Poštnina plačana v gotovini.
58.	V Ljubljani, dne 2. junija 1922.	Letnik IV.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
pokrajinske uprave u Slovenijo.
Vsebina: Zakon o zaščiti industrijske svojine. — Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Zakoni in kraljevsko uredbe.
163.
Mi
AleksEtnclei* ** I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130. ustave sklenil v XXIII. redni seji, ki jo je imel dne 3. decembra 1921. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo, da je uredbo o zaščiti industrijske svojine z dne 15. novembra 1920. — ^Službene Novine* št. 265 iz leta 1920.*
seznamka uredb ministrstva za trgovino in industrijo št. 41 — «Službene Novine» št. 195 iz leta 1921. — izpremeniti in da se glasi:
Zakon
© zaščiti industrij»ke svojine/*
Poglavje 1.
Splošna določila.
§ I-
Ustanavlja se «uprava za zaščito industrijske svojine* kot samostojen državni urad s sedežem v Beogradu.
Njeno območje se razprostira na vse ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Podrejena je ministrstvu za trgovino in industrijo.
Minister za trgovino in industrijo sme po potrebi sedež uprave začasno premestiti.
§ 2.
Uprava izvršuje vse one posle za zaščito pravic industrijske svojine, katere ji nalaga ta zakon.
§ 3.
Upravi načeluje predsednik, ki skrbi za izvrševanje vseh njenih poslov.
Predsednik je ukazni uradnik ter ima čin ministrskega načelnika.
§ 4.
Uprava za zaščito industrijske svojine ima:
U) prijavni odsek za patente in
2.	) prijavni odsek za vzorce, modele in žige,
3.	) odbor za pritožbe,
4.	) odbor za osporavanje in
5.	) kasacijski odbor (§ 72.).
Za sedaj ima uprava te-le ukazne uradnike:
v prijavnem odseku za patente enega šefa (pravnika) v inšpektorskem činu, tri referente (pravnike) v tajniškem činu, osem tehnično izobraženih uradnikov (1 v inšpektorskem, 7 v tajniškem činu), enega registratorja in enega Protokolista;
v prijavnem odseku za vzorce, modele in žige enega šefa pravnika v inšpektorskem činu, dva referenta pravnika, dva registratorja in dva protokolista.
* Uradni list pod št. 1 iz leta 1921.
** Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 69, izdanih dhe 28. marca 1920. (Prilog IX. — 1922.)
Navedeni ukazni uradniki iz obeh prijavnih odsekov se jemljejo tudi v odbor za pritožbe in v odbor za osporavanje.
Razen tega ima uprava še enega knjižničarja v tajniškem činu, štiri pisarje (dva pravnika, dva tehnika) in potrebno število zvaničnikov in slug.
Število ukaznih uradnikov se zvišuje po potrebi.
Uradniki in neukazno osebje imajo plačo in čin uradnikov in neukaznega osebja pri ministrstvu za trgovino in industrijo.
Neukazno osebje nastavlja in odpušča predsednik uprave.
Uradniki uprave so v disciplinarnem oziru podrejeni predsedniku uprave in ministru za trgovino in industrijo; zoper neukazno osebje pa izvršuje disciplinarno oblast predsednik uprave.
§ 5.
Uprava ima svoje posebno knjigovodstvo, ki ima v razvidnosti pobiranje pristojbin ter izvršuje njene statistične posle.
§ 6.
Uprava ima svoj posebni proračun. Predsednik je nakazovalec druge stopnje.
Vse finančne uprave in blagajne v naši državi so zavezane, od prizadetih oseb sprejemati denar za tiskarske in druge stroške po nalogih, ki jih izdaja uprava navedenim osebam.
Finančne uprave in blagajne morajo voditi potreben račun na ime uprave za zaščito industrijske svojine ter o vplačanih zneskih poročati istega dne upravi in glavni državni blagajni v Beogradu.
S prejetimi zneski razpolaga predsednik te uprave po kasi glavne državne blagajne.
§ 7.
Zaščita pravic industrijske svojine obseza zaščito izumov, vzorcev, modelov in žigov.
Poglavje II.
Predmeti industrijske svojine.
Patenti.
Pojem patenta.
§ 8.
Patent je pravica, pridobljena na tu predpisani način, po kateri sme njegov imetnik za omejen čas obrtoma izključno uporabljati in ukoriščati nov izum v obrtnem ali industrijskem proizvajanju ter predmete, po njem izdelane, spravljati v promet ali prodajati.
Izumi, ki so izključeni od patentne raščite.
§ Q-
Patenti se ne smejo dajati:
• 1.) za izume, katerih namen ali praktična uporaba je zoper zakone in zakonite naredbe ali zoper javno moralo ali ki očito merijo na slepljenje prebivalstva;
2.	) za znanstvena pravila in načela kot taka;
3.	) za izume, katerih predmet spada pod državni monopol;
4.	) za izume, ki služijo za človeško ali živalsko hrano ali za zdravila in razkuževala, nadalje za tvarine, ki se narejajo po kemijski poti.
Vendar pa se pri vseh teh predmetih, navedenih v točki 4.), sme patentirati postopanje pri njih izdelovanju.
§ io.
Izuma ni smatrati za novega, ako je bil pred prijavo:
1.	) po tisku ali poligrafiji objavljen in popisan tako, da bi ga strokovnjaki lahko uporabili;
2.	) ako je bil v naši državi javno rabljen, razstavljen ali prikazovan na ogled tako, da so ga strokovnjaki lahko uporabili;
3.	) ako je bil izum predmet privilegiju, ki je veljal po kateremkoli prejšnjem zakonu na ozemlju naše kraljevine izvun Srbije in Crne gore, pa je postal obča last, ker je rok privilegija potekel.
Patentna pravica.
§ n.
Pravico do patenta sme dobiti samo izumitelj, njegov dedič ali prevzemnik pravice.
Prvi prijavilec izuma se smatra za izumitelja, dokler se ne dokaže nasprotno. S poznejšo prijavo ni moči dobiti patenta, ako je ta izum že prijavljen pristojnemu oblastvu zaradi pridobitve patenta in ako je bila ta prijava objavljena (§ 93.).
Poznejši prijavilec pa ima vendarle pravico do patenta, toda samo v toliko in do onih delov, v kolikor ni njegov izum že obsežen v prejšnjem patentu ali v prijavi, ki je bila že objavljena (§ 93.).
Ako imetnik patenta ali prijavilec izuma, odnosno njiju prevzemniki pravice, izboljšajo ali izpopolnijo ta izum, smejo za izboljšavo ali izpopolnitev zahtevati namesto samostojnega dodatni patent poleg svojega osnovnega patenta.
Ako je uporabi prijavljenega izuma pogoj popolna ali delna uporaba že prej patentiranega izuma, se dš prijavljeni patent kot zavisen od tega prejšnjega patenta, ki se mora točno označiti.
Ta zavisnost se mora objaviti, ko se da patent, ter označiti v patentni listini.
§ 12.
Prijavilec ne sme dobiti patenta, če ni sam tvorec prijavljenega izuma, njegov dedič ali prevzemnik pravice ali če je bistvena vsebina njegove prijave posneta iz popisov, nariskov, modelov, orodja ali naprav koga drugega ali iz postopanja pri izdelavi, ki ga uporablja kdo drugi, pa oškodovanec vloži prigovor.
Delavci, uslužbenci in državni uslužbenci se smatrajo za imetnika izuma, ki ga izdelajo v službi, če ni drugače določeno s pogodbo ali s službenimi predpisi.
Ako pa so specialno angažirani zato, da se bavi jo z izumi te vrste, nimajo pravice do patenta brez delodajalčevega privolila.
Pogodbena določila o službi, s katerimi se delavcu ali uslužbencu obrtnega ali industrijskega podjetja ne priznava nikakršna ali se mu priznava nezadostna korist od izumov, ki jih izdela v službi, nimajo nobene pravne moči. Primerna korist od izumov se priznava pravemu izumitelju v vsakem primeru.
Moč patenta.
§ 13.
Ce se dobi patent za postopek pri izdelovanju, se razprostira njegova moč tudi na predmete, ki so neposredno izdelani po tem postopku.
§ 14
Glede dospelosti in glede plačevanja letnih
Patent ne more okršiti pravice onega, ki je ; pristojbin ža dodatni^ patent, ki je postal samo-
rišča izum imetnika poznejšega patenta, če je ta izum v dejanski zvezi z njegovim izumom.
Če imetnik patenta neče radovoljno dati licence, odloči o tem uprava za zaščito industrijske svojine, ki odredi tudi potrebne pogoje in varnost, ki jo je dati z ozirom na okolnosti in značaj izuma (prisilna licenca).
Če imetnik patenta, na katerega izum se daje
brez patenta že ob času, ko je bil patent prijav- i stojen, stopa dopolnilni patent na mesto osnov-Ijen, v dobri veri, toda ne javno, uporabljal isti j lle^a Patenta, izum v naši državi ali je pripravil vse, česar je |	Razlastitev,
treba, da ukorišča svoj izum.	!	g
Ta ima pravico še nadalje izdelovati ali upo-;	S
trebljati izum, odnosno ga uporabljati za po-, Če zahtevajo interesi državne obrambe, jav-trebe svojega obrata v svojih ali v tujih delav- j nega reda, javne blaginje ali sploh važni državni licenca, zahteva naknado, pa se ta s sporazumom nicah.	I interesi, da država patentiran ali za patentiranje mefl interesenti ne da določiti, jo odmeri pri
prijavljen izum bodisi v celoti, bodisi samo de-loma, toda v obeh primerih izključno uporablja ali ga prepusti splošni uporabi, ima država pravico razlastiti takšno imetnikovo pravico na svoj račun ali za splošno uporabo.
O tej razlastitvi odloči na predlog prizade-'	§ 27.
tega ministra ministrski svet, ko je zaslišal upra-! Licenca je vezana na podjetje ter se sme, ne vo za zasedo industrijske svojine.	; da bi privolil imetnik patenta, prenesti ob živ-
?5a Sve a’ xx?Per	,n‘; ljenju samo s podjetjem vred, na katero slove
................. ' licenca; ob smrti pa prehaja na dediče samo,
ako nadaljujejo podjetje, ki ima pravico do licence.
Ta pravica se sme odsvojiti ali podedovati samo skupno z obratom.
Taka oseba sme zahtevati, da ji izdaj imetnik patenta o tej njeni pravici listino. Ako ji lastnik patenta ne izda o tem listine ali osporava tudi pravico samo, jo dobi na svojo zahtevo z odločbo uprave za zaščito industrijske svojine v postopku za osporavanje patentov.
Priznana pravica se mora na prošnjo prizadete osebe vpisati v patentni register.
§ 15.
Patentirane ali prijavljene izume, ki se lahko uporabljajo pri izdelovanju vojnega orožja, municije, razstrelil, utrdb, vojnih ladij ali vobče za obrambo države, sme minister za vojno in mor-narnico po pritrdilu ministra za trgovino in industrijo takoj in vzporedno z imetnikom patenta, odnosno izuma, uporabljati za navedene državne namene v državnih ali zasebnih delavnicah in j podjetjih, ki delajo na račun države. S tem pa sc i drugače ne kršijo pravice imetniku patenta, od-1 nosno prijavljenega izuma.
Svoje pritrdilo vroči minister za trgovino in industrijo tudi upravi za zaščito industrijske | svojine, ki ga vpiše v patentni register, in sicer takoj, ako se tiče patenta, ako pa gre za prijavljen izum, šele, ko se patent dovoli. V obeh primerih ga mora niku».
stojno civilno sodišče; toda licenca se ne sme ukoriščati, dokler se povračilo ne plača,.
Predpisi tega paragrafa se ne uporabljajo na patente državnih oblastcv.
pritožbe, se vroči upravi za zaščito industrijske svojme, ki postopa z njo, kakor je navedeno v § 15., ki velja tudi tukaj o naknadi in trenutku uporabe in objave.
Pravica do naknade gre imetniku patenta in onim osebam, ki so upravičene uporabljati razlaščeni izum, če je bila ta pravica ob razlastitvi vpisana v patentnem registru.
Vpliv specialnih zakonov na patent.
§ 21.
Pravica do patenta nikoli ne oprašča imetnika, da ne bi izvrševal predpisov specialnih zakonov in zakonitih naredb.
§ 22.
Edino izumitelj ima pravico, da ukorišča svoj
Posledice vpisa v patentni register.
§ 28.
Patentna pravica, zastavna pravica na patente in druge stvarne pravice na patentnih pravicah se pridobe, čim se vpišejo v patentni register, ter veljajo od tega trenutka tudi proti tretjim osebam.
Istotako veljajo licence proti tretjim osebam od trenutka, ko se vpišejo v patentni register, med strankami pa izza dne, ko sklenejo pogodbo, ali izza dne, ko izda uprava za zaščito industrijske svojine izvršno odločbo, s katero je licenca dovoljena.
Vrstni red zgoraj imenovanih pravic se do-
'O se Pal(f. dovo!l- v. obeli pn-; i/um z obrtnim ali industrijskim proizvajanjem i loča po vrsti kakor nreiemaio orošnie za vois uprava objavit, v svojem «Glas- |„di brca dokaaa o slrokovni »posobljem*«, j,
Imetniku patenta, odnosno izuma, mora dati; ali Tnd^trjjsk^a obSa™’'	•^*** ! „jsf fŠisS^ Sam"’ " ^	d<>
država primerno naknado, ki jo določijo pristojna civilna sodišča, ako se ne doseže sporazum. ]
Nobena pogajanja in nobeni spori o tej naknadi ne morejo ovirati ministra za vojno in i mornarnico, da ne bi ukoriščal tc svoje pravice, i
§ Ib.
Ako se je že dal patent za izum, ki se lahko uporablja tudi pri izdelovanju monopoliziranih predmetov, sme država ukoriščati la izum brez naknade.
Ako je izum patentiran, pa država pozneje monopolizira take preclnreie, prestane patent ve- liteva imetnik patenta, njegov dedič ali prevzem-Ijati, država pa mora njegovemu imetniku dati rfik pravice.
ustrezno naknado.	Prošnja za prenos mora biti opremljena s
O zahtevi uprave državnih monopolov od- potrebnimi javnimi, odnosno overovljenimi za-loča v obeh primerih uprava za zaščito indu-! sebnimi listinami.
sirijske svojine po predpisih postopka za ospo- i Uprava za zaščito industrijske svojine mora
Prenos.
§ 23.
Pravica iz prijave patenta in patentna pra-! v iea prehajata na dediče.
Obe pravici se smeta v celoti ali v idealnih delih prenesti s pravnim opravilom, sodnim odlokom ali s poslednjo voljo.
Prenos vpiše v patentni register (§ 28.) uprava za zaščito industrijske svojine na podstavi izvršnih sodnih odlokov ali pa če to pismeno za-
vpisa v register.
Prijave, ki so vložene isti vrstni red.
ob isteih času, imajo
ravanje patentov (§ 117.)
Če patent prestane, določijo naknado pristojna civilna sodišča, ako se ne doseže sporazum.
§ H.
Moč patenta se ne razteza na vozila, ki prihajajo, samo začasno v prometu uporabljana, v našo državo.
preizkusiti obliko m kakor tudi predloženih dokazov.
Bremena.
§ 29.
Ob vsaki izpremembi imetništva se drže patenta vsa bremena in vse pravice, kar jih je vpisanih v patentni register, istotako ona bremena in one pravice, kar jih je bilo v trenutku, ko se je vročila prošnja za vpis prenosa, pravilno prijavljenih.
Zaznamba spora.
§ 30.
Spori, ki teko pri sodiščih ali pri upravi za zaščito industrijske svojine ter se nanašajo na _ ^ svojino patenta, na zastavno pravico ali na dru-vsebino prošnje Ta prene« ‘ £ačno stvarno pravico do patenta, istotako tožbe ■ •	; zaradi prisilne licence, potem tožbe, s katerimi
če se pravica iz prijave patenta prenese na i se zahteva, naj se patent uniči, odvzame, opo-drugo osebo, se mora patent, ako se da, glasiti I zovXe ,Se prpgkisi za zavisnega ali naj se od-
na ime novega imetnika.
Medsebojno razmerje soimdnikov.
§ 13.
če zahteva več oseb obenem patent na iz-1 vesten izum, se jim da patent, ako izpolnijo po- ^ goje, toda deli se jim ne določijo.
Medsebojno pravno razmerje soimetnikov i istega patenta se določa po državljanskem pravu.
Za dovolitev licence je treba pritrdila vseh , soimetnikov, ako ni drugače dogovorjeno med T'"1’ njimi, toda vsak soimetnik zase ima pravico, da a 1 sodno ščiti patent.
* Zastavljanje.
§ 24.
Patentna pravica in pravica smd;! zastaviti.
