Siev. 232.
V LIuMM T CeirK dne I! Ura »24. Posamezna številka stane V50 DPrt LelO Ul.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta..... . 120
sa celo leto .... .240
za inozemslvo: mesečno ....... Din 30
Sobotna izdaja: celoletno
v Jugoslaviji . v inozemstvu.
Din 40 . 60
Cene Inseraiom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 150 in Din 2-—, vecjl oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50, veliki po Din 3 — in 4—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6*—.
Pri večjom naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemšt ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutra].
Poštnina plačana v ootovinl
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/UI. Rokopis! se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleton 50, upravništva 328.
Političen list n slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga ln Dunaj 24,797.
črnošolec.
Slovensko ljudstvo je znanost vedno visoko cenilo in je ljudi, ki so znali po njegovem lastnem izreku »več kot hruške peč« vedno visoko spoštovalo. Človeško spoštovanje znanosti pa se je stopnjevalo celo do neke vrste božjega strahu pred ljudmi, ki so znali nekaj, česar ljudje sploh niso mogli doumeti. Iz tega svetega strahu pred nezapopadljivo in nerazumljivo jim znanostjo se je rodil slovenski narodni »črnošolec«, ki je bil za priproste ljudi naravnost neko višje bitje.
Nekdaj se je med ljudstvom na deželi le redko pojavil sloviti »črnošolec«. Danes pa ga je videti prav pogosto. Zlasti odkar imamo svoje vseučilišče, ga vidimo lahko vsak trenutek. Stari, bajeslovni »črnošolec« se je namreč danes prelevi! v čisto človeškega visokošolca. Ta se razlikuje od starega črnošolca samo v tem, da se ljudje ne križajo več pred njim, moči ima pa današnji visokošolec še več kakor njegov legendarni prednik.
Današnji visokošolec črpa svojo glavno silo iz svoje mladosti. Mladeniška sve-žost, čilost in impulzivnost, oplemenitena Sz znanostjo, daje visokošolcu silno moč, ki ga goni vedno v prve vrste boriteljev za človeški napredek in zgodovina nam dokazuje, da so vsa velika politična in socialna gibanja našla svoj prvi odmev v mladeniškem navdušenju visokošolskega dijaštva.
Razdrapano in razbito Nemčijo so prerodili v prvi polovici 19. stoletja nemški visokošolci. Njihovo nacionalno gibanje rodilo Bismarcka in je 1. 1870. ustvarilo''enotno Nemčijo, Rusko revolucijo je rodil ruski vseučiliščnik, ki se je nasrkal modernega demokratizma v zapadni Evropi in ki je tako dolgo tresel carski tron, dokler ga ni podrl. Hrvatsko narodno gibanje je ustvarila hrvatska vseučiliška mladina, ki je začela borbo proti trinogu Khuenu, v Srbiji pa je vsak korak do večje politične svobode izbojevala srbska akademska omladina.
Na branik za svobodo in za pravi napredek sc je danes postavil tudi slovenski vseučiliščnik in se bori ramo ob rami s svojimi hrvatskimi in srbskimi tovariši z vso svojo mladeniško močjo proti nasilju, ki mu hoče za vsako ceno zvezati roke in mu zamašiti usta in ga vkleniti kot zamorskega sužnja v nazadnjaški vladinovski jarem. Slovenska akademična mladina danes dobro čuti, da ji hočejo spodrezati njeno bistvo, s katerim ona stoji in pade, to je njeno slovenstvo in ljubezen do svobode. Slovenska akademska mladina se danes zaveda, da jo hočejo oropati one prostosti, brez katere mladina živeti ne more. Zato se je v njej zbudil stari slovenski »črnošolec«, ki ni poznal nobenih okov in nobenih verig, ampak je hodil okoli prost v svojih mislih in svoboden v svojih delih. V naši mladini še ni izumrl stari duh, ampak stopa zopet krepko na plan, čeprav v moderni obliki in obleki.
Pojav starega duha svobode med našimi akademiki je za nas silno razveseljivo dejstvo. Ta pojav nam priča, da ima slovenski rod v sebi še silno moč, ki se pač ne kaže pri vsaki priliki, pokaže pa se vselej v mladini v času velike nevarnosti kot mogočen svarilen znak za vse, ki hočejo že v mladih srcih zatreti vse, kar je lepo, plemenito in vzvišeno!
Čudna ironija usode je, da hočejo naše vseučiliščnike ukrotiti baš oni ljudje, ki vedno govore o svobodi in o napredku. Ti ljudje imajo danes v rokah vso ogromno moč, ki jo daje svojim predstavnikom država. Oni razpolagajo z armado, s policijo, z žandarmerijo in z vsem državnim denarjem. Vso to silno moč so si prilastili dane6 »naprednjaški« in »svobodomiselni« gospodje. Prilastili si je pa niso, da bi s svojo močjo širili napredek in utrjevali svobodo, ampak zato, da napredek ovirajo in svobodo tlačijo. Do gotove meje so se tej gospodi njene namere tudi res posrečile; ugnali so uradništvo, delavstvo so pritisnili ob zid, kmete in obrtnike so gospodarsko ugonobili, toda ko so se spravili nad glavni stfber vsaketfa narodnega napredka, nad naša vseučilišča, takrat se je pojavil na svobodnih vseučiliških tleh stari klatežki črnošolski	in mogočnim
oblastnikom je roka omahnila! Gospodje
so zbudili duha, kateremu ne bodo kos!
Nas starejše ljudi živahno gibanje med vseučiliščniki prav nič ne žalosti. Mi stari sicer radi zabredemo v napako ča-stitih filistrov in godrnjamo, naj se mladina rajši uči kot pa politizira. Toda če z mirom in s treznostjo starcev presojamo današnje mlado gibanje, si moramo reči, da ima
Belgrad, 11, dec. (Izv.) Pribičevič je danes dopoldne obiskal Pašiča ter ga obvestil o zahtevi, da naj da ostavko, oziroma menja portfelj. Pribičevič se je zatekel k svojemu zaščitniku in mu dokazoval, da bi izpolnitev te zahteve že sedaj pred volitvami pomenila polom sedanjega režima. Prosil je za podporo v tem neprijetnem položaju. Pašič je povsem odobril njegovo stališče in se takoj prijavil za av-dienco pri kralju, ki ga je še popoldne sprejel.
Belgrad, 11. dec. (Izv.) O svoji avdienci pri kralju ni Pašič javnosti, kakor običajno, dal nobenih obvestil. Pač pa je takoj sklical ožji odbor ministrov. Na tej seji so razpravljali o novo nastalem položaju. Po seji so ministri izjavili, da o tej stvari sicer ni bilo govora, temveč se je
Sklep! džemijeta.
Belgrad, 11. decembra (Izv.) Iz Skoplja poročajo, da se je včeraj končala konferenca džemijeta, na kateri je bil soglasno sprejet predlog, v katerem se nastopa proti Pribičevičevim pristašem in se izključujejo iz džemijeta Genarsi, beg Džerale in Fur-šin. Nato je bilo dosedanje delovanje poslanskega kluba odobreno in je odbor naložil klubu, da nadaljuje strankino politiko v dosedanjem duhu. Sklenjeno je bilo, da lahko pristaši z ozirom na lokalne potrebe sodelujejo v volivni borbi s pristaši drugih • opozicionalnih strank, kakor n. pr. s Spa-hom v Sandžaku in drugod.
PUCELJ IN MRMOLJA BOSTA KANDIDIRALA V JUŽNI SRBIJI.
Belgiad, 11. dec. (Izv.) Današnja »Reč« poroča iz Ljubljane, da namerava P u -c e 1 j kandidirati na zemljoradniški lisli v Srbiji, Mrmolja pa v južni Srbiji v Skoplju. Samostojni kmetje računajo, da jim bodo pomagali Slovenci, ki jih je precej v južni Srbiji,
Vstaja v Albaniji?
Belgrad, 11. dec. (zv.) Današnja »Politika« prinaša iz Prizrena sledečo vest o nemirih v Albaniji:
Begunci, ki so včeraj prišli iz Albanije, pripovedujejo, da so tam izbruhnili nemiri na več krajih. Pokret sc po njihovem pripovedovanju zelo hitro širi in zdi sc, da korakajo vstaši proti Tirani, Ha jo zavzamejo in da vržejo Fan Nolija. Vstaši so oboroženi s strojnimi puškami in se računa, da se jim bodo nemiri posrečili.
Fan Nolijeva vlada je izdala vsem policijskim oblastem stroga povelja, da morajo za vsako ceno to vstajo udušiti. Kot pripovedujejo, je policija poslana na ka-čake, ki so prišli v Albanijo prezimovat. Pristaši Bajzam Zura so imeli včeraj po
današnja mladina prav, reči pa si moramo tudi, da je te vrste gibanje med našo mladino važen glasnik in oznanjevalec dogodkov, ki jih mladina že sluti! Eden prvih takih dogodkov bo čisto gotovo padec današnjega režima, ki ga bo stri neukrotljivi in nepremagljivi črnošolski duh.
razpravljalo samo o volivnem sporazumu med Pribičevičem in Pašičem. Kakor zna-mi, so se skoro vse radikalne organizacije izjavile proti temu sporazumu in dosedaj ni bila postavljena še niti ena sporazumna lista razen v ljubljanskem volivnem okrožju. Danes so razpravlali o Hrvatski, Dalmaciji in o Bosni.
Belgiad, 11. dec. (Izv.) Radikalni in samostalni demokratski izvršilni odbor zasedata stalno in rešujeta spore, ki se vedno bolj pojavljajo. Radikali so danes odobrili kandidaturo našega poslanika v Parizu Spalajkoviča, ki bo nosilec radikalne liste v Travniku v Bosni. Kandidatura Spalajkovičeva ima namen pripeljati ga v parlament in mu v slučaju ugodne kombinacije po volitvah dati portfelj zunanjega ministra.
pripovedovanju beguncev nekoliko spopadov z vstaši pa so se morali umakniti. Redžrep Žarlije, ki se nahaja izven Tirane, je pozvan, da stopi na čelu čet, ki bodo šle proti vstašem. Verjetno je, da je vstaja izbruhnila radi agitacije albanskih emigrantov.
Stanje je zelo kritično. V Tirani vlada veliko vznemirjenje radi vstaje, ki se vedno bolj širi. Begunci trdijo, da je Fan Noli odšel z nekaterimi ministri iz Tirane. Drugi trdijo, da je, videč resnost dogodkov, zbežal celo v Italijo. Zdi se, da so vesti, ki jih pripovedujejo begunci, pretirane. Mnogi trdijo, da jc stanje kritično, ker je izbruhnila vstaja med plemeni Mag in Juma.
Vzroki vstaje so: Po svojem prihodu na vlado je Fan Noli izdal proglas, v katerem izjavlja, kaj misli podvzeti za zboljšanje stanja. Poleg ostalega naglaša v tem proglasu, da bo nova vlada izvedla pravilno agrarno reformo, da bi na ta način siromašni kmetje prišli do zemlje. Vse le obljube so pa ostale neizpolnjene. Ko je ljudstvo videlo, da je prevarjeno, sc jc dvignilo proti vlastodržcem.
VOLIVNO GIBANJE NA HRVATSKEM.
Zagreb, 10. dec. (Izv.) Vodstvo neodvisne delavske stranke je oficielno poslalo predsedstvu HRSS poziv za volivno kooperacijo. Predsedstvo HRSS je odgovorilo, da te voiivne platforme ne more sj>rejeti, ker je neiskrena in neresna.
PRED POŠTNO STAVKO V AVSTRIJI.
Dunaj, 10. dec. (Izv.) Poštni, brzojavni in telefonski nastavljenci so zahtevali zvišanje letnih dohodkov. Sporočili so vladi, da bodo pričeli s stavko, če ne ugodi njihovim zahtevam. Vlada je odgovorila, da v celoti ne more ugoditi tem zahtevam. Odločitev bo padla najbrže v petek.
Zaprisega mariborskega župana dr. leskovarja.
Maribor, 10. decembra. (Izv.) Nocoj ob 6. je bil slovesno zaprisežen novi župan dr. Josip Leskova r, Raz magistrat so že popoldne zaplapolale zastave. Zaprisego je izvršil veliki župan dr. P i r k -m a y e r. Imel je daljši nagovor na ob in-ske svetnike ter je v imenu države z zadovoljstvom pozdravil dejstvo, da so narodne stranke s skupnim nastopom omogočile izvolitev prvega slovenskega župana. Poudarjal je velik pomen tega nastopa za obmejno mesto Maribor in za državo ter slikal tudi velike zasluge, ki jih ima Maribor kot najsevernejše mesto naše države v narodnem oziru. Nato je veliki župan objavil odlok, s katerim je kralj Aleksander potrdil dr. Leskovarja za mariborskega župana, ter je nato zaprisegel novega župana, kateremu je ob koncu zaprisege slovesno čestital. Obenem pa se je tudi zahvalil dosedanjemu županu G r -č a r j u za smotreno vodstvo mestne občine.
Novi župan dr. L e s k o v a r je v daljšem govoru izvajal sledeče misli: Že kot mladim dijakom pred več kot 30 leti nam je bil pred očmi kot naš ideal močna Jugoslavija. In danes živimo v tej Jugoslaviji, ki smo si je v mladosti toliko želeli. Vesel sem, da sem mogel danes kot mariborski župan priseči zvestobo naši ljubljeni domovini. Pozivam vse navzoče, da z menoj zakličejo trikratni »Živio! « naši domovini in njenemu predstavitelju kralju Aleksandru.
Velike naloge nas čakajo. Težko, naporno delo je pred nami. Ne morem navesti vseh nalog, ki jih bomo morali izvršiti, omeniti hočem le nekatere. Naša občina je avtonomna in naša sveta dolžnost bo, da to avtonomijo, ki jo imamo, skrbno čuvamo in hranimo. Pred leti je bila ta avtonomija iz državnih ozirov okrnjena. Danes ne obstojajo več ti razlogi, zato bomo zahtevali, da se nam še zadnji ostanek neizročene avtonomije, t. j. obrtni referat, ki je velikanske važnosti za mesto, zopet vrne ter pričakujemo, da nas bo v tem prizadevanju podpirala tudi državna oblast.
Veliko in važno je tudi stanovanjsko vprašanje, ki doslej ni našlo svoje rešitve. Občina bo storila vse, kar je v njeni moči, da rešitev tega vprašanja pospeši. Istotako važno je tudi zdravje meščanov, snaga v mestu po ulicah in trgih. Občina bo morala poskrbeti tudi za to, da nepremožni sloji dobijo zastonj prepotrebno zdravniško pomoč. V mestnih gospodarskih podjetjih, kakor so električno podjetje, klavnica, plinarna, vodovod itd., nas čaka ogromno delo, Občina mora poskrbeti, da bodo nastavljenci in delavci v vseh podjetjih tako situirani, da jih ne bodo morile skrbi za vsakdanji kruh. Pričakuje pa tudi od njih, da bodo svoje dolžnosti vestno in natančno vršili, tako da bodo mestna podjetja cvetela in gospodarsko napredovala.
Tudi na šolstvo ne bomo pozabili. Posebno skrb hočemo posvetiti meščanskim šolam ter trgovski in obrtno-nada-ljevalni šoli, ki sta za trgovski in obrtniški naraščaj eminentne važnosti. To so le nekatere naloge, ki nas čakajo.
Končno je novi župan apeliral na gg. občinske svetnike, da ga podpirajo pri velikem in odgovornosti polnem delu ter z vsem navdušenjem pristopijo k reševanju velikih in težavnih nalog v prid našega Maribora in naše države.
Ob koncu sc je novi župan še enkrat zahvalil velikemu županu dr. Pirkmayerju za zaprisego ter dosedanjemu županu Gr-čarju za skrbno triletno delovanje.
Po tem programatičnem govoru jc župan dr. Leskovar zaprisegel podžupana dr. Lipolda, s čimer je bil dnevni red iz-črpan in seja zaključena.
ANGLIJA IN ŽENEVSKI DOGOVOR.
N'owyork, 10. decembra (Izv.) Angleški poslanik je rekel na neki pojedini, da ho angleška vlada glede ženevskega dogovora šla gotovo še dalje kakor Amerika. Rekel je, da razorožitev ni mogoča brez varnosti, varnost pa ni brez razsodišča.
Pribičevič bo nadaljeval svojo politiko nasilja.
