KA.TOIaIŠK CERKVEN LIST. .Danica' izbaja v^ak petek na eeli poli. in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr. za pol leta > jil. 2<» kr. /a .'etert lm 1 tri - • .r V tiskarniei sprejfmaua za e*lo letu 3 pl. 00 kr.,za pol leta 1 gl. so kr.,za »/« leta !K) kr.. ako zadene ua ta dan praznik i/.ide ..D ini- a da?; p-pr-;. Tečaj XLIII. v Ljubljani, 23. vel. travna 1890. List 21. Dva zelo važna nauka, ali: delaj dobro, dokler živiš in daruj vsa dobra dela dušam v vicah. (D»lje.) Velikoserčni sklep se lahko stori brez posebne molitve v ta namen, opravi se pa tudi lahko z naslednjimi besedami: „V Tvojo večjo čast in slavo, o presveta Trojica, in pa da bi storil uslugo Jezusu Kristusu, svojemu Bogu in Zveličarju in njegovi Materi Mariji in vsem ljubim svetnikom Božjim, sklenem jaz J. J. in obljubim prostovoljno, resno in iz vsega serca, kolikor mi je dopuščeno in kolikor je k Tvoji večji časti in po Tvoji sveti volji, o Bog, vendar ne da bi si naložil dolžnost pod grehom, sklenem, vsa dobra dela. katera bodem ali sam kedaj storil, ali pa jih bodejo drugi še za mojega življenja ali pa po moji smerti zame opravili, dati in darovati v prid dušam v vicah, zlasti onim, katerim sem dolžan posebne pomoči, ali pa katerih rešitev bi bila Tebi, o Bog, in pa Mariji v posebno radost. Ob jednem združujem vsa ta zadostila še z zaslugami svojega Boga in Zveličarja, presvete Device in vseh svetnikov, ter Ti jih darujem v tem združenji po posredovanji Marije s svojo največjo ljubeznijo, ter Te prosim, sprejmi to mojo malo daritev milostno, in nakloni jo prav mnogim dušam v odrešenje, da bodeš toliko bolj češčen in hvaljen. Sebe samega pa prepuščam popolnoma Tvoji očetovski milosti in priprošnji Matere Marije. Za priče te obljube naj bodejo vsi svetniki in svetnice v nebesih, kakor tudi vsa vojskovavna in terpeča Cerkev. Amen.'4 K ra jša obljuba. Na Italijanskem jc navadna sledeča obljuba: ,,0 moj Bog! V združenji z zaslugami Jezusa in Marije poklanjam Ti za uboge duše v vicah po posredovanji Marijinem vsa svoja lastna za-dostovavna dela. in tudi ona. katera bodo drugi po moji smerti zame opravljali." — Ta obljuba je zlasti zarad kratkosti pripravna, da se večkrat ponovi, kar se zlasti na Laškem pogost" godi. Opomba. Dasitudi ni ravno neobhodno potrebno, je vendar le zelo koristno, večkrat to obljubo ponoviti. Tudi naj oni, ki store to obljubo ali hočejo sploh kaj dobrega storiti za duše v vicah. zelo trudijo se. ostati v milosti Božji. Kajti drugače so revnejši, nego duše v vicah same. Uazun tega morajo goreče zverševari vsa dobra dela in skušati vsak dan bolj napredovati v ljubezni do Boga, da bodejo njihova dobra dela in njihove molitve imele večjo moč, odrešiti terpeče duše. — Tudi bi bilo napačno mnenje, da ako človek vse dela. „na ljubo dušam v vicah," ne sme ničesar več storiti -Bogu na ljubo." Kajti, kar ne storimo „Bogii na ljubo*1, to itak ne more dušam v vicah nič pomagati. Dalje na?l.) Kako se Marija hvaležna skazuje za naj manjši službe. Bilo je mesca maja 1. 18., ko sem šel iz cerkve v Naucig-u, kjer sem ravno pridigal, pripoveduje pobožen redovnik. V tej pridigi sem med drugim povdarjal, da naj se nikoli ne obupa nad rešenjem kake duše, in kako Bog velikrat o smertni uri velikodušno povračuje dozdevne male službe, ki jili je kdo v življenji opravljal. ]»il sem že skoraj v svojem bližnjem stanovanji. kar stopi k meni gospa v žalni obleki, ki je blezo počasi šla za menoj, in prosi za kratek pogovor. Vse njeno obnašanje je kazalo, da je z višji li stanov, njen blagi obraz je razodeval pobožnost in poldevnost. Pravi tedaj: ...Moj oče. priporočali ste nam ravnokar zaupanje in nado . . . Vaše besede poterjuje, kar se je meni nedavno dogodilo. Gnalo me je Vam povedati, da to dalje razširite. Naj to, kar sem doživela, poterjuje nas v zaupanji na usmiljenje našega Odrešenika in na priprošnjo Njegove dobrotne Matere. Moj soprog je bil od natore blag mož in meni serčno vdan. Obnašal se je vseskozi pošteno, tako v svoji očitni službi, kakor v zasebnem življenji. Le ena sama reč je kalila moj zakon, bil je mož popolno vneinaren v spolnovanji svojih verskih dolžnosti. Ne vem, če je to cenil le za zgole zunanjosti in menil, da je kaj tacega prenizko zanj. kakor marsikteri drugi, kteri po prostomišl jaški tovarši ji ali pa po brezverskih, tilozotiških spisih zabredejo v to obžalovanje