Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo *o Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo t40Din UredoiStvo je v Kopitarjevi ul.b/IIi Teletom uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb št*. 59.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Izhaia vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po praznika Ameriške volitve V torek so sc vršile v Zcdin jenih državab za celotno obnovo državnega zbora in za tret-jinsko prenovitev senata. Prva zbornica šteje 455 poslancev, druga j» % senatorjev. Dve stranki si delita moč v državi, republikanci in demokrati. Prvi so razpolagati sedaj s 269 ]>o-slaniSkiLmi mesti, demokrati so jih imeli samo 166. Sonat so nadvladuli republikanci s 57 mandati, katerim jc stalo nasproti 39 demokratskih senatorjev. Po zadnjih vesteh, k:i prihajajo preko oceana, izgleda, da l>odo iiineli demokrati odslej večino v državni zbornici in v senatu. To so velikanske spremembe, kojih posledic mi ne bomo neposredno občutili, ker smo predaleč od interesnega kroga amerikanske politike. Toda sodeč jk> v tisti, ki ga jc napravila demokratska zmaga na celi svet, so volitve dne 4. novembra mednarodnega pomena in kot take jili moramo tudi mi, četudi v svoji skromnosti, oceniti in mcdnarodinopoiliiično opredeliti«. Časopisje, ki išče senzacij, bo našlo zelo interesanten predmet za razmotrivanje. Lahko bo govorilo o »mokrih« in o »suhih«, lahko bo njih medsebojne boje ]>obarvalo v humorist i -čen kolorit iu delalo duhovite opazke na račun »žejnih« in »suhih«. Dasi je vprašanje prohi-bicijc morebiti igrate veliko vlogo pri volitvah, smo prepričam, dn sc tako izraziti politični preobrati, kot jc umorikanski, nc napravijo okrog malo naivnega vprašanja, čc bo smel ameriški državljan uživati alkohol ali nc. Pro-Libicijsko vprašanje jc danes mogočna ]wd-zem oljska sili« v Zcddnjenih državah. Tod« pri njem ne igra odločilne vloge subjektivno razpoloženje Amcrikancev za ali proti alkoholu, ampak denarni zavodi in veliki trgovski in industrijski koncerni, ki hočejo služiti denar s pridobivanjem in razpeča vanj eni alkohol«. Človek sc privadi na vse, tudi na stradanje, toda želja po dobičku ni nikdar ugnuna. Dame« se jo v Ameriki slučajno obesila ne rame demokratom zato, ker so najizrazitejši predstavniki demokratske stranke -tudi interesi ran i nasprotniki alkoholne prepovedi. Jutri sc lahko zgodi, du lx> lx>rbu proti prdhiiibiiclji veselo jadrala pod zustavo republikancev, čc bodo republikanski vodje imelii interesa na tem, fl« ]>ostanc ameriški narod »moker«. Tudi ni pravilno, čc mi po našem lastnem receptu uaieJiiSkc Dolitičnc stranke ukieuemo v neko nespremenljivo dogma tično oklopje. Politični programi obeh strank, če sploh sinemo govoriti o programih, so si zelo podobni in sc spreminjajo s časom in z razmerami, osobito pu pod vplivom voditeljev. Čc jc kje res, da nikdar nc zmaga en program proti drugemu, velja to za Zedinjenc dTŽavc. Zato mi tudi nc damo nič na razlage, ki trdijo, da je ideja demokratov porazila idejo republikancev, ker ne ene nc druge ideje do sedaj šo »ploh ni bilo v smislu našega stranka rskega žargona. Toda tudi brca tega 1к> šc vedno težko z. gotovostjo reči, zakaj jc prišlo do tega demokratskega plazu, ki jc nepričakovano naenkrat preobrazil ameriški parlament in ustvaril pikanten položaj, da bo republikanski predsednik moral še dve leti vladati z državnim zborom, kjer ima vodilno inoč opozicija. Čisto krajevni razlogi, ki z veliko državno ]x>litiko nimajo ničesar skupnega, so v veliki meri odgovorni za preokret. Zunanjepolitična vprašanja po našem mišljenju niso vznemirjala ameriškega • volilen pri glasovanju, akoravno vemo, da lx> sedaj, po volitvah, narustek demekrutov spremenili gledanje vlade na gotova vprašanju'mednarodnega značaja. Poleg zgoraj naštetih vzrokov pa jc odločilno vplival na izid volitev sedanji gosjiodar-ski jx>ložaj Zodinjonih držav. Ko so Amcrikanci pred dvema letoma zanesli llooverja med velikanskim tniuimfom na Kapitol, jc bila Amerika podobna sitemu človeku, ki sc dobrohotno smehlja na svojo okolico in zajomlje iz nakopičenih rent, kar mu jc potrebno za udobnost življenja. Iloover je bil predsednik blagostanja. Okrog njegovega iimena se jc ustvarila legenda ustvarjajoče moči in Amcnitkanec jc pričakoval, da 1к> ta veliki organizator in gospodarski izvcdcncc pognal njegovo blagostanje še na višjo stopinjo. Bilanca' dveh let njegove vlade nc samo da nc kaže nobenega dobička ampak nosi dokaze strašnih udarcev. Najprej se jc dizvrišdl velikanski krah na nju-jorški Ijorzi, ki je uničil nad 200 miljard premoženja. Umetno napihnjeni vrednostni papir -ji, ki so sc naslanjali na touc neproduktivnega zlata, so počili in dali razumeti ameriški fi-nainc.i, da posest zlata šc ni istovetna z blagostanjem. Zatem jc sledil« brezposelnost v industriji, ki jc vrgla na cesto skorodu 5 milijonov Ijadi. Vuieriski jirodukti so postali dragi na svetovnem trgu, ker so sc pridobitni stroški dvigali tembolj, čimveč zlata je ležalo nezaposlenega po kleteh bančnih zavodov. Naposled so jo pridružila še jioljcdelska kriza, katero so najbolj občutili farmerji južnih dežel, ravno oni, ki so pri zadnjih volitvah verovali obljubam llooverja, do jih 1к> na poseben način ščitil. Kot krona vseli neprilik na gospodar -skem polju jc prišlo zvišanje ameriških carinskih dajatev na vse inozemske produkte. To so izsilili od llooverja industrijski trusti, ki so z nevoljo gledalk kako cencjšc inozemsko blago prcpravljn njihov trg. To stališče je bilo mordo iz subjektivnega stališča dobro, toda izzvalo je pri inozemskih državah protiukrepe, Srdit volivni boj v Avstriji Heimtvekr odločen, da gre do skrajnosti - Zakaj se razorožuje samo levica, zakaj tudi ne desnica? Dunaj, 6. nov. (Izvirno »Slovencu«), Star-hcinberg ne utrudljivo naduljujc razorožitev socijalističnc borbene organizacijo »Schutz-bttnd«. Ilišnc preiskave sc vršijo pri vseh organizacijah in pri vseli odličnejših voditeljih. Iz severnega štajerja in iz Burgenlanda jc privlekel cel arzenal municije, kar mu dejc poguma za nadaljevanje započetega čiščenja. Notranji minister sc je izrazil, da jc to samo začetno dejanje v razoroževanju »rdečega bika« in da bodo bolj občutni udarci še sledili. Ko sc bodo i>o volitvah enkrat duhovi polegli in ko bodo volitve že pozabljene, bo marsikateri idejni nasprotnik heimvvehrovskegn ministra odobraval njegov energičen nastop; zato ker je dejansko preprečil krvoprelitje. Volilni boj zavzema nepričakovane dimenzije. Kdor pozna Dunajčana iz predvojnih časov, lx> strmci, da narod, ki se je sladkal ob čašici peneče bele kave in plesal |x> melodijah kitare, naenkrat i>udo v nekako histerično razpoloženje in govori o bombah, o orožju in o krvi, kakor da bi to bili vsakdanji kavarniški liogovori. To velja za levičarje ravnoiako kot zu desničarje. Vsak hladnokrven Avstrijec, katerih i hi za enkrat res ni mnogo, in vsak objektiven inozemec bodo priznali, da jc bilo potrebno seči po socijnlističnih organizacijah, todn vsak sc bo tudi čudil, zakaj sc ista strogost ne izvaja tudi nad hcimvvchrovci, ki v svojem pngnnskcm nacijonalizmu niso nič boljši, kot pa brezbožni marksisti. Socijalisti so v Avstriji čisto navadni boljševiki, hcimvvchrovci pa so fašisti. Pametna vlada, kateri leži bodočnost Avstrije pri srcu, bi morala seči po enih in po drugih. Včeraj je neki socijalistični voditelj Iler-gentbaler vihtel pesti in pozival ljudstvo k drža vi jansiki vojni ter klical kri nad vse bur-žuje, nekaj dni prej pa je lieinivvehrovski nadučitelj Rottennianner (učiteljstvo stoji danes v sprednjih vrstah najbolj divjih nacijonalistov v Avstriji) med tnlenjeni heiuivvcihrov-cev vpil, da ga jc sram voliti, »da bi rajši z nožem v roki napravil red v tej svinjski (sic!) državni«. Socrjefet Otto Bauer pošilja strelo nad svoje nasprotnike in jim grozi z reprcsali-janri zatiranega proletarijata, hcinivvchrovski minister Hiibor pa pozivu ljudstvo na neizprosen lioj »četudi v. orožjem« za narodov blagor. Socijalistični bivši kancler Renner namigava, da internacijonalni socijalizem ne ho mirno gledal razdejanja Starhembcrgove politike, heimvvehrovski grof Czernin, bivši avstro-ogrski zunanji minister, katerega je Clemen-ceau pred svetom ožigosal zn Iažnjivca, pa napoveduje, dn stojita po ena italijanska in inndjnrska divizija na avstrijski meji, da pose-žeta vmes, čc in kndar bo potrebno. Volilni boj jc ustvaril eno neznosno zmešnjavo etičnih vrednot in pastirsko pismo avstrijskih škofov je učinkovalo kot blagodejen solnčni žarek v to temo, kjer svobodomiselstvo vseh barv med silnim truščem političnih strasti kulin svojo medicino za :>osvobodilev človeškega duha«. Mi tukaj popolnoma razumemo, da bo edino strogo disciplinirani nastop krščanskih socijalcev, četudi bi bil združen z žrtva- mi, preprečil dogodke, ki bi znali pospešiti končni razpad avstrijske neodvisnosti ob deli-ričnem ploskanju velenemcev in pristašev priključitve k nemški državi. Diplomatski krogi sosed ni h držav imajo nalog zasledovati z veliko pozornostjo razvoj volilnega boja. Posebno jc to potrebno, ker sc že govori o inozemskih divizijah, ki stojijo na straži ob avstrijski meji. Morodrcditi sc vojaški komandi. v • • • fioftcm izid ameriških volitev V zbornici imajo demokrati večino — V sennfu pa polovico sedežev Newyork, 6. nov. as. Volivni izid je sedaj ugotovljen, kakor sledi: V poslansko zbornico je izvoljenih 218 demokratov, 212 republikancev, 1 far-mer-labourist in 1 neodvisen republikanec. Manjka še izid za tri mandate. Absolutna večina demokratov v poslanski zbornici jc torej gotova. Zato bodo tudi demokrati imenovali svojega predsednika zbornice in predsednike vseh odborov. V senatu pa so demokrati s svojo zmago v državi Kentucky sicer dobili 48 mandatov, toda republikanci bodo tu najbrže skupno s farmerjem Shipstead-om prevzeli vodstvo v odborih. Ob enakosti števila glasov bo odločeval glas podpredsednika Curtisa kot senatnega predsednika v korist republikancev. Kot naslednik Bora ha za predsednika v zunanjem odboru bo postal najbrže Swanson iz Virginije. Izid volitev je najtežji poraz Hooverja, kakršnega pač že 20 let ni doživel noben predsednik sredi svojega uradovanja. Republikanci so pri teh volitvah izgubili več glasov, kakor so jih pridobili leta 1928. Newyork, 0. nov. AA. Protiprohibicijonisti se radujejo izidov pravkaršnjili volitev. V novi zbornici imajo pet članov, v senatu pa 18. Ta uspeh sicer ni še odločilen, vendar pomeni dokajšen napredek z prejšnjimi leti. V Massachussettsu, Rhodeislandu in v Illinoisu so pri referendnem glasovanju o pro-hibiciji zmagali njeni nasprotniki. Rudniška katastrofa v Ameriki 235 mrtvih — Predsednik premogovnika tudi ubit Newyork, 6. nov. p. Število mrtvih ob strašni katastrofi v premogokopu Mielfieldu v državi Ohio je mnogo večje, kakor se je početka mislilo. Ugotovljeno je, da se še okoli 00 delavcev nahaja v porušenih rovih, da pa so reševalna dela nemogoča. Število mrtvih znaša 235. Reševanje je življenjsko nevarno, ker so kanali za zračenje poškodovani. Iz odprtin še vedno odhajajo strupeni plini. Med mrtvimi, katerih trupla so bila prenešena iz rovov, je predsednik premogovnika Titus, ki se je v času eksplozije s 5 strokovnjaki nahajal v rovu na kontroli. Titus je pripadal največjim magnatoni pre-mogokopov v Ameriki. Veliko število izmed najdenih trupel je tako ožganih, da se ni mogla ugo- toviti njih identiteta. Pred rovi se dogajajo strašni prizori, ker hočejo žene ponesrečenih za vsako ceno v rove, da rešijo svoje hranitelje. Policija ima obilo posla, da jih od tega odvrne. Newyork, 6. nov. as. Do sedaj so spravili na dan 70 mrtvecev, 90 pa jih je še v rovih. Večina mrtvecev je tako razmesarjena, da jih ni mogoče spoznati. Proti plinom so bile plinske maske nezadostne. Velike množice sorodnikov se gnetejo pred vhodom v rudnik. 200 rudarjev se je še pravočasno rešilo iz rudnika, mnogo pa jih je bilo poškodovanih. Pozno ponoči se je posrečilo reševalnemu moštvu vdreti v rudnik. 26 rudarjev so še rešili živih, ostali pa so vsi mrtvi. Aretacije odličnih protiiašistov Fašističnim grožnjam slede dejanja Milan, 6. november, as. Museolitnijevi napovedi v govoru pred fašističnimi pokrajinskimi tajniki, da se bo začel poostren boj proti političnim nasprotnikom, je takoj sledila cela vrsta aretacij in sicer predvsem nasprotnikov režima, ki so sc v zadnjem času neprevidno izražali glede korupcijškili afer. Še istii dan je bil aretiran v Milanu Belotti, trgovinski minister prejšnjega kabineta Bononvi in državni tajnik državnemu zaklada v prvem ministrstvu Nit ti«. Čaka ga več let pregnanstva na otokih. Čujc sc, da je bil aretiran tudi bivši finančni in vojni minister Soleri, pristaš Gvolittija. Dalje sc poroča, d« so bili v Milanu aretirani številni intelektualci, tako dr. Porri, hflvsi inozemski ki so praktično zaprli inozemske trge z« ameriško industrijsko blago. Vse te pregrehe očitajo demokrati lloover-jevi vladi. Amerikanec ne more delati, nc more služiti denarja, Amcriikanec sc |x>čuti neugodno. JcJi so gospodarske prilike v zvezi s kakšnimi svetovnimi pojavi ali ne, to njega nc briga. Zmaga demokratov lio Imela, po našem mnenju io debroto, da bo /.odinjene države zopet uvrstil« v organično zvezo z ostalim svetom, kar bo nemara prineslo dobiček tudi ntiiii v oddaljenem Balkanu iirodiviik »Corrierc delu Scrac, ki sc je šele pred kratkim vrnil iz pregnanstva, in odvetnik Ri-corelo Bnuer, ki sta skupno izda ja la do ргецк)-vedi liberalni protifašistični list »Cuffce«, pisatelj Dino Roborto, vsoučiiiška profesorja Rossi in Bossi, odvetnik« Luzzatlo in Garbuni ter neki letalski kaipetan. Tc aretacije, o katerih listi nc pišejo prav nič, so povzročile v protifašističnih krogih veliko vznemirjenje. Proti carinskim kar tel o m Budimpešta, 6. november, as. V poslanski zbornici jc krščansko socijalni poslanec (>nie-ge r ostro kritiziral carinsko politiko vlade, ki jc povzročil« neznosno draginjo. Močile organizacije so s pomočjo političnih strank in visokih uradnikov ustvarile nepremagljivo fronto, da si zaslužijo miljonc in muljoncnn nezakonit način s pomočjo državne oblasti. Trgovinski minister Buda jc odgovoril, da jc bila Madžarska prva država v Evropi, ki jc odpravila uvozno in izvozne prepovedi od danes do jutri. Madžarska carinska tarif« sc jc tekom časa zelo /nižala, dočim imajo sosednje države tako-lekoe navado, d« dvakrat nn leto zvišujejo carinsko tarifo, naperjeno proti Madžarski. Popolna odprava carinskih tarif jc vsled tega ne-izpeljivn. Seja ministrskega sveta Belgrad, 6. nov. Danes jc bila od 17 do 19Д0 seja ministrskega sveta. Predsedoval ji jc predsednik ministrskega sveta in minister za notraeje zadeve general Peter 2ivkovič. Prisotni so bili vsi gg. ministri. Na seji so proučili poročila gospodov ministrov o svojem potu med prebivalstvo. Nato jc bila sprejeta dokončna redakcija zakona o likvidaciji agrarnih odnošajev na Begluških posestvih v Bosni iu Hercogovini. Minister financ je pooblaščen, da izda potrebno število obligacij. Nazadnje je bila sprejeta redakcija zakona o davku od neoženjenih oseb in zakon o davčn oprostitvi rodbin, ki imajo več kot 9 otrok. Vesf italijanskega lista Rim, 6. nov. m. »Vedetta d' ltalia« prinaša j izjavo samostojnih demokratov v emigraciji, v kateri se pravi, da se samostojni demokrati pridružujejo borbi demokratskega naroda za neodvisnost, da se v borbi proti tiranom v Belgradu pod vodstvom neustrašenih voditeljev dr. Mačka, Pri-bičeviča, dr. Trumbiča, dr. Paveliča, Košutiča, nahajajo vsi častiti ljudje iz države in da med muče-nikom Svetozarjem Pribičevičem in »izdajalcem« dr. Paveličem, danes ni nobene razlike. Za dvig turizma v Primorju Split, 6. nov. z. Banska uprava jc za pospeševanje turizma v primorski banovini izdelala obširen načrt, po katerem bo v najkrajšem času pričela z deli. Mesta, ki so finansijsko slaba, bo z večjimi svotami podpirala pri gradnji hotelov. Tako sc bodo dale podpore za zgraditev hotelov v Sin ju, Omišu, Šibeniku, Rabu, Visu in Korčuli. Vse gradnje se bodo vršile s pomočjo domačega kapitala. ! Lastniki teh hotelov se bodo okoristili z določbami ' novega zakona o hotelski industriji. Sušak, 6. nov. p. Ravnateljstvo zagrebškega i velesejma je povabilo sušaško Zvezo za pospeševanje turizma, da se udeleži razstave na zagrebškem spomladanskem velesejmu v letu 1931. Zveza se bo povabilu odzvala. Naša tekstilna industrija Belgrad, 6. nov. z. Za pospeševanje tekstilne industrije, ki je pri nas zelo razvita, se bodo dale gotove koncesije in beneficiji glede davkov, taks in izvoznih postavk, da bi se izdelani materij al mogel izvažati na tuja tržišča in vzdržati konkurenco, kar pa pri sedanjih obsežnih davkih in dajatvah ni mogoče. Naša tekstilna industrija krije potrebe države, preostalo pa izvaža. Največ gre blaga v Grčijo, Albanijo in drugam. Na merodaij-nih mestih se bo vprašanje znižanja proučilo, da se naša tekstilna industrija privede do popolnegr razmaha. Otvoritev gregorjanskega v (•• v v vseucutsca Rim, 6. nov. as. Po slovesni maši v cerkvi , sv. Ignacija je bilo danes po končanem prenovijc-nju otvorjeno poslopje papeževega gregorrjanakega vseučilišča, prve Vatikanske visoke šole. Posve-čenje je izvršil kardinal Bisletti. VseučiliJče je opremljeno po najmodernejših načelih. Tako je posebno knjižnica urejena po ameriškem vzorcu. Dunajska vremenska napoved: Pričakovati je mirnega vremena, pri čemer bo v raznih krajih različno oblačno, po večini pa le malo oblačno. V jutranjih urah je pričakovati slane, podnevi pa bo milo vreme. Zagrebška vremenska napoved: Stolnem. Lepše in jasnejše. Avtonomna podkarpatska Rusija Češkoslovaška se resno bavi z načrtom, dati »volim Rumnom avtonomijo Podkarpataki guverner se pogaja v Pragi Praga, 0. okt. (Izv. Slov. ). Današnja Pra-gcr Prevse prinaša oficijozno poročilo, ki brez dvoma izvira iz vladnih krogov, in ki navaja podrobnost o avtonomiji, katero bo Čehoslovaška vendarle riaJa podkarpalskim Rusinom. Liet jk>-roču, d« se mudi v Pragi guverner dr. Beskid, kt tte namerava pogajati z raznimi ministri, med njimi posebno s predsednikom vlade, z notranjim ministrom, z zunanjim ministrom In ministrom za prosveto o vseh podrobnostih, ki so z,a izvedbo avtonomije potrebne. Dr, Heskld je izrazi! svoje najgloblje prepričanje, da je avtonomija jxjtrebna in Ia bo »kupnim interesom države in njenemu ugledu v inozemstvu prinesla veliko koristi, linsini avtonomijo zaslužijo. Kulturno so se dvignili, gospodarsko so se opomogli, svojo lojalnost do driave so neilelokral pokazali, zakaj se bi jim torej ne dula avtonomija, katero predvideni med drugim ludi mir' t iio pogodba r St. Germainu! K temu pristavljajo informirani krogi pri iredselništvu vlade, da se Podkarpalski Rusiji naj- brže zaenkrat ne bo dala poj>olna avtonomija, ani-l>ak da bo to stvar razvoja in sicer v hitrih etaj>al). Ćeho'luouika dr tava je s« popolno ohranitev vseh zgodovinskih iu kulturiuli bogastev, katera difijo ршшегпе tmoiimli in plemenu, ki ti vi jo o mejah republike. Le tako se bodo vsi po&ullU srelne v skupnem domu in bo vsak del lahko v polni meri doprinaial k dvigu moralnega in malerijelnega blagostanja skupne domovine. Desetletno življenje v ozkem sodelovanju s češkoslovaškim narodom, je bilo Rusinom koristno. Opomogli so se na vseli po-polih, analfabetizem je nazadoval, razširila so .