Licence.
prijave patenta
§ 25.
da se uporablja tuj paten-
loči o njegovi relativni neveljavnosti, se smejo j na zahtevo interesentov zaznamenovati v patent-I ni register.
Ta zaznamba ima to moč, da veljajo odločbe jo zgoraj navedenih sporih tudi zoper osebe, na ! katerih ime je izvršen katerikoli vpis v patent-nem registru, šele, ko se je prejela prošnja za j zaznambo spora.
Prestanek.
Patent prestane:
1.) po preteku časa, za katerega so letne, od-
_ .	,	§31.
Licenca je pravic; ~~	..... ‘ '
tiran izum,	i
.'metu!, paletu;' lahko dovoli uidi drugim ose- nosno naknadne pristojbine pravočasno plačane, tipoiabljajo izum, in sicet ves patent i najpozneje pa čez petnajst let od dne ko se je samo cu njegov del, na ozemlju vse države | patentna prijava razglasila v «Giasniku» (§ 19).; ah samo v posameznih krajinah, z večjo ali o.) če se patentna pravica razlasti (§ 20.),
manjšo omejitvijo, kakor se pac dogovori (pro-1 prestane ves patent ali samo razlaščeni del; Trajanje patenta.	i siovoljna licenca).	;	3.) kadar se imetnik patenta odreče svoji pra-
i	3	I vici; toda če se odreče samo posameznim delom
3’	•	; Imetnik patentiranega izuma, ki se ne more patenta, ostane patent glede.ostalih delov v ve-
Patent traja največ do 15 let. Ta rok teče od j ukoriščati brez uporabe prej patentiranega tuje-! Ijavi« ako so tudi razen tega sposobni, da tvorijo
dne, ko sc prijavljeni izum razglasi v «Glasniku uprave za zaštitu industrijske svojine» (§ 93.).
Dodatni patent izgubi veljavnost obenem z osnovnim patentom. Vendar se sme dodatni patent pridržati za samostojnega, če se osnovni patent odvzame, uniči ali če se mu imetnik odreče. V tem primeru tak patent ne more trajati dalje časa, nego bi bil trajal osnovni patent.
ga izuma, sme zahtevati, da se mu dovoli upo- i predmet patenta;
rahljati ta prejšnji izum, ko minejo tri leta od I 4.)_ob sP°fu, kadar postane odločba uprave
razglasitve tega prejšnjega patenta (§ 100.), ako je njegov pozneje patentirani izum znatne važnosti za obrt ali industrijo.
Če imetnik pozneje patentiranega izuma tako dobi licenco, sme v tem primeru tudi imetnik prejšnjega patenta zahtevati dovolitev, da uko-
za zaščito industrijske svojine o prestanku patenta izvršna.
Veljavnost patenta prestane v primeru točke L) prvi dan po preteku poslednjega leta, v katerem je veljal; v primeru točke 2.), čim se odločba o razlastitvi vroči upravi; ob odreki dan
potem, ko se je vloga o odreki prejela pri upravi; v primeru točke 4.) pa oni dan, ko postane odločba uprave izvršna.
Odvzemanje.
§ 32.
Ce imetnik patenta, njegov dedič ali prevzemnik pravice sam ali po drugih ne ukorišča v zadostni meri patentiranega izuma v naši državi ali v njej ne pripravi vsega, česar je treba za tako ukoriščanje, se mu sme patent odvzeti z odločbo uprave za zaščito industrijske svojine na Podstavi potrebnih poizvedb. Toda patent se iz teh razlogov ne sme odvzeti, dokler ne minejo h'i leta od dne, ko se je dovoljeni patent razglasil v «Glasniku» (§ 100.).
Preden uprava reši sproženo vprašanje, mora odrediti potrebne poizvedbe; veljavnost patenta Pa prestane, ko postane odločba uprave izvršna.
Toda tudi pred potekom tega roka se sme Patent odvzeti, če njegov imetnik ali prevzemnik njegove pravice, ne glede na to, da se izdeluje 'zum v inozemstvu in da zahteva javni interes njegovo ukoriščanje v državi, še nadalje zalaga domačo potrebo izključno ali večinoma z uvozom iz inozemstva, ne pa da bi ga v zadostni meri izdeloval v državi. V tem primeru mora uprava za zaščito industrijske svojine po izvršenih poizvedbah najprej pozvati imetnika patenta, odnosno prevzemnika njegove pravice, naj začne izdelovati svoj izum v zadostni meri v naši državi, ter mu določi rok z dostavkom, da se mu Patent odvzame, ako v postavljenem roku ne Prične z izdelovanjem. Tako postavljeni rok ne sme poteči, dokler ne minejo hi leta od dne, ko je bil patent prijavljen.
Će imetnik patenta po preteku tega roka ne dokaže, da je začel izvrševati svoj izum, se mu Patent brez nadaljnjih poizvedb odvzame ter izbriše iz patentnega registra. Če poda imetnik Patenta v postavljenem roku vlogo, s katero trdi, da je začel izdelovati svoj izum, odloči uprava za zaščito industrijske svojine po izvršenih poizvedbah, ali naj se mu patent odvzame ali pa
naj se mu da nov rok, ki se ne sme več podaljšati.
Če se patent odvzame, prestane njegova veljavnost prvi dan po preteku postavljenega roka.
Predpisi tega paragrafa ne veljajo za patente državnih oblastev.
Uničevanje.
§ 33.
Patent se uniči, ako se dokaže:
1.	) da predmet izuma po §§ 8., 9. in 10. niti ui bil sposoben za patentiranje;
2.	) da je patenhrani izum predmet že prej Prijavljenega patenta.
Patent se uniči samo deloma, če se vzroki za ujegovo uničitev dokažejo samo za del patenta.
Izvršna odločba o uničitvi patenta velja za uazaj od dne, ko je bil uničeni patent prijavljen, p® pa je patent uničen zato, ker je patentirani 'zum predmet prej prijavljenega patenta, ne velja 'Zvršna odločba o uničitvi patenta za nazaj glede licence, ki jo je pravilno dal imetnik uničenega Patenta in jo je pošteno pridobila tretja oseba, :'ko je minilo leto dni od njenega vpisa v patentni register in ako ni v patentnem registru vPisana nobena zaznamba spora, ki bi privedel do izbrisa licence (§ 30.).
S tem se imetniku prvega patenta ne krši Pravica, da sme zahtevati naknado od imetnika Patenta, ki je dal licenco.
Opozivanje patentov.
§ 34.
Dovoljeni patent se opozove, ako se dokaži
L) da imetnik patenta ni tvorec izuma, nj S°v dedič ali prevzenmik pravice ali da ga p 'Pm zakonu ni smatrati za izumitelja (§ 12.);
2.) da je bistvena vsebina prijavi izuma pi Sneta brez privolitve druge osebe iz nje popiso Pariskov, modelov, orodja ali naprav ali iz p< s °Pka pri izdelovanju, ki jih ona uporablja.
Patent se opozove samo deloma, ako se t , r je navedeno v točkah 1. in 2., dogodi san deloma.
Opoziv patenta sme v primeru točke 1. z uevati samo tvorec izuma, njegov dedič ali pr vzemnik pravice in oni, katerega je po § 12. tef
zakona smatrati za izumitelja, v primeru točke 2. pa samo zadeti.
Pravica do zahteve, da se patent opozovi, zastara proti poštenemu imetniku patenta v treh letih od dhe, ko je bil patent vpisan v patentni register na njegovo ime; drugače pa se sme opoziv zahtevati ves čas, dokler traja patent.
Tožitelj, ki dobi pravdo, sme zahtevati v tridesetih dneh, ko prejme izvršno odločbo o opozivu patenta, naj se patent prenese nanj; če pa tega prenosa ne zahteva v tem roku, se smatra, da se je patentu odrekel, in patent prestane veljati tudi zanj.
Za razpravljanje o sporih glede naknade, ki se lahko pojavijo pri opozivu, so pristojna redna sodišča.
Licenca, ki jo je praviloma dal prejšnji imetnik patenta in ki jo je pošteno pridobila tretja oseba, ostane v veljavnosti tudi po opozivu in proti novemu imetniku patenta, akc je minulo leto dni od njenega vpisa v patentni register in ako ni vpisana nobena zaznamba o sporu, ki bi privedel do izgube licence (§ 30.).
S tem se ne kršijo pravice tožniku, da sme zahtevati naknado od imetnika patenta, ki je dal licenco.
Zavisnost patenta.
Oni, ki naroči, da se mu proti nagradi izdelaj vzorec, se smatra za njegovega imetnika.
Za imetnika vzorca se ne smatra uradnik ali delavec podjetja, ki sestavi nov vzorec, nego njegov delodajalec, ako ni med njima dogovorjeno kaj drugega.
Obseg zaščite vzorcev.
§ 40.
Zaščita vzorcev se razprostira samo na one vrste blaga, za katere je vzorec odobren.
Moč pravice vzorca.
§ 41.
Pravica vzorca velja od takrat, ko se je vpisal v register vzorcev in modelov. S tem vpisom dobi njegov imetnik izključno pravico, da svoje izdelke, v kolikor ustrezajo zaščiteni vrsti blaga, opremlja z vzorcem ali da po vzorcu svoje proizvode izdeluje, uporablja ali spravlja v promet.
§ 42.
Imetnik vzorca se mora pokoravati tudi vsem specialnim zakonom, ki veljajo za industrijska, obrtna ali trgovska podjetja.
§ 35.
Imetnik prej dovoljenega patenta sine zahtevati, naj uprava za zaščito industrijske svojine poznejši patent, ki se nikakor ali deloma ne da ukoriščati brez uporabe njegovega patenta, proglasi za zavisnega od njegovega patenta.
Takšno zahtevo mora rešiti uprava za zaščito industrijske svojine po predpisih postopka za osporavanje patentov (§ 117.).
Vzorci in.modeli.
Pojem vzorcev in modelov.
§ 36.
Za vzorec se smatra vsaka slika ali vsak črtež, ki lahko služi za zgled in se lahko prenese na industrijski ali obrtni izdelek.
Model je vsak plastični izdelek, ki predstavlja industrijski ali obrtni predmet ali ki se uporablja na industrijskem ali obrtnem predmetu.
Vse, kar se določa v tem zakonu za vzorce, velja tudi za modele.
Vzorci, izključeni od zaščite.
§ 37.
Ne zaščitujejo se vzorci:
1.	) ki niso novi (§ 38.);
2.	) katerih oblika je nemoralna, istotako ne vzorci, ki nasprotujejo javnemu redu ali so očito namenjeni slepljenju prebivalstva;
3.	) ki predstavljajo lik kraljev ali člana kraljevskega doma ali predstavljajo državni ali javen grb, če oni, ki zahteva zaščito vzorca, ne dokaže pravice do njih uporabljanja;
4.	) ki so namenjeni monopoliziranim predmetom, razen če to zahteva uprava državnih monopolov.
§ 38.
Vzorec se ne smatra za novega, če je bil pred prijavo za istovetne proizvode:
1.	) popisan z nariski in objavljen po tisku ali poligrafiji, tako da se lahko posnema;
2.	) če je bil v naši državi ali v inozemstvu javno uporabljan, razstavljen ali prikazovan na ogled tako, da bi se lahko posnemal;
3.	) če je bil zaščiten po prejšnjih zakonih kot privilegij ali patent ali če je kdo drugi po prej vloženi prijavi dobil zaščito istovetnega vzorca za iste proizvode ali če je istovetni vzorec prijavil kot izum za patentiranje in če je bila taka prijava objavljena (§ 93.).
Istotako se ne smatra vzorec za novega, ako je podoben drugemu registriranemu vzorcu tako, da se razlikuje od njega po drugih izpremembah, ki niso bistvene ter ne vplivajo na splošni vtisk.
Pravica do zaščite vzorcev.
§ 39.
Zahtevati zaščito vzorca je upravičen samo oni, ki je vzorec stvoril, njegov dedič ali prevzemnik pravice.
Kdor prvi prijavi vzorec, se smatra za njegovega tvorca, dokler se ne dokaže nasprotno.
Trajanje pravice vzorca.
§ 43.
Pravica vzorca traja najdalje 10 let od dne, ko je bil vzorec vpisan v register pri upravi za zaščito industrijske svojine.
Prestanek.
§ 44.
Pravica vzorca prestane:
1.	) po preteku onega časa, za katerega so letne, odnosno naknadne pristojbine o pravem času plačane, najpozneje pa v desetih letih od dne, ko je bil vpisan v register;
2.	) če se imetnik vzorca odreče svoji pravici;
če se imetnik vzorca odreče pravici do njega
samo za izvestno vrsto blaga, ostane pravica vzorca za ostalo vrsto blaga, za katero je bila odobrena;
3.	) ob sporu, če postane odločba uprave o prestanku vzorca izvršna.
V primerih iz točke 1. prestane pravica vzorca prvi dan, ko poteče poslednje leto njene veljavnosti; v primeru iz točke 2. dan potem, ko uprava prejme dopis o odreki; v primeru točke 3. pa oni dan, ko postane odločba uprave izvršna.
Odvzemanje.
§ 45.
Pravica vzorca se odvzame:
1.	) če imetnik vzorca sploh ne uporablja ali ne uporablja v oni meri, ki je potrebna naši državi; ali
2.	) če uvaža imetnik v državo proizvode, ki so po istem vzorcu izdelani v inozemstvu, pa se lahko v naši državi izdelujejo v zadostni količini.
Pravica vzorca se sme odvzeti samo po preteku enega leta od dne, ko je bil vzorec vpisan v register.
Ta določila ne veljajo za državne vzorce.
Uničevanje.
§ 46.
Pravica vzorca se uniči:
1.	) če se njegov predmet ne more smatrati za vzorec v zmislu § 36.;
2.	) če je vzorec izključen od zaščite v zmislu §§ 37. in 38.
Če se pravica vzorca uniči, velja to za nazaj, tako da se smatra, kakor bi je sploh nikoli' ne bilo.
Opozivanje,
§ 47.
Vzorec se opozove, ako se dokaže:
1.	) da imetnik vzorca ni njegov tvorec v zmislu § 39. ali da ga ni pridobil na zakonit način;
2.	) da je bistvena vsebina vzorca posneta iz popisov, nariskov, modelov, predmetov ali naprav druge osebe, toda brez njene privolitve.
Opoziv vzorca sme v prvem primeru zahtevati njegov tvorec in oni, ki se v zmislu § 39. smatra za tvorca, njegov dedič ali prevzemnik pravice, v drugem primeru pa samo zadeti.
Pravica do zahteve, da se vzorec opozovi, zastara proti poštenemu imetniku vzorca v treh letih od dne, ko je bil vzorec vpisan na njegovo ime.
Predpisi § 34. tega zakona veljajo tudi za opozivanje vzorcev.
§ 48.
Predpisi §§ 14., 16., 17* 18., 20., 23., 24., 25., 27., 28., 29. in 30. tega zakona veljajo tudi za vzorce.
Žigi. Pojem žiga.
§ 49.
Tvorniški ali trgovski žigi so oni znaki, ki se uporabljajo za razlikovanje proizvodov ene industrije, enega obrta ali kmetijskega podjetja od drugih njim podobnih proizvodov v trgovskem prometu.
Ti znaki se lahko uporabljajo v obliki žiga, pečata, vinjet, reliefov, šifer, napisov, posebnih slik itd.
Pri ocenjanju, ali je znak za to primeren, se morajo vpoštevati vse dejanske razmere, zlasti pa čas dosedanje rabe znaka.
Znaki, ki se ne smejo zaščitovati za žige.
§ 50.
Ne dovoljuje se zaščita žigov, ki so namenjeni za oznakovanje monopolnih predmetov, razen če zahteva zaščito žiga uprava državnih monopolov sama.
§ 51.
Od registriranja so izključeni in se zato ne smejo zaščitovati za žige znaki blaga ali besede:
1.	) ki predstavljajo lik kraljev ali člana kraljevskega doma;
2.	) ki predstavljajo državni ali javen grb;
3.	) ki označujejo izključno samo kraj, čas in način izdelovanja blaga, potem kakovost, vrsto blaga in njegov namen kakor tudi njegovo ceno, količino in težo;
4.	) ki so sploh udomačeni za oznakovanje iz-vestnih vrst blaga v prometu; in
5.	) ki so nemoralnega ali drugače javnemu redu nasprotnega značaja; potem taki napisi ali podatki, ki se ne ujemajo z dejanskim stanjem stvari, nego bi utegnili slepiti.
§ 52.
Žigi, ki predstavljajo lik kraljev ali člana kraljevskega doma, državni ali javen grb ali odliko, se smejo registrirati samo, če se prej dokaže dovolitev, potrebna v zmislu veljavnih zakonov in predpisov glede njih uporabljanja.
Zaščita žigov, ki so sestavljeni iz besed.
