Ljubljana, nedelja, 20. januarja 1957 PROLETARCJ VSEH DEŽEL ZDROZITE SE' LETO XXIII. Stev. 16 GLAVNI [N ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List tzhals vsak dan razen petka — Cena 10 dinarjev •LJUDSKA PRAVICA. USTANOVLJENA i. OKTOBRA 1934 - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-D NE V NIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO L JULIJA USI KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK - OD I. JUNIJA II« IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO. VSA OZN TERJA nemudni umik Izraela iz vsega Egipta New York, 19. jan. (Associated Press). — Generalna skupščina OZN se je sestala danes dopoldne in je nadaljevala debato o izraelskih četah na egiptovskem ozemlju. Pred začetkom debate Je poslušala poročilo generalnega sekretarja OZN o tem vprašanju, v Poročilu je rečeno, da hočejo Izraelci ostati na področju Akab-®kega zaliva in Gaze tudi po sedanji fazi njihovega umika, ki naj bi bila zaključena prihodnji torek. Skupščini je bila predložena resolucija 25 azijskih in afriških dežel, v kateri je izraženo zgražanje spričo neuspeha, da bi Izrael izpolnil njene prejš- je pozval skupščino, naj takoj sprejme to resolucijo. Rekel je, da burmanska delegacija ne verjame, da bi bila koristna kakršnakoli pogajanja z Izraelom o drugih vprašanjih, dokler se njegove čete popolnoma ne umaknejo z egiptovskega ozemlja. To je treba nujno storiti tembolj, ker je sedanje stanje vir naglo naraščajoče napetosti. Nizozemec Shurman je izjavil, da bo glasoval za predlog azijsko-afriških dežel, čeprav ima pomisleke proti besedilu resolucije, ker so nekateri izrazi v njej po njegovem mnenju preostri. Izrazil je Upanje, da bo hje zahteve o umiku svojih čet I Hammarskjdld kmalu obvestil * egiptovskega ozemlja. skupščino, da je uspešno iZpol- c Burmanski delegat U Pe Kln I nil svojo nalogo. Predstavnik Arabska pomoč bo omogočila Jordaniji, da se dokončno otrese britanskega vpliva Kairo, 19. jan. (Tanjug). Razgovori med egiptskim predsednikom Naserjem, kraljema Saudom večkrat prišla do izraza odločnost jordanskega naroda, da bi se re- _____________________________ šil tujega vpliva. Konec lanskega Huseinom in sirskim ministrskim leta so Sirija, Egipt in Jordanija Predsednikom Sabri El Asalijem so bili zaključeni davi s sklenitvijo sporazuma »arabske solidarnosti« o desetletni pomoči Jordaniji v znesku 12,5 milijona ®giptskih funtov na leto. Egipt In Saudska Arabija bosta prispevala po 5, Sirija pa 2,5 milijona funtov. To pomoč bodo dajali delno v devizah, delno pa v do-pavah orožja tistih dežel, ki ga izdelujejo. Ekonomska pomoč Sirije, Egipta in Saudske Arabije Jordaniji naj bi zamenjala dosedanjo britansko pomoč 12 milijonov funtov na leto. V zameno zanjo je dobila Velika Britanija oporišča v Amanu, Akadi in Mataku. Zdaj, ko je bil sklenjen ta sporazum, se jordanska vlada pripravlja na to, da bo v kratkem razveljavila sporazum z Veliko Britanijo. V Kairu smatrajo današnji sporazum za usoden udarec britanskemu vplivu v Jordaniji. Se vedno pa ni znano, kako bo Ve-"ka Britanija reagirala. Ob tej priložnosti tukaj poudarjajo, da Je v zadnjih letih sklenili trojni obrambni sporazum. Danes pa je bil sklenjen Kostarike Canas se s tem optimizmom ni strinjal. Izjavil je, da se bo vzdržal glasovanja, ker meni, da azijsko-afriški predlog ne posega v najvažnejše probleme Srednjega vzhoda. Rekel je, da sicer drži, da Izrael ni v celoti izpolnil sklepov Generalne skupščine, menil pa je, da je to samo polovična resnica. Francoski delegat se je izrazil na podoben način. Rekel je, da tudi Egipt ni izpolnil resolucije OZN s tem, da je poslal komandose srfirti na izraelsko ozemlje, da je blokiral Sueški prekop s potapljanjem ladij in da zdaj zavlačuje čiščenje prekopa. Na podobno stališče se je postavil tudi Belgijec Langehove. Panamska delegacija bo glasovala za azijsko-afriško resolucijo. Delegat Aislan je menil, da sam umik Izraelcev in obnova statusa quo ante ne bosta avtomatično obrodila trajnega miru, da pa sta nujni pogoj za dosego tega cilja. Izraelec Aba Eban je ponovil znano stališče svoje dežel?. Po govoru Izraelskega delegata je skupščina glasovala o resoluciji. Z ogromno večino glasov je sprejela azijsko-afriški predlog, da se morajo izraelske čete povsem umakniti z vseh delov egiptovskega ozemlja. Resolucija sporazum o ekonomski pomoči je bila sprejeta s 74 glasovi.. Iz-Jordaniji, ki je odločilnega po- rael in Francija sta glasovali pro--mena za popolnejšo neodvisnost tl, Kuba in Kostarika pa sta se Jordanije. vzdržali glasovanja. POGAJANJA Z ITALIJO o novi ureditvi kreditov za dobave blaga v trgovinskem prometu SKLICANJE sej odborov za GOSPODARSTVO REPUBLIŠKEGA 2®ORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV ljudske skupščine lrs . Predsednika odborov za gospodar* ,;Vo Republiškega zbora in Zbora prodajalcev Ljudske skupščine LRS fkltcujeta seje odborov za četrtek, dne S*; Januarja 1957 ob 19 v prostorih •'Judske skupščine LRS. Predlog dnevnega reda: Razprava ln sklepanje o predlogu Jjruzbenega plana Ljudske republike M*oveniJe za leto 1957. sklicanje seje odbora za *DRAVSTV0 in SOCIALNO POLITIKO REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS . Predsednik odbora za zdravstvo In !°c>alno politiko Republiškega zbora rJudske skupščine LRS sklicuje 18. se-J® odbora za četrtek, dne 24. Jan. 1957 i? 10 v prostorih Ljudske skupščine ‘'Jhdske republike Slovenije. Predlog dnevnega reda: ,, Razprava In sklepanje o proračunu Lludske republike Slovenije za I. 1957 SKLICANJE SEJE ODBORA Za PROSVETO IN KULTURO REPUBLIŠKEGA ZBORA ljudske skupščine lrs . Predsednik odbora za prosveto ln «uituro Republiškega zbora Ljudske ?kupščlne LRS sklicuje 17 sejo od-„2r» za četrtek, dne 21. januarja 1957 ,, 19 v prostorih Ljudske skupščine ljudske republike Slovenije. Predlog dnevnega reda: . Razprava ln sklepanje o proračunu LJudske republike Slovenije za 1. 1957. Iz tajništva Ljudske skupščine LRS. VREMENSKA NAPOVED za nedeljo, 20. januarja u Pretežno Jasno ln v nižinah mrzlo. ^ in lij e temperature ponoči med —15 u —20, v nekaterih kotlinah pod —20 t0PinJ C. Na Primorskem okoli 0, lalvlsje dnevne temperature med —4 ,? —7, v primorju do +7 stopinj C. ' višjih legah topleje. Po kotlinah Je‘oma zamegleno. ■TANJE VREMENA , Področje visokega zračnega prltl-‘ta se razprostira od Azorov prek ■aliodne ln srednje Evrope do Balka-19 Na njegovem severnem obrobju ’9 se pomikajo atlantski frontalni 'alovi prek Skandinavije proti Rusiji. dolinah Alp ln nad Panonsko nt-'ino se v nižjih zračnih plasteh za-uje zelo hladen zrak, medtem ko astoplle i lUJlh legah otoplitve Beograd, 19. jan. (Tanjug). — Včeraj je odpotovala v Rim jugoslovanska gospodarska delegacija, ki se bo pogajala za nov kreditni sporazum z Italijo. Vodi jo generalni direktor Investicijske banke Avgust Papič. Italijanska vlada je pred nekaj tedni obvestila našo vlado, da ne more izpolniti sporazuma o posebnih dobavah iz lanskega marca. S tem sporazumom je bil Jugoslaviji omogočen nakup investicijske opreme na kredit v vrednosti 45 milijonov dolarjev, tako da bi v ta namen porabili tudi 15 milijonov dolarjev iz reparacij, ki jih Italija plačuje Jugoslaviji. Konec leta pa so z italijanske strani sporočili, da določbe o roku kredita (8 let) ne morejo izpolniti in da zadevajo na težave pri finansiranju 25 °/o teh obveznosti za dobave, • ki naj bi jih prevzele italijanske privatne banke. Sredi decembra je bil v Beo gradu sklenjen dodatni sporazum o ureditvi ribolova na Jadranu in ob tej priložnosti so se spora zumeli, da se bodo začela med gospodarskima delegacijama obeh držav pogajanja za sklenitev novega kreditnega sporazuma. Naši gospodarski krogi presojajo bližnje razgovore v Rimu kot novo skupno prizadevanje, da bi Dela na Sueškem prekopu New York, 19. jan. (AFP). Sekretariat OZN je sinoči objavil, da se očiščevalna dela na Sueškem prekopu razvijajo po določenem načrtu. Izmed 14 ovir, ki so zapirale prehod ladjam do 10 000 ton, so jih pet že odstra- y Beo(fradu M le mil in vse kaze, da bodo nadalj- tretji dan mudi de-nja dela končana do začetka legacija Vsekitaj-marca. Hkrati potekajo tudi oči- skega ljudskega ščevalna dela, ki naj omogočijo kongresa ln mesta prehod tudi ladjam z večjo to- Pekinga. Prišla je nažo; izmed 19 takih ovir.ki jih P°d vodstvom je treba odstraniti, jih je ostalo le še 9. Ob zaključnih, delih bo treba odstraniti še sedem drugih ovir. podpredsednika Kongresa Pen Cena v goste k naši Zvezni ljudski skupščini. V petek Ladjevje, namenjeno za oči- Jc bila tudi na Ščevalna dela, šteje zdaj 30 ladij, ki pripadajo Nizozemski, Danski, Italiji, Zahodni Nemčiji, Jugoslaviji, Belgiji in Švedski. Avali, kjer so gostje položili venec na grob Neznanega junaka Parlamentarci iz LR Kitajske se zanimajo za naše delavsko upravljanje v gospodarstvu Beograd, 19. jan. (Tanjug). Delegaciji Vsekitajske ljudske skupščine in mesta Pekinga sta si danes dopoldne ogledali tovarno motorjev v Rakovici in Inštitut za jedrske raziskave »Boris Kidriče v Vinči. V tovarni motorjev so se gostje zanimali za organizacijo proizvodnje in podjetja sploh. Precej časa so govorili s predsednikom Delavskega sveta, njegovimi člani in direktorjem o delavskem upravljanju. Zanimalo jih je zlasti, kakšne so pravice in' 'dolžnosti delavskega sveta in njegovega upravnega odbora, kako tovarna planira in investira, odnos med delavskim svetom in 1 Popoldne so imeli kitajski komuno. j parlamentarci razgovore z na- Predsednik delavskega sveta Šimi poslanci v Zvezni ljudski je gostom pojasnil sistem volitev i skupščini, zvečer pa so jim pri redili v Ljudski skupščini v delavski svet ter vlogo in pomen delavskega upravljanja v tovarni. Ogled tovarne je trajal kake tri ure. Drugi del delegacije je bil v Inštitutu za jedrske raziskave »Boris Kidrič« v Vinči ter si je ogledal naprave in laboratorij. Zanimal se je za naše uspehe na področju jedrske energije. Kitajski parlamentarci so se vpisali v knjigo obiskovalcev in so v razgovoru izrazili potrebo po sodelovanju med jugoslovanski- sodelovanje sveta pri sprejema- mi in kitajskimi znanstveniki in nju plana in sklepov, kakor tudi ustanovami. Lloydovi razgovori z italijansko vlado o zahodnoevropskem sodelovanju Rim, 19. jan. (Reuter). — Po zaključku tridnevnega obiska v Rimu je britanski zunanji minister Lloyd danes na sestanku z Ti predlogi so v -skladu tako z britanskimi obveznostmi v okviru Britanske skupnosti kakor tudi z željo Velike Britanije, da bi se tesneje povezala z zahodnoevrop- uovo SH.UUUU (jr./.macvaujc, ua u,, novinarji poudaril, da so na raz- , . , , „ . . gospodarsko sodeiovanje Jugosla-j govorih, ki jih je imel z Italijan-i nrr-Hinpp h- cn^iih hili sp vije z Italijo postavili na raven, j skimi predstavniki, formulirali I HJuJili Oceani" ki ustreza potrebam gospodarstva j predloge o sodelovanju zahodno- stavlh v Rimu> predložili Orgam- obeh dežel, kakor tudi za tesnejšo j evropskih dežel na gospodarskem, povezavo obeh trgov. ' političnem in vojaškem področju. Današnje volitve na Poljskem V znamenju nove poti v socializem in novega poleta v razvoju gospodarstva Varšava, 19. jan. (Tanjug). Poljska bo jutri izvolila poslance v vrhovno narodno predstavništvo. Zadnje ure predvolilne kampanje minevajo v znamenju živahne dejavnosti najširših slo- Plenum jugoslovanskega nacionalnega odbora za socialno delo Beograd, 19. jan. (Tanjug). — Včeraj je bila pod predsedstvom Velimira Stojnica III. razširjena plenarna seja jugoslovanskega nacionalnega odbora za socialno delo. Udeleženci seje so poslušali poročilo delegacije, ki je sodelovala na VIII. mednarodni konferenci za socialno delo v Miin-chenu. Na seji so poudarili potrebo po sodelovanju z nacionalnimi organizacijami za socialno delo drugih drž,av prek izmenjave publikacij in socialnih delavcev. Razpravljali so o pripravah za 'mednarodno konferenco v Tokiu in o našem sodelovanju na sestanku predstavnikov nacionalnih odborov, ki bo na Dunaju letos v avgustu. Važna naloga oijbora bo izmenjava izkušeni med republiškimi socialnimi delavci. Odbor bo pomagal organom državne uprave in drugim organizacijam pri uvajanju socialnih služb. V okviru povečane založniške dejavnosti bo uporabljal. vsa sodobna propagandna sredstva. Razpravljali so tudi x> tem, kako pomagati pri znanstveno raziskovalnem delu na področju socialne problematike. jev družbe, v agitaciji za kandidate Fronte narodne enotnosti. V petek je bilo v vsej državi nad 150 zborovanj. Od konca decembra je bilo takšnih zborovanj nad 8000. Na njih so obravnavali predvsem naloge bodočega Sejma in presojali uspehe v izpolnjevanju sklepov osmega plenuma CK ZDPP. Sestankov so se udeležili nad 4 milijoni volivcev. Odbori Fronte, tovarniški sveti, družbene organizacije ter razna združenja in ustanove pa so sklicali še več tisoč ožjih sestankov, konferenc in predvolilnih zborovanj. Po splošnem prepričanju bo udeležba na volitvah res množična. To dokazuje tudi zanimanje volivcev za volilne imenike. Do včeraj zvečer je preverilo svoja imena v volilnih imenikih nad 90*/o vseh volivcev. Na glasovanje za kandidate na listi Fronte narodne enotnosti poziva ves poljski tisk, radio ter zvočniki na tovarniških dvoriščih. na železniških postajah, na mestnih trgih in po vaških ulicah. Predvolilni lepaki med drugim obveščajo, da nakopljejo poljski rudarji zdaj letno 95 milijonov ton premoga, da i/dolajo delavci v tovarnah 5 milijonov ton jekla, 4 milijone ton cementa, kakih 80.000 ton sladkorja itd., torej znatno več kakor pred vojno, in da bo industrijska proiz-vodja še naraščala. Nocoj se je prvi sekretar CK ZDPP Wladislaw Gomulka po radiu oglasil zadnjikrat pred volitvami. Tudi odbor Združene kmečke stranke. Centralni odbor Demokratske stranke, predsed- nik Centralnega odbora Zveze sindikatov Poljske in koordinacijski odbor katoliških aktivistov so danes pozvali svoje člane m vse volivce v deželi, naj glasujejo za Fronto in za vodilne kandidate z Gomulko na čelu«. Od 28 milijonov prebivalcev Poljske bo imelo na jutrišnjih volitvah volilno pravico 14,499.000 ljudi, starih nad 18 let, ali nad 60°/o vseh prebivalcev. Izmed 723' kandidatov bodo izvolili v bodoči Sejem 459 poslancev. Od skupnega števila kandidatov je 88 "/o kandidatov, ki še niso bili poslanci. Kandidirali so predvsem člane Partije, ki nastopajo v Fronti narodne enotnosti PZDP, Združene kmečke in Demokratske stranke, kakor tudi prestav niki t. imen. naprednih katoličanov, dalje razne strokovnjake, zdravnike, industrijske in kulturne delavce. Od celotnega števila kandidatov jih 15V0 ne pripada nobeni poltiični stranki. Jutrišnje volitve pričakujejo Poljaki z optimizmom. Sodeč po sadovih dosedanje predvolilne kampanje bodo v veliki večini glasovali za kandidate Fronte na. rodne enotnosti. Registracija preizkusov jedrskega orožja New York, 19. jan. (Reuter). V OZN so objavili, da bodo Norveška, laponska in Kanada predložile Generalni skupščini resolucijo o tem, naj bi vse poskuse z jedrskim orožjem vnaprej re' gistrirala OZN. To resolucijo bodo predložili političnemu odboru. i Srbije slovesen sprejem. V razgovoru »o sodelovali predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, predsednik Ljudske skupščine Srbije Petar Stambolič, podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Vladimir Simič in Lidija Sentjurc, predsednika domov Vlada Zečevič in Ivan Bo-žičevič, člana Zveznega izvršnega sveta Moma Markovič in Mijalfco Todorovič, predsednik zunanjepolitičnega odbora Zvezne ljudske skupščine Veljko Vlahovič, sekretar Zvezne ljudske skupščine Mitar Bakič in več poslancev. Zvezni ljudski poslanci so seznanili goste z ustavno ureditvijo FLRJ, z volilnim sistemom, s pristojnostjo in sestavo Zvezne ljudske skupščine, njenih domov in odborov ter z volitvami in funkcijami Zveznega izvršnega sveta. Na izraelsko*jordanski meji nič izrednega New York, 19. jan. (AP). Skupina opazovalceev komisije OZN za nadzorstvo nad premirjem v Palestini je po obhodu izraelsko-jortfanske meje izjavila da na nobeni strani niso opazili zbiranja čet. zaciji za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC). Velika Britanija je trdno sklenila, da bo v sodelovanju med zahodnoevropskimi deželami zavzela svoje mesto. Kar zadeva vojaško sodelovanje, je Lloyd dejal, da bo Velika Britanija storila vse, da bi v skladu z novimi navodili, ki jih obravnava Svet Atlantske zveze, »razdelili vsa sredstva enakomerno in izločili sleherni čezmerni napor«. V zvezi s sueškim vprašanjem uspehe pri gojenju bombaža, je Lloyd dalje dejal, da se s tem vprašanjem zdaj ukvarja OZN in da spričo tega ne bi bilo primerno, če bi sklicali posebno konferenco o Suezu. Ce pa bi dala pobudo za takšno konferenco OZN, bi Velika Britanija proučila ta predlog. Bulgonin v Stalinabadu Stalinahad, 19. jan. (TASS). Predsednik sovjetske vlade je prispel v glavno mesto Tadžiki-stanske republike, kjer bo deželi izročil Leninovo odlikovanje za Bolgarska vladna delegacija v Tirani Sofija, 19. jan. .Radio Sofija poroča, da jo danes na povabilo albanske vlade odpotovala v Tirano bolgarska vladna Na koncu je Lloyd dejal, da delegacija, ki Jo vodi predsednik vlade se je z italijanskim zunanjim mi-; jugov, v delegaciji sta med drugimi nistrom Martinom razgovarjal O, tudi zunanji minister Ukanov in mini- ciprskem vprašanju. | ster u zunanjo trgovino Živkov. Narodnostne pravice Slovencev in Hrvatov v Avstriji še vedno niso zajamčene z ustreznimi zakonskimi predpisi Dunaj, 19. jan. (Tanjug). Predstavniki slovenske in hrvatske narodnostne skupine v Avstriji so imeli na Dunaju sestanek, s katerega so poslali pismo diplomatskim predstavnikom štirih velesil. V pismu, katerega prepis je bil dostavljen tudi avstrijski vladi, je poudarjeno, da še vedno ni bil sprejet zakon o izvajanju člena 7. avstrijske državne pogodbe, ki se nanaša na pravice hrvatske in slovenske narodnostne skupine. V pismu je nadalje rečeno, da je avstrijska vlada v zvezi s tem vprašanjem svojčas ustanovila poseben odbor pod predsedstvom avstrijskega zunanjega ministra Figla. Ta odbor, ugotavlja pismo, je imel doslej le pripravljalne razgovore o šol- skem vprašanju in je pozval pravosodno ministrstvo, naj pripravi zakon o izvajanju točke 7. državne pogodbe. Pismo na koncu ugotavlja, da je ostalo le pri teh pripravah. Uprava Zveze madžarskih novinarjev odstavljena Budimpešta, 19. jan. Budimpe-štanski radio je poročal, da je notraniji minister odstavil upravo Zveze madžarskih novinarjev in imenoval poverjenika, ki bo začasno vodil posle zveze. Ta ukrep je bil storjen »ker so ugotovili, da je zveza novinarjev razvila dejavnost, ki ni bila T skladu s statutom zveze.« PLENUM CK LM SLOVENIJE KONČAN Mladina sije naložila zelo odgovorne naloge Ljubljana, 19. januarja. Danes je osmi plenum CK LM Slovenije zaključil dvodnevno zasedanje, na katerem so v referatih in razpravi analizirali prispevek in naloge mladine pri urejanju najbolj perečih problemov našega časa. Prav tako kot mladina sodeluje pri odpravi težav in napak pri urejanju vrste problemov v tovarnah, mora vplivati tudi na življenje občin. Doslej je mladina dogajanja v občini precej zapostavljala, letos pa naj bi mladinske organizacije vsebinsko izpopolnile svoje delovne programe prav v skupnem delu in v povezavi z občinami. Tudi letos bo mladina vlagala ▼se svoje napore za dograditev raznih telesnovz^ojnih objektov. Skupno z okraji, občinami in podjetji bo urejala vsepovsod pereče vprašanje pomanjkanja prostorov 'za zbiranje, izobraževanje in razvedrilo tako delavske kot kmečke mladine. Med drugim bi bil čas, da bi tudi želja po Mladinskem domu v Ljubljani postala stvarnost. Med sklepe plenuma so med drugim zapisali, da bo mladina pomagala pri izvajanju načel naše gospodarske politike, zlasti tistih, ki spodbujajo proizvajalce, kolektive in občine k višji storilnosti. Za to so potrebne analitične ocene delovnih mest, normiranje vseh del, ki jih je moč normirati, premije, ki temelje na realnih kriterijih, in takšna tarifna politika, ki bo zagotovila za enako delo enako plačilo. Mladi delavci bodo prispevali k izboljšanju organizacije proizvodnje, se zavzemali za pomoč mladim kadrom, da se bodo sprostile vse njihove ustvarjalne sposobnosti. Mladina bo posredno ali neposredno organizator in pobudnik za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje mladih delavcev, skratka sodelovala bo pri urejanju vrste vprašanj in odpravljanju vsega, kar zavira in duši socialistične odnose. Pri vseh teh naporih pa bo prva in najvažnejša skrb za izboljšanje razmer, v katerih mladi delavci delajo in živijo. M. R. RAZGOVOR Z NAMESTNIKOM GENERALNEGA DIREKTORJA JUGOSLOVANSKIH 2ELEZNIC DJORDJEM SAVICEVICEM V Čedalje večja modernizacija prevoza potnikov in blaga ter ugodnosti, ki se nam obetajo letos v potniškem prometu Beograd, 18. jan. (Tanjug). Namestnik generalnega direktorja Jugoslovanskih železnic Djordje Savičevič je na današnjem sestanku z novinarji govoril o čedalje večji modernizaciji prevoza potnikov in blaga po železnici ter ugodnostih,'ki se nam obetajo letos v potniškem prometu. Rekel je, da so na pristojnem mestu že sklenili, da dobimo letos električne ln diesel lokomotive, ki bodo vozile po vseh naših glavnih železniških progah namesto parnih. Ze letos bo na razpolago nekaj denarja, tako da bomo lahko kupili kakih 50 električnih in diesellokomotlv. Imamo pa vse pogoje, da bi izdelovali takšne lokomotive doma. Generalna direkcija Jugoslovanskih železnic se v tem smislu že pogaja s tujimi tvrdkami. Z nakupom kakih 1660 tovornih vagonov bomo letos znatno ublažili neskladnost med možnostjo prevoza blaga po železnici in potrebami v gospodarstvu. O NOVIH TARIFAH Namestnik generalnega direktorja železnic je pojasnil tudi nove tarife za prevoz potnikov po železnici, ki bodo začele veljati 1. marca. V prevozu potnikov do 300 km bodo ostale cene nespremenjene, na - daljših vožnjah pa SEKRETAR NIKOLA SRZENTIC O NEKATERIH PROBLEMIH PRAVOSODJA Število upravnih sporov pada Beograd, 19. jan. (Tanjug). Sekretar sekretariata za pravosodje Zveznega Izvršnega sveta Nikola Srzentlč je govoril danes na sestanku z novinarji v sekretariatu za informacije o nekaterih problemih pravosodja v naši državi ter hkrati odgovoril na vprašanja uredništev časnikov in naših radijskih postaj. Poudaril je, da je število primerov, ko zaprosijo državljani za zaščito zakonitosti, od leta do leta manjše, to se pravi, da število upravnih sporov pada, kar Sprejem pri Vladimirju Bakariču Predsednik Sabora LR Hrvat-ske dr. Vladimir BakaTič je včeraj sprejel delegacijo Zveze elek-trostiojnih inženirjev in tehnikov Jugoslavije, ki je v Zagrebu organizirala tridnevno posvetovanje o mehanizaciji v kmetijstvu. V daljšem razgovoru so člani dele- facije seznanili predsednika Ba-:aorida s sadovi posvetovanja. Vremenoslovci napovedujejo običajno zimo ln dokaj zgodnjo pomlad Po hudi lanski zimi, ki Je Imela za nekaj tednov vnaprej, pa menijo, v mnogih deželah katastrofalne posle- da bo sedanji mraz kmalu popustil, dlce ter zahtevala več človeških žrtev, da-bo konec januarja že toplejši. Ta-da ne računamo velike gmotne »kode, ko misli tudi prof. Ante Obuljen. Po Je razumljivo, da se ljudje zanimajo | njegovem mnenju bodo za letošnjo za letošnjo zimo. Vremenoslovci sicer 1 zimo značilni hladni In mrzil zračni napovedujejo vreme samo za dan ali tokovi, ki se bodo menjavali v kraj- obravnavati. Neki sodnik je lani obravnaval vsak mesec povprečno nad 160 sodnih zadev. Samo redna sodišča imajo kakih 50.000 sodnikov-porotnikov. Dosedanje izkušnje so pokazale, da so bili izbrani dobro. Sodiščem, zlasti gospodarskim, so mnogo poma-dokazuje, da upravni organi če- gali. dalje manj kršijo zakone. K spo- Na vprašanja o nekaterih spre-štovanju zakonitosti so zlasti pri- membah v kazenskem zakoniku pomogli sklepi četrtega plenuma je Srzentič odgovoril, da se obeta CK KPJ, ki so v glavnem uresnl- delna revizija tega zakonika. Na-čeni. | našala se bo samo na spremem- Ko je govoril o delovnih pogo- bo tistih predpisov, ki ovirajo jih sodišč, je Srzentič rekel, da je praktično delo. Lani smo imeli v še precej neurejenih vprašanj gospodarskih organizacijah nad zlasti glede sodnih prostorov pa 700 prisilnih likvidacij ali kakih tudi glede kadrov. Lani so spre- 150 več kakor predlanskim. Naj-jela naša sodišča kakih 300 mla- več jih je bilo zato, ker so se dih diplomiranih pravnikov. Mia- posamezna podjetja nezadostno di pravniki pa se rajši odločijo pripravljena spuščala v velike za delo v pravni službi gospodar- posle. Nekatera podjetja se lote-sklh organizacij, in sicer zaradi vajo tveganih poslov, čeprav se boljših stanovanjskih in drugih zavedajo, da ne morejo izpolniti pogojev. Sodniki so precej obre- svojih obveznosti. To Je pravza-menjeni s spori, ki jih morajo prav kaznivo dejanje, ki bi ga bilo treba kaznovati po določbah kazenskega zakonika. Na koncu je sekretar Srzentič rekel, da pripravljajo na pristojnem mestu nekatere zakone, v glavnem za izvršilni postopek, za izvenpravdni postopek, zakon o advokaturi in še nekatere druge. dva, vendar pa Jih čestokrat vprašujejo, kako bo letos z mrazom ln snegom, kako dolgo bo trajala zima, ali bo huda ali ne. Zvezna uprava hidrometeorološke službe ne daje dolgoročnih uradnih prognoz, ker meni, da to še zmerom ni možno. Iz izjav vremenoslovcev, ki I S « bomo imeli hudega ali celo mesečev vn^rei Da lahko mraz*‘ Meteorološka služba Zahodne S »i«tmJ? X k« !