Belgrad, 11. decembra (Izv.) Potrjujejo se vesti, da se je vsled krvavih dogodkov zahtevalo, da Pribičevič odstopi, oziroma da menja resor. To potrjuje sam Pribičevič, ki je smatral za potrebno, da da časnikarjem sledečo izjavo:
cPobijan je neredov in komunističnih izgredov so samo okrepili moj položaj, če bi ga bilo sploh treba okrepiti. To je znak njihove velike slabosti, ako žive od takih nad. Niti od daleč mi ne pride na misel, da bi podal ostavko ali da spremenim resor. Nadaljeval bom svoje delovanje z vso energijo.«
Mi to izjavo prinašamo, ker je značilna za Pribičevičev značaj. Kajti on v njej ne vidi nič več in nič manj, kar smo videli mi,
da je eden glavnih nositeljev režima, da od njega živi in da je vse njegovo delovanje posvečeno zadovolitvi njegovega patološkega čuvstvovanja. Če Pribičevič izjavlja, da je prelita kri nedolžnih ljudi samo učvrstila njegov položaj, je to ravno en dokaz več, na kaj se sedanji režim naslanja in kakšen voliven boj se bliža. Kajti Pribičevič v isti sapi izjavlja, da bo s takšnim načinom javne borbe še bolj energično nadaljeval.
Dolgo te svoje energične borbe ne bo mogel nadaljevati, kajti čas hiti in 8. febr. ni več daleč. Krvava nit, ki si jo Pribičevič prede, se seveda bolj in bolj zadrguje, da se končno zadrgne tam, odkoder izhaja.
PRIBIČEVIČ PROSI PAŠIČA,
NAJ GA DRŽI. -STVO NI TRDNO.
skupaj,
PAŠIČ PRI KRALJU.
BRAT-
Italija.
MILIČNO VPRAŠANJE V SENATU.
Rim, 10. dec. V včerajšnji seji je senat razpravljal o proračunu za vzdrževanje milice. Sen. Z u p p e 11 i je tem povodom očital ministrskemu predsedniku, da njegova zatrdila senatu glede milice ne drže. Tako se nahaja po hišah posameznih miličnikov orožje, a za milico se je imenoval nov posebni vrhovni poveljnik in častniki milice ohranijo vsaj deloma svoje znatno višje čine nego so jih imeli v armadi. Če bi bil senat to preje vedel, bi bilo njegovo glasovanje pač drugače izpadlo. Govornik zahteva, da se milica dejansko združi z armado in odtegne vsakemu strankarskemu vplivu. — General F a s s o n i podrobno razpravlja o zneskih, ki so v proračunu določeni za milico in prihaja do zaključka, da se krijejo stroški za milico pod raznimi drugimi naslovi. Po njegovem mnenju stane milica državo na leto 160 milijonov, nc pa 15, kakor to izkazuje proračun. Vlada naj tu natoči čisto vino. — Nato se je oglasil ministrski predsednik Mussolini. Izognil se je vsakemu pojasnilu glede stroškov in strankarskega značaja milice in zahteval od senata, da svoje zahteve glede milice opredeli točno in jasno: ali naj se milica razpusti in potem pade odgovornost ze. poslcdice na senat, ali pa naj milica ostane in se njena ureditev zaupa njemu. Senat je nato odobril posamezne točke notranjega proračuna in končno sprejel celokupni proračun notranjega ministrstva s 190 proti 70 glasovom.
POLOŽAJ NA JADRANSKEM MORJU.
Rim, 10. dcc. Parlamentarna večina je v včerajšnji seji razpravljala o proračunu za mornarico. Posl. Žimolo se je v svojem govoru obširno pečal s položajem na Jadranskem morju. Obžaloval je, da je Italija izgubila velevažne pomorske baze Šebenik, Kotor in Vallono. Odgovornost za to nosijo bivše vlade, ki so se preveč pečale s pravicami drugih narodov in delale v nasprotju s svetimi pravicami Italije. Zato je ostal obrambni položaj o Jadranu za Italijo kljub doseženim pridobitvam bistveno težak, ker so važne pomorske baze na drugi obali le malo oddaljene od italijanske strani.
MOČ ITALIJANSKE OBOROŽENE SILE.
Rim, 10. dec. V svojem včerajšnjem govoru v sonatu je Mussolini navedel sledeče številke o italijanski oboroženi sili: Armada šteje tačas 213.708 mož, od tega 197.940 letnika 1904 in 15.768 stalno slu-žečih; kralj, karabinierjev je okroglo 55.000, a se njih število v bodoče dvigne na 60.000; mornarica ima 45.000 enot, finančna straža 27.000, aeronavtika 10.000, skupaj tedaj 340.708 mož. Milica šteje 139 legij po 1000 mož ali 139.000 mož.
SOCIALIST UBIL FAŠISTA.
Brcscia, 10. decembra (Izv.) Socialist Bagno je po daljšem prerekanju ubil s palico fašista Pallinija. Tolkel ga je po glavi skoro celo uro.
MAC DONALD V OPOZICIJI.
London, 10. decembra. (Izv.) Ko jc bil prebran prestolni govor, sla obe zbornici sejo prekinili do 3. ure popoldne. Na popoldanski seji je govoril Mac Donald, ki je sedanjo vladno stranko zbodel s čestitko, ker ima pri 7 milijonih volivccv 400 poslancev, dočim ima delavska stranka pri 5 milijonih glasov samo 150 poslancev, konservativci bodo torej lahko vedno zadovoljni v prepričanju, da je en konservativni poslancc vreden toliko kot dva delavska poslanca. Dalje je napovedal Mac Donald, da bo spravil vprašanje Zi-novjevega pisma na dnevni red v parlamentu in bo predlagal posebno komisijo, ki naj to zadevo preišče. On je še danes prepričan, da je to pismo ponarejeno. Potem je vprašal vlado, kaj misli postaviti na mesto ženevskega dogovora in če se namerava lotiti zopet stare politike ali-janc, ki je pripeljala do svetovne vojne. Končno je zahteval od vlade, naj predloži parlamentu vse akte o anglcško-cgiptov-skem sponi.
RAZPRAVA 0 ANGLEŠKI VNANJI POLITIKI.
London, 10. decembra (Izv.) Na kritiko angleške vnanje politike s strani opozicije je odgovoril Baldvin, da bo Chamberlain še ta teden imel velik govor o angleški vnanji politiki.
OPOZICIJA GRAJA BALDVINA.
London, 10. decembra (Izv.) Opozicija je zahtevala, da se sprejme v odgovor na prestolni govor tudi stavek, s katerim se graja vnanja politika sedanjo vlado.
BREZPOSELNOST V ANGLIJI NARAŠČA.
London, 10. decembra (Izv.) Število brezposelnih v Angliji je v zadnjih 4 tednih narastlo za 38.000.
FRANCIJA PROTI KOMUNISTOM.
Pariz, 10. decembra (Izv.) V francoski zbornici je neki komunistični poslanec in-terpeliral vlado zaradi preganjanja komunistov. Herriot je odgovoril, da bo francoska republika vedno spoštovala svobodo, ne bo pa dopustila brez potrebe žrtvovati človeških življenj.
HERRIOT OBOLEL.
Pariz, 10. dec. (Izv.) Ministrski predsednik Herriot je obolel in mora ostati v postelji. Bolezen pa ni nevarna in je le posledica prenapornega dela.
RAZOROŽITEV BOLGARIJE.
Rim, 10. decembra (Izv.) Na tajni seji sveta Društva narodov so ukrepali tudi o razorožitvi Bolgarije in so določili kraljevino SHS, ki naj razorožitev nadzoruje.
TROCKI JE OBOLEL.
Moskva, 10. decembra (Izv.) Trocki je nevarno obolel na hripi. Zdravniki zahtevajo, da odpotuje Trocki v kak kraj z milim podnebjem.
KmM izid in volitev v Nemčiji.
Izid volitev v nemški državni zbor pomeni okrepitev sredinskih strank in nazadovanje desnih in levih skrajnežev, nacionalcev in komunistov.
Prihodnja večina ni mogoča brez c e n-t r u m a , ki ostane središče strank, katere želijo mirnega notranjega razvoja na podlagi demokratične republike in točno izpolnjevanje londonske pogodbe, kar se tiče reparacij. Ker stoji tudi nemška ljud- j ska stranka, ki se sicer v notranjepolitičnem oziru nagiblje iz demagoških ozirov nekoliko na desnico, v zunanjepolitičnem oziru na stališču sporazuma z zavezniki — je skoro gotovo, da bo tudi ona vstopila v vladno večino sredinskih strank, katere bo slejkoprej podpirala socialna demokracija. To bi bila takozvana >velika koalicija«.
Za veliko koa'icijo pridejo v poštev; 130 socialdemokratov, 68 centrumašev, 50 nemške ljudske stranke, 32 demokratov, 17 gospodarske stranke in bavarske kmetske zveze in še nekaj glasov malih strank, skupaj okoli 300 glasov.
Skrajna desnica šte;e 102 nemška na-cionalca in 14 nacionalnih socialistov, skupaj 116 glasov.
Skrajna levica (komunisti) štejejo 45 glasov.	"
Bavarska ljudska stranka, 19 glasov, je neodločna.
Prihodnji kancler bo skoro gotovo zopet dr. Marx.
Punicus:
nm Je
19
Najnovejša zgodovina političnega življenja izza 1. 1918 prinaša, odkar smo doživeli »ujedinjenje«, za vsakogar, ki je prinesel v novo državo staro »avstrijakantsko« solidarnost in politično korektno miselnost, od dne do dne vse večji vprašaj. Menda ga ni, ki ne bi čutil, kako se vse maje prav v temeljih že od prevrata sem, a najbolj pa od dne, ko smo dobili Vidovdansko ustavo s pomočjo fatalne večine 13 glasov — slovenskih samostojnih kmetov in demokratske inteligence. 29. junij 1921. leta ostane v zgodovini države SHS najusodnejši dan, takoj za njim pa gotovo oni, ko je 20. okt. moral podati Davidovičev kabinet svojo j ostavko in tako napraviti prostor kabinetu i treh ustavopravnih »papežev« (PPŽ). Kar | se dogaja in kar sc še napoveduje, po vlad-1 nem časopisju in po dispozicijah vlade na ! vseh poljih državne uprave, pa prav na las ! spominja na usodne dogodke od 6. novembra 1902 dalje, ko je vlada generala Cincar-Markoviča vodila priprave za volitve na dan 19. maja 1903. Kdor hoče globlje razumeti vse sedanje dogodke s historičnega stališča, ta mora seči nazaj v leto 1902-03 ter v 1. 1917, ki jc drugi fatalni datum najnovejše zgodovine Srbije. To leto jc namreč Pašičeva vlada zasnovala iz zunanjepolitičnih ozirov zloglasni »sol -nski proces«, radi separatnega miru z Avf.tro-Ogrsko! (Prim.: Rapallo in rimski pakt iz leta 1923. Pašič—Mussolini.)
O »solunskem procesu« je že prišlo marsikaj na dan, vendar pa so še čudovite tajne okrog tega usodnega procesa. Kdaj nam jih do podrobnosti odkrije kdo, ki ima točne podatke, pokaže bližnja bodočnost. Zakaj vse sili k temu, da dobimo jasen pregled v misterijozno zakulisno :gro 1, 1917, ki jc s krvavimi žrtvami polo:ilo klice vsega zla tudi dogodkom, izza L 1018 vse do današnjih dni!
Za nas, ki srno stopili v novo državo z radostjo in velikimi upi, postajajo zgodovinski vidiki, pod katerimi sc jc razvijalo življenje v kraljevini od 1. 1893 pa do dne 29. maja 1903 ter od tu do solunskega uso-depolnega procesa 1. 1917, naravnost ron-ditio sine qua von ra pravilno ocenjevanje dogodkov sednuiorti in blitvi" bor'f)"rortL Slovenski javnosti in slovenskim poli!'kom ni bila prej dana možnost spoznali politične
zgodovine Srbije, sicer bi bila vsa naša javnost zavzela drugo stališče, kakor ga je.
Zdi se nam umestno, da v posebnih člankih opozorimo širšo javnost zlasti na to, kar nam o 1. 1903 pripoveduje v pravkar izišlem četrtem delu svojega velezani-mivega dela »Politička istorija Srbije u drugoj polovini 19. veka« Živ. Zivanovič (Beograd, 1925, Geza Kon.), mož, ki mu je bilo sojeno proti volji sedeti v ministrstvu generala Cincar-Markoviča katastrofalnega leta 1903.
Kdor zna politično misliti in historično presojati dogodke, bo dobil dovolj misli za sedanje in bodoče dni..,
Demokratske laži ku m i\ univerzi.
Zagreb, 10. dec. 1924.
Poročila »Jutra« o štrajku na zagrebški univerzi presegajo vse meje dostojnosti. Čudimo se moralni kvaliteti njegovega poročevalca, ki ali ni akademik, ali, če je, gotovo ni človek, kateremu bi resnica bila sveta.
Samo na nekatere laži opozarjamo javnost, da bo laliko spoznala objektivnost PPZ-časopisja.
»Jutro« z dne 7. dcc?-».bra 1924 poroča, da so bili večina aretiranih neaka-demiki, policija pa je sama konstatirala, da ni bil med njimi niti en sam neaka-demik!
Ves čas štrajka so se po »Jutrovih« poročilih vršila predavanja na univerzi, dejstvo pa je, da so bila predavanja par režimskih profesorjev preprečena.
»Jutro« poroča o večini dijakov, da so hiteli poslušat predavania, resnica pa je, da niti vsi Orjunaši niso bili za to, da bi na ukaz ministra »prosvete« poslušali profesorje, njegove ljubljence.
Po »Jutru« so bile velike nevarnosti za spopade med njegovo kliko in med večino akademikov, katerim jc čast univerze več kot pa mameluštvo Pribičeviču. Toda iz previdnosti so ti dijaki bili pač dovolj oddaljeni od akademskih tal in so se skrivali po vežah okoli »Kazališne kavane«. Sam rektor je dalje konstatiral, da so pod kontrolo policije in orjunašev dohajali na univerzo pribičevičanski poulični razgrajači, da bi napolnili predavalnice — seveda jim tudi .to ni pomagalo nič.
Proti nasilni akciji orjunašev bo Se reagiral po izjavi rektorja senat. V predavalnici filozofske in juridične fakultete so nadalje uvajali tudi akademike drugih fakultet.
Fotografije bodo pričale o kulturi PP-režima, kajti slike policije na univerzi gotovo nc bodo obležale v miznici fotografov.
Srca vseh poštenih akademikov so užaljena do dna duše, in nič naj se režim ne čudi, čc mu akademska mladina izpod-nesla tla!
Iz univerze ste hoteli napraviti kasarno, v kateri bi se pod varstvom bajonetov predavala režimska »znanost«, toda univerza bo ostala svobodno torišče, kjer se bo vzgajal naraščaj Jugoslavije, ki bo storil konec politični in moralni izkvarje-nosti, katero razširja PPŽ-režim!
Akademik.
jzišča
iz prvovrstnega švedskega jekla z jamstvom za avtomobile, industrijo, ohrt in vsakovrstne stroje Vam nudi najceneje
J. GOREČ, palača Ljublj. kreditne bank?.
-f- Shod SLS se jc vršil dne 7. t. m, v Mirni peči. Pil je prav dobro obiskan. Poročal je minister n. r. dr. Kulovec o vzrokih in poteku zadnje vladne krize ter nam jc začrtal smernice volivnega boja. Navzoči so poročilo napeto poslušali ter ga z odobravanjem sprejeli. Iz kakšnega vzroka se je vtihotapil zastopnik Orjune, nam je uganka. Sodimo pa, ker jc ves čas molčal, da mu je poročilo ugajalo.
-f Kako agitirajo radikali v Južni Srbiji? »Pravda« poroča: »Radikali so pričeli v vseh okrožjih v Srbiji in v Južni Srbiji silovito agilirati. Pri tem se poslužujejo v prvi vrsti vladnega upravnega aparata (»policije«), ne branijo pa se tudi ne laži in groženj. Tako groze radikalski agitatorji v kruševskem okrožju, da bo vsak deseti človek v okrožju zaprt ali pa ubit, če dobi večino v okrožju opozicio-nalni blok. V negotinskem okrožju pa pripovedujejo agitatorji Vclizarja Jankoviča, da je kralj radikalom obljubil, cla bo takoj par'ament razpustil, če ne dobe radikali večine, ker radikali ne bodo dali vlade iz rok.«
-f Generalski sestanek. »Pravda« poroča: »Včeraj se je v političnih krogih mnogo govorilo o neki generalski konferenci, ki se je vršila včeraj dopoldne (dne 7. deccmbrab Tej konferenci prioisuiejo veliko politično važnost.«
Malo odgovora.
