Odgovorni vrednik MMr. •Mattez MMleiweis. Tečaj sredo 21. aprila (sredoživna) 1852. List 32. G oríca i ne bo? Oj kak sin raj i pred vami tù, oćice i priti živina mora zavolj zdravja na „Ijuft" 5 Ce bil na zemlji, bil je tù zgubljeni! Ravnina ta, ti hribči krog zeleni Kje lepši kraj mem te je okolice? Lej, kak tù žlahtin ters vinorodnice Prepleta hrib in plan! Kak obloženi Sadii šibé se griči ! Skup na eni da se sprehodi ! Tak res mislite: da živino na pašo gonite 9 Njiv' raste z vinam 4 ? žida ') vsred pšenice ! ko jo na gmajno ženete ? Tak res mislite, da na gmajni kaj prida piče dobi? Vprašamo vas: ali véste, koliko živina vsaki dan piče potřebuje? Če to véste, povejte nam: ali jo zares zamore dobiti na golim pašniku? Ali vam vpadene la ko tni ce ne kažejo očitno 5 da živina strada? Od Naj milši zrak u tem podnebju dije, Doseže sneg le daljne krog planine, Rodé po dvakrat v leť okolj ravnine! Sreberin pas posred se Soca vije, govorite nam dalje, če ste pametni inresnicoljubni ki jo živina en ki Ponosno, kot na svoj Sloní uskraj' na mičin hom prestol kralj kmetovavci: ali govna (blato) dan po cesti in po gmajni potroši iz tište piče jo je iz jasel v hlevu vžila, ne pa na gmajni več vredna, kakor tista travica, ki jo cei te 5 G Rodoljubski den na gmajni dobi? Kar pa zdravje živine vtice, lejte ! s kterim se za pasnike potegujete 5 lejte 5 kako ste skerbni za zdravje uboge živince Mimetijshe sUusnje. so (Pomoček zoper bolhe na repi in druzih sa- mar demli) najdemo v časniku Dunajské kmet. družbe, mož, ki ga naznani, pravi, da ga ni boljšiga in in vunder, če pogledamo vase hl eve, kakošni se očividno pokaže, da vam za zdravje živine bi ne mogli terpeti tacih 5 berlogov za njo ! Ce vam je za zdravje živine scer v ki bi se dal loze poskusiti. On tole svetje: kal pinjenca (to je, tišega vodeniga mleka bo ki v skerb 5 jo pridniši glestali in snažili, da bine nosila toliko blata po sebi! nai j il j u li v/t* j , iiis^j^a v wutiii^tt initia , ni v j pinji ostane po vmedenim sirovim maslu ali putru) skerbi se pomesa z bokalama vode in se dene v skro Treba pa j.e zivma zares , da se za zdravje živine se zamore vsaki dan tudi kje dru pilnico ; ko je zemlja suha in na repi ali želji ni več rose, se poškropé s to pinjeno vodo. Ker ima pinjenc še zmiraj nekoliko mastniga v sebi, ki je merčesu zoperno, se pokončajo v 48 urah popol nama OAti úl 2 [/u ju i r ni i* ot /jauiui V/ roani uaii iuui aj u ut u* god enmalo sprehoditi, ko se na vodo žene itd. gmajne pa so zdravju bolj škodljive kot te kjer živino sonce pripeka, žejo in lakoto terpí cne j y 5 drug dobiček je pa tudi ta, da se s tem mladim sadikam pognoji. (Krompir gnjiline obvarovati), je přišel te dni nek kmetovavec iz Žužemberga vredništvu povedat, da tudi njega že 41etne skušnje uče: da ni boljiga, kakor ga berž o vel kim Š m ar nu iz njive spraviti in zato ga bolj zgodej saditi. Škoda da nam bo letos zgodnje sajenje spodletelo, ker jo muhe, brenceljni in drugi merčesi nadležjejo kužne bolezni eno po drugi nalezuje itd. izgovori niso tedaj ne piškaviga oreha Vsi vredni; le stara razvada, svojoglavna terma, ki si sama sebi dobiček iz žepa krade, in