Ameriška Domovi ima

AMemCAN IN $PIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 161
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 20, 1975
LETO LXXVIL—VOL. LXXVH
Ford in Rockefeller različnega mnenja o reševanju New Yorka
Zvezna vlada olajšala nakup lastnih domov
WASHINGTON, D.C. — Zvez-I no tajništvo za domove in razvoj mest je objavilo, da bo te-I kom prihodnjih dveh let spro-Podpr'edsednik ZDA, bivši Stilo 264.1 milijonov dolarjev za guverner države New York olajšanje nakupa domov družin N. A. Rockefeller, se je iz-|s srednjimi dohodki. To naj bi
javil za zvezno reševanje New Yorka, ki ga predsednik Ford odklanja.
WASHINGTON, D C. — Predsednik ZDA Gerald R. Ford je ponovno javno povedal, da ne vidi razloga, zakaj naj bi zvezna vlada reševala mesto New York iz njegovih finančnih težav. Njegovi gospodarski svetovalci in on sam so mnenja, da morebitni finančni polom New Yorka ne bo imel večjih in daljših posledic za gospodarstvo dežele.
Podpredsednik ZDA N. A. Rockefeller je mnenja, da bi bil tak polom “katastrofa”, katere posledice ni mogoče v celoti predvideti. K stališču zakladnega tajnika W. Simona, da bi bil finančni polom New Yorka “znosen in začasen”, je dejal Rockefeller:	“Bilo bi čudovito,
če ima on prav, toda to je pri-lično veliko tveganje za našo deželo. Jaz sem človek, ki ni vnet za negotove položaje. Rad sem pripravljen z načrti na nje.”
“Mene ne briga, ali bo to jamstvo ali posojilo, toda če hoče Kongres pokazati vodstvo, ima veliko priložnost pokazati svojo moč ter mobilizirati demokratske sile, da bodo pomagale demokratskemu županu in demokratskemu guvernerju,” je dejal N. A. Rockefeller novinarjem.
Kongres se je danes vrnil na delo z 10-dnevnega odmora.
Podpredsednik ZDA Rockefeller je opozoril v svojem razgovoru z novinarji ne le na možne finančne posledice poloma, ampak tudi na socialne, ko je pozval: “Povejte mi, kaj bodo starih policaji in sanitarni delavci, če ne bodo dobili plač!
omogočilo zgradnjo ali obnovo skupno 250,000 domov za družine z letnim dohodkom med $9,000 in $11,000.
Zvezna tajnica za domove in mestno obnovo Carla A. Hills je objavila, da morejo družine, ki izpolnjujejo pogoje, dobiti v o-kviru tega programa od $21,000 do $28,000 posojila po znižani o-brestni meri 5%. Naj nižja o-brestna mera v drugih- vladnih programih je sedaj 9%.
Gre za obnovo programa, ki ga je zamrznil predsednik Nixon januarja 1973, ker so vladni strokovnjaki prišli do zaključka, da je “predrag” in izpostavljen preštevilnim zlorabam.
Povišanje letalskih
cen je odloženo
NICE, Fr. — Predlog za povišanje cen potniškega letalskega prometa za 3% s 1. decembrom ni dobil splošne podpore in so zato njegovo izvedbo odlo-' žili.
Brežnjev in Giscard podpisala v Moskvi
prijateljski dogovor ,žili. Ker se vtšij0 pogajanja za
Predsednik Francoske re-’tene v prihodnjem letu, ki obi-publike je ob koncu pet- 'čajno stopijo v veljavo s 1. apri-dnevnega obiska V ZSSR'lom, utegnejo kar oboje združi-podpisal S to prijateljsko j ti in jih uvesti kak mesec pre-
pogodbo o sodelovanju. je.
Sovjet-
MOSKVA. ZSSR.
Turčija dobila letala F4 Phantom iz ZDA
ANKARA, Tur. — ZDA so pretekli teden poslale Turčiji prvih 6 novih jet F-4 letal, odkar je Kongres zaporo dobav u-kinil pred dvemi tedni.
Turški vladni viri pravijo, da ZDA ne morejo računati na obnovo rednih odnosov s Turčijo, dokler bodo pritiskale na to, da naj s popuščanjem na Cipru o-niogoči pomiritev z Grki.
Grki na Cipru se pritožujejo, da Turčija naseljuje na delu Cipra, ki ga ima pod svojo vojaško zasedbo, Turke iz Turčije in Pakistance, kar naglo spreminja odnos med otoškimi Grki in Turki.
Ronald Reagan bo za Geralda Forda trd oreh
WASHINGTON, D.C. — Bivši zakladni tajnik in teksaški državni guverner John Connal-ly je dejal, da bo Ronald Reagan močan tekmec predsedniku Geraldu R. Fordu v naporu za pridobitev republikanske predsedniške kandidature prihodnje leto.
Na televizijskem sporedu CBS
Predno je to možno napraviti, morajo na predlog pristati vse v ski voditelj Leonid I. Brežnjev Mednarodni letalski zvezi včla-in predsednik Francoske repub- !njene dmžbe, pa tudi vlade prilike Valery Giscard d’Estaing ■	dr|av
sta pretekli petek ob zaključku petdnevnega uradnega obiska Francoza podpisala izjavo o prijateljstvu in sodelovanju med Francijo in Sovjetsko zvezo.
Izjava ne predstavlja v bistvu nič novega, sodelovanje med o-bema deželama obstoja v različnem obsegu že nekaj let, dejansko še od dobe predsednika De-Gaulla.
Konec o bi s k a francoskega predsednka je potekal v prijateljskem , razpoloženju, ko
NEW YORK SE V ZADNJI URI IZ0GNILJ0L0MU
xMesto New York, denarno središče Amerike in sveta, bilo pretekli petek tik pred finančnim polomom, ko bi bilo sposobno izpolniti svojih denarnih obveznosti. Zvezna vlada je kljub kočljivemu položaju odklonila pomoč.
je
ne
Savdska Arabija za zamrznilev ten olja
Sedanja cena naj bi ostala v veljavi do konca prihodnjega leta.
BONN, ZRN. — Savdska Arabija je za zamrznitev cen olja do konca prihodnjega leta, je dejal tu oljni minister Ahmed pTe^e ugibah,la* je^mm’da prišlo ■ Zaki Yamani Organizacija dr-do kake nejevolje med vodite- zav izvoznic olja 36 Pretekli me-
Ijema obeh držav, ko je: bil za sredo določen razgovor med
Brežnj evim in
see ceno olja povišala za 10/1 in objavila, da veljajo nove cene : do konca junija prihodnjega le-
pričakovano odpovedan, njev je izgledal v petek zdrav in dobre volje, kar naj bi pomenilo, da je bilo tudi ugibanje o odpovedi razgovora z Giscar-dom zaradi bolezni napačno.
Giseardom ne- i _ , .	,	,
Brež-i'*'3- Tedaj se bodo njihovi predstavniki zopet zbrali in odločili, ali naj cene ostanejo ali jih bodo povišali.
t
Znano je, da je med izvozni-Brežnjeva cami olja močna skupina, ki hoče cene olja višati v sorazmer-
“Face the Nation” je dejal Con- Francos]d obisk naj ,bi bil ju s porastom cen industrijske-
nally: Jaz mislim, da bo to o-stra dirka: Po njegovem bo moral G. R. Ford nastopiti odločnejše, če bo hotel prevladati.
-----o-----
Preskromno svarilo na cigaretah proti raku WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada je vložila tožbo proti šestim tobačnim družbam, ker na paketičih cigaret nimajo do-dovolj vidnega svarila o nevarnosti kajenja cigaret, kot zahteva zvezni zakon.
[imel namen preskusiti sovjetsko razpoloženje in resnični odnos do določil helsinške listine in do detente. V tej zvezi je Brežnjev izjavil, da detenta ne velja na idejnem polju.
Zelo vodnata
Reka Kolumbija v državah Washington in Oregon prinaša to i v Pacifik več vode kot vse ostale reke v ZDA skupaj.
ga blaga, da bi ohranile kupno moč svojega olja, ki so jo- dosegle jeseni 1973, oziroma v začetku 1974 s svojim početvorje-njem tedanjih cen olja.
Savdska Arabija je ves čas izjavljala, da je za zmerne cene, govorila celo o njihovem manjšem znižanju, pa končno pristala na njihovo povišanje za 10%, kar je stvarno celo več, kot je bil povprečni porast cen industrijskih izdelkov do septembra v tekočem letu.
NEW YORK, N.Y. — Pretekli petek je manjkalo za las, da bi bilo mesto, ki velja za finančno središče ZDA, doživelo denarni polom, da ne bi bilo sposobno plačati svojih obveznosti. Učiteljska unija je namreč par dni preje začela omahovati v svoji obljubi, da bo kupila za 150 milijonov dolarjev mestnih kratkoročnih obveznic s sredstvi iz svojega pokojninskega sklada. Učitelji so bili nejevoljni, ker je državni nadzor nad mestnimi financami odklonil potrdilo zadnje kolektivne pogodbe, češ da presega dovoljeni okvir mestnih izdatkov.
Učiteljska unija se upirala, pa popustila
Učiteljska unija se je upirala do zadnjega in je pristala na nakup šele v zadnji uri, ko je guverner države New York osebno posredoval pri predsedniku Učiteljske unije Albertu Shan-kerju. Ta je v očitnem razočaranju in slabi volji izjavil novi-
V nevarnosti je bil celotni načrt pomoči
Nakup obveznic s sredstvi u-čiteljskega pokojninskega skla da v skupni vsoti 150 milijonov je bil potreben v okviru celot nega državnega načrta, ki jamči mestu New Yorku plačilno sposobnost do 1. decembra 1975. Ko je bil ta načrt v petek izveden in mesto rešeno pred polomijo, je guv. Carey dejal, da bo mesto New York moglo po 1. decembru kriti svoje obveznosti samo še s pomočjo zvezne vlade, pa naj bo ta ali v neposredni denarni podpori ali pa v jamčenju za obveznice mesta New Yorka. Zvezna vlada odklanja
pomoč, ker je mesto samo krivo stiske
Predsednik Ford je v preteklih mesecih že ponovno izjavil, da ne vidi razloga in tudi ne u-pravičenosti reševati mesto New York iz njegovih denarnih stisk, v katere je zašel po “svoji lastni neodgovornosti”. Po njegovem bi bila to krivica
narjem: “Bilo je precej očitno, do drugih mest po ZDA in bi na
da so bili vsi drugi, ki imajo denar, pripravljeni mesto pustiti na cedilu.”