stanje?... Ob kratkem, bilo je tako, in delalo mi je to ne majhno bridkost. Zdelo se je, da moje molitve zanj. kakor ljubeznjivi opomini, ktere sem si v tej reči dopustila, so bili brez vspeha. V tem pride zadnji dan majnika, ki je bil zadnji maj pred njegovo smertjo. in serce me je gnalo, da naj v svoji sobi vravnam majhen oltar v čast Marije I)., kterega sem od časa do časa ozali-šala z novimi svežimi cvetlicami. Odkar se je bilo pričelo prijetniše letno vreme, je moj mož vsako nedeljo s prijatelji šel na sprehod na deželo. V majniku mescu prinesel mi je vsako nedeljo-vččer šopek cvetic, ki jih je sam natergal. Rabila sem cvetice za ozališanje malega oltarja. Soprog je to videl, pa nobene besede o tem ni čehnil. Nikoli pa ni opustil mi cvetic prinesti, de li to storil zarad mene, ali ga je priganjal občutek za presv. M. Devico? — Tega nisem vedela, ker mu nisem v serce videla. Per ve dni naslednjega mesca ga je prehitela smert in pa tako neutegoma, da ni bilo časa. previditi ga s svetimi zakramenti. — Bila sem nezmerno prežaljena. Globoko bridka mi je bila njegova zguba, ker močno sem ga ljubila: pa še bolj me je terpinčila misel, da je tako nepripravljen stopil pred sod nji stol Božji. Pri ti dvojni nesreči sem vidno slabela na zdravji in moji sorodovinci so me silili, da prihodnjo zimo naj grem * južne strani, da si zdravje vterdim. Ker sem potovala skoz Lijon, sem se odmenila obiskat iti župnika v Ars-u, ki je bil v sluhu svetosti in je takrat še živel. Pisala sem nektere verstice. s kterim sem naznanila, da bi ga rada obiskala, povedala sem ob enem, da mi je soprog nanagloma umeri ter ga prosila, naj moli zanj: druzega nič. Ko stopim v sobo tega svetega moža, mi pride naproti med pohlevnim smehljanjem in govori: „l\ako smete vendar brezupno žalovati, milostna gospa! Ali ste čisto pozabili na cvetlice, ki jih je Vaš gospod soprog vsako nedeljo-vččer seboj prinašal mesca majnika za oltar Matere Božje?" Moje stermenje se ne da popisati, ko mi je čast. g. Viannav (r. Vijanč) v spomin poklical reč, ktere nikomur nisem bila povedala, in kar je zamogel vedeti le po skrivnostnem razodenji. Koliko tolažilo je bilo za-me, ko je pristavil : „Bog je imel usmiljenje z Vašim možem, ker je častil Njegovo Mater. Na njeno priprošnjo mu je v smertnem trenutku podaril popolnoma kesanje. Njegova duša je v vicah. Z molitvami in z Vašimi dobrimi deli jo bomo od ondot rešili." („Kichsfeld. Volksbl.") Marijino svetišče na Tersatu. Dandanašnji je taka navada, da praznuje vsaka družba neka leta, odkar obstoji in deluje, ter se veselo spominja svojega preteklega življenja. Takisto dela človek s svojimi 25 in 50letnicami; s lOOlet-nicami pa že ne; te so redko sejane. Tudi časniki, spomeniki, slovstveni zavodi, stavbe kažejo svetu, koliko let so prebili. Cerkvam in velikim dogodbam inčrimo dobo s stoletji. Čim veče je število stoletnih zarez na rovašu vekov, tim znamenitiša je svečanost, ki velja dotični stvari. Pomnimo še, koliko je bilo navdušenega vriska in šumnih slovesnosti, ko je Kranjska slavila 1883 svojo tiOOletno dobo svoje žalostne in vesele usode pod vlado kraljev in cesarjev iz doma Habsburžancev. *) Pomniti je. da je Kranjske le še nekoliko ostalo. V današnji Kranjski je pervotno, staroslavno, obširno Krajino slovensko toliko da poznati: tako jo je poterl duh časa. in kolo zgodovine ji je odtergalo tu udo, tam kos. Taki košček je Tersat, ki ga prištevajo zdaj medleči Hervaški, iz častitljive davnine znan po sloveči Marijini cerkvi, po glasovitih božjih potih. Tersatu bo 1. 1891 dne 10. maja ravno 600 let, odkar je bil od nebčs blagoslovljen, od nebeške Kraljice *) Tr. Weiss. Weltgeschichte. III. 1... 52« tako izvaja: Habe-chesburc-Habichtsburg, skerčeno Habsburg: v starih listinah herv. se najde izgovor A«purk. Tudi na Hervaškem je terg Jastreharska, skerčeno Jaška. odlikovan. Ta dan je začetek Marijinega hrama, in 000 let je čas njegovega obstanka. To čast., to odliko, so vsi občudovali, in jo še občudujejo. Spodobno je in lepo. da se tolike milosti — milost je nekaj dobrega, nezasluženega — da se tolikega daru božjega pobožno spominjamo, duhovno veselimo. Vsaki čas je prihajalo mnogo božjepotnikov na ta kraj, dobro vedočih, čemu in po kaj. Še zdaj prihaja vsako leto iz vseh slovenskih dežčl dosti romarjev simkaj, da se poklonijo nebeški Gospej in Božji Materi priporočč. Godi