nespamet je tega kriva, da vidimo se gmajne, ktere bi se dale — čeravno ne vse, pa vunder saj večidel rodovitne zemljiša predelati. v v merzlo, te mraz m zmerzljina ne prejenjata daj mertvo zemljo ga zgodej saditi, pa nič ne po maga zgodnji rasti. Vsak pasnik se da obdelati, le to je treba, da se lega gmajne in lastnost zemlje poprej do bro prevdari, in potem razsodi: ali naj se gmajna / W pas ni hor Kdor ima očí in hoče viditi, in kdor ima pa met in hoče prevdariti, mora spoznati, da dobi r*pL- ti ga imajo kmetje od „gmajn", je tako maj se je čuditi nad človeško slepoto, ki špoga cek, hin, da se toliko gmajn \ šal Reci to nekterim kmetam, in kmalo bos sli kam pa bomo živino gonili na p 5 če gmajn v njive, s en ožet i aligojzd predela. Vidili smo lani več kosov take gmajne, ktero razdeliti so se termasti lastniki le z veliko težavo pogovoriti dali, kako lepo je turšica ondi stala, kjer je o po prejšnjih letih živina le perve dni spomladi pičlo pašo dobivala, celo poletje pa na nji stradala. Kjer se zemlja prav in pridno in z nar većim dobičkam obdeluje, ne smćmo nobene gmajne viditi. Zapomnite si dobro to pravilo, kmetovavci, ki je skozi in skozi gotovo. Le na take pašnike naj se živina žene, ki so bili ki so obde poleti njive ali senožeti to je 5 terte. gosenc. Mesto na Laški meji. 2) Goriška okolica. 3) Vinske Terto. 5) Murva, kermivka sviloprejk ali zidnih 1 o vane zemljisa. Ali imajo naši kmetje morebiti pre več njiv, senožet in gojzdov? Nikdar nisim tega slišal. y Ce ni tedaj taka, ali ni gerda nemarnost, da se tako počasi pripravljamo k razdelitvi gmajn, ktera se vedno odlaša! „ Pervo je tedaj in bolj danes ko jutro potrebno, da se gmajne med lastnike raz de lé; ko bojoraz-deljene na m an jši kose, bo jenjala paša na njih sama po sebi, ker bo vsak lastnik na drugo vižo več dobička na nji přidělal, kakor da bi živino na-njo stradati gonil.__ Polov an je po nekterih jugoslavenskih krajih. Spisal M. Verne. 1. pismo. 25. veliciga serpana 1851. Dragi prijatel ! Potovati me je, kakor ves. od nekdaj nar bolj veselilo. Letos sim nekoliko krajev naše mile slovenske domovine obhođil. 19. dan veliciga serpana sim se iz Tersta na Kras vzdignil. Tii mi v hipu vse na misel pride, kar sim poslednjiga časa o pogojzdenju teh krajev bral. O ti zadevi se je v poslednjih dveh ali treh letih toliko pisalo, de bi bil, ko bi se ta reč z besedo opraviti dala, Kras že prav lep gojzd na dolgo in široko. Sicer pa nekteri gospodje, ki jim je pogojzdenje in poboljšanje Krasa tako globoko pri sercu, tudi tako pišejo, de bi clovek, ki Krasa ne pozná, misliti uteg-nil, de se na Krasu zares druziga ne vidi ko zgol kamnita, strašna pušava. V nekterih krajih je v resnici grozno veliko kamnja , ki ga je nekdaj — Bog vé kdaj — mende sča-sama voda čudno izvertala in razjedla. Tode Kras ima tudi zale, lepe, dobro obdelane in rodovitne kraje. Ne vém, ali je kteri tistih gospodov, ki ga ko žalostno pušavo popisujejo, kedaj v Tomajski fari bil ali ne; to pa vém, de okrožje te fare je prav lep in rodoviten kraj. Tudi pri Sežani in dalje na desno čez Po vir proti Diva ču ni Krasu kaj očitati. Ali ni V rem ska dolina tudi lepa? In tako