V. ugotovitev seje cžjega sosveta UJU-Ljubljana z dne 3. decembra 1924 se glasi: > Vodstvo organizacije poziva v to svrho vse na temeljih UJU stoječe učiteljstvo k enotni koncentraciji. Na podlagi dejstev in zgodovinskega razvoja dogodkov ugotavljamo, da je po prevratu vodstvo napredne učiteljske organizacijo storilo vse in dalo vse možnosti, da se združi vse slovensko učiteljstvo v enotno organizacijo v svrho čuvanja stanovskih interesov. Razpustivši »Zavezo« je pozvalo »Slomškovo zvezo«, da stori isto in se pridruži enotni državni organizaciji UJU, česar pa »Slomškova zveza« ni hotela storiti. Vodstvo organizacije je pozvalo potom okraj, učiteljskih društev vse neorganizirano učiteljstvo, ne oziraje se na politično pripadnost, k vstopu v UJU. Vodstvo Zaveze je tudi delovalo v skupnem Učit. svetu, a zastopniki »Slomškove zveze« so se pokazali tako nelojalne, da so uničili celo zapisnike teh sej. V Ljubljani so se vršila v svrho skupnega nastopa v enotno organizacijo pod predsedstvom t. č. člana glavnega odbora UJU tov. Jovo I'. .Tovanovida pogajanja zastopnikov pov. UJU m odbornikov »Slomškove zveze«, a ko je bilo treba podpisati zapisnik sporazuma, so voditelji Slomškove zveze« odrekli podpis. Ožji sesvet ugotavlja, da združuje UJU v svoji organizaciji člane raznih političnih na-ziranj in veroizpovedij in da nikomur ni za-branjen vstop v okrajna učiteljska društva pov. UJU, če se strinjajo s smerjo in načeli, na katerih je osnovana UJU in za katera je dosedaj manifestiralo na državnih skupščinah in kongresih UJU. Konštatiramo, da je »Slomškova zveza« hotela v UJU tvoriti nekako pri-viligirano skupino, ki naj bi kot manjšina diktirala smer večini, kar po pravilih absolutno ni dopustno, kakor tudi ne, da bi si kot člani UJU obdržali še posebno organizacijo, ki bi delovala proti smeri, sklenjeni na zborih UJU od večine. — Vodstvo organizacije ponovno poziva okrajna učiteljska društva, da naj po-zovejo pismeno vse neučlanjeno učiteljstvo v svojih okrajih, da pristopijo v okrajna učiteljska društva in s tem postanejo člani UJU — če se obvežejo držati se smeri in pravic UJU.c
V odgovor to-le:
Učiteljstvo »Slomškove zveze« je takoj po prevratu storilo prav vse, kar je bilo sploh mogoče, da bi učiteljstvo že vendar kdaj prišlo do enotne stanovske organizacije. O tem pričajo članki v »Slovenskem Učitelju«, ki so jih spisali Štrukelj, Pečjak, Vrhove, Vunič; pričajo občni zbori »Slomškove zveze«; pričajo zborovanja podružnic, pričajo odborove seje »Slomškove zveze« in priča tudi Učiteljski svet, ki se je bil ustanovil na "'jbudo »Slomškove zveze«. Več poročil iz sej ">Učit. svela« je bilo objavljenih v »Slovenskem Učitelju«, ni jih pa objavljal »Učit. Tovariš«. Kako in kaj se je zgodilo z zapisniki tistih sej, bi vam inorda lahko dal pojasnila vaš sedanji član g. Dragan, jaz pa samo to lahko izjavim, da drugi člani »Slomškove zveze« niso bili in tudi sedaj niso tako nelojalni, da bi storili kaj takega. Nelojalnost bi mi lahko očitali vam, ker niste objavljali razprav in sklepov »Učit. sveta«, kakor je to delal »Slov. Učitelj« odnosno tedanji urednik g. Fr. Fabinc. Kolikor se še spominjam na seje »Učit. sveta«, tudi lahko ugotavljam, da je od vaše strani bil prišel ugovor, da bi bil »Učit. svet« eksekutlvni organ; smatrali ste ga le informativnim. Tudi ste vi bili prvi, ki niste hoteli pristati na sklep »Učit. sveta« v zadevi telovadnih organizacij, od katerih naj bi bila po sklepu »Učit sveta« šolska mladina izključena. Ugotavljam, da je »Učit. svet« imel le nekaj sej leta 1919., ter je s sklicevanji sej prenehal predsednik, ki ni bil naš, ampak Vaš član tn je končno tako vsa zadeva brez pravega vzroka zaspala in to ne po naši krivdi. Toda kljub temu Slomškarji nismo odnehali, ampak delali na to, da pridemo do skupno stanovsko organizacije. Imeli smo celo podeželske skupne sestanke ter je bila sprejeta že dne 1. maja 1919 v Novem mestu sledeča resolucija: »Zahtevamo, naj se združi takoj vse učiteljstvo v Sloveniji v eno samo strogo stanovsko organizacijo, ki pa naj pusti v kulturnih vprašanjih popolno svobodo, ludi svobodo združevanja v posebne sanvo-kulturne učiteljske organizacije. Taka učiteljska organizacija naj se čimprej razširi po vsej Jugoslaviji.« Ta resolucija je bila sprejeta tudi od vseh podružnic »Slomškove zveze«. In enake resolucije so bile sprejete ludi na božičnem zborovanju »Slomškove zveze« žo leta 1019. To naše, mislim, da dovolj liberalno naziran je, se je med učiteljstvom splošno odobravalo. Tako lahko objavimo resolucije okraj. učit. društva za Maribor in bližnjo okolico, ki so bile Sprejete na zborovanju dne 15. aprila 1920 in ki se glasijo: 1. Naše društvo stoji odločno na stališču, da bodi stanovska učiteljska organizacija, nad-strankarska, in se pečaj le z vprašanji, ki so skupna stanovska zadeva vsega jugoslovanskega učileljstva; izključuj pa iz svojega delokroga vsa sporna politična in kulturna vprašanja, ki ne langirajo šolstva neposredno. (Prav, kakor mi.) — Stanovska zavest je edini pogoj za sprejem v društvo. — 2. Uverjeni .inio, da je v interesu učiteljstva, šolstva in torej tudi države, da se vse jugoslovansko učiteljstvo čim najprej združi v eni sami stanovski organizaciji. — 3. Vsa teža odgovornosti za vao prokletstvo in gorje, ki pride prej ali slej na stanovsko razcepljeno učileljstvo, pade
na one učitelje, ki iz kateregakoli nagiba ovirajo stanovsko združevanje jugoslovanskega učiteljstva. Smatramo kot nočastno vsako slepomišenje o načelnih vprašanjih. Ali stojimo na stališču nadstrankarstva ali pa smatramo kot pogoj za sprejem v društvo gotovo politio-no prepričanje ali svetovni nazor. V enem, kakor v drugem slučaju moramo biti dosledni, j
• 4. Z ozirom na važno nalogo, ki je določena slovenskemu učiteljstvu v skupni stanovski organizaciji vsega jugoslovanskega učiteljstva, smatramo naravnost kot predpogoj za prospe-vanje UJU, da stopi slovensko učiteljstvo vanjo stanovsko združeno. -— 5. točko resolucije izpustim, ker graja tedanjo pisavo »Učit.. Tovariša«. — 6. Odločeni smo iskati pota in sredstva, da uveljavimo svoje stališče glede stanovske organizacije, ker nam stoji stanovska edinost višje kot vsi drugi oziri. Zato naročamo odboru, naj stopi glede skupnega zastopanja naših načel z učiteljskimi društvi, zlasti v bivši Štajerski in Koroški — pa tudi Kranjski. — 7. Izjavljamo, da nimamo ničesar proti temu, ako »Slomškova zveza« obstoji še nadalje, ampak lo kot kulturna, ne pa kot stanovska organizacija. Njo člani pa morajo biti obenem člani stanovske organizacije dotičnega okraja.«
Vse to ni nič pomagalo; z mrtve točke nismo mogli. Pisali smo bili tudi v Belgrad, odkoder pa odgovora nismo dobili. Kljub temu smo še enkrat poskušali ter pisali tedanji »Zavezi« in ji poslali tudi naše resolucije s predlogom, da naj določi svoje zastopnike, s katerimi bi bilo možno sestaviti pogoje za ustanovitev strokovne organizacije, dobili pa smo bih tak-le odgovor: »Vodstvo »Zaveze; je napravilo na svoji seji dne 14. t. m- in z ozirom aa poslane dopise Vaše z^eze sledeči sklep: >Zaveza jugoslovanskega učiteljstva« v Ljubljani stavljenih resolucij »Slomškove zveze«, s katerimi se ta izreka za edinstveno stanovsko organizacijo, zajedno je pa sklenila, da svoje »Zveze« ne razpusti, ne more vzeti na znanje. V zvezi s tem odpade tudi vsak nadaljnji razgovor s predlaganimi odposlanci.« Tako, in sedaj sodite, kdo je kriv, da ni mogoče priti do enotne stanovsko organizacija. Pozneje enkrat smo bili res nenadoma pozvani v »Učiteljsko tiskarno«, kjer je bil navzoč tudi tovariš Jovo P. Jovanovic. Tam naj bi bili podpisali nekak sporazum, v kar pa posamezni člani »Slomškove zveze« niso imeli poverila ne od odbora, še manj pa »Zveze«: kot take. Sicer pa. tudi takrat niso bili, kakor še danes niso dani pogoji, pod katerimi bi mogli krščansko misleči učitelji stopiti v UJU; kajti UJU,ni svojih pravilih in tendencah samo stanovska, ampak kulturna m politična boje-snta učiei Ijska organizacija, o čemer dovolj jasno pw *ajo njena glasila in zborovanja, kakor tudi zgoraj imenovani sklepi ožjega sosveta. Očitek, da je »Slomškova zveza« hotela v UJU tvoriti nekako priviligirano skupino, ki naj bi kot manjšina diktirala smer veČini, je naravnost smešen. Res pa je, da bi se ne mogli vkloniti takim sklepom, ld bi bili proti našemu krščanskemu prepričanju, četudi bi to sklenila večina, ker smo prepričani, da kulturna nasilja ne sodijo v stanovsko organizacijo, kali o r si jo mislimo mi in tudi mnogi člani UJU-ja, ld pa nimajo trenutno prmer-csga foruma, da bi dali jasnega izraza nezadovoljnosti, ki vlada med njimi. 2e leta 1923. smo čitali v »Učiteljskem listu«, ki izhaja v Trstu to-le itodbo: »Slovensko učiteljstvo tiči globoko v strankarstvu in se ni otreslo predvojne mentaliiete. Zato je UJU strankarsko orientirana organizacija, ki plove r. polnimi jadri po razburkanem morju strankarskega udejstvovariia. Prcgram, sprejet leta 1920 v Belgradu, je pa le dekoracija, lepa izveska nad vratmi, vabeča mimoidoče k vstopu. Vsakdo, ki vstopi, se čuti razočaranega rad' vodstva UJU, ki ne more živeti brez političnih bojev — visokodvigajoč prapor strankarske zagrizenosti.« Itd. Konča pa ta kritika tako-le: »Kdaj se zavedo vsi nezadovoljneži, kdaj posežejo aktivno vmes in organizirano podro današnji sistem izrabljanja organizacije v strankarske namene in v diskreditiranje pred vso javnostjo?«
In vprašam vas, smo li danes prišl' že ko-I rak naprej? Dejanja govore, da smo šli zelo daleč nazaj. In tisto prerokovanje mariborskega učiteljstva, da bode prišlo nad razcepljeno učiteljstvo prokletstvo m gorje, je že tu. Zadelo je sedaj one, ki hočejo skupni organizaciji v resnici le stanovsko, tovariško, mirno sožitje brez ne-potrebnih političnih razprav in razburljivih načelnih prepirov. Gorje in prokletstvo pa bode zadelo tudi one, ki vstvarjajo in zagovarjajo duševno in fizično nasilje, ka-koršnjega izvajajo sedaj nad nedolžnimi žrtvami za strah vsem onim članom UJU-ja, ki mislijo še s svojimi možgani, kajti vse na svetu se povrne.
Zagovarjali smo doslej, zagovarjali bomo pa tudi poslej — pa vrzite nas kamorkoli — le teko skupno stanovsko organizacijo, v kateri ne bo strankarstva, v kateri bo vladala svoboda glede mišljenja in delovanja, kakor tudi svoboda glede posebnega organiziranja v kakršnokoli že kulturno svrho. Zdi se mi, da bolj svobodoljubni biti ne moremo. Jasno je tedaj lahko za vsakega učitelja, da vendar uvidi, kje tiči pravi vzrok, da ne moremo priti do strankarske organizacije. Poglejte novinarje, ki pripadajo najrazličnejšim političnim strankam in se napadajo med seboj v neprestani načelni borbi iu vendar imajo skupno
stanovsko organizacijo, slovenski učitelji pa se ne moremo povzpeti se tako visoko. Žalostno pa resnično!	Ivan štrukelj.
za vsakogar neobhodno potrebsn!
Trži?.. Odbor staršev sklicuje v soboto dne 13. t. m. ob 8 zvečer v Naš dom protestni shod proti nepostavni odstavitvi upravitelja tukajšnje ljudske šole g. Vidra. Talca odstavitev je pravni škandal za vsako državo. To krivico je napravil sedanji prosvetni minister samo zato, ker je g. Vider krščanskega prepričanja. Zato je dolžnost vseh poštenih staršev, da protestirajo proti tej krivici. Zato vsi na shod! — Starši.
Iz Tržiča. Dne 4. t. m. je bila volitev zdravstvenega odseka za sodni okraj Tržič. Volitev je vodil okrajni glavar iz Kranja. Trži-ški purgarji so mislili, da imajo in morajo imeti vedno večino in morajo povsod oni vladati. Toda zavedno starešinstvo iz okolice jo načrt, pokvarilo. Le na prošnjo in prizadevanje gospoda župana Lončarja so pristali Križani, Kovovjani in Lomljani, da je poleg teh prišel še en zastopnik tržiSke občine v zdravstveni odsek. Obrača se! 8. februarja se bo pa še huje obrnilo. Žalostnih obrazov so jo odku-rili Tržičani in sledil jim je tudi g. Ankelc od sv. Ane, sedanji kandidat SKS. Vsega treba se privaditi!
I2adovljlca. Kako vzgaja Orjuna svoie pristaše, zato .ie najlepši dokaz dogodek, ki so je odigral v Prod trgu pri Radovljici. V noči od ponedeljka na torek, ko vsi ljudje, kateri imajo se nekaj pometi, počivajo, se je zaculo naenkrat strahovito rjovenje Id vpitje, da so ljudje planili pokonci, mislec da kje v neposredni bližini gori..Toda. strah se je ispremenil takoj v začudenje in ogorčenje nad početjem Orjunašev, med katerimi so se nahajali celo študenfcje-visokšolci, od katerih bi človek nikdar no pričakoval kaj takega-. Pričeli so s psovanjem Boga, zmerjali z najtršimi priimki g. župana ter klicali na pretep celo vas, katero so imenovali republiko, v kateri prebivajo «tigri«, -sli nar j i« ln drugo prostaško psovke, ki jih niti ne omenjamo. Taka inteligenca uaj bo torej potem voditeljica ljudstva? Nikdar! Ce ne bo reda. in nočnega miru, bo ljudstvo primorano, da si ga samo napravi!