-.e državua in privatna prosvetna društva ln ustanovilo se je veliko kulturnih ognjišč po celi deželi, Narod je »eduj zrel, da prevzame sam večjo odgovorno.;! za svoj razvoj. V nekaterih krogih naglašaju, da se bo Cehoslovaška še bolj požurila dati avtonomijo svojim Rusinom ali Ukrajincem, ker hoče Ukrajincem onstran Karpat pod poljsko republiko pokazali, kuku ona postopa s svojimi narodnimi manjšinami, Za tem se ne skrivajo uikaki imperialistični cilji. Češki vladi da je veliko na tem ležeče, da si Ukrajinci, katore preganjajo boljSevlki, katere preg»nj»jo sedaj še Poljaki, najdejo varno zavetišče za svojo atojelno kulturo v njenih mejah, Ukrajinci bodo sklep praške vlade pozdravili z veseljem In hvaležnostjo. Lvov, C. okl, ff. Ukrajinska narodna organizacija, kojo vsi voditelji so nahajajo v zaporu, jo sklenila, da zaprosi čelitslovaško vlado, da bi dovolila, da se j»renesejo v Podkarpatsko Rusijo vsi zgodovinski dokumenti, ki se nanašajo na ukrajinsko zgodovino. Poljake ohlaHtl eo za ta sklop zvedele in Iščejo odgovorne esebe, da jih privedejo pred sodišče radi veleizdaje. Iz Tarnopola se poroča, da je na nekem tamošnjem zborovanju odlični ukrajinski voditelj izjavil, da je sedaj za ukrajinski narod, ki šteje 3» miljonov ljudi, edino le še pod-karpaleka Rusija v Češkoslovaški oni otočičok, kjer ni preganjanja, in kjer se Ukrajincem ne zamen, da imajo svojo samolastno kulturo. 01 ajšave davšč'n mal® prodajalcev Belgrad, 6. nov. AA. Oddelek za posredne davke ministrstva financ ie izdal vsem direkcijam in finančnim cblastvom tale odlok: Z več sirani prihajajo pritožbe, da posamezne davčne uprave pii predložitvi piidobitka mono-polskim predmetov vzamejo cclotni brutto dobiček kot davku podvrženi dobiček. Znano je. da so prodajalne mongolskih predmetov več ali manj oddaljene od menepobkin skladišč in zato pride io večjih ali manjših izdatkov, kakor prevoz, po* ikod'oe pri zavijanju, pretovarjanju, vremenske ne-prtlike itd. Razen tega spadajo med izdatke najemnina lokala, razsvetljava, kurjava, obresti za posojila, škoda, nastala pri drobni prodaji itd. V kelikor finančni organi pri obdavčenju niso upoštevali teh momentov nego so obdavčili celotni dobiček, je nezadovoljstvo upravičeno. Da se to stanj« uredi, se zapoveduje vsem davčnim upravam, da maloprodujalcem, če pri pri-jvi ali v razpravi dokažejo kateri izmed gornjih izdatkov, upoštevajo in izločijo od obdavčenja. Če se odmeri davek po svobodni oceni, se morejo ti nomenti takisto ugotoviti po svobodni oceni. Pojasnila h zakonu 0 organizaciji itn. uprave Belgrad t), nov. AA. Finančno ministrstvo je izdalo tole obvestilo o priliki sprejetja § 37 zakona o organizaciji finančne upravi;: r Po S 37, 1. odstavek zakona o organizaciji 1 jfinančne uprave pripravniki finančne službe ne °moreio dobiti stalnosti, dokb-r ne napravijo pred-r pisanega državnega strokovnega izpita. Ce v roku 4 let od dne imenovanja na svoje mesto ne napravijo izpita, jim službr. prestane. Ta naredba velja za vse pripravnike finančne službe, ki niso napravili državnega strokovnega izpita. Razlikovalo se bo med pripravniki, ki so imeli prilike napraviti izpit od uveljavitve tega zakona pa do 4 leta službe, in onimi, ki niso imeli te možnosti, bodisi zato, ker jim je vmesni čas bil prekratek, ali ni bilo izpitnega termina, ali jm so na dan uveljavitve tega zakona že bili 4 leta v službi. Za one pripravnike, ki niso imeli prilike na|)raviti izpit od uveljavitve tega zakona po gornjih navedbah, se računa kot izpitni rok prvi prihodnji izpitni termin. Oni, ki so imeli že štiri leta službe na dan uveljavitve tega zakona se takisto računa prvi prihodnji termin kot termin izpita. V prvem in drugem slučaju se računa vse od objave tega proglasa. V jjrimeru, da izpita n« napravijo, jim prestane služba v zmislu 3 37, 1. odstavek zakona o organizaciji finančne službe. To pojasnilo je bilo jioslano vsem oddelkom finančnega ministrstva, finančnim oddelkom in direkcijam in finančnim insj3ektoratom v državi. Spomenik hvaležnosti Belgrad, 6. nov. AA. Odbor za postavitev spomenika hvaležnosti Franciji je pozval vsa naša humana in ostala društva, ki želijo preko svojih delegatov prisostvovati svečani seji v zgradbi nove univerze na čast predstavništvu francoske vlade in svečanemu odkritju spomenika, da to izvolijo javiti takoj odboru za postavitev spomenika v uradu protokola ministrstva za zunan.e zadeve v Belgradu najpozneje do sobote 8. t. m. Svečana seja na univerzi sc bo vršila 11. t. m. ob 9 dopoldne, odkritje spomenika pa ob 11. Belgrajske vesli Belgrad, 6. nov. p. Neka velika finančna industrijska hiša v Lipskem se zelo zanima za proizvajanje umetnih biserov na na-ših jezerih. Nek inženjer te hiše bo prepotoval južne kraje, da najde kraj, ki bi bil primeren za zgraditev tovarne. Po izberi kraja bo ta finančna skupina obiskala merodajne činitelje radi dogovora o koncesiji in pripravljalnih delih. Belgrad, 6. nov. Napredoval Je ua srednie-lehnični šoli v Ljubljani v 5/1 g. Leon Nova k, profesor v 6/1. Belgrad, 6. nov. AA. Oddelek za neposredne davke ministrstva financ javlja, da je vsaka intervencija v odseku nefKisrednih davkov prejjovedana, ker je vse delo ažurno. Predlo gi zveze mest Občine naj dobe večjo linančno avtonomijo Belgrad, 0, nqv. u. Konferenca Zveze jugoslovanskih mest sc je danes končala. Po krajši debati so bile sprejele resolucije, v katerih se med drugim vlada prosi: 1. Da se čimpreje objavi zakon o upravi mest in zakon o finansiranju samouprav, da se doseže enoina organizacija vseh mestnih občin. Občine pa bi dobile moderen ustroj, kar bi bilo za konsolidacijo v državi velikega |X)inena, 2. Naj se nc ukinejo posamezni viri mestnih dohodkov, ker se s tem otežkočuje občinsko gosjjodarstvo in onemogoča proračunsko ravnotežje. Zato naj se občinam dovoli pobiranje zakupninskih doklad ua poslopje, 3. Sprejme se predlog sarajevskega zastopnika Cvitkovlča o enotnem budžetiranju. Nova shema se priporoča v proučevanje vseni mestom, kot podlaga za nadaljne proučevanje tega problema, 4. Vlada se prosi, da naj se občine osvobodijo vzdrževanja raznih državnih uradov, zavodov in ustanov, posebno pa še, naj se spremeni zakon o notranji upravi, ker so se stroški za vzdrževanja poslopij za okrajno glavarstvo, dajanje kurjave itd., 5. Zakon o ljudskih šolah naj se spremeni in naj se občine oprostijo plačevanja stanarine in zidanja novih šol, ker so s tem občinska bremena znatno narasla, b. Zakon o nedržavnih cestah naj se spremeni, 7. Občinam naj se dovoli svobodno razpolaganje z občinskimi posestvi, posebno s trgi in cestami, 8. Kazni, ki se j>obirajo na občinskem prostoru, kakor 11. pr, tržne kazni in drugo, naj se prepustijo občinam, ker morajo občine skrbeti za reu in vzdrževanje trga in tržnih poslopij, 9. Občinski prispevki za vzdrževanje bolnišnic naj se znižajo, 10. Mestne občine naj se osvobodijo prispevkov za kmetijski sklad, U. Mestnim občinam naj se pripustijo vse takse od zabav, kinov in cirkusov, 12. Občinske doklade naj se pravilno razdele, 13. Ukinejo naj se maksimalne takse na vino in alkoholne pijače in naj se prepusti občinam določitev te trošarine z ozirom na lokalne razmere, 14. Vlada se prosi, da naj tekom leta ne spreminja z nobeno odredbo dohodkov ali izdatkov občine, ker se s tem znatno škoduje normalnemu gospodarstvu občine. Razorozitvena konferenca Sodeluje 32 delegatov in 200 izvedencev Ženeva, 0, nov. as. šesto zasedanje pripravljalne razorožilvene komisije pri Društvu narodov, ki se je. začelo шмера aprila ЦЈ29. je danes dopoldne po poUlrugotetni pavzi zopet otvoril holantl-ski poslanik Loudon. Komisija |>olaga veliko važnost na lo, da se bo lo zajfdanjo. ki bo najbrže zadnje, smatralo samo za nadaljevanje lani meseca maja prekinjenega zasedanja, na katerem se bo končala razprava o načrtu konvencije, ki naj služi veliki mednarodni razorožltveni konferenci kot jkx1-laga za razpravo, Število držav, zastopanih v komisiji, je med tem naraslo od 18 na 82 ter je predsednik komisije začetkom svojega govora pozdravil obii nova člana iz Irske in Norveške, ki sla radi svoje Izvolitve v Svet Društva narodov avtomatično vstopila v razorožllveno komisijo. Razorožitev — daljni ideal. Predsednik Loudon je izrazil mneje, du je popotna razorožitev za enkral He zelo daljni ideal. Sedaj se more govorili samo o omejitvi in zmanjšanju oboroževanja, kakor to zahteva (len 8 pakta Društva narodov. Na drugi strani pa se mora delo v komisiji sedaj zaključiti, ker bi biio sicer za-upanje narodov zelo omajano. Nemški delegat grof Bernsdorff je izjavil, da si nihče več ne dela iluzij o razorežitvenem delu. Ruski delegat Litvinov pa se je v svojem daljšem govoru izražal še ostreje. Lord Robert Cecil je v imenu angleške vlade obljubil naiintenzivnejše delo, da se >mirna revolucija.:, za katero se dela v tej komisiji, spravi vsaj tisoč korakov dalje. Predlogi lorda Cecila. Sledila je dolga poslovna debata o možnosti in potrebi, da se še enkrat razpravlja o že prej odklonjenih predlogih. Sklenilo se je, da se prepusti komisiji sami ali bo razpravljala o še enkrat vloženih predlogih, ali ne. Grof Bernsdorff je naglašal, da gre za lo, da se dela čim prej končajo, da se bo mogla mednarodna razorožitvena konferenca sklicati meseca novembra prihodnjega leta. Lord Cecil je vložil tri predloge, katerih prvi zahteva ustanovitev stalne razorožilvene komisije pri Društvu narodov, kateri pa bi morali pripadati tudi zastopniki ameriških Združenih držav in Sovjetske Rusije. Ta slalna komisija, katere člani bi morali biti strokovnjaki, neodvisni od svojih vlad, naj bi jnvučevula vse tožbe in pritožbe proti izvajanju razorožitve in naj bi vsako leto j>odajala poročilo, ki naj bi se predložilo Svelu Društva narodov in vsem vladam. DrugI njegov predlog govori o prejšnjih pogodbah glede razorožitve, ki se ne smejo omejili z novimi konvencijami, s čimer sta v glavnem mišljeni mornariški pogodbi iz Londona in Washingtona. Tretji predlog določa okolnoeti, v katerih se sme zvišati v konvenciji določeno število čet itd., namreč v primeri vstaje, nenadnega ogroženja itd, toda tudi šele potem, če Svet Društva naicdov na lo pristane. Razprav se udeležuje razen 32 glavnih delegatov okoli 200 strokovnjakov, ki so večinoma iz vojaških in mornariških krogov. Število časnikarjev znaša okoli 120. Predlogi ruskega delegata. V svojem dolgem govoru o poslovnem redu je ruski delegat Litvinov predlagal: 1. da se izraz »■omejitev oboroževanja* v načrtu konvencije zamenja z izrazom ^zmanjšanje in omejitev oboroževanja«-. 2. Še bolj je treba proučiti vprašanje zmanjšanja izvežbanih rezerv, ker so te rezerve najvažnejši bojni element v modernih vojskah. 3. Tudi vojni mnterijal se mora sprejeti v konvencija. Če ta konvencija ne bo vsebovala vsaj leh treh glavnih točk, se mora sovjetska delegacija desinleresirali na večini drugih vprašanj dnevnega reda, ki imajo malo opraviti z razorožitvijo. Po Litvinoveni govoru se je pripetil incident, ker je predsednik Loudon odklonil popolnoma prevesti angleški govor Litvinova, ki je šel daleč preko okvirja poslovnega reda, popolnoma v francoski jezik. Govor se bo preslavil pozneje. Nato je večina časnikarjev z glasnimi protesti zapustila dvorano. Ali ima indsha konlerenea kak pomen? Pesimistične izjave bivšega tajnika za Indi'o Belgrad, 6. nov. AA. Tukajšnje avstrijsko poslaništvo sporoča: Herman Ploenles, pooblaščeni avstrijski minister, se je vrnil z dopusta in danes prevzel svoje posle v poslaništvu. Zagrebške vesti Subotica, 6. nov. z. V poslopju subotiške fakultete se je otvoril dijaški dom z 21 sobami za 100 dijakov. Najemnina znaša mesečno 30 Din in je v naši državi najnižja. Poseben odbor bo skušal osnovati dijaško menzo. Zagreb, 6. nov. z. Za nedeljsko tekmo Concor-dia : BSK vlada veliko zanimanje in s* računa z ojfromnim obiskom. „Do X," preleti ocean Ainitčfuaiii, 6. ilOv. AA. Sčiilkaj jt- urileteh) Veliko vodno letalo »Do X«, ki bo jutri nadaljevalo •voj polet v Anglijo, Francijo in na Portugalsko. Odtod bo to letalo skušalo preleteli Atlautski ocean. London, 0. nov. AA. Snoči je govoril lord Peel, bivši -tajnik za Indijo in član jiredsloječe indijske konference, o težkučah, ki jih bo morala premagati konferenca. Ena težkoč je, da je nastala v indijskih jioli-ličnih krogih neka zmešnjava v vprašanju pojmovanja statusa dominjona in ustave. Indijci zahtevajo, naj se Indija popolnoma izjednači z ostalimi dombijoni. K nesreči ee o ne-knterih ustavnih proMemii ni razpravljalo doslej s stališča, kakšna ustava bi bila najbolj primerna v sedanjih razmerah za Indijo, temveč zgolj o vprašanju, ali naj dobi Indija značaj dominjona ali pa ne. — Odnošaji med Hindujci in Muslimani, versko manjšin, odnošajt med indijskimi vladarji in bolj samostojno Indijo so veliki problemi, o katerih !