AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER
NO. 57
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 10TII, 1937
LETO XL — VOL. XL.
Kako oblasti irosijo vaš davčni denar, ognjegasci in
vajo največ vaših davčnih dolarjev
75,000 delavcev zopet na štrajku »JfSf
Kadar plačujete davke v mestu, tedaj morate vedeti, da so davki namenjeni va\ vzdrževanje vaše vlade, bodisi mestne, okrajne ali državne. Največ davka v Clevelandu gre za plače policistov in ognjegascev in za vzdrževanje njih aparata.
Velik del davka gre tudi za plače učiteljev in učiteljic in vzdrževanje šolskih poslopij ter za gradnjo novih.
Malo ljudem je pa znano, da poberejo okrajne oblasti mnogo vašega davčnega denarja. V preteklem letu so omenjene oblasti v Cuyahoga county potrosile nič manj kot $4,303,603.14, in sicer v sledeče namene:
$757,327.86 je šlo v urad treh okrajnih komisarjev, ki so upravitelji okraja. Ti imajo tudi nadzorstvo cest in mostov. Okrajni avditor, ki odobruje davčne račune, je dobil $572,-845.18. Volivni odbor je pogoltnil svoto $576,126.04. '
Sodnijski clerk je dobil $198,-353.27. Comomn Pleas sodnija, kjer se nahaja 18 sodnikov, obenem pa apelatna in probatna sodnija so dobili $474,077.49. Mrliški oglednik je naredil stroškov za $35,908.45.
Inženir j i so. tlobjli 'ljejcaj nekaj nad 182,000 dolarjev, državni
Detroit, 9. marca. Štrajk av- štrajka sta se pojavila v Gfene-
prosekutor je zahteval $128,-412.18, okrajni rekorder $104,-890.97, okrajni šerif $342,-276.06, in za "podrobnosti in malenkosti" se je plačalo $348 - j bencevVTellbnlhniTštrajkrki" je
oo/i oc rn—	in!	•	'
povzročil, da je bilo 65,000 de-
tomobilskih delavcev v tem mestu je v novem razmahu. Par ur pozneje, ko je Chrysler korpora-cija izjavila, da ne more priznati unije avtomobilskih delavcev kot edine zastopnice vseh usluž-
324.26. Okrajni blagajnik je dobil $285,346.47. Toda to ni vse, kar so potrošile okrajne oblasti lansko leto. Za slepce, si-rotne matere, revne otroke, pokojnino, javne bolnišnice, hla-znice in dobrodelne zavode smo morali plačati $6,392,784.48.
Ogromno svoto je vzel seveda relif, podpora brezposelnim. Tem se je izplačalo tekom lanskega leta nič manj kot $8,409,-319.62, in to poleg državne in zvezne podpore. Na dolg se je odplačalo $3,863,307.87.
Za Metropolitan park sistem so potrošili $315,710.98, za pse in živali $69,897.82, za splošno zdravstveno akcijo $35,793.16, za ceste in gradnjo mostov $1,-126,022.79, in za nadzorstvo javnih cest pa $1,150,479.74, Vsega skupaj so okrajne oblasti v Cuyahoga county potrošile lansko leto $25,777,322.30.
Včasih je dobro,- da zveste, kako se gospodari z vašim denarjem, da premišljujete o številkah in kadar pridejo volitve, da dvakrat premislite, predno cddaste svoj glas.
Za Cleveland prerokujejo še več potresov
Glasom poročil izvedencev Cleveland ne bo imel zlepa miru pred potresi. Prvi potres smo občutili pred osmimi dnevi, drugi je pa prišel v torek zjutraj. Vir potresa prihaja iz pokrajine med mestoma Bel-lefontaine in Toledo, O. Podzemlje v tej okolici se premika in išče nove podlage, kot se je izjavil jezuit Rev. Joseph Jo-liat od John Carroll katoliške univerze, ki ima edini seismo-graf v državi Ohio. Seismo-graf je instrument, ki natančno zaznamuje tresenje zemlje. "V kratkem bomo imeli v Clevelandu še več potresov," se •ie izjavil Rev .Joliat, "toda ti sunki ne bodo močni dovolj, da bi povzročili občutno škodo. V splošnem so ti sun . Posledica readjustiranja podzemlja, ki je bilo stisnjeno Pred nekako 10,000 leti. To Podzemlje se razteza od Kanade do južnega dela države Ohio."
-o--
Nova postava
Smrtna kosa
V torek zjutraj je po dolgi in mučni bolezni v Glenville bolnišnici umrla Marija Fortu-na, roj na Pakiž, stanujoča na 440 E. 158th St. Stara je bila 43 let. Tu zapušča žalujočega soproga Eranka, štiri otroke: Marijo, Frančiško, Franka, Antona1, sestro Frances Mlakush, v Thomas, W. Va., in Rose Korošec v Warren, O., ter še več bližnjih sorodnikov. Bila je dobro poznana in priljubljena pri vseh, ki so jo poznali. Rojena je bila v vasi Gradiško, fara sv. Trojica, kjer zapušča brata John Pakiža, ki sedaj živi na Dunaju, popol Isestro Marijo, Modic na Velikih Blokah in veliko sorodnikov. V Ameriki je bivala 23 let. Bila je članica dr. Mir št. 142 SNPJ in društva Blejsko Jezero št. 27 SDZ. Fogreb se vrši iz hiše žalosti v coboto zjutraj ob 8.30 v cerkev Marije Vnebovzete ob 9. uri in r.;. Calvary pokopališče pod vodstvom Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda. Bodi pokoj-nici ohranjen blag spomin. Prizadetim sorodnikom naše globoko sožalje!
lavcev ob delo.
Sedeči štrajkarji so se polastili peterih Chrysler tovaren. V teh tovarnah je zaposlenih 50,000 delavcev. Nadaljnih 10,-000 delavcev je brez dela radi štrajka v tovarni Hudson Manufacturing Co. In 4,500'nadaljnih delavcev je prenehalo z delom pri B'riggs Manufacturing Co. radi štrajka pri Chryslerju.
Governer Frank Murphy, ki se mudi v Floridi na počitnicah je brzojavil, da pride nemudoma v Detroit, kjer bo skušal narediti poravnavo.
Radi štrajka pri Chrysler podjetju je morala zapreti tudi City Auto Stamping Co. tovarna v Toledo Ohio, Tu je zaposlenih 1,300 delavcev. Nadaljnih 4,500 delavcev je zgubilo delo v New Castle, Ind., ko je Chrysler korporacija zaprla tovarno.
Pričakuje se, da bo tekom današnjega dneva zaprla tudi Highland Park tovarna Chrysler kcrporacye, ki je J^čeraj Je poslovala.
Tudi pri General Motors so razmere dnevno bolj zapletene. Premirje, ki je nastalo 11. februarja, ni dosedaj privedlo do
ral Motors tovarnah v Flintu včeraj.
Sinoči so šele sedeči štrajkarji v Flintu izpraznili tovarne, potem ko se jim je dalo obljubo, la se bo kompahija pogajala z indijo radi nesporazuma, ki je nastal.
Na drugi strani pa poroča generalni vodja Chrysler korpora-cije, da je postal položaj v tovarnah neznosen. B. E. Hutchinson, ravnatelj Chrysler tovaren v Detroitu, pravi, da so začeli unijski delavci z ustrahovanjem neunijskih delavcev, rekoč, da če ne pristopijo k uniji, tudi delali ne bodo.
"V takih razmerah," je dejal Hutchinson, "je korporaciji nemogoče poslovati, še manj pa priznati unijo kot edino zastopnico vseh delavcev, ker je oči-vidno, da unija nima niti ene petine delavcev v svojih vrstah.
"Vprašanje je," je nadaljeval Hutchinson, "ali naj v bodoče
sko leto je Chrysler korporacija zgradila 1,059,007 potniških in1 tovornih avtomobilov. V dveh J
mesecih letošnjega leta je bilo1 Washington, 9. marca. Gover-zgctovljenih nad 238,000 avto- ner.i> šestih industrijskih držav mobilov v Chrysler tovarnah. |s0 imeli včerai značilno konfe-Chrysler korporacija izdeluje r6nco s predsednikom Roose-sledečeznane avtomobile: Dodge, veltom in so zmagali v svojem Plymouth, De Soto in Chrysler. aPelu na vlado, naj slednja nikar Dosedaj se štrajkujoči usluž- lie odpusti od dela 600,000 WPA benci mirno zadržijo. Neunij- delavcev, dokler niso privatne ske delavce,' ki so bili zaposleni industrije pripravljene prevzeti v tovarnah so potisnili na cesto delavcev, in zastražili tovarno. Unijski' Administracija WPA je na-voditelji trdijo, da je 90 odstot- meravala že tekom meseca apri-kov Chrysler uslužbencev pri la in maja odstraniti od vladnih
ostane
začasno zaposlenih pri raznih projektih
um.p.
Homer Martin, predsednik unije avtnih delavcev, je izjavil, da mu je žal, da je prišlo do ponovnega štrajka, toda toliko časa, dokler bo kompanija tako trdovratna napram uniji, ne bo miru v tovarnah.
Pričakoval je, da bo Chrysler korporacija bolj liberalna napram uniji, kot pa je bila prvotno General Motors korpora-
.. , . ,	cija. Mr. Martin trdi, da je 90
unijski uradniki diktirajo, kako I odstotkov vseh delavcev
Chrysler korporaciji
projektov najmanj 600,000 delavcev. Ako slednji ne bi mogli dobiti dela, tedaj bi bile posamezne države prisiljene skrbeti za nje.
Governer Benson iz države
Minnesote je včeraj izjavil, da so dobili governer j i od predsednika Roo-;evelta obljubo, da vlada nikakor ne namerava reduci-ati zaenkrat vrste WPA delavcev.
Predsednik je nadalje izjavil, la bo ves položaj zelo natančno preštudiral, nakar bo dal kongresu gotova navodila.
Izjavil pa je, da dosedanji fondi nikakor niso zadostni za vsa projektirana dela, in da bo administracija po 30. juniju v resnici prisiljena odsloviti sto-tisoče delavcev, ako kongres med tem ne dobi novih virov dohodkov za plačevanje projektov.
se bo poslovalo v tovarnah, m ' kdo .naj dobi delo in kdo ne, ali naj lastniki tovarne o svojem podjetju odločujejo."
Hutchinson je nadalje izjavil, da je Chrysler korporacija pripravljena vsak čas pogajati se z unijskimi uradniki, toda ta pogajanja so veljavna le za člane, ki v resnici pripadajo k uniji, ne pa za ostalo delavstvo.
Chrysler korporacija je tretje največje podjetje v Ameriki za
nobenega uspeha. Dva sedeča proizvajanje avtomobilov. Lan-
pri
v uniji, in da korporacija nikakor ne more prezreti te ogromne večine svojih uslužbencev.
Delavci pri Hudson Manufacturing Co. v Detroitu, katerih je 4,500, so včeraj stavili kom-paniji sledeče zahteve: priznanje unije, kot edine zastopnice vseh uslužbencev. Minimalna plačil 85 centov na uro za moške in 75c na uro za ženske. Priznanje senioritetne pravice vseh delavcev.