Iz Aleksandrije. Hvala za Slovenca, dobil sem ga zo dvakrat. Ker pa ni notri prvega mojega poročila, zalo pošljem sedaj nekaj vtisov s pola in pozneje. — Težave so bile na italijanski meji, ker je treba prtljago prenašati na carinarnico. Povem pa naravnost, da so bili Italijani manj sitni, kakor naši, znabiti, ker sem naletel na goriškega Slovenca v»dogani«, kakor se imenuje italijanska carinama. Spotoma sem se oglasil na Sv. Gori, kjer bodo kmalu pokrili novi veliki samostan, cerkev pa drugo leto. Bil sem tudi na Kostanjevici, kjer v samostanu in cerkvici pridno popravljajo, Benetk ne bom popisoval posebej, ker sc tam ni dosti spremenilo. Omenim naj le, da me js zeblo Idjub plašču. Brila je ostra burja, peči pa nimajo. Po potu sa vidijo iz vlaka še sedaj lepo betonirani jarki ob Piavi, ne manjka pa tudi razbitih in podrtih poslopij. Čez morje sem se vozil z brzopamikom »Vicnna« (Dunaja. Lloyd ima namreč tega in »Helnau« za tedenski promet z Aleksandrijo. Odhod je vselej v petek ob 13. Parnika sta jako udobna, a draga: v III. razredu okolu 4500 Din. Cenejše bi bilo z drugo, sirsko, linijo, a vozi skoro 14 dni; človek ima v tem zimskem času že 3 dni dosti guganja, ker jc morje takoj v soboto začelo valovati. Mejtem ko je marsikdo — največ jo bilo potnikov izvoljenega ljudstva — izostal od skupne mize. bljuval in celo obležal v postelji, meni ni bilo nič hudega, ker sem so veliko sprehajal in tudi rabil kopeli v kadi. — Ustavili smo se samo v Brindisi, kjer sem si ogledal znamenite stebre, ki so končevali rimsko »via Appin«, in nadškofijsko stolnico, ki je pa v primeri z ljubljansko siromcSna. Mesto ni lepo, zanemarjeno italijansko gnezdo je. razen glavne ulic«. Kljub hudi burji sta prišli dve usmiljenki pobirat darov k parniku. Bilo je skoraj smešno, kako je njiju pokrivalo plahutalo v vetru podobno nešbvilnim galebom, ki so se podili okoli »Vienne«. Mimo Grčije plo-več smo videli najvišje vrhove, že pobeljene. — V Aleksandriji so nam najprej pregledali s fesi pokriti uradniki naše potne liste, potem šele cimo smeli polagoma na kopno, tako da jo bila že tema, ko sem dospel v samostan. Nisem pa bil sam, ampak čakala sta me pri por-nilni dva sobrata, ki sta mi tudi pomagala na carinami. Prišli sta tudi dve sloven-.-ki Šolski sestri pozdravit me. — Sol« imam št. 11, kakor moji predniki. Precej velika je in visoka, prav primerna zoper poletno vročino. — Drugi dan je sicer malo deževalo -- prvi rle! od fo bruarja — a sedaj je vedno lepo vedro in gor-ko, kakor pri vas poleti. — Slovencev jo tu okoli 3000. Zbirajo se ob nedeljah v naši cerkvi pri službi božji ob pol sedmih. Središče društvenega življenja je pa pri ;:-olskih sestrah sv. Frančiška, ki imajo tu sedaj zavetišče za služkinje. Tukaj so shajajo, pogovarjajo, bero časopise, igrajo in pojo. Pozimi jih je manj ko
poleti, ko beži gospodar pred vročino. Takrat jih namreč kar vržejo na cesto, kor tu ni nobenih postav zoper to. Kdor nima torej gotove stalne službe, naj nikar ne gre sem; sicer pa lako tudi ne dobi potnega lista. O političnih stvareh imate poročila v listih. Toliko pa omenim, da kakega revolucionarnega gibanja ni opaziti, razen paradnih pohodov angleških čel in njihovih bojnih ladij. Več prihodnjič! Pozdrave vsem znancem! — P. Ferd. Zajec, apostolski misijonar v Aleksandri ji.
etleinlca onlverie.
Najvišja naša kulturna institucija se more lelos veseliti petletnega obstoja. Koli-kokrat po pet let je pač preteklo v bojih za slovensko univerzo, dokler ni bilo izpolnjeno hrepenenje slovenskega naroda po svojem vseučilišču. Gotovo ie hvalevreden sklep akademske mladine, da hoča ta jubilej še posebej proslaviti, saj je tok življenja, ki ga je v toh petih letih doživljala alma maler L&bacensis tako velik in mogočen, da ga ne moremo brez ponosa poudariti, Se manj pa prezreti. Ob tej priliki naj slovenski narod tudi izve, kakega pomena je zanj vseučilišče, kaj je že od njega prejol v tej kratki dobi in koliko mu bo mogla univerza Š8 nuditi, če bo obhajala še mnogo petletnic, kar ji srčno želimo. Za ljubljansko univerzo naj tedaj izve tudi širša javnost izven meja naše države! Pripravljalni odbor je odločil za dan proslave soboto, 13. dec. Ta dan se vrši v zbornični dvorani univerze ob 11 dopoldne slavnostno zborovanje, dostopno vsakomur, ki ljubi naš najvišji zavod in se veseli njegovega jubileja.'
ftM
SI
—	Volivcem! Nasprotniki slovenstva, poštene vlade, sporazuma in miru Vam bodo pred volitvami brezplačno usiljevali svoje časopise; porabite za. zakurjavo, za zavijanje itd, Brati jih pa ni vredno, ker je v njih sama laž in zavijanje. Ponujali Vam bodo tudi denar. Le vzemite ga, če ga rabite, a ponujal ce naznanite tajništvu SLS. Prihajali bodo k Vam razni plačani agitatorji, lagali bodo, da se bo vse kadilo, ne verujte iim! Orjunci, Sokoli itd. Vam bodo grozili, toda smejte se jim in ostanite mirni ter se nc dajte izzivati! Držite se junaško, na dan volitev pa boste s kroglicami premagali in rešili Slovenijo in napravili red v državi PPZ režim bo vse napel, da bi dobil večino, ali ta večina, bi fcKi smrt za Slovenijo. Če ta režim tako divji zdaj, ko nima, večine ne v parlamentu, ne med ljudstvom, kaj bi počel šele, ko bi imel večino! ... Vsaka laž, vsaka zvijača, vsako nasilje, vsako podkupovanje Vam bodi nauk, v katero skriniico soada Vaša kroglica.
—	Pribicevtgeva »reform«« isrcdsjje šole zopet gr&si. Komaj sc jc naša javnost odtlahnsla od strahu, da bo Pribičevič izenačil srednje šolstvo v vsej državi, že prihajajo ponovno iz Belgrada vesti, da Pribičevič vztraja na tem, da se odpravi v I. in U. razredu latinščina in nemščina, v II. razredu tudi zgodovina, in da se prične s poukom v latinščini ia nemščini šele v V razredu. To bi imelo zt posledico, da bi učenec, ki bi dovrši! nižio gimnazijo, ne zna! niil anssško brnti in ce razumel nnjaavadnejšega tujega izraza, ki bi bil vzet iz latinščine. Jasno je tudi, da bi gimnazijski abiturijenti ne razumeli nobenega nekoliko težjega latinskega ali nemškega teksta. V višji gimnaziji, kjer je dijak žc zrel, da bi lahko delal z razumom in bral klasike, se bo torej predvsem mora' mehanično učiti besed in glagolskib oblik, Teh stvari se vendar učenec lažje uči v nižjih razredih, ko dela bolj s spominom nego z ir.telcktcm. Naša prosvetna uprava jo globoko prepričana, kakšna Skoda bi se radala s tako »reformo« vsej naši kulturi, in višji šolski nadzornik Wester sc je predvčerajšnjim osebno odpeljal v Belgrad, da skuša no merodajr.em mestu preprečiti to nesrečo. Potrebno bi bilo, da bi pri lom podpirnli našo šolsko upravo tudi drugi laktorji, ki jim je pri srcu razvoj naše srednje šole, predvsem izobraženi starši, ki Selijo, da bi njihovi otroci imeli isto izobrazbo, kakor, jo imajo 6ami.
—	Orožnike jemlje v zaščito »Slovenski narod«, češ, da »Slovenec-,' orožnike, za katere se je preje zavzemal, sedaj po krivici napada in jih klevete, do so krvniki ild. »Slovenski narodi naj si zapomni, da oni orožniki, ki so z ulice udrli v avlo belgrajskega vseučilišča in streljali na dijake, ld so se tjakaj zatekli, sploh niso nobeni orožniki, ampak ljudje, ki orožniškemu stanu delajo samo sramoto, v vsaki drugi državi in pod vsako drugo vlado bi lake -orožnike' djali pod ključ in jim pred fronto odtrgali od rokavov orožniške našitke. Sam senat belgrajfke univerzo jo. ugotovil, da so v vseučilišče vdrli, potem ko so dijake iiže na ulici razgnali. Ali tako dola orožnik, ki pozna svojo službo, čast in zakone? Mi sino uverjeni, da orožniki v Sloveniji kat takega nikoli no bi naredili, zalo pa jc tudi iz JDS svojčas izšel predlog, n?j bi se naši orožniki premestili v Maerdonijo. semkaj pa naj bi prišli Tomičevi pandurji, ld bi pri nas delali na univerzi tako kakor .-o v Belgradu. škandal je. tudi, da »Narod« zopet dijake imenuje »komuniste?, ko je vendar ugotovljeno, da jc ce-
lokupno dijačtvo z izjemo par PPŽ-orjuncev
manifestiralo za svobodo vseučilišč, »Narod« naj se pa čisto nič ne zavzema za slovenske orožnike, ki nočejo imeti ničesar opraviti s Pribičevičevimi pandurji. — Orožnik.
—	Pouk klasičnih jezikov v Ameriki. Med celotnim številom srednješolcev v Združ. državah jih je 940.000, ki se uče latinščine, torej tretjina. Liga klasičnih jezikov je preiskala razmerje latinskega jezika do angleščine, rimsko zgodovine do ameriške zgodovine, pa se je uverila o važnosti latinščine za praktično življenje. Veliko pomanjkanje primernih učiteljev jo največja ovira za razširjanje pouka staroklasičnih jezikov. Vsa vseučilišča in vso srednje šole iščejo učitelje teh jezikov* Ali ne bi kitzalo, da se naši profesorji, ki jih naša učna uprava izganja iz Šole, lotijo angleščine in odidejo kot drugi delavci s trebuhom za kruhom v obljubljeno deželo — Ameriko, ki bolje ceni staroklasični pouk kot pa naša javnost z odličnim ministrom g. Pribi-čevičem vred? Čez 100 let pride itak i Jugoslavija na pot spoznanja — Amerikancev!
—	Čemu orožje? Belgrajski listi poročajo, da so v ministrstvu za notranje zadeve izdelali pravilnik, ki določa, komu se sme dati in kdo »me nositi državno vojaško orožje.
—	Teror v Medniurju. »Politika« poroča: »Ljuba Davidovič je prejel iz čakovca brzojavko te vsebine: »V Medmurju se je začel teror in preganjanja. Oblasti izganjajo nase državljana na Mažarsko. Preganjajo hrvatske sokole. Hrvatske veselice prepovedujejo, mažarske pa dovoljujejo. Brzojavno smo obvestili ministra za notranje zadeve.«
—	Zopot novi generali. Belgrajski listi poročajo, da bo v kratkem imenovanih okoli 20 polkovnikov za generale. »Pravda« dostavlja tej vesti, da »ne ve, če stoje nova imenovanja v pravem razmerju s potrebami armade, gotovo pa je, da ne stoje v nobenem razmerju z finančno močjo na.se države.« —-»Pravda« utegne imeti prav.
—	Ratine v Južni Srbiji. Neodvisni radikal g. J. Milanovič je poslal uredništvu »Radikala« iz Koč-an sledeče poročilo: »26. novembra so organi javne varnosti v vasi Grad-če pretepu 7 kmetov in 1 Ženo iu sicer: Stojana Krstiča, Stojanoviča, Simona Jovanoviča, Cvetka Atanašoviča, Marijo Veljkovičevo. Krsta Conavič in Kitan Mišovič sta še istega večera umrla.« — Tega dogodka ne bo sporočil vnanjemu svetu belgrajski »presbiro«.
—	Tisoč in ene noč in še več je marsikdo že pre.pi.1 v slabi družbi in s tem zapravil svojo srečo. Ko bi bil v mladosti čilal »Mladega junaka«, kasneje pa »Prerod«, bi najbri ue bil zašel na slaba pota.
—	Hrvatski Sokol v Karlovcu razpuičea. Veliki župan je razpustil društvo »Hrvatski Sokol« v Karlovcu. Na njegov ukaz se je izvršila hišna preiskava pri -»Hrvatski omladini« in pri vseh uglednejših članih Hrvatskega Sokola.
—	Prodja žolezniških tovornih listov. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani opozarja na razglas št.. B II 9-70-1924, ki Izide te dni v Uradnem listu in po katerem bodo prodajali odslej železniške tovorne liste in ti jih priloge za tuzemski in inozemski promet. tudi prodajalci drugih taksnih vrednot-nic (trafike).
—	Poštna in' brzoja-ma šela Po prvem razpisu poštnega ministrstva za sprejem kanil idatov v poštno in brzojavno šolo v Belgradu, so se sprejemali samo moški gojenci. Vzlic dvakratnemu razpisu in podaljšanemu reku se je priglasilo tako pičlo število moških kandidatov, da se ni mogla otvoriti poštna in brzojavna šola, katere začotek je bil prvotno določen za 1. oktober t 1.
Zato je zdaj poštni minister z odlokom štev. 74439 z dne 12. novembra L 1. odredil, cla se sprejme v poštno in brzojavno šolo v Belgradu poleg moških prosilcev naknadno tudi določeno število ženskih oseb in sicer pod naslednjimi pogoji: 1. morajo biti državljani kraljevine SHS; 2. morajo imeti najmanj 16 pa ne več kakor 25 let; 4 morajo biti popolnoma zdrave telesno in duševno, brez telesnih nedostatkov in napak, kar morajo dokazali z izpričevalom državnega zdravnika; 5. morajo biti lepega vedenja.
Prijave s predpisanimi in pravilno kol-kovanimi listinami vred morajo naknadni prosilci in prosilke poslati priporočeno V6aj do 15. (Iccembra t 1. poštni in brzojavni Soli (Poslansko-telegrafska škola) v Belgradu. V. prošnji mora biti označen natančen naslov prosilca, da mu bo šolsko vodstvo lahko sporočilo, če je sprejet ali ni. Šola traja 2 leti. Po dokončanih študijah in napravljeni izkušnji bodo imenovani za pripravnike II. kategorije. Siromašni gojenci, ki dokažejo svoj« siromaštvo s potrdilom pristojne oblasti (občinskega urada), bodo dobivali državno podporo in sicer učenci iz Belgrada največ po 100 dinarjev, učenci iz drugih krajev države pa največ po 800 dinarjev na mesoc. Zato so pa dolžni, da služijo po dovršeni šoli pri pošti in brzojavu dvakrat tako dolgo kakor so dobivali podporo. Višino podpore določi strokovni svef. Vsi naknadno sprejeti učenci in učenke, se morajo javiti dne 20. decembra t. 1. ob S. uri zjutraj pri upravniku poštne in brzojavne šole (v palači poštnega ministrstva). Tam jih bo iudi takoj pregledal šolski zdravnik .
—	Točilna taksa za trgovce. Kakor smo
zvedeli od finančnega ravnateljstva v Mariboru, čaka naše trgovce, ki se pečajo tudi a
prodajo alkoholnih pijač, zvišanje točilne takso, posebno na deželi. Dosedaj je imenovano ravnateljstvo razločevalo trgovce, ki prodajajo pijače v odprtih ali zaprtih steklenicah Čez ulico od onih, kjer se točijo alkoholne pijače v poslovnih prostorih nu stoječe goste, ker je izven Maribora v višini takse velika razlika. Dočim se je dosedaj prvim predpisalo na polletni taksi samo 300 do 7.r'>0 Din, plačujejo drugi takse v znesku 750 do 1.500 Din za pol leta. Generalna direkcija posrednih davkov pa jo sedaj z dvema odlokoma dala strikten nalog, da se mora trgovcem, ki točijo alkoholne pijače, predpisati tako od 1. januarja 1925 naprej, po 4. pripombi k tar. post. 62, to je tudi v malih krajih od 750 do 1.500 dinarjev za pol leta, ne oziraje se na to, ali točijo alkoholne pijače v odprtih ali zaprtih steklenicah čez ulico, ali pa za potrošnjo na stoječe goste v poslovnih prostorih. Ker se posebno na deželi mnogim trgovcem ne bo več izplačalo alkoholne pijače Se naprej prodajati, ker v celem letu ne zaslužijo 1.500 do 8.000 dinarjev, kolikor znaša sama celoletna taksa, opozarjamo vse take trgovce, naj še tekom tega meseca odjavijo pri finančnem ravnateljstvu naravnost, ali pa tudi potom najbližnje finančne kontrole pismeno svojo pravico točenja alkoholnih pijač; tem trgovcem od novega leta naprej ne bo treba več plačati točilne takse. Vsak trgovec pa ima kljub tej odpovedi še pravico, prodajati alkoholne pijače v originalnih zaprtih steklenicah na trgovski način, ako steklenic ne polni sani in tudi sam ne otvarja, ker je te vrste prodaja alkoholnih pijač takse prosta.