§ 53.
izključna pravica uporabljati žig, ki je sestavljen iz ene ali več besed, obseza ne samo uporabljanje žiga v deponirani obliki, nego tudi njegovo uporabljanje v vsaki drugi obliki, v kateri se zaščiteni žig izraža v celoti ali deloma z drugimi pismenkami, drugimi barvami ali v drugi velikosti.
§ 54,
Registrirani žig, ki je sestavljen zgolj iz črk ali besed, ne more braniti drugi osebi, da ne bi z istim znakom prodajala ali spravljala v promet svojega blaga, ako predstavljajo te črke ali besede nje ime, firmo ali naslov njenega obrata.
Ta druga oseba, katere ime, firma ali naslov obrata je identičen s tujim, prej zaščitenim žigom, sme imetniku takega žiga izpodbijati in odvzeti pravico do njegovega uporabljanja za isto vrsto blaga, razen če ima imetnik žiga prav takšno ime ali firmo, odnosno prav takšen naslov obrata.
Obvezno uporabljanje žigov.
§ 55.
Uporabljanje registriranega žiga ni vselej obvezno; toda minister za trgovino in industrijo sme odrediti, da je izvestne predmete, preden se spravijo v promet, opremiti z registriranim žigom.
Omejitev uporabljanja žiga za izvestno vrsto
blaga.
§ 56.
Pravica žiga ne brani, da ne bi kdo drugi uporabljal istega žiga za oznakovanje drugih vrst blaga.
Ako je istovetnost blagovnih vrst dvourna, odloči o tem uradoma uprava, eventualno ko je zaslišala trgovske, obrtniške in industrijske zbornice.
§ 57.
Eni in isti osebi je dovoljeno, da zaščiti več raznih žigov za isto vrsto blaga.
§ 58.
Pravica žiga za oznakovanje blaga se razprostira tudi na zavoje, omote, sode, zaboje in ostala sredstva za vkladanje tega blaga.
§ 59.
S tem zakonom se ne izpreminjajo dosedanji predpisi, ki veljajo za izvestno vrsto blaga, zlasti ne predpisi, kako je preizkušati čistino zlata in srebra (pravila za punciranje).
Trajanje žigov.
§ 60.
Pravica žiga ni omejena z rokom; ta pravica traja, dokler se redno in pravočasno plačujejo pristojbine (§ 156.).
Pravica žiga velja od takrat, ko je bil vpisan v register.
„ Prenos pravice žiga.
§ 61.
Pravica žiga je vezana na podjetje.
Prestane z njegovim prestankom, sme se pa tudi prenesti na koga drugega s podjetjem vred.
V tem poslednjem primeru mora novi imetnik prenesti žig na svoje ime, razen če nadaljuje podjetje z neizpremenjeno firmo.
Dokler se prenos ne vpiše v register, ne more v svojem imenu uveljavljati pravice do žiga; vsa uradna priobčila, ki se tičejo žiga, se vročajo vpisanemu imetniku žiga ali njegovemu vpisanemu zastopniku.
Prestanek pravice žiga.
§ 62.
| Pravica žiga prestane:
1.	) če se imetnik odreče svoji pravici do žiga;
če se imetnik odreče svoji pravici do žiga
samo za izvestno vrsto blaga, mu ostane pravica žiga za ostale vrste blaga;
2.	) če se letna ali naknadna pristojbina ne plača pravočasno;
3.	) ob sporu, ko postane odločba uprave o prestanku žiga izvršna.
V primeru točke 1. prestane pravica žiga dan potem, ko uprava prejme vlogo o odreki; v primeru točke 2. prvi dan potem, ko poteče poslednje leto, za katero je bila pristojbina plačana; v primeru točke 3. pa oni dan, ko postane odločba uprave izvršna.
§ 63.
Imetnik takega žiga, ki je izgubil veljavnost v zmislu § 62., sme vnovič zahtevati njegovo zaščito za isto ali za drugo vrsto blaga. Druge osebe smejo prav takšen ali podoben znak zaščititi kot žig za isto vrsto blaga šele po preteku dveh let, odkar je žig prestal veljati, ako prejšnji imetnik v tem roku ni dobil vnovič zaščite.
Za podobnega se smatra vsak znak, ki bi se v prometu lahko smatral za istovetnega z zaščitenim žigom tako, da bi navadni kupec tega blaga mogel opaziti razliko šele ob posebni pozornosti.
Uničevanje.
§ 64.
Zaščita žiga se uniči:
1.	) če se zaščiteni znak v zmislu § 49. ne more smatrati za žig;
2.	) če je zaščita izključena v zmislu §§ 50., 51., 52. in 54.;
3.	) če je žig podoben drugemu žigu, ki je bil za isto vrsto blaga prej registriran, a po zakonu še velja;
4.	) če nosi žig ime ali predstavlja lik katerekoli osebe, pa imetnik žiga nima dovolila za to.
V	primerih točk 1., 2. in 4. smejo zahtevati, da se zaščita žiga uniči, vse prizadete osebe, v primeru točke 3. pa samo imetnik prej registriranega žiga.
Istotako sme zahtevati imetnik starega presta-lega žiga ali oni, ki ga je pridobil na zakonit način, naj se uniči žig, ki je enak ali podoben žigu, kateremu še ni potekel dvoletni rok, določen v § 63.
Ce se pravica žiga uniči, velja to za nazaj, tako da se smatra, da te pravice sploh nikoli ni bilo.
Opozivanje.
§ 65.
Pravica žiga se opozove, če kdo dokaže, da isti znak, ne da bi bil registriran, uporablja za isto vrsto blaga ter je bil ta žig v prizadetih krogih znan kot oznaka blaga njegovega podjetja še ob času, ko se je registriral sporni žig, in da je ta žig istoveten z njegovim neregistriranim znakom blaga.
Tožitelju se zavrne zahteva, če toženec dokaže, da je registriral žig z njega pristankom ali da je podjetje, za katero je žig registriran, uporabljalo ta znak pred vpisom istotoliko časa kolikor tožitelj ali pa še dlje.
Tožbo za opoziv takega žiga je moči vložiti najkesneje v dveh letih potem, ko je bil registriran.
Će se je pravica žiga opozvala, velja to za nazaj, tako da se smatra, da te pravice sploh nikoli ni bilo.
Ko postane odločba o opozivu žiga izvršna, ima tožnik pravico zahtevati, da registrira žig na svoje ime.
Predpisi § 28., kolikor se nanašajo na pravico imetništva, in § 30. veljajo analogno tudi za žige.
Poglavje 111.
Organizacija uprave za zaščito industrijske
svojine.
Pristojnost uprave.
§ 66.
Uprava za zaščito industrijske svojine je pri-' stojna za dajanje, odvzemanje, uničevanje, opozivanje in odločanje o zavisnosti patentov, za od-! ločanje o relativni neveljavnosti patentov (§§ 14.
^ in 16.) in o pozivnih pravdah (§ 153.), o prisilnih licencah (§ 26.), za vse vpise v patentni register, potem za vpise v register vzorcev in modelov in v register žigov in za odločanje pri osporavanju vzorcev in žigov.
Uprava mora na zahtevo sodišč izdajati pismeno svoje mnenje o vprašanjih, ki se tičejo patentov, vzorcev, modelov in žigov.
§ 67.
Uprava za zaščito industrijske svojine je sestavljena iz stalnih in začasnih članov.
Njih število določa po potrebi minister za trgovino in industrijo.
Predsednik uprave je njen stalni član po svojem stališu. Stalni člani se jemljejo izmed ukaznih uradnikov uprave, začasni pa izmed državnih uradnikov sploh in izmed1 strokovnjakov drugih profesij.
Predsednik uprave in predsednik odbora za pritožbe in odbora za osporavanje morajo biti pravniki.
Stalni in začasni člani se imenujejo za to službo z ukazom na predlog ministra za trgovino in industrijo, in sicer začasni za pet let, stalni pa za nedoločen čas.
Će stalni član prestane biti uradnik uprave, prestane obenem biti njen stalni član.
Drugače pa uradnik, imenovan za stalnega ali začasnega člana, nikakor ne izpremeni svojega stališa ne čina v državni službi.
Začasni člani nimajo stalne plače, nego določajo se jim specialne nagrade.
Predsednik uprave in vsi drugi stalni in začasni člani morajo, preden nastopijo službo, priseči, kakor je predpisano za sodnike.
V	svojih odločbah je uprava samostojna i*1 nezavisna ter odloča samo po zakonih.
Odseka.
§ 68.
V	prijavnem odseku za patente se rešujejo samostojno vse prijave patentov, eventualni pr*'
govori, se odreja vpis patentov v register in se | ] rešujejo vse vloge nespornega značaja, ki se tičejo i že vpisanih patentov, kakor prenos, zastavitev, ' vpis prostovoljne licence, zaznambe spora, prostovoljna odreka patentov itd.	i
V	prijavnemi odseku za vzorce, modele in žige i se rešujejo samostojno vse prijave za vzorce, mo- i dele in žige ter se odreja njih vpis v register, : se rešujejo vse vloge nespornega značaja, ki se ] tičejo že vpisanih vzorcev, modelov in žigov, kakor: prenos, zaznambe spora, prostovoljne licence, zastavitve pri vzorcih in modelih in prosto- : voljna odreka vzorcev, modelov in žigov.*
Vsakemu odseku načeluje po en šef, ki ga določi minister za trgovino in industrijo na pred- ' log predsednika uprave, in sicer izmed stalnih članov.
V	odsekih sklepata odbora, sestavljena iz treh članov.
Člani odbora v prijavnem odseku za patente se jemljejo izmed stalnih članov uprave; v prijavnem odseku za vzorce, modele in žige pa se sestavlja odbor iz stalnih in po potrebi tudi iz začasnih, članov.
V	prijavnem odboru za patente so dva člana pravnika in en tehnik, kadar je težišče v pravnem vprašanju, a en pravnik in dva člana tehnika, kadar je težišče v tehničnem vprašanju.
V	prijavnem odboru za vzorce, modele in žige morata biti vedno dva stalna člana pravnika, tretji pa je lahko pravnik ali en stalni ali začasni član strokovnjak, ki ga določi šef odseka.
Začetkom vsakega leta porazdeli predsednik uprave stalne člane v prijavni odsek za patente kakor tudi v prijavni odsek za vzorce, modele in žige, šefa prijavnih odsekov pa sestavita potrebne odbore.
Odbora za pritožbe in za osporavanje.
§ 69.
Zoper odločbe prijavnih odborov se smejo prizadete osebe pritožiti na odbor za pritožbe. Pritožba se izroči upravi za zaščito industrijske *vojine v tridesetih dneh po prejemu odločbe.
•Odbor za pritožbe je sestavljen iz petih stalnih ali začasnih članov uprave, in sicer:
1.	) če gre za patent, iz dveh pravnikov in treh tehnikov;
2.	) če gre za vzorce, modele in žige, iz treh pravnikov in dveh drugih strokovnjakov.
Odločbe tega odbora so izvršne.
O odvzemanju, uničevanju, opozivanju patentov, o relativni neveljavnosti patentov (§§ 14. in 16.), o zavisnosti, o prisilnih licencah pri patentih, o prestanku patenta v zmislu § 16., o relativni neveljavnosti in odvzemanju vzorcev in modelov, o uničevanju in opozivanju vzorcev, modelov in žigov odloča odbor za osporavanje, ki je sestavljen iz petih stalnih ali začasnih članov uprave, in sicer:
1.	) če gre za patent, iz dveh pravnikov in treh tehnikov;
2.	) če gre za vzorce, modele in žige, iz treh Pravnikov in dveh drugih strokovnjakov.
Istotako odloča ta odbor v primerih, navedenih v § 153.
Odboru za pritožbe in odboru za osporavanje predseduje predsednik uprave ali oni, ki ga določi predsednik; druge člane za ta dva odbora Pa določa v zmislu teh določil predsednik ali oni, L bo predsedoval, izmed stalnih ali začasnih članov uprave, ki se pri spornem predmetu niso udeleževali odločanja v prijavnem odseku, odnosno v odboru za pritožbe.
ki sestavljajo potrebne odločbe ali sami ali sporazumno z drugimi strokovnjaki za posamezna vprašanja, katerih mnenje bi jim bilo potrebno.
Zoper odredbe referentov ni dopustna posebna pritožba; toda stranke smejo zahtevati od predsednika odbora, da izpremeni pripravljalne odredbe referentove. Ako stranki to ne uspe, sme zahtevati na naroku, naj se razpravlja stvar kot predhodno vprašanje.
V vseh odborih se odloča z večino glasov.
Pred odločanjem sme vsak odbor zahtevati mnenja strokovnjakov izmed članov uprave ali pa izvun nje.
Vsi odloki in vse odločbe odborov se izrekajo v imenu uprave za zaščito industrijske svojine ter se utemeljujejo; po en izvod se izroča prizadetim strankam. Iz vsake odločbe se mora videti, kateri odbor uprave jo je izdal in kateri člani so se udeležili odločanja.
Kasacijski odbor uprave za zaščito industrijske svojine.
§ 72.
Zoper rešitve odbora za osporavanje je dopustna pritožba na kasacijski odbor uprave za zaščito industrijske svojine v tridesetih dneh po prejemu rešitve. Pritožba se izroči upravi za zaščito industrijske svojine.
Ta odbor je sestavljen iz petih članov, in sicer: iz treh članov enega najvišjih sodišč, izmed katerih je najstarejši predsednik tega odbora, in iz dveh strokovnjakov.
Prve tri člane in njih tri namestnike imenuje kralj z ukazom na predlog ministra za trgovino in industrijo za dobo petih let.
Ostala dva člana strokovnjaka pozivlje predsednik odbora iz liste začasnih članov uprave za zaščito industrijske svojine (§ 67.) ter skrbi, da se ni noben teh članov glede spornega predmeta udeležil odločanja ali osporavanja pri upravi za zaščito industrijske svojine.
članom tega odbora gredo posebne nagrade, in sicer prvim trem članom stalen honorar, strokovnjakom pa nagrada za vsako sejo.
Izključevanje članov.
§ 73.
Za izključevanje članov kasacijskega odbora in članov prijavnih odborov, odbora za pritožbe in odbora za osporavanje pri upravi za zaščito industrijske svojine veljajo §§ 52., 53., 54., 55. in 56. zakona o sodnem postopku v civilnih pravdah kraljevine Srbije.
Počitnice.
§ 74.
Uprava ne posluje ob nedeljah in ostalih praznikih, ko ne uradujejo sodišča na sedežu uprave. Velike počitnice uprave so v istem času kakor sodne počitnice.
Ako je zadnji dan roka nedelja ali praznik, se smatra prvi delavnik po prazniku za poslednji dan roka. Velike počitnice uprave ne prekinjajo teka rokov. Ako je zadnji dan roka dan med velikimi počitnicami, se smatra za poslednji dan roka prvi delavnik po velikih počitnicah.
Ob velikih počitnicah se omejuje poslovanje uprave na prejemanje in vpisovanje vseh uradnih spisov, na vpise v registre in na odločanje o prijavah, kolikor je to mogoče.
Zastopniki.
§ 70.
Za oddajanje mnenj na zahtevo sodišč v zmi-slu drugega odstavka § 66. določi predsednik "Prave za vsak primer posebe odbor, sestavljen "ajtnanj iz petih oseb, izmed katerih sta vsaj dva pravnika.
Poslovanje v odborih.
§ 71.
V vseh odborih izvršujejo vsa pripravljalna dela, ki jih je treba pred odločanjem, referenti,
§ 75.
Vsi oni, ki ne stanujejo v naši državi, pa zahtevajo ali imajo pravico industrijske svojine ali se kot pravdna stranka udeležujejo spora o taki pravici, morajo imeti pooblaščenca, ki stanuje v naši državi.
Kakšna bodi vsebina tega pooblastila, ki ga je predložiti upravi za zaščito industrijske svojine, predpiše minister za trgovino in industrijo.
Priobčila, vročena pooblaščencu, imajo iste pravne posledice, kakor bi bila vročena poobla-stitelju samemu.
§ 76.
Drugi odstavek tega paragrafa je priobčen 'P° popravku v ^Službenih Novinah kraljevine 76a, Hrvata i Slovenaca* št. 97, izdanih dne 4- maja 1922.
Zastopanje v vprašanjih industrijske svojine smejo izvrševati po poklicu samo odvetniki, patentni zastopniki in patentni inženjerji, ki so naši državljani.
Državne interese zastopa državni pravni branitelj.
Pravdne stranke smejo za obrambo ali razjasnitev svoje pravice ob svojih stroških in brez pravice do povračila od druge pravdne stranke poleg svojega pooblaščenca privesti tudi druge strokovnjake, ako dotični odbor, ki razpravlja o stvari, to dopusti.
Patentne zastopnike in patentne inženjerje postavlja uprava ter jim o tem tudi izdaja dekrete.