Albert Shanker je dejal, da državni guverner Hugh L. Carey ni dal Učiteljski uniji nobene obljube v pogledu kolektivne pogodbe, katere določila spravljajo sedaj v sklad z mestnim proračunom. Trdili so namreč, da naj bi bil A. Shanker pristal na nakup obveznic s sredstvi pokojninskega sklada šele, ko mu je guverner Carey obljubil “posebni postopek” za kolektivno pogodbo učiteljstva.
OLJNO BOGASTVO SREDNJEGA VZHODA BISTVENO V IZRAELSKO-ARABSKEM SPORU
Ford Motor omejuje Produkcijo avtomobilov
DETROIT, Mich. — Ko so ko-^aj objavili, kako dobro so šli v denar novi avtomobili letnika 1976 v prvih 10 dneh oktobra, povprečno so jih prodali 17% več kot lani v istem razdobju, Pa je Ford Motor objavil, da bo za en teden ustavil obrat v to-varni v Lorainu v Ohiu, kjer dela 2,950 ljudi, in za nedoločen čas odpustil 125 delavcev v tovarni v Atlanti.
Premenski prerok
Delno oblačno z rosen jem zlutraj, nato postopna zjasnitev. Naj višj a temperatura 65 E (19
/
LONDON ECONOMIST NEWS SERVICE
OBSEŽNA NAHAJALIŠČA OLJA v arabskih držav ah Srednjega vzhoda igrajo poleg strateške važnosti Srednjega vzhoda v sporu med Arabci in Izraelom, ki je v teh dneh zopet enkrat v ospredju svetovnega zanimanja, najvažnejšo vlogo. Arabsko olje je za enkrat svobodnemu svetu še nujno potrebno in bo, dokler ne poskrbi m druge vire energije.
dolgo roko samo škodovala, ker je dejansko v nasprotju z ustav' no upravno ureditvijo naše dežele.
Mestne uprave New Yorka so v vrsti let izdajale denar v večji meri, kot ga je mesto dobivalo. Nastale primanjkljaje so krili s posojili, ki so jih plačevali z novimi obveznicami. Teh se je končno nabralo toliko, da ni bil nihče več pripravljen novih obveznic kupiti, dokler mesto New York ne spravi v red svojega proračuna in začne živeti v me-jih svojih finančnih sposobnosti. To se pravi, da ne bo redno trošilo več, kot redno prejema.
Nihče noče ugrizniti v kislo jabolko
Mesto New York ima sedaj demokrata za župana in demokrata za guvernerja države. Kljub temu se je državna uprava upirala reševanju mesta iz njegovih denarnih težav, ko so te postale očitne letošnjo pomlad. Mesto in država sta pritiskala na zvezno vlado, da bi prišla na pomoč.
Zakladni tajnik W. Simon in ostali predsednikovi gospodarski svetovalci so se izjavili proti taki pomoči in predsednik G. R. Ford jo je odklonil. V razgovoru z županom Beamom je pred časom predsednik Ford svetoval, naj New York City univerza u-vede za kritje svojih stroškov primerno šolnino. Zupan je odgovoril, da je to nemogoče. Predsednik Ford je k temu ugotovil, da v Michiganu študentje na univerzah šolnino plačujejo, prav tako povsod drugod, čemu jo ne bi tudi v New Yorku?
Očitno je, da je v mestnih službah daleko preveč osobja in bi ga brez škode odpustili 25 do 30/1. To osobje je med najboljše plačanim v vsej deželi, ima pa še posebne ugodnosti in bogate pokojnine že po 20 letih.
Če ima mesto dovolj denarja za vse to, potem to gotovo nikogar nič ne briga. Kakor hitro pa je očitno, da si take velikodušnosti ne more privoščiti na svoj račun, je pa seveda položaj čisto drug. Mar naj to ‘velikodušnost’ mestnih uprav New Yorka ali, kot je dejal predsednik Ford — neodgovornost — plačuje vsa
‘ Iz Clevelanda in okolice
Družinska sreča—
Včeraj, v nedeljo, 19. oktobra, se je rodil g. Robertu in ge. Cilki Dolgan sinček prvorojenec. S tem veselim dogodkom sta postala stara starša g. in ga. Joe Valenčič in ga. Pauline Dolgan, vdova po pokojnemu Josephu Dolganu. Mlada mamica je priznana slovenska solista, pevovod-kinja in kulturna delavka, srečni oče pa časnikar pri clevelandskem dnevniku Plain Dealer. Iskrene čestitke!
Policaj ustrelil fanta na begu—
Policaj Earl Valtman je izjavil, da je strejal na 17 let starega Daniela L. Johnsona s 1432 W. 55 St., ko je zagledal pri njem pištolo. Fant je bežal iz ukradenega avtomobila, s katerim je treščil v nek tovornjak včeraj zjutraj med 6.30 in 7.
Zadnje vesti
LIZBONA, Port. —- Predsednik republike Costa Gomes je kot načelnik glavnega stana oboroženih sil po sklepu Vrhovnega revolucionarnega sveta ukazal, da morajo vsi civilisti vrniti orožje, ki je prišlo v njihove roke nezakonitim potom. Tako skrajna levica kot skrajna desnica imata baje dosti orožja, levica v glavnem iz vojaških orožarn, od koder ga je dobila po svojih podpornikih v oboroženih silah. PEKING, Kit. — Na slavnostnem banketu v čast ameriškega državnega tajnika Kissin-gerja, ki je prišel sem pripravljat obisk predsednika Forda prihodnji mesec, je podpredsednik kitajske vlade Teng-Hsiao -Ping svaril ZDA pred prevelikim zaupanjem v detent© in jih opozarjal, naj v svojih odnosih z ZSSR ne bodo preveč popustljive. BEJRUT, Lih. — Včeraj je po kratkem zatišju prišlo do novega boja med levičarskimi muslimani in kristjani, pri čemer je bilo najmanj 8 oseb mrtvih, 17 pa ranjenih. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Španija je pozvala k sklicanju Varnostnega sveta ZN na razpravo položaja Španske Sahare, ki jo skuša Maroko zasesti s pohodom 360,000 civilistov”, PARIZ, Fr. — Pri nadomestnih volitvah v parlament, ki so vzbudile splošno pozornost, je zmagal pičlo vladni minister nad socialističnim tekmecem. RIM, It. — Guv. G. C. Wallace, ki potuje po Evropi, je bil v Rimu sprejet pri predsedniku republike Leoniju in je govoril s predsednikom vlade, ni pa bil sprejet v privatni avdienci pri papežu, ki je imel svoj čas že preje “oddan”. Iz Rima je Wallace poletel v Bonn.
— Povprečni avtomobilist v ZDA napravi letno okoli 7,800 milj.
dežela?
Zvezna pomoč bo končno neizogibna
Ker bi finančni polom New Yorka verjetno imel gospodarske posledice za vso deželo, ga bo Kongres nemara le šel reševat. Vsekakor mora mesto New York najpreje spraviti svoje finance v red, se odločiti za skromnejše življenje, ki ga zmore, nato pa mu bo zvezna vlada morala pomagati, da ne bo trpela škode zaradi New Yorka ysa dežela.
«117 St. Clair Aye. — 431-0828 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
FnbUstbed daily except W©S., Sat, Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor; Mary Debevec N&BGČNINA:
• Združena države:
$23.00 na leto; $11.50 ra pol leta; $7.00 za 3 meseog P Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec«
Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 8 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO _________
•^§§^88	No. 161 Monday, 6ct720, 1975
Dvoličnost borbe zoper totalitarnost
i.
Da bomo mogli prav razumeti vsebino tega članka, se zdi primerno razložiti najprej pomen besed v njegovem naslovu. Se nekoliko nenavadne. Dvoličnost pomeni po sestavi besede same, kazati enakemu pojavu dve lici, in sicer dve različni lici. Pri uporabi besede za naš namen se to pravi, da obravnavamo ali uravnavamo svoj odnos do dveh ali več enakih ali zelo podobnih pojavov na različen, drugačen način, čeprav tako razlikovanje ni objektivno pravilno.
Totalitarnost (ang. totaiitarism) je bolj znan pojem in se zlasti dandanašnji veliko uporablja v njegovem političnem pomenu, za katerega nam tu gre. Totalitarnost je dejavnost, ki vse, v celotnem obsegu, zajame in vključi; ne dovoli nobenemu drugemu činitelju, da bi imel pri taki dejavnosti kaj posla. Je torej eksluzivna in izključuje vse drugo.
Politični slovar našega časa nam predstavi dva dograjena sistema politične totalitarnosti:	fašizem in komuni-
zem. To ni nobeno novo razkritje, saj oba pozna že skoraj vsak šolski otrok. Česar pa ne ve vsak človek, je odgovor na vprašanje, kaj totalitarnost teh dveh sistemov vsebuje. Predvsem hoče fašistična in komunistična politika imeti zase celega (totalnega) človeka, vse njegove telesne in duševne ter duhovne sposobnosti in moči, in jih podrediti svojemu nauku in svojim načrtom. Drugačnih naukov in načrtov, ki bi onim nasprotovali, ne dovoljuje in jih zlepa ali zgrda zatre. Za dosego tega cilja zahteva in dovoljuje eno samo in edino politično organizacijo (stranko), vsak pojav svobodnega strankarskega pluralizma prepreči ali uniči z nasiljem.
Sistem komunizma in sistem fašizma sta drug drugemu sovražna in ste med seboj neprestano bojujeta za diktatorsko oblast. Fo je naravno. Dvoje eksluzivnih totalitarnih političnih diktatur ne more na istem planetu živeti mirno in spokojno drug ob drugem. Ostro si namreč nasprotujeta v ciljih in načrtih za ureditev človeške družbe, v gospodarskih in socialnih vprašanjih, pa tudi na področju narodnostnih zadev in vere gresta vsak svojo pot. Dočim komunizem narodnost omalovažuje in končno zanika, jo fašizem fanatično pretirava; med tem ko je prvi izrazito in dosledno proti Bogu in vero preganja, jo drugi tolerira ali kdaj celo podpira. A oba sta totalitarni diktaturi, kjer o demokratičnih ustanovah in svobodnem uveljavljanju človeške osebnosti ni govora.
Povod za tu izražene misli in razmišljanja so dali dogodki zadnjih mesecev na Portugalskem. Kdor je skrbno' in premišljeno zasledoval razvoj teh dogodkov po več ali manj objektivnih poročilih v časopisju in televiziji, je moral nehote priti do zaključkov, ki jih bomo skušali tu nanizati. Nanašajo se ti zaključki na zadržanje ljudstva v Združenih državah, pa tudi ljudstva v drugih državah svobodnega sveta do poteka političnih razmer na Portugalskem, ne pa toliko ukrepi in akcije prizadetih vlad in režimov.