bi lahko še več drugih krajev imenoval, ki se z mnogimi, veliko čislanimi kraji drugih dežel meriti sméjo. Še celo prek strašnigaGa-berka, ki je zgol kamen z redkim resjem in z redko travo , in na kterim borja velikokrat tako silno razsaja, de velike, teške vozove pre vrača, in nikomur naprej iti ne dá, je od Storij do Senodolec poleg velike Dunajské ceste prijetna^ skoraj eno uro dolga dolina, ki jo clovek, ravno zato, ker je nasprotni Ga berk silno pust in kamnit, radostno ogleduje. Tudi Senozece, precej velik in po kupčii posebno z deskami in drugim lesam bogat terg, in njih okolica, niso kamnita Kraška pušava. S tem pa nočem reci, de niso nekteri kraji Krasa res žalostni in pusti, ali de bi pogojzdenje Krasa velika dobrota ne bilo. Tudi se ne bom pričkal o tem, ali je Kras, kakor nekteri terdijo, ob času nekdanjih Rimlja-nov res velik hrastov gojzd bil ali ne, in ali se je v njem res toliko prešičev redilo, de sta Oglej in Rim iz današnjiga Krasa dovolj slanine in svinskiga mesa in — klobás dobivala. O tem naj vsak misli kar in se mu ljubo in drago gotovo zdi. Jez se te nekdanje obilnosti Kraških prešičev ne morem še prepričati, temuč me-nim, de so jih Oglejčanje in Rimljani ravno od tam dobivali, od kodar jih še dandanašnji dobivamo, namreč iz nekdanje Panonie ali iz sedanjiga Horvaškiga, iz Slavonie, iz Ogerskiga itd. *) Danes zaćnemo s potopisam visokočastitiga gosp. stol- niga prosta Teržaškiga, ki smo ga v poslednjih Novicah radostno napovedali; vsake Novice bojo prinesle poredama eno pismo noter do konca tega znaminitiga spisa. Vred. Pogojzdenje Kraaa bi bilo brez ugovora dobro in silno koristno delo; leštkoda, de se ne dá s pere s a m in p o pir j em speljati ! Kras pogojzditi, je treba de-narjev, dragi gospodje! Zakaj Kras, kakor sim re-kel, ni prazna pušava, temuč je poln velicih in majh-nih vaši. Nasadite kraje, ki niso še obděláni, z dre-vesi, naj si bodo kakoršne hočejo — kod bodo Krašovci pasli? Paše pa jim je treba, ker piče zadosti ne pri- delujejo, de bi živino celo leto domá v hlevu redili._ Prepovejte jim drevesa, ki že rastejo, in ki jih še nasaditi mislite, sekati — s čem bodo kurili, ker jim derv primanjkuje? Ali ne veste, de Krašovci (kakor tudi mnogi drugi kmetje) teško izhajajo, in de marsi-kteri komaj caka, de bi mu kaj derv prirastlo, de bi jihv Terst prodal in davke in druge odrajtvila plaçai? — Ako hoćete tedaj Kras pogojzditi, morate Krašov-cam saj nekoliko let piče za živino in derv za domačo kurjavo podeliti, de ne bodo pasli in mladih drevés sekali. Za pičo in derva pa je denarjev treba — kdo jih bo dal? S takimi mislimi sim přišel na Raz der to. Tù so me pa berž vse druge misli obšle. Ko sim se po Smo-ljevim nazdol peljal in na levi verhe nad Razdertim ogledoval, sim se spomnil tretje franeoske vojske leta 1809. Bilo mi je kakor de bi še velike trume ti- sue in tisuč ljudi iz bližnjih in daljnih krajev vidil, ki so se tu nekoliko tednov trudili, in nasipe in vojaške terdnjave dělali, in med kterimi sim tudi jez, desiravno še majhen in mlad, devet dni jako pomagal. — Kmalo pa se je skazalo, kar je vsak pameten lahko previdil, de je vse naše delo zastonj bilo, ker