu Ponterosso; šel je z njim v stanovanje Prekuta, kjer je našel 50 tisoč dinarjev. Pred sodiščem sta včeraj dopoldne oba obtoženca priznala gornjo obtožbo, medtem ko je odvetnik Morgera, ki ju je branil, skušal dokazati njuno dobro vero, ker nista poznala zakona in zaradi dejstva da Je do preteklega decembra bila v Trstu neka jugoslovanska banka, ki je uradno zamenjavala dinarje v lire in obratno, ne glede, da je bil že v veljavi proglas št. 2 Zavezniške vojaške uprave. Sodnik poročnik Miller Je pripomnil, da nevednost ni dopustna in je spoznal za kriva oba obtoženca. «Zdaj — je rekel sodnik — se bom omejil na pogojno sodbo 30 dni zapora in na zaplembo omenjene vsote denarja teda — je rekel — le povejta drugim trgovcem z valuto, da bom v drugih primerih ravnal strožje*. Nato se je moral zagovarjati zaradi istega prestopka obtoženec Gltagio Busič. Busiča je aretiral 17. januarja neki policijski agent v civilu v Trstu v kavami Miramar, ko se Je Busič razgovarjal z neko drugo osebo o dinarjih in lirah ter o nakupu nekega lokala. Tedaj so našli v listnici Busiča 35.000 dinarjev. Sodnik je izjavil, da ne verjame, da bi služil denar, ki mu je bil poslan, edino le za njegovo vzdrževanje ter je spoznal obtoženca za krivega in ga obsodil na 30 dni zapora pogojno ln na zaplembo denarja. GORICA Zaradi razžalitve Zaradi žalitve Javnega funkcionarja pri izvrševanju službe, je včeraj policija aretirala 26-letnega Vladimirja Koniča iz Gorice, ulica Sv. Stefana 15. Odpeljali so ga v za. pore v ulici Baraellini, kamor so zaprli tudi 33-letnega Franca Komela, osumljenega tatvine kolesa. Tatvina kolesa Trgovec Giovanni De Tommaal, stanujoč v ulici Brigata Pavia, J* včeraj naznanil policiji tatvino kolesa, katero jo pred nekaj dnevi nezavarovano pustil v ulici Sv. Antona. Prodaja časnikov »Glas zaveznikov* in »Gior-nale Alleato* sta naprodaj v goriikem CENTRU ZA OBVESTILA. Razdeljevanje tobaka Glavna zaloga tobačnih izdelkov v Gorici javlja, da bodo danes začeli deliti tobak za prvo polovico meseca marca, in sicer 60 gr na odrezke gt. 9 ln 10 sedanje tobačne nakaznice. Tobak bodo delili takole: 20 gr »Trlnciato forte*, 10 gr «Toscana», 10 gr cigaret «Macedo-nia* in 10 gr cigaret »Nazionali*. Risar dobi službo Okrožni urad za delo Išče za zasebno tvrdko praktičnega risarja, po možnosti diplomiranega, in ve-ščeva statistika. Prošnje pisane na navadnem papirju in z dokumenti je treba poslati na tajništvo urada do 27. t. m. Razdeljevknje semenskega krompirja Statistično gospodarski poljedelski urad za goriško področje poziva vse kmetovalce iz Kojskega, ki so se predbeležili za dobavo semenskega krompirja, da pridejo na urad na korzu Roosevelt št. 5, IL nadstr., kjer bodo prejeli nakazila za dvig krompirja, ki ga bodo delili v Gorici do 23. t. m. Cena krompirju je določena 32.50 lir za kg. IZ PULJA Težlio pridobivanja pliua Oddelek Zavezniške vojaške u-prave za industrijo in Javne obrate javlja, da morajo zaradi kakovosti zadnje pošiljke premoga ročno prenašati koks lz pHnohramov družbe ILVA; ne morejo ga prevažati z mehaničnimi vozili. To bo povzročilo znatno zmanjšanje dobave plina ln v prihodnjih dneh žal ne bo mogoče držati ob'-čajnih ur za oddajanje plina. Redna dobava plina bo vzpostavljena takoj ko bo mogoče. PREHRANA Paradižnikova mezga. Od jutri dalje pa do 21. t. m. bodo razdeljevali vsem potrošnikom tržaške občine po 100 gr paradižnikove mezge. Cena 90 lir za kg. Gledališče Verdi V soboto ob 20. uri (izven abonmaja) ln v nedeljo ob 16. uri za abonma poslednji predstavi »Adriana Lecouvreur* z istimi igralci kakor v.prejšnjih predstavah. PODALJŠANJE ROKA ZA PRIJAVO DOHODKOV ZA DOPOLNILNI DAVEK Finančna direkcija v Pulju poroča, da je Zavezniška vojaška uprava v Trstu (finančni oddelek) podaljšala do vključno 31. marca 1946 roke določene v členih 30, 31, 32, in 33 Splošnega ukaza št. 25. PEVSKO TEKMOVANJE V soboto zvečer bo v