PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v . Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 250 (13.783)
Trst, sobota, 3. novembra 1990
Višino škode bo mogoče oceniti šele, ko se bodo podivjane vode povsem umaknile
Posledice so katastrofalne
Včeraj položaj najbolj zaskrbljujoč v Posavju - Prekinjene številne cestne in železniške povezave Opustošena Gornja Savinjska dolina - Savinja podrla vse mostove - Idriji grozi zemeljski plaz
Prvi ukrepi vlade
Solidarnostna akcija Pd
Podivjano vodovje je v teh dneh povzročilo v Sloveniji ogromno gmotno škodo. Primorski dnevnik se vključuje v akcijo za pomoč najbolj prizadetim krajem. V ta namen bo s prihodnjim tednom začel zbirati prispevke vseh tistih, ki želijo tudi osebno doprinesti k odpravljanju posledic ujme. Podrobnejša navodila (številke tekočih računov, na katere bodo lahko nakazani prispevki, in namembnost zbranih sredstev) bomo objavili v prihodnjih dneh. UREDNIŠTVO
LJUBLJANA — Katastrofalne poplave, ki so se zaradi nekajdnevnega deževja, ki je doseglo višek v noči na 1. november, pojavile v večjem delu Slovenije v dopoldanskih urah dneva mrtvih, so povzročile za zdaj še neocenjeno vsekakor pa ogromno materialno škodo. Močno so prizadeti infrastrukturni objekti (ceste, železnica, telefonske zveze itd.), stanovanjske hiše, proizvodni obrati in kmetijske površine. Škodo bodo lahko ocenili šele takrat, ko bodo vode povsem odtekle. Upajo, da bo to kmalu, saj se je včeraj višina vode povsod opazno znižala, novo nevarnost pa lahko povzroči le ponovno obilno deževje.
Na republiškem sekretariatu za promet in zveze v Ljubljani včeraj še niso mogli povedati, koliko mostov so porušile podivjane vode. Teh podatkov tudi zato ni, ker terena povsod zaradi poplavljenih in zasutih cest še niso mogli pregledati. Po nekaterih podatkih so v zgornjesavinski dolini porušeni vsi mostovi, ob številnih neprevoznih cestah pa je precej škode tudi na železniških progah med Laškim in Tremeljami, med Celjem in Velenjem,
najbolj pa je poškodovana železniška proga Nova Gorica - Jesenice pri Mostu na Soči, kjer bo prekinitev prometa trajala najmanj deset dni. V zvezi s sanacijo škode je slovenski minister za promet Marjan Kranjc dejal, da bo vse to imelo tudi negativne posledice za redni cestni, program v Sloveniji.
Umikanje vode pa je do neke mere že omogočilo ocenjevanje razsežnosti te naravne katastrofe. V Gornji Savinjski dolini so mnogi kraji ostali povsem odrezani od sveta, brez elektrike, vode in hrane ter brez zdravniške pomoči. Do najhujših bolnikov so se zdravniki prebijali peš po lokalnih cestah in preko okoliških hribov, saj nujno potrebne pomoči s helikopterjem menda zaradi slabega vremena na Brniku in v Zagrebu ni bilo.
Celotna dolina Savinje je opustošena, slika pa je zdaj še bolj zastrašujoča, saj se je reka umaknila v strugo. Toda Lučanom in celotni dolini je včeraj grozila nova nevarnost, ko je 18-metrski zemeljski plaz v dolžini kilometra in pol zajezil Savinjo. Za njim
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
LJUBLJANA — Po vrnitvi predsednika Lojzeta Peterleta in ministrov Janeza Janše ter Mihe Jazbinške iz Celja in Mozirja se je sinoči na izredni seji sestala slovenska vlada. Na predlog republiškega štaba za civilno zaščito je sprejela ukrepe, ki naj bi pomagali pri čim hitrejši sanaciji posledic katastrofalnih poplav. Vlada se je odločila, da bo takoj odpoklicala za letos še predvidena sredstva za solidarnost in da bo pripravila zakon, po katerem bodo vsi zaposleni v Sloveniji za solidarnost namenili enodnevni zaslužek. Skupno naj bi na ta način zbrali okoli 280 milijonov dinarjev, k temu pa je treba dodati še 40 milijonov dinarjev pomoči iz posebne rezerve republiškega proračuna. Iz republiških rezerv bo vlada tudi sprostila naftne
derivate za delo mehanizacije na prizadetih območjih in umetna gnojila. Vlada pa bo še zadolžila pristojne resorje, da prilagodijo programe na področju cest, kmetijstva, PTT, energetike, komunale in varstva voda. Poleg slovenske solidarnosti bi bili zaradi obsega katastrofe sedaj v naši republiki upravičeni tudi do medrepubliške pomoči, vendar še ni jasno, če jo bo kaj, saj Slovenija ni podpisala ustreznega medrepubliškega dogovora.
Lojze Peterle pa je sicer ob poročilu s terena med drugim poudaril, da so vsi priskočili na pomoč, tudi armada. Večjo katastrofo so preprečili preventivni ukrepi, po opozorilu RS CZ in na podlagi napovedi Hidrometeorološkega zavoda.
Odkrivanje zveze med tajnimi službami in prevratništvom je grenak zalogaj
Organizacija Gladio še v ospredju zanimanja in polemik med politiki
RIM — Afera Gladio vzbuja vedno Il0va, vznemirljiva vprašanja: kdo je organizacijo vedel in kdo ne, kdo je . njej sodeloval? Kakšno vlogo je ime-v tolikih »italijanskih misterijih« in , Pokolih, za katere ni še nobenega rivca? Je bila organizacija Gladio res Povezana z Ložo P2 in Gellijem? Vsa sd Vprašania so se v političnih krogih Prevrgla predvsem v polemiko med očino in opozicijo, vendar tudi znot-
raJ obeh.
Republikanci z La Malfo na čelu egiagajo imenovanje vladne nad-ji anRarske komisije, na podoben na-r Rot je bilo za preiskavo v zvezi z str0.R2. La Malfa trdi, da je treba od-n ®niti nesnago, ki se je v teh letih pr “Pičila, predvsem pa je treba pretil !■ ^a P* se v javnosti spet ustva-Van' 1S' da ponovno prihaja do prikri-kaj^a Izkrivljanja resnice, ki bi bila t\|a.SjLkoli povezana z zavezništvom z jQ v. • Skratka, republikanci zahteva-lstko. La Malfo so socialisti obtoži-
li nazadnjaštva, in to jim je močno zameril, vendar je pojasnil, da je, ne samo on, temveč tudi Andreotti prepričan, da se za Gladiom skrivajo čudne vezi med tajnimi policijami in pokoli. Prav zato naj bi Andreotti izročil vso razpoložljivo dokumentacijo komisiji za pokole in ne komisiji za tajno službo.
Stranke vladne koalicije pa resnici na ljubo niso z navdušenjem sprejele predloga republikancev, medtem ko so jo komunisti podprli, poleg tega so že zahtevali uvedbo parlamentarne preiskave, v senatu pa so vložili interpelacijo, s katero zahtevajo odgovore na zgoraj navedena vprašanja ter še na številna druga. Za »odkrito razpravo« so tokrat tudi liberalci, ki pa so odločno proti komisiji »očakov«, za katero menijo, da ne bi bila dovolj učinkovita.
Na popolnoma drugi valovni dolžini pa so demokristjani, ki zagovarjajo le
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Podpolkovnik Amos Spiazzi o organizaciji Gladio ne ve ničesar	(Telefoto AP)
Jugoslavija še ni zrela za svet Evrope
RIM »Jugoslavija še ne izpolnjuje pogojev za sprejem v polnopravno članstvo sveta Evrope,« je včeraj izjavil predstavnik italijanskega ministrstva za zunanje zadeve Alessandro Di Franco in obenem napovedal skorajšnji vstop Madžarske, kot prve države nekdanjega komunističnega bloka, v to organizacijo.
Di Franco je kot ovire za članstvo Jugoslavije v svetu Evrope napovedal dejstvo, da v Jugoslaviji še vedno obstaja zakon, po katerem je mogoče kazensko odgovarjati za verbalni delikt, na Kosovu pa še vedno ne spoštujejo človekovih pravic.
V zvezi z napovedanim obsikom voditelja italijanske diplomacije Giannija De Michelisa v Ljubljani in Zagrebu v začetku decembra je Di Franco dejal, da se bo De Michelis odzval povabilom novih vlad v Sloveniji ih Hrvaški zato, da bi obiskal ti dve republiki in se seznanil z »novima vladama, izvoljenima na svobodnih volitvah«.
Di Franco je še dodal, da bodo v začetku decembra v Ljubljani odprli novi generalni konzulat Italije in da se bo De Michelis dogodka najverjetneje udeležil. Na vprašanje, ali bo De Michelis po Ljubljani in Zagrebu obiskal tudi Beograd, je predstavnik odgovoril, da je minister za zunanje zadeve v Beogradu že bil in da bo tokrat obiskal samo omenjeni prestolnici.
Neznani storilci vrgli v smeti Pelhanov šopek
□ □ □
^e tretja žrtev hude nesreče avtocesti
NA 8. STRANI
Brandtov predlog o humanitarni misiji v Bagdad naletel na številna nasprotovanja
Bush zanikal, da pripravlja napad na iraške sile
Ameriško letalo A10 v Savdski puščavi: največji problem Je pesek
VVASHINGTON — Združene države ne pripravljajo vojaškega napada na Irak, pač pa ostajajo trdne pri starem stališču, da mora Sadam Husein spoštovati resolucije OZN. Tako je včeraj naglasil predsednik Bush in tako preklical vesti iz prejšnjih dni, po katerih naj bi Washington načrtoval dejanski napad na Huseina. Iz Bele hiše pa so sinoči potrdili, da bo 22. novembra predsednik Bush odpotoval v Savdsko Arabijo, kjer bo obiskal ameriške vojake. Vprašanje ameriških talcev pa se iz dneva v dan zaostruje. Sadam Huse-inje namreč spet prekoračil mejo razsodnosti, ko je njihove družine pozval, naj si preskrbijo vstopne vizume za Irak, kjer bodo lahko preživeli božič. Predsednik Bush je prav včeraj pozval vse, naj ne nasedajo temu poslednjemu, neokusnemu izzivanju Iraka.
V Evropi se med tem nadaljujejo polemike zaradi predloga bivšega kanclerja Willyja Brandta, ki bi rad organiziral humanitarno misijo v Iraku. Bonska vlada se trudi, da bi čim-prej dobila dovoljenje OZN, na strankarski ravni pa nemški socialdemokrati iščejo konsenz pri ostalih evropskih partnerjih. Z diplomatskega vidika pa Brandtov predlog ocenjujejo precej drugače, in poudarjajo, da se ta samostojna nemška pobuda ne ujema z dogovori, ki jih je dvanajsterica podpisala na nedavnem zasedanju v Rimu.
Medtem pa je delegacija italijanskih levičarskih parlamentarcev že prispela v Bagdad, kjer se namerava srečati z iraškimi političnimi predstavniki in italijanskimi talci, ki so tudi včeraj ostro protestirali zaradi brezbrižnosti italijanske vlade do njihovega problema.
Sovjetski voditelj Mihail Gorbačov bo danes sprejel moldavskega predsednika
V Moldovi napetost nevarno narasla Včeraj v spopadih že padle prve žrtve
rri 1*	"v* •
Tudi manjšim v popravkih k finančnemu zakonu 1991
MOSKVA — Napetost v sovjetski republiki Moldovi se je včeraj nenadoma povečala in v spopadih je bilo ubitih najmanj šest oseb, približno trideset pa jih je bilo ranjenih. Vse to kaže na globoko krizo, s katero se zaradi separatističnih teženj in sporov med narodnostmi srečuje tudi ta sovjetska republika.
O resnosti krize je spregovoril tudi Mihail Gorbačov v osrednjem večernem TV dnevniku »Vremja«, ko je tudi pozval vse prebivalce Moldove k enotnosti in spoštovanju ustave ter ozemeljske celovitosti te sovjetske republike. Gorbačov je obsodil vsako nasilje, izrekel pa se je tudi proti separatističnim težnjam in izrekel vso podporo moldovskim oblastem. Predsednik Sovjetske zveze je tudi izjavil, da bodo oblasti v Moskvi sprejele vse potrebne ukrepe, da se na tem področju vzpostavi mir in zagotovi red v Moldovi.
Položaj v Moldovi je še posebej napet na vzhodu republike v avtonomni pokrajini Dnester, kjer je avgusta letos rusko-ukrajinska manjšina enos-
transko proglasila suvereno republiko. Prišlo je do spopadov med krajevnim prebivalstvom in moldovskimi »prostovoljci«, ki so se vračali iz Gagauške republike, ki je ravno tako enostransko proglasila neodvisnost na ozemlju Moldove, trenutno pa je tam položaj po nekaterih vesteh mirnejši. V spopadih pri mestu Dubošari je sodelovala tudi milica, prebivalstvo Dnestra pa je zahtevalo, da tudi tja Moskva pošlje specialne odrede, kot je to storila že v Gagauški republiki. K povečanju napetosti so prispevale tudi govorice, da naj bi v Dnestru splošne volitve bile že jutri in ne 25. novembra, kot je bilo predvideno prej.
Sovjetski predsednik je včeraj sprejel tudi moldovsko partijsko delegacijo, ki jo je vodil prvi sekretar Pjotr Lučinski. Ta je od Gorbačova zahteval podporo osrednjih oblasti'Moldovi. O položaju v Moldovi je včeraj razpravljal tudi svet federacije, sovjetski predsednik pa bo danes sprejel tudi moldovskega predsednika Mirčea Snegurja.
Sovjetski policisti med eno izmed kontrolnih akcij	(Telefoto AP)
RIM — Poslanec KD Sergio Coloni je pozitivno ocenil spremembe in popravke, ki jih je komisija za proračun poslanske zbornice vključila v finančni zakon za leto 1991. Spremebne zadevajo številne postavke, ki bodo omogočile vladi, da bo lahko odobrila nekaj zakonov o ženski stvarnosti, o nosilcih handikapa, mladini in ostarelih, vendar je Coloni naglasil predvsem nekatere točke, ki neposredno zadevajo naše kraje.
Komisija je namreč »vrnila« slovenski manjšini v Italiji in italijanski manjšini v Jugoslaviji podporo 12 milijard lir. Pet milijard lir bodo zagotovili centru za znanstveno in tehnološko raziskavo, 4 milijarde in 600 milijonov lir pa bo ostalo tržaškemu Pristanišču. Pristanišče potrebuje sicer še 120 milijard lir podpore, vendar bodo morali ta sredstva najti kdaj kasneje. Poslanec Coloni je odgovoril tudi na kritike komunistov. Po njegovem so le-te sad negotovosti in celo protislovne, saj je komisija »popravila« tekst finančnega zakona, ne pa poskrbela za nesmotrne posege.
Moskva obljublja redno dobavo naftnih derivatov
MOSKVA — SZ je trdno obljubila, da bo Jugoslaviji do konca leta poslala letošnjo kvoto, to je šest milijonov ton nafte in dva milijona ton mazuta in derivatov. To so obljubili delegaciji ZIS, ki jo vodi podpredsednik jugoslovanske vlade Aleksander Mitrovič in ki je včeraj končala večdnevni obisk v Sovjetski zvezi.
Za prihodnje leto so se dogovorili za uvoz 5,5 milijona ton nafte, v času bivanja delegacije ZIS v Tjumenu, področju, ki načrpa največ nafte v SZ, pa so se dogovorili še za dodatne količine. V povračilo bodo podjetja iz Srbije oskrbovala to področje z blagom široke porabe.
Jugoslavija in SZ sta podpisali nove sporazume za plačilno in trgovinsko menjavo. Novi dokumenti o gospodarskem sodelovanju (nadomestili so sporazume, podpisane leta 1955) med drugim urejejo prehod na konvertibilni način plačevanja. Menjava bo potekala na načelu indikativne blagovne liste.
Obseg sodelovanja s SZ za prihodnje leto naj bi bil okoli štiri milijarde dolarjev, kar pomeni zmanjšanje za tretjino. To pojasnjujejo z dejstvom, da si številne sovjetske republike, ki so razglasile državno in gospodarsko suverenost prizadevajo, da bi v menjavi s tujino obšle centralne organe in vzpostavile neposredno sodelovanje.
Sovjetska zveze se je zavezala, da bo v treh letih poravnala dolgove Jugoslaviji. Gre za 670 milijonov dolarjev posojila in za 1,3 milijarde dolarjev terjatev.
Delegacija Bundestaga zaskrbljena zaradi kršenja človekovih pravic
BEOGRAD — »Nočemo balkanizacije Evrope in tudi samega Balkana ne. Radi bi, da bi izrabili ugodne priložnosti, ki vam jih daje gospodarski program. To je priložnost, da lahko tudi nekaterim sosednjim državam svetujete v zvezi z Evropo,« je novinarjem včeraj povedal dr. Hans Stercken, predstavnik zunanjepolitičnega 'odbora nemškega Bundestaga, katerega delegacija je v teh dneh na obisku v Beogradu. Dr. Stercken si je vzel za novinarje 25 minut časa, kar je bilo dovolj, da so gostje na jasen in nedvoumen način predstavili svoje vtise.
»Slišali smo argumente, ki so nam jih povedali predstavniki sveta Evrope. Z vašo skupščino smo v nenehnih stikih, temeljna tema pa so evropske opcije. Demokratični proces ni mogoč preko-noči, to vemo, vendar je nujen pogoj za demokratične odnose spoštovanje človekovih pravic in pravic narodnostnih manjšin. To ni samo jugoslovanski problem. Za nas je pomembno to, kar pri vas delate, kar pomeni, da se nismo samo informirali, temveč tudi izmenjali mnenja,« je dejal dr. Stercken.
Nato so bila na vrsti novinarska vprašanja, ki so se skoraj -vsa nanašala na Kosovo in na pripravo skorajšnjih volitev v štirih republikah.
Odgovori so bili naslednji: »Z gostitelji smo dosegli dva dogovora. Prvič, da bodo vsem tujim delegacijam, ki to želijo, omogočiti vpogled v volilni postopek in same voltive. Drugič, da delegacija Bundestaga takoj po volitvah oziroma v prvih mesecih novega leta obišče Kosovo.« Član delegacije, ki je hkrati tudi član sveta Evrope, Irha Imer Urlich je dejal, da »bi bil obisk na Kosovu v tem trenutku morda škodljiv. Kljub temu smo v vseh pogovorih odločno povedali, da z veliko zaskrbljenostjo spremljamo položaj na Kosovu. Srečali smo se tudi z delegacijo Kosova in prisluhnili njihovim argumentom, ki so nam sicer že znani iz vašega obiska v Bonnu. Tisto, kar je povedala srbska stran, nas ni moglo prepričati, argumenti srbske strani niso prepričljivi. To pravim kot član parlamentarne skupščine sveta Evrope, saj lahko položaj na Kosovu ovira sprejem Jugoslavije kot polnopravne članice v ta svet. Naš vtis je, da je to naše sporočilo prišlo do vseh sogovornikov.«
Člani delegacije Bundestaga so tudi na vprašanje, ali so zagotovljene vse razmere za svobodne, večstrankarske volitve v Srbiji in drugih' treh republikah, izrazili svojo trenutno zaskrbljenost: »Reči je treba, da so v zvezi z volilnim
---------------------------------------#--------
postopkom in volilnim zakonom ostala mnoga vprašanja odprta. Ustrezna pripravljenost je kazalec demokratičnih procesov, pri vas pa je še precej odprtega. Obljubili so nam, da nas bodo preko našega veleposlaništva o vsem takoj obvestili. Albancem smo svetovali, naj sodelujejo na volitvah, če je demokratični postopek zagotovljen.« Predsednik odbora za humanitarna vprašanja in človekove pravice Friedrich Vogl je še dodal: »Zaprosili smo tudi za dovoljenje za prihod naše delegacije še pred volitvami, da bi se prepričali o obstoju enakih možnosti za vse stranke. Bilo bi mi ljubo, če bi delegacija sveta Evrope prišla še pred volitvami.« (dn)
Težave Tanjuga
DUNAJ — Predstavniki avstrijske varnostne službe so stalhemu dopisniku Tanjuga na Dunaju »Priporočili«, naj odide z diskusijskega srečanja o Kosovu, ki je bilo 31. oktobra na dunajski univerzi, ker mu »ne morejo zagotoviti osebne varnosti«.
Morje zalilo Benetke
''F***-

• Posledice poplav
NADALJEVANJE S 1. STRANI se je nabralo preko dva milijona kubičnih metrov vode, ki bi lahko dobesedno »odplaknila« Luče. Na pomoč so prihiteli strokovnjaki iz republike, ki so se tja prebili peš, mozirsko občino je obiskal tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, svojo pomoč pa je ponudila tudi armada.
Izredno kritičen je bil včeraj položaj še v Posavju, kjer je Sava šele včeraj dopoldne dosegla svojo najvišjo točko. Na srečo je voda začela kmalu upadati, tako da ni prišlo do najhujšega. Bali so se namreč, da bi god vodno maso popustil zid, ki se nadaljuje z nasipom pred Čateškimi toplicami. Če bi zid popustil, bi se Čateške toplice, hotel Terme in celotno turistično naselje znašlo pod najmanj dvema metroma vode. Kljub temu pa so tudi v Posavju posledice katastrofalne. Poplavljenih je bilo 240 hiš, polja, gospodarski obrati, ob vsem tem pa je JE Krško normalno obratovala.
Povezave s svetom pa nimajo niti nekateri zaselki na Idrijskem. Tam je neposredna nevarnost poplav že mimo, zato pa so zemeljski plazovi tisti, ki predvsem na Cerkljanskem povzročajo največ težav. Prve ocene kažejo, da je škode samo na Idrijskem za večdeset milijard lir. Največja nevarnost, ki p^ še vedno grozi, je ogromen zemeljski plaz v Prontu, ki lahko zasuje strugo reke Nikove v središču Idrije. To pobočje je že od nekdaj plazovito in se je doslej premikalo proti mestu s hitrostjo centimeter na leto, zdaj pa te razdalje merijo v urah in le vprašanje časa je, kdaj bo razmočen teren popustil.
• Gladio in politiki
NADALJEVANJE S 1. STRANI gitimnost organizacije Gladio in močno polemizirajo s komunisti, češ da je bila organizacija potrebna »zaradi prisotnosti komunistične partije, ki je imela en sam cilj, in sicer prevzeti vlado«.
Polemike med strankami pa očitno ne motijo sodnika Cassona, ki vestno preiskuje in posluša bolj ali manj prepričljive priče. Včeraj je v okviru preiskave o petovljske® pokolu zaslišal podpolkovnika Amosa Spiazzija, ki je jasno in glasno povedal, da Gladio in neofašistična organizacija Rosa dei venti nimata nobene zveze.
Gladio je po njegovem mnenju polvojaška organizacija, kjer menda organizirajo tečaje za preživetje in ki v določenih okoliščinah skrbi za varnost. Sicer pa, meni Spiazzi, za Gladio sem prvič slišal te dni, ko so časopisi dvignili toliko prahu. Kdor misli, da je drugače, naj to tudi dokaže, pravi podpolkovnik in se pri tem opira na dejstvo, da je to potrdilo tudi rimsko porotno sodišče.
Spiazzi je na vprašanja novinarjev odgovarjal še z večjo mero predrznosti, saj je med drugim dejal, da je organizaci' jo Gladio vodila peščica nepridipravov, ki je hotela na tak način priti do lahkega zaslužka. Sam Spiazzi pa je bil čla0 neke druge, strogo vojaške skupine, katere poglavitna nal°' ga je bila braniti državo pred morebitnim »kimunističnit11 udarom«.
BENETKE — Benetke so bile štiri dni pod vodo in tudi danes bi morala morska gladina prekriti dobršen del mesta v Laguni. Posebne vremenske okoliščine, pa tudi astronomski vplivi na bibavico (trenutno je namreč polna luna) so še bolj zaostrili fenomen, ki je značilen za Benetke.
Včeraj ob 9.50 so izmerili, da se je voda dvignila za 107 centimetrov nad povprečno morsko gladino, kar pomeni, da je bila marsikatera beneška četrt prej plovna kot pa prehodna. Danes naj bi ob plimi izmerili 105 centimetrov presežka. Občinski delavci so postavili nič koliko mostičkov, vendar je to le malenkostna pomoč turistom in domačinom, ki jim je morska voda ponovno zalila pritlične prostore. Lastniki trgovin na Trgu sv. Marka so se večraj odrekli rednemu poslovanju in so vključili črpalne naprave, s katerimi si pomagajo ob nezaželenih obiskih morske vode.
Na sliki (telefoto AP): nekaterim je tudi v težkih trenutkih prijetno, sicer pa se je najbrž nastavil le za fotografijo
Teroristka UCC Claudia Gioia ostane v zaporu
Claudia Gioia
Francesco Maietta
RIM — Teroristka Claudia Gioia bo ostala v zaporu. Tretje rimsko prizivno sodišče, ki mu predseduje Se-rafino Turchetti, je namreč zavrnilo prošnjo odvetnice Causarano in je odredilo, da bo morala teroristka zveze komunistov v boju UCČ presedeti svojo kazen v zaporu. Claudia Gioia je prosila za hišni pripor, ker je nameravala zaključiti univerzitetni študij in polagati diplomski izpit.
Nedolgo od tega je ista sodna komisija sprejela popolnoma enako prošnjo, ki so jo vložili odvetniki terorista Francesca Maiette. Z Gioio sta bila oba člana iste teroristične celice in oba sta bila obsojena na enako dolgo zaporno kazen: 27 let in mesec dni za sodelovanje pri umoru generala Giorgierija in nekaj drugih zločinskih dejanj.
Sodniki so svojo tokratno odločitev utemeljili z dejstvom, da je Claudia
Gioia socialno nevaren subjekt-Maietto sta sicer sodelovala pri s3ha vanju morilskih načrtov, nista pa ° med izvajalci. Razlika med ob®11.,)-naj bi bila v tem, da je Gioia 0*Haau-la izredno tesne povezave z itaLN
r°rK' nai bi
! pC
skimi celicami UCC pa tudi s ter0jetičnimi organizacijami, ki so bil® 'bj tivne v tujini. Poleg tega pa imela Gioia vodilno vlogo v_°r9dnaj zaciji, saj je ona velela tovariše®^aS, prečistijo skrivališče teroristov -:a setta in Cullottijeve, ki ju je P0-aIiU' aretirala v Ulici Nomentana 21- J arja 1987. leta.	anor3
Claudia Gioia naj bi tudi iz 2 V^o vodila nekatere akcije UCC ®otejn načrtovala atentate, ki so jih P. 0d-drugi izvajali. Teroristki so to^oa j® rekli hišni pripor, precej sP.°rnMai®.1” dejstvo, da je bil tega deležen ,0 jri ta, ki je vodil UCC skupaj z pre-ni nikoli zatajil svoje poim1-teklosti.
V Nadiških dolinah je stanje
še vedno zaskrbljujoče
ČEDAD — V Nadiških dolinah je stanje še vedno zaskrbljujoče. Včerajšnji dan je sicer minil brez večjih sprememb, zaskrbljenost prebivalstva pa je še velika. Nestanovitno vreme se namreč nadaljuje, predvsem pa obstaja bojazen, da bi se ponovili hudi nalivi, ki so že povzročili toliko škode. Včeraj ni deževalo, iz številnih krajev pa poročajo o novih zemeljskih usadih, ki ogrožajo ceste med raznimi vasmi. S tega vidika je najbolj prizadeta grmeška občina, ki je praktično še izolirana. Ljudje se po cestah vozijo pod lastno odgovornostjo,
Tehniki deželne uprave so doslej ugotovili, da je za najnujnejše posege potrebnih vsaj petdeset milijard lir. V tem smislu je tudi predsednik Dežele Adriano Bia-sutti pozval ministrskega predsednika Andreottija in ministra za civilno zaščito Lattanzia, da bi temu področju priznala izredni status in s tem seveda nakazala potrebna finančna sredstva. Jasno je, da bo treba za odpravo posledic te hude vremenske ujme, ki je konec prejšnjega tedna prizadela Čedajsko in predvsem Nadiške doline, zaradi birokratskih obveznosti čakati še nekaj časa, kar je spričo bližu-joče se zime še toliko bolj zaskrbljujoče.
Vsak govori svoj jezik
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in koroški deželni glavar Jorg Haider se pogovarjala o manjšini in o drugih aktualnih problemih
CELOVEC — V nabito polnih dveh dvoranah doma katoliške prosvete v Tinjah je predsinočnjim malone štiri ure tekel pogovor med predsednikom slovenske vlade Lojzetom Peterletom in koroškim deželnim glavarjem dr. Jorgom Haiderjem. To je bil uvod v pogovore med Haiderjevim obiskom 9. novembra v Ljubljani.
Vprašanje »Vsak govori svoj jezik -ali se tudi razumemo med seboj?« je odgovor prineslo veliko razlik, pa tudi nakazalo možnosti stališč.
O HE Golica je Peterle menil, da je sporazum o tem z Avstrijb sklenila prejšnja oblast »nekoliko nespametno«. Ne opozarjamo samo v Sloveniji na spornost visokega jezu za zbiralno jezero, na to je opozorila tudi avstrijska ministrica Flemingova. »Ne morem biti gluh na zahteve ljudi živeče pod jezom. Prizadete ljudi je treba prepričati, da je elektrarna povsem varna. Avstrijska stran bi morala glede tega dati ustrezna zagotovila. Vem, stvar ni preprosta ne zame ne za vas. Upam, da bodo argumenti o varnem obratovanju prepričljivi.«
Haider je dejal, da so najnovejše meritve pokazale, da je HE Golica varna in da z vidika izvajalcev ni nobenega odprtega vprašanja več. Toda zdaj ljudje na slovenski strani zahtevajo odškodnino, ki pa je meddržavni sporazum ne predvideva. Zdaj bo treba najti pot do priznanja odškodnine.
Glede krške nuklearke je koroški deželni glavar ponovil pričakovanja, da jo bodo čimprej zaprli. Pri tem uvideva odvisnost Slovenije od tega energetskega vira. Ponuja alternativne poti: avstrijsko tehnologijo, zlasti za elektrarne na Savi, finančno pomoč, zamisel o napeljavi daljinskega toplovoda.
Lojze Peterle
Za Peterleta je JE Krško slej ko prej . v ospredju skrbi slovenske vlade. Pri tem velja upoštevati oba vidika: potrebe po energiji in ekološke zahteve. Kar zadeva nadomestno energijo, popolna avtarkija Slovenije ni mogoča. Zato bi bilo sodelovanje z Avstrijo pri tem dragoceno.
Po ostrih polemikah med vodjo pogovora dr. Reginaldom Vospernikom in poslušalci na eni in Haiderjem na drugi strani, zlasti še spričo njegovega vztrajanja, da je slovenska gimnazija šola v getu, da na njej nemščina ni enakopravna, da bi šola morala biti dvo-ali trijezična, je Haider potožil, da je malo žalosten spričo poteka večera, saj da je šlo v 99 odstotkih primerov
Jorg Haider
za vprašanja iz preteklosti in da ni slišal nobenega priznanja, da na Koroškem delajo tudi kaj pozitivnega.
Peterle je v sklepni besedi med drugim poudaril, da bi koroškim Slovencem morali zagotoviti boljši občutek, kot ga imajo. Pričakuje, da bodo Slovenci navedeni v koroški deželni ustavi in da bodo imeli zagotovljena mesta v deželnem parlamentu - tako kot Italijani in Madžari v Sloveniji. Vsekakor pa je narodna manjšina prvi sogovornik slovenske vlade. Dobro bi bilo, da bi bil poslej na slovensko-ko-roških pogovorih vedno navzoč tudi njen predstavnik.
JOŽE ŠIRCELJ
Z »Lipo« na kosilo v Benečijo
ŠPETER — Pobuda je v prejšnjih dveh nedeljah doživela precejšen uspeh. Restavracije v Benečiji, kjer je zadruga Lipa »vabila na kosilo« so bile polno zasedene, kar Potrjuje, da je bila ta iniciativa dobro zasnovana. Ob tej Priložnosti prihajajo v Benečijo ljudje tudi iz drugih krajev, ki začenjajo tudi preko domače kuhinje spoznavati Nadiške doline z njenimi tradicija-Hd in ljudmi. Pobuda zadruge Lipa se bo nadaljevala še jutri ki naslednjo nedeljo. Odvija Se pod pokroviteljstvom Gor-fke skupnosti Nadiških dolin, ki je v precejšnji meri prispe-vala za uspeh manifestacije ter avtonomna turistična in le-ioviščarska ustanova Nadiških dolin.
Vsi tisti, ki se bodo v teh dveh novembrskih nedeljah °dzyali vabilu, bodo po kosilu P^eJeli v dar ročno izdelano skledo zadruge Lipa. Cena ko-?da, brez pijače, bo 25.000 lir.
Kot
Prvo jed nudijo mineštre,
£pt drugo pa zelje v kozici s Mobaso, fižol v kozici s sala-^o ter piščanca ali zajca »alla alligiana«. Na voljo bo tudi Polenta ter seveda tipična gu-
Restavracije, kjer vas bodo P°stregli s tem menujem in aih po kosilu podarili skledo
0 naslednje:
* 9ostilna »Al Giardino«, °Peter, tel. 727019; CKtaVraclia "Al Vescovo«, oclbonesec, tel. 726015; q ^Ipvracija »Bellavista«,
724008. Tarb^ (Srednie)' teL
dič?oilna >>Da Silvana«, Hlo-'^ok), tel. 725009; ter t , na "Le Querce«, Špe-er'tel. 727038;
jao°tstdna »Al Ritrovo«, Tet-
n! h 727038;
MatarUnskl dom »G- Pelizzo«,
gostu tel-714041i
s'Su‘>™>'rpepe"'
v^sr9na'-Spe'
jo O432 a številka za Benečijo
Bolničarji: več vpisov v šole
Modelar Marcel Blazina dobil nagrado za partizansko ladjo
Reklamna kampanja za vpisovanje v bolničarske šole, ki jo je deželno od-borništvo za zdravstvo sprožilo zaradi dramatičnega pomanjkanja poklicnih bolničarjev v javnih zdravstvenih strukturah, je v naši deželi imela precejšen uspeh. Število vpisanih v bolničarske šole dežele Furlanije-Julijske krajine je po podatkih deželnega od-borništva letos doseglo celo zgodovinski vrhunec. Bolničarske šole bo letos obiskovalo kar 1.500 dijakov (podatek zadeva sicer ves trienij), to je 50 dijakov več kot lani in kar 500 dijakov več kot pred dvema letoma.
V deželnih krajevnih zdravstvenih enotah manjka trenutno kar 335 bolničarjev. V javnih zdravstvenih strukturah je zaposlenih namreč 6.350 bolničarjev, medtem ko jih bi jih potrebovali vsaj 6.685.
Poleg reklamne kampanje, pa je razlog za večje zanimanje za bolničarske šole treba iskati še v dveh okoliščinah: dijaki bolničarskih šol bodo prejemali mesečno štipendijo 350 tisoč lir, nova vsedržavna delovna pogodba pa predvideva tudi znatne poviške plač.
Deželni center za proučevanje starodavne in sodobne zgodovine vojaštva je v okviru stalne razstave, ki si jo je mogoče ogledati vsako sredo (od 17. do 19. ure) in nedeljo (10.00-12.00) v Ulici Schiaparelli 5 v Trstu, priredil poseben natečaj za modelarje. Prvo nagrado (pokal) na področju pomorskega modelarstva je prejel bivši prekomorec Marčel Blazina iz Izole, sicer doma iz Tržiča na Goriškem, za model partizanske vojne ladje "Crvena zvijezda", ki ga vidimo na sliki našega Maria Magajne. Gre za izredno močno oborožen jedrenjak, ki ga je poganjal dizelski motor tipa alpha (135 KS) in ki je deloval v patrolnih formacijah NOV Jugoslavije v srednjih in severnih predelih Dalmacije.
Predstavništvo RS na Dunaju
LJUBLJANA - Republika Slovenija bo v torek, 6. novembra, na Dunaju odprla predstavništvo, ki ga bo vodil bivši zvezni poslanec zelenih, koroški Slovenec Karel Smol-le.
Slovenski minister za vprašanja Slovencev v tujini Janez Dular je povedal, da predstavništvo ne bo imelo diplomatskega statusa, ampak bo kul-turno-informativni center.
Nadaljnji koraki pa bodo mogoči, ko bo Slovenija svojo suverenost potrdila z ustavo.
Agencija Apa je prenesla sporočilo predstavnika avstrijskega zunanjega ministrstva, da Slovenija sicer lahko odpre svoje predstavništvo, diplomatske odnose pa bo Avstrija vzdrževala samo z Beogradom.
Pomorske prevoznike skrbi »nerealna« vrednost dinarja
REKA — Najbolj izpostavljen problem na nedavnem pogovoru zveznega ministra za promet Jožeta Slokarja s predstavniki Jugolinije, Lošinjske plovbe, koprske in reške Luke ter Interevrope, Jadroagenta in Tranšpeda je bil "nerealen" tečaj dinarja, ki izvoznikom storitev ob 80/100-odstotni rasti stroškov »požira« ves zaslužek. Domala vsi za konec leta napovedujejo izgubo. Kakšna bo, je težko napovedati, dejstvo pa je, da tudi 10-odstotna zvezna stimulacija, pa tudi predvidenih 20 odstotkov stimulacij za izvoznike storitev v Sloveniji (to pripravlja republiška vlada) bržčas vsem ne bo »pokrila« izgubljenega.
Jože Slokar je ponovil odločenost zvezne vlade, da spremembe tečaja dinarja ne bo, direktorji omenjenih podjetij pa so opozorili, da bi morali odločenost na enem sektorju ekonomske politike spremljati še drugi ukrepi. Kot smo izvedeli, se vodilni delavci pretežno izvoznih firm dobro zavedajo, da sprememba tečaja dinarja ne bi pomenila skorajda nič več kot eno ali dvomesečni obliž za poslovanje. Zato so nujni ukrepi drugod. Zadrževanje tečaja dinarja na določeni ravni naj bi na neki način vplivalo na povečevanje produktivnosti. To pa je možno s prilagajanjem števila zaposlenih obsegu dela. Ena ključnih rezerv je namreč prav v prilagajanju. Dejstvo pa je - kot menijo direktorji - da se, denimo, zakon o delovnih razmerjih ni tako spremenil, da bi omogočal večjo elastičnost, podjetniško prilagodljivost. Socialna funkcija je še vedno poudarjena in prav je tako, toda tisti, ki morajo krmariti firme, obremenjeni z obema nalogama težko opravljajo svoje delo.
V teh podjetjih ocenjujejo, da imajo povprečno 15-20% preveč zaposlenih, in v koprski Luki npr. že obravnavajo predlog za prerazporeditev delavcev na proizvodna delovna mesta, kjer je stalno pomanjkanje. Na spisku bo okrog 170 zaposlenih, ki jim bo ponujeno novo delo in če ga ne bodo sprejeli, bodo probleme teh delavcev reševali kot "tehnološke viške" v skladu z zakonodajo. Kot nam je povedal direktor Rudi Dujc, bodo tematiko obravnavali na delavskem svetu in upa, da bodo v šestih mesecih problem neustrezne zaposlenosti rešili. V Luki, to pa ni osamljen primer, namreč ni problem številčni višek delavcev, pač pa neustrezne razporeditve.
Z Jožetom Slokarjem so zastopniki luk, pomorskih prevoznikov in špediterjev govorili o možnostih, ki se Jugoslaviji ponujajo za povečanje tranzitnega prometa za Madžarsko, Avstrijo in Češkoslovaško. Zanje bi lahko v lukah pretovorili vsaj 5 milijonov ton blaga. Vse bo seveda odvisno tudi od konkurenčnosti: če se v jugoslovanskih železnicah res odločijo za dokajšnjo podražitev za prevoz blaga v tranzitu, potem to avtomatično zmanjša zaslužek za luke, špediterje in še koga.
DUŠAN GRČA
AVTOMOBILSKA
DELAVNICA
“ Pellizzari”
“ Pellizzari”
POOBLAŠČENA AVTOMOBILSKA DELAVNICA
aaaa
Ul. IV. november 31/33 34074 TRŽIČ Tel. 0481/481565
Sel