Glasom nove odredbe davčne komisije bodo v bodoče dobivali vsi lastniki posestev ali zemljišč fačun za plačilo davkov po pošti. To se bo vršilo od 1. aprila naprej, kot je to odločila državna postavodaja. Toda sleherni davkoplačevalec mora imeti v uradu davčnega blagajnika svoj točen naslov, sicer bo imel precej sitnosti.
Dražje najemnine Iz vseh delov Zedinjenih držav se poroča, da so se renti tekom zadnjega leta zvišali in si-Cer od 5 do 15 odstotkov. Zvišanje rentov je najbolj občutno y Chicagu in v New Yorku, kjer Je pomanjkuje stanovanj. Najbolj
se je pa podražil rent v San Francipcu, za okroglo 18 odstotkov, dočim znaša zvišanje v Clevelandu 10 odstotkov.
Mestni proračun
Finančni odsek mestne zbornice je odobril proračun za leto 1937 za mesto Cleveland v natančno isti svoti, kot jo je predložil župan Burton. Finančni odsek je zavrgel priporočilo mnogih organizacij, da se dovoli $40,000 za zdravljenje zob šolskih otrok. Če se bo pa tekom leta izkazalo, da so dohodki večji, kot se je prvotno pričakovalo, tedaj zna mestna zbornica naknadno dovoliti dotično svoto. Pcneveril prodajni davek
Državni nadzorniki, ki so preiskovali stanje okrajne blagajne v Columbiana okraju, Ohio, so dognali, da je okrajni blagajnik poneveril za $4400 prodajnega davka. Blagajnik je bil prijet in se bo moral zagovarjati pred veliko poroto.
Denar gre v Evropo
Washington, 9. marca. Trgovinski oddelek ameriške vlade naznanja, da so ameriški turisti potrošili lansko leto na svojih potovanjih po Evropi nič manj kot $495.000,000. To je ogromna svota, ako se pomisli, da je bilo v letu 1935 potrošenih samo $85,000,000 po ameriških turistih V Evropi. Ob istem času pa poroča zakladniški oddelek vlade, da je bilo iz Evrope tekom leta 1936 importiranega za $1,-300,000,000 zlata, Evropa ima danes v Ameriki za skoro $6,-000,000,000 vrednosti v zlatu.
-o--
Za Peruškovo sliko Sledeča nadaljna društva so priposlala prispevke za nabavo Peruškove slike za umetniški muzej v Clevelandu: društvo Bled št. 20 SDZ. je darovalo $5.00, pevski zbor "Zarja" $3, Euclid Rifle Club kakor tudi dru,štvo Doslužencev in Progresivne Slovenke št. 1. in dr. F. J. Kern so darovali po $2.00, cvetličar James Slapnik Jr. pa $1.00. Skupaj nabranega $153.45. Vsem društvom kot posameznikom iskrena zahvala! — Okorn.
Manj profita
Kot naznanja American Tobacco Co. je družba naredila lansko leto manjši dobiček kot v zadnjih treh letih. Čisti dobiček je znašal nekaj nad $20,-000,000, dasi je kompanija prodala mnogo milijonov več cigaret kot v letu 1935, ko je znašal čisti dobiček skoro 25
Zopet otrok
Umatilla, Fla., 9. marca. R. E. Scates, 61 let star vdovec, je včeraj pripeljal novo nevesto na svoj dom, lit let staro Dollie Butler. Stari Scates je oče šestih otrok. Poroka se je vršila včeraj v uradu javnega no tarja. Oče in mati. otroka tta dala pismeno dovoljenje, da se sme njuna hči poročiti a starcem. . .
Francoski pomorščaki na sedečem štrajku
Le Havre, Francija, 9. marca. Moštvo francoskega par-nika Normandie je začelo včeraj s sedečim štrajkom. 900 mornarjev je zasedlo parnik. Mornarji zahtevajo 30 odstotkov povečano plačo. Šele pred kratkim je bila njih plača zvišana za enajst odstotkov.
-o-
Iz domovine Mrs. Ana Kuhel, 1373 E. 52 St., je dobila iz domovine žalostno vest, da je preminula v Stavča vasi pri Žužemberku njena mama v visoki starosti 84 let. Po domače je bila znana kot Novinova mama. Pred 30. leti je vlak povozil njenega moža. Pokojna zapušča v Ameriki hčer Ano, v
Predsednikov govor
Washington, 9. marca. — V torek večer je govoril predsednik Roosevelt po radiu. Vse večje postaje v deželi so oddajale njegov govor, tako da se pričakuje, da je predsednika slišalo nad 60 milijonov ljudi. Roosevelt je zagovarjal svoj stari načrt glede reorganizacije najvišje sodnije, ki je tekom let si vzela pra'v|ico nadzirati in tai-korekcč diktirati postave. Razblinil je napade svojih nasprotnikov in dokazoval, kako sodniki najvišje sodnije mnogokrat porazijo vse, kar je kdngres koristnega naredil za -narod. Zagovarjal je idejo, da morajo vsi člani najvišje sodnije, ko postanejo 70 let stari iti v pokoj, ali pa jim predsednik imenuje pomočnika. "Narod je prišel do krize," je dejal Roosevelt, "ko je treba stopiti v akcijo, da rešimo ustavo. In to se mora zgoditi takoj."
Preveč otrok
Moskva, 9. marca. Zgodaj spomladi lanskega leta je sovjetska administracija izdala na Ruse apel, da pomnožijo število rojstev, tako (hi bo isto enakomerno z zvi-šanimi rojstvi v Nemčiji in Italiji. Sovjetska vlada je obenem lansko leto odredita posebne nagrade za družine s številnimi otroci, otežko-čila, je razporolce in postavila težke kazni za odjavljanje plodu. Posledice niso izostale. Rwko prebivalstvo se je začelo množiti, rojstva od meseca do meseca naraščajo, tako da se je sovjetske vlade polotil strah. Dočim je vlada obljubila pomoč vsem materam ob času porodov, pa danes nima vlada na razpolag o dovolj zdravnikov, strežnic ali prostorov za novorojence. Ves vladni aparat je tozadevno odpovedal. "Priznati moramo, " je včeraj izjavil sovjetski zdravstveni komisar, "da smo bili popolnoma nepripravljeni za tako številna rojstvo..'"
Slabo za učitelje
300 učiteljev v Cleveland Heights se bo moralo zadovoljiti s 50 odstotki znižano plačo za prihodnje štiri mesece, ker davki ne prihajajo V blagajno tako, kot se je pričakovalo. In če bo šolski odbor glasom nove postn-domovini ve prisiljen dajati učencem za-
pa sina in hčer Josephine, poročeno Zupančič. Naj bo pokojni rahla domača zemlja! Jcdnotin dan Glavni odbor K. S. K. Jed-note je sklical za dan 5. junija velik shod članstva K. S. K.
milijonov dolarjev. Vzrok je, Jednote. Shod se bo vršil v S.
ker so cene cigaretam ostale iste kot pred leti, dasi je tobak mnogo dražji. In sedaj lahko pričakujemo, da se bodo dvignile cene cigaretam, ker so di-vidende prenizke.
N. Domu na St. Clair Ave. Poročno dovoljenje
Poročno dovoljenje sta dobila Mr. Frank Zupančič iz Solon, Ohio, in Miss Doris Ma-nix iz Bedford, O. Bilo srečno!
stonj knjige, bodo morali učitelji trpeti nadaljnih pet odstotkov znižanja pri svojih plačah. Poražen predlog Zdravstveni odsek državne zbornice v Ohio je porazil enoglasno predlog, glasom katerega bi bilo dovoljeno department trgovinam vpeljati oddelek za op-tometrijo. Izkazalo se je, da bi department trgovine zlorabile enako dovljenje in bi končno
Smrtna kosa
V	torek zjutraj je po dolgi bolezni preminul v St. Alexis bolnici Raymond Hutter, star 35 let, stanujoč na 1070 E. 77th St. Pokojni je bil dobro poznan med našimi mladimi Slovenci. Tu zapušča žalujoče starše Johna in Heleno, brate John Jr. Josepha. in Henrya, sestri Heleno omoženo Wohlgemuth več sorodnikov. Pogreb se vrši iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi na 6502 St. Clair Ave., v petek zjutraj ob 8.15 v St. Francis cerkev in na Calvary pokopališče. Bodi ranjkemu! ohranjen blag spomin. Preostalim naše iskreno sožalje!
1,244 blatnih cest
V	Clevelandu imamo še vedno 1244 netlakanih, blatnih cest, kot poroča mestni inženir Murdoch. Te ceste so skupaj 177 milj dolge. Na razpolago v mestni blagajni je $75,-000, da se tlaka nekatere ceste, toda med councilmani se vrši silovita borba, ki naj dožene, v kateri vardi bodo naj prvo začeli tlakati blatne ceste.
Srnjaki v Madisonu Iz Madisona, Ohio, se poroča, da so tam včeraj Opazili šest srnjakov, ki so se pasli po travnikih. Obenem so dobili tudi belo sovo, ki se je morala zaleteti v te kraje iz Labradorja, kjer je
Ameriško orožje za socialiste na dnu morja
London, 9. marca, španski "lojalistični" parnik Mar Cantabrico, ki je pobegnil 6. januarja iz newyorskega pristana, predno je prišla postava glede nevtralnosti v veljavo, je bil včeraj potopljen po neki španski 'rebelni" križarki, v Biskajskem zalivu. Potopljeni parnik Mar Cantabrico je imel na krovu mnogo ameriških zrakoplovov in streljiva za socialistično vlado. Prvotno se je poročalo, da je re-belnci križarka Canarios potopila neki angleški potniški parnik, ki se je vračal iz Afrike, a včeraj se je dognalo, da je bil potopljen parnik Mar Cantabrico. Katastrofa se je pripetila 90 milj od španskega obrežja. Na parniku Mar Cantabrica je bilo za $2,700,000 vrednosti orožja za španske socialiste. Parnik je nosil skoro 7,000 ton. Imel je 40 mož posadke. Kapitan Jose Santa Maria in vsa posadka je bila rešena pc moštvu španske nacionalistične križarke. Socialistični španski parnik Mar Cantabrico je imel romantično-tragi-ino usodo. 5. januarja, 1937, je dobil kapitan parnika od državnega oddelka ameriške vlade dovoljenje, da lahko odplove iz New York a z orožjem, namenjenim za socialiste v Španijo. Predsednik Roosevelt je protestiral proti temu in je napotil kongres, da je še isti dan naredil postavo, ki prepoveduje pošiljanje orožja iz Amerike v de-in'zele, ki se nahajajo v vojni. Toda parnik Mar Cantabrica je pobegnil iz pristanišča eno uro prej, predno je postava šla v veljavo, a v španskih vodah ga je
: segla usoda . . .
—--0- .
vsak "šuštar' 'lahko predpisoval očala ljudem, ki jih potrebujejo, njeno navadno bivališče.