«*,!» Nemčije Je že v decembru napovedo- tl nrttuir« vala mll° zlm°- Pri nas večkrat sllšt- SiS mo tudl mnenje Aeteorologa-amaterja nje dni, razmeroma mila, pomlad pa B0risa Koljčickega. Poklicni meteoro- O statutu Stalne konference ( delavskih svetov »c n. DB„. ume V. včerajšnji številki Ljudske bo konec sredi marca in snega bo sa- pravice je bilo objavljeno poro-mo toliko, da bo za silo pokrival zem- čilo, da je komisija za družbeno mlad za ^^eMJ^vo^deaUia! U b° P°' upravljanje pri Okrajnem odboru Tudi večina evropskih vremeno- rT, , ral?Ju načelno sprejela slovcev meni, da v drugi polovici le- statut Stalne konference delavskih svetov. K temu poročilu moramo bodo postopoma naraščale. Za brze in ekspresne vlake bo treba ne glede na razdaljo doplačati 300 oziroma 500 din. Zvišanje voznine na daljših vožnjah naj bi omogočilo večjo uporabo brzih in ekspresnih vlakov, zlasti če potujejo potniki nad 300 km daleč. Vožnja z brzovlaki nad 170 km bo v drugem razredu, nad 110 km pa v prvem razredu cenejša kakor doslej. Pri ekspresnih vlakih bo vožnja v drugem razredu cenejša na progi nad 210 km, za prvi razred pa nad 130 km. Otroci, ki imajo zdaj 50 % popusta, bodo imeli v prihodnje na kolektivnih vožnjah 75%, na počitniških vožnjah pa 70 % popusta. Znižana voznina ob nedeljah In državnih praznikih bo veljala odslej samo za vožnje do 600 km. Olajšave, ki jih uživajo delavci in uslužbenci državnih ustanov, kakor tudi člani družbenih organizacij ter dijaki, bo moč dobiti z mnogo manjšimi formalnostmi kakor doslej. Voznina v potniških vlakih na progah nad 300 km Je bila zvišana zato, ker se je s potniškimi vlaki na takih progah vozilo razmeroma malo potnikov. Do 300 kilometrov daleč se vozi s potniškimi vlaki 90 % potnikov, nad 300 km pa komaj 10 %. NOVI BRZOVLAKI Po spremembi železniških tarif se bo seveda spremenil tudi voz- ni red. Po novem voznem redu, ki bo začel veljati konec maja ali v začetku junija, bodo vozili namesto potniških brzovlaki na progah Zagreb—Osijek, Zagreb—Banja Luka—Sarajevo, Zagreb—Bi-hač — Split, Zagreb — Gospič — Split, Zagreb—Divača—Pulj in Ljubljana—Reka prek Pivke (od 2. junija do 29. septembra). Vozili pa ne bodo direktni potniški vlaki Beograd—Zagreb (dva para), Beograd—Niš—Skoplje (en par), Beograd—Kraljevo—Skoplje (dva para) ln Sarajevo—Zagreb (dva para). Tl vlaki bod vozili v prihodnje samo kot sektorski tako, da bodo morali potniki, ki se bodo hoteli voziti s potniškim vlakom na daljši progi, večkrat prestopiti. NOVE UGODNOSTI ZA POTNIKE Veljajo pa že nove ugodnosti v prevozu potnikov. Ce je hotel potnik doslej vožnje prekiniti, je moral dati vozni listek potrditi. Zdaj to ni več potrebno, marveč velja vozni listek do dneva, označenega na njem. Da bi se ognili gneči pred železniškimi blagajnami, lahko potnik kupi vozni listek 7 dni prej. Ce se potnik ne odpelje ali če prekine vožnjo na eni izmed vmesnih postaj, lahko vrne listek na odhodni ali konč-hi postaji brez posebnih formalnosti. Ce so vsa mesta v prvem razredu zasedena, lahko potnik na odhodni, končni ali vmesni postaji zahteva razliko voznine med prvim in drugim razredom proti sprevodnikovemu potrdilu na voznem listku. Tarife v blagovnem prometu pa ostanejo nespremenjene. Svojstvena šola samoupravljanja Lani je taborniška organizacija priredila nad 2000 izletov, 58 letnih taborjenj in biizu 200 kulturno-prosvetnih športnih prireditev V Mariboru se bodo danes zbrali zastopniki taborniških enot iz Slovenije, da bi pregledali svoje delo v minulem letu. Združenje tabornikov Slovenije si je s svojim vzgojnim delom med mladino v naši družbi pridobilo tak ugled, da je že redko katera množična pri reditev brez tabornikov. Kot sodobna in napredno usmerjena organizacija postaja prava Sola samoupravljanja v organizaciji in s tem usposabljanja mladine za življenje. Y okvira Zveze taborniških organiza- redi so prehodili celo preko 200 km poli. cij Jugoslavije, ki Ima zdaj Že več kot Na zletu v Kumrovcu pa so se med se- " ""‘l -- J *• • • ... . . . . A pode- šlh presledkih, hudega mraza in mnO' go snega pa se nam ni treba bati. Zime dokaj zgodnja. NA SEVERNEM TEČAJU SAMO ZA 4 STOPINJE BOLJ MRZLO KAKOR V SLOVENIJI Začetek letošnjo zime močno spominja na lanski. Lanski januar Je bil izredno topel, temperatura Je padla komaj na —8 stopinj. Potem pa Je nenadoma pritisnil hud mraz ln začelo Je močno snežiti. Velike spremembe v temperaturi so imele ponekod katastrofalne posledice. Letos se je pred nekaj dnevi zima začela nekako tako kakor lani. V vsej Evropi Je pritisnil mraz. temperatura Je padla ponekod na —20 ali Se bolj. Na Jadranu Je burja pred nekaj dnevi onemogočila sleherni promet, nekatere ceste ln železniške proge pa so pokrili snežni zameti. V nekaterih krajih Slovenije je padla temperatura na —24 in celo na —28 stopinj. Meteorološka postaja v bližini Severnega tečaja pa je sporočila, da so imeli tam —28 stopinj. Ameriški meteorologi napovedujejo, da bo trajala ostra zima kakih 8 dni ln da bo padla temperatura v Kanadi ln Sibiriji na —»2 stopinj. MRAZ BO KMALU POPUSTIL Predvčerajšnjim se Je nebo zjasnilo ln zato je temperatura še bolj padla. Začetek letošnje zime Je — kot rečeno — približno enak lanskemu. Meteorologi, ki napovedujejo vreme dodati, da je komisija sicer razpravljala o tem statutu, vendar pa ga ni načelno niti sprejela niti potrdila, ker je bila mnenja, da posvetovalni organ, kakršen naj bi bila konferenca delavskih svetov, morda niti ne potrebuje statuta. Komisija je sprejela le take , - - . . , sklepe in jih bo posredovala se- love mraza bodo spremljali snežni l,Q7nT L, _ meteži ln hudi vetrovi Prava pomlad i y . . , ", razprava o pa se bo začela po 18. marcu. 1 vprašanju statuta še ni končana. logi kaj malo upoštevajo njegove vremenske napovedi. Toda Koljčlckl je že večkrat zanesljivo napovedal vreme. O letošnji zimi pravi, da bo dva- krat pritisnil hud mraz, prvikrat ko januarja, drug: “ ali v drugi polovici februarja. Te va nec januarja, drugič pa v začetku 55.000 članov, zacija vse * vlil kar 12 novih enot. Zlasti uspei organizacija liri med vajensko in želsko mladino. Lani je bilo zlasti mnogo izletov, akcij In partizanskih pohodov, ki so s vnašanjem partizanskih tradicij in z neposrednim seznanjanjem z zgodovino Kartizanskih borb dobili svojo naj-oljšo vsebino. Okoli 20.000 tabornikov je bilo na nad 2000 izletih. Dalje so lani izvedli 58 letnih taborjenj, (4 manjših taborov In bivakov ter 22 potovalnih taborov. Lani samo štiri enote »nov, se tudi slovenska organi- j boj pomerili v taborniškem mnogoboju, se bolj širi. Lani so ustano- ! streljanja z zračno pnško in lokom ter 12 novih enot. Zlasti uspešno se v odbojki. niso imele svojih taborov. Zvečalo se Je število kultnrno-prosvetnih in športnih prireditev, ki jih je bilo nad 200. Nad ave tretjini članov Združenja, t. j. okoli 5000 članov Je preživljajo svoje proste dni pod šotori. Ce upoštevamo, da je bila cena tabornega oskrbnega dne v teh taborih mnogo nižja kakor drugod, potem bomo važnost te organizacije ie bolje razumeli. V teh dneh, ko so za dijake zimske Kulturne VESTI~~) Na svoji letni skupščini pa bodo taborniki poleg nspel)ov ugotavljali tudi napake, ki so jih ovirale pri delu. Spre- teli bodo delovni načrt za letošnje leto, i bo ne samo za naše, temveč za vse tabornike Jugoslavije zelo pomembno. Vse letošnje delo je namreč usmerjeno na doslej največjo taborniško prireditev, ki Je bila kdajkoli v Jugoslaviji. V prvi polovici avgusta bo v Palah pri Sarajevu U. zlet jugoslovanskih tabornikov. Zlet bo vodil starešina jugoslovanske taborniške organizacije Sergej Kraigher, vsa prireditev na bo pod pokroviteljstvom predsednika Ljudske skupščine Bosne in Hercegovine Djura Pucarja — Starega. Na tem zletu se bo zbralo okoli 6000 tabornikov ln gostov iz drugih držav. Od gostov so povabljeni na zlet predvsem tiste mladinske organizacije, s katerimi so taborniki ž«. dlje vzdrževali stike. V Palah bo jugoslovanska mladina živela lo dni v majhnem mestu z—i-lt— ki ga na nobenem zemljevidu ne bo l.Zt*’i P taborniške l.mof najti. Med seboj bodo tekmovali, »Ih E« n ..‘‘k!#’ “ •* >P<«navali ln izmenjavali izkušnje dosedanjega dela. Slovenski taborniki uini pod Golico in* drugod Pia- hoČeio oh tel nriiožnosti nrndvspm sno- Med na; moramo Ste ijvečje uspehe minulega leta 5*i zelo uspeli partizanski po- Zenico, Sarajevo, Mostar, ob povratku j Jn 2T8 v Kumrovcu. 15 pa 8e Dubrovnik in Split. Skupina naj* odredov mladih tabornikov je potovalo boljših članov pa bo potovala na zlet v različnih smereh skozi partizanske po poti slovenske delegacije na zaaeda- kraja Kozjanskega predela. Nekateri od- nje AVNOJ v Jajcu 1941. leta. -r- hočejo ob tej priložnosti predvsem spoznati zgodovmsle kraje Bosne in Hercegovine. Med drugimi bodo obiskali M< { RAZMIŠLJANJA - KRITIKA - POLEMIKA )- Pešajoči pobudi prilijmo novih moči Mraz v Sloveniji Pred dnevi smo na tem mestu brali razmišljanja o namenu in porabi sredstev okrajnega sklada za pobijanje alkoholizma v Ljubljani. O tehtnih predlogih, ki so bili v tem članku navedeni, bi bila koristna in potrebna javna razprava. Glavni predlog, da je sklad vsekakor treba ohraniti in mu zagotoviti zakonito podlago, je dejansko utemeljen tako glede na veliko škodo zastran alkoholizma kot glede na dosedanje začetne uspehe organiziranega boja proti temu socialnemu zlu. Treba pa je tudi zagotoviti javnost tega sklada — stvar, ki je bila doslej zapostavljena v škodo skupnih prizadevanj za boj proti alkoholizmu. Včeraj so zaznamovali v Sloveniji najnižio temperaturo to limo. V Celju in Slovenjem ,, _________ r_4__#_ ___________ Gradcu je bila včeraj zjutraj 1 proizvodnje sadnih sokov. Odlok o tem temperatura —24 stopinj, v No- ' ‘~ vem mestu in Murski Soboti —22, v Ljubljani —20 in v Mariboru —19. Tudi v ostalih krajih republike, razen v Primorju, je pritiskal hud mraz. Zanimivo pa je, da je bila temperatura v višjih planinskih pon ročjih nekoliko ▼išja, na Jezerskem na primer okrog —15, na Kredarici (2215 m) pa —9 stopinj. Okrajni ljudski odbor v Ljubljani je bil prvi v državi, ki je davek na promet z alkoholnimi pijačami zvišal za 5*/i v korist pobijanja alkoholizma In je sprejel še bivši MLO v februarju 1955. leta in imenoval upravni odbor sklada. Ta pametna in humana pobuda je odmevala po vsej državi. Doslej Je v Sloveniji uvedlo protialkoholni davek že veliko občinskih ljudskih odborov in nekaj okrajnih ljudskih odborov. Podobno pa tudi marsikje v državi. Toda upravni odbor tega sklada v Ljubljani se Je sestal enkrat samkrat V odboru je bil krita -zadeva. borov sprejelo podobne daje tudi največ koristnih pobud za trošenje teh sredstev. Na vprašanje, za-kai v tem odboru kot njegov član ni odločneje načenjal odprtih vprašanj, je zastopnica Rdečega križa odgovorilai »Na sejo smo bili sklicani enkrat sam krat ob imenovanju odbora še pri biv Na seji Okrajnega »veta za socialno varstvo v Ljubljani, ki je bila lani 25. junija, so v razpravi o socialnem varstvu družine člani Sveta želeli pojasnilo, kako trošijo sklai za pobijanje alkoholizma. S pojasnilom, da gre največ sredstev za regres mleka, se niso strinjali. Menili so, da bi morali ta sredstva uporabljati predvsem za preventivne oblike boja proti alkoholizmu, zlasti pospeševanju proizvodnje brezalkoholnih pijač. Tudi ta organ Okrajnega ljudskega odbora je kakor mnoge množične organizacije želel od upravnega odbora sklada, naj mu poda pregled trošenja sredstev doslej in plan trošenja v prihodnje. VPRAŠANJA. KI ZAHTEVAJO JAVNE OBRAVNAVE Vrašanj, ki bi jih bilo treba s šlr-Sega družbenega vidika razjasniti, je veliko. Doslej je n. nr. šlo iz sklada, ne spodarski način znižali razpon med odkupno in prodajno ceno mleka. Spet pa je vprašanje ali je n. pr. industrijska izdelava sladoleda smotrna oblika boja proti alkoholizmu? Kolikor bi ta proizvodnja v okviru mlečnih restavracij vzlic umerjeni ceni donaSaia lep dobiček, • katerim bi restavracije krile manj donosne, a koristne pijače (Jogurt, sadni sokovi itd.), bi to pač predstavljalo posreden prispevek k boju prot alkoholizmu. Znatna sredstva sklada, ki bi se z ukinitvijo regresa na mleko sprostila, bi bilo bržkone res družbeno najkoristneje vložiti v organizacijo sadne predelave, tudi kot je to v članku predlagano za brezobrestna posojila kmetijskim zadrugam v okolici Liubljanc. Del sredstev bi bil zelo koristno uporabljen, če bi Jih upravni odbor v sporazumu s Svetoma za socialno varstvo in za zdravstvo oziroma s koordinativnim Odborom za zaščito otroka in družine namenil za štipendijo socialnega delavca, ki bi s« v okrajnem merilu lotil zlasti problematike alkoholizma omajanih dru- V javni razpravi bi bilo treba razčistiti tudi vprašanje, ali naj sklad vo- dijo okrajuo ali po občinah. Naš glavni pristojnimi organi podjetju tudi prizadevanja teh komisij. Skratka, „ »Ljubljanske mlekarne« pomagal pri ra- o, tem pomembnem skladu naj bi se bora sklada glede obravnave osnutka, cionalnejši organizaciji zbiranja, prede- člmprej temeljito pomenili vsi prizadeti A iz tega ni bilo ničesar. Sedaj niti ne lovanja in razpečavanja mleka in mleč- družbeni organi.in organizacije, razjas- yem, ali me že vodijo v evidenci kot nlh izdelkov. V ta namen bi lahko iz nili stališča, uredili njegov status ter samo sem velikokrat v letu”i955 posredovala pri predsedniku upravnega odbora sklada glede obravnave osnutka. ne kot oru je bil tndi zastopnik Rdečega člana upravnega odbora sklada ali pa sklada celo namenili nekaj sredstev za pc — organizacije, ki *i najbolj pri- so po decentralizaciji imenovali nov zares upravičene dopolnilne investicije, šli i, da Di čimveč naših ljudskih od- upravni odbor. Obveščena nisem bil* o j predvsem za osnovanje novih mlečnih de ade in ki ničemer . ijegov lostavlll tak upravni odbor, ki bo po 'rših družbenih vidikih gospodaril z . . . ------ ------------- dokajšnjimi sredstvi sklada za boj proti restavracij, in tako na edino zdrav go- alkoholizmu. B. F. PRED CESKOSLOVASKO-JUGOSLOVANSKO KULTURNO KONVENCIJO Kakor poroča Tanjug iz Prage, bo prihodnji teden o torek odpotovala iz Prage o Jugoslavijo delegacija češkoslovaške vlade. Delegacija se bo dogovarjala o Beogradu o sklenitvi jugoslovan-sko-češkoslovaške kulturne konvencije. Češkoslovaško delegacijo bo vodil minister za šolstvo in kulturo František Kohuda. RAZSTAVA PRVOT1SKOV IZ DOBE NEMŠKE KLASIKE IN ROMANTIKE Cankarjeva založba v Ljubljani je v petek zvečer priredila t) prostorih svoje knjigarne v Wol-fovi ulici ogled prvotiskov in drugih knjižnih redkosti iz dobe nemške klasike in romantike. Te lepe nenavadne in redke razstave so se udeležili književniki, bibliotekarji in drugi povabljeni kulturni delavci. Urednik Cankarjeve založbe književnik Božidar Borko je uvodoma nanizal nekaj tehfnih misli o razstavi, ki je navzočim pokazala po zaslugi tovariša Štefana Tausiga kulturni pomen antikvariatov. Razstavljene antikvarne dragocenosti — mnoge so dragocene tudi v svetovnem merilu — so bile vse it ozemlja naše države. Podobne razstave bo Cankarjeva založba prirejala tudi v prihodnje in bo prva na vrsti razstava francoskih knjig iz istega razdobja. >DUNDO MAROJEc V PRAGI V Narodnem gledališču v Pragi so začeli z vajami za predstavo Držičeve komedije iDundo Marojet. Premiera bo predvidoma v mesecu marcu. Delo režira kot gost režiser zagrebškega Narodnega gledališča Bojan Stupica, kakor bo tudi scenarija izdelana po načrtih Bojana Stupice. »Dun-do Maro jet bo ena od petih premier, ki jih bo v tem letu uprizorilo praško Narodno gledališče. MOZARTOV TEDEN V SALZBURGU Prihodnji teden bodo o Salzburgu proslavili >Mozartov teden*, ki se bo v prihodnosti razvil v tradicionalno vsakoletno prireditev. Tako so namreč sklenili na lanskih vroslavah njegove dvestoletnice. Na letošnjem tednu je na sporedu komorni koncert, 2 operni predstavi, orkestralni večer in matineja. V okviru prireditev bodo nastopili Dunajski simfoniki pod vodstvom londonskega dirigenta Anthonyja Collingsa. Prirejena bo tudi posebna razstava, ki bo prikazovala gradivo iz Mozartovega dela in življenja. Posebna zanimivost te razstave bo, da bo skušala prikazati pregled proslav ob Mozartovi dvestoletnici. GLASBENO DELO NA TEKST MIROSLAVA KRLEŽE Znani jugoslovanski komponist Krešimir Baranovič, direktor beograjske filharmonije, je napisal novo glasbeno delo, in sicer kompozicijo za solo, zbor in orkester. Inspiracijo za to delo je Baranovič dobil v pesmi >Simfonija< Miroslava Krleže. Vzlic temu, da je delo namenjeno predvsem radijski izvedbi, predvidevajo tudi koncertno izvedbo. NOVA DOMAČA FILMSKA SLIKANICA Ta mesec bodo v zagrebškem podjetju >Zagreb-film< končali snemanje filmske slikanice, ki se imenuje >Camboy Jimmyt Scenarij za ta film je napisal znani scenarist Vatroslav Mimica, film pa je režiral Dušan Vukatii-Glavni slikarji filma so: Aleksan-dar Marx, Oto Reisinger in Ivo Kušanič, MLADI BEOGRAJSKI GLASBENIKI NA POUSKEM Te dni bo odpotovala na Poljsko skupina treh mladih beograjskih glasbenikov, ki bodo s tem vrnili nedavni obisk poljskih glasbenih umetnikov v Jugoslaviji. Sinoči so v prostorih beograjske Glasbene akademije priredili samostojni glasbeni ve' čer, na katerem so izvajali spored, s katerim bodo nastopili v Varšavi in nekaterih drugih polj' skih mestih. REPERTOARNI NAČRTI TNP Vilarovo gledališče »Thčatre natlonale populaire* se pripravlja na uprizoritev vrste novih del. Januarja in februarja bo igralo gledališče Beaumarchalso-vo »Flgarovo svatbo« ter Brechtovo dramo »Mati Hrabrost«. V tem času predvidevajo tudi uprizoritev Shakespearovega »Juli3š Cezarja«. Na Dublinskem festivalu, ki bo letos maja, bo gledališče sodelovalo z > Molierovlm »Skopuhom« in T. S. Elliotovo dramo »Uboj v katedrali«. Na festivalu v Strassbourgu bo Vilaro-va skupina nastopila z Racinovo »Fedro«. Velika Britanija med Evropo in Ameriko dar pa »o dobili glavno besedo pri njem AmeriCani. To ravnanje, ki se zdaj ponavlja na Bližnjem vzhodu, Je seveda naletelo na ostre kritike v Londonu in Parizu. Tem namenom Je v glavnem veljalo tudi nedavno Mac- preprosto velesila«. ★ Vsa ta politična »pehanja« pa potekajo še več ali manj v blokovskih okvirih ln v večini primerov kratkovidno ignorirajo, da na svetu ni samo »Nova« zunanjepolitična koncepcija Macmillanove vlade Je tudi oživl-omisli o tako imenovani »evrop-tretji sili«, oziroma opustitev tradicionalne britanske, otoške »splendid jsolatlon« od evropskih zadev. Sicer to stališče ni nekaj popolnoma nove-fa' ker so se Britanci v povojnih letih večkrat ukvarjali s teorijo, da bi Dilo prav, ko bi ustvarili nekakšen »evropski protiutež« SZ in ZDA, ker Pl, t° pozitivno vplivalo tudi na zaščito njihovih interesov. Toda Britanci — takrat niso toliko mislili na tvropo, kolikor na same sebe, saj je IE> prevzeti vlogo ne- več da Je vedno večje število držav, aKSnega posredovalca med ZDA ln ki Jim Je koekststenca temelj njihove n£: Je Pai od tega pričakoval zunanje politike. Te dežele sicer nl- politične, gospodarske, pa majo Jedrskega orožja, zato pa poli-1 druRe prednosti. tlčni vpliv, ki ga ni moč prezreti. Sueški poraz Je drastično pokazal. Popolnoma napačno Je tej politiki prija Velika Britanija taki nalogi sama kos, da si bo pač morala pridobiti •^veznike«. Odtod tudi naenkrat tako velika simpatija do »skupnega evropskega tržišča« in 'do evropske integracije sploh, ki bi se ji hotela Velika Britanija postaviti na čelo, če že ne drugače, pa kot »prima inter pares«. Odsev tega prizadevanja so tudi pravkar zaključeni obisk britanskega zunanjega ministra Selwyna Lloyda v Rimu ter personalne spremembe v gospodarskih resorih vlade, ko so Kuatli pri Nehruju New Delhi, 19. jan. (AP). — Predsednik indijske vlade Nehru in predsednik Sirske republike Kuatli sta se danes sestala in v razgovoru, Id je trajal poldrugo uro, obravnavala bližnjevzhodna vprašanja. Sirski predsednik se je z Nehrujem prvič razgovarjal že v torek, takoj po svojem prihodu v Indijo, kamor je prišel miiianovo opozorilo, da je »velika desetdnevni obisk. Indijski Britanija še vedno velesila, ne drugo- krogi pripisujejo njunim razgO- nrenrnst« azredna’ marvef vorom velik pomen In poudarja- jo, da Nehru ne more zavzeti dokončnega stališča o Eisenho-werjevi doktrini, dokler ne bo seznanjen z gledišči ostalih arabskih državnikov. V Budimpešti nezaželen britanski diplomat . U1 . • , Budimpešta, 19. jan. (Radio lepiti etiketo nekakšne pacifistične v. mistiflkaclje, ker njeno -zavzemanje i Budimpešta), /.unanje mimstr-za mir In koeksistenco ni pasivno stvo je obvestilo britansko vele- ostajanje ob strani, marveč aktivna, dinamična ln ustvarjalna dejavnost. Pomanjkljivost te politike je, da je morda včasih »pretiha« v nasprotju z drugimi, ki so v zadnjem času kaj hrupne v obujanju starih koncepcij. Ta skromnost namreč ni na mestu, še posebej, ker to nekatere navaja, poslaništvo, da smatra britanskega vojaškega odposlanca polkovnika Cowleya za »nezaželeno osebo« in da ga je pozvalo, naj v roku 48 ur odpotuje iz Ma- džarske. Nota madžarskega mini-da te sile podcenjujejo ali pa eno- strstva pravi, da je polkovnik euapoaarskin resorih vlade, ko so na stavno prezrejo. ZDA in SZ pač nista r j 1 i u 1 • ■ 1 nekatera pomembna mesta (finančni ! sami v nekakšnem »praznem svetu« l Lowley med oktobrskimi dogoa-jninlster je postal Thorneycroft) pri- ! (teorija »praznin« je namreč v zad- | ki na Madžarskem zlorabil diplo-ljudje, ki so se že prej, skupaj s njem času zelo modema). 2al pa ne! mnt,ke nrivilptriie •edanjlm premierom, zavzemali za gre samo za besedno igro. Tudi rav- i p , 4 . sodelovanje z evropskimi državami, nanja določenih krogov v svetu (v i rredstavmk britanskega zu- Skupno evropsko tržišče, o katerem glavnem »velikih«) pogostokrat zelo nanjega ministrstva je na to v je zadnji čas mnogo govora, je seve- močno spominja na to, da nekateri Tonfi0nii jziavil da ie oolkovnik ga le prvi korak na tej poti. ki naj res menijo, da je razen njih povsod LO n G O n Ul z J a VI1 a a j e poutovuiK. “i predvsem gospodarsko osamosvo- le praznina, ki sl Jo potem prizade- Cowley ze v Londonu. Dejal je, 311 Evropo, ji omogočil sprostitev od vajo na razne načine »zapolniti«. Ver- da je Cowlev odločno zavrnil obokaj dušečega dolarskega pritiska. ' Jetno Jeprr“P™/^®'0^ap-r^{«nf„ tožbe, ki jih navaja madžarska DR. J O Z E BRILEJ V GENERALNI SKUPŠČINI OZN Šele brezpogojni umik izraelskih napadalcev s Sinajskega polotoka bo omogočil pogajanja in ureditev perečih mednarodnih vprašanj na Bližnjem vzhodu New York, 19. jan. (Tanjug), ločajo, da bi jih obravnavali po-V okviru debate o Bližnjem vzho-: sebej.c du v Generalni skupini OZN ie »Takšno gledišče,« je dejal, »vsekakor očitno naiprotuje črki delegat dr. Jože Brilej. Omenil je • d h ustreznPih ^lucij resolucijo Generalne skupščine z /r ViT dne 7. novem, lanskega leta, s ka- j , JSJL* ™ tero je OZN zahtevala takojšen 1 “ n« umik vseh izraelskih čet za de-! katerem ravna OZN glede.na markacijsko črto, določeno s nedavno krizo na Bližnjem vzhodu in zato Generalna skupščina splošnim sporazumom o premirju uu , 4 ifs »up™ 1949. »Jezik te resolucije,« je re preiti, ne sile se morajo brezpogojno in _ J uusvvvga uuiaionvga jjiiudnn. j««***" v skladu s to večjo gospodarsko sa- neje . jnostojnostjo pa bi se večala tudi »po- nerealnih koncepcij. IJtlčna teža« Evrope. Toda na tem Področju so stvari še mnogo bol) zamotane in delikatne kot na gospodarskem. Tu se križajo razne težnje. Tako na primer klerikalci (zahodnonem-®kl, italijanski in francoski) predstavljajo takšno Evropo kot nekakšno klerikalno trdnjavo. Sleherni pač, da ne naštevamo podobnih primerov, gleda ha to zamisel skozi zorni kot svojih Političnih in drugih interesov; »vrop-“kih smeri« Je namreč na starem kon-“nentu toliko, kot Je na primer v Franclji političnih strank. Ne glede “* to, da vsebujejo te koncepcije mnogo Izrazito reakcionarnih pojmovanj, vendar nekateri menijo, da bi njihova uresničitev, kolikor to pomeni okrepiti evropsko samostojnost, utegnila prispevati k rušenju blokovske omejenosti, k sprostitvi trgovinske izmenjave med tako imenovano —ko i nota. kel Brilej, »je bil nedvomno jasen , P* ° in nedvoumen. Izraelske čete bi se ,■ . • J ,, morale takoj umakniti na demar- lja’ kl so “’scdle'« kacijsko črto. Dopuščeni niso bili | »Ob tej priložnosti se ne želim nobeni pogoji ne izjeme. To pa! spuščati v bistvo vprašanj, ki jih, se še ni zgodilo in izraelske čete se še niso umaknile. To vprašanje je znova prišlo pred Generalno skupščino in proučiti ga je treba z veliko zaskrbljenostjo tembolj, ker še zdaj ni nobenih določenih zagotovil, da bo resoluciji Generalne skupščine ustreženo. Nasprotno, vse kaže, da umik še zmerom vežejo na določene pogoje in da nekatere dele ozemlja, ki se jih je Izrael polastil med napadom na Egipt, iz- kakor vse kaže, tako ali drugače povezujejo z vprašanjem umika izraelskih čet. Ob primernem času bi lahko obravnavali problem« 8 tega področja. Toda primeren čas & popolnem et, o čemer bo napočil samo umiku invazijskih zdaj razpravljamo, in po popolni uporabi ustreznih resolucij Generalne skupščine. Takrat in samo takrat, bomo lahko proučevali ali celo začeli proučevati katerokoli dolgoročno vprašanje, na katero bi utegnili zadeti To je bilo stališče, na katero se je postavila jugoslovanska delegacija že na prvem izrednem zasedanju Generalne skupščine v zvezi z napadom na Egipt.« Na koncu svojega govora je Brilej rekel, da bo jugoslovanska delegacija podiprla resolucijo azij-sko-afriških dežel. Ta resolucija po mnenju jugoslovanske delegacije ustreza zahtevam sedanjega položaja. OB ZAKLJUČKU OBISKA CU EN LAJA V MOSKVI Sovjetsko-kitajska izjava o mednarodnem položaju, medsebojnem sodelovanju socialističnih dežel in stikih med obema državama Moskva, 19. jan. (Tanjug). V | nializmu ter za zaščito miru v Kremlju so sinoči podpisali so- polni meri sodelujejo v skladu s vjetsko-kitajsko deklaracijo. V petimi načeli mirne koeksisten-prvem delu deklaracije je po- ce«. nevero«) in s tem tudi posredno k •boljšanju mednarodnega ozračja. Zahodno ln vzhodno Evropo (Thor- udarjeno, da so med razgovori iz- Posebna pozornost je bila pomen jali mnenja o važnih medna- svečena dogodkom na Madžar-rodnih vprašanjih, o nadaljnji skem. »Upor na Madžarskem so krepitvi stikov med socialistični- sprožili tuji imperialistični agre-mi deželami ta o prijateljskem sivni krogi ta madžarski proti-amerilkega predsednika ----------------------------------------- .‘"Aduu. reakcionarni elementi, ki so izko- fongrau o pofoUj^v d&avTTakor razvoju stikov med Kitajsko ta tudi predlog novega proračuna, kjer Sovjetsko zvezo, jo Postavke za vojaške namene (63 "It . , . proračunskih izdatkov) večji kakor Obe strani ugotavljata, da je v«aiul1,elen?ent no?.e spričo dogodkov na Madžarskem džarskem- ^Polnila svojo med- Ce hočemoabiuPnatančni siednj^ni nastale nove spremembe. O Ei-nov; Elsenhowerjeva doktrina Je le senhowerjevi doktrini, in ameri- eer ze^jaepiJ™n^aiea ™ S?ugl del P°™ ™ •v«U, vendar Je za obe značilno po- ugotavlja deklamacija, da ustvar-•tavljanje nekakšne črte, katere pre- ja ta politika novo napetost v ■oračitev bi pomenila »casus belU«, n nhvniji nnvn te gospodarska pomoč prizadetim dr- “"T* *»vam, kl naj bi odvrnila »komuni- politiko ZDA. SZ in Kitajska sta stično nevarnost«, kakor to blokov- pripravljeni »nadalje podpirati »ko kratkovidno navajajo utemeljitve nnroHp na SrpHnipm in Rllfnipm »eh predlogov. Nekateri ocenjevalci na5°°e Hf srednjem ln Bližnjem Mednarodnih razmer vidijo v tem le vzhodu, da preprečijo agresijo in ohranitev dosedanjega statusa quo, vmešavanje v svoje zadevfe«. MadlaSkremnnVaaz3orno pokazali?^ ne Hkrati POdPfrata zahteve Egipta JUsliJo dovoliti nikakršnih sprememb po odškodnini, nasprotujeta med-v vzhodni Evropi, zda pa so podob- narodni kontroli nad Sueškim "O ravnaie na Bližnjem vzhodu, samo nrPb-nnritr, u, meniti Hn 1« moč * to razliko, da bi »praznino« zapol- Prekopom Ml menita, aa je moc ameriški vplivi namesto pojema- vprašanje plovbe urediti 8 po-jočega britanskega. Tudi tu se nada- gajanji zainteresiranih dežel ob burni razplet "spora ^avoUo^nacfo™' spoštovanju egiptovske suvere-«*aclje iranskega petroleja, ve, da so nosti. V deklaraciji je izraženo ..