oprema za dom
TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 410395
Podjetje SELVA ARREDA-
MENTI iz Tržiča je z novo proizvodnjo, ki je najbolj primerna za zahteve kupca, obnovilo ponudbo spalnic. Kakšna naj bo spalnica je danes odvisno predvsem od osebnih potreb in pa prostorskih možnosti. Zato je izbira elementov izredno pomembna in pri nakupu vam morajo pomagati pohištveni strokovnjaki.
SELVA ARREDAMENTI vam to omogoča; z izkušenostjo svojih mizarjev pa lahko uresniči najbolj kakovostno pohištvo.
Postregli vas bomo s pečenim kostanjem
Trgovci prirejajo tudi promenadni koncert
Praznovanje sv. Justa z odprtimi trgovinami
Včeraj v zgodovinsko-spominski dvorani bivšega taborišča smrti
Organizacije bivših borcev so počastile žrtve Rižarne
Čeprav shopping na praznik mestnega patrona sv. Justa še ni postal ustaljena tržaška navada, pa so se številni Tržačani v teh dneh spraševali, ali bodo trgovine danes odprte. Deževno in hladno, skoraj potopno vreme je marsikoga odvrnilo od namere, da si za letošnji dolg vikend ob novembrskih praznikih privošči krajše potovanje ali izlet. Če se meteorološke razmere danes ne bodo spremenile, pa bodo tudi sprehodi po Krasu in v bližnji okolici nujno izpadli iz programov današnjega praznika. Prav v takem primeru pa bi se najbolje prilegla sprehod po mestnem središču, kjer se končno ne bo treba izogibati parkiranim in drvečim avtomobilom, in ogled izložb.
Tovrstne želje naj bi se Tržačanom letos izpolnile, saj je znana avgustovska odredba tržaškega župana dokončno uvedla pravilo, da so trgovine ob tem in še nekaterih drugih praznikih lahko odprte. Odpiranje trgovin pa seveda ni obvezno, tako da lahko vsak trgovec izračuna, ali se mu sploh splača se odpovedati počitku. Podobno možnost so trgovci ob sv. Justu imeli že lani in predlanskim. Pred dvema letoma so se sindikalne organizacije — zlasti v veleblagovnicah — uprle odpiranju trgovin na prazničen dan, a zgolj iz sindikalnih razlogov. Pravi preizkusni kamen je bil torej lanski sv. Just. Takrat so trgovci z oblekami in obutvami v mestnem središču imeli precej dela, vendar ne toliko, da bi se jim splačalo plačevati uslužbencem praznični dodatek. Ostale trgovine (razen seveda jestvin, pekarn in mlekarn) pa so na praznik sv. Justa kasi-rale res klavrne vsote. Tudi zato, ker so se mnogi Tržačani odzvali vabilu tržiških in furlanskih trgovin, kjer so
ponujali posebne ugodnosti in kjer je blago vsekakor ceneje.
Kljub temu pa so se številni tržaški trgovci in gostinci, zlasti v mestnem središču, tudi letos odločili, da poslujejo na praznik sv. Justa (gostinci so letos prejeli posebno »dovoljenje« Občine Trst, da lahko obratujejo tudi v primeru, ko bi morali imeti danes tedenski počitek). Malokateri so včeraj sicer izobesili napis s tovrstno napovedjo, vendar so svoje kupce informirali, da bodo danes delali. Bolj kot lanski klavrni zaslužki pa jih je verjetno prepričalo dejstvo, da bo tudi danes — kot vsako soboto — preplavila Trst množica jugoslovanskih kupcev. Kljub splošnemu nasprotovanju zapiranju mestnega središča pa so se prepričali tudi o tem, da si bo danes marsikdo želel ogledati mesto v svoji novi brezprometni — preobleki in da bo tudi to prispevalo k večjemu zaslužku.
Da bi bilo mestno središče bolj praznično, pa bo Združenje trgovcev na drobno priredilo celo promenadni koncert godbe na pihala Refolo. Godba bo štartala ob 10.30 na Trgu Grana-tieri (za županstvom) in se bo »sprehodila« po Korzu, Goldonijevem trgu, Ul. Gallina, ulicah Imbriani, Mazzini in Roma ter se bo ob 12.30 vrnila na Trg Unita. Od 11. do 13. ure pa bosta na Trgu Unita igrala še druga dva ansambla.
Naj nazadnje omenimo še, da bodo jestvine, pekarne in mlekarne odprte v glavnem samo dopoldne (do 12. ali 13. ure), medtem ko bodo trgovine s sadjem in zelenjavo predvidoma zaprte. Tržnica za prodajo sadja in zelenjave na debelo bo namreč zaprta, tako da bodo imeli prodajalci tovrstnega blaga težave, da si priskrbijo sveže sadje in zelenjavo.
Osrednja spominska svečanost ob dnevu mrtvih in padlih je bila včeraj ob 11. uri v Rižarni. Priredile so jo borčevske organizacije, Vsedržavna zveza partizanov Italije VZPI-ANPI, Vsedržavno združenje bivših antifašističnih političnih preganjencev ANPPIA in Vsedržavno združenje bivših deportirancev v nacistična taborišča ANED. Kljub močnemu nalivu se je v zgodovinsko-spominski dvorani taborišča zbralo kar lepo število ljudi, slovenskih in italijanskih partizanskih borcev s praporom in deportirancev v nacistična
taborišča prav tako s praporom, bivših protifašističnih političnih preganjencev in aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja. Svečanosti so se udeležili tudi tržaški poslanec v rimskem parlamentu Willer Bordon, bivša senatorka Jelka Gerbčeva, bivši poslanec Albin Škerk in mnogi predstavniki naprednih političnih strank in organizacij.
Spomin na žrtve Rižarne v luči sedanjih nesramnih napadov na protifašistična gibanja in partizanski boj ter v luči poskusov zanikanja Rižarne kot uničevalnega na-
cističnega taborišča sploh, je najprej obudil predsednik VZPI-ANPI Arturo Calabria, ki je med drugim tudi poudaril, da so med tisoči žrtvami Rižarne bili ljudje različnih narodov, političnih prepričanj in veroizpovedi, poudaril pa je tudi, da italijanska država, zrastla iz protifašističnega in odporniškega gibanja, še zdaj ni izpolnila svojih ustavnih obvez do Slovencev.
Za njim je v imenu ANPPIA in tudi v imenu Združenja bivših aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem spregovoril v slovenščini predsednik obeh organizacij Srečko Colja. Ko se je spominjal žrtev nacističnih krvnikov v Rižarni, med katerimi je bil tudi njegov oče, je poudaril, da lahko danes zanikajo Rižarno - nacionalni spomenik le tisti, ki so nacističnim zločincem med okupacijo pomagali in ki jih za razliko od procesov, ki so jih proti nacističnim krvnikom uprizorili v Nemčiji, na Japonskem in drugje, v Italiji še danes ni dosegla roka pravice. Tudi tistih iz Rižarne ne!
Zbrani so potem postali v enominutnem molku na ploščadi pred spominsko ploščo, položili k njej venec in žrtve Rižarne počastili z vzklikom »Slava«, (jk)
Na sliki (foto Magajna) predstavniki borčevskih organizacij s prapori med včerajšnjo svečanostjo v Rižarni.
V središču spora spet zemljišča za Center za raziskave
Padričarji ne sprejemajo razlastitvenega postopka
Ribogojci snujejo izredno odločne protestne akcije
Vodstvo Italijanske zveze ribogoj-cev bo svojim članom predlagalo vrsto protestnih akcij, med drugim tudi prodajanje školjk brez ustreznega dovoljenja zdravstvenih oblasti. Tako je povedal vsedržavni predsednik ribo-gojcev, Tržačan Mario Bussani, ki je pojasnil, da gre za protest zaradi odločno premajhne pozornosti, ki jo posvečajo politiki na vsedržavni in krajevni ravni težkim problemom, s katerimi se ta čas spopada ribogojski sektor. Po njegovem smo priča pravemu »počasnemu, a neusmiljenemu procesu uničevanja ribogojstva v Italiji«.
Ti problemi se posebno pereče postavljajo prav v naši deželi in še zlasti na Tržaškem. Kot znano, so tukajšnji gojitelji školjk letos že drugo leto zapored bili praktično ob pridelek, saj jim je bilo prepovedano pobiranje, predelovanje in prodajanje školjk zaradi prisotnosti neke toksine. Zadeva je huda tudi s socialnega vidika, saj prizadeva okrog 500 zaposlenih v tem sektorju.
Predsednik Bussani je v svoji izjavi za tisk povedal, da imajo ribogojci poleg prodajanja školjk brez dovoljenja na voljo vrsto drugih oblik protesta. Tako bi npr. lahko ne plačevali državnih morskih koncesij ali pa vrnili volilna potrdila predsednikom deželnih uprav. Ob tem bi lahko sodnim oblastem predstavili dejstva, ki po mnenju ribogojcev dokazujejo, da so v Italiji nezakonito v veljavi razna določila, ki omejujejo ribogojstvo. O vsem tem se bodo ribogojci odločali prihodnji teden, ko se bodo zbrali v Emiliji-Ro-magni.
Padričarji ne pristajajo na način, s katerim nameravajo deželne in druge pristojne oblasti oziroma ustanove razlastiti približno 1,5 hektara zemljišč v prid Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah. Padriška Gozdna zadruga in drugi lastniki zemljišč so pred nedavnim poslali predsedniku Dežele, tržaškemu prefektu, tržaškemu županu, predsedniku Kraške gorske skupnosti, predsedniku Centra za raziskave in družbi SVEI, ki bi morala razlastitev izvesti, pismo, v katerem podrobno utemeljujejo svoje nasprotovanje. A naj najprej nekoliko pojasnimo, za kaj pravzaprav gre.
Razlastitev zadeva pas s povprečnim premerom kakih 60 metrov, ki dobesedno obkroža obstoječi kompleks Centra za raziskave pod Trbiško cesto. Center te terene dejansko že dolgo uporablja, saj bi med drugim brez njih niti ne imel dostopa do svojih poslopij. Deželni odbor je ta zemljišča proglasil za javno koristna in določil, da se mora razlastitveni postopek začeti v roku dveh let, končati pa v roku treh let, poleg tega pa je določil tudi višino odškodnin, ki naj bi znašale 13.000 lir za kvadratni meter. To je deželni odbor sklenil 3. avgusta letos, podjetje SVEI, ki bi moralo izvesti razlastitve, pa je poslalo lastnikom obvestila o razlastitvah 25. septembra.
Lastniki zemljišč v svojem pismu navajajo vrsto razlogov, zaradi katerih naj bi bil razlastitveni postopek neveljaven. Tako so podčrtali, da bodisi sklepu deželnega odbora bodisi obvestilom o razlastitvah ni bila priložena planimetrija, na osnovi katere bi bilo jasno razvidno, za katera zemljiš-
ča natančno gre. Poleg tega podpisani Padričarji ne sprejemajo višine odškodnin, ki jo je določil deželni odbor, in sicer med drugim tudi zato, ker ne upošteva, da gre v nekaterih primerih za zazidljiva, v drugih primerih pa za nezazidljiva zemljišča, in je vsekakor odločno nižja od tiste, ki je bila določena v prejšnjih uradnih cenitvah. Nazadnje podpisniki navajajo v svojem pismu še vrsto razlogov, zaradi katerih naj bi zasedba zemljišč bila leta 1982 nezakonito izvedena. Omenimo naj le; da o tem niso bili tedaj niti primerno obveščeni sami lastniki zemljišč.
Ne bomo se spuščali v naštevanje večjih podrobnosti iz pisma. Raje naj omenimo, da so prizadeti lastniki ter nekatere krajevne in širše slovenske organizacije, ki so se že večkrat postavile v bran slovenske zemlje na tistem področju, ob objavi sklepa deželnega odbora že izrazile svoj protest, ker je Dežela ob tem razlaščanju v nasprotju z obvezami, ki jih je nedavno potrdila, ponovno povsem obšla prizadeto skupnost, o kateri je sama priznala, da bi morala v takšnih primerih nastopati kot subjekt, saj prav kot celota utrpi škodo. Ker pa so ti protesti zalegli kot bob ob steno, zdaj že marsikdo razmišlja o tem, da bi segel po drugačnih, bolj oprijemljivih in najbrž tudi bolj učinkovitih sredstvih.
■ Sekcija KPI P. Tomažič sklicuje v ponedeljek ob 17.30 v dvorani v Ul. Madonnina 19 javno zborovanje o programski izjavi vsedržavnega tajnika stranke Occhetta. Zborovanja se bo udeležil deželni tajnik KPI Viezzi.
Posebnega priznanja bo deležen tudi novinar Mitja Volčič
Letošnji jubilejni Zlati sv. Just bo prejela stilistka Mila Schon
Letošnji 25. Zlati sv. Just, priznanje, ki ga kronisti iz Julijske krajine na osnovi referenduma vsako leto podelijo eni izmed osebnosti, ki je ime Trsta uveljavila v državnem ali mednarodnem merilu, bo prejela mednarodno uveljavljena stilistka Mila Schon. Ob tej jubilejni priložnosti pa so se kronisti odločili še za posebno' priznanje, ki so ga soglasno namenili kolegu Mitji Volčiču, dopisniku RAI iz Moskve, ki je svojo briljantno novinarsko kariero začel prav v uredniškem krogu našega dnevnika. Znano je namreč, da so iz vrst kandidatov za prejem Zlatega sv. Justa novinarji iz razumljivih razlogov izključeni.
Znana modna kreatorka Mila Schon je že več kot tri desetletja v samem vrhu modnega ustvarjanja. V Trst se je iz rodnega Trogira v Dalmaciji s starši priselila ko ji je bilo komaj leto. V Ulici San Michele je preživela mladost in zaključila šolanje, leta 1958 pa se je odločila, da poskusi srečo v Milanu, kjer je že delal njen brat, novinar Nino Nutrizio. Odhod je pomenil pravi preobrat v njenem življenju. Le nekaj let je bilo potrebnih, da je Mila Schon s prikazom svojih kreacij v palači Pitti doživela zmagoslavje, ki ji je odprlo vrata Združenih držav Amerike. Od takrat je bila njena pot en sam uspeh, njeno ime je obkrožilo svet, njeno podjetje pa ne pozna krize. Danes živi in dela v Milanu.
Slovesnost ob podelitvi 25. Zlatega sv. Justa Mili Schon in posebnega priznanja Mitji Volčiču bo predvidoma konec meseca ali pa v prvih dneh decembra v dvorani tržaškega občinskega sveta.
Mila Schon
POHIŠTVO
San Giusto
UL. DIAZ 7 - TRST
POSEBNA RAZPRODAJA
POPUSTI
DO
PLAČILO V12 MESECIH BREZ OBRESTI
L OD TORKA, 6. NOVEMBRA J
Tržaški inštitut ISDEE soorganizator bližnjega italijansko-madžarskega gospodarskega srečanja
Tržaški inštitut za študije in dokumentacijo o Evropski skupnosti in o Vzhodni Evropi (ISDEE) vzdržuje redne stike s številnimi sorodnimi inštituti in občasno prireja bilateralna srečanja, na katerih ob udeležbi zainteresiranih predstavnikov ministrstev, podjetij in ustanov razpravljajo o specifičnih vidikih medsebojnih odnosov.
Takšne stike ima ISDEE že dvajset let tudi z Madžarsko, zadnje italijansko-madžarsko srečanje pa je bilo jeseni leta 1988 v Trstu in Vidmu. Na njem so razpravljali o dvostranskem sodelovanju na področju bančništva in zavarovalništva, industrijske kooperacije in prevozov, kot posledica takratnih dogovorov pa je kasneje nastala v Budimpešti mešana zavarovalna družba, povrhu pa so bile odstranjene ovire za vzpostavitev letalske zveze med Trstom in Budimpešto.
Naslednje, tokrat že četrto bilateralno srečanje, ki ga prirejata ISDEE in Inštitut za svetovno ekonomijo Madžarske akademije znanosti, bo 7. in 8. novembra v Budimpešti. Italijansko delegacijo bo sestavljalo 25 predstavnikov tržaškega inštituta, ministrstev in ustanov ter javnih in zasebnih gospodarskih operaterjev. Ministrstvo za zunanje zadeve bosta zastopala odgovorni za koordinacijo finančnih posegov v državah srednje in vzhodne Evrope Zucconi in italijanski koordinator Pentagonale Cortese.
Program bližnjega srečanja predvideva tri delovna z^5 danja. V uvodu srečanja bosta po pozdravih prireditell imela uvodni poročili madžarski zunanji minister Jeszen^ ky in italijanski ambasador v Budimpešti Nitti, nato Pa j. ravnatelj osrednjega statistističnega zavoda govoril o h1 0 žarskem gospodarskem položaju. Sledilo bo prvo del0 v zasedanje, ki bo posvečeno novim ekonomskim odnose Evropi in italijansko-madžarskemu sodelovanju. Drug0 -g lovno zasedanje bo obravnavalo enostransko sodel°v ^ na bačnem in zavarovalnem področju, s posebnim ca na že vzpostavljene kooperacijske odnose zavodov B Commerciale Italiana in Istituto San Paolo iz Turin® ^ zavarovalnice Generali z madžarskimi družbami- * ja tretjega delovnega srečanja pa bodo vprašanja sodelo ^{l na področju prevozov in z njimi povezanih storite 'gjjj. katerem bo sodeloval madžarski transportni minister ^ los, med predstavniki operaterjev pa tudi Tržaški ^ella medtem ko bo posebna sekcija tega zasedanja p°sV perspektivam sodelovanja na področju špedicije. Vnristna Bližnje srečanje v Budimpešti bo vsekakor tudi k jn priložnost za preverjanje gibanja odnosov med Ita 0daf' Madžarsko v prvem letu prehoda madžarskega goSP stva od državnega k tržnemu sistemu.
Jutri stopi v veljavo druga faza zaprtja središča
Terezijanska četrt samo za stanovalce
Iz sklada posebnih zakonov
Deželni prispevki za devinski zavod
Mednarodni sociološki kongres
Iz Trsta pogled v svet ostarelih
Po polemikah (zlasti s strani trgovcev) in protestnih manifestacijah (med temi je treba zabeležiti »avtomobilsko povorko« misovcev), ki so spremljale prvo fazo zapiranja mestnega središča za zasebni motorni promet, se Občina Trst pripravlja na drugo fazo tega načrta. Jutri in v ponedeljek bo namreč stopil v veljavo drugi »sveženj« ukrepov, ki bodo zaznamovali usodo tržaških avtomobilistov. Kot je znano, so v nedeljo končno ustanovili nekoliko večje cone za pešce, ki obsegajo spodnji del Drevoreda XX. septembra in Ul. Muratti, Trg sv. Antona z nekaterimi bližnjimi ulicami, Trg Rusega mosta ter ulici Rossini in Bellini.
Jutri bodo zaprli za promet še Trg Vittorio Veneto, kjer so bila doslej parkirišča na plačilo, in spodnji del Trga Oberdan, in sicer uličico za postajo openskega tramvaja, kjer so bila prav tako parkirišča na plačilo.
Najbolj »boleč« del ukrepov pa bo stopil v veljavo v ponedeljek. Na ta dan bodo namreč celodnevno zaprli skoraj vse ulice Terezijanske četrti. Ulice Geppa, Galatti, Lavatoio, Torre-bianca (do Ul. Trento), Machiavelli (prav tako do Ul. Trento), XXX. oktobra, Zonta, Mercadante in S. Lazzaro (od Ul. Carducci do Ul. Torri) bodo odprte samo za stanovalce, ki bodo v teh ulicah lahko tudi parkirali. Tudi družine, ki stanujejo v teh ulicah, pa bodo lahko parkirale samo po en avtomobil. Kdor ima več avtomobilov pa si bo moral pomagati drugače, ali z najetjem garaže ali z iskanjem parkirnega prostora izven »prepovedanega trapeza«. Doslej je Občina izdala le 700 dovoljenj za stanovalce, 210 dovoljenj za zdravnike, 400 pa za druge kategorije, ki imajo tako ali drugače pravico do njega (na primer avtoličarji in mehaniki, uslužbenci hotelov, časnikarji
itd.). Omenjene ulice bodo sicer zaprte za navaden promet »samo« ob delavnikih, medtem ko se bo ob nedeljah in praznikih mogoče prosto voziti po njih. Neukrotljivi avtomobilisti se bodo sicer potolažili z dejstvom, da bo od ponedeljka delovalo novo parkirišče na plačilo. Za sedaj bodo odprli namreč samo parkirišče v Ul. Machiavelli (na odseku med ulicama Roma in Trgom Duca degli Abruzzi), medtem ko parkirišča v Ul. Torrebianca še niso uredili. Tolažba je sicer res zelo majhna, saj bo parkirišč na splošno veliko manj kot doslej. Vendar prav ta je namen občinskih upraviteljev: spodbuditi ljudi, naj pustijo avtomobile doma in naj se v mesto popeljejo z avtobusom. Načrt predvideva vsekakor še tretjo fazo: v ponedeljek, 12. novembra, bodo namreč zaprli za promet še del starega mesta v bližini Trga Cava-na.
Program tečaja SSS za učitelje
V okviru tečaja Sindikata slovenske šole za učitelje, ki se udeležujejo izrednega in rednega natečaja za vstop v stalež, bodo v prihodnjem tednu naslednja predavanja: v torek, 6. novembra, ob 17. uri bo didaktični ravnatelj Jožko Baša govoril o delovanju in organizaciji osnovne šole v okviru reforme in obstoječih predpisov, profesor Samo Pahor pa o zgodovini slovenske osnovne šole ter o italijanski ustavi; v petek, 9. novembra, ob 17. uri bo ravnatelj Josip Pečenko predaval o strukturi in organizaciji ministrstva za javno šolstvo ter o delegiranih dekretih.
Predavanja bodo na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3 v Trstu.
Z dvema ločenima odlokoma, ki ju je predlagal odbornik za šolstvo Silvano Antonini, je deželni odbor FJK namenil Jadranskemu zavodu združenega sveta v Devinu finančni prispevek v skupnem znesku 600 milijonov lir, s katerim bodo 15 študentom omogočili dveletno brezplačno šolanje.
Kot rečeno, je deželni odbor sprejel dva odloka, in sicer na osnovi deželnih zakonov št. 39 in št. 15. Prvi predvideva možnost, da Dežela zagotovi brezplačno šolanje študentov v Devinu tako, da nameni finančni prispevek neposredno zavodu. V ta namen je torej namenila 200 milijonov lir, s katerimi se bo lahko v dveletju 1990-92 šolalo pet študentov. Deželni zakon št. 15 iz leta 1987 pa izrecno predvideva podelitev 10 študijskih štipendij za obiskovanje tega zavoda, za kar je torej Dežela - glede na to, da stane dveletno šolanje 40 milijonov lir - nakazala nadaljnjih 400 milijonov.
S temi finančnimi sredstvi bo torej Jadranski zavod združenega sveta lahko obiskovalo 15 študentov, Dežela pa jih je po besedah odbornika Antoninija podelila v prepričanju o visoki vrednosti te mednarodne šolske ustanove, ki že leta deluje na območju Furlanije-Julijske krajine in ki poleg visoke stopnje transnacionalnega pouka zagotavlja tudi velike potencilane možnosti za prihodnost.
Kot smo že poročali, bo imel Jadranski zavod združenega sveta letošnjo slovesnost ob odprtju novega akademskega leta v ponedeljek, 5. novembra, na prestižni univerzi Bocconi v Milanu. Študentje bodo iz Devina s petimi avtobusi odpotovali že danes navsezgodaj in prvi dan porabili za ekskurzije na Gardsko jezero, v Verono, Padovo in Mantovo. Jutri bodo v Milanu, kjer bodo obiskali različne kulturne ustanove (med drugim bodo tudi Berlusconijevi gostje v študijih tv mreže Canale 5) in se udeležili predstave v Scali, v ponedeljek popoldne pa bo kot rečeno slovesnost na univerzi Bocconi, ki se je bodo udeležili tudi ugledni predstavniki političnega, kulturnega in znanstvenega življenja.
Nova proga avtobusa št. 23
Občinsko prevozno podjetje ACT sporoča, da bodo od ponedeljka dalje spremenili progo avtobusa št. 23, ki vozi do tovarne Velikih motorjev. Avtobus bo sedaj vozil po Ul. della Rosandra do Lakotišča, nato na Krmenko in po Novi cesti do Velikih motorjev.
Po isti poti bosta vozila tudi avtobusa št. 20 in 40, medtem ko bo ostala nespremenjena pot avtobusov št. 49 in 61.
V	ponedeljek in torek bo v kongresnem centru Tržaške velesejemske ustanove izjemno pomembno mednarodno srečanje na temo " Socialne spremembe in družba starih". Srečanje prirejajo Mednarodni sociološki inštitut ISIG iz Gorice, Univerza Trst in njena fakulteta za politične vede, Univerza iz Bologne ter sociološka fakulteta Univerze iz Washingtona (Seattle).
Pomen pobude dokazujejo, poleg očitnega ugleda predavateljev, tudi visoki predstavniki oblasti, ki bodo odprli zasedanje. Goste bodo ob 9.30 pozdravili rektor Univerze Trst Giacomo Borruso, tržaški župan Franco Richetti in podpredsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Gioacchino Francescutto. Uvodni poseg (ob 10. uri) bo imela ministrica za socialna vprašanja Rosa Russo Jervolino. Seminar bo vodil predsednik fakultete za politične vede Univerze Trst Domenico Coccopalmerio.
Referate bodo na kongresu podali znanstveniki mednarodnega slovesa. Vseh ne bomo našteli, nekaj imen in tem pa je treba zapisati, saj najbolje osvetljujejo pobudo. Po uvodnih besedah ministrice bo govor o spremembah prebivalstva in o razvoju bodoče "civilizacije ostarelih". Uvodne referate bodo podali Edgar F. Borgatta, Alberto Gasparini in Achille Ardigo. V popoldanskem delu zasedanje bosta na dnevnem redu referata (ob 14.30) o "Rojstvu starosti in večanju heterogenosti", govorila bosta Francesco Cacciaguer-ra in Marco Trabucchi. V diskusiji bo sodelovala vrsta italijanskih in ameriških izvedencev.
Seminar se bo nadaljeval v torek, na vrsti pa je vrsta referatov in diskusijskih posegov. Jutranjemu delu zasedanja ( pričetek ob 9.30) bo predsedovala deželna odbornica za skrbstvo Paolina Lamberti Mattioli, o diferenciaciji posegov v korist ostarelih pa bodo predavali Carlo Vetere, M. Powell Lawton in Rhonda I.V. Montgomery.
V	popoldanskem delu zasedanja (pričetek ob 16.30) bo okrogla miza, ki jo bo vodil A. Ardigo, spregovorili pa bodo profesorji Burgalassi, Cipolla, Giorio, Mattiolijeva in I.V. Montgomery. Kongres bo v večernih urah zaključil deželni odbornik za zdravstvo Mario Brancati.
Mednarodni seminar posvečen starosti in njenim problemom, tokrat bodo na dnevnem redu predvsem sociološka vprašanja, dokazuje, kako postaja Trst svojevrstni družbeni laboratorij. Definicija "najstarejše mesto" ni več samo negativen predznak, ampak napoveduje razvoj bodoče "bogate" družbe, kjer ima starost vedno večjo vlogo in seveda težo.
Tudi včeraj na Tržaškem delne razjasnitve in hude plohe
Težave zaradi obilice dežja
Tudi včeraj je bilo vreme na Tržaškem in v vsej deželi Furlaniji-Julijski krajini skrajno spremenljivo in v bis-tvu težko napovedljivo. Marsikateri rrretereolog se je tako uštel, kar seveda ne jemlje vremenoslovju znanstve-he vrednosti, potrjuje pa, da se splošna vremenska slika spreminja. Dolgim °odobjem suše si sledijo izjemno de-Zevni tedni, kar je bolj podobno vre-Jhenu v južnih predelih zemeljske po-
Vsekakor pa sta bila letošnja dneva “Trtvih in vseh svetih med najbolj dednimi v zadnjih letih. Dež spoštuje Slcer "tradicijo", kljub temu ga je bilo
doslej že kar preveč. Enakomeren in hladen jesenski dež, ki ga predvidevajo za to obdobje knjige, so tudi včeraj "nadomestile" nevihte in močne plohe. Že v jutranjih urah se je vreme močno spreminjalo in v kratkem času so se izmenično vrstili oblaki in sonce. Silovitim ploham so tako sledile občasne razjasnitve, nato pa so se ponovno pričenjali zgrinjati črni oblaki, obzorje pa so zarisale strele kot med poletnimi nevihtami. Sunkovito se je spreminjala tudi temperatura tako, da je bilo v resnici sila neprijetno in seveda pretirano mokro.
Močni nalivi so v Trstu in okolici povzročili nekaj težav in nevšečnosti, čeprav tega ne gre primerjati s pravimi katastrofami v Furlaniji in Sloveniji. V mestu so nekajkrat posegli tudi gasilci in mestni redarji. Šlo je za običajne poplave zaradi zamašenih greznic, veliko pa je bilo manjših prometnih nesreč. Nalivi so očitno zmotili marsikaterega šoferja, če k temu dodamo še spolzko cestišče, potem lahko (vsaj delno) razumemo verigo trkov v mestnih in okoliških središčih. Hujših posledic ni bilo, vendar so morali mestni redarji, karabinjerji in policijsti mnogokrat poseči in zgladiti spore med šoferji. Pa tudi avtoličarji so prišli na svoj račun.
Nalivi so v okolici in predvsem na Obalni cesti povzročili vrsto manjših usadov, voda pa je marsikje prinesla na cestišče zemljo in kamenje. Kjer ni učinkovitih obcestnih jarkov, pa so morali avtomobilisti prebresti prava jezerca, skratka, promet se je odvijal počasneje. Težave so bile tudi v Ul. Mazzini, kjer je predvčerajšnjim počila vodovodna cev. Predvidevali so namreč, da jo bodo popravili že včeraj, vendar tehnikom podjetja ACEGA to ni uspelo prav zaradi nalivov. Z deli bi morali končati danes tako, da se bo položaj na ulicah in v stanovanjih, ki so ostala brez vode, končno normaliziral.
Vsekakor je jesenski dež nadoknadil poletno sušo in samoumevna je želja ljudi, da bi bilo za nekaj časa vreme suho, skratka, kličemo burjo.
Na sliki: prizorov, kot je ta, ki ga je naš fotoreporter Mario Magajna ujel na področju industrijske cone, je bilo včeraj nič koliko.
Pomoč Albancem preide pod pristojnost Dežele
zhale	pribežniki, ki jim italijanske oblasti niso pri-
P^jetnar Sa Političnih beguncev, bodo le še za kak dan Ndo v y denarno podporo od tržaške prefekture. Takoj, ko a hiisiip rst PrisPele uradne ratifikacije odločitev posebne Uharici ^.Podeljevanje političnega azila, pa bodo lahko
NovjJ^ioli le še zakonsko dovoljen prispevek Dežele. tohi Do pCf. le. Prišla z včerajšnjega sestanka med prefek-??stanek 6 .eiem in predstavniki združenj ACLI in Caritas, r? rriest ie Potekal istočasno z vrhom med prefekti tis-t Secih 7 1 Sostijo albanske pribežnike, ki so v zadnjih °vje v p?Prosili za politični azil v Italiji. Sestanek prefek-. Uhelj.0111 sklical notranji minister Vincenzo Scotti, d t^ednik11/^ tržaškega srečanja, med katerimi sta bila v^Ofodoi^ A<"'LI Franco Codega in pokrajinski ravnatelj organizacije Caritas don Mario Del Ben, so se
W dežel,,; °. . ^ aktiviranju skladov, ustanovljenih z razni-ZS°^hje iet 1 ln državnimi normativi. Ta sredstva, ki za bi ^flatiovj, zna^ajo okrog 900 milijonov lir, naj bi služila 9a t ralo nrit’- fPrejemnih centrov za begunce. Do srečanja traiekta ; llA,Jlnprej, saj bi položaj s prihodom naslednje-Albanije utegnil postati nevzdržen.
. za srečanje
V prometni nesreči poškodovan motorist
Včeraj zgodaj popoldne, malo po 14. uri se je na križišču med ulicama Pascoli in Parini pripetila prometna nesreča, v katero sta bila vpletena avtomobil in motor. Ni še točno znano, kako je prišlo do nesreče, kot ponavadi pa se je resneje ponesrečil motorist. Maura Del Bena, ki je star 21 let, stanuje pa v Ul. Piccolomini 15, so morali namreč prepeljati zaradi poškodb, ki jih je zadobil pri padcu z motorja, v bolnišnico. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek Glavne bolnišnice, zaradi domnevnega zloma in izpaha leve rame se bo moral zdraviti približno trideset dni.
■	Mestna pihalna godba Giuseppe Verdi bo nastopila drevi ob 20. uri v mali dvorani gledališča Verdi. Vstop na tradicionalni koncert v počastitev tržaškega zaščitnika sv. Justa bo prost, predsednik godbe De Luca pa toplo priporoča udeležencem, naj pridejo na prireditev, ki je navadno zelo dobro obiskana, pravočasno.
■	Kulturno združenje Srednjeevropska omika prireja v nedeljo, 4. novembra, ob 15. uri na avstro-ogrskem vojaškem pokopališču na Proseku spominsko svečanost ob dnevu mrtvih. Slovesnosti se bodo udeležili številni gostje.
Preiskovalci sumijo, da je bil podtaknjen
Požar v stanovanju
Opustošeno stanovanje z gmotno škodo, ki predvidoma ni nižja od 30 milijonov lir: to so posledice požara, ki je izbruhnil včeraj zjutraj v pritličnem stanovanju v Ul. Gramsci. Zaenkrat pa ostaja nerešeno vprašanje, kako je prišlo do požara oziroma, kdo je podtaknil ogenj: preiskovalci so namreč mnenja, da v stanovanju Elvire Fiorentino por. Gasser ni začelo goreti zaradi morebitnega kratkega stika ali druge slične okoliščine.
Včeraj zjutraj, nekaj po 9. uri, se je iz stanovanja Elvire Fiorentino por. Gasser začelo kaditi. Zato je neki sosed poklical gasilce, ki so prišli pred goreče pritlično stanovanje v Ul. Gramsci ob 9.30. V stanovanje so šli skozi okno, ki gleda na ulico, prišli v dnevno sobo in pogasili plamene, ki so se dvigali iz foteljev in mizice. Bili so prepričani, da so pogasili celoten požar, vendar pa so se zmotili.
V sosednjih prostorih, tako v spalnici kot v kuhinji je namreč tudi gorelo. Kot je dejal vodja ekipe gasilcev Bre-sich, je celotna zadeva postala sumljiva: v vsakem prostoru posebej je namreč bilo samostojno žarišče, kar nedvomno priča o tem, da do požara ni prišlo po naključju. K takim zaključkom napeljujejo tudi druge okoliščine, v prvi vrsti značaj posameznih žarišč: v dnevni sobi so goreli fotelji, v spalnici žimnica in v kuhinji kup časopisov, ki je bil spravljen pod klopjo.
Ob vsem tem pa je treba še upoštevati dejstvo, da so bila vhodna vrata in vsa okna (z ulice ni težko priti v dnevno sobo, še lažje pa je iz notranjega dvorišča priplezati v druge prostore) zaprta in na nobenih ni bilo nikakršnih znakov, da bi jih kdo skušal nasilno odpreti.
Ko je prišlo do požara, v stanovanju ni bilo nikogar, ne lastnice ne njenega 22-letnega sina Gianfranca. Kot je nato Elvira Fiorentino izjavila policij-skom agentom, je približno ob 8.45 od-
šla iz stanovanja in se napotila na pokopališče. Zagotovila je, da je pred odhodom vsa okna in vrata trdno zaprla, o čemer med drugim priča poročilo gasilcev. Zato vsi izključujejo možnost, da bi se požar razvil naključno. Preiskovalci so med drugim pripomnili, da Elvira Fiorentino ni zavarovala stanovanja pred požarom. Včerajšnji ognjeni zublji so počrnili zidove, ponekod načeli strop, uničili veliko pohištva in poškodovali številne gospodinjske stroje.
Na sliki (foto Magajna) dnevna soba po požaru.
Zapustil nas je naš dragi
Miro Ivašič
Pogreb bo v ponedeljek, 5. t. m., ob 12.30 v cerkvi na Opčinah.
Žalujoči brat in sestra z družinama, Norka z družino ter ostalo sorodstvo.
Posebna zahvala naj gre osebju Doma ostarelih v Sežani.
Opčine, Trst, Zagreb, Avstralija, 3. novembra 1990
Obisk dijakov SDZPI
včeraj - danes		čestitke		razna obvestila
Dijaki prvega razreda Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje v Trstu so v prejšnjih dneh obiskali Založništvo tržaškega Tiska in uredništvo Primorskega dnevnika, kjer so lahko spoznali, kako vsak dan nastaja časopis, seznanili pa so se tudi z drugimi dejavnostmi naše založniš-
(Foto Magajna)
ke hiše.
gledališča
ROSSETTI
Gledališka sezona 1990/91
V	torek, 6. novembra, ob 20.30 se bo
predstavila gledališka skupina Giulia Bosettija s Pirandellovim HENRIKOM IV. v režiji Marca Sciaccalunge. Nastopajo Giulio Bosetti, Marina Bonfigli, Ca-millo Milli in Edoardo Siravo. V abonmaju odrezek št. 1. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1990/91 - Pri blagajni gledališča Verdi je V teku vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih. Urnik: od 9. do 13. in od 16, do 19. ure. Ob ponedeljkih zaprto.
Jutri ob 16. uri (red D) osma ponovitev Mozartove opere DON JUAN. Dirigent Wolfgang Rennert, režiser Franceš-co Giraldi.
Deveta ponovitev bo v sredo, 7. novembra, ob 20. uri za red C.
V	mali dvorani gledališča Verdi
bodo v ponedeljek, 5. novembra, ob 17. uri predvajali drugi del video filma »Le nozze di Figaro« W. A. Mozarta z orkestrom Wiener Philharmoniker. Vstopnice pri blagajni gledališča Verdi.
LA CONTRADA -
Gledališče Cristallo
Pri osrednji blagajni UT AT v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev.
Danes ob 16.30 in ob 20.30 bo na odru ponovitev komedije Francesca Macedo-nia in Nini Perne »Ouela sera de feb-raio...«, igrajo Ariella Reggio, Mimmo Lo Vecchio, Gianfranco Saletta in Orazio Bobbio.
Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti.
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 Presunto inno-cente, r. Alan Pakula, i. Harrison Ford.
EXCELSIOR - 16.00, 22.15 Pretty Wo-man, r. Garry Marshall.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.00 Stanno tutti bene, r. Giuseppe Torna-tore, i. Marcello Mastroianni.
NAZIONALE I - 15.20, 22.15 Weekend con il morto.
NAZIONALE II - 15.00, 22.30 Le comic-he, i. Renato Pozzetto, Paolo Villaggio.
NAZIONALE III - 15.10, 22.15 Dick Tra-cy, r.-i. Warren Beatty, i. Madonna.
NAZIONALE IV - 15.20, 22.15 Cadillac man, i. Robin Williams.
GRATTACIELO - 17.00, 22.00 Caccia a ottobre rosso, i. Sean Connery.
MIGNON - 15.00, 22.15 Gremlins II - La nuova stirpe.
EDEN - 15.15, 22.00 Femmine morbosa-mente erotiche, pom., □ □
CAPITOL - 16.00, 22.00 Fantasia, prod. Walt Disney.
LUMIERE - 16.00, 22.15 Ragazzi fuori, r. Marco Risi.
ALCIONE - 16.45, 22.00 Quei bravi ragazzi, r. Martin Scorsese, i. Robert De Niro, □
RADIO - 15.30, 21.30 Josefine la viziosa, pom. O □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
koncerti
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava ilustracij MILKA BAMBIČA ob njegovi 85-letnici.
V	prostorih TKB v Ul. F. Filzi 10 je na ogled razstava olj in temper MILKA BAMBIČA.
V	galeriji Juliefs room v Ul. della Guardia 16 je na ogled razstava slikarke PATRIZIE DEVIDE.
V	galeriji »Piccola arte« v Ul. Bernini 4 (Trg Sansovino) bodo danes ob 18. uri odprli razstavo NEREA VENIERA.
V	galeriji Tommaseo v Ul. del Monte 2/1 bo do 20. novembra na ogled razstava GIORGIA COLOMBANIJA. Urnik: od torka do sobote od 17. do 20. ure.
V	Trstu je na ogled vrsta razstav, ki spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra.
V	Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, urnik: vsak dan 10.00-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in 17.00-20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00.
V	galeriji Nadie Bassanese na Trgu Giotti 8 je do 24. novembra odprta razstava z naslovom ' Leo Castelli post pop artists". Na ogled so risbe in grafike od šestdesetih let do danes, razstavljajo pa Richard Artschwager, Ed Rosch, Ell-sworth Kelly, Robert Morris, Bruce Nau-man, Richard Serra in Keith Sonnier. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
Na sedežu Trgovinske zbornice - Ul. S. Nicolo 7 - II. nad - bo do 10. novembra na ogled razstava slikarja FERNANDA DE FILIPPIJA. Umik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.30 in od 15.30 do 19.00.
V	Palači Costanzi je na ogled razstava slikarke ALIČE GOMBACCI.
Danes, SOBOTA, 3. novembra 1990.
JUST
Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 16.50 - Dolžina dneva 10.03 - Luna vzide ob 16.45 in zatone ob 7.35.
Jutri, NEDELJA, 4. novembra 1990
KAREL
PLIMOVANJE DANES: ob 2.49 najnižja -27 cm, ob 8.53 najvišja 60 cm, ob 15.42 najnižja -67 cm, ob 22.06 najvišja 33 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13 stopinj, zračni tlak 1005,4 mb, raste, veter 28 km na uro, severozahodnik, bur-ja s sunki do 60 km na uro, vlaga 87-od-stotna, v jutranjih urah je padlo 7,2 mm dežja, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 16,9 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Erich Mitrovich, Ester Gregori, Stefano Scrobogna, Linda Cra-vagna, Andrea Zampedri, Michele Novak, Gloria Pini, Jan Nacmias, Eugenia Castro Silva, Tabita Ruzzier, Francesco Scabar, Roberto Lombardi.
UMRLI SO: 74-letni Raffaele Sottenti-no, 87-letni Francesco Vetovez, 88-letni Giacomo Portuese, 24-letni Alessandro Codarvi, 67-letna Bruna Zorzit, 76-letni Ermanno Di Chiara, 80-letni Emilio Scar-letti, 77-letna Maria Stanič por. Gugliel-mo, 60-letni Francesco Calucci, 81-letni Giordano Posega, 79-letna Angelica Bo-netti por. Civitan, 51-letna Edda Marassi, 87-letna lolanda Valconi, 60-letna Onora-ta Pecchiari, 93-letni Menotti Lenarduzzi, 52-letni Marino Muggia, 81-letni Vittorio Fonda, 77-letna Maria Vercon vd. Pozzo, 63-letna Lidia Perentin por. Benvenuto, 92-letna Giovanna Antelich, 81-letni Miroslave Ivasic, 97-letna Maria Pellarin.
OKLICI: prodajalec Vincenzo Berlin-gerio in serigrafka Barbara Da Pian, trgovec Gianni Faiman in uradnica Erika Ratmann, šolnik Paolo Pellegrin in socio-sanitarna sodelavka Viviana Artuzato, zdravnik Dario Davide Sabbadini in uradnica Marina Urti, tiskar Claudio Sergi in gospodinja Patrizia Klaber, Oliver Manfred Miiller in Sonja Cobau, gradbenik Alessandro Marussich in frizerka Valentina Licon, strugar Giuseppe Glessi in žalezničarka Patria Lombardo, obrtnik Massimo Tassini in obrtnica Sabrina Cicala, agent JV Emanuele Agosta in strežnica Rosanna Colbasso, uslužbenec državnih železnic Augusto Forni in gospodinja Sonja Scuka, inštruktor Fabio Parovel in univerzitetna študentka Jasmina Grgič.
SLUŽBA LEKARN
V soboto, 3., in nedeljo, 4. novembra 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. Soncini 179 (Skedenj), UL Revoltella 41, Trg Garibaldi 5, UL delLOrologio 6.
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, UL. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6.
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - Odprti od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
VERDI
Koncertna sezona 1990/91
Pri gledališču Verdi so v teku vpisovanja novih abonmajev za koncertno sezono 1990/91.
V	četrtek, 8. novembra, ob 20.30 (red A) enkratna izvedba koncerta TRŽAŠKEGA TRIA. Na sporedu bodo Brahmsove in Beethovnove skladbe.
GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 90/91
V	četrtek, 8. novembra, ob 20.30 v
Stolnici sv. Justa - HUBERT BREGANT, orgle. Na sporedu dela C. Francka.
Stolnica sv. Silvestra
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu koncert nagrajencev VI. mednarodnega natečaja »Sergio Lorenzi«.
Odhodi in prihodi na deželno letališče v Ronkah
Urnik velja od 3. septembra 1990
Za	Št.		Odhod	Odhod	Prihod
	poleta		avtobusa’	letala	letala
MILAN	AZ 313	dnevno	5.35	7.05	7.55
RIM	AZ 307	dnevno	6.00	7.30	8.40
MUNCHEN	LH 5499	od pon. do sob.	4.45	6.15	7.30
MUNCHEN	LH 5491	od ned. do pet.	13.30	15.00	16.30
RIM	AZ 301	dnevno	10.00	11.30	12.40
MILAN	AZ 315	dnevno	14.00	15.30	16.20
RIM	AZ 311	od pon. do pet.	14.30	16.00	17.10
RIM	AZ 303	dnevno	17.40	19.10	20.20
Iz	Št.		Odhod	Prihod	Prihod
	poleta		letala	letala	avtobusa’
RIMA	AZ 300	dnevno	9.30	10.40	11.30
MUNCHNA	LH 5490	od ned. do pet.	13.05	14.30	15.20
MUNCHNA	LH 5498	od ned. do pet.	21.25	22.50	23.40
MILANA	AZ 314	dnevno	13.50	14.40	15.30
RIMA	AZ 310	od pon. do pet.	14.00	15.10	16.00
RIMA	AZ 302	dnevno	17.10	18.20	19.10
RIMA	AZ 306	dnevno	20.55	22.05	22.50
MILANA	AZ 312	dnevno	21.40	22.30	23.10
‘) Avtobusna proga od terminala pri tržaški železniški postaji do letališča					
in obratno.
Letalska agencija (Trst, Trg sv. Antona 1):
Splošne letalske storitve ........
Potniške rezervacije..............
Potovanja-križarjenja-počitnice —
Menjalniške storitve .............
Terminal ne železniški postaji ...
Blagovni ekspedit (iz Trsta)......
Blagovni ekspedit (iz Ronk).......
Urnik potniške agencije:
od ponedeljka do petka............
ob sobotah........................
Urnik urada na železniški postaji:
od ponedeljka do petka............
ob sobotah........................
tel. (040)68017-630143-65108
tel. (040)61506-61507
tel. (040)61996
tel. (040)61996
tel. (040)422711
tel. (040)62105
tel. (0481)778000 (FAX 474437)
8.30-12.30 in 14.30-18.30 zaprto
5.30-7.00, 8.30-12.00 in 13.30-18.00 .... zaprto
Urnik blagovnega ekspedita:
od ponedeljka do petka............. 8.30-12.30 in	14.30-18.30
ob sobotah......................... zaprto
Agencijski uradi so zaprti ob sobotah, nedeljah in praznikih, avtobusni servis je vedno zagotovljen in brezplačen. Ob dnevih, ko so agencijski uradi zaprti, lahko kličete deželno letališče na telefonsko številko (0481)7731.
Danes slavita ADA in ALBIN OREL 50-letnico poroke. Iskreno jima čestitajo vsi Spetičevi.
razne prireditve
SKD Slavec Ricmanje-Log priredi 7. SREČANJE OKTETOV PRIMORSKE jutri, 4. novembra 1990, ob 18. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih. Vabljeni!
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 5. novembra, večer na temo IGNACIJEVA SPREOBRNITEV V LUČI SODOBNOSTI. Ob 500-let-nici rojstva sv. Ignacija in 450-letnici Družbe Jezusove bo govoril Marko Rupnik. Začetek ob 20.30.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev Trst
organizira izlet v Predjamski grad in Postojnsko jamo 14. novembra. Vpisovanje v ponedeljek, 5. novembra, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8.
Turistična agencija Marko Polo organizira od 28. novembra do 2. decembra izlet v Rim, Neapelj in Pompeje. Za informacije telefonirati od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure na tel. št. (003865) 62742.
prispevki
V	spomin na drage pokojne darujeta Luciana Meden in Vladimir Desco 50.000 lir za Združenje za raziskovanje o raku (AIRC).
Ob 2. obletnici smrti našega ljubega Pepita Ozbiča darujejo žena Antonija, sinova Vinko, Silvio ter hči Irma z družinami 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Ob 5. obletnici smrti Adolfa Furlana daruje žena Marija 50.000 lir za ŠK Kras,
50.000	lir za KD Rdeča zvezda in 50.000 lir za Lovski pevski zbor Doberdob.
V	spomin na Rafaela Grgiča daruje Marija Vidau (Bani) z družino 30.000 lir za KD Slovan.
V	spomin na Giordana Crasnicha daruje Zofka Radovič 20.000 lir za VZPI-ANPI.
V	spomin na Ido Pertot daruje Zofka Radovič 20.000 lir za Godbeno društvo v Nabrežini.
V	spomin na Giordana- Crasnicha darujeta Zdenka in Stanko Gruden 20.000 lir za VZPI-ANPI.
V	spomin na Ido Pertot darujeta Zdenka in Stanko Gruden 30.000 lir za VZPI-ANPI.
V	spomin na Ido Pertot darujeta Meri in Wanda 30.000 lir za VZPI-ANPI.
Namesto cvetja na grob Giordana Crasnicha darujeta Meri in Berto 20.000 lir za VZPI-ANPI.
V	spomin na pokojnega Danila Kocijančiča daruje Gizela Smotlak 20.000 lir za KD Primorsko Mačkolje.
V	spomin na pokojnega Ivana Bana darujeta Lidija in Vilma Grilanc 40.000 lir za cerkev sv. Martina na Proseku.
Namesto cvetja na grob Danila Kocijančiča daruje Nino Šavron 20.000 lir za Pihalni orkester Breg in 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Dolina, Mačkolje, Prebe-neg.
Namesto cvetja na grob Danila Kocijančiča daruje Ljudmila Marega 20.000 lir za Pihalni orkester Breg.
Namesto cvetja na grob Danila Kocijančiča daruje Josip Sancin (Šarnek)
20.000	lir za Pihalni orkester Breg.
V	spomin na pokojno Otilijo Cernjava in na pokojno Pierino Starc darujeta Nataša in Paulo 20.000 lir za MPZ Vasilij Mirk in 20.000 lir za ŽPZ Prosek-Konto-vel.
V	spomin na Ivana Bana darujeta Nadja in Andrej Kapun 20.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na g. Otilijo Černjava darujeta Nadja in Andrej Kapun 25.000 lir za SK Kontovel in 25.000 lir i Mirk.
V	spomin na Ivana Bana darujeta Anica in Karlo Pertot 30.000 lir za FC Primorje in 30.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Marijo Sirk darujeta Fani in Ciril Sedmak 10.000 lir za MPZ Vesna.
Namesto cvetja na grob Otilije Purič Černjava darujejo Julka Škabar (Repen-tabor 106) 15.000 lir, Guštin (Repentabor 88) 15.000 lir in Škabar (Repentabor 74)
10.000	za repentabrsko cerkev.
Ob obletnici smrti Josipa Doljaka daruje družina Doljak 50.000 lir za MPZ Zvonček.
Ob 9. obletnici smrti Marije Škabar daruje družina Škabar (Repentabor 45)
20.000	lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na Radota Komarja darujeta žena in hčerka 50.000 lir za MPZ Zvonček.
V	spomin na Radota Komarja daruje sestra z družino 50.000 lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na nepozabno mamo Emilijo Škabar darujeta Milko in Verica 100.000 lir za repentabrsko cerkev in 50.000 lir za ŽPZ Repentabor.
za MPZ Vasilij
ŠD Adria - Odsek za žensko telovadbo obvešča udeleženke, da se začne telovadba v ponedeljek, 5. novembra, v telovadnici na Melari s sledečim urnikom: v ponedeljek od 20. do 21. ure in v četrtek od 21. do 22. ure.
Tržaška knjigarna obvešča cenjene odjemalce, da bo danes, 3. novembra, odprta z običajnim urnikom od 9. do 13. ure.
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union obvešča, da sprejema vzorce vin za analizo vsak dan v Ljudskem domu v Podlonjerju. Vzorec mora biti opremljen z imenom in naslovom vinogradnika.
ZSKD: Mavrica misli - vez med ljudmi. Pod tem geslom sklicuje Zveza slovenskih kulturnih društev - Trst, Gorica, Videm - 28. redni občni zbor v soboto, 17. novembra, v mali dvorani Kulturnega doma ob 14.30 v prvem in ob 15. uri v drugem sklicanju.
Slovenska skupnost - Mladinska sekcija - Zgoniška sekcija vabi na razpravo, ki bo v občinski knjižnici v Saležu v ponedeljek, 5. t. m., ob 20. uri. Tema večera bo ZAŠČITA KRASA IN DOMAČE PREBIVALSTVO. Uprimo se grabežu našega Krasa!
šolske vesti
Osnovna šola A. Gradnik na Repen-tabru sporoča, da bo v večernih urah potekal v okviru Ljudske univerze tečaj angleščine za odrasle. Zainteresirani naj telefonirajo v jutranjih urah na telefonsko štev. 211119
mali oglasi
PRODAM vespo 125 v dobrem stanju, brez evidenčne tablice, s spremnimi dokumenti, za 35.000 lir. Telefon 229246.
PRODAM GOLF diesel, letnik 1986, v dobrem stanju. Tel. 364469 v večernih urah.
PRODAM veliko stanovanje v okolici Trsta z dvema kletema. Tel. 360644.
PRODAM nemški črn klavir za začetnike za 900.000 lir. Tel. 228766.
RESNO mlado dekle išče zaposlitev tudi kot otroška varuška. Telefonirati na št. 757339.
PROFESORICA nudi privatne lekcije iz latinščine. Telefonirati na št. 728601 ob uri obedov.
PROFESSIONAL ŠPORT, UL Udine 45/A, tel. 418315, vam nudi bogato izbiro jesensko-zimske športne konfekcije najboljših firm.
MARIO DEVETAK, Ul. Zanetti 22/A, 34070 Sovodnje ob Soči, tel. (0481) 882112, ponuja: terapevtične deke me-rinos za preprečevanje artroze in revme ter posodo moderne generacije za hitro kuhanje brez vode in za pečenje brez maščob. Ugodna tovarniška cena.
PODARIM mladega volčjaka. Tel. 220333 od 18. do 19. ure.
PODARIM pisalno mizo s tremi predali in omaro. Tel. ob večernih urah na št. 395003.
PODJETJE v Trstu išče operaterja za sistem IBM 36. Potrebno znanje RPG 2. Ponudbo poslati na Publiest s.r.L, UL Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro OPERATER.
LJUBITELJEM malih mačic podarim mladiče iz mojega hišnega legla. Telefonirati na številko (0481) 34313.
PARCELO z ruševinami, hlevom in vrtom, z gradbenim dovoljenjem za zidavo stanovanjske hiše in delavnice v Dutovljah 14 v občini Sežana prodaim Tel. (003867) 72749.
KUPUJEM rabljene kotalke z belimi škorenjčki št. 39. Tel. na št. 228330 ob uri večerje.
NA NOVO PRENOVLJENA drogerija in trgovina igrač »GRAZIA«, Prosek 154, vabi cenjene odjemalce in prijatelje na otvoritev, ki bo 5. novembra ob 16. uri. Vabljeni!
PUBLIEST S. r. 1.
Ul. Montecchi 6/III. nad., tel. 7796611
obvešča, da sprejema oglase vsak dan od 8.30 do 12.30, p°' poldne pa samo osmrtnice i® sožalja od 13.30 do 17. ure.
Danes, 3. novembra, pa b°
sprejemalo SAMO OSMRTNI' CE in SOŽALJA uredništvo Primorskega dnevnika od 9. d° 21. ure na št. 7796600.
menjalnica
11. 199»
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar..... 1128,50	1115.—
Nemška marka.......	751,25	740.—
Francoski frank....	223,80	220.—
Holandski florint ...	666,36	658.—
Belgijski frank....	36,522	35.—
Funt šterling...... 2203,70	2180.—
Irski šterling..... 2014,85	1970,- -
Danska krona.......	196,28	190.—
Grška drahma.......	7,421	7.—
Kanadski dolar.....	971,80	900. -
TUJE VALUTE
FIXING BAjocT MILAN T*
Japonski jen ......... 8,762
Švicarski frank.....	888,74
Avstrijski šiling... 106,905
Norveška krona......	192,53
Švedska krona.......	202,30
Portugalski eskudo .	8,510
Španska peseta ...... 11,936
Avstralski dolar....	877,90
Jugoslov. dinar ....
ECU................. 1552,75
S,®0
875^
lO'*-'"
188-"
198"'
7-"'
gOO-
100--'
D^ll/D	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
DLiKD	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež Agencija Domjo ^.01 Agencija Rojan
Nova preobleka 6. kroga
Na ekran koprske televizije se vrača oddaja o slovenskem zamejskem športu 6. krog (vsak ponedeljek ob 21.45 s ponovitvijo v torek ob 16.45). Med zanimivimi novostmi je predvsem neposredni prenos iz studia. Novi bodo tudi voditelji oddaje: prof. Bojan Pavletič, ki je zasnoval in vodil prvi ciklus, predaja štafetno palico znanemu show-manu Igorju Malalanu, športnemu poročevalcu Eriku Dolharju, ki je sicer že sodeloval pri prejšnjem nizu, in Kseniji Starec (vsi trije na sliki), ki naj bi s svojo žensko nežnostjo pomirjujoče vplivala predvsem na gdste v studiu, s katerimi se bo Malalan pogovarjal o najaktualnejših športnih dogodkih. Tudi letos bo TV ekipa 6. kroga redno obiskovala športna igrišča in posnela čim več zanimivih tekem. Ob tem še rezultati, napovedi in nagradna uganka, na katero boste lahko odgovarjali že med oddajo (na tel. številko 003866/25991).
film
sobota 20.30 Odeon Troll (fant.) nedelja 14.25 Canale 5 La voglia matta (kom.) ponedeljek 20.30 Italia 1 Cosi e la vita (kom.) ponedeljek 20.40 RAI 1 Tre scapoli e un bebe (kom.) ponedeljek 23.05 Italia 1 Rocky Horror Picture Show (glas.) torek 20.30 RAI 2 Caruso Pascoski (kom.) torek 21.25 RAI 1 Platoon (vojni) torek 23.00 Telefriuli Le lacrime amare di Petra Von Kant sreda 20.30 TMC II caso Hearst & Davies (kom.) četrtek 20.30 Rete 4 Uno scomodo testimone (krim.) petek 20.30 Rete 4 Gran Premio (pust.)
glasba
sobota 10.40 RAI 3 Luciano Berio in Milva nedelja 12.15 RAI 3 Sergiu Celibidache igra Schuberta torek 21.00 TV Slovenija 1 Love me tender - Poklon Presleyju torek 23.15 TMC Iron Maiden četrtek 22.30 TMC Randy Crawford
šport_______________________
sobota 14.25 RAI 1 Nogomet za EP '92: Italija-SZ nedelja 3.45 TMC, 4.20 RAI 2 Avtomobilizem F1 - VN Avstralije
ali
ponedeljek 20.05 TV Slovenija 1 Zid, jezero (Dušan Jovanovič) četrtek 23.10 RAI 1 Nova italijanska kinematografija petek 12.00 RAI 3 Koriolan (William Shakespeare)
ITALIJANSKE TV MREŽE
7.00	Film: Accadde a Damasco (kom., 1942, r. Zeglio-Lopez Rubio)
8.30	Tečaj španščine in nemščine
9.00	Dok. oddaja: Drugi obraz
9.30	SP v veslanju (iz Avstralije)
11.00	Nad.: Pittigrilli (2. del)
11.55 Vreme in dnevnik
12.05 Nanizanki: Benvenuti alle Dune, 12.30 Wildside
13.30 Dnevnik - tri minute
14.00	Rubrika: Prizma
14.25	Sobotni šport: nogomet za EP '92, Italija-SZ, nato kolesarstvo
17.00	Otroška oddaja: II Sabato dello Zecchino - Jeseni
18.00	Kratke vesti in žrebanje lota
18.10 Dok.: Fantastični akvarij
19.00	Variete: Venga a prendere un biglietto da noi
19.25	Nedeljski evangelij
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Variete: Fantastico '90
23.00	Dnevnik in Posebnosti TG 1
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.20 Film: Sull orlo della paura (krim., ZDA 1968, r. A. Mann, i. Laurence Harvey)
1 RAI 2	_________|
7.00 Risanke
7.55 Aktualno: Mattina 2
10.00	Jutranji dnevnik
10.05	Izobr. oddaja: Dosje o mladih -Ljubezen
10.35	Aktualno: Evropski dnevi
11.05	Nan.: L'arca del dottor Bayer
12.00	Variete: Ricomincio da due (vodi Raffaella Carra)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15 Športna rubrika: Dribbling
15.55 Žrebanje lota
16.00	Izobr. oddaja: Celuloidni otrok -Lov na otroka
16.30	Rotosport: odbojka (ž) in košarka
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Perfect (kom., ZDA 1985, r. James Bridges, i. John Travolta, Jamie Lee Curtis)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Razprava: Dnevi in zgodovina -Okno v 60. leta
23.35	Nočni šport: EP v gimnastiki, plavanje, biljard, tenis
4.20 Avtomobilizem Fl: VN Avstralije, nato SP v kanuju - finale
| RAI 3_____________________________
10.40	Koncerti RAI 3: Luciano Berio vadi recital La vera storia z Mil-vo in orkestrom Akademije S. Cecilia
11.45	Pred 20 leti
12.15 Tednik: Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.30	Teniško prvenstvo Francije
15.15, It. prvenstvo v rugbyju
17.00	Biljard: VN Citta di Castello
17.30	Film: Detour - Deviazione per 1'-inferno (glas., ZDA 1945, r. Edgar G. Ulmer, i. Tom Neal, Ann Sa-vage, Claudia Drake)
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon in Videobox
20.30	Film: lo sono la legge (vestern, ZDA 1970, r. Michael Winner, i. Burt Lancaster, Robert Ryan)
22.05 Aktualnosti: Harem
23.10 Nočni dnevnik
23.40	Filmske novosti
23.50 Film: Singolo (dram., It. 1987, r. Francesco Martinotti, i. Chris-topher Rhode, Giulia Boschi)
Okno v svet italijanske družbe 60. let
Med dokumentarnimi filmi iz obravnavanega obdobja, pogovori s protagonisti in gosti v studiu se nocoj (ob 22.45 na RAI 2) zaključuje sobotni dokumentarni niz Dnevi in zgodovina, ki ga je druga mreža RAI posvetila italijanskemu življenju od predvojnih do bližjih povojnih let. Arrigo Petacco (na sliki) bo v zaključni oddaji spregovoril o dogodkih, Ki so označevali predvsem italijanska 60. leta: od Stalinove in De Gasperijeve smrti do hitrega gospodarskega vzpona.
• ZASEBNE T V POSTAJE
CANALE S____________
7.50 Nanizanka: La piccola grande Neli
8.25	Film: I dritti (kom., It. 1957, i. Corrado Pani)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kviz: II pranzo e servi-to
12.45 Rubrika: Čara TV
13.30	Kviza: Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.35	Variete: Buon comple-anno 1982
16.55 Dok.: ArcadiNoe
18.00	Kvizi: OK. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito
20.25	Varieteja: Striscia la notizia, 20.40 Sabato al circo
23.00	Nanizanka: Amen
23.35	Variete: Sfoghi 0.30 Nan.: Ellery dueen 1.30 Striscia la notizia 1.45 Nanizanki: Marcus
Welby, 2.45 L ora di Hitchcock
RETE4_____________
8.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.30 An-drea Celeste, 10.00 Amandoti, 11.00 Cosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40 Nad.: Sentieri, 14.35 Marilena, 15.40 La mia piccola solitudine, 16.10 Ribelle, 16.50 La valle dei pini, 17.25 General Hospital, 18.00 Febbre d'amore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30 Naizanke: Top Secret, 20.35 Colombo - Pro-getto per un delitto, 22.15 Kojak - La ragaz-za nel fiume 23.15 Iz parlamenta 0.05 Film: Principe della citta (krim., ZDA 1981, r. S.Lumet, i. Treat Williams)
ITALIA 1____________
7.00 Otroška oddaja 8.30 Nan.: Batman, 9.00 Skippy, 9.30 Arnold,
10.00	Amore in soffitta,
10.30	La famiglia Bra-dy, 11.00 Strega per amore, 11.30 Tre nipoti e un maggiordomo,
12.00	Charhe's Angels
13.00	Variete: Sette per uno
13.30	Rubrika: Calciomania
14.30	Reportaža: Jonathan 15.15 Variete: Musiča e!
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.30	Nanizanki:	Chips,
19.30	Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Film: L ospedale piu pazzo del mondo (kom., ZDA 1982, r. Garry Mershall, i. Michael McKean, Sean Young)
22.25 VVrestling 23.10 Veliki boks 0.15 Nočni maraton
ODEON______________
8.30 Nanizanke: T.H.E. Cat,
9.30	Le spie, 10.30 Ouattro in amore
13.00	Rubrike: Top motori,
13.30	Blu news, 14.00 Portret zdravja
14.30	Znanstvena rubrika: Beyond 2000
15.30	Film: Les enfants du Paradis (dram., Fr. 1945, r. Marcel Čarne, i. Jean-Louis Barrault, Pierre Brasseur)
17.30	Film: I ragazzi dell O-pera (dok., r. Robert Dornheim, i. Grace Kella, Angelina Ar-melskaja)
19.30	Risanka: Transformers
20.00	Rubrika: American bali (pon.)
20.30	Film: Troll (fant., ZDA 1986, r. John Buechler, i. Michael Moriarty, Sonny Bono)
22.00	Nanizanka: Houston Knights - Due duri da brivido
23.45 Nagrada Rino Gaeta-no (pon.)
TMC________________
8.30 Risanke: Snack 12.15 Rubrika o motorjih 13.00 Šport show, vmes (14.30) teniško prvenstvo Francije -1. polfinale (iz Bercyja)
17.05	Nanizanka: Due pazzi scatenati
18.05	TV film: Sguadra an-tisguali (pust., ZDA 1986, r. Michael Jen-kins, i. David Reyne)
20.00 Vesti: TMC News
20.30	Film: Le 24 ore di Le Mans (pust., ZDA 1971, r. Lee H. Katzin, i. Ste-ve McOueen, Elga Andersen)
22.30	Film: Ouestione d'o-nore (krim., 1982, r. Judy Taylor, i. Ben Gazzara)
1.00 Teniško prvenstvo Francije - 2. polfinale (iz Bercyja)
2.15 Film: L’assassino den-tro časa (krim., 1975, r. Paul VVendkos, i. Kate Reid)
3.45 Avtomobilizem Fl: VN Avstralije
TELEFRIULI_________
16.00	Risanke
18.00	Dokumentarec: Črno in belo
19.00	Tednik: Sette giorni
19.15 Rubrika
19.30	Dnevnik
20.00	Športne vesti
20.30	TV film: Blaise Pascal (biog., r. Roberto Ros-sellini, i. Pierre Arditi, 2. del)
21.45	Deželne vesti
22.30	Večerne vesti
22.45	Variete: Giandomeni-co Fracchia
24.00	Športne napovedi 0.30 Nočne vesti
TELE 4______________
■ SLOVENSKE MREŽE
TV Slovenija 1________________|
8.30	Tečaj nemškega jezika
9.00	Spored za otroke: angleščina,
9.15	Radovedni Taček, 9.30 Lonček kuhaj, 9.45 ZBIS - Levi Dev-žej, 10.00 Čebelica Maja, 10.20 Zgodbe iz školjke, 10.50 Pogovor z Vladimirjem Ovco
11.35	Oči kritike
12.15	Omizje: NOB ali državljanska vojna na Slovenskem
14.15	Karavana zapravljivčkov: Ptuj
14.50	Ciklus filmov Walta Disneya:
Opičin stric (ZDA 1965, r. Robert Stevenson, i. Tommy Kirk)
16.20	Nan.: Družinske vezi (pon.)
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Športni dogodek
18.35	Dokumentarec: Londonski doki
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik, vreme, Utrip
20.20	Žrebanje 3x3, nato Križkraž
22.10	Dnevnik, šport in vreme
22.30	Nočni program Sova, vmes nan. Zlata dekleta in Max Headroom ter film Prebeg Simasa Kudirke (dram., ZDA 1978, r. David Lo-well Rich, i. Donald Pleasence)
TV Koper______________________
11.15	Nogomet - nemško prvenstvo
13.00	Tednik o košarki: Assist (vodi Luca Corsolini)
13.30	Tednik o odbojki: Supervolley (vodi Lorenzo Dallari)
14.00	Nogomet: posnetek tekme turnirja National Football League
15.30	Nogomet - angleško prvenstvo
19.00	TVD Novice
19.25	Jutri je nedelja
19.30	Film
21.00	Nogomet - špansko prvenstvo
22.15	Tenis ATP (povzetki s turnirjev v Sau Paolu in Stockholmu)
23.15	Nogomet - angleško prvenstvo
1.00	Nogomet - špansko prvenstvo
TV Slovenija 2
16.00	Poskusni satelitski prenosi
18.30	Kako biti skupaj
19.00	Nanizanka: 'Alo, Alo
19.30	Dnevnik
20.15	Film: Zandyjeva nevesta
21.45	Glasbena oddaja: nastop Zorana Giorgijeva
22.15	Poskusni satelistski prenosi
■ RADIO • RA-DIO • RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 14.00 Poročila; 8.20 Koledar;, 8.30 Kulturni dogodki; 9.00 Maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Orkestralna glasba; 10.00 Mladinski oder: Beneški lev (r. Marko Sosič); 10.30 Koncert v čedajskem gledališču Ristori; 11.35 Potpuri; 12.00 Rezija in Kanalska dolina; 12.30 Istru-mentalni solisti; 12.40 Revija ZCPZ: MPZ Novega Sv. Antona (dir. Edi Race); 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.50 Glasbeni sprehodi; 16.10 Mi in glasba: klarinetist Ermo Hartsuijker in pianist Oliver Triendl; 17.10 Odprti prostor: Spreminjanje etnične strukture v Jugoslaviji (Vladimir Klemenčič); 17.40 Jazzovski utrip; 18.00 Radijska igra: Golo življenje (L. Pirandello, r. Boris Kobal); 18.45 Orkestralna glasba; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00,
24.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Pionirski tednik;
9.05	Izobraževalna oddaja; 9.15 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Mariborski feljton; 12.10 Čestitke poslušalcev; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Ansambli; 20.00 Radio na obisku;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra;
22.40	Orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 14.35 Pesem tedna;
15.00	Kviz o avtomobilih in avtomobilizmu; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije naj po telefonu; 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Popevka po naročilu; 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Na prvi strani; 10.10 Su-perpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 V istrskem narečju; 11.30 Čudovitih sedem; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Popevka; 15.00 Sestanek z..; 16.00 Glasbena oddaja; 16.32 Hot hits; 18.00 Sou-venir d’Italy; 18.32 Instrumenti; 19.00 Folk; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15.00 Glasba po željah; 23.30 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
PIIMQICI D R R A 7
V žačetku tedna je tiskovna agencija Tanjug posredovala borno sporočilo, da je v Beogradu umrl Aleksandar Stojanovič. V nekaj vrsticah so novinarji Tanjuga zbrali nekaj skopih podatkov, ki niso imeli nikakršne zveze z življenjepisom pokojnega, pač pa so navajali naslove nekaterih znanih jugoslovanskih filmov. Stojanovič je bil namreč filmski delavec, producent, ki je vodil glavno srbsko filmsko produkcijo v letih, ko so nastali filmi Vonj poljskega cvetja, Vaiiola vem, Balkan Express, V žrelu življenja in Zbirališče.
Stojanovič je pomagal na svet še mnogim drugim filmom in podprl delo marsikaterega izstopajočega talenta, njegovo ime pa je bilo poznano le v ožjem krogu filmskih delavcev. V državnih filmskih produkcijah je najbrž res težko, da kdo vodi evidenco o talentih. Prej se bomo spomnili obdobja, če hočemu tudi političnega trenutka, kot pa osebe, ki je tudi po svoji presoji odločala, kateremu avtorju nakazati javna denarna sredstva.
Zato je najbrž tudi prav, da se ga spomnimo s fotografskim poklonom, ki je neposredno vezan na Aleksandra Stojanoviča. Izbrali smo namreč fotografijo iz filma Vonj poljskega cvetja Srdana Karanoviča. S tem filmom je srbska produkcija prejela nagrado mednarodne kritike FIPRESCI v Cannesu 1978. leta. Filmskemu delavcu poklanjamo torej radoveden pogled igralke Sonje Divac.
PERFECT, ZDA 1985.
V soboto, 3. novembra, ob 20.30 na RAI 2.
Filmska komedija. Dopisnik spektakelske revije Rolling Stone Adam (John Travolta) se v iskanju časnikarskih podvigov znajde v Kaliforniji, kjer mora raziskati in po možnosti razgaliti zakulisje bleščečega sveta telovadnic za aerobiko. Seznani se z brhko in »eksplozivno« trenerko Jessie (Jamie Lee Curtis), ki se je po olimpijskem neuspehu odločila za donosnejšo športno dejavnost. Dekle se kmalu zaljubi v čednega časnikarja in mu razkrije nepoštene posle, ki cvetejo v njenem okolju, a z obvezo, da ne bo objavil njenega imena, ker je bila že pred leti žrtev pisanja bulvarske revije. Kljub temu, da ljubi dekle, cinični Adam ne spoštuje te njene zahteve. V vlogi šarmantne športnice Jessie nastopa živahna hčerka Tonyja Curtisa, ki je zablestela v filmu Un pešce di nome Wanda.
C :	^
VIDEO NOTES
Oddaja:...........;....
Postaja:_______________
Ura:___________________
V________________________J
• 1 T A L 1 J	A N S K E	T V	M R E	1 1 1 Nl< m
				