Odmevi štrajka
Ker je nastal v Chrysler tovarnah v Detroitu štrajk avtnih uslužbencev, je sedaj prizadetih tudi več manjših delavnic v Clevelandu, kjer so se izdelovali gotovi avtomobilski deli. Več sto delavcev je bilo že odpuščenih od dela, dočim odslovijo mnogo sto drugih te dni, ako štrajk v Detroitu ne bo poravnan.
Na dveh operacijah
Mr. Frank Končan je včeraj srečno prestal dve operaciji v Glenville bolnici, in sicer na i ilepiču in kili. Obiski so dovoljeni od četrtka naprej. Nahaja e v sobi št. 107. * Cene delnicam jeklarskih družb so se zadnji teden dvignile za deset dolarjev.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko 1« Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta »3.50. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 6th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.	_
No. 57, Wed., March 10, 1937
V Rusiji poka na vseh koncih in krajih
V Rusiji se vrše danes aretacije na debelo in zloglasna politična policija meče v ječe vse od kraja: od najvišjih častnikov ruske rdeče armade in diplomatov, pa vse doli do ljudi iz poulične mase. Spet se pripravlja strahovito "čiščenje," kakršnih čiščenj se ni drznil podvzeti v zgodovini sveta še nikdar noben avtokratični samodržec, in napram Stalinu sta — kakor je videti — celo Mussolini in Hitler se prava nedolžna angela. Radovedni smo, kaj bodo imeli k tem strašnim razmeram, ki vladajo v Rusiji, pripomniti oni, ki vidijo v Rusiji raj proletarca.
Iz Moskve prihajajo vesti, da se je spor med Stalinom in maršalom Vorošilovim zelo zaostril zaradi tega, ker je maršal posredoval v zadnjem procesu za nekatere obtožence. Sovjetska policija je aretirala 10 višjih častnikov vojske, ki so pripadali moskovski garniziji, češ, da so sodelovali v zaroti proti Stalinu. Prav tako je policija postavila pod nadzorstvo maršala Tuhačevskega, drugega najvišjega poveljnika sovjetske armade in osebnega prijatelja maršala Vo-rošilova.
Iz Moskve prihajajo dalje poročila, da so izbruhnili upori v različnih ruskih pokrajinah. V Rusiji danes vre, kakor ni vrelo še nikoli od zadnje revolucije. Diplomatski zbor v Rusiji je že imel skupno posvetovanje, da določi, kako naj se vede v slučaju, da izbruhne revolucija v Moskvi sami.
Londonski "Daily Miror" piše, da so zadnje dni sovjetske oblasti aretirale veliko število častnikov sovjetske vojske, med njimi tudi poveljnika kijevske garnizije, generala Schmidta. "Daily Mail" pa poroča, da je revolucija v Moskvi in v sovjetski Rusiji delo tajnih revolucionarnih organizacij, ki so začele svojo borbo s tem, da so začele požigati vladne zgradbe in pleniti državne trgovine.
Koncem februarja ali začetkom marca se bo pričel v Moskvi zopet proces proti ljudem, ki simpatizirajo s Trocki-jem, in sicer bodo sedaj glavni obtoženci Buharin, Rikov, Rakovskr in general Putna. Obtožnica jim očita, da so hoteli združiti sovjetski režim ter ustanoviti demokratsko republiko, katere prvi predsednik naj bi bil Rikov.
Tudi sovjetski zunanji minister Litvinov je pri Stalinu slabo zapisan. Nekateri so mnenja, da bodo tudi njega zaprli, drugi pa pravijo, da se bo Stalin zadovoljil s tem, da mu bo vzel zunanji komisarijat (zunanje ministrstvo) ter ga poslal za poslanika v Pariz ali Washington. Litvinova se mora Stalin, namreč bati, ker bi se lahko maščeval in ker ne bi napravilo v inozemstvu dobrega vtisa, če bi ga zaprli. Litvinov je Stalinu odkrito povedal, da ima v inozemstvu spravljenih mnogo dokumentov, ki lahko kompromitirajo sovjetsko vlado. Baje je Litvinovu tudi uspelo, da sovjetska politična policija ne straži več stanovanja, v katerem je zaprta njegova žena.
Torej, kaj se dogaja v Rusiji? Kako naj si tolmačimo dejstvo, da obdajajo Stalina sami "izdajalci," ko vendar vemo, da so si vsi ti ljudje, ki jih je dal in ki jih bo še dal po-streliti, stekli največ zaslug za vzpostavitev sovjetske države? Kaj naj si mislimo o državi in njenem vodstvu, kjer se zapira radi veleizdaje njene bivše najvišje funkcionarje in kjer celo minister zunanjih zadev, torej človek, ki bi moral biti najtrdneje prepričan o dobrem položaju dežele, katero zastopa na konferencah pred inozemskimi diplomati, ni varen pred ječo in pred krvnikom, Tu bi bilo hvaležno polje, katerega naj temeljito preorje v svojem "uredniškem razgledu" njegov urednik, kar bi mu pri njegovem širokem političnem obzorju ne smelo delati nobenih težav! On naj svojim čitateljem pove in nazorno razloži, kako je mogoče, da se dogajajo tako gorostasne stvari v proletarski državi, Jci Je že J g~ovcev in za' giasbo par harmo-
....... ' ......U ' nik, in tu in tam kakšen solist,
klasika pa le malo pride v po-
Ribničani v Newburgu
Prihodnjo nedeljo, 14. marca, pripeljejo Ribničani svojo suho robo v SND na 80. cesto. To ne bo kak semenj kje v Žužemberku, o ne, le Mr. Anton Grdina jih ima na malih kolesih, katere bo razvijal na platnu v naravni velikosti. Slike je pomagal snemati dr. Trdan, profesor na škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano. Kot smo čitali v tem listu, nas bo dr. Trdan letos obiskal v tej deželi. Dr. Trdan: je velik prijatelj g. kanonika Omana. Torej bo gotovo tudi naš gost. Tudi s Father Slapšakom sta dobra prijatelja. Saj je bil Father Slapšak v dijaških letih njegov učenec. Takrat se bomo dr. Trdanu zahvalili za lepe slike.
Pa še eno je, kar nas vabi, da se gotovo udeležimo te predstave v nedeljo. Letos hočemo nadaljevati in končati našo cerkev. Da bo uspeh res za-željen, moramo uporabiti vsako priliko. Ako bomo edini, složni, bomo tudi napredovali. Naše geslo naj bo: Letos mora biti cerkev dogotovljena!
Nedeljska predstava se vrši pod pokroviteljstvom skupnih društev fare sv. Lovrenca. Zastopniki društev so se zavzeli, da hočejo prizidati en mal vogal. To se bo izpolnilo le, če nas bo cenjeno občinstvo podpiralo. Mi se ne trudimo zase, ampak le za vas in vaše koristi.
Vstopnina bo nizka, samo 25 centov. Videli bomo veliko, na kar se bomo spominjali še poznejša leta. Poleg Ribničanov bo še nekaj drugih smešnih slik. Morda še Charlie Chaplin pokaže svoje burke. Začetek predstave bo ob 7:30 zvečer. — Vse občinstvo od blizu in daleč pa v imenu skupnih društev najvljudneje vabim, da ne zamudite te predstave. Vsem udeležencem se že vnaprej najlepše zahvaljujem.
Math Zupančič, preds. skupnih društev. -o-
Slovenski radio program
Če nazaj pomislimo, ko je bila slovenska ura na radio programu še v povoju, smo bili upravičeno v dvomu, ali smo dosti močni za obstoj. Radio program je bil pod pikro kritiko vseh strank. Vse več je bilo zahtev kakor možnosti. Tako se danes moramo zahvaliti samo dobri volji, da imamo to, kar imamo.
Ce so radio programi za narod potrebni in koristni, nam ni potreba še posebej poudarjati, le žal, da to potrebo vidi zelo mali del naroda, čeprav uživamo korist vsi. Oglasi na radio so tako enolični, kakor bi bilo v celem Clevelandu samo le kakih pet slovenskih tr-
davno obračunala z vsemi bogovi, in kjer ni nobenih "klerikalcev" in "farjev," ki bi podtalno ruvali proti obstoječemu režimu. To zagonetko nam temeljito in nazorno razvozlajte, gospodje, ki imate tako gorak prostor v svojem srcu za ruski komunizem!
Na prihodnji konvenciji SNPJ bo boj med staro gardo socialistov in med naprednjaki in obema tema strujama bodo nasprotovali mladini. Mladini bodo imeli precej odločilne besede in kamor bodo potegnili, se bo poznalo. Stara garda bo skušala vreči Moleka in bo imela svojega kandidata za urednika. Zmerna struja p t tudi išče primernega kandidata za urednika.
čc žena čaka na moža, da pride domov od "seje,' sedeči štrajk, ali je priprava za kolektivna pogajanja?
ali je to
Dan Morgan, bivši clevelandski mestni manager in vplivna oseba v republikanskih vrstah, je oni dan rekel, da bo moral imeti prihodnji republikanski kandidat za predsednika Zed. držav predvsem dober radio glas. Za zmožnosti se ne pita. Well, kolikor je nam znano, imajo dober radio glas: Fred Allen, Jack Benny, Eddie Cantor in tudi Joe Penner ni slab.
slišalo od dežele, česar Ameri-kanec danes še ne ve.
Ker sem imel priliko prisluškovati ljubljanski radio postaji, in ker ta opis ni namenjen kritiki, zato mi dovolite, da izrečem, da je velika razlika med ljubljanskim in elevelandskim radio programom. V godbi in petju se v veliki meri upošteva narodni motiv. Ne smemo pa pozabiti, da imajo narodni motivi globoko klasiko v sebi, katera je prepletena v instrumentalne kakor vokalne glasove, kar nam v celoti postavlja narodno pesem v višek vsem drugim glasbam.
Zelo prija pri oglaševanju, če je zraven glasba. Oglaševanje brez glasbe je pusto, tako da v času , ko poslušamo progrm, se med oglaševanjem pogovarjamo, kako da je ta točka izpadla, tako da je oglas brezpo-treben, ker ne slišimo, kaj oz-nanjevalec govori. Drugačno mesto pa oglas dobi, ker razločno slišimo govor ob mehki melodiji narodnih motivov. S tem, po mojem, pride oglaševanje do večje veljave. Rekli bomo, kaj takega nam ni mogoče, ker nimamo take godbe na razpolago, kakor bi hoteli. Pa je mogoče. V slučaju, da ni druge pomoči, pridejo v po-štev gramofonske plošče. Prav dobro vem, da nista bili gdč. Mary Udovič in ga. Josephine Lausche - Welf osebno v Ljubljani, pa sta jo rezali "Jaz in ti, pa zidana marela" med časom, ko je oznanjevalec govoril o svilenih nogavicah, kako so trpežne za ženske v Šmalcovi trgovini.