>o pač morala indijska konferenca vsestransko razpravljali. Dolžnost konference pa ne ho samo Izdelali osnutek ustave, temveč tudi ja-mo povedali vladi, kakšna naj bo Ia uslnva. Konferenca ne bo mogla glasovati o ustavi, ker nima ustavnega značaja. Tudi ne bi eventualno glasovanje podalo prave slike o raznih naziranjih v vprašanju indijske ustave. Draga težkeča je v leni, da je indijski kongres odločno proti vsaki ustavi in da se ne udeleži indijske konference. Zalo pa bo odgovornost strank, ki se udeleže konference, toliko večja. London, 0. novembra. AA. Prihodnjo sredo bo angleški kralj otvoril indijsko konferenco »okrogle mize v kraljevi galeriji lordske zbornice. Druga seja konference bo v saintjameskl j>a-lači, kjer so priprave za konferenco že gotove. V jialačt bo nastanjeno tudi tajništvo konference. Islotam so se vršile zadnje dni preliminarne seje delegacij Indijskih držav in Britske Indije. Mizo, ob kaleri bo nedelo Ж! delegatov, so izgclovili nnlnšč za lo priliko. Nrthajn se sedaj v sprejemnlci kraljice Ane, kjer je imela pomorska konlerenea svoie olenarne seja k Mednarodni žitni trg Izmed. v«eh panog svetovnega pridobitven«ga gOipodarstva kaže žitni trg najbolj' obupno sliko. Ki|ub temu, da je nova letina skom povsod (pred v»tm v Argentini) pod normalo ali te ni pospravljena (na pr, v Kanadi), lezejo cene vedno navjdol: cnMale so ie pri pšenici od 135 na 116 eentov za bushei (35.24 1) samo tekom zadnjih treh mesecev. To ttalno nazadovanje odpira jako mrke vidike za bodočnost. Angleži, ki so vajeni carine prostega uvoznega žita, nikoli niso pomislili, zakaj prodaja indijski poljedeleo svojo pšenico poceni In potem sam strada. Če ee zanimajo zdaj za dokaze pristašev zaSčitne carine o nemutalnosti nakupa stra-dsjoči Rušili iztrganega žita, nt to posledica usmiljenja, temveč zopet izraz strahu pred nadaljnjo poostritvijo itak občutne gospodarske krize. Francoska vlada, ki ne občuti v nasprotju t britskimi socialisti, nobenih stanovskih simpatij do sovjetov, je izkazala več odločnosti, Izjavila je, da ne mor« dovoliti, da se nadaljuje sedanje stanje, Tekom prvih £est mesecev tega leta so odgovarjali 441 mil), fr. sovjetskega uvoza na Francosko samo И9 milj. francoskega izvoza v Rusijo. Primanjldjal »o-vjetom v korist znaša torej nad 300 milj. fr. Boli-ševiki so ponovno nakupili blago na NemSkem za one franke, ki so jih prejeli v Parizu, Zato je dobil poljedelski minister David pooblastilo, da prepreči vsako rusko kupčijo, ki bi povzročila nezdravo špekulacijo. , Ni dvoma, da bodo izkoristili sovjeti sedanji zastoj na žitni borzi, toda njih seveda ni med onimi glavnimi činitelji, ki povzročijo stalen padec jHtnlh cen. Slednji je še vedno v zvezi z izredno dobro lansko evropsko letino. Znašala ie 387 milj, kvin-talov, namesto povprečnih 339 in zelo omejila navaden uvoz iz Amerike (Argentine, Kanade, Zed-držav). Isto se je dogodijo leta 1929 tudi v Aziji in Afriki. Vsled tega bodo nakupili vsi trije deli starega sveta dosti manj žita nego ponavadi. Letošnja slaba letina v Argentini in Zed. državah je sicer nekoliko omilila prebitke iz leta 1928, a so slednji še vedno jako veliki in znašajo v obeh imenovanih državah do 115 milj, kvintalov. Zveza kanadskih farmerjev je sklenila pogumno kljubovati padcu cen s tem, da je zbrala v svojih skladiščili pretežni del lanske letine: 227 od 279 milj. busheljev. Farmerji so prejeli naplačilo za oddano žito potom kreditnih zadrug. Zveza je mislila, da bo začetkom tega leta povrnila vse svoj« izdatke, čim se bo pričel evropski uvoz. A kljub slaW argentinski žetvi sc niso hotele cene zvišati in j« zašla Zveza kanadskih farmerjev v ve'l''c denarne težkoče. Kanadske banke zahtevajo od nje nacaj oni denar, ki so ga Izplačale na račun vskladlšče-nega žita. Če bi vnovčili farmerji v sedanjem neugodnem trenutku svoje zaloge, bi seveda povzročili nadaljnji padec cen. V istem položaju le Farm Board v Zedinienih državah, ki ima v svojih ikU' diičih do 25 milj. busheljev. Država mu ie te priskočila na pomoč in isto se bo morala zgoditi tudi v Kanadi. Seveda pomenijo te neprilike obremenitev držav, proračuna in torej povišanje davkov. To bi bili začasni vzroki žitne krize. A raz«n njih imamo še druge, bolj globoke, ki pomenijo še večjo nevarnost za svetovno gospodarsko ravnotežje. Med slednjimi je treba imenovati razširjenje zgodnjih vrst pšenice. Obenem z motornim obdelovanjem polja in pospravljanjem pridelka ie poljedelstvu odkrilo velikanske, poprej neobdelano površine. Zdai uspešno zori pšenica tudi V severnih pokrajinah s kratkim poletjem ali po sutyih južnih stepah, ki jim nikoli ne bi bila kos. posamezne kmetija s svojimi' omelenlmi sredstvi, ua feta 1913 do 1929, t. j. od začetka svetovne vojne in do sedaj, je narastla površina pšeničnih polj v Kanadi od 4.5 do 10 milj. ha, t, j, več nego dvakrat, v Zed. državah od 22 do 27.9 milj. ha, v Argentini od 6,2 na 8,5 milj. ha itd. Istočasno je pričela Ev-rona rabiti izredno veliko umetnih gnojil, kar je zelo zvišalo dobičkanosnost poljedelstva, A vzporedno z izdatnejšo letino nazaduje konzum deželnih pridelkov. Po svetovni vojni in v zvezi z »belo kugo« je zelo nazadoval in po nekaterih državah se je popolnoma ustavil prirastek prebivalstva. Istočasno se kažejo vplivi boljših premoženjskih razmer in prekomernega odha|anja v vabljiva mesta, ki je na pr. opustošilo francoske vasi. Novo meščanstvo ne mara toliko kruh«, kakor so ga pojedla predhodna pokolenja. Seveda se zrcalijo tu novi fiziološki nazori o človeški hrani. Poprej so bili vneti znanstveniki za beljakovine in smatrali kruh za najbolj redilno snov. Sedanji nauki o vitaminih nasorotno povdariajo koristnost rastlinske hrane pa mlečne hrane. Iz tega vzroka je zelo padel poprej v Zed. državah in zdai tudi v Evropi konzum žita ter deloma mesa, dočim se porabi vedno Več zeleniave. mleka in sadja, Ti stalni vzroki svetovne žitne krize nu|no zahtevajo tekom prihodnjih desetletij pooolno preureditev vseh tehniških oa sploh gospodarskih načel sedanjega poljedelstva. Pšen'čna letina Camberra, 6. nov. AA. Letošnji pšenični pridelek cenijo v Newsouthwalesu na 72 miljonov mernikov, v Viktoriji na 55.5 milijonov, v zapadli! Avstraliji na 49 5 milijonov in v Tasmaniji na 0.5 milijonov mernikov. Madžarska išče posojilo London, 6. nov. as. Z ozirom na vest iz I on-dona, da se vršijo tam poga anja za predujem dolgoročnega mad'ars'kega posojila v znesku 1 mil;o-na funtov, se doznava v tukajš jih finančnih krogih, da vodi ta pogaanja po naročilu madVske vlade bivši ravnatelj Madjarske splošne kreditne banke Tibor Szitovsky z -londonsko Rotschildovo skupino. Madjarska vlada name-ava ta predujem v prvi vrsti porabiti za pol'ede'ske industrrske obrate. Pogajanja se vršijo tajno, so pa že precej napredovala. Atentat na Stdki pašo Kairo, 6. nov. p Na reki K.'-n'a je bil izvršen atentat na bizovlak Aleksandri;a—Kairo, v katerem se ]e nahajal egiptovski ministrski predsednik Sidki paša. Neznani atentatorji so nApravili »poj na progi, radi česar je vlak skoro skoill iz tira. V tem trenutku pa ga je železniški čuvaj ustavil, ker je opazil napako. Poz v l Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana vabi vsa prostc-vol na gnrilna društva gasil kih žup: ljubljanske, borovniške, ižanske, kamniške, kranjske, savske in vtliniške k slavnostnem spre emu g. ministrskega predsednika, generala Petra 2iv-k o v i č а ter ostalih gg. ministrov v nedeljo, dne 9. novembra t. 1. Zbirališče ob yt no 7 zjutraj pred Mestnim domom v slavnostnem kroju s čepico. V Ljubljani, dne 6, novembra 1930. Josip Turk 1. r., „ Franc P.Istovlek 1. r„ t, č. starost. t. č. tajnik Kaj bo Ljubljana gradi la f. 1931 Carinarnica in stanovanjska kolonija Ljubljana, 6. novembra. Ob koncu leta 1920. smo zapisali, da ee obljublja za leto 1030. v Ljubljani izredno živahna stavbna sezona. Nismo se zmotili. Čeprav je javna iniciativa popolnoma odpovedala in niso letošnje lelo gradile niti država, niti banovina, niti mestna občina skoro ničesar, vendar so zasebniki in napol javne usitanove gradile in zgradile toliko, da moremo že sedaj, ko že ni nobenih statistik o stavbnem gibanju na razpolago, reči, da je bilo stavbno gibanje v letošnjem letu najživah-nejše jx) vojni. Na periferiji mest« so zrastle številno enodružinske hišice, v osrčju mesta pa so ee dogradile ali pričele graditi velike palače. Zadnje parcele sredi mesta izginjajo in, kolikor jih je So prostih, jih bo vzela stavbna sezona v letu 1031. tako, da so bo moglo stavbno gibanje v prihodnjih letih v Ljubljani umakniti popolno proti robu mesta. Ze sedaj moremo reči, da ne bo stavbna sezona v letu 1931. nič manj živahna, kakor je bila letos. Napovedujejo se velike nove stavbe, ki se bodo pričele graditi na novo, pa tudi velike stavbe, ki eo se pričele graditi letos na poletje ali na jesen, bodo zahtevale še celo leto časa, da bodo dograjene. Tako so izgledi Ljubljane v stavbnem oziru za prihodnje leto prav ugodni, tki že pričetih stavb bodo zaposlile prihodnje leto seveda množico delavcev take zgradbe, kakor so palača in »nebotičnik« Pokojninskega za/vodu, palača »Dunava«, palača »Victoriac, Grafični dom«, stanovanjska hiša Hranilnega in jx>sojLlnega konzorcija in še nekatere večje stavbe. Pa tudi prihodnje leto se bodo pričele graditi in bodo delno tudi že dograjene mnogo večje stavbe. V prvi vrsti moramo omenjati tukaj zgradbo carinarnice in stanovanjske kolonije za carinske nameščence ob Vilharjevi ulici. Carinarnica Danes je bil prvi dan, ko so bili gradbenim interesentom dani na razpolago pogoji in načrti za carinarnico. Poročali smo že o proračunskih stroških za carinarnico. Upravam poslopje je preračunano na 1,611.000 dinarjev, kolonija carinskih nameščencev na 4,530.000 Din, carinsko skladišče in rampa na 2,300.000 Din, stražnica finančne kontrole pa na 692.000 Din. Skupaj bodo veljale vse zgradbe približno 9,140.000 Din. Dela bodo oddana na licitaciji dne 27. novembra in bodo stavbe pod streho po dosedanjih izgledih že do novembra prihodnjega leta. Nezazidano zakotje med že zelo obljudenim gornjim delom Dunajske ceste in Zeleno jamo pa bo dobilo s tem novo možnost, da bo zrastel tam nov mestni del, za kar pomenja zgradba carinarnice ravno prvi pri-četek. Pa tudi druge velike zgradbe se obljubljajo v Ljubljani. Predvsem se bo gradila prihodnje leto palača Trgovske akademije na oglu Gregorčičeve in Bleivveisove ceste. Kakor smo informirani, se sedaj vrše še med odločujočimi Činitelji pogajanja, ali naj bo ta palača 4 ali 3 nadstropna. Palača se bo pričela graditi na pomlad. Nove tri velike hiše Novost v lastninskem oziru bodo pomenjale tri velike hišo, ki jih prične graditi Zadruga drž. uslužbencev za nabavo stanovanj. Ta zadruga namerava prihodnje leto zgraditi blok treh trinad-stropnih hiš v .Trdinovi in Cigaletovi ulici. Vsaka teh hiš bo imela po 8 stanovanj. Hiše bodo zgrajene na parcelah Gorupovih dedičev. Zadruga bi pričela hiše graditi že sedaj, vendar pa je na pati še manj važno vprašanje sporazuma z Zeschkovimi dediči, ki imajo v bližini malo parcelo. Upati pa je, da bo ta zadeva v kratkem rešena. 21 stanovanj v teh treh hišah bo trisobnih, tri pa dvesob-na, vsa pa s potrebnim sodobnim komfortom. Hišo bodo veljale 2 in pol milijona dinarjev. Vsak državni uradnik v teh hišah pa ne bo najemnik, temveč bo svoje stanovanje odplačeval tako, da postane sčasoma njegov lastnik. Plačeval bo najemnino in hkrati tudi amortizacijo za svoje stanovanje. Državni uradniki so s tem pokazali nov način reševanja stanovanjske krize. Načrte za to poslopje je izdelal inšpektor ing. Otahal. ki je tudi predsednik to у.чЛгчг" Nova tuljava vas V zvezi s tem moramo omenjati, da bo prihodnje leto zrastla nn jugu Ljubljane ob Cesti na Rakovo jelšo v bližini Mestnega loga nova kolonija enodružinskih hišic, po večini lesenih, delno tudi barak. Ta nova naselbina bo zrastla na zemljišču Mestne občine, ki je tudi dokupila večji travnik. Naselbina bo podobna oni v /tuljavi vasi na Galjevici in bo delno zgrajena tudi z brezobrestnim posojilom Mestne občine, katerega je na zadnji seji dovolil občinski svet v znesku dveh milijonov dinarjev. 200 hišic bo imelo tu prostora. Med večjimi kompleksi, ki so bili letos par-celirani, naj omenjamo: Parceliran je bil kompleks Perlesovih dedičev pod Rožnikom v bližini vile Kredarice. Ta kompleks obsega 18.000 kv. metrov in je na njem sedaj 30 parcel Prav toliko vil ali hiš more zrasti ti). Prvo kavarno na Dunaju je ustanovil Poljak Koliicki, ki je spoznal kavo pri Turkih. Turški način pripravljanja kave sega v 16. stoletje. V naših krajih mu ie danes dajemo prednost. Toda le malokateri uva-žuje, da so življenski pogoji dandanes popolnoma drugačni kakor nekdaj, ter da more biti vsal^ danje uživanje močne kave nevarno. Tega je kriv srčni in živčni strup kofein, ki je v navadni kavi. Samo kava Hag, ki je brez kofeina, daje največji užitek kave brez škodljivih dražllnih učinkov kofeina. Pri tem kava Hag glede okusa, arome in izdatnosti ni slabša kakor druga kava najdražje vrste. Posebno slastna jc kava Hag, pripravljena na turiki način. Tndi pozno zvečer morete piti kavo Hag, kolikor jo hočete, n c da bi Vam srce močneje utripalo, ne da bi bili razburjeni, ne da bi občutili kakšne težave ali nemirno spali Uvente se s poizkusom! Kava Hag je naprodaj v vseh dobrih trgovinah z živili, dobi se pa tudi v kavarnah in hotelih. Poslopje carinarnice s severne strani. Nova šola na Dunajski cesti Mestna občina bo zgradila na Dunajski oesti na travniku bivše pekovske zadruge novo šolsko poslopje za osnovno .šolo, ki je svetokrižkemu okraju zelo potrebna. Šola bo najbrže dvonadstropna in celo velika. Gradbeni urad izdeluje načrte za to šolo. Zazidane ploskve z vrtom vred bo 6000 kv. metrov. Stanovanjska hiša Vzajemne zavarovalnice Vzajemna zavarovalnica namerava nekje na Dunajski cesti ali v Linhartovi ulici zgraditi večje trinadstropno stanovanjsko poslopje za svoje nameščence. Maložclezniška družba namerava zgraditi na Bleivveisovi cesti podstacijo za usmerjevanje toka. Da pa tudi inicijativa malih ljudi ne bo mirovala in da bodo ravno srednje ali manj premožni ljudje gradili prihodnje leto precej, dokazujejo številne parcelacije, ki so bile letos izvršene. 4 J_LiiiJSL L: гтлжш:д:апн rt јД □ |'П1ј!. 1-1J luJffi Del stanovanjske kolonije. Vrstne vile na Erjavčevi cesti Jean Pollak je parceliral svoj lepi vrt na Erjavčevi cesti v obsegu 7000 kv. metrov. 13 parcel je sedaj tam. Tu bo zrastel v Ljubljani do sedaj še neznan si?|om hiš, tako zvane vrstne lniše (»Roihenhauser«). To hišo bodo zridane v obliki vil, vendar pa v strnjenem sistemu. Ob Nunski ulici bo pred hišami vrt, prav tako tudi na Erjavčevi cesti. Fasado pa bodo imele hiše na obe strani, vse hiše skupaj bodo kakor eno samo dolgo poslopje med vrtovi. Večjo parcelacijo je izvršila stavbna tvrdka Mavrič na Dunajski cesti, na zemljišču naprej od Stadiona. To zemljišče obsega 23.000 kv. metrov in sega od Dunajske do Vodovodne ceste. Tu ;e 30 do 35 parcel in toliko hiš more tudi zrasli na tem prostoru. Gospa Marija Zivic je parcelirala svoje zemljišče ob Linhartovi ulici v obsegu 30.000 kv. metrov. Tu more zrasti nad 30 hiš. Tudi ta stav-bišča so namenjena za sistem vrstnih hiš. kakor na Pollakovih parcelah. Poleg posestva Živičeve je pred kratkim parceliral svoje zemljišč"; ludi Josip Puh, malo višje pa posestnik Peter ca. Ob Strossmayerjevi ulici pa je parceliral ing. Tornago svoje posestvo v obsegu 8000 kv. metrov. Tako je nastalo zopet 12 novih parcel. Za 250 novih hiš Vse parcelacije, ki so bile letos izvršene, so dale prostora, ne vštevši mestnega zemljišča na Cesti na Rakovo jelšo, za približno 250 novih hiš. Nekateri posestniki so nove parcele tudi že oddali za stavbišča. Vsekakor pa kažejo vsa znamenja, da bo prihodnje leto Ljubljana zidala na .seli koncih in krajih. Ce spomnimo tukaj čitate'je še na obširna druga javna dela, ki se obljubljajo za prihodnje leto v Ljubljani, tako na velika tlakoval-na dela. na regulacijo Ljubljanica, na pričetek preureditve kolodvora in na nadaljevan,? gradnje nove tramvajske proge, moremo z vso pravico reči, da bo prihodnje leto Ljubljana delala zelo mnogo. Brezposeln ne bo nihče, kdor bo hotel delati. Seveda bosta imeli ludi trgi'ina in nbrt v Ljubljani od te živahne gradbene sezon'' velike dobičke. Tako smemo Ljubljančani upati, da so nam obljubljajo boljši časi. Važno za rudarske upokojence Trbovlje, 5. novembra. Bratovska skladnica, ki Je rudarska zavarovalnica za etarosf, zadnja leta preživlja težke čase. Zmanjšanje števila delavstva, večje število vpokojenoev in vse drugo ne prinaša do voljnih dohodkov, da bi se izdatki krili, zato se je širil po rudnikih glas, da hočejo pokojnino rudarskim vpokojencem znižati. Društvo rudniških vpokojenoev je zato vložilo na razne strani v avgustu resolucijo, v kateri je bil položaj vpokojencev obrazložen. V ponedeljek pa je dobilo društvo iz ministrstva za šume in rude, gen. direkcija, obvestilo, da so rudarskim vpokojencem, vpokojenim po sedanjem ali novem pravilniku, pokojnine nc bodo (manjšale, pač pa se bo starovpokojcnccm pokojnina regulirala, in to, ko stopi v veljavo novi rudarski zakon. Vee govorice so torej neosnovane, ker vest je iz prvega vira, ter se vpokojencem ni bati za življenjski obstoj. Ta vest bo posebno starovpo-kojence razveseljiva. Javno vprašanje V delu slovenskega časopisja se predstavlja Slov venska Krajina krot garjeva dežela. K zagovorom, ki jih je prinesel »Slovenec«, si predrznem staviti dve vprašanji: L Ali ni javno sramotenje in vzbujanje ne-raupnosti ter neugodnega mnenja do kakega dela države — proti zalkonu? 2. Ali je priporočljivo še nadaljnje tolerirati pisanje o anacionalnosti Prekmurja z ozirom na Madjare in njihove aepiracije? Tega ne vprašujemo pisccv in dnevnikov, ker so dokazali, da vsega tega ne razumejo, marveč stavljamo vprašanja drugim, ki morejo tako protidržavno delo preprečiti ter krivce prisiliti, da daio Slovenski Krajini zadoščenja! Prekmurski akademik. Kadar kmet prodaja in kadar kupuje Zlorabljanje kmetove zadrege Šmartno pri Liliji, 5. novembra. Vsi stanovi žive v veliki gospodarski krizi, ki jo najbolj občuti kmečki stan. Za poljske pridelke letos skoro nič ne iztrži, ker so tržne cene globoko pod produkcijskimi stroški. Zanašal se je, da bo prodal malo boljše vsaj svojo živino. Pa se je Iu še najbolj urezal. šmarski kakor tudi litijski mesarji so se nekako kartelirali in kupujejo govejo živino za kg žive leže po 6 do 8 Din, prešiče pa po 10 do 11 Din. Ker kmetje nimajo dovolj krme, so žal primorani svojo živino prodajati za to nesramno nizko ceno, tako da utrpi naš kmet pri vzrejeva-nju živine gotovo izgubo. Sedaj pa pride druga stran: Ce si hoče kmet ob nedeljah in praznikih privoščiti enkrat na teden govejega mesa, mora pri mesarju, ki je kupil I «1 njega kravo po 0 Din za kg žive leže, plačali za kg mesa 18 do 20 Din, pri prešičih dobi krnel za kg 10 do 11 Din, meso pa mora plačati po 22 Din kg. Tako je kmet kar dvakrat tepen, pri prodaji svojega živinčela in potem pri nakupu mesa, če si ga še sploh more kupiti. Takim neznosnim razmeram je treba na vsak način napraviti konec, vsled česar pozivamo me- i rodajne faktorje, to je v prvi vrsti županstva in glavarstva, da posežejo z močno roko vmes in določijo današnjim razmeram primerne cene, ker to vendar ne gre, da trpe vsled bogatenja enega stanu vsi konzumenti, to so delavcii, kmetje in uradniki. Vsakega navijalca cen bo treba naznaniti sod-nijani, pa bomo videli, če ne bo taka >žavba< kmalu pomagala. Ako pa bi vse to ne i>omagalo, bo moral seči naš kmet po samopomoči, da bo sam klal in prodajal, kar bo prav prišlo v prvi vrsti kmetu, v drugi vrsti pa tudi konzumentom, da se ne bo več dogajalo, da kupi mesar prešiča kg po 10 Din, ; slanino pa potem prodaja kg po 20 Din, meso pa : po 22—21 Din, medtem ko stane v Ljubljani kg ! 