RAI 1	RAI 2		RAI 3	
7.00 Film: II grande Caruso (biog., ZDA 1951, r. Richard Thorpe, i. Mario Lanza, Ann Blyth)
8.45 Risanka: Psammed 9.25 Kvarkov svet: Afriški slon (r. Robin Hellier)
10.00	Zelena linija Magazine
10.50	Maša
12.00	Nabožna oddaja 12.15 Zelena linija
13.00	Nedeljski tednik: TG luna 13.30 Dnevnik
14.00	Igra: Toto-TV Radiocorriere 14.05 Variete: Domenica in...
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
18.10 Športni pregled: 90. minuta 18.35 Domenica in... (zadnji del)
19.50	Vreme in dnevnik
20.40 TV film: La primavera di Miche- -langelo (biog., r. Jerry London, i. Mark Frankel, Ornella Muti, Murray Abraham, 1. del)
22.20	Športna nedelja
24.00	Nočni dnevnik in vreme 0.20 EP v gimnastiki
3.10 SP v veslanju
4.20 Avtomobilizem F1 - VN Avstralije (iz Adelaida)
7.30 Risanke: Babar 7.55 Aktualno: Mattina 2
10.00	Dnevnik
10.05	Film: Sono strana gente (kom., VB 1966, r. Michael Powell, i. Walter Chiari)
12.00	Variete: Ricomincio da due
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30 Medicinska rubrika
16.50	Dokumentarec: Free Dog
18.00	Športna rubrika: Studio Stadio -atletika in F1
19.45 Dnevnik in vreme
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
21.05	Film: Acgua e sapone (kom., It. 1983, r-i. Carlo Verdone, i. Flo-rinda Bolkan)
22.50	Dnevnik - nocoj
23.10 Rubrika o protestantizmu
23.40 Dok.: La Rinascenza a Firenze 0.10 Umbria Jazz '90: Wayne Shorter 1.00 Film: La signora Josetta mia moglie (kom., Fr. 1933, r. Andre Berthomieu)
10.00	Vaterpolo za pokal prvakov: Ca-nottieri Napoli-Mladost
10.30	Film: Si riparla dell uomo ombra (krim., ZDA 1939, r. W. S. Van Dyke, i. William Powell)
12.15	Veliki interpreti: Sergiu Celibi-dache igra Schubertovo sinfoni-jo št. 2 v H-duru
13.00	SP v veslanju
14.00	Deželne vesti
14.10 Film: Un mondo a parte (dram., VB 1988, r. Chris Mengeš, i. Barbara Hershey)
16.05 Gledališče: La commedia degli errori (Shakespeare, r. James Cellan-Jones, i. Charles Gray)
18.00	Teniško prvenstvo Francije
18.35 Rubrika: Domenica gol
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45 Deželne športne vesti
20.00	Drobci
20.30	Aktualno: Chi Pha visto? (Donatella Raffai in Luigi Di Majo na sledi izginulih oseb)
23.15	Nočni dnevnik
23.55	Deželni nogomet
TV kolosal o Michelangelovi pomladi
Nocoj (ob 20.40) se na RAI 1 začenja nadaljevanka o življenju velikega italijanskega renesančnega umetnika Michelangela. Scenarij je posnet po knjigi Vincenza Labella Una stagione di giganti. Režijo je italijanska prva mreža zaupala tujemu režiserju Jerryju Londonu, kar je izzvalo nič koliko polemik. V glavni vlogi nastopa mladi Mark Frankel (na sliki), ki je tokrat prvič stopil pred kamere. Ostali dve nadaljevanji bosta na sporedu 11. in 18. novembra.
ZASEBNE TV POSTAJE •
CANALE S____________
8.40	Nabožna oddaja
9.25	Dok.: Arca di Noe
10.30	Aktualno: II Girasole,
11.00	Block Notes
12.00	Varieteja: Anteprima,
12.30	Rivediamoli
13.00	Superclassifica Show
14.15	Variete: Nedelja v
kinu
14.25	Film: La voglia matta (kom., It. 1962, r. L. Sal-ce, i. Ugo Tognazzi, Catherine Spaak)
16.45	Nedelja v kinu (2. del)
17.00	Nanizanka: I cingue del guinto piano
17.30	Aktualnosti: Nonsolo-moda
18.00	Kviza: O.K. II prezzo e giusto! 19.45 La mota della fortuna
20.30	Film: Lo chiamavano Trinita... (vestern, It. 1970, r. E. B. Clucher, i. Terence Hill, Bud Spencer)
23.00	Aktualnosti: Nonsolo-moda
23.30	Italija sprašuje
0.35 Nanizanki: Marcus Welby M. D., 1.35 L ora di Hitchcock
RETE 4______________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Nanizanka: Occhio su Hollywood
9.00	Rubriki: Cadillac, 9.30 Veliki golf
10.30	Ekološka oddaja: Gaia
11.00	Rubrika: Ciak -
11.45	Vikend v kinu
11.50	Vesti iz parlamenta
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
13.45	Nadaljevanke: Marile-na, 16.10 La mia picco-la solitudine, 17.20 Ri-belle, 18.30 La donna del mistero
20.35	Film: Dalle nove alle cingue... orario conti-nuato (kom., ZDA 1980, r. Colin Higgins, i. Jane Fonda, Dolly Par-ton)
22.45	Film: Cielo di fuoco (vojni, ZDA 1949, r. Henry King, i. Grego-ry Pečk, Hugh Marlo-we)
1.30	Film: Fuoco a Oriente (vojni, ZDA 1943, r. Le-wis Milestone, i. Dana Andrews)
ITALIA 1_____________
7.00	Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke
10.25	Filmske novosti
10.30	Rubriki: Šport v ZDA,
12.30	Guida al campio-nato
13.00	Športni tednik: Grand Prix
14.00	Aktualnosti: Be Bob a Lula, 14.45 Domenica Zip, 15.00 Buzz
16.00	Otroški spored: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Manimal
19.00	Risanke
20.30	Športna oddaja: Pres-sing
22.00	Variete: Mai dire ban-zai
22.30	Film: Ultimo tango a Parigi (dram., It.-Fr. 1971, r. B. Bertolucci, i. Marlon Brando, Maria Schneider)
1.45	Avtomobilizem Fl: po VN Avstralije
1.15	Nanizanka:	Mike
Hammer
OPEON
8.30	Nanizanki: Arthur re dei britanni, 9.30 Ouattro in amore
13.00	Nanizanka: Captain Power
13.30	Aktualno: Polvere di stelle
14.00	Film: Sessanta minuti per Danny Master (kom., ZDA 1982, r. Galeb Deschanel; i. Grif-fin ONeal)
15.30	Film: II ritorno di Tiger (dram., ZDA 1988, r. Amin Q. Chaudhri, i. Patrick Swayze, Piper Laurie)
17.15	Variete: Telemeno
17.30	Nanizanki: T & T, 18.00 Gli inafferrabili
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke
20.00	Rubrika: Sportacus
20.30	Film: Arma mortale (dram., r. Michael Miner, i. Rodney Eastman, Ed Nelson)
22.00	Dok.: Diario di Soldati
22.30	Nad.: Anzacs - II senti-ero della gloria
24.00	Nan.: Night Heat
_____TMC________________
3.45	Avtomobilizem Fl: VN Avstralije
8.00	Risanke: Snack
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Variete: Nedelja na TMC
12.30	Avtomobilizem Fl: VN Avstralije (pon.)
15.15	Film: II club (dram., Avstral. 1980, r. Bruce Beresford, i. Harold Hoskins, John Ho-ward)
17.15	Film: Ldriafferrabile spettro (kom., ZDA 1941, r. Atrhur Lubin, i. Lou Costello, Bud Abbott)
19.00	Dokumentarna oddaja: Neurejeni potopis (ured. Sergio Colabo-na, vodi Andrea Gris)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete:	Galagoal
(vodi Alba Parietti)
22.20	Film: II segreto della Croce (dram., ZDA 1932, r. Cecil B. De Mille, i. Elisa Landi, Frederic March)
24.00	Teniško prvenstvo Francije - finale
TELEFRIUH__________
12.30	Telefriuli danes
13.00	Športne napovedi
13.30	Furlansske zgodbe
14.00	Praznično ozračje
19.00	Športne vesti
20.30	Film: Cento uomini e una. ragazza (kom., ZDA 1937, r. Henry Koster, i. Deanna Dur-bin)
22.30	Športne vesti
24.00	Aktualno: Prva stran
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
SLOVENSKE MREŽE ■
TV Slovenija 1
8.25	Otroška matineja: Živ žav, 9.20 nanizanka Hov!
9.40	Dok. oddaja: Gradovi (8. del)
10.15	Dokumentarni niz: Zgodba o Hollywoodu (4. del)
11.00	Nanizanka: 'Alo, 'Alo
11.25	Videomeh
12.00	Kmetijska oddaja
12.35	Videogodba - Trinajsto prase z gosti
12.45	Video strani
12.55	Ona + on (pon.)
14.30	Nadaljevanka: Alternative 4 (S. Bareja, 1. del)
15.30	Sova: ponovitev nanizank Zlata dekleta in Max Headroom
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Film: Gospodična Mary
18.45	Risanka, Mernik in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV film: Moj premalo slavni stric (B. Miklavc-T. Štiglic)
21.10	Zdravo
22.30	Dnevnik, šport in vreme'
22.50	Nočni program Sova, vmes nanizanki Doktor Doogie Howser in Max Headroom
TV Koper______________________
10.00	Rubrika o ribolovu: Fish Eye
10.45	Dok.: Čampo Base (pon.)
12.30	Tenis - turnir ATP (pon.)
13.30	Športni pregled: Športime Do-menica
18.00	Superwrestling
19.00	TVD Novice
19.20	TV debata
20.00	Dok. oddaje: Camel Trophy,
20.30	Manjšine, evropsko bogastvo, Speciale Čampo Base
22.15	TVD Novice
22.30	Eurogolf - evropski turnirji
23.15	Avtomobilizem Fl: posebna oddaja o VN Avstralije
TV Slovenija 2
10.00	Oddaja za JLA in film Austerlitz
13.00	Športno popoldne, vmes avtomobilizem Fl in rokomet
19.00	Dok.: Da ne bi bolelo
19.30	Dnevnik
20.00	Dokumentarna niza: Veselje do lepe oblike, 20.45 Atlantik
21.35	Premor in športni pregled
22.25	Poskusni satelitski prenosi
RADIO • RADIO • RADIO ■
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu;
9.45	Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Ko se zemlji zavrti, ni zmeraj tako hudo; 10.40 Glasbena oddaja: Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo;
11.10	Glasbeni potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 12.30 Orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Variete: Ulica Castaldi (5. oddaja);
14.55	Večer koroške pesmi: Pesem o Miklovi Zali (2. del); 15.30 Šport in glasba: dogodki, rezultati, komentarji in intervjuji; 17.00 V studiu z vami: Sergej Verč; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Jutranji koledar; 7.00 Jutranja kronika in vremenska napoved; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij;
10.05	Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Humoreska tedna; 18.30 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-
4.30	Nočni program - glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah;
12.30	Aktualno: Primorski dnevnik;
12.45	Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset;
18.30	Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15,	12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
7.00	Simfonija zvezd; 7.30 Filrpska glasba; 8.00 Nedeljska oddaja; 8.25 Popevka tedna; 9.00 Avtorska popevka;
9.30	Mixage; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Čudovitih 7; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Šport in glasba; 18.00 Lestvica Long Playing plošč; 19.00 Glasba; 19.30 Šport; 20.00 Nočna glasba.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Pinka Tomažiča; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
FILM TEDNA
Res poslednji tango
ULTIMO TANGO A PARIGI — Poslednji tango v Parizu, It.-Fr. 1972 Režija: Bernardo Bertpiucci □ Scenarij: Bernardo Bertolucci in Franco Arcalli □ Fotografija: Vittorio Storaro □ Glasba: Gato Barbieri □ Montaža: Franco Arcalli □ Ingrajo: Marlon Brando, Maria Schneider, Jean-Pierre Leaud, Catherine Allegret, Massimo Girotti, Maria Michi V nedeljo, 4. 11., ob 22.30, na Italia 1
Dramatični film. Berltoluccijev najpolu-larnejši (tudi po Zadnjem cesarju) in naj-spornejši film predstavlja ponovno filmski dogodek našega tedenskega pregleda. To bo namreč ena zadnjih priložnosti, da si lahko ogledamo tale edinstveni »erotični film« na malem ekranu. Po odobritvi zakona Mammi mreže ne bodo več smele oddajati filmov, ki so prepovedani mladini pod 18. letom. »Škandalozni« Tango spada seveda tudi v to kategorijo.
»V Parizu se moški in ženska slučajno srečata v Passyju: v nenadnem erotičnem izbruhu se neznanca divje in srdito ljubita. Nato gresta vsak svojo pot.« Tako lapidar-no predstavi kritik Tullio Kezich to surovo in prabitno ljubezensko zgodbo med zrelim Amerikancem in mlado Parižanko. Po nevihti vsakovrstnih cenzur in polemik (ne nazadnje celo sežigu na grmadi izvirnega filmskega negativa!) je že zdavnaj splahne la začetna izzivalnost, ostalo pa je svojsko melodramsko ogrodje in ob njem vizualno bogastvo, ki ga nudita sugestivna hladna fotografija Vittoria Storara in topla jazzovska glasba Argentinca G ata Barbierija.
DALLE NOVE ALLE CINQUE... ORARIO CONTINUATO — Nine To Five — Od devetih do petih, ZDA 1980.
V nedeljo, 4. novembra ob 20.35, na Rete 4.
Filmska komedija. Kaj se lahko zgodi, ko se burkaško vzdušje, značilno za italijansko filmsko komedijo, sooči z ameriškim stereotipom o uspešnosti pravega bussiness mana? Tri simpatične tajnice podjetje Consolidated sanjarijo ob kozarčku in prijetnem vonju marihuane, kako bi spravile na limanice svojega mashilističnega šefa. Jane Fonda bi ga najraje ustrelila na safariju. Dolly Parton bi ga ujela kot bika na rodeu. Lilly Tomlin pa bi ga zastrupila. Sanje se včasih uresničijo: nesrečni Dabney Coleman se najprej znajde v bolnišnici, nato ga dekleta ugrabijo, da bi dokazale njegovo nepoštenost... Iz začetne premise, ki uvaja v nekakšno sociološko angažirano dramo, se pokaže ves burkaški talent protagonistk, ki spominja na podvige Charlota, Renea Claira ali Camerinija.
VIDEO NOTES
Oddaja:	"
Postaja: .	:	:
Ura:____________2______
V________________________J
• ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1_________________________|
6.55 Aktualno: Uno mattina
10.15 Nadaljevanka: Santa Barbara
11.00	Jutranji dnevnik
11.05	Film: Era lei che lo voleva! (kom., It. 1953, r. Marino Girola-mi, i. Walter Chiari), vmes vesti
13.00	Variete: Fantastico bis
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet: Gozd
14.45	Risanke
15.00	Glasba: I pini di Roma
15.30	Ponedeljkov šport
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.30	Nabožna oddaja in vesti
18.05	Nan.: Cose delFaltro mondo
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Film: Tre scapoli e un bebe (kom., ZDA 1987, r. Leonard Ni-moy, i. Tom Selleck, Steve Gut-tenberg, Ted Danson)
22.25 Kratki film s Stanliom in Olliom: La visita (kom., 1932)
23.00	Dnevnik
23.10 S plesnega praznika Napoli
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
| RAI 2	|
7.40	Nanizanki: Lassie, vmes risanke
8.40	Nanizanka: Lorentz e figli 9.30 Božanska komedija: Nebesa
10.00	Rubrika o židovski kulturi
10.30	Film: Al diavolo la celebrita (kom., It. 1949, r. Monicelli-Steno)
11.55 Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in Gospodarstvo
13.45	Nad.: Beautiful, 14.30 Destini
15.20	Film: Penelope la magnifica lad-ra (kom., ZDA 1966, r. Arthur Miller, i. Nathalie Wood)
17.00	Kratke vesti in Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf
18.10	Casablanca, šport, Rock cafe
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nan.: II commissario Koster 21.35 Na odru: La dolce ala della gio-
vinezza (Tennessee VVilliams, r. Nicholas Roeg, i. Liz Taylor)
23.10	Dnevnik - nocoj
23.20	Dokumentarec: Črni orkester 0.15 Dnevnik, vreme in horoskop 0.30 Film: Detenuto in attesa di giu-
dizio (dram., It. 1971, r. Nanni Loy, i. Alberto Sordi)
RAI 3_________________________
12.00	Dok. oddaja: Meridiana - Tečaj angleščine in francoščine, Včasih ne ljubim svoje matere, Prvo leto življenja, Pravosodje za mladoletnike
14.00	Deželne vesti
14.30	Mestno vesolje
15.30	It. prvenstvo v bezbolu
16.00	Šport: A tutta B
17.00	It. prvenstvo v balinanju
17.30	Nanizanka: Throb
18.10 Dokumentarna oddaja: Geo
18.35 Dokumentarec: Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Ponedeljkov deželni šport
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di A. Barbato
20.30	Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi)
22.25 Večerni dnevnik
22.30	Film: La spia che vide il suo ca-davere (krim., ZDA 1972, r. La-mont Johnson, George Peppard)
0.05 Nočni dnevnik
Nekoč berači - sedaj pa avantgardni umetniki!
Današnja jutranja oddaja RAI 1 Unomattina, ki je na sporedu od 6.55 do 10.15, bo med drugim posvečena povsem svojski umetniški zvrsti: ustvarjanju razpoznavnih slik na pločnikih, kot jo imenuje prot. Felice Nalin, priznani izvedenec v tej stroki, saj vodi v Legnagu posebno šolo Scuola dei Madoneri, v kateri se mladi navdušenci z barvni-
• ZASEBNE T
mi kredami v roki izpopolnjujejo v slikanju velikih nabožnih prizorov na mestni asfalt. Nekoč so take »slikarje« istovetili z berači, sedaj pa jih umetnostni kritiki prištevajo celo med avantgardne umetnike. Med oddajo se bodo Nalinovi učenci pomerili med seboj na Trgu Bra v Veroni, njihov mentor pa bo z voditelji govoril o pojavu.
V POSTAJE ■
CAHALE 5_____________
7.50 Nanizanka: La piccola grande Neli
8.25 Film: Mascherata al Messico (kom., ZDA 1945, r. M. Leisen, i. Dorothy Lamour)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.45 Tris, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.30	Variete: Buon comple-anno 1983
16.55 Kvizi: Doppio slalom, 17.25 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito
20.25 Striscia la notizia
20.40 Film: Scuola di polizia 4 - Cittadini in... guar-dia (kom., ZDA 1987, r. Jim Drake, i. Steve Guttenberg)
22.30	Nan.: Časa Vianello
23.00	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.35 Striscia la notizia
0.55 Nan.: Marcus Welby, 1.55 L ora di Hitchcock
RETE 4____________
8.30 Nad.: Una vita da vive-re, 9.30 Andrea Cele-ste, 10.00 Amandoti, 10.30 Aspettando il do-mani, 11.00 Cosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja
13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Marilena, 15.40 La mia piccola solitudine, 16.10 Ribel-le, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 17.55 Febbre d'amore
18.55 Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.25 Nan.:TopSecret
20.30	Nadaljevanka: La don-na del mistero
22.30	Dokumentarec: Liz, zadnja zvezda
22.35 Film: Improvvisamen-te lestate scorsa (dram., VB 1959, r. Joseph L. Mankiewicz, i. Liz Taylor, Katharine Hepburn)
0.50 Film: Forzate il blocco (vojni, ZDA 1942, r. Robert Z. Leonard, i. Robert Taylor)
ITALIA 1____________
7.00 Otroška oddaja 8.30 Nan.: Batman, 9.00 Skippy, 9.30 Strega per amore, 10.00 Tarzan,
11.00	Riptide, 12.00 Charlie s Angels, 13.00 La famiglia Bradford,
14.00	Happy days
14.30	Radio Carolina 7703
15.30	Nanizanka: Compagni di scuola
16.00 Otroška oddaja 18.45 Nanizanke: My Secret Identity, 19.30 Časa Keaton, 20.00 Cri Cri
20.30	Film: Cosi e la vita (kom., ZDA 1986, r.
Blake Edwards, i. Jack Lemmon, Julie An-drews)
22.30 Aktualnosti: Buzz 23.05 Film: The Rocky Hor-ror Picture Show (glas., 1975, r. Jim Sharman, i. Barry Bos-twick)
1.05 Nanizanki:	Mike
Hammer, 2.05 Benson
ODEON_______________
7.00 Matineja Tri venete
13.00	Risanke
14.45	Variete: Telemeno
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.00	Film: Arrivano le tigri (kom., ZDA 1978, r. Šean Cunnigham, i. Richard Lincoln)
17.45	Nanizanki: Doc Elliot, 18.30 Flash Gordon
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Casalingo Superpiu
20.30	Film: Il cappotto di as-trakan (kom., It.-Fr. 1980, r. Marco Vicario, i. Johnny Dorelli, Andrea Ferreol)
22.30	Film:	Irene Irene
(dram., It. 1975, r. Peter Del Monte, i. Alain Cuny)
0.30 Nanizanka: I classici dellerotismo
TMC_________________
8.30 Nanizanke: Get Smart, 9.00 Petrocelli, 10.00 La famiglia Partridge 10.30 Nad.: Terre sconfinate, 11.15 Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Prijateljska narava
13.00	Šport in dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: Dolce novembre (dram., ZDA 1968, r. R. E. Miller, i. Sandy Dennis)
17.00	Aktualno: Ženska TV
18.00	Nanizanki: Autostop per il cielo, 19.00 Anna e il suo re
19.30	Variete: Cera guesto, Cera guello
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film:	Tripla eco
(dram., VB 1972, r. Michael Apted, i. Glenda Jackson, Oliver Reed)
22.20 Variete: Ladies & Gen-tleman
22.55 Večerne vesti in šport
23.15 Mednarodni prenosi 0.15 Film: Citta amara - Fat City (dram., ZDA 1972, r. John Huston, i. Jeff Bridges)
TELEFRIULI__________
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Nanizanka: L'albero delle mele
19.30	Dnevnik
20.00	Zelena dežela
20.30	Ponedeljkova košarka
22.30	Nočne vesti
23.00	Ob čakanju polnoči
24.00	Nan.: Chopper One 0.30 Nočne vesti
TELE 4______________
SLOVENSKE MREŽE
		