Ugajalo mi je tudi, ker je izgovorjava postala nekam domača. N. pr. v pesmi "Vasovalec," kako domače poboža: "Kje si pa tak dolgo biv?" — "Tak dolgo sem popivov, da sem še klobuk zapiv." In v splošnem je "il" v izgovorjavi zgu-biv mesto.
Končno bi pripomnil za naše radio ure še to: ker programe brez dvoma radi poslušamo, da s kritiziranjem ne bomo prišli nikamor. Prva dolžnost naj bi bila naših trgovcev, katerih je lepo število, da podpirajo po svojih močeh radio programe; ker končno bi bila njih samih korist, glasbenim talentom bi pa tudi polagali na srce, da nekaj za radio program žrtvujejo, ker s tem v javnosti dejansko pokažejo, da so se res nekaj naučili, od česar bomo končno imeli vsi zaželjeui užitek.
P. Kogoj. --o-
Raj dela pomiloščevalna komisija
Vsak dan beremo v ameriškem časopisju o umorih in ubojih, o ropanju in tatvini in sko-ro vedno so krivci bivši kaznjenci, katero je spustila iz ječ rahločutna pomiloščevalna komisija. Ako bi bili ti zločinci ostali tam, kamor so jih bili poslali sodniki, bi bilo mnogo manj zločinov v deželi.
Naj navedemo tukaj par slučajev :
James Conway, newyorski policist, je pazil, če morda ne zasledi dva zločinca, ki sta oropala neki restavrant za $70.00. Zagledal je dva osumljenca, ki sta sedela v nekem avtomobilu, kape globoko na očeh. Stopil je k njima in ukazal: "Držita roke na vidnem mestu, jaz sem policist!" V odgovor je dobil točo krogel in Conway se je zgrudil težko ranjen. Pogumni policist je še imel toliko moči, da je spraznil svoj samokres za bežečim avtomobilom.
Prav takrat je prihitel v po-
štev. V takem položaju se ni čuditi, če gre voditeljem programov čez glavo, kako bodo speljali skozi 30 minut. In da so celo prisiljeni sposojati si talente in trgovce od drugih narodov.
Zadnjo nedeljo smo imeli priliko slišati nov program, za katerega se je zavzel dr. James Mally. Jaz na celi črti program pozdravljam, kar upam da ga vsakdo, kateri je program poslušal. Dr. Mally je tu v Ameriki rojen Slovenec, zato mu ni bila dana prilika učiti se klasične slovenščine, potrudil se pa je s svojo pridnostjo, da je zmožen voditi radio programe v splošno zadovoljstvo. Na kratko je namen ! licijskem avtu kolega Ray Gar-in cilj programa orisal, poseb- rick, ki je ranjenega tovariša no pozdravljam idejo, ki ima naložil na voz. To je bilo delo namen seznaniti naš narod j par sekund in že sta dirjala za ameriškemu, da se bo nekaj bežečima lopovoma. Ranjeni
policaj je pošiljal kroglo za roglo za bežečim avtomobilom z roparjema. Končno se je policistoma posrečilo, da sta dohitela roparje, zavozila tesno k njima in tako prisilila roparja, da sta zavozila v neko gasolinsko postajo. Policista sta skočila s svojega avto in aretirala roparja. Bila sta to Fred Scott in Harry Benner, prvi izpuščen iz ječe nai priporočilo pomiloščevalne komisije. Zaprt je bil, ker je pri nekem ropu streljal na policista. Bil je štirikrat prej kaznovan radi ropa. Iz enakega vzroka je bil zaprt tudi Benner in pozneje pomiloščen radi dobrega obnašanja.
Par dni zatem so stopili štirje dobro oblečeni fantalini v neko gostilno v Brooklynu. Eden je zavpil nad gosti, naj dvignejo roke kvišku, kar so vsi ubogali, ker so jim moleli nasproti štirje samokresi. Prav takrat je stopil v gostilno 56-letni Isaac Shain, ki je hotel spiti kozarček žganja, da si prežene glavobol. Eden izmed roparjev mu je ukazal, naj dvigne roke kvišku.
"Eh, kaj se šalite," je rekel Shain, ki ni videl banditovega samokresa.
"Ti bom že pokazal našo šalo," je zavpil eden roparjev sprožil in Shain se je zgrudil mrtev na tla. Roparji so začeli nato divje streljati in pri tem je bil težko ranjen gostilničar in par drugih gostov.
Štiri dni zatem je policija aretirala vse štiri. Priznali so rop in umor Shaina. Vsi so bili bivši kaznjenci, izpuščeni na svobodo po posredovanju pomiloščevalne komisije, kateri so falotje prisegali, da se bodo poboljšali.
Potem je slučaj nekega Tony Cugina. Bil je to zakrknjen zločinec, ki je imel št vilno ropov in umorov na vesti. Ko je bil star 12 let, so ga dali v poboljševalnico. Predno je dosegel starost 15 let, je zabodel nekega sojetnika. Rekel je, da je to storil v silobranu, čeprav ni mogel pojasniti, kako je prišel do noža. Kmalu zatem je bil izpuščen na svobodo, toda je bil velikokrat zopet prijet, toda vedno se je znal izmazati. Leta 1929 je bil zopet prijet radi ropa in obsojen na 15 let ječe. Toda že leta 1932 je bil pomiloščen. Osem mesecev pozneje je pri nekem ropu ustrelil policista Stockburgerja. Priče so opisale dva člana te roparske tolpe, nekega Zukorskyga in Wal-lacea. Tony je vedel, da policija ne sme teh dveh dobiti v pest, ker bi sicer izdala njega, kot vodjo tolpe. Nagovoril je tovariša Salvatore Serpa, ki sta poiskala Zukorskyga in Walacea, ju povabila na avto ter ju odpeljala iz mesta. Na samotni poti sta ju enostavno preluknjala s kroglami.
Pa to še ni bilo vse. Tony je vedel, da sta ljubici obeh žrtev videli, da sta se odpeljala s Tony jem in Serpo, torej hi lahko kaj pričali. Šla sta torej še po obe dekleti in ju hladnokrvno ustrelila.
sejo časopisi o umorih, ropih in drugih zločinih, ki so bili skoro v vseh slučajih izvršeni po pomiloščenih kaznjencih. In tudi v Clevelandu smo imeli že veliko takih slučajev, kjer so bili zločinci skoro v vsakem slučaju že prej kaznovani falotje.
Ljudje so začeli uvidevati, da je naravnost blaznost izpušča-ti na svobodo stekle pse, da zopet grizejo. V državi Illinois je že predloga pred zbornico, da se popolnoma odpravi pomiloščevalna komisija. In temu bodo sledile tudi druge države.
-o-
PRIDITE PO NAGRADE!
Sledeči so dobili v nedeljo pri sv. Vidu nagrade v Monte Carlo prireditvi. Naj pridejo danes zvečer med 6:30 in 7:30 v župnišče po nagrade. S seboj prinesite svoje tikete:
$150.00 je dobila Jennie Eržen, 1104 E. 72nd St.; $100.00 je dcJbil J. ŠuSter-sič, 1100 E. 64th St.; $50.00 je dobil P. Milavec, 1048 E. 71st St.
Po $10.00 so dobili: A. Urbanic, 6308 Carl Ave.; Mr. Pried,, 10837 Olivet Ave.; J. Rakoivec, 1133 East 71st St.; S Kadunc, 1229 East 71st St.; Josephine Topores, 1415 East 39th St ; Joe Genonik, 2333 East 34th St.; Louise Lenarsic, 1144 Norwood Rd.; Joe Brod-nick, 6727 Edna Ave.; John Intihar, 1118 East 64th St.; Matt Belicic, 1184 Norwood Rd.
Po $5.00 so dobili: Mildred Milavec, 1001 East 71st St.; Mary Klun, 15934 Whitcomb Rd.; Mrs. J. Persin, 6801 Bayliss Ave.; Jos. Vauter, 731 E. 157th St.; Frank Kern, 6502 Superior Ave.; Mary Kotnik, 6612 Bliss Ave.; J. Za-krajsek, 6220 Carl Ave.; J. Petric, 1105 East 74th St.; M Longenfus, 6700 Schaefer Ave.; John Dolenc, 1097 E. 66th Street.
Po $1.00 so dobili: Spech, 1100 East 63rd St.; John Glinsek, 1253 East 60th St.; M. Kolar, 1021 East 61st St.; T Trinko, 5604 Bonna Ave.; Jack Knapp,
6406	Varian Ave.; X; Christine Ver-bic, 1052 East 62nd St.; A. J. Urbas, 1022 East 72nd St.; Josey Dolence, 179 East 60th St.; P. Bartol, 1425 East 55th St.; Josephine Luzar, 1035 East 69th St.; Ann Vugrinac, 6726 Edna Ave.; Louis J. Pirc; Frank Circek Jr., 953 East 209th St.; Mrs. Frank Jereb, 1041 East 69th St.; Rose Smrekar, 1369 East 52nd St.; Eleanor Sunderland, 27204 West Lake Rd., Bay Village, O.; Prank Svigel, 5818 Frosseir Ave.; Mr. E Blatnik, 886 East 76th St.; Frank Jeric 6524 St. Clair Ave.; Mary Mis-mas, 971 East 76th St.; Frank Prudich,
6407	Spilker Ave.; A. Martincic Jr., 1223 East 60th St.; J. M. Svete, 6120 St. Clair Ave.; Alyce Souchek, 6127 St Clair Ave.; Mr. J. Zajc Jr., 5818 Bonna Ave.; Josephine Perusek, 1001 Addison Ave.; Matthew Zabkar, 1219 Addison Ave.; Anton Pakish, 1084 East 71st St.; Paul Sever, 6315 Orton Ct.; J Mazovic, 1564 East 41st St.; Joe Pa j k 602 Bonna Ave.; Mike Bilicic 1248'East 80th St.; Raleigh Venable, 2202 East 78th St.; Jennie Kerzic 1189 Addison Rd.; Geo. Meyers, 1227 East 60th St.; John Jalen, 987 East 76th St.; Jakob Turk, 1162 East 60th St ' Mary Zakrajsek, 1015 East 74th St.; Geo Meyers, 1227 East 60th St.; Mary Zupančič, 1097 East 64th St.; A Urbancic, 6308 Carl Ave.; Mrs. Bo-kar 615 Edna Ave.; Anton Kasic, 1002 East 61st St.; Mrs. Jean Hlad, 1024 East 64th St.; I. Adelman, 3537 East 149th St.; Agnes Trebar, 1281 Vj East 55th St.; T. Vidmar, 6319 Orton Ct.; Peter Cesen, 1185 East 61st St.; James Mohorcic, 1051 East 61st St.
--O---
Dvojni roparski umor pri Metliki
V prijaznem naselju Curili pri Metliki je bil izvršen zverinski umor, ki priča, kako da leč lahko pripelje pohlep po denarju človeka in ga izpreme-ni v pravo zver.