^'ričani takrat »pogoltnili« angio- mnenje, da lahko »socialistične Iransko petrolejsko družbo in da Je države in narodno neodvisne de- b*,ne motorje in bi morale leteti Dll« pravzaprav »rešitev« v tem, da Je J , m naroano neoavisne hington, 19. Jan. (Reuter). Štab ameriikega letalstva le ..................... boi Itega letalstva je sinoči objavil, da so trije ameriiki bombniki na reaktivni pogon B-52 brez postanka preleteli 40.500 kilometrov. To je bil prvi neprekinjeni polet reaktivnih letal okrog sveta. Bombniki so bili v zraku nepretrgoma ii ur in so leteli s povprečno hitrost- to 840 kilometrov na uro. Vsak izmed lombnikov ima osem reaktivnih motorjev. Med poletom so jih tankerska letala v zrakn večkrat preskrbela z gorivom. Bombniki so vzleteli v Kaliforniji, preleteli ZDA, Atlantski ocean, Maroko, Saudsko Arabijo, Cejlon, Filipine, otok Guam, nato pa Pacitik in so znova pristali v Kaliforniji blizu Los Angelesa. Med poletom nad Južnim Kitajskim morjem so odvrgli v morje manevrske bombe. Polet okrog sveta brez prestanka se Je prvikrat posrečil ameriškim super-»socialistične trdnjavam B-50 pred osmimi leti. B-50 narodno dolžnost, kar ustreza koristim zaščite miru na vsem svetu. Deklaracija tudi poudarja, da je uveljavljanje načel mirne koeksistence dežel z različnimi družbenimi sistemi podlaga zunanje politike vlad obeh dežel in pripominja, da SZ ta Kitajska težita za mimo koeksistenco z ZDA. Delovanje ameriških monopolističnih krogov pa prepm-čuje zboljšanje mednarodnih ctll kov. Sovražna politika ZDA na+ sproti Kitajski močno škoduj«^ koristim miru. Obe strani pozdravljata normalizacijo stikov z1 Japonsko. V deklaraciji je izraženo mnenje, da je treba vojaSke zveze za- k iiti^ ,i s Ob obisku kitajske državniške delegacije na Poljskem. Na sliki prizor z varšavskega sestanka, na katerem so se zbrali (od leve na, desno) predsednik Državnega sveta Aleksander Zawadzki, kitajski ministrski predsednik Cu En LaJ, prvi sekretar ZDPP VVladisIavv Gomulka, namestnik kitajskega ministrskega predsednika Ho Lung in ministrski predsednik Jožef Cyranklewtei Nevzdržne razmere na Cipra pod britansko oblastjo New York, 19. jan. (Associa- Budimpešta, 19. jan. Madžar-®Ka vlada je imela včeraj sejo, kateri je sprejela osnutek Proračuna za letošnje prvo četrt-J,etje. V vladnem poročilu je re-®cno, da narekujejo določitev *amo delnega proračuna name-plana za vse leto operativni razlogi. Sestavljanje celotnega proračuan je že dobilo določene smernice in organi za planiranje v finančnem ministrstvu so dobili napotke, kako je treba sestaviti proračun za preostali del leta. Sprejete postavke proračuna Z VSEH STRANI SVETA to TURČIJA CIPRSKO VPRAŠANJE Ankara. 19. jan. (AFP). »Menimo, Je razaelitev Cipra najpravičnejša aitev in da je prišel Čas, ko je treba . . , (i£ f m •uiao^a. ie Midi n da je pi . _ I „ I , Povedati,« je izjavil predsednik turške Predstavniki Sovjetske zveze in Grčije *lade Adnan Menderes v proračunskem go danes sklenili sporazum o trjtovinski SOVJETSKA ZVEZA OKREPITEV TRGOVINSKIH 8TIKOV Z GRČIJO Moskva, H. jan. (Radio Moskva). Adnan Menderes v proračunskem go danes sklenili sporazum o trgovinsl °dboru Velike narodne skupščine. Otoka menjavi blaga, ki določa dvakratno po-njegovem ni treba nujno razdeliti večanje menjave med obema deželama v •^azmerno s številom ljudi obeh narod- primerjavi z letom 1956. Po sporazumu ker živi na Cipru 18*/i turškega bo Grčija dobavljala Sovjetski zvezi J® 82*/» grškega prebivalstva. »To, kar boksit, iužno sadje in drugo, uvažala pa nočemo,t je pripomnil, »je, da lahko na bo stroje, industrijsko opremo in razne ^lPru razpolagamo z delom ozemlja, na ** * fnterem bi lahko razvili našo zastavo ** namestili naše čete.« ŠVEDSKA ATOMSKA OBOROŽITEV kemijske proizvode. JUŽNA AFRIKA NADALJNJA SEGREGACIJA Capetown, 19. jan. (AP). Ob začetku . Stockholm, 19. jan. (AP). Nemaro novega zasedanja juinoatriikefa parla-1,0 Švedska v šestih ali sedmih letih ie menta je generalni guverner jansen iz-Pfoizvajala atomske bombe. Prva atom- javil, da bodo s posebnimi predpisi nre-•k« ^ iktrirnn centrala na Švedskem pa . dill pouk temnopoltih Študentov. Vlada zieia obratovati leta 1960. Tri leta pripravlja tudi zakon o zvižanju pri-Pp*neje bodo Švedi lahko proizvajali stojbin, ki jih plaiujejo temnopolti pre- Pluton i j za atomske bombe. POLJSKA PROCES V BIDGOSZCZU , Varšava, 19. jan. (Radio Varšava) ®od_išče v Bigoszrzu je sodilo skupino so sodelovali bivalci, kakor tudi nekatere predpise, ki bnda natančneje določali segregacijo belih in temnopoltih usluibencev v bolnišnicah. SEVERNI VIETNAM PROTEST PRI KOMISIJI OZN {Judi. ki SO sodelovali v novembrskih Hanoj, 19. Jan. Delegacija sevenio J*gredih v tem mestu. Glavna obtoženca vietnamske armade ja danes protestirala Gulcz In Koszik sta bilo obsojena 6 ozi- pri mednarodni komisiji OZN za nadurna ? let ječe, ostali pa na zaporne »irstvo nad premirjem v Vietnama, ker ***nl po šest mesecev do treh let. Za- je juinovietnamska vojska kriila six>-**■*’ ----------- --------------—*-*----------------------------- —droeja. dokazov so oprostili razum demilitariziranem ix>dr ^ obtožence. V utemeljitvi obsodbe je Južno vietnamski vojaki so večfcrat pre-J*čeno, da je sodišče upoštevalo, da so. šli na ozemlje Severnega Vietnama in pUl omenjeni izgredi izključno pusto- tako kršili ženevski sporazum o pre- ža prvo četrtletje izkazujejo presežek izdatkov nad dohodki. Primanjkljaj namerava vlada kriti iz tekoče proizvddnje in industrije, katere nadaljnje naraščanje pričakuje, a ga veže z odpravo sedanjega pomanjkanja električne energije. Delno bodo pTimanjkljaj krili tudi s tujo pomočjo. Vlada je ob tej priložnosti znova poudarila pomen varčevanja. Z varčevanjem bi lahko znatno pripomogli k ureditvi finančnih problemov dežele. Vlada je tudi sklenila imenovati posebno komisijo, ki bo proučila pospeševanje kmetijstva. Predsednik komisije bo predsednik Prezidija Madžarske Istvan Doby. Vlada si na vso moč prizadeva, da bi stabilizirala gospodarstvo, toda težave so še zmerom velike. Hud mraz in snežni zameti so v zadnjih štirih dneh povzročili delni zastoj v premogovnikih. Rudarji so sicer včeraj znova nakopali 47.000 ton premoga, toda to praktično pomeni, da v zadnjem tednu storilnost v premogovnikih ni narasla. Nastale so tudi prve motnje v prometu, ki so spričo sedanjega položaja še tembolj občutne. Mraz ovira tudi obnovo porušenih hiš v Budimpešti. Upoštevati je treba še stalno nevarnost, da bo število brezposelnih naraslo, skrb za preskrbo mest s premogom, živili itd. Vlada misli na vse te težave uničujem •"»»•g« značaja. mirju. menjati s sistemom kolektivnega . d p . Vi ‘ Sk h" na in *CiDe Savas Loizides je si- ,p„a noči obdolžil Veliko Britanijo, da 0 uveljavlja na Cipru politiko te- razorožitvi je Izredno važen za ' • _„_fi __ sedanji mednarodni položaj. Ce rorJa’ ln Je Pozval 0ZN> PaJ P°- ki c.iVi i_iTi.1l Ki maga vsem nesamoupravntm pod- bl sprejeli sovjetske predloge, bi rnx6;olrl j oJ ne more šolati. Angleške oblasti ao odpustile 1110 izmed 1330 gjaških učiteljev. V minulem šolskem letu so zaprli 8 gimnazij, 24 pa začasno. Prizadetih je bilo 14.000 dijakov. Več sto dijakov bo aretirali in obsodili na razne kazni ali pa so jih odvedli v kon- napravill važen korak na poti k P^b0'f ! centracijska tahoriš&i. Loizidea je razumevanju in LoizJd.es ®eni» da ni pametno pripomnil, da so ti dijaki sodelo- medsebojnemu razumevanju in „.45« Deklaracija obravnava tudi protektorat, za Britanski Hondu-sodelovanje med socialističnimi ras, za Falklandske otoke, za Gi-deželami. To poroštvo je za zašči- braltar, za Zahodno Novo Gvine-to socializma in krepitve miru. j0> za Alžir, za Severno Irsko in Stiki med socialističnimi deže- |e nekatera druga ozemlja, lami novega lipa in krepitev Ko je govoril na seji Skrbni-enotnosti socialističnih dežel je škega odbora v debati o prosvet-mednarodna dolžnost Sovjetske nih razmerah na nesamouprav-zveze in Kitajske. nih področjih, je rekel, da sve- »Na področju medsebojnih sti- tovno javno mnenje misli, da je kov med socialističnimi deželami kolonializem zastarel in da je ni bistvenih nasprotij in trenj.1 neogibno obsojen na propad. Loi-Ce so se v minulosti v njihovih zides pa meni, da se motijo Uud-medsebojnih stikih zgodile napa- je, ki mislijo, da je naloga OZN ke in pomanjkljivosti, jih zdaj premagujejo in odstranjujejo. Razen tega pa te napake in pomanjkljivosti nikakor ne morejo skaliti medsebojne pomoči in sodelovanja. Vse stike med socialističnimi deželami je moč urediti na podlagi enotnosti in z odkritosrčnimi posvetovanji. Docela možno je pravilno, združiti enotnost socialističnih dežel in neodvisnost vsake posamezne dežele v njihovih medsebojnih stikih.« v tem, da skušajo zboljšati gospodarske in socialne razmere nesamoupravnih področij. Potrebno je predvsem, dati jim svobodo, ki je podlaga slehernega napredka. Grški delgat je zlasti kritiziral angleško prosvetno politiko na Cipru, izraženo med drugim v tem, da duši med prebivalstvom narodno zavest. Dejal je, da so v minulem šolskem letu od 510 grških osnovnih šol na otoku zaprli 376 in da se 50.000 otrok vali v demonstracijah in stavkah, da pa so s tem uveljavljali samo svojo temeljno človeško pra« vico in izražali svojo težnjo po svobodi. ■ Ko je angleški delegat Giden odgovorjal na obdolžitve grškega delegata, je rekel, da gre za propagando in pačenje dejstev. Spet pogajanja med Tunizijo ln Francijo Tunis, 19. jan. (AFP). Ministrski predsednik Habib Burgiba je danes v govoru tuniškemu narodu napovedal, da se bodo fran-cosko-tuniška pogajanja v kratkem obnovila. Povedal je, da se bodo pogajali o postopnem umiku francoskih čet iz Tunizije ter o trgovinskem sporazumu in pravni konvenciji med obema deželama. >Imeii moramo možnost, da svobodno sklepamo trgovinske pogodbe z drugimi deželami« Ti razgovori se bodo začeli že med obiskom francoskega ministra Mauricea Faura ▼ Tunisu. Francoske trgovce je strah pred alžirsko splošno stavko ob bližnji razpravi o alžirskem vprašanju v Generalni skupščini OzN Pariz, 19. jan. (Tanjug). Poveljnik mesta Alžira in prefekti vseh alžirskih okrajev so se danes po radiu obrnili na Francoze v Alžlru s pozivom, »naj ostanejo hladnokrvni in odklonijo poziv na stavko«, kl jo pripravlja alžirska Fronta pred začetkojn alžirske debate v OZN«. »Uporniško stavko bomo zadušili in odgovorili nanjo z močno akcijo,« je izjavil vojažki poveljnik Massu in poudaril, da »morajo biti vsi delavci, uradniki ln trgovci zmerom na svojih delovnih mestih. Pripravili smo vse potrebne var- paše danes .France Soir‘, »da se bodo stavki pridružili tudi Fran-zod, kl dvomijo v učinkovitosti vojske in policije, da bi jih obvarovala nasilja stavkajočih.« Nedavna akcija diverzantov proti štabu vrhovnega poveljnika francoskih čet v Afriki, ko so sredi mesta Alžira ubili načelnika glavnega štaba, je glavni vzrok popolne negotovosti v vsej deželi. Francoske oblasti kdaj z mrzlično naglico uveljavljajo varnostne ukrepe in represalije. V nekem razglasu pozivajo prebivalce mesta Alžira, naj med policij- nostne ukrepe ln nobenega od- sko uro In alarmom strogo pa-padništva ne bomo trpeli.« 1 zijo, da bodo vsa hišna vrata za- Ta poziv so naslovili na Fran- klen j ena. Prebivalce so tudi ob-coze, med katerimi je, kakor po- vestili, da je vsako zbiranje na udarjajo francoski dopisniki, nastala panika, spričo velikega gi- in potrebe. Vsaka zase pa zu- banja za popolno stavko v tre-hteva nove napore in povzroča . nutku, ko naj bi se začela v OZN nove skrbi. M. Bratič debata o Alžlru. »Oblasti se boje,« ulicah prepovedano in da morajo v trenutkih alarma brezpogojno stopiti k zidu in se legitimirati patruljam. Glavno mesto Alžira je razdeljeno zdaj na deset voj- nih con, ločenih med seboj z bodečo žico z redkimi prehodi iz enega v drugi del mesta. V muslimanskih okrajih mesta se še zmerom nadaljujejo hišne preiskave. Po ulicah patruljira 6000 padalcev, ki z minskimi detektorji pregledujejo ljudi, preden vstopijo v avtobuse ln trolejbuse. Med včerajšnjo kontrolo so v mestih Oranu in Alžiru aretirali nad 3000 »sumljivih« ljudi. V Oranu so aretirali največ muslimanskih trgovcev, ki so včeraj vzllc policijski prepovedi eno uro stavkali. Vojaški sodišči v Alžlru in Oranu sta danes obsodili na smrt pet Alžircev, obtoženih »terorizma«. Pariški časniki poročajo, da so nagla sodišča v Alžlru v zadnjih 14 dneh izrekla 20 smrtnih obsodb. V vojaških zaporih v glavnem mestu Alžiru je zdaj nad 250 na smrt obsojenih Alžircev. OB RAZPRAVAH O MEDNARODNI GOSPODARSKI POMOČI, V ORGANIH OZN Razvite in nerazvite dežele Ko so se po prvi svetovni vojni razvitih državah. Imamo neraz- i več kot marsikdaj dnevi. Vendar začela obravnavati nasprotstva vite dežele z visoko pismenostjo, ne moremo reči, da bi to vpra-med tako imenovanimi industrij- ! imamo nerazvite dežele, kjer je Sanje nenehno ostajalo na sezna-skimi in agrarnimi državami ter v posameznih panogah visoka mu nerešenih vprašanj. Spozna-med naprednimi in zaostalimi dr- produktivnost z najmodernejšo nje, da so potrebni hitri in ve-žavami itd., še ni bilo tako ve- tehniko, itd. Toda če govorimo o, likopoteznl ukrepi, prihaja ved-likih in nepremostljivih jezov, kot revščini, je ta zelo relativen po- j no bolj do veljave. Zaradi tega jem. Prav sedaj je v ZDA velika; in zaradi obsežnosti nalog, ki ča-razpraVa o tem, da živi toliko in j kaj o delavce na tem področju, ni toliko Američanov v težavnih; moč pričakovati hitrih in takoj razmerah, ker njihovi dohodki ne' učinkujočih ukrepov. Pri tem je dosegajo povprečja, in da je treba zlasti važna psihološka zavest, da medtem po eni strani izobliko- j napovedati boj revščini tudi v — 1 gre zadeva vendarle naprej in da vali gospodarstvo in države no- , sami Ameriki. V tem so si edini! bomo v doglednem času prišli do so danes in ki postajajo iz dneva v dan večji. Pred prvo svetovno vojno je imperializem zajel skoraj ves svet in ga je večidel obvladoval še naprej, čeprav sta se vega tipa, kakršna je bila Sovjetska zveza in čeprav je vse kazalo, da po dotedanji poti ni cenjevati niti podcenjevati, je že lo na tem področju mednarodnih odnošajev. Vsekakor pa Je nauk za nerazvite države v današnjem položaju ta, da si morajo pomagati PISMO Z VZHODNEGA SINAJA Veselje v El Arišu tako ekonomisti kot politiki. Vse prvih učinkovitih ukrepov na tem to kaže, da je vprašanje razmerja področju. Po tolikih letih prouče-med razvitimi in nerazvitimi ne j vanja in čakanja, ko se prepad moč napredovati. Zato je bilo v samo mednarodno vprašanje, med razvitimi in nerazvitimi dr-dobi med prvo in drugo svetovno temveč tudi nacionalno vprašanje, žavami vedno bolj poglablja, ko vojno, zlasti pa še med drugo lahko rečemo v vseh državah.; se razlike večajo, namesto da bi svetovno vojno in po njej konec Povprečja ne smejb varati. i se zmanjševale, prihajajo tudi iz tiste dobe imperialističnega ka- Zaradi zapletenosti tega vpra- OZN vesti, da bo prišlo do se- pitalizma, ki se je imenovala ko- j šanja marsikdaj tudi v medna- stave pravil sklada za pomoč ne-lonializem. Pri tem ne smemo j rodnem merilu ni mogoče priti na razvitim deželam. Pri tem pa sl prezreti, da je sicer tudi ena vo- j čisto. Zaradi tega se tudi zavla- seveda ni treba ničesar utvarjati: dilnih kapitalističnih držav, ZDA, [ čujejo prizadevanja, kako bi se tudi mnoge druge mednarodne težila za kolonialno oblastjo, to- dala odpraviti razlika med raz- organizacije so potrebovale leta da kaj kmalu je spoznala, da je vitimi in nerazvitimi državami, in leta, da so se lahko uveljavile prišla v nepravem času in na ne- j Razvite države gledajo na to z in da so vsaj do neke mere Iz-pravi kraj ln da rešitev kapita- gledišča svojih interesov, ki jih polnile vsa tista pričakovanja, ki lizma ni v tistem sistemu, kot se marsikdaj ozko pojmujejo, ne- so se pojavila pred njihovim roj-je Izoblikoval od 15. stoletja da- razvite pa zopet s svoje strani stvom ali ob njem. lje, posebno pa v 19. stoletju, marsikdaj zamenjujejo socialne Tudi glede sredstev, ki prite-temveč na čisto drugačnih osno- rešitve z ekonomskimi rešitvami, kajo že sedaj na najrazličnejše vah, na drug način, po drugih Posledica tega je, da se najbolj načine in v najrazličnejših zne-poteh. Kapitalizem je namreč za- poklicana organizacija mednarod- skih nerazvitim državam iz razvi-čel doživljati bistvene spremembe nega značaja, kot je ravno Orga- tih držav, ni mogoče pričakovati, v samem sebi, stopil je v novo nlzacija združenih narodov, le po- da bodo dobile tisti obseg, ki je obdobje svojega raz >ja, v kate- časi prebija do spoznanja, da je zaželen in potreben. Toda če po-rem so začeli veljati drugačni za- treba ta problem rešiti in da je mislimo, da se dajo marsikdaj z konl kot prej, kjer so bile razvoj- tako nujen, da stopajo v ozadje majhnimi sredstvi doseči veliki ne smernice bistveno drugačne marsikateri drugi problemi, ki se uspehi, ki jih ni treba niti pre-kot prej. [ morda na prvi pogled zazdijo V takem obdobju, ld vlada v, važnejši, mednarodnem gospodarstvu, so Pri tako obsežnem mehani- začell govoriti in pisati o razvl- zmu, kot je OZN, je razumljivo, tih in nerazvitih državah, ozi- da je mogoče doseči uspehe le s roma deželah. Pri tem pa so bili težavnim in vztrajnim delom, pri pojmi o tem, kaj so razvite ozi- Čemer meseci ne pomenijo nič roma nerazvite države zelo nejasni. Predvsem se je ta pojem oblikoval v visoko razvitih kapitalističnih in industrijskih državah, kjer so razen teoretičnih interesov prevladovali tudi drugi Interesi. Zato se marsikdaj pojmovanje o tem, kaj je razvita država in kaj nerazvita, bistveno razlikuje od države do države, od tiste, ki jo štejejo pretežno za razvito, do tiste, ki Jo štejejo za nerazvito. Zato vidimo, da so tudi pota In načini, kako naj bi razvite države pomagale nerazvitim, kaj različne in da zaradi tega tudi marsikdaj ne pridemo do tega, da bi bila pomoč res uspešna. Običajna opredelitev nerazvite države oziroma dežele je ta, da je v njej nizka produktivnost dela, da v njej prevladujejo v celotnem produkcijskem procesu zastareli tehnološki postopki itd. S sociološkega vidika je opaziti na splošno razširjeno revščino v primeri z bogatimi sloji prebivalstva in zaradi tega je velika nepismenost, pa tudi umrljivost. Končno Je v njej veliko ne dovolj zaposlene delovne sile, ki živi od kmetijstva. Toda to so v marsičem le zunanji znaki ali pa znaki, ki izvirajo iz enega in istega vira oziroma razloga. Za najvažnejši kriterij jemljejo nizek narodni dohodek na enega prebivalca. Toda nizki narodni dohodek na prebivalca še ne pomeni, da te države oziroma dežele nimajo velike možnosti razvoja, zlasti kar ee tiče izkoriščanja zemlje, bodisi v kmetijske ali rudarske namene Toda s tem se hkrati tudi postavljata vprašanji: 1. kdo naj izkorišča vsa ta bogastva nerazvitih dežel in 2. kako naj jih izkorišča. Ze po tem vidimo, da je vprašanje veliko bolj zapleteno, kot sl ga predstavljajo tako teoretiki kot praktiki v tako imenovanih predvsem same, ker bodo le tedaj lahko računale na večjo pomoč od zunaj. Samopomoč zahteva od njih veliko žrtev, ki pa ne smejo biti ukovina, temveč morajo biti smotrne in vse delo mora biti usmerjeno v to, da se dosežejo nameni z najmanjšimi možnimi stroški. To je zanje tudi nauk, da morajo svojo gospodarsko politiko razvijati na svojih temeljih, proučiti izkušnje drugih, ki je ta pot do neke mere že za njimi in tehtati svoje sile, ki jih lahko zastavijo za dosego svojih ciljev. Le ob smotrni lastni gospodarski politiki je mogoče računati tudi na mednarodno sodelovanje na gospodarskem področju v splošno korist vsega človeštva. Drago Potočnik V Teksasu so se ponekod vendarle porušile pregrade med belci in črnci. Na sliki eni in drugi družno v nekem lokalnem avtobusu FRANCOSKA PRVA ETAPA PO NAPADU NA EGIPT NA RAVNI SOSEDOV V (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) Pariz, Januarja režima. Franclja je spremljala te Franciji mnogo pišejo o razprave z ogorčenjem in željo, Evropi, o zahodnoevropski da bi naposled že opustili to »ev-enotnosti, o atomski enot- ropsko komedijo«, katere bistva nosti, o skupnem zahodno-1 ljudje niso razumeli. In velika evropskem trgu. Tone papirja gredo za literaturo, ki od vseh strani osvetljuje to vprašanje in si prizadeva zainteresirati Fran coze za zahodnoevropsko Idejo. veliko, če se začne konkretno de- ; 1° vendar v Franciji o tej Evropi (OD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA) je moral zasesti mesto, urediti zvezo a krajevnimi oblastmi in odriniti dalje kakih 20 km od El Ariša proti vzhodu. Jeepl so morali kar naprej uporabljati hupe, da so se prebijali skozi množico. In vtem ko so ljudje čakali na El AriS, januarja 15. Januar bo ostal v spominu tega mesta, izpostavljenega pripekajočemu soncu in vetrovom ter obdanega s puščavo in morjem kot dan svobode. Med sledovi življenja smo pred vkorakanjem v El Ariš videli samo tri zapuščene čolne na morski obali in velik palmov gaj. 2e kakih sto metrov pred prvimi hišami pa malo govore. Časniki, revije in brošure obveščajo svoje bralce v obliki, ki bi lahko bila dostopna širokim slojem, o organizacijskih oblikah združene Zahodne Evrope. Z grafikoni, risbami in shemami v najrazličnejših oblikah večina Francozov je oprostila Mendžs-Franceu, da se je umaknil iz Indokine, ker se mu je naposled posrečilo odstaviti evropsko obrambno skupnost (EOS) z dnevnega reda. In vendar je prav iz Francije, v kateri evropska ideja nikoli ni mogla pognati korenin, v kateri je še zdaj ne razumejo in kjer so jo že odklonili, prišla ideja o zahodnoevropski zdru- diva porušenega nebotičnika, ka-1 ko je z manj ambicioznimi na-; črti moč graditi skromnejša po-' slopja: Evroatom In skupni trg. Skupni zahodnoevropski trg naj bi bil skupek področij, med katerimi bi krožilo blago svobod- i no brez carine, brez izvoznih in uvoznih dovoljenj. Za zdaj naj, bi ta skupnost obsegala Francijo, Belgijo, Nizozemsko, Luksembur-, žko, Italijo ln Zahodno Nemčijo,' pustila pa bi odprta vrata še drugim novim članom. Zdaj že pripravljajo pogodbe o ustanovitvi carinske unije, na podlagi katere bodo izenačili prevozne ta- J rife ter gospodarsko, denarno in socialno politiko. Skupni trg bi žltvi, o združeni Zahodni Evropi, skušajo pojasniti bistvo skupnega Strožji zgodovinar bi nemara pri- upravljal svet ministrov šestih trga in njegove perspektive, toda ljudje zahodnoevropske Ideje še zmerom ne razumejo. Francozi morda še ne morejo videti čez meje Franclje, ki Je njihov svet ln svet zase. Ponosni na njeno zgodovino, živeči v misli, da so »najbolj inteligenten« narod, so imuni za evropsko koncepcijo, ko da se boje, da bi mogla Evropa natočiti v njihovo francosko vino preveč vode. Raz- ' pomnil, da so ZDA izbrale prav dežel, ki bi sprejemal svoje skle-Francijo, da začne iz nje ofenzivo pe s kvalificirano večino, v ne-za ustvaritev združene Evrope, katerih primerih pa tudi soglas-da so prav Francozi Schumanu, no. Evropska komisija bi vodila Monetu ln pozneje Molletu zaupali vlogo arhitektov te enotnosti, kar je že manj nesmiselno. Treba je premagati odpor tam, kjer Je bil najhujši. Hkrati pa so storili napako: na spolzkih tleh Francije so začeli takoj graditi velikanski nebotičnik ameriškega prtije o evropski obrambni skup- obsega. Pod razvalinami evropske nosti so baje razdelile Francijo v konstrukcije je ostala nedotaknje- naslednje dele kolone, se vzpe-i dva tabora. Če je Francija Bour- na Schumanova baraka: Evropska njali na Jeepe ln kamione, so se konska paiafaj to drži. Burne raz- skupnost za premog in jeklo. Pre-drugi vključili v kolono, tretji prave med zagovorniki in na- živela po katastrofi obrambne Pa J < if 8ProtnIkl evropske združitve v po- I skupnosti Je ta ustanova kazala ----------- ------------------- * - - j , Davnimi cviupsivc žuru^iivc v pu- aRuuuosu je t« u&uinuv« S2L A otrok., po katerii je korakal odred^ Ste- > slanski zbornici so sprožile krize svojim tvorcem, kako je treba Prihiteli so za našo kakc^Štiri ld- vllo^ljudl ra vorovlh^ po- vlade, pa tudi republikanskega : zgraditi evropsko stavbo Iz gra- lometre dolgo kolono. Potem nam je prihitelo naproti kakih 60 moških in žensk. Ploskali so vzklikali »Jahaja Tito, Jahaja Gamal!« Po mestu se je razširila vest, da so prispeli Jugoslovani. Kolona se je ustavila. Moški so se povzpeli na jeepe ter začeli poljubljati jugoslovanske oficirje in vojake. Nad kolono se je pojavil helikopter OZN in se spustil ob cesti kakih 10 metrov od poveljnikovega jeepa. Brnenje motorja se je pomešalo z viharjem vzklikanja, navdušenja in čudnega žvižganja žensk Iz helikopterja Je stopil general Burns. Poveljnik čet OZN se je kake pol ure zaman prerival skozi množico. Ko Je spoznal, da ne pride naprej, je znova sedel v helikopter in odletel. Tedaj Je prispel na čelo kolone v zaprtem jeepu polkovnik Vojvodič. Pa tudi njega je hipoma obkolila množica. Ljudje so ga poljubljali, objemali in Iskali njegovo roko. da bi mu jo stisnili Odtrgali so mu vse gumbe. Težko je reči. kako dolgo je vse to trajalo. Toda naš odred trojilo, množica je krenila s kolono, ob njej in za njo. Pojavili so se šopki puščavskega cvetja, palme in vejice zimzelena, jugoslovanska in egiptovska zastava, Naserjeve in Titove slike iz časov predsednikovega obiska v Egiptu. Nekaj nas je zapustilo kolono, ki se je morala znova urediti in nadaljevati pot skozi mesto. Odšli smo na občino, kjer so bili zbrani mestni starešine, šejki z županom Jakobom Abdel Sekljem na čelu. Pred magistratom nam je zbrana množica navdušeno ploskala. Ljudje so nam pripovedovali, da so izraelske čete vkorakale v mesto 2. nov. Mesto je bučalo od radosti in slišati je bilo strele lz vseh vrst lahkega orožja, ki so ga dobili prebivalci nekje takoj v začetku napada. Kjerkpli se je pojavil jugoslovanski vojak ali oficir, se je takoj zbralo okrog njega kakih sto ljudi in navdušenega pozdravljanja ni bilo ne konca ne kraja. Medtem se je kolona uredila in jugoslovanski odred je odrinil proti položajem onkraj El Ariša. i F. D. I Izraelci so *! v času okupacije na Sinaju v naglici zgradili petrolejski vod lz Ejlata v Akabskem zalivu proti Biršebi. Ta vod bo zdaj domala izgubil svoj pomen ■mrmwm«nm«rnnmrnirn~tritinnirr~~winifimm~~friiTtT~i------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ govne menjave določena na 16 V januarju navadno sestavijo »politične bilance« Saldo je rizičen, ponekod so večja aktiva, drugod pa pasiva. Pravo zadovoljstvo Je sestaviti aktivno bilanco. Takšno zadovoljstvo nudi( prebiranje knjige stikov med Ja gosi a vi j o in Romunijo, ki se ne- miiijono7alT za dobrih 30 odstot-nehoma razvijajo ln poglabljajo, kov ve6i j^kor je znašaia |ani. kar priča o naraščajočem prija- jug0Siavija bo uvažala iz Romu-teljstvu in vsestranskem sodelo- nije M(tM derivate in več dru-vanJu- : gih proizvodov, Romunija pa iz Povod za sestavljanje bilance Jugoslavije izdelke naše industri-nudi sporazum o blagovnih se- je kablov in še nekatere druge znamih za leto 1957, sklenjen v izdelke. V blagovnem seznamu začetku Januarja v Bukarešti. Ta M letošnje leto je izraženo vse-sporazum je bil sklenjen na pod- stransko prizadevanje, da bi razlagi brionskega protokola o dol- jiruj blagovno menjavo in da bi goročnl blagovni menjavi lani 0be deželi lahko krili svoje po-27. oktobra, prvi te vrste, kar trebe. To je velik napredek v smo jih sklenili zadnja leta v medsebojni blagovni menjavi, če naši zunanjetrgovinski praksi, upoštevamo, de se je še nedavno Sporazum bo veljal do leta 1960 razvijala menjava med .Tugosla-Na obeh straneh so predvidene vijo in Romunijo na podlagi ugodnosti in povečanje blagovne, standardnih blagovnih seznamov, menjave na 18 milijonov dolar-! v Bukarešti sklenjeni spora- jev na koncu obdobja, za katero zum je Mmo ena postavka v velja sporazum. | plodni bilanci stikov med obema Pogajanja v Bukarešti so se deželama Med razgovori obeh razvijala na podlagi tega brion- delegacij od 23 do 26. junija so skega protokola ki je za letos sklenili trgovinski sporazum In predvideval blagovno menjavo v konvencijo o znanstvenem in teh OB BILANCI JUGOSLOVANSKO-ROMUNSKIH STIKOV V LETU 1950 Od besed k dejanjem vrednosti 14 milijonov dolarjev v obeh smereh. S podpisanim sporazumom pa Je bila vrednost Ma- ničnem sodelovanju. Sklenili so tudi upostaviti mešano jugoslo-vansko-romunsko komisijo stro- kovnjakov, ki bo proučila »najugodnejše možnosti za skupno izgradnjo hidrocentrale na področju Djerdjapa. Na Brionih sta obe vladi v skupnem poročilu z dne 27. oktobra že lahko ugotovili uspešno uveljavljanje v Bukarešti sklenjenega sporazuma. Istočasno sta izrazili zadovoljstvo z doslej doseženimi uspehi v gospodarskem sodelovanju, ki so omogočili skleniti trgovinski In plačilni sporazum, podpisati protokol o >', ',ovni menjavi za leta 1957 do '0 ter sporazum o znanstven ..i in tehničnem sodelovanju.