Tamkaj je, kakor je dobro znano, vojaški državni udar z revolucijo porušil spomladi 1974 skoraj 50 let trajajoči fašistični režim bivšega državnega predsednika Salazarja in proglasi! socialistično republiko. Za ta dogodek je bila med vsemi političnimi gibanji v deželi najbolj dobro pripravljena sicer po številu šibka, organizacijsko in politično pa odlično zgrajena komunistična partja. Ker je imela nekaj pristašev tudi med oficirji, ki so revolucijo izvedli, je z njihovo pomočjo takoj zagrabila za vodilno vlogo pri političnem razoletu. V hitrem, postopku se je korak za korakom zasidrala na važnih položajih, kakor so vlada, delavske unije, banke, javna občila itd., zavrgla izid volitev, kjer je kla-verno pogorela, in postala dominanten činitelj v vladi. Vsi znaki so jasno kazali, da se bo portugalska revolucija prelevila iz fašizma v komunistično diktaturo, ki bi bila za narod mnogo pogubnejša od prejšnje fašistične.
Ta značilni proces je traja več mesecev, svet je opazoval, časopisi so poročali. A nič se ni ganilo ne v Ameriki, ne v drugih svobodnih in demokratičnih deželah, čeprav je Portugal redna članica NATO, čeprav leži na najvažnejši točki evropske celine ob vhodu v Sredozemlje in čeprav poseduje zlasti za Ameriko zelo važne Azorske otoke. In kljub temu, da se je vedelo, da Sovjetija podpira portugalske komuniste z milijonskimi podporami in legijo komunističnih agentov na svoji ambasadi v Lisboni, je ameriška javnost ostala takorekoč nevtralna.
V skrajni stiski se je vzdignilo portugalsko ljudstvo in brez rabe orož;a v nekrvavi revoluciji povedalo jasno, da noče komunistične diktature, da pa hoče svobodo. Šele takrat, ko se je to zgodilo, so se javno oglasile socialistične ! vlade (ne ljudstva!) po Evropi in šele takrat se je oglasila Amerika po svoji vladi, ne pa ljudstvo, ne ameriške demo-
kratične ustanove. Samo denar je premalo, treba je močne moralne podpore javnega mnenja. Šlo je in še vedno gre (saj revolucionarni proces na Portugalskem še dolgo ni končan) za komunistično osvojitev svobodoljubne, politično in vojaško izredno važne dežele na evropskem kontinentu, pa se ameriška javnost, sicer tako občutljiva za hrambo svobode, ni razburila in ni stopila na noge, ko se bije boj za Portugalsko.
Pred dobrimi 40 leti se je bil podoben boj, samo v o-bratni smeri, za Španijo. Takrat je bila vsa Amerika pokonci. Od kod taka razlika?
(Dalje sledi)
Svetniška kandidata Stošslc In laraga
CLEVELAND, O. — Predno tsom začel pisati o nak\h zgoraj isneEjeaih rrefeiskih kandidatih, bi vas rad povabil na kosilo, s katerim vam bo Slomškov krožek postregel 16. novembra od 11:30 do 2. ure popoldne v veliki dvorani pri sv. Vidu. Postregli vam bodo s pečeno govedino in z vsem, kar spada zraven. Ce imate rajši pečeno kokoš, boste lahko tudi to dobili. Člani Slomškovega krožka vam
simo, da si čim prej nabavite vstopnico za Slomškovo kosilo in to priporočite tudi drugim.
Na svidenje 16. novembra pri Sv. Vidu
Father Varga
K 25-letnici Slovenske čikaške radio ure
fakilo na poslovilni mm
CHICAGO, 111. — Kdo more opisati, kaj vse nam je v 25 letih ta prinesla? Kaj vse smo skozi te doživeli, doprinesli in se naučili? Kdo bi mogel povedati, koliko lepih pesmic, krasnih melodij, poučnih govorov in veselih in žalostnih novic smo ravno potom slovenskih radio valov zvedeli?
Mnogokrat nam je bilo toplo, ko smo slišali o prihajajočih novih Slovencih v Chicago. Toplo nam je bilo ob vsakem naznanjenem novorojenčku, ob čestitkah k poroki in k raznim obletnicam. Brezštevilnokrat smo slišali razne narodne novice, nasvete in opomine in zgodovin-‘ske stvari. Slišali smo lepe in primerne govore za Božič, za Veliko noč in za druge važne dogodke. Samo Slovenska ura nam je vse to prinašala v našem Tepem materinskem jeziku. Marsikatero oko se je od veselja
VESTI
CLEVELAND, O. — “Človek tzasolzilo> ko 80 nas spomini on obrača, Bog pa obrne,” se nam!tem Ponesli daleč, daleč k tolikokrat ponovi v življenju. svoiim- Kako bridko nam je Nismo še pozabili lepih Barago- |dilo, ko smo slišali, da je dragi vih slovesnosti, ko se je razširi-1Prijatelj za vedno zapustil
la novica,
bodo ponudili vstopnice. Nikar Krajnik na novo mesto. Gotovo
jih ne odklonite. Stanejo samo 3 dolarje in pol, kar gotovo ni dosti v časih splošne inflacije.
V začetku je bilo to kosilo v načrtu za 11. februar. Tudi vstopnice so bile že natisnjene in dvorana rezervirana. Ker pa so bila takrat na sporedu tudi razna druga kosila (Slovenska šola, Znamkarska akcija), je
za vedno zapustil ta da odide g Pavel tsve{:- Kako smo se neštetokrat ’razveselili ob lepih valčkih in
mu vsi čestitamo in želimo vse najboljše.
V sredo, 22. oktobra, ob 7h zvečer se bomo poslovili od g. Krajnika v šolski dvorani.
Sedem let in pol je bil med nami in pomagal, kjer je videl potrebo. Starši in otroci Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti mu veliko dolgujemo, zato je prav, da mu osebno rečemo
Slomškov krožek na svoji seji sklenil, da bomo kosilo preložili isk;reno “hvala” na november, da ne bo “konku- i ° pridite) če vam je le mogo5e renče” drugim društvom.	jn.a poslovilni večer, iskreno va-
*	*	*	*bi
Odbor staršev
Upokojenci v Eudiiiu
Pravijo, da narod, ki svojih j velikih mož ne časti, jih vreden' ni! Tega gotovo ne bo nihče re- j kel o Slovencih. Nedelja 28. sep-' tembra je jasno pokazala, kako |
Slovenci častijo svoje velike	—
može. Vsi smo še pod vtisom EUCLID,' O. — Poročilo euc-veličastnega Baragovega dne. lidskih upokojencev. Ko pišem Škof Baraga je mnogo pridobil ta dopis, imamo pravo indijan-ta dan. Pridobil je pri cerkveni ske poletje (Indian Summer), oblasti. Marquetski škof Salat- Drevesa imajo prelestno zlato ka je gotovo odhajal iz Cleve- barvo in vrtnice na vrtu se bo-ianda, kjer je videl toliko nav- hoti j o v. prelepi krasoti, dušenja za Barago, z velikim; Krasna je jesen! Naši upoko-sklepom, še bolj pospešiti delo ' jenci balincarji se dnevno zaba-
za beatifikacijo. Prav tako bo sijajen uspeh proslave vplival na clevelandskega škofa Hickey-ja, ki je član odbora pri rimski kongregaciji za proglasitev svetnikom.
Baragov dan je pripomogel, da so se z njegovim imenom in
vajo na balinišču in uživajo jesensko gorkoto.
Naša seja v oktobru je bila dobro obiskana in naši uradniki so imeli dobra poročila.
Tudi poročila federacijskih zašle,pnikov so bila ugodna. Imajo na razpolago filme s potovanja
življenjem seznanili mnogi, ki po Ameriki in Sloveniji.
ga prej niso poznali. Cim več častilcev bo imel in čim več ljudi se bo v svojih zadevah priporočalo k njemu, tem prej bo prišlo do čudežev, ki so potrebni, da ga bo sv. Cerkev prištela blaženim.
V vseh Slovencih, ki so bili navzoči pri maši in prireditvi,
Na oktobrski seji nas je obiskal George Voinovich, okrajni nadzornik (County Audit or). Razpravljal je o problemih na splošno, ki danes vladajo med nami. Najbolj so prizadeti starejši državljani.
Krivice, ki se godijo pri davkih bogatinov in malega člove-pa je zrasel ponos in upanje, da ka, so kar neznosne. Priporoča, bo ta veliki slovenski misijonar (da se pritisk starejših državlja-enkrat dosegel čast oltarja. j nov na naše kongresnike in se-Prenekateri so me tisto nedeljo natorje poveča, ker da je že čas, vprašali:	“Kaj pa Slomšek? da se borijo tudi za malega člo-
Zdaj boste pa morali narediti veka. Saj Ti ,so pripomogli, da nekaj za Slomška”. Celo nekaj se danes šopirijo v bogastvu, čikaških romarjev je prišlo k Umrli člani v septembru: domeni in spraševalo, zakaj ne na- seph Cukaj ne, Frank Hribar, redimo kaj za Slomška, saj sta John Janc, Mike Vičič in Henry
Princ.
V oktobru je pristopilo 34 čla-
ob veselih poskočnih polkah, ki so nas dvignile, da se je zjasnil naš obraz tudi takrat, ko smo omagovali najbolj izčrpani in utrujeni.
Še več! Koliko zaslužnih Slovencev je sprejelo leto za letom odlikovanje kot zaslužne osebe. Ravno tako so preživele nepozabne dneve slovenske gospodične. Že veliko lepih dnevov smo preživeli, ki so bili proglašeni kot Slovenski dnevi v Chicagi. Veliko slovenskih imen je prišlo v javnost preko teh zračnih valov med druge narode po oglasih na radio. Vedno je bilo izraženo vse v najlepših besedah, vedno prisrčno in ljubeče. Na vse strani smo bili raztreseni slovenski obrtniki. Na različne načine smo si služili vsakdanji kruh po svoje. Vsi smo pomagali od začetka Slovenski radio uri in na to smo še ponosni. Pa kako ne bi, saj je ravno Slovenska radio ura prinesla v naše domove največ domačega veselja in to še danes.
Torej ne pozabimo! Slovenski dan bo v nedeljo, dne 26. oktobra, pri Sv. Štefanu. Pokažimo našo hvaležnost z našo navzočnostjo. Že zdaj pa lahko kličemo: ZA VES TRUD IN DELO OB TEJ OBLETNICI NAJ VELJA TRIKRAT ŽIVELI!! MNOGO STE STORILI ZA NAŠ NAROD! GOSPOD VAM BODI PLAČNIK! ČESTITAMO!
Gizella Hozian >
oba naša in moramo za oba delati.