Francozi niso hotli iz Ipave na Razderto po cesti iti, temuč so jo visoko nad cesto verh in prek Nanosa vdarili. Verli Teržaški brambovci se jih nekaj časa veliko bolj od-ganjali, ko vse naše terdnjave. Ko bi bili pa hotli po cesti priti, bi jim bile tudi terdnjave, z dolgim trudam in terpinčenjem tisučv in tisuč Krašovcov, Ipavcov, Piv-čenov, Berkinov iu Cičev napravljene, dobro pokadile. Pri Razdertim se mi je naenkrat lepa Postoj n-ska dolina odperla, in neka mila radost me je obšla, ko sim svoje domaće kraje zagleda!. Vsi veseli in žalostni prigodki nekdanjih mladih let so mi na misel prišli, in nikolj bi ne bil verjél, de se tudi po davno znanih krajih s tolikim veseljem potovati dá. Cesta, ki iz Razdertiga prek visokiga Nanosa v Gorico in dalje na Lasko pelje, me je zivo spomnila kra«ne Ipav-ske doline , ki sim jo tolikokrat přehodil, in kjer velikokrat že drevje evetè in slavček sladko prepéva , ko je takraj Nanosa v Postojnski dolini še sneg in mraz, desiravno ste ti dolini komaj dve uri saksebi. Tpavska dolina, kjer toliko žlahniga sadja in dobriga vina raste, se smé po pravici med narlepši kraje Krajnske dežele šteti. Le škoda, de tudi po nji, kakor na Gaberku, borja velikokrat silno razsaja. Nanos, ki sim ga v Istrii „Monte reala imenovati slišal, in ki nos nad Razdertu moli, je krasna gora, ker na svoji izhodni strani i z ravnine naravnost kakor zid kviško šterlí. Rastljinoslovci ga zavolj raznih cvetlic in zelišč radi obiskujejo; jez pa nisim bil še više na njem, ko v Stranah, narvišji vaši Hre-novske fare, kjer ravno pod cerkvijo obilo bistre hladne vode izvira, in pred eerkvijo neko drovo z imenamtisa (Taxus baccata) raste, od kteriga mi je nek Strančan prav resnobno terdil, de ga je sveti Hieronim tje prinese! in vsadil. Ogled po svetu. (Zlata je vedno večna svetu). — Teržaški časnik v 48. listu naznani, da pridelki zlata se memo 127 priđelka srebra poslednje leta silno množijo, in da so- venskih pesem, ki se bodoiv Pragi pod naslovom „Dumky" 5 sebno na Angleškim in Francoskim pa imajo veliko. V tem naznanilu razodene imenovani časnik, da od leta izdale. Artistiški odbor za napravo narodnega gledišča 1830 znese v zlatih rudah vSibirii(v rnsovski Azii) je po „narodnih novinah" razglasil dva poziva V pridelk zlata blizo za 100 milionov frankov veljá po našim 23 krajc.); frank pervem pozove vse domorodne igravce in igravke v zlatetvorni Kalifornii ki y že na dragih igrališčih i g raj o, ali ki dozdaj še niso (Ameriki) so pa přidělali v enim samim letu 1851 nikjer igrali, pa cutijo v sebi dovoljno sposobnost za _ . ______« . « « __• i* y v a . i « i • • « V . blizo za 344 milionov frankov zlatiga praha. Poprej igralisce, da naj se oglasijo, sostaviti igravno društvo 9 se v celi Ameriki o polčetertim stoletji, namreć od v drugem pa spomina domorodne pisatelj e, da naj leta 1492, ko je Krištof Kolumb otok Guanahani iz- mu igre, izvirne ali pristavljene proti pogodbi pošiljajo. najdel, noter do leta 1848, dokler niso silno bogatih - zlatnic v Kalifornii našli, ni vec kot za 3 milione kilo-gramov zlata přidělalo. (En kilogram je po našim 11/8 funta). (Na zemlji živí čez 1000 milionov