TV Slovenija 1		TV Koper
8.50
9.00
9.40
11.15
15.25
15.35
16.55
17.05
18.30
19.10
19.30 20.05
21.40
22.30 22.50
0.05
Video strani
Spored za otroke in mlade: Miti in legende islamskih ljudstev, 9.15 Mačkon in njegov trop: Roparji diamanta
Mozaik. Da ne bi bolelo, 10.00
Renu Bassi v plesih iz Indije,
10.30 Utrip, 10.45 Zrcalo tedna,
11.00 Mernik
Video strani
Video strani
Sova (pon.)
Poslovne informacije in dnevnik Mozaik. Zdravo (pon.)
Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Slon, 18.45 Čebelica Maja Risanka in TV okno Dnevnik in vreme Predstava SNG Ljubljana: Zid, jezero (D. Jovanovič)
Osmi dan Dnevnik in vreme Nočni program Sova, vmes nanizanki Alfred Hitchcock vam predstavlja in Max Headroom Video strani
12.30	Dok.: Čampo Base (pon.)
13.00	Superwrestling (pon.)
14.00	Dokumentarec: Čampo base
15.45	Eurogolf - evropski turnirji
16.45	VVrestling Spotlight
17.30	Nogomet - argen. prvenstvo
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Novice
19.30	Otroška oddaja
20.00	Glasba na TV: Angelo Baiguera
20.30	Rubrika: Lunedi Šport 20.35 Dok.: Garnel Trophy (2. del)
21.00	Oddaja o boksu: Bordo Ring
21.45	O zamejskem športu: 6. krog
22.15	TVD Novice
23.15	Eurogolf - evropski turnirji 0.15 Oddaja o boksu: Bordo Ring
TV Slovenija 2_______________
17.30	Studio Ljubljana
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Dok.: Po sledeh napredka 20.55 Športna oddaja: Sedma steza 21.15 Karavana zapravljivčkov
21.40 Dok.: Ekološka bela krizantema
■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO ■
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica;
8.10	Vozlišča; 9.00 Valčki in polke; 9.30 Doživljati rojstvo; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Slovenska lahka glasba; 12.00 Portreti in srečanja; 12.15 Orkestralna glasba; 12.40 Revija ZCPZ v Kulturnem domu v Trstu; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Gospodarstvo; 14.10 Otroški kotiček: Tako ali drugače?; 14.30 Naravoslovje malo drugače; 14.50 Evergreeni; 15.30 Južnoameriška foklora; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Aladinova svetilka; 17.40 Mladi val: Kinotto; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00,
21.00,	22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Lepljenka; 8.25 Rin-garaja; 8.40 Naučimo se pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkur-ček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Kp; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tecjna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanje z...; 16.00 Moderato con brio; 16.32 Hot hits;
18.00	Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro;
12.00	Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 19.30 Zmenek s psihologom (pon.); 20.30 Loža v operi, nato glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
V Ž A R I S C U I
!
I
3
I
Glasba za aids
Zvezdniki rock scene Sinead O Connor, Annie Lennox, David Byrne, skupini Ne-ville Brothers in U2, Lisa Stansfield, Deb-bie Harry (na sliki) in Iggy Pop, ob teh pa še filmski ustvarjalci Wim VVenders, Jean-Baptiste Mondino, Stephen Frears, Bruce Weber in Jonathan Demme: njihov zadnji skupni trud nosi naslov Red Hot and Blue. Gre za poklon Coleu Porterju v obliki edinstvene multimedialne stvaritve, v kateri se glasba prepleta s filmskim oblikovanjem, oboje pa se uokvirja v obravnavo enega najaktualnejših vprašanj 21. stoletja. Leigh Blake in John Carlin želita s to pobudo opozoriti občinstvo na vse prodornejšo prisotnost aidsa. Ves dobiček ob prodaji plošče in video posnetkov, ki jih bodo svetovni javnosti uradno predstavili 1. decembra v posebni TV oddaji, je tako namenjen skladu za raziskave o aidsu. V načrtovani televizijski oddaji pa bodo o tem problemu poleg že omenjenih filmskih in glasbenih interpretov spregovorili tudi ugledni predstavniki umetniškega prizorišča.
Ob znamenitih pesmih Colea Porterja, enega največjih ustvarjalcev moderne ameriške glasbe, se z istim ciljem pojavlja tudi Handlovo delo Izrael v Egiptu, ki bo te dni doživelo italijansko krstno uprizoritev na odru bolonjske opere. Do postavitve biblijskega Izraela v Egiptu, ki ga uvrščajo na sam vrh epsko dramatičnega zborovskega oratorija, je prišlo na pobudo združenja Life. Po bolonjski premieri bodo Handlov oratorij, v katerem nastopa 60 glasbenikov, ponovili v raznih italijanskih mestih - vselej z dobrodelnim namenom v korist Združenja za raziskave o aidsu.
GOSI E LA VITA — Thafs Lifel — Takšno je življenje, ZDA 1986.
TV premiera v ponedeljek, 5. novembra, ob 20.30 na Italia 1.
Filmska komedija. Blake Edvvards je eden najbolj proslavljenih avtorjev ameriške filmske komedije, še posebej tiste najbolj dodelane, sentimentalne in sofisticirane (denimo, Victor Victoria). V tem filmu mu je uspelo združiti enega od absolutnih protagonistov tega žanra Jacka Lemmona in prav tako značilno interpretko številnih hollywoodskih briljantnih likov Julie Andrews. V Edward-sovi sarkastični komediji sta srečna zakonca, ki začenjata doživljati tegobe starosti. Lemmon je uspešni arhitekt, ki na predvečer svojega 60. rojstnega dne postane panična žrtev lastnih hipohondričnih mor. Julie Andrews pa se kot dolgoletna pevka zboji, da ima raka v grlu, a kljub bolezni bo prav ona dvignila moralo možu in vsej družini. Odličen in prefinjen humor režiserja Edwardsa je v filmu osvetlil in zajel prav vse interprete.
A
VIDEO NOTES
Oddaja:.:.^. ....
Postaja: ..............
Ura:___._______________
v________________________J
ITALIJANSKE TV MREŽE ■
RAI 1_________________________
6.55 Aktualno: Uno mattina
10.15 Nadaljevanka: Santa Barbara
11.00	Jutranji dnevnik
11.05	Film: Francis, il mulo parlante (kom., ZDA 1949, r. Arthur Lu-bin, i. Donald 0'Connor), vmes (11.55) vreme in vesti
13.00	Variete: Fantastico bis
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet, nato risanke
15.00	Italijanske kronike
15.30	O restavriranju slik
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55 Iz parlamenta in kratke vesti
18.05	Nan.: Cose dell altro mondo
18.45 Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Aktualno: Lubjanka - Ljudje iz Stalinovih let
21.25 Film: Platoon (vojni, ZDA 1986, r. Oliver Stone, i. Tom Berenger, Willem Dafoe), vmes (22.40) dnevnik
23.40	Glasba: Vodnjaki v Rimu
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
0.40 Petrarcov Canzoniere
| RAI 2____________________________|
7.40	Nanizanki: Lassie in risanke
8.40	Nanizanka: Lorentz e figli
9.30 Tečaj španščine in nemščine
10.00	Film: Clandestini a Tahiti (dram., Fr. 1958, r. Raplh Habib, i. Martine Carol)
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in Gospodarstvo
13.45	Nad.: Beautiful, 14.30 Destini
15.20	Film: Lo sprecone (kom., ZDA 1952, r. Don Weiss, i. Janet Le-igh, Peter Lawford)
17.00	Vesti in Iz parlamenta
17.30	Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf
18.10 Knjižne novosti: Casablanca
18.20	Šport in rubrika Rock cafe
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Caruso Pascoski (dl padre polacco) (kom., It. 1988, r-i. Fran-cesco Nuti, i. Clarišsa Burt)
22.20	Dnevnik, nato Dosje
23.30	Dnevnik, vreme in horoskop
23.55	Film: Diario di un curato di campagna (dram., Fr. 1950, r. Robert Bresson, i. Claude Laydu)
RAI 3________________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Galileo Galilei, Oddaja o obrtništvu, Monografije, Boks
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarca: Zdravje v blue-jeansih, 15.00 Lutka po imenu Ostržek
15.30	Jahanje in motokros
17.00	Nanizanki: I mostri - II ballo in maschera, Throb - Metti un an-nuncio sul giornale
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.35	Dok.: Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55 Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di A. Barbato
20.30	Aktualnosti: Dan na preturi (ured. Nini Perno in Roberta Petrelluzzi)
22.30	Večerni dnevnik
22.35	Film: II silenzio (dram., Šve. 1963, r. Ingmar Bergman, i. Ingrid Thulin, Gunnel Lindblom)
0.10 Nočni dnevnik
STAJE ■
Enzo Biagi o mračnih letih stalinizma
Te dni je izšla zadnja knjiga Enza Biagija (na sliki) z naslovom Lubjanka. Ob tej priložnosti je ugledni italijanski časnikar pripravil tudi televizijsko oddajo v dveh delih o temnih letih stalinizma v Sovjetski zvezi. Med se nepoznanimi pričevanji je zlasti zanimiva pripoved Olge Ivin^kaje, ki je Borisu Pasternaku navdihnila lik Lare iz romana Doktor Zivago. Prvi del Biagijeve oddaje bo na sporedu nocoj ob 20.40 po prvi državni mreži.
• ZASEBNE TV PO
CANALE 5____________
7.50	Nanizanka: La piccola grande Neli
8.25	Film: Llmprendibile signor 880 (kom., ZDA 1950, r. Edmund Goul-ding, i. Burt Lancaster)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.45 Tris, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.30	Variete: Buon comple-anno 1983
16.55	Kvizi: Doppio slalom,
17.25	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Variete: Striscia la no-tizia
20.40	TV film: Ouattro pic-cole donne (3. del)
22.45	Aktualno: S.O.S. ani-mali (vodi B. Bardot)
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.55 Striscia la notizia (pon.)
1.10	Nan.: Marcus Welby,
2.15	L ora di Hitchcock
RETE 4____________
8.30	Nad.: Una vita da vive-re, 9.30 Andrea Cele-ste, 10.00 Amandoti,
10.30	Aspettando il do-mani, 11.00 Cosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nellaprateria
12.30	Otroška oddaja
13.40	Nad.: Sentieri, 14.35 Marilena, 15.40 La mia piccola solitudine
16.10	Ribelle, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital,
17.55	Febbre d'amore
18.55	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.25	Nan.: Top Secret
20.30	Film: Cassandra Crossing (pust., It.-VB 1977,
. r. George Pan Cosma-tos, i. Richard Harris, Sofia Loren, Ava Gar-dner)
22.05	Aktualno: Dobrodošla Madžarska (pon.)
23.30	Film: Stalag 17 (vojni, ZDA 1953, r. Billy Wil-der, i. William Holden)
ITALIA 1____________
7.00	Otroška oddaja
8.30	Nan.: Batman, 9.00 Skippy, 9.30 Strega per amore, 10.00 Tarzan,
11.00	Riptide, 12.00 Charlies Angels, 13.00 La famiglia Bradford,
14.00	Happy days
14.30	Glasbena oddaja: Radio Cdrolina 7703
15.30	Nanizanka: Compagni di scuola
16.00	Otroška oddaja
18.45	Nanizanki: My Secret Identity, 19.30 Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Varieteja: Paperissi-ma, 21.30 Caccia all'-uomo
22.30	Športna rubrika: Torkov priziv
0.05 Nanizanke:	Mike
Hammer, 1.05 Appar-tamento in tre, 1.35 Benson
ODEON________________
7.00	Matineja na Tri veneti
13.00	Risanke
14.45	Variete: Telemeno
15.00	Nadaljevanka: Signo-re padrone
16.00	Film:	Il sospetto
(dram., ZDA 1941, r. Alfred Hitchcock, i. Joan Fontaine, Cary Grant)
17.45	Nanizanki: Doc Elliot,
18.30	Flash Gordon
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Casalingo Superpiu
20.30	Film: Sotto un tetto di stelle (pust., Nova Zel. 1988, r. Sam Pilsbury, i. Greer Robson, Peter Phelps)
22.00	Nan.: Supercarrier, Ol-tre il muro del suono
23.00	Film: Shaker Run (pust., ZDA 1984, r. Bruce Morrison, i. Cliff Robertson)
TMC__________________
8.30	Nanizanke: Get Smart,
9.00	Petrocelli, 10.00 La famiglia Partridge
10.30	Nad.: Terre sconfinate, ll.ISPotere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Prijateljska narava
13.00	Športne vesti
13.15	Dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: La dinastia del petrolio (pust., VB
1957, r. Ralph Thomas, i. Dirk Bogajde)
16.55	Aktualno: Ženska TV
17.50	Nanizanki: Autostop
per il cielo, 18.55 Anna e il suo re
19.30	Variete: Cera guesto, cera guello
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Sento che mi sta succedendo gualcosa (kom., ZDA 1969, r. Stuart Rosenberg, i. Jack Lemmon, Cathe-rine Deneuve)
22.20	Rubrika o motorjih
22.55	Večerne vesti in šport
23.15	Koncert: Iron Maiden
0.15 Film: Furia selvaggia -Billy Kid (vestern, ZDA 1958, r. Arthur Penn, i. Paul Newman)
TELEFRIULI_________
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Nanizanka: L'albero delle mele
19.30	Dnevnik
20.00	Kronika iz parlamenta
20.30	Portreti
21.30	Nan.: Chopper One
22.30	Nočne vesti
23.00	Film: Le lacrime ama-re di Petra Von Kant (dram., ZRN 1972, r. Rainer W. Fassbinder, i. Hanna Schygulla)
1.00	Nočne vesti
TELE 4_____________
SLOVENSKE MREŽE
TV Slovenija 1
9.00	Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke
9.30	Šolska TV: izobraževalna oddaja Človekovo telo (4. del), 10.00 dokumentarec Boj za obstanek
10.25	Tečaj nemškega jezika
10.55	Športna oddaja: Sedma steza
11.15	Osmi dan
12.00	Video strani
14.30	Tečaj nemškega jezika (pon.)
15.00	Žarišče (pon.)
15.30	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Šolska TV (pon.)
18.00	Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj, 18.15 Pogledi - Znamenja na Slovenskem
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
< 20.05 Nan.: Nekoč v Lisboni (1. del)
* 21.00 Glasbena odd.: Love me tender -Tribute to Elvis Presley (1. del)
22.00	Dnevnik in vreme
22.20	Nočni program Sova, vmes nanizanki Dekameron in Max Head-room
23.35	Video strani
TV Koper_____________________
12.30	Dok.: Čampo Base (pon.)
13.00	Eurogolf - evropski turnirji
14.00	Oddaja o boksu: Bordo Ring
15.45	Športna parada: Šport Parade
16.45	O zamejskem športu: 6. krog
17.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Novice
19.30	Film: Los Angeles: Ouinto dis-tretto dl polizia (r. R. Butler)
21.00	Žrebanje lota
21.10	Rubrika: Settimana Gol
22.15	TVD Novice
22.30	Bezbol - prvenstvo MLA
23.15	Bordo Ring in Settimana Gol
TV Slovenija 2_______________
16.40	Svet športa
17.30	Studio 2 Koper
19.00	Naša pesem '90
19.30	Dnevnik, Žarišče, žrebanje lota
20.35	Dok. niz: Gradovi (9. del)
21.05	Dokumentarca: Laterna magika (r. Ingmar Bergman) in Ingmar Bergman, režiser
22.50	Hokej: Jesenice-Medveščak
RADIO • RADIO ■ RADIO
i
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica;
8.10	Odprti prostor; 8.40 Country Club;
9.30	Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Kantavtorji; 12.00 Vsak je svoje starosti kovač; 12.20 Istrumen-talni solisti; 12.40 Revija Zveze cerkvenih pevskih zborov v Kulturnem domu v Trstu; 12.50 Orkestri; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Goriške gostilne;
17.40	Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.00 Gospodarstvo; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbena poslušal-nica; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli;
20.00	Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za Wieniawskega;
21.05	Radijska igra; 21.45 Intermezzo;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30,
16.30	Poročila; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
15.30,	16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15,
12.30,	15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna;
8.40	Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Popevka po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje;
11.00	Tovarna sanj; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo;
14.40	Popevka; 15.00 Srečanje z...; 16.00 Moderato con brio; 16.32 Hot hits;
18.00	Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz glasba;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 9.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta.
FILMI NA MALEM EKRANU
DIARIO Dl UN CURATO Dl CAMPAGNA — Le Journal d'un cure de cam-pagne — Dnevnik podeželskega kaplana, Fr. 1951.
V torek, 6. novembra, ob 23.55, na RAI 2.
Dramatični film. Po dveh spodletelih poskusih (v lanski in letošnji sezoni) je spet na sporedu RAI 2 eden najbolj doživetih filmov francoskega filmskega umetnika Roberta Bressona. Ta sicer malo poznani avtor zaseda pomembno mesto v zgodovini svetovnega filma, ne toliko zaradi uspešnosti sovjih del, kot zaradi izredne iskateljske (na ravni filmskega jezika) in etične drže pri filmskem ustvarjanju. »Rigorozna« naravnanost se kaže v slehernem njegovem delu, od svetopisemske parabole po Tolstoju Denar (1983) do zgornjega starejše apologa, ki ga je Bresson povzel po istoimenskem Bernanosovem romanu. V bistvu gre za notarski zapis o tregični izkušnji duhovnika, ki propade zaradi svoje evangelijske doslednosti. Upamo lahko le, da bo tokrat Bressonov film res »šel« v eter!
OSEBNOST TEDNA
Veliki Xaviev
Pretekli teden je v starosti 90 let umrl Francisco de Asis Javier Gugat Mingall de Bru y Deulofeo ali veliki Xavier, ki so ga vsi poznali kot kralja rumbe in ki je vse svoje življenje preživel v spremstvu najlepših žensk. Torej človek, za katerega moramo reči, da je živel »na veliko«.
Glasbenik je bil španskega rodu, star je bil samo pet let, ko so se mu starši iz političnih razlogov izselili na Kubo. Bil je en-fant prodige, ki je z violino navduševal občinstvo. Kasneje ga je odkril kralj operne glasbe Enrico Caruso in ga odpeljal s seboj v New York, da je nastopal v pavzah njegovih koncertov. V tej novi domovini se je nad Cugatom navdušil tudi Rodolfo Valentino, ki ga je uvedel v filmski svet. Njegovi afro-kubanski ritmi, ki jih je izvajal s svojim »tropskim orkestrom«, so v 30. in 40. letih postali prava moda in orkester je 15 let predstavljal glavno atrakcijo v ne-wyorškem lokalu VValdorf Astoria.
Xavier Gugat je prav gotovo ljubil glasbo, še bolj pa je ljubil lepe ženske. Svojo prvo ženo Kubanko Rito Montaner je primerjal TVagnerju, Mehikanko Carmen Cas-tillo Puccinijevim romantičnim arijam, tretjo ženo Lorraine Allen Mozartovim skladbam, Španko Charo Baeza španski glasbi, za svojo najslavnejšo ženo Abbe Lane pa je uporabil kar pet skladateljev -Debussyja, Bizeta, Čajkovskega, Porterja in Gershwina. Zanimivo je bilo njegovo sodelovanje s pevko in plesalko Marguerito Cassino, ki je potem »postala« Rita Hay-worth. V začetku 80. let, ko mu je srce že resno nagajalo, je Gugat izdal tudi svojo avtobiografijo.
Gugat je prav gotovo ustvaril glasbeno modo, marsikomu pa bodo ostale v spominu slike, na katerih se je veliki dirigent pojavljal vedno s slavnimi lepoticami in srčkano psičko čiuaua.
VIDEO NOTES
Oddaja:..............
Postaja::-.:...,T t -;.:
Ura: _______________________________
v_______________________________________/
ITALIJANSKE TV MREŽE
j RAI 1
6.55 Aktualno: Uno mattina 10.15 Nadaljevanka: Santa Barbara
11.00	Jutranji dnevnik
11.05	Film: Desiderio di re (glas., ZDA 1936, r. Josef Von Sternberg, i. Grace Moore), vmes (11.55) vesti
13.00	Variete: Fantastico bis
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet: Polip
14.45	Risanke
15.00	Izobr. oddaji: Odprta šola, 15.30 Novecento - It. literatura po 1. 45
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Iz parlamenta in kratke vesti
18.05	Nan.: Cose delPaltro mondo
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.25 Nogomet: za pokal UEFA Inter-
Aston Villa, 22.15 za pokal pokalnih zmagovalcev Juventus-Austria Dunaj
23.00	Večerni dnevnik
23.10 Nogomet za pokal EUFA: Ata-lanta-Fenerbahce
24.00	Nočni dnevnik in vreme 0.20 Danes v parlamentu
0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
RAI 2_________________________
7.40	Nanizanki: Lassie in risanke
8.40	Nanizanka: Lorentz e figli
9.30 Dokumentarec: Crescere
10.00	Film: I fortunati (kom., Fr. 1963, r. Philippe De Broca)
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in Gospodarstvo
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.30	Videocomic
14.55	Nogomet za pokal UEFA: Bolog-na-Hearts
16.45	Kratke vesti in Iz parlamenta
16.55	Nogomet za pokal prvakov: Spartak-Napoli, nato šport
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik
20.30	TV film: Reato d innocenza (dram., ZDA 1985, r. Michael Miller, i. Andy Ggriffith)
22.10 Dnevnik - nocoj
23.25 Film: Con gli occhi di Emma (dram., ZDA 1984, r. John Korty, i. Elizabeth Montgomery)
23.55	Aktualno: Extra - Dogodki in osebe v Evropi
0.40 Vreme, dnevnik in horoskop
0.55 Nanizanka: Un caso per due
| RAI3_____________________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Tavolozza italiana, Človek in njegovo okolje
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarca: Informagiovani, 15.00 Multimedialna enciklopedija filozofske znanosti
15.30	It. prvenstvo v hokeju na travi in na ledu
16.55 Nanizanki: I mostri - Mia čara, 17.20 Throb - Fischi e fiaschi
17.45 Dokumentarna oddaja: Geo
18.20	Športna rubrika: Derby o nog-metnih pokalih (vodi Aldo Bis-cardi) in prenos tekme za pokal pokalnih zmagovalcev Samdo-ria-01yimpiakos, vmes (19.15) dnevnik
20.15 Deželne vesti
20.30	Nogomet za pokal UEFA: Roma-Valencia
22.20	Variete: Che fai... ridi?! - Morto Troisi, viva Troisi
23.20	Nočni dnevnik
24.00	Film: Facciamo Tamore (kom., It. 1968, r. Vittorio Caprioli, i. Pier-re Clementi, Claudine Auger)
Prava športna sreda v znamenju nogometa
Zopet se nam obeta nogometna poplava. RAI 1 bodo zasedla srečanja Inter-Aston Villa (ob 20.25), Juventus-Austria Dunaj (ob 22.15) in Atalanta-Fenerbahce (ob 23.10). Po RAI 2 bosta na sporedu tekmi Bologna-Hearts Manchester (ob 14.55) in Spartak Moskva-Na-poli (ob 16.55), po RAI 3 pa spopada Sampdoria-OIimpiakos (ob 18.25) in Roma-Valencia (ob 20.30). Italia 1 nam nudi ob 20. uri srečanje Bruges-Milan, TMC ob 22.20 pa tekmo Monako-Črnomorec Odesa.
ZASEBNE TV POSTAJE •
CANALE 5____________
7.50 Nanizanka: La piccola grande Neli
8.25 Film: La ragazza di Manhattan (kom., ZDA 1948, r. Alfred E. Green, i. Dorothy La-mour)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.45 Tris, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.30	Variete: Buon comple-anno 1983
16.55 Kvizi: Doppio slalom, 17.25 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito
20.25 Variete: Striscia la no-tizia
20.40 Nadaljevanka: Dallas
21.45	Aktualno: Forum
22.45	Aktualno: Scene da un matrimonio
23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.55 Variete: Striscia la no-tizia (pon.)
1.15 Nanizanki: Marcus Welby M. D., 2.15 L ora di Hitchcock
RETE 4____________
8.30 Nad.: Una vita da vive-re, 9.30 Andrea Celes-te, 10.00 Amandoti, 10.30 Aspettando il do-
mani, 11.00 Cosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Marilena, 15.40 La mia piccola solitudine, 16.10 Ribel-le, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 17.55 Febbre damore
18.55 Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.25 Nanizanka:' Top Se-cret
20.30	Film: La meravigliosa avventura di Sam e 1'-orsetto lavatore (pust., ZDA 1969, r. James B. Clark, i. Teddy Eccles)
22.30	Ekološka oddaja: Gaia
23.00 Tednik: Cadillac
23.30	Rubrika: Veliki golf
0.35 Film: Rommel, la vol-
pe del deserto (vojni, ZDA 1951, r. Henry Hathaway, i. James Mason)
ITALIA 1____________
7.00 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 8.30 Nan.: Batman, 9.00 Skippy, 9.30 Strega per amore, 10.00 Tarzan,
11.00	Riptide, 12.00 Charlie s Angels, 13.00 La famiglia Bradford,
14.00	Happy days
14.30	Glasbena oddaja: Radio Carolina 7703
15.30	Nanizanka: Compagni di scuola
16.00	Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke
18.45 Nanizanki: My Secret Identity, 19.30 Cri Cri
20.00	Nogomet: za pokal prvakov, Bruges-Milan
22.00	Nanizanka: I Robinson
23.00	Reportaža: Jonathan 23.50 Nanizanke: Vietnam
addio, 0.50 Mike Ham-mer, 1.50 Benson
ODEON_______________
7.00 Matineja Trivenete
13.00	Risanke
14.45	Variete: Telemeno
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.00	TV film: Soggetto a rischio (dram., ZDA 1983, r. Robert Jivas, i. Robert MacNaugton, Robert. Wagner)
17.45	Nanizanki: Doc Elliot, 18.30 Flash Gordon
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Casalingo Superpiu
20.30	Nad.: Pasiones
22.00	Rubrika o zdravju
22.30	Nanizanka: Ouinta di-mensione - Serata fan-tastica
24.00	Film: Le streghe della Luna nera (srh., ZDA 1972, r. Bert I. Gordon, i. Orson Welles, Pame-la Franklin)
TMC__________________
8.30 Nanizanke: Get Smart, 9.00 Petrocelli, 10.00 La famiglia Partridge 10.30 Nad.: Terre sconfinate, 11.15 Potere
12.00	Kosilo z VVilmo
12.30	Prijateljska narava
13.00	Športne vesti
13.15 Dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: La porta proibita (dram., ZDA 1940, r. Robert Stevenson, i. Orson Welles)
16.50	Aktualno: Ženska TV
17.50	Nanizanki: Autostop per il cielo, 18.55 Anna e il suo re
19.30	Variete: Cera guesto, cera guello
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Il caso Hearst & Davies (kom., ZDA 1983, r. David Lowell Rich, i. Robert Mit-chum)
22.20 Nogomet: za pokal UEFA, Monako-Črnomorec Odesa 0.15 Večerne vesti 0.35 Nan.: Chicago Story
TELEFRIULI__________
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Nanizanka: L albero delle mele
19.30	Dnevnik
20.00	Nanizanka
20.30	TV film: Due madri (dram., It. 1987, r. Tonino Valerii, i. Barbara De Rossi)
22.30	Nočne vesti
23.00	Ob čakanju na polnoči
24.00	Rubrika o obrtništvu 0.30 Nočne vesti
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi


■ SLOVENSKE MREŽE
TV Slovenija 1_______________|
9.00 Spored za otroke in mlade: Živ žav
9.50 TV film: Moj premalo slavni stric (B. Miklavc-T. Štiglic)
10.50	Nadaljevanka: Nekoč v Lisboni (pon. 1. dela)
11.45 Video strani
14.50	Žarišče (pon.)
15.20 Sova (pon.)
16.55 Poslovne informacije in dnevnik
17:05 Mozaik. Dokumentarni oddaji: Atlantik, 17.55 Po sledeh napredka
18.25 Spored za otroke in mlade: ZBIS Pahljača mladosti, 18.40 Dan v Milanu
19.00 Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film: Obraz proti obrazu (dram., Šve. 1975, r. Ingmar Bergman, i Liv Ullmann, Erland Josephson)
22.05	Dnevnik in vreme
22.30	Rock kompas
23.15 Nočni program Sova, vmes nanizanki Alf in Max Headroom ter dokumentarni niz Zgodba o Hollywoodu (6. del)
| TV Koper_________________________
12.30	Dokumentarec: Čampo Base
13.00	Bordo Ring in Settimana Gol
15.45	Bezbol - prvenstvo MLA
16.45	Wrestling Spotlight
17.30	Nogomet - angleško prvenstvo
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Novice
19.30	Otroška oddaja
20.00	Dokumentarec: Reka Sava
20.30	Nanizanka: Sguadra segreta
21.00	Šport v ZDA: USA Šport
22.15	TVD Novice
22.30	Rubrika: Tuttocoppe
23.15	Bordo Ring in USA Šport (pon.)
TV Slovenija 2_______________
17.50	Druga godba
18.00	Dok.: Po brezkončnosti sveta
18.30	Mostovi
19.00	Studio Maribor
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.55 Športna sreda, vmes tekma za EP 1992 v nogometu: Glasgow Rangers-Crvena zvezda
22.50	Svet poroča
'
• RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 8.40 Soft mušic;
9.15	Variete: Ulica Castaldi (pon.);
10.00	Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Veliki uspehi Beatle-sov; 12.00 Glej, kaj ješ; 12.20 Orkestralna glasba; 12.40 Revija ZCPZ v Kulturnem domu v Trstu; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Na goriškem valu; 15.00 Rock zvezde; 15.30 Znani ansambli; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Literarne podobe; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00,
19.00,	21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 10.00 Dan reformacije; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Glasbena mladina; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci!;
19.45	Studio 26; 20.00 Koncert za besedo - Samota; 20.25 Z našimi interpreti;
21.05	Knjižni trg; 21.30 Iz opere Zlatorog; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro;
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke -po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah;
6.30	Žgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja;
11.30	Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna;
14.45	Edig Galletti; 15.00 Srečanje z...;
16.00	Moderato con brio; 16.32 Hot hits; 18.00 Souvenir dTtaly; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
ŠPORTNI PORTRFT 1
Gigi Rodice
Gigi Radiče (55 let) je gotovo ena najbolj priljubljenih osebnosti italijanskega nogometa. Priljubljen je verjetno zato, ker je še ohranil značilnosti nekdanjih trenerjev, ko je »dobra ali tudi ostra beseda« bolj zalegla od marsikatere taktične igralne variante ali sheme. In gotovo ni naključje, da je bil njegov vodja pri Milanu Nereo Rocco, ki je bil za svoje nogometaše kot drugi oče.
Radiče je bil zelo dober nogometaš, nato pa odličen trener. V sezoni 1975-76 je s Torinom osvojil celo državni naslov. Bila so to res edinstvena leta za mladega trenerja, saj je njegovo moštvo igralo res učinkovito. Torino je tedaj imel v svojih vrstah kopico pravih asov, kot P. in C. Sala, Pecci, Graziani, Pulici, Zaccarelli in drugi. V tisti sezoni je bil Torino prvi, drugi pa Juventus z dvema točkama zaostanka. Še ostrejši boj sta ekipi bili v naslednjem prvenstvu, ko je prvouvrščeni Juventus zbral rekordnih 51, Torino pa 50 točk. Torino je tedaj predvajal moderno, duhovito in učinkovito igro in spet ni naključje, da je prav tedaj nastala pri tem klubu taka nogometna šola, ki je dala tudi v naslednjih letih vrsto pravih asov.
Še v lanski sezoni se je Radiče odlično odrezal na krmilu Rome. Popeljal je rimski klub v pokal UEFA, toda že po tej sezoni so ga »odslovili«, ali bolje: predsednik Viola je že prej najel bivšega trenerja Napoli-ja Bianchija.
Sedaj je Radiče prevzel vodstvo Bologne. Zamenjal je »profesorja« Scoglia. Skušal bo rešiti moštvo tako v prvenstvu kot v pokalu UEFA. Naloga ne bo lahka, Radiče pa je premostil še hujše ovire. Bo tudi z Bologno tako?
I
OBRAZ PROTI OBRAZU, Švedska 1975
V sredo, 7. novembra, ob 20.05, na TV Slovenija 1.
Dramatični film. Ta teden posvečata tako italijanska kot slovenska TV pozornost osebnosti in delom švedskega avtorja Ingmarja Bergmana. V torek, 6. 11., sta v okviru »umetniškega večera« na drugi slovenski mreži (ob 21.05) dokumentarca Lanterna magika in Režiser, ki nam preko filmskih izsekov in intervjujev z Bergmanom in njegovimi igralci predstavita avtorjev ustvarjalni unicum. Istega dne je na sporedu RAI 3 (ob 22.35) Bergmanov klasik II silenzio (1963). Obraz proti obrazu je iz novejšega obdobja, ki nekako zaključuje svojsko raziskovanje človekove intime in psifie, kar je Bergman načel po vzorcu velikih skandinavskih dramatikov Strindberga in Ibsena v 50. in 60. letih. Psihiater dr. Jenny Isacsson (Liv Ullmann) se med moževo odsotnostjo preseli k starim staršem, kjer obuja strahove in travme iz preteklosti ter boleče prikazni sodobnosti.
VIDEO NOTES
Oddaja:________________
Postaja:	. L
Ura:___________________
V________________________J
'	ITALIJANSKE TV MREŽE
I RAI1	]
6.55 Aktualno: Uno mattina
10.15 Nadaljevanka: Santa Barbara
11.00	Kratke vesti
11.05	Film: Gli uomini vogliono vive-re (dram., Fr.-It. 1962, r. Leonide Mougy, i. Jacgueline Huet), vmes (11.55) vesti
13.00	Variete: Fantastico bis
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet: Prebivalci severnih morij, nato risanke
15.00	Rubrika: Primissima
15.30	Italijanske kronike
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55 Iz parlamenta in kratke vesti
18.05	Nan.: Cose dell altro mondo
18.45 Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Dokumentarec: La macchina meravigliosa - Okus in voh
22.35 Kratki film s Stanom Laurelom in Oliverjem Hardyjem
23.00	Dnevnik
23.10 Pregled nove italijanske kinematografije: Cinegrafie '90
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
RAI 2_________________________
7.40	Nanizanki: Lassie in risanke
8.40	Nanizanka: Lorentz e figli 9.30 Zgodbe naših gradov
10.00	Film: La fuggitva (dram., It. 1941, r. P.Ballerini, i. Anna Magnani)
11.30	Nan.: II brivido delllmprevisto 11.55 Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in medicinska rubrika
13.45	Nad.: Beautiful, 14.30 Destini 15.20 Film: Barbagialla il terrore dei
sette mari e mezzo (kom., ZDA 1983, r. Mel Damski)
17.00	Vesti in Iz parlamenta
17.10	Lepa Italija in Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf
18.10	Casablanca, šport in Rock Cafe
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Aktualno: Ostalo... na kroniki, vmes nanizanka in pričevanja
23.00	Dnevnik in rubrika Eurogol 23.25 Glasba in besede za rešitev dežele ob Amazonki
0.25 Dnevnik, vreme in horoskop 0.40 Film: II giorno degli assassini (pust., ZDA, r. Smith-Vasallo, i. Glenn Ford)
RAI 3________________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Življenje živali, Nastajanje celine, II bel mangiare, Dežele v ogledalu - Sicilija
14.00	Deželne vesti
14.30	Raziskava o mestu knjige
15.00	Aktualno: Le indomabili donne nella storia d ltalia - Grazia De-ledda
15.35	Tekmovanje v superbikeu
16.00	Rubrika: Rally
17.00	Nanizanki: I mostri - Ninna nan-na mostro bello, 17.30 Throb -Breve incontro
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.35	Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55 Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di pili, Una cartolina di A. Barbato
20.30	Aktualno: Samarcanda
23.15 Nočni dnevnik
23.30	Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose mai viste
0.30 Dnevnik - v kiosku
Oddaja o surovosti vsakdanjega življenja
Surovost sodobnega življenja ima več obrazov, ki niso nikoli prijazni. Na RAI 2 bo nocoj (od 20.30 do 23. ure) oddaja z naslovom Podrobnosti... na kroniki obravnavala odnos do otrok, nebogljenih bitij, ki si jih nekateri želijo, drugi pa jih dobesedno »odvržejo« v zaboj za smeti. Oddajo vodi Enrico Mentana (na sliki), ki ne zasleduje izginulih oseb ali krivcev, temveč skuša osvetlili z različnih plati preobleme, ki sestavljajo naš vsakdan.
ZASEBNE TV POSTAJE •
CANALE5_____________
7.50 Nanizanka: La piccola grande Neli
8.25 Film: Tutta la citta ne sparla (kom., ZDA 1946, r. Allan Dwan, i. Eddie Albert)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.45 Tris, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.30	Variete: Buon comple-anno 1983
16.55 Kvizi: Doppio slalom, 17.25 Babilonia, 18.00 O.K, II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito
20.25 Variete: Striscia la no-tizia
20.40 Kviz: TeleMike
23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.55 Striscia la notizia (pon.)
1.10 Nanizanki: Marcus Welby M. D., 2.15 L'ora di Hitchcock
RETE 4____________
8.30 Nad.: Una vita da vive-re, 9.30 Andrea Cele-ste, 10.00 Amandoti, 10.30 Aspettando il do-mani, 11.00 Cosi gira il mondo
11.30 Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Marilena, 15.40 La mia piccola solitudine, 16.10 Ribel-le, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 17.33 Febbre d’amore
18.55 Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.25 Nan.: Top Secret
20.30	Film: Uno scomodo testimone (krim., ZDA 1981, r. Peter Yates, i. Sigourney Weaver, VVilliam Hurt)
22.35 Tednik: Kronika
23.20 Aktualnosti: Tehnologija in roboti, 23.50 Čara TV
0.45 Film: Il comandante Jim (vojni, ZDA 1942, r. David Miller, i. John Wayne)
ITALIA 1____________
7.00 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 8.30 Nan.: Batman, 9.00 Skippy, 9.30 Strega per amore, 10.00 Tarzan,
11.00	Riptide, 12.00 Charlie's Angels, 13.00 La famiglia Bradford,
14.00	Happy days
14.30	Glasbena oddaja: Radio Carolina 7703
15.30	Nanizanka: Compagni di scuola
16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.45 Nanizanki: My Secret Identity, 19.30 Časa Keaton
20.00 Risanke
20.30 Nanizanke: Don Tonino e il mistero di Villa Gruber
22.25	Aktualno: Miti, mode in rock'n roli
22.55 Variete: Capolinea
23.25	Rubrika: Grand Prix -
0.40 Nanizanki:	Mike
Hammer, 1.40 Benson
ODEON_______________
7.00 Matineja Tri venete
13.00	Risanke
14.45	Variete: Telemeno
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.00	Film: La ragazza della 5 strada (kom., ZDA 1939, r. Gregory La Cava, i. Ginger Ro-gers)
17.45	Nanizanki: Doc Elliot, 18.30 Flash Gordon
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Casalingo Superpiu
20.30 Film: American Ninja (pust., ZDA 1986, r. Sam Firstemberg, i. Michael Dudicoff, Ste-ve James)
22.15 Dok.: Diario di Soldati
22.45	Film: La libellula non deve volare (dram., ZDA, r. Gilbert Cates, i. Beau Bridges)
0.30 Nanizanka: I classici dellerotismo
TMC_________________
8.30 Nanizanke: Get Smart, 9.00 Petrocelli, 10.00 La famiglia Partridge 10.30 Nad.: Terre sconfinate, 11.15 Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Prijateljska narava
13.00	Šport in dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: La rivale di mia moglie (kom., VB 1953, r. Henry Cornelius, i. Kay Kendah)
16.40 Aktualno: Ženska TV
17.50	Nanizanki: Autostop per il cielo, 18.55 Anna e il suo re
19.30	Variete: Cera guesto, ceraguello
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: LTsola (pust., ZDA 1980, r. M. Rit-chie, i. Michael Caine)
22.30	Montreaux Jazz Festival: Randy Cravvford
23.30	Večerne vesti
23.50	Film: Allons enfants -Figli di eroi (dram., Fr. 1980, r. Yves Boisset, i. Jean Pierre Aumont)
1.40 Nanizanka: Un uomo chiamato Sloane
TELEFRIULI_________
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Nanizanka: L'albero delle mele
19.30	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Lo zio d'A-merica
20.30	Dok.: Črno in belo
21.30	Aktualno: Prva stran
22.30	Nočne vesti
23.00	Nanizanka
24.00	Nočne vesti
TELE 4______________
f
SLOVENSKE MREŽE ■
TV Slovenija 1
9.00 Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams 9.25 Šolska TV: Oddaja za učitelje, 9.40 dokumentarni niz Pustolovščina slikarstvo
10.10 Mozaik. Tečaj angleščine za najmlajše, 10.25 Mostovi
10.55	Nan.: Zakon v Los Angelesu
11.40 Video strani
14.25	Video strani
14.35	Mozaik (pon.)
15.20	Žarišče (pon.)
15.50 Nan.: Max Headroom (pon.)
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Šolska TV (pon.)
18.05	Teleski '90
18.35	Spored za otroke in mlade: nanizanka Alf
19.00	Risanka in TV okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30 Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Podmornica (5. del)
21.00	Tednik
22.00	Dnevnik in vreme
22.25	Nočni program Sova, vmes nanizanki Vse razen ljubezni in Max Headroom
TV Koper__________________
12.30	Dokumentarec: Čampo Base
13.30	Rubrika: Tuttocoppe
14.00	Šport v ZDA: USA Šport
15.45	Oddaja o boksu: Bordo Ring
16.45	Wrestling Spotlight
17.30	Evropski nogometni pokali
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Novice
19.30	Otroška oddaja
20.00	TV debata
20.30	Videoglasba: Tutti Frutti 21.20 Veliki tenis
22.30	Nogomet: Gol d'Europa 23.15 Bordo Ring, nato Veliki tenis
TV Slovenija 2_________________
16.00	Poskusni satelitski programi
17.30	Studio Ljubljana
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Dok.: Divji svet žvali
21.00	Mali koncert
21.10 Dok.: Pionirji sodobne kirurgije
22.00	Svet na zaslonu
22.30	Pokal UEFA: Partizan-Real Soc.
23.00	Komedija: Amfitrion (Giraudo-ux)
RADIO ■ RADIO • RADIO ■
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 8.00, 14.00 Deželna kronika; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Slovenski esej; 8.40 Melodije; 9.30 Čas trobentic in čas kostanja; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarija; 11.30 Lahka glasba; 12.00 Demetra, pridobljena zemlja; 12.15 Solisti; 12.40 Revija ŽCPZ v Kulturnem domu v Trstu: MePZ Kolonkovec; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Country; 15.30 Zvočne kulise; 16.00 Mi in glasba: 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1941-1945; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 10.00 Informacije, glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.38 bo štirinajstih; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.05 V studiu; 18.05 Big band RTV Ljubljana; 18.30 Glasba velikih mojstrov; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi;
21.05	Literarni večer; 21.45 Melodije;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica;
23.05	Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
7.00	Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 Pisali so nam...; 11.30 Italia-na; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Vse za dopust v Jugoslaviji; 18.00 Souvenir dTtaly; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz glasba;
10.00	Nočni glasba.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 18.30 Zmenek s psihologom;
20.00	V svetu knjige; 21.00 Nočni program - glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
MODA TA V\\P
Ericov konjiček
Erič »Slowhand« Clapton je bil svojčas znan kot eden najboljših kitaristov na mednarodnem rock prizorišču. Nekatere pesmi, naj omenimo le Cocaine, spadajo v legendo rock glasbe in so všeč tudi novim generacijam, ki marsikdaj niti ne vedo, kdo je pravzaprav Clapton. Angleški roc-ker še danes privablja na stadione množice oboževalcev, vendar se nam vsiljuje dvom, da je našel konjiček, ki mu je ljubši od brenkanja na kitaro.
Italijanski bulvarski tisk je v zadnjih letih imel polno dela zaradi Ericovega razmerja s seksi zvezdico Lory Del Santo, ki je baje pred leti očarala tudi arabskega milijarderja Adnana Kasshoggija. Slow-hand, ki je imel z Lory tudi otroka, Eriča jr., se je sedaj znova zaljubil. Še enkrat je dokazal, da ima, tudi kar se žensk tiče, okus. 45-letni umetnik, ki se zaradi pretiravanja z mamili v mladosti prišteva med preživele, se je tokrat naravnost blazno za-trapal v 24-letno Argentinko Ano Mario Rogue, ki jo je spoznal ob nastopanju v Buenos Airesu. Dekle skrbi za stike z javnostjo v eni najluksuznejših restavracij v argentinskem glavnem mestu.
Temperamentni Erič je Ani takoj predlagal, naj mu sledi v nadaljevanju turneje Journeyman Tour, vendar pri tem ni upošteval latinskoameriške specifike: zdi se, da Ana obiskuje katoliški zavod, zato so se tudi starši uprli razmerju. Erič Clapton pa ne bi postal zvezda v tako zahtevnem okolju, če ne bi bil sila značajen človek. Anine starše je zato vprašal za roko svoje ljubljene in jo bo menda tudi dejansko poročil konec marca, da mu bo odslej le lahko sledila. Volk Erič bo tako sit, koza (Anina čast) pa bo ostala cela.
m
m
UNO SCOMODO TESTIMONE — Eyewitness — Očividec, ZDA 1981.
V četrtek, 8. novembra, ob 20.30, na Rete 4.
Filmska detektivka. V nepojasnjenih okoliščinah umorijo vietnamskega prekupčevalca z diamanti. Mladi čistilec oken Darryl izkoristi umor, da se seznani z očarljivo TV časnikarko Tony Sokolow. Zlaže se ji, ko ji pove, da je bil prisoten pri zagonetnem umoru. Prebrisano dekle sprejme brez pridržkov njegovo dvorjenje, da si zagotovi senzacionalno vest. Detektivski zaplet se še bolj zakomplicira, ko izvemo, da je Darrylov prijatelj res vpleten v umor in da je Tonyjin dotedanji zaročenec šef tajne organizacije, ki skrbi za beg Židov iz SZ. V simpatični zmesi ljubezenske komedije, policijskega in akcijskega filma se soočata dva nova talenta ameriške igralske scene: nerodni Don Juan William Hurt in značajna lepotica Sogourney VVeaver. Ob njiju je omembe vreden tudi Darrylov prijatelj izkušeni Christopher Plummer.
VIDEO NOTES
Oddaja:__;..
Postaja::	___________
Ura:___________________
v_________________________J
RAI 2
RAI 3
/ RAI «____________________________I
6.55	Aktualno: Uno mattina
10.15	Nadaljevanka: Santa Barbara
11.00	Jutranji dnevnik
11.05	Film: L innocente Casimiro (kom., It. 1945, r. Carlo Campo-galliani, i. Lea Padovani), vmes (11.55) vesti
13.00	Variete: Fantastico bis
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Kvarkov svet: Življenje čebel
14.45	Risanke
15.00	Dokumentarec: Spovedi Agosti-na iz Ippone
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Iz parlamenta in kratke vesti
18.05	Nan.: Cose dell altro mondo
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	Film: I due superpiedi guasi pi-atti (kom., It. 1977, r. E.Clucher, i. Bud Spencer, Terence Hill)
22.35 Film s Stanliom in Olliom
23.00	Dnevnik
23.10	Vriete: Voglia d'estate
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.40 Petrarcov Canzoniere
7.40	Nanizanki: Lassie in risanke
8.40	Nanizanka: Lorentz e figli
9.30	Tečaj angleščine in francoščine
10.00	Film: II re del rock and roli (glas., ZDA 1956, r. Will Priče, i. Jacgueline Kerr)
11.30	Nan.: II brivido dellimprevisto
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in Gospodarstvo
13.45	Nad.: Beautiful, 14.30 Destini
15.20	Film: Come rubammo la bomba atomica (kom., It. 1967, r. Lucio Fulci, i. Franchi, Ingrassia)
17.00	Kratke vesti in Iz parlamenta
17.10	Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf
18.10	Knjižne novosti: Casablanca
18.20	Šport in rubrika Rock Cafe
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Variete: La TV puo attendere
23.00	Dnevnik - nocoj
23.10	Dokumentarec: Črni orkester
24.00	Dnevnik, vreme in horoskop 0.25 Film: II cervello (krim., Fr. 1969,
r. Gerard Oury, i. David Niven, Silvia Monti)
12.00	Vabilo v gledališče: Koriolan (Shakespeare, r. Claudio Fino, i. Lilla Brignone, Franco Graziosi)
14.00	Deželne vesti
14.30	Aladinova svetilka
15.30	Biljard (iz Brescie)
16.30	Rokomet: Forst Brixen-CLF Ru-biera
17.00	Nanizanki: I mostri - Un nonno simpatico, 17.30 Throb - Che ge-nio
18.10	Dokumentarna oddaja: Geo
18.35 Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di A. Barbato
20.30	Posebna oddaja: Chi 1'ha visto?
22.40	Večerni dnevnik
22.45	Aktualno: Sodniki na meji - Paolo Borsellino
23.20	Glasbeni variete: Llmportante e esagerare (4. del)
23.55	Nočni dnevnik 0.25 Pred 20 leti
Utrinki iz najuspešnejših zabavnih oddaj
Marsikateri gledalec je verjetno hvaležen drugi državni mreži za nepričakovana darilca, ki jih prinaša oddajica Videocomic. Kadar odgovornim RAI 2 »zmanjka« materiala, s katerim bi zapolnili luknje med eno oddajo in drugo, se na ekranih pojavi risba slot machi-ne in namesto denarja se usujejo duhoviti utrinki iz raznih komičnih oddaj. Danes bo Videocomic na sporedu ob 17.10: med drugim nam ponuja skeče z Albertom Sordijem in Carlom Dapportom (na sliki).
• ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5_____________
7.50	Nanizanka: La piccola grande Neli
8.25	Film: Ouesto mondo e meraviglioso (kom., ZDA 1939, r. W. Strong Van Dyke, i. James Stewart)
10.30	Aktualno: Gente co-mune
12.00	Kvizi: II pranzo e servi-to, 12.45 Tris, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro
16.30	Variete: Buon comple-anno1983
16.55	Kvizi: Doppio slalom,
17.25	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Striscia la notizia
20.40	Variete: Buon comple-anno Canale 5
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.55 Striscia la notizia (pon.)
1.10	Nanizanki: Marcus Welby M. D. - L'amore non conosce eta, 2.15 L ora di Hitchcock
RETE 4____________
8.30	Nad.: Una vita da vive-re, 9.30 Andrea Cele-ste, 10.00 Amandoti,
10.30	Aspettando il do-mani, 11.00 Cosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Marilena,
15.40	La mia piccola solitudine, 16.10 Ribel-le, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 17.55 Febbre damore
18.55	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.25	Nan.: Top Secret
20.30	Film: Gran Premio (pust., ZDA 1944, r. Clarence Brown, i. Mickey Rooney, Eliza-bert Taylor)
23.00	Rubrika: Ciak
23.50	Aktualnosti: Živeti v Turinu
0.25 Tednik: Kronika (pon.)
1.15	Film: I diavoli del Pa-cifico (vojni, ZDA 1956, r. Richard Fleischer, i. Robert Wagner, Bro-derick Crawford)
ITALIA 1___________
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Nan.: Batman, 9.00 Skippy, 9.30 Strega per amore, 10.00 Tarzan,
11.00	Riptide, 12.00 Charlies Angels, 13.00 La famiglia Bradford,
14.00	Happy days
14.30	Glasbena oddaja: Radio Carolina 7703 (vodi Kay Sandvik)
15.30	Nanizanka: Compagni di scuola
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.45	Nanizanke: My Secret Identity, 19.30 Časa Keaton, 20.00 Cri Cri,
20.30	21 Jump Street,
21.30	Scuola di foot-ball
22.30	Rubrika: Calciomania
23.30	Avtomobilizem: Eno leto F1
0.05 PlayboyShow
1.05	Nanizanki:	Mike
Hammer, 2.05 Benson
ODEON_______________
7.00	Matineja Trivenete
13.00	Risanke
14.45	Variete: Telemeno
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.00	Film: Il re dell Africa (pust., ZDA 1949, r. Ernest Beaumont Schdd-sack, i. Terry Moore)
17.45	Nanizanki: Doc Elliot,
18.30	Flash Gordon
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Casalingo Superpiu
20.30	Nad.: Pasiones
22.00	Šport: American Bali
22.30	Aktualno: Blue News
23.00	Film: Male d'amore (dram., Fr. 1974, r. Jean Claude Brialy, i. Romy Schneider)
0.30 Rubrika o motorjih
TMC_________________
8.30	Nanizanke: Get Smart,
9.00	Petrocelli, 10.00 La famiglia Pertridge
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Dokumentarna oddaja: Prijateljska narava
13.00	Športne vesti
13.15	Dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	TV film: Gli emigrati (dram., ZDA 1974, r. Tom Gries, i. Ron Ho-ward)
16.30	Aktualno: Ženska TV
17.50	Nanizanki: Autostop
per il cielo, 18.55 Anna e il suo re
19.30	Variete: Cera guesto, cera guello
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: Banane (vodita Fabio Fazio in Stefane Bicocchi)
21.30	Nanizanka: Matlock
22.30	Šport: Mondocalcio
24.00	Nočne vesti
0.20 TV film: Vita segreta di una madre (kom., ZDA 1982, r. Robert Markowitz, i. Paul Sorrino)
TELEFRIULI__________
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Nadaljevanka: L albe-ro delle mele
19.30	Dnevnik
20.00	Zelena dežela
20.30	Film: Agostino D Ippo-na (biog., r. Roberto Rossellini, 1. del)
21.45	Rubrika: Album
22.30	Nočne vesti
24.00	Nanizanka 0.30 Nočne vesti
TELE4_______________
■ SLOVENSKE MREŽE
TV Slovenija 1________________|
9.00	Spored za otroke in mlade: nanizanka Delfin Flipper
9.25	Dokumentarni niz: Pionirji sodobne kirurgije (2. del)
10.15	Nadaljevanka: Podmornica (pon. 3. dela)
11.10	Video strani
14.20	Video strani
15.00	Žarišče (pon.)
15.30	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Mozaik. Tednik (pon.)
18.10	Spored za otroke in mlade: dokumentarec Gradovi, 18.40 nanizanka Hov!
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Dok.: Nebu naproti (7. del)
21.25	Nan.: Zakon v Los Angelesu
22.10	Slovenija - Umetnostni vodnik
22.30	Dnevnik in vreme
22.50	Nočni program Sova, vmes nanizanka Družinske vezi in film Blaginja (dram., ZDA 1985, r. Fred Schepisi, i. Meryl Streep, Sting)
| TV Koper_________________________
12.30	Dokumentarec: Čampo Base
13.00	O nogometu: Gol d'Europa
14.00	Veliki tenis, nato Bordo Ring
16.45	VVrestling Spotlight
17.30	Nogomet - špansko prvenstvo
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Novice
19.30	Otroška oddaja
20.00	Manjšine, evropsko bogastvo
20.30	Nadaljevanka: SKAG (1. del)
21.20	Nogomet - nemško prvenstvo
22.30	TVD Novice
22.45	Oddaja o košarki: Assist
23.00	Oddaja o odbojki: Supervolley
23.30	Športna parada: Šport Parade 0.30 Nogomet - nemško prvenstvo
TV Slovenija 2	_______
17.00	Goli z evropskih igrišč
17.30	Studio Maribor: Tele M
19.00	Videomeh (pon.)
19.30	Dnevnik, Žarišče, Ex libris
21.25	Koncert Tria Novšak v Zemonu
22.15	Vprašajte ZIS
23.15	Videonoč
■ RADIO • RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Evergreeni; 9.30 To je življenje; 9.40 Melodije; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Z opernega repertoarja; 11.30 Rock zvezde; 12.00 Iz filmskega sveta;
12.20	Orkestralna glasba; 12.40 Zborovska glasba; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste;. 13.30 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: To pa si velja zapomniti; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Francoski šansoni; 15.30 Blues; 16.00 Mi in glasba: antologija slovenske violinske glasbe; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki;
17.40	Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.50	Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice na potepu;
9.05	Glasbena matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci!;
19.45	Zabavni ansambli; 20.00 Za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu;
22.00	Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis;
6.30	Jutranjik in cestne informacije;
7.00	Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.15	Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik;
18.00	O glasbi ob glasbi; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
7.00	Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic;
9.20	Pesem po želji; 9.45 Edig Galletti;
10.00	Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pripoved; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Srečanje z...; 16.00 Moderato con brio;
16.32	Hot hits; 18.00 Souvenir d'Italy;
18.32	Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
T POUK
Francesco De Gregori
MUSIČA LEGGERA
Francesco De Gregori se je rodil v Rimu 4. aprila 1951. Prvo veliko ploščo Theorius Campus je posnel leta 1972 v sodelovanju z Vendittijem. Kot solist se je prvič predstavil leto pozneje z LP Aliče non lo sa. Naj omenimo še nekaj njegovih najvažnejših albumov, kot so Rimmel (1975), Buffalo Bill (1976), Titanic (1982), La donna canno-ne (1983) in Miramare 19. 4. 1989.
Zadnje delo velikega rimskega kantav-torja so tri LP plošče, ki so izšle istočasno in jih druži značilnost, da so posnete v živo, kar je za De Gregorija redkost, saj je v svoji dolgi karieri izdal samo eno live ploščo Banana Republic (1979) z Luciom Dallo. Tri plošče - Musiča leggera, Niente da capire in Catcher in the Sky - vsebujejo skupno 33 pesmi, ki jih je avtor pikolovsko izbral med svojimi najboljšimi stvaritvami.
Francesco De Gregori se je umetniško izoblikoval pod vplivom mojstrskih del velikana ameriške rock glasbe Boba Dylana. Umetniški poti obeh avtorjev sta si podobni, kljub temu da je v času, ko je bil Dylan na vrhu slave, De Gregori izdal komaj svojo prvo veliko ploščo. Ko so se za Dylana' pokazali prvi neuspehi in se je začela njegova ustvarjalna kriza, je De Gregori v Italiji bil na vrhu lestvic z LP Rimmel. Pred dvema letoma je Dylan izdal nov album Oh Mercy, s katerim se je z odlično glasbo in protestnimi teksti spet predstavil občinstvu in svojim ljubiteljem: De Gregori pa je istočasno odgovarjal z jezo, ki izvira iz njegovega dela Miramare 19. 4. 1989.
Pesmi na plošči so: Natale, Cercahdo un altro Egitto, La ragazza & la miniera, Buenos Aires, Cose, Ciao ciao, Caterina, Rahlo, 11 canto delle sirene, Raggio di sole, La storia.
BLAGINJA — Plenty — VB 1985.
V petek, 9. novembra, ob (približno) 23.20, na TV Slovenija 1
Dramatični film. Avstralski režiser Fred Schepisi je po drami in scenariju angleškega dramatika Davida Harea posnel ta edinstveni filmski portret o ženski, ki se je dobro znašla v času vojne, z mirom pa se nikakor ne more sprijazniti. Protagonistka Meryl Streep predstavlja komplicirani ženski lik z zelo bogato, a obenem tragično življenjsko izkušnjo. Zgodba se začne v Franciji, kjer Suzan sodeluje s partizani in doživi kratko ljubezensko zgodbo z angleškim vohunom. Po vojni je ljubica angleškega poslovneža, ki umre v Švici. Tu spozna uglednega in urejenega angleškega diplomata, ki je po značaju in temperamentu povsem različen od nje. Z njim prekine razmerje in si želi otroka od drugega moškega, a ko se poskus izjalovi, se vrne k diplomatu in se z njim - nesrečno - poroči.
/	N
VIDEO NOTES
Oddaja: ......j........
Postaja: ______________
Ura:___________________
v _______________________J
Whitney Houston je te dni v Miinchnu predstavila evropskemu tisku svojo novo veliko ploščo I'm Your Baby Tonight, ki je prav gotovo že »obsojena« na uspeh. Naslovna pesem je že na prvih mestih mednarodnih top lestvic, v Italiji pa je trenutno tretja.
Whitney Houston je pri samih sedemindvajsetih letih že uveljavljena mednarodna zvezda. Prodala je kar 30 milijonov izvodov svojih prvih dveh LP plošč, poleg tega pa je edina ženska umetnica, ki se lahko ponaša, da je s kar sedmimi različnimi pesmimi zrla na ostale s samega vrha ameriške top lestvice. Kljub temu se temnopolta lepotica z izrednim vokalnim razponom ni izneverila svojim koreninam: začela je kot pevka gospelov in še danes trdi, »da je v središču njenega življenja Bog«. Res je, da je uspeh ne pogojuje, kot se to često dogaja z glasbeniki, ki so kar čez noč zasloveli. Whitney je močno angažirana pri vsakovrstnih pobudah v dobrodelne namene, posebno pri tistih, ki gredo v korist otrok in obolelih za aidsom. Njena skrita želja je predvsem, da bi si ustvarila družino in imela otroke. Kljub temu je Whitney zelo praktično dekle, ki je takoj razumelo, da iz gospelov ne bo kruha. Prilagodila se je željam poslušalcev, zato je tudi nova plošča učinkovita zmes soula in rhythm and bluesa z utrinki easy listeninga in zvrsti, ki jo ameriška mladina ima danes najraje - rap.
Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje in Eva Fornazarič
Šport: Branko Lakovič
Televizija: Ani Pertot Glasba: Daniela Duic v sodelovanju z Radiom Trst A
Sodelujejo: Damiana Ota, Andrej Sik in Bojana Vatovec Foto: AGI, AP, Križ-mančič in Ferrari Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.
CAMERA Dl COMMERCIO INDUSTRIA ARTIGIANATO AGRICOLTURA
FiEREqoRiziA
AZifMd«
sasa /d
ASSICURAZIONI	G O R I Z I A
0RGANI2ZAZI0NE
LET
^motoHekpO KACiNg
MOTORISTIČNA PRIREDITEV TREH BENEČIJ
Praznik
Ha//y	Superbikers
2 □ motor expč racing
TOMAOI/3
1
ROVER
Novi Rover 100, sproščenega duha.
1100 in 1400, 8 in 16 ventilov, elektronski vžig in vbrizgavanje goriva, vzmetenje Hydragas: to je novi Rover 100, sproščenega duha.
Pridi in poskusi.
ROVER SEK1E10»
TOMAUTO
GORICA — UL. NIZZA 15 — TEL. (0481) 533923 TRŽIČ — DREV. VERDI 42 — TEL. (0481) 40148 10. MOTOR EXPO RACING - HALA D
Zadnji dnevi
Še danes in jutri si lahko na razstavišču ob Soči v Gorici ogledamo jubilejni Motor Ex-po' Racing, največji motorni sejem v naši deželi. Razstavljeni avtomobili, med katerimi goriški sejem nudi obiskovalcem nekaj pravih biserov in številne novosti svetovne proizvodnje, in številna tekmovanja ter ekshibicijski nastopi akrobatske skupine so letos privabile na goriško sjmišče izredno veliko število ljudi. V nedeljo se je na sejmu zbralo toliko ljudi, kot še nikoli doslej in tudi v drugih dneh, kljub zelo nenaklonjenemu vremenu, ni bil obisk manjši kot druga leta.
program spremnih dejavnosti nam tudi- za ta konec tedna ponuja precej zanimivih prireditev. O tekmovanju v zasledovanju avtomobilov MEDNARODNI RALLVSTAR — Pokal Casino’ Noava Gorica širše poročamo na tretji strani, Vedno na dirkalni progi za sejmiščem se bodo pomerili v
podobnem tekmovanju tudi piloti evropskih policij. Prvi reli indoor evropskih policij za trofejo Giovanni Franchini bo potekal po istih pravilih mednarodnega rallystara, udeležili pa se ga bodo italijanski piloti cestne policije, finančnih straž, karabinjerjev, gozdnih straž in miličniki iz Španije, Švice, Belgije, Poljske in Finske.
Danes ob 18. uri bo posebna žirija, katero sestavljajo piloti, ki se bodo udeležili relijskih tekmovanj, izvolila tudi Miss Motor Expo’ Racing, jutri zvečer pa bo goriško sejemsko manifestacijo zaključil goriški kantavtor Gino Pipia.
Prilogo pripravil in uredil
ALEŠ VVALTRITSCH
v sodelovanju z
AD WORK STUDIOM.
9 ® S.V.A.G. DIZ0RZ
GORICA - UL. TRIESTE 138 - TEL. (0481) 521830 - 890 - 801 TRŽIČ - UL. S. POLO 19 - TEL. (0481) 776250
3S3KBB3S
CASINO’ CASINO’ CASINO’ CASINO’
NOVA(iORK A
NO\A CjOKK :a
no\a(;oki(:a
NO\A(»ORK A
PRVI MEDNARODNI RALLVSTAR ZA POKAL CASINO NOVA GORICA
Danes zjutraj ob 10. uri se bo začeta kermesse najbolj pričakovanega dela goričkega motornega sejma, MEDNARODNEGA RALL VSTARA. Po začetnih tehničnih in športnih kontrolah bomo lahko ob 14. uri sledili kvalifikacijam četrtega tekmovanja- v zasledovanju avtomobilov, ki ga tudi letos sponsorizira igralnica CASINO’ NOVA GORICA.
Proga tekmovanja MEDNARODNI RALLYSTAR je tudi letos dolga 600 metrov, od katere je dobra tretjina posuta s prstjo. Tekmovanje predvideva tri vožnje po tri kroge vsaka z zamenjavo štartnega mesta in šele po seštevku časov bo zmagovalec napredoval v drugi krog. Število tekmovalcev je omejeno na šestnajst, nastopili pa bodo tako avtomobili skupine A, ki so posebej pripravljeni za tekmovanja, kakor tudi serijski avtomobili skupine N. Za pokal CASINO' NOVA GORICA bo tekmovalo kar šest avtomobilov lancia delta integrale, ki je pred nekaj dnevi že četrtič zaporedoma' zmagala svetovno relijsko prvenstvo. Na avtomobilih skupine A turi nske tovarne bosta tekmovala Max Novello, doma iz Man-zana, član tima Red White iz
Čedada in Marco Zavagno iz
Spilimberga. Tržačan Livio Lu-pidi se bo MEDNARODNEGA RALLVSTARA udeležil z lan-cio delta skupine N, s katero tekmuje tudi edini najavljeni goričan, Igino Cargnel, član športnega združenja Gorizia Corse. Za volanom lancie delta skupine N dobimo še Marca Buffolija, Giuseppe Grossi pa bo sodeloval z delto skupine A. Iz Benečije, in sicer iz Špet-ra, prihaja Pietro Corredig. Tekmuje s fiatom uno turbo skupine A za dirkalno društvo Red White iz Čedada in bo poskusil ponovno osvojiti MEDNARODNI RALLVSTAR. S peugeotom 205 skupine A nastopa zmagovalec izpred treh let, dolenjčan Giorgio Venica.
Iz sosednjega Veneta prihaja nekaj zelo zanimivih imen, ki bodo vsi tekmovali na pripravljenih avtomobilih skupine A. Za pokal CASINO' NOVA GORICA se bodo potegovali tudi star znanec goričkih relijev Ennio Oddera, ki bo letos tekmoval z bmw—ejem M3, Giuseppe Grossi z lancio delta, Piero Miotti z renaultovo peti-co in še Ramon Gazziero s peugeotom 205 ter Carlo Anto-nucci, ki bo vozil fiat uno turbo
''.RALLVSTAR TRIVENETO
VC
OGRAJEN STARTNI PROSTOR
PA VILJON
>'\ OGLASNA DESKA
Ograja
Varnostna ograja IlllllinitlllU Gladalcl.
OUILINE A S. MOTOR EXI>0'RACING
ter še en pilot, katerega ime pa še ni znano.
Iz sosednje Slovenije so se najavili trije piloti in sicer dober poznavalec goriške proge Silvan Lulik iz Ajdovščine, ki bo tudi letos tekmoval z bmw-ejem M3 skupine N, Slavko Komel, ki bo v Gorico prvič pripeljal avtomobil znamke opel, in sicer mode! kadeti GSI skupine A in Edvin Klančič s peugeotom 205 skupine N.
Kdo izmed teh pilotov bo zmagovalec MEDNARODNEGA RALLVSTARA za poka! CASI-
NO’ NOVA GORICA bomo izvedeli šele jutri pozno popoldne. Gotovo pa je, da bo borba za vstop v finale dokaj močna in bo privabila, če seveda ne bo vreme preveč nagajalo, ogromno število ljubiteljev motornih športov.
Pred tekmovanjem se bodo vsi piloti danes zvečer zbrali na družabnosti, ki bo v prostorih Casinoja v Novi Gorici, ki je glavni sponzor tega izredno zanimivega tekmovanja.
CASINO’
NOVA (.ORK A
CASINO’
NOVA (.ORK A
CASINO’ CASINO’
NOVA (»ORK A
NOVA (.ORK \
Uno Ima Vse.
Halogenski Žarometi Sprednje Električne Šipe AtermiČne Šipe Brisalec Na Zadnji Šipi Zunanje Desno Ogledalo Gibljivi Sedeži Peta Prestava
varnostni pasovi na Zadnjih Sedežih termična Zadnja Šipa Digitalna Ura
Vzglavnik Na p*rednjih Sedežih
•
Centralizirana Ključavnica
aana
Uno Fire 45 S 5 Vrat . Uno Fire 60 S 5 Vrat 13.385.000 Ključi V Roke.
0 3SuZZviii
GORICA
Sedež: Korzo Italija, 169 - tel. (0481) 520830 Servis: Ul. III. Armata 145 - tel. (0481) 20466 TRŽIČ
Ul. IV. novembra 31/33 - tel. (0481) 481725
KOMJ01/3
U&l Komjanc Luigi
PRODAJA IN SERVIS AVTOMOBILSKIH GUM ZNANIH ZNAMK PO NAJUGODNEJŠIH CENAH
34170 GORICA - Ul. Rossini 22 - tel. (0481) 531935 - 531821 10. MOTOR EXPO RACING - HALA B
*
DIRKALNE ZANIMIVOSTI SEJMA
Razstavni prostori goriškega sejmišča so dobro urejeni in vabljivi, tako da si lahko sleherni obiskovalec ogleda zadnje novosti iz sveta motorjev, katerih je letos na Motor Expo’ Racingu še kar precej, in številne dirkalne avtomobile.
Teh je letos na jubilejnem sejmu veliko. Pravo gnečo bomo kot vsa prejšnja leta videli okoli razstavnega prostora Marlboro cluba v hali B. Tu sta namreč razstavljeni kraljici Formule ena zadnjih let in sicer avtomobil McLaren—Honda, s katerim je pred nekaj tedni braziiec Ayrton Senna osvojil svetovno prvenstvo in biser italijanske avtomobilske proizvodnje, dirkalni avtomobil Ferrari.
Vedno v isti hali dobimo še eno dirkalno vozilo Formule ena in sicer Mi- , nardi, ki si jo lahko ogledamo v razstavnem prostoru goriške Kmečke banke. Na jubilejnem Motor Expo’ Racingu sta v hali D razstavljeni še dve vozili Formule ena in sicer italijanski Osella v standu novogoriške igralnice, ki je med drugim sponzor Mednarodnega Rallystara in še en dirkalni avtomobil Ferrari, ki skupaj z modeli F40 in 348ts cabrio vabi na ogled razstavnega prostora videmskega zastopnika tovarne iz Maranel-la.
Zadnje čase se tudi v Italiji uveljavljajo dirke avtomobilov skupine C. Ti prototipi imajo iste motorje kot bolj znani avtomobili Formule ena, le oklep je povsem drugačen. V tujini
tem tekmovanjim sledi veliko ljudi in tudi pri nas so gotovo vsi slišali o dirkah kot so 24 ur v Le Mansu, Seb-ring in 1.000 km na Nurnburgringu. Na goriškem sejmu sta razstavljena dva taka avtomobila, med tema tudi zelo lepi Mercedes Sauber, ki je trenutno na prvem mestu tega prvenstva. Te avtomobile si lahko ogledamo v hali B, kjer dobimo še stari dirkalni avtomobil Frrari 308 in nekaj re-lijskih avtomobilov, med katerimi tudi Lancia delta integrale, zmagovalka letošnjega svetovnega prvenstva. Prenovljeni stari Porscheji nas pričakujejo v hali A. Tu ima svoj razstavni prostor podjetje Lederman iz Parme, ki je specializirano v popravljanju in prenovitvi teh nemških avtomobilov.
V hali D si lahko poleg zgoraj omenjenih dirkalnih avtomobilov lahko ogledamo še relijski avtomobil Lancia delta integrale skupine A, ki ga razstavlja goriški zastopnik turinske tovarne in seveda razstavni prostor Tehničnega muzeja Slovenije iz Vrhnike. Tu lahko prvič v tujini vidimo razstavljen orjaške avtomobile titove kolekcije in sicer predsedniški Rolls Royce, sovjetsko limuzino Zis, ki so jo maršalu Titu podarili sovjetski veljaki leta 1954, orjaški nemški avtomobil Horch (nekdanje ime sedanje tovarne Audi), bojni plen iz druge svetovne vojne ter še nekaj motorjev in koles.
Rodil se je novi avtomobil Ford Escort
Vožnja z njim je čisti užitek
Prišel je novi avtomobil Ford Escort, ki ti nudi izreden užitek. Oblikovan je v italijanskem stilu, z nemško tehnologijo in najpopolnejšo dodatno opremo. Servokrmilni sistem stane le
535.000	lir, ABS 1.300.000 lir in klimatska naprava
1.700.000	lir.
Preizkusite nova motorja: hitrega 1,3 HCS in močnega 1.6 CVH (90 KM), ki sta izredna po storilnosti in nizki porabi goriva. S posebno ponudbo »Sistema di scelta Ford« lahko dobite prvega ali drugega pb isti ceni. Tudi Orion in Escort Wagon imata enako ceno. Pričakujemo vas.
ZASTOPNIK ZA GORICO:
PAOLO GRATTON s.r.i.
34170 GORICA - Ul. Aguileia 42 - Tel. (0481) 520121 -520052
MUZEJ AVTOMOBILA IN TEHNIKE
Drž. cesta - Majnica (Fara) - Tel. (0481)888404
PRISOTNI V HALI A
J
Banca
■ Do trideset milijonov lir, ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih let
m V prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s S Al
(0481) 387333
NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO Posebna telefonska številka, na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo
Agiicda
Kmečka
banka
Gorica