Kraševčevo hišo v Curilih št 10 sta si vzeli v najem Frlan Bara, 85- letna žena, in njena hči, okrog 60 let stara Vrani-čar Marjeta. Vraničar Marjeta jel bila nad 30 let v Ameriki in se je pred dvema letoma vrnila. Ima pa v Ameriki še 3 brate in eno sestro, ki ji vedno pošiljajo podporo v denarju. Obe sta bili na glasu, da imata
je neki moški pri drugih vratih pobegnil čez Govednikov vrt v smeri proti Borihi. Mož je čez glavo vrgel suknjo im hitro bežal. Govednik Janez, ki ga je opazil, ga je zasledoval prav do Borihe. Pred Boriho pa se je obrnil in bežal nazaj, ker je nekdo zakričal iz gozda, da jih je notri še več.
Prišedši nazaj, je šel Govednik v hišo in se mu je že v veži nudil prizor, kakršnega še ni videl v svojem življenju.
Pri stranskih vratih na tleh je ležala na trebuhu Vraničar Marjeta s presekanim vratom in razbito glavo, popolnoma napravljena, kar je dokaz, da je ail zverinski umor izvršen, ko je Marjeta že vstala in da je hotela klicati na pomoč in bežati iz hiše, pa ji je zločinec prej presekal nit življenja.
V	hiši na postelji pa je ležala njena 85-letna mati, ki ima nad levim ušesom popolnoma razbito lobanjo, obrnjena je bila k zidu in, jo je zločinec najbrže ubil v spanju. 85-let-no starko je zločinec popolnoma zametal z blazinami in perilom in tako zakril strašno dejanje.
Vsi predali so bili odprti. Postelja, na kateri je ležala Marjeta Vraničar, vsa prekopana in preobrnjena. Ameri-kanski zaboj s silo odprt, kar priča, da je zločinec iskal denar.
V	noči je padal sneg in je po stopinjah bilo videti, da je zločinec prišel po polnoči. Prišel je v hišo skozi podstrešje, kjer je odtrgal desko in s podstrešja prišel po lestvi v hišo. V veži in v hiši je bilo polno suhega mesa, katerega je hotel vlomilec vzeti s seboj, pa je bil predčasno prepoden.
Pokojni sta bili veseli ženski in druga na drugo zelo navezani. Med sosedi je bilo prav prijateljsko razmerje in vse obsoja človeka, ki je storil to gnusno dejanje.
Pokojna Marjeta ali "Američanka," kakor so jo imenovali, je živela v vednem strahu, da jo bo nekdo enkrat ubil. Sosedu g. Govedniku je celo naročila, če bo kdaj ponoči klicala "Govednik," naj takoj pride. No in kdo bi i si mislil, da bosta nesrečnici tako žalostno končali.
Vsa vas in bližnja okolica je zaradi strašnega zločina silno ogorčena in vse čaka samo na. trenutek, ko bo padel zločinec pravici v roke.
Tony je zdaj sklenil, da za-ldenar in bilo je morda ravno to
pusti za nekaj časa New York, kjer so mu po tolikih umorih postala tla prevroča. S Serpo sta se odpeljala v Chicago. Par dni zatem, se je Tony rešil te zadnje priče in Serpo ustrelil.
Cez čas se je zopet vrnil v New York, kjer je kmalu zatem ustrelil detektiva James Garveya, ki ga je hotel aretirati. Zatem je umoril sotova-riša Zanghija. Končno ga je dolga roka pravice zgrabila in ga dela na varno za omrežje. Ponoči si je pa raztrgal srajco in napravil iz kosov vrv, na katero se je obesil in tako prihranil državi stroške obravnave. V>sega skupaj je umoril devet oseb, med temi dve ženski. In vse to je storil človek, ki bi moral sedeti v ječi. do leta 1944, kot je bil prvotno obsojen.
V vseh ameriških mestih pi-
usodno za njiju življenje.
Na predvečer so opazili na podu poleg hiše, kjer sta stanovali, nepoznanega moškega, ki je bil do vratu zarit v slamo čez glavo pa pokrit s suknji čem. Poleg njega pa je ležal nahrbtnik. Ta mož pa nima nič zveze z umorom, ker je v času dejanja še spal in tudi pred orožniki dokazal svojo nedolžnost. Zjutraj usodnega dneva ob 8 je soseda Jožefa Govednik nesla hlebček kruha k Vrani-čarjevi. Vrata so bila zaprta in tudi okna. Gledala je skozi okno in klicala, naj pridejo od-pret. Ker se nihče ni oglasil, je šla domov in možu povedala, da se ji zdi, da pri sosedovih ni nekaj v redu. Ob pol devetih se je soseda vrnila in opazila, da so okna zastrta. Ker je Govednik Jožefa na vsak način hotela priti v hišo,
Ce verjamete al' pa ne
Mož pride pozno ponoči domov. Ko pozvoni pri vratih, odpre žena okno v gornjem nadstropju in zavpije nanj:
"Kje si pa matafiril toliko časa? Kaj se zdaj pride domov?"
"No, kje? Na seji naše unije sem bil. Posvetovali, smo se, če bi šli na štrajk ali ne."
"Kar lepo zunaj ostani in si domšljaj, da se je izprtje že pričelo."
A
Zjutraj je začelo snežiti i» dopoldne ga je padlo že precej-Otroci so se začeli kepati, gVe' doč iz šole in doma so pa napravili velikega snežnega moža in mu potisnili v ramo metlo, ki je služila za roke. M«* žica so postavili prav tik pred hišna vrata. Veliko veselje imeli ž njim in ponosni so bih na svoje delo.
Njih oče ni prišel k večerji-ker je imel "važno sejo." Se c enkrat tja po polnoči se .je P0'
časi prizibal proti domači
hi«1-
V tla je gledal, da ne bo na-pek stopil. Naenkrat se^a ti v snežnega možici j a. da in pred očmi se mu zabit« ^ velika hišna metla. Ves P^" strašen in skesan se opravi«-
j Q *	-
"Ljuba ženka, ne bodi hiH»j nikoli več ne bom tako P° prišel domov."
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po ntmikMB l«Tlrnlku K. M»y»
na balkonu. Dišalo je še po smodniku, strelcev pa ni b^g nikjer. Pogledala sva s Halefom bom in ti izpolnil željo. Pojdi!" i po sobah, po hodniku, v vsak Stopila sva nekaj korakov na kot. Nikjer ni bilo nikogar.
Kam sta izginila —? Dva sta
Pomislil je in dejal strogo: "Ničesar mi ne smeš povedati, kar bi me žalilo! Pa milosten
stran.
"Kako je to, kadi, da hipoma čisto drugače govoriš? Kako je, da nenadoma verj'ameš temu človeku, ko si bil prej pri Hulamu vendar popolnoma prepričan o njegovi krivdi —!"
"Ker sem spoznal, da si se zmotil."
"Ne!" sem dejal s pridušenim glasom. "Nisi spoznal, da sem se jaz zmotil! Le to si spoznal, da si se sam zmotil!"
"Jaz da sem se zmotil kom? V temle ribiču?"
"Ne! V meni. Mislil si, da boš dobil tiste zlatnike, ki so se ponoči nabrali v moji mošnji. Pa jih nisi dobil in zato je tale der-viš nenadoma nedolžen ribič!"
"Effendi —!"
"Kadi —!"
Srdito me je pogledal: 'Ali veš, da te radi teh besed
*
Lojze
umrl
lahko vtaknem v ječo?"
"To si boš še premislil! Gost sem te dežele in njenega vladarja. Prav nobene moči nimaš nad menoj!
Povem ti pa, da bo Ali Manah vse priznal, če mu zagroziš z ba-stenado. Ne smem ti predpisov dajati, pa rad bi doma pripovedoval, da so sodniki padišahovi pravični uradniki."
"Smo tudi pravični uradniki! Kcj ti bom dokazal!"
Stopil je k ujetniku in ga vprašal:
"Ali poznaš handžija Doksa-tija?"
Ali Manah je prebledel. Z negotovim glasom je dejal:
"Ne. Saj še nikdar nisem bil v Odrinu."
"In on te tudi ne pozna?"
"Kako me naj pozna, če pa me še nikdar ni videl!"
"Laže!" sem vzkliknil. "Na obrazu mu lahko bereš, da laže! Zahtevam, da pokličeš Doksati-ja! Naj si ga pogleda naj —•
Za božjo voljo —! Nazaj —!"
Slučajno sem tisti trenutek pogledal kvišku. Dvorišče so obdajale razne stavbe. Tam, kamor sem pogledal, v prvem nadstropju ene izmed stavb, je bil nekak balkon z lesenim omrežjem. In skozi tisto omrežje sta gledali cevi dveh pušk. Ena je bila namer j ena na mene, druga pa, se mi je zdelo, na Ali Mana-ha.
Ko sem zakričal, sem že obenem tudi planil v stran in skočil v vžo na varno. In v tistem' hipu sta počila dva strela in j nekdo je zakričal:
"Allah ja 'llah —! Na pomoč! j Na pomoč
gotovo bila, razločno sem videl cevi dveh pušk. Saj je tudi dvakrat počilo in ljudje tod nimajo dvocevk.
Kar se mi je zazdelo, da čujem onstran poslopja korake. Dva človeka sta bila.
Stene so bile lesene, iz desk. Ena je imela luknjo v grči. Pogledal sem skozi.
Res! Nisem se zmotil., črez sosednje dvorišče sta dva beža-? Vila, vsak je imel v roki turško !puško.
Skočil sem nazaj na hodnik in zaklical na dvorišče:
"Brž ven na ulico, kadi! Morilca bežita skozi sosednjo hišo!"
"Ni mogoče!" "Sam sem ju videl. Brž!" Obrnil se je k svojim ljudem in pialomarno dejal:
"Pa poglejte, če je res!" Počasi sta odkorakala dva kawwasa skozi vežo.
No, meni je bilo pač vseeno, ali so morilca dobili ali ne —. čemu bi se jezil nad čudnim ka-dijevim obnašanjem.
šel sem nazaj na dvorišče in kadi me je vprašal:
"Effendi, ti si tudi hekim,
kajne?"
Orientalec misli, da je vsak Frank hekim ali pa vsaj vrtnar. Tudi naš modri kadi je tako sodil o Frankih.
"Da," sem odgovoril, da bi se izognil dolgemu razlaganju.
"Torej pa poglej, ali sta tista dva tamle čisto mrtva!" Preiskal sem ju. O Ali Manahu ni bilo nobenega dvoma več. Krogla mu je prebila levo sence in šla pri drugem sencu ven. Bil je "čisto" mrtev. Kawwas je bil zadet v čelo, živel je še. Pa videti je bilo, da bo v kratkem izdihnil.
"Moj oče! Moj oče!" je tožil njegov tovariš, ki je klečal poleg njega.
"Kaj javkaš" se je obregnil nanj kadi. "Bilo mu je zapisano v knjigi življenja, da bo tako umrl. Allah že ve, kaj stori!"
Počasi sta prišla skozi vežo kawwasa, ki ju je kadi poslal za morilcema.
Navadili smo se že bridkih novic, ki prihajajo od Soče. Danes pa objavljamo kruto vest, ki bo pretresla duše vsem Slovencem: V Gorici je umrl Lojze Bratuž.