ljudí). Ako vzamemo v primeri človeško življenje za 33 let, tedaj jih umre vsakih 33 let 1000 milionov, vsako leto vsaki dan S3.000, vsako uro 3450, 33 mil. 300.000 vsako minuto 57. v m (Cloveštvo tako napreduje) — da v 2000 letih ljudém ne bo treba skoraj nič več delati; vse bojo mašine opravile. Tako je v New-Hampširu znajdena neka mašina, ki krompir koplje, čisti in na voz meče. Mašino vlečeta dva konja. Kmet nima nič druzega pri tem opraviti, kakor če hoče tobak piti ali pa novine brati. (Najveći fara na katoljškim svetu) —je gotovo v Sibiři i, ki je veči kakor celo Francosko ali Spanjsko; obseže 10.000 milj prostora; to je, Nerčinska fara, ktere meje sežejo do Kitajskega in jezera Baikal-skega na jaga , in na severu do Jakutskega okraja. (Naj veči opečnica ali cegovnica) menda tista, ki jo ima g. Aloizi Misbach blizo Du-naja; v enim letu se naredi tukaj 109 mil. in 150.000 ceglov na 764 mizah; delavcov je 4150, 27 vradni-kov in 36 čuvajev. Tukaj se izdelujejo zdej tudi il ovna te eeví za podzemeljske vodotoke na njivah in se-nožetih (drenaže). Slovanské popotnik. sis v Na toraj bo hajala. » V Spisuje Fr. Cegnar. io" se je dovolj naročnikov oglasilo > z radostjo naznanimo tudi prihodnje iz * Znanstveni časopis poljski nehal izbajati n At m u bo * » Moravek d jednot a ktere na loga je izobraževati serca in pamet, je izdala knjižico pod naslovom stavljeno » Cest d iz nemškega pre * G. Dirait T profesor serbskega jezik o prave p rb in slovstva, je izdal knjižic* skega jezika. „Neven" govori o tej knjižici in pravi » da je pisatelj dobro prevdaril jezik, in da za književno složnost bi bilo dobro, ko bi se serbski in hervaškipisatelji po nasvetu gospoda Tirola ravnali. Cena je knjižice 20 kr. * Ni davno, kar je šel skoz Reko serbski minih Serafim iz most dečanskega, nabíraje done eke za popravo tega spomineka nekdajnega Serbstva, on nosi saboj pozlaceni križ z napisom : Stefan Dušan Đožieju milostiju car vseh serbskih i pomonskih i gre-českih zemaljah, leta 6856 od sotvorenija mira (sveta) * Serbski patriarh je spet iz Ruskega prejel 3434 gold. sr. za cerkve v madjarski vojski poškodovane. * Kardinal in knezoškof Vratislavski svoboda od Diepenbrock je 10.000 gold, v podporo revnih učitelj odlocil Mladi Slovak gospod Eu Zlatiborskv e na Dunaju k tisku pripravil zbirko svojih českosla j ]%Tovicar s lov ans ki h krajev. lz Siska se Novicam piše 17. aprila: Ko je neke tedne pred veliko nočjo obilo žita na Krajnsko in Šta-jarsko šlo in je cena poskočila, se je mislilo, da tone bo dolgo tako ostala. Ker pa neprenehama veliko v Sisek namenjeniga žita v Pešt gré, so se manjšale nase zaloge, in ker je zavolj tega tudi v Banatu cena vsiga žita poskočila, je pri nas sedaj cena takale: va gán nar lepši pšenice 3 fl. 40 krajc., ložeji Pančo-vanske 3 fl. 24 kr. do 30 kr., kor uze stare (je ni veliko) 2 fl. 36 kr., no ve na debelo 2 fl. 30 kr., na . 40 kr. do 42 kr. drobno 2 36 kr., s o r š i c e 2 » ječmena 2 fl. do 2 fl. 6 kr., prosa 2 kr. ovsa 1 30 do 1 . 