Pollteama Ciscutti pevsko tekmovanje s plesom. Večer bo posvečen plesu, petju in glasbi, v teku katerega bodo obiskovalci izbrali najboljše tri pesmi, ki Jih bodo predvajali solisti ob spremljavi orkestra. Pričetek pevskega tekmovanje bo ob 23. uri. Vstopnice so v predprodaji v slaščičarni Torinese v ulici Gluha. t OBVESTILO ITALIJANSKEGA^ RDEČEGA KRIZA Italijanski Rdcci križ obvešča vse prizadete da so urade poveljstva za pomoč vojnim beguncem začasno premestili v poslopje bolniške blagajne v ulico Čampo Marzlo, pritličje. ^POROČILO udruzenja OBRTNIKOV Udruženje obrtnikov obvešča vse obrtnike, ki še niso predložili davčnemu uradu prijave o splošnem davku na dohodke, da to izvršijo danes 15. t. m. Za tiste, ki ne bi napravili prijave so predvideno precej visoke denarne kazni. OBVESTILO TRGOVSKE ZVEZE Trgovska zveza obvešča vse gospodarje javnih lokalov (restavra-C'je, gostilne, krčme, kavarne, bare galanterijske trgovine, hotele), ki nimejo Se obnovljenega dovoljenja za leto 1946, da ga dvignejo pri uradu preiskovalne kriminalne policije za Julijsko krajino, (soba št. 19). RADIO Slov. vesti: 5.15, 12.45, 20, 23.15 uri. Ital. vesti: 7.30, 13, 20.15, 23. uri. Sobota, 18. marca 7 glasba za dobro jutro; 7.55 pestra Jutranja glasba; 11.30 iz operetnega repertoarja; 12 orkester pod vodstvom Beppe Mojetta;. 12.30 predavanje v slovenščini; 13.15 športna poročila; 13.30 orkester pod vodstvom Viktorja Silverja; 14 predavanje v italijanščini; 14.15 pregled vesti; 17 plesna glasba; 17.30 komorna glasba; 18.10 poje Paul Robeson; 18.50 oddaja za delavce; 19 folklorna glasba; 19,30 oddaja za konec tedna; 20.30; opera; 23.25 nočno zabavišče. Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Jzdaja A. I. S. Dve novi slovenski brošuri »Nastanek ameriške ustave* (zanimivo pisana istorija o rojstvu ameriške svobode z dodatkom: »Zakon pravic), s slikami, cena 5 lir. »Volitve v Združenih državah* (poljudni opis priprav za volitve ter svobode govora in tiska v Ameriki), s slikami, 32 strani, cena 5 lir. dobite v “Centru za obvestila,, Borzni trg it. 8 E. WALLACE 34. POTEPUH PustolovsLca zgodba. «To je tudi majhen vzrok, da te nisem poljubil,* je v šali priznal Pito ln Otillja je zardela. »Nisem mislila na to... prav za prav sem mislila. Prepozno je, da b: lagala. S takšnimi prirezanimi brka-mi...». Dobrodošel brat! Si tudi tl skočil na vlak?* je nenadoma nekdo pozdravil na pragu sobe. Pito je skočil pokoncu in pogledal proti vratom, kjer je stal Starček v obledeli ženski domači halji. Glavo Je imel ovito v bele ovoje, bil je bos In z bledim obrazom motril Pita. «Pohitil Se pred dnem lahko prideva v Troy, kjer naju čaka dosti dela*. Bil je stari profesor potepuh. Z negotovim korakom ln očmi norca Je stopil v mirno sobo. Nenadoma so se mu zašibtla, kolena in Pito Je v zadnjem trenotku priskočil ter ga podprl. «Eh- falot mi je naredil lepe težave. Moral sem skočiti na vlak, ki je vozil 100 km na uro. Toda sprevodnik me Je našel, me pretepel ln vrgel z vlaka. Tajnost krvavih madežev in luknja v živi meji je bila pojasnjepa. Pojasnjen je bil tudi čudež, o katerem Je govorila gospodična Helena. Bil je zares čudež, da so starca vrgli z vlaka prav pred hišo, ki Jo je pred tridesetimi leti zapustil. Pito je peložil na otomano ubogega starca, ki je zaprl oči. Otillja Je bila prestrašena, ker Je mislila, da Je umrl. »Kdo ve, kje je služkinja.* je dejal Pito. «Ali bi popazila na starčka, da jo poiščem?*. Starček Je v tem trenetku odprl očj ln se nasmehnil pitu. «Zelo mi Je žal, da vam delam takšne neprllike, gospod. Znanje medicine ml pravi, da so moji dnevi šteti. Ali zahtevam preveč, če vas prosim, da pokličete Julijo. Moja draga žena bo razumela... v teh o-kolnostih. Julija stanuje v hotelu «Kralj Edvard*, v sobi številka 12 mislimi Lady Glorija Loamer...*. Fitove in Otilijine oči so se srečale v začudenem pogledu. »Velika Katarina- Kakšna žena!