—	Proračun zagrebške mestne občine za k 1925. izkazuje 93,089.912 dinarjev izdatkov, za 4,023.280 Din več nego lani. Za plače, osebju je določenih 20 milijonov dinarjev (zagrebški mestni uradniki in uslužbenci so po novi pragmatiki znatno boljše plačani nego državni), za zgradbo stanovanj 7 milijonov, za šolske zgrdabe 4.15 milijona, za ceste, kanalizacijo in podobno 11.50 milijona dinarjev. Celokupni dohodki so proračunani na 77 milijonov 302.313 dinarjev, tako da znaša primanjkljaj okroglo 16 milijonov dinarjev, ki j se pokrije z dokladami.
—	Slov. planinsko društvo v Ljubljani sc j jc preselilo s Poljanske ceste 12 v prostore j Jadranske banke, Šelenburgova ulica štev. 7, j II. nadstr., desno.	•
—	Vlom v Hrastocu. V stanovanje Marije Sinigoc v Hrastovcu št. 200 je bilo vlomljeno. .Vlomilec je odnesel okrog 2000 Din gotovine.
—	Velika goljufija. Bratuž Ivan iz Spodnje Idrije je opravljal posle občinskega tajnika pri občini Godovič, pa je pri tem občino ogoljufal za več kot 9000 lir. Goljiuiji so prišli na sled in Bratuža zaprli ki je pa te dni iz idrijskih zaporov pobegnil v Jugoslavijo.
—	Poneverba. Gostiša Gašper iz Dolnjega Logatca je poneveril kuharici Tereziji Šti-bil v Dolnjem Logatcu za 1000 Din perila ter pobegnil v Italijo.
—	J-Croatin«, zavarovalna zadruga je uvedla nov poslovni oddelek, s katerim nudi zavarovanje kritja vsled posledic po ustavitvi, odnosno prekinjenja dela ali proizvajanja vsled požara tzv. Chomage-zavarovanje. Razen tega je razširila ".Croatia: svoj že preje obstoječi oddelek transportnega zavarovanja s prevzetjem transportnih zavarovanj v tuji valuti. S tem je naš najstarejši domači zavod popolnoma kompletiral svoje poslovanje, ker prevzema zavarovanja na ljudsko življenje, zavarovanje proti požaru, proti razbitju steklenih plošč, cerkvenih zvonov vsled zloma ali razpoke, proti škodam vsled viomško tatvine, toče, proti telesnim nezgodam, dalje zavarovanje zakonite dolžnosti jamstva ter tninsportna zavarovanja na suhem in na vo, di. Razpolagajoč z odgovarjajočim tehničnim aparatom in močnimi garancijskimi sredstvi, dorasla je s tem Croatta« vsaki tudi inozemski konkurenci, kar najbolje Izkazuje nje močni razvoj in znatno razširjenje posla tekočega leta. '	7768
—	Rok reklamne uganko N. Zipser, Bled, poteče s 15. decembrom. Zaostali, interesenti se opozarjajo, da takoj odpošljejo rešitev.
š Kako so lovili po Mariborn ^Slovence«. Ko je dospel v nedeljo 7. t. m. ukaz, cla je >Slovenec« koufiscirau, sta prišla popoldne ob 5 izvrševat v neko kavarno to povelje dva gospoda stražnika. -Kje i male Slovencem? je prvo vprašanje na plačilnega natakarja. — Plačilni gleda debelo in pravi s Pa da, vsi tu bo Slovenci.«' — »V imenu postave so danes vsi Slovenci konfisciraui.< — 3 Za Boga,s- odvrne plačilni, »pa ne odvzemite mi vseh, vsaj plačajo naj preji« — Stražnik: /Pa ne ti, oni Slovenci iz Ljubljane.« — Natakar: >To pa nc vem, če je kateri Slovenec iz Ljubljane tukaj.c
—	Stražnik: 3 Gospod, Vi me ne razumete. Oni Slovenci namreč, ki jih ljudje berejo.« — >A tako k odvrne razsvitljeni plačilni, tisti Slovenec je pa sedaj v rokah,* in gre k do-tičnemu bravcu ter mu odvzame Slovcnca«.
—	>Pardon,< reče mirni bravec, počakajte, da še pogledam oglase, drugo sem že vse prebral. c — Seve, stražnika nista čakala, da bi bravec prebral miroljubne oglase, vzela sta »Sloven\v: pod pazduho in odjadrala z njim. Natakar pn se je popraskal za ušesi in dejal: »Bogme, ta >Slovennc« mora biti res velik l zločinec, <lft sta prišla kar dva stražnika | ponj.«	•
S Razpis ustanov trgovca Antona Kolesca. Kuratorlj ustanov trgovca Antona Kolen-ca v Celju razpisuje s tem dijaške ustanove po sledečih določilih: a) Iz splošnih določil. Prednost pri prejemanju štipendij imajo v vsakem slučaju taki pridni potrebni prosilci, ki so s pokojnim gospodom Antonom Kolencem, veletrgovcem v Celju v sorodu ali svaštvu, za njimi domačini iz gomjegrajskega okraja, sicer pa Slovenci sploh brez ozira na spol. — b) Za posamezne štipendije ni določena nikaka vsota, temveč ima kuratorij po vsakokratnih razmerah in po stanju dohodkov iz glavničnega premoženja določiti visokost posameznih naklonitev in osebo štipendistov. — Posamezne ustanove. 1. Ustanova za dijake visokih šol. Ustanova je namenjena dijakom visokih šol, kakor univerza, tehnika, visokih trgovskih šol, umetniških akademij in drugih, brez ozira na to, ali so v tu- ali v inozemstvu. — 2. Ustanova za dijake srednjih šol. Ta ustanova je namenjena dijakom gimnazije, trgovske šole, meščanske šole ali drugih srednjih šol v Celju. Sorodnikom g. Antona Kolenca pa se sme te ustanov? podeljevati tudi na takih šolah izven Celja. — 3. Ustanova za učence kmetijske šole v Št Jurju ob j. ž. Brez omejitve. — Kako in v katerem roku je vlagati prošnje? Prošnje za gori navedene ustanove je vlagati izključno le pismeno na naslov: Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v roke dr. Eruesta Kalana, odvetnika v Celju do 30. 12. 1924. Prošnjam je priložiti zadnje izpričevalo po izpitih, kolokvijih itd., pri prosilcih, ki se sklicujejo na sorodstvo ali svaštvo z zapustnikom, ali na to, da so doma iz gomjegrajskega okraja, tudi listine, s katerimi dokažejo te svoje trditve (krstni list, rodbinski izkaz, potrdilo župnega ali občinskega urada itd.). Tudi je v prošnjah navesti, kako dolgo že prosilec študira na dotični šoli ali zavodu in kako dolgo 1)1 študij predvidoma šc trajal in popis njegovih osebnih razmer ter slednje posvedočiti z uradno listino (ubožno izpričevalo). — Oziralo se bo samo na pismene prošnje, osebna intervencija je v vsakem slučaju izključena.
mm\

p Požar na glavni pošti v Gorici. Dne 9. t. m. pozno zvečer je na glavni pošti v Gorici izbruhnil velik požar. Goreti je začelo v podstrešju, najbrže vsled pomanjkljivega dimnika. Prihiteli gasilci so v dveh urah požar obvladali in zadušili. Red so vzdrževali ka-rabinierji in vojaški oddelki. Ker je bila pretila nevarnost, da se ogenj razširi, so začeli izprazujev ati tudi sosedne hiše. Vend.tr je bila vsaka nevarnost, kmalu odstranjena. Nevarnejše za občinstvo so bile brzojavne žice, ki so padalo na tla. Kljub temu ni bilo nesreč, Ogenj je uničil streho in del poslopja z brzojavno in telefonsko centralo. Mnogo škode je v spodnjih poštnih prostorih povzročila voda. Celokupna škoda znaša približno 300 tisoč lir. Poskrbljeno je, da poštno poslovanje ne bo preveč trpelo.
lj Člane liubij. pevskih zborov vljudno vabita, da se udeleže drevi po premijeri -Lo-pudske siroticc« prijateljskega sestanka, kj sc vrši na čast v Ljubljani bivajočega skladatelja g. Viibarja v restavraciji Zvezda-. Sestanek ob 10. zvečer.
lj Samomor. 24 letna služkinja v Vegovi ulici št. 8 Karolina Terselič si je včeraj zjutraj zarinila v levo stran prsi dolg kuhinjski, nož. Prva jo je našla njena gospodinja gospa M. S. in sicer ob S zjutraj. Dekle je nepremično kot mrtvo ležalo na postelji v svoji sobi prvega nadstropja, obli!o tez in čez s krvjo, poleg postelje pa kuhinjski nož, do polovice krvav. Obveščena je bila policija in na lice mesta sta prispela policijski zdravnik dr. Avra-movič in koucipist Josip Polec. Ker šo ni nastopila smrt, dasi jc globoka rana tik pod srcem smrtnonevarna, so nesrečnico odpeljali z rešilnim vozom v bolnišnico. Vzrok samomora v tem slučaju je pri nas prvi take vrste. Ugotovili so namreč, da. gre za nesrečno ljubezen, ki jo je Karolina gojila do neke ženske. Pripovedovala je, da brez nje ne more živeti iu du grs raje v smrt.
lj Nalezljive bolezni v Ljubljani. Od 30. novembra do 6. decembra t. 1. so bili v Ljubljani naznanjeni sledeči slučaji nalezljivih bolezni: 1 slučaj davice, 2 Škrlatice, 1 griže, 9 ošpic, 3 dušljivega kašlja.
lj Tedenski zdravstveni isskaz. V času od 30. novembra do 6. decembra 1921 jo bilo v Ljubljani rojenih 15, naknadno prijavljeni rojstvi 2, mrtvorojen 1; umrlo je v tem času 18 oseb, od tega 8 tujeev. Vzrok smrti v 1 slučaju življenska slabost, v 2 jedka, v 3 možganska kap, v 2 srčna hiba, ostali drugi naravni smrtni vzroki.
l.i Miklavžev večer v otroški bolnici. S pomočjo gospa Hlengovc, dr. Krejčijeve iu dr. Šubicove se je vršla 5. XII. t. 1. v ljubljanski ot roški bolnici Miklavževa prireditev, na kateri so bili vsi mali oskrbovanci, 10 po številu, in ld drugih revnih bivših oskrbo-vaueev obdarovani. Vodstvo izreka imenovanim go.->pem iu vsem ostalim darovalcem v Imenu otrok uajiskrenejšo zahvalo. Pri loj priliki čuti vodstvo dolžnost, opozoriti obenem prebivalstvo, da se baje nabirajo po
i mestu in deželi tudi sicer razne zbirke pod firmo otroške bolnice, ki o toh darilih ničesar ne ve in tudi ul nikdar nikogar pooblastilo, da v to svrhe pobira. — Vodstvo bolnice, lj Nepošten hlapec. Ž. Ivan je za hlapca l pri trgovcu Zormanu na Starem trgu. Pa mu 1 je že zmanjkalo denarja, okoristiti se je hotel z zaupanimi ključi. V gostilni pri Rlbnikarju je gospodarju gostilne ponujal v cenen nakup 4 vreče ovsa. Samo hlapca da mu naj da, takoj dobi oves. Ker je pa gostilničar v takih stvareh previden, ni nasedel. Nasedel pa je hlapec, kajti za poizkušeno manipulacijo so izvedeli in je bil takoj aretiran.
lj Dober trgovce je Ivan Dolenc, po poklicu čevljarski pomočnik, doma iz Ljubljane. Delavcu Mlakarju Rudolfu je prodal blaga za kompletno obleko s podlogo vred za 400 Din. Mlakar je seveda kupčijo rade volje sklenil in mu odštel na račun 200 Din. Mlakar je meni nič tobi nič odnesel obleko h krojaču, bil jo je že potreben in se veselil nedelje, ko bo mogel v novi obleki na sprehod. Dolenc je takoj zazual, kam je nesel Mlakar blago, pa hajdi drugi dan h krojaču. > Poslal me je g. Mlakar, da mi izročite njegovo blago, premislil se je, dal ga bo za vezilo svoji sestri.« Krojač se ni prav nič obotavljal in blago oddal. Mlakar je kmalu spoznal, da je ob blago in ob denar; Dolenc je blago naprej prodal ln bi bil še koga »potegnil«, da ga ni dobila v roke policija. Tam se je pa še zvedelo, da je Dolenc tudi drugače >srečen< človek. Pred šestimi tedni je namreč našel na cesti znesek okrog 500 Din pa najdnino seveda zamolčal. Tudi zato se bo moral zagovarjati.
lj Vlom. V neko sobo Kralja Petra vojašnice v Ljubljani je vlomil neznan tat in odnesel 10 opranih vojaških srajc, 9 opranih spodnjih hlač. in 7 rjuh. Skupna škoda 1360 Din. Vsi ti predmeti nosijo kvadratno štampiljo 10. peš. puk-Triglavski.
lj Obešalniki v gostilnah so tatovom dostikrat prav pripravni. M. Bricelj je obesil svoj 300 Din vreden šal na obešalnik v gostilni Lekše v Rožni ulici. Pri odhodu je pa zapazil, da mu je med tem šal z neznanim tatom izginil.
lj Nevarna grožnja. Radi vojaškega opa-sača sta se sprla v Zeleni iami krojač Ivan Mnndcl in pa vojak Mirko Pogačnik. Razjarjen vojak jc pri tem potegnil bajonet in je Tiažugal Mandclnu, da ga bo na mestu zaklal. Tega seveda ni naredil, pač pa jc bil obsojen radi nevarne grožnje na štiri tedne težke ječe.
lj Izguba denarja- Svetel Franc, iz Šenčurja je na cesti na Gorenjsko železnico izgubil črno usnjato denarnico z vsebino 1750 Din ter nekaj računov na njegovo ime. Denarnico je baje uašel okrog 14 let stari dečko.
lj Dober sinko je Jevnikar Anton. Svojemu očetu Francu, stanujočemu v Veliki čolnarski ulici št. 23 v Ljubljani je ukral zlato uro in verižico v skupni vrednosti 10.000 Din ter neznano kam pobegnil.
lj Pošten sostanovalec. Sodja Valentin iz Zg. Gorij je ukradel svoji sostanovalki Mariji Kotar v Bohoričevi ulici št. 5 302 Din gotovino ,precej drugi dan pa sostanovalcu Hočevarju Ivauu rjav sidcnjič, dvoje hlač, par boks čevljev, črn telovnik, klobuk, uro s srebrno verižico in nekaj perila v skupni vrednosti 1442 Din. Po tatvini je Sodja pobegnil.
lj Razne tatvine. Iz pritličja tukajšnje univerze je bila slušatelju filozofske fakultete Špatkovsky Anatoliju ukradena črna zimska sukna, vredna 600 Din. Hlapcu Ivanu Zajcu, Gradišče 10, jc pa nekdo izmaknil iz hleva suknjo, ki je vredna 500 Din. Z dvorišča Kri-ževniske ulice št- 10 jc bilo ukradenega več f ušečega se perila. Oškodovan je Filip Sibe-nik in sicer za 500 Din.
lj Policijska kronika. Od 9. do 10. so bile dostavljene sledeče ovadbe: Radi tatvine 2, radi žaljenja straže 2, radi telesne poškodbe 1, radi izgredov v gostilni 2, radi nadlegovanja pasaniov 2, radi posesti orožja brez dovoljenja 1, radi kal jen ja uočnega miru 2, radi prestopa cestno policijskega reda 4. Arctacije: 1 radi poneverbe, 3 radi tatvine, 2 radi postopanja, 1 radi pijanosti.
lj Tvrdka I. Maček, Aleksandrova c. 12, prodaja vsa oblačila za gospode in otroke do božičnih praznikov po znatno znižanih cenah.
Ijski vestnik.
Cdborova seja Slomškove zveze* bo v soboto ob pol še;;tili popoldne v Jugoslovanski tiskarni. — Odbor.
Zalivala. Kriianska ženska zveza v Ljubljani jc darovala za sklad »Slomškove zveze« radi nezaslišanih pcrsekucij, ki sc te dni že izvajajo nad nekaterimi člani »SI. zveze«, 1000 Din podpore. Odbor sc za to velikodušno dejansko naklonjenost do krščansko-uiislcčcga uČiteljstva, brez katerega ni mogoča krščanska šola, najiskrenejše zahvaljuje. Zanimivi dekreti. Dekreti za preganjane ! člane »Slomškove zvoze>- so tako pomanjkljivi in površno sestavljeni, da na prvi vpogled že vsak nejurist uvidi nezmožnost onih, ki so jih pisali rdi pa tiči v takih stilizacijah kakšen poseben namen, ki naj bi preprečil možnost pritožbe na državni svet. Zelo zanimiv je neki dekret s kranjskega okraja, kjer si jo usurpiral okraj, nadzornik pravice ministra. Zato jc menda prezrl tudi okrajnega glavarja, ki mu dekreta tli predložil na vpogled in v 1 podpis, ker bi v tem slučaju gotovo ne zagle dal belega dne s takimi ;>kozli«.