se to ali posamično, ali v družbah, ali v cer-venih verstah. Cerkveni službeniki so prav takrat vsi zajeti z duhovskimi opravki; v toliki množici in stiski pa priprosti božjepotnik malokaj opazi in vidi, in če tudi, ne ve stvari pomena, vzroka. Zato in za to priložnost ti hočem zadevnosti Marijinega svetišča na Tersatu na drobno razstaviti, drobneje kakor nahajaš sicer opisano, da veš, kako se je ta hiša božja začenjala, postajala, povzdignila. V teku obravnave boš zvedel kaj o Nazaretu; saj si že slišal o tem mestu. Tam je bila Izveličarjeva Mati; tam je prebivala sveta Družina Dalje izveš,^ kako se je Marijina hišica preselila iz Svete dežele, in zakaj da se je po 3 letih in 7 mescih zopet odselila, kje stoji zdaj, kako so ljudje romali pervič na Tersat, potlej v Loreto; da je papež poslal čudodelno podobo Matere Božje, ki jo je slikal sv. evangelist Luka, da je hervaški podkralj ali ban zidal cerkev in samostan, zakaj je cerkveno službo in poslopje izročil duhovnom iz reda sv. Frančiška in ne drugim. Slišal boš o nesrečah, kronanju Matere B. Dalje izveš, kako so se za to svetišče zanimali papeži in cesarji, ter mu pravice varovali, o Marijinem zakladu, pa o božje-potnih obhodih na Tersat, o odpustkih, obljubnih darovih, čudežnih dogodkih, o pospeševalcih, posebno o staroslavni rodovini Frankopanov. Tako bodeta dva dela: s pervim boš zadovoljeval bogoljubni radovednosti. drugi te bo podpiral v pobožnosti. Tako dobiš spominik na Marijino svetišče na Tersatu. 1. Zakaj zanima Tersat Slovenca. To nam pove dežela Kranjska, nje zgodovina, zlasti ona iz turških bojev, ko je bila branišče kerščanstva in cesarstva. One dobe je bila Kranjska mogočna in slavna, ker je bila bogata in obširna. Svoje dni je imela K. pač širje meje. Raztezala se je daleč v Istro (Tinjan. Belaj pri Čepiškem jezeru, Beršec, Pičan, Boljun, Kringa. Lindar. Lupoglav, Pazen, Moščenice, Kastev (Valv. knj. XI), na Primorsko (Reka s Tersatom, Karlobad. Senj). Bihač. zdaj v Bosni, je spadal ">2 let pod Kranjsko, kteri ga je vtelesila kraljica Ana 1. lf>40, in branili so ga slovenski sinovi. Pa tudi velik del Hervaške je zavzemala Kranjska, od Varaždina (Rošlina) čez Karlovec na Senj do morja. Kako to? Hudobni in divji sosed Turek ni dal nikdar miru. Po svoji stari prirojeni navadi je ropal, požigal, moril, mlado v sožnjost odganjal. Zato je bilo treba mejo stražiti; a ta je bila dolga, od Jadranskega morja do Ogerske, podaljena aa te dele: hervatsko, primorsko, slavonsko (\vindische Grentze), barsko, z glavnimi sedeži v Rošlinu in Kar-lovcu Ti pomejni kraji so takorekoč nakvašeni in poplavljeni s kervjo slovenskih junakov, pomešano z ono turških zverjakov. Verhovni zapovedniki v Karlovcu so bili glavarji Kranjske, in tudi po drugih stražama h, med ktere sta spadala tudi R.-ka in Tersat, so bili skoro sami kranjski plemenitaši. Troške nositi sta pomagali Koroška in Šta-jarska, ali glavno breme jo zadevalo Kranjsko. Do 1. lf>97 je sama plačala 7 ,, milijona gld v zlatu, brez samega živeža in možtva. Kranjska jo plačevala te-le posadke in stražarne. P.ihač. Karlovec, Otok, Ponor, Novi, Delnice. Šumberk. Senj, Otočac, Brinje, Ledenice, R e k o. Tersat: za poslednjo st ražarno še o Valvazorjevem času. (Valv. knj. XII zv. 3. str. 104, kjer popisuje tudi slovečo božjo pot). Tudi Reka s Tersatom je bila utelešena Kranjski. Pa ker je delala pri malih dohodkih še sitnosti, so jo stanovi Kranjske opustili; a dasiravno je še ponovno prosila za združenje, doseči ga vendar ni mogla. • Za vse te velikanske žertve v kervi in blagu ima K. le bridki spomin in kervavo slavo, ki ji nič ne koristi. Vse njene stražarne. v kterih je videla mreti toliko sinov, je ne zanimajo. En kraj je. ki ji je ostal stalno v spominu — ne zato, ker se je vselej dobro deržal. ker je kervavel za vero, dom. cesarja, za stražarno Tersat se danes nihče dosti ne meni — to je Marijino svetišče v bližini tersatskega gradišča. Pozabiti »uoramo milijone denarja, potoke prelite kervi. grozne nesreče ; a tega kraja, kjer je stalo borno poslopjiče iz Palestine, slavenski narod na jugu pozabiti ni mogel. Simkaj prihajata Horvat in Slovenec, obadva po svoji pravici. Tu si podajata roko. zedinjata se v goreči molitvi in prošnji, zater-jujočo zvestobo Kraljici nebeški. Obadva. terpina, iščeta pomoči pred Kraljico mučonikov. v dušnih skerbeh. v telesnih potrebah, in