17 Din, v Zagrebu pa celo le 15 Din. Prosimo zato v imenu pravičnosti, da oblasti temu kardinalnemu vprašanju prehrane,Jri ni omejeno le na naš okoliš, posvetijo vso pažnjo, da se doseže pravično razmerje med nakupom in prodajo mesa, ne samo pri nas, ampak po vsej slovenski zemlji. je jesen, z dežjem najbrž še nismo pri kraju. Vsak čas se lahko ponovi ista igra. Včeraj in današno noč sta zlasti narastli Sava in Ljubljanica, pa tudi Sora, Kamniška Bistrica ter druge vode. Na Štajerskem Savinja, Dravinja, Pesnica. Ljubljanica se je še danes ves dan vsa blatna, gosta in peneča valila skozi mesto. Pri Zalogu in pri Vevčah se je razlila čez polja, ponekod je začela, čeprav je drugače krotka in ponižna, trgati plasti zemlje. Pri Zalogu je Ljubljanica komaj še zlezla pod lesenim mostom. Komaj za ped je bila vodna gladina izpod lesenih mostnih desk. Danes je močno upadla, toda razlika med mostom in vodo je kljub temu še prav majhna, komaj pol metra. Tudi Sava je, kakor rečeno, prav močno narasla. Kjer je struga ožja, je komaj še požirala ogromne množine vode, ki so se goste in bobneče valile nizdol. Pri Zalogu, kjer se v Savo steka Ljubljanica, je nastalo pravcato morje. Sava je višje na Gorenjskem začela trgati bregove ob strugi. Cela drevesa in mnogo grmovja je plavalo po strugi, tudi tramovi in deske so bile vmes. Se danes dopoldne tako. Pri Litiji je Sava vdrla v stranske jarke in struge, zalila je ponekod tudi polja in travnike, vendar večje škode od narastle Save zaenkrat še ni. Skozi ozko savsko globel, kjer se Sava med skalami in pečinami komaj preriva naprej, se je Sava zato prav posebno dvignila. Med postajama Savo in Zagorjem je na desni strani Save pot, ki veže med seboj manjše obsavske vasi in katera se spusti ponekod prav do struge. Ta cesta je večinoma vsa pod vodo ter je promet, kolikor pride v poštev, popolnoma ustavljen. Tudi potoki in hudourniki v Zasavju, v soteski od Save do Hrastnika, kateri so sicer suhi ali vsaj zmerni, divjajo zdaj z vso silo, besne it nosijo se seboj v dolino velike množine peska, prsti in kamenja s hribov. Iz vsakega jarka na obeh straneh savske struge, iz vseh globeli, iz vsakf še tako majhne dolinice, pa ludi naravnost s strmih skalnatih sten se pehajo v Savo močno narasli potoki, ki napravljajo ponekod pravcate besneče vodopade. Savinja ie sicer močno narasla, toda tudi že upada. Splavarji sc reke že lahko in pridno poslužujejo, celo prav dobro jim služi Savinja, ko nekoliko naraste. Avtomobil v vlak Ribnica, 5. nov. V torek, 4. t. m. sta se iz Ribnice odpeljala v Lašče z avtomobilom gg. Ernest Kobler, davčni nadupravitelj v pok. in Josip Divjak, trgovec, oba iz Ribnice. Na Orteneku, kjer zraven gTaščine železniška proga križa cesto, je privozil iz Ljubljane ravno tovorni vlak. Šofer mu je hotel še uiti čez progo, pa je bilo že prepozno. Železniški stroj je zadel avto v prvi konec, zdrobil prednje kolo in prednji konec avtomobila, dočim se k sreči potnikoma in šoferju ni zgodilo nič hudega, samo da jih je dobro pretreslo. Karambol bi bil lahko imel usodne posledice. Polomljeni avto so zavlekli v reperaturo in je škoda prav občutna. Vode upadajo !):>lcnia vas, 5. novembra. Po daljšem enakomernem deževanju v soboto, nedeljo in ponedeljek je slabo vreme doseglo vrhunec v torek dne 4. I. m. Celi dan je deževalo a lia večer so se začele usipati izpod neba med bliskom in gromom naravnost ogromne množine dežja. Posledice niso izostale. Danes ko to pišem, so prestopili svoje struge vsi potoki kot Kibnica, Bistrica,Rakitniščica ter zalili dolenjeva-ško polje in travnike. Vodovje je prestopilo tudi okrajno cesto proti Kočevju. Promet se na vseeno redno vrši. Upanje pa je, da vode v kratkem upadejo, ker se obeta lepše vreme in jc po gorah zapadel sneg. Materijalne škode po polju ni, ker so ljudje večinoma razen krme za prešiče, že vse pospravili pod streho. Ljubljana, 6. nov. Spričo vrstečih se deževnih dni v zadnjem času so se ljudje spet bali grozeče povodnji. Dež je pa k sreči zaenkrat nehal in vode spet vsepovsod upadajo. Nevarnost je trenotno minula. Toda jesen Nesreča z orožjem črna, 3. novembra. V Mežici sc je zgodilo. Sinček tega in sinček onega, eden cmr 4 leta, drugi 5 let, sta 9e sestala, da bi se igrala. V bližini je visela na steni lovska puška. Da bi se mali v hiši svojega očeta pred svojim večjim tovarišem pokazal, Itako velik je že in da zna že streljati, je puško snel, {»meril na svojega sovrslnika in sprožil. Njemu nasproti in v bližini stoječi 51etni fantek je padel, kajti krogla ga je zadela v glavo in tam tudi obtičala. Igre je bilo seveda takoj konec; bogve, če ne bo konec tudi mladega življenja. so najlažji pot, po katerem prihajajo bolezenske klice v naše lelo. Proti prenosu nalezljivih bolezni ustne dupljine in grla vporabljajte okusne Anaeot-pastiljc dr. Wanderja. — Dobivajo se v vseh lekarnah. Oiai pravile ? '/adnjif bi skoro pokleknil prid soseda, ki je čviigal v stanovanju polen mene in na prosil, naj neha s tisto večno -O donna Clara . Zato sem vzel klobuk in pobegnil. .Vrt cesti sem srečaj samo troje mladih ljudi, ki so muzieirali O donna Clara.. Grem v kavarno — samo dvakrat v pol ure so ifirali la »krasni* ilager. Naj poskusim s kinom — Imo me s tem Ilager jem gotovo umore! Da ga ne bi igrali, je skoraj izključeno. Kam naj torej cbeiim — v tivolski grad. Da, tam bo satiije, upam, da vsaj kosi nc iviigajo tega ilagerja. Prenesem, da me reklamni gramofon ie enkrat smuči in mi zatrobi, da je .donna Clai-a ivuudersc litin«7 Samo mir, samo zatilje pred to donno Claro, tega si ielim. Mislim, da nisem sam v Ljubljani in ne va svetu. Kje jc okus našiU ljudit Cekin bi dal marši-kak večer, če bi slikaj kjerkoli mladega človeka, ki bi pel po lihem kakšno narodno pesem. In skrijejo naj se vsi šlagerji sveta pred eno samo našo pesmijo, pred melodijo ene same slovenske šliri-rrstične, recimo preil tisto Je pa davi slama podla.. .< Neumnost je kronana z neukusnoetjo. Izvirne narodne umetnine se morajo pri sedanji suolistični generaciji umikati banalnosti, tipiziranimi, mehaniziranimi šlagerji, tnko, kot se umikajo samostojno misleči ljudje pred neoblično gmoto sploš-ne gin posli. Pa potrpimo, saj pride še reakcija. Okus sno-bov ne bo nikoli prodrl docela in li plehki šlagerji iv vsa neokusnost. vse to bo poginilo nekoč žalostne uprti, zakaj samo to, kur je res zdravo in lepo, to obvelja. Koledar Petek. 7. novembra: Janez Gabriel Perb., ttučenec. Novi grobovi + Vavta vas. Dne 5. t. m. je umrl v Vavii vasi posestnik Prane tirkopec, komaj 31 let star. Mlado življenje je uničila jetika. Posebno žalostno je, ker zapušča ženo s 4 nepreskrbljenimi otroci v starosti t do 7 let. — N. ]>. v m.l -J- Nežika Knez. Umrla je v visoki starosti Nežika Knez za Bežigradom v Einspielerjevi ulici štev. 24. Bila je spoštovana, verna in narodno-zavedna /ena. Pred leti je Izgubila soproga, uradnika banke »Slavije«, ki je bil spoštovan in ugleden mož ter uvaževan od takratnega šefa, sedanjega ministra n. r. Hribarja. Naj počiva v miru! Mata kronika * Kmetje, ne prenaglite se pri prodaji Semenske detelje! Po odloku kmet. ministrstva št. 57.410-11 od N. oktobra 1030 sporoča kr. banska uprava sledeče: Ker je bila letošnja žetev de-teljnega semena na Madjarskem zelo slaba, kupujejo madjarski trgovci naše deteljno seme. Lahko pa se zgodi, da ostanejo nn ta način naši kmetovalci brez semena. Kmetovalce opozarjamo, naj se ne prenaglijo s prodajo deteljnega semena v inozemstvo. Na la način bi bilo mogoče doseči tudi boljše cene. ir Sprejemi na banovini odpadejo v petek. Vršilec dolžnosti bana dravske banovine g. dr. Pirkmajer bo v petek dne 7. t. m. odsoten, radi česar odpadejo sprejemi strank. if Povratek ameriških izletnikov. Včeraj se je z večernim brzovlakotn odpeljalo iz Ljubljane po zastopniku Francoske Linije v Ljubljani. Ivana Krakerja, Kolodvorska ulica 35, čez Jesenice. Av- | strijo. Švico in Francijo, okoli 10 ameriških iz- | letnikov, ki so preživeli poletne dni v svoji stari domovini. Vkrcali se bodo v pristanišču Le Havre 1 na sloveči luksuzni brzoparnik Francoske linije v »lle de France*, ki jih bo prepeljal onstran Oceana. Izletnikom, med katerimi je več novincev, ki bodo j poskušali svojo srečo v dolarski deželi, želinio srečno pot ter mr.ogo sreče in uspehov v tujini. if Napad na agrarno komisijo. V Ičoš pri Vel. Bečkereku je prišla 4. t. m. agrarna komisija, da ljudem razdeli zemljo. V komisiji sta bila agrar. uradnik Franjo R a t k o v i č in ing. Semenski. Ko je komisija delala v občinski pisarni, je pri-hruinel v' sobo neki Milan Staučul ter še nekaj kmetov, ki so Ratkoviča tako pretepli, da so ga odpeljali v bolnišnico. Napadalce je policija prijela. -k Nesreča pri novi vojašnici v Benkovcu pri Splitu. Dne 3. t. m. ob 0 dop. se je porušil 15 in visok oder na glavni fasadi na dvorišču radi slabega trhlega iesa. Nesreča je zahtevala 2 mrtva j in 3 težko ranjene. Krivdo bo ugotovila sodna 1 komisija iz ,Sph:u. if Vreme v državi. V Ljubljani je v noči na včeraj deževalo, čez dan pa je bilo lepo vreme in zvečer zopet de-. V Ljubljani je barometer včeraj ob 7 kazal 750 mm. termometer 5° C do 10.8" C. veter vzhoden, oblačno, 4.6 tnm dežja. V Mariboru je kazal barometer 762.4 mm, termometer 3°C do 12" C, mirno, oblačno. V Zagrebu je kazal barometer 758.9 mm, termometer 7° C do 11" C, mirno, poloblačno. V Belgradu je kazal barometer 760.9 mm, termometer 3° C do 19" C, veter južnovzhoden, poloblačno. V Sarajevu je kazal barometer 761.5 mm, termometer 8" C do 18° C, veter vzhoden, oblačno. V Skoplju je kazal barometer 763.9 mm, termometer 4" C do 10" C, mirno, poloblačno. V Splitu je kazal barometer 759.7 min, termometer od 12° C do 18" C, veter vzhodnojužnovzhoden, poloblačno. Na otokih na ladranu je precej deževalo, dočim v ostalih krajih države, razen v Ljubljani, ni. * Gostovanje družine »Soče«. Dramska družina Soča bo gostovala v Borovnici in Gornjem Iogatcu. V Borovnici v soboto 8. t. m. ob 20 in v Gor. 1/Ogatcu v nedeljo 0. t. m. ob 15.80 tudi v Sokolskem domu. Vprizori se Slrindbergov -Oče t. i Pred predstavo kratko uvodno predavanje. * M. Humek: Domači vrt. Praktičen na-vod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Pojasnjeno s 102 podobama in 2 barvanima slikama Druga predelana in pomnožena izdaja. — Ljubljana, 1931. Založila Jugoslovanska knjigarna. — Kako nujno potrebno nam je kratko, a zato venoarle Izčrpno in vsestransko uporabno delo višjega sadjarskega nadzornika M. Ilumeka o negi domačega vrta, dokazuje že dejstvo, da je knjiga doživela v razmeroma kratkem času drugi natis. — Nova izdaja se odlikuje v vsakem pogledu: vsebinsko je temeljito razširjena in izpopolnjena, podob je kar 83 več nego v prvi izdaji, ako sploh ne šlejemo obeh barvnih slik; papir je izvrsten ;n vsa zunanja oprema knjige je trpežnejša, tako da smo skratka lahko ponosni, da jo imamo. — Po uvodnih beRedah, pri kalerlh je važno poglavje: Temeljni pojmi o življenju rastlin, jo razvrščena t.'erina na dva dela: Splošno vrtnarstvo, ki obsega poglavja o uredbi domačega vrta, o pripravi zemlje In gnojenju ter o glavnih vrtnarskih delih; Posebno vrtnarstvo s poglavji o zelen jndarstvu (posebno močno razSirjeno in izpopolnjeno v novi izdaji I), o sadnem drevju na domačem vrtu, o okra-eilvi vrta, o gojitvi sobnih rastlin aH lončnic ter o vrtnarskih opravilih v posameznih mesecih. — Knjiga obsega 284 strani velike oblike ter volje broširana 42 Din, v celo jdatno vezana 54 Din. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Predsednik vlade gen* Peter Živkovič v Sloveniji Sprejem ministrov v Ljubljani V uedeljo 9. novembru zjutraj se pripeljejo iz Belgrad« z vlakom ob desetih v Ljubljano predsednik ministrskega sveta general I o t c r Živkovič, minister pravile dr. Milan Srskič, minister z« šume in rude ing. Dušan Ser ne c ter minister dr. s v ogel j. Predsednik vlade bo ostal v Ljubljani dva dni, kjer si bo ogledal najvažnejše ustanove in sprejemni l 12 dopoldne v slavnostni dvorani ljubljanskega vseučilišča k »ej:i občinske uprave. Na tej seji bo v imenu mest« in meščanov pozdravil ministrskega predsednika žu-jmiii g. dr. Dimko P u C. Na seji bo govoril tudi ministrski predsednik general Peter Živkovič sam, nakar se !к> izvršilo overovi jen je zapisnik« slavnostne seje. Ob pol П bo v hotelu Union intimen obed; ob poldveh pa sc bo ministrski predsednik že odpeljal z avtomobilom nu izlet v ljubljansko okoJfico. Zvečer sc bo vršil v veliki dvorani hotela Union slavnostni banket, ki sc ga bodo udeležili najodiičnejši predstavniki oblasti in meščanstva. Na tem banketu 1к> ime] ministrski predsednik velik govor. V ponedeljek bo ostal ministrski predsed-,i'k še v Ljubljani in bo od 8 do 12 sprejemal n« banski upravi deputaoije društev, občin in zastopnike raznih korporaeij iz mesta in dežele, ki mu lxxk> podali svoje izjave, razne želje in prošnje prebivalstva. Po|K>Iol 13 bo v srebrni dvorani hotela Union obed, katerega sc bodo udeležile nekatere odličnejše pojitične osebnosti, nakar ho predsednik vlade s^kt*.' i. ni t k« L- ii i i ii trn lili ■'■icliiii ni i •• t 2..1.i t L' To ni podjetnost! Ljubljana, 6. novembra. Priznajmo si, Slovenci se dorti učimo od Nemcev, dosti slabega, p« tudi dosti dobrega. Nemška podjetnost je iznašla novo geslo, o katerem pa seveda ni do sedaj še nobenega glasu v naše kraje. To geslo se glasi: ^Diensl am Kunden«, po domače Postrezite naročniku . Nekateri naši sloji nnjbrže o tem pravilu kupčijskega sveta niti ne sanjajo. Deset tisoči so na dan Vseh svetih in Vernih duš hiteli na jiokojiališče. Mnogi tisoči so se jkj-služili tudi avtobusov. Izredno velik je bil naval na ta prometna občila, po 40 oseb не je naenkrat nabasalo v en sam avtobus, in veste, |>o čini je bila vozni na do sv. Križa? Po pet dinarjev! G. Magister račuua za še enkrat daljšo vožnjo do št. Vida tudi pet dinarjev. Aviobus iz Ljubljane do Kamnika j)a računa samo deset dinarjev za osebo. Kajne, g. Magister, bi bili zadovoljni, če bi bili Vaši avtobusi vedno tako polni, kakor so bili avtobusi, ki so vozili ob praznikih do sv. Križa. Le računajmo: 40 oseb Ija, 40 nazaj, lo znese 400 Din. Nad 7000 ljudi se je prepeljalo na pokopališče in še več bi se jiit bilo, če bi bilo dovolj avtobusov. Ali morejo avtobusni podjetniki vedno in ob vsaki jiriliki izkoristiti zadrego občiinslva? To ni Dienst am Kunden*:. Dovolj bi bilo, če bi avtobusni podjetniki računali dva dinarja prevoznine za vsako osebo in še bi dovolj zaslužili. Tukaj bi bil na mestu urad za j>obijanje draginje. Zanimiva je bila vest današnjega Slovenca«, da bo tramvaj vozil do polnoči. Pa tudi tu, pri leni sklepu Maloželezniške družbe se je pokazala v vsej luči tipična ljubljanska ozkosičnost. Samo v presledkih po eno uro bosta vozila po dva tramvaja na vsako stran ln s- 100% jiovišane voznine. Le kako je prišla Mnloželezniška družba do tako imenitnega računa? Kaj misli, da je s tema dvema vozovoma uvedla samo nadomestilo za |>oli-cijski voz, in da bosta In dva voza zbirala samo pijance, ki se ponoči vračajo domov? Ce je računala tako, se ji uvedba nočnih tramvajev prav gotovo ne bo obnesla. Tisoče duševnih in ročnih delavcev dela v Ljubljani pozno v noč, in ti so res želeli, da bi jih tramvaj po končanem delu odvažal domov na periferijo. Pijancem je bilo to vseeno. Čemu mesečne karte ne veljajo Iudi za nočne tramvaje? Pred 30 leti so v Berlinu uvedli omnibuse. Ti so vozili vsako uro z določenih krajev in računali visoke voznine. Tedaj je ugleden nemški časnikar zapisal, da se ti omnibusi ne bodo obnesli, I>ač pa bi se, če bi vozili vsake četrt ure in za mnogo manjšo voznino. Niso mu verjeli. Čez nekaj časa j>a so le prišli na njegovo. Ti nočni tramvaji bodo prazni. Če bi vozili vsake četrt ure in za normalno voznino, bi sicer e bili polni, pač pa vsaj dobro zasedeni Ali je morda ponoči električni tok za tramvaj dražji kakor podnevi? Čemu torej zvišane cene? Če bi Maloželezniška družba dovolila tudi lastnikom mesečnih kart voziti z nočnim tramvajem, bi se število mesečnih naročnikov gotovo zvišalo in bi se pričeli posluževati tramvaja tudi listi, ki se ga do sedaj niso in se ga ob sedanjih pogojih tudi lic bodo. Plače za osobje, katere bo pa treba za nočno delo drugače nagradili, kakor jih nameravajo, pa bi se gotovo mnogo bolj krile ob normalni voznini in večjem prometu. Tesnosrčnosl, nepodjetnost, bojazen pred večjim rizikom in pa nerazumevanje potreb občinstva so bili botri lemu sklepu. Slabi botri za slabo bodočostl Dolgo bomo še čakali Ljubljančani, preden bo tudi pri nas obveljal princip splošne postrežljivosti do občinstva. * O Knjižnica Delavske