Res je, da zadnje čase nismo delali dosti za Slomška. Pa to samo iz razloga, da ne bi zglodalo kot da delamo “konkurenco” in tekmujemo, katerega bi prej postavili na oltar in kateri bi imel več častilcev. — Zdaj, ko so slovesnosti za Barago minile, bomo delali tudi za Slomška, ne da bi pri tem pozabili Barago. Oba sta naša. S to razliko, da bo Slomšek popolnoma naš, Barago si bomo pa morali deliti z Amerikanci.
Slomškov proces zelo lepo napreduje v Rimu. Proces stane denar. Denarja pa od drugod ni in edino upanje v Rimu in Sloveniji za kritje beatifikacijških stroškov je Amerika. Zato pre-
nov.
Izletni odbor ima izlet 11. novembra v Cleveland Cclliseum, kjer bo gostoval Barnum Bailey and Ringling Bros. Circus. Za u-pokojence bo znižana vstopnina in prostor, bo odprt ob 9.30 dopoldne. Podrobnosti bodo podane na prihodnji seji. Odbor ima že dva avtobusa polna, vendar za slučaj, če kdo odpove, pokličite Ann Mrak, tel. 531-0083.
Prihodnja seja 'bo 6. novembra v navadnih prostorih.
Pozdravljeni!
1 Mary Bczich
Sedaj j@ las
Cleveland, O. — Za ljudi v 23. vardi je prišel čas, da se lotijo resnih vprašanj, ki ogrožajo izročilo in glas naših ljudi, kateri so se tako dolgo in tako močno prizadevali, da so ju ustvarili.
Naša srenja bo imela 4. novembra priložnost izvoliti mestnega odbornika, ki ve, da je propadanje mogoče s trdnim delom zaustaviti in preobrniti.
Emil Golub misli, da je prvi korak k temu trdo izvajanje sedanjih zakonov o odprtih, in opustošenih hišah. Ta poslopja ne izgledajo le slabo, ampak predstavljajo tudi nevarnost zdravju in ogrožajo varnost. Nobenega razloga ni, da še sto- ^ je. če je sedanji postopek za; njihovo odstranitev prepočasen, j potem ima • mestni odbornik druge možnosti. Emil Golub bo predložil nove zakone, če so sedanji pretežavni za naglo odstranitev teh podrtij.
Prav tako je važno, da zastopnik govori za ljudi, katere predstavlja. Dolžnost mestnega odbornika ni le, da izpolnjuje neki prostor v. mestni hiši. Mestni odbornik mora biti mislec in

Dvakrat draga šola
V ljubjanskem “Delu” je bil objavljen 19. nov. 1975 tale sestavek :
ŠMARJE PRI JELŠAH, 18. sept. — Dne 19. maja letos so na Kristan vrhu slovesno začeli graditi novo osnovno šolo. Prepotreben objekt, ki naj bi ga v okviru solidarnostne pomoči potresnim območjem na Kozjanskem zgradile občine Novo mesto, Trebnje, Krško, Ljutomer, Sevnica in Gorrtja Radgona.
Po dogovorih z občino Šmarje pri Jelšah in predlogu krajevne skupnosti Kristan vrh so se investitorji odločili za zidavo šole po projektu zavoda za napredek gospodarstva iz Celja. Hkrati je fakulteta — oddelek za oblikovanje ponudila brezplačen projekt šole. Na zagotovilo fakultete, češ, da bodo za skoraj enako ceno izdelali u-streznejši projekt, so se investitorji, predstavniki krajevne skupnosti in šole Kristan vrh odločili za ponudbo fakultete.
Predvsem zato, ker gre za razviti projekt, ki omogoča nadaljnjo širitev šole, ker cena po zagotovilih ne bi bila bistveno višja in ker projekt že upošteva vidik celodnevne šole, prostorsko omogoča kulturno in družbenopolitično udejstvovanje občanov in se bolj uspešno vključuje v podobo kraja. Projekt do dogovorjenega roka sicer ni bil pripravljen (konec jan. 1975), imel je dvomesečno zamudo. In še ena neprijetnost:
Ovrednotenje gradnje po tem projektu, in glede dogovorjenih cen za Kozjansko pa je tudi pokazalo, da gre za precej dražjo šolo od prvotno predvidene. Od celjskega projekta je bil skoraj še enkrat dražji. Poudarimo pa, da je šlo tudi za mnogo večjo šolo: po celjskem projektu naj bi imela 464 kvadratnih metrov, po projetku fakultete pa kar 800 kv. metrov. Toda poti nazaj ni bilo, kajti lokacijske in druge priprave so bile izdelane na projekt fakultete.
In potem je nastopila druga nevšečnost. Gornja Radgona se je preprosto “izgubila”, po telefonu so sporočili, da “se ne čutijo dolžne” za to skupno akcijo, ker so že lani z neposrednim sodelovanjem sredstva drugega kroga angažirali za gradnjo in popravilo zasebnih hiš v eni izmed krajevnih skupnosti v občini Šmarje. Tako se je na račun Gornje Radgone skupna akcija osiromašila za 500,000 din.
Šola na Kristan vrhu bo po zadnjih podatkih veljala skoraj 7 milijonov (z opremo in zunanjo ureditvijo).
Občine, ki grade šolo, so zbrale slabe 4 milijone, obenem pa so se odločile, da zberejo še dodatna sredstva za opremo (600,-000), medtem ko naj bi sredstva za ureditev okolice (500,000) zbrale druge občine in krajevna skupnost Kristan vrh. Manjka torej še 1.65 milijona din.
Po skiepu zadnje seje republiškega koordinacijskega odbora bodo 650,000 din zbrale slovenske občine. Ostali milijon pa naj bi prispevali temeljna in republiška skupnost.
delavec. Mora glasovati, kot je —i Češkoslovaška republika prepričan, da njegovi volivce ima okoli 14 milijonov prebival- hočejo. Mora biti v stikih z
cev.
J ljudmi ali pa jim biti vsaj na
razpolago; poskušati mora dognati, kaj ti mislijo o vseh koč-' Ijivib, in važnih vprašanjih. V tem pogledu ne moremo biti zadovoljni s svojim sedanjim mestnim odbornikom.
Čas je, da se zavzamemo za to, da bomo znova dobili močan glas, kot ga je nekdaj imelo naše ljudstvo v mestni hiši.
Emil Golub je mož, ki nas more voditi v dejavno vlogo v mestni vladi.
Odbor Slovenci za Goluba 1. Kuhar, načelnik, 1249 E. 61 St.
Ulrich Lube, podnačelnik, 1269 E. 59 St. Frank' Vesel, 1116 E. 67 St
Potem, ko so posegli v prav vse predalčke “solidarnostnih sredstev”, je povsem normalno, da vsaj del, ki je v primerjavi z ostalimi izredno majhen, pokrije tudi interesna skupnost. Toda republiški izobraževalni skupnosti vsaj po izjavi njihovega predstavnika, ni všeč, da je šola grajena precej nad splošno dogovorjenimi normativi. Poleg tega investitorjem očitajo, da je kar za 70 odstotkov večja glede na površino in za 90 odstotkov dražja od ponudenega projekta iz Celja. Razen tega pa republiška izobraževalna skupnost letos nima predvidenih sredstev za nove gradnje šol.
Ena sama šola, pa toliko vsakdanjih napak. Če se učimo na napakah, je bila ta lekcija izredno draga. Kako je mogoče pri enem samem objektu poteptati toliko splošnih pravil in posebej dogovorjenih sklepov. Ali zato, ker je nekdo telefoniral “od zgoraj”. Kdo so tisti, ki si dovolijo prestopiti mejo splošno veljavnih dogovorov? Saj vemo, kdo so.' Pa za to ne- bodo odgovarjali. Ker niso mnogi pred njimi. Je potem čudno, da jih ni nikoli manj?
Boris Lenič
Štorklje se opomogle
Pred nekaj leti so se bali, da bodo štorklje v Prekmurju izumrle, ko izginjajo stare hiše, na katerih so gnezdile. V zadnjih letih so jim ljudje napravili gnezda na primernih in varnih krajih in štorklje so se začele zopet množiti.
Letos jih je bilo okoli 400 parov, ki so izvalili okoli 1000 mladičev. Tako bo število teh velikih, za Prekmurje tako značilnih ptic prihodnje leto podvojeno, če se bodo seveda vse vrnile.
Peš na Brezje
V cerkvi v Št. Vidu nad Ljubljano so se zbrali študentje ljubljanskih univerz. Po enourni duhovni prireditvi so zvečer odšli peš na Brezje in prispeli tja naslednje jutro.
Priznanje Avsenikom
Berlinska akademija za plošče je podelila nagrado ansamblu bratov Avsenik. Priznanje je dobil za svojo izvirnost, melodičnost in kvaliteto.
Umrli so v Sloveniji:
8.	oktober
v Celju: Ana Hykel, roj. Breznik;
v Ljubljani: Andro Čok, Franc Jurman, Marija Štrukej, roj. Vesel, Mara Černak; v Slov. goricah - Juršinci: zla-tomašnik Matija Naeudauer; v Mozirju: Simon Vjestič; v Novem mestu:	Franc Smol-
nik;
v Trebnjem: Alojz Kovač.
9.	oktober
v Ljubljani: Ivan Brcar, Polonca Domnik, roj. Bevk, Matej Malhkovec, Ivan Žulj, franc Smolik;
v Idriji pri Bači: Rozina Kovačič.
10.	oktober
v Valburgi (Smlednik): Viktor Smole;
v Gornji vasi pri' Mirni: Angela Jakopin;
v Ljubljani: Lado Črnigoj, Iva Vres, roj. Češarek; v Šempetru pri Novi Gorici: Anton Simčič; v Sežani: Peter Devedija.
Zadnje vesti
Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Sloveni-je” -"sak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 100.5 MC. katero vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič.
Za vselej so odšli...