ne zastonj. (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Pogled v slavonsko sosedstvo. (Dopisi Nekoliko lepih čertic iz nadbiskopije zagrebške naj smem objaviti v spodbudo in posnemo. Pervo je: Marijin mesec krasni majnik in šmarnice v Zagrebu Pobožnost marijanska v mescu maju. Šmarnice. opravljajo se prav častitljivo in koristno v frančiškanski Marijini cerkvi na Kaptolu. Glavni oltar, v novo-predelani velekrasni in veliki prezbiteriji, je veličastno ozališan s cvetličjem naravnim, in s šopki in venci umetno narejenimi. Osobito pa lepoto zvišuje mnogo sveč. ki so na lepih svečnikih umetn«. razpostavljen" v pet versta druga nad drugo na glavnem oltarju in nad njim, gori do slike Device Marije. Na ta način opravljeni in ozališani šmarnični oltar ni nikjer pri nas, kolikor sem jih vidil; kajti sličen je onim v Rimu <» času enacih pobožnosti. Slika velika glavnega oltarja je lopa predstava: v svitlih oblakih in nebeški z->ri stoječa na zemeljski obli s kačo oviti, brez madeža izvirnega greha spočeta Devica Marija. Nižje pri tleh stojijo v polokrogu. *) Tako Valvasor, Pisatelj i/. 17. stoletja Olavinie O /vit. S4) pa jo hvali .Reka s. Vida . . . od starino slavno mesto, glavni kraj L i bi ir nijo. z morjem in kopnim obogateno, s -hdkiiin vodami okroženo. s terdimi zidovi opasano, s cerkvami in samostani različnimi okrašeno, s krepostnimi duhovni poslavljeno. s katoliško vero {»okrepljeno, z l»o<5al»ojoči>ii ljudstvom nastanjeno, z vsakim obiljem nasitovano. s tergovinaini obiskovano, od potnikov razglašeno, vladarjem avstrijskim podložno. * nekoji pa klečijo, im^nitniši svetniki in svetnice iz vseh treh redov sv. Frančiška Serafinskega s svojim redovnim začetnikom in patrijarhom Kristusovih ubožcev. Y.>i zro proti blaženi Devici in so zamaknjeni v Njeno neoinadežano lepoto. Šrnarnična pobožnost opravlja se vsaki dan ob »iih proti večeru. Pervo se prižgo vse premnoge sveče na glavnem šmarničnem oltarju in na visečih svetil-njakih. Na to zapojo pevci na koru in vsi verniki po cerkvi lepo in milo šmarnično pesem; o polovici izpevane pesmi dojde svečenik govornik na lečo. Pozdravi ljudstvo: .Hvaljen Isus i Mana", povč vsebin« sv. govora in moli: ..Zdrava Maria"... Češčena Marija... Potem je govor o Devici Mariji, ali dotikajoč se Možje Matere. Ne čita se iz knjižice. Več iskrenih, osobito mladih svečenikov se prostovoljno združi in večinoma vsaki dan Šmarnic drugi navdušeno pre-slavlja brezmadežno Devico. Mater Božjo, in govori ljudstvu temeljite nauke, spodbude, opomine, svarila, vodila in navduševanja za kerščansko-pobožno-spo-korno-čednostno življenje; tako, da se po vsi pravici tukaj ves Marijin inesec inajnik sme imenovati vele-koristen in prijeten Marijin misijon. Po sv. govoru zapojejo pevci in ljudstvo spremljevano z orgijami še drugo polovico omenjene pesmi. Vse sveče, tudi ined govorom, gorijo v slavo Jezusu in Mariji. Svečenik v vočerničnem plašču dojde pred oltar. Najsvetejše se izpostavi, vse ljudstvo s pevci vred zapoje slavilno in blagoslovno pesein. Podeli se blagoslov. Za tem pa pevci na koru in vse verno ljudstvo v cerkvi prav lepo, koralno peva lavretanske litanije. Svečenik pred oltarjem ne predpeva litanij; opravi le molitve po litanijah, ljudstvo mu pa slovesno in glasno odgovarja. Tako je vsaki dan Šmarnic. Pri nas pa jako pomanjkuje v cerkvi lepega, navdušenega, pobožnega skupnega svetega petja; lepšega ni, kakor če vsa zbrana kerščanska občina v hiši Božji lepo popeva in združeno časti B«»ga in slavi Mater Božjo s svetimi pesmami. Sk«»ro nikjer pri nas se prav oerkveno-koralno ne popeva jo lavretanske litanije; malo kje ljudstvo naše glasno in dostojno odgovarja molitve v cerkvi, le nekoliko zašumi in zamemra. Nekdaj je pa tudi ljudstvo naše združeno v cerkvi svete pesmi pope-valo: t«> s»' vedno bolj zgubljuje. v mnogih krajih pa je že zgubljeno. Kaj jo vzrok temu? Kaj je tega krivo? Velelepe Smarnice s<» tudi vsaki dan v cerkvi usmiljenih sester v Frankopanovi ulici. t. j. vsaki večer poli osmih. Tudi tu je vsaki dan posebno iskren in važen sv. govor, pridiga. Krasno napravljen j«' šmarnični oltar v stranski kapeli; tudi tu g<»ri mnogo sveč. umetno in več vepst razpostavljenih. Petje je milo-sveto, ginljivo in veličastno; pevke sestre na k.»ru. deklice iz vstava usmiljenih sester in ljudstvo nebeško-lepo in združeno popevajo svete