Njegova mučeniška smrt je posledica podlega zločina, ki je bil izvršen na božični večer v Podgori. To barbarsko dejanje, ki so ga zakrivili zločinci, katerih oblast še do danes ni izsledila, smo objavili v našem listu. Na sveto noč je bla
gi pokojnik vodil cerkveno pet-
mi in šrapneli. riškega poraza Italijani z družino v internacijo. Do konca svetovne vojske so Bratuževi živeli v provinci Campobasso v Južni Italiji. V teh bridkih letih je družini obolel skrbni oče, ki je umrl po povratku v Gorico. Lojze je obiskoval v Gorici gimnazijo in 1. 1922 dovršil maturo na tolminskem učiteljišču, ki je bilo takrat še slovensko. Poln idealizma je nastopil učiteljsko službo v Solka-
"No, ali je prav pravil tale effendi?" ju je vprašal kadi.
"Da."
"Sta videla morilca?" "Da."
"Zakaj pa ju nista prijela?" "Sta bila že precej daleč." "Pohitela bi bila za njima!" "Nisva smela. Nisi nama naročil. Rekel si le, naj pogledava,
je v Podgori. Ker so bile slovenske božične pesmi med pol-nočnico prepovedane, je ljudstvo po končani službi božji ostalo v cerkvi in pelo zase domače božične pesmi, brez katerih na Goriškem ni božiča. Ljudsko petje je spremljal na orglah g. Lojze. Pred cerkvijo se je med tem zbrala dru-hal, ki je zgrabila pevovodjo g. Bratuža in štiri pevce. Nesrečneže so Hirali v temno celico in jih pretepali, nato pa jim vlili v usta ricinovo olje. Bratužu so dali strojno olje, mešano z bencinom. To brez-človeško nasilje je zapustilo pri posameznih težke posledice. Dočim so drugi vsaj delno okrevali, je ubogi Lojze dobil strahoten živčni napad, ki ga je mučil štiri dni. Stanje se mu je za hip izboljšalo, toda nastopilo je usodno zastrupljenje jeter. Bolnika so prepeljali v goriško bolnico "Rdeča hiša," kjer se je boril s smrtjo šest tednov. V zadnjih tednih je bolezen prišla do vrhunca. Poklicali so specialista iz Pado-ve, ki je ugotovil popolno zastrupljenje. Pomoči ni bilo več nobene. V torek ob 6. popoldne je Lojze Brauž, umorjen po teroristih, oddal svojo plemenito dušo Bogu, ki je v Njegovo čast bil posvetil vse svoje življenje.
Odmev tega strašnega zločina je velikanski po vsem Pri-morju. Vsi pošteni elementi se zgražajo nad zločinci, ki jih še ni doletela kazen, goriški Slovenci pa stoje z grozo in solzami v očeh ob mrtvaškemu odru priljubljenega Lojzeta Bratuža. Lojze je po stanu bil idealen učitelj, po poklicu nadarjen glasbenik, po prepričanju zaveden Slovenec in glo-bokoveren mož. V življenju je bil trpi'1- v smrti mučenec. Rojen je bil v Gorici 1. 1902, in bi ravno 17. februarja dopolnil 35 let. Deško dobo je preživel v podzemskih kavernah, kjer se je v svetovni vojski skrivala njegova družina pred granata-
nu, nato v Brdih in končno v vipavskih Batujah, odkoder je bil kazensko premeščen v provinco Pescara. Pokojnikov blagi značaj, izredna prikupljivost in mojsterska nadarjenost so povsod navezali ljudstvo na agilnega mladega učitelja. V Pescari so ga imeli Italijani nadvse radi. Orglal je v bož-jepotni cerkvi "II Volto Santo" in vodil pevski zbor, ki je slovel daleč naokrog. Maščevalna roka mu je odjedla tudi ta košček kruha — bil je odpuščen iz službe; treba je vedeti, da je bil Lojze zaveden katoličan in se je k'ot tak v Pescari udejstvoval.
Prosvetna zveza v Gorici je imela v Lojzetu izbornega pevovodjo in glasbenika. Ni je vasi na Goriškem, da ne bi orglal pri slovesnostih pokojni Bratuž. On sam je igral na orgle, njegov brat, sijajen tenorist, g. Joško, je pa prepeval pesmi v čast Bogu in sveti Materi. Vsepovsod je rajni vodil in uril pevske zbore, korn-poniral moderne, prisrčno ubrane pesmi in posvetil vse svoje moči lepemu cerkvenemu petju. Celo furlanski pevci v Gorici so ga izvolili za svojega pevovodjo in priredili z njim več zelo uspelih nastopov. Nepozabni ostanejo koncerti Mladike v Gorici in mogočni pevski zbori na božjih poteh. Na Višarjah, Mengorah, v Kanalu, vipavskem Logu, Oberšlja-nu, na Sveti gori — povsod je pelo vsako leto nad sto izurjenih pevcev in pevk. Cecilijah sko gibanje je po vojni doživelo na Goriškem zavidljiv razmah, ki sta ga ustvarila skladatelj Vodopivec in rajni Bratuž. Pokojni metropolit Sede.j je poklical nadarjenega Bratuža za profesorja v Malo semenišče ter ga imenoval za nadzornika cerkvenega petja v goriški nadškof i j i. Dijaki so našli v njem izbornega pedagoga in prijatelja, organisti za zmožnega učitelja in organizatorja.
Za časa koba-i Toda tudi v Gorici ga je pre-so ga odvedli [ganjala nemila usoda. Bil je pretepen in pol leta zaprt v goriški 'ječi. Njegova blaga mati ni mogla preboleti tega udarca; umrla je od žalosti. Pred tremi leti se je Lojze poročil. Upal je, da bo v družinskem življenju našel mir pred preganjanjem. Tudi to upanje je bilo zaman. Administrator goriške nadškofije Sirotti ga je odslovil iz Malega semenišča. Zadnja leta je pokojni privatno učil glasbo podeželske or-ganiste in vodil cerkveni pevski zbor v Podgori. Za božič se je znova stegnila kruta maščevalna roka, ki je pod varstvom nočne teme umorila mlado, idealno življenje.
Lojze Bratuž leži kot žrtev zločina v mrtvašnici "Rdeče hiše" v Gorici. Neštete množice ga hodijo kropit kot pred leti pokoj nega nadškofa S e d e j a. Ob mrtvi žrtvi joka mlada vdova in dva otročiča, dveletna hčerka in komaj tri mesece staro dete. Vsa Goriška, ki je ;do-bro poznala in visoko cenila blagega pokojnika, drhti v nemi grozi. Naša sveta cerkvena pesem je dobila novega mučen-ca in vse verne Slovence je do dna duše pretresel ogabni zločin, ki vpije po kazni, če, ne danes, pa jutri!
Božji pevec Lojze, počivaj v miru! Ko je danes mati zemlja zasipala tvoj grob, je v duhu okoli njega bil zbran ves slovenski narod in vsa slovenska srca so zaklicala:
Slava tebi, ki si večno zapisan med naše mučenike! --o-
IZ DOMOVINE
— Anton Werli. — V Ljubljani je umrl po daljšem bolehanju g. Anton Werli, trgovec, posestnik in dolgoletni župan v Cerknici. Notranjska je z njim izgubila enega svojih najvzor-nejših mož. Pokojni je bil daleč na okrog na glasu poštenjaka in dobrega gospodarstvenika. Kakor je bil vnet za svoje lastno podjetje, tako je idealno posvečal svojo skrb in sposobnost tudi javnemu življenju. Gospodarsko je sodeloval zlasti pri cerkniški Posojilnici. Lani v marcu je minilo 10 let, kar je županova! v Cerknici. To je bilo 10 let dela za napredek občine. Trikrat zapored je bil izvoljen m župana. Užival je veliko zaupanje, ki si ga je tudi zaslužil, saj je v uradovanju u-stregel vsakomur, ne glede na
pripadnost k stranki, kakor je le mogel po svoji vesti najbolje. Njegova radodarnost je bila tako velika, da so ga splošno imenovali očeta ubogih. Kot županu mu je bila skrb za blaginjo občine in občanov poglavitna. S svojim delom in značajem si je Anton Verli ustvaril najtraj-nejši spomenik v -srcih svojih rojakov in prijateljev.
—V Dev. Mar. v Polju je umrl Jos. černe, orožniški straž-mojster v p.
—V Brezju pri šmartnem pri Litiji je umrla Marija Hostnik, roj. Kastelic, žena bivšega župana Leopolda Hostnika, ki sta ravno pred 14 dnevi obhajala 50 Ictnico svoje poroke.
—V Ljubljani je umrla gdč. Lina Plochl. — Na Ilirski cesti je umrl g. Ivan Kovač, višji rc-vident državne železnice v pokoju.
—Na Igu je umrl Jakob Erjavec, ključavničarski mojster.
—V Ljubljani v splošni bolnišnici je umrl g. Mari Gorup, uradnik tvrdke K. Kovač v Starem trgu pri Rakeku.
—102 leti star kmet je umrl te dni v Hotizi pri Dol. Lendavi. Bil je to Josip Nemec. Do zadnjega je opravljal vsa dela na polju in v hiši in ni bil nikdar bolan. Pred dnevi pa je začutil v sebi, da se mu bliža konec. Poklical je k sebi svojce, se od vseh poslovil in nekaj dni nato umrl. Zanimivo je, da v istem kraju živi tudi ženska, ki je stara že 105 let.
—Jesenice. Odkar je centralistična politika ubila Trbovlje in trboveljsko delavstvo, se Slovenci vedno bolj oziramo na Jesenice. V zadnjem času pa poročajo, da je tudi to delavstvo vedno bolj ogroženo, vodijo se namreč pogajanja za novo železniško kolektivno pogodbo. Upanje na sporazum pa je zelo majhno, kajti že objavljeni minimalni mezdni sistem predvideva le 2.50 Din. — na uro. Ce se ta osnutek uveljavi, bo delavstvo prikrajšano za približno 15'/l sedanjih temeljnih mezd, pozneje pa bi lahko neovirano naraslo na 50 procentov prikrajšanja. -o--
ljem v naznanje delovanje Lew-isa, ki skuša uničiti najstarejšo ameriško delavsko federacijo.
-o--
Mussolini pomaga Otonu do prestola Dunaj, 9. marca. Avstrijski kancler Schuschnigg odpotuje koncem tega meseca v Rim, kjer bc imel resen razgovor z Musso-linijem, katerega bo skušal pregovoriti, da pomaga, da zasede nadvojvoda Oton avstrijski prestol in se Avstrija proglasi za kraljevino. Ko bo Schuschnigg v Rimu gotovo odpotuje v Budimpešto, kjer bo imel sestanek z madžarskimi oblastniki. Mussolini se obotavlja priznati Otona, ker dobro ve, da bi se s tem zameril Jugoslaviji in čehoslo-vaški.