Ljubljanska porota.
Žrtve tihotapstva. Včeraj se je vršila obravnava proti dvema tihotapcema, ki sta izvršila skrajno predrzno sleparijo s kokainom. Obtožena sta bila glasom precej obsežne, zanimive obtožnice Tomaž šusteršič, 30 letni kleparski mojster na Vrhniki in 25 letni Matevž Kenk, zidarski pomočnik iz Rovt. Oba obtoženca, ki sla na Vrhniki in v Rovtah glasom uradnih poročil bolj na slabem glasu, sta označena kot delom i žna in znana tihotapca. Obtoženca sta prišla dne 28. septembra k posest-nikovemu sinu Franceta Petrovčiču v Hote-dršico in sta ga pozvala, če se jima hoče pridružiti pri tihotapstvu in prodaji dveh steklenic kokaina. Steklenici sta bili podobni steklenicam, v kakršnih se hrani vkuhano sadje. Steklenici sta bili skrbno zamašeni in zapečateni in obtoženca sla trdila Petrovčiču, da je v njih dragoceni kokain, katerega nameravata iztihotapiti v Italijo, kjer imata že kupca za to izredno blago. Tihotapca sta mu obljubila visoko nagrado in soudeležbo pri dobičku, če sodeluje pri tihotapstvu. Zahtevala pa sta od njega, da mora tudi on nekaj prispevati za nakup in sta trdila, da sta plačala za obe steklenici 33.000 Din in sta zahtevala, da prispeva on k nakupnini z eno tretjino nakupnega zneska. Fanta je premotil lep zaslužek in |e obtožencema popolnoma zaupaL Bila sta oba jako čedno opravljena, obnašala sta se zelo samozavestno in sta napravila ugoden vtis dveh bogatih tihotapcev, ki se pečata le z bolj dragocenimi in boljšim tihotapskim blagom. Spustil se je v kupčijo, obljubil jima je, da spravi steklenici s kokainom preko meje in jima je izročil tudi svoj delež za nakup kokaina in sicer 11.000 Din. — Sleparja sta sprejela denar in izročila svojemu novemu tovarišu Petrovčičr obe steklenici. Dogovorili so se, da ji'i bo on spravil preko meje, nato pa gredo vsi trije v Italijo, vzamejo mimogrede iz skrivališča steklenice in jih nesejo k Šu-šleršičevemu znancu, ki je o njihovem prihodu že obveščen in ki ima že tudi kupca za blago. Tako sta premetena sleparja pošteno potegnila svojega novega tovariša. Odnesla sta denar, steklenici, v katerih ni bil kokain, marveč neka močnata zmes brez vsake vrednosti, pa sta pustila lahkovernemu fantu. Petrovič, veseL, da bo napravil dobro kupčijo in z lahkoto zaslužil lepo vsoti eo dinarjev, je šel takoj drugi dan 29. septembra preko meje na Italijansko, kjer je skril steklenici na varno mesto pod neko skalo. Čez nekaj dni prideta obtoženca res k Petrovčiču. in odšli so preko meje v Italijo. šuštersič, ki je kot izurjen tihotapec dobro poznal okolico, je vodil družbo po ražnih gozd« nih skrivnih potih v smeri proti Nov ;mu sve* tu. Korakal je kakih 20 korakov kot pLedstraža naprej. Sledila sta mu tovariša Kenk, M je nosil obe steklenici in pa tovariš Petrovčič. Ko so prišli že globoko v gozd, je šušteršifi pod lažnjivo pretvezo, da se bližajo italijanski cariniki zbežal in izginil v gozdu. Takoj za njim je pobegnil tudi Kenk s steklenicami, katere je med begom nekam skril. Ko so nekaj časa blodili po gozdu — italijanskih carinikov seveda ni bilo nikjer — so se zopet sestali na prejšnjem mestu in Kenk je izjavil, da je nit begu iz strahu vrgel obe steklenici v neko grmovje. Šli so jih vsi trije iskat, toda zaman. Kenk jih je predobro skril. Bal se je namreč, da ne bi prišel potegnjeni Petrovčič na sled predrzni slepariji. Vendar pa je Petrovčič takoj slutil, da tu m vse v redu in jih je na povratku v Jugoslavijo prav pošteno prijel. Obtoženca sta nekaj časa tajila svojo sleparijo, končno pa sta priznala, da 6ta ga hotela le potegniti. Ko bi bila obtoženca fantu vrnila denar, bi bilo vse dobro, toda ker sta si sleparja denar med seboj že razdelila in nista hotela ničesar slišati o povračilu, jih je opeharjeni fant potegnil tako, da sta prišla na porotno klop. Pri aretaciji so jima zaplenili tudi precejšen zavoj raznega manufakturnega blaga, katerega sta nakupila za prisleparjen denar. — Obtoženca sta priznala, kar sta napravila s Petrovčičem, izgovarjala pa sta se, da sta bila tudi ona dva žrtev neke samo na videz zuaue ženske iz Ljubljane, s katej.? sta se shajala v Ljubljani pred pošto in ki jima je tudi izročila obe stekleničk Trdila sta, da sta s to žensko že večkrat tihotapila, vendar pa ne vesta, kdo je, odkod in kako se piše. Osleparjen France Petrovčič je dobrodušen, uaiven domač fant, vendar pa vse kaže, da je imel večkrat posla s tihotapci, ker je poznal kokain in se jc spustil brez pomisleka v tako nevarno kupčijo. Zaslišan kot priča je fant mirno in z nasmeškom potrdil obtožnico, po zaključeni razpravi pa je še celo prosil sodnike, da naj ju nikar preveč ue kaznujejo. Kot odškodnino za osleparjen denar je dobil ludi pri obtožencih zaplenjeno mauufakturno blago, katero sta kupila za njegov deuar. Iz raznih spisov so tudi ugotovili, da sta poskušala obtoženca ua podoben način oslepariti tudi nekega Jakoba Petkovška, ki pa je bil M j previden in ni nasedel zvijači. Pač pa sta oslepa-rila obtoženca več oseb onstran meje, ki bodo morda z njima še enkrat obračunale, ko sc vrneta iz zapora iu prideta zopet tja preko mejo. Senat, je stavil za vsakega obtoženca po eno vprašanje in sicer glede goljufije. Porotniki so oho vprašanji soglasno potrdili in sto bila obsojena Tomaž Šušteršič na poldrugo, Matevž Kenk pa na ono loto težke ječe in morata plačati stroške in takso in povrniti oškodovancu vso škodo,
Gosp o darslvo.
Naša rudarska in topllniška produkcija v marcu 1924/
V	»Slovencu« St. 281, z dne 10. t. m. smo objavili statistične podatke o produkciji premoga v mesecu marcu t. 1. Danes navajamo podatke o produkciji raznih rud ter o topilniški produkciji v teku meseca marca t. I.
Produkcija bakrene rude jc bila v marcu 1924 17.025 ton (vse v Srbiji); železne rude se je prcduciralo 26.115 ton (25.785 ton ter 330 ton v Hrvatski). Nakopalo se je nadalje antimonove rude 136 ton (vse v Srbiji), pirita 3139 ton (vse v Srbiji), svinčene rude 1215 ton (vse v Sloveniji), cinkove rude 44 ton (vse v Sloveniji), boksita 247 ton (vse v Dalmaciji), asfaltnega kamna 2 toni (vse v Dalmaciji), marmorja 95 ton (vse v Srbiji). Slane vode se je v Bosni produciralo 273.393 hI.
Topilniška produkcija je bila sledeča: baker 1028 ton (vse v Srbiji), antimon 7702 (vse v Srbiji), surovo železo (manjkajo podatki o produkciji v Topuskem, Hrvatska) 2360 ton (vse v Bosni), svinec v blokih 1039 ton (vse v Sloveniji), surov cink 189 ton (vse v Sloveniji) ter soli 4166 ton (vse v Bosni).
Na dan 31. marca 1924. so bile sledeče zaloge: bakrene rude 1327 ton, železne rude 30.095 ton, antimonove rude 153 ton, pirita 15.005 ton, manganove rude 437 ton, kromovc rude 364 ton, svinčene rude 563 ton, cinkove rude 140 ton, molibolenove rude 2176 kg, boksita 21.105 ton, asfaltnega kamna 500 kg, marmorja 108 ton ter slane vode 23.759 hI.
V	skupini topilniških produktov so bile sledeče zaloge na dan 31. marca 1924: bakra 1110 ton, antimona 19 ton, surovega železa 8291 ton, svinca v blokih 387 ton, surovega cinka 321 ton ter soli 4646 ton.
V	rudarstvu (brez premogovnikov) ter topilništvu je bilo meseca marca t. 1. zaposlenih 6338 delavcev.
Pri kopanju bakrene rude in v topilnicah bakra je bilo zaposlenih 1866 delavcev, v rudnikih za svinec 1065 delavcev, v topilnici svinca 250 delavcev, v topilnici cinka 238 delavcev, pri kopanju železne rude v Bosni ter v topilnici v Varešu 1550 delavcev, pri kopanju pirita 560 delavcev, pri produciranju slane vode in soli 748 delavcev, pri kopanju manganove rude 119 dclavc.ev, pri kopanju antimonove rude 52 delavcev, pri kopanju boksita 30 delavcev, pri kopanju kromove rude 28 delavcev, pri kopanju marmorja 21 delavcev ter pri produciranju asfalta 10 delavcev,
Vc Sloveniji je bilo povprečno v mesecu marcu 1924 zapostenih pri kopanju premoga 13.571 delavccv, pri kopanju ostalih rud ter v topilnicah pa 1553 delavcev, tako da znaša skupno število v rudarski in topilniški produkciji zaposlenih delavcev 15.124.
* Primerjaj -»Slovenca* št. 234. t dne 12. oktobra 1924 ter St. 242. z dne 22. oktobra 1924.
g Državne finance v avgusta t. I. V teku meseca avgusta t. 1. so znašali državni dohodki, kakor posnemamo iz Službenih novin 859,543.644 dinarjev, izdatki pa 902,578.978 dinarjev. — Od 1. aprila t. 1. pa do konca avgusta t. 1, je prišlo v državno blagajno
4171,392,512 dinarjev (za ta razdobja so bili dohodki proračunani na 4335,416.667 dinarjev), izplačalo pa sc je 4158,754.743 dinarjev (proračun je za to dobo določal 4335,416.667 dinarjev izdatkov). Iz teh podatkov je razvidno, da so bili resnični dohodki za 164 milijonov dinarjev manjši kakor proračunani, resnični izdatki pa za 177 milijonov dinarjev. — Iz podatkov pa mesec avgust t. 1. je razviden deficit v državnih financah, ki dosega 43 milijonov dinarjev. Čudno se nam zdi, da finančni minister tudi teh neugodnih podatkov ne navaja, ko daje izjave o dobrem finančnem stanju države.
g Šesti mednarodni vzorčni velesejem v Bruslja se vrši v času od 25. marca do 8. aprila t. 1. Belgijska industrija se je po vojni dvignila tako visoko, da deloma celo že prekaša predvojno produkcijo. V strojni in tekstilni industriji, v orožju, steklu, marmorju in elektrotehničnem materijalu zamorejo belgijski izdelki konkurirati tako po svoji kakovosti, kakor tudi po svojih cenah z vsako drugo državo. Interesenti dobijo vse informacije glede tega velesejma pri tukajšnjem belgijskem konzulatu in v uradu Ljubljanskega velesejma, Gosposvetska cesta. — Našim producentom bi se izplačalo razstaviti na tem velesejmu čipke, lesne proizvode, deželne pridelke, cement, kožuhovino in razne surovine.
g Gibanje cen v veletrgovini v mcsccu novembru t. 1. Indeksna številka belgraj-skega tednika «Privredni pregled« za mesec no-9mber t. 1. znaša 2037, medtem ko jo bila za mesec oktober t. 1. 1981. Nivo cen v veletrgovini izkazuje torej v mesecu novembru t. 1. porast napram mesecu oktobru t. L za 56 točk ali 2 in pol odstotka. Napram mesecu oktobru t. 1. izkazujejo sledeče skupino porast: živina in meso, sadje ln izdelki, stavbni material, kolonijalno blago, industrijski izdelki; padec pa beležijo cene poljedelskim proizvodom.
g Cene v veletrgovini preračunane na zlato. V naslerlnem navajamo po «Privre:lnem preledu« indeks cen v veletrgovini preračunan na zlato (v oklepaju se nahajajoče številke pomenijo indoks blagovnih cen v veletrgovini v severnoameriških Združenih državah, ki predstavljajo svetovni trg): januar 1924 122(163), februar 128 (163), mnre 136 (160), april 130 (158), maj 125 (156), junij 123 (154), julij 123 (156), avgust 132 (158), september 137 (156). Številke za oktober ln november t. 1. br gotovo pokazale naraščanje' indeksa v zlatu, ker so je dvignil dinar, pa obenem tudi cene, tako da je pričakovati, da se bodo naše cene zelo približale višini svetovnih con, kar pomeni onemogočevanje rentabilnega izvoza.
g Kartel pivovarn. Vsled občutne podražitve sirovin in režijskih stroškov je 18 pivovarn v naši državi sklenilo, da poviša ceno za pivo na SO Din za hI. S tem so so karlelizirale vse najvažnejše pivovarne Izven Slovenijo. Pivovarno v Sloveniji (Union, Gotz in Tscheligi) še niso pristopile kartelu in tudi še niso povišale ccn.
g Kontrola carinarnic. Kakor javljajo iz Belgrnda, je finančno ministrstvo odredilo komisijo, ki bo kontrolirala vse glavne carinarnice v celi državi in to še v prvi polovici meseca decembra t. 1.
t Gospodarske vesti la Češkoslovaške.
V mesecu septembra t .1. se je prevozilo na češkoslovaških državnih železnicah 19.5 milijona potnikov ter 5.1 milijona ton blaga. Skupni dohodki 1« osebnega, prtljažnega in tovornega prometa so znašali v septembru 1924. 339.3 milijona K6, kar pomeni napram avgustu t. 1. porast za 8.2 milijona K6. — V prvih 9 mesecih 1.1, je Češkoslovaška izvozila 32.000 ton sladkorja v skupni vrednosti 1.3 milijardo Kč. — Po izkazu češkoslovaškega statističnega nrada jo znašal Češkoslovaški izvoz hmelja v oktobru t. 1. 57.064 stotov po 50 kg.
S Obtok bankovcev v Bolgariji. Na dan
14 novembra t. 1. je po zadnjem izkazu bolgarsko Narouno banko znašal obtok 4516 milijonov lovov. Na dan 14. novembra 1923, je bil obtok bankovcev 3963.5 milijona lovov.
g Fuzija v dunajskem bankarstvu. Z Dunaja poročajo, da je sklenjena fuzija med Bri-tiseh. Ssterreichische KompaCbank ur.d Kre-ditanstnlt A. G,
Borze.
10. decembra 1924,
DENAR.
Zagreb, Italija 2.8680—.28080 (2.89-2.92), London 311.50—314.50 (314.20—317.20), Ne\v York 6:>.80—66.80 (66-67), Pariz 3.5850—3.6350 (3.5750-8.6250), Prnga 1.9910—2.(1210 (2.01 do 2.04), Dunaj 0.0927 /»—0.0947 /j (0.0930—0.0940), Curih 12.84—12.94 (12.93—13.03).
Curih. Belgrad 7.75-7.85 (7.70), Budimpešta 0.0069H —0.0070 A (0.0070), Italija 22.30 do 22.35 (22.35), London 24.25—24.27 (24.30), Now York 516.20—516.70 (516), Pariz 27.81-27.87 (27.85), Praga 15.52/»—15.60 (15.60), Bnkarešt 2.60—2.70 (2.60).
Dnnaj. Devize: Belgrad 1068, Kodanj 12.480, London 333.700, Milan 3072, Newyork 70935, Pariz 3837, Varšava 13.610. Valute: dolarji 70.460, angleški funt 331.900, francoski frank 3<95, lira 3040, dinar 1064, češkoslovaška krona 2130.
Praga. Devize : Llrn 6147, Zagreb ftVA, Pariz 183X, London 159.425, Nowyork 33.90.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska posojilnica d. d., Celje 210—218, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 220 (denar), Merknntilna banka, Kočevje 124—126, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 885—895, Strojne tovarno ln livarne, Ljubljana 130—148, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 465 (blago), »Split«, anon. družba za cement Portland, Split 1400 do 1420, sNihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, S-.grcb 63 (blago).