Eni in drugi smejo nastopiti svoje funkcije šele po vpisu v specialne registre, ki jih vodi uprava. Ti vpisi se razglašajo v «Glasniku» uprave.
Za vpis v te registre in za dekret je plačati pristojbino 250 dinarjev.
V sporih o odvzemanju, uničevanju ali opozivanju patentov, vzorcev, modelov ali žigov smejo zastopati samo odvetniki; patentni zastopniki in patentni inženjerji pa smejo v teh sporih zastopati samo v vprašanjih tehničnega značaja.
Za patentne zastopnike se smejo postavljati oni naši državljani, ki smejo polnoveljavno razpolagati s svojo imovino in stanujejo v naši državi ter niso obsojeni niti niso v preiskavi zaradi zločinov, zaradi onečaščujočih kaznivih dejanj in sploh za kazniva dejanja iz koristoljubja.
Poleg vsega tega, kar je zgoraj navedeno, morajo imeti te osebe tudi potrebno strokovno usposobljenost. Smatra se, da imajo strokovno usposobljenost oni, ki so dovršili v naši državi ali v inozemstvu tehnično fakulteto ali tehnično visoko šolo ali višjo kmetijsko šolo v činu univerze ali rudarsko ali gozdarsko akademijo ali prirodno-matematični odsek filozofske fakultete in da so na njih opravili vse predpisane izpite.
O tem, ali je višja šola v inozemstvu istovrstna z univerzo in ali daje potrebno strokovno usposobljenost za ta posel, odloči minister za trgovino in industrijo na predlog uprave in ko si je pribavil mnenje pristojnega ministra.
Da postane oseba, ki ima gorenjo kvalifikacijo, patentni zastopnik, mora imeti dve leti prakse pri enem izmed naših patentnih zastopnikov, odnosno pri odvetniku, ki se bavi z zastopanjem pred upravo za zaščito industrijske svojine, in opraviti mora izpit za patentnega zastopnika. Izpit se opravlja pri upravi.
Praksa, ki jo prebijejo stalni člani pri upravi, se vračunava članom s potrebno tehnično usposobljenostjo kakor praksa, določena za patentne zastopnike.
Patentni zastopniki so podrejeni upravi za zaščito industrijske svojine.
O vpisu patentnih zastopnikov, odnosno patentnih inženjerjev, v register odloča predsednik uprave. Ako se komu ne dovoli vpis v register, se sme v tridesetih dneh, ko se mu je priobčila odločba, pritožiti pri ministru za trgovino in industrijo, čigar odločba je izvršna.
Patentni inženjerji smejo postati oni zasebni inženjerji in arhitekti, ki imajo pravico do javne prakse.
Patentni zastopniki in patentni inženjerji morajo storiti specialno prisego, preden se vpišejo v register.
§ 77.
Za disciplinarno kaznovanje patentnih zastopnikov in pripravnikov veljajo predpisi §§ 53. do 63. zakona o pravnih zastopnikih za kraljevino Srbijo z dne 15. junija 1865. s to izpremembo, da so za izrekanje kazni pristojni: predsednik uprave za zaščito industrijske svojine, kasacijski odbor uprave in minister za trgovino in industrijo namesto predsednikov prvostopnih sodišč, ministra za pravosodje in disciplinarnega sodišča.
Predsednik uprave sme kaznovati patentnega zastopnika za manjše prestopke z ukorom ali v denarju do 150 dinarjev. Zoper to sodbo se patentni zastopnik v petnajstih dneh lahko pritoži pri kasacijskem odboru uprave, čigar odločba je izvršna.
Za večje prestopke vroči predsednik uprave uradne spise kasacijskemu odboru, ki sme patentnega zastopnika kaznovati z ukorom, v denarju do 1100 dinarjev, z odstranitvijo od službenega poslovanja za čas od enega meseca do enega leta ali odločiti, da se izbriše iz registra za patentne zastopnike kot nevreden javnega zaupanja. Zoper to sodbo se patentni zastopnik lahko pritoži v petnajstih dneh pri ministru za trgovino in industrijo, čigar odločba je izvršna.
Razen tega se sme patentni zastopnik z odločbo predsednika uprave odstraniti od službenega poslovanja v primerih in v mejah § 63. zakona o pravnih zastopnikih za kraljevino Srbijo.
Vse pritožbe, ki se vlagajo na podstavi tega paragrafa, se izročajo upravi.
Določanje zastopnikov.
§ 78.
Imetniku patenta, vzorca, modela in žiga, ki živi v inozemstvu, pa nima zastopnika v naši državi ali čigar stanovališče v naši državi ni znano, sme uprava za zaščito industrijske svojine postaviti zastopnika (kuratorja). Določitev takega zastopnika se objavi v «Glasniku» uprave. Tak zastopnik vrši svojo dolžnost, dokler imetnik ne določi drugega.
«Glasnik uprave za zaštitu industrijske svojine*.
§ 79.
Uprava izdaja svoj uradni list: «Glasnik uprave za zaštitu industrijske svojine», ki izhaja občasno in v katerem se objavljajo vse naredbe in vsi razglasi o patentih, vzorcih, modelih in žigih, določeni v tem zakonu.
Register za patente.
§ 80.
Pri upravi za zaščito industrijske svojine se vodi register patentov, ki obseza: zaporedne številke, predmet in trajanje danih patentov, potem ime in priimek, poklic in prebivališče imetnikov patenta in njih zastopnikov. V register se vpisujejo: začetek in konec patenta, potem podatki o plačevanju letnih pristojbin, pričetek prvenstvene pravice, odvzemanje, uničevanje in opozivanje patentov, razlastitev, proglašanje dodatnih patentov za samostojne, licence, zavisnost patenta, prenos, zastavne pravice in druge stvarne pravice na patentu, relativna neveljavnost patenta (§§ 14. in 16.), odločba o pozivni pravdi (§ 153.) in zaznamba spora.
Uprava hrani v svojem posebnem arhivu popise, nariske, modele in vzorčne izvode danih patentov, potem prošnje in listine, na katere se opirajo vpisi v register.
Vpogled v patentni register in v popise kakor tudi ogled nariskov, modelov in vzorčnih izvodov, na katerih podstavi so patenti izdani, potem vpogled v prošnje in listine kakor tudi naprava prepisov in kopij se dovoljuje vsakomur, kolikor se ne tičejo tajnih državnih patentov (§ 101.).
Uprava priobčuje vse izpremembe pri patentih v svojem «Glasniku».
Popise in nariske danih patentov priobčuje v samostojnih patentnih spisih.
Na prošnjo se izda overovljen izpisek iz registra.
Register vzorcev in modelov.
§ 81.
Pri upravi se vodi register vzorcev in modelov, ki obseza: zaporedne številke, dan vpisa, ali je vzorec javen ali tajen, datum, ko je tajni vzorec vpisan za javnega, vrsto blaga, za katero velja pravica vzorca, in številko odredbe, pod katero se je vzorec oddal v arhiv, čas, od kdaj se računi prvenstvena pravica, ime in priimek, prebivališče imetnika vzorca, odnosno tudi njegovega pooblaščenca, podatke o plačevanju letnih pristojbin, prenos, prestanek pravice vzorca in rubriko za opombe, v katero se vpisujejo vse za vzorce važnejše okolnosti.
Register žigov.
§ 82.
Pri upravi se vodi register žigov, ki obseza te-le podatke: zaporedne številke, dan vpisa, originalni žig, čas prijave, čas, od kdaj se računi prvenstvena pravica, ime in priimek, firmo in prebivališče imetnika žiga, odnosno tudi njegovega pooblaščenca, označbo podjetja, ki uporablja žig, blago ali vrste blaga, za katero velja pravica žiga, podatke o plačevanju letnih pristojbin, prenos, prestanek pravice žiga in rubriko za opombe, v katero se vpisujejo vse važnejše okolnosti za pravico žiga.
§ 83.
Uprava hrani v posebnem arhivu popise, nariske, modele in vzorce, ki pripadajo veljavnim vzorcem in žigom, potem prošnje in listine, na katere se opira vpis v register.
Vpogled v register, popise, nariske itd. kakor tudi prepisovanje in kopiranje, razen tajnih vzorcev, se dovoljuje vsakomur.
Po vpisu v register priobčuje uprava v svojem «Glasniku» vzorce, modele in žige kakor tudi vse izpremembe, ki se tičejo teh pravic.
Uprava daje na zahtevo overovljene izpiske iz registrov, ki se vodijo pri njej.
Pravna pomoč.
§ 84.
Sodišča in vsa druga oblastva morajo upravi za zaščito industrijske svojine dajati pravno pomoč.
Poglavje IV.
Postopanje pri dajanju patentov.
Prijava patentov.
§ 85.
Kdor zahteva patent, mora svoj izum prijaviti upravi za zaščito industrijske svojine pismeno v predpisani obliki ali neposredno ali pa po pošti.
Za trenutek prijave se smatra trenutek, ko uprava prejme prijavo.
§ 86.
Po pravilu je za vsak izum vložiti posebno prijavo. Ena prijava sme obsezati dva ah več izumov samo, če se tičejo ti izumi istega predmeta kot njegove sestavine ali kot pomožna sredstva.
Vlaganje prijav.
§ 87.
Prijava mora obsezati:
1.	) ime in priimfek, poklic in stanovališče prosilčevo, če pa prošnjo izroči pooblaščenec, iste podatke tudi o tem;
2.	) zahtevo za podelitev patenta;
3.	) kratek naziv izuma, za katerega se zahteva patentiranje (naslov);
4.	) pristanek prijavilčev, da plača upravi vse tiskarske stroške za objavo in publikacije, določene v tem zakonu.
§ 88.
Na prijavo se mora pritisniti prijavna pristojbina (§ 155.).
Prijavi je priložiti v dveh izvodih tudi popis izuma po predpisih tega zakona (§ 89.), opremljen z originalnim podpisom prijavilčevim ali s podpisom njegovega pooblaščenca.
Če vloži prijavo pooblaščenec, mora položiti tudi pooblastilo.
Popis izuma.
§ 89.
Popis izuma mora izpolnjevati te-le pogoje:
1.	) Biti mora tako jasen in popoln, da strokovnjaki izum lahko izdelajo ali uporabijo po tem popisu brez vsakršnega dopolnjevanja.
2.	) To, kar je v izumu novega ali kar hoče prijavilec postaviti pod zaščito kot svoj privilegij, je treba posebe naglasiti na koncu popisa v enem ali več zahtevkih.
3.	) Obsezati mora nariske, potrebne za razumevanje popisa, izdelane tako, da so trpežni; na zahtevo uprave se morajo priložiti tudi še modeli in vzorčni izvodi.
Dokler uprava ne odloči, da se prijava razglasi, je dopustno izpremeniti popis in zahtevke, ki so označeni v njem.
Ako se tiče izprememba bistva izuma, odredi uprava, da je smatrati prijavo za izvršeno šele v trenutku, ko so se te izpremembe izvršile (§ 90.).
Prvenstvena pravica (prioriteta).
§ 90.
Prvenstveno pravico za svoj izum dobi prijavilec v trenutku, ko je vložena redna prijava. Od tega časa uživa prvenstvo mimo vsakega istovetnega izuma, ki se prijavi pozneje.
Ako ima prijava kaj nedostatkov in ako se ti pravočasno odpravijo (§ 91.), se sme smatrati prijava za redno vloženo v trenutku prve vročitve, ako niso ti odpravljeni nedostatki izpre-menili bistva izuma. Ge pa so ti pravočasno odpravljeni nedostatki naknadno izpremenili bistvo izuma, se smatra izum za redno prijavljenega ob času, ko so se odpravili ti nedostatki, ter uživa prvenstveno pravico od tega časa.
Uvodna preizkušnja.
§ 91.
Pravilnost vsake prijave preizkusi najprej člau prijavnega odseka, ki se mu prijava odkaže (referent).
Če ni prijava povsem pravilna ali če ne ustreza predpisom tega zakona, se pozove prijavilec s pismeno odredbo referentovo, naj jo v določenem roku dopolni ali popravi.
Če se ugotovi pri uvodni preizkušnji in po potrebi tudi po zaslišanju strokovnjakov, da izum ni sposoben za patentiranje (§§ 8. in 9.), mora referent o tem obvestiti prosilca, mu navesti razloge ter ga pozvati, naj se izjavi v določenem roku.
Novost prijavljenega izuma (§ 10.) se ne preizkuša uradoma; če pa je upravi znano, da izum ni nov, mora referent o tem obvestiti prijavilca ter zahtevati, naj se izreče o tem.
Ko se vloži zahtevana dopolnitev, poprava ali izjava ali ko izteče postavljeni rok za dopolnitev, popravo, odnosno za izjavo, izda prijavni odbor odločbo.
Predsednik uprave sme predpisati, kako naj se pravilnost prijave uvodno preizkusi.
Zavračanje prijav.
§ 92.
Če dopolnjena ali popravljena prijava ne ustreza predpisom tega zakona ali če izum sploh ni sposoben za patentiranje po §§ 8. in 9., v primeru četrtega odstavka § 91. ali če prijavilec v postavljenem roku ne plača stroškov za objavo, prijavni odbor zavrne takšno prijavo. ,
Če bi se morala prijava zavrniti iz razlogov, ki prijavilcu dotlej niso bili priobčeni v uvodni preizkušnji o pravilnosti prijave, mu mora odbor pred odločbo dati priliko, da se v določenem roku izjavi tudi o tem.
Šele, ko se to zgodi ali ko mine rok, postavljen za to izjavo, odloči odbor o prijavi.
Sprejemanje, objavljanje in razgrinjanje prijav.
§ 93.
Če odbor spozna, da je vložena prijava pravilna in da se patent lahko da, odredi, da se prijava razglasi.
Prijava se razglasi ob stroških prijavilčevih v «Glasniku» uprave ter mora obsezati ime in priimek, stalno stanovališče prijavilčevo, predmet izuma in zahtevke iz popisa patenta (§ 89., točka 2.), potem dan in čas prijave.
Od dne, ko se prijava razglasi v «Glasniku», velja v korist prijavilčevo začasno zakonita moč patenta, kar se mora tudi razglasiti v objavi. Onega dne, ko se objava priobči v «Glasniku», se prijava obenem z vsemi svojimi prilogami vred razgrne pri upravi za dobo dveh mesecev', tako da lahko vsakdo vpogleda vanjo.
Tako razgrnjeni in v «Glasniku» objavljeni popis in narisek patenta se ne smeta ne ponatisniti ne razmnožiti, ako ne privoli prijavilec izuma.
Če prijavilec izuma zahteva, sme uprava objavo izuma v svojem «Glasniku» in njegovo razgrnitev odložiti do šestih mesecev.
Če zahteva odložitev do treh mesecev, mora uprava to zahtevo vpoštevati.
Prigovori.
§ 94.
Prigovor zoper zahtevani patent se sme vložiti pri upravi najdalje v dveh mesecih od dne, ko je bila prijava razglašena in razgrnjena (§ 93.).
Prigovor je treba vložiti pismeno v dveh izvodih.
Opirati se sme samo na nastopne trditve, ki se utemeljujejo z določenimi činjenicami:
1.) da predmet prijave ni sposoben za patent (§§ 8. do 10.);
2.	) da se izum v bistvu strinja z izumom, ki je bil že prej v naši državi prijavljen ali patentiran;
3.	) da je prijavljeni patent zavisen od drugega patenta (§ 11.);
4.	) da prijavilec ni tvorec izuma, odnosno da nj prišel po zakoniti poti do njega (§ 12.);
5.	) da je bistvena vsebina osporavane prijave posneta iz popisov, nariskov, modelov, priprav ali naprav druge osebe ali iz postopka pri izdelovanju, ki ga uporablja ta oseba, brez njene privolitve.
V primeru, označenem pod 3.), sme vložiti prigovor samo imetnik prej danega patenta, v primeru pod 4.) samo izumitelj ali zakoniti imetnik izuma, v primeru pod 5.) pa samo zadeti.
En izvod! ugovora se mora vročiti prijavilcu izuma, da v roku tridesetih dni, ki se sme samo iz važnih razlogov podaljšati z odločbo prijavnega odbora, izroči svoj pismeni odgovor v dveh enakoglasnih izvodih.
Postopanje s prigovori.
§ 95.
Ko se je prejel odgovor ali ko je iztekel za to postavljeni rok in ko so vsa vprašanja dovolj pojasnjena, se predloži predmet odboru v odločanje.
Ako bi se moralo zaradi jasnosti še kaj poizvedeti ali razbistriti, zahteva določeni referent pismeno pojasnilo od strank in ko jih dobi, ga priobči drugi stranki v odgovor in pripombe v določenem roku, dokler niso vsa sporna vprašanja z obeh strani dovolj pojasnjena. Po potrebi sme referent pozvati tudi stranke, da jih zasliši zaradi provedbe dokazov, izpraševanja prič in veščakov ali strokovnjakov, ter sme ukreniti vse drugo, česar je treba, da pride predmet čim zrelejši in jasnejši pred odbor.