Kitajska pošlje potomca Konfucija h kronanju
šangaj, 9. marca. Dr. H. H. Kung, finančni minister kitajske republike in direktni potomec znanega kitajskega preroka Konfucija, bo zastopal kitajsko republiko pri svečanostih ob priliki kronanja angleškega kralja Georga VI. Na povratku iz Anglije bo dr. Kung obiskal Zedi-njene države.
-o-
Italija se boji svojih lastnih vojakov Rim, 9. marca. Laška vlada je prepovedala kazati v Italiji filmske slike, ki kažejo prizore, kake je nacionalistična španska vlada zavzela pristanišče Malaga. Vzrok je, ker se vidi na sliki preveč laških vojakov, ki,.so se nahajali v vrstah nacionalistične armade.	" "
Eden kawwasov se je vrgel na : če je res, kar tale effendi pravi.''
svojega tovariša, ki se je v krvi valjal po tleh.
Ena krogla je veljala meni, o temi nisem dvomil. Za trenutek bi naj bil prepozen, pa bi bil mrtev. Strelec je že sprožil petelina, ko sem odskočil, krogle ni mogel več zadržati in zadela je enega izmed kawwasov, ki je stal trdo za menoj.
Druga krogla pa je bila namenjena dervišu. In ta je svoj cilj zadela. Ali Manah je mrtev ležal na tleh.
Več nisem videl.
Planil sem črez dvorišče. V ozadju so peljale ozke lesene stopnice na zamreženi balkon. Skočil sem po njih.
Hc-lef je kričal za menoj:
"Mrcini leni! Koj mi skoči ta za njima pa glejta, da ju dobita!"
Seveda sta se nemudoma v divjem diru pognala skozi vežo. Pa vedel sem, kako bo —. Zunaj na ulici, ko ju kadi ne bo več videl, se bo njuna naglica spremenila v udobno korakanje.
. O turški kadi —! O turški kawwasi —! O balkanska pravica —!
"Allah akbar — !" je kruto
godrnjal llalef. "Ustreliti sta te hotela, tista lopova, za kazen j pa smeta uiti —!"
"Pusti ju, Halef! Ni vredno, da bi se le en sam korak trudil za njima!"
"Pa če bi te bila grogla zade-
"Gtri, gospod! Pridem za te-|la —!" boj!"	"Potem bi bila morilca izgub-
On edini se je v hipu zavedal, ijena. Ti bi ne bil miroval, kaj je treba storiti. Drugi so še j dokler bi ne bil maščeval moje vedno stali na dvorišču in str-1 smrti.
meli.
Stopnice so peljale na ozek hodnik v nadstropju. Sobe to ležale na njem, pa bolj luknje ko Človeška bivališča. Na koncu hodnika je bil zamrežen balkon.
Kadi je ogledoval mrtvega Ali Manaha. Ko je bil gotov, je dejal :
"Ali veš, effendi, zakaj sta ga ustrelila?".
"Bala sta se, da bi izdal skriv-
JV/	fcumivuvn — —-------------------
Z dvemi tremi skoki sem bil ] nost lopovske družine en-Nasr.
DNEVNE VESTI
Woll trdi, da John Lewis pomaga komunistom
New York, 9. marca. John L. Lewis, načelnik C. I. O. delavske organizacije, je postal vodja propagande za komunistične aktivnosti, kot trdi Matt Woll, podpredsednik American Federation of Labor. Woll je na shodu dokazoval, da je bilo delovanje Lewisa odobreno v Moskvi. Ker komunistična stranka ni naklonjena American Federation
Ne bodo zastonj pili na kraljevo zdravje
Strathpfeffer, škotska, 9. marca. Vaška zbornica je včeraj od-glasovala z 11 proti 8 glasovom, da prebivalci občine ne bode dobili zastonj požirek žganja na dan, ko bo kronan angleški kralj. Občina šteje 427 prebivalcev, in vaški očanci so preračunali, da bi jih žganje veljalo nekako $19.75. V občinski blagajni se pa nahaja samo $12.50.
MALI OGLASI
Sedaj je čas
da kupite svojo hišo. Naprodaj je hiša, ki ima štiri sobe, na Kil-deer Ave., kopališče, furnez, cena samo $1,800.00. Druga hiša je na E. 73. cesti blizu St. Clair Ave. Sedem sob, furnez, kopališče, samo $3,000.00. Vprašajte pri Joe Pikš, 1176 E. 71st St. Tel. ENdicott 2628.	(58)
Delo išče
ženska za splošno gospodinjstvo ali enako delo. Bi šla tudi na farme. Vprašajte na 4910 Payne vzela z vese-1 Ave., zgorej.	(58)
Do 500,000 ljudi se je udeležilo K v h a r vstičnega kongresa v Manili. Zgorej jc prostor, kjer se je vršil kongres, spodaj je pa kardinal Dougherty iz Phiia-dclphije, ki je bil pa.pešld legat na tem kongresa. Na tem Evharibtičnem kongresu je bilo zastopanih 54 narodnosti.
svoje ime, naslov, poklic in tel. štev.
DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLASIFICIRAM
IŠČEJO SE POVERJEN CI ;-.a nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. PIŠITE!
zA-OVENCE I/
IVAN MLAPINfO
Urednik
156 Fifth Ave.
Roman ameriškega Jugoslovena
"... a če se ti ne posreči?" je vprašala Polly, ki se ji je zdelo vendarle gorostasno, kar namerava Jack.
"Posreči se! A če se ne — no, na ladji ostanemo vendarle skupaj. Bakrovi papirji se dvigajo . . . vsak dan nekoliko, do doma pa je še daleč — in Bog ve, kako dolgo bomo % potrebovali do Chicaga! — Zaupaj! Ampak tega nadutega detektiva moram vsekakor še enkrat izpeljati na led. Za kazen, da me je tako izvrstno preganjal In da se je upal misliti na tvojo nezvestobo . . ."
"Ne, ne, nikar mu ne zameri!" je prosila Polly, "če se je zaljubil—no, saj se celo ti! Ampak kavalir mi je bil vso pot in skrbel je zame prav izredno pozorno."
"Tudi tc mu poplačam," je dejal Jack . • •
Okoli osmih zvečer so dospeli do Honolula, in Dodd je takoj tekel na kopno. Parnik pa je moral še do jutra nalagati premog. In nato se je polagoma odpravljal na pot v Valparaiso.
Dodd je medtem pri policiji dognal, da je vozil King Edward le Japonce in Kitajce ter da je kapetan sporočil, naj povedo detektivu Doddu, da ni na njegovem krovu nobenega milijonskega tatu.
"Kapetan je prevaran," je dejal Dodd. "Tat je prav gotovo na njegovi ladji, a zopet preoblečen in maski ran . . . kakor Japonec ali Kitajec. No, v Valparaiso ga dobim. Klondyke prehiti Edwarda za pol dneva!"
Vrnil se je torej in že od daleč je videl gospo Polly, kako mu maha s krova z robcem.
Ko jc dospel na parnik in pozdravil gospo, ja dejala z nekam tresočim glasom: "Mr. Dodd, meni je te gonje za norcem dovolj . . . Ne morete si misliti, kako pusto mi' je brez vaše družbe . . . Kakor čajka sem, ki leta sama nad neskončnim morjem. Mojih moči je konec."
Doddu se je vrtelo v glavi. "O, Mrs. Bell, kako sem. srečen!", je dejal tiho. "Pozabite lopova — tudi jaz sem že naveličan — in če je vam prav, brzo-javim Mr. Heganu, da ne lovim tata več . . . Vrag ga vzemi!"
"Izvolite v mojo kabino! Pogovoriti se morava ... Ali ga na Honolulu ni bilo več?" —
Medtem se je Jack izprehajal po krovu. Nalepil si je bil sivo angleško brado, si naredil umetno okrogel trebuh ter je pušeč iz kratke pipice igral postarnega, a zelo gibčnega gospoda.
Ko je parnik odplul od kopnega, si je vesel mencal dlani ter zaklical kapetanu Flintwellu: "Goddam ! Danes ga imam!" Kapetan se je začudil: "Koga,
Mister?"
"Prosim, da mi rečete profesor," je dejal Jack šepetajo. "V istini sem amerikanski detektiv: Bobby Dodd. Da me lopovi ne poznajo, potujem pod imenom Rai pha Srn i t h.so na."
"Mar koga zasledujete?"
"že vso Evropo in Azijo sem mu za petami," je pripovedoval Jack. "Tatu milijonov. Oplenil je chicagoško banko. Zdaj je tu na parniku."
"Damn!" je ušlo kapetanu. "Pod tujim imenom?"
"Bržčas. Ime izpreminja vsak čas. Celo pod mojim imenom je že utekel. Da, tako nesramen je, da se izdaja za detektiva! Strašno predrzen človek!"
"Pa kako ste ga našli na mojem parniku?' '
"čisto slučajno. Iskal sem ga po vseh parnikih v laki Naga-saka; moja prijatelja kapetan Kongom in poročnik Buteau, pa sta me obrnila na pravi sled."
"Ah, Buteau! Saj on je telefoniral, naj vam odkažejo kabino na mojem parniku. Prijatelja sva in tudi kapetana Kongo-rua poznam."
"Izvrstna, vesete. dečka! In ženskarja! Ljubi Bog, kaj vse sem doživel ž njima!... Ta dva sta torej v jedilnici hotela Joko-hama opazila izredno lepo damo — Amerikanko. Zanimala sta se zanjo in zvedela, da jo spremlja moški, ki je njen mož, a se dela, kakor bi bil le njen česti-lec. Km lu je prišel tudi zagonetni mož v jedilnico in čula sta, da nameravata naslednji večer odpotovati v Valparaiso. Pripovedovala sta mi o tem ... mi oba točno popisala in — vedel sem,vse-;. • Tat ima zdaj že svojo ženo s seboj! Takoj sem telefoniral na Klondyke za moj prostor in prepričal sem se, da sta mi prijatelja izkazala nepo-plačljivo uslugo."
"Pa kaj nameravate?"
"Aretiram ga in zaprem v ječo," je odgovoril Jack. "Prosim ie, da poj dete z menoj ter da naju spremljata dva posebno močna moža. Lopov je, skrajno opasen! In rafiniran! Vsega sposoben! Prav mogoče je, da bo izkušal zopet nastopiti pod mojim ali celo pod vašim imenom."
"Ali greva takoj nadenj?"
"Takoj. Samo trenotek še potrpi va. Potujeta 'vsak v svoji kabini, a zdajle tičita gotovo že skupaj. Pazimo! Trikrat sem ga že imel, a mi je vedno znova ušel. Enkrat je potoval kot prtljaga v kovčgu, drugič se je vrgel v morje, tretjič je prevrtal steno ječe ... ne, ne, ni šala lo-
viti takega namazanca!"
Kapetan je pozval dva največ ja mornarja težaka, in nato so odšli s krova navzdol h kabinam potnikov.
Jaek je odklenil svojo kabino.
"Samo tole naj še odložim!" j^ dejal, si odtrgal brado in po-' tegn.il z glave lasuljo, izza hlač pa blazinico iz gumija. "Zdaj me že lahko spozna. Dovolj je previdnosti."