pesmi. šmarnire v bivši jezuitovski cerkvi sv. Katarine v gorenjem mestu so za Nemce. So pa tudi lepe šmarnire v cerkvi sv. Martina v nadbiskopijskein vstavu za ubožne dijake. Povsnd, zlasti pa v pervih dveh omenjenih cerkvah, je vse polno, natlačeno vernega naroda. Bog daj in Marija Devica izprosi obilno milosti in dobrega sadu svetih Šmarnic vernemu ljudstvu. Tu in tam imajo že ^tudi sicer po Hervaškem velelepe in mnogokoristne Smarnice. Želeti je pa iz vsega serca. da bi se še bolj in splošneje vpeljale in zverševale v slavo Bogu in Božji Materi in v blagor narodu in dušam v zveličanje. Vse hvale in priznanja vredno v zagrebški nad-biskopiji je pa tudi to, da vsako nedeljo je druga glavna služba Božja po vseh župnijskih, samostanskih in drugih cerkvah s j)evano sv. mašo, katero mašnik prav častito poje. Šolska deca in ljudstvo med sv. mašo združeno popevajo svete pesmi prav lepo, pobožno in cerkvenemu petju dostojno. V novejšem času naučili so se pevati prav izverstno po pravi pesemski skladbi in naglasih; toraj ni več v cerkvi onega običnega jednakomčrnega, potezajočega in nekako javkajočega petja. Župniki porazdelijo šolski deci in odraščenim župljanom knjižice svetih cerkvenih pesmi, katere so za vse cerkvene čase in svetke, in še po več pesmi za eni in isti sv. čas. Duša ti je sveto ginjena tu pri službi Božji, ker deca, mladenči. device, možje in žene, stari in mladi skupno popevajo lepo, častito in pobožno sv. pesmi. Petje se kakor šumenje in glasovi velikih voda tudi tu v cerkvi razlegajo pred sedežem Boga in Jagnjeta, kakor jih je slušal sv. Janez Evang. v skrivnem razo-denju, v nebesih. In, ali ni cerkev in združeni kristjani v njej pri najsv. službi Božji predpodoba sv. nebes — in mnogim nebesa že na zemlji? Pred ogovorom, pridigo, se v cerkvah na Hervaškem združeno popeva lepa pesem o sv. Duhu „Dojdi Bože, Duh sveti"... V lavantinski biskopiji pa se velelepa pesem „Oče naš" popeva pred vsako pridigo in pred ker-ščanskim naukom v cerkvi. V svetem petju v cerkvi pri službi Božji nas slavensko-kervatsko ljudstvo prekosuje in nadkriljuje; isto tako z združenim in glasnim odgovarjanjem skupnih molitev v cerkvi. Potne čertice iz Bosne. (Dalje.) V džamiji in v njeni lopi so tla pregernjena s preprogami; onim, ki so pred džamijo, se razgernejo štorje na zemljo. Nobene gnječe in nepokoja ni. Nikdo se ne ozira, ni šepetanja in razgovorov, ni slabega in nespodobnega vedenja, nikdo ne pljuje po tlčh. — Sperva sedijo na petah z navskriž-nogami. Hodžji glasno molijo nekaj molitev in verstice iz korana (moha-medansko sveto pismo), pa slovesno pojo; vprični pa tiho za njimi izgovarjajo. Sedaj vstanejo, roke ravno doli na straneh kolen deržijo; padejo na koleni. potem pa na obraz, s čelom se tal dotikovaje, to ponavljajo mnogopot; sedaj obedve roki na persi položijo, zopet ji na vsako stran lica vzdignejo, s palcem se spodaj ušesa dotikaje. Vse te šege in otročarije se pa godijo na vpijoči glas pervega hodžja, slično, kakor bi vojake vajal, ekserciral; in to tako redno in v hipu, da niti jeden ne zastane. Proti koncu obernejo glave na desno, potem na levo. sedaj naznani hodžja z velikim glasom zveršetek, skon-čanje bogoslužja. Za tem gredo redoma in počasi iz poslopja; vsaki obuje svoje čevlje, in dokler ne izide iz obzidanega džamiškega prostora, ne spregovori z nikomur. Na prostoru zvan džamiškega obzidja se ustavijo in se med seboj razgovarjajo, kakor je pri nas pred cerkvami običaj. Strogo in mučno je bogoslužje mahomedansko in tudi precej časa se obavlja, osobito v petek, njihov praznik, in to pet potov na dan; vsakipot si pa mora vsaki umiti usta, ušesi, lica, roke in noge, po leti in po zimi. Ko bi pri nas v cerkvi tako strogo zapovedovali in vežbali (eksercirali) vse čine in obnašanja službe Božje, koliko nasprot-vanja bi bilo, še več bi jih opuščalo službo Najvišjega v cerkvi, — osobito oni, ki imajo v cerkvi protfn (giht) v kolenih, v herbtu in v križcih pa železni kol, da se niti pred živim in bistvenim Bogom ukloniti ne morejo, to je: nečejo! Vsak dan mnogi turčini hodijo pet potov v džamijo k javni in skupni molitvi. Kteri pa ne idejo v džamijo, opravljajo ravno tisti čas odločene molitve doma, ali kjerkoli se nahajajo, ne da bi se koga anali ali sramovali, če jih vidi. Tudi imajo turki molek, nekaki rožni venec; zernca. jagode so nasnovane na debelo zeleno nit, vse