Ocena dokazov in odločba.
§ 96.
Ko prijavni odbor ob nenavzočnosti prizadetih strank in njih pooblaščencev prečita in razmotri vse dotične spise, odloči o vloženi prijavi.
Ako mu predmet ni dovolj jasen, ga vrne referentu z opombami ali pa odredi narok, na katerega je treba zaradi pojasnila pozvati vse interesente, po potrebi pa tudi priče, veščake in strokovnjake. Razen pozvanih oseb ne sme nihče prisostvovati narokom.
§ 97.
Prijavni odbor mora poleg glavne stvari zmerom odločiti po svojem; prepričanju in pre-udarku, koliko in katera stranka mora trpeti stroškov za dotedanje raziskovanje in ali naj katera stranka drugi povrne kaj stroškov. V stroške je vračuniti tudi nagrade začasnim članom.
§ 98.
Ako se vsled ugovora v primerih točk 4. in 5. § 94. prijava umakne ali zavrne, sme stranka, ki je vložila ta vpoštevani ugovor, če v tridesetih dneh po priobčitvi odločbe vloži prijavo za patentiranje izuma, zahtevati, naj se njeni prijavi Prizna za dan prijave oni dan, ki je kot dan prijave veljal za umaknjeno ali zavrnjeno prijavo.
Pritožbe.
§ 99.
Zoper odločbo, s katero se je prijava zavrnila, kakor tudi zoper odločbo, s katero se je dal Patent v omejenem ali popolnem obsegu ali se je patent proglasil za zavisnega, sme prijavilec nli ugovornik vložiti pritožbo v tridesetih dneh, ko je prejel odločbo.
Pritožbe se izročajo upravi, ki jih oddaja z dotičnimi spisi vred odboru za pritožbe.
Prepozno vložene pritožbe zavrača referent z odločbo, zoper katero je dopustna pritožba v istem roku na odbor za pritožbe.
Pritožbi je treba priložiti toliko prepisov Pritožbe in prilog, kolikor je pravdnih nasprotnikov.
Ce je pritožba pravočasna, se vroči po en Prepis nasprotni stranki za odgovor v tridesetih dneh. 1 a rok se sme iz važnih razlogov podaljšati. Za nadaljnje postopanje pri odboru za pritožbe veljajo predpisi §§ 95. do 98. te uredbe.
V pritožbi je dopustno navesti nova dejstva in nove dokaze.
Če odbor za pritožbe spozna, da je treba prijavo zavrniti ali ii ugoditi iz drugih razlogov, ne pa iz onih, na katere se opira odločba prijavnega odbora, mora poprej dati vsem udeležencem spora priliko, da se v izvestnem določenem roku izjavijo o tem.
Patentna listina. Razglasitev patenta.
§ 100.
Ko postane odločba o podelitvi patenta izvršna, odredi uprava, da je zaščiteni izum vpisati v patentni register, razen tega ob imetnikovih stroških podelitev patenta razglasiti v «Glas-niku» kakor tudi popis patenta razglasiti v patentnem spisu.
Poleg tega izda upraya imetniku patenta posebno listino.
Patenti državnih oblastev.
§ 101.
Če gre za izum, ki ga prijavi za državo eden izmed ministrov v interesu oborožitve, obrambe države ali v splošnodržavnem interesu, ali če gre za prijavljen izum, ki je razlaščen za državo (§ 20.), se da patent izjemoma na zahtevo ministrovo takoj brez vsakršne objave, ako izpolnjuje izum ostale bistvene in formalne zahteve in ako je prijava pravilna. V tem primeru se prijava ne razgrne in ne razglasi; tak patent se niti ne vpiše v splošni patentni register niti se o njem ne izda patentni spis.
Za take patente se vodi poseben register tajnih državnih patentov, ki ga hrani in vodi osebno sam predsednik uprave. Vpogled v ta register sme dovoliti predsednik samo onemu, ki prinese specialno pismeno pooblastilo za ta posel od ministra, kateri je v imenu države zahteval tak patent.
Trajanje tajnih državnih patentov teče od dne, ko so bili dani.
Izguba začasne zaščite.
§ 102.
Če se prijava po razglasitvi (§ 93.) zavrne, umakne, ali če se v postavljenem, roku ne plačajo stroški za razglasitev! in natisk patentnega spisa, izgubi prijavilec patenta vse dotlej pridobljene pravice iz prijave; posledice začasne zaščite pa prestanejo (§ 93., odstavek 3.).
Odločbo o tem izda prijavni odbor ter jo uradoma razglasi v «Glasniku».
Postopanje pri zaščitovanju vzorcev in modelov.
§ 103.
Kdor hoče zase zagotoviti izključno pravico, da sme uporabljati vzorec ali model, mora prijaviti pri upravi za zaščito industrijske svojine svoj vzorec ali model pismeno v predpisani obliki neposredno ali po pošti.
Vsebina prijave.
§ 104.
Prijava mora obsezati:
1.	) ime in priimek (firmo), poklic in stano-vališče prijavilca in njegovega pooblaščenca, ako ga ima;
2.	) izjavo, ali bodi vzorec javen ali tajen;
3.	) označbo one vrste blaga (§ 40.), za katero se vzorec zahteva;
4.	) kratek naziv vzorca;
5.	) čas, za katerega se zahteva zaščita;
6.	) pristanek, da se plačajo vsi tiskarski stroški za oznane, predpisane s tem zakonom.
Priloge prijave.
§ 105.
Prijavi se morajo priložiti:
1.	) pooblastilo, ako se vloži prijava po pooblaščencu ;
2.	) dva izvoda industrijskega ali obrtnega proizvoda, izdelanega po vzorcu, ki naj se zaščiti, ali črteži, odnosno slike, ki popolnoma in jasno predstavljajo vzorec;
samo črtež, odnosno sliko, je priložiti, če vzorec po svoji velikosti ali teži ni primeren za prilaganje;
3.) dva izvoda podrobnega popisa tega, kar se želi na priloženem črtežu, sliki ali predmetu zaščititi kot vzorec — zahtevek po vzorcu.
Na prijavo je treba pritisniti prijavno in prvoletno pristojbino (§ 156.).
Tajni vzorec.
§ 106.
Ako se prijavi vzorec za tajnega, se ne sme dovoliti nikomur, da bi brez privolitve prijavil-čeve ogledal vzorec (model) in priloge prijave. To ne velja za uradnike, ki imajo službeno opravila z vzorci; toda ti uradniki morajo vse, kar vidijo ali izvedo v tej lastnosti, čuvati kot službeno tajnost.
Tajnost vzorca prestane:
1.	) ko mine leto dni od vpisa v register;
2.	) če se imetnik odreče svoji pravici ali
3.	) če se proglasi vzorec za javnega.
Ko tajnost vzorca prestane, se mora to vpisati v register.
Prvenstvena pravica.
§ 107.
Prvenstveno pravico za prijavljeni vzorec dobi prijavilec v trenutku, ko vloži pravilno prijavo, ako se mu da na podstavi te prijave zaščita vzorca.
Ako ima prijava kaj nedostatkov, pa se le-ti pravočasno odpravijo, se smatra prijava za pravilno vloženo v trenutku prve predaje, če se z odpravo teh nedostatkov ni izpremenilo bistvo vzorca.
Če so pravočasno odpravljeni nedostatki naknadno izpremenili bistvo vzorca, se smatra pravilna prijava za vloženo šele ob času, ko so se odpravili ti nedostatki.
Če je bila stvar prej prijavljena za patent, pa je bila zavrnjena, ker ni ustrezala predpisom § 8., in se ista stvar v tridesetih dneh po izvrsnosti zavrnilne odločbe prijavi za model, jo je treba, ako je ta poslednja prijava pravilna, smatrati za vloženo v trenutku, ko se je zahtevala zaščita patenta.
Istotako obratno: ako je bila stvar prej prijavljena za model, pa je bila zavrnjena, ker ni ustrezala § 36., in se naknadno ista stvar prijavi pravilno za patent v gorenjem roku, se smatra prijava za patent za vloženo ob času, ko je bila vložena prijava za model.
Preizkušanje prijave.
§ 108.
Če prijava za zaščito vzorca povsem ustreza predpisom §§ 36., 37., 104. in 105. in če so plačani tiskarski stroški za oznano, dovoli prijavni odbor zaščito, vpiše vzorec v register ter izda prijavilcu listino. Novost vzorca v zmislu § 38. se uradoma ne preizkuša.
Zaščito vzorca je prijaviti v «Glasniku» uprave.
V listini, ki se izda imetniku, je treba označiti dan, ko se je vzorec vpisal v register, bistveno vsebino vzorca, in priložiti ji je en izvod vzorca in en zahtevek po vzorcu (§ 105., točka 3 ).
§ 109.
Ako odbor spozna, da se zahtevani vzorec ne more zaščititi, mora, preden bi o tem odločil, obvestiti prijavilca o zaprekah ter mu dati priliko, da se o tem izjavi v določenem roku.
Po prejemu njegovega pojasnila ali po preteku roka izda odbor odločbo.
Zoper odločbo odbora, s katero se zaščita vzorca ni dovolila, sme prizadeti v tridesetih dneh, ko je prejel odločbo, vložiti pritožbo na odbor za pritožbe.
Postopanje pri zaščitovanju žigov.
§ no.
Kdor si hoče pridobiti izključno pravico za uporabljanje izvestnega žiga, ga mora prijaviti upravi za zaščito industrijske svojine s pismeno vlogo v predpisani obliki neposredno ali po pošti.
Vsebina prijave.
§ Ul-
Prijava mora obsezati:
1.) ime in priimek (firmo), poklic in stanova-lišče prijavilca in njegovega pooblaščenca, ako ga ima;
2.	) označbo podjetja in vrste blaga, za katero se zahteva zaščita žiga;
3.	) označbo časa, za katerega se zahteva zaščita;
4.	) pristanek prijavilčev, da plača vse tiskarske stroške za oznano žiga.
•	Priloge prijave.
§ 112.
Prijavi se mora priložiti:
1.	) pooblastilo, če se zahteva zaščita po pooblaščencu;
2.	) žig, tako izdelan, kakor se želi uporabljati, v štirih istovetnih izvodih;
3.	) kliše žiga in dva njegova odtiska;
4.	) ako je žig namenjen za izdelke iz kovin, prstenin, stekla in temu podobnega ter je v prijavi označeno, da se bo žig udarjal ali vtiskoval, je priložiti še po dva vzorčna izvoda z udarjenim ali vtisnjenim žigom.
Na prijavo je pritisniti prijavno in prvoletno pristojbino (§ 156.).
Prvenstvena pravica.
§ 113.
Ce se prijavi ugodi in zaščita žiga da, se računi prvenstvena pravica za zaščiteni žig od trenutka, ko se je prijava vložila, ako je bila ob predaji popolnoma pravilna.
Če je imela prijava kaj nedostatkov, pa so se odpravili pravočasno, v roku, ki je za to postavljen, ne da bi se bilo z njimi žigu izpremenilo bistvo, se računi prvenstvo od trenutka prve prijave. Ako pa se je z odpravo nedostatkov izpremenilo žigu bistvo, se računi prvenstvena pravica od trenutka, ko je bila ta izprememba izvršena.
Preizkušanje prijave.
§ 114.
Če prijava za zaščito žiga ustreza predpisom §§ 49., 50., 51., 52., 110., 111. in 112. in če so piačani tiskarski stroški za oznano, da prijavni odbor zaščito žiga, ga vpiše v register ter ga ob prijavilčevih stroških naznani v «Glasniku», uporabivši kliše (§ 112., točka 3.).
Razen tega izda uprava imetniku listino o zaščiti žiga, v kateri se označi dan, ko je bii žig vpisan v register, bistvena vsebina vpisa; priloži pa se ji še en odtisk žiga in eventualno en vzorčni izvod (§ 112., točka 4.).
§ 115.
Ako uprava spozna, da zaščite žiga ne more dati, postopa povsem tako, kakor je predpisano v § 109.
O istovetnih ali podobnih žigih.
§ 116.
Če uprava zapazi, da je prijavljeni žig identičen ali podoben tujemu zaščitenemu žigu, ki je bil za isto vrsto blaga prej prijavljen, zaščiten in vpisan v register, obvesti prijavni odbor o tem prijavilca s predlogom,, naj svojo prijavo umakne ali predrugači (avis prealable); o vloženem predlogu pa tudi obvesti imetnika prej zaščitenega žiga.
Poglavje V.
Postopanje pri osporavanju patentov, vzorcev, modelov in žigov.
1. Pri patentih.
§ 117.
Postopanje o odvzemanju, uničevanju ali opozivanju, o relativni neveljavnosti patenta (§§ 14. in 16.), o zavisnosti patenta, o dovoljevanju prisilnih licenc in o prestanku patenta v zmisiu § 16. se uvaja samo na zahtevo tožiteljevo.
Če pa tožitelj v sporu za uničitev in odvzem patenta v kateremkoli stadiju spora odstopi od tožbe in toženec sprejme ta odstop, sme uprava, ako vidi, da je za to zadosti razlogov, uradoma nadaljevati pričeto postopanje ter dognati spor.
Ako tožitelj ne prebiva v naši državi, mora nasprotni stranki na njeno zahtevo zavarovati pravdne stroške na način in v znesku, ki ga določi odbor za osporavanje. Uprava mora zahtevati zavarovanje stroškov, ako toženec to zahteva
v štirinajstih dneh po prejemu tožbe za odgovor; pozneje se ta zahteva ne sme vpoštevati.
Odbor mora tožitelju določiti rok za zavarovanje stroškov; če pa tožitelj v postavljenem roku tega ne stori, se smatra, da je odstopil od tožbe.
Ako se pokaže med pravdo, da je dano zavarovanje nezadostno, se zahteva na toženčevo zahtevo dopolnitev po isti poti.
§ 118.
Tožbe za osporavanje patenta, ki nimajo zakonite opore, kakor tudi vloge, ki ne obsezajo nobenega določenega zahtevka ali pa obsezajo zahtevke ali prigovore, ki jih tožitelj ni upravičen uveljavljati (§§ 34. in 35.), sme odbor za osporavanje zavrniti z odločbo brez nadaljnje razprave.
Oblika in vsebina tožbe.
§ 119.
V tožbi je treba jasno razložiti sporni primer in zahtevek kakor tudi označbo dokazil, na katera se tožba opira.
Priloge je treba priložiti v originalu ali v overovljenem prepisu.
Tožba z vsemi prilogami vred se mora vložiti pri upravi tudi v toliko prepisih, kolikor je pravdnih nasprotnika-/.
Z eno tožbo se sme sprožiti spor samo o enem patentu in njegovih dodatnih patentih.
Pripravljalno postopanje.
§ 120.
Ako je tožba v redu, vroči referent, ki mu je predmet poverjen, po en prepis tožbe s prilogami vred toženi stranki ter ji obenem postavi rok tridesetih dni za odgovor. Ta rok sme odbor iz važnih razlogov podaljšati.
Odgovor je vročiti v toliko izvodih, da se lahko vroči tudi vsem drugim udeležencem spora.
§ 121.
Ko se odgovor predloži ali ko mine za to postavljeni rok, se postopa povsem po § 95.
Narok.
§ 122.
Ko se dovrši pripravljalno postopanje, odredi predsednik odbora za osporavanje patenta narok.
Naroka ni odrediti, ako odloči odbor za osporavanje patenta v tajni seji, da se tožba zavrni zato, ker uprava ni pristojna, ali pa zato, ker je stvar že rešena.
Poziv.
§ 123.
Na narok se morajo pozvati pravdne stranke I ali njih pooblaščenci, priče, veščaki, ki jih je treba na referentov predlog zaslišati na naroku.
Če pravdne stranke ali pooblaščenci ne pridejo na narok, se mora narok preložiti, ako je katerakoli stranka to pismeno zahtevala; če pa tak zahtevek ni bil prejet, se pravdni spisi spravijo v arhiv in smatra se, da tožbe sploh ni bilo. Toda odbor sme, ako spozna, da so za to važni vzroki, pravdo dognati tudi v tem primeru (§ 117.)
Razprava.
§ 124.
Razprava na naroku je ustna in javna ter se vrši povsem po predpisih §§ 149. do 177. zakona o sodnem postopanju v civilnih pravdah za kraljevino Srbijo.
Javnost razprave se lahko izključi, razen v primerih, omenjenih v § 150. istega zakona, tudi še na zahtevo katerekoli pravdne stranke ali priče ali po odločbi razpravljajočega odbora, in sicer ali za en del ali za vso razpravo, ako bi javnost ogrožala važen državni interes ali trgovsko ali tvorniško tajnost ene ali druge stranke ali priče.