15 do 20 36 kr. Ta teden se je nar vec koruze in lepsi pšenice po imenovani ceni prose je tudi zlo prašalo, pa je imajo noviga žita se ni veliko dopeljalo. in ker cena dalo po sorši ci malo • V • visji gre, tudi tergovci zalogo bolj nazaj derzé. V vsim skupej se je ta teden okoli 8 do 10.000 vaganov žita prodalo. petek Od sv. Trojice na Stajarskim 18. aprila. > 16. aprila je pri nas huda borja celi dan sneg gonila ; vceraj je bila pa taka slana (mraz), da so ledeni curki od drevja viseli ; rano sadje je preč ; v vinogra-dih 86 zdaj ni škode, ker pri nas še ni zagnalo. Danes drugič celi dan borja s snegora razsaja; če bo tako vreme dolgo terpelo, nam bo zanaprej huda pela, ker že zdaj ljudje pomankanja terpé ; denara pomenkuje živež je pa skop ; mernik pšenice velja 2 fl. 30 kr. sre bra, koruze 2 lja vedro 8 fl., j rčži in ajde pa dobiti ni. Vina ve bokal 12 kr. Kam so leta prešle , ko je v šajnu blago toliko ceno imelo, kakor zdaj v srebru! Vkljub vsimu temu so vunder še naši ljudjé zmi-rora veseli in tudi terdni. 8. dan t. m. je umerl en mož iz Plata 104 lét star, Anton Sob eri po imenu; več otrok in vnukov ženo 5 zapustil je 52 let staro bil je zmirom čverst, le zadnje 4 leta je že bil slep. Ker za našo srenjo zložena postava 9 v 21. in 22. razdelku govori: „kdor bo 10 dreves požlahnil, bo sr enj ske štibre prost", poprijel, bo za dařilo 5 v kdor pa se bo nar bolj sadjoreje srebra dobil" ? kdor do pušenje za poroko ali ženitvo dobiti hoče, mora popřed dreves požlahniti (pelcati ali cepiti)", so se kmetje v našim kraji tako pridno sadjoreje poprijeli, da je zares veselje viditi ; eden se čez druziga žene, da bi dařilo na jesen dobil. Veliko večiga dobička bojo pa gotovi vsi čez ene leta iz drevja dobili. Posebno lep izgled sad-jorejca imamo nad pridnim kmetam Janez am Ogriz-kam na Colu, ki ima po vsih spašnikih lepe drevesa po versti nasajene. J. Zurman. lz Dvora na Koroškem 17. aprila. L. Ob zadnjej povodnji je šlo, kakor Korošci pravimo, veliko mostov po Dravi proti Mariboru. Ravno ta nesreća je zadela 2. novembra p. 1. tudi Rozeški most. Skoro vsi S serčnim veseljem smo přejeli za srenjo sv. Trojice od župana, svetovavcov in odbornikov zložene posamske postave , ktere bomo v prihodnjim listu »Novic« natisnili. Blagor srenji, ki ima take može, ki tako lepo skerbé y vsim za prid in srećo srenjčanov! Vred mostovi že spet stoje; le u Rožek u ga dozdaj se ni- nisterstvo denarstva 2. dan p. m. pod številko 4469, da mamo, akoravno je nam zavolj krožnih razmer se bolj se tudi kmetijskim družbám ne morejo nobene druge po kot drugod potreben. Kdor vé, kako potrebna da je lajsave ali izjemki v ceni soli privoliti, kakor to, da se Rožanom zveza s poglavitno cesto med Celovcem in jim proti primernimu zagotovljenju sol na več mescov mi tega podreti ne bo mogel. Iz 7 far na upanje da. Če želi tedaj kmetijska družba soli Belakom morajo ljudjé, ki pod c. k. krožno sodnijo u Rožek na to vižo na upanje dobiti, naj se naravnost oberne na epadajo, vse svoje opravila po ladji opravljat hoditi. c. k. ministerstvo denarstva". — 16. t. m. se je tudi v Da pa to ni brez nevarnosti, je nam, zalibog! zalostna Ljubljani iznoviga zima začela in. zgodnje sadje zlo prigodba, ki se je preteklega mesca pripetila y V A ^ ocitno spricala. dosti 25. dan pretekliga mesca ob dveh