« Od junija do oktobra sta torej obe deželi sklenili več sporazumov in gospodarsko sodelovanje med njima se je nenehoma razvijalo, kar je vsekakor v skladu s težnjami in koristmi narodov obeh dežel Od 25. septembra do 2. oktobra pa Je bila v Oršavi konferenca naših in romunskih strokovnjakov o Izkoriščanju voda Donave na področju Djerdjapa v energetske namene ln o Izboljšanju pogojev za plovbo. Na konferenci so sklenili nadaljevati študijska in raziskovalna dela ter jih čimprej izpopolniti. Razgovori na Brionih so pomenili konec uspešne etape, hkrati pa začetek plodnejše atape v razvoju etikov med obema deželama. V skupnem poročilu obeh delegacij je rečeno, da Je podlaga za blagovno menjavo minimum. Pri tem je bila izražena obojestranska pripravljenost glede nadaljnjih naporov, da bi se medsebojna menjava še razširila. Jugoslovanska vlada je v mešano komisijo že imenovala svojega predstavnika, predsednika odbora za zunanjo trgovino Hasana Brkiča. Romunski predstavnik bo minister za energetiko Popa Stoica. Na Brionih so tudi sklenili, da se bodo čimprej začela pogajanja o dvolastniških posestvih. Naša delegacija je že odpotovala v Romunijo. Med razgovori so tudi ugotovili, da se širijo stiki s predstavniki sindikalnih, kulturnih, mladinskih in družbenih organi- zacij, ki Izpopolnjujejo napore obeh vlad, da bi upostavill čim tesnejše sodelovanje in zbližanje med narodi obeh dežel. Na težko razumeti, zakaj lansko leto dopušča zadovoljstvo spričo razvoja stikov med obema deželama. V brionski deklaraciji o medpartijskih stikih je rečeno: »Obe deželi menita, da je v interesu boja za mir in socializem na svetu potrebno enakopravno sodelovanje med komunističnimi partijami in socialističnimi strankami ter drugimi delavskimi in naprednimi gibanji.« V bukareštanski deklaraciji pa je rečeno: »Jugoslovanska in romunska vlada izražata svoj trden sklep, da še nadalje razvijata in krepita vezi sodelovanja med Jugoslavijo in Romunijo na podlagi načel suverenosti, teritorialne nedotakljivosti, enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja in ne-vmešavanja v notranje zadeve.« Načela enakopravnosti, edino veljavna v stikih med socialističnimi deželami in gibanji, so torej temelj, na katerem slone stiki med Jugoslavijo in Romunijo, katerih lanska bilanca je v vsakem oziru pozitivna. To hkrati upravičuje upanje, da se bo ta pot nadaljevala. D. Trailovič posle skupnosti ln stavila svetu ministrov svoje predloge. To komisijo bi Imenovala in nadzorovala evropska skupščina, sestavljena lz delegatov nacionalnih parlamentov. Ni treba, da je človek posebno bistroviden, da spozna, komu bi koristila odprava carin. Naposled pa tudi ne kaže podcenjevati francosko vlado, najmanj pa ji očitati, da je naklonjena nemšldm industrljcem, ker bodo namesto zaščitne carine odredili zaščitne uvozne takse kot regulator cen, dokler ne bo mogla francoska Industrija znižati proizvodnih stroškov, nemška pa Jih zvišati ter izenačiti svojo delovno zakonodajo s francosko. Carinska unija bo torej veljala med vsemi partnerji, lzvzemšl Francijo, ki bo v privilegiranem položaju, da bo od blaga, uvoženega lz drugih dežel skupnosti, pobirala posebno uvozno iakso, dokler tudi sama ne bo moffa svobodno sqdelovati v konkurenci. Francija s tem priznava svoj neugodni gospodarski položaj, njeni partnerji pa ji velikodušno dopuščajo, da se zaščiti- Nesmisel postane popoln: Francija je sprožila evropsko vprašanje, Francija »združuje Evropo«, in sicer na področju, na katerem se je najbolj boji — namreč na gospodarskem. Zakaj prav Franclja, zakaj prav Mollet in zakaj tako naglo po Suezu? Vprašanje že kaže na odgovor. Izbruh imperialističnih skomin dveh velikih držav, ki imata v rokah kolonije, je prišel prepozno in z neuspehi omajal temelje ne samo »združene Evrope«, marveč je načel tudi atlantsko solidarnost ID spravil v nevarnost tradicionalno francosko-ameriško prijateljstvo. Kajalo je, da bo preteklo še mnogo vode po Seini, preden bodo V Bourbonskl palači, ob katero pljuskajo valovi te reke, znova spregovorili o evropski združitvi ali vsaj o Evroatomu. Takšno mnenje Je bilo docela samovoljno. Takoj drugi dan po Suezu so začeli govoriti o skupnem trgu in zdaj je francoska zbornica v vrtine«* evropske debate. Sueški »Izlet« Je Skodov*! ugledu Franclje v zunanjem svlr tu ln jo nevarno odmaknil od njenih evropskih in atlantsldb zaveznikov. Po Edenovl kapltul** ciji je ostala Franclja bolj osamljena, kakor Je bila kdajkolL Mo* rala se je znova vključiti v e** ropsko ln atlantsko skupnost, to* da ne skoz stranska vrata in bre* spokorniškega izraza na obraXtt> S tem da je spet privlekel lz prodala evropski načrt, je Moll«* zgradil pontonske mostove do glavnih rr.cst evropskih dežel 1« še mnogo dlje — čez Atlantik-Evropska ideja, za katero s« Wa-shington tako ogreva, bo koristila Molletu, da bo zamašil vrzeli, k1 jih je napravil Suez na nekoč bolj monolitni Atlantski zvezi ter premostil prepad med Franci10 in ZDA. To je vrnitev franeo'’7® diplomacije v njene čase P'' * Suezom B. PeSM Pretres družbenega plana in proračuna Razgovor z nekaterimi poslanci o pripravah na prihodnje zasedanje Ljudske skupščine Slovenije, kjer bo na dnevnem redu družbeni plan in proračun za 1957 JAKOB POGAČAR, poslanec republiškega Zbora proizvajalcev: MIRAN CVENK, poslanec Republiškega zbora: Več načrtnosti pri usmerjanju industrije na proizvodnjo predmetov široke potrošnje Skupščinsko življenje naj postane pestrejše »Zadnje zasedanje Zvezne ljudske ■kupščine so ljudje dejansko spremljali * mnogo večjim zanimanjem kot prejšnja. Prepričan sem, da bo to zasedanje našlo svoj odmev tudi v republiški Ljudski skupščini. Sedaj je dokaj govora o plačnem sistemu. Menim, dia bi ga ne bilo moč na-ntah povsem preokreniti, pač pa moramo stremeti, da ga postopoma spremenimo, keir ima nekatere pomanjkljivosti. Predvsem z njim ni dana stimu-Jaclja res požrtvovalnim delavcem, ki s Btarlinostjo in kvaliteto dela presegajo ostale. Na prihodnjem zasedanju Ljudske •kupščine bomo verjetno razpravljali o storilnosti dela. Ker sem sam zaposlen v Litostroju, vem, da so bila z ukinitvijo investicij prizadeta zlasti večja Podjetja, ki so bila opremljena za povsem določeno proizvodnjo. To deloma otežkoča nujno preusmeritev na proizvodnjo drugiih predmetov. Morali bi V€č razpravljati o bolj načrtni in bolj sistematični preusmeritvi proizvodnje. Sedaj se je n. pr. več podjetij odločilo ?a izdelovanje raznih gospodinjskih potrebščin, predvsem hladilnikov, električnih štedilnikov in drugih električnih naprav, ne da bi se hkrati vprašala, «oliko teh predmetov bo po določenem č^su proizvodnje potreboval trg oziro-*na potrošnik. To je važno zlasti še, če Pomislimo na že sedaj polno izkoriščanje kapaoitet elektrarn. Zato je treba Pri preusmerjanju proizvodnje dobro Premisliti, katere in koliko tovarn naj izdeluje določene proizvode glede na Potrebe tržišča, kajti vsaka kasnejša, Ponovna preusmeritev — tega se moramo zavedati — bi zahtevala spet ponovne dokaj velike stroške. Vsekakor bom skušal pri razpravi v Skupščini sodelovati o tem problemu in o plačnem sistemu, vendar bom glede predlogov stvari še premislil. Razprava o družbenem planu v republiški Ljudski skupščini mora voditi k pospešenemu razvoju družbenega upravljanja, zlasti še, ker je to nakazala tudi razprava in iniciativa v Zvezni skupščini Morda je bilo doslej r->s tako, da smo v Skupščini bolj pritrdili nekako že vnaprej pripravljenim predlogom, zlasti še glede na omejena materialna sredstva. Toda tudi že pri po- razdeljenih finančnih sredstvllh je moč še vedno preudariti in kaj spremeniti tako, da odmerimo sredstva dejansko za ALBIN MEDVED, poslanec Republiškega zbora: Več razprav in predlogov »Na prebivalstvo celjskega okraja je podobno kot drugod napravilo zadnje zasedanje Zvezne ljudske skupščine velik vtis. Ljudje živahno razpravljajo o vsakovrstnih problemih, zlasti seveda 0 pripravah na spremembo plačilnega sistema. Prepričan sem, da se bo ta njihova razgibanost prenesla tudi na ®a«edanje ljudske skupščine naše republike. V Celju smo se poslanci že dogovorili, da se bomo takoj po prej e-n*U gradiva za zasedanje pogovorili o njem a ftimveč ljudmi in se tudi med-•ebojno posvetovali, da se bomo tako fcar m da temeljito pripravili na zasedanj«. Tudi naša Skupščina bo po vzgledu Zvezne skupščine v razpravi o družbenem planu za letošnje leto prav gotovo Načela vrsto perečih problemov. Ne gre za to, da bi jih takoj uredili — saj Skupščine ne moremo pričakovati bo urejala probleme brez obsežnejših temeljnih priprav — ampak, da bomo vsaj začeli razpravljanje o njih tudi na tem najvišjem republiškem forumu. Prej ko bomo začeli to razpravo Prej bomo našli ustrezno rešitev, če ne ^e letos, pa v onem izmed prihodnjih let. Med drugim bi bilo treba po mojem •nneaiu oroučitl. kakšne učinkovite tista področja, kjer pričakujemo najhitrejši uspeh in kjer so najbolj potrebna. Glede na standard pa bi pripomnil, da se moramo prav vsi zavedati, da ga bomo dvignili le z večjo storilnostjo in boljšim delom.« »Prepričan sem, da bo zadnje zasedanje Zvezne skupščine vplivalo tudi na delo republiške Ljudske skupščine. Potrebno je, da bo Skupščina v celoti obravnavala probleme tako dosledno, kot so jih doslej obravnavali skupščin- ski odbori. Le tako bo celotna Skupščina lahko do vseh potankosti spozna, la vso pestro problematiko. Zategadelj Zadnje zasedanje Zvezne ljudske skupščine, na katerem so razpravljali o družbenem planu in proračunu za leto 1957, je močno raznetilo zanimanje državljanov za delo tega najvišjega organa. Konec tega meseca ali v začetku februarja se bo sestala tudi republiška Ljudska skupščina, na kateri bodo razpravljali o družbenem planu in proračunu, to je o našem razvoju v tem letu. Tako kot je bilo zadnje zasedanje Zvezne ljudske skupščine prelomnica v delu tega našega najvišjega organa, pričakujejo naši delovni ljudje, da bo tudi zasedanje republiške Skupščine po živahnosti in pomembnosti preseglo podobne dosedanje dogodke. Naši sodelavci so se obrnili na vrsto ljudskih poslancev z vprašanji, kaj mislijo o pripravah na to zasedanje in o čem bi po njihovem mnenju odbori in plenarno zasedanje Skupščine moralo še zlasti obravnavati. Nekateri ljudski poslanci na ta vprašanja niso odgovorili, odgovori drugih pa so dokaz, da se nekateri poslanci vneto pripravljajo na to važno zasedanje našega republiškega parlamenta. STANISLAV REBERNAK: poslanec Republiškega zbora: Plačni sistem naj bo vezan na gospodarski uspeh podjetja ukrepe od sedanjih naj bi napravili, da bi odpravili neupravičeno izkoriščanje socialnega zavarovanja in da bi zmanjšali število nesreč pri delu. Sedaj delavci s kmetov ,obolevaijo‘ in dobivajo bolniške dopuste povečini prav v času najtežjih kmečkih del. Zaradi dela izven podjetij delavci tudi pogosto prihajajo nespočitl v službo In potem eanaidi preimajjhne pazljivosti pogosto pride do nesreče. Lani je bilo n. pr. v našem okraju samo smrtnih nesreč kar 16. Mislim, da bi motrall poostriti družbeno kontrolo nad izkoriščanjem bolniških dopustov, hkrati pa tudi poostriti odgovornost predstojnikov za varnost delavcev pri delu in dati podjetjem na razpolago več sredstev, da bodo mogla urediti higiensko tehnično zaščito. Sedaj se namreč skoraj vsa izgovarjajo pri obravnavanju ugotovljenih pomanjkljivosti, da nimajo na razpolago zadostnih sredstev, da bi kupila potrebna zaščitna sredstva. Poglavje zase je premajhna pomoč družbe zaposlenim ženam, ki zaradi gospodinjskega dela doma praktično vsak dan opravijo delo dveh Izmen — ene doma in ene v podjetju. Dolgo že govorimo, da bi morali tem ženam v pomoč organizirati vsakovrstne servise, ki naj jim olajšajo gospodinjsko delo, premalo pa smo napravili, da bi zagotovili za ustanovitev in poslovanje teh obratov ustrezno materialno osnovo. Zato mislim, naj bi se Skupščina zavzela, da bi spremenili tiste predpise, ki onemogočajo, da bi gospodinjskim servisom priznali mnogo večje olajšave, kot jih lahko sedaj uživajo. Izmed drugih problemov, ki jih bo morala načeti Ljudska skupščina, naj omenim še nepravilno izkoriščanje skladov za pospeševanje obrtništva. Po lanskem družbenem planu naj bi n. pr. v celjski občini zbrali iz obrtništva za pospeševanje te gospodarske panoge nad 70 milijonov. Do 30. novembra je bilo teh sredstev za dobrih 46 milijonov, od česar pa je bilo vloženih v obrtništvo le nekaj nad 8 milijonov. Ce bo-‘ mo tako pospeševali obrtništvo, bomo iz leta v leto ugotavljali, da vse bolj stagnira, zlasti (socialistični sektor, kar seveda povzroča podražitev uslug in s tem prispeva k padanju življenjske ravni prebivalstva. Mislim, da bi morali organi delavskega in družbenega upravljanja več kot doslej razpravljati o teh in podobnih problemih) s katerimi se vsakodnevno srečujejo, ter pripravljati ustrezne predloge za njihovo ureditev. Potem bo tudi Skupščina imela lažje delo.« »V razpravi na minulem zasedanju Zvezne ljudske skupščine se je čutilo, da ljudski poslanci poznajo razmere, saj so nakazovali probleme in težnje, ki na terenu dejansko so. Seveda je vprašanje zase, koliko je te predloge moč realizirati. Pričakujem, da bo tudi v republiški Ljudski spupščini enako živahna razprava. Vendar se bo vse sukalo v okviru gmotnih sredstev in narodnega dohodka, zato še ne bo moč izpolniti vseh želja. V družbenem planu je predvideno zvišanje plačnega sklada za 5 oziroma 10 •/., kar prinaša poteg dobre strani tudi precej težav. Na osnovi dosedanjih razprav so člani delovnih kolektivov namreč pričakovali, da bo zvišanje plač linearno, zato jih je sedaj težko prepričevati, da bi prav s tem zvišanjem plačnega sklada lahko uredili vse anomalije v prejemkih. Večini zaposlenih ljudi je jasno, da bo bodoča ureditev plačnega sistema vezana na gospodarski uspeh podjetja. Zaradi tega bo treha upoštevati realne norme, ki jih je lahko ugotoviti za nove proizvode, ki jih delajo s stroji, mnogo teže pa v remontnih delavnicah, kjer se za enak proizvod porabi enkrat več, drugič manj časa. Spet drugače je na delovnem mestu, ki je odvisno največ od fizične sposobnosti. Zato se mi zdi, da je prav vprašanje storilnosti in plačnega sistema najvažnejše. Cim večja sproščenost bo vladala pri nagrajevanju dejanskih uspehov v gospodarstvu, tem hitreje bo rasla proizvodnja. Zaradi vsega tega menim, da bo razprava v Skupščini živahna in bo vplivala na nadaljnji razvoj družbenega upravljanja pri nas. Upoštevati pa je treba dva činitelja: človeka kot proizvajalca in človeka kot družbeno bitje, ki upravlja podjetje in komuno. Ljudje zmerom bolj spoznavajo, da bodo raz- polagali kot delovni kolektiv in kot družbena enota s tolikimi sredstvi, kolikor bodo ustvarili sredstev. Ker to razumejo, so sedanji ukrepi v tej smeri velik napredek.« je nujno, da postane skupščinsko živelj en j e pestrejše. Sedaj največ razpravljamo o vprašanjih življenjskega standarda delavcev in nameščencev. Zdaj je domala vsakemu delavcu jasno, da je izboljšanje življenjske ravni odvisno od večje proizvodnje in storilnosti. S tem v zved se pojavlja tudi vprašanje uslug prebivalcem s strani obrti in trgovine. Blagovni promet in obrtništvo sta pomembna faktorja, o katerih oblastni organi v zadnjem času precej razpravljajo. Ponekod so na tem področju dosegli že nekaj uspehov. Zlasti je bdi* nekoliko razširjena mreža uslužnostne ohrti. Korak naprej je tudi v tem, ker so lokalni organi začeli bolj življenjsko reševati vsa ta vprašanja. Problem j« tudi, kako zadostiti potrošnikom e po-trošnim blagom. Sedaj je namreč trgovska mreža premalo razvita. Važen problem v blagovnem prometu so tudi cene. Čeprav industrija znižuje cene svojim artiklom, ni opaziti nlkakega znižanja cen v trgovski mreži. Pri delovnih kolektivih in seveda tudi pri potrošnikih vzbuja to dejstvo nezadovoljstvo. Torej ima od takega znižanja cen korist le trgovina. Vsekakor bo treba najti primeren način, ki bo omogočil kolektivom v trgovini večjo gibčnost in da se ne bi dogajalo (zlasti v manjših trgovskih enotah), da zaradi zniževanja cen zabredejo v izgube. Ljudska skupščina naj bi na enem prihodnjih zasedanj razpravljala tudi • tem. Družbeno upravljanje se bo v letošnjem letu še bolj učvrstilo. Letošnji družbeni plan daje delovnim kolektivom večjo materialno stimulacijo, to je več sredstev, s katerimi bo kolektiv svobodno razpolagal. MATEVŽ HACE, poslanec Republiškega zbora: Obeta se zanimiva razprava »PoEiitivno dejstvo je, da je bila zvezna skupščinska razprava zelo živahna in da je v razpravo posegla cela vrsta poslancev. Tudi volivci na terenu so precej govorili o teh razpravah, delavci so se pogovarjali o plačnem sistemu in o proizvodnji Slej ko prej bo namreč treba preiti na to, da bo vsak delavec v proizvodnji plačan po svojem delu in po ustvarjenem dobičku. Važno vprašanje, ki se ga je lotila Zvezna skupščina, je tudi vprašanje kmetijstva. Premnogi državljani, ki jim je pri srcu razvoj našega kmetijstva, so bili zaskrbljeni, ko so zvedeli, da je kmetijska proizvodnja v letu 1956 padla v odnosu na leto 1955 za 12 */o. Zavedati se moramo, da iniciativa v kmetijstvu lahko mnogo vpliva na povečanje kmetijske proizvodnje. Pri tem pa je potrebna pravilna in smotrna davčna politika. Pri nas so dani vsi objektivni pogoji, da se kmetijstvo v desetih letih dvigne do take višine, da bd imeli dovolj pridelkov doma in še za prodajo v inozemstvo. Moja volilna enota je izrazito go-zdarsko-kmetljska. Pred vojno je 80 °/o dohodka imelo prebivalstvo od sečnje in prevoza lesa ter dela na žagah, a le 20 °/o od kmetijstva in živinoreje. Večkrat slišimo in beremo, da, kdor več da, naj več dobi. Pri tem pa pozabljamo, kaj so dali gozdnati predeli v tisti dobi, ko so bili les in lesni proizvodi edini izvozni artikli. V dobi obveznega odkupa je Notranjska, razen Kočevske, dala največ lesa in lesnih izdelkov družbi za razvoj industrije. V naši deželi so že pet let gozdni skladi. Ti skladi so namenjeni za gradnjo in popravilo gozdnih cest in poti, čiščenje gozdov in pogozdovanje Krasa. Zato je marsikateremu nerazumljivo, zakaj so tl skladi postali lani le okrajni im republiški Gozdni sklad se pobira na območju občin. Pravilno in gospodarsko smotrno bi bilo, da ostane najmanj 50 °/o tega sklada v občini, šele nadaljnjih 50 °/o naj bi si delila okraj in republika za šibkejše občine in okraje ter za pogozdovanje Krasa. Nerazum- ljivo je, da morajo za vsako malenkost občinski možje prosjačijo okrajne uradnike za dotacijo iz gozdnega sklada. Čeprav gozdni sklad obstaja že pet let, imamo šq zmerom po Notranjskem še mnogo cest in poti, ki so potrebna popravila. Nemogoče je govoriti o varčevanju z lesom, dokler ne bomo imeli dobro urejenih gozdnih poti tar primemo očiščenih gozdov. Ze pred 20 leiti sem videl v francoskih gozdovih tisto pravo varčevanje z lesom, do katerega se Slovenci žal še nismo dokopali. Nemajhna krivda pri tem je, da gozdnega sklada ne uporabljamo v tiste namene, za katere je določen. Splošne kmetijske zadruge bi morale biti v prihodnje nekak parlament, kjer bi člani razpravljali ne samo na občnih zborih, pač pa večkrat na leto o razvoju kmetijskega zadružništva kakor tudi o vlogi vsakega kmeta v kmetijskem zadružništvu. Nepravilno se ml zdi, da kmetijsko zadrugo na primor kritizirajo, če iz lastnih aredstev »•-zida na primer mesnico, pekarno itd, kajti razumeti moramo, da je, če občina nima sredstev, dolžna prav zadruga, da skrbi za take objekte, ki koristijo dvigu blaginje. Glede razprave v Skupščini, kolikor bo zadevala kmetijska in gozdarska vprašanja, se bom gotovo oglaaU. Skupščinska razprava pa bi morala biti objavljena v tisku, kar žal ne moremo govoriti za Zvezno skupščino. Ml pred ljudmi nimamo kaj skrivati. Zavedati se moramo, da je Skupščina tisti forum, kjer poslanec zastopa razen splošnih interesov družbe tudi Interese svojih volivcev, kolikor so v Skladu s splošnimi interesi« Kdaj bo zadnja beseda urbanistov? Zapiski z osme seje Mestnega sveta v Ljubljani L J obl jan a, 19. jan. — Ko je_ včeraj zvečer ugasnila v sejni dvorani Magistrata dve-urna razprava o letošnji stanovanjski gradnji in še o tem, kaj bomo gradili prihodnji dve leti, je predsednik Mestnega sveta dr. Marijan Dermastja pozval člane, da glasujejo o predlogu plana. Vsi člani Mestnega sveta so dvignili roke. S tem dejanjem so obljubili letos 6000 Ljubljančanom brez strehe tisoč majhnih udobnih stanovanj. In še nekaj: glasovali so, da bodo razpravljali vsake tri mesece, kako potekajo planiran? gradnje, da bi lahko Mestni svet sproti odpravljal zastoj stanovanjskih gradenj v Ljubljani MANJ STANOVANJSKEGA PROSTORA - VEG GOSPODINJSKIH PRIPOMOČKOV Zaradi _ sorazmerno nizkih sredstev, ki jih imamo v Ljubljani za gradnjo stanovanj na izpolago, bomo poslej tudi v I ju bi jeni upoštevali načela naprednih arhitektov vsega sveta: Majbna, toda udobna stanovanja!« Najlažje bi ugotovili, kdaj bo v Ljubljani stanovanjska stiska omiljena, če primerjamo število prosilcev za stanovanje z novimi stanovanji, ki jih vsako leto dobi Ljubljana. V Ljubljani prosi sa stanovanje 6000 družin, število stanovanj pa narašča tako: teta 1954 smo zgradili 202 stanovanji, leta 1955 — 736 stanovanj, teni 232 stanovanj, toda letos jih predvidevamo čez tisoč. Največ zaslug za to, da nam bo letos mogoče zgraditi toliko stanovanj, imajo delavski sveti 1 jub-1 jenskih podjetij, ki so se pogosto odrekli trinajstim plačam in delitvam-dninčka, samo da bi lahko ogradili čim več stanovanj. Tudi upravni odbori kreditnih skladov so z uspešnim zbiranjem denarnih sredstev močno vplivali na zidanje stanovanjskih niš, le da so zaradi Idealističnih teženj pogosto zavračali prošnje zg zidanje HS v sosednjjh mestnih občinah. Svet za stanovanjsko izgradnjo je predlagal, naj imajo zaradi cenenosti stanovanja za štiri afi pet družinskih članov le 61 do 69m* notranje površine. OSVEŽITI SO MOR ALT SKLEP MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA IZ LETA 1955 Mestni ljudski odbor je sprejel 17, marca 1955 sklep, s katerim je zagotovil podjetjem, ki bi iz svojih STedstev zidala stanovanja, izključno pravico do novozgrajenih stanovanj in enkratno pravico do izpraznjenih stanovanj. Prav tako je Mestni ljudski odbor z brezplačnimi gradbenimi načrti in brezplačnimi pripravami gradbišč ter ureditve električne vodovodne in kanalizacijske zunanje napeljave s Zadnje vest! v Športu HOKEJ NA LED« Reprezentanca Jugoslavije : »Jesenice« 3:2 {1:0, 0:1, 2:1) Tekma je bil« odigrana ainoči name-..to srečanja z avstrijsko reprezentanco, KAC (Celovec) : Partizan ?zf> (2:1, 2:2, 3:3 NAMIZNI TENIS Državno moštveno mladinsko prvenstvo V Zrem jan ima jo bilo včeraj končano tekmovanje za moštveno mladinsko prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisa. Udeležen« so zssettti naslednja mestne L Mladost (Zagreb), 2. Partizan, I. Triglav (Kranj), 4. Banat (Zrenjanin), S. .Ljubljane«, 6. Industrogradnja (Zagreb). SAH Matanovic pred zmago ▼ Bewervijkn V predzadnjem kola šahovskega turnirja v Bewervijkn so se partije končate z naslednjimi izidi: Donoer—Mntanovič remi, 09Celly—Pilnik remi, Van Shel-iinga—Torna fce, Kramer—Stahlberg remi. Spenjeni—Bink remi. Partija iz VII. kola Stahlberg—Van Shcltinga so je končni* nsnri. N* ženskem turnirja vodi Bačičev*, ki je -v -*een Juta premagal* Atstove. priključki vred pomagal graditeljem stanovanjskih hiš. Toda namesto, da bi občine prevzele vse obveznosti Mestnega ljudskega odbora in uveljavljale omenjeni sklep, ga s svojevoljnimi preselje-vanji ljudi kršijo. Ker povzroča to pri ljudeh in podjetjih nejevoljo, priporoča Svet za stanovanjske zadeve, da bi občinski ljudski odbori koristen sklep Mestnega ljudskega odbora še vnaprej odločno uveljavljali. MEGLENE URBANISTIČNE PERSPEKTIVE Člani Mestnega sveta so obsodili tudi neenotna gledišča urbanistov, kako urediti Ljubljano. Namesto, da bi se urbanisti že pred leti sporazumeli, kakšna naj bo podoba Ljubljane v bodočnosti, urejajo urbanistična vprašanja prepočasi, kar je vzrok, da stanovanjske gradnje in gradnje komunalnih naprav ne napredujejo dovolj hitro. Tako je Svet za stanovanjsko gradnjo uspel, da je izpolnil plan gradenj lani samo količinsko, ne pa tudi kakovostno in ni dovoljeval gradenj tam, kjer so bile zaradi komunalnih naprav cenejše, to pa predvsem zato, ker urbanistične zasnove v posameznih delih mesta niso bile razčiščene. Posebno urbanisti so dolžni skrbeti za organsko rast mesta, zlasti še za razvoj stanovanjske gradbene dejavnosti v mestnem središču. Zaradi velike stanovanjske stiske P.a Y Ljubljani ne smemo podirati hiš, kjer bi to zahtevali le urbanistični načrti in lepša podoba mesta, pač pa le v posebnih primerih, kjer to zahtevajo varnejši promet in druge skupne koristi. V. Z LJUBLJANSKEGA TRGA Uvožena jajca cenejša od domačih »Jajčka p« IS din!« jo z modro kro- , sp« do 15 tisoč. Kor so potrošnikom na Sdfg&jLJTs.» srts ? sussv dvema zasilno napravljenima stojnicama Uvoz jajc iz Holandije pomeni to- »koraj zmerom nad .aljndi namah.ki roj intervSdjo sTSfe ki* ml 5,h* nlrvo nedvomno uspela. Poglejmo pa še drogo cukaJo.Okoli stojnic pri drevesu sloje plat problemu: v letu 1956 so naša pod- me^Sn' !SL r,lpe*air ,7* "|— ?ZC '**■ Je*l|1 skupno nad 50 milijonov 2 .hl?i, ‘Pe,k“ti rmboji z na- jajc. Gotovo pri Kdaj Ila tem podpisi »holand eggs«. roč ju ne bi bilo pomanjkanje, če bi Je Skof8j na nobeni drnci stojnici ni bilo majhen del izvožene količine jajc vlo-Jajck, le neki muški jih je imel polno žili, »aj za to niso potrebne nobene košaro. Na vprašanje, jm> čem prodaja posebne naprave. Nedvomno pri nas ne jajčka, je hladno pojasnil, da jih je pri- bi poskočila kar od 12 na 10 din za kos. pravljen dati ^ že po 28 dinarjev. Ni Sicer pa, če bi prej vedeli, da . . . čudno. da je bila njegova košara še ved- S. P. no polna! | * — Vrnil sem se k drevesu z rjavim kartonom. Pruv^ nasproti stojnice s holund-skimi jajci je neka branjevka na svojem »stantu« zlagala jajčka »doinučc izdelave« v mrežo neke gospodinje. Začudil sem se in povprašal lastnico mreže, po čem Je dobila okroglo blago in zakaj ga ni kupila tam, kjer ga v zadnjem času ku-pnjejo skoraj vse ljubljanske gospodi- Oster ukrep proti malomarnim čistilcem snega s pločnikov Na svoji četrtkovi seji so člani Mestnega sveta Ljubljana nje. 'Takole Je det«iS7TTajčk; ®Prej*U fkJeP, zarafli neredno či- pil* po 22 din. Holandska tukaj poleg ščemh pločnikov, naj vse neočl-*»4‘‘I" cenejša toda tura je šeene pločnike poslej očisti Upta-^oM^teE £ ™ ^akjat ali trikrat na. morda stara in vložena!