Članom uprave in kasacijskega odbora uprave za zaščito industrijske svojine je tudi, če je javnost izključena, dovoljen pristop k razpravi.
Dokaz.
§ 125.
Vse, kar je rečeno o dokazih v §§ 178. do 302. zakona o sodnem postopanju v civilnih prav-
dah za kraljevino Srbijo, velja tudi tukaj, kolikor ne bi bilo s tem zakonom odrejeno drugače.
Izpovedbi zapriseženih prič pri upravi za zaščito industrijske svojine veljajo kakor pričanje pred sodiščem.
Pravdni stroški.
§ 126.
Odbor za osporavanje mora v svoji odločbi poleg glavne stvari odmeriti tudi pravdne stroške, ki jih mora plačati kriva stranka.
Za druge zasebnopravne zahteve, ako jih jc kaj, mora pravdne stranke napotiti na redno civilno sodišče.
Če tožitelj odstopi od tožbe, mora tožencu povrniti pravdne stroške.
Ako toženec, ki mu je tožba za odgovor že vročena, ne sprejme odstopa, se mora pravda nadaljevati in sproženo pravdno vprašanje dognati. Dokler se tožba ne vroči za odgovor, jo sme tožitelj umekniti tudi brez toženčeve privolitve.
Vsebina odločbe.
§ 127.
Odločba odbora mora imeti glavo, iz katere je moči videti: naziv odbora in imena članov, ki so odločali, imena, poklic in stanovališče pravdnih strank kakor tudi njih pooblaščencev ali zastopnikov, njih položaj v pravdi in predmet pravde, odločbe odbora o glavni stvari in o pravdnih stroških.
Razen tega se mora videti iz odločbe, kaj je tožitelj zahteval in navedel in na kakšne dokaze se je skliceval, kaj je toženec povedal v odgovoru, in za tem, kateri dokazi so se vpoštevali in kateri in zakaj se niso, razlogi in predpisi zakonov, na katerih je odločba osnovana.
Ako se komu nalaga prisega, se mora v odločbi razložiti, kdo in na katere okolnosti se mora zapriseči, kakor tudi posledice, ki nastopijo, ako ne priseže.
Odločbe podpisujejo vsi člani odbora z zapisnikarjem vred; one pa, ki se vročajo pravdnim strankam, podpisujeta samo predsednik in zapisnikar odbora. Poleg podpisov je vselej pritisniti tudi pečat odbora.
Posebna mnenja se pišejo na odločbi sami pri podpisu in se smatrajo pravdnim strankam za tajna, dokler ne postane odločba izvršna.
Zapisnik.
§ 128.
Na naroku se piše zapisnik, ki ima isto glavo kakor odločba. Zapisnik piše zapisnikar, uradnik j pravnik ali tehnik, ter ga overja s predsednikom.
V zapisnik se vpisuje vse, kar izjavijo pravdne stranke in njih pooblaščenci, potem izpovedbe prič in mnenja veščakov in strokovnjakov, ki podpisujejo svojo izpoved, odnosno svoj izvid ali svoja mnenja, kakor tudi odloke o predhodnih in postranskih vprašanjih, ki se sprožijo.
Te odločbe podpisujejo vsi člani.
§ 129.
Ko se razprava na naroku dovrši in se vse pravdne stranke izjavijo o vsem, kar spozna odbor za potrebno', da prouči, se pravdne stranke, pooblaščenci, priče in veščaki odstranijo, v raz-pravni dvorani pa ostane samo odbor z zapisnikarjem. Po izvršenem posvetovanju in glasovanju se odločba odbora s kratkimi razlogi zapiše v zapisnik; podpišejo jo vsi člani z zapisnikarjem vred, predsednik pa jo takoj priobči, ako je to mogoče.
§ 130.
Na podstavi uradnih spisov in tega zapisnika izdela zapisnikar odločbo (§ 127.).
§ 131.
Odločbe postanejo izvršne, če se zoper nje v zakonitem roku ne vloži pritožba ali ko jih kasa-cijski odbor potrdi.
§ 132.
Pravdnim strankam in njih pooblaščencem je dovoljen vpogled v vse spise spora, razen v posebna mnenja. Ko se pravda konča, sme vsakdo spise citati in prepisovati.
Obnovitev pravde.
§ 133.
Obnovitev pravde se sme zahtevati v roku enega leta po izvrsnosti odločbe, s katero je bila pravdla prvikrat končana, toda brez škode za tretje osebe, ki so si med tem časom v dobri veri pridobile pravice do spornega predmeta.
Za odločbo, da se pravda obnovi, je pristojen odbor, ki je prvikrat odločal o sporni stvari. Če se prizadete osebe pritožijo, presodi tudi to odločbo kasacijski odbor.
V vsem drugem veljajo za obnovitev pravde predpisi §§ 426. do 432. zakona o sodnem po-stopaniu v civilnih pravdah za kraljevino Srbijo.
Izvrševanje odločb.
§ 134.
Izvršne odločbe uprave za zaščito industrijske svojine se izvršujejo kakor izvršni sodni odloki!.
Denarne kazni, ki jih izreka uprava za zaščito industrijske svojine zoper pravdne stranice, zastopnike, priče in veščake, se pobirajo v korist državne blagajne.
§ 135.
Oe imetnik patenta zahteva, se lahko vpišejo v patentni register izvršne odločbe odbora za osporavanje, oziroma odločbe kasacijskega odbora, s katerimi je razsojeno:
v sporu za uničevanje patentov:
1.	) da določeno dejstvo ne ovira sposobnosti izuma za patentiranje (§§ 8., 9. in 10.);
2.	) da izvesten izum ni identičen s predmetom prejšnjega patenta;
a v sporu za odvzemanje patentov:
da je izum izdelan po predpisih § 32. tega zakona.
Tako vpisana odločba ima značaj prej presojene stvari tudi proti tretiim osebam.
Poznejše tožbe, ki se opirajo na ista dejstva in iste dokaze, zavrača odbor uradoma.
Pritožba.
§ 136.
Zoper odločbe in odloke odbora za ospora-vanje, ki se izdajajo v teku pripravljalnega posto-panja, istotako zoper odloke o postranskih vprašanjih, ki se izdajajo na naroku v zapisniku, ni dopusten poseben pravni lek, ampak pravdne stranke se smejo zoper nje pritožiti samo v pritožbi zoper odločbe o glavni stvari.
Pritožbi je priložiti toliko prepisov, kolikor jih je treba, da se vroče drugim udeležencem pri pravdi. Nepravočasne pritožbe zavrača odbor za osporavanje z odločbo, zoper katero je dopustna pritožba na kasacijski odbor v tridesetih dneh po prejemu odločbe.
Pravočasne pritožbe zadržujejo izvršitev odločbe, zoper katero so naperjene. Odbor za osporavanje vroči tako pritožbo po referentu v odgovor drugim udeležencem ter jim postavi za odgovor rok tridesetih dni po prejemu; ta rok se sme podaljšati samo iz važnih razlogov.
Novi dokazi in nove navedbe v pritožbi se ne vpoštevajo.
Ko se odgovor predloži ali ko izteče rok, postavljen za odgovor, odda odbor za osporavanje ves predmet kasacijskemu odboru, da odloči o njem.
§ 137.
Kasacijski odbor uprave za zaščito industrijske svojine ima svojo pisarno in svoj arhiv pri upravi. Upravljajo ju zapisnikarji, ki jih postavlja vsako leto minister za trgovino in industrijo tla predlog predsednika uprave izmed ukaznih uradnikov-pravnikov, ki imajo pogoje za sodnika prvostopnega sodišča. V vsakem posameznem primeru določi predsednik uprave zapisnikarja, ki se glede spornega predmeta ni udeležil odločanja v odboru za pritožbe, odnosno v odboru za osporavanje.
Drugo potrebno osebje določa predsednik uprave iz svojega osebja.
Kasacijski odbor se shaja na seje na poziv svojega predsednika po potrebi ter izdaja odloke v obliki odločb na podstavi dejstev in dokazov iz uradnih spisov. Razpravlja in odloča v Poslednji instanci.
§ 138.
Ce kasacijski odbor spozna, da predmet spora ni dobro preiskan, ga vrne odboru za osporavanje v izpopolnitev in če spozna, da je ta odbor prekršil bistvene formalnosti postopanja, uniči njegovo odločbo ter mu vrne spise, da odloči vnovič. Opombe kasacijskega odbora so vedno obvezne.
Ce odločba iz kakršnihkoli drugih razlogov ne ustreza zakonom ali če so razlogi ali odločba pogrešni, predrugači kasacijski odbor odločbo in izda drugo.
Odločbe, ki povsem ustrezajo zakonom, se potrjujejo. Take odločbe vroča kasacijski odbor s spisi vred upravi v toliko izvodih, kolikor jih je treba, da se vroči po eden vsem udeležencem in da ostane eden pri spisih o sporu.
§ 139.
Odločbe kasacijskega odbora so izvršne ter se vročajo pravdnim strankam po upravi.
Kasacijski odbor sklepa samo v polnoštevilnih sejah ter odloča z večino glasov. Posebna mnenja posameznih članov se zapisujejo na odločbo, ioda ne vročajo se nikomur.
V svoji odločbi odloči kasacijski odbor tudi o pravdnih stroških, ki so nastali izza odločbe odbora za osporavanje.
11.	Pri vzorcih.
§ 140.
Predpisi, ki veljajo pri postopanju za osporavanje patentov (§§ 117. do 134. in §§ 136. do 139.) se uporabljajo analogno tuđi za osporavanje vzorcev; samo da se tajni vzorci ne morejo osporavati in da se ne more zahtevati uničitev vzorca zato, ker je istoveten s prej regisbiranim tajnim vzorcem
111.	Pri žigih.
§ 141.
Predpisi, ki se nanašajo na osporavanje patentov (§§ 117, do 134. in §§ 136. do 139.), veljajo tudi za osporavanje žigov.
Ako tožitelj odstopi od tožbe, osnovane na § 64., točkah 1. in 2., tega zakona, in toženec sprejme ta odstop, sme odbor za osporavanje, ako spozna, da je za to zadosti razlogov, uradoma dognati pričeto pravdo.
§ 142.
Vse tožbe, prošnje, vloge, prigovore in odgovore in pritožbe, ki se vlagajo po tem zakonu, je vročati upravi za zaščito industrijske svojine.
Prigovori, pritožbe, odgovori in vloge z rokom se smatrajo za prejete pri upravi za zaščito industrijske svojine onega dne, ko se v naši državi oddado pošti na povratni recepis.
To določilo ne velja za prijave patentov, vzorcev in žigov.
Poglavje IV.
Poseg v pravice industrijske svojine.
Poseg v patent.
§ 143.
Za poseg v patent se smatra, če kdo obrtoma, ne da bi mu bil dovolil imetnik patenta, ali drugače brez pravne podstave izdeluje predmet tujega zaščitenega patenta ali ga spravlja v promet ali prodaja ali ga v svojem podjetju upotreblja ali pri izdelovanju uporablja tuj patentiran postopek.
Istotako se smatra za poseg, če kdo brezpravno razširi uporabo svoje pravice, dane v § 14. tega zakona.
Ce gre za izum, ki tvori postopek pri izdelovanju nove materije, velja, dokler se ne dokaže nasprotno, zakonita domneva, da je vsaka materija iste kakovosti izdelana po postopku, patentiranem za izdelovanje.
Poseg v vzorec.
§ 144.
Za poseg v vzorec, odnosno v model, se smatra, če kdo, ne da bi mu bil dovolil imetnik vzorca, v svojem podjetju prenaša črtež ali sliko, odnosno obliko zaščitenega vzorca, na in-
dustrijske proizvode one vrste blaga, za katero velja pravica vzorca (§ 40.), ali uporablja to obliko na svojih industrijskih proizvodih.
Istotako se smatra za poseg, če kdo obrtoma uporablja, spravlja v promet ali prodaja zgoraj navedene industrijske proizvode.
Dokler je vzorec tajen, se ne more voditi pravda o posegu vanj.
Poseg v žig.
§ 145.
Za poseg v žig se smatra, če kdo brezpravno :
1.	) opremlja s tujim zaščitenim žigom proizvode, namenjene prometu, ali jih pušča v promet ali prodaja ali v reklamah in oglasili uporablja tuj zaščiten žig;
2.	) če v tem namenu posnema tuj žig.
Za posnemanje žiga se tudi smatra, če uporabi kdo tuj žig brezpravno s tako malimi iz-premembami ali vobče tako, da bi mogel navadni kupec opaziti razliko samo ob posebni pozornosti.
§ 146.
Istotako je prepovedano:
1.	) proizvode, ki so namenjeni prometu, brezpravno označevati s tujim žigom, tujo firmo ah tujim nazivom obratovalnice ali proizvode, označene na tak način, puščati v promet ali jih prodajati, nadalje brezpravno v reklamah in v oglasih upotrebljati tuje ime, tujo firmo ali tuj naziv obratovalnice;
2.	) v ta namen posnemati tuje ime, tujo firmo ali tuj naziv obratovalnice.
Tožbe za ustavljanje nadaljnjih posegov.
§ 147.
Ob vsakem posegu v pravico industrijske svojine sme oni, ki je zadet, zahtevati, naj se ugotovi, da velja njegova pravica, naj se prepovedo nadaljnji posegi vanjo, in naj se ukrene, česar je treba za to; naj mu toženec izroči dobiček, pridobljen s posegom, naj mu povrne storjeno škodo, ako je kriv posega, kakor tudi izgubljeni dobiček, ako je izvršil poseg namerno.
Za reševanje teh sporov so pristojna redna civilna sodišča, ki so pristojna tudi za trgovske spore.
Namerno izvršen poseg.
§ 148.
Posegi po §§ 143. do 146., izvršeni namerno, se kaznujejo, in sicer: namerno izvršen poseg v patent z zaporom od 15 dni do 12 mesecev ali v milejših primerih v denarju od 1500 do 36.000 dinarjev; namerno izvršen poseg v pravico vzorca, modela ali žiga z zaporom od 15 dni do 90 dni ali v denarju od 1500 do 9000 dinarjev.
Namerno izvršen poseg v pravico industrijske svojine je pregrešek, ki se preiskuje in kaznuje samo na tožbo oškodovančevo. Taka kazniva dejanja sodijo sodišča, ki so pristojna za sojenje pregreškov, preiskavo pa vodijo ob-lastva, ki so pristojna za preiskovanje pregreškov.
Glede povrata, stika in zastaranja veljajo predpisi kazenskega zakonodajstva za take pre-greške.
Istočasno uporabljanje strožjih določil kazenskega zakonodajstva, zlasti onih glede goljufije, ni izključeno. Kazensko postopanje se sme tudi začeti, ako za izum, ki je bil brezpravno uporabljen, patent še ni dan, toda je zanj v zmislu § 93. začasno stopila v veljavo zakonita moč patenta. Razsodba pa se ne sme izreči, preden se patent da.
Denarne kazni se izrekajo v korist državne blagajne.
Razen kazni sme sodišče na zahtevo oškodovančevo razsoditi:
1.	) da se morajo krivčeve naprave in priprave, ki služijo izključno za izdelovanje predmetov, s katerimi se poseza v zaščiteno pravico industrijske svojine, predrugačiti ali onesposobiti za tako uporabo, ako pa je to po oceni veščakov nemogoče, da se morajo uničiti, če se oškodovanec ne more kako drugače zavarovati zoper nove posege;
2.	) da se morajo s predmetov, izdelanih z namerno izvršenim posegom v tujo pravico industrijske svojine, sneti in uničiti znaki posega ali da se mora odpraviti oni del, ki je v njem
poseg, ako pa je to po oceni veščakov nemogoče, da se morajo uničiti predmeti, če se oškodovanec ne more kako drugače zavarovati zoper nadaljnje posege.
Po sporazumu pravdnih strank se smejo take naprave, priprave in taki predmeti po ocenitvi prepustiti tožitelju kot odškodnina.
§ 140.
Ce se preiskujejo posegi v pravico industrijske svojine, je odločilen zaščiteni obseg industrijske b voj in e, in sicer pri patentih samo popis izuma (§ 80., točka 2.); pri vzorcih zahtevek po vzorcu (§ 105., točka 3.) in zaščitena vrsta blaga (§ 104., točka 3.); pri žigih žig in zaščitena vrsta blaga (§ 111., točka 2.), za katero je namenjen.
Pristojnost vojaških sodišč.
§ 150.
Za vsa dejanja, kazniva po tem zakonu, ki jih zakrive vojaške osebe, so pristojna vojaška sodišča.
Neresnično označeni izvor blaga.
§ 151.
Prepovedano je uvažati tuje blago, ki nosi znake, kakor bi bilo domačega izvora.
Istotako je prepovedano voziti tako blago skozi državo ali ga imeti v zalogi. Tako blago se zaseza s sodno odločbo.