Buenos ARes, Arg. — Kadar- rišča pa sem zagledal visoko se spomnim tega dogodka, vzravnano postavo škofa dr. J*11 stisne srce skeleča bolečina.' Gregorij a Rožmana, povsem ^di se mi kakor uvodni takt v opravljenega za na pot. Kaj je? ^rugi, usodni del naše narodne’Stopil sem skoz odprta vrata na fragedije. In vselej se mi po-; dvorišče in se tiho pridružil sku-todi občutek nekakega očitka,; pini duhovnikov ob desni strani.
smo se tega zavedli, če prav'Nudil se mi je nenavaden pri-Poniislimo, šele zadnji trenutek, Izor. Ob steni na drugi strani je
d^siravno smo mnogi to že dalj ^asa slutili, pa kljub temu ostajali v neki rožnati veri ali upanju, da se bo morda le drugače zasukalo. Že skoraj eno leto frej nas je — v manjši družbi— °Pozoril škof dr. Gregorij Rožman: “Pripravljeni moramo biti 113 to, da bo pri nas za več let Zavladal Tito, se pravi, brezbož-komunizem, in da se bo mno-našim ljudem treba umakniti čez mejo, v emigracijo. Na ,° ki bilo dobro že zdaj misliti h se v vseh pogledih pripraviti; Zadnji hip utegne to biti pre-^asno ..Ko smo pozneje na Stigem kraju premlevali to Možnost v večji družbi, so bili nekateri mnenja, da je škof prevelik črnogled”. Saj je Ljubljanska pokrajina že skoraj Povsem očiščena partizanov in °ttčno nam bo zasedba po An-^|ežih in Amerikancih zagoto-yUa demokratsko vlado. Neka-eri so menili, da gospod škof l^jbrž pozna določbe Jaltskega sPorazuma, ker ima po svojih
2vezah bolj zanesljiva poročila, Pa
stala vrsta redovnih sester, ob drugih stenah, v nekakem krogu, so bile gruče duhovnikov in nekaj znanih mož laikov. Večji del so bili, kot sem mogel na hitro spoznati, stanovavci škofijskega dvorca, pa tudi nekaj zu nanj ih duhovnikov, kanonikov in župnikov ljubljanskih fara. Precej jih je bilo tudi na balkonih. Sredi dvorišča pa je po praznem prostoru počasi in mol če hodil sem in tja gospod škof. Zdelo se mi je, da po sili stiska ustnice. Z lepega, a nenavadno bledega obraza in modrih oči je sijala s trpko žalostjo prežeta milina in notranja bolečina mu je za kak hip, kljub temu, da je to vidno skušal zadržati in prikriti, pririnila bliščive rosne kapljice v očeh. Ni besede ni spregovoril, molče je hodil s trdim korakom (verjetno se je silil k temu) in očitno bojeval v sebi silen boj.
Videl sem, da moja prisotnost nikogar ne moti. Na balkonu sem zagledal dr. Jagodica in pohitel po stopnicah k njemu. Z
]e večina to možnost zavrni- mokrimi očmi mi je nemo od-a> češ to je le posledica parti-j zdravil. Želel sem zvedeti, če je Zanske propagande. Nekaj pa jih resnica, kar mi je govorila slut-
le vendarle mislilo, da bi bilo v cba vsaj za vsak primer — ravnati tudi z begom in opozoriti ^ to možnost domače oblasti, te besede je nekdo sunkovito Vlgnil roke in v preplahu za-lical: “Ljudje božji, kaj pa mis-Kdo naj tvega tak korak? ak°j ga bodo osumili sovražnosti — in naj zvedo to še Nem-cn gorje mu!”
tistega tesnobnega sobotnega dopoldneva 5. maja 1945 sem se ^Začal iz stolnice proti magis-atu. v mučnih skrbeh sem °tel skočiti še na kratek obisk v škofijsko pisarno k svojemu Sorodniku in prijatelju, ravna-j ju škofijske pisarne dr. Joži Jagodicu, da bi pri njem zvedel ?ai zanesljivejših novic o položaju. p0 mestu so križile najne-^atjetnejše ' novice in begale lUcH: da bodo partizani, če se dolaste oblasti, vse, ki niso z djiini, dogovorjeno noč pobili. Drugi zopet, da se Nemci 6 bodo brez boja umaknili, da 0(lo hude bitke za vsako hišo, Vsako ped zemlje in bo to d°vzročilo velikanska razdeja-
nja. Polglasno mi je prizanesljivo povedal: “Gospod škof odhaja ...” čeprav me je bolečina zarezala v srce, sem se vendarle te novice razveselil. Razveselil, da bo tako rešen izpolnitve groženj, ki so mu jih obetale sovražne govorice in se tako sovražni bogotajci ne bodo 'mogli naslajati ob njegovem trpljenju in in mukah. Kljub temu človeka boli krivica, da mora veliki pastir, preganjan od lastnih bratov po krvi in ovc njegove paše, zapustiti svoj pastirski sedež in oditi v tujino. Prvi ljubljanski škof s tako krivično obsodbo, samo zato, ker je bil zvest, do kraja zvest svoji službi! Ker je svoj narod hotel obvarovati časne in večne pogube!
A vendar bo zapisan, v naši narodni zgodovini kot najVečji škof tega časa. Škof ljubezni, ki je največjo zapoved krščanstva ne le učil, temveč jo tudi dejansko izvrševal. Podoben Kristusu na križu, ki je stalno in še ob smrtni uri molil za svoje sovražnike, prosil zanje božjega usmiljenja in vse svoje trpljenje
—	----------- ------„ .daroval zanje. Križ mu je bil
^a- Zadnje so dobile še poseb- | znamenje vere, katerega navpič-0 veljavo, ker so Nemci res za- na premica pomeni ljubezen do !f l utrjevati obrambno črto Boga vodoravna pa ljubezen do ^ r°g mesta in prav danes so
^	bližnjega, po kateri naj kristjan
N®mci postavili topove pred v ljubezni do Očeta objema svo-.lse v Zgor. šiški, kjer stanu- je brate.
(M*1 '*aZ' (Drugo jutro so jih že in v ti ljubezni je hotel ostati ^ Peljali.) Tretji pa so napove-j na svojem mestu. Kak mesec vali 2a zdaj zdaj prihod reši-; po tisti napovedi o potrebi emi-^ev — Angležev...	jgracije — ali jo je izrekel kot
k ®ev nisem prišel do škofijske J svetniški videc ali le v slutnji v ače, že me je iznenadil nena- | (morda pa je res kaj stvarnega aden prizor, ki se je odigral, vedel o taki nujnosti?) je menoj z malone
Skozi velika škofijska
vrzino.
je pritekla neka ženska in Kor v navalu histerije začela a«yes §^as vpiti:
gredo ... , že gredo ...!” j Djnclje na uiici s0 osuplo gle-1 za njo. Kdo gredo, kje, kam edo? Nemci? Se že
je
odigral .vedel o taki nujnosti?) je na bliskovo ’vprašanje, če je menil pri tem
umikajo?
Nižajo Angleži? Morda par-£ lrii? Spraševali so se v gru-
Se
tizani?
tudi sebe, odločno zanikal: ■“Ne.. Jaz ostanem na svojem mestu. Naj se zgodi karkoli, svojo voljo in usodo sem izročil v odločitev božje volje. Jaz sem le nje orodje.”
In zdaj vendarle gre. Misel se mi; zmede...
K meni se nagne dr. Jagodic, kakor da je spoznal misel: “Celovški škof jih kličejo. Z nujnim naročilom ali prošnjo, da bi uredila neka cerkvena vprašanja, ki zadevajo za zdaj še obe škofiji. Drugače ne bi šli.”
Vendar mi to pojasnilo ni bilo zadosti jasno. Po vsem videzu je bila bolečina, ki je bila očitna iz škofovega zadržanja, mu od-z večjo radoved-'sevala z obraza in rosnega leska 1° pohitel skozi vrata. Če se'oči, bolečina trajnejšega slovesa.
vj • nihče ni vedel, odkod je ^lsla, hitela pa je kot blazna magistratu in za las je sk‘ kal°’ da je ni prevozil nem-°klopnik, ki je privozil z Ustnega trga. v.v0ra ženska!!
^čudn
Pal ie prihitela iz škofijske ace, sem še z večjo radoved-. stin	I
so sodili ljudje, v teh časih.
j in dan po Celovški cesti na Gorenjsko in dalje prek meje in je ne more ustavljati nobena ovira več. Hoče se beguncem postaviti kakor nekoč Mojzes na čelo Izraelcem, da jih bo vodil čez puščavo negotovosti in strahu za življenje, svobodo in tudi sv. vero v boljšo prihodnost; pridružuje se ljudstvu, ki je doslej tako odločno, sledilo njegovim naukom v boju proti organiziranemu brezboštvu in hoče z njim v enako usodo, ki mu jo je Bog določil po svoji previdnosti. Morali so torej v tem možu železne volje in odločnosti zmagati močnejši nagibi, ki naj bi bili po njegovem prizadevanju zunaj koristni za oba dela naroda, da je spremenil svoj prvotni sklep vztrajanja na škofovskem sedežu (saj je moral sklepati, da mu bodo nasprotniki to doma onemogočili). Takrat je vladalo pri naših ljudeh splošno prepričanje, da bo za usodo naroda gotovo odrešilno, če pridejo zakoniti zastopniki naroda čimprej v stik s poveljstvom zahodnih zaveznikov in mu pojasne položaje in voljo, živeti v svobodi, demokratično urejeni državi, g. škof pa naj bi s pomočjo Vatikana podprl ta prizadevanja. Ker dejanskih razmer skoraj nihče tedaj še ni poznal, sklepe jaltskega sporazuma pa so imeli za sovražno propagando, je večina naših živela v veri, da bodo Angleži in Amerikanci to željo navdušenjem sprejeli, takoj zasedli deželo in jo očistili tudi njim nevarnega komunizma. Zato so se bežeči tolažili z upanjem, da gredo le za nekaj dni ali tednov in se potem z “zavezniki” vrnejo. Dr. Rožman tako rožnatega upanja ni imel, kot sem že omenil, vendar je upal— sklepam — da jao mogel vsaj kaj izboljšati narodu njegovo usodo.
Starejši duhovnik na moji levici pa mi zašepeče: “Verjetno se bodo razmere medtem preveč zaostrile, preveč uneredile, da bi se mogli gospod škof še vrniti. In bo bolje tako. Bila bi prevelika sramota za narod pred zgodovino, da bi~jim--storili res, kar jim obetajo. Izvrševali so le svojo dolžnost učiti resnico, obvarovati narod nesreče brez-boštva. In nekaj: če bi jih res umorili ali zažgali na grmadi, kot se je govorilo, bi bil to strašen greh, za katerega bi moral narod zadoščevati božji pravici v več rodovih. Že ljubezen do naroda nam veleva, poskusiti vse, da jih rešimo... Pa tudi ljubezen do gospoda škofa, saj so človek tako blagega srca, da bi bilo treba z lučjo iskati vsaj podobnega... In še nekaj govori za to: zunaj bodo mogli več storiti za svoj narod kakor tu.”
Z dvorišča se dvigne rahel šum, a se vedno vlada tišina kot pri naj svetejšem opravilu. Nagnemo se naprej. K škofu stopi dr. Kraljič in ga prizanesljivo opomni, da bo čas oditi. Vladika vidno prebledi, a mu takoj rdečica pobarva lica. Videti je, da zbira vso telesno in duševno silo za obredni trenutek slovesa. Sname klobuk — vsi na dvorišču in balkonih pokleknemo. Drhteče zvene svete besede blagoslova. V škofovih očeh se zdaj utrne, solza, mu zdrči po licu. Sestre glasno zaihte, oči vseh se orose. Zdi se, da poleg sester! tudi vsi drugi tiho jokajo, da jim solze plazijo v grla. Morda še komaj zbrsteli zeleni listi trte čutijo skupno bolečino, šumeč v lahnem vetru.