so jednako debele, brez oddelkov; navadno jih je sto po številu; taki molek očitno v roki nosijo v džamijo, mnogi nosijo ga v roki na potu, tudi pri lahkih opravilih; prebirajo ga prav pridno. Vprašal sem prijaznega turčina, kakovo molitvo opravljajo poleg prebrajanja moleka, in katere besede izgovarjajo? Reče mi: „Svako zerno sa persti odbrojeno znači slava i fala (hvalo) Boga jedinoga, i nas po-nuka Boga se sjetiti (spominjati), i ga faliti (hvaliti) i slaviti." Bojim se, da bodo celo turčini mnoge in premnoge mlačne kristjane jedenkrat osramotili zbog zaderžanja v cerkvi, molitve in overševanja verskih dolžnosti ter sploh bogoslužnosti. Osobito pa one, kteri se celo šalijo, zasramujejo in zaničujejo naše pomenljive, svete verske, bogo-služne čine in opravila; one, ktere je sram kerščansko-vernega obnašanja, sram imeti v rokah sv. rožni venec in se posluževati svetih cerkveno-verskih pripomočkov, sram vzeti pokrivalo raz glavo, kadar k očitni molitvi zvoni, kadar gredo memo procesij, memo cerkve i. t. d. Take in jednake kristjane bodejo pogani, ajdje, in tudi turki na veliki dan sodbe Božje osramotili; kajti oni. rojeni, izgojeni in podučeni v nepravi, od goljufa Mohameda izmišljeni veri, v zmoti svoji, ipak reve brez prave luči večne božje istine, strogo, zvesto, neustrašeno in verno živijo in se obnašajo po svoji zmoteni veri. Mi pa, ki nam sveti čista in prava luč večne nezmotljive istine, prave od trojnojedinega Boga objavljene in vstanov-ljene kerščanske z neštevilnimi čudeži poterjene vere, kam se bomo djali, kaj bodemo počeli takrat pred večnim Sodnikom?! Zato se pa drugoverci težko dado k naši pravi, sv. veri spreoberniti, kjerkoli vidijo in spoznajo kristjane ki se gerdo, malopridno, nenravno, grešno in hudobno obnašajo in živč! Ker ne znajo naše sv. vere, njenih pravil in vodil, si naravno mislijo, da je naša vera slaba in vse, kar je njeno, malopridno, nepravo in krivo. Bolj izobraženi drugoverci, kteri saj nekoliko vedo, ali ki so iz radovednosti ktere naših verskih knjig čitali, se jako čudijo, da mi v taki veri in nje vodilih, pa tako nasprotno tej veri in njenemu nauku živimo in se obnašamo. Že sedaj se mnogokrat sliši huda sodba o nas katoličanih od drugovercev, in ta sodba je v mnogih reččh čisto pravična. Kaj bo z nami pred vsega-vednim Sodnikom živih in mertvih. v pričujočnosti vseh narodov, kterim ni bila dana ta velika, neza- služena milost prave svete kerščansko-katoliške vere. ako mi po tej sveti veri ne živimo in je dušno in telesno ne spopolnujemo! Tudi med katoliškimi Slovenci se je vsled take nemarnosti jako razširila in vstanovila lažnjiva misel, da je vsaka vera dobra, in da se človek v vsaki veri zamore zveličati; ta laž vzrokuje mnogo hudega. (Baije nasl.) Prekucijsko tri noš t vo na Laškem. Nekakih 700 samostanov je tako imenovana laška vlada zaterla in oplenila. Vsi ti samostani so bili oropani svojega posestva, ne le zemljišča in poslopji, temuč vsega premakljivega premoženja in vse gotovine. Če je ta vlada ubogim oropa ni m večkrat dopustila do nedoločenega časa ostati s tem. da so morale redovnice stanovnino plačevati, pa K* dokler bi se samosilnikom poljubilo: so pa v mnogih slučajih morab te uboge stvari popustiti svoje posvečene stanovanja neprevidoma v malo dneh brez ozira na starost, slabost in bolezen. Vlada ni le pograbila stoletja starih vstanov. ampak tudi doto. tedaj lastni preživek še živim, ubogim sestram, in zato jim je določila pokojnine, pri čemur je bila krivica pa zedinjena še z zasramovanjem Mnoge teh pregnanih in oropanih redovnic namreč so dobivale po 15 centezimov na dan. to je nekacih soldov. druge nekaj več. Tako popisuje bolj obširno knez Karol Louen-stein stan zaverženih redovnic na Laškem in pristavlja še dalje: V resnici serce pretresajo popisovanja teh zadev v mali knjižici z naslovom: _Žert ve prekucijske." Kdor bere v tej knjižici, kako tem hrabrim muče-nicam manjka vsakdanjega kruha, kako v tesnih, zaduhlih luknjah nagnječene ginejo — in vendar po-terpežljivo, veselo prenašajo bridkosti iz ljubezni do Zveličarja, kteremu so zvestobo prisegle, terpe pomanjkanje in pritežnosti raji. kakor da bi se vernile k svojim družinam, moral bi biti brez serca. ako bi po svoji zmožnosti ne h-»tel zaslužiti Božjega povračila s kako milošnjo za njih pomoč. — Na dunajskem katoliškem shodu v majniku lansko leto je vstalo veliko stermenje, ko je pravil knez Lowenstein, kako se godi na prekucijskem Laškem, in sostavil se je odbor v pomoč pregnanim redovnicam in izrekla se želja, naj bi tudi katoliško čas-ništvo k temu pripomoglo; za vodnika pa je bil izvoljen knez Karol Lo\venstein, kteri te klice razpošilja. Qoaetiones prop. in e\aiiiine pro ohtiiiciiriis beiieficiis (Hirati* Gnritiae. Diehu* 22 24 11/> sil i* l*'Hf. Ex Theologia doginatica. Casus 1. Auctoritas Ecclesiae in docendo. 