Ta prepoved velja, dokler se stvar sodno ne dožene.
Tožbe pred civilnim sodiščem.
§ 152.
S predmeti, pri katerih izdelovanju se je poseglo v zaščiteno pravico industrijske svojine, isto-tako z napravami ali pripravami, ki služijo edino ali poglavitno izvršitvi posega, je postopati v civilni pravdi prav tako, kakor je postopanje z njimi odrejeno v določilih § 148. tega zakona.
Pozivna pravda.
§ 153.
Vsakdo sme zahtevati od uprave za zaščito industrijske svojine, naj s svojo odločbo ugotovi, da proizvodi, ki jih on hoče izdelovati, izročati prometu, prodajati ali upotrebljati, ali da postopek pri izdelovanju, ki ga hoče uporabljati, ne spadajo niti v celoti niti deloma pod določeni zaščiteni izum (patent) in da ne posezajo vanj.
S tako tožbo mora prosilec priložiti upravi tudi toliko predpisov, kolikor je prizadetih oseb j na drugi strani.
O takih tožbah odloča odbor za osporavanje. |
S tožbo je treba vložiti tudi v potrebnem številu točne in jasne nariske in popise predmetov ali postopkov pri izdelovanju, za katero gre.
Tak zahtevek se sme naperiti samo glede določenega patenta, eventualno tudi zoper njegove dodatne patente, ki se morajo točno označiti.
Ako toženec dokaže, da je, preden sodišče prejme to tožbo, on sam tožil sedanjega tožitelja zaradi posega v njegov patent pri pristojnem oblastvu in da njegova tožba, ki se tiče istega spornega predmeta, ni še dognana z izvršnim sodnim odlokom, se pričeta raziskava po tem zakonitem predpisu ustavi in tožba zavrne.
Postopanje pri raziskovanju in razpravljanju lakih pravd je isto kakor pri sporu za uničitev patenta, samo da trpi pravdne stroške v tem sporu vedno le tožitelj.
Ako odbor ugotovi, da se z izdelovanjem, spravljanjem v promet ali prodajanjem spornega predmeta, odnosno z uporabljanjem spornega postopka pri izdelovanju, ne poseza v zaščiteno pravico patenta, prizna tožitelju zahtevano pravico; če pa ni tako, mu zavrne zahtevek. Zoper odločbo odbora se sme vložiti pritožba pri kasacijskem odboru kakor tudi zoper ostale njegove odločbe.
Ko postane odločba, s katero se ugotavlja, da tožitelj ne poseza v tuj patent, izvršna, ne sme imetnik patenta sodno preganjati tožitelja zaradi posega v svojo pravico, dokler se giblje tožitelj v mejah odborske odločbe.
Vse, kar je v tem paragrafu rečeno o patentih^ velja tudi za vzorce in modele.
Istotako in po istem postoipanju se odloča o vprašanjih, ali je izvesten znak istoveten ali podoben določenemu zaščitenemu žigu, ali gre komu izključna pravica, da uporablja izvesten zaščiten
žig, nadalje o prvenstvu ali o prenosu te pravice, če je sporna, in o tem, ali sme kdo uporabljati registrirani žig koga drugega za drugo vrsto blaga, za katero ni zaščiten.
Slepljenje.
§ 154.
Za slepljenje se kaznuje z zaporom od 1 do 30 dni ali v denarju od 200 do 3000 dinarjev, kdor obrtoma svoje ali tuje proizvode ali njih zavoje in omote brezpravno opremlja s takimi znaki ali dela zanje tako reklamo, d!a utegne pri kupcih ali porabnikih ustvariti zmoto, kakor da so izdelani po zaščitenem izumu, vzorcu ali modelu ali kakor da je žig zaščiten, a ni bil nikoli imetnik take pravice industrijske svojine ali pa je že minulo 'eto dni, odkar mu je prestala ta pravica. To kaznivo dejanje se kaznuje kot prestopek na zasebno tožbo, pa tudi uradoma.
Znaki, zavoji, omoti in reklame, s katerimi se izvršuje to slepljenje, se po odločbi sodečega oblastva uničijo, ako pa jih je po oceni veščakov nemogoče odpraviti s predmeta samega, ki je v njem poseg, se uniči tudi predmet.
Za preiskavo slepljenja so pristojna policijska (politična) oblastva, ki preiskujejo prestopke, kaznovanje pa izvršujejo sodišča.
Poglavje VII.
Pristojbine.
Prijavne, letne in druge pristojbine.
§ 155.
Pristojbine, predpisane v tem zakonu, se pobirajo v korist državi po predpisih zakona o taksah kraljevine Srbije.
'Pako se za prijavo vsakega patenta plača prijavna pristojbina 50 dinarjev.
Razen tega se plačuje za vsak osnovni patent letna pristojbina po dobi, za katero se zaščita patenta zahteva, in sicer:
za	prvo	leto .	.	50 dinarjev,	
»	drugo	»	60	>
»	tretje	»	70	»
»	četrto	»	90	»
»	peto	»	120	»
»	šesto	» . . .	160	»
»	sedmo	»	200	»
»	osmo	» . . .	240	»
»	deveto	»	280	»
»	deseto	» . . .	360	»
»	enajsto	» .* .	440	»
»	dvanajsto	»	520	»
»	trinajsto	»	600	»
»	štirinajsto		680 ■	»
»	petnajsto	»	760	»
Letne pristojbine se plačujejo v naprej vsaj za eno leto izza dne, ko se je prijava razglasila (§ 03.) v «Glasniku» uprave; lahko se pa tudi takoj plačajo za več ali zal vseh petnajst let.
Letno pristojbino za prvo leto je treba plačati najkesneje čez! tri mesece po objavi v «Glas-niku» (§ 03.). Će se ne plača v tem roku, se smatra prijava za umaknjeno.
Letne pristojbine za drugo leto in za ostala leta se morajo polagati, preden mine čas, za katerega je dotlej pristojbina plačana, najkesneje pa čez tri mesece po preteku tega roka. Ob temi naknadnem plačilu letnih pristojbin je treba plačati še 20 dinarjev kot naknadno pristojbino.
Letne pristojbine sme vplačevati vsakdo.
Izumiteljem, ki dokažejo, da so siromašnega stanja, sme, ako zahtevajo patent, predsednik uprave dovoliti odlog enega leta za prijavno pristojbino in za prvo letno pristojbino.
Za dodatne patente se mora razen pristojbine za prijavo plačati za ves čas trajanja njih veljavnosti, dokler velja osnovni patent, enkrat za vselej pristojbina 100 dinarjev.
Ako se proglasi dodatni patent za samostojen patent, se plačujejo letne pristojbine kakor za osnovne patente.
§ 156.
Za prijavo vzorca, modela ali žiga se mora takoj, ko se vloži prijava, plačati prijavna pristojbina 30 dinarjev, za vsako leto zaščite pa letna pristojbina 25 dinarjev.
Letne pristojbine se plačujejo v naprej naenkrat za več let ali od leta do leta, računaje od dne vpisa v register.
Pristojbina za prvo leto se mora položiti, ko se prijavi vzorec, model ali žig; pristojbina za naslednja leta pa se vplačuje pravočasno, preden poteče čas, za katerega je bila dotlej plačana.
Letna pristojbina se mora za ostala leta položiti najkesneje v treh mesecih od roka, določenega za vplačilo; toda v tem primeru se plača naknadna pristojbina 20 dinarjev.
Letne pristojbine lahko vplačuje vsakd«
Izprememba popisa.
§ 157.
Za vsako naknadno izpremembo v popisu izuma, prijavljenega za patentiranje (§ 89.), istotako za naknadno izpremembo v prijavi vzorca, modela ali žiga, ako prosi za to prijavilec sam, se plača pristojbina 20 dinarjev.
Če pa zahteva izpremembo uprava, te pristojbine ni treba plačati.
Druge pristojbine.
§ 158.
Razen gorenjih pristojbin se plačujejo ob vložitvi spisov še te-le pristojbine:
L) Za vsak prigovor (§ 94.)	25 dinarjev.
2.	) Za vsako pritožbo, namenjeno odboru za pritožbe .	.	50 dinarjev.
Ta pristojbina se plačuje tudi za pritožbe patentnih zastopnikov in patentnih inženjerjev, če se jim ne dovoli vpis v register (§ 76.), in za vse druge pritožbe zoper odločbe predsednika uprave in zoper odločbe kasači jskega odbora po § 77.
3.	) Za vsako pritožbo, namenjeno kasacijskemu odboru
(§ 136.),......................... 100	dinarjev.
4.	) Za vsako tožbo pri odboru za osporavanje	....	100	dinarjev.
5.	) Za vpis novopostavlienili patentnih zastopnikov ali patentnih inženjerjev v register
(§ 76.)........................... 250	dinarjev,
6.	) Za prenos in vpis prenosa pravice industrijske svojine, prenos in vpis stvarne pravice v register kakor tudi za vpis pravice onega, ki je izum prej uporabljal v zmislu § 14.;
za vpis prostovoljne ali prisilne licence v register;
za vpis vsake izpremembe v registru patentnih zastopnikov ali inženjerjev, odnosno v se-znamku patentnih pripravnikov, in zaznambe, določene v tej uredbi in v pravilniku za patentne zastopnike ....................... 25	dinarjev.
7.	) Za vpis zaznambe spora
v register........................ 20	dinarjev.
8.	) Za odložitev objave	(§93.)	20	dinarjev.
če se pristojbine, omenjene pod L do 8., ne
polože v popolnem znesku ali sploh ne ali če se ne polože tako, kakor je predpisano v tem zakonu, se smatra, da sploh ni bilo vloge.
§ 159.
Patentne listine in listine o zaščiti vzorcev, modelov in žigov niso zavezane nobeni posebni pristojbini.
V vseh primerih, kjer se rešuje predmet pri upravi za zaščito industrijske svojine po civilno-sodnem postopanju, se pobirajo ustrezne pristojbine, določene v tarifi zakona o taksah kraljevine Srbije za nesporne in sporne predmete.
Vloge za pridobitev pravice industrijske svojine, zlasti glede zaščite prvenstvene pravice, ki pa nimajo nobene pristojbine ali imajo le nezadostno pristojbino, se smejo izjemoma sprejeti tudi brez pristojbine; toda prosilca je treba opozoriti na veljavne predpise zakona o taksah, da dopolni ali plača pristojbino v postavljenem roku, in sicer samo redno pristojbino, ne da bi se uporabil § 50. zakona o taksah. Pristojbino za opomin (tar. post. 46.) mora položiti.
Če prosilec v določenem roku plača ali dopolni zahtevane pristojbine, je smatrati vlogo za pravilno in pravočasno; drugače pa se položi med uradne spise.

Oni, ki dokažejo s potrdilom pristojnih obla- j razširjajo na vso kraljevino, ne morejo kršiti pri-»tev, d* »o siromašnega stanja, se opraščajo pla- dobljenih pravic drugih oseb -na onih ozemljih, G,la pristojbine samo v sporih, Id jih sprožijo pri ! kjer do sedaj niso veljali, upravi za zaščito industrijske svojine.
1	Vzorci in modeli.
S 150 a
'	j Vsi vzorci in modeli se morajo prijaviti iz-
Mmister za trgovino in industrijo se poobla- J nova po predpisih §§ 103. do 105. tega zakona sča, da uvede sporazumno z ministrom za finance | in trajajo največ deset let; v ta čas se šteje tudi nove naknadne pristojbine, in sicer:	i minuli čas njih trajanja.
L) za vsako prijavo patenta 30 dinarjev; i Imetniku se prizna prvenstvena pravica vpisa,
Razglasi drugih uradov in oblastev.
št. ;m(V4.
Razpis.
-■) za vsako prijavo vzorca,
modela ali žiga...................... 20	dinarjev;
3.) pri pobiranju letnih pristojbin na vsakih 100 dinarjev .	20	dinarjev;
.4-) pri pobiranju ostalih pri-«°]biu po §§ 155. do 158. za-
..°lla o zaščiti industrijske svo-nne:
t) Pri pristojbinah do 20 di-
,	  5	dinarjev,
^ Pti pristojbinah do 50 dinarjev ............................... 10	dinarjev,
c> Pri pristojbinah do 100 dinarjev ............................... 25	dinarjev,
Pri pristojbinah preko 100
dinarjev.......................... 50	dinarjev;
5.) za vsako vlogo, ki ni za-■^zan* pristojbinam pod št. 1
če dokaže to svojo pravico do vzorca z uradno overovljenim prepisom registra pristojnih oblastev, pri katerih je bil vzorec prej prijavljen, in če plača pravočasno po § 156. tega zakona prijavno in letno pristojbino, ki je na vrsti.
Pokrajinska monopolska direkcija v Ljubljani razpisuje na dan 8. julija t. I. ofertalno dražbo za 13 mm debele deske raznih Širin in drug-jpi lesa za tobačno tvornico v Ljubljani.
Natančni jnjgoji za ofertalno dražbo so na raz polago v ekonomiji tobačno tvornico v Ljubljani.
Pokrajinska monopolska direkcija v Ljubljani,
dno Žf>. maja 1922.
Direktorjev namestnik: Ivo Tomc s. r.
do 4	2 dinarja Pa se razširja na vse ozemlje kraljevine, ne moža izvršitev predpisov tega' paragrafa skrbi i rej° ^	.pra^.	dri^h oseb v
bister za trgovino in industrijo sporazumno z j 0,111 del,h’ k] r,dosle' niso bdl zascdfm:	.
]bmj«troa za finance.	! . J-etne pristojbine za vzorce, modele m žige, i
Žigi.	j	________
Žige je treba prijaviti iznova po predpisih | Preds. 530/6/22—1.	^ 2
§§ 110. do 112. tega zakona; smejo pa se pri- 1	Razpis,
javiti tudi z neomejenim rokom trajanja. Prosilcu 5	„ ,	,.w	......
se prizna prvenstvena pravica vpisa, če dokaže i .	1 ''že (llHCU ' Ljllh l:,"‘ se	i11
to svojo pravico do žiga z tiradno overovljenim 1 s‘,n,1 1 immo m prepisom registra pristojnih oblastev, pri katerih je bil žig prej prijavljen, in če plača pravočasno i po § 156. tega zakona prijavno in letno pristojbino, ki je na vrsti.
Vzorci, modeli in žigi, ki so veljali do sedaj samo v nekaterih delih kraljevine, katerih zaščita
Prošnjo s« morajo vložiti do dno 14. junija 1 922.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 57.
Predsedništvo deželnega sodišča v LjubljaNi,
dno 26. maja 1922.
709
Poglavje VI 1 I.
Zaključna določila.
§ 160.
Kdor razstavi izum ali proizvod na oblastveni «<li oblastveno priznani tuzemski razstavi, bodisi
. jP -ta ,ne^nai'°dnega, bodisi da je domačega značaja, sme najkesneje v treh mesecih po kon-.mi razstavi zahtevati zaščito industrijske svo-
P’edmct118^0111 ,ZZa dne’ ko ie razs^avil dotič-
§ 161.
ža tuje državljane veljajo glede zaščite industrijske svojine mednarodne pogodbe, sklenje-np z njih državami.
Ce takih pogodb ni, uživajo inozemci zaščito !ega zakona samo, ako velja vzajemnost.
La velja vzajemnost, mora dokazati oni, ki 86 hoče koristiti z njo.
§ 162.
Vsakdo, ki uživa v kateremkoli delu naše ' ■ žave pravico industrijske svojine oni dan, ko ' stopila v veljavo uredba o zaščiti industrijske sojine z dne 15. novembra 1620., in hoče, da
mu ta pravica zaščiti še nadalje za ostali čas p° Predpisih tega zakona na ozemlju, na katerem H veljala do lega dne, mora to pravico prijaviti Pn upravi za zaščito industrijske svojine naj-Kesneje do dne 31. julija 1022. Če se ta prijava .0 označenega dne ne vloži, prestane veljavnost te Pravice.
Na izrečno zahtevo prosilcev« sme uprava goliti, da se veljavnost njegove pravice raz-, vse ozemlje kraljevine za ostali čas tra-
Vlil 217/22—5.
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
plačane v kolkih, preden je stopila v veljavo Okrožno sodišče v Mariboru kot v/klicno podišće uredba o zaščiti industrijske svojine, jc vračuniti J0 razsodilo tako-le:
za plačane letne pristojbine.	Vkklicu javnega obtožitelja zoper razsodbo okraj
Patenti, vzorci, modeli in žigi, ki sc tako re- ll,'ga sodišča v Mariboru z dno 3. marca 1922., opr.
'"rijave se \ rše pc nastopnih predpisih:
P a ten ti.
vata i Slovenaca».