MRVI



JE
II
m



M




ii
liri

6 n motor expo rac/ng
§§
Važna prisotnost zamejskih trgovcev


.;5 s. .
V	razstavnih halah goriške-ga sejmišča, kjer se odvija jubilejni Motor Expo’ Ra-cing, lahko tudi letos srečamo številne slovenske raz-stavljalce. Na motorističnem in mehaničnem področju so Slovenci bili v Gorici vedno prisotni, v zadnjih letih pa se je povečala slovenska prisotnost, v glavnem bivših mehanikov, tudi med zastopniki avtomobilskih hiš. Tudi letos, kakor že v prejšnjih izvedbah, so v lepem številu izkoristili priložnost Motor Expo’ Racinga, da širši javnosti predstavijo njihove novosti na avtomobilskem in motrnem področju.
V	prvi hali se tako lahko ustavimo pri zastopniku Crali-ju, ki nam na velikem in lepo urejenem razstavnem prostoru ponuja avtomobile
PEUGEOT 405 STAT10N WAG0N

TALENT IN INOVATIVNA TEHNOLOGIJA 405. VELIKA PROSTORNINA V KOMPAKTNEM PROJEKTU PININFA-RINE. PROŽEN IN GIBLJIV V OZKIH PROSTORIH. DINAMIČEN IN UDOBEN NA DOLGIH POTOVANJIH. PEUGEOT 405 STATION WAGON: TEMPERAMENT KOT PRAVA LIMUZINA. NA BENCIN, DIESEL IN TURBODIE-SEL. OD 17.430.000* LIR DALJE.
• MODEL GL. FRANCO PRI ZASTOPNIKU IVA VKLJUČENA.
MODEL	GL-GR	SRI	GLD	GRDT-SRDT
PROSTORNINA (cms)	1580	1905 VBRIZG	1905 DIESEL	1769 TURB0-INTERC00LER
MAX HITROST (km/h)	175	195	162	175
POSPEŠEK				
OD 0 D0100 km/h (sek.)	12,1	19,2	16,7	12,8
PROSTORNINA PRTLJAŽNIKA			1640 litrov	
»ASCOLTO 24«, telefon, ki je na razpolago vsem voznikom avtomobilov Peugeot Talbot 24 ur dnevno. Tel. 167833034 (Brezplačen poziv po celi Italiji).
^utoLisert
TRŽIČ - Ul. Timavo 24 - Tel. (0481) 790504 GORICA - Majnica 12 - Tel. (0481)391808
VABIMO VAS V PA VILJON D
PEUGEOT - USTVARJAMO USPEHE
švedske tovarne volvo. Poleg starejših modelov serij 240, 460 in 480, si lahko ogledamo tudi zadnje limuzine 940 in 960. Ob razstavnem prostoru so uredili tudi majhno igrišče za golf, na katerem lahko preizkusimo naše sposobnosti v tej športni panogi. V isti hali lahko vidimo tudi najnovejše modele hi—fi naprav za avtomobile,ki nam jih ponuja podjetje Soundcar iz Tržiča, lastnik katerega je križan David Visintin.
V	drugi razstavni hali si veliko ljudi radevolje ogleda vabljiv stand goriške Kmečke banke, kjer lahko od blizu vidijo dirkaški avtomobil Formule ena in sicer italijanski Minardi. Kmečka banka je prav na lanski izvedbi Motor Expo’ Racinga predstavila posojila za nakup avtomobila Prestiauto, za katera se je Že v prvem letu odločilo precej ljudi.
Vedno v tej hali so razstavljeni terenci japonskega proizvajalca Suzuki, ki nam jih skupaj z avtomobili Suzuki Svvift in korejskiči Hy-undai ponuja VValter Lutman. Vedno v hali B dobimo tudi razstavni prostor goričkega trgovca Kdmjanca, ki je na goričkih sejmih že leta in leta prisoten z gumami, platišči iz lahke zlitine in drugimi dodatki.
V	največji hali se lahko ustavimo pri Stanku Tomažiču, lastniku zastopstva Tomau-to. Tudi on prihaja na Motor Expo’ Racing že več let in je z letošnjim obiskom precej zadovoljen. Na njegovem razstavnem prostoru dobimo avtomobile in teren-ce angleške tovarne rover. Na sejmu razstavlja zadnje novosti te tovarne in sicer neuničljivega terenca z oznako Defender in roverje-ve malčke serije 100. Tomažič je pred nekaj meseci odprl tudi podružnico v Tržiču in sicer na zelo prometni točki, na drevoredu Verdi pred Sam hotelom. V tej hali dobimo še razstavni prostor renaulta, katerega zastopnik Autofurlan nam ponuja nove francoske malčke Clio. Sergij Lutman pa nas vabi s terenci Daihatsu in motorji Aprilia.
n
as
1
aa
fin
n
1
URNIK
SOBOTA:
10.00 — 21.00
NEDELJA:
10.00 — 21.00
VSTOPNINA
SOBOTA IN NEDELJA: REDNI: 10.000 LIR ZNIŽANI: 5.000 LIR
Novi avtomobil Polo. Nikoli ne bi izstopil. Poizkusite vstopiti pri:
ZASTOPSTVO
#AUTOSACCHETTI <S>
GORICA
Sedež: Lungo Isonzo Argentina 9/11 Tel. (0481) 533771, 530069
AVTOSALON: Korzo Italia 65 Tel. (0481) 533627
TRŽIČ - Avtosalon: Ul. A. Bolto 38/e Tel. (0481) 45949
OD 27. OKTOBRA DO 4. NOVEMBRA SMO NA 10. MOTOR EXPČ RACINGU PAVILJON B
VOLKSWAGEN je vreden zaupanja
D
ZASTOPNIK
# HOISIDZV
©Srn®
rx o
BRAI01/2
PRODAJA: GORICA, Ul. Crispi 5/B tel. (0481) 533580
SERVIS: MOSSA, Ul. Olivers (drž. cesta GO-Videm) tel. (0481) 80003
MOTOR EXPO’ RACING: HALA A:
PRIDI NA SEJEM IN ZADENEŠ AVTOMOBIL
/. IIRE/.IM U NO VSTOPNIC O Z.A lORAI.NK O, KI JO ROŠ DOBU PRI NAŠIM RAZSTAVNIM PROSTORI
CASINO’
NOVA GORICA
CASINO’
CASINO’ CASINO’
Cr

NOVA GORICA

NOVA GORICA
NO\A(.ORI( A
8 O motor ejrpč rac/n#
k 1
m
I
KSSS
m
1
■
/
PROGRAM
SOBOTA, 3. NOVEMBRA
ob 10.00 Tehnične in športne kontrole »RAL-LVSTAR INTERNAZIONALE«
Rally indoor evropskih policij za trofejo Giovanni Franchini
ob 14.00 Kvalifikacije
NEDELJA, 4. NOVEMBRA
ob 11.00 Rally indoor evropskih policij za trofejo Giovanni Franchini
ob 14.00 MEDNARODNI RALLVSTAR za trofejo Casino Nova Gorica
IZJEMA IMA SVOJA PRAVILA
940: PROSTORNINA 2 LITRA/16 VENTILOV, 139 KM, TURBODIESEL, PROSTORNINA 2,4 LITRA, 116 KM 960' PROSTORNINA 2 LITRA, 16 VENTILOV TURBO, 190 KM TURBODIESEL, PROSTORNINA 2,4 LITRA, 116 KM. 960: PROSTORNINA 3 LITRE 6 CILINDROV, 24 VENTILOV, 204 KM, AVTOMATIČNI ELEKTRONSKI MENJALNIK. ABS IN AVTOBLOKIRNI DIFERENCIAL VGRAJEN V VSE MODELE. SERIJSKO VGRAJEN KATALITIČNI KONVERTITOR S SONDO LAMBDO V 960 NA BENCIN.
VOLVO
Kakovost in varnost
NOVI AVTOMOBILI VOLVO 960
fi/uiCi
GORICA — UL. III. ARMATA 180 TEL. (0481) 21073-21721
iO. MOTOR EXPO RACINO HALA A
I
■
KAKO ZAVOZIŠ FIRMO
Borivoj Repe
Sedeli smo ob kavici, Cene Čebula je bral dnevni časopis.
»Vidiš, vidiš,« je rekel, »to_ so direktorji!«
»Kaj pa bereš?« je vprašal Žožo.
»Berem sentimentalno zgodbo o direktorju, ki je hudo zbolel, ko so zafurali firmo. Delal je petnajst let in bil v vsem tem času le en teden na dopustu, pomislite - en te-denj«
Žožo, strokovnjak za takšna vprašanja, je takoj komentiral: »Če bi jaz bil njegov generalni direktor, bi ga nagnal na dopust ali pa na cesto. Nihče, ki je normalen, ne more delati toliko let brez počitka, še Japonci ne. Takšni ljudje se bojijo, da jih med dopustom ne bi zamenjal kakšen sposobnejši.«
»Ali pa, da bi kdo odkril kakšno packarijo v zvezi s poslovanjem,« sem pripomnil.
»V vseh teh letih je bil le trikrat na malici,« je bral naprej Cene.
»Človek, ki ne je, ne more biti dober delavec, še manj pa vodilni. Lačen človek ne more trezno odločati. Možgani potrebujejo
hrane. Če bi bil njegov generalni, bi ga nagnal v bife,« je spet komentiral Žožo.
»Vsak dan je delal od zore do mraka...« je bral naprej Cene.
»Po tem lahko takoj sklepamo, da ni bil zmožen opravljati svojega dela v rednem času, dela ni hotel prepustiti drugim, ker bi potem odkrili njegovo nesposobnost,« je menil Žožo.
»Pa še kakšno packarijo bi razkrili,« sem dodal še jaz.
»Žena in otroci so bili brez očeta in moža, družina je bila razbita,« je Cene bral bolj zase.
»Tudi to je čudno, da ga niso nekam poslali,« je pristavila še Mica.
»Sedaj pa resume,« je rekel Cene.
»Strinjam se z vašimi ocenami. Tudi v naši firmi je bil cel kup "nepogrešljivih". Vsi delavci te vrste so sumljivi na prvi pogled. Neki veliki ameriški založnik je rekel velikemu uredniku ene svojih revij: "Že vrsto let
nisi bil na dopustu, privošči si par mesecev počitnic. Plačam ti potovanje okoli sveta."
"Ne upam," je le-ta odgovoril.
"Zakaj?" ga je vprašal založnik.
"Iz dveh razlogov," je odgovoril urednik, "bojim se, da bo šlo brez mene vse narobe. Drug razlog je pa še tehtnejši: bojim se, da brez mene ne bo šlo vse narobe."«
»Če bi jaz bil njegov direktor...« je pričel govoriti Žožo.
Prekinil ga je Cene: »Na srečo nisi ne njegov, ne kakršenkoli direktor.«
Žožo je Užaljeno odnehal, na videz se je popolnoma posvetil svoji kavi, nihče ga ni motil pri tem opravilu.
Cene pa je zaključil zgodbo: »Tisti, ki sedi desetletje ali dve v firmi, od zore do mraka, ne hodi na dopust in ne malica, počne to iz treh razlogov: nekaj skriva, se zaveda svoje nesposobnosti in se boji boljših od sebe.«
»Pa še domov ga ne vleče posebno močno,« je zaključila Mica.
n,
Tedenski pregovor:

Mrtvega leva lahko vsak zajec cuka za grivo
( splošen )
Osebnosti:
□ 7. 11. 1970 je v Trstu umrla učiteljica in prosvetna delavka Antonija Cok, ki se je ro-