Nato se je okrenil k mornarjema: "Ko odprem duri, planila v kabino in zgrabita gospoda v njej v>ak za eno roko. Nato ga odvedita ali cdnesita v ječo! če ne bo miren, kar udarita!"
In šli so pred kabino gospe Polly, prisluškovali tej- slišali moški in ženski glas. Jack je bliskoma odprl duri, mornarja sta planila kakor besna tigra in Jack je zakričal:
"Jack Bell, aretiram vas!"
Polly je zavreščala, si pritiskala dlani na senci in stekla v kot.
"Slepar! Lopov! Ti si Jack
Ave.; podpredsednica Miss Mary Levee, finančni tajnik Rudolph Otoni-čar Jr., 1110 E. 66th St;.; zapisnikar Lawrence Randi, blagajnik Prank Bo-govič. Nadzorniki: Anthony J. Foruma, Prank SIrrrl in Mary Salamon. Seje se vrSljo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida.
Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo 2 ali 3 ali več zastopnikov in jih pošljejo nai sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se pa vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah.
bič. Klub ima redne mesečne seje vsak prvi torek v mesecu pri sestri M.odic, 6201 St. Clair Ave.
DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ.
Predsednik Frank Habich, 6310 Carl Ave.; podpredsednik Anton Strniša, tajnik A. J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; blagajnik Anton Korošec. Zdravniki: dr. J. M. Seliškar Sr., dr. M. F. Oman, dr. L: J. Perme, dr. A. J. Perko, dr. A. Škur in dr. J. F. Seliškar Jr
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati opoldne, na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani ii) članice od 16. do 55. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 00 do $2000.00. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na. teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note.
SLOV. ŽENSKO PODP. DRUŠTVO SRCA MARIJE (STARO)
Predsednica Julija Brezovar, podpredsednica Mary Cirdina, prva tajnica Frances Novak, 63^3 Carl Ave.; bla-gajničarka Katarina Perme, finančna tajnica Mary Bradač. Odbornice: Mary Skuly, Ana Erbežnik. Nadzornice; Louise Pikš, Genovefa Supan, Jennie Brodnik. Vratarica Frances KasuniC. Bolniška nadzornica Louise Pikš. Zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Cecilia Skerbec, Mary Pristov. Zastopnice za Jugoslovanski kulturni vrt: Jennie Gornik, Mary Stanonik. Zastopnica za Klub društev SND: Mary Stancnik. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v stari šoli sv. Vida. Članice ;;e sprejemajo v društvo samo do 40. leta.
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohižtvo ta vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. __HEnderson Ž97P
M************************
Preostalo je še
nekaj izvodov poezij
IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
zložil in izdal
IVAN ZUPAN
urednik "Glasila K. S. K. J."
6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO
Cena $1.00 s poštnino vred.
• Naročite jih sedaj, dokler zaloga ne poide!
Bell, ne pa jaz! Jaz sem Bobby Dodd, amerikanski detektiv! Legitimacije imam — vse dokar zel" je vpil Dodd.
"Morda ukradene dokaze!" je kričal Jack. "Vi ste Jack Bell,, tat milijonov banke Hegan & Comp. v Chicagu, in tole je vaja žena, Mrs. Polly Bellova."
"Lažnjivec! Njegova žena je! Jaz sem samski ... o, o, to je infamna zarota! Domenjena sta, Mister kapetan! Nalašč me je zvabila v svojo kabino!" je razlagal Dodd.
Jack pa se je obrnil k Polly in dejal čisto mirno:
"Mrs. Bell, ali si upate tajiti, da ste soproga Jacka Bella, ki je ukradel tri milijone dolarjev? — Ako tajite, sem prisiljen, da dam zapreti tudi vas!"
Polly se ni ganila v kotu. Tiščala je glavo v roke in trepetala z rameni. Odgovorila pa ničesar.
"Zadnjič vas poživljam, Mrs. Bell!" je ponovil Jack ostreje. "Govorite! Vaš molk je že pol priznanja. Povejte: ali ste soproga tatova ali ne?"
Bobby Dodd je stal bled, raz-mršen in je buljil v tla. Tedaj je stopila Polly k Doddu in je dejala s tresočim se glasom:
"Jack, daj, bodi pameten in vrni tiste milijone!"
Vse je molčalo in napeto pričakovalo odgovora.
Toda Dodd je po dolgem pre-molku le zmajal z glavo, vzdi-hnil in dejal: "Neverjetno! Gorje možu, ki zaupa ženi!"
Jack pa je hitro dostavil:
"Hvala vam, gospa. Poštena žena ste. Storili ste, kar ste mogli ... Ker noče priznati zlepa, niti na vaše besede, ga k temu pač prisili oblast."
In obrnil se je k Flintwellu ter je dejal: "Prosim, da spravite gospoda na varno. V Valparai-su ga izročim policiji."
(Dalje prihodnjič) --o-
PO D P TR AJTE SLOVENSKI' TRGOVCE1
SLOVENSKO KATOLIŠKO PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Predsednik in pevovodja Peter Srno-vršnik, 6127 St. Clair Ave.; podpredsednik in tajnik John Cerar, 5819 Bonna Ave.; blagajnik Frank Doles, 1258 E. 59th St. Kolektorice: Mary Brodnik in Josephine Hrastar. Nadzorni cdbor: Josephine Maček, Angela Marsich, Elizabeth Stucin. Zastopnika pri združenih društvih: Stanley Bizjak. Frank Doles.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠT. 146 K.S.K.J.
Predsednik Anton Skufca, 3532 E. „,TI„ ..n,,™^,,,	78th St.; podpredsednik Joseph Kenik,
KLUB SLOVENSKIH VDOV	3536 E_ 'jf^ gt . tajnik Rudolph F.
Predsednica Julija Bokar, 6615 Edna Kenik, 8908 Union Ave.; blagajnik Ave.; podpredsednica Mary Grdina, Matt Zupančič, 3577 E. 81st St.; liad-tajnica Julia Brezovar, 1173 E. 60th j zorniki: John Kaplan, Joseph Lekan, St.; blagajničarka Rose Urbančič, 1174 j Frank Hrovat; zdravnik dr. A. J. Per-Norwood Rd.; nadzornice: Helena ko. Seje se vrše vsako prvo nedeljo Mally, Jennie Kužnik in Mary Bam- 1 v mesecu v SND na 80. cesti._
Imenik raznih društev
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO DOSLUŽENCEV
Predsednik Jos. Lozar, podpredsednik Louis Zakrajšek, tajnik John Ki-kol, 19012 Mohawk Ave., Tel. KEn-more 0046-W; blagajnik Jos. Marko-vič, zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorniki: Frank Kuhar, Martin Ko-stanjšek, Jakob Braniselj; zastavonoša Martin Kostanjšek. Zdravniki: dr. Kern, dr. Perme, dr. Oman. Zastopnik kluba društev SND Frank Virant, zastopnik društev fare sv. Vida Mike Klemenčič.
Društvo Doslužencev je na dobri finančni podlagi, plačuje $7.00 tedenske bolniške podpore in priredi časten pogreb za umrlim bratom. Rojaki od 16. do 45. leta se vabijo k pristopu. Društvo žboruje vsako 4. nedeljo v mesecu v sobi št. 1, staro poslopje S. N. Doma.
Mahne, sentinel Mary Schmidt. Zastopnice za Klub društev SND.: Julia Brezovar in Frances Kebe, zastopnice za združena društva fare sv. Vida: Julia Brezovar in Frances Kebe. Nadzornice: Ana Boldan, Mary Tisovec in Mary Gačnik. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v S. N. Domu, soba št. 1. Društvena zdravnika: dr. F. J. Kern in dr. M. F. Oman.

DRUŠTVO CARNIOLA HIVE, ŠT. 493, T. M.
Commander Jennie Dolenc, past commander Mary Bolta, lieutenant commander Frances Kebe, record keeper Frances Zugel, 6308 Carl Ave.; bolniška tajnica in zapisnikarica Julia Brezovar; 1173 E. 60tli St.; chaplain Magdalene Kremžar, Mistress of Arms Paulina Žigman, sergeant Mary
SLOVENSKO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO L02KA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1102 E. 64th St.; podpredsednik Frank Nelc, tajnik John Žnidaršič, 6617 Schaeffer Ave.; blagajnik in zapisnikar Frank. Truden. Računski nadzorniki: John Sterle, Louis Koren, John Mlakar. Za sprejem novih članov so določeni vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako 4. soboto v mesecu v S. N. Domu, št. 4, staro poslopje. Plačuje $200.00 posmrtnine in $7.00 tedenske bolniške podpore. Asesment znaša $1.00 na mesec. • Sprejema se nove člane od 16. do 45. leta s prosto pri stopnino in bolniško preiskavo.
SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA
Predsednik John Melle, 6806 Bonna
Speaker of the House, William B. Bankhead, in njegova hčerka Tallulah, ki je sloveča< gledališka igralka. Oče je priznal, da- je hčerka res dobra igralka, česar mu človek ne zameri .nazadnje.
Dr. Lee De Forest, ki ga imenujejo očeta radija, še vedno pridno preiskuje razvoj radija v svojem študiju v Los Angeles. Izboljšati hoče radijo na kratke valove.
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znizana cena in stane samo:
$2.00
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenskafjl Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Ulinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois, POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186.
V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev.
S'cupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42.1etnega obstanka nad $5,900.000.00.
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
<5e se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" In 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jedilu nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovan(a) pri K S. K. Jednoti kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljr.a pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago, Street, Joliet, Illinois
			
			
			mi. ciJU
POSEBNO ZNIŽANE CENE NORGE ELEKTRIČNE LEDENICE
Tu je prilika, da kupite eno teh finih Norge ledenic ter si prihranite denar.
Norge 6 cu. ft. preje $199.50, sedaj—§ 165
To so fine ledenice z 10 letno garancijo na Rollator Compression Unit. Nobenega vplačila takoj ter cele 3 leta časa, da jo plačate. Te cene veljajo le, dokler bo kaj zaloge.
Za odplačilo vzamemo hranilne knjižice od NORTH AMERICAN BANKE
ANTON DOLGAN
15617 Waterloo Rd.
Želodčno zdravilo iskreno priporočano^
Chicago, 111 — "Uživam Trinerjevo grenko vino, kadarkoli trpim na želodčnih ali neprebavnih nerednostih, in priporo^ čam ga lahko vsakomur iskreno. — Mrs. Susanna P?™?« Ne preizkušajte s kakimi drugimi odvajalnimi sredstvi, uživajte Trinerjevo grenko vino, ki je v zadnjih 45 letih dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, P"?0.®*' slabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanju in podoomro težkočam.
i _ — — -Pišite po brezplačni vzorec— —I 1 Triner's Bitter Wine Co., 544 S. Wells St Chicago, au.
I Send me a free semple.	___ I
Name ...............................................................................i
Address ............. ............................................................"*"«— |
i vseh
icristih