2. Gratiae actualis notio et necessitas 3. De iudicio particulari et univcrsali de-dienthume unserer Zeit von Dr. G. E. Haas. Graz 1890; 210 str.; cena 1 gld. — Nimamo časa knjižice prečitati v prid kritike; na 3. strani stoji o šoli v rYvetot-u": rAn den Gimnasien schreitet der Stu- dierende nur langsam und, unter der Last archaolo-gischen Spielzeuges sch\ver keuchend, von Classe zu Classe auf\varts, bis das Abiturienten-Examen der Jugendqualerei ein spates Ende bereitet." 6. Katholische Dogmatik in sechs Biichern von Dr. Herm. Schell. Prof. \Vuzb. II. Bd. 1800. C. 2 gld. 60 kr. T. Das Marienkind Clementina Secchi. mučenica za sveto čistost — 12 kr. 8. Ifinistrir-Biichlein, - kako se mora pobožno in zbrano pri sv. maši streči — 10 kr. 9. Anleitnng zum frommen Beten, fiir Kinder — 10 kr. 10. Historia biblijna starego i novego testamentu dla szkol ludovih kat. S podobami. 11. „Rimski Katolik" II. zvezek za 1>90. Obseg tega zvezka: Katoliški škofje pa politika. — Vera in ljubezen: Prihodnja cerkev ljubezni itd. — Slovenski katoliški shod: Ljudska šola pa ljudski učitelji. V kterem duhu se izobražajo ljudski učitelji? — Pisma brezvercu o naj važniših filozofijskih in včrskih vprašanjih. III. Večnost. Bivanje nadsvetnega. osobnega Boga. Atomi. — Goethejev „Faust"'in Dantova „Di-vina Commedia." — Čertice o ruski cerkvi: Misijonska delavnost ruske cerkve. — Jezuiti — latini-zatorji?! — Mistr. Jan Hus itd. — r Narodno divadlo" v Pragi — in bodoče gledališče v Ljubljani — Listek: Ahasverus, večni Jud: II. Ahasverus pride drugič na Slovensko .. najde, da Slovenci ne znajo še špekulirati. Metamorfoze Mateja Krišpina iz pruskega kraljestva — Slovstvo: o naj novejšem ..realizmu." Se en zgled o tem. — Raznoterosti: Monatschrift fiir christliche Socialreform. Liberalizem pripravlja pot socijalizmu — v šoli. Jezuitska odgoja. Frainasonski recept. I/.hodnja in zahodnja cerkev itd. — Janez. Kakošen je vendar ta .Rimski Katolik?" Miha. Mislim, da mora biti dober, ker ga prostomišljak i strašno sovražijo in pobijajo - list in pisatelja. i„Vse v Katol. bukvami." i V Sutjeski, v Bosni, se je začelo živo gibati in delati. Postavili so 13. t. m. temeljni kamen k novemu samostanu. čč. oo. frančiškani bosanski .so 25. pret. mesca imeli redovni letni shod ter so prestavili in nastavili svoje duhovne pastirje v 65 krajih Rim. (Leona XIII škofovski jubileji Glavno predsedstvo katoliških društev na Laškem je nedavno določilo in razglas dalo do vsih katoličanov na svetu, da naj se z velikimi slovesnostmi obhaja jubilej sv. Očeta Leona XIII. ki zadene na 19. svečana 1893. Bog daj! Iz Bagdad-a naznanjajo, da se j<* v dveh perzi-janskih krajih prikazala bolezen, ki je podobna koleri. Grof Al Bloome, ki je bil eno leto v bog oslovskem konviktu v Inomostu, je v št. Andreju na Koroškem nastopil novicijat za Jezusovo družbo. Kako stoji dijaška miza?... I'z"l.« je za mese<-april 14«.» gld 79 kr. v Jjudski kuhinji", — še za drugo in z drugimi potrebami ob enem pa čez 170 gld. Bog nas obvari toče in slane, ki včasi pobije in po-smodi tudi v „kuhinji.a Na Šmarni gori bo binkoštni ponedeljek blagoslovljena olepšana puščavica in nova kamnitna podobo sv. Antona Puščavnika. Slovesnost se bo ver šila tako-le: Ob *ih bo perva sv. maša za romarje; porom druga sv. maša hocV vstanoviti skupno slovnico ter ♦ notno pisavo za vse Slovane .... Vprašanje: ali se da tudi to oktroariti? Ali )♦» dobro, razvoj slovanskega jezika ubijati? Dokler j«- jezik v dobi razcvitanja. je posebno potrebna svoboda. da se zlagoma pojasni, kaj je pšenica, in kaj so pleve. Duhcvsko. g. Jan. Gerčar je 20. aprila na Dobsko Duhovnijo cerkveno vstanovljen. 