Zagreb. Hrv. Eskomptna banka, Zagreb 109—110, Hrv. svcopča kred. banka, Zagreb 1.08—110, Hrv. slav. zcm. hip. banka, Zagreb 59—60, Jugoslavenska banka, Zagreb 100—101, Prva hrv. štedionica, Zagreb 84—S5, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 221—225, DioniČko društvo za eksploataciju drva,, Zagreb 70—72.50, Hiv. slav. d. d. za ind, sečera, Osjek 750-800,- Guttman 775—790, Slavonija 69—70, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 435—445, 7 % drž. invest. posojilo 64—66, Vojua odškodnina 125—126.
Dunaj. Živnostonska banka 815.000. Al-pine 391.000, Greinitz 155.500, Kranjska industrijska družba 0, Trboveljska družba 450.100, Hrvatska eskomptna banka 111800, Leyknm 186.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 59..100,
Gutmann 404.000, Mundna 880.000, Slav«x
240.000, Slavonija 69.000.
DLAGO.
Ljubljana. Les: Smrekovi hlodi, zdra«i vo, lepo blago, od 3 cm naproj, fco naklad, postaja 310; Testonl, 2.25, 25 cm, 10—29 cm, mei dia 23, zdravo, lopo blago, fco meja 690—720? Hrastovi frizi, 5, 6, 7, 8, 9, Ia, fco meja 1440 do 1460; Hrastovi železn. pragovi, 250, 25X15, fco naklad, postaja 46; Desko, 20 mm, monte, fco Ljubljana 580; Brusni los, po uzancah' Ljublj. borzo, fco naklad, postaja 1 vag. 220 do 225 (zaklj. 220). — Z i t o i n po 1 j s k i p r 1. delki : Pšenica domača fco Ljubljana 410? Pšenica bačka, par. Ljubljana 465; Koruza nova, def., fco Klenak, žo v Ljubljani 180s| Koruza nova, zdrava, fco Ljubljana 240; Oves bački, fco Ljubljana 360; Laneno seme, fco Ljubljana 700: Moka pšenlčna, bačka, 0, fco Ljubljana 680: Otrobi drobni, fco Ljubljana 212.50; Otrobi srednjo debeli, fco Jarše 240; Krompir, fco štajerska postaja 133. —. Stročnice, sadje: Fižol ribničan, očiščen, b/n ,fco Postojna trans. 1 vag. 500—503 (zaklj. 505); Fižol prepeličar, očiščen, b/n, fco Postojna trnns. 580; Fižol mandolon, očiščen, b/n, fco Postojna trans. 480.
Novi Sad: Pšenica 400—405, koruza 175, oves 295—300, moka bozis »0« 595—620, otrobi 182. — Položaj neizpremenjen.
pr Amar-Hindcmlthov kvartet. V petek
dno 19. t. m. nastopi prvikrat na ljubljanskem koncertnem odru znani Amar-Hlndemithov. kvartet. V kvartetu igrajo sledeči umetniki: Lico Amar, I. gosli, Valter Caspar, II. gosli, Pavel Hindemlth.vijolo in Rudolf Hindemith, čelo. Kvartet priredi v Jugoslaviji pet komornih koncertov in sicer 2 v Zagrebu, nato 1 v Ljubljani, in naposled dva v Belgradu. Za koncert vlada v našem mestu veliko zanimanje, saj bodemo imeli priliko čuti godalni kvartet svetovnega slovesa. Vstopnice v Matični knjigarni.
pr Za resno glasbeno vzgojo nase mladine v našem mestu jo v resnici jako dobro preskrbljeno. Poleg sistematičnega glasbenega pouka, se nudi naši šolski mladini prilika spoznati glasbo slovanskih narodov na lepih in resnih umetniških prireditvah, ki nosijo imo muzlkalno predavanje za mladino. IV. tako predavanje so vrši v nedeljo dne .14. t. m. ob 11 dopoldne v Filhnrmonični dvorani in na tem predavanju so poda mladini v dovršeni obliki več skladb iz glasbene lito« rature čehoslovaškega naroda. V resnici za-, služijo ta predavanja vsled svojih skrbno sestavljenih sporedov, pa tudi vsled svojega umetniškega izvajanja mnogo več znnimanja med našo mladino, kakor pa ga jim ista po^ sveča. Vsekakor mora biti mladina prire-ditel jem teh mladinskih predavanj izredno hvaležna, in svojo hvaležnost pokaže s tem, cla v velikem številu to prireditve poseča. Zato opozarjamo in prosimo vse mlarlinoljube v prvi vrsti pa stariše, da pošljejo svojo mladino k tem predavanjem, za katere edina vstopnina je: nabava programa, ki stane Din 2.50 in se dobiva v Matični knjigarni.
pr Z ozirom na poročilo v »Učiteljskem Tovarišu« od dne 27. novembra t. 1. štev. 47, o Schrešnerjevi Trodelni čitanki za osnovne šole, III. del, ugotavlja vodstvo kr. zaloge šol-
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj.
(Dalje.)	41
»Pst!« je rekel Kaku nemirno. »Ljuba moja, moriti je grda beseda, morivca doleti rada grda smrt, vsaj včasi. Ti si kriva, da je tisti duhovnik, ta prokleti tepec, sežgal možica na oltarju in tako povzročil, da je tisti bog žalostno končal.«
»Ne,« je odgovorila Meritra, »niti iaz nisem kriva, niti duhovnik, marveč ti in ta pes Abi in Set, vajin gospod. Kriva bom pa vsega jaz, ker kraljica in Asti poznata resnico; prej ali slej pride vse na dan in tedaj me bodo dali sežgati kot čarovnico in me bodo poslali v podzemlje s krvjo faraonovo na rokah, s krvjo človeka, ki je bil samo dober z menoj. In kaj se bo tedaj zgodilo z menoj?«
Kaku tega očivktno ni vedel, zakaj vstal je, se vstopil prednjo, se praskal po suhi bradi in se smejal s suhim, nedoločenim smehom, ki je Meritro razdražil.
»Ne pači se mi kakor opica na skali,« je rekla, »in mi rajši povej, kako se bo vse to končalo?«
»Zakaj se vznemirjaš zaradi konca, Lepa?« je vprašal. »Konec je še daleč; in najboljši filozofi so bili sploh mnenja, da konca nikjer nikoli ni. Saj poznaš tisti sveti simbol kače, ki drži svoj rep v gobcu in obsega ves svet ter se začenja, kjer se končuje, in se končuje, kjer se začenja. V vsakem grobu ga lahko vidiš--«.
»Nikar mi ne govori o kačah in grobovih,« ie planila Meritra. »Kurja polt me obhaja, če mislim nanje.«
»Gotovo, ljuba moja. Vedno sem bil prepričan, da se mi Egipčani preveč
ukvarjamo z grobovi — naj bo za njimi karkoli, k sreči je vse vendar zelo dvomljivo. Vrniva se torej od grobov in mrtvecev rajši k palačam in življenju. Kakor sem ti ravnokar rekel, je šlo vendar vse po sreči, dasi obžalujemo slučajno faraonovo smrt in pokolj vse njegove straže in, da pristavim, smrt štirih Abijevih zakonitih sinov. Danes sem prejel orl princa pismeno imenovanje za vezirja in kraljevega tovariša, ki stopi takoj v veljavo, kadar zasede prestol, kar se bo gotovo zgodilo, in ti si danes sprejela od mene z vsemi običajnimi javnimi obredi in z vso slovesnostjo ime soproge, kakor sem ti bil obljubil. Meritra, ti si žena velikega vezirja, prvega velikaša, edinega tovariša egipčanskega kralja, kar je zelo visoko odlikovanje za žensko, ki je za časa zadnje vlade bila zgolj faraonova ljubljenka in je sedela kot strežnica ob njegovem podnožju.«
»Na svilenem podnožniku se udobneje sedi, kakor na vladarskem stolu, ki je zgrajen iz krvavih mečev. Poslušaj, Kaku! Jaz se bojim. Praviš, da si največji med čarodeji in da znaš brati prihodnost. Prav, jaz bi rada poznala bodočnost, in čo nisi samo glumač, mi jo pokaži.«
»Glumač! Kako moreš kaj takega reči, Meritra, saj se spominjaš dogodka s po-dohok
»To je bil morda samo slučaj. Faraon je bil vsa zadnja leta bolan in ga je šo pred kratkim zadelo. Ce nisi slepar, mi pokaži bodočnost v tem čarovnem kristalu. ICar je najhujšega, hočem videti, da bom vedelo, kako naj ravnam, kadar pride.
»Dobro, žena, poskusiti liočeva, čeprav bi moral duh biti miren, kadar hoče gledati tako visoke prikazni, in bojim se, da tvoj ni —- ne, ne bodi huda! Poskrila bova. Sedi tjekaj in glej in predvsem bodi tiho, kadar govorim potrebne rotitve.
Postavila sta torej kristalno kroglo na mizo in se zazrla vanjo. Kaku pa ie mrmral zagovore in rotitve. Dolgo časa ni Meritra ničesar videla, nato pa se ie nenadoma zbrala v krogli meglica, ki se je počasi razjasnila in prikazala se je podoba mrtvega faraona, odetega v mumijske povoje. Meritra se je umaknila in zakričala, faraon pa si je osvobodil roke kakor se je zdelo iz povojev, ki so ga vezali, in je udaril, nakar se jo kristal nenadoma razletel, tako da so se njega kosi razpršili po sobi. Er'en izmed njih io je zadel na usta, ji izbil dva sprednja zoba in ji preklal ustnice.
Meritra .je zavpila in padla na hrbet na tla. Kaku pa je skočil s stola, kakor da hoče zbežati, a se je premislil in obstal, ves trepetajoč od strahu.
»Kaj je to bilo?c je rekla Meritra, ko je vstala s tal, in je izpljunila kri iz ust.
:>Ne vem,« je odgovoril Kaku s trepetajočim glasom. »Zdi se mi, da nam bogovi nočejo razodeti bodočnosti, ki bi jo rada videla. Bodi zadovoljna s sedanjostjo, Meritra.«
»Zadovoljna s sedanjostjo!« je vreščala besno. »Poglej, kaj mi je sedanjost dala — usta polna krvi in zob. Lepa sem bila in sem sedaj skažena za vse večne čase; postala sem stara coprnica. Faraon je z roko razbil kroglo in je vrgel koso vame. Videla sem, kako je to storil, in ti si ga postavil v kristal. Ničvrednež, plačala ti bom to hudobno ukano,« in je skočila k njemu, mu strgala z glave zvezdoslovsko kapo in lasuljo ter ga toliko časa tolkla z njo, da je zaprosil milosti.
Ta trenotek so se odprla vrata in v njih se je pojavil zasopel, bled od groze, le napol oblečen sam princ Abi.
»Kaj so godi tukaj?« je hropel in se zavalil v stol. »Ali na tn rtnčin vršiš '-vojn nočna opazovanja, Kaku?«
»Gotovo ne, najvišji gospod,« je odgovoril zvezdoznanec in si obrisal čelo, a je! še vedno škilil k Meritri, ki je stala ob njem in držala lasuljo v roki, dvignjeni k udarcu. »Gotovo ne, vzvišeni princ. Majhno hišno nesporazumi jen je, to je vse. Ta 'ženska, ki sem jo poročil, ko sem jo slučajno srečal, je kakor divja mačka in ravnokar znaša nad menoj svojo vražjo slabo voljo.«
»Še enkrat reci to,« ie vzkliknila Meritra, »in te vržem skozi okno, da vidim, ali boš mogel s svojim čarodejstvom spremeniti kamenje na tlaku, da bo mehko kakor zrak. Poglej, gospod, kaj mi je storil s svojo prokieto čarovnijo,« in mu pokazala na trepetajoči roki svoja dva sprednja zoba. »Faraona, ki me je zvijačno pregovoril, da sem ga umorila, je priklical v kristal. videla sem ga tamkaj v mumijskih povojih, zagovoril ga je, da je razbil kroglo in mi vrgel drobce v obraz.«
»Tiho, žena,« jo zakričal Abi, »če nočeš, da to dam pretepsti s šibami, dokler te ne bodo noge bolj bolele, ne^» to bolijo usta. Kaj je s faraonovim duhom. Kaku? Ali je mar povsod, zakaj vedi, da sem prišel zaradi faraona, ki prebiva v Osirisu. govoriti s teboj.«
»Prevzvišeni vladar Severa, sin kraljevske krvi, dedni grof, ki bo postal kralj--.«
»Pusti svoje naslove, lopov,« je vzkliknil Abi, sin me poslušaj, ker potrebujem sveta, in če mi ga ne moreš dati, si poiščem drugega, ki mi ga bo dal. Ravnokar sem ležal v svoji postelji in spal, ko jo prišla strašna prikazen k meni. Sanjalo se mi je, da sem se zbudil, in ker sem čutil težo na eni strani, sem se obrnil, da pogledam, kaj je, in sem videl truplo svojega brata faraona v mrtvaških povojih--,t
ekih knjig in učil v Ljubljani, da je knjiga dobila z odlokom pokrajinske uprave v Ljubljani, oddelka za prosveto in vere z dne 19. septembra 1923, štev. 3275 p r e d h o d -njo odobren je; končna aprobacija je, kakor znano, lo formalnega značaja. Ako po mnenju g. poročevalca ni dovolj sestavkov, ki naj bi vzbujali >državni patrijotičnl čute, zato sta odgovorna ona gospoda učitelja, ki sta rokopis ocenjevala in predlagala oddelku za prosveto in vere aprobacijo, ue pa sedanji vodja zaloge. Zaloga da tiskati svoje knjige najnižjemu ponudniku. Cena knjige je pri tej opremi in obsegu naravnost nizka.
pr Josip Novak: Slovenska vadnica ia nemške osnovno šole, 3. zvezek. Odobril prosvetni odelek za Slovenijo. Založila kr. zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani. Cena broš. Din 30, vez. Din 32. — Pričujoča knjiga je plod izkušenega slovenskega šolnika. Zaključuje delo, ki naj izpolni vrzel, ki je nastala ob prevratu, ko ni bilo učbenikov za tiste osnovne šole, ki so ohranile še nemški lični jezik. Ta knjiga pa ni suhoparna slovnica, temveč je sinteza vsega slovenskega jezikovnega pouka, odgovarjajočega predpisani stopnji. Ustrezajoč psihološkim in praktičnim zahtevam, je razdeljena knjiga v štiri poglavja: jesen, zima, pomlad in poletje. V teh poglavjih obdeluje pisatelj na popolnoma lahek način, idoč iz praktičnih vidikov, slovniška pravila z bogato vajo in uporabo, ki ni mehanično naštevanje različnih stavkov brez logične celote, ampak obsega 91 berilnih sestavkov bogatih po vsebini in etični vrednosti naših najboljših starejših in novejših pisateljev. Zlasti dobro bodo služile pesmi, ki so skoraj vse tudi deklamovanke. Vsakemu berilnemu sestavku so pridejana vprašanja za stvarno in besedno analizo, ki pa obenem uvajajo učence v slov-niško pravilo. Na koncu knjige je bogat slo-vensko-nemški slovar. Knjiga ne bo le dobro služila šolam, katerim je namenjena, ampak s svojo bogato zbirko jezikovnih nalog tudi učiteljstvu na šolah s slovenskim učnim jezikom. Zato naj si je nabavijo tudi slovenske šole za svoje učiteljske knjižnice.
pr Znani pevski zbor »Lisinski« v Zagrebu slavi v soboto dne 13. t. m. 15 letnico svojega umetniškega in za razvoj jugoslovanske glasbo velepomembnega delovanja. To svojo slavo proslavi z resnim umetniškim koncertom, na katerem izvaja svetovno delo skladatelja L. Beethovna: Missa solemnis, pod vodstvom svojega zborovodje kapeluika Kresimira Baranoviča. Med solisti sodeluje tudi naš rojak Josip Rijavec. Na plakatih, ki nam oznanjajo koncert, je natisnjena tudi pripomba: I. izvedba v državi. Resnici na ljubo pa naj bode konstatirano, da je Izvajala Beethovnovo Missa solemnis že naša Glasbena Matica pod vodstvom Mateja Hu-bada in sicer dne 14. in dne 24. novembra
1901 v veliki dvorani ljubljanskega Narodnega doma.
pr Češkoslovaško Šolstvo L 1922/23. Češkoslovaški državni statistični urad je te dni izdal podatka o celokupnem šolstvu v republiki 1. 1922/23. V tem letu je bilo v Češkoslovaški republiki vsega skupaj 19.669 šol (1. 1921/22. 19.239), in sicer: 12.910 s češkim ali slovaškim učnim jezikom, 5.022 z nemškim, 935 z madžarskim, 548 z ruskim ali ukrajinskim, 254 z drugim nčnim jezikom. Med šolami je bilo 16 visokih sol (od teh 4 univerze, 4 tehnike, 2 svobodni univerzi) s 26.877 slušatelji (po narodnosti 14.400 Čehoslovakov, 5.074 Nemcev, 4788 Rusov ln 2615 drugih narodnosti); dalje 367 srednjih šol (1. 1921/22 363), in sicer: 52 gimnazij, 102 realni gimnaziji, 3 višje realne gimnazije, 35 reformnih realnih gimnazij, 72 realk, 33 dekliških srednjih šol, 67 učiteljišč ln 3 tuji zavodi s skupaj 104.118 učenci (od teh 72.439 češkoslovaške in 23.436 nemške narodnosti. Med strokovnimi šolami je bilo med drugim 22 kmetli«kih šol z 9.147 učenci, 451 kmetijsko-nadaljevalnih šol z 22.314 učenci in 1400 obrlno-nadaljevalniij šol s 138.333 učenoi.