« zvišan račun čiščenja pa naj Pri ljahijanskem zastopstvu ptuj- predloži v izplačilo hišnim sve-skega podjetja »Perutnina«, ki prodaja tom ali lastnikom hiš. Le tako bo ^vSi* ^eta/da Uprava za ceste dosegla, da bodo so manjša lo zato ker pozimi kokoši i pločniki OČlSČem ze vsako jutro pa« ne nesejo debelih, razlika med ho-i do geste ure, kakor Zahteva od- !mato ^r.et;“^ByveJUejli romTnjat j lok ° J^nem redu in miru. kar je pač njihova posebnost. Zvedel sem da je prišlo v Ljubljano iz skupne količine uvoženih jajčk IM tisoč kosov ali *W) zabojev po 16» jajčk. Beograd je dobil 600 tisoč, Zagreb 400 tisoč, Sarajevo 144 tisoč, Skopje 72 tisoč in Titograd 36 tisoč jajčk. Uvožena jajčka so namenjena za široko potrošnjo, v glavnem jih prodajajo na živilskem trgn, dobiti pa jih je tudi v nekaterih trgovinah, medtem ko so manjše količine pokupile bolnišnice. Na živilskem trga jih prodajo dnevno i# ti- Drobne novice % Obiski. Prihodnji petek ob •. uri dopoldne bo dopotovala Iz Zagreba v Ljubljano češka kulturna delegacija, Iz Ljubljane bo enajstčlanska delegacija odšla na Bled. V soboto si bodo češki gostje-ogledali Moderno in Narodno galerijo v LjubJjani, nakar bo sprejem pri predsedniku Sveta za kulturo, popoldne pa bodo imeli v Klubu književnikov sestanek z našimi kulturnimi delavci. Zvečer bo češka delegacija zapustila Ljubljano. # »Doline miru« si utira pot na tuja tržišča. Mihuli torek je odposlalo podjetje Triglav-film y Beograd štiri kopije filma »Dolina miru«. Za film se zanimajo Sovjetska zveza. Kitajska in ČSR. Eno kopijo pa so pred kratkim že Erodali v Belgijo verjetno pa ga bosta upill tudi Danska in Švedska. # Otvoritev. V ponedeljek,, 21. t. m. ob 9. uri dopoldne bodo spet odprli prodajalno s sadjem m zelenjavo »Višnja« v Gradišču štev. 7. Lokaj so prepleskali in opremili z novnn inventarjem. S pre-uroditvijo so dobili več zračnega prostora m tudi postrežba bo bolj hitra. Lokal bo posloval neprekinjeno od 7. do 19.50 ure. # Nesreče. Včeraj je prometna služba iz Ljubljane posredovala pri dveh lažjih prometkiih nesrečah. N« križišču KriŽevniške in Gosposke ulice sta okoli 14. ure trčila dva osebna avtomobila. Vzrok: poledenela cesta. Gmotna škoda ul velika. Druge nesrečo, ki ie bila oh 16.15 na Ižanski cesti, je ^akrivil nepreviden kolesar. Osebni avto S-236 je v bližini križišča Ižanska cesta — Peruzzijeva pot podrl kolesarja J. T., ker ie ta nenadoma zavil pred avtomobilom v levo, ne da bi poprej nakazal spremembo smeri. Kolesar se je pri padcu laže poškodoval, na obeh vozilih pa Je manjša gmotna škoda. Pri smu-anju si je včeraj popoldne zlomil nogo Marjan Kr Žič iz Rakitne. T. K. Po mnogih letih spet gospodinjski tečaj v Blagovici Ze pred vojno so imele blago-viška dekleta in žene kuharski tečaj in takrat so bile z uspehom tečaja zelo zadovoljne. Ni čudno, da je želja za podobnim tečajem vzniknila tudi med mlajšo generacijo, ki bi se hotela naučiti kuharskih in drugih gospodinjskih veščin. Kmetijska zadruga je razumela to željo in organizirala dvomesečni tečaj pod vodstvom strokovnjakinje za gospodinjska vprašanja Marije Frolichove. Nad 50 deklet in žena iz Blagovice ter okolice je obiskovalo ta tečaj, ki šo ga ravno danes zaključile. Tečajnice so pripravile uspelo razstavo in pokazale, kaj so se naučile v teh kratkih dveh mesecih. Tečajnice so prispevale za ukovino potreben material, zraven pa še po 500 din, druge izdatke pa je krila Kmetijska zadruga v Blagovici. Ib Cesta naj ne bo sankališče Kadar Je T zimskem času dovolj snega, ie počutijo otroci kar najbolje. Bolo (Bežno odejo izkoristijo čim bolj za smučanju i* sankanje. Nekaterim otrokom p* pride prav za sankanje tudi cesta, po kateri se odvija javni promet, že Je ta nekoliko bolj položna. Bri tem seveda otroci ne pazijo in se no ozirajo M razna vozila, ki vozijo milne, čeprsnr preži nad njimi nevarnost na vsakem korak*. Voznik, ki pripelje z avtomobilom po cesta in ko opazi pred seboj otroka s sanmi, mnogokrat ne more storiti vsega, da ne pri prišlo do nezgode. Zaradi zapadlega snega je vozišče spolzko in nevarno zlasti tedaj, če voznik iznenada zavre vozilo. V četrtak popoldne se je v Brezno v mariborskem okraja pripeljal po cesti u meri Maribora s tovornjakom poklicni voznik Anton Panzi. Prav v tem trenutku pa se je pripeljal po strmini z dvorišča na cesto s sanmi otrok Vlado Pušnik, Da bi voznik lahko kaj storil, ■ la bi nesrečo preprečil. Je bilo verjetno m prepozno, kajti otrok je bil s sanmi že pri avtomobilu in se zaletel v pritrjeno rezervno gumo na zadnjem delu tovornjaka, pod nakladalnim prostorom, ln dobil pri tem telesne poškodbe.. Ponesrečenca so takoj odpeljali v mariborsko bolnišnico. Prav bi bilo, da smrti ne bi puščal} otrok ob cestah, ampak bi jih pošiljali na sankanje na bolj primerna mesta. Pričujoča nezgoda bi lahko zahtevala tudi smrtno žrtev, če bi se otrok le trenutek prej pripeljal na cesto, pri čemer bi ga težko vozilo zdrobilo, kot je njegove sani. Spet vinjenost Vinjenost, — in spet vinjenost. K« bi le vozniki vedeli, ki bolj is navade leot potrebe popivajo med vožnjo po gostilnah, koliko dejane ki ikode je bile prizn- miouJem letu pri nezgodah, Ki to jih povzročili vinjeni vozniki. Škode je bilo za težke milijone prizadetih tudi ie prišlo kolesarja tega pa je blio hudo p: mnogo ljudi. Tudi pred dnevi do nezgode zaradi vinjenosti Jožeta Humarja, v Šempasu, v gori-škem okraju. Mod vožnjo je zavozil preveč čez rob ceste in se prevrnil. Pri tem je dobil hude telesne poškodbe. C fiPOBT IN TELESNA VZGOJA Profesionalizem v našem kolesarstvu? letn^skuDščlna^Ko^esaiskP ,®e°®r kot profesionalci, v tem športu, ki predvsem zahteva š' delegatom fn’ KZS poslane v obra™ “ nal°ga ^ da "ajpreJ raz‘ 1 velike vsote denarJa' navo, in na nekatere Izjave predsednika KZJ tov. Bosiljeviča v zvezi s pripravami na letošnjo sezono ln na reorganizacijo v kolesarskem športu. Zato nas zanimajo končni zaključki skupščine, ki bodo za razvoj kolesarstva pri nas zelo pomembni. Tako nekako izzvenijo besede tovariša Bosiljeviča, ko so ga nekateri novinarji vprašali o stanju tega športa. Dejal Je, da nismo dosegli nobenih blestečih uspehov, da tarejo klube finančne težave, da ni rekvizitov in podobno. Ves kolesarski šport ln njegovo vrhunsko kvaliteto pa meri le po petih dirkačih, to je po Petroviču, Jugu, Valčiču, Levačiču m Vuksanu kot da bi bili samo ti »alfa« ln »omega« kvalitete našega kolesarskega športa. Kar je še kvalitete, meni, Jo lahko najdemo le še pri teh dirkačih, težko pa bo v bodočnosti, ko ni nobenih mladih kolesarjev . . . V tezah je govora o tem, naj bi skupščina razpravljala in tudi dokončno sklenila, da bi nekateri naši vrhunski kolesarji postati »neodvisni« oziroma profesionalci. Sekretariat KZJ utemeljuje svoje mnenje v teh tezah s tem, da bi bili naši kolesarji sposobni tekmovati v profesionalni konkurenci zaradi zadovoljive kvalitete in zaradi tega, ker so se na amaterskih dirkah v mednarodni konkurenci dobro Izkazali. Trditev je torej povsem nasprotna oni, češ, da ni kvaliteta zadovoljiva. — Torej kdo ima prav? Kvaliteta nas je v minulem letu zadovoljila, ni pa še takšna, da bi jo lahko merili s povprečno svetovno »profesionalno« kvaliteto. Vrh tega dvomimo, kako bi lahko ustvarili pogoje za vzdrževanje profesionalnih kolesarjev. Ze sedaj so težave, o čemer smo sl lahko na Jasnem. Klubi bi tega ne zmogli. Kdo pa naj bi potem skrbel za plačevanje tekmovalcev? Morda podjetja, kot to delajo po zahodnih državah? Tam je v tem že stara tradicija in Je to za tovarne reklama, za katero žrtvujejo ogromna sredstva. In prt nas? Ze tako se pojavlja vprašanje, kako bi naše amaterske športne organizacije od podjetij »izvlekle« denar za svoje splošne potrebe. Morda bi sl to lahko privoščila tovarna koles »Rog« ali pa »Lasta«, toda kolikor poznamo razmere — vsaj pri »Rogu«, najbrž ne bo šlo. Vsekakor bo treba stvar dobro Jugoslavija: Avstrija odpade Avstrijsko hokejska zveza ni poslala niti odpovedi niti obrazložitve Včeraj (na Jesenicah) in danes (v Ljubljani) bi morali biti tekmi mladih hokejskih reprezentanc Avstrije in Jugoslavije, ki bi igrali pod naslovom Koroška — Slovenija. Hokejska zveza Jugoslavije nas je obvestila, da obeh tekem ne bo, ker Avstrijci niso prispeli, niti niso odpovedali tekem. HZJ je zvedela, da bi morala biti koroška reprezentanca sestavljena iz igralcev »Villaoha« in KAC iz Celovca. »Villach« ni dal svojih igralcev za pokrajinsko reprezentanco, ker igra prvenstveno tekmo avstrijske lige, KAC pa gostuje v Beogradu, kjer ima tekmi s Partizanom (včeraj in danes). Hokejska zveza Jugoslavije se bo proti takšnemu neizpolnjevanju dogovora pritožila Mednarodni hokejski federaciji. Kairo, 19. jan. (Tanjug). Jugoslovan-ski kolesar Veselin Petrovič, 10 včeraj po nasvetu zdravnika odstopil od na- XII. ŠAHOVSKO PRVENSTVO ne bo v Ljubljani! Glede _ na različne težave je Šahovska zveza Slovenije včeraj odpovedala šahovski zvezi Jugoslavije izvedbo XII. šahovskega Ervenstva Jugoslavije, i bi se moralo začeti 20. februarja v Ljubljani. jlaljnjoga tekmovanja na mednarodni kolesarski dirki »Po Kgiptu«. Zaradi fega jo tudi negotovo nadaljnje sodelovanje našega drugega lastopnika Juga. • KITZBCHEL, 19. Jan. (AP). Na mednarodnem smučarskem tekmovanju v smuku so prva tri mesta osvojili Avstrijci. Zmagal je Toni Sailer v času 2:47,1 minute pred rojakoma Moltererjem 2:48,5 In Rtederjem 2:50.9 minute. « SIDNEV, 19. jan. (APP). Avstralec John Davltt je preplaval loo m P™8*? v &>su 55,2 sekunde, kar je najboljši rezultat na svetu v 60-metrskem bazenu. PO GOSTOVANJU PROLETERJA V IT*ALIJI Poplava vzhodnoevropskih moštev ki so dobra in poceni — Klofute na tekmi — Mednarodna športna palača v Bologni — Proleter navdušil s kombinacijami, to pa je bilo vse... Koiarka postaja v Italiji is dne-v dan bolj priljubljen Šport. Odtod vedno večje število gledalcev in kar je' še bolj pomembno — polne blagajne. Vse to pa narekuje italijanskim košarkarjem v prvi ligi, kjer nihče ne skriva denarnih dohodkov, ostro borbo za člmvižje mesto in temu primerne priprave. Tako it lahko razložimo pravo poplavo do vzhodnoevropskih moštev med odmorom italijanskega prvenstva. V teh dneh ata nastopali po dve moštvi iz Poljske in češke ter eno iz Bolgarije. Nasprotno pa so etiki z ostalimi evropskimi velesilami neverjetno skromni. Razlaga je preprosta — gostujoča moštva morajo biti poceni in dobra. Nepretrgano tekmovanje, dobiček, odlični treningi in sijajno organiziran novinarski stroj ustvarjajo tak avtomat, ki žene italijansko košarko vedno bolj navzgor. SREDIŠČE JE V BOLOGNI Središče tega košarkarskega dogajanja pa je nedvomno Bologna s svojimi tremi prvoligaškimi moštvi, med katerimi pomeni Virtus ne le najboljše italijansko temveč najmočnejše evropsko moštvo. Z 2.07 cm visokim Calebotto v središču in ostalimi skoraj dvometrskimi atleti-soigralci tvorijo celotlo, ki ima povprečje 198 cm (toliko kot je imela olimpijaka reprezentanca ZDA v Helsinkih) in igra na nek čisto svojstven način, ki ga doslej še nisem opazil. Ra-zen centra ae vsi ostali vrtijo v krogu okrog njega, tako da ustvarjajo nekakšen vrtinec, iz katerega se sem pa tja iztrga napadalec in zdrvi proti nasprotnikovemu obroču. Nič manj izviren n« njihov način obrambe, kjer s consko uspehe svojega moštva. Kot vse njegove stvaritve je zanimiv njegov način teh-* ničnega vodenja tekem. Na prvi tekmi proti Belgijcem iz Bruslja je neki mlndi velikan zgrešil vrsto žog pod samim košem. Takoj time-out. Brez besed mu je 1 racuzzi prod polno dvorano gledaU cev odštel nekaj zaušnic, ga nato potrepljal in se vsedel. Za čudo je tn igralec pozneje v nekaj minutah dosegel več mojstrskih košev. Posebno poglavje pa predstavlja moderna palača športov, ki je — bolj kot praktični —- luksuzni dosežek Italijan-? ske športne arhitekture. Pori tribunami je bila v krogu zgrajena atletska steza, ki služi le za ogrevanje. V drugih krajih je bilo slišati nemalo kritik na račun razsipnosti, s katero je bil postavljen objekt, kjer bo del košarkarskega programa olimpijskih iger leta 1960 Vsekakor drži to, da bi za milijardo in nekaj sto milijonov, kolikor je stala dvorana v Bologni, lahko izgradili najmanj 50 še vodno elegantnih prepotrebnih dvoran. PROLETER SOLIDEN, TODA... O igri našega državnega prvaka bi ne mogli govoriti na isti način kot med letošnjo sezono. Najprej jim je primanjkovala višina, nato vzdržljivost in i vsaj skromen trening v normalno veliki dvorani. Kljub temu pa so največkrat navdušili občinstvo s svojim mojstrskim' obvladanjem žoge in kombinacijami, ki , so se začenjale z žongliranjem, končale! P« ■ košem. Prav ta pretirana artistična I žilica jih je stala zmage nad sicer prav 1 gotovo slabšo poljsko vrsto A. Z. S. iz ! Varšave. Rožen te tekme je bil njihov nastop v skladu z zmožnostmi. Saj ne moremo pričakovati, da bi lahko jugo-, - , , slovanski državni prvak bil tudi naj- onramno napadajo nasprotnika po celem boljši v Evropi. S© posebej no, ker lah-igrišču. Za vsemi temi možmt in njihovo . ko na prvj pogled ugotovimo, koliko igro pa stoji Tracuzzi. najboljši itali- nas sosedje in košarkarski tekmeci pre-janski trener, ki hna vse zasluge za 1 kašajo v organizaciji, množičnosti itd. I Športno društvo NA DRAŽBI Citatelj S. M. iz Solkana nam j tela na gluha ušesa. Zaradi izdat-je poslal dopisnico, na kateri nam\ koo nogometnega kluba so o dni-piše takole: . j štou trpeli člani ostalih klubov■ »Ali ie veste, da bo o nedeljo, predvsem pa kolesarji, kotalkarji, 26. januarja o Novi Gorici javna smučarji in drugi. Naj povem, ds sodna dražba športnih rekvizitov smo športnemu društvu večkrat Železničarskega športnega društva dali več sredstev, kot ostalim te-Nova Gorica. Menim, kot mnogi lesnovzgoinim organizacijam sku-drugi, da bo s tem zamrla še tista j PaJ- Izdatki društva so torej zdaj športna dejavnost na Primorskem, presegli mejo, ki jo lahko društvo ki je bila doslej. Ali ne bi mogli krije. Spet so se obrnili na nas pristojni-činitelji, med njimi OLO za pomoč, toda njihovim željam Nova Gorica in Športna zveza nismo mogli ugoditi in tako so Slovenije, preprečiti ta nenavadni ostali dolgovi nogometašev nepo-postopek proti najmočnejšemu raonani. Upniki so zahtevali svoje 'športnemu društvu na Primor- in ker društvo nima sredstev, js skem?€ prišlo do sodne dražbe. Prepričan Problem je vsekakor zanimiv sem, da zaradi tega telesnovzgoj-in edinstven, zato ker doslej pri na dejavnost na Primorskem ne nas^ še nismo zasledili, da bi so- bo trpela. Še vedno bomo poma-dišče na dražbi prodajalo športne g ali tistim, ki delajo prav, ne ps rekvizite nekega društva, da bi tistim, ki lahko potrošijo več, kol tako povrnili dolgove njegovim lahko plačajo. Zato bomo društvo upnikom. Nova Gorica, z njegovimi klubi Pri vsakem perečem problemu še vedno pomagali, le nogometaši si ustoarimo bolj jasno- sliko, če naj gredo proč, če nameravajo slišimo več glasov. Pran zaradi nadaljevati pot, po kntfoi so šli tega smo se obrnili na sekretarja doslej, tako da ne bodo rušili de-Okrajnega komiteja ZKS Nova javnost drugih, V prihodnje bomo Gorica, Tineta Remškarja, ki pre- pomagali telesnovzgojnim orga-cej dobro pozna tudi razmere nizacijam prek Sveta za telesno telesnovzgojne dejavnosti o gori- kulturo in okrajne športne zveže, škem okraju. ki bo v kratkem ustanovljena.* RemšLr-am Problem železničarskega šport- sžp nekai Ipt tmamp fpia™ „ nega društva sNooa Goricat ni nehaj let iTfitimo tez&De Z _ r » i I i„x^in železničarskim športnim društvom j našem športu. Je logiče Nova Gorica predvsem pa z n,™ ZfZ govim nogometnim klubom. Le-ta tki je za svojo dejavnost potreboval ^kemjportu in ki jih v velik visoka denarna sredstva, ki jim ' ^ društvo samo ni bilo kos. Zato T f h- i not,ogonsk smo jim mnogokrat pomagali z J i takšne težave pri soo- gmotnimi sredstvi in jim tako po- toA ne t n0š°metaš magall plačevati tudi številne f?**® dolgove. Prt vsem tem smo vod- LamJe je' 'a d°nar m telk°, stvo društva in nogometnega kluba opozarjali na njihove ve- f , , on like izdatke in na tekmovanja, ki 'ji,j / t flo SSf^r? SSTJr JBI »£V25 AjSftSS toda glavno korist od tega »n j imeli spet nogometaši, ki pa *° j le del številnega kolektiva. In kakšno korist so imeli novo gor iški športniki od tega, da »° nogometaši tekmovali o višjen* tekmovanju? Upamo si trditi, prav nobene. Le škoda je bile škoda, ki so jo in jo bodo najbolj občutili na svojih plečih tisti, k’ tor zaradi v«0f. .ega žedaljo boli - ™ bJU ™*kozi skromni čepr** tudi v kvaliteti. Naj omenimo le njihovo J pomenih več Kot TIO&0 statistično poročilo po končanem prvem meiašev. To SO kolesarji, kotal' delu prvenstva, kjer ni manjkal niti karli in druoi lentprih rekviziti najbolj nepomemben podatek. Lahko sl i j -TV TV L prebral, koliko je vsako močtvo dobilo bodo na dražbi verjetno najdraie 1 ocenjeniI. >* žo* v napadu, koliko v obrambi, odstotek sadetkov iz Igre in vse ostalo. Razlika jo preeejfinja. če vemo, da pri nas (tiri mesece po zaključenem prven- stvu nismo pri boljSih strelcev. čili niti lestvic« naj-BORI8 KRISTANČIČ P. S.: Podobna usoda lahko doleti še marsikatero društvo, k’ precenjuje svoje sposobnosti I" gmotno stanje. Izžrebani reševalci nagradnega šahovskega problema Za naš šahovski nagradni problem oziroma kombinacijo sto0 prejeli 151 rešitev. Zreb je razdelil nagrade takole: I. nagrada 1000 dinarjev: Avgust Spendl, učitelj, Grajena pr’ Ptuju, II. nagrada 700 dinarjev: Ignacij Cuderman, Kranj, Titov trg 24, III. nagrada 500 dinarjev: Franček Milavoc, dijak, Ljubljana-Trstenjakova 4. Nagrajenca i? Ljubljane prosimo, da dvigne nagrado v ured' ništvu, ostalima pa ju bomo poslali po pošti. Najlepši potezi zaključne kombinacije sta: 30... K*8! Grozi 81... Tffl mat. Beli se lahko brani le z 31. Sh2: Sedaj izigra čini še svoj zadnji »adut«, in sicer 31....Tf51! 32. ef5 Sf4 mat. Crni matira z edino figuro, ki mu je še ostala. Pri žrebu smo upoštevali tudi drugo varianto rešitve: 30. ...Tf6 + 3. Kh7 h5! Kaj zdaj - v zimskih počitnicah? Ziv-žav v šolskih klopeh je popolnoma zamrl. Naglo je minilo prvo polletje in letos se je naša mladež veselila počitnic. Povsod je razgrnjena bela odeja, ki Je tako vabljiva. Kdo bi zdržal 2a pečjo? Vsak, tudi najmanjši piC je oživel. .Sanke, smuči in kepe! To so predmeti, ki so jih zamenjali šolarji za zvezke in peresnike. Počitnice — hml Prenekateri otrok se boji, da bp tudi v tritedenskem odmoru moral vsak ®an pisati vaje in se učiti. Cemu? Ah, slabo spričevalo, in oče in •nati sta neizprosna sodnika. Kar ni šlo do polletja, bo moralo iti 2daj! Ali taki starši pravilno ravnajo? Počitnice že kot beseda morajo služiti svojemu namenu: zdravi teri pa tudi lepi knjigi. Vsem otrokom, ki so bili ob semestru uspešni, bomo rade volje dovolili, da se bodo poigrali v beli naravi. Ali si sploh morete misliti, kako je otroku, ki smo ga obsodili na sobni zapor, pred oknom pa tako živa in vabljiva slika: kepanje, sankanje in smučanje. Kako z ostalimi, ki so prinesli domov slabe ocene? Ali naj te obsodimo na življenje v sobi? Mlad in razvijajoč se organizem se vendar mora dosti gibati na zraku. Ne pozabimo, da so doslej skoraj tri četrt dneva preživeli v šolski sobi in doma. I Jasno je, da moramo pri ta-1 kem premišljanju dobro poznati I svojega otroka. Je inteligenten ali pa se zelo težko uči? Ce smo ugotovili, da je fant »brihten« in je kljub temu pri- nesel nezaželene ocene, potem mu bomo tudi v počitnicah dvakrat, trikrat tedensko odmerili čas, da bo nadoknadil tisto, kar je zanemarjal v šoli. Seveda brez kontrole učenje no bo šla Vedeti je treba eno: če osnovno znanje ni utrjeno, tudi v II. polletju ne bo šlo, ker otrok novo podane snovi, i Okras s krznom No samo t inozemstvu, Audi pri nas malenkosti na vaši obleki, plaSču, klo. • I vouiv V lUVl/VlllOl' U| VUU1 P11 Jf letos moderna kožuhovina. Po cestah •Kfcr srečamo ženske v plaščih in jo-« ki so običajno iz kože striženo {jvco, astrahana, striženega zajčka^ pol-tigra ali česa podobnega. Gotovo boste takoj rekle, da si plašča ali jope 11 krzna še ne morete kupiti. To jo ojorda res, toda kljub temu še ni treba »PWti. Saj niso moderni samo pla-I Zdaj pa poglejte na sliko in videle Ml in jopice, temveč tudi razne krznene I boste, da takšen ovratnik ni prav n»č pust, če ie okrašen s krznom. Ovratnik plašča lahko okrasite ob robu. in sicer: k sivemu plašču prlstoji črno, sivo ali Zbiramo za ms ZBIRAJTE ZA NAS Kadar čistimo pepel iz peči ali Štedilnika, po stanovanju ne bo smrdelo in se kadilo, če posodo, v katero stresamo pepel, pokrijemo z vlažno krpo ali vlažnim papirjem. Le-tega odkrijemo le toliko, da v posodo stresemo pepel. * Ce ne marate, da so dunajski zrezki prepojeni z mastjo, Jih položite Ja čist pivnik, ko Jih spečete. Pivnik oo popil maščobo. * Očala se nam ne bodo zarosila. nataremo stekla s suhim milnim PraSkom, nato pa Jih zdrgnemo z y*}° ali z mehkim usnjem. Namažemo Jih tudi z mazavim milom in jih čez Pet minut z mehko krpo lzloščimo. S. B. Na|}od zdravimo z vdihavanjem »^rpentina. Le-tega vlijte v vrelo P°kFiJte lonec s papirnatim krnjenim navzgor in vdihavajte paro skozi majhno odprtino. — Dobro sredstvo proti nahodu Je meSa-nica: lg mentola in 10 g kloro- forma. Nekaj kapljic te tekočine vlijte na roko, z drugo roko podrgnite in vdihavajte skozi noa in usta. A. M. bučku, čevljih, torbici itd. Pri tom lahko porabite star« kože, ki ste jih nosile že pred leti ali pa kupite pri krznarju manjši konec ne preveč drage kožuhovine. Kako boste torej okrasile svoj plašč? Če nosite navaden kroj ovratnika, se vara gotovo zdi že pust in dolgočasen. na sliko in videle ovratnik ni prav nič n s krznom, ~ lašča lafiko okrasite ob robu O Tako oblačilo pride zdaj zelo prav zaradi nastale praznine, ne bo razumel. Hkrati so počitnice za take lenuhe najprimernejši čas za zamujeno. Seveda smo pri njih krivci tudi starši, ker smo se premalo zanimali za otrokovo delo v šoli. Drugače moramo postopati s tistimi manj nadarjenimi, ki se zelo težko uče. Storili bi jim veliko krivico, če bi jih sedaj za ves trud kljub neuspehu zmerjali, namesto da bi jim vlivali novih upov v končni uspeh. Pustimo sedaj take pridne nesrečnike, da se za nekaj dni res odpočijejo. Tudi pozneje jih ne silimo k prekomernemu delu. Ce smo se znali takemu otroku pravilno približati in ga vzpodbujati, potem bo on sam začel skrbeti za tisto, kar še ni utrjeno. Prav je, če jim poiščemo inštruktorja, da jim bo nerazumljivo ponovno razložil. Nikar pa ga ne preobremenjujmo! Prav otrok, ki se tež- vendar prileže počitek! In prav zato je počitek manj nadarjenim otrokom, ki ao navadno ob pomoči staršev zelo pridni, nujno potreben! Zdaj še nekaj vrstic o razvedrilu. Kaj je lepšega kot beli sneg? Ali niso tudi vam tisti trenutki iz detinstva, ki ste jih prebili ob kepanju in sankanju, lepi? Napačna je miselnost mnogih, češ na sneg ne, da se otrok ne prehladi. ?,e otroka utrjujmo, I če hočemo, da se bo razvil v zdravega člana družbe. In če bo zdrav, bo tudi kos vsem težavnim nalogam v življenju. Nekaj pa bi še rad omenil. Otrokovo delo in tudi razvedrilo moramo nadzorovati. Ni že zadosti, da vemo: smučat se gre! Vedeti moramo, kam ln s kom gre. Hkrati ga navajajmo, da bo prišel ob določenem času domov. Spet doslednost. Nikar ne pužčajmo otrok samih. Takrat otrok počenja, kar sam hoče. To je najlepša priložnost za lenarjenje ln igranje s samim seboj. Tudi lepa mladinska knjiga, o katere vsebini naj vam otrok pripoveduje, bo otroka kot razvedrilo učila. Tudi v počitnicah ne zanemarjajmo otrokovega dnevnega dela. Naj vam prinese vodo, drva in pomaga ostalo. Vse to bo sedaj še laže, vi pa ga boste tako vzgajali v delovnega človeka. Nekoč vam bo za to hvaležen'. Delovna vzgoja je silno močna komponenta vzgoje in ne bi bilo prav, da bi jo prav v teh tritedenskih počitnicah pri otroku zanemarjali. —S—— ■H "... ’ t* $ P*'," i "V- < f < ItMl lllil In ' »* *■ «* *. ■ rj 1u mmm Zanimiv pogovor o težki turi CZEELIN/t-wy*!! Ko pritisne mraz, so otroci, pa tudi mladina v nevarnosti, da ozebejo. To so pravzaprav pev-sledice lahkih in če6to ponovljenih ozeblin na rokah, nog-ah (petah in prstih) ušesih in nosu, redkeje pa na obrazu. Razen fizikalnih činiteljev (mraza, tesne treba za hitrejše kroženje krvi, | obkladek z vazelinom. Na odkar dosežemo s toplimi kopelmi, j prte ozebline jo dobro položiti Kopljemo se zvečer v vodi, ki obkladek z lanenim oljem in kal« j prilijemo na pet litrov četrt cijevo vodo v enakih delih, ra-itra ki#a in primešamo veliko zen tegfe pa je priporočljivo ko- je v 6% hidregenu, in rjavo krino, drap plašču pa r\avadno samo rjavo krzno ali pisan tiger. K črnim plaščem in pla&em drugih barv, k rdečim, zelenim modrim pa lahko nosite črno krzno. O vsem tem se morate seveda same odločiti, če pa plašč nima ovratnika, ga lahko okrasite na rokavih. Podobno je • koetumom. Tudi tu gre spet za okras okoli vratu, se pravi za okrašen ovratnik, šerpo ali pa nakazan žep ob pasu s krznom. Tudi dnevna obleka bo lepa, če bomo okoli vratu priiille konec tigrove kože. Zraven bomo nosile še klobuček v obliki lončka, visoke čevlje in torbice, okrašene z istobarvnim krznom. Na ta način kot pri obleki, lahke nosite tigra tudi pri zimskem puloverju. Celo pri večerni obleki se v zadnjem času pogosto pojavlja krzno. Nosijo ga na koncu tričetrtinskih, dolgih ali Kratkih rokavov k satenasti ali brokatni obleki. Če je obleka iz svetlega brokata, nosijo navadno temno krzno in obratno: k žametni črni obleki se bo lepo ^>odal majhen bel okrogel ovratnik iz strižene zajčje kože. Gotovo vam je znano, da so moderni tudi klobuki iz krzna. To so nekakšne kožuhovinaste čepice, visoke kot kučme, sli pa v obliki barete. Klobuček iz krzna ni dosti dražji od navadnih klobukov, vendar je silno prikupen NAGRADNI NATEČAJ SOBOTA . KOSILO: Ribana kaSa v goveji juhi, J? čm Johai So dk« me^r^kostml^ielenU' močno vro, no L>do lopi In tudi naku- koliko larumeni, ga zabeli In ga prl-Y. X"’ &“« “*!• • ;^T nrV hali se n. bodo. deni k prejšnjemu t juho. Ko le malo deni čl!« iif dat Dunajski zrezek: V« kg telečjega prevre, je Kotova. kuhati JniSi' h! »terna operi, zreži na tanke zrezke, jih Krompirjevi štruklji z ocvirki: Pol kuha! posoli in m(J0 ndtolci in posoli. Na globokem kg kuhanega krompirja pretlači, pri-1 S? krožniku «tepl eno debelo jajce, l žlioo deni eno jajce, malo maati in toliko ^•o 1 JO dk« k M ilitlS mleka, zrezke povaljaj na obeh etra- moke, da narediš gladko krompirjevo ko uči, se mora gibati na zraku, i obutve, vlage itd.) imajo pri na da bo našel prijetno in zdravo stanku ozeblin nedvomno svojo razvedrilo. Kar pomislimo nase, vlogo tudi slabokrvnost, nizek kadar smo utrujeni. Kako se nam krvni pritisk, obolenje žlez tuberkuloznega porekla, morebitno pomanjkanje vitaminov itd. V prvem stadiju nastanejo hladne otekline, koža na njih se sveti in spreminja v barvo od rdeče do vijoličaste. Vse te znake spremljajo bolečine. V drugem stadiju razpoka koža na sklepih in pojavijo se mehurčki, ki se odpro in spremene v kra^ ste, v hujših primerih pa v globoke rane, ki se celijo počasi in ki dostikrat povzročijo zelo hude infekcije. Ozeblinam podvrženi ljudje morajo nositi toplo ; ohlapno obutev in rokavice, pa-■ žiti morajo na snago telesa, zlasti pa na splošno zdravstveno stanje in primerno hrano, v kateri naj do čimveč vitaminov Znanih je mnogo primerov, ko so ljudje z vitamini preprečili posledice ozeblin.. Zdravljenje antibiotiki (avreomicinom) ni doseglo zaželenega uspeha. Znatno uspešnejša je uporaba tistih zdravil, ki razširijo žilice na koncih ali bolje, rečeno urede njihovo moteno funkcioniranje. Gre za talko imenovano elektro-porezo, ki jo uporabimo neposredno na ozeblinah. žlico klorovega apna na liter mlačne vode. Dobro je tudi na-tirati ozebline z mešanico klorovih hidratov, in sicer 4 grame na 96 gramov glicerina. Dobro deluje tudi mazanje s kafrnim špiritom ali razredčeno jodovo tinkturo (1:10). Podnevi lahko iiun-iuru Uiiv). prekrojite po svojih merah, nato mažemo ozebline z mešanico pa spletete hrbet ln rokave lz volne, ihtiola, rezorcina in tanina po Prt tem Je treba paztu, d« ™lne gram na 2 grama destilirane ^*b**£betT foVa^T-tt* odo, ponoči pa položimo nanje 1 črne volne. Okrasne rastline in zračenje DRUGI PRISPEVEK v nasprotnem primeru pa nekaj kapljic vico zakuhaj v 21 slane vrelo vod* " je pretrdo. Naj vro 15 minut V kozico daj žlico masti in nrideni •i.jii-n.. * vložki koliko drobno zrezane čebule. Ko n<*- e m emo Zakuha: Naredi kofikor mogoče trdo to. Iz 20 dkg moke, 1 jaJ....................mleka’ 2rezk* jUalo vode. Testo naatrži moke, 1 jajce, po .mq vode. Testo naatrži ka&o zakuhaj v vrelo 7 minut. , Pražen krompir pripravi debelih krompirjev. Ker pa takino zdravljenji vsakomur dostopno, naj opiši starejše metode, ki pa so še zmerom dobre. Brezpogojno je treba . Jabolčni hren. Na strgalnlku nastrgaj ‘n iljce hrena polij ga\ belim vi/om ““J* “u V N^to vožo, coli. premešaj ln .ku njej plavajo. Pražen rlit Zarumeni v kozi na žlici Praženo kislo seljet Če je selj* zelo rideni Vi kg opra- kislo, ga v kropu prevrl. V kozo daj alij z žlico masti, malo zrezane čebule ln male Ko malo zarumeni, ga za Jati, malo zrezane čebule ln malo a. pod vplivom ozeblin v svoji se stavi spremenilo. Poskrbeti je \ — 'illi — V r" vodo, osoli, Dreinesaj in sKunaj na sio- siaaKorja. \o m jabolko, po okusu g postavi v pečico za pol ure. zelje in ga pari Cl „ ob™ Endivija »laU: «Tk* endivije in 2 meUo. Hlen J*. bolJil' 60 *» n*r*d>n>o krompirja. KosUo stane ur’—— — •- ----------krompir j Cena° kosilu 208 dinarjev, n. osebo . P»U.. Vkm.1 18 dk. aasti eno osebo. toliko časa, 160 din ali 40 din za di^ua* n‘w’“u “*• in j0 zdrobi v V« kg moke, prideni eno Nebeški močnik: Vzeap^ *ri debela ~ S'*1, ‘ts" rbK arnJs- ,‘JSS ife.;: »k l!5SpSiir A'i uiu 5ar~ ■afiSf.? imA!'