S trdnimi, odločnimi koraki stopi škof do avta, v spremstvu dr. Kraljiča. Kdo ve koliko napora ga to stane. Vrata voza se z rahlim šumom zapro. Mnogi zdaj zadnjič vidijo svojega nad-pastirja. Srca vseh v bolečinah zadrhte, sestre planejo v pre-snuljiv jok. Še trenutek in avto zdrči na ulico in izpred oči osamelih sirot...
Objame nas grenki občutek, kakor če bi ljubljenega očeta odpeljali iz domače hiše k pogrebu ...
i
KOLEDAR
društvenih prireditev
OKTOBER
25,— Halloween — kosilo in ples
v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
25.	—Štajerski klub priredi svoje martinovanje v farni dvorani
pri Sv. Vidu Začetek ob 7. zvečer. Igra Alpski kvintet.
26.	— Misijonska akcija priredi v Šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti kartno zabavo ob treh popoldne.
NOVEMBER
8. — Pevski zbor Jadran priredi
večerjo in ples s.programom v SDD na Waterloo Rd. Igra Ed Rodick orkester.
8. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., praznuje 25-letnico svojega obstoja s svečano akademijo v farni dvorani pri. Sv. Janezu na 84 in Cold Spring Rd. Igrajo Veseli Slovenci iz Shebovgana.
8. — Belokrajski klub priredi “martinovanje” v SND na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
16. — Slomškov krožek postreže z domačim kosilom v Avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 dopoldne do 2. ure popoldne.
21., 22., 23. — Zahvalni dnevi pri Sv. Vidu. Kosila, bazar, zabava.
23. — Bazar v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
23. — Zahvalni festival pri Mariji Vnebovzeti.
29. — “Thanksgiving” kosijo in
JANUARY — 1976 18. — Pristavska noč v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
FEBRUAR
8.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu
pripravi nedeljsko kosilo v avditoriju.
znamkarska; 14. _ štajerski klub pripravi DOMAČE KOLINE v farni dvorani pri Sv. Vidu. Cisti dobiček bo razdeljen med bolne člane Kluba in Slovenski starostni dom na Neff Road.
MAJ
9.	— Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi Materinsko proslavo v farnem avditoriju.
JUNIJ
24. - 27. — Poletni farni karneval pri Sv. Vidu.
'Concorde" prehrupen
F r a ncosko-britansko potniško nadzvočno letalo Concorde je kršilo predpise o omejitvi hrupa na londonskem letališču Heathrow. LONDON, Vel. Brit. — Novo potniško nadzvočno jet letalo, ki naj bi v novim letom bilo vklju-jčeno v reden promet, je po sodbi britanskih oblasti preglasno, prehrupno. Na londonskem letališču Heathrow je pri treh od štirih vzletih letalo Concorde prekršilo omejitve hrupa, kot je
ples v Slovenskem narodnem kilo objavljeno pretekli teden.
domu na E. 80 St.
30.	— Pevska skupina SŽZ “Dawn” priredi koncert v SDD na Recher Avenue.
DECEMBER
7. — Društvo sv. Jožefa št. 169
KSKJ priredi ob 3. popoldne za svoje mladinsko članstvo božičnico v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
7. — Moški zbor Slovan priredi
koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob 4. popoldne.
7.— Slovenska šola pri Sv. Vidu
priredi miklavževanje v farnem avditoriju.
13. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima ob dveh popoldne v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu božičnico za svoje mladinsko članstvo.
31.	— SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
31. — SILVESTROVANJE v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
31. — Slovenski delavski dom na 15335 Waterloo Rd. priredi Silvestrovanje.
Trgovinski tajnik Peter Shore je objavil podatke, ki kažejo, da je Concorde letalo pri vzletu povzročilo 125 deciblov hrupa, tekom poleta pa ponovno doseglo 120 deciblov, med tem ko je skrajna dovoljena meja 110 deciblov.	.
Hrup na letališču Heathrow je omejen na 110 deciblov, na letališču Kennedy v New Yorku pa na 112 deciblov. Concorde je tako prehrupen za obe letališči, s katerih naj bi predvidoma vzletal in na njih pristajal pri poletih preko Severnega Atlantika.
Objava teh podatkov je prišla prav v času, ko so začeli oglašati predajo listkov za polete novega letala med Parizom in Rio de Janeirom v januarju 1976. Med tema mestoma naj bi Concorde vzdrževalo nato redno zvezo.
Otroško delo
V ZDA je bilo otroško delo na višku okoli leta 1900, ko je bilo 26% dečkov v starosti 10-15 let in 10% deklic te starosti zaposlenih v industriji.
'bo sPl°h zdelo vredno govo-j Kar sklepal sem, in to mi je Viti° nori ženski. Plotel sem za-! narekovala tudi lastna slutnja,
Žal ^ st0Pn^ce’ Pa me Je zadr-jda se hoče pridružiti ali se po-
lSetuP°§led na dv01'išče. Osuplo' staviti na vodstvo nepretrgani j “Nikoli več jih ne bomo vl-fbln °bstaL Dvorišče je bilo vrsti beguncev, ki je prihajala deli...” tiho zajoka stari'duhov-a,to° 1;’udi’ takoi 23 vrati ie stal iz Dolenjske in Notranjske in se nik. “Za vselej so odšli...”
> obrnjen na ulico, sredi dvo- spotoma pomnožuje in vije noč I	Joža Vombergar
FUTURISTIČNE SVETILKE? — Nikakor, pač pa veterni-ce, ki bodo poganjale vec svežega zraka v velikanske die-sel diiotorje, ki jih rabijo pri vrtanju oljnih vrelcev pod morjem. Slika je bila posneta v tovarni White Motor Corporation v Auburnu, N.Y,
Uradni vohljači hrane
Po glavnem mestu Avstrije se ob delavnkiih sprehaja po trgih, trgovinah in restavracijah kakih sto ljudi nenavadnega poklica. Gre za strokovnjake, ki po službeni dolžnosti vtikajo nos v hrano in živila, ki jih preskušajo, ki srkajo pijače in se zanimajo za vse, kar tod prodajajo. Ljudje so jim vzdeli neobičajno ime: živilski policaji.
Ti varuhi zdravja Dunajčanov vlivajo trgovcem, prodajalcem in gostincem precej strahu v kosti. Kaj ga ne bi, saj so strogi in strokovnjaki v svojem poklicu: za nadzor živil in jedi so se usposabljali kar štiri leta.
Živilski policaji v civilu se ves dopoldan sprehajajo po tržnici in okrog nje. Zanima jih vonj mesnin, koliko tehta jajce, pregledujejo, ali je na primer, v klobasah preveč sala, ali so ribe sveže ali preležane in podobno. Njihovemu strokovnemu očesu no morejo prikriti nekakovostnega sadja ali plesni in drugih škodljivcev na zelenjavi in sadju. Nenapovedani se pojavijo tudi v restavracijah, gostilnah in bifejih, kjer pokušajo to ali ono jed — in gorje lastniku, če jed ni sveža!
Dunajčani še pomnijo, ko je ta nenavadna policija odkrila, da se v njihovi gastronomski posebnosti — grammelknoedl — skrivajo zmleti ostanki svinjskega mesa, ki so jih nemarni kuharji pobrali z gostov krožnikov in “predelali”. Najprej so začeli sumiti, dvome je potrdila laboratorijska analiza — in restavracijo so nemudoma zaprli, lastnika pa prijavili ter pošteno kaznovali.
Doslej so živilski policaji odkrili približno 15,000 primerkov živil in hrane sumljive kakovosti, po laboratorij skh preiskavah pa je sodišče kaznovalo tisoč prodajalcev in gostincev. Živilski policaji pa smejo sami izrekati mandatne kazni, predvsem za vsesplošno zanemarjenost lokala, neurejeno blago itd. Prekrški, ki pa pridejo pred sodišče, utegnejo stati površnega in nemarnega trgovca tudi 25,000 šilingov, v skrajnem primeru jih pošljejo v zapor in jim odvzamejo dovoljenje za delo.
“Ne pride niti v poštev, da bi bil kdo od nas podkupljen,” trdi eden od živilskih inšpektorjev. “Kazni za sprejemanje podkupnine so namreč tako stroge, da se nihče sploh ne upa pomisliti na kaj takega. Sicer pa vsi strogo spoštujemo predpise, da ne smemo ničesar kupiti v tistih trgovinah, ki jih službeno pregledujemo.”
PrijaieFs Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS ZA OSTARELE
MALI OGLASI
11. LETNA RAZPRODAJA
novih in skoraj novih oblek za družino, hišni predmeti, dragulji, perilo, igrače, pohištvo in druge različne stvari naprodaj.
HEIGHTS TEMPLE 3130 Mayfield Rd. na torek 21. okt. in 22. okt. od 9:30 z j. do 8. ure zvečer
okrepčevalnica bara odprta in pecivo naprodaj.
(162)
Parkališče v zraku
Ne samo v Ameriki, tudi v Nemčiji je pomanjkanje parka-lišč za avtomobile, zato je prišel ključavničar Theo Krachten v Muenstru na misel, da bi zgradil parkališče v zraku. Njegov načrt je enostaven: zgradil bi ogromno kolo s 130 gondolami. Voznik bi pripeljal svoj avto v gondolo, ki bi bila v isti višini z zemljo in plačal pristojbino v avtomat. Kolo se avtomatično vrti tako dolgo, da se približa zemlji naslednja prazna gondola i.t.d. Ko pride lastnik po svoj avto, pritisne na številko gondole, kakor pri dvigalu in dobi svoj voz v najkrajšem času.
Jeklena zgradba, ki bi segala po načrtih izumitelja 12 m nad in 8 m pod zemljo, bi potrebovala samo 400 kvadratnih metrov površine, medtem, ko je treba za navadno garažo za 130 vozil 3500 metrov. Nadaljna prednost te garaže je v tem, da teče kolo brez šuma in da se da postaviti za hišami, kjer se ne opazi. Za zasebnike izdeluje
EUCLID
E. 256 St. na novo dekoriran zidan bungalow, dve spalnici spodaj, ena spalnica zgoraj, polna klet, garaža. Dosti posebnosti. Se proda radi zapuščine.
EUCLID - ZEMAN AVE.
štiri spalnice, moderna kuhinja. Kompletna z mnogimi posebnosti. Kličite da vam pokažemo.