zbornice je odprta odslej dopoldne od 10 do 12, zvečer pa od 17 do 20, kar naj p. 11. obiskovalci blagohotno upoštevajo. — Vodstvo knjižnice ir Pri zastrupijenjih, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain in opij, jc uporaba naravne »Franz-Josef« grenčicc zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo, da pri zastrupljanjih s svincem Ernnz-Josef« vod« nc lc naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje, marveč tudi učinkuje kot specifično |m>tisred-stvo. Franz-Josef- grenčica se dobiva v lekarnah. drogerijaJi in špecerijskih trgovinah. obiskal nekaj javnih institucij v Ljubljani. Nato bo ministrski predsednik general Peter Žinkovič nadaljeval svoje potovanje po dravski banovini. SPREJEM G. MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA Magistrat objavlja: Vubijo se vsa tukajšnja društva katerekoli vrste, da se udeleže sprejema pred kolodvorom v nedeljo. Društva, ki imajo zastave, nuj bi prišla z zastavami, in če imajo kroj, tudi v kroju. Ženstvo vabimo, dn bi prišlo čini številnejše v narodni noši. — Po zadnjih dispozicijah pride g. ministrski predsednik šele okoli 10 dopoldne, 11 c ob 8. — Društva bodo reditelji razvrstili pred kolodvorom; nu peron pojdejo sainio zastopniki oblastev, ker bi sicer 11 c bilo prostora. Oklic župana dr. Puca Meščani! Gospod predsednik vlade general Peter 'Živkovič poseti v nedeljo 9. t. m. Ljubljano, kamor prispe zjutraj ob 10. Uverjen sem, da boste zaznali to vest z največjim veseljem. Saj je gospod predsednik vlade najvestnejši izvrSevatelj velikih ukrepov Nj. Vel. kralja od 6. januarja in 3. oktobra. Občudujoči njegovo veliko ljubezen do naroda, njegovo odločnost in trdno voljo dovesti našo domovino do velike bodočnosti mu bomo pokazali, da znamo ceniti njegovo delo. Spreieli ga bomo svečano ob prihodu, okrasili bomo hiše z zastavami in pri vsaki priliki bomo dali javno duška onim mislim in željam, ki so jih polne naše duše: Bog čuvaj Jugoslavijo 1 Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander in njegov kraljevski dom! Naj živi predsednik vlade general Peler Živkovič! Dr. Dinko Puc, L r., župan. Zopet velik vlom v Ljubiani Vlomilec prijet. Za vlomom v stanovanje g. I. K. v Prisojni ulici, je bil izvršen včeraj ponoči nov velik vlom v Spodnji Šiški. Le sreča je hotela, da je bil vlomilec takoj odkrit in ujet. Vlomilec je ponoči okoli 2 vdrl v pisarniško sobo podjetnika Ivana Bajžlja 11a Gasilski cesti. Bajžljeva gos|>a je še slišala kako je nekdo skočil skozi okno. Domači so takoj pregledali pisarno in ugotovili, da je neznani vlomilec odnesel iz predala pisalne mize znesek 16.530 Din. Vlomilec se je splazil najprej v kuhinjo in od tam v pisarno. O vlomu je bila takoj obveščena policija. Ob približno tričetrt na 3, skoraj pol ure po vlomu, je Stražnik Franc Kunovar ustavil v Vošnjakovi ulici mlajšega moškega, ki je nesel manjšo culico v roki. Ta culica je bila polna denarja. Stražnik je moža aretiral in odvedel na po-liciio. Na policiji so ugotovili, da je možu ime Mihael Pečarič, da je 20 let star in doma iz Kopra. Vlom je Pečarič tajil in se izgovarjal na nekega neznanca, ki da mu je izročil denar. Ali policija je kmalu dognala, da je Pečarič služil od meseca avgusta do septembra pri Bajžljevih in da je torej dobro poznal domače razmere. Pri njem so našli ves pogrešani denar, razen 1000 Din. Izročen je bil sodišču. Nallepše darilo za vsako gospo linjo ie kuhinjska prsoda. Dobiš jo v aluminijumu od najmaniše 'to največje velikosti, dalje v emajlu v raznh barvah in kvaliteti, najugodneje in v največji izberi pr i tvrdki /. /cleznluo SIANItO FL0RJANCIC LFubitona Sv. Petra cesta 35 Ka i bo danes 7 Drama: Zaprta. Opera: Zaprta. Union velika dvorana: Orkestralni kon-ccrt Glasbene Matice ob S. Nočno službo imajo lekarne: Dr Stanko Kmet, Dunajska cesta 41 (Sv. Krištof), Mr. Leustek, llesljeva cesta 1 in Mr. Bolunec ded., Rimska cesta 24. * © Radi simioničnega koncerta, ki bo drevi ob 8 v veliki dvorani holela Uniona odpade prosvetni večer. Prihodnji prosvetni večer bo 14. novembra s predavanjem g. dr. V. Bohinca: Fritjof Nansen in njegova odkritja 0 Za današnii simfonični koncert je bila v sredo zvečer generalna vaja v naši operi. Ce lahko sodimo umetniški uspeh po generalni vaji, moramo mirnim srcem reči. da že dali časa nismo imeli v vsakem pogledu tako dovršenega umetniškega koncerta, kakor bo nocoišnji. Gospoda, ki je imela priliko slišati to generalno vajo, je bila naravnost navdušena. Vse tri skladbe so tako po delu kakor izvajanju prvovrstne, prav posebno še Mahlerjeve Žalne pesmi. Zato opozarjamo občinstvo na obisk tega koncerta. Vstopnice se dobijo ves dan v Matični knjiearni in zvečer pred Unionsko dvorimo. Začetek točno ob 20. Prav posebno še opozarjamo vse posetnike koncerta, da izide programna knjižica s kratko razlago vseh treh del in s tekstom petih Žalnih pesmi. ©Vojni invalidi in vdove nai takoj ргИеЈо po premeg k Krajevnemu odboru UVI v L'ublia-ni, št Peterska vojašnica. Legitimacije predložili. © Zadruga mesarjev v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da bodo mesnice in mesarske stojnice pričen'i z 9. novembrom 1930 do 1. marca 1931 ob nedeljah cel dan zaprte, zato bodo pa odprte ob sobotah do 19. © Ribana perilo, volnene nogavice, zimske rokavice, torbice in bluze kupite najugodneje pri Šicrk, nafti. Karničnik, Slari trg 18. © Srajce, bele in modne, zimsko perilo, ro kavice, nogavice in kravate kupile najceneje pn Sterk nasl. Karuičnik, Stari trg 16, Prve posledice prehlada so hri-pavost in kašelj. Te neprijetne pojave odstranite brzo s Kranj Gibanje tujskega prometa v mesecu oktobru: Jugoslovanov 120, ki so prenočevali 118 noči; Avstrijcev 8, 12 noči; Čehoslovakov 5, 8 noči; Angležev 1, 2 noči; Italijanov 0. 9 noči; Mudjarov 1, 2 noči; Nemcev 12, 10 noči; Iz Nordijske zemlje 1, 1 noč; skupaj 154 tujcev, iti so prenočevali v Kra-168 noči. Številke kažejo, da je Kranj zlasti v trgovskem pogledu precej obiskan. Stolp pungraške cerkve je te dni dobil zasilno streho, ki ga bo čuvala pred dežjem, snegom in mrazom do prihodnjega poletja, ko dobi novo, najbrže |x) vzorcu roženvenške cerkve, urozano pokrivalo, ki bo kljubovalo tudi ciklonskim silam in pritiskom. Kljub provizorični strehi bi pa bilo prav, ako se pričvrsti še primeren lesen križ, da bo slika popolna. K nedeljskemu koncertu, ki bo dne 9. t. m. ob 20 zvečer v gimnazijski telovadnici. Vijolineki virtuoz. Karlo Rupel odide čez 14 dni na študijsko I loto v Pariz in je to eden izmed zadnjih njegovih koncertov. V Kranju ga še nismo imeli priliko slišati. Segajte pridno po vstopnicah, ker je zanimamo. nje velik Novo mesto Srečke »Jadranske Straže« v korist nabave nove vojne ladje, ki jo hoče j>okloniti »Jadranska Stražam naši vojni mornarici, se dobijo pri predsedniku mestnega odbora »Jadranske Straže« g. Viktorju Pirnatu, učitelju na tukajšnji osnovni Soli. Srečke stanejo 10 Din komad. Narasle vode. Po hudem deževju zadnje dni je voda zopet narasla zelo nad normalo, skoro še bolj kot prvič. Krka se je razlila daleč čez bregove. Knjižnica ^Prosvetnega društva« Je po par-mesečnem premoru začela zopet poslovati. Knjige se izpoeojujejo članom vsak petek od 5 do 6 popoldne. Knjižnica je bogata na najboljših delih nagih kakor tudi tujih pisateljev, zato priporočamo, da se je člani v jesenski in zimski dobi kar najbolj poslužujejo. Jezica Novo šolo bomo zidali, pravijo naši občinski možje. Kot blisk z jasnega se je zadnjič pojavil tozadeven predlog na občinski seji. In je bil sprejet. Zdaj bodo najprej poiskali prostor, potem bomo pa začeli. Dalje .. Močno bi bil potreben nov občinski I dom. Tako šepetajo že več let. Pravijo, da ni de-! narja za takšne reči. Siromašna občina smo, nič j so ne popije po naših gostilnah, kriz« vsepovsod. Prav tako smo tožili pred leti z elektriko. Pa so se ojunačili kljub temu, napeljali eo jo, zdaj je že zdavnaj plačana. Torej I Če gre ena reč, bo šlo tudi vse drugo. Začeti je treba I V nedeljo popoldne bo še enkrat vprizorjena »Darinka«, ki je zndnjič na novem odru v Društvenem douiu doživela sijajen uspeh. Vstopnice se lahko naroče tudi pismeno. Trbovlje Spoštuj praznike. Na Vseh svetnikov dan smo opazovali, da so na več krajih delali. Radi tega so so ljudje zgražali ler dajali svoje komentarje. Treba bi bilo enkrat za vselej takemu početju napravili konec, na la ali na drugi najin. Hrastnik Umrla je hčerka rudarja in posestnika Žani Drakslerja. Prosveta. V nedeljo bodo ponovili na Dolu znano igro Utopljenca . Šolske zadeve. V sobolo je zopet komisijo-• nelni ogled raznih prostorov, kjer naj bi slala nova j šola. V poštev prihaja »Pintarjev« travnik, ki je ; bil svoj Čas ovržen, in pa ulacerjev« hrib. Daljo ; sla na razpolago še dve drugi slavbišči blizu rud-| nika. Šmartno ob Paki Potreba nove šole. Pod tem naslovom jc bil piiobčcn v štev. 247 dne 28. oktobra t. 1. kratek dopis, v katerem smo g. dopisniku ^Jugoslovana« z ozirom nu priobčcnc članke prosili, nuj nam odgovori na nekatera vprašanja. Tegu dopisnik tri storil, ikič |ki je blagovolil oglasiti se v listu >Jugoslovan« štev, 150 a z dne 31. oktobra tukajšnji upravitelj šole, s člankom, glasom katerega smatra zadnji odstavek na-šegu dopisa kot natolcevanje učitelj st v«. Gospod upravitelj naj nam ne zameri, oc mu za danes odgovorimo tole: V našem dopisu, odnosno odgovoru na razne, iicobjektivno po-ročano članke v »Jugoslovanu«, se ni niti g. upravitelj, niti učiteljstvo nikjer omenjalo. So torej ne more nikakor govorili o kakem natolcevanju učiteljska in je zu nas njegov odgovor brezpomemben. Prosimo p« g. upravitelja, naj pozove dopisnika »Jugoslovana«, d« odgovori na v našem zadnjem douisu stavljena vprašanja, potom bomo p« vsekakor doprinesli dokaz o resničnosti navedb v dopisu, k:i jih šc tudi zdaj nc prekličomo. Mi smo nanvreč smatrali natolcevanje tisto napačno ponoe«-nje javnosti v listu »Jugoslovan«, ki ga je opravil in opravljal dopisnik, zato naš dopis in v njem stavljena vprašanja. Nikakor pa seveda ne moremo braniti, če sc z odstavkom, ki g. upravitelju ni všeč, učiteljstvo samo čutii prizadeto. Končno še nekaj! Mnenja smo, da se s takim dopisovunjeni, kakoršno jc načel g. dopisnik v »Jugoslovanu«, stvari sami le škoduje nikakor i>ii ne koristi. Zato inu svetujemo, naj rajši v prihodnje to opusti in poroča kaj <1 ru-gega. saj je lahko prepričan, da bodo »krajevni činitelji« v isti meni storili svojo dolžnost, kakor bo to storil gospod dopisnik. Maribor □ Večer francoske pesmi priredit« drevi v komu Apolo Ljudska univerz« jm francoski kroSek. Nastopi /nameniti koncertni pevec Mirko Pu K e i j iiz Ljubljane. □ Radi potvorbe javne iistine jc sedel včeraj ua zatožni klopi preti senatom trojice 27 letni Ferdinand N., ki je kot »voječaem podnaredniik .pri 24. pehotnem polku v Kosovski Mitrovici potvoril dne 28. avgustu 1923 Ž'avno listino in sicer s tem, da jc v denarni ;njigi kosovskega bojnega skladišča pren uredili Številko 55 v Številko 505, s čiimcr je hotel »praviti poštnega uradnika v zmoto za 450 Din. Vendar |>u so na jiošti prišli potvoribi nu »led, radi čcsur sc je proti Ferdinandu N. uvedlo kazensko postopanje. Obtoženi N., ki stunujc v_ Maril>oru, zanika dejunje, pred preiskovalnimi sodnikom se je zagovarjal, češ du je po-tvofbo izvršil nekdo drugi. Razpravo ie vodi 1 dr. Lešnik, Kolšek in Ažman prised.n'lku. Obtožbo ie zustopul namestnik drž. pravdiv'ika Sever. V svrho zaslišanja novih prič sc je razprava preložila. □ Glasbeno šolo o tvori tudi letos Katoliška omladdma. Sprejemni poboji so zelo ugodni. Vsi, ki se zanimajo za gosli, naj sc oglasijo v ponedeljek ob 14 v Otnludiinskem domu v Cvetlična ulici 28. Radi izredno ugodnih [K>gojev jc zlasti priporočiti vn|xis otrokom revnejših slojev. □ Jutrišnji koncert >Drave« obsega sledeči spored: Moški zbor: Železu'k, Lahko noč; Rožanc, V mlinu; A. Foerster. Nu lx>j; Juvanec, šopek; Savinšek, Rdeča bučka: Mirk, Oj slovenska žemljica; Dev, Teče nvi vodiču; Jereb, Pelin roža im Gjordjevič, Kolo. Ga. Antonija Skvarčevu pa bo pelu sledeče skladatelje: Čajkovski, Zapoj mi pesem o mati: Prokofietf Zaikliuja.iije vode in ognja; Musorgski, V kotu; Dvorak, Strune so ubrane; Liijovic, Begunka pri zrbeli im pesem o tkalcu: Bcrsa, Vseli duš dan in Dev, Pnstirico. Kot zaključna koncertna točka se predvaja Vilharja-Kalskegu Na O/Jju gradu, balada za moški zbor. sopran in bar i tonski solo. Posamezne solovske točke izvajata ga. Antonija Skvarčevu (sopmnski solo) in g. Anton Faganelli (baritonskd solo). O Katoliška omludina priredi jutri ob pol 20 prijateljski večer za člune in prijatelje diruštvu. Vljudno vabljeni. □ Znunilkc zime... šestnajsto sibirsko uharico jc prejel te dni znam mariborski na-ga če valeč Zieriinger. V zlili vremenskilli s-Jut-ujali sc uharice nikdar nc zmotijo. O Tretju letošnja operetna premijera bo v nedeljo, dne 9. t. m., v tukajšnjem gledališču. Uprizori se Aiidranova »Lutka«. Dirigira L. Herzog, režira D. Trbuhovič; ]к> daljšem presledku nastopi kot gost A. Ilurastovič: naslovno partijo pojeta menjaje gdč. Udovičcva in Barbičc-va. СеЦе □ Ponavljajo se slučaji... Nedavno smo poročali o zadevi razžalitve eoviklavšega župa-na, ki šc ni zaključena. Včeraj pa jc sedel na zatožni klopi 52 letni poecetniiik Franc Kuniik iz Brengave, ker je koncem jubiju oziroma začetkom avgusta t. 1. ni/-žalil službovršečega predstojnika občine Sv. Anton Jerneja Zim.'ča s sramotenjem, da mi občinski urad za nič itd. S tem je zakrivil prestopek zoper čast. Razpravo je vodiil dr. Lešnik. K urnik je bil obsojen na sedem dni zapora, 300 dinarjev globe, }>ogoino dve letii. □ V Vetrinjski ulici se je zgrudil na tla ter se onesvestili 52 letni delavec Matija Krivec iiz Hoč. Prepeljali so ga v policijske zapore, kjer je po dveurnem oddihu zopet prišel k sebi. Najzanimivejše pri vsem tem je: vsestranska uporabnost grafov škili ulic... □ Maribor ima telefonsko zvezo s celo Holondijo. Z včerajšnjimi dnem je Maribor dobil telefonsko zvezo s celo Holandsko, pogovor stane 93.35 Din. □ Smrt znanega mariborskega starinarja. Včeraj je umrl v starosti 75 let v Vetrinjski ulici 12 občezn-nii mariborski staranar Franc Zelizer. Pokojnik '.elzer je žc nekaj let sem bolehal na neozdravljiv! bolezni. Pogreb bo danes ob 15 iz kapele mestnega pokopališča v Pobrežju. П Nesreča. Včeraj so igrali fantje no igrišču SK Maribor. Žoga jc padlu v vrt olepševaL nega društva. Za njo jo skočil 18 letni fant, dijak Danilo Kompura, ki stanuje nu Aleksau-drovi cesti 48. Splezal je na plot ter padel na drugo stran skozi stekleno streho in pri tem dobil več ran na levi nogi. □ Druga popoldanska predstava v letošnji sezoni 1и> v nedeljo 9. t. m. Ponov i sc Shukcs-peerejevu klasična komedija Sen kresne noči«. □ Na delovnem trgu. Zaposlitev dobi preko tukajšnje posredovalnice dela: 12 hlaipcev, 20 vi.ničarjev in oskrbnikom, 4 pastirji, I Žagar, I mizar, 4 krojači, 10 čevljarjev, 4 zidarji, t mlinar. I fotograf, I kuhar, 4 pomožni delavci, več učencev (mizarske, čevljarske, kovaške, pekovske in kletairske stroke), nadalje II kuharic, 31 po strežnic, 5 sobaric, 2 varuftkii, 2 vzgojiteljici, 2 plačilni natakarici, 2 poslu žilici, 2 hotelski sobarici, 5 strojne plctiljke, 3 šivilje, I trgovska ter 1 šiviljska vajenka. □ Z iiistrukcijaiui hi si rada pomagala v težkem gmotnem položaju vsciga priporočilu vredna gojenka ženskega učiteljišču. V poštev prihajajo zlasti meščanskošoUki p reo avto vozil prazen, mi bomo iki prisiljeni narodMi novo nvto-zvezo za Leskovec in okolico Sv. Vid«. Oglašajo se že interesenti iz I Leskovca in upamo, da lx>mo v kratkem uspeli. In zdaj je prišel Buick na trg s prekrasno vrsto osmih ci' lindrov z zgoraj krmiljenimi ventili. Ta izprememba je bila sklenjena pred tremi leti. Od takrat dalje so bili Buickovi inženjerji neprestano na delu — ves čas skrbnop reizkušu' joč motor m voz na preizkuševal' nem terenu General Motors, kjer so zastopane vse vrste cest in vsi vozni pogoji. Pet važnih točk. 1» Oscmcilindrski, zgoraj krmiljeni voz, ki »o ga tri leta preizkušali na preizkuievaliiču družbe General Motor«. 2« Sinhronična transmiaija. Tiha in rahla hitrostna prestava. 3. Regulator za temperaturo olja, ki uravnava toploto olja tako, da teče motor rahlo in gladko prav tako v vročini kakor v mrazu. 4. Leto za letom proda Buick več ko dvakrat toliko voz kakor njegov najhujši konkurent. 5. 