popoldne se podajo 4 osebe, namreč: Tomaž Cajhen ali Blatnik, 32 let star mož in oče 4 se neoskerbljenih posmodila. Noričar iz mnogih hrttfev. Po cesarskim ukazu se oginj ne smé nikjer več otročičev, —Martin Kleber, zidarski pomoćnik, 28 let B strelam naznanovati, po celim cesarstvu se mora le in neoženjen, oba iz Lipske fare, mer y France Keršbau lončarski učenec v Rožeku, 13 let star, in France plat zvona biti in z banderi po dnevu, ponoći z laternami oginj naznaniti. — Iz mnogih dežel na Dunaj poklicani Račob, ključarski pomoćnik, alj Pičečev sinu Rožeku, deželni poglavarji so se ondi že snidili, in 19. t. m. 24 let star, od levega broda na desni ; u sred Drave so se pri c. k. ministerstvu notranjih oprav posvetova- zadene pervi z drogom med posekane kole nekega po- nja o novi prenaredbi politiških vradnij in županii • V • A • I i« V f I ! _ v W _ ______________90 ' + prejsnjega mosta m obtici y ker pa droga spustiti noce y zacele. Přetekli mesec je bilo iz mnogoverstnih de ga verže iz visa u Dravo; ladja se prekucne, in vsi žel cesarstva 8 poslanstev ali deputacij na Dunaji pri 4 so bili u vodi; le Pičečev France je bii tako srečen, g. ministru kupčije, gá prosit za napravo železnic, daje hitro za ladjo popadel in se va-njo splazil. Drugi to s coi- ffa vidši se podajo u drugem čolnu za njim in nom vřed na brod zvlečejo; alj unih treh dozdaj niso dobili. v s e C. k. ministerstvu uka je ukaz ponovilo, dav ljudskih solah se ne smejo nobene bukve rabiti, ki niso od v - ' Zeleti je, da bi se uradnije pri novej ministerstva dovoljene. V primeri mesca sušca z vravnavi krožnih sodnij , Rožeske u Verbo prestavile mescam svecanam je bilo cesarskiga popirnatiga denarja za 3 milione 447.292 gold, m a nj med ljudstvam. Po- kjer bi se vse in skoro iz vsih obzirov veliko boljše na- pirnatih desetíc in šestic se je zmanjšalo tisti mesec praviti moglo; tudi bi se vsako uro narlepsa hiša prav za 820.409 gold. Celi znesek cesarskih bankovcov (ne v banknih) je bil konca s uš ca za 153 mil. in 683.826 po dobrej pogodbi najeti mogla. Zimsko setev je na Koroškem , zunej Sent-Vidske gold.; popirnatih desetíc in šestic pa za 15. milionov in Velkovske okolice, zima čisto vzela. Birinj (24 425.973 gold, med ljudstvam, — tedaj se je o posled maselnov) jare rezi je po old. in sémne turščice po gold. y tr » nam zuga Kako 8 gold. bo nam mogoče j e cm ena po 5l/2 njih 2 mescih cesarskiga popirnatiga denarja za 13mi sedaj v ce Strašno siromaštvo lionov in pol pomanjšalo. Dve mašini cati? Popred povodenj, zdaj pa nesreća na polju! Denarja čisto nič letos davke popla- sarski denarni kovnici na Dunaji kujete nove dvaj leto pa strašnoňdolgo ! setice, zaloga tov vse druge srebra ondi je ta čas blizo 1000 cen-mašine pa delajo k raj car j e. — Postave j — ~---- —— ---- i—-----—■ ---o • »v v , » ni, ui u^u iu u n ili v pu uvidj u n i u| i/ u i j t. - * unm v 1% Vipavske doline Í6. aprila. Pri nas letos za rokodelstva, zasomnje in zaterženje z bla noče zima jenjati. Akoravno-je že cela Vipavska do- gam po hišah (hausiranje) so gotove, pa se bojo lina u pomladanski podobi-stala, in z mnogoverstnimi ie razglasile po novi vstanovitvi