EUCLID E. 260 St.
z aluminij am obita hiša z štirimi spalnicami, formalna jedilna soba, polna klet, 2V2 garaža. Velik lot. Se mora videti.
UPSOH REALTY
UMLA
499 E. 260 St.	RE 1-1070
Odprto od 9. do 9.
(164)
Brick Colonial For Sale
3 bedrooms, living room and dining room. Attached garage. Full basement. — Call 361-1473.
(161)
V FARI NAŠE GOSPE POMOČNICE
od E. 185 St. bungalow, dve spalnici spodaj, kopalnica spodaj, rekreacijska soba, z aluminij am obita, kot nova, 50 čevljev globoka. $34,500.
KMALU NAPRODAJ
5-5 za dve družini, od Neff Rd. manj kot $30,000.
GEORGE KNAUS REALTY 819 E. 185 St.	481-9300
(161)
V NAJEM
pet sob, kopalnica, furnez, spodaj na 6011 Bonna Ave.
Kličite 881-7122
(164)
V NAJEM
enodružinska hiša z garažo, velik jard z vrtom. Se lahko selite od 1. novembra naprej, na E. 71 St. Kličite od 2. do 5. ure 361-5115.
-(180)
LASTNIK PRODAJA
hišo 5-5, med Grovewood in Freeway, pet sob spodaj, prvo nadstropje prazno, pet sob zgoraj in ena soba na tretjem, dva furneza na plin copper plumbing, dva garaži. Kličite 942-6765.
(162)
V NAJEM
na pol duplex, dve spalnici v Holy Cross okolici na Lake Shore Blvd. Kličite 531-9572.
(161)
V NAJEM
pet sob, zgoraj, dve spalnici, kopalnica, garaža na 6725 Bonna Ave. Odraslim, kličite 361-8256.
(163)
Help wanted — female
WAITRESS WANTED
Will train for 6 AM to 2 PM shift. Prefer over 30 years old. Apply in person. Must speak English.
TRAILWAYS GRILL 1470 Chester Ave.	621-5430
' _________________(162)
Help Wanted Male & Female
CUSTODIANS Wanted ,v	for Slovenian Home
izumitelj manjša kolesa s 4 gon-!Good opportunity for a couple
dolami.	|or famiiy supplement income.
-----o------	i Must have knowledge of Slovene
Dolžina železniškega voza ! language. Call 442-0142 after 6 Povprečni tovorni železniški1 p.m. for further information, voz v ZDA je dolg 72 čevljev.	(168)
BOBRI
Prva knjiga
SAH
^OOOOOOCXSOOOOOOOOCKXmG^QOt^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOoS
j*___
Ostrorogi se je spomnil Udarnega Jalana in njegovih mladcev in na obljubo, ki mu jo je dal pri duhu svoje umrle matere. Seveda. Koj ga mora obvestiti, da Kodrolaski grozi nesreča. Naj pride in naj jo odpelje. Kaj bo potem z njim in z Jezerno, pa niti zdaleč ni mogel vedeti. Kar bo, pa bo.
napoje iz vseh vrst korenin, listov in cvetov. Na videz zbolim. Bolne me ne bodo tirali h Karpu na ležišče. Ko se pa prevedri, pa spet ozdravim.”
In je znala Jezerna tako govoriti, da so vsi trije postali boljše volje. Sinjeoka je bila naravnost vesela. Se že prikrije, da ne bo nihče opazil, najmanj Iz zamišljenosti je Jelena zdra- pa Redkozoba Ščuka, kaj ji je.
mila Jezerna Roža: “No. Kaj si tako obmolknil?”
Ostrorogi je dvignil glavo:
“Preudarjam, kako rešim Sinje- odpeljala nazaj v svojo kočo.
Pa čeprav pride Udarni šele spomladi ponjo.
Kodrolaska je Jezerno Rožo
oko Kodrok/sko.”
“Prav, prav,” se je razveselila Jezerna in brž vprašala: “In vidiš kakšno pot?”
“Seveda jo. Njenemu možu, Udarnemu Jalanu, sporočim, naj pride, naj jo ugrabi in jo odvede pod Snežne gore.” Sinjeoka se je oddahnila: “Udarrp Jalan in njegovi mladci! Potem bo vse dobro.”
“Zate. Za naju z Jezerno bo pa za vedno narobe. Se vse tako čudno zapleta.”
Ostrorogi je bil žalosten. Pa se je Jezerna prijela za njegove rame in se naslonila obenj: “Ne
Postregla ji je z vsem, kar je premogla, in Roža se je čudila, kako je Jelen znal oskrbeti svoje ljudi. Kaj šele bo, kadar zagospodari neodvisno od Soma. Prav je napovedala njena mati, da ne bo žal tisti, ki sede k ognjišču Ostrorogega Jelena.
Jezerna in Sinjeoka sta se greli ob ognju in jedli suho sadje. Spokojno sta se med seboj pogovarjali; kakor dve sestri. Druga drugi sta želeli samo dobro. Da se jima pa utegne v Jelenovi koči zgoditi kaj hudega, na to pa nobena mislila ni. Saj nista mogli vedeti, da se je bil
pet dni ali več. Rojaki v Newbus-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.: blagajničarka Laura Berdyck, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Alice. Arko; zastopnici za SND na 80. St.: Frances -indich in Alice Arko: za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. česti.
bo narobe, Ostrorogi Jelen. Nejpraykar vrnil nazaj v kolišče sme biti. Ti samo hitro dogradi Neokretni Karp, ki je bil odšel svoje novo kolišče, ki je tako zjutraj zdoma. Redkozoba Šču lepo svetlo, in se s Sinjeoko pre- ka ga je že težko čakala. Še preseli vanj. Iz novega svetlega ; den je njen prvorojenec odložil kolišča naj odpelje Udarni Ko-;orožje, mu je povedala, da pri drolasko.”	iOstrorogem vasuje Ježema Ro-
Jelen je začel pokimovati z;ža. z glavo: “Lahko praviš, dokon- | Neokretni je zadivjal. Kri mu čaj kolišče in se preseli vanj. Ne : je ibutila v glavo, da je kar kr-pomisliš pa ne, da se Karp še i Vavo gledal. Potegnil je bodalo isti dan naseli v moji stari koči jn zasikal: “Zakpljem ga. na Somovem mostišču. In bo j “Ne buri!” Ščuka je govorila takoj hotel imeti tebe.”	jšepetaje: “Jelena samega ni do-
‘Hoootel —” je zategnila Ro-
ža.
ma. V koči sta samo Jezerna in Kodrolaska.”
Karp je vtaknil bodalo nazaj za pas in pritajeno tiho odšel na mostišče. Potuhnjeno kakor ris
“Ne boš se mogla ubraniti.
Turu in Sulcu in Somu in Kar-!
pu, ki mi ga ne pustiš ubiti.”
Jelen je stisnil pesti.	.	.
T	, se ie pnsmukal h koci Ostroro-
Jezerm se le zresnil obraz.,	,	...	,	,
^	.	. .	...... .	. gega. Prislonil ie uho k steni m
Poudarno je povedala: Naj pri-
/ , .	. prisluhnil. Pogovora ni mogel
mrznem na led m se sama vanj .....	-	...
...	.. razločiti, cez nekaj časa pa je
spremenim m se spomladi z njim .	...	,	,
^	^	.	. .	..... le jasno ujel Smjeokine besede:
vred sta im m zgubim v daljnih „In ^ boš ,, Jezerna Rož
vodah, ce kdaj postanem zena ^ a	„
moža, ki bi bile njegove roke	6	.	.
okrvavljene od bratove krvi.” ' Neokretni m vec zdrzal. Pla-
“Če je pa smrduh.” Ostrorogi	v	*n zariu^- ^^°-
je govoril skozi stisnjene zobe. Jezerna Ostioiogega. Ti ze po-
“Naj bo. Se,že sam ugonobi.” ;kažem-” KarP 3e z vso m0ČJ° “Ne bom se mogel premagati, uJar^ Kodrolasko v obraz. Si-če se tebe polasti.” Jelen kar nieoka zakričala in že začuti-
ni hotel odnehati.	, la> da V teče iz nosa iz ust krl1'
Jezerna je prijela Ostrorogega Zbežala je za ognjišče, se upr a za golo lakt in ga še naprej po- okeni in glasno jokala, govarjala: “Meni pa vse nekaj I Neokretni se je obrnil proti pravi, da jaz nikoli ne bom Kar- Jezerni, ki je bila že stopila v
pova, in da bom prej, kakor mis-: kot in si zaslonila hrbet:	“Ti,
liš, tvoja. Ti samo reši Sinje-'ti,” je režal Karp v Rožo. “Ti oko, ki na nič drugega ne misli psica, ki se potepaš po tujih ko-več, kakor samo še na Udarnega ‘čah. Te že naučim. Ven!” Raz-Jalana, in naju komaj sliši, kaj divjanec je hotel pograbiti dekle se pogovarjava.”	za lase, pa je brž odskočil nazaj.
“Pa prav zares,” je pritrdila Ustrašil se je. V roki Jezerne se Kodrolaska.	je zabliskalo bodalo. Njene oči
“Ce bo meni grozila nevar- so pa sipale iskre. In je siknila nost,” je nadaljevala Jezerna, proti Neokretnemu: “Samo do-“mi pa pomore moja mati, Bela takni se me. Zverina!”
Ovca, ki veliko ve, in zna kuhati	(Dalje prihodnjič)
Imenik raznih društev
DRUŠTVO SV. MARIJE
MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ
Sprejema članstvo od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certificate od $1,000 do $15,000; bolniška podpora je 14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 15 leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Ne-manich, taj. Mary Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Macarol, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Dorothy Strniša, Anna Godlar, in Dolores Krause. Reditelj ica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Ih-ances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 5.30 do 7:30 ure v dvorani pod cerkvijo sv. Vida.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager.
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc. častni predsednik John Pezdirtz Predsednik Eugene Kogovšek Podpredsednik John Churney Fin. taj. Frank Žnidar, 15606 Holmes Ave., tel. 761-6362 Pomožna tajnica Daniella Žnidar Bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642 Zapisnikarica Mary Okicki. Blagajnik Louis Jarem Nadzorniki:	Joe Ferra, Mary
Schmoltz, Antonia Lamovec Vratar: Frank Supanick Zdravniki: Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Anthony Speck ali svoj zdravnik.
Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred sejo. od 7.30 to 8:00 ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes, od 6. do 7:30 are zvečer, če pa pade na nedeljo ja na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta >rez zdravniške preiskave ter od rasle do 60. leta za zavarovalnino od $1,000 in $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Arthur Za-nutič.