Nerodno gledališče v LJubljani.
Drama.
Začetek ob 8. nri zvečer.
Četrtek, 11. dec.: PAGLAVKA. - Red F. Petek, 12. dec.: SUMLJIVA OSEBA. Red C. Sobota, 13. dec.: PAGLAVKA. - Red D. Nedelja, 14. dec. ob 3. uri pop.: MOGOČNI PRSTAN, mladinska predstava. — Izven. Ob 8. uri zvečer: DANES BOMO TIČI. -Izven.
Opera.
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Četrtek, 11. dec.: LOPUDSKA SIROTICA. -Red A. Proslava 70 letnice skladatelja F. S. Vilharja. Petek, 12. dec.: — zaprto. Sobota, 13. dec.: RIGOLETO. — Red E. Nedelja, 14. dec.: ob 3. uri pop. CAVALLERIA RUSTICANA, — V VODNJAKU, ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven.
Sprememba dramskega repertoarja. Gospe Šaričevi je umrla gespa mati. Pogreb bo v petek popoldne, zato se dramski repertoar za petek 12. t. m. in soboto 13. t. m. tako-le spremeni: V petek >Sumljiva csebac za red C in v soboto >Paglavka« za red D.
F. S. VILHAR: LOPUDSKA SIROTICA.
K današnji premijeri v operi. Slovenski skladatelj Franjo Serafin Vil-har praznuje v Narodnem gledališču 70 letnico svojega rojstva. V počastitev jubileja tega neumornega in zaslužnega skladatelja vpri-
zori Narodno gledališče v Ljubljani njegovo tridejansko opero >Lopudsko sirotico«.
>Lopudska sirotica< je po glasbi in po vsebini izrecno naša opera, ki bi z vso upravičenostjo mogla zavojevati vse naše jugoslovanske operne odre.
Kot snov za libreto si je izbral Vilhar dalmatinsko legendo, katero je že Preradovič deloma obdelal. Milan Ogrizovič, uspešni pesnik »Hasanaginice< je dramatiziral in priredil to legendo mojstrsko za oder v tonu, katerega si je želel Vilhar sam: temeljni ton libreta je narodni, ljudski, dočim je ostala izdelava moderna, recitativna, dramatično sila velika in dovolj izrazita. Opera ima tri dejanja. Prvo dejanje se godi na obali otočka Lo-puda nasproti Dubrovnika. Trije ribiški bratje se ob solnčnem zatonu poslavljajo, ter ji naročajo, naj pazi na dobro ime domače hiše; zakaj med ljudstvom se širijo vesti, da Mara ljubimkuje in pohaja z nekim gosposkim mladeničem iz Dubrovnika. Mara vtaji in pomiri brate, ki odidejo na ribolov.
Toda, komaj pridejo bratje na morje, komaj, da leže mrak na zemljo — že se pripelje njen fant, dubrovniški sgosparr. Seveda, vaška dekleta zvedo za ljubezen, in v poštenem mnenju in ogorčenju jo ovadijo bratom, Niki, Vlahi in Ivici. Bratje težkim srcem izročijo svojo sestro ljudstvu, ki jo obsodi in ji strga z glave znak in kras njenega deklištva, češ da ga ni več vredna. Mara pa taji, zatrjuje, da je čista in da se raji vrže v morje, kot da bi po nedolžnem trpela. Reši jo samostanski prior don Mavar, ki prepove soditi narodu, temveč se zavzame za Maro in ji vrne pogaženo kapo in odredi, da gre Mara v samostan, kjer naj počaka, da njen Rodoviko uredi vse potrebno za poroko. Z velikim >Ave Marija« konča prvo dejanje.
Drugo dejanje se vrši v samostanu na Lopudu v nedeljo popoldne. Marija Orsola, predstojnica samostana, pripoveduje Mari, kako je ljubila tudi ona v svoji zgodnji mladosti, kako se je morala tudi ona odreči in oditi v samostan. Ta Mara tudi izve, da je Marija Orsola sestra njenega Lodovika. Pride brat Marin Niko, ki je med vsemi najkrutejši. Zahteva, da mora domov, ali pa ostati v samostanu. Toda tudi l/>doviko obišče Maro, ter jo prosi, da ž njim pobegne v Italijo in da jo bo še to noč čakal na otoku sv. Andreja. Bratu Niku pa naj reče, da ne gre domov, da rajši ostane v samostanu.
Iu res Niko odide. Lodoviko pa si na malt osvoji ostali narod, vse ljudstvo je zanj in v preširnem kolu konča drugo dejanje.
V tretjem dejanju čaka Lodoviko s svojimi mornarji na Maro, ki mora priti « čolnom na otok sv. Andreja. Ali Niko hoče preslepiti Maro in ji daje z nasprotnega brega napačna znamenja z lučjo. Lodoviko to opazi in pošlje svoje mornarje njej na pomoč. Noč
je viharna, morje valovito, vname se boj. Mara misli, da je zgubljena in skoči v morje v namenu priplavati na otok. Njene sile pa jo zapuste in do smrti izmučeno jo pripeljejo mornarji Lodovika. Z besedami »zmagala sem vse, zmagala sem brate — toda morja nisem mogla,« umrje Mara v naročju svojega fanta, ki ga je tako ljubila in za katerega je dala mlado življenje. —
Franjo Serafin Vilhar-Kalski se je rodil leta 1852. v Senožečah pri Postojni, kot sin znanega slovenskega pesnika Miroslava Vilharja. Psevdonim »Kalski« izvira od njegovega rojstnega doma, ki se je imenoval »Kaleč«. Brez dvoma je Vilhar eden najzaslužnejših in najznamenitejših jugoslovanskih skladateljev. Proučavajoč in negujoč narodno jugoslovansko glasbo, se je uživil popolnoma vanjo in baš radi tega so se njegove pesmi tako naglo razširile po vsej naši zemlji.
Danes poseti jubilar predstavo svoje »Lo-pudske slrotice«. Naša dolžnost je, naša prijetna dolžnost je, da tega našega kulturnega delavca dostojno počastimo in damo duška iskrein želji: Na mnoga leta!
Naznanila.
Društvo prijateljev humanistične gimnazije bo imelo v četrtek, 11. decembra, ob treh popoldne na I. državni gimnaziji v Ljubljani redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Volitve novega odbora. 3. Slučajnosti. — Prijatelji, udeležite se v obilnem številu!
' čni zbor društva geometrov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev — sekcija Ljubljana — se vrši v soboto dno 20. decembra t L ob 10 prec.poiJuu, v slu-alnici i-ukn.išne univerze (dvorec) z običajnim dnevnim redom. Isti dan predava ob pol 5 ravno tam tov. nad-geometer Bydlo o temi «Razmejitev Nemške Avstrije z Jugoslavijo«. — Odbor.
Občni zbor društva «Gosposvetski Zvon* v Ljubljani se vrši z običajnim dnevnim redom dne 19. t. m. ob 20 na magstratu v mestni posvetovalnici. Vabljeni so vsi p. n. člani. — Odbor.
Jesenice. Sestanek esperantistov, na ko-jem bo tudi predaval o važnosti in razširjenosti Esperanta delegat iz Ljubljane, se vrši nepreklicno v nedeljo dne 14. t. m. ob pol 10. predpoldne v 5. razredu osnovne šole. Vabimo vse interesente, da se udeleže v polnem številu tega sestanka.
Poizvedovanja.
Zgubila se je majhna psica, bel	imi
lisami, majhno glavo, znamka št. 9, •.■ .>.'>! Jia, sliši na ime ^Ledi«. Kdor kaj ve, n roei proti odškodnini na naslov Vrbn" •r /'tlllC, Orlova ulica 11, Ljubljana.
Bp. 150; 1924

H3,jaB.T>yjeM, Ra R0.'tC03HaheHH y fjpaK 3ene CTjrnuTii n TO:
JKchhkobo nwe vt npe3HM0, Ahoji$ Ca6o; nopojunmo CTaiLO uovKe^eH; 3aim.\iaH»e, apxu-TdCTa; BeponcnoBecT, jkhaob; eTapoeT, MecTO po-ijeiLa, 42 roji. Kep-r, TIexocnoBa'iKa; mgcto upe-6HBau.a, IlaHueBO Il,apH fljrmana 156; mie n npe3UMe po^iiTC.-ba, noic. Jauoo IIlBapn, noic. Mami Baje.
HeBCCTnuo iimo n npe3HMe, AnSepTima
Eorhuk; nopojuniho CTafte, Heyp,aTa; aamiMaibe,
Tpr. KH>uroBol)a; BeponcnoBecT, piiMO-tcaT.; CTa-pocT, MecTO poljeu.a, 31 ro«. JbyoJbaHa, Cjiobg-Hamca; MecTO npcoiir.au,a, JbyoJi.aHa, JljnajcKa necTa 2.; hmo u npesitMe pofttiTCJba, iiok. Bhk-Top Borhiik, non. Map« j a BirnaBimap.
Ilo3HBaM cbg OHe, KOjn sa icaKOBV npenpeicy 3Hajy, neua to ko,t, Mene juimho hjih tu uaK ny-tgm oniKTHHCKor norjiaBapcTBa (tJ. MaTpimapa) npujaBG. Ouy H3jaBy Ha cjioaoiium MOCTttma Tpeoa o63HaHHTH 11 to; y nanueBy h y JLyojbaHH y juiCTy „Cji0Beneu;".
oahmobo, 6. renomopa 1924.
Tu::o\inp Cy(SoTnh,
v&Tniap.
BHH®®raa!HBBE>e3HaffiiaS£SaHEHIBEHan«iJ
1	H m 4$ dinarjev s
2	cn meter dobrega sodna g en meter dobrega ševiota ; en meter dobrega sukna e
dvojne Slrlne dobite pri	g
5 lenasl d GerSfman. Uubltana S
Bbhbbbbbe: afflganagBuaBi«Bwafl»J'

Vsaka drobna vrstica I>/n i'50 ali vsnka beseda 50 par. Naj-manjši 5 £>in. Oglas! nad devel vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
Pekovski POMOČNIK I
išče mesta, - Naslov pove | I uprava lista pod Jlev. 7754. zdravo, novo blago, sc zo-___ pet dobi v vsaki trnožini pri
ZIMSKO SUKNJO, dobro ! FRAN POGAČNIK, Ljubi*-
ohranjeno, prodam. Poizve j Dunaiska cesta »ter. 30.
se v prodajalni -Pri Koro- pRAZNA SOPA v sredini šici«, Poljanska cesta št. 5. mesta sc odda za pisarno.
Naslov v upravi pod št. 7759
■
■
SI
priporoča
Nova založba
r. z. z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19
kot primerna darila sledeče ktijlgc lastne založbe: Cankar Ivan, Todobe iz sanjj Cankar Izidor, Od kl; Debevc. Vzori In boji; Euripides, Bratski spori Finž^ar. Zbrani spisi IV.; Herman-Bradač, Ivančkov sveti večer; Jaklič, Ljudske povesti; Majcen. Kaslja; Mole, Trlstan cx Siberia; Shakespeare, Beneški trgovec in Julij Cezar; Sophokles, Kralj Oidipus; Štele, Oris zgodovine omet-nosli pri Slovencih.
Finžgar, Zbran! spisi (za božič) izide V. zvezek, Prerokovanje. — Razen teh ima v zalogi leposlovne in šolske knjige, tudi tujih slovstev, v bogatem izboru.
POZOR TURISTI!
Daljnogled, dober, z usnjato torbico, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 7661
Gospodinlslfi koledar
Jugoslovenske Matice za leto 1925
TfOnict kilogram po 25 lldpiol Din, in ČAJNO MASLO kilogram po 55 Din, pošilja po povzetju v vsaki množini Mljekarska udruga v Virovillcl.	7742
posestniki tliš!
Gotovo imate kakršen že primeren prostor, ki ga lahko izrabite za delavnico. Adaptacije napravim sam. -Prosim, pošljite naslov na upravo »Slovenca« pod šif'o »V MESTU«.	7760
Proda se LES
250 do 3CO plms stoječega smrekovega lesa, dobrega za na žago in tesanje. Dražba se vrši 15. t. m. na licu mesta v Tirni, 1 uro nad žel. postajo Sava — ob 11. dop.
Trgovski VAJENEC
se sprejme v trgovino z meš. blagom. Imeli mora veselje do trgovine, biti priden in pošten. - Dopise upravi pod »Priden učenec« Siev. 7090.
3
POZOR!
. ,,, , Izurjsne pletilje
je izšel in se dobiva pri po- ]	*	nt.
družnicah za člane 12 Din, se takoj sprejmejo. - Dobr„
v knjigarnah za nečlane po hrana in stanovanje v hiši.	tako, naproda v na,lep»om
16 D n. Ljubljanski čhni ga - F.. GOSTINČAR, Starca	kra,u PriiL Vsaka meri 500
dobe v pisarni Jugolov. M a- p:i Kwika. železniška po-	do 600 m» cena» a co
lice, Pred školijo štev. 21 L staja Holmec.	7764	Din 50.000. Več. Piule it. 8.
■aaBHMHMHBKaaH'
Božitna in novo-lelna darila.
na|prlmerne|$a
dobite v umetniškem ateljeju za narodne in moderne vezenine
Bsžzne Umaitmz
o Kranju
Cenik zastonj! Cenik zastonj! baanaanaagairaadbacr
Išče se POSTREŽNICA
za celi dan. — Naslov pove uprava lista pod štev. 7744.
Pozor, KOLESARJI!
Pošljite stara dvokolesa v popolno prenovo, cmajlira-nie z ognjeni in poniklanjc-Na željo se dvokolesa (udi shranijo čez zimo. »TRIBUNA«, F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta štev. 4.	6328
NASLOVE
oddajalcev in pa odjemalcev stanovanj, trgovskih in obrtnih lokalov, posojil, kreditov ler prodajalcev in kupcev hiš, posestev in nepremičnin, dobiie prof mali odškodnini pri »POSREDOVALCU« — Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 23. 6960
Drva
trboveljski
premog n. Pefršč
Ljubljana
Gosposvetska cesta 8 Telefon 343
Moške srajce
najnovejši vzorci, najfinejše blago, kakor tudi drugo perilo, kupiš najceneje, ker jc lastni izdelek, edino le pri tvrdki F. in I. Goričar, »PRI IVANKI, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29.	7566
pi*t P«« RNH J«« K^FS 53F3 iS
za
najbolj priporočljiv!
Zahvala.
Ob priliki smrti našega soproga in ata, gospoda
paznika T. p. d, in posestnika
se nam je Izkazala od vseh strani tolika naklonjenost, da nas veže dolžnost, zahvaliti se najtopleje vsem za vse.
Posebno zahvalo pa smo dolžni gg. članom »Društva rudniških nameščencev v Trbovljah«, osohito gosp. predsedniku Letniku za prireditev tako častnega pogreba. Vsem stotero Bog povrnil Trbovlje - Bevško, 10. decembra 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.
a
a
m m
n in K
a n
3
n a
JCajprimemeiša dar.la za dame!
ožična razstava
in razprodaja ročnih (Jel
s 25°/0 ponustom.
bost
■C B B B B B
B
&
Samo 6 dni!
Samo 6 dni!
Milena Zor-Ježek, LJubljana,
Stritarjeva (prej Spitalska) ulica 7,11L
u
B B
B B
B B
a
B 9
m
Oi
B
aaanaflBSBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBMBBBBBBBBBSBSBSSSBSBB