Našemu ministru za trgovino in industrijo in ministru pravde priporočamo, naj razglasita ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za p .	v ..	.	; njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo,
'ni«1/ ^idcil°’: ie 1reh3 priložiti prošnji potrjen j paj postopajo po njem, vsemi in. vsakomur pa, lz. Patentnega registra, dva izvoda natis- naj se mu pokoravajo.
št. U VIII 217/22—3,'zaradi izreka o krivdi jo ugo d iti in naređena razsodba se izpreminja tako-le: Obtoženi Ferdinand Ussar je kriv, da ni nn seča januarja in v prvi polovici meseca februarja 1922. v Mariboru v svoji špecerijski trgovini označil cen živijon&kih potrebščin sumarno ali podrobno tako, da bi jili bil lahko vsakdo videl, odnosno jih ni hotel izobesiti na vidnem kraju; s tem je zagrešil prestopek po členu 6. zakona z dno 30. decembra 1921., »Službene Novine* št. 5 iz leta 1922., ter se obsoja po členu 6. navedenega zakona na 24 (štiriindvajset) ur zapora in 1000 dinarjev denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnjih pot dni zapora, I«) § 389. k. p. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni.
Razsodbo brez razlogov jo po členu 19. zakona z dne 30. decembra 1921., »Službene Novine* št. 5 iz leta 1922., objaviti v »Uradnem listu* ob stroških obsojenčevih.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VIII.,
dne 16. maja 1922.
U .89/22—9.	v	707
¥ imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Okrožno sodišče v Mariboru kot vzklieno sodišče je vsled naredim z dne 22. aprila 1922., BI 216/22—1, s katero je bila določena razprava, dne 11. maja 1922. pod predsedstvom višjega deželnosod.nega svetnika Ravnikarja, vpričo deželnosodnih svetnikov Guzelja, Posege in Lenarta kot sodnikov in pisarniškega oficiala Humarja kot zapisnikarja, vpričo dr glasi v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hr-j žavmega pravilnika dr. U rasel lija in obtoženca Ivana
gistrirajo pri upravi, se smatrajo za samostojne pravice industrijske svojine; za spore o njih ve-Ij^nosti je pristojna uprava za zaščito industrijske svojine.
Predpisi tega paragrafa ue veljajo za pravice industrijske svojine, dane izza dne 27. oktobra 1918. po tujem oblastvu, oziroma uradu, na ozemlju današnje Avstrije in Ogrske v mejah, ki sta jih dobili po mirovni pogodbi.
S temi določili se nikakor ne izpreminjajo predpisi mirovnih pogodb.
§ 163.
Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da podrobno s pravilnikom predpiše postopanje za patentiranje kakor tudi postopanje za vpis vzorcev, modelov in žigov, poslovni red uprave in pravilnik za patentne zastopnike in patentne inženjerje.
§ 164.
Ta zakon nadomesti, ko stopi v veljavo, | uredbo o zaščiti industrijske svojine z dne 15. I novembra 1920. — «Službene Novine» št. 265 j iz leta 1920. — seznamka uredb ministrstva za | trgovino in industrijo št. 41 — «Službene No-vine» št. 195/21. — in takrat prestanejo veljati vsi zakonski predpisi, kateri in kolikor so nasprotni temu zakonu.
§ 165.
Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko se raz-
j.luui5 patentnih spisov ali dva uradno overov-lC|hi prepisa patentnega spisa in uradni prepis nm listin, na katerih podstavi so se izvršili pre-n°s .in drugi vpisi v patentni register. Na proš-(N le treba pritisniti pristojbino za prijavo pa-in[a in letno pristojbino za ono leto, ki je na vrstl (§ 155.).
r 1 rajanje patentov, danih na Dunaju, se ra-eiim od dne, ko jih je objavil patentni urad na _ unaju; trajanje patentov, danih v Budimpešti, L? se računi od dne, ko je patentni urad v Bu-mipesti prejel njih prijavo. Ti patenti trajajo • hjveč petnajst let; v ta rok se srne všteti tudi mmuii cas njih trajanja.
(ako pieneseni patenti, ki so do sedaj veljali >arno v posameznih delih kraljevine in se sedaj
V Beogradu, dne 17. februarja 1922.
Aleksander s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. L. Markovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta: Nik. P. Pašič s. r.
(Podpisi vseh ostalih ministrov.)
firm enca razpravljalo o vzklicu, ki sta ga vložila obtoženec zaradi izreka <> krivdi iu kazni in javni obložitclj zaradi izreka o kazni zoper razsodbo okraj nega sodišča na Prevaljah z dno 22. marca 1922., opr. št. U 89/22—6. Po obtoženčevem predlogu, naj se njegovemu vzklicu ugodi ter on sam oprosti vsa ko krivdo in kazni ali pa naj se mu kazen izdatno zniža in vzklic javnega obtožitelja zavrne, in po predlogu državnega pravilnika, naj se vzklicu jav nega obtožitelja ugodi in obtožencu kazen zviša, ob-tožončev vzklic pa zavrne, razsodilo tako-le:
Vzklic obtoženca Ivana Ermenca zaradi izreka o krivdi zoper razsodbo okrajnega sodišča na Pn valjali z dno 22. marca 1922., opr. št. U 89/22 -6. se zavrača kot neutemeljen; ugoditi pa je njego vemnii vzklicu zaradi izreka o kazni in zato so izpod hi ja na razsodba v tem izreku izpreminja tako, da so obtoženec po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščini in brezvestno spekulacije z dno 30. decembra 1921., »Službeno Novine* št. 5 iz leta 1922., obsoja na 4 (štiri) dni zapora in 1000 (tisoč) dinarjev denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnjih 20 dni zapora.
V ostalem ostane izpodbijana razsodba neizpre-tnenjena in se vzklic javnega obtožitelja zai'adi izreka o kazni zavrača kot neutemeljen.
Obtoženec Ivan Ermene se obsoja v zmislu § 390. k. p«, r. v plačilo strofikov vzklicnega postojKinjsi.
Okrajno sodišče na Prevaljah, oddelek 111.,
dne 24. maja 1922.
K 40/22—11.	715
Dražbem oklic.
Dne 5. julija 1922. ob desetih bo pri tem sodišču v sobi št. 4 dražba polovice zemljišča vi. št. 19 davčno občino plešiviške, sestoječe iz hiše in gospodarskega poslopja, potom 10 parcel njiv, pašnika, vrta, gozda in nekaj vinograda z običajnim inventarjem.
Cenilna vrednost s priteklinami vred 8607 K 50 v, najmanjši ponudek 0738 K 34 v.
Pravico, ki ne bi pripuščalo dražbo, so morajo oglasiti pii sodišču najpozneje pri dražbenem naroku, sicer bi so glede nepremičnine no moglo več uveljavljati v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Okrajno sodišče v Ormožu, oddelek H.,
dne 27. maja 1922.
Št. 13.338/Vil—1922.	665 3—2
Razglas.
Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. in 98. zakona o državnem računovodstvu L dne R. marca 1921. in njegovih izpromemb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v »Službenih Kovinah» z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v »Službenih Kovinah* z dne 25. novembra 1921., pismeno ofertalno licitacijo za nabavo tiskovin, in t-ieer za 800.000 obrazcev »listark*.
Popis potrebnih tiskovin kakor tudi obči in posebni pogoji za dobavo obrazcev se dobivajo zai t,n dinarjo pri nabavnem oddelku (soba št. 8) podpisano direkcijo.
Ponudba., opremljena a kolkom za 20 dinarjev, se mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za dobavo tiskovin po razpisu pod st. 13.338/22. za dan 28. junija 1922. ponudnika K. N.». Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci dno 2 8. junija, in sicer med 10. in 11. uro na dati licitacije v roke predsedniku licitacijsko komisije. Licitacija bo ob 11. uri v ekonomskom oddelku podpisane direkcije.
Vsak ponudnik mora po § 88. zakona o državnem računovodstvu položiti kavcijo 5 % (odnosno 10 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote, in sicer pri blagajni podpisano direkcije, najkesneje do 10. uro na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. O položeni kavciji izda blagajna i-everz, ki >e mora pokazati predsedniku družbene komisije.
Dražitelj mora vročiti predsedniku komisije izpričevalo o svoji dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska im obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje. Vsak ponudnik mora ostati v l»e,sedi naj-i manj 30 dni od dražbenoga dne.
Zlasti so opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo nabavne pogrije in da pristajajo, dražiti po njih.
Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po It. uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer so bo vršila licitacija.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
dne 17. maja 1922.
*t. 210/K,	713 3—1
Dražbem natečaj.
1’odinsana direkcija razpisuje na podstavi členov •6. in 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in odloka ministrstva za promet it. 16.080/22. ofertalno licitacijo, da se pokrije kurilnica v Gračacu, in sicer z deskami 2 cm debeline, strešno lepenko in eternitom ali korenitem v skupni površini 1300 m2, nadalje za strešne žlebe, odvodne cevi in obrobo 6 velikih dimnikov.
Ta razprava bo dno 2 4. junija t. 1. ob enajstih pri oddelku za novo gradnjo podpisane direkcije.
Ponudbe, obvozno za mesec dni, je treba brezpogojno izročiti do predpisanega roka; biti morajo opremljene s kolkom za 20 dinarjev, zapečatene in brez vsake pripombe podpisane po ponudniku. Ob->ezati morajo proračun s čitljivimi in brezpogrešni-mi cenami in zneski. Varščina 10.000 dinarjev (deset lisoč dinarjev) v gotovini ali v vrednostnih papirjih
se mora prezpogojno do rečenega dne položiti v blagajni pri oddelku za novo gradnje podpisane direkcije.
V proračunu jo treba postaviti cene tako, da bodo fiksne, obvezne, najsi bi poskočile cene bodisi j za material, bodisi za delavske mezde, ker se ne bo vpošteval noben povišek.
Dražitelj mora vročiti predsedniku komisije izpričevalo o svoji dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje.
Dela morajo biti dogotovljena v poldrugem mesecu od dne, ko so se izročila prevzemniku.
Za izvršitev del veljajo poleg gradbenega elaborata obči in posebni pogoji, navedeni v službenem navodilu za bivše avstrijske državno železnice. Proračun in obrazec ponudbe se dobivata pri oddelku za nove gradnji' podpisane direkcije, kjer so tudi načrti na vpogled.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
dne 23. maja 1922
| Št. 18.454/VII. 1922.	714 3- 1
Razglas.
Podpisana direkcija razpisuje na podstavi člena 94. zakona o državnem računovodstvu ponovno licitacijo za prodajo:
1025 kg stare silicijske brončene žice.
Ta material so hrani pri gradbenem brzojavnem ] in telefonskem odseku v Splitu, kjer ga interesenti lahko vpogledajo.
Ponudbo, kol kovane z 20 dinarji, morajo najkes-nojo do dne 8. j u lija t. 1. ob enajstih prispeti v ekonomski oddelek podpisane direkcijo. Otvoritvi ponudb smejo prisostvovati ponudniki ali njih namestniki.
Vobče veljajo za to licitacijo odredbe členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu (oddelek H).
Varščino (kavcijo), ki znaša 5 % vrednosti ponujene vsote, je treba položiti do dražbenega dne ob desetih, sklicevaje se na številko tega razglasa, pri glavni blagajni podpisane direkcije.
Material so mora najkesneje v enem mesecu po prejetem obvestilu o odobreni prodaji odpraviti iz skladišča omenjenega odseka v Splitu.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
meseca maja 1922.
Št. 18.302/V J1—1922.	712 3 2
Natečajni razglas.
Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi člena 94. zakona o državnem računovodstvu z dno 6. marca 1921. in na podstavi pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B. Pogodbe in nabave* zakona o državnem računovodstvu, natisnjenega v »Službenih Kovinah* z dne 25. novembra 1921., p o -n o v n o pismeno ofertalno licitacijo za nabavo gradbenega lesenega materiala.
Licitacija bo dne 3 0. junija 19 2 2. pri podpisani direkciji, ekonomskem oddelku. Ponudbe se bodo odpirale točno ob enajstih, pozneje došlo pa so no bodo vpoštevale. Popis količin potrebnega materiala se dobiva za 2 dinarja pri ekonomskem oddelku direkcije (v sobi št. 8). Glede posebnih in občih pogojev za to licitacijo veljajo nabavni pogoji bivših avstrijskih državnih železnic, kolikor ne nasprotujejo zakonu o državnem računovodstvu.
Ponudbo mora pismeno v zapečatenem zavitku izročiti ponudnik ali njegov pooblaščenec na dan licitacije med 10. in 11. uro. Ka zavitku ponudbo mora stati:	»Ponudba za nabavo po razpisu
št. 18.302/22. za dan 30. junija 1922.», za tem pa ime ponudnikovo in njegov poklic.
Vsak ponudnik mora položiti pred licitacijo pri glavni blagajni podpisane direkcije za kavcijo 5 %, odnosno inozemci 10 %, vrednosti nabavne vsote v gotovini ali v vrednostnih papirjih (člen 88. zakona o državnem računovodstvu).
Reverz, izdan po blagajni, mora ponudnik pred pričetkom licitacijo pokazati predsedniku licitacijske komisije. Obenem mora vsak licitant prinesti in pokazati potrdilo o svoji dražiteljski sposobnosti in potrdilo o plačanem davku za zadnje četrtletje.
Licitanti morajo poznati pogoje, po katerih se licitacija opravlja, ter morajo pred licitacijo to pismeno potrditi kakor tudi izjaviti pristanek, da vročajo svoje ponudbe po teh pogojih. Licitantom, ki
pridejo na licitacijo po 11. uri, bo prepovedano vstopiti v sobo, kjer se bo vršila licitacija.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Saprehu,
meseca maja 1922.
Natečaj.	723	->
l’o sklepu profesorskega zbora in na podstavi § 24. uredbe o ustroju kr. veterinarske visoke gole so razpisuje natečaj za mesto ravnatelja rektoratske pisarne v IX. činovnem razredu s prejemki, predpisanimi za deželne uradnike, in s pravico do ?h>-stopnega napredovanja v Vil. činovni razred.
Prosilci morajo priložiti svojeročno spisamm in pravilno kolkovanim prošnjam:
a)	diplomo o dovršenih pravoslovnih in državoefov nih naukih;
b)	domovnico, da so državljani kraljevino Srbov. Hrvatov in Slovencev;
c)	krstni list;
č) izpričevalo o moralnem in političnem vodenju:
d)	izpričevalo uradnega zdravnika, da so duševno in telesno popolnoma zdravi;
e)	curriculum vitae.
Tako opremljene prošnjo naj vlože presiUi tri rektoratu kr. veterinarsko visoke šolo do d»e 1 5. j u n i j a 1 9 2 2.,
in sicer oni, ki so žo v državni službi, (»o pristojnem oblastvu, ostali pa neposredno.
Rektorat kr. veterinarske visoke šole v Zagpcfc«.
dne 26. maja 1922.
Bazne oiijave.
Razglas.
Občni zbor delničarjev »Splita*, d. d. za »mm •*: Portland, ki je bil |hj vabilu, objavljenem v (frač nem listu 55 z dne 29. maja t. 1., določen tu da« 11. junija t. L, bo z objavljenim dnevnim redow na objavljenem mestu dne 13. junija 1982 uk enajstih.
Kot nadaljnja točka dnevnega roda pride na razpravo predlog upravnega sveta o zvišbi glavnica na Din 20,000.000— in o dotični izpromembi pravil.
V	Splitu, dne 25. maja 1922.
Upravni »vet.
,19 Vabilo na XVIII. redni občni zbor Delniške dr užbe združenih phro-varen Žalec in Laško v Laškem,
ki bo v v torek dne 2 0. junija 19 2 2. ob de vetih v sejni dvorani posojilnice v Celju.
Spor ed:
1.	) Poročilo upravnega sveta o letnem raiutm.
2.	) Poročilo revizijske komisije.
3.	) Razdelitev čistega dobička.
4.	) Volitev revizijske komisiji'.
5.	) Slučajnosti.
V	Laškem, menica maja 1922.
Upravni »vet.
§ 15. Posest vsake delnice daje pravico do enega glasu na občnem zboru.
§ 17. Pravica glasovanja se sme izvrševati na občnem zboru ali osebno ali pa. po drugem pooblaščencu, ki ni da bi moral biti tudi sam delničar. Pooblastilo jo dokazati s pismenim pooblastilom. Varovance in juristično osebe zastopajo njih zakoniti, oziroma statutarični, kot taki izkazani zastopniki.
Vstop k občnemu zboru jo dovoljen le proti po kazu legitimacije.
ttio	Razid društva.
Kmetijsko izobraževalno društvo v Sovoctaju gri Gorenji vasi se je prostovoljno razšlo.
Janez Šifrer s. r., bivši predsednik-
662	Razid društva.
Društvo »Slovenska Straža v Selcih* «o jo pco stovoljno razšlo.
Matej Tavčar s. r., bivši
Natisnila in založila Delniška tiskarna, «i. d. v fcjublfani.