Predsednica Theresa Lach
Podpredsednik, John Hosta
Blagajnik Joseph H. Lach
Tajnica Ludmila Glavan, 13307 Puritas Ave., Cleveland, O. 44135, Tel. 941-0014.
Nadzorni odbor, Jože .Melaher, Bogomir Glavan, France Tominc.
Društveni zdravniki in za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki.
Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Slivenskem narodnem domu na W. 130 St., ob 7. uri zvečer.
Pobiranje asesmenta vsako tretjo nedeljo od 10. do 12. cerkveni dvorani sv. Vidu (vhod od strani cerkve).
Društvo sprejema člane od rojstva pa do 60 leta. Imamo najmodernejše certifikate življenske zavarovalnine plačljive 20 let v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina, v slučaju onemoglosti, ki oprošča člana plačevanja posmrtninskega asesmenta — pri vsem tem je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Lillian Hlabse in Eva Verderber Zastopnik za klub v SND in delniških sej Ulrich Lube Za zdravniški pregled vsi slovenski zdravniki
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2h popoldne v SND na 6409 St. Clair Ave., staro poslopje soba št. 2.
Pobiranje asesmenta je pred in po sejah vsako drugo nedeljo v mesecu in pa 4-krat na leto na 25-tega v mesecu od 6. do 7.30 zv. in sicer sledeče mesece:	Januarja,
Aprila, Julija in Oktobra in to v SND 6409 St. Clair Ave. spodnja dvorana vhod spredaj. V slučaju, da pade 25ti v mesecu na soboto se pobira en dan preje. Ako pa pade 25ti na nedeljo se pobira en dan. pozneje.
Društvo sprejema nove člane od rojstva pa do 60tega leta starosti. Nudimo vam mnogovrstno zavarovanje in to po najbolj ugodnih pogojih. Za podrobnosti se z zaupanjem obrnite na tajnika društva.
Slovenska ženska zveza
SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ
Duh. vodja Rev. Victor Tomc, Predsednica, Ann Markovič, podpredsednica Phyllis Attina tajnica in blagajničarka Sophie Magayna, 315 E. 284 St. Willowick, O. tel. 943-0645, zapisnikarica Sophie Magayna. Nadzornice:	Frances Žagar,
Alice Struna. Sentinel Jennie Koren. Seje se vršijo vsaki drugi mesec ob 2. uri pop. druga nedelja v mesecu v Slov. Domu na Holmes Ave. Seje: Januar, Marc, Maj, Junij, September, November iz December.
drugi mesec, začenši v januarja, marc, maj, august, oktober, december. na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
SND Frank Virant, za Klub društev nia Stokar in Jennie Pugely, SND Ivan Cendol, za Društveni dom za SDD na Prince Ave. Jennie Puna Recher Ave., Joseph Fabjančič ! gely; za SND v Maple Hts. Antonia
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Frances Okorn, podpredsednica Nettie Malnar, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid, O. 44121, tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici:	Marie Telic,
Frances Kotnik, Frances Macerol. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Nettie Malnar. —
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Raymond Anzick, 2099 Helmsdale Dr. Euclid, 44143, tel. 531-6320; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Edward Skodlar, John Nestor in Srečko Eržen.— Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
PODRUŽNICA ST. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celes nik, predsednica Pauline Krall, pod- j predsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra:	zapisnikarica
Antonia Šuštar; nadzornice: Mary Fakult, Frances Plut, Addie Humphreys. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.	|
Poročevalke: Antonia Šuštar in Antoinette Zabukovec. Zastopnice j Klub društev: Mary Stražišar, Mary Iskra.
SLOVENSKI DOM ŠT 6 ADZ
Predsedriik Henry Medved, podpredsednik Anton Yerak, taj. Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., 481-7554; blagajničarka Catherine Medved, zapisnikarica Ann Cecelic. Nadzor odbor: Jean Fabian, Harry Cecelic, Pauline Boštjančič. Zdravniki:: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 7:30 uri zvečer.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Mary Otoničar, tajnica in blagajničarka Christine Zivoder, 1068 E. 67 St. 881-9816; zapisnikarica Marie Telich; rediteljica Moily Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost:	Ann
Maver. — Seje še vrše vsako drugo nedeljo v mesecu pod cerkvijo ob 2:0Q uri pop. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 58. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ
Preds. Jožko Jerkič, podpreds. Louis Jerkich, taj. Mary Kobal, 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531-6631, blag. Sophie Matuch. Zapis. -Jennie Kapel. Nadzorni odbor: Vida Zak, Joseph Skrabec, Shirley Jerkich, Youth Co-ordinator Joseph Skrabec Vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Duhovni vodja Rev Joseph Ce-lesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Cecilia Žnidar; blag. Alma Eppick, taj. Josephine Comen-shek, 924 E. 223 St., 731-8698; zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Marilyn Freck, Barbara Baron. — Seje tretjo sredo v mesecu v SDD, I 20713 Recher Ave. ob 7. uri zvečer.: izvzemši jan. feb.-julij in avg.
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Rudolph Praznik, predsednik Joseph Baškovič, podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. Frank Zupančič; blagajnik John Turek. Nadzorniki: John Hočevar, Joseph Hočevar, vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški ILst in karto.
HR, SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga predsednik Joseph Fortuna podpred. Ray Habian tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant,, blagajnik Josip W. Kovach, nadzorniki: Joseph Fortuna in Charles Virant, James Weir. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec: Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, in dr. F. Jelercic. — Seje so vsak mesec po kolekti v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7 bolniške podpore na teden, če je član bolan
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abbj Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik Matt Tekavec; zapisnikarica Ans Debeljak; nadzorniki: Josephine Je-vec, Jakob Gustinčič, Helen Troha, poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič, Jacob Gustinčič. Zdravniki:	Dr.
Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
IMENIK DRUŠTVA KRISTUS KRALJ ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Jože Božnar Predsednik Ulrich Lube Podpredsednica Angela Lube Tajnik Frank Šega, 251 E. 246 St., Euclid, O. 44123, Tel.: 261-2501 častna tajnica Mary Zupančič Blagajničarka Jean Gercar, 35001 Lake Shore Blvd. Tel. 946-6219 Zapisnikarica Mary Šemen Tajnik bolniške podpore Frank šega
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; pod-1 preds. Mary Mundson; tajnica Jen-1 the Pugelv. 10724 Plymouth Ave | Garfield Hts., O., tel. 587-4230; bla- ! gajničarka Antonia Dolinar, za, pisnikarica Jennie Praznik, nadzor-' nice: Anne Kresevic. Anna Christo-fek in Stella Mahnich; zastopnice za vse SND: Arina Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Seje so vsak
DRUŠTVO GLAS
CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ
Predsednik Stanley Ziherl, podpredsednik John Borsa, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.: IV 1-6437, blagajnik Robert Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni odbor: Frank .'Ahlin, John Borso, William Hočevar; reditelj Florijan Mocilnikar, vodnik mladinskih dejavnosti Mary Ziherl, zastopnik za Slov. nar. dom John Borso, za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 9. uri dopoldan v starem poslopju.
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsed. Josephine Grdina, pod-predsed. Rozi Zupančič, taj. in blag. Mary (Mimi) Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid, 44117, tel. 531-2948, zapis. Frances Zakrajšek, nadzornici Jo Levstik in Julia Zak, zastop, za SND in za Klub društev Mary Turk, zdravnik dr. A. Spech. Seje so vsak drugi mesec na drugi torek ob 11. dopoldne v SND na St. Clair Ave. staro poslopje, soba št. 2.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik Joseph Okorn, podpredsednik Ivan Cendol, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor:	Louis
Mrhar, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki Zastopniki: za konferenoo
in Fanny Modic, Za Slov. Nar. Čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Road Frank Plut. Seje so tretjo nedeljo januarja, aprila, julija, oktobra, decembra, ob 9:30 predpoldne v sobi št. 2, staro poslopje SND na St. Clair Ave. Pobira asesment na 25. od 6 do 7:30 zvečer aprila, julija, oktobra in decembra.
ZA TIŠJE LETALSKE MOTORJE — Na sliki so razne naprave za akustiko v raziskovalnem središču GEC v Schenectady, kjer se trudijo, da bi razvili tišje jet motorje za letala.
COLLINWOODSKI SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Stefi Koncilja, podpreds. Alice Grosel, tajnik in blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clear-aire, 481-6955; zapisnikarica Mary Černigoj. Nadzornice: Stefi Koncilja, Alice Grosel, Millie Novak. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., v spodnji dvorani.
Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na v S.N. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica Agnes Žagar, pca predsednica Ann Perko, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice:	Josephine Winter, Mary
Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Anna Zalar, tajnica in blagajničarka Catherine Tominc, 1160 Addison Rd. 391-0282; zapisnikarica Marie Bond.
Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Julia Gerchar in Ernestine Jevec. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki tretji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Antonia Stokar, podpredsednica Josephine Lea, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugelv, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 587-4230; blag. Antonia Dolinar Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, Christine Szendel, Frank Tomažič. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki: za SND na 80 St. Anto-
Katoliški borštnarji v
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja Rev. Rudolph A-Praznik, Nadborštnar, Rudolph A-Massera, Podborštnar John J. Hočevar, Bivši borštnar Fred Sternisai Tajnik-zapisnikar Alphonse A Germ - 1033 Yellowstone Rd. - 381-3958, Finančni tajnik Anthony J Urbas - 1226 Norwood Rd. - 881' 1031, Blagajnik Rudolph V. Germ, Nadzorniki Frank J. Kolenc - Albert Marolt - Frank J. Bisjak, Bolniški nadzornik James J. Hočevar -, 17805 Lake Shore Blvd., Apt. 208 -j 481-8923, Mladinski nadzornik An-| geio Vogrig, Govornik Anthony Vidmar, Sprevoditelja James J. Hočevar - John, Persin, Vratarja Joseph V. Hočevar - James J. Pavlik, Zdravniki Dr. Anthony F. Spech ' Lawrence B. Ogrinc, Vpisovalec no-vith članov Frank J. Prijatel - Tet 845-4440.
Društvo zboruju vsak tretji Petek v mesecu ob 8:00 zvečer v Social Room, avditoriju St. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večet seje.
Ameriška bratska zvez*
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, 181 E-264 St., Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Charles Delsanter, taj, Virginia Braddock, 20290 Blackfoot, Euclid, Ohio 481-5810, zapisnikarica Mary Golob, blag. Rose Intihar-Nadzorniki:	Milan Ulyan, Freida
Miller in Sylvia A. Tanko, ! Katerikoli zdravnik po volji člana, j Asesment se pobira vsakega 25. v j mesecu, od 5:30 do 7:30 če pa je na 1 soboto ali nedelja, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
AMERIŠKA DOMOVINA

Ženini in neveste!
Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	431-0628