* je mrmral starček z medlim glasom. Lady Glorija Loamer Je sedela v udobnem naslanjaču, s cigareto v živordeče pobarvanih ustnah in motrila sina. Mladenič Je bil zle volje in materin mir ga Je le še bolj razdražil. Ves čas sl Je enemal monokel, ga očistil in ponovno nataknil. Bobnal je s prsti po stolu in nasmeh na licu Je bil podoben maski. Mesto Je bilo polno tujcev. Glavna ulica Je bila svečano razsvetljena, cirkuška godba Je igrala pod oknom; prekinila je' razgovor. Tako si je ubogi Gustav Loamer lah-ko oddahnil. «Kaj misliš storiti zdaj?*. Glas Lady Glorije Loamer je bil hripav, kakor vedno, kadar Je bila nejevoljna. »Ne vem.» Je odgovoril sin ln ogledoval sladkorček. «Morebitl bi bilo najboljše, če grem v Ogdens-burg in Ju pripeljem nazaj... Prav zares ne vem, mama, čemu se Jeziš name! Naredil sem vse kar je bilo v mojih močeh. Nisem si utvarjal, da bi s Fitom bilo lahko delo. Vedno 6em ti pravil...*. »Ne mešaj stvari,* ga Je jezno prekinila mati. »Na vsak način, moraš priznati, da zamisel ni bila moja. Bila je tvoja*. Prestrašil se Je materinega pogleda. »Seveda ni bila tvoja zamisel! Si sploh že kdaj mislil, Gustav? Zal ml je, da moram teko govoriti, toda prav takšen 6i kakor tvoj oče*. Primerjava Je bila velika žalitev, ker je sledil neprijeten molk. Gustav Loamer Je bil ves rdeč v obraz in Je nagubal čelo. Mati Je dobro poznala sinov slabotni značaj ln Je bila presenečena, da se JI upa upirati. »Vseeno ml Je!» Gustav je govoril naglo ln v zmešanih stavkih. »Dovolj mi je vsega. Preneumno Je. In on ve... je vedno vedel. Ali te ni vedno klical Katarina Velika? Pito ni neumen. Ne bi bila smela priti. Cernu nisi ostala v Ottawl? Zaradi tvoje prisotnosti Je vse zmešano. Jutri grem v New York ln se bom vkrcal na prvo ladjo, ki bo šla v Evropo*. «Se boš vkrcal kot... natakar?* je mati zaničljivo vprašala. »Kako pa nameravaš potovati v New York? Boš skočil na Tlak, kakor de- lajo potepuhi? Tukaj boš ostal, Gustav, dokler tl ne bom dala dovo-ljenja, da odideš. V Ottawi bi naj ostala? Nikoli nisem imela namena ostati. Ko so mi Sullivanovi ponudili stanovanje za časa njihovega potovanja v Evropo, sem sprejela, ker sem vedela, da me bc“ prej ali slej potreboval. Tl Je že kdaj kaj uspelo brez moje pomoči?*. Gustav se je zvijal od zadržanega srda ln postal ves ponižen. «Bodi pametna, mama! Vsa zadeva mi gre na živce ln bom še zbolel. Ne morem več spati... vsa zadeva Je prav nemogoča! Cernu ne popustiš in ne odpotuješ z menoj v Evropo?*. Vstala je s stola, stopila k oknu in odgrnila zavese. Gustav je mislil, da jo Je privabil k oknu šum s trga. Bila je pa le želja po gibanju in svežem zraku. Ko se je obrnila Je bila nasmejana !n boljše volje. «Sla bova v Ogdensburg*. Je dejala. «Dober hotel poznam*. «Foznaš mesto?* Je začudeno vprašal Gustav. «Bila sem pred mnogimi leti*, je odgovorila na kratko mati. «Oče je imel precej denarja v Kanadi, jaz sem pa živela nekaj let v Torontu. Kako je ime človeku z rdečo brado?*. «Byrnc». »Rada bi govorila z njim. Ne tukaj. Bilo bi nespametno zahtevati, da se vrne. Kje te pričakuje?*. Gustav Je pojasnil, da sta možakarja telefonirala, da ga čakata v majhni gostilni v ogdensburškem predmestju. «To pomeni, da sta preveč znana v mestu, da bi cl upala naprej*, je pripomnila mati. «Tudl tukaj ni primeren kraj, če Je resnica, kar si mi pripovedoval*. Gustav Je pogledal mater s pogledom polnim razumevanja. «Se moraš zares mešati v neprijetno zadevo?* Je s prosečim glasom vprašal- «Ne govori neumnosti!* ga je prekinila. «Ra.jži mi povej, kaj si dejal možakarjema. Kakšen vzrok si navedel?*. «Rekel sem, da je Pito služabniki ki že dolga lete izsiljuje družino. Ali ne bi smel reči tega? Rekel sem. da je spravil yse v neprijeten položaj*. »Zlasti mene,* je odsekano popravila mati. «No dobro, zlasti tebe. Nikoli nisem vprašal, če Jo položaj f«® neprijeten. Mislim, da ni res*. (Nadaljevanje prihodnjič)