1,'azpisani do 10. rožn. ste: Brezni ca, vsled umirovljenja prečast. g. Vinc. Majer-ja, — in Topla Reber, v Koč. dekaniji. -J- Podpisani naznanjajo sorodnikom, znancem in prijateljem preža lost no vest, da je Bogu dopadlo njih mater, spoštovano Marijo vdovo Vidic, roj. Koman, 1> inaja po Ourni bolezni, prevideno s ss. zakramenti za umirajoče v M. letu starosti iz tega sveta poklicati. Pogreb bil je v torek 20. maja ob K), uri ]»redpoldne. Ranjka naj bo priporočena v molitev. K a n a 1, 18. maja 1 6UO. Franc Vidic. dekan. Marjeta Vidic, P. Otomar Vidic, 0. S. F., Helena Vidic, sina hčeri. Kapucinski red ima po vsem svetu 803 samostane, hospiee in misijonišča, pa T.sH redovnikov, pod njegovim vodstvom je 557.213 toroijarjev. Razdeljen je v .".i pmvineij. V Kvropi ima »i apostoljskih vikarija-rov in prefektur imed njimi so Carigrad, Filipopol in Sofija». 1 v Aziji. 3 v Afriki. 3 v Ameriki itd. V Kartagi je kardinal Lavigerie na vnebohodni praznik p«»svetil novozidano stoljnico. Prenesene so bile svet inje sv. Ljudovika zjutraj ob 8ih med vojaško godbo v novo cerkev, in sicer v procesiji, ktere se je vdeležilo kacih 2n prelatov, škofov in infuliranih • •patov. Stoljniea stoji na mestu starodavne „Akropo-lise". Pričujoča sta bila med drugo visoko gospodo ministerski predsednik g. Massicault (r. Masikfi) in prin<-Tajeb-bej. Meti drugimi slovesnostmi je kardinal sam imel prelep govor. Dunaj. — V deligacije za Kranjsko je izvoljen g. poslance kan. Karol K lun, za namestnika mu pa dr. Fer jančič. Sklicane so delegacije v Buda-1'ešt na 4 rožn. Po izvolitvah v delegacije se je deržavni zl»or uno soboto 17. t. m. o poli dveh sklenil popoldne Silo dela in pritežnost i. kakor .Nov.' pišejo, vzroko-vala je zboru gališka zemljiško-odvezna zadeva, ki je bila končno rešena — vgodno Galiciji. Sprejela je poravnavo tudi gosposka zbornica, ki je bila sklenjena, pretekli torek. Na Sveto Goro pri Gorici je 10. maja došla velikanska procesija z vse Goriške. To se je zgodilo na povabilo katoliške družbe z namenom, da bi Marijo prosili varstva in pomoči za sv. Očeta Leona XIII., za vso sv. Cerkev in za presvtl. cesarja Frančiška Jožefa I. Romanja so se vdeležili prevzv. g. nadškof., kanoniki, blizo poldrugsto duhovnov, gg. bogoslovci, oo. redovniki in kacih 50.000 druzih vernikov. Slovenski pridigar je bil veleučeni dr. Mahnič. (Dop. prih.) Iz rimskega Martirologija 3. mal. travna. V Tavrominu, v Siciliji, sv. Pankracij škof; od sv. Petra tje poslan* je ondod oznanoval sv. evangelij, in s kervjo mučenstva. zapečatil. V Tomisvaru v Scitiji ss. mučenca Evagrij in B e n i g e n. V Soloniku ss. devici Agapida in Kij ona, ki ste bile o času cesarja Dijoklecijana najprej v ječi terpinčeni, potem v ogenj verženi. kjer pa se ju ogenj ni dotaknil; ondi ste potem k Bogu molili in duši Bogu izročili. Vse te muke ste terpeli. ker niste hotli vere zatajiti. V Tiru, v Feniciji, sv. Vulpijan. L^-ta je bil o preganjanji Maksimilijana in Galerija s kačo in pesom skupaj v vrečo všit in v morje potopljen. Tako strašno so pogani sicer le še takega kaznovali, ki je umoril očeta ali mater. V samostanu Meditiju na Jutrovem sv. Niceta. opat, ki je zarad češčenja ss. podob veliko preterpel pod cesarjem Leonom Armenom. Na Angleškem sv. Rihard, cistercijenec in škof. sloveč s svetostjo in čudeži. V Panormu sv. Benedikt Št. Filadelfski, spo-znovavec, imenovan Čemi, zarad svojega černega života, iz reda minoritov. Slovel je s čudeži in čednostmi. Umeri je 4. aprila in bil je od papeža Pija sedmega prištet med svetnike. Na Angleškem sv. Burgudofora, opatinja in devica. Dobrotni darovi. Za opravo ubožni h cerkev nase š k o t i j e: Iz Dupljan 10 gld. 50 kr. — S Kranjske gore 28 gld. — Iz Strug 33 gld. — Iz Černomelj 30 gld. — S Peč 4 gld. — Iz Stranj 12 gld. — Iz Valte vasi 11 gld. — Iz Smar-jete 28 gld. Za dijaško mizo: Č. g. župnik Ant. Kerčon 2 gld. — Č. g. Fr. Eržen 1 gld. — Neimen. 20 kr. — Čast. g. župnik Jak Raspotnik 3 gld. — Č. g župnik Fr. Vohinec 2 gld. — Pn. g. dekan Jan. Koprivnikar 10 gld. — Prec. g. župnik Jan. Potočnik 4 gld. — A. —as 1 gld. 50 kr. — Č. g. župnik Jan. Demšar 5 gld. Za sv. Detinstvo: 0. g. Štefan Jenko, vikanj v Podgrajah v Istri, 7 gld. Za podobo sv. Antona na Šmarni gori: Nektere osebe 50 kr. — D. H. 1 gld. — S. A. 1 gld. -N. N. 40 kr. — N. N. 10 kr. - Naj bo! 5 gld. Za italijanske od sardinske vlade oplenjen e redovnice: Pn. g. kan. A. Zamejic 5 gld. Za v a r h e Božjega groba: Iz Zaliloga 2 gld. Za afrikanski misijon: M. M. in P. M. 2 gld. /-oiu.K. Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki \ Ljublj*l).