.;1/1. * w «. “r tanke izreži na te daj na kroinik, polij enim rebrom raztopljene čokolade, Prei te*t0' e° P™*tavl “a hladno,” da nekaj moke in daj peči P'0J, preden mulite večerja«. Krompir Medtera VJOmi 6 sreanje del. Peci ' r-- postavimo n« mizo v obllcah, ;la _»i ,„bc>Ik in jih lieii n. tJmk, ■ - •urovo ♦i 8ir UaČimo, ga osolimo, pridamo malo rde< P«prike. Sir zelo izboljšamo, če dodi ®o 2 žlici kisle smetane. Surovo maslo; 12 dkg surovega masla 71 lističe in ri zmerni vročini, i tortni mo-. Drugi dan ploče- _ „ , _ si do- povrhu pa Se s sladko smetano, ostankov Cena močnika 145 din ali 56 din na ____________________^ w _________________ spe- osebo. čomo in pečeno posipamo z vanilijevim VEČERJA: Pražen krompir na tirol- sladkorjem. it skl način: Kuhan krompir odup panj 15 d< lo 20 minut. regenu, m sicer Dr V. P. Kako porabimo^ stare moške vestjo Iz »tare motke ventje lahko napravimo čedno vestjo za tensko. Vestjo prekrojite po svojih merah, nato. Cena koailu 940 din, na eno o,ebo tanke Kuhan krompir oJupi Ib sreži liete. V kozico daj na drobne rano slanino, malo čebule, malo oeebo 52 din. NEDELJA Kosilo: Zdrobovi vložki v goveji kocke zrezane oetanke mesa; je dobra tudi salama. Ko se n, h— •- ••*• . j« i ~ .m.«.!,. 10 uouru prepraži, stresi vkoiico krom- Zrezki: Vzemi govedino iz opoldanske OS(>ii premešaj in praži. Solata je juhe, jo drobno sesekljaj ali jo zmelji £8akft d(^r£ na mesnem stiroiCku, prideni n*moten\ Cena take večerje je 80 din ali 00 din in ožeti 2 žemlji, eno jajce, odišavi šo na J Juh.%JdM m«.P i ko,tml, skuhaj ^Jvr“^^|1nUke hleU' iB ^ ^ DS#? 2251i«f»nSVotl »ar>=r^™jo ?00 debelo alT“ve drobni jajci in me- „ ,,Cena 1« 176 d,n ah na °seb° Pri seatavl/an u jedilnikov paziti na to. I»i. Šele v penasto maso rahlo »ameiaj «din. PONFDEL1EK b0‘w . 10 dkg zdrobu Po nekaj minutah po- PONEUKLjth. datna. Nekateri jedilniki količinsko ne »kusi če so zadosti trdi. Zajemi z mo- KOSILO: Močnikova juha, krompir- ustrezajo. Opozarjamo tudi, naj bodo Žličko testo in ga deni v vrtlo jevi štruklji i ocvirki, praženo kislo tudi cene pravilno »računano. Upolt^-^ ‘—*■ -*'-1 —vaite, da stane vse, pa bodisi da smo _iMHik U enega Jaj- nabavili živila v jeseni, ali pa jih ku-ice vode, ter (a polo- pujemo sproti. Tanja Opomba: Na naj nagradni natečaj i je oglasilo že zelo veliko naših bralk. itrukljl s o i nebeški mol >ai Naprav* 1» toeto premehko, pridal to »droba, ea, 'h 1 moka. ilb l»o žličko teito in 1» . uho. Ce ostane lepo skupaj in ni pr*- zelje nul ln sakuhavaj. Se »droba, ca. Obleka Da lahko rastline dobro uspevajo, potrebujejo dovolj svaka, svetlobe, vlage, toplote in hranilni-h snovi, že večkrat smo poudarjali kako važna je za rastline v sobi svetloba in kako naj jih zalivamo, da bodo zadovoljivo uspevale. Zračenjf pa je lahko za sobne rastlina koristno, lahko pa trudi selo škodljivo. Brez sraka rastlina kmalu usahne. Celo vodne rastline potrebujejo precej zraka, čeprav bi navidezno drugače sodili, Poleti, ko vse odpornejše rastline prenesemo v vrt ali na balkon, ostanejo v stanovanjskih prostorih le nežnejše rastline, ki Jim pa tudi ne manj- I ka sraka. Okna so včasih noč in dau | odprta, tako da primanjkuje sraka kveč- ! jemu v starih, slabo grajenih hišah in zatohlih kleteh. Drugače pa je tio pozimi, ko zaradi nezadostnega sračenja često trpijo ljudje in rastline. — Najmanj zraka terjajo tropske rastline (palme, sobna smreka, gumovec, filoden-dron, sobna vinika, orhideje), ker tudi svoji domovini rastejo v bojj mirnem, s vlago nasičenem ozračju, Ako stojijo v zakurjenih prostorih blisu oken, jim popolnoma zadostuje Že malenkostno kroženje zraka sl^ozi zaprta okna in celo že kroženje zraka, ki nastaja zaradi toplotnih razlik pri oknu, Druge rastline (primule, ciklame, begonije, pelargonije, floksinlje, sobna lipat trade-skancije) potrebujejo več zraka, moramo pa paziti, da pri zračenju pozimi ne ozebejo. Zlasti begonije, sobna lipa in tradeskancije so občutljive za mraz in ozebejo pri dveh stopinjah Celzija nad ničlo. Sploh je zračenje zamotana stvar. Praviloma sobe, kjer so občutljive rastline, ne smemo prezračiti z odpiranjem oken, ker bi nenadna toplotna sprememba škodljivo delovala nanje. Najbolje je, da odpremo soseden prostor in tako s počasnim pritekanjem zraka skozi odprta vrata, prezračimo sobo posredno. Ako to ni mogoče, moramo rastline prenesti na od okna najbolj oddaljen prostor v sobi, ker bi sicer mrzel zračni tok takoj posmodil listje, ne glede na toploto v sobi. Zračiti tudi ne smemo predolgo. Nekateri namreč pojmujejo temeljito zračenje tako, da tudi pozimi vsak dan po dve uri odpirajo okna. Takšno zračenje je kvečjemu nepotrebno izganjanje toplot«, ki ja sobnim rastlinam potrebna. Pozimi je soba dovolj prezračena, ako odpremo okna vsak dan za deset minut, ko pa mraz pojema, Čas ustresno podaljšujemo. Prostore, kjer je več ljudi, zračimo večkrat po malem. V kleteh in hladnih sobah, kjer zi-mujejo bolj odporne rastline, pa lahko bolj korajžno zračimo, zlasti proti spfr-mladi, ker bi sicer vzimljene rastlin« zdivjale obolele. Takšne rastline se do spomladi Uftrpaja ln se nato na oknih in balkonih le počasi opomorejo. V tem primeru naj bo iračenje ▼ glavnem la utrjevanje ra*tlin. Miha Ogoreve Omarica, ki Je hkrati tudi pisalna miza Higiena v omari za obleke Da bi obleke dalj Časa obvarovali. Je treba paziti, kako jih spravljamo v omaro. V majhnih omarah, kjer so obleke druga ob drugi, ja treba pailtl, da a« med seboj ne drgnejo. To bomo najlaže dosegli, če mednje denemo koa kartona. Stara navada, da za oblačila pripravijo prevleke. Je zelo koristna. Vendar ni nujno, da blago režemo ln šivamo, kajti zadostuje, da med posamezne obleke denemo koa tkanin* ki jo pritrdimo za obeielantke. Tenki obešalniki za občutljiv* obleke niso dobri, ker sa na njih raztegnejo ln izgube obliko. Najbolj« so molki obeialnikl i Širokimi rameni ali navadni obeialnikl, obloženi ■ blagom. Preden obleko spravimo v omaro, ■■ ‘ ČM. ■ je treba skrtaft Preveč ostre Jo J krtače kvarijo tkanino. Zato Je najbolje, da obleko najprej lztepemo ln nato z mehko ščetko skrtačimo. Obleke Je treba večkrat prezračiti, zlasti tiste, ki Jih bolj redko oblačimo. Zrak koristi tkanini. Medtem ko se obleka zrači, obrišimo prah * vlažno krpo. Vsakih šest mesecev je treba omaro žveplati. Položite vanjo na krožniku majhne liste žvepla. Jih ^zažgite ln pustite, da v zaprti omari zgore. Razumljivo Je, da morate prej Izprazniti omaro. POPRAVEK V nedeljski številki dne 13. januarja smo na strani »Pomenimo *e le o tem« objavili članek »Koliko električnih aparatov smemo hkrati vključiti«. V članku Je nastala neljub« pomota, ln sicer gre za 320 V, ne pa za Mft w DNEVNE NOVICE ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA za nujne primere: nočna od 20.—7. ure, ob nedeljah ln praznikih ve« dan 1. Zdravstveni dom Center: od 20. do 26. januarja: Dr. Mak* Zalta, tel. 39-150, Miklošičeva 20; dr. Vlasta Kozak, ter. 31-155, Poljanski nasip 12. 2. Zdravstveni dom Bežigrad: od 1*. do 26. januarja: Dr. MUol Setlna, tel. 31-286 ali 30-800. 3. Zdravstveni dom Šiška: od 19. do 25. januarja: Dr. Mihael Sajovic, Ambulanta, Černetova 31 telefon 21-131. 4. Zdravstveni dom VIC: od 19. do 26. Januarja: Dr. Boris Jagodic, Rožna dolina, Cesta XV. St. la, tel. 22-437. 5. Zdravstveni dom Rudnik; od 1(. do 26. Januarja: Dr. Fedor KreJCl, Ižanska cesta 3, telefon 20-107 ali 20-500. 9. Zdravstveni dom Moste: od 19. do 26. Januarja, tel. 31-359. 7. Zdravstveni dom Šentvid od 19. do 26. januarja: Dr. Vojko Mlinar, telefon 731 ali 27-31. POZIV Okrajni ljudski odbor Ljubljana, Uprava za dohodke, obveSča vse davčne ln taksne zavezance, da poteče dne 31. Januarja 1957 rok za vložitev davčnih ln taksnih prijav; slednje za odmero taks na proizvodna sredstva lz kmetijstva po tar. St. 62—68 zak. o taksah. Ker Je lz dosedanjih poročil z območja Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, ugotovljeno, da Je bilo do sedaj vloženih le malenkostno šte-vlto prijav, opozarjamo davčne ln taksne zavezance na posledice, ki Jih zadenejo po določbah čl. 71 Uredbe o dohodnini oziroma Uredbe o spremembah to dopolnitvah zakona o taksah zaradi nevložltve prijav. »Avtobusni promet« — Celje vzpostavlja novo avtobusno nrogo Celje— Mozirje — Gornji grad — Ljubljana ob delavnikih po naslednjem voznem redu: Odhod 6.30 Cel J« 19.10 Prihod 7.24 Mozirje 18.16 7.43 Šmartno o/Dr. 17.67 7.48 Bočna 17.52 8.00 Gornji grad 17.41 9.20 Kamnik 18.18 Prihod 9.50 Ljubljana - 16.00 Odhod Pričetek obratovanja 19. Jan. 1957. 8 to avtobusno zvezo smo ugodili dolgoletni želji prebivalstva Mozirja ln Nazarja ter zlasti tudi krajem v Zadrečkl dolini po direktni zvezi z Ljubljano. Potniki imajo po prihodu i v Ljubljano v času od 10.15 do 5.00 ure I avtobusne zveze proti Gorenjski, pro- ! tl Kopru to Piranu, Gorici, Idriji to Novemu mestu. Pričetek obratovanja j 19. Januarja 1957. Zdravstveni fond Univerze ln VI- I šokih Sol v Ljubljani javlja študentom, I da Je v Parmovi 35, v dvorani podjetja za popravilo železniških voz to strojev, od 15. 'do 26. Januarja 1957 fluorograflranje pljuč to besežiranje, ki Je za vse redne slušatelje obvezno. Točen razpored sl oglejte na oglasnih deskah dekanatov. Naknadnega roka za zamudnike ne bo, zato prihajajte točno po razporedu. Geografsko druStvo Slovenije, odsek za geografski pouk, obvešča vse geografe, ki so se prijavili za seminar za Izdelavo geografskih učili to ki so že obveščeni, da se bo tečaj začel dne 28. Januarja ob 8 zjutraj v Pedagoškem centru. Dom Ivana Cankarja, Poljanska cesta 20. Prosimo vse udeležence seminarja, da prinesejo s seboj žage prlrezovalke. Za stanovanje to prehrano Je preskrbljeno. Elektrotehniško druStvo LRS, sekcija praktičnih elektrotehnikov, priredi tromesečnl popoldanski tečaj za kvalificirane delavce elektrostroke. — Prijave sprejema Elektrotehniško društvo LRS, Ljubljana, Erjavčeva cesta 11, do 1. februarja 1957. Pri vpisu naj prijavljencl predlože potrdilo o dovršeni delovni dobi v elektrostrokl. Prebivalce Goričan pri Medvodah ln druge opozarjamo, da Je uporaba obeh stez, kil vodita na vsaki strani vrta pri gradu Goričane lz vasi v smeri proti .železniški progi preko zemljišča Poizkusne postaje za zdravilna zelišča Goričane, od dneva te objave strogo prepovedana. KrSllce bomo klicali na odgovornost. — Zavod za farmacijo to kontrolo zdravil, Ljubljana. m t ggggp Prebivalce Bizovika In okolice opozarjamo, da Je uporaba nejavne poti, ki vodi prek dvorišča Poizkusne postaje za zdravilna zelišča v Bizoviku 5. med hišo to gospodarskim poslopjem, do preklica dovoljena, kolikor ne moti del na postaji. — Zavod za farmacijo ln kontrolo idravdl, Ljubljana. Svet In mladosten obraz dobil po uporabi kozmetične maske TEINT BELL. Način uporabe zelo enostaven, pa vendar čudovit učinek. Vsaka drogerija, Špecerija, zadruga, vsaka trgovina, ki prodaja milo za gospodinjstvo, prodaja tudi FLEX. Za čiScenje madežev tamo FLEX! Poročili so se v Ljubljani ▼ soboto, dne 19. januarja 1957 Gradb. tehnik Ivan Rovan to učiteljica Marija Mlvec; str. ključavničar Janez Božič ln frizerka Nikolaja Merlak; delavec Vincenc Sladič to kuh. pom. Ana Ratej; stroj, ključavničar Ivan Stojnlč to polj. delavka Frančiška Petrič; livar Anton Mesarko ta otr. negovalka Milka Ivaniševič; kuhar Zljo Juslč ln delavka Marija Lu-be; stroj, ključavničar Ciril Predalič in učiteljica Anica Planker; tt monter Alojzij Tehovnlk ta administratorka Milka Ekar; lzolater Jože Škofij anec ta trg. pom. Ana Pižem; abs. medicine Anton Prevc ta »tud. filozof. Marija Zltko; uslužbenec Franc Pečnik ta gosp. pom. Frančiška Gerdln; študent Vladimir Cosič ta nameščenka Matilda Ule; ključavničar Miroslav Sobar ta delavka Veronika Turk; trg. nameSč. Aleksander Stančič ln name-ščenka Marija Kavšek; 'podoficir JLA Stjepan Smoljanovlč ta delavka Elfri-da Janežič; str. ključavničar Miroslav Purger to trg. pom. Marija Pirnat; tehnik Andrej Vodošivec ln uslužbenka Marija Pečarič; livar Rudolf Me-chora in pletilja Marjeta Polajnko; uslužbenec LM Matija Ocvirk ln ufci-teljlca Sonja Drev; model, mizar Martin Mencinger to računovodkinja Vera Beretlč; dipl. pravnik Borut Bohte to abs. filozof. Sonja Ravnlč; zdravnik Stanislav dr. Stojanovič ln Študentka Zofija Strle; študent Jožef Fegeš to kemlj. tehnik Bogorima Kralj; nameščenec Franc Gaspari ln nameščenka Karolina Voje; gradb. tehnik Edvin Stekar in učiteljica Marija Mihelčič; strojnik Janez Martinčič in gosp. pom. Veronika Horvat; godbenik LM Marijan Babnik ln vla-galka Ana Babnik. PREDAVANJA Prirodoslovno druStvo v Ljubljani vabi na poljudno-znanstveno predavanje asistenta dr. ing. Franca Sirce: Kovine, kot Jih vidimo pod mikroskopom. Predavanje, spremljano z diapozitivi, bo v torek, dne 22. Januarja ob 20 v prirodoslovni predavalnici na Univerzi, vhod z Gosposke ulice. DruStvo prevajalcev Slovenije vabi svoje člane, književnike ln druge kulturne delavce na predavanje dr. Vrčona o prevajanju strokovne literature. Predavanje bo v ponedeljek, 21. januarja ob 20 v Klubu kulturnih delavcev, Wolfova 1-m. — Odbor. Elektrotehniško druStvo LRS vabi vse svoje člane na predavanje, ki bo dne 23. januarja 1957 ob 19.30 (brez akademske četrti) v dvorani Doma elektrogospodarstva, Ljubljana, Hajdrihova ulica 2. Predaval bo tov. Rajko Korbar o temi: »Uporaba Izotopov v tehniki«. Predavanje bo spremljano z diapozitivi. Omenjeno predavanje Je sedmo lz ciklusa predavanj o jedrski tehniki, ki bodo tedensko do konca februarja 1957. lrtgiensko-eptdemloloSka lekcija Slovenskega zdravniškega druStva ima svoj letni občni zbor v ponedeljek. 21. januarja 1957 dopoldne v prostorih Centralnega higienskega zavoda, Trubarjeva cesta 2. Slovensko zdravniško druStvo vabi vse zdravnike In medictace ViSJih semestrov na predavanje tov. prof. dr. Janeza Milčinskega: »Odklonitev zdravniške pomoči«. Predavanje bo v petek, 25. janusri-ja 1957 ob 19.30 v predavalnici Interne klinike v Ljubljani. KONCERTI Jutri, dne 21. januarja, koncert za rumeni abonma. Solist Boris Čampa, dirigent Bogo Leskovic. Spored: Beethoven: 1. simfonija; Ibert: Koncert za flavto ln orkester; Srebotnjak: Glasba za godala; Strauss: Tlll Eulen-splegel. GLEDALIŠČA ■LOV. NARODNO GLEDALIŠČU DRAMA Nedelja, 20. januarja ob 1(: Moder-AJdtč; »Janko lin Metka«. Izven to za podeželje; ob 20: Kreft: »Krajnski komedijanti«. Izven to za podeželje. Ponedeljek, 21. Januarja: Zaprto. Torek, 22. Januarja ob 20: Miller: »Spomin na dva ponedeljka«, »Pogled z mostu«. Abonma C. Sreda, 23. Januarja ob 20: Miller: »Spomin na dva ponedeljka«, »Pogled z mostu«. Abonma K. Četrtek, 24. januarja ob 20: Mollire: »Sola za može«, »Izsiljena ženitev«. Abonma F. Petek, 25. januarja ob 15.30: Shakespeare: »Henrik IV. (II. del). Abonma Petek n. popoldanski. (Falstaff Pavle Kovič.) Sobota, 26. Januarja ob 20: B. Kreft: »Krajnski komedijanti«. Izven ln za podeželje. Nedelja, 27. Januarja ob IB: Moder-AJdlč: »Janko ln Metka«. Izven to za podeželje; ob 20: Moll&re: »Sola za može«, »Izsiljena ženitev«. Izven in za podež. Ljubljanska Drama kupi več Izvodov knjige: Sophokles: Kralj Oldlpus, prevod Anton Sovri, druga Izdaja, leto 1944. ll[^llt|i|ltllll!l||]iill!lll||||tll1lllll|i|]Jliillil||||llllll]|||||}llll1l|i|j|jllllll||||||HIII||||||lllllll|]||||!Il!!i||||||llll OPERA Nedelja, 20. Januarja ob 19.30: Puccini: Madame Butterfly«. Gostujejo: Valerija Heybalova, Rudolf Franci ta dirigent Vlado Kobler. Izven ta za podeželje. Ponedeljek, 21. januarja: Zaprto. Torek, 22. januarja ob 19.30: Baletni večer: H&ndel: »Ljubezen to pravda«, Pia Mlakar; »Plesalec v sponah«, V. Ukmar: »Lepa Vida«. Abonma E. Sreda, 23. januarja ob 19.80: Rossini: »Seviljski brivec«. Abonma U. V soboto, 26. Januarja, bo v Operi premiera Verdijeve opere »Othello«, ki so Jo pripravili: dirigent dr. Danilo Švara, re&lser Ciril Debevec, lnscena-tor tog. arh. Ernest Franz, kostumer-ka Mia Jarčeva to zborovodja Jože Hanc. Premiera bo združena s proslavo 30-letnice umetniškega delovanja režiserja ln igralca Cirila Debevca. V naslovni vlogi othella bo pri premieri to pri vseh nadaljnjih predstavah (tudi za abonente) gostoval tenorist Jože Gostlč, ki šteje to partijo med svoje najuspelejše kreacije, Jaga bo pel S. Smerkolj, Cassla D. Čuden, Desdemono Vilma Bukovčeva, Emilijo B. Glavakova. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Nedelja, 20. Januarja ob 20: A. Remec: »Magda«. Izven. Ponedeljek, 21. januarja: Zaprto. (Dvorana oddana.) Torek, 22. januarja ob 20: A. Remec; »Magda«. Abonma Torek. Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, 23. Januarja ob 20: M. Gorkd: »Malomeščani«. Abonma Sreda. Vstopnice so tudi v prodaji. Mestno gledališče v Ljubljani, Gledališka pasaža, razpisuje 3 mesta za Igralce (moške). Pogoj: že sistematizirani igralci ali absolventi Akademije za Igralsko umetnost. Ponudbe poslati do 28. januarja. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Nedelja, 20. januarja ob 16: Wllde: »Idealni soprog«, igra. Zadnja popoldanska predstava. Izven; ob 20: Stuart: »Čudovite pustolovščine«, komedija. Izven. Četrtek, 24. Januarja ob 16: Grlmm-Skufca: »Janko to Metka«, pravljična igra z godbo, petjem in plesom. Popoldanska predstava. Izven. Prihodnji teden bo premiera Ogrin-čeve enodejanke »Kje Je meja« to Linhartove »Zupanove Micke«. Pri veseloigri »Kje Je meja« bodo nastopili: J. Cuk, M. Hlebec, v. Vrhovec, M. Ma-herjeva in I. Marinčičeva. Pri »Zupanovi Micki« pa: B. Bergant, I. Keber, F. Penko, L. Sadar, I. Visjak, B. Ov-secova to M. Štrukljeva. Režijo ima P. Ovsec. Predprodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje telefon 32-860. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Nedelja, 20. Jan. ob 14.30: Golla: »Sneguljčica« — Ob 17: Golla: »Sneguljčica«. Sreda, 23. Jan. ob 16: Golla: »Sneguljčica«. Predprodaja v nedeljo od 10—12 ln dve uri pred pričetkom predstave. Rezervirajte na telefnn 22-833. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg 2 Nedelja, 20. Januarja ob 11: J. Malik: »Žogica Marogica«, ob 16: F. Bevk: Lenuh Poležuh«. Ročne lutke Resljeva cesta 28 Nedelja, 20. Januarja ob 17: A. Papler: »Hudobni graSčak«. Prodaja vstopnic za vse predstave v obeh gledališčih v sredo, četrtek, petek to soboto od 10—12 v Upravi, Resljeva cesta 28. telefon St. 32-020, in pol ure pred vsako predstavo pri obeh gledaliških blagajnah. NAROČNIKE »LJUDSKE PRAVICE« IN »LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA« TER VSE OSTALE obveščamo, DA SMO PREMESTILI NASO PODRUŽNICO V LJUBLJANI IZ TITOVE 1 V KNJIGARNO CANKARJEVE ZALOŽBE, TITOVA 15 (NEBOTIČNIK). Od 21. januarja dalje lahko v tej poslovalnici naročat« časopisa »LJUDSKA PRAVICA« ki »LJUBLJANSKI DNEVNIK«, plačujete mesečno naročnino, nairočate oglase, objave, osmrtnice, zahvale in drugo. Številka telefona ostane kakor doslej: 22-322. Poslovalnica posluje vsak delavnik od 8. do 12. ure in popoldne od IS. do 19. ur«. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega METODA KALANA učitelja v Šmartnem pod Šmarno goro smo prejeli toliko moralne ln materialne opore, da smo postali veliki dolžniki. Vsem izražamo našo zahvalo. Posebej smo dolžni zahvale tov. Tonetu Ljubiču, ravnatelju nižje gimnazije v Šmartnem, tov. Janku Mehletu, ravnatelju šole DSNZ Rozmanov gaj, delavskemu svetu ln direktorju tovarne »Rašica« v Gameljnah ter vsem krajevnim organizacijam terena Tacen-Smartno, darovalcem cvetja ln spremljevalcem ob njegovem pogrebu. Vaše razuAlevanje nam je v veliko uteho. Tacen, 19. januarja 1957. TONČKA KALAN z otroki ln sorodstvo Dortrpela je v 78. letu starosti naša, mam« MARIJA FERLINC, roj. ZUPANČIČ UČITELJICA V POKOJU Na zadnji poti jo bomo spremili v ponedeljek, dna 21. januarja 1957 ob 16. uri na pokopališče v Šmarju pri Jelšah. Rodbine: Ferlinc, Peterlin, Colarič tn DoboviSek. Po dolgi ln hudi bolezni nas je ra vedno zapustil dr. JANEZ JENSTERLE ZDRAVNIK V POKOJU Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 20. januarja 1957 ob 16. url izpred Zdravstvenega doma (stara bolnišnica) v Trbovljah. Trbovlje, Brestenica, Skoplje, Ljubljana, Sentjurij, Sorica, dne 19. januarja 1957. Žalujoči: zena, sinovi z družinami IN SORODNIKI ZDRAVSTVENI DOM TRBOVLJE SPOROČA, DA JE UMRL dr. JANEZ JENSTERLE DOLGOLETNI ZDRAVNIK V ZDRAVSTVENEM DOMU V TRBOVLJAH POGREB BO DANES, 20. JANUARJA 1957 OB 16.URI IZPRED ZDRAVSTVENEGA DOMA V TRBOVLJAH TRBOVLJE, 19. JANUARJA 1957. ZDRAVSTVENI DOM TRBOVLJE SINDIKALNA PODRUŽNICA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV II, TRBOVLJE, SPOROČA, DA JE UMRL dr. JANEZ JENSTERLE DOLGOLETNI ZDRAVNIK V ZDRAVSTVENEM ZAVODU V TRBOVLJAH POGREB BO DANES, 20. JANUARJA 1957 OB 16.URI IZPRED ZDRAVSTVENEGA DOMA V TRBOVLJAH TRBOVLJE, 19. JANUARJA 1957. SINDIKALNA PODRUŽNICA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV II, TRBOVLJE PATRICK Q U I N T 1 N SAMEGA SEBE 36 , Gospa Friend me je porinila prav do nje. Njeni koščatl, skrivenčeni prsti so ml lahno podrsell po mojih rokah. Zazdelo ee ml je, kakor da sem slišal preplašeni Mumeyjin glas, ki je kriknil v grozi: Ne morem, ne morem prenašati, kar počno s teboj 1 Demoni! To sol TRINAJSTO POGLAVJE Gospa Friend je popolnoma obvladala ta obisk. Čutil sem njeno železno roko vešče režiserke, ki je premišljeno usmerjala pogovor, kdaj pa kdaj izzvala starkin nasmeh, ji s srepim pogledom narekovala besede in me po petih minutah odpeljala Iz sobe. — Vidiš, — je rekla, ko sva bila spet sama, — babica res ni taka, da bi se moral ustrašiti. Najraje bi ji odvrnil: — Ona res ni, zato pa si tl prav gotovo, — a nisem odprl ust. Naj sem razglabljal kakorkoli, še zmeraj nisem mogel razumeti, s kakšno zvijačo je ukanila starko, da se je postavila na njeno stran. Le čutil eem, da sem spet brez moči, ves omrežen in uj«t Menila je, da bi se vrnila, k bazenu, toda prav tedaj so Selena, Murney ln Knut stopili v hišo. Vsi trije so bili še zmeraj v kopalnih oblekah. Bili so nasmejani in zadovoljni. Pogled mi je obvisel na Mumey in nisem ga mogel ločiti od nje. Na njenem obrazu ni bilo niti sledu vse prejšnje groze in obupnih občutkov. — Selena, zdaj sva bila pri babici. Kako tl je moglo priti na misel, da si jo hotela Goirdyju prikriti? Selena cm j« nasmehnila in se brez oklevanja znašla: — Res še sama ne vem. Gordy je bil ves preplašen in Jaz vsa zmedena, da se nisem spomnila ničesar boljšega, da bi ga pomirila. In o vsaki stvari je dvomil, pa sem se bala, da bi mu to zbudilo le še nove sume. Zato sem prosila Mumey, naj ml pomaga v tej igri V ostalem sem vse povedala Knutu In on je kot zdravnik temu pritrdil. Knut «11 ni tako? Kreft je prikimal, gospa Friend se je pomirjena nasmehnila: — Da se pa ne red, da sl pametno ravnala. Zdaj bi se morala Gordyju opravičiti, da sl ga tako preverila, drugače si bom mislila, da ga imaš še zmeraj za otroka. Mar so sl res utvarjali, da me lahko še goljufajo? Gospa Friend je Mumeyji ln Knutu naročila, naj se preoblečeta, mene pa prepustila Yunu, da me je odpeljal nazaj v sobo. Yun je to opravil na mojo nevoljo. In potem me j® še vsega izmučil, ko me je umil. Ko ml je brisal mokroto s kože, mi je prišla nova misel. NIČ nisem verjel gospej Friend in bil eem prepričan, da bo morala biti tista seja, ki je bila napovedana za naslednji dan, v nečem odločina. In da je morala imeti tista pesem rajnkega Frlemda pri tem še posebno vlogo. Morda pa mi bo lahko služila kot orožje za obrambo ali celo e« napad? — Zakaj te je gospod Friend odslovil, — sem vprašal Yuna. Pogledal me je brezizrazno in me ni razumel. — Zakaj tl je Friend rekel: pojdi? Zdaj je vedel, kaj sem hotel, ln je prikimal. Ponovil sem vprašanje. Tedaj se je nasmehnil, kakor da bi hotel reči, da je bila odslovitev konec nekega zelo smešnega spora. Ko me je na stolu znova spravil v red, se je še smejal. V salonu so pripravili cocktail in Yun me je odpeljal tja. Vsi so bili zbrani in so se prisrčno menili, kakor da se ni zgodilo prav nič nenavadnega. Tudi meni so ponudili pol kozarca. Na videz veseli razgovor se je nadaljeval tudi po kosilu, ki ga je podajala nova služkinja, ki je doslej še nisem videl. Kazalo Je, da smo morali biti vsi vedri, a vendar to nikomur ni prav uspelo. Murney je bila tih« in žalostna, jaz nerazumljiv ln nemiren, ostali trije pa so se silili še preveč, da bi bili glasni ln nasmejani, kakor <3* bi morali nekoga o tem prepričati. Vsi pa smo bili nervozni In to je bilo znamenje, da se nekaj naglo približuje. Nihče ni nič govoril o tisti pesmi, toda bilo Je jasno, da so -vol mislili nanjo. Čakal sem, da bo kdo izmed njih ob prvi priložnosti s kar se da zlagano prirodnostjo dejal, da bi bilo zelo zabavno, ko bi Ja« ponovil stihe, ki me jih je Selena naučila. Po jedi sem naslonil na svoj stol In Selena je začela recitirati kitico za kitico. — Ponovila sem vse te stihe danes že dvakrat ali trikrat, — je rekla potem. — Zares so lepi. Uživali bomo, Gordy, ko te bomo jutri slišali, kako jih ponavljaš vpričo tistih moralnih ljudi D*d> naučimo s* Jih do kraj«. V steklu odseva njihovo življenje Z obiska pri steklarjih v takrat, ko so delali SAMO GUMBE Kaj bi dejali, če oam bi povedal tole pravljico: Nekoč je sedel ob pohorskem, jezeru pastirček in se igral o pesku. Zidal je palačo. V nekaj dneh je bila tolikšna, da ji da-naokoli noben grad ni bil enak... Kaj bi nadaljevali. Verjamete? Prav gotovo ne, saj je tista o pastirčku in pesku še za pravljico preveč neresnična. Toda v življenju se marsikaj zgodi, marsikaj je mogoče, kar *e nam na prvi pogled zdi neuresničljivo. Prosim, posedite za kako uro pri Milošu Božičniku, direktorju steklarne o Slovenski Bistrici in poslušajte zgodbo o Uastanku njihovega podjetja. Zdelo se vam bo, da ste slišali Pravljico. Slišali boste, kako je nič nastala tovarna, prava tovarna steklenih izdelkov. Pred ‘edmimi leti je ni bilo, ne njenega imena ne kakega obrata. Danes pa stoji in nemara je malo takih, ki ne bi vedeli zanjo. Da, kako se začenja ta zgodba, ki je vseskozi resnična, ki skriva v sebi toliko življenjske