88% lastnikov Buicka kupijo spet Buick, kadar si zaželc novega voza. Pet točk, ki jih na-vajamo, podaja sliko novega Buicka in jamstvo zanj. Toda če ga hočete dobro preso' diti, če hočete dobiti zanesljiv vtis o njegovih vrlinah, ga morate preizkusiti na vožnji. Glede tega pa se vam je treba samo dogo' voriti z našim zastopnikom GENERAL MOTORS CONTINENTAL S. A. *f Zaslužnim f župnikom M. Sobota, 4. novembra. Crensovska župnija ima štiri umrle župnike, ki so v tesni zvezi s sedanjo veličastno cerkvijo. (Ti župniki so: Borkovič Peter (t 1830), Borovnjak Matjaž (t 1859), Sabar Jakob (t 1863) in Vogriu-čič Boltažar (fl917). Vsi štirje so bili veliki dobrotniki črensovske cerkve in župnije sploh. Bor-kovič je zapustil svoje imetje za zidanje sedanje cerkve in je s tem položil temeljni kamen, Borovnjak pa je začel zidati, Sabar jo je dozidal, Vo-grinčič pa jo je popolnoma prenovil. Župnija svojih velikih dobrotnikov, ki niso skrbeli samo za cerkev, marveč so storili tudi drugače mnogo dobrega, ni pozabila. Za 100 letnico smrti prvega in največjega dobrotnika, je dala prenoviti njihove grobove, ki se vrstijo pred velikim križem in je postavila vsem originalne in zelo lepe nagrobne spomenike. Ti spomeniki so bili na praznik Vseh svetnikov blagoslovljeni. Blagoslovitve so se udeležili mnogi tisoči vernikov, ki so se v veličastni procesiji pomikali proti grobovom. K prenovitvi grobov in postavitvi spomenikov je mnogo pripomogla domača posojilnica, ki je prispevala v ta namen mnogo tisočakov. Za lo velikodušnost naj sprejme na lem mestu naše priznanje. Uutomer Nemški živelj se krepi ob gornjcradgnnski avstrijski meji. Zadnji čas je osem slovenskih posestev v okolici Gornje Radgone prešlo v roke nemških — dvolastnikov. Kje ie zakon, ki je svoj čas prepovedoval, da bi tujci kupovali slovenska posestva v razdalji osem kilometrov od meje. Pomislimo, kaike nedog'edne posledice v gospodarskem in nacionalnem pogledu bi nastale, ako akcija za sanaciio gornjeradgonske posojilnice ne bo ugodno izpadla. Slovenj gradeč V mesecu oktobru so umrli: 61 letini Aokornimi Karel, bivši tapetnik iz Mislinje, 25 letnu Vasle Marija, šivilja iiz Dravograda, 77 letnu Gampret Liza. vdova iz Starega trga in 71 letni Lauik Peter, vžritkar iz Št. Janža pri Dravogradu. Slednji je umrl za nalezljivo boleznijo Teta-nue. Vsi so uimrli v tukajšnji bolnišnici. Nn mesto prejšnjega kaplana Simon Kotniku je prišel v Stari trg za kaplana čg. Anton Somrak i,z Bizeljekcga. Veliko tombolo priredi Prost, gasilno društvo v Pamečah prihodnjo nedeljo 9. t. m. ob 3 popoldne v prostorih gostilne Fr. Rotovnik. Čisti dobiček za novo gasilno oiodjc. Snhodolnira jc po pondeljkovem deževju v območju obč. Stari trg zopet prestopila svoje bregove, tako du jc bil prehod iz mesta v Stari trg nemogoč in je bilo potnike treba prevažati semintja z vozom. Voda tukaj ob vsakem večjem deževju prestopa svojo strugo in bi bilo nujno potrebno, d« se ta potok na raznih krajih regulira. Občina Stari trg jo o tem žc razmišljala, vendar pn nima na razijKilago zato jiotrebnih denarnih sredstev. Zato jo prosila kr. bansko upravo za i>wlix>ro in oomoč. Radio Programi Kadio-LjubTjana i Petek, 7. novembra: 12.15 Plošče (arije sve tovnih pevcev, instrumentalna gl.). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Koncert radio orkestru. — 18.30 Drago Ulaga: Gimna stične vaje. — 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. — 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova. — 20.00 Operetna glasba. — 21.00 Mešan program. Izvaja radio orkester. — 22.00 Časovna napoved in poročila. Sobota, 8. novembra: 12.15 Plošče (mešan program). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Plošče. - 18.00 Viktor Pir-nat: V dolini gradov (Kartuzijn Pleterje, II. del). — 18.30 Radio orkester. — 19.30 Ga. Orlhaber, angleščina. — 20.00 B. Ilrovat: V stoletju tehnike, filmska kultura. — 20.30 Prenos iz Belgrada opera. — 22.80 Časovna na{»oved in poročila, nato plošče. Drugi programi i Sobota, 8. novembra. Belgrad: 17.30 plošče. 19.30 Razvoj srbske literature. 20.00 Prenos iz gledališča, nato balalaj-ke. — Budapest: 17.30 Lahko glasba. 19.00 Nabožna glasba. 20.20 Sprehod po Evropi, nato plošče in ciganskag lasba. — Dunaj: 17.00 Slavni šali isti. 17.15 Komorna glasba. 19.35 Pesmi in arije. 20.15 >Glroffe — Giroffe«, komična opereta. — Milan: 19.30 Pestra glasba. 20.30 Plesna glasba. 21.00 >Turandotf, opera, Puccini. — Praga: 12.30 Bratislava. 19.20 Španske pesmi. 20.00 Orkestral. koncert Filharmonije. 21.00 Film. Prenos iz Brna (parodije, groteske). '22.25 Moravska Ostrava. — Langenherg: 16.10 Vesela glasba (plošče). 17.30 Plošče. 20.00 Zabavni večer. 24.00 Plošče. — Rim: 13.30 Lahka glasba. 17.00 Vokalni in instrumentalni koncert. 20.82 Plesna glasba. 21.05 Veliki pestri koncert. — Berlin: 19.30 Koncert. 21.10 Slušna Igra, nalo plesna glasba. — Katovice: 20.80 Koncert. 21.30 Lahka glasba. 22.15 Plošče 28.00 Plesna glasba. — Toulouse: 18.20 Plesna glasba 18.45 Koncert orkestra. 19.45 Pelje in glasba. 20.30 Koncert. — It društvenega fivfienfa Kat. izobraževalno društvo I)ol pri Ljuhljani naznanja, da vprizori v nedeljo dne 0. novembru trldejansko igro ^Sodnik Zalamejskk. Pričetek ločno oh pol štirih pojioldne. Ker je igra še malo znana, vabimo posebno bližnje dramatike. — Jože' Loboda. Seja stolne prosvete je noooj ob 8 v Jugoslo vanski tiskarni. Naše diiašivo Občni zbor Slovenske dijaške zveze se bt, vršil v nedeljo, dne 0. novembra 1030 ob 10 dopoldne v dvorani Akademskega doma s sledečim dnevnim redom: 1. č.itanio zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbornikov in revizorjev, 3. Sprememba novih pravil, 4. Volitev novega odbora in revizorjev, 5. Slučajnosti. Naše dijaštvo kakor tudi gg. starešine vljudno vabi odbor, Spomenik kraljice Иаеерми. žene faraona Thutmosisu tli. (1501 do približno 1480 pred Kr.) Sfinga ima kraljičin obraz. Glavo so imeli že dolgo letv berlinskem muzeju. Nedavno je pa neka ameriška ekapedioija v razvalinah templja Dar el Bahri našla Se sfingi'n trup in ga poslala v Berlin, kjer >o spomenik sestavili in predstavlja sedaj eno najlepših staroegiptovskih umetnin. Nevarne iocke sedmerih oceanov Na enem izmed glasovitih Morskih pokopališč.. blizu francoske obale so nedavno začeli priprave, da dvignejo potopljeno ladjo >Egipt . katere tovor cenijo na mnogo milijonov vrednosti. Ob tej priliki se lisli spominjajo najnevarnejših točk v sedmerih svetovnih morjih, kjer leži pokopanih nešteto ponosnih ladij. Pointe du Raz se imenuje rtič, v bližini ' katerega se je potopila ladja Egipt.; to me- ; sto prištevajo med najnevarnejše ob francoskih obalah, ker morajo vse ladje, ki prihajajo iz južnoangleških pristanišč v smeri Bor-deaux, Sredozemsko morje, Afrika ali Južna Amerika, obpluti lokave čeri predgorja. Ta obala je za Francijo isto, kar Goodwinska sipina in The Lizard (Martinček) za Anglijo, nausetska obala pri Kap Codu, nantasketska obala južno od Bostona, Natuckv Island in Diamondska sipina pri Kapu Hatteras za ; Združene države in Kraljevi otoki za Avstralijo. Pred otokom Nantucket se je od I. 1876. do danes potopilo 500 ladij. Svetilniki, boje, svetilne ladje, izboljšana vremenska služba, izkoriščanje električnih virov in v zadnjem času radio postaje — vse to jc morskim pa- J stem vzelo mnogo njihove nevarnosti, kljub temu pa še vedno zahtevajo svojih žrtev. Go-odwinsko sipino, ki leži blizu Tenizinega ustja, imenuje ljudstvo: Požeruh ladijc; po vsej pravici, ker je zahtevala že neštete žrtve. Nedaleč od Kraljevega oloka. ki leži pred avstralsko obalo, (ločiva na morskem dnu 10 ladij. Kap Horn na južnem jezičku Južne Amerike in Rt dobre nade na južni obali Afrike sta po svoji usodnosti za ladje med pomorščaki zloglasna. V isto kategorijo spadajo morske ožine na južnem koncu Japonske, ki pod vodno površino strče od ostrih čeri in ki plujejo iz Londona v severno-angleške Inke. v Belgijo, na llolandsko in v Nemčijo, morajo pluti neposredno mimo sipin, ki so vse posute z mornarskimi kostmi. V Nags Headu na severnokarolinski obali so nekoč živeli obalni roparji, ki so z zločinskim namenom zvabljali ladje v pogubo. Obesili so konju okrog vratu laterno in ga pognali daleč ven. Tuji ladijski kapitani, ki so vodili svoje ladje po teh nevarnih vodah, so menili, ko so ugledali od daleč luč, da pluje tam kaka ladja, pa so okrenili svoj brod v listo smer in s tem v neizbežno pogubo. Potem so prihiteli obalni roparji in pograbili, kar je od ponesrečene ladje valovje vrglo na suho. JVič več nebotičnikov V tem, ko se Evropa pripravlja, da začne posnemati ameriški zgled in graditi nebotičnike, pa nastaja v Ameriki nebotičniška kriza in se dviga geslo: »Nazaj k zemlji!« Te dni je newyorška trgovska zbornica razpravljala o bodočem stavbnem programu hudsonskega velemesta in tu se je pretežna večina izrekla proti nebotičnikom. Govorniki so naglašali, da stoji po nebotičnikih že mesece na desetine nadstropij popolnoma praznih, kar naj bo gospodarskim krogom svarilno znamenje. Reklama z nebotičniki je predraga. Družbe naj uporabijo svoja sredstva raje za pocenitev blaga in večjo potrošnjo. Kakovost in cena blaga je za konzuniente slednjič le glavna stvar. Brezposelnosti naj se odpomore na drug način, ne pa z gradbo stonadstropnih nebotičnikov. — To protinebotičniško politiko newyorške trgovske zbornice krepko podpirajo najnovejši dogodki: Neka newyorška veletvrdka, ki je gradila ogromen nebotičnik, je napovedala konkurz in dela na napol dovršenem nebotičniku so ustavili. Bankrotirala je še cela vrsta drugih družb, ki niso več zmogle stroškov za svoje visoke zgradbe. To je zaleglo in mnogo načrtov za nebotičnike so sedaj odložili, če že ne zavrgli. — Tudi v Parizu je na dnevnem redu vprašanje, ali naj se začno graditi nebotičniki. Mestna uprava je bila pozvala strokovnjaka Fortunata Strowski, ki je član francoskega inštituta, da poda svoje mnenje. Strowski je odgovoril v spomenici, v kateri se izreka proti nebotičnikom. Pravi, da je Pariz doslej gosto naseljen, a ljudje vendar niso tako skupaj nagneteni kakor v Ne\vyorku, in tudi »slumov«, strašnih stanovališč bede in propa-losti v Ne\vyorku, Pariz ne pozna. Stanovanjskih in obratnih prostorov je v Parizu dovolj. Razen tega mora biti vsakemu Francozu na tem, da ohrani Pariz svoje zgodovinsko lice. Glavno pa je to, da pariška tla niso skalnata kakor newyorška in za nebotičnike nc nudijo dovolj trdnih iu varnih temeljev; umetno utrjeni temelji so pa predragi. Kulturni obzornik Sinclair Lewis dobil Noblovo nagrado Oton Habsburški, prvorojenec, zadnjega uvslrijske-gu cesarja, ki dovrši 20. t. m. 18 let in postane s tein po hišnem zakonu llabsburžanov polnoleten. kjer besneči tajfuni, ki se pode od Filipinov sem, uničijo večkrat cela brodovja. Vsako svetovno morje ima svoje posebne nevarnosti. Kap C ml in Nantucket sta ob juž-uovzhodnem viharju skrajno nevarna, če peklenska vihra zanaša ladje — evropske brzo-parnike, obalne parnike in novoangleške ribiške ladje — proti peščenim obalam, ki potekajo proli viharju v pravem kotu. Kap Hatteras, ki moli daleč, ven v Atlantski ocean, je ves obdan od sipin, ki segajo daleč v odprto morje. Severni viharji, ki divjajo v nasprotni smeri zalivskega toka, ženejo čez te sipine orjaške, čisto strme valove. Ladje, ki se bore s temi vodnimi gorami, udarijo ob tla in so potem brez hrambe izročene elementom, ki jih ženejo proti Diamondski sipini. Goodvvinske sipine so dolge osem milj in štiri milje široke. Kakor pajek preže na dnu morja ob dealski obali. Oh plimi so skrite pod vodno gladino, ob oseki pa se prikaže na dan obsežna kopna površina. Ladje, Briiningov govor v nemškem parlamentu. Poleg kanclerja nn levi so: ministrski predsednik Braun in državna ministra Stegenvald in Dietrioh; na desni: predsednik državnega zbora l^obe in drž. tajnik Piinder. Maščevanje avtomobilu Zelo umljivo je, da ljudje, ki prihajajo v stik z avtomobili le v toliko, v kolikor se jim morajo na cesti umikati in požirati njihov prah in smrad, avtomobile sovražijo. In nič se ni čuditi, če pade na račun avtomobilov marsikakšna peklenska molitvica... Da bi se pa hotel cel kraj avtomobilom maščevati — to je pa čisto osamljen slučaj. Pripetil se je na Španskem, v trgu Peralas, Stara Ka-stilija. Tu je nekega dne iz enega modernih morskih kopališč na kantabriški obali pridrvel velik potniški avto. Divjal je po glavni cesti in vrgel majhno dekletce na tla, a se za to ni zmenil in drvel svojo pot naprej. Deklica sicer ni dobila težkih poškodb, vendar je ferdamana avtomobilska divjost in brezobzirnost prebivalstvo tako razkačila, da so se z županom na čelu zbrali na trgu in sklenili, da ustavijo vsak avto, ki se bo še prikazal v kraju, in ga sežgo. Prva žrtev, ki jim je padla v roke, je bil velik avtobus s 115 potniki. Župan je dostojanstveno ustavil avto, množica pa je posegla po kamenju in gorjačah. Cela vrsta potnikov je bilo v hipu lažje ali težje ranjenih. Na srečo se je nahajal med potniki orožniški poročnik, kateremu je uspelo, da je potolažil razbesnjene tržane. Vendar šoferju ni vedel pomagati drugače, kakor da mu je velel, naj se kolikor mogoče hitro izgubi. Seveda pride stvar pred sodišče in tedaj župan in njegova srenja ne bodo tako gotovi svoje pravice. Vendar bo pa la slučaj resen opomin šoferjem, da bodo manj brezobzirno razpolagali s cestami. Pridobivajte novih naročnikovi Ruske cerkvene dragocenosti in Vatikan Vatikanu od raznih strani očitajo, da si ni dovolj prizadel za ohranitev ruskih cerkvenih dragocenosti in umetnin. »Corrisponden-za« odgovarja na to, da je papež Pij XI. vse mogoče storil, da bi sovjete nagnil do tega, da bi prepustili — proti najvišji odškodnini — veliike umetnine ruskih cerkva Sv. stolici v shrambo. Sovjeti so pa vsako tako ponudbo odbili, dasi je Sv. stolica ponovno zagotovila, da bi prevzela umetnine le shrambo in bi jih potem na zahtevo zopet vrnila. Sj-rcov (X), predsednik sovjeta ljudskih komisarjev Notranje Rusije, ki ga je Stalin odstavil. Poznavalci razmer menijo, da je to uvod za celo vrsto osebnih izprememb nu vodilnih mestih sovjetskih uradov. Odkar podeljuje stockholinsko razsodišče Noblovo literarno nagrado, jc letos prvič doletela ta odlika amerikanskegn pisatelja. Amerikanske književnosti nikakor ne gre istovetili s pojmom angleške književnosti. Iz notranjih pogojev dežele, ki si je ustvarila svojo lastno kulturo — in baš radi tega, ker je amerikan-ska kultura precej različna od evropskega pojmovanja, jo smemo imenovati »lastno« — je zrastel povsem samostojen organizem amerikanske književnosti. Imena, ki so v zboru svetovnega slovstva predstavljala Združene države severne Amerike, so bile šo do nedavna redka po številu, širši svet je poznal pesnika Whitmana, humorista M. Tvai-na, manj znan je že bil N. Havvlhorne, dasi odličen pisatelj, šele v novejšem času so prodrla in sc uveljavila na našem kontinentu nekatera imena, med njimi zlasti John dos 1'assos, Theodore Drci-ser, Upton Sinclair, Martha Ostenso in Sinclair Lciris. Človek, ki bolje pozna ameriško slovstvo, bi utegnil primernejše ocenili vrednost posameznih njenih predstavnikov, nego tisii, ki jih poznamo le skozi rešeto evropske reklame. Toda tudi površnemu poznavalcu je jasno, da kaže izbira stockliolm-skega razsodišča stremljenje, nagraditi literarno posebnost amerikanskega duha, ki živi med Evropejci nekako v predstavi Marka Tvaina. Med živečimi nmerikanskimi pisatelji je Sinclair Lcvvis po svoji prirodi še najbolj soroden Tvvainu, dasi je kljub vsemu med njima precejšnja razlika. Ne da bi Iio-tel delali Tvvainu krivico, menim, da je Levvis prodirnejši in globlji, pa tudi rajši bolj ironičen in satiričen nego jo bil Tvvain humofiSličell Vendar ju veže neka široka dobrodušnost, ki ima sicer svoje poreklo v evropskih dobrih časih, a se je onstran luže spremenila in izoblikovala v tipično amerikansko malomeščansko svojslvo. Sinclair Levvis velja za sodnika iu za bič amerikanske malomeščanske družbe. Ima pa prav posebno svojstvo: njegovn razkrinkanja in odkritja, ki gredo z največjo brezobzirnostjo do skrajnih točk opazovanja, spremlja neprikrita in topln ljubezen baš liste dražbe, katere napake in pomanjkljivosti, katere smešnost in hinavstvo neumorno opisuje. i-JlabbUU je brez dvoma najznamenitejši Le vvisov roman. Z njim jc prišlo njegovo ime preko cceana in z njim je njegovo ime postalo v Evropi vsaj tako popularno, knkor v Ameriki. Delo nosi znake posebne mentalitete: kljub satiričnosti, v kateri je držano, kljub obsodbi, ki jo vsebuje, nam je stališče pisatelja tuje, izhodišče njegove satiričnosti nedomače, lemclj negove sodbo... amerikanizem. Drugo za drugim so si osvojila Levvisova dela srca evropskih čitateljev, ki so našli v njiii skorodu še več nego amerikanski. Poleg satire in ironije, s katero vihti toplo ljubeči Levvis svoj bič, se naslaja Evropejec nad neobičajnim pojmovanjem temelja samega, na katerem sloji Levvis z vso gotovostjo in ki je Amerikanceni kakor samo po sebi umeven. Tako smo čitali sijajno pripovedovanje »moža, ki je poznal predsednika Coolidgea«. Ta knjiga vsebuje nepretrgano pripovedovanje povprečnega gobezdača o »razmerah«, »dogodkih«, »mišljenjih« itd.; pri lem sploh ne izveš, komu jc lo pripovedovanje namenjeno — le to, da 6edi pripovedovalec v pullmanu, udobnem amerikanskem železniškem vozu. Potem smo doživeli najbridkej-šo Levvisovo knjigo »Elmer Ganlry«, in dalje »Man-trapr ter »Miss Clair potuje« (srbskohrvatski prevod le knjige je izšel v založbi »Nolit« v Belgradu). Kljub odličnemu talentu, ki se izraža v Lc-vvisovih delih, nam je vendar nekoliko nerazumljivo, da je razsodišče postopalo pri izbiri'na tako nenavaden način: da je namreč strogo umetniško plat amerikanskega slovstva manj upoštevalo; čo bi ne bilo lako, bi se razsodišče skoraj gotovo moralo odločiti za drugega kandidata — nemara za dos Passosa. s. S. Л »Lovec« za november 1930 vsebuje sledeče članke: Ladislav Vilar: »Za obstreljenim srnjakom s psom!