dila na Katinari 6. 4. 1894.
A
gledališča
LJUBLJANA
Opera SNG
Danes, 3. 11., ob 19. uri: opera Lucia di Lammermoor (Gaetano Donizetti), dir. Loris Voltolini (ponovitev 17. 11. z gostjo Paolo Scalera, solistko iz milanske Scale).
V	torek, 6. 11., ob 20. uri: opera Carmina burana (Carl Orff), dir. Lovrenc Arnič (ponovitvi 21. in 24. 11.).
V	četrtek, 8. 11., ob 19. uri: opera Tosca (Giacomo Puccini) z gostoma Tiziano Šojat in Krunoslavom Cigojem (ponovitev 10. 11.). Cankarjev dom
V	LINHARTOVI DVORANI v torek, 6. 11., ob 20. uri: Tetovirana roža (Tennessee Williams), rež. Mario Uršič, nastopa SSG Trst.
Drama SNG
Danes, 3. 11., ob 19.30: Mein Kampf (George Tabori), rež. Žarko Petan.
V	ponedeljek, 5. 11., ob 19.30: Zid, jezero (Dušan Jovanovič), rež. Dušan Jovanovič (ponovitev 6. 11.).
V	sredo, 7. 11., ob 19.30: Sanacija (Vaclav Havel), rež. Dušan Mlakar.
V	četrtek, 8. 11., ob 18. uri: Malomeščanska svatba (Bertolt Brecht), rež. Edvard Miler.
V	soboto, 10. 11., ob 19.30: Dama iz Maxima (Georges Feydeau), rež. Vinko Moderndorfer.
Mala drama
V	četrtek, 8. 11., ob 20. uri: Impresarij (Feri Lainšček), rež. Mateja Koležnik.
V	petek, 9. 11., ob 13. in 20. uri: Zalezujoč Godota (Drago Jančar), rež. Marko Sosič, scenografija Miloš Jugovič.
MGL
Danes, 3. 11., ob 19.30: Dundo Maroje (Marin Držič), rež. Zlatan Doric, igra Janez Hočevar-Rifle.
V	torek, 6. 11., ob 19.30: Vdove (A. Kertesz), rež. Mile Korun.
Mladinsko gledališče
V	ZGORNJI DVORANI danes, 3. 11., ob 17. uri: Aliča v čudežni deželi (Luis Carroll), rež. Vito Taufer.
V	SPODNJI DVORANI v ponedeljek, 5. 11., ob 19.30: Odisej in sin ali svet in dom (Veno Taufer), rež, Vito Taufer.
Lutkovno gledališče
NA VELIKEM ODRU danes, 3. 11., ob 11. in 17. uri: Korenčkov palček (Svetlana Makarovič), rež. Slavko Hren.
NA VELIKEM ODRU v soboto, 10. 11., ob 19.30: Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi (Ervin Fritz), rež. Vinko Moderndorfer.
nova gorica
PDG Nova Gorica
V	SOLKANU v četrtek, 8. 11., ob 20. uri: Vida Grantova (Ferdo Kozak), rež. Katarina Pegan.
Kulturni dom
V	MALI DVORANI danes, 3. 11., ob 9.30, 11. in 16. uri: v okviru abonmaja malega polžka - Sapramiška (Svetlana Makarovič), rež. Nace Simončič, gostuje Lutkovno gledališče iz Ljubljane.
. V MALI DVORANI v petek, 9. 11., ob 10. uri: otroška predstava Ciren čaj in juha kokos pokos kvak kvak (Feri Lainšček).
V	VELIKI DVORANI v petek, 9. 11., ob 17. uri: za abonma veli-kega polžka - otroška predstava Krava v cirkusu, gostuje Plesno gledališče iz Celja (ponovitve 10. 11. ob 9.30, 11. in 16. uri). GORICA
Kulturni dom
-V ponedeljek, 5. 11., in v torek, 6. 11., ob 20.30: Mandragola (Niccolo Machiavelli), rež. Georgij Paro, PDG Nova Gorica.
V	petek, 9. 11., in v soboto, 10. 11., ob 20.45: v okviru srečanje 3®ater mladih - predstava Happy End, igrajo Antonella Voce in walter Mramor, nastopa skupina Artisti Associati iz Gorice.
VIDEM
Palamostre (Trg Paola Diacona)
V	četrtek, 8. 11., ob 20.45: Le bugie hanno le gambe lunghe (Eduardo De Filippo), rež. Giancarlo Sepe.
Auditorium Zanon
Nocoj, 3. 11., ob 21. uri: skupina La Banda Osiris predstavlja sezono 1990-91 gledališča Contatto.
V	petek, 9. 11., ob 21. uri: L aumento (George Pereč), rež. Ales-sandro Marinuzzi, nastopa Gledališka skupina CSS.
CODROIPO
Občinsko gledališče (Ul. 29. oktobra)
V	petek, 9. 11., ob 20.30: II burbero benefico (Carlo Goldoni), i. Mario Carotenuto.
LJUBLJANA Cankarjev dom
V	LINHARTOVI DVORANI v nedeljo, 4. 11., ob 20. uri: skupina Muzsikas iz Budimpešte bo z ljudskimi glasbili predstavila bogato in živahno madžarsko ljudsko glasbo.
V	GALLUSOVI DVORANI v ponedeljek, 5. 11., ob 19.30: komorni večer s klavirskim duom Wayne Marshall in Mladen Janjanin (Mozart, Vivaldi-Bach, Milhaud, Walton, Klobučar, Gershwin).
V	GALLUSOVI DVORANI v četrtek, 8. 11., in v petek, 9. 11., ob 19.30: v okviru modrega abonmaja - koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, dir Uroš Lajovic, flavtist Mihael Martin Kofler (Osterc, Hačaturjan, Čajkovski).
Festival
V	VITEŠKI DVORANI v ponedeljek, 5. 11., ob 19.30: koncert Tria Novšak - violinist Primož Novšak, violončelistka Susanne Basler in violist Michel Rouilly (Beethoven, Golob, Mozart).
NOVA GORICA Kulturni dom
V	VELIKI DVORANI v ponedeljek, 19. 11., ob 20.15: koncert Kvarteta pozavn Branimirja Slokarja iz Švice.
GORICA Kulturni dom
V	nedeljo, 4. 11., ob 11. uri: v okviru ciklusa Lipizer - klavirski koncert Francesce Giangrandi (za šole 5. 11. ob 10.30).
VIDEM
Palamostre
V	torek, 6. 11., ob 21. uri: v okviru Videmske koncertne sezone -nastopa duo Rocco Filippini in Franco Petracchi (Couperin, Boc-cherini, Rossini, Berio, Bottesini).
V stolnici
V	petek, 9. 11., ob 21. uri: v okviru 15. jesenskega ciklusa orgelskih koncertov - nastopa Andrea Toschi (Frescobaldi, Cabanilles, Couperin, Bach, Franck, Brahms, Langlais).
PORDENON Stolnica sv. Marka
V	ponedeljek, 5. 11., ob 20.45: v okviru glasbene jeseni - nastopajo zbor in orkester iz Vicenze ter instrumentalna skupina I canta-res (Miša Criolla A. Ramireza).
VERONA
Filharmonija
Danes, 3. 11., ob 21. uri, in v nedeljo, 4. 11., ob 17. uri: v okviru jesenske simfonične sezone - koncert Orkestra veronske Arene, dir. James Judd, mezzosopranistka Nina Romanova (Čajkovski).
V	soboto, 10. 11., ob 21. uri, in v nedeljo, 11. 11., ob 17. uri: koncert Orkestra veronske Arene, dir. Vahktang Matchavariani (Borodin, Čajkovski).
sezona v tržiču
OBČINSKO GLEDALIŠČE Gledališke predstave
Danes, 3. 11., in v nedeljo, 4. 11.: Le bugie con le gambe lunghe (Eduardo De Filippo), rež. Giancarlo Sepe, igrata Aroldo Tieri in Giuliana Lajodice, gostuje Comunita Teatrale Italiana.
V	petek, 23. 11., in soboto, 24. 11.: Eh! Ovvero le avventure del Signor Ballon; avtor, režiser in pantomimik Yves Lebreton.
V	ponedeljek, 3. 12., in torek, 4. 12.: La sorpresa dell amore (Pier-re Carlet de Chamblain de Marivaux), rež. Sandro Segui, igrata Ottavia Piccoli in Pino Micol, gostuje Veneto Teatro.
V	ponedeljek, 10. 12., in torek, 11. 12.: II Gabbiano (Anton Čehov), rež. Mario Missiroli, s skupino Maria Chiocchia igrajo Gasto-ne Moschin, Marzia Ubaldi in Emanuela Moschin.
Koncerti
V	četrtek, 8. 11.: Melos Ouartett iz Stuttgarta, igrajo violinista Wilhelm Melcher in Gerhard Voss, violist Hermann Voss in violončelist Peter Buck (Mendelssohn-Bartholdy, Schumann, Reger).
V	četrtek, 22. 11.: klavirski recital Grigorija Sokolova (Bach, Chopin).
V	četrtek, 29. 11.: koncert violinista Massima Bellija ob klavirski spremljavi Victorie Terekieve (Schumann, Wieck-Schumann).
V	četrtek, 6. 12.: nastopa pianist Andrea Lucchesini (Chopin, Schumann).
V	četrtek, 13. 12.: koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, dir. Philippe Bender, solist Peter Jablonski - klavir (Satie, Ger-shwin, Milhaud).
koncerti v parmi_________________________________________
PARMA
Kraljevo gledališče (Teatro Regio)
V	petek, 9. 11. Simfonični orkester Emilije-Romagne Arturo Toscanini, dir. Rudolf Barshai (Mahler).
V	nedeljo, 11. 11.: pianist Radu Lupu in orkester Duetsche Kam-merakademie Neuss, dir. Johannes Goritzki.
V	torek, 20. 11.: Simfonični orkester Emilije Romagne A. Toscanini, Mark Kaplan (violina), dir. Gyorgy Gyorivanyi (Brahms).
V	četrtek, 22. 11.: European Community Chamber Orchestra, violončelist Jacopo Scalfi, dir. Eivind Aadland (M. Haydn, F. J. Haydn, Grieg).
V	torek, 27. 11.: godalni kvartet Keller.
V	soboto, 19. 1. 1991: godalni kvartet Amati in pianist Boris Bloch.
V	nedeljo, 3. 2. 1991: klavirski recital Richarda Goodea.
V	soboto, 16. 3. 1991: Nachtmusigue - pihala in torbila v orkestru 18. stoletja.
V	petek, 22. 3. 1991: Kdlner Kammerchor Collegium Cartusia-num, sopranistka Monika Frimmer, kontraaltistka Claudia Schubert, tenorist Jorg Diirmuller, basist Reinhard Hagen, dir. Peter Neumann (Mozart).
V	sredo, 10. 4. 1991: violinist Shlomo Mintz.
V	petek, 19. 4. 1991: klavirski recital Arnalda Cohena.
V	četrtek, 2. 5. 1991: berlinski komorni orkester Staatskapelle, dir. Erich Leinsdorf (Weber, Mozart, R. Strauss, VVagner).
• Vsi koncerti so ob 21. uri. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, lahko tudi pismeno s telegrafsko položnico za odgovarjajoči znesek (v tem primeru bo cena 10 odstotkov višja zaradi pravice do rezervacije) na naslov Teatro Regio, Ul. Garibaldi 16, 43100 Parma. V položnici navedite ime, priimek, naslov in telefon, število vstopnic, tip sedeža in točen datum koncerta. Rezervacije morajo prispeti vsaj pet dni pred predstavo. Urnik blagajne (tel. 0521/218678): vsak dan 9.30-12.30 in 16.30-19.00.
Horoskop
od sobote, 3. novembra, do petka, 9. novembra
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21.3.-19.4.)
C || VI IN DELO: Obeta se vam kar I uspešen teden. Izkoristite naklonjenost Marsa in Jupitra za naj-rznejše načrte. Dobra sreča 0 vsepovsod na vaši strani, onudile se vam bodo tudi v tVe ustvarjalne možnosti. Le rit? in sredo bodite v odlo-irunfu Previdnejši, ker vam nJi, sta Luna ne bo preveč rariV°niena' VI IN DRUGI: Za-0 ' vaše nepopustljivosti bo bnct11 xV strehi. Ugodna dneva D°sta četrtek in petek.
bik (20.4.-20.5.)
VI IN DELO: V ne-1^1 deljo, četrtek in petek vam Luna in nu no i. Merkur v Škorpijo-tijo v b°Sta zel° ugodna. Pre-všof-r, nepričakovane ne-Možno8^1 zapleti pri delu. Preostar6 Nd1 slabše počutje, rriarsi?? 1 ^ tedna vam bo v delcn,„em b°lj naklonjen in ^akuinti ugodnejši. Lahko pri-Vl IM rui,U,90dne spremembe. Uekdn T.. DGI: Razjezil vas bo v Peti' TTVam ie že dolgo trn s°bota ijj u^ua dneva bosta
._____- DVOJČKA (21.5.-
T 7	20.6.) — VI IN
DELO: Teden bo delovno ustvarjalen in zanimiv. Čakajo vas dobre priložnosti. Ugoden položaj Jupitra in ostalih zvezd bo prispeval, da se boste dobro počutili in veliko' naredili. Uspehi vas bodo spodbudili k novim načrtom. Kar vas skrbi, se bo kmalu uredilo po vaših željah. Napornejša bo sreda. VI IN DRUGI: Nekdo nekaj naklepa za vašim hrbtom. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
_ RAK (21.6.-21.7.) -
VI IN DELO: Na-poved je za vas precej obetavna. Brez večjih težav boste kos ciljem, ki ste si jih pravkar zadali. Merkur in Venera vam bosta precej naklonjena. Lahko pričakujete vesela presenečenja in novosti. Izkoristite priložnost, ki se vam bo ponudila v teku tedna. Ponedeljek in torek bosta nekoliko manj ugodna. VI IN DRUGI: Neki sorodnik vam bo hotel soliti pamet. Ugodna dneva bosta sobota in sreda.
_ LEV (22.7.-22.8.) —
VI IN DELO: Pred Jk # vami je tokrat ne-X koliko napornejši teden. Glede na to, da vam med tednom Merkur in Venera ne bosta preveč naklonjena, se prav lahko zgodi, da bo šlo kaj malega narobe. Večjih težav pa ne pričakujte. Rojenim od 16. do 22. 8. bodo zvezde precej naklonjene in lahko se jim bodo izpolnile želje. VI IN DRUGI: Ne jezite se na druge za tisto, kar ste sami zakrivili. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
. ^ ^ DEVICA (23.8.-22.9.) — VI IN I Ir DELO: Napoved je I Lh za vas ugodna. Venera in Merkur sta vam naklonjena. Pri delu boste spretni in učinkoviti. Marsikje boste napredovali. Čas je tudi primeren za nove akcije. Okoliščine vam bodo naklonjene. Lahko vas bodo presenetile vesele novosti. Le nedelja ali ponedeljek lahko kaj pokvarita. VI IN DRUGI: Razveselili se boste težko pričakovanega sporočila. Ugodna dneva bosta sobota in sreda.
TEHTNICA (23.9.-22.10.) — VI IN DELO: Vstopate v razgiban in pester delovnik. Pozitivni vplivi zvezd bodo spodbudili uspešen izid vaših pričakovanj. Počutili se boste v formi in pretežno vedrega razpoloženja. Precejšnja je možnost finančnih novosti. Rojenim od 24. do 30. 9. preti nevarnost nesporazumov. Kritičen bo torek. VI IN DRUGI: Morali se boste sprijazniti s partnerjevo odločitvijo. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
.	ŠKORPIJON
(23.10.-21.11.) — VI
IN DELO: Teden I I It bo prav prijeten in *	zadovoljiv. Ugodni
Merkur in prijazna Venera bosta pozitivno vplivala na potek dela in na vaše počutje. Ponudila se vam bo enkratna priložnost: nikar je ne zamudite! Poskusite kar se le da dobro izkoristiti prvo polovico tedna, ko vam bo še Luna precej po godu. VI IN DRUGI: Prijetne izkušnje na čustvenem področju. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
_ STRELEC (22.11.-21.12.) VI IN
DELO: Obeta se vam precej sproščen delovni teden. Jupiter in Venera bosta pripomogla, da boste v svojih namenih vseskozi zmagoviti. Prenekatera želja se vam bo izpolnila. Zaupajte v lastne moči in se vam bo povsod obrnilo na bolje. Nedelja in ponedeljek vam bosta nekoliko manj po godu. VI IN DRUGI: Najlepše vam bo v družbi ljubljene osebe. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
KOZOROG (22.12.-r\ O 19.1.) VI IN
DELO: Teden bo I ^ karseda uspešen. Dober položaj Merkurja in Venere vam bo v pomoč pri izpeljavi vaših načrtov. Kar imate v mislih, se bo uspešno uredilo. Pri delu boste dosegli pomembne rezultate. Rojenim od 10. do 15. 1. bodo zvezde manj naklonjene, njim grozijo nepričakovane težave. VI IN DRUGI: Zaupajte se ljubljeni osebi in odleglo vam bo. Ugodna dneva bosta sobota in petek.
VODNAR (20.1.-18.2.) VI IN
DELO: Glede na AAŠ to, da vam Merkur ~ ’ in Venera med tednom ne bosta kaj preveč naklonjena, obstaja verjetnost nepričakovanih ovir ali nesporazumov. Od sredine tedna dalje vam bodo zvezde prijaznejše. Mars in Luna bosta precej naklonjena rojenim od 31. 1. do 2. 2. Možne so ugodne vesti. VI IN DRUGI: Nekdo bo napel vse sile, da bi vas prehitel. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
RIBI (19.2.-20.3.)
V ^ VI IN DELO: Te-den bo prijeten in ^ delovno ugoden.
Merkur in Venera bosta spodbudila srečen potek dela in pripomogla k izpeljavi vaših načrtov. Izkoristite priložnost, ki se vam bo ponudila sredi tedna. Precej uspešni in zadovoljni bodo rojeni od 1. do 19. 3. Le nedelja in ponedeljek vam bosta za spoznanje manj po godu. VI IN DRUGI: Naj vas ne bo strah reči ne, če je potrebno. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
Neznana roka je odvrgla v smeti Pelhanov šopek
Nekateri še zmeraj odklanjajo strpnost in poskuse sprave
Odprli jo bodo danes na goriškem gradu
Antološka razstava del slikarja Franca Duga
Nestrpnost ljudi in ideologij sta v teh krajih povzročili neznansko škodo, ki jo skušamo obojestransko popraviti in odpraviti, je dejal na četrtkovi simbolični slovesnosti goriški župan Starano po položitvi šopka na Trnovem in v Gorici pred lapidarijem deportiranim občanom v maju leta 1945. Žal pa se zdi, da nestrpnost in nerazumevanje nista prepustila mesta drugačnim občutkom in hotenjem, usmerjenim v prihodnost.
Šopka, ki ga je v četrtek dopoldne, sredi močnega naliva pred lapidarij v spominskem parku položil Sergij Pelhan skupaj z županom Scaranom, predsednikom pokrajine Criscijem in ob navzočnosti prefekta ter predstavnikov vojaških oblasti, ni več. Odvrgli so ga v smeti, menda že kmalu po položitvi.
Vest se je včeraj dopoldne zelo hitro razširila po mestu. Menda so izginotje šopka z napisom "Žrtvam nasilja po vojni" opazili šele včeraj zjutraj, ko so se v spominskem parku odvijale slovesnosti ob 4. novembru, dnevu zmage v prvi svetovni vojni.
Vest je kaj kmalu dosegla tudi županstvo. Že okrog poldne je župan Antonio Scarano v posebni izjavi obsodil dejanje, ki mu ni primera.
»Gre za dejanje, ki ga ni mogoče opredeliti in ki dokazuje pomanjkanje
slehernega razumevanja za dejanje globokega humanega in zgodovinskega pomena, ki ga je opravil novogoriški župan. Tisto cvetje , ki ga je s toliko človeške topline položil Pelhan na lapidarij je bilo opremljeno s posvetilom, katerega vsebina na mah opravi z vsemi podtikovanji, ki so bila doslej postavljena Z jugoslovanske in, kar je še huje, z italijanske strani glede tragičnih dogodkov leta 1945. Na traku je bilo posvetilo "žrtvam nasilja po vojni".
Žalitev tega pogumnega in obenem globoko moralnega dejanja postavlja izven zgodovine tistega, ki je to naredil. Pomeni pa tudi žalitev tistega duha pietete in sprave, ki je bil Gorici doslej v ponos.«
Županu Scaranu se je že včeraj popoldne pridružil s posebno izjavo ob-.činski komite krščanske demokracije. V izjavi, ki jo je podpisal tajnik mestnega komiteja Mattei, se potrjuje pomen dosedanjih prizadevanj in teženj po odpravljanju sporov iz preteklosti in potrebe po spravi. Akt polaganja cvetja je bilo pogumno dejanje, ki odpira pot iskrenemu sodelovanju. Mattei ugotavlja tudi, da so svojci žrtev povojnega nasilja doslej dokazali veliko mero dostojanstva in prav sklicujoč se na to dejstvo je treba odločno za-
htevati ustanovitev mednarodne ko-misje, da se razišče resnica o takratnih dogodkih.
Mattei nadalje ugotavlja, da je treba nadaljevati gradnjo odprte meje, ne samo v fizičnem ali komercialnem pomenu, ampak odprte meje tudi v mišljenju in zavesti ljudi.
Ob upoštevanju teh ciljev in pričakovanj je podlo dejanje odstranitve šopka sprave izpred lapidarija, vsega obosojanja vredno. »Gre za neopravičljivo dejanje, ki ne dela časti omikani Gorici.«
Predsednik goriške pokrajine, Gian-franco Crisci, ki je sodeloval na četrtkovi slovesnosti, dogodka ni hotel posebej komentirati. »Dejanje je tako, da ni potrebno dodatnih besed.«
Zelo odločno in ogorčeno je dogodek obsodil pokrajinski tajnik PSI Luciane Pini.
Čisto na rob dogodku, ki je vrgel turobno senco na dejanje sprave, ni pa mogel preprečiti njegovega enkratnega pomena v utrjevanju sožitja in sodelovanja med sosednima mestoma in narodoma, naj zapišemo še to: na mestu, kjer je bil v četrtek šopek, ki ga je položil Pelhan, smo včeraj opazili dva venca. Po napisih na trakovih sodeč so enega postavili "arditi", drugega pa "combattenti della RSI".
Na goriškem gradu bodo drevi ob 18. uri odprli veliko pregledno razstavo grafik goriškega umetnika Franca Duga. Razstavo prireja občinska uprava v sodelovanju z zadrugo Multithe-ma in ob denarni podpori Goriške hranilnice. Poleg župana Scarana in odbornika za kulturo Žiberne bodo na otvoritvi spregovorili kritiki, ki so sodelovali pri postavitvi razstave in oblikovanju kataloga. To so nekatera znana imena italijanske likovne kritike kot Mario De Micheli, Guido Giuf-fre, Marco Goldin in Vittorio Sgarbi.
Tudi zaradi teh prisotnosti naj bi razstava zadobila poseben odmev. Občina želi s tem še dodatno ovrednotiti grad kot prostor za raztavne dejavnosti in kulturne dogodke nasploh, ne samo v poletnih mesecih, ampak tudi med zimsko sezono. Prav s tem namenom so izbrali Franca Duga, umetnika, ki se je v petnajstih letih grafičnega ustvarjanja uveljavil tako s svojo značilno in dosledno izrazno tehniko kot zaradi sporočilnosti njegovih umetniških izdelkov.
Na razstavi na gradu bodo predstavili 111 njegovih grafik, ki so nastajale v teh petnajstih letih dela. Predstavili bodo razne ustvarjalne sklope in obdobje, ki označujejo njegovo delo-
vanje, od začetnih sklopov z naslovi "Lacerazioni", "Corvi", "Identificazio-ni", do znamenite serije "Ratto della Giocpnda", do ustvarjalnih sklopov, ki so nastajali v drugi polovici 80. let kot so "Danza di Salome1', "L atelier" in 'Intorno al giardino ".
Razstava Franca Duga bo na gradu na ogled predvidoma do 13. januarja prihodnjega leta s sledečim urnikom: ob delavnikih od 9. do 12. in od 14. do 17. ure, ob praznikih od 9. do 12.30 in od 14. do 18. ure, ob ponedeljkih pa bo razstava zaprta.
Jutri slovesnost v Redipuglii
Jutri bo pred kostnico v Redipuglii vsakoletna slovesnost ob 4. novembru. Vojaške enote bodo razporedili do 10. ure, ko se bo začel uradni del slovesnosti. Ob 10.30 je predviden prihod oblasti, nato počastitev padlih, ob 11.10 maša nato pa po 11.40 uradni govor. Zaradi slovesnosti in predvidenega množičnega obiska bo promet na državni cesti skozi Redipuglio jutri dopoldne prekinjen.
Koncert bo v veliki dvorani goriškega Kulturnega doma
Francesca Giangrandi jutri na matineji društva Lipizer
Jutri ob 11. uri se bo pričel novi ciklus nedeljskih koncertnih matinej, ki jih prireja glasbeno združenje Ro-dolfo Lipizer. Letošnja novost je, da bodo glasbene matineje v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici. Prireditelji so namreč bili primorani najti drugo dvorano, saj je deželni avditorij zaprt zaradi prenovitvenih del. To bo prav gotovo lepa priložnost, da bo še večje število Goričanov večinske narodnosti obiskalo Kulturni dom.
Na uvodnem koncertu bo nastopila 23-letna pianistka Francesca Giangrandi, hčerka priznanega italijanskega violinista Renata Giangrandija, ki je bil med drugim tudi član žirije 8. violinskega natečaja Lipizer. Mlada glasbenica je diplomirala na konservatoriju 'Pierluigi da Palestrina ' v Cagliariju, nakar se je glasbeno izpopolnjevala pod vodstvom priznanih glasbenih pedagogov kot so npr. Ser-gio Pertacoli, Mirta Herrera, Dario De Rosa, Nikita Magalov in Paul Badura Škoda. Osvojila je že številne pomembne nagrade, njenemu glasbenemu znanju pa so lahko prisluhnili že v Belgiji, Švici, Grčiji, Nemčiji, Franciji in celo v nekaterih afriških prestolnicah. Njene izvedbe je že večkrat posnela italijanska radiotelevizija ter nekatere tuje televizijske produkcije.
Francesca Giangrandi bo na jutrišnjem koncertu izvajala skladbe Rote, Ravela, Bartoka, Schumanna in Skrja-
bina. Vstopnice veljajo od 5 do 7 tisoč lir.
Koncert Agimusa
Drevi ob 17.30 se bo v prostorih pokrajinskega muzeja na gradu pričela koncertna sezona goriškega mladinskega glasbenega združenja 'Agi-mus“. Letošnjo sezono, ki obsega deset glasbenih srečanj, bodo otvorili člani Goriške glasbene akademije. Skupino sestavljajo Giorgio Tortora (kitara), Pamela Morgia in Giorgio Samar (flavta), Andrea Zerbin in Daniela Bon (violina), Enrica Todero (viola) in Federico Magris (violončelo). Uvodoma bodo predstavili dva Hay-dnova tria za flavti in violončelo; nato bodo podali Mozartova kvarteta, nastop pa bodo zaključili s kvintetom, ki ga je za kitaro, violini, violo in violončelo napisal Boccherini. Naslednji koncert bo v soboto, 17. novembra, ko bo nastopil pianist Roberto Turrin.
Gledališče
Nocoj ob 20.30 bo v Verdijevi dvorani prva predstava v abonmajskem sporedu italijanskega gledališča v Gorici. Gledališka skupina iz Genove bo predstavila igro G. Manlridija »Ti amo Maria«. Režiser je Marco Sciac-caluga, v glavnih vlogah nastopata Carlo Delle Piane in Anna Bonaiuto.
Zaradi lanskega protesta proti vojski na slovesnosti v Redipuglii
Renato Fiorelli povsem oproščen
Tržiški pretor Papaianni je povsem oprostil oporečnika in občinskega svetovalca v Gorici Renata Fiorellija na procesu v zvezi s protestom pri kostnici v Redipuglii ob lanski slovesnosti ob 4. novembru. Fiorelli je skupaj z drugimi mirovniki protestiral proti vojni in trošenju denarja za vojsko. Karabinjerji so ga prijavili zaradi prekrška zoper odredbo goriškega kves-torja o obnašanju na območju kostnice. Goriški pretor je junija obsodil Fiorellija na 100 tisoč lir globe, obtoženec pa je vložil priziv zoper obsodbo.
Na prizivni obravnavi v Tržiču je sam javni tožilec Spinelli predlagal oprostitev obtoženca, ker kvestorjev
odlok ni bil javen, pač pa namenjen samo silam javnega reda. V vsakem primeru pa je odlok veljal le za območje kostnice, Fiorelli in drugi mirovniki pa so demonstrirali izven pregrad, ki so razmejevale to območje. Tudi branilec odv. Maniacco je predlagal oprostitev z utemeljitvijo, da v tem primeru ni bilo kaznivega dejanja in pretor je povsem osvojil to stališče.
Po procesu je Fiorelli izrekel zadovoljstvo zaradi razsodbe, ki da priznava pravico do drugačnih oblik komemoracije žrtev vojne, brez militaristične retorike. Napovedal je, da bo zato tudi letos demonstriral v Redipuglii proti vojski in oboroževanju.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
GLEDALIŠKA SEZONA 1990/91
Niccolo Machiavelli
MANDRAGOLA
Gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice
v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass 20)
v ponedeljek, 5 novembra, ob 20.30	ABONMA - RED A
v torek, 6 novembra, ob 20.30	ABONMA - RED B
Odhod avtobusa za ponedeljkovo predstavo: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 Jamlje (gostilna Pahor), 20.00 Dol (gostilna Devetak), 20.05 Gabrje, 20.10 Sovodnje (pri Kulturnem domu), 20.12 Sovodnje (pri Ušarju), 20.15 Štandrež.
Po vremenski ujmi na Tolminskem in Idrijskem
Nevarnost poplav je mimo
Neurje, ki je v sredo in še zlasti četrtek prizadelo dobršen del Slovenije, na Goriškem, na srečo, ni imelo hujših posledic. Obstajala je sicer v četrtek popoldne in zvečer nevarnost poplav zlasti v spodnjem toku Soče, ki je okrog 19. ure dosegla najvišjo gladino. Najbolj kritična točka je bila med Gradiščem in Zagrajem, kjer so pripadniki civilne zaščite, gozdne uprave
in vojske bili v pripravnem stanju, če bi reka prestopila bregove ali pa prebila nasipe. Pretok Soče, ki je pozno popoldne dosegel (pri hidrocentrali v Solkanu) 1950 kubičnih metrov na sekundo je v večernih urah začel upadati. V približno dveh urah se je znižal za okrog 350 kubičnih metrov. Ponoči je gladina Soče na najbolj kritičnem
mestu pri Zagraju upadla za približno en meter. Upadanje gladine se je nadaljevalo tudi čez dan.
V Soški dolini so že včeraj dopoldne očistili vse glavne ceste. Dolgotrajnejše bo odpravljanje posledic ujme na železnici. Promet so namreč v četrtek okrog 18. ure prekinili med Kanalom in Mostom na Soči. Voda je odnesla nasip pri Doblarjih. Potnike prevažajo na omenjeni relaciji z avtobusi, tovorni promet pa so preusmerili na Ljubljano. Progo bodo ponovno odprli v kakih desetih do štirinajstih dneh.
Na sliki (foto Klemše) grozeča Soča pri Zagraju včeraj zgodaj zjutraj.
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Le comiche«. Igrata P. Villaggio in R. Pozzetto.
VERDI 20.30 »Ti amo Maria«. Gledališka predstava. Jutri 15.30-22.00 »Week end con il morto«.
VITTORIA 15.30-22.00 »Fantasia«. Walt Disney. Risanka.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Dick Tracy«.
COMUNALE 20.30 Gledališka predstava »Laž ima kratke noge«.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 20.00 »Družinske slike«. Ob 22. uri »Neutrudljivi ljubimec«. Nočni kino.
SVOBODA Šempeter 20.00 »Ptica na žici«.
DESKLE 19.30 »Jezus iz Nazareta - 1. in 2. del«.
Število smrtnih žrtev nesreče na avtocesti se je povzpelo na tri
Umrl je tudi 4-letni Bojan
V tržaški bolnišnici na Katinari je umrl tudi komaj 4-letni Bojan Dragi-čevič, katerega mati in sestrica sta že pred njim podlegli posledicam strahovite prometne nesreče, ki se je pripetila v sredo ponoči na avtocesti A4 približno dva kilometra pred izvozno postajo v Moščenicah. S tem se je število smrtnih žrtev v nesreči povzpelo na tri. Preživela sta samo voznik avtomobila, 40-letni Salvatore Motta, in 7-let-ni Slobodan, sin njegove družice. Kot smo poročali, je v nesreči že takoj umrla 30-letna Nevenka Dragičevič, naslednji dan pa je izdihnila tudi njena komaj tri mesece stara hčerkica Sara. S strogo pridržano prognozo so v
TRGOVINSKA ZBORNICA ZA INDUSTRIJO, OBRTNIŠTVO IN KMETIJSTVO - GORICA razpisuje
javni natečaj z naslovi in izpiti za 2 mesti administrativnega sodelavca na po-skušnji - VII. kvalifikacija. Rok za predstavitev prošenj zapade 28. novembra 1990.
Podrobnejše informacije so na razpolago v uradu za osebje (ufficio personale) Trgovinske zbornice v Gorici, Ul. Crispi 10.
bolnišnici na Katinari sprejeli tudi malega Bojana, ki je po nesreči obležal v globoki nezavesti. Zdravniki so si prizadevali, da bi mu rešili življenje, vendar zaman, saj so naposled morali ugotoviti, da je klinično mrtev. Njegov encefalogram je kazal, da so možgani dejansko mrtvi. V takih primerih zakon veleva, da se telo drži umetno pri življenju še nekaj časa, po poteku katerega pa se bolnik proglasi za mrtvega. Ta časovni rok naj bi potekel danes ponoči med 1. in 2. uro. Zdravniki so včeraj popoldne že dobili od svojcev dovoljenje, da prevzamejo nekatere otrokove organe za presaditev drugim bolnikom.
razna obvestila
KD Oton Župančič v Štandrežu prireja martinovanje v petek, 9. t. m. Prijave pri Marti ob uri kosila.
Slovensko planinsko društvo priredi 11. novembra martinovanje na kmečkem turizmu na Vitovljah. Prijave do oddaje mest, oziroma najkasneje do 6. novembra, v trgovini Baucon v Ulici Carducci, v Sovodnjah pa pri Branku Kuzminu in Vilku Fajtu. Poskrbljeno bo tudi za avtobusni prevoz.
KD Skala Gabrje prireja jutri, v nedeljo, 4. novembra, ob 14. uri tradicionalno martinovanje na trgu v Gabrjah. Nastopil bo pevski zbor Skala, na voljo bodo domače jedi in vino.
KD Kras Dol-Poljane vabi na martinovanje, ki bo 10. novembra ob 20. uri v gostilni Peric na Poljanah. Vpisovanje pri Branku Periču in pri Aldu Croselliju na Palkišču.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna št. 2 — Ul. Garzarol-li 154 — tel. 522032.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolb — Ul. I. Maggio 94 — tel. 790338.
__________pogrebi____________
Danes v Gorici ob 9.30 Giovanna Poli' cardo iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 9.45 Aldo Orzan iz sploš' ne bolnišnice v Šlovrenc, ob 10.10 Luigi9 Leghissa vdova De Pauli iz splošne bolnišnice v Tržič, ob 10.15 Eugenio Sabo iz splošne bolnišnice v Mariano, ob 11- url Carmela Coos vdova Scurk iz splošne bolnišnice v cerkev pri Madonnini in na pokopališče v Podgori, ob 12.30 Paolo Jessi iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega na glavno pokopališče, °” 14. uri Amedeo Gratton iz splošne boi' nišnice v cerkev pri Madonnini in na p°' kopališče v Podgori.
Teritorialni odbor ZSŠDI za G°' riško izreka najgloblje sožalje svoj6^ mu članu Nordiu Gergoletu ob iz9u bi drage mame.
Odbor združene goriške žen* ^ odbojkarske ekipe globoko soi e tvuje z Nordiom ob hudi smrti dr«
Na seji občinskega sveta v Doberdobu
Zavrnili kamnolom pri Ferletičih odobrili pa načrt glede odpadkov
Počastitev spomina vseh padlih in žrtev
Povoljno mnenje o določilih osnutka pokrajinskega načrta za uničevanje odpadkov in odločno negativno mnenje glede možnosti odprtja novega kamnoloma pri Ferletičih sta bila glavna sklepa na seji občinskega sveta v Doberdobu, ki se je sestal v prejšnjih dneh. Predvideno razpravo o proračunu so odložili, ker je vlada medtem podaljšala rok za odobritev občinskih proračunov do konca leta.
O načrtu za uničevanje odpadkov je. podrobno poročal odbornik za okolje Karlo Černič, ki je predstavil svetovalcem zaključke obsežne študije, ki jo je po naročilu pokrajinske uprave izdelala družba Lombardia Risorse. Černič je poudaril, da predvideva načrt usmeritev v ločeno nabiranje odpadkov in zmanjševanje količine smeti, ki naj bi jih uničevali, saj bi skušali vse ponovno uporabljive snovi izločiti iz odpadkov. Kar zadeva občino Doberdob je za nekatere snovi to ločeno nabiranje že dokaj uspešno-, zlasti za steklo in papir, ki ga v povprečju zbirajo v posebnih posodah precej več kot v drugih krajih. Odpadkov ostaja zato povprečno 353 gramov na prebivalca na dan. Po načrtu je predvideno ločevanje suhih odpadkov (razne embalaže itd.) od vlažnih (organski odpadki). Slednje bi predelovali v gnojilo v dveh napravah za celo pokrajino. Območje občine oz. ves Kras ne pride v poštev za lokacijo takih naprav kot tudi ne odlagališče, ki naj bi ga odprli
v ravninskem delu okraj Soče. Za škodljive odpadke (baterije, olja, plastični odpadki, posode s kemikalijami itd.) je predvideno skladiščenje in nato uničevanje v objektu izven naše pokrajine. Pri odobritvi osnutka je do-berdobski občinski svet na predlog uprave dal Pokrajini tudi nekaj priporočil: predvsem naj bi pospešili izvajanje načrta (ki je 5-leten); že v prvem letu naj bi uredili objekt za skladiščenje škodljivih odpadkov: ne glede na to, ali bo z objekti za uničevanje upravljalo javno ali zasebno podjetje, naj bi zagotovili primerne in učinkovite oblike javnega nadzorstva v prid varstvu okolja. Načrt so s temi priporočili soglasno podprli vsi svetovalci.
Prav tako soglasno je bilo negativno mnenje glede odprtja kamnoloma pri Ferletičih, ki bi bil - kot je poudaril župan Lavrenčič - v kričečem nasprotju s prizadevanji občinske uprave za varstvo okolja in uresničitev parka na Krasu. Dovoljenje za odprtje kamnoloma bi lahko Dežela dala tudi mimo volje Občine, za ta primer pa je občinski svet pooblastil župana, naj poseže po vseh možnih inštrumentih in oblikah pritiska, da bi ne prišlo do nadaljnjega pustošenja Krasa. S tem v zvezi je bil govor o drugih dveh kamnolomih, na Palkišču in pri Devetakih: tako manjšina kot večina v občinskem svetu sta podprli prizadevanja uprave, da bi ju čimprej zaprli.
Na vprašanje načelnika SSk Maksa Gergoleta v zvezi s težavami dijakov iz Doberdoba, ki prihajajo vsak dan v šolo v Gorico z zamudo, je župan povedal, da je že stopil v stik z vodstvom avtobusnega podjetja APT, da bi z delno spremembo proge odpravili to nevšečnost. Svetovalci manjšine so tudi postavili vprašanje o umestnosti članstva v Konzorciju za ostarele, ki močno bremeni občinske finance. Župan je pojasnil, da je članstvo obvezno, vsekakor pa konzorcij nudi tudi druge socialne storitve. Odbornik za socialno skrbstvo Legiša je k temu dodal, da danes konzorcij oskrbuje kakih deset doberdobskih občanov, poleg tega pa je enkrat na teden prisotna v Doberdobu socialna delavka in bi kazalo spodbuditi občane, naj se v večji meri poslužujejo socialne pomoči.
Manjši zaplet je nastal tik ob začetku seje v zvezi z odobritvijo zapisnikov z dveh prejšnjih sej. Svetovalci SSk so zahtevali, naj se na seji prebereta v celoti, ker da ju je njihov načelnik prejel na dom razmeroma pozno in se zato niso mogli vsi podrobno seznaniti z njuno vsebino. Večina je zavrnila ta predlog, ki bi pomenil precejšnjo izgubo časa, pač pa so sklenili, da bodo odslej pošiljali na dom vsem svetovalcem, ki to želijo, po en izvod zapisnika. Tako naj bi enkrat za vselej rešili probleme z zapisniki, ki so začu-da pogosto kamen spotike med manjšino in večino v Doberdobu.
Obračun zelo uspešnega obdobja v delovanju jamarjev Kraških krtov
Za Kraške krte je bilo obdobje za katerega so delali obračun na občnem zboru 26. oktobra prav gotovo najbolj uspešno, tako z delovnega, kakor z organizacijskega vidika. Pomembna je tudi ugotovitev, da je dejavnost društva znana in cenjena in da zbuja zani-manje pri mladih. Klub šteje 76 članov, od teh je skoraj polovica (31) aktivnih in ti so samo letos opravili že 135 raznih akcij.
Iz poročila predsednika Stanka Kosiča, ki se nanaša na delovanje kluba v letih 1988, 89 in 90 je razvidno, da so v tem času, poleg odkrivanja in odpiranja novih jam (samo v letu 1988 so jih odkrili 34), opravili tudi potrebno in dragoceno delo revizije lokacij v deželnem jamarskem katastru označe-hih jam in ob tem ugotovili precej netočnosti. S temi nalogami točne lokacije in s ponovnim izrisavanjem prerezov jam nadaljujejo tudi letos.
Leto 1989 je bilo za Kraške krte po-rhembno vsaj zaradi dveh dogodkov. Odkrili so najgloblje brezno na dober-dobskem Krasu, Rickyjev Samar (110 ro), zelo zanimive rezultate pa je dalo sodelovanje z društvom za preučeva-
nje krasa Lindner iz Poljana. V nekaterih votlinah na različnih krajih so namreč odkrili naplavine kremenčevega peska in ugotavljali prisotnost redkih in za kras do zdaj neznanih mineralov.
V sodelovanju z društvom Lindner so se Kraški krti letos lotili tudi raziskave podvodnih poti v Doberdob-skem jezeru, spustili so se v vodnjake na območju Gabrij in Rubij ter izvedli nekaj drugih akcij. Široko zasnovana raziskovalna akcija, pri kateri so sodelovali tudi potapljači, še ni končana.
Omeniti velja tudi stike s predstavniki Zavoda za spomeniško varstvo in nadaljevanje izkopavanj in sondiranja v arheološki jami na Vrhu.
Ob kopici nalog, ki so jih uspešno izpeljali, pa so Kraški krti našli tudi dovolj časa za urejanje jamarskega doma, ki so ga opremili s tekočo vodo in poskrbeli za vkopanje električne napeljave.
Poleg rednega dela pa so se udeleževali številnih prijateljskih in strokovnih srečanj, tudi na mednarodni ravni, in bili tudi organizatorji odmevnih manifestacij, kakor je bilo recimo
trikotno srečanje na Vrhu v začetku letošnjega junija.
V zadnjem času nudijo Kraški krti tudi organizacijsko in strokovno pomoč jamarskim skupinam na sosednjem območju preko meje. Tako sodelujejo s člani pred kratkim ustanovljenega društva na Lokvah, kakor tudi s skupino na Banjški planoti.
Priznanje za opravljeno delo so udeležencem občnega zbora izrekli predsednik planinskega društva, podžupan občine Doberdob, predsednik pokrajinske federacije jamarskih društev Carlo Padovese ter predstavniki jamarskih društev iz Idrije, Lokvi in Mavhinj.
Občni zbor se je sklenil z izvolitvijo novega petnajstčlanskega odbora.
__________prispevki______________
Namesto cvetja na grob Pierine Ožbot darujeta sestrični Ivanka in Ida 100 tisoč lir za kulturno društvo Sovodnje.
Ob šesti obletnici smrti dragega Andreja Križmana darujeta žena Štefka in sin Dušan z družino, 50 tisoč lir za kulturni in športni center Danica na Vrhu.
Poročali smo o številnih slovesnostih ob dnevu mrtvih, o pomembnem simboličnem dejanju, ki sta ga opravila goriški župan Scarano in njegov novogoriški kolega Pelhan na Trnovem in v Gorici. Potek slovesnosti, ki so bile domala v vseh krajih na Goriškem, na obeh straneh meje, je precej oviralo, nikakor pa ni moglo preprečiti naravnost neusmiljeno vreme, z nalivi in nevarnostjo poplav.
Medtem ko je bil četrtek nekako dan uradnih slovesnosti, počastitve spomina padlih in umrlih za osvoboditev, umrlih kot žrtve nasilja, je bil včerajšnji dan v glavnem posvečen spominu umrlih svojcev, sorodnikov, prijateljev. Obisk na pokopališčih — za marsikoga je bila to tudi priložnost za obisk domačega kraja in sorodnikov — je omogočilo nekoliko ugodnejše vreme, čeprav so se proti pol-
dnevu že spet pričeli zbirati in groziti z novimi padavinami temni oblaki.
Včeraj so se v Gorici, z mašo zaduš-nico, spomnili pred kratkim umrlega grofa Coroninija, ki je v oporoki naročil, da se vsako leto 2. novembra bere maša zanj in za pokojne iz njegove družine v kapeli v Drevoredu 20. septembra. V Gorici in na Goriškem pa so se odvijale priprave na jutrišnjo, osrednjo vojaško slovesnost ob obletnici zmage v prvi svetovni vojni. Slovesnost bo, kakor znano, v Redipuglii.
V prejšnjih dneh pa so se v krajih, kjer so vojaška pokopališča, s polaganjem vencev in cvetja poklonili tudi spominu padlih avstro-ogrskih vojakov. Tako je bilo v Jamljah, Foljanu in tudi v nekaterih drugih krajih.
Na slikah (foto Cubej) četrtkova spominska slovesnost v Revmi (zgoraj) in slovesnost v Števerjanu (spodaj).
V prejšnjih dneh sestanki na Pokrajini in goriškem županstvu
Krajevne uprave načrtujejo posege na področju socialnega skrbstva
Na Pokrajini so se v teh dneh za-kliučila predhodna posvetovanja med Predstavniki pokrajinske uprave in ~rugih uprav ter ustanov od občin do konzorcija CPAR, KZE, sindikatov, druženja ANFFAAS glede oblikova-Ja plana za posege na področju soci-®lne oskrbe. Deželna zakonodaja je, arnreč poverila pokrajinam načrtovale teh posegov na lastnem teritoriju.
Predhodnimi posvetovanji so želeli P edvsem evidentirati stanje in potrebo na tem področju. Upoštevajoč zbra-Podatke bo posebna delovna skupi-ski 1Z^eNla predloge posegov za štiri sni Pv!ne uP0rabnikov (prebivalstvo na-jP °h, mladoletniki, prizadeti, ostareli) ?a Preverila, ali današnje stanje ustre-stn??trebam °z. katere nove službe in Osn' ■ ■ bo treba še uvesti. Na tej pia°vi izdelani osnutek pokrajinskega a za socialno oskrbo bo nato —
dovno
po-
skitn'W Pre<imet posvetovanj z občin-dh k1 jPravami in drugimi ustanova-daj, 1 delujejo na tem področju, nakar q }_Prišlo do dokončne odobritve, alngj^ddiiroročnejših posegih na soci-soSej Področju na območju Gorice in tu^j dih občin so te dni razpravljali bora a sestanku koordinacijskega od-9a v a osnovne socialne storitve, ki lella g* Soriški občinski odbornik Čokov 'dsidnka so se poleg predstavni-dpravitC1u^n^b delavcev udeležili tudi *d Moš X, občin Sovodnje, Števerjan Sram ' Na srečanju so odobrili pro-dje^o dosegov v letu 1991, ki razčle-^dina ravnava socialne probleme °3rožen:Kosiarelih in drugih socialno N' da v.1*1 družbenih skupin. Težnja Pridobili pomoč združenj pro-
stovoljcev za izvajanje načrta, vsekakor pa bodo tesneje sodelovali tudi s KZE, rajonskimi sveti in drugimi strukturami, ki so najbližje občanom in poznajo njihove potrebe. Posege bosta koordinirali dve skupini socialnih delavcev s sedežem v Socialnem večnamenskem središču v Ul. Baia-monti (za rajone Center, Svetogorska četrt-Placuta in Podturn-Sv. Ana) in v Socialnem centru v Ločniku (za ostale rajone in sosednje občine). Socialna ekipa v Ul. Baiamonti je na razpolago občanom ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 10. do 13. ure, ekipa v Ločniku pa ob sredah in sobotah od 10. do 12. ure. Poleg tega nameravajo usposobiti še druge manjše enote, kjer naj bi bili socialni delavci občasno na razpolago, da prisluhnejo potrebam občanov.
Enoteka
Enoteka La Serenissima v Gradišču se bo še pred koncem leta dokončno vselila v prenovljene prostore stare palače beneških provediktorjev. Novica je uradna, čeprav točen datum vselitve še ni bil določen. V teku so namreč zaključni posegi prenove nekdanje palače (kjer je imela enoteka svoj sedež tudi prej), razpisan pa je tudi natečaj za dobavo pohištva in opreme. Financiranje je zagotovila Dežela. Deželna enoteka bo tako z docela prenovljenimi prostori obeležila 25-letni-co delovanja. Ustanovili so jo namreč leta 1965.
pismo uredništvu - pismo uredništvu - pismo uredništvu
Da spominskemu parku, toda,
Zamisel o ustanovitvi spomeniškega parka, ki naj bi bil spomenik sožitju, je v bistvu dobra, a predlogu, kot je bil predstavljen v Primorskem dnevniku dne 31. 7. 1990, str. 8, odločno nasprotujem. Zgrešena je namreč že sama postavitev takega kompleksa na vzhodni vrh Sabotina na območju nekdanje cerkvice sv. Valentina. Tam bi se hotelo obnoviti nekaj (cerkvico), ki je ni več; to ni obnova, je novogradnja v kričečem nasprotju z idejami in zakoni o varstvu narave.
Razmeroma lahko je obnavljati od potresa razdejani stolnici v Huminu in Pušji vasi. To je mogoče, ker obstajajo kopice fotografij, risb, kopij načrtov teh zgradb pa tudi ves originalni material (stebri, klesani kamni...). Od nekdanje cerkvice sv. Valentina pa je ostalo le nekaj kamnov in sploh ne poznamo aspekta prvotne zgradbe.
Ne soglašam s predlogom za uničenje napisa "Naš Tito" za pridobitev potrebnega kamna za gradnjo cerkvice. Mi vsi in v prvi vrsti prav Novogoričani bi se z uničenjem napisa-spo-menika uklonili zahtevam šovinističnih krogov in še posebno goriškim fašistom. Brisanje napisa bi ne privedlo do brisanja "slabega" mnenja, ki ga nekateri imajo o nas. S tem dejanjem bi ne dosegli večjega spoštovanja, učinek bi bil prav nasproten.
Na goriški stolnici je vzidana plošča in na njej se poje hvalnica nekemu dučeju Mussoliniju, ki mu gre zasluga za obnovo. In to nikogar ne moti. Vladarje, ministre, visoke cerkvene dostojanstvenike, poslance raznih strank, diplomate ne moti niti veli-
kanski napis "Mussolini dux", ki je vklesan na obelisku pred Foro italico v bližini Farnesine v Rimu,- kako to?
Podirati spomenik in graditi novega ni "naravovarstvena sanacija". To dejanje bolj spominja na ropanje bronastih ornamentov Pantheona s strani Urbana Vlil. za gradnjo baldahina nad Petrovim grobom in na nam bližnji primer razstrelitve ostankov cerkvice sv. Katarine za gradnjo koče (gostilne) Kekec. Se vračamo v stare čase?
Predlog za park na Sv. Valentinu ni konkreten, ker: spomeniško področje vrh hriba bi bila nenaravna umetna tvorba, kamor bi se samo na dan slovesnega odprtja pripeljali s helikopterjem ali s terenskimi vozili elitne politične osebnosti in "odlični" z ene in druge strani meje. Zatem bi vse zamrlo.
Če bi pa šli v drugi ekstrem, da bi ta kraj res postal stična točka narodov v znamenju sožitja, si moramo vse drugače predstavljati. Množicam moramo omogočiti dostop do parka. Iz Štmavra bomo zgradili udobno avtomobilsko cesto na goro, iz Solkana pa žičnico. Pri na novo zgrajeni božje-potni cerkvici bomo odprli restavracijo in postavili kioske za prodajo spominčkov, zraven bi sodil muzejček... Ali ni že uresničenega nekaj takega na bližnji Sv. gori? Brez komentarja!
Pustite Sabotin kakršen je! Naj se le nadaljujejo raziskave ruševin, opravijo konservatorska dela in zaščiti spomeniško področje. Po Sabotinu naj se nemoteno kretajo domačini, ki so edi-
ni in pravi lastniki gore. Občasno naj se organizirajo vodeni študijski izleti po predlogu gospoda Maria Muta, prvega raziskovalca spomeniškega področja.
Ponujam svoj protipredlog, ki je gotovo bolj realen in izvedljiv. Spomeniški park, kraj srečanja meščanov obeh Goric, naj bo na Kostanjevici. Ta kraj je že stoletja bil znana in obiskana božja pot in cilj nedeljskih sprehodov naših staršev, dedov in pradedov. Kostanjeviški kompleks je izreden versko-zgodovinsko-kulturni spomenik. Pomislimo samo na zanimivo zgodovino cerkve in samostana, na jezikoslovca P. Stanislava Škrabca, ki je tu živel in deloval, pa na izjemno bogato in važno samostansko knjižnico, na grobnico Burbonov... Dovolj da prečitamo knjižico "Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici" Marijana Breclja, da razumemo važnost in pomembnost kraja. Tod je tudi tekla fronta v prvi svetovni vojni; med zadnjo vojno je okupator del poslopja spremenil v zapor, kjer so trpele naše matere, žene, sestre, žrtve rasizma in fašističnega nasilja.
Kostanjevicg, je res najprimernejši kraj za spomeniški park. To je vsestransko pomembna, razgledna, prijetna in lahko dosegljiva točka za meščane obeh mest. Uresničitev projekta je izvedljiva brez kvarnih posegov v naravo, brez nesmiselnih novogradenj, v duhu novih časov brez političnih spletk, žalitev in netenja razdorov, torej resnično v imenu sožitja narodov.
Zdenko Vogrič
Dam v Rimu kvalifikacijska tekma za EP
Italija za zmago
Jutri v Avstraliji zadnja letošnja dirka v formuli ena
Kljub naslovu Senna ne popušča Prost za njim, a brez tveganja
RIM — Italijanska nogometna repre-zetnanca bo danes v Rimu igrala zelo pomembno kvalifikacijsko srečanje v skupini 3 za evropsko prvenstvo. Po neodločenem izidu na prvi tekmi v gosteh proti Madžarski je za Vicinijevo moštvo današnja preizkušnja skoraj odločilnp glede uvrstitve na EP in azzurri bodo zato odločno jurišali na zmago. Vzdušje v reprezentanci pa ni ravno najboljše, saj tudi tokrat ni moglo brez polemik, predvsem glede sestave reprezentance.
Tako ali drugače Italija bo danes nastopila v naslednji postavi: Zenga, Ferrara, maldini, Baresi, Ferri, De Agostini, Crippa, De Napoli, Schillaci, Mancini, Baggio.
SZ pa bo zaigrala takole: Uvarov, Gor-lučovič, čerednik, Černikov, Tišenko, Ša-limov, Mihajličenko, Litovčenko, Alejni-kov, Protasov, Doborovolski.
Sodnik bo Belgijec Van Langenhove. Tekma pa se bo pričela ob 14.30 in jo bo neposredno prenašala tudi italijanska TV na prvem sporedu.
Dobroveljski v Genovo Sedaj kar pet tujcev
GENOVA — V samih 24 urah se je število tujcev pri Genoi z dveh nenadoma povzpelo kar na pet in spravilo v velike težave upravo društva. Včeraj je namreč sovjetska federacija sporočila svoje po volj no mnenje glede prestopa igralca kijevskega Dinama, Igor-
ja Dobrovljskega, k Genoi. Na to dovoljenje so pri Genoi čakali nekaj mesecev in so se sedaj znašli v zagati. V organiku sta namreč Urugvajec Agui-lera in Čehoslovak Skuhravy, a na plačilnem spisku je še Urugvajec Per-domo, ki so ga zaman brezplačno ponudili na posodo Coventryju. Predvčerajšnjim pa so sklenili sporazum z Brazilcem Brancom. Dobrovoljskega bodo morda za nekaj mesecev odstopili atenskemu 01ympiakosu, ki se je tudi zanimal za Sovjeta, ali pa Portu, od koder prihaja Branco. Navsezadnje pa bi se mu lahko odpovedali, saj je sovjetska federacija preveč zavlačevala z dovoljenjem, vendar se hočejo pri Genoi držati sprejetih obvez.
Ivaniševič, Lendl ter Sampras izločeni
PARIZ — V osmini finala teniškega turnirja v Parizu je Švicar Hlasek s 6:3, 6:4 izločil Jugoslovana Ivaniševiča. Izločena sta bila tudi Lendl in nedavni zmagovalec opena ZDA Sampras. Izidi: Svensson (Sve.) - Lendl (ČSFR) 3:6, 6:4, 6:2; Raoux (Fr.) - Sampras (ZDA) 6:3, 6:3; Edberg (Sve.) - Krickstein (ZDA) 6:3, 76:2; Becker (Nem.) - Couri-er (ZDA) 6:1, 7:5; Sanchez (Šp.) - Forget (Fr.) 7:5, 6:3; Stich (Nem.) - Gilbert (ZDA) 6:4, 6:4.
ADELAIDE — Jutrišnja poslednja dirka letošnje sezone v formuli ena sicer ne bo odločala o naslovu prvaka, ki ga je že predčasno osvojil Senna, a to še ne pomeni, da ni vredna ogleda: v zadnjih dneh je namreč spet izbruhnila ostra polemika med Senno in Proštom in oba sta na včerajšnjih uradnih poskusnih vožnjah dala razumeti, da jima ni vseeno, kdo bo jutri zmagal. Senna je namreč v prvem poskusu postavil nov rekord proge in dosegel obenem najboljši čas: »Na tej progi je prehitevanje skoraj nemogoče in važno je, da startaš v prvi vrsti,« je dejal Senna, »in čeprav sem že osvojil naslov, nimam nobenega namena, da bi se vnaprej odrekel možnosti za novo zmago.«
Prost je sicer dosegel drugi najboljši čas, vendar je dejal, da kljub motivaciji nima smisla preveč tvegati, saj je prvenstvo končano, proga pa je nevarna in ne ustreza preveč vozilom Ferra-rija.
NAJBOLJŠI ČASI: 1. Senna (Braz.) melaren honda 1'15''671 (poprečna hitrost 179,831 km/h); 2. Prost (Fr.) ferrari 1T6"365; 3. Aleši (Fr.) tyrrell 1T6"837; 4. Patrese (It.) williams renault 1'17'156; 5. Mansell (VB) ferrari 1T7 "294; 6. Berger (Av.) melaren honda 1T7"431; 7. Moreno (Braz.) benetton ford 1T7"437; 8. Boutsen (Bel.) williams renault 1T7"596; 9. Piguet (Braz.) benetton ford 1T7"640; 10. Martini (It.) minardi ford 1T8 "235.
Tudi Makabi v osmini finala
V osmini finala košarkarskega pokala prvakov bo igral tudi telavivski Makabi, ki je v povratni tekmi šestnajstine finala z 92:77 premagal švedski Sodertalje (prva tekma se je končala 88:91).
Koper v gosteh, Izola doma
KOPER — Danes bodo odigrali 13. kolo v tretji jugoslovanski nogometni ligi. Koper, ki se poteguje za visoko uvrstitev, gostuje v Veliki Gorici in načrtuje, da bo proti tamkajšnjemu Radniku osvojil prve točke v gosteh v letošnjem prvenstvu. Trener Rora bo moral enajsterico sestaviti brez svojih ključnih mož - Zuliča in Čosiča, a kljub temu pravi, da je skrajni čas za uspeh v gosteh. Izola, opogumljena s točko iz Siska, optimistično pričakuje današnji derbi začelja s reškim Orijen-tom. V ekipo se vrača Kraj. Maribor Branik igra doma s Krajino. Vse tekme se pričnejo ob 14.30. (Kreft)
Visoka zmaga Olimpije
LJUBLJANA — V 12. kolu 1. jugoslovanske zvezne lige v hokeju na ledu je Olimpija z 9:1 (3:0, 3:0, 3:1) premagala Crveno zvezdo. Jesenice so v gosteh v Beogradu s 7:6 (2:1, 3:2, 1:4) odpravile Partizana, Medveščak Gortan pa je kar s 17:1 (7:0, 7:1, 3:0) premagal Vojvodino.
V1. nogometni AL Juventina po točko v Milje
1.	AMATERSKA LIGA
FORTITUDO - JUVENTINA
V Miljah se bosta jutri srečali postavi, ki sta se doslej proslavili predvsem z vrsto neodločenih izidov. Gostitelji so namreč v prvih 6 kolih 4-krat igrali neodločeno, Štandrežci pa celo 5-krat. Na podlagi teh podatkov naj bi se tudi jutrišnja tekma zaključila z delitvijo točk...
S takim možnim zaključkom se strinja sam trener Juventine Bruno Čampi, ki se zaveda nevarnosti jutrišnjega gostovanja. Štandreški trener je namreč mnenja, da sodi Fortitudo med močnejše postave prvenstva in da bi že točka pomenila dober rezultat. Ob tem ne gre pozabiti, da je Juventina v četrtek igrala tekmo za deželni pokal (zmagala je po podaljških), kar bi se znalo negativno odraziti na srečanju proti Miljčanom.
2.	AMATERSKA LIGA
PRO ROMANS - VESNA
Križani gostujejo pri ekipi, ki ima le točko manj na lestvici. Romans letos računa na eno od prvih sedmih mest, ki zagotavljajo napredovanje v višjo ligo. V prvih 4 tekmah so v vrstah Romansa blesteli zlasti napadalci, ki so dosegli 10 golov, od katerih R. Candussi 4. V zadnjih dveh tekmah (Zarja, Mariano) pa niso zatresli mreže in to daje upanje kriškim navijačem, ki bodo jutri, kot po navadi, gotovo v velikem številu sledili domači ekipi. Trener Vesne Sadar ne bi smel imeti problemov s postavo. Verjetno bo ista, ki je v nedeljo igrala neodločeno z Villanovo, seveda s kakšno neizbežno spremembo. Pri Pro Romansu pa ne bo izključenega branilca Livona. PRIMORJE - MARIANO
Mariano je v lanskem prvenstvu igral povprečno. Z 28 osvojenimi točkami je pristal na 10. mestu lestvice. V tem začetnem delu letošnjega prvenstva se ni posebno izkazal: izbojeval je le 4 neodločene izide brez gola. Zgleda, da je prav napad letošnja hiba Mariana, ki je v 540 minutah igre dosegel en sam gol, medtem ko je obramba s 4 prejetimi goli še kar zanesljiva. Navijači upajo, da bo Primorje po zamenjavi trenera Di Benedetta z Bidussijem (o čemer smo obširno poročali) odločno reagiralo, ker po navadi vsaka zamenjava nekoliko psihološko vpliva na ekipo. Zanimivo bo tudi videti, za kakšno postavo se bo Bidussi odločil. Igralci težav s poškodbami nimajo. Izključen je le Štoka, pri gostih pa Sartori. VILLESSE - ZARJA
Zarjani gredo v Villesse z odkritim namenom, da ohranijo nepremagljivost in s tem tudi prvo mesto na lestvici. Sodeč po dosedanjih izidih pa domačini ne bodo lahka ovira. Po porazu v prvem kolu z Audaxom Villesse niso več klonile ter šo s petimi pozitivnimi nastopi zbrale 8 točk. Sicer so se uveljavile že v lanskem prvrenstvu, ko so s 33 točkami zasedle 8. mesto na končni lestvici. V
tem srečanju bodo zarjani posvetili posebno pozornost nevarnemu napadalcu Telliniju, ki je dal 4 od 10 golov, ki so jih Villesse doslej dosegle. Sicer pa pravijo, da so Villesse nasploh zelo solidne in nevarnost zna priti od vsepovsod. Kljub temu pa vlada v taboru Zarje optimizem, čeprav za to tekmo nekoliko bolj zmeren. Bazovci imajo letos res hogomeno ekipo in zato mislimo, da se bodo z gostovanja vrnili vsaj s točko.
PRO FARRA - GAJA
Čeprav je Pro Farra letos startala med kandidati za napredovanje, potem ko le lani pristala na 6. mestu s 34 točkami, doslej gotovo ni izpolnila pričakovanj, nasprotno, rekli bi, da je precej razočarala. Poleg treh neodločenih izidov (Mariano, Vesna, Fogliano) je premagala le Au-dax. Zato se je stolček trenerja Griona, ki je lani vodil štandreško Juventino, že nekoliko zamajal. Vendar tako navijači kot trener Pro Farre upajo, da bo ekipa vendarle odločno reagirala in seveda računajo na zmago. Gaja bo zato morala igrati zelo previdno. Branilce Gaje bi vsekakor opozorili, naj se izgonijo prekrškom, posebno v kazenskem prostoru, ker je Pro Farra doslej imela na razpolago že tri U-metrovke. Prav tokrat pa ima trener padriško-gropajske enajsterice Tremul probleme zaradi izključitev (Vengust, Pangoni, Stranjščak). Glede na to, da bodo gajevci v okrnjeni postavi in da igrajo v gosteh, bi tudi točka predstavljala lep uspeh.
3. AMATERSKA LIGA
SOVODNJE - SAGRADO
Tudi jutrišnje srečanje med Sovodnja-mi in Sagradom sodi med »neposredne
dvoboje« za napredovanje. Modulovi varovanci, ki so prejšnjo nedeljo v Zdrav-ščini pokazali dokajšnjo odločnost, bodo gostili drugouvrščeni Sagrado, ki zaradi svojega uspešnega začetka predstavlja prijetno presenečenje.
Sovodenjci se dobro zavedajo, da gre v tem primeru za tekmo dvojne vrednosti, zaradi česar bodo, kot so sicer doslej vedno storili, že od vsega začetka igrali le za zmago.
AZZURRA - MLADOST
Kraševci, ki so ugodno presenetili s svojimi dosedanjimi nastopi, bodo imeli jutri v Gorici priložnost, da se celo prebijejo med vodilne postave. Azzurra v zadnjem času igra dokaj spremenljivo in na domačem igrišču ni povsem zanesljiva.
Na drugi strani pa so Doberdobci z zmago proti Vermeglianu potrdili, da so že pozabili na »spodrsljaj« v slovenskem derbiju in da se v Gorici (v Stražicah) obeta dokaj zanimivo srečanje.
KRAS - MEDEA
Enajsterica Krasa, ki je v četrtkovi zaostali tekmo z Junior Aurisino izbojevala le neodločen izid, sprejme v goste še nepremagano Medeo, ki je z 9 točkami sama na vrhu lestvice. Sicer je bilo moštvo iz Medee že lani med protagonisti tega prvenstva (čeprav je končalo na 4. mestu s 36 točkami), v ospredju pa so bili napadalci, ki so v 22 tekmah dali kar 67 golov. Zgleda, da napadalci Medee tudi letos ne spijo. V 5 tekmah so dali 10 golov. Jutri pa zaradi izključitve ne bo igral najnevarnejši napadalec Tullio Mar-tellos (dosegel je že 5 golov), poleg njega pa je izključen še vezni igralec Zot. Kot
obvestila - obvestila
ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo prvi dan vadbe za predšolske otroke v četrtek, 8. novembra, na stadionu 1. maj v Trstu, Vrdelska cesta 7 (tel. 51377) po sledečem sporedu: od 16. do 17. ure starejša skupina (4 in 5 let); od 17. do 18. ure vadba otrok z roditelji (2 in 3 leta).
JAMARSKI ODSEK ŠD GRMADA HOBLES organizira jutri, 4. novembra, pohod na Grmado z ogledom Peice. Zbirališče ob 9.30 na trgu v Mačkovljah. Za informacije tel. 299442.
ŠD BREG
OTROŠKA TELOVADBA Sporočamo, da bo vpisovanje, oziroma prva vadbena ura v sredo, 7. t. m., ob 16. uri v občinski telovadnici v Dolini. PLANINSKI ODSEK ŠZ SLOGA in SK DEVIN organizirata jutri, 4. t. m., izlet v neznano z osebnimi avtomobili. Zbirališče in odhod ob 7. uri izpred spomenika
v Bazovici. Informacije V. Stopar (tel. 226283) in B. Škerk (tel. 200236).
ŠD BREG - REKREACIJA sporoča, da je v teku rekreacijska telovadba v občinski telovadnici v Dolini, in sicer ob torkih in petkih ob 21. uri.
DSMO - REKREACIJSKA
TELOVADBA ZA ODRASLE Sporočamo, da so že v teku ure rekreacijske vadbe v mali telovadnici italijanske srednje šole N. Sauro v Ul. D'-Annunzio 48. Urnik: sreda in petek od 17. do 18. ure. Vadi prof. Igor Tul.
TENIŠKA ŠOLA ŠZ GAJA Teniška sekcija Gaje organizira v novem pokritem objektu na Padričah redno teniško šolo za mladino od 6. do 14. leta starosti. Šola bo trajala do 1. junija 1991, tečaji pa bodo dvakrat na teden v prvih popoldanskih urah. Vpisovanje ter informacije na telefonskih številkah: 212988 (od 12.00 do 14.00), 410740 (od 14.00 do 16.00) ali na sedežu Gaje v dneh 5., 6. in 7. t. m. od 18.00 do 20.00 (tel. 226115). Vpisovanje se zaključi v sredo, 7. t. m.
vidimo, bo prišla Medea v Repen v okrnjeni postavi in to mora Kras izkoristiti, če se hoče približati ekipam zgornjega dela lestvice.
BREG - MONTEBELLO
Po štirih zaporednih neodločenih izidih so je Montebello v nedeljo prvič klonil s tesnim 1:0. To dokazuje, da Tržačani letos igrajo mnogo bolje kot lani, ko so v 22 tekmah zbrali 21 točk in optičali na 7. mestu lestvice. Zgleda pa, da je hiba Montebella tudi letos napad, saj je le dvakrat zatresel mrežo nasprotnikov, en zadetek je padel celo iz avtogola. Mislimo, da Brežani s pozorno in zanesljivo igro v obrambi ne bi smeli imeti težav, ker so v tem srečanju favoriti. Seveda bo velikega pomena stanje igrišča, ki bo zaradi obilnih padavin blatno, kot bodo sicer tudi vsa ostala. Zato prevladuje bojazen, da bo marsikatera ekipa prisiljena počivati, pa ne zaradi koledarja, kot Primorec. (B. Rupel)
V zaostali tekmi 3. AL
Točka za Kras
JUNIOR AURISINA - KRAS 1:1	(1:0)
STRELEC ZA KRAS: Špacapan v 75'
KRAS: Caputo, Tul, Darko Škabar, Božič, Fabris, Alan Škabar, Forte (v d.p. Albertini), Špacapan, Pischianz, Parma (v 15' Marcosini), Cucarich.
S težkega gostovanja na nevarnem na-brežinskem pravokotniku se je Krasova enajsterica vrnila s točko, ki ji omogoča posreden dotik z vrhom lestvice. O tekmi je Krasov igralec Luciano Škabar dejal: »Naj takoj povem, da je bil vsak poskus igranja na izredno slabem terenu zaman. Teren je pogojeval ves potek tekme, tako da se sedaj točke lahko veselimo. O srečanju lahko rečem, da ni bilo lahko. Nabrežine! so predvsem v prvem polčasu predstavljali za nas težko oviro. Šele v drugem polčasu nam je uspelo nekoliko izenačiti razmerje sil na igrišču. Ta pozitivni moment nam je tudi prinesel dragoceni gol. Zelo važno je bilo namreč obdržati mesto na lestvici, ki vseeno ni rožnato, a nam vsekakor dovoljuje, da v naslednji tekmi resno ogrozimo prvo mesto ekipe iz Medee. Dolžina prvenstva je taka, da je vsaka točka izredno dobrodošča v pričakovanju boljših časov (pestijo nas tudi nekatere resne poškodbe).« (Z. S.)
Jadralca Čupe v Livornu
Jadralca Čupe Adriano Ferfolja in Alex Domeniš se bosta od 4. do 7. t. m. udeležila v Livornu državnega treninga za razred laser standard.
Na trening so povabili 20 jadralcev iz vse Italije, 10 pa jih bodo izbrali za državno reprezentanco. Že sama izbira naših dveh predstavnikov je seveda za naša dva jadralca in Čupo veliko priznanje.
domači šport DANES
SOBOTA, 3. NOVEMBRA 1990
ODBOJKA
ŽENSKA C-l LIGA
20.30 v Trstu, Suvich: Bor Elpro Cunja - Gamatex; 21.00 v Villorbi, Ul. Galvani: Conad - Sloga Koimpex
MOŠKA C-2 LIGA
20.00	v goriškem Kulturnem domu: Valprapor Imsa - Fincantieri; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: 01ympia -Torriana; 20.30 v Trstu, Altura: Bor Ag-rimpex - PAV Remanzacco
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00	v Trstu, Altura: Pallavolo Altura -Agorest Posojilnica Sovodnje; 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Otlica Tom-masini Cordenons
MOŠKA D LIGA
20.30 v Sovodnjah: Soča Sobema - Car-mone Ruote Porcia
ŽENSKA D LIGA
20.30	v Pasianu, Ul. Coletti: Gamma-legno Cecchini - Kontovel
MLADINCI
18.00 v Trstu, šola Čampi Elisi: Altura -Bor
MLADINKE
15.30	v Trstu, Ul. Zandonai: Julia - Sloga Koimpex; 15.30 v Trstu, Monte Cen-gio: CUS - Breg; 18.00 v trstu, šola Cap-rin: Altura - Bor Friulexport
KOŠARKA
MOŠKA C LIGA
20.30	v Roncadah, Ul. Vivaldi: Cristal-lerie Roncade - Jadran TKB
PROMOCIJSKA LIGA
20.30	na Proseku: Kontovel - Bor Radenska
DRŽAVNI KADETI
18.00	v Trstu, Ul. Locchi: Stefanel -Kontovel
NARAŠČAJNIKI
16.00	v Dolini: Breg - Stefanel B; 18.00 v Repnu: Kontovel - DLF
NOGOMET
UNDER 18
14.30	v Miljah: Muggesana - Breg;
14.30	v Trstu, Ul. Flavia: Olimpia - Primorje
NAJMLAJŠI
15.00	v Bazovici: Zarja - S- Nazario;
15.30	v Doberdobu: Juventina - Isontina
CICIBANI
14.30 v Gradežu: Gradese - Mladost; 14.45 v Sovodnjah: Sovodnje - Cormone-se A
JUTRI
NEDELJA, 4. NOVEMBRA 1990
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Miljah: Fortitudo - Juventina
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Romansu: Pro Romans - Vesna; 14.30 na Proseku: Primorje - Mariano;
14.30	v Fari: Pro Farra - Gaja; 14.30 v Vilešah: Villesse - Zarja
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Dolini: Breg - Montebello; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Sagrado; 14.30 v Repnu: Kras - Medea; 14.30 v Gorici, Straccis: Azzurra - Mladost
NARAŠČAJNIKI
10.30	na Proseku: Primorje - Portuale;
10.30	v Dolini: Breg - S. Luigi; 10.30 v Bazovici: Zarja - CGS; 10.30 v Tržiču: San Michele - Juventina
NAJMLAJŠI
9.00	na Proseku: Primorje - Servola
ZAČETNIKI
9.30	v Romansu: Pro Romans - Sovodnje; 12.15 na Proseku: Primorje - Zarja
ODBOJKA
MLADINKE
9.30	na Proseku: Prevenire - Kontovel
DEČKI
10.30	v goriškem Kulturnem domu: Teknoprogres - Vivil; 10.30 v Gorici, Slovenski športni center: 01ympia - Ran-gers; 11.00 v Repnu: Sloga - CUS
KOŠARKA
DRŽAVNI KADETI
11.00	v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT Bor Radenska
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Trstu, na 1. maju: Bor - Servola' na B
PONTOI'1
099)0
V STUDIU
IGOR MALALAN
ERIK DOLHAR KSENIJA STAREC
Neposredno v PONEDELJEK ob 21-45 Ponovitev v TOREK ob 16.45
Tudi vi lahko neposredno sodelujete. Tel. 00366625991
Drevi ob 20.30 v košarkarski C ligi
Jadran TKB v Roncadah
Po štirih kolih igranja sta še nepremagani na vrhu začasne razvrstitve edinole dve ekipi: CRUP Por-denon in Prometheus San Dona, katerima sledi kar pet drugouvrščenih moštev, med katerimi je tudi naša združena ekipa, ki jo razlika med danimi in prejetimi koši uvršča na peto mesto.
Danes bodo jadranovci igrali v gosteh v okolici Trevisa, in sicer v kraju Roncade, kjer se bodo spopadli z istoimensko tamkajšnjo postavo, ki je doslej zbrala prav toliko točk kot Vatovčevi varovanci, zabeležila enako koš razliko, ampak dosegla točko manj od »modrih bojevnikov« (332:331 v danih koših, 324:323 v prejetih koših). Sodeč po golih številkah bo drevišnji spopad med peto in šestouvrščeno ekipo torej dvoboj med »sebi enakimi« ekipami in bržkone bodo tudi tokrat razne drobnarije in malenkosti odločilnega pomena. Če bi jemali zadnje domače srečanje Jadranovih
košarkarjev za merilo, potem bi našim fantom toplo svetovali, naj se osredotočijo na zapiranje prostora pod lastnim košem ter naj poskusijo pospešiti režim delovanja in hitrost gibanja žoge v napadu. Za nazoren primer bi lahko veljalo uvodnih deset minut sobotnega srečanja, ko so neposrečeni igralci Sole-sina dobesedno lovili sapo in tudi s pogledom komajda spremljali gibanje žoge. Škoda, da so »modri« vztrajali pri tem samo deset minut, drugače bi bila vzdušje in končni izid sobotne tekme verjetno mnogo bolj »vabljiva«.
Res je tudi, da je vsaka tekma poglavje zase, vendar ima kontinuiteta v takem prvenstvu, kot je italijanska C liga, prav gotovo svojo specifično težo.
Srečanje med Jadranom in postavo Roncade bo drevi v istoimenskem kraju s pričetkom ob 20.30.
(Cancia)
Drevi ob 20.30 v Repm v košarkarski promocijski ligi
Derbi Kontovel - Bor Radenska
Drevi bo v Repnu ob 20.30 v okviru 2. kola promocijskega prvenstva, ki se je pričelo v znamenju izenačih bojev in nekaterih presenečenj, slovenski derbi med Kontovelom in Borom, medtem ko so tekmo Cicibona - Sokol preložili na sredo, 7. t. m., ker je na-brežinska ekipa začasno v ČSFR. Glede tekme med Kontovelom in Borom pa smo malo pokramljali s trenerjema.
Kako ste se. pripravili za ta derbi?
IGOR MEDEN (trener Kontovela): »Trenirali smo kot običajno. Pripravljeni smo na to tekmo. Skoda pa, da se, kot že tudi lani, ti dve ekipi srečata že sedaj, ker mislim, da bo ta tekma precej važna za končni razplet. Žal bomo mi nastopili le v osmih, ker bodo naši kadeti igrali isti dan. Aleks Sterni pa je zbolel prav te dni.«
FABIO SANCIN (trener Bora): »Priprave potekajo normalno, kot vsak teden smo odigrali prijateljsko tekmo, tokrat z Don Boscom. Škoda le, da smo s pripravami rahlo v zamudi, kar se potem odraža tudi na tekmah.«
Česa oz. koga se najbolj bojite pri nasprotnikih?
MEDEN: »Prav gotovo njihove skupinske igre, dobre obrambe mož-moža in mnogih dobrih strelcev z zunanjih pozicij. Zlasti pa me skrbi dejstvo, da so borovci v prvi tekmi izgubili, tako da bodo sedaj igrali še bolj zagrizeno. Od posameznikov bi zlasti omenil Fabrizia Korošca in Andreja Pierija, ki imata za sabo največ izkušenj, ter Robija Smotlaka.«
SANCIN: »Štefan Gulič in Corrado Čuk sta gotovo njihova najnevarnejša igralca. Predvsem pa so oni boljši pod košema, kjer pride najbolj do izraza njihova fizična premoč.«
Katere so po vašem mnenju najboljše ekipe letošnjega prvenstva?
MEDEN: »Kljub porazu v prvem srečanju, vztrajam pri Boru. Ob njem pa smo še mi, Stella Azzurra in Santos. Za jasnejšo sliko bo pa treba počakati še nekaj kol.«
SANČIN: »Letos bo prvenstvo zelo izenačeno. Lani je Kontovel izgubil le
tri tekme, vseeno pa ni napredoval. Letos mislim, da bo lahko število porazov precej višje tudi za prvouvršče-ne ekipe. Napredovala pa bo ena izmed teh ekip: Kontovel, Bor, Stella Azzurra, Ferroviario in Santos.«
Kdo bo zmagal?
MEDEN: »Zmaga naj zaslužnejša ekipa. Upajmo, da bomo to mi. Mislim pa, da so možnosti, kljub temu da igramo doma, enake za obe postavi.«
SANCIN: »Zadovoljil bi se z zmago s točko prednosti.« (V. Jogan)
Državni kadeti
Stefanel - Kontovel
Derbi 3. kola državnih kadetov bo nedvomno tekma med Stefanelom in Kontovelom, ki bo danes ob 18.00 v telovadnici v Ul. Locchi. Naši so se za to tekmo zelo dobro pripravili in se bodo zato tudi samozavestno vrgli v boj. Borovci pa bodo zaposleni jutri ob 11.00 v telovadnici SGT proti ekipi Buli.
Danes začetek vseh članskih odbojkarskih prvenstev
Važno je prebiti led
Od naših dveh ženskih državnih odbojkarskih ligašev bo krstni nastop doma opravil le Bor Elpro Cunja, ki bo ob 20.30 v telovadnici šole Suvich gostil ekipo Gamatex Rojana Maggiore. Šesterka iz bližine Vicenze je podobno kot borovke v zadnjih sezonah v C-l ligi (a v drugi skupini) vedno dosegala uvrstitve na sredini lestvice in si baje tudi letos ne nadeja kdove kakšnih rezultatov. Gre pa vsekakor za izkušeno in starejšo ekipo, ki pa bo drevi igrala brez ene svojih najboljših napadalk Simonetto Curtijevo, ki je diskvalificirana.
Glede na običajno tremo, ki spremlja vsak krstni nastop, zlasti na domačih tleh, je za borovke drevi predvsem važno, da z zmago prebijejo led, ne oziraje se na nivo prikazane igre. Trener Kalc bo predvidoma razpolagal z vsemi svojimi igralkami.
Sloga Koimpex pa se bo drevi podala na gostovanje v Villorbo (TV) pri novincu Conadu. Šlo bo torej za prvi »derbi« novopečenih državnih tretjeligašev. Gostiteljice uživajo med poznavalci precejšen ugled. Za Conad igrajo zelo mlade, a borbene igralke, ki naj bi bile še posebej na domačem igrišču nevarne za vsakogar. Trener slogašic Peterlin ima vsekakor recept za zmago. »Treba bo odlično
napadati«, nam je povedal med predvčerajšnjim pogovorom pred pričetkom sezone, »kajti nasprotnice so majhne in imajo zato slabši blok«. Slogašicam močnih napadalk ne manjka, a da se načrt uresniči, bo treba še prej zelo dobro sprejemati, odločilno vlogo pa bo verjetno imel tudi servis. Če bo dober, bodo lahko slogašice organizirale učinkovit protinapad.
V	ženski C-2 ligi bo Sokol Indules gostil Cordenonsa, ki je izpadel iz C-l lige. Za Nabrežinke bo to zelo pomembna preizkušnja, kajti nasprotnice naj bi vsekakor sodile med bolj nevarne tekmece v ligi. Agorest Posojilnica Sovodnje pa ima v dvoboju z novincem Alturo v Trstu lepe možnosti, da se s prvega gostovanje sezone vrne z zmago.
V	ženski D ligi bodo Kontovelke gostovale v Pasianu di Prato pri ekipi Gammalegno Cecchini, o kateri se zaenkrat ve le to, da jo je v tekmovanju za pokal FJK že v 1. kolu gladko izločila lani povprečna Porcia.
Vse naše moške šesterke igrajo doma in niso brez možnosti za uspeh. 01ympia bo gostila tradicionalno šibko Tor-riano, Valprapor Imsa pomlajeni Fincantieri, Soča Sobema povprečni Porcia, Bor Agrimpex pa naj bi v dvoobju s solidnim Remanzaccom izkorstili prednost domačega igrišča.
Po uspešnem nastopu v deželnem finalu Intercas
Krašovci za naslov
Pred kratkim je bil v Zgoniku, ki je postal eden izmed treh centrov za usmerjanje športa v FJK, deželni finale Intercas. Prvo in drugo mesto so osvojili mladi krasovci in si s tem pridobili pravico za nastop na državnem finalu Intercas. V Fiuggi razumljivo odhaja samo zmagovalna skupina. Razlike v kakovosti in pri hitrostnih vajah med domačima ekipama so bile tako minimalne, da se je vodstvo odločilo še za interne kvalifikacije, ki so se jih z vso resnostjo udeležili vsi kandidati (tudi solz ni manjkalo). Tako je nastala naslednja ekipa: Vanja Milič, Roby Pavletič (od 8 do 10 let) in Peter Santini, Miran Simoneta (od 10 do 12 let), ki si bo prizadevala braniti lani osvojeni podnaslov in morda poseči tudi po naslovu. Tekmovanje samo je zelo naporno in obsega poleg običajnih te-
kem v namiznem tenisu še spretnostne vaje, kot so poligon ter igre v tehniki in natančnosti.
Turnir mesta Savigliano
Društvo iz Cunea II Top organizira danes in jutri drugi državni turnir absolutnih kategorij, ki je prva preizkušnja za kvalifikacije na državno prvenstvo prvo in drugokategornikov ter kot kriterij za mladinske kategorije in tretjekategornike. Turnirja se bodo udeležile tudi mladinke Biserka Simoneta in Monika Radovič, mlajša pionirka Katja Milič in tretjekategornica Tanja Ravbar. Kot drugokategornik bo barve Krasa v Saviglianu zastopal Cristian Mersi, s katerim bo v dvojicah nastopila Radovičeva. Simonetova in Ravbarjeva bosta igrali v dvojicah v tretji kategoriji. (J. J.)
V moških deželnih ligah Bor Agrimpex in Valprapor Imsa z višjimi cilji od Olympie in Soče Sobema
Od letos spet s štirimi našuni šesterkami
Danes se poleg ostalih pričenjata tudi moški deželni odbojkarski pr-venstvi C-2 in D lige, v katerih ima-uto spet štiri naša moštva, kajti trem tretjeligašem se je znova pridružila tudi Soča Sobema. Poglejmo na kratko, kaj se našim moštvom obeta.
BOR AGRIMPEX
Borovci so že lani bili ob napredo-vanje samo zaradi slabšega količnika v nizih, letos pa je postava še okrepljena, tako da štartajo med favoriti za Napredovanje, še zlasti zdaj, ko je bil tnočni PAV Natisonia spet vključen v ligo. Potrjeni trener Mauro Giac-Ca ima namreč letos na voljo še bolj P°Poln izbor igralcev. Diego Batič je P° težki poškodbi, ki jo je staknil še Pted pričetkom lanske sezone, zdaj sPet na svojem mestu, isto velja tudi 2a niočnega centra Rudesa, ki pa bo "toral v kratkem spet na operacijo ulena. Napadalno linijo je okrepil jfžiški dvometraš Palin, ki ga naši lubitelji odbojke dobro poznajo, saj veže branil barve štandreškega Vala t--l ligi, lani pa je igral v B-2 ligi z Nngersom. Od Rozzola pa je prišel Ntadi 19-ietni obetavni Paganini. k0 Predprvenstvenem obdobju so nih°VC* ^ose9li vrsto zelo spodbud-da rezuttat°v, kar naj bi pomenilo, pa ambicije niso iz trte izvite, seveda Pove,prvenstvo dolgo in naporno, na-‘bnc U^e 56 dokai okrepljena konku-op a na splošno se borovcem ne a ravno formalnost.