politiških vradnij in se cvetečimi drevesi okinčana bila, danas vendar od tega zupanij nic vec viditi ni. Kamor kolj se obernes na levo, na hiš z 431.000 prebivavci. desno, spřed in zad, povsod>je vse pozimsko; zelene vil laško višji gimnazij Po nar novejšim številu je na Dunaji 9421 V Kopru se bo napra y Ker Ijudje sedaj zlo za spomne nek časnik tistiga nekaj ur tako šel, kakor letos celo zimo ne. Borja je dobriga sveta J ki ga je nek anglešk lord v si la dražih I zdravnika naj- livade pokriva kaka dva pavca debel sneg, ki je vceraj mertudam (Schlag) merjó bučala in pihala iz Kouka in Nanosa, kar je Sadne drevesa y hhhiibhv! y ki so nam letos mnogo žlahniga mogla, sadja in velicih bukvah del nekiga imenitniga v kterih pani bilo nič druziga zapisaniga, kakor na obetale, so večidel po mrazu oterpnile. Koliko škode enim listu tole : „Skrivnost vsih skrivnost: Skerbi za je mraz na vinski terti naredil, se še ne ve; bojimo hladno glavo, gorke noge in odpert život". se y da bo tudi velika. Vinska cena, ki zdaj pri nas Tudi v Hercegovini so jeli kakor v Bosni Turki med 10 gold, do 14 gold, za kvinč (to je y za 60 bo kristianam vse orožje pobirati. Omer Paša se vedno kalov ali poldrugo vedro) stoji, bo berž ko ne za nekaj bolj poturčije; dosedaj je imel le eno ženo; unidan je i v t « mVi Vtt i . . i t i i • v v • li w _ ^ so že veči poskočila. Nizji vina lanske letine sle, boljših vin pa imajo Vipavci še dovelj. del po — r- pa tudi svojimu svaku ^uu i^i, uju&« Okrajna dil in mu za ženo 4000 cekinov poslal. ženo vzel njega iz dežeie spo Papež je soseska na Gočah je novo šolo napravila, ki se bode poslal po dolgim premišljevanji Napoleonu o v kratkim pricela, in sicer v slovenskim jeziku, kakor božicu slovesno blagoslovljen klobuk in meč, ktera je za ljudske sole potrebno. I % Ljubljane. Kmetijska družba je na prošnjo: po stari šegi —,—— .......,—------— r------ jejo , da bi se sol za živino povsod po tisti niski ceni dobiti brani). zamogla, kakor jo solnicam bližne dežeie v Ha lie i nu poleonu ta dar, dokler mu ltd. dobivajo, je přejela od vis. c. k. ministerstva te dni y Parizu gré govorica (menda norčica) , da če nar sledeči odgovor: „Kar ste Vi prosili, so prosile skoraj bogatejši jud, baron Rothschild od Turškiga sultana Pa vse kmetijske družbe, in ministerstvo kmetijstva jerazo- lestino in Sirio za 500 milionov frankov kupiti, te delo natanjko vse te želje c. k. ministerstvu denarstva, dežeie v več kosov razdeliti, in jih Judam prodati, da v kteriga edino oblast spada prodaja soli. Pri teh po- pridejo spet v Judovsko deželo nazaj. menjkih so se scer odkrile vse potrebe kmetijstva na- _ papeži tistimu katoljškimu vladarju daru-ki je Rimsko cerkev ali pa papežtvo z orožjem je sv. oče premišljeval : ali bi dal Na- Dol ffo ga je vunder namenil. y pa se je mogla tudi prevdariti veljavnost solne tanjko samoprodaje (Salzmonopol) in nar novejših zastran solne kupčije danih postav; vposled tega je sklenilo c. k. mi- jfiilottnr Ě ff O i fi. g. Andr. Sor-a y tergovca v Cerkljah^ Mi— za pogorelce v Vi na vasi smo izrocili g. fajmostru hovske podfare. Vred. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.