« — Fr. Rojina: »Kritični dnevi« — Vilko Turk: »I. (8.) državna strelska tekma«. — Kapetan Zvonko: »Lovske puške.« — Dr. Janko Podneb-šek: »Evropske obročevalne centrale.« — Prof. P. Žmitek: »Državna razstava lovskih psov.« — Zvezek srečno izpolnjujejo mnoge slike z gozdarske in lovske jesenske razstave na Velesejmu v Ljubljani, kakor tudi zaglavja »Iz lovskega nahrbtnika«, »Kinološke vesti«, »Vprašanja — odgovori« ter »Mali oglasi«. »Lovec« velja za nečlane Slovenskega lovskega društva v Jugoslaviji 100 Din, v inozemstvu 150 Din na leto. Cvetje iz vrtov svetega Frančiška prinaša v novembru sledeče prispevke: P. Krizostom: Se-rafinski cvetovi (pesem). — P. Angelik: Blagor mrtvim, ki umrejo v Gospodu! — P. Ililarin Fel-der O. Cap. — P. Frančišek: Frančišek in evangelij (nadaljevanje). — P. Modest: Po Frančiško-vih stopinjah (nadaljevanje). — P. Roman: Na polih brezdomca (Povest delavca). — Gerardi. — P. Gvido: Ljubi tudi dušo svojega bližnjega! — P. ; Hugolin: Kako se lahko lepo pripraviš in zahvališ i za sv. obhajilo brez molitvene knjižice. — P. Krizostom: Lilije božje ljubezni (Prizor iz Frančiško-i vega življenja). — P. Roman: V ledu in snegu k ■ umirajočemu. — P. Cvvido: Življenje M. Talbota ' delavca — Iretierednika. — Razgled po svetu. Zlatorog-terpenlinovo milo varuje vaše perilo. & Grof Slorza ima besedo Nobena doba ni zapustita pozneJSemu raziskovalcu toliko In tako mnogovrstnega gradiva, kakor mu ga neumorno kopiči sedanja. V poplavi psevdozgodovinskega, memoamega, esejističnega in kritičnega slovstva, ki od prevrata dalje neprestano narašča, najdemo spise slovitih državnikov in vojskovodij, poklicnih in nepoklicnih zgodovinarjev jn priložnostnih pisateljev, katerih mnogi nosijo znamenita Imena. Bodisi da služijo taki spisi kot samoobramba, ali osvetlitev izoliranih predmetov, bodisi da skušajo sintetično objasniti položaj, kakršen Je bil pred svetovno vojno, vse diplomatske in vojaške operacije med svetovno vojno, razne mirovne konference In histortjat vseli gibanj na svetu, ki so se od tedaj pojavljala vse do danes — euo je gotovo; toliko nasprotnih mnenj ln nasprotujočih sj izvajanj ni nudila uol ena doba objektivnemu raziskovalcu, kakor jih nudi in bo še nudila sedanja. V tem kakofoničnem koncert u se je pravkar pojavila knjiga, ki zasluži nekoliko več pozornosti. Je spis italijanskega državnika grofa Carla Sforze, nekdaj zunanjega ministra in nam radi rapallske pogodbe posebno znanega zastopnika pred fašistične Italije, ki je bil pred Mussolinijevim rimskim pohodom poslanik v Parizu iu je kot tak edini med italijanskimi diplomati ob nasilni spremembi režima odstopil. Njegova knjiga se imenuje v neni-5kem prevodu »Gestalten und Gestalter des heu-tigon Europa« (S. Fischer, Berlin). Glus o njegovem delu je dolgo krožil po svetu, kdaj pa kduj je bil objavljen celo kak odlomek iz napovedane knjige; tako smo čitali še nedavno o madžaru Tiszi v »Die Neue Rundschau In v isti rovijt Se prej poglavje o Piju XI. in o sporazumu med Italijo in Vatikanom. Zdaj leži pred nami delo v celoli in je dopuščena vsaj površna sodba o njem. Najprej si moramo biti na jasnem o osebnosti grofa Sforze. Diplomat z dušo In srcem, to so pravi bistrogled, spreten In nadarjen s sposobnostjo pregledati velike komplekse, poučen in čvrst v obvladanju snovi, kar temelji na ogromnem bogastvu snanju in prodirnosti, ki se naslanja na podrobno poznanje sleherne osebnosti in vseh okol-lioeti, iui katerih je zgrajen dogodek ali sestav dogodkov, ki jih opisuje, je grof Sforz« izredno talentiran karakterizator. Itadi lega zbuja v svoji knjigi vtis objektivnega opazovalen in nepristranskega sodnika. Njegova iskrenost ni fraza, marveč najpristnejši izraz njegovega prepričanja, ki mu nikakor ni do tega, da bi iz katerih koli ozlrov olepšaval ali maličil. Ne gre pa pri vsem tem pozabiti na glavno in edino merodajno pri presoji njegovega dela: v čem obstoji njegovo osebno prepričanje, ki mu je dal tako iskrenega izraza. Dasi je Sforza aristokrat in tega kljub vsemu prizadevanju ne more zatajiti — dokaz temu so vedno ponavljajoči sc razločki, ki jih dela med posameznimi osebnostmi, s katerimi sebavi, in ki |lh vso do zadnje skuša karakteriziruti in soditi po poreklu — ie vendar zrastel in se uveljavil v ozračju italijanske demokracije, kalem je njegov neporušni politični čredo. Kakor vsa ostala Italijanska demokracija — izvzemši kratke dobe Stur-zovega političnega udejstvovanja — je tudi demokracija grofu Sforze globoko ukoreninjena v verskem svobodomlselstvu, ki je ustvarilo in gojilo vzporedno h svojim lastnim razvojem razvoj italijanskega framazonstva. Po tem objasnilu, ki je za presojo Sforzovega dela nujno potrebno, kajti njegova osebna načela tvorijo povsem prirodno temelj sleherne njegove sodbe, je možno opredeliti in omejiti objektivno vrednost njegovih izvajanj In tehtnost njegovih kn-rakterizacij v zgodovinskem pogledu. Vrednost njegovega dela, radi katere spio mu prisodili, da zasluži več pozornosti nego marsikatero drugo v poplavi podobnih spisov, tiči najprej v tem, da nam je podal Sforza v galeriji portretov rožnih velmož, ki jih imenuje »osebe bi obllkovatelje< sodobne Evrope, zelo izčrpno in z mnogimi neznatnimi dokumenti ter osebnimi opazovanji podprto revijo protagonistov velike drame, ki smo jo doživeli. Marsikatera zagonetka je v njegovi knjigi pojasnjena, marsikatera napačna vest jo po njegovi zaslugi dobila nepotvorjeno, prvotno lice, nepregledno pa je število novih momentov, ki jih je Sforza v svoji knjigi izdal svetu in o katerih je marsikateri tak, da smemo upruvičeno dvomiti, j da H bi bil sploh kdaj prišel do naše vednosti, da ga Sforza ni opazil in vpoštevul. Poglavij vsebuje njegova knjiga preveč, da bi jih naštevali, lahko pa trdimo, da ni prezrl nobene količkaj zanimive osebnosti, ki je v poslednjih dvajsetih letih imela kaj vpliva na usodo Evrope. Ako ni jiosvetil vsaki posebno poglavje, je vsaj pri tej ali oni priložnosti omenjen« m ocenjena. Za nas posebno zanimiva so poglavja o cesarju Francu Jožefu ter o prestolonasledniku Rudolfu in Francu Ferdinandu, potem pa o Nikoli Pašiču, kateremu je posvetii dolg in s simpatijo pisun esej, ki zasluži našo pozornost, kajti v njem obravnava zlasli vprašanje o krivdi Srbije na svetovni vojni. Kljub molčanju '• >• o tem predmetu z vso odločnostjo odklanja tiditov, dn bi bila srbska vlada bila poučena o pripravah zu Sarajevski atentat. Celo znani članek Ljuhe Jo-vimovlča, s katerim je bivši minister 1. 1024. razburil evropsko in ameriško javnost, ki jo menila videti jasno priznanje indirektne krivde Srbije na sarajevskem atentatu, je grof Sforza v svojem spisu pobil in zavrnil. Osvetlitev fašizma s strani grofa Sforze je posebno poglavje, ki ga imenuje Izmaličenie demokracije« in ki ga deli na štiri dele: Glolitti ali politični vzroki fašizma; D' Annunzlo ali literarni vzrgki fašizma; Facta ali neposredni vzroki fašizma ter Mussolini ali spremiiijevanje fašizma. Vse v vsem nudi Sforza v svoji knjigi obilo takega gradiva, ki bo bodočemu zgodovinarju naše dobe zelo dragoceno. s. š, Spori Pred glavno odločilno bilko Ogromna borba, ki se vodi med najboljšimi klubi države že devet nedelj, bo v netleljo končana. Rešeno bo veliko vprašuje, ki muči že toliko nedelj prijatelje nogometa. Tri leta se igrajo tekme na sedanji način po točkah, in še vsako leto se je najkasneje po osmem kolu ločno vedelo, katero moštvo »i bo priborilo ponosni naslov državnega prvaka. Prvič v zgodovini jugoslovanskega nogometa se je dogodil tak slučaj, da bo Sele zadnja tekma odločila, kdo da bo prvak. Za prvenstvo se borila BSK in Concordia, ali bolje rečeno nogometaši Belgrada iu Zagreba se bore za prestriž v državi. Radi tega bo ravno ta tekma mogoče ona najlepših in najzanimivejših v zadnjih letih sploh. In ludi stvarno najboljša kluba se bosta borila v nedeljo. Ne moremo, tia ne bi za nedeljo malo ugibali. Kdo bo zmagal, kdo ima največ upanja na zmago? Oba! Le da ima Concordia to prednost, da igra na lastnih tleh. To je dosti, vendar pa na vsak način premalo, da bi mogli reči v naprej, Concordia bo zmagala. No, pa бај Concordiji zmaga ludi ni absolulno potrebna, dosti je, če doseže neodločen rezultat. Concordia ima sedaj 13 točk, BSK pa 12, torej v slučuju, da konča nedeljska tekma neodločeno, bo imela Concordia 14 točk, BSK pa le 13. Seveda v tem slučaju pa lahko nastopi nekaj, kar je velika redkost v prvensivenem tekmovanju nc samo pri nas, temveč tudi v inozemstvu. Kajli če v nedeljski tekmi v Belgradu med Jugoslavijo in Hajdukom zmaga eden ali drugi, bo imel ravno toliko ločk kakor jih bo imela Concordia, V leni slučaju bo odločala boljša goldiferenca in odločale bodo o državnem prvcnslvu stotinke. Redek slučaj, ki »e je dogodil samo enkrat na Angleškem, ko .ie de-setiuka odločila prvaka Anglije. Tak slučaj je tudi zelo verjelen, da bo nas opll v nedeljo, kajli oba kluba imata precej izenačena moštva. Nedeljski finale ima pa poleg že omenjenih dejs'ev še drug, za Zagreb važen pomen. Letos prvič zastopa zagrebški spori v tekinuh za državno prvenslvo klub. ki sicer obstoja tudi 25 let. pa nastopa letos prvič v tekmah za drž. prvenstvo. Pa ne samo nastopa, temveč dosega tudi uspehe, ki dokazujejo, da Coucordiu predstavlja danes jugoslovansko »ekslra klaso . In če je proti takemu klubu prvak Slovenije izgubil dve tekmi z visokimi rezultati, ni nič čudno. Mi smo že takrat po končanih izločilnih tekmah poročali, da bo Concordia igrala v tekmah za državno prvenstvo odlično vlogo. Kako prav smo imeli, potrjujejo izidi tekem za državno prveustvo. K finalni teknil bo prišlo veliko število Iju-bileljev nogometa Iz vseh krajev države. Iz Belgrada jo napovedan poseben vlak, iz drugih pokrajin bodo pa vozili avtobusi. Tudi iz Ljubljune bo odšlo precejšnje število gledalcev, največ seveda z avtomobili. Ne samo doma. temveč tudi v inozemstvu jn veliko zanimanje za to tekmo. Zastopniki časopisja iz inozemstvu bodo tudi prisostvovali lej veliki borbi. Dunajski Spori Tagblail , >Kickerc in »Spori Hirlap« odpošljejo svoje urednike k tej veliki tekmi. Sodil bo to odločilno tekmo nafi star znauec Miesu ali pu Goru. Kožni sejem v Ljubljani POKALNE TEKME LNP. SK Ilirija nam je javila naslednje: Za primer, da bi LNP odredila za nedeljo 0, t. m. pokalno tekmo Ilirija : Primorje, vas tem iioloni najvljudneje obveščamo, da smo sklenili, da k tej tekmi ne bomo nastopili ter da bomo prepustili tekmo par forfait nasprotniku. O motivih, ki so nam bili tnerodajni za ta sklep, Vas bomo podrobno še informirali. Deloma je podana utemeljitev za naše postopanje v izjavi našega odbora v Športnem listu 28. p. m. * Lahkoatletom in smučarjem SK Ilirije! Zimski trening se bo vršil ob torkih in petkih ob 19 v telovadnici I. drž. gimn. Prvi trening bo nocoj. Opozarjamo zlasti lahkoatlete, da pridejo polnošlevilno, ker se mora urediti članarina in podobno. Plavafem SK Ilirije! Zimsko kopališče se bo otvoilo sredi novembra. Do otvoritve se bo nadaljeval suhi trening kakor tudi pouk v sporlni masaži v sledečem redu: za gospode v ponedeljek, sredo in pelek ob 15, za dame pa v lorek, četrtek in soboto ob 15. Kraj: športno kopališče SK Ilirije, vhod skozi zimsko kopulišče. SK Ilirija, plenarna seja. Danes, v petek ob 20 bo v kavarni vEinona izredna seja g'i*vne-ga odbora. Predsedstvo prosi za polnošlevilno udeležbo. — Tajnik. Lahhn atletika Lefošnia meddržavna srečanja. Prav je, da si po zaključku letešnje lahkoatletske sezone ogledamo uspehe posameznih držav, ki so letos tekmovale tia meddržavnih lahkoatletskih turnirjih. Na prvem mestu je Ogrska, ki je vse tri meddržavne tekme odločila v svojo korist. Tudi Nemčija, ki je na drugem mestu, se ni slabo odrezala. Tretje mesto si je osvojila v lahki allellki letos tako uspešna Francija. Trčnejši pregled je sledeči: Ogrska 3 med d rž. tekme, 3 zmage (0 ]>orazov), Nemčija 2 meddrž. lekmi, 2 zm (0); Francija 5 meddrž. tekem, 3 7.111. (2); Švedska 1 meddrž. tekmo, 1 zm. (0); Češkoslovaška 1. 1 (0); Avstrija 2, 1 (1); Švica 2, 0 (2); Poljska 1, O (1); Analija 1, 0 (1); Italija 1, 0 (1); Norveška 1, O (1); Finska 1, 0 (1); in Japonska 1 meddrž. tekmo, 0 zm. (1 poraz). Ljubljane**o Gledališče Drama. Začetek ob 20 zvečer. Pelek, 7. nov.: Zaprlo. Sobota, 8. nov.: MLADOLETJE. Red A. Opera. Začetek ob 20 zvečer. Petek. 7. nov.: Zaprlo. Sobota, 8. nov.: GROF LUKSEMBURŠiKI, opereta. Ljudska predstava pri znižanih ceuali. Izven. Mariborsko gledališče Petek, 7. nov.: Zaprto. Sobota, 8. nov. ob 20: ALEKSANDRA. Ab. A. Kup. PTUJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek. 10. nov. ob 20: ALEKSANDRA. Gostovanje mariborskega gledališča. Tradlcijonalni sejem oziroma dražba kot divjadi se vrši zopet prvi ponedeljek po Sv. Neži, t. j, dne 26. januarja 1931 v Ljubljani v prostorih velesejma. To organizirano prodajo lovskega pridelka izvede »Divja koža«, ki je vnovčevane kož uredila po vzorcu modernih svetovnih trgov in dosegla ugled pri svetovnih trgovcih, Edino potom »Divje kože« je mogoče naiim lovcem vnov. člti blago za cene, ki mu gredo, Lovci, zbirajte kože divjadi, da jih čimveč prinesete oziroma pošljete na naš skupni sejem. Poseben živinorejski tečaj v Kraniu V Ljudskem domu v Kranju se bo vršil v ponedeljek, dne 17. novembra t. 1., celodneven specialen živinorejski tečaj za odbornike živinorejskih zadrug. Namen tečaja je, poučili funkcijonarje živinorejskih zadrug o presojanju tn ocenjevanju plemenskih goved, zlasti pri sprejemanju za vpis v rodovnik, Presojanje živine se bo nazorno razlagalo s pomočjo 72 znamenitih velikih stenskih slik in tabel po znanem živinorejskem veščaku dr. Puschu, Praktično ocenjevan e se bo vršilo pri živini župnišča v Kranju na podlagi ocenjevalnih tabel, ki jih je nedavno izdala Kr, banska uprava v Ljubljani, Tečaj priredi окт. kmetijski referent I. Šuštič v Kraniu. Pouk se bo vršil od 9 do 11 dopoldne in od 1 do 4 popoldne, K tečaju imajo dostop razen odbornikov tudi člani živinorejskih zadrug in drugi živinorejci. Ker se ima v kratkem pričeti pri mnogih nila.ših živinorejskih zadrugah preg'edovanje živine za spre.em v rodovnik, je tečaj zelo potreben predvsem za člane »rodovnih komisij«, Priporočamo Številno udeležbo, Bat'a zvišuje produkcijo, znižuje cene. Kakor poročajo češki listi, je Bat'a objavil znatno znižanje cen, ki gre v nekaterih vrstah do 40%. Istočasno pa javlja povišanje produkcije od sedanjih dnevnih 100.000 parov na 200.000 parov. Zato bo seveda pomnožil osobje na 30.000. To zvišanje produkcije namerava doseči s svojimi metodami: znižanje cen, izboljšanje kakovosti in zvišanje mezd. »v Ljubljanska borza za blago in vrednote. Radi selitve v nove proulore v Trgovskem domu bodo v dneh 7. in 8, i, m, telsfonske zveze z ljubljansko borzo za blago in vrednote prekinjene, kar naj blagovolijo člani ter ostali interesentje uvaževati. Obenem obveščamo vse interesirane stranke, da se vrše prihodnje razprave borznega razsodišča (dne 11. t. m.) že v borzni dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici št. 27, drugo nadstropje. Likvidacije. Na svojih občnih zborih bodo sklepale o likvidaciji sledeče zagrebške delniške družbe: Opekarna, d. d. za produkciio opeke, ust. 1920, glavnica 0.5 mil. Din (vplačanih 125.000 Din); bilanca za 31. oktober izkazuje 28.544 Din izgube, za 1929 pa 90.000 Din. Nadalje Labor, d. d. za gradbeno industrijo, ust. 1920, glavnica i mil. Din, vplačanih 250.000 Din, izguba po bilanci 31. okt, 31.020 Din, 1929 pa 134.985 Din in D. d za dobavo gradbenega materijala, ust. 1920, glavnica 0,5 mil, Din, doslej vplačanih 125.000 Din, po bilanci 31. oktobra 1930 znaša izguba 27.387, za 1929 pa 72.442 Din. Nova delniška družba. Trgovinsko ministrstvo je odobrilo ustanovitev delniške družbe »Ju-goslaviija-film« v Belgradu z glavnico 1.2 mil. Din, ki se razdeli na 4000 delnic po 300 Din, zaenkrat se vplača 75 Din in 15 Din za ustanovne stroške. V prvi vrsti bo izdelala film »Otrte solze« v jugoslovanskem duhu, ki bo predstavljal našo borbo za osvobo:enje. Stalne delnice Obrtne banke. Upravni odbor banke je sklenil izdali stalne delnice v kosih 1, 3, 5, 10 in 25 delnic. Zamenjava traja do 15 nov. Nova dcluiška družba. Odobrena je ustanovitev »Reklamobik d. d. v Belgradu. Glavnica znaša 0.5 milj. (500 delnic nom. 1000 Din), pri vpisu 10. nov. je plačati 20%, ostanek v teku 1 ieta. Ustanovni občni zbor 17. nov. — Svrha družbe je reklama, posebno uredilev reklame na avtomobilih. Oddaja zakupa buffetn na nostnii ,i"nnriv-nica se bo vršila na ofert. licitaciji dne 29. I. m. pri ravn. drž. žel. v Zagrebu. Prodaja nolsvilenih trnkov se bo vršila dne 24. t. m. pri Gl. Subotiški Carinarnici 1. reda v Subotici. Borza , i Ljubl'ana, 6. novembra. DENAR V dunašnjein deviznem prometu so ostali tečaji v glavnem neizprementni, popustil je Trst, čvrstejša pa je Praga. Promet je bil znaten, posebno v devizi Newyork, Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Trst, ostale devize pa je dala Narodna banka. Ljubljana (v oklep, zaklj. leč.). Amsterdam 2273,50 bi., Berlin 1344.50—1347.50 (1346), Bruselj 787.40 bi., Budimpešta 988.50 bl„ Curih 1074.40— 1097.40 (1095.90), Dunaj 795 90 bi., London 274.32 bi., Newyork 56,275—56 475 (56.375), Pariz 221.81 bl„ Praga 167.11—167.91 (167.51), Trst 294.40-296.40 (295,40), Zagreb. Amsterdam 2273.50 bl„ Berlin 1344.50 —1347,50, Bruselj 787.40 bi., Budimpešta 987—990, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 794 40—797.40, London 273.92—274.72, Newyork 56 275—56.475, Pariz 220.70—222.70, Praga 167.11—167.91, Trst 291.51 —296.51. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 6.82 milj. Din. Belgrad. Berlin 1344.50—1347.50, Curih 1094.40 —1097.40. Dunaj 794.40—797.40, London 273.92— 274.72, Newyork 56.2750—56.4750, Pariz 220.81— 222.81, Praga 167.11—167 91, Milan 294.30—296 30. Curih. Belgrad 9.1?80, Amsterdam 207.425, Atene 6.68, Berlin 122.80, Bruselj 71.83. Budimpešta 90.20, Bukarest 3 06, Carigrad 2.44, Dunaj 72.575, London 25 03125, Midrid 58 10, Newyork 515.375, Pariz 20.24, Praga 15.285 Sof ja 3 73, Trst 26.975, Varšava 57.75, Kop«-nhngen 137.80, Slock-hoitn 138,25. Oslo 137,825, Helsingfors 12.975. Opozarjamo Vas pa tudi, da kožuhovino dobro pripremite. Vsako leto Imate priliko videti, kako ceno doseže lepo posušenu koiuhovina, če je tudi drugače v kakovosti morda nekoliko slabša, dočim mnogo sicer najboljših, toda slabo prikrojenih kož divjadi nihče noče kupiti. Kože pošiljajte na naslov »Divja koia«, Ljubljana, Vejesejem«, v večjih množinah po železnici, v manjših pa po pošti, Ce Vam navodila in pogoji sodelovanja niso morda še znani, obrnite se z dopisnico na isti naslov, ki Vam jih bo takoj poslal, VREDNOSTNI PAPIRJI Tečaji državnih papirjev so bili čvrstejši ln tudi promet večji, posebno v vojni škodi. Bančni papirji beležijo običajen zaključek v Poljo-banki, nadalje je popustil tečaj Jugobanke, učvrstila pa pa se je Stbska. Med industrijskimi papirji je bila zaključena Drava po neizpr. tečaju, Brod. tovarna vagonov. Ponovno je popustila Trboveljska (od 379—382 na zaklj. 372, 373). Ljubliana. 8% Bler. pos. 92 hl„ 7% Bler. pot. 82 bl„ Celjska pos, 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 930 den., Kred. zavod 170—180, Vevče 124 den., Stavbna 40 den., Split cement 400 bi., Ruše 280—300. Zagreb, Drž. p a p.: 7% inv. pos, 83,50—85 (84), agrari 51.50—53.50, vo na škoda ar. 429— 429.50 (428.75—429), kasa 429—429.50, 11. 429.50 —430, 12. 429—430 (428), 2, 420—424 brez kup,, srečke Rdeč. križa 52 bl„ 8% Bler. pos. 91.25—92, 7% Bler, pos. 80.50—80.75 (80.50), 7% pos, Drž, hip. banke 80,25—80.75. — Bančne delnice: Ravna gora 75 den., Hrvatska 50 dan., Katoliška 40 bi., Poljo 56—56.25(56), Kreditna 96 den., Union 191 den., Jugo 79—80 (79.50—79), Lj. kred. 122 den., Medjunarodna 67 den., Obrtna 36 den., Praštediona 925 den., Srbska 188—189 (188—189), Ze-maljska 130—131 (130). — Industrijske delnice: Nar. šum, 25 den., Guttmann 135—137, Slaveks 50 den., Slavonija 200 den., Danica 10&— 101, Pivara Sar. 190—200, Drava 233—236 (235), Šečerana Osjek 298—300, Nar. ml. 20 den„ Osj. ljev. 197 den., Brod. vag. 90—100 (90), Union 120 bi., Vevče 124—130, Isis 40 den., Ragusea 397— 400, Oceania 205 den.. Jadr. plov. 570—620, Trboveljska 372—375 (372—373). Belgrad. Narodna banka 8125, 7%inv. pos. 87, vojna škoda 448.50—449.50, 11. 451—451.50, 12,453—453.50, Tob. srečke 23.50—25, 8% Bler. pos. 92.50, 7% Bler. pos, 80.75, 7% pos. Drž, hip. banke 80.50, 6% begi. obv. 74. Notacije drž. papirjev v inozemstvu. London 1% Bler. pos. 79.50—80.25, Ne\vyork 8% Bler. pos. 90—92, 7% Bler. pos. 79.50—80.50, 7% pos, DHB 79,75—80. Dunaj. Don. sav, jadr. 87.60, Wiener Bank-verein 17.10, Creditanstalt 47, Escompteges. 158, Union 23, Aussiger Chemische 159.50, Mundus 146, Alpine 19,10, Trbov. 46.50 Rima Murany 70.70. Žitni trg Tudi danes je bila tako na našem kakor svetovnem trgu slaba. Promet je nadalje majhen in cene nagibajo k popuščanju. To nazadovanje je pripisovati, da je postal konzum še bolj rezerviran kot prej. Danes se je zahtevalo za blago: pšenica Srbobran 147.50, Sombor okolica 132.50, koruza umetno sušena 82.50, stara 98. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad. Pšenica 79/80 kg bč. in gor. bn. 132.5—135, bč. Tisa šlep 142.5—145, gor. bč. in bn. Bega šlep 137.5—142.5, bn. Tisa šlep 140—145, juž. bn. 135—137.5, sr. 78 kg 130—132.5, slav, .78 kg 127.5—130. Ječmen bč., sr. 63/64 kg 102.5—105. Koruza bč„ sr. stara 95—97.5, bč., sr. nova 60—65, bč., sr. nova dec., zan. 67.5—70, bč., sr. nova marec, april, maj 83.5—85, ban. dec., jan. 62.5—65, sr. nova posušena in sr. nova posušena ladja 80— 82.5. Moka bč. Og, Cgg 240—250, 2. 210—220, 5, 180—190, 6. 150—155, 7. 105—110, 8. 77.5—82.5. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 20, koruzal5!-s, moka 8 vagonov. Tendenca mlačna. Budimpeita. Tendenca slaba; koruza prijazna. Promet miren, Pšenica marec 15.36—15.37, zaklj. 15.36—15.37, maj 15,46—15.46, 15.46—15.47. Rž marec 8.56—8.60, zaklj. 8.57—8.58. Koruza maj 11.50—11.65, zaklj. 11.63—11.64, tranzit maj 9.47 —9.50. Les Povpraševanje je za čiste lestone 19—30 cm širine. Tendenca neizpremenjena. Hmelj Niirnberg, 6. nov. as. Na trg jc bilo pripeljanih 100 bal hmelja, prodanih pa je bilo 80 bal, Kupčevalo se je za hallertauski hmelj od slabejše do prve vrste po 55 do 110 mark, za slabši vviir-lemberški hmelj po 65 mark, za slabši do srednji spalterski hmelj pa po 70 do 75 mark. Za inozemski hmelj ni bilo nobene kupčije. Razpoloženje in cene so bile neizpremenjene, Iz službenih objav Dražbeni oklici. Dne 10. nov. t. 1. ob 11 h< pri sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gor. Radgona, vi. št. 52. Cenilna vrednost 80.820 Din, najmanjši ponudek 53.680 Din. Okrajno sodišče Gor. Radgona, — Dne 11. dec. t. 1, sc bo vršila pri sodišču v sobi št, 21 dražba Kolenc Jožefa st, in Kolcnc Antona nadl. in Ko-lenc Jožefa ml., solastnega zemljišča, vi. št. 445 k. o. Turnišče, pare. št. 62, pod B 6, 8 in 9. Nepremičnina: hiša dvorišče in vrt, vi. štev. 445, pare. št, 62 k, o. Turnišče, ki jc last do polovice Kolenc Jožefa si., do četrtine Kolenc Jožefa ml. in čelrtinke nedl. Kolenc Antona, je cenjena na 12.000 Din. Izklicna cena je 12.000 Din. Pod to ccno se zemljišče ne proda. Okra no sodišče v Dolnji Lendavi. — Dne 13. dccembra t. I. ob 9 bo na licu mesla na Brodu ob Krki, hiš. št. 23, draiba nepremičnin: zidana hiša z gospodarskim poslopjem in vrtom, dal,e 17 njivskih parcel, dvu travnika, 1 sadovnjak in štiri gozdne parcele, zemljiška knjiga k. o. Vel. MraSevo, vi. šl. 12 in 13. Cenilna vrednost 61.528.80 Din, vrednost prltikliae 80 Din, najmanjši ponudek 41.020.20 Din. Okramo sodišče v Krškctn TRETORN TRETORN galošelntcvlllzasneg kupujejo vsi, ki cenijo svoj denar in varujejo svoje zdravje. Kupite tudi Vi še danes znamko TRETORN her ic natboilšo. Izvoz iaic 1ПТЕТГП1 MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1-SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas • 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. II Službe iščejo Siužbo išče mlado, pošteno dekle, ima veselje tudi do kuhe. Šla bi najraje h kaki vdovi ali zakoncema. Naslov v upravi »Slov.« št. 12.729. »numu Dva potnika za Kranjsko, dobra organizatorja za poveča-n j e slik se sprejmeta. -»Mina«, Maribor, Pobrež-je, Nasipna 16. Magistra farmacije spretnega, ki je odslužil vojake (ne starejšega od 32 let), z znanjem nemškega jezika, sprejmemo. Mesto stalno. - Pismene ponudbe s fotografijo je poslati Angleški droge-nfi, Knez Mihajlova 33, Beograd. Služkinja samostojna, katera zna kuhati, ima rada otroke, snažna, krščanskega mišljenja, se sprejme k štiričlanski družini na Gorenjskem v stalno službo. -Naslov pove uprava Slovenca pod štev. 12.707. Prodajalka se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 12.764. II Pouk Šoferska šola prva oblast, konc.. Ča-mernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoauto). — Tel 2236. Pouk in praktične vožnje. tanovanja sa. - -if-M f . Meblov. soba se takoj odda. - Naslov v upravi lista pod št. 12.763. Iščem takoj suho skladišče za prevzem jajc v raznih krajih Siavonije, Hrvatske in Slovenije. — Dobavitelji, kakor tudi trgovci, ki se pečajo s kupčijo z jajci, naj pošljejo svoj naslov na P. J. KLEFISCH izvoz jajc • Ptuj. Posestva Proda se njiva ležeča na severni strani Ljubljane, v izmeri 7000 do 14.000 m5, za ceno po dogovoru. - Naslov pove uprava lista štev. 12.734. Enodružinska hiša se proda s pritiklinami, vrtom 1000 nr, zasajenim s prvovrst. sadnim drevjem in trto. Vrt je obdan z lepo in močno cementno ograjo. Hiša leži na prijaznem kraju, poleg je avto-postaja, do žel. postaje je 7, do cerkve 10 minut. Cena po dogovoru. — Več sc izve pri lastniku v Kamniku — Razno Zaprice 30. Proda se travnik v izmeri okrog 38.000 nr, ležeč v mestnem Logu, za ceno po dogovoru. — Naslov v oglas, oddelku Slovenca pod št. 12.733. Zveza brivskih in las- ničarskih pomočnikov Zagreb, Ilica 55/11, desno, daje gg. delodajalcem brezplačno posredovanje dela za pomožno osobje. Proda se njiva ležeča na severni strani Ljubljane, katera bi sc dala lepo parcelirati za stavbe, v izmeri 8500 m'-', za ceno po dogovoru. — Naslov pove uprava Slovenca pod štev. 12.735. Žandar. podoficirji! Kdo izmed gg. žandarme-rijskih podoficirjev v Sloveniji bi hotel prostovoljno zamenjati enako mesto v Srbiji, Vardar. puk? Potni stroški se povrnejo. - Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« pod št. 4250. 1 Kupimo I Staro pohištvo dobro ohranjeno, za več sob, kupim. - Naslov v upravi lista štev. 12.714. 1 ^миваврш^^^ц c мЗшЗш' Ulični lokal s stransko sobo za urad ali v druge svrhe, v sredini Ljubljane se odda takoj (Frančišk. ulica 8). Ponudbe na: dr. B.Vouk, Zagreb, Mošinjskijeva 18. Vrednostne | papirje srečke, obligacije, delnicc kupuje upravništvo »Merkur«, Ljubljana, Šelcnbur-gova ulica 6/U, tel. 30-92. Potrti globoke žalosti naznanjamo prelužno vest, da je naš iskreno ljubljeni brat, gospod Karel Kalmus zasebnik dne 6. t. m. ob '/Љ zjutraj, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v petek dne 7. novembra 1930 ob 4 popoldne izpred mrtvašnice Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 6. novembra 1930. Žalujoči ostali. Mestni pogrebni /uvod v Ljubijuiii. Philipsov jubilejni pianino s petletnim iamstvom dobite edinole pri Minki Modic, Cojzova cesta 9. Premog trboveljski, šlezijski, angleški in koks dostavlja ; na dom »Ilirija« d. z o. z., Dunajska cesta 46, Miklo-' šičeva cesta 6. - Telefon i 28-20, 25-95. f} 211 ^ zahvalnic Naprodaj večja množina prvovrst-' ne gline. - Naslov v upr. i »Slov.« pod štev. 12.666. v originalu je vsakomur na vpogled Uspeh v 4 dneh melen 1ЛМ1С0 „Smrt luiicnr odpravlja žulje, bradavice, trdo kožo. Siguren učinek brez bolečin. Ne ovira pri hoji. Dobi se povsod. LAMICO drogerija BEOGRAD Kucz Mihajlova ulica 14 Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto belo gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIĆ — Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica perja. Najceneje kupite Otomane .... 550 Din Vložke, tapec. . 340 Din Vložke, žične . . 130 Din Madrace..... 240 Din Divane...... 1500 Din Linolcum, zavese, afrik, žima v zalogi E. Novak, Maribor, Slovenska 24. Tri kino-aparate v zelo dobrem stanju, poceni prodam. Cenjene po- ! nudbe poslati na upravo Slov. pod šifro »Aparat« Jnserati v-Slovene U' imajo največji uspeh Kdor rabi vreče hUPl |ltl liaf- teiiejt: pri tvrdkii mu ko raiokor t Ljubljana Slomškova ulica št. U .Možakov izredna prodala raznih moških in deških oblek, zimskih suknjičev, raglanov, manuiakture, galanterije itd, na Gosposvetski cesti štev. 8 :: Ljubljana (poleg mesarije Slamič). Cene skoraj polovične. Ne zamudite ugod. prilike! Samo, dokler traja zaloga. Začetek prodaje v soboto, dne 8. novembra 1930. Prva celotna izdaja I Doktorja Franceta Prešerna zbrano delo Cena Din 40'—, eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna v Ljubljeni. Obrt Proti izpadanju las j in boleznim lasišča je . »Ines« edino uspešno | sredstvo. 1 lonček 38 Din. ; »Ines«, Ljubljana, Mero-sodna ulica 1 Debele luikinaste otrobe knpile noiccneje pri (vrdk A- VOLK, LJUBLJANA ReslJcTa ceste 24. RAZGLAS Županstvo občine Bled razpisuje oddajo naprave kanalizacije zdravilišča Bled. Ponudbe je treba v zmislu razpisa pod običajnimi pogoji vložiti pri županstvu Bled do ponedeljka dne 20. novembra 1930 do 11 dopoldne. Proračuni, splošni in posebni gradbeni pogoji ter načrti so med urad. urami na vpogled v obč. pisarni na Bledu. - Istotam se dobe razpisni pripomočki proti plačilu nabavnih stroškov, in sicer 100 Din za tiskovine in 250 Din za načrte. Županstvo občine Bled, dne 5. novembra 1930. Župan: RUS, s. r. OBLEKE za gospode od .... Din 240'" ~790"-za dečke 11 — 16 let od Din 200'-—420'- za otroke 3—10 let . Din 110'--160'- zimske kapuce od . . . Din 300'"—750'" hlače........Din 89'--150'- Ogled prost brez obveze nakupa! Samoprodaje v vseh večjih krajih V Ljubljani prodajalna Ivan Kos, Sv. Petra cesta 23 •H ki ho «55o s Hans Dominik: hO < d ■5 S/5 — JO 2! feS |mg C/J in .dos 2io (JO •• Z — 2 SN-S « a S _«£ "S ■3 ' i lo« 1 "Jj ° * ■f o'nis" nO »iS . 12= 1® I Moč treh 30 Roman iz leta 1955. Svež veter je piskal nad višinami. Erik Truvor je snel klobuk z glave in si hladil razgreto čelo. Sedel je na skalo na robu strmine. Tako je sedel dolgo tih in nem kakor kamen pod njim. Glasni in neurejeni glasovi preteklih noči so začeli prehajati v jasno, močno melodijo. V nedopovedljivo čuvstvo polno zaupanja, miru in moči, ki se je izlivalo iz njega in se mu vračalo iz nemega skalovja, temno zelenih borovcev, z vrhov daljnih gorskih grebenov. V tem hipu je objemal njegov duh daljno pro-storje in časovje, spajal sedanjost s preteklostjo in prihodnostjo. Spomini na Pankong Co so oživeli. Skrivnostni nauki in reki, govorjeni vedno znova z enako prepričevalnostjo in verjetnostjo, in vedno znova jc dvomil nad njimi. Sedaj je napočila ura, ki mu jo je napovedal opat iz Pankong Coa s smehljajočim zaupanjem. Ura izpremembe! Ura, ki je razdelila njegovo zemsko življenje v dva dela. Ko je pred dnevi spoznal dalekosežni pomen Silvestrove iznajdbe, ko je ugledal možnost, da z njeno pomočjo predpiše svetu nove zakone, svoje zakone, ga je veličina misli vsega preplašila in po-trla. Sedaj je bilo odločeno. Usoda je govorila po starcu v Pankong Cou in ga izbrala za svoje orodje. S trdnimi koraki se je vrnil v Linnais. Svest si zmage. Prepričan in prekvašen z mislijo na svoje poslanstvo. Iz dolgega okrepčujočega spanja se je bil zbudil Silvester. Iznajdba ... žarilnik ... gradnje, vse to je ležalo ko v sanjah pred njim. Sedaj, ko je bilo končano najtežavnejše, ko je bil njegov stvor izpopolnjen, so se njegove misli neovirano vrnile k prejšnjim rečem. Splavale so v Trenton. Mislil je na Jano. Samega se ni več razumel. Kako je bilo mogoče, da je v teh delavnih dneh tako docela pozabil na Jano- Ali ga je vprašanje tako začaralo? Je stal pod kakim drugim vplivom? Nobenega odgovora ni vedel na to. Videl je svojo nevesto. Videl jo je, kako neguje v malem vrtiču pred hišo svoje ljubljene cvetlice. Zagledal jo je v zaupnem medsebojnem pomenku ob svetiljki. Videl je, kako njena nežna lica rdečijo pri govorjenju v rožnati barvi in kako se svetijo njene oči. Videl jo je, kako se v tihih večernih urah ziblje v lahni hoji ob njem po poljih. Potem je ugledal dr. Glossina in zaskrbelo ga je. Mora k Jani, mora jo varovati, mora jo spraviti na varno. Ljubezen in bojazen sta se mešali v njegovih mislih. Nestrpno je čakal, da se vrne Erik Truvor. V bežni naglici mu je razložil svoje načrte in svoje želje. Iznajdba je gotova. Izpeljava je malenkost. Če bi trajala brez njegovega sodelovanja malo dlje, kaj je na tem. Ne da bi trenil, je poslušal Erik Truvor Silvestrove želje. ;>Radi ene ženske hočeš pobegniti?« »Pobegniti? Kaj naj pomeni ta beseda pri tebi? Iz Janinih ust bi bila upravičena.« »In naše poslanstvo?« Erik Truvor je izgovoril s poudarkom. »Poslanstvo? Svojo nalogo sem izvršil. To mi pravi moja notranjost. Iznajdba je dovršena. Kar sem imel dati, sem dal. Delo v delavnici gre brez mene. Kaj je na tem, ali je nekaj dni prej ali pozneje?« »V nekaj dnevih lahko padejo tisoči mož, tisoči žena postanejo lahko vdove. V nekaj dnevih se lahko pripeti več nesreče, kot bi se mogla popraviti v desetletjih.« »Ti gledaš črno. Ali pričakuješ že v najbližjem času, da izbruhne vojna?« »Seveda. Vsak dan, vsako uro lahko padejo prvi streli. Zategadelj moramo izgotoviti aparat čim prej. Odpočili smo se. Nič nas ne ovira, da se takoj lotimo dela.« Silvester jc obstal nem. Nasprotujoča si čuvstva so se borila v njegovi notranjosti. Videl je Jano v Glossinovih rokah. Videl je bojišča pokrita z mrliči in ranjenci... Čast in vest sta ga prisilila, da žrtvuje svojo ljubezen. Storil je to s krvavečim srcem. »Toda...« Močna vznemirjenost mu je sijala iz oči... »Toda odkod veš, da bo izbruhnila vojna že v najbližjem času? Svojo vero vendarle opiraš le na domnevanja.« Brez besede je Erik Truvor pokazal na Indca. »Ti, Atma! Ti praviš?« »Povedal sem, kar sem videl v tihih nočeh, ko sta vidva delala. Videl sem svetle meče v rokah sovražnih bratov, pripravljene na moritev.c Za Jueoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč. Izdajatelj: Ivan Itnkovet Urednik: Franc Krcmiar.