volje, dela, naporov, skrbi in veselja? Iz peči so vzeli žarečo stekleno maso Steklohrusač pri brušenja Začelo se je pred sedmimi o Rogaški Slatini. >Pogovarjali smo se o tem in °nem,i. pripoveduje Božičnik. >Med nami je bil tudi tovariš Kardelj. — Dajte, zberite nekaj tredstev in začnite izdelovati kakšno drobno stekleno galante-rilo — je rekel. Nekako moramo začeti z ustanavljanjem manjših proizvodnih obratov. — Vsi so se oprijeli te misli. Veste, *° je bilo še takrat, ko nisi mogel dobiti ne žebljev, ne šivank in gumbov.t Tako se je o Rogaški Slatini Pojavila skromna delavnica za gumbe. Potem so ljudje z okraja D Poljčanah začeli razmišljati, kako bi to majhno podjetje, ki Je zaposlovalo vsega šest ljudi, ‘pravili pod streho. Po krajšem Sem in tja je izdelovalnica za gumbe priromala v Slovensko Bistrico. Pred sedmimi leti so od lam začeli pošiljati v svet steklene gumbe. No, najboljši niso bili. Kako neki, ko pa so jih izdelovali s tako pomanjkljivim °rodjem. Bilo je tiste dni več težav in skrbi kot veselja. Gumbi pa so kljub vsemu šli v prodajo, saj jih je povsod primanjkovalo. Kar o vrečah so jih raz-Pošiljali. Kajpak, danes, ko jih lepo prištjejo na kartončke in jih je res lepo pogledati, se lahko samo nasmehnejo tem *krnmnim začetkom. Delavnica za izdelovanje gumbov je obstala. Nekoliko so ji pomagali dobri sosedje iz Rogaške Slatine, še bolj ljudje, ki so se trudili, da bi pod Pohorjem spet zacvetelo steklarstvo. Petdeset let je minilo, kar so ugasnile peči slovečih pohorskih glažut. Tradicije res ni bilo nobene več, tehnika obdelave stekla se je že zdavnaj spremenila. Z vsem je bilo treba začeti na novo, privaditi ljudi novemu delu, novemu poklicu. Res, ni bilo lahko. * PEC, KI DAJE TOPLOTO IN KRUH Pravo rojstvo današnje tovarne steklenih izdelkov se začne pravzaprav šele leta 1952. Tedaj so v Slovenski Bistrici ukinili tovarno za izdelovanje sanitetnega materiala. Prostori so bili tu. Kdo jih bo dobil? Menda ne delavnica za izdelovanje gumbov, ki je premogla dva kvalificirana steklarja in nekaj priučenih delavcev? Da, dobila jih je prav ona. V novi stavbi je bilo več prostora. Toda v te prostore bi bilo treba postaviti tudi lastno peč, brusilne stroje, pa še kopica drugega orodja. Kje dobiti te prepotrebne reči? Zaprosili so spet sosede in ti so z razumevanjem podprli njihove napore. Nekaj so prispevali steklarji iz Rogaške Slatine, nekaj iz Straže in Hrastnika. Tudi druga pod- Samo dvoje je bilo mogoče: ostati pri izdelovanju gumbov in skrčiti obratovanje, ali pa se lotili česa novega. Sli so po drugi poti, čeprav niso imeli izkušenj. Volja do dela in boj za obstanek podjetja sta jih navdihovala, da so se lotili izdelovanja novih izdelkov. V zelo kratkem času so obvladali proizvodnjo razsvetljavnega stekla, v steklopihaškem oddelku pa so se čez noč pojavili pravi umetniki v oblikovanju okrasnih steklenih izdelkov. Vse, kar so v zadnjih letih dosegli, nazorno potrjujejo številke. Kako so rasli znanje, strokovna sposobnost in delovna storilnost, nam pove razpredelnica o vrednosti proizvodnje na enega zaposlenega delavca: jetja so po malem prispevala kako orodje. Topilne peči pa so se lotili kar sami, delavci so se. odpovedali dobičku in zavihali rokave. Prav osi, od direktorja do zadnjega delavca so dovažali pesek, kamenje, da si zgradijo prvo majhno topilno peč. Kajti lastna peč je bil njihov največji up, brez nje bi propadle zamisli o napredku in razvoju podjetja. Peč, ki tali in daje toploto, jim je lahko obvarovala kruh. POTEM JE SLO NAVZGOR Življenje v novih tovarniških prostorih je teklo neugnano dalje. Ljudje so se privajali novemu poklicu, pridobili so si strokovno znanje in izkušnje. Uredili so si delovne prostore, topilno peč na gretje z mazutom, vrsto težkega olja, kar je bil prvi primer v naši steklarski industriji, brusilnico, slikarski oddelek, skladišče in steklopi-haški oddelek. Večidel teh naprav so zgradili z lastnimi močmi. Računica ■ pokaže, da so z lastnimi sredstvi opravili za 15,176 milijonov dinarjev investicijskih del. V istem času pa so dali skupnosti nad 61 milijonov dinarjev in od nje le malo zahtevali. Proizvodnja je naraščala. V letu 1954 pa je nastalo vprašanje, kam z gumbi, kako izkoristiti zmogljivost tovarne, ko so vendar toliko žrtvovali zanjo. 1950 = 476.888 1951 = 444.964 1952 = 526.610 1955 = 657.070 1954 = 677.472 1955 = 787.929 1956 =* 927.929 dinarjev dinarjev dinarjev dinarjev dinarjev dinarjev dinarjev Prav tako zanimiva je primerjava z brutto dohodkom, ki se je večal iz leta v leto. Tabela nam pokaže naslednje: Iz steklene cevke bo pod veščimi rokami nastala plesalka zato bila izrazito plod večjega delovnega prizadevanja, strokovnega znanja in boljše organizacije v proizvodnji. Število zaposlenih je bilo v razmerju s količino proizvodov iz leta v leto manjše. Tabela pokaže tole: 1950 - 8 1955 - 71 1951 - 45 1954 - 70 1952 - 78 1955 - 81 1956 - 86 številke so potrdile to, kar st je delovni kolektiv od začetka obratovanja tovarne stalno prizadeval: delati, pridobiti si znanje in izkušnje, koristiti sebi in skupnosti. RAZGLED PO TOVARNI Takšna je zgodba o nastanku in razvoju podjetja. Matični oddelek Tovarne steklenih Izdelkov — oddelek za Izdelovanje gumbov 1950 = 5,815.110 dinarjev 1951 ■= 19,155.481 dinarjev 1952 = 41,076.279 dinarjev 1955 = 46,651.997 dinarjev 1954 = 47,425.058 dinarjev 1955 ■= 63,990.925 dinarjev 1956 — 80,000.000 dinarjev še se pomudimo pri številkah. Zaradi povečanja proizvodnje ni naraščalo število zaposlenih. Povečanje je nastajalo o pravilnem sorazmerju s proizvodnjo. Večja proizvodnja je rn ucKunranju vaz v suKarsnem ociaeiHu Stopimo po obratih, tja, kjer nastajajo izdelki iz stekla, te od daleč, ko stopate proti tovarni, zaslišite šumenje topilne peči. Ko obstanete pred njo, šele razumete, kako nastajajo predmeti, ki jih vsak dan vidite doma. Opazujete steklarja, ki piha v cevko in z rokami in notranjim občutkom za obliko prilagaja žarečo gmoto stekla kalupu. Vse je treba prilagoditi kalupu, pihati, oblikovati z razumom in talentom. Steklar se ne rodi čez noč. Potoki znoja mu poteko čez čelo, preden mu preide oblikovanje v meso in kri. V steklarni ni dela, ki ne bi zahtevalo nekaj več, kot navadnega trošenja delovne moči. Tukaj je potreben tudi talent. Zamislite st brusilko, ki nima občutka za steklo. Polomila bo lepa svetila, oaze, posode, porezala si bo roke. Tudi njeno delo je člen o verigi, ki začenja pri talilni peči in konča v skladišču. V prvem nadstropju bistriške steklarne sedijo tisti, ki dajejo steklenim izdelkom zunanji čar, prijetno obliko in barvo- To so risarji. S čopičem in barvami pred seboj krasijo izdelke. Domiselni so, dobri risarji z občutkom za lepo in prijetno. Sodobni izdelki ne prenesejo kiča, potrebna je mera, estetski občutek. Od risalnice romajo izdelki o električno peč, kjer se barve vžgejo v steklo. Nato Jih ohladijo v posebnih komorah in od-neso o skladišče. Tu jih poslednjič očistijo, zavijejo in odpošljejo trgovcu. Jutri boste nemara kupili stekleno bučko za spalnico, vazo za rože, skodelico za sladkor... PRI UMETNIKIH-STEKLOPIHAČIH Steklopihaški oddelek je nemara naziv, ki ne ustreza temu, kar vidite v njem. Tukaj sede za mizicami mladi ljudje. Pred njimi na mizi bruhajo iz gorilnikov žareči curki butana, zraven njih leže steklene palice vseh barv. Nič več kot palice — in spretne roke. Iz teh palic je treba oblikovati cvetlice, psičke, košarice, baletke, plesalce. To ni navadno delo, je umetnost. Morda Je tedaj, ko odštevamo zanjo denar, nehote ne razumemo. Kiparstvo je to, ki zahteva talent, posluh za obliko, anatomijo, lepoto... Tukaj je treba preliti idejo v steklo. In pri tem nimate ničesar drugega kot gorilnik in stekleno palico, Toda mladi ljudje znajo marsikaj, naučili so se oblikovati. In človek je presenečen, ko gleda te mlade obraze, ki so morda še pred nedavnim zrli na šolsko tablo. Mladi ljudje. Skoraj vsa tovarna je polna mladih obrazov. Razlog več, ko trdimo, da raste pod zelenim Pohorjem nov rod steklarjev. Nastaja generacija, ki je vzljubila steklo, ki se je posvetila poklicu, ki ne pozna samo mehaničnega proizvajanja, ampak je poln domiselnosti, ustvarjalnega poleta, fantazije in posluha za lepo. >Sli bomo naprej,< zaključuje direktor Božičnik drugi del svoje zgodbe. tDobili smo brusilne stroje za fino brušenje. Začeli •bomo tudi z izdelovanjem steklenih izdelkov, ki bodo kombinacija opala in stekla. No, marsikaj naš še čaka. Vse možnosti imamo, da gremo naprej.« Vmes pa so še težave. Sicer mnogo manjše, kot nekoč, a vendarle vznemirjajo. Potrebovali bi garderobe, kopalnice, skladišča, garaže, sanitarne naprave. Za vse to se potegujejo in upajo, da bodo dosegli. Lahko jim verjamemo, kajti ljudje, ki so iz nič napravili tovarno, so sposobni vsega. Prijetno je slovo od njih. A vendarle to ni slovo. Povsod se lahko srečujemo z njimi, v trgovinah, kjer se bleščijo njihovi izdelki, doma, kjer jih že imamo. In če se bomo globlje zazrli v to oblikovano steklo, bomo nemara bolje razumeli delo in ljudi, ki stoje za njim. V steklu je odsev njihovega dela in življenja. Je znamenje poklica, ki zasluži spoštovanje. TO STRAN SMO ODSTOPILI TOVARNI STEKLENIH IZDELKOV — SLOVENSKA BISTRICA KINO »KOMUNA« Cinemascopski film »CARMEN JONES« Predstave ot> 15, 17, 19 In 21 .Ob 10 matineja istega filma. V glavni vlogi Dorothy Dandridge in Hary Belafonte. Prodaja vstopnic od 9 do 11 ter od 14 dalje. Danes zadnjikrat! KINO »TRIGLAV* Ameriški barvni *llm NOCOJ BOMO PELI 7 glavnih vlogah David Wayne ln fcnne Bancroft. Predstave ob H, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 19—11 ln »d l* dalje. Ob 10 mladinska predstava. KINO »UNION«: ital. barvni film: »Dekle z reke«. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. V glavni vlogi Sotla Loren. Tednik, ob 10 matineja Istega filma. KINO »SLOGA«: Amer. film: »Na morilčevi sledi«. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Danes zadnjikrat. Ob 10 matineja Istega filma. KINO »VIC«: Francoski film: »Marijana moje mladosti«. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. V glavni vlogi: Ma-rlanne Hold ln Plerre Vaneck. — Ob 10 matineja Istega filma. KINO »SOCA«: Francoski film: »Marijana moje mladosti«. Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi Ma-rlanne Hold ln Pierre Vaneck. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—11 ln od 14 dalje. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova a, predvaja ameriški film: »Festival Charllja Chaplina«. Predstav« danes ob 10, II in 17. KINO »SISKA- Italijanski film »PLAŠČ« V glavni vlogi R. Rascel ln Šanson. Predstave ob la, 18 ln 20. Prodaja vstopnlo od 14 dalj«. Danes zadnjič. KINO »LITOSTROJ«: Ameriški barvni film: »Beau Brummell«. Predstave ob le, 18 ln 20. V glavni vlogi Sto-wart Granger, Elizabeth Taylor ln Peter Ustinov. Prodaja vstopnlo uro pred pričetkom rov« predstave. Danes zadnjič. BADI0 LJUBLJANA Spored za nedeljo, 20. januarja Poročila ob 6.05, 7.60, 13.00, 15.00, U.00, 22.00 m 22.55. 6.00—7.00 Poskočne ln domače melodije za prijetno nedeljsko Jutro — 7.15 Reklame — 7.30 Radijski koledar ln prireditve dneva — 7.35 Zabavne melodije — 8.30 Otroška predstava: Friedrich Feld: Jezdec na oblaku — 9.00 Slovenske narodne ln umetne pesmi — 9.45 Se pomnite, tovariši . .. Ivo Porenta-Vojko: Zakon tovarištva — 10.15 Nedeljski simfonični koncert — 11.15 Oddaja za Beneške Slovence — 11.35 Lahka glasba — 12.00 Pogovor * poslušalci — 12.10 Opoldanski glasbeni spored — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.30 Za našo vas — 14.00—16.00 Želeli ste, poslušajte! — 10.00 Preveč in premalo korajže (reportaža) — 16.15 Igra zabavni orkester Huga Wlnterhalterja — 16.30 Glasbeni mozaik — 17.30 Radijska Igra: Sa-royan: Človeška komedija — 18.30 Melodije za dobro voljo — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Posnetki reportaža z meddržavne hokejske tekme Avstrija : Jugoslavija — 19.43 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Ra-dlo-varlete (posnetki lavne zabavne glasbene oddaje Radia Zagreb) — 21.00 Kulturni razgledi: Tone Potokar: O srbsko-hrvatskilh regijah — 21.18 Nočni koncert — 22.15 Zaplešimo — 22.15—23.00 UKV program: Jazz cock-tall — 23.00—24.00 Oddaja za tujino, na valu 327,1 m (prenos lz Zagreba). II. program za nedeljo, 20. januarja 13.10 Promenadni koncert — 14.00 Ljubljanska kronika ln obvestila — 14.15 Od melodije do melodije — 1B.OO Napoved časa. poročila ln vremenska napoved — 15.16—16.00 Glasbeni mozaik — 22.16—23.00 Zapl<»šlmo. VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE nedelja. 20. Januarja ob 16: Linhart: »Veseli dan ali Matiček a« teni«. Izven ln za podeželje. KINO »STOR2IC«: Ob 9.30: Amer. barvni film: »Rapsodija«. V glavni vlogi Elizabeth Taylor, Vlttorlo Gassman. — Ob 14. 16, 18 ln 20: italijanski barvni film: »Teodora«. V glavni vlogi Glana Maria Canale. Danes zadnjič. Z JESENIC IN OKOLICE Zdravniško dežurno službo na Jeklenicah od 18. do 26. Januarja Ima dr. Alojz Jenko, Cesta Bratstva ln enotnosti. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICI Nedelja, 20. januarja ob 14.30: Roussln: ob 19.30: Rousaln: »Otrool prihajajo«. KINO »RADIO«: Ruski barvni film: »Pedagoška poema«. Predstave ob 18, 18 ln 20. Ob 10 matineja skopljenega programa št. 5. »PLAVZv Ameriški film: »Na razpotju«. Predstave ob 16 18 ln 20. — Ob 10.30 matineja mladinskega filma. »2IROVNICA«: Angl. film: »Ugrabitelja«. Predstavi ob 16 ln 19.30. DOVJE: Amer. barvni film: »Kliči M. za umor«. Predstava ob 19. — Ob 16 matineja mladinskega filma. KOROŠKA BELA: Ruski barvni film: »Pedagoška poema«. Perdstava ob 19. Z BLEDA Ameriški barvni film: »Trobente opoldne«. Predstave ob 14, 18, 18 ln 20. V glavni vlogi Ray Milland. Helena Carter, H. Marlowe, Forrest Tucker. 12 D0M2AL Ameriški film: »Kraljica Kristina«. Predstave ob 15, 17 in 19. V glavni vlogi Greta Garbo ln John GMlbert. MARIBORSKE VESTI DE2URNA LEKARNA Nedelja, dne 20. januarja: lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. Ponedeljek, dne 21. Januarja: lekarna »Pri gradu«, Partlsanaka osata 1. KINO PARTIZAN: Jugosl. film: »Osumljene. UDARNIK: Amer. film: »Žrtvovani«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Nedelja, 20. januarja ob 10: Grlmm-Skufca: »Janko ln Metka«. Izven; ob 15: Čajkovski: »Francesca da Rimini«, Rimski - Korsakov: »Ca- priedo«. Red U. Nekaj sedežev ln stojišč v prodaji. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Torek, 22. januarja ob 18: Aristofanes: »Llslstrata«. Zaključena predstava za tovarno »Iskra«. Mladini prepovedano. Četrtek, 24. Januarja ob 20: Aristofa-nes: »Llslstrata«. Izven. Mladini prepovedano. Nedelja, 27. januarja ob 16: Aristofa-nes: »Llslstrata«. Izven ln u podež. Mladini prepovedano. IZ PTUJA OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Nedelja, M. januarja ob 18.30: Mollire: »Tartuffe«, gostovanje v Gorišnici. KINO , »MESTNI KINO«: Ital. film: »Kruh, ljubezen ln ljubosumje«. — V glavni vlogi Gina Lollobrlglda ln Vlttorlo de Sica. IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK«: ital. film: »Oprosti ml«. Predstave ob 10, 18, 17.30 ln 20. — V glavni vlogi Raf Vallone, Antonella Lualdl ln Tamara Les«. CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 20. Januarja ob 15.30: Shakespeare: »Macbeth«. Red nedelja. KINO »UNION«: Ameriški barvni film: »Kvartopirec z Misslsslpplja«. Predstave ob 18, 18 ln 20. V glavni vlogi Tyrone Power ln J ulila Adams. »METROPOL«: Amer. barvni film: »DestrU. Predstave ob 18, 18 ln 20. V glavni vlogi Audte Murphjr. IZ 2ALCA KINO Ameriški barvni film: »Mirni človek«. Predstave ob IB, 17 ln 19.30. — V glavni vlogi John Wayne, Maureen 0'Hara ln Vlctor Me Laglan. VESTI IZ TRBOVELJ Revirsko akademsko društvo Trbovlje obvešča, da je gostovanja Akademije za igralsko umetnost lz Ljubljane • Shakespearovim »Kakor vam drago« ln MollUrovlm »Sganarelle« zaradi obolelosti v ansamblu preloženo od nedelje, 20. Januarja, na soboto, 26 Januarja 1957. Vstopnice, prodane za predstavi v nedeljo, veljajo za soboto, 28. Januarja. KINO »DELAVSKI DOM«: Amer. barvni film: »Houdlnl«. »SVOBODA« - Trbovlje n.: Ceitot barvni film: »Jan Hus«. V glavni vlogi Zdenek Stepanek. IZ NOVEGA MESTA KINO »KRKA«: Ameriški film« »Na »paški maji«. V .glavni vlogi John tVajnMt, Samostojnega . računovodjo- bilancista S PRAKSO SPREJME Trgovska podjetje »TEHNOSERVIS« v Kopru Nastop službe 8 1. februarjem 1957, ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. — Pismene ponudbe pošljite na zgornji naslov. 163 UPRAVA KLINIČNIH BOLNIŠNIC V LJUBLJANI sprejme v službo: • INFEKCIJSKA KLINIKA: ekonoma klinike Pogoji: dovršena srednja šola z nekaj let prakse v ekonomski službi INTERNA KLINIKA: 4 bolničarke Pogoji: dovršena bolničarska šola. pisarniškega uslužbenca Pogoji: perfektno obvladanje strojepisja in praksa v administraciji Prošnje vložite v personalnem oddelku Kliničnih bolnišnic, Ljubljana — Zaloška cesta 2 do 20. januarja 1957. 170 RAZPIS Na podlagi člena 10 Zakona o pristojnosti občinskih ln okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, štev. 34/55) razpisuj e Komisija za razpis mest direktorjev ObLO KOPER delovno mesto direktorja tovarne »LAMA«, Dekani Pogoji: 1. strojni inženir ■ 6-letno prakso; 2. strojni tehnik z 10-letno prakso; 3. ekonomist z večletno prakso. Kolkovane prošnje z življenjepisom ter opisom strokovne usposobljenosti dostavite ObLO KOPER v roku 10 dni po razpisu. 160 UPRAVNI ODBOR TOVARNE »PLAMEN« — KROPA razpisuje mesto šefa A gospodarsko-računskega sektorja POGOJI: Fakultetna izobrazba ali srednja ekonomska Sola ln večletna praksa na vodilnem mestu v knjigovodstvu kot samostojni računovodja. Plača po tarifnem pravilniku z dodatno plačo po sistemu premlranja. Družinsko ali samsko stanovanje zagotovljeno v novi stanovanjski hiši Ponudbe z opisom dosedanjega dela in strokovne izobrazbe pošljite na upravo 'podjetja. 146 RAZPIS Avtoremontno podjetje »Avtoobnova« LJUBU ANA-BE2IGRAD 11 razpisuje naslednja delovna mesta za: GLAVNEGA RAČUNOVODJO z odgovarjajočo šolsko izobrazbo in večletno prakso. Nastop službe po dogovoru. EK0N0MSK0-PLANSKEGA REFERENTA z odgovarjajočo šolsko izobrazbo ln večletno prakso. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Zaželeno je poznavanje posebnosti avtoremonite dejavnosti. Za obe delovni mesti je treba dostaviti pddmene ponudbe s navedbo dosedanjega službovanja. Zahteva se neoporečnost MEZDNEGA KNJIGOVODJO-(KINJO) Nastop službe takoj. SAMOSTOJNEGA LIČARJA (lahko tudi priučen) Gospodarske organizacije, drž. organi in nstanov« POZOR! T« dni bo Izšel »Zvezni družbeni plan za leto 199?« ■ pojasnili. V tem zvezku Je podano besedilo zveznega družbenega plana ta leto 1937 s pojasnili za uporabo ekonomskih Instrumentov ln ukrepov. Na koncu zvezka so objavljena tudi vsa veljavna besadlla sa uporabo predvidenih instrumentov ln ukrepov lz družbenega plana. Ta zvezek je nujno potreben vsem gospodarskim organizacijam, državnim organom ln ustanovam, bankam, kakor tudi vsem drugim organom, ki v svojem poslovanju uporabljajo odredbe zveznega družbenega plana za leto 1957. »Zbirka predpisov o kreditih in bankah« s pojasnili. — Zbirko so pripravili: Milan Mihailovič, Alaksandar P»-ljevlč ln Vladimir BoSkovlč. Zbirka vsebuje vse predpise o kratkoročnih kreditih, potratni-»kih kreditih, o posojilih za investicija, predpisa o finansiranju stanovanjske Izgradnje, predpise o skladu obratnih sredstev gospodarskih organizacij s potrebnimi pojasnili zaradi njihove pravilne uporab«. Razen tega so dani vsi predpisi o bančnem sistemu: uredba • bankah ln hranilnicah, uredba o Jugoslovanski investicijski banki, uredba o Jugoslovanski banki za zunanjo trgovino, uredba o družbenih Investicijskih skladih, uredba o Izdelavi ln odobritvi investicijskega programa ln o polaganju depozitov za zagotovitev izplačil« investicijskih del, kakor tudi vsi ostali predpisi, ki sestavljajo nal kreditni sistem. Pojasnila so dana prvenstveno za praktično uporabo gospodarskih organizacij, bank ln hranilnic, državnih organov ln ustanov, kakor tudi vseh tistih, ki pri svojem delu uporabljajo predpis« s tega področja. »Zakon o splošnem upravnem postopku« s komentarjem Bogdana Majstorovlča v redakciji dr. J«rk« Tlnrtmn« vlča, ljudskega poslanca, ln Fedora Bazale, državnega svetnika. V komentarju Je vsak člen zakona razložen tako, da je lahko razumeti njegov smisel. Pri posameznih členih so navedeni tudi drugi členi tega zakona ln drugih predpisov, ki so z njimi v zvezi, za Mm so pri mnogih členih objavljen« razsodbe vrhovnih sodllč, s katerimi so bila v upravno sodni praksi razpravljana ustrezna vpralanja upravnega postopka. Komentar je izdelan prvenstveno za praktično uporabo državljanov, državnih organov, ustanov ln organizacij ln vsem tem bo služil koristno v vpraSanjlh vodenja postopka pristojnosti zakona, povrnitve v prejlnje stanje, pritožbe, osnove postopka Itd. ln v vseh drugih vpraianjlh upravnega postopka. Cena «00 din. »Zbirka predpisov o zaključnem računu za leto 1996« 8 komentarjem, vsemi uradnimi pojasnili, navodili ln praktičnim primerom za Izdelavo zaključnega računa. Zbirko pripravljajo: Zlvko DJordjevlč, Nikolaj Petrov in Sava Rončevlč, zvezni finančni Inšpektorji, v sodelovanju z drugimi finančnimi strokovnjaki. Cena 800 dinarjev. Da bi še v večji meri olajšali delo pri izdelavi zaključnih rač«-nov, bo izdal Beoagrajskl grafični zavod komplete obrazcev za zaključni račun v letu 1956, ki jih bo predpisal Zvezni državni sekretariat sa fina no«. Cena 220 dinarjev. Naročila za Zbirko predpisov o zaključnem računu za leto 1IM, kakor tudi za obrazce sprejema komercialni oddelek »Uradnega lista FLRJ — Beograd, Kraljeviča Marka t. — Tekoči račun 10SI-T-220. POŠLJITE PRAVOČASNO SVOJA NAROČILA I 1SI Ml Komisija za volitve in imenovanja pri Občinskem ljud-•skem odboru KOPER razpisuje po členu 40 Splošnega4 zakon« o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ, Št 26/55) -t«r v smislu člena 2 Statuta občine Koper naslednja delovna mesta za: načelnika oddelka za finance Pogoji: ekonomska fakulteta z najmanj 5 let prakse v upravi in gospodarstvu, ali pa srednja ekonomska šola z najmanj 10 let prakse v upravi ali gospodarstvu. načelnika oddelka za gospodarstvo ln komunalne zadeve Pogoji: ekonomska fakulteta z najmanj 5 let prakse ▼ upravi ali gospodarstvu, ali pa srednja ekonomska šola z najmanj 10 lert prakse v upravi ali gospodarstvu. referenta za plan v oddelku za gospodarske tal komunalne zadeve Pogoji: srednja ekonomska šola in najmanj 5 let prakse v gospodarskem planiranju, ali pa priznana ustrezna šolska izobrazba in 10 let prakse v gospodarskem planiranju. referenta za plače v gospodarstvu v oddelku za gospodarske in komunalne zadeve Pogoji: srednja ekonomska šola in najmanj 5 let prakse v gospodarskem planiranju, ali pa priznana ustrezna šolska izobrazba in 10 let prakse v gospodarskem planiranju. gradbenega inšpektorja Pogoji: gradbeni inženir z najmanj 8 let prakse v grad-beni stroki in upravi, ali gradbeni tehnik z najmanj 10 let prakse v gradbeni stroki in upravi Sefa odseka za komunalne zadeve Pogoji: gradbeni Inženir z najmanj 8 let prakse v gradbeni stroki in upravi, ali gradbeni tehnik z najmanj 10 let prakse v gradbeni stroki ln upravi referenta za sklade v oddelku za finance ta proračun Pogoji: srednja ekonomska šola z najmanj 6 let prakse v finančno-računovodski službi oziroma v gospodarstvu. trgovinskega inSpektorfa Pogoji: srednja ekonomska šola z najmanj 5 let praksa, ali priznana ustrezna izobrazba in najmanj 8 lat trgovske prakse. referenta za personalno službo Pogoji: srednja strokovno izobrazba ln najmanj S Ms upravne službe, ali priznana ustrezna izobrazba to 5 let upravne službe. Za vsa navedena delovna mesta je določena plača po uredbi dopolnilna plača pa z odlokom Občinskega ljudskega odbora. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom, o strokovni kvalifikaciji ter s potrdilom o nekaznovanju predložite Tajništvu OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER do 30. januarja 1957. Nekolkovanih prošenj ne bomo upoštevali IN Komisija za razpis mesta direktorja podjetja »Kovinar« Kranj razpisuje na podlagi člena 10 Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, St. 34-371/55) in člena 90 uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ, št. 51-424/53) mesto direktorja Podjetja »KČVINAR* — tovarne za izdelovanje tekstilnih strojev in naprav, lovskih puSk ter patron — Kranj Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. diplomirani ekonomist z večletno prakso; 2. strojni inženir z večletno prakso; . 3. strojni tehnik z večletno prakso na vodilnem polo- žajih. Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom ln dokazili o šolski in strokovni kvalifikaciji dostavite Občinskemu ljudskemu odboru Kranj do vključno 31. jan. 1957. K 14 DROBNI OGLASI RAZPIS KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KANAL razpisuje na podlagi člena 102 statuta Občine KANAL delovno mesto upravnika lekarne Kanal Pogoji: farmacevt s strokovnim izpitom, po možnosti z večletno prakso. Plača in ostali podatki po predpisih. Prijave z življenjepisom in dokazi o strokovni izobrazbi dostavite OBČINSKEMU LJUDSKEMU ODBORU KANAL najkasneje do 31. januarja 1957. 169 ^^aaaaaaaaaaaaaaaaa a a a a * Personalna komisija 0L0 Kočevje "* razpisuje delovno mesto za upravnika vodnega sklada Pogoji: vodogradbeni inženir ali tehnik z najmanj dve-l*tao prakso v tej stroki. Plača in dopolnilna plača po uredbi. — Ponudbe pošljite na Okrajni ljudski odbor Kočevje najkasneje do 15. februar- 108 ?■*<& 7 r. > v,v V.'V'., 158 ^l!l|lllll!llllllllllllll|||||||lll|li:illlll!lllll!l!ll!llllllllllllll!lllllllll!!ll!llll!ll!!l!l!llllllll|||||!!ll|||||||||||||||||||[!j|!lllllll|!lll!llllll||!ll!!l|!||||||!l|||||||||||||||||!l|||||||||||||l||||||||;|||||||||||||||| ZAPOSLITEV MANUFAKTURIST mode in galanterije, vešč skladišča, s prakso, 50 let star, poročen, želi namestitev. — Julij Borko, Maribor, Smoletova 8. M 78 z RAZPIS. Javna zobna poliklinika v Novem mestu razpisuje mesto den-tista. Nastop službe takoj. Temeljna plača po uredbi, dopolnilna plača po dogovoru, redno mesečno nagrajevanje po storilnosti. Stanovanje za samca zagotovljeno. N 14 z GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiričlanski družini sprejmem takoj. — Ing. T. Mali, RUNO, Tržič. 178 z RAZPIS. Bolnica za tuberkulozo v Sežani razpisuje mesto bolničarke. Samsko stanovanje in prehrana v zavodu. Nastop službe takoj. ProS-nje z navedbo dosedanjih zaposlitev poslati v upravo bolnice najkasneje do 1. februarja 1957. 176 z SPREJMEMO PERFEKTNO STROJEPISKO. ki je sposobna samostojno voditi tudi vse administrativne posle. Nastop službe takoj. Kandl-dati(tke) naj se zglasijo v pisarni Dopisnega tečaja Ekonomske srednje šole, Ljubljana, Cankarjeva cesta 5/III, soba 143. 152 ELEKTRIČNA CESTNA 2ELEZNICA v Ljubljani sprejme v delovno razmerje karoseriste, električarje in priučene mehanike. Zglasiti se Je v remizi v upravi podjetja. 181 z ADMINISTRATORKA z večletno prakso, vešča vseh administracijskih del ln strojepisja, išče zaposlitev v Ljubljani. Ponudbe pošljite na ogl. odd. LP pod geslom »Samostojna administracija«. 2357 z NATAKAR, zanesljiv ln spreten, išče zaposlitev v svoji stroki. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Natakar«. 3210 z INDUSTRIJSKI TEHNIK, srednjih let, želi zaposlitev v svoji stroki v Ljubljani. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Industrijski tehnik«. 2311 z ČUVAJ, pošten, zanesljiv in trezen, išče zaposlitev. Službo želi v Ljubljani ali njeni bližnji okolici. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Čuvaj«. 2312 z POMOŽNA NATAKARICA, mlajša, išče zaposlitev v svoji stroki v Ljubljani. Ponudbe pošljite na ogl. oddelek LP pod geslom »Pomožna natakarica«. 2314 z TRGOVSKA POMOČNICA, zanesljiva, Išče zaposlitev v Ljubljani. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Trgovka«. 2315 z NATAKARICA, mlajša, išče zaposlitev v svoji stroki v Ljubljani. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Natakarica«. 2316 z ADMINISTRATORKA, pridna ln vešča vseh del v administraciji, išče primerno zaposlitev v Ljubljani ali njeni okolici. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Administratorka«. 2317 z VRATAR Išče zaposlitev v Ljubljani. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Vratar«. 2319 z KOMERCIALIST, srednjih let, z večletno prakso, išče zaposlitev v svoji stroki. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Komercialist«. 2320 z FRIZERKA, srednjih let, Išče zaposlitev v svoji stroki v Ljubljani. Ponudbe pošljite na oglasni odd. LP pod geslom »Frizerka«. 2350 z KLEPARSKEGA VAJENCA sprejmemo. Interesent mora imeti stanovanje v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku LP. 2351 z VIŠJI GRADBENI TEHNIK, z večletno prakso, Išče zaposlitev v gradbeni stroki v podjetju ali ustanovi v Ljubljani. Ponudbe pošljite na ogl. odd. LP pod »Višji tehnik«. 2353 z DELAVKA, srednjih let, išče kakršnokoli zaposlitev v Ljubljani ali njeni okolici. Ponudbe pošljite na oglasni odd. LP pod »Delavka«. 2354 z PRODAM PSICO »BOXER«, z rodovnikom, mlado, zdravo, prodam. Naslov: Koper, Istrska obala 4. Ko 13 p MOTORNO KOLO »Puch«, 200 ccm, z vsemi rezervnimi deli, dobro ohranjeno. prodam. Cena ugodna. — Hrastnik, Škofije, CeraJ 45 b. 177 p RAZNO Uprava Zavoda za odrasle duševno defektne Hrastovec - Trate sporoča vsem prizadetim ustanovam in posameznikom, naj ne pošiljajo v oskrbo imenovane ustanove duševno defektnih oseb, če ne prejmejo prej ustrezne odločbe o sprejemu, ki jo izda po opravljeni triaži uprava zavoda. Vsi bolniki, katerih spremljevalci se ne bodo mogli izkazati z omenjeno odločbo Zavoda za odrasle duševno defektne, Hrastovec — Trate, bodo brezpogojno odklonjeni in bo nosil stroške prevoza tisti, ki je prevoz odredil. M 77 RAZPIS IT... I - I ' . 1. • Na osnovi člena 1 Zakona o oddajanju in izvajanju [ gradbenih del (Uradni list LRS, štev. 17-77/55) in v zvezi s ! členom 3 Pravilnika o postopku pri javni pismeni licitaciji ! oddajo gradbenih del (Uradni list LRS, štev. 17-81/55), I I | razpisuje OBČINSKI LJUDSKI ODBOR NOVO MESTO ! javno pismeno | LICITACIJO \ za oddajo gradbenih in obrtniških del za stanovanjsko stavbo II v Novem mestu \ na »Znančevih njivah« l i f c Licitacija bo dne 23. februarja 1957 ob 10. uri v sejni ^ i dvorani ObLO NOVO MESTO. |i *- uV“ y. Predračunska vsota za vsa gradbena in obrtniška dela ^ j ter inštalacijska dela znaša 45,648.113 dinarjev. A $ 1 Rok da dovršitev III. gradbene faze je 31. julij 1957. 2. ^ Rok za dokončno dovršitev pa do 31. decembra 1957. \ 1 Varščina v znesku 0,2 % od predračunske vsote mora biti ^ \ Položeha z garancijskim pismom ali na drug način, naj- ž ž pozneje do začetka licitacije. 4 2 ? Ponudbe je treba predložiti najpozneje do dneva licitacij- t ž ske obravnave, do ip. ure, pri ODDELKU ZA GOSPODAR- < 5 STVO IN KOMUNALNE ZADEVE ter morajo biti oprem- J # ljene v skladu s predpisi cit. pravilnika. ^ Ž ž Projektni elaborat in splošni pogoji bodo interesentom ž 1 na razpolago od dneva objave v Uradnem listu LRS od ž 2 10. do 18. ure pri ODDELKU ZA GOSPODARSTVO IN KO- g g MUNALNE ZADEVE ObLO NOVO MESTO, proti plačilu ž | kavcije 10.000 din. Pri predaji ponudbe je ponudnik dolžan plačati po ž ž tar. št. 9/d (Uradni list LRS, štev. 15-258/54) občinsko takso < \ V znesku 9850 din. | Investitor: I ■; OBČINSKI LJUDSKI ODBOR f f NOVO MESTO I Nl8 -'-V VN>;^\XX\XV'XVV' V.\SAVV\V>V\\\\\\\\\\\\\\\W\\\\\\\\\\\\\\\\VW\\W.\\\W.VA'-.V\\\\\W' Svet Prirodoslovno matematično filozofske fakultete v Ljubljani razpisuje natečaj v smislu 27. in 59. člena Splošnega zakona o univerzah: a) za ponovne volitve fakultetnih sodelavcev: asistenta: za dialektični in historični materializem ter logiko, za pedagogiko, za psihologijo, za zgodovino najnovejše doba, za zgodovino balkanskih narodov, za zgodovino umetnosti, za klasično arheologijo ln staro zgodovino, za zgodovino slovenske književnosti, za zgodovino slovenske književnosti, za ruski Jezik ln književnost, za ruski jezik ln književnost, za francoski Jezik, za angleški jezik, za nemški Jezik, za grški jezik, za primerjalno jezikoslovje, za matematiko, za fiziko, za geofiziko, za organsko kemijo, za organsko kemijo, za geologijo s paleontologijo, za mineralogijo s petrografljo, za prazgodovino človeka, za zoologijo, za fiziologijo, za antropologijo, za sistematsko botaniko, za geografijo, za geografijo, za geografijo, v botaničnem vrtu; lektorja: za slovaški jezik, za poljski Jezik, za Italijanski Jezik, za angleški Jezik, za angleški Jezik, za nemški jezik; b) za volitev fakultetnih sodelavcev asistenta: za občo pedagogiko, za občo zgodovino srednjega veka ln pomožne zgodovinske vede, za slovansko filologijo in staro cerkveno slovan-Sčlno, za matematiko ln geometrijo, za astronomijo, za meteorologijo, za analitsko kemijo, za anorgansko kemijo, za zoologijo, za antropologijo; lektorja za ruski Jezik; bibliotekarja v slovanskem Inštitutu. Prijave sprejema tajništvo 14 dni po objavi v Uradnem listu LRS. Tajništvo Prirodoslovno matematično filozofske fakultete. Illlllllll! Svet Prirodoslovno matematično filozofske fakultete v Ljubljani razpisuje natečaj za ta-le mesta: rednega ali izrednega profesorja ali docenta za predmet zgodovina slovenskega jezika honorarnega predavatelja za predmet fizika za biologe ln farmacevte in honorarnega lektorja za nem-Ski jezik za germaniste Prijave sprejema tajništvo 14 dni po objavi v Uradnem listu LRS. Tajništvo Prirodoslovno matematično filozofske fakultete m Čevljarskega vajenca sprejmemo. Naslov v ogl. odd. LP. 2356 z DELAVKA, stara 20 let, pridna in poštena, se hitro priuči vsakemu delu, išče zaposlitev v Ljubljani ali njeni okolici. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Mlada delavka«. 2321 z NAMESCENKO, s popolno srednjo šolo, veščo knjigovodstva in administracije, sprejmemo. — Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod »Iščemo nameščenko«. 2322 z PEKOVSKI POMOČNIK išče zaposlitev v svoji stroki v Ljubljani. — Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Pek«. 2323 z KNJIGOVODKINJO, absolventko ESS j ali administrativne šole, sprejmemo. | Interesentka mora biti vešča tudi vseh administrativnih del. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod »Iščemo knjlgovodklnjo«. 2325 z REZBARKA, srednjih let, išče zaposlitev v svoji stroki v LfuBlJanl. — Ponudbe pošljite na oglasni odd. LP pod geslom »Rezbarka«. 2326 z STROJEPISKO, absolventko administrativne šole, sprejmemo. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod »Iščemo strojepisko«. 2328 z RISARKA, srednjih let, absolventka Sole za umetno obrt, išče zaposlitev v Ljubljani ali njeni okolici. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Risarka«. 2329 z MIZARSKEGA VAJENCA iščemo. V poštev pride interesent, ki ima stanovanje v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. LP. 2330 z’ TRGOVSKI POMOČNIK Išče zaposlitev v trgovini v Ljubljani. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod »Trgovski pomočnik«. 2332 z PRAVNI REFERENT išče zaposlitev. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod »Pravni referent«. 2333 z KUHARICA, zanesljiva ln sposobna, Išče zaposlitev v Ljubljani. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Kuharica«. 2335 z KUHARSKA POMOČNICA, polkvali-ficirana, išče zaposlitev v Ljubljani. Ponudbe pošljite na oglasni odd. LP pod »Kuh. pomočnica«. 2340 z VETERINARSKI TEHNIK, Starejši, z večletno prakso, Išče zaposlitev v svoji stroki. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Veterinarski tehnik«. 2341 z NAMEŠČENEC, 7. večletno prakso v administraciji, išče zaposlitev v svoji stroki v Ljubljani ali njeni okolici. Ponudbe pošljite na ogl. odd. LP pod »Nameščenec«. 2343 z SORO.SLIKAR. VAJENCA sprejmemo. Interesent mora Imeti stanovanje v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku LP. 2345 z TELEGRAFISTKA, mlajša, išče zapo- slitev v svoji stroki v Ljubljani. — Ponudbe pošljite na oglasni odd. LP pod Eeslom »Telegrafistka«. 2347 z KUHAR tšče zaposlitev v svoji stroki v Ljubljani ali njeni okolici. Ponudbe pošljite na oglasni odd. LP pod geslom »Kuhar«. 2348 z RADIO, znamke »Kosmaj«, dobro ohranjen, poceni prodam. Interesenti naj pošljejo svoj naslov na ogl. odd. LP pod »Radio-Kosmaj«. 3061 p DALJNOGLED, francoske znamke, 8X30, zelo primeren Za lovce, poceni prodam. Interesenti naj puste svoj naslov v oglasnem odd. LP pod geslom »Daljnogled«. 3062 p POSTELJO, dvojno, z mrežo, dunajski patent, poceni prodam. Interesenti naj puste svoj naslov v oglasnem oddelku LP. 3063 p OMARO za predsobo, shrambo ali kuhinjo, tridelno, ugodno prodam. Interesent naj pusti svoj naslov v oglasnem oddelku LP. 3064 p KUPIM SEJANČEK kranjske čebule (rdeče) kupim. — Ponudbe z navedbo cene pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Sejanček«. 496 k KORENINE KRIZANTEM, velikih ln vseh barv, kupim. Ponudbe z navedbo cene ln vrste pošljite na ogl. odd. LP pod »Krizanteme«. 497 k ČEVLJE za drsalke, deške, štev. 34, kupim. Naslov: Bruna Volkar, Ljubljana, Močnikova 5, tel. 31-751. 498 k PREDPEClCO kupim. Ponudbe z na-' vedbo cene pošljite na oglasni odd. LP pod »Predpeclco kupim«. 499 lt CEBULCEK, rdeče čebule, kupim. -Ponudbo z navedbo cene in količine pošljite na oglasni odd. LP pod geslom »Cebulček«. 450 k KUHINJO, dobro ohranjeno, kompletno, kupim. Ponudbe pošljite na ogl. odd. LP pod »Kuhinja«. 451 k ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Štedilnik«. 452 k POZOR! Zaradi pomanjkanja dobrega materiala ali dela lažlstrokovnja- kov so bili po vojni mnogi uporabniki »Lutz« peči znatno oškotlovanl. Citajte današnji inserat Lutz-pe-čarja. 185 b r LUTZ PECI, solidna popravila, montaže alt premontaže zopet izvršuj* po vsej državi predvojni strokovnjak. Zahtevajte ponudbe — Ru-pena Ivo, Domžale, Industrijska 3n. 105 a r ZAMENJAM SOBO v Siškl iz osebnih razlogov. Ponudbe v upravo LP pod »Sostanovalec«. r OPREMLJENO SOBO oddam najboljšemu ponudniku. Ponudbe v upravo LP pod »Resno«. STANOVANJE, enosobno, na Studencih pri Mariboru, zamenjam za eno-ali eno in pol sobno stanovanje v središču Maribora. Naslov: Remšak Elza, Maribor-Studencl, Ciril Metodova ul. 10/1. 836 r SOBO z balkonom' ln posebnim vhodom ln souporabo kopalnice in drvarnice, lepo ln sončno v centru Ljubljane, zamenjam za sobo ln kuhinjo ali za večjo sobo v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku Ljudske pravice. 839 r DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom, v Sežani, zamenjam za enako, večje ali dvosobno v Ljubljani ali njeni bližnji okolici. — Ponudbe v upravo LP pod »Pomlad 1967«. 183 ISCEM SOBO pri dobri družini. Grem tudi kot sostanovalka. — Ponudbe v upravo LP pod »Študentka«. 182 STANOVANJE v ljubljanski okolici, sestoječe se lz sobe in kuhinje ter sobe v Ljubljani zamenjam za dvosobno stanovanje v Ljubljani. — Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod »Zamenjava 1«. 844 r DVOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani ali njeni bližnji okolici kupim. Ponudbe z navedbo cene ln podatkov o stanovanju pošljite v upravo LP pod geslom »Kupim«. 845 r ZEMLJO, obdelovalno, v severnem delu Ljubljane, zamenjam za stavbno parcelo v razmerju 1:4. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Zemlja«. 846 r GARSONJERO, lepo, v centru Maribora, zamenjam za garsonjero enake vrednosti v Ljubljani. — Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod deslom »Garsonjera«. 847 r DANICA ČRETNIK iz Hrastnika, se zahvaljujem darovalcem paketa, ki ga je prejel moj sin Danilo v Novem Celju, za Novo leto. H 3 r DEKLE, dobrega ln vedrega značaja ter primerne zunanjosti, stara 24 let, Išče sebi primernega moškega. — Cenjene ponudbe pošljite na ogl. odd. LP pod »Razočarana«. 843 r ŠTIRI MLADA DEKLETA, v starosti 17—20 let, nameščenke, želijo poznanstva z intelektualci v starosti do 26 let zaradi dopisovanja. Ponudbe s sliko pošljite na naslove v upravi LP pod »Mladost«. — Poznejša ženitev ni Izključena. 174 r 30-LETNI INTELIGENTNI MOŠKI Želi prijateljstvo s tovarišico za izlete na planine. Ostalo po dogovoru. CenJ. ponudbe pošljite v upravo LP pod »Murke«. 158 r SRB — BEOGRAJČAN, intelektualec, star 30 let, se želi zaradi ženitve spoznati s Slovenko dobra narava dQ starosti W let Pismene ponudbe pošljite v upravo LP pod »Petar«. 178 r FANT, eleganten, ključavničar, z lastnim domom, pošten, vesele narave, želi poročiti priljubljeno dekle do 25 let starosti. Zaželjena slika. — Ponudbe v upravo LP pod »Lepa Ljubljana«. 184 LOČENKA, stara 30 let, ljubiteljica športa ln kulturnih prireditev, Išče prijatelja. Ponudbe pošljite na ogl. odd. LP pod »Prijateljica«. 843 r RAZNAŠALKE §|§ za raznašanje časopisa za Šiško, Bežigrad, Jarše in §g| Smartinsko cesto — sprejme takoj UPRAVA »LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA« Ljubljana, Kopitarjeva 4/1. »»TEKO«, export-import sprejme več korespondentk-strojepisk z znanjem nemškega in po . možnosti še kakega tujega jezika. Javite se med 8. in 12. uro v poslovnih prostorih — Ljubljana, Cankarjeva ulica 1/IV. 171 Zakon o splošnem upravnem postopku bo v kratkem izšel v posebni brošuri, na kar še posebej opozarjamo vse urade, ustanove, podjetja in druge gospodarske organizacije ter posameznike. CENA OKROG 100 DIN Naroča se pri »Uradnem listu LRS« LJUBLJANA, Erjavčeva 11 a. 166 Po sklepu UNIVERZITETNE UPRAVE in smislu temeljnega zakona o štipendijah razpisuje SEKRETARIAT UNIVERZE natečaj za podelitev štipendij na fakultetah univerze v Beogradu Prijave, kakor tudi druge dokumente predložite sekretariatom ustreznih fakultet do dne 15. februarja 1957. — Podrobna pojasnila dobite na sekretariatu fakultet. Iz sekretariata Univerze 283 Personalna komisija Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuj e v up>ravi Okrajnega ljudskega odbora mesti dveh proračunskih inšpektorjev Pogoji: srednja strokovna izobrazba z daljšo prakso v proračunskih poslih. Plača po temeljni uredbi in dopolnilna plača. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom vložite v uradu tajnika OLO — Mačkova ulica 1, soba št. 13/1. Rok za vlaganje prošenj je do 31. januarja 1957. Personalna komisija 173 PRODAMO generalno popravljen avtomobilski bencinski motor znamke »Grajzler« 125 KS po ugodni ceni Kovinsko podjetje Celje, Vodnikova 6 C 57 TOVARNA PISALNIH STROJEV V LJUBLJANI obvešča, da se je v celoti preselila v nove obratne prostore Vse cenjene stranke obveščamo, naj se v bodoče obračajo n« naslov: TOVARNA PISALNIH STROJEV LJUBLJANA — SAVLJE 18 a TELEFON 382-255 145 1 11 — —------------------------------------fet-------- izdaja m tiska Časopisno taložinSko podjetje »Ljudska pravica«. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6, telefon 39-181 — Notranjepolitična gospodarska rubrika Tomšičeva 5/111, telefon 20-507 - Kulturna ^brika Nazorjeva ulica 10/11. telefon 21-887 — Uprava Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino 31-030 in oglase 31-358. — Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 — Mesečna naročamo 250 din. ta tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-6-2-1393 —Poštni predal 42 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — ... ... NEDELJA, 20. JANUARJA t nogomet! Pa si rekel* teden igral doma.« LJODSKA PRAVICA LANSKA ODKRITJA Nekaj najpomembnejših znanstvenih pridobitev Po svetu so začeli urejati ln zbirati statistične podatke o lanskih dosežkih na znanstvenem področju. Kakor so bralci lahko opazili tudi že v našem listu, so znanstveniki največ storili v pripravah na Mednarodno geofizikalno leto. Na »arheološki fronti« je bilo doseženih prav tako precej uspehov. V italijanskem mestu To-scana so našli ostanke okamene-lih kosti bitja, ki je bilo zelo podobno človeku, kosti pa so po oceni stare nad deset milijonov let. Ta najdba dokazuje točnost nove teorije, ki je po njej nastal človek mnogo prej, kakor so znanstveniki domnevali doslej. Z vseh stnani poročajo tudi o številnih najdbah okamenelih ostankov prazgodovinskih rib, ptic in žuželk; Lani so izkopali ostanke številnih starorimskih zgradb — vil, amfiteatrov, ladij — in kipov v Angliji, Švici, Nemčiji, Avstriji, na Portugalskem, v Bolgariji in Jugoslaviji. V angleškem North-umberlandu so odkrili temelje NOVOZELANDSKO ZDRAVILO V zadnjem času si po vsem •vetu na vse mogoče in nemogoče načine prizadevajo, da bi našli učinkovito zdravilo proti rakastim boleznim. Tako poročajo z Nove Zelandije, da je začel proučevati morebitna proti-rakasta sredstva dr. Kern, ki Nov šivalni stroj Japonec Kadijama iz Nihi-nana je iznašel šivalni stroj, ki se premika po blagu kot likalnik. Električni stroj je tolikšen kot človeška pest, pregledali pa bo ga na tokijski visoki šoli in ga označili kot zelo praktičnega. Iznajditelj je prepričan, da bo letna produkcija teli strojev kmalu znašala nad milijon ko- CAV KRIŽANKA Vodoravnol 1. izbira po vrsti in kvaliteti, 9. zaimek, 10. gledalci, 11. egipčansko božanstvo, 13. vrstla jedi, U. pečat, 16. srbohrvatski kazalni zaimek, 17. nazal, 20. dva soglasnika, 21. zgodovinsko mesto v Mali Aziji, 22. glasbeni izraz, počasi, 24. Širjava, 26. merska enota, 27. karbunkel, 29. osebni zaimek, 50. slovenski časopis, 32. afriška ptica, 33. velik Športni dogodek. jih pridobiva iz nekaterih novozelandskih rastlin. Omenjeni strokovnjak je profesor kemičnega oddelka univerze in je baje izjavil, da upa, da je našel pri nekaterih novozelandskih rastlinah lastnosti, ki kažejo prav razveseljivo protirakasto delovanje. Po najnoveiših poročilih so nekatere kemikalije, ki so jih firidobili, iz novozelandskih rast-in, že poslali v neki ameriški raziskovalni inštitut, da bi tam proučili njihove protirakaste lastnosti. Rezultati pa so bili zelo skromni, vendar dr. Kern ne namerava odnehati, ker je mnenja, da prvi rezultati nikakor ne morejo biti odločilni. Se nadalje je prepričan o zdravilnem učinku nekaterih rastlin na rakaste bo- lp7pnGtp nninvet Pred vsakim poletom Iz Starega v Novi svet čez Severni tečaj — Skandinavci so že pred dvema letoma uvedli na tej progi reden letalski promet — Je treba vse dele letečega velikana temeljito pregledati, zakaj potniki bi bili v primeru nesreče med poletom nad pusto pokrajino skoraj gotovo izgubljeni, zlasti če bi jih po zasilnem pristanku brez opreme zajel kak ledeni vihar. — Posnetek kaže letalske mehanike pri delu na danskem letališču. Prevozno krojaška delavnica Nekemu londonskemu krojaču, ki so mu posli šli čedalje slabše, se je porodila izvirna zamisel: kupil je star avtobus in v njem odprl — prevozno krojaško delavnico. Mnoge naročnike je pritegnila nenavadnost te zamisli, začeli so obiskovati avtobus in na veliko naročati obleke. Iznajdljivemu krojaču so se posli tako razmahnili, da je moral že v kratkem času zaposliti 16 novih pomočnikov. pomembnega starega anglosaškega središča — palače kralja Ed-winsa — medtem ko so danski arheologi našli stara grobišča Vi- kingov. V zalivu Sirakuse so potapljači našli ladijske ostanke grške mornarice, ki je bila tam potopljena več stoletij pred našo dobo. Zvezdoslovcl so lani izdelali doslej najbolj točen nebesni zemljevid, ki je v njem zaznamovanih več deset tisoč novih zvezdnih skupin v nasprotju z le trideset prej znanimi galaktičnimi sistemi. S tem nebesnim atlasom je obseženo vsemirje v razdalji nad milijardo svetlobnih let, torej 25-krat več, kakor so znašale doslej znane razdalje. Vse te raziskave ln uspehi so posledica razvoja drugih znanstvenih področij, kakor tudi pomoči najnovejših tehničnih iznajdb, strojev in natančnih instrumentov. Novi plesni popadek »Rock and ; Roli« je zajel tudi japonske mla-! doletnike. Posnetek kaže japonski plesni par. Dekle nosi še vedno tradicionalni kimono Dober lovec Neki ameriški lovec je na nedeljskem lovu naravnal puško proti precej oddaljeni zveri in seveda ustrelil. Ko je pozneje prišel do svojega plena, je na veliko žalost ugotovil, da je ustrelil konja; na njem pa je jahal njegov lastnik, ki mu je bilo treba takoj izplačati odškodnino v znesku 100 dolarjev. Visoko nad strehami meglenega Londona sta Johnny Ra-vie in Babs za reklamo trenirala na strehi gledališča princa Waleškega, kjer bosta v kratkem nastopila. »Vedno se vadiva na svežem zraku,« sta povedala, »v teh meglenih dneh pa je zrak čist samo na strehi gledališkega poslopja...« MICHELANGELO ZMAGAL Besedna vojska med Rimom m Firencami zaradi mostu »Tisti vaš most bomo spet zgradili, in sicer iz cementa.« — *Iz cementa? Nikoli! Michelangelo ni poznal modernega cementa!« Ze deset let se bije med Rimom in Firencami polemični boj, ki spominja na prastare spore nekoč med seboj tekmujočih mest. Predmet sedanje pravde je svetovno mana arhitektonska umetnina: most Santa Trinlta. Od leta 1569, ko je Ammanati zgradil most po Michelangelovih načrtih, pa do noči med 3. in 4. avgustom 1944, ko so padle letalske bombe, se je Santa Tri-nitd bočila nad reko Arno v Firencah. Ze n\esec dni po uničenju te arhitekturne umetnine so Florentinci sestavili posebno komisijo, ki naj bi zbrala vse, kar je ostalo od mostu. Zvočni katalogi gramofonskih plošč Redni kupci gramofonskih Elošč v Franciji zdaj lahko do-ijo tudi »zvočne kataloge« različnih najnovejših ■ gramofonskih plošč. Ti »katalogi« so pravzaprav velike plošče, ki so na njih posneti odlomki posameznih glasbenih del in podrobnosti O najnovejših ploščah. Prodajalci gramofonskih plošč bodo te sodobne kataloge brezplačno pošiljali svojim rednim odjemalcem. Snemalna kamera za potapljača Na londonskem trgu so se pojavili prvi primerki nove podvodne snemalne kamere, ki snema do globine 1000 m. Kamero je mogoče drža-ti v rokah ali pa jo na posebni potapljaški napravi spustiti v globino. Rimski minister za javna dela je odobril predlog, po katerem bi most zgradili čimprej, in sicer v arhitektonskem slogu, ki je dal navdih zanj izvirni most, le s to razliko, da bi ga zalili s cementom. Posledice tega »cementnega načrta« v Firencah pa so bile, kot da bi dregnil v sršenje gnezdo. Florentinci so kategorično odklonili sleherno uporabo cementa. Z vso ostrino so nastopili proti vsem modernim sredstvom pri obnovi tega mostu. Zaradi »rimske nevednosti« so se odločili za p/< 'rti rt L> Znani ameriški umetnostni kritik Berensen je sprožil nabiralno akcijo; znesek 90 milijonov lir, kolikor potrebujejo za ponovno graditev tega mostu, je zdaj zbran, Florentinci pa so ponovno odprli kamnolom v vrtovih Bo-] boli, od koder je Michelangelo ! nekoč dobival gradivo za svoja dela. V teh kamnolomih bodo smeli delati samo tisti kamnoseki, ki so vse življenje prebili v Firencah. Tujci nimajo potrebnega umetniškega čuta, izjavljajo Florentinci. Vsi kamni bodo oblikovani prav tako, kot so bili tisti v prvotnem mostu, vsak bo dobil do milimetra natančno odmerjen prostor kot v izvirni izvedbi. Florentinski arhitekt Tlzardo Gizdu-lich bo celo poskusil ponoviti vse arhitektonske napake, ki so jih zagrešili graditelji Michelangelovega mostu v šestnajstem stoletju. Novoletno darilo Glavni tajnik japonske socialistične stranke Asanuma je dobil nenavadno novoletno darilo. Pariško društvo za vsemirske polete mu je podarilo »kmetijsko posestvo na Marsu«. Asanuma je sprejel darilo in se nasmehnil: »Vesel sem ga. Ko bodo ljudje začeli potovati po vsemirju, bom poslal nekaj pridelkov s tega posestva tudi članom pariškega združenja.« Vihar uničil vrtalni stolp V Perzijskem zalivu je divjal vihar, ki je razdejal plavajoči vrtalni stolp. Nesreča je zahtevala 20 človeških življenj, škode pa je Športni ribič z Bahamskih oto- poldrugo milijardo dolarjev V kov je ujel na trnek 45 kg težko celotne načrte, katerih del je tudi ribo in je menda s tem postavil uničeni plavajoči vrtalni stolp, nov svetovni rekord v športnem je vložila petrolejska družba 25 ribištvu milijonov. Izdelava novih elementov Profesor dr. Seabarg s kalifornijske univerze je izjavil, da bo v naslednjih petih do petnajstih letih mogoče izdelati 6edem novih umetnih elementov. To bodo elementi z atomsko težo 102 do 108. Po njegovem mnenju je najboljša metoda za nastanek teh elementov naprava za razbijanj* atomov »HHUac«. Z njo je namreč mogoče pospešiti hitrost posebno težkih atomskih jeder, na primer neona, ki ima atomsko težo 20. Z bombardiranjem uranovega atoma s temi velikimi atomskimi jedri je mogoče izdelati nove težke atome. Z lažjimi atomskimi »streli« je znanstvenikom uspelo lani Izdelati element 101. Novi elementi bodo znatnega pomena za nadaljnjo poglobitev znanja O atomski strukturi. NEUKROČENO MESTO ftADO KRAGELJ MILAN MAVER Navpično: i. varuStvo, 2. vrsta pesmi, grška črka, 4. kratica za >ibidem«, 5. v čemer kaj namakamo, 6. španska v VOU1C1 iv a, J uauianaiuu, y. reka, 7. moralni, 8. orientacija v da-nalnjl psihologiji, ki po tipih življenjskega reagiranja pojasnjuje individualno pslhiko, 12. žensko ime, 1*. dva soglasnika, 15. francoski pripovednik in esejist (»Pastoralna simfonija«), IS. siv, 19. riba, 23. ista soglasnika, 2!. deli posod«, 28. eden Izmed ustanoviteljev Rima, 29. vojaika enota, Sl. kratica na receptu. REŠITEV KRIŽANKE Z DNE IS. JANUARJA Vodoravno! 1. marioneta, 9. urok 10. Jrl«, 11. riž, 12. blato. 15. nonij, 15. koc, 16. Ine«, 17. v, i k, t, 18. soha, 21. rov, g*. Leveo, 25. abota, 27. Iri, 28. dude, 99. stoj, 30. operacija. Huda nesreča na Koreji V bližini južnokorejskega mesta Pusan se je vnel avtobus. V plamenih je našlo smrt 33 potnikov, 21 pa jih je dobilo hude opekline. Požar je nastal zaradi eksplozije bencinske posode, ki J* vanjo padla tleča cigareta. Sli Blisk se je hitro sprljateljil z novimi tovariši. Fa ne samo to: njegove veselosti so se nalezli tudi drugi jetniki, ki so tako laže prenašali muke in trpinčenje. V zaporu Je organiziral svojo skupino, ki je zbirala podatke o ovaduhih. Ta dragocena poročila so potem mladinci tihotapili v bolnico, kamor so hodili po hrano za bolne pripornike; od tam so romala naprej po nevidnih kanalih organizacije. 212 Še eno veselo Je zagodel Blisk. Nekoč je bila večerja spet prav zanič. Blisk se je nekajkrat namrdnil ob smrdljivi juhi v menažki, potem pa je vse skupaj zlil skozi zamreženo okno. Hip zatem se je z dvorišča oglasilo divje kričanje ln zmerjanje. Blisk je nehote polil policijske šefe, ki so se bil! zbrali na dvorišču, da bi se osvežili v prijetnem večernem hladu. Razjarjeni policaji niso krivca nikoli izsledili. 213 Kak teden zatem so Bliska in še nekatere poklicali pred trumo oficirjev. Povedali so jim, da jih bodo sodili. Nekaj ur so jih izpraševali, govorili sem ln tja, sodba pa se je glasila: vsak po nekaj let prisilnega dela, baje zato, da se »uporniški otroci« poboljšajo... Naložili so Jih v živinske vagone ln jih odpeljali v noč. Fantje niso vedeli ne kam ne za koliko časa. Vrinjenec v »Tvoj pa je bil zelo živahen.* »Ze spe da boš ta »Mar moraš prav vsem pove• dati, da si me spoznal v stari0 nami?*