Trener Bora Mauro Giacca OLVMPIA
Pomlajena 01ympia ima letos za cilj obstanek. Povprečna starost ekipe trenerja Jakopiča znaša manj kot devetnajst let (tudi veteran Mirko Špacapan je obesil copate na klin), je pa zato zelo perspektivna. Novosti so letos minimalne, ker so vsi mladi že lani trenirali v okviru prve ekipe, le da bodo zdaj nastopali s povečanimi odgovornostmi. Temu primerno je bila tudi prilagojena igra. Po Jakopičevem mnenju sta favorita v prvenstvu Bor in Vivil, nič pa se ne ve, kaj se med prvenstvom lahko zgodi. Morda bo presenetila prav katera od ekip, ki za zdaj ne spada med favorite.
Pri 01ympii trenirajo že od konca avgusta. S kondicijo igralcev je Jako-
Trener 01ympie Vojko Jakopič
pič zadovoljen, problemi pa so predvsem zaradi pomanjkanja uigranosti. Standardna šesterka je namreč po njegovem mnenju premalo igrala skupaj. Trening tekme so pokazale, da je servis najslabše orožje ekipe. Tudi z blokom ni še vse v redu. Obrambni sistem so spremenili in igralci se mu šele prilagajajo.
VAL PRAPOR IMSA
Pri OK Val bo letos precej novosti. V prvi vrsti je treba omeniti okrepljeno tehnično organizacijo društva. Ob strani trenerja Rajka Petejana je od letos kot pomočnik tudi Joško Prinčič, ki skrbi v glavnem za fizično pripravo in za statistiko. Medtem ko so lani vsi igralci trenirali vse osnovne elemente, se je letos vsak specializiral v določe-
Trener Valprapora Rajko Petejan
nem elementu igre. Tako bosta letos breme sprejema nosila samo dva igralca.
Glede kadra je dobrodošla vrnitev Valterja Prinčiča, ki je odslužil vojaški rok. Kot močna okrepitev pa se postavlja podajač Berzacole, ki je igral več sezon z ekipo Santa Giustina pri Bellunu v C-l ligi in je kljub mladim letom zelo izkušen. Tudi borbenosti mu ne manjka, pomemben pa zna biti njegov doprinos tudi v bloku. Trener Petejan je povedal, da bo treba obrambo še dodatno okrepiti, napredek pa se kaže v bloku. Ob mreži bo treba izboljšati napad s centra in uigranost. Pri Valu si nadejajo, da bo zanje prvenstvo uspešno, a za favorite označujejo ekipi Bora in Vivila, ki sta najbolj
tako naše šesterke na startu - tako naše šesterke na startu
BOR agrimpex
erto
Diego
^IAccaL! Luca Mauro
^Sp“10
Paolo
S>^WoSSandr0
£ Sergij
T,^ ^ David
GIACCA Mauro
OLVMPIA
1960	180 pod.	BENSA Štefan	1973	183 tol.
1966	175 pod.	BREGANTI Srečko	1970	189 cen.
1969	190 tol.	COTIČ Ivo	1972	183 pod.
1959	186 uni.	ČERNIČ Peter	1972	187 tol.
1970	188 cen.	DORNI Damijan	1973	190 cen.
1968	184 tol.	KOMJANC Martin	1965	187 tol.
1971	188 tol.	MILOCCO Luca	1973	180 pod.
1962	200 tol.	PELLEGRIN Cristian	1974	185 tol.
1969	192 cen.	SFILIGOJ Gregor	1971	183 tol.
1969	200 cen.	TERPIN Janez	1973	189 tol.
1962	188 uni.	TERPIN Simon	1965	189 cen.
1969	189 tol.	TERPIN Andrej	1966	180 pod.
Trener: Vojko JAKOPIČ
VAL PRAPOR IMSA
BUZZINELLi Marino 1970 BERZACOLA Gabriele 1971
FERI Aleš	1971
FERI Mitja	1972
KORŠIČ Fabian	1972
LAVRENČIČ Rado	1959
LUTMAN Damjan	1969
PETEJAN Diego	1972
PETEJAN Rajko	1960
PRINČIČ Valter	1969
SUPERGA Maurizio	1970
TOMŠIČ Marko	1970
VOGRIČ Andrej	1966
Trener: Rajko PETEJAN
194 cen. 186 pod. 185 tol.
185	tol. 188 cen. 183 cen.
186	tol. 186 tol.
183	univ. 190 cen.
184	univ. 176 pod. 180 pod.
SOČA SOBEMA
BATTISTI Luciano	1965	188 cen.
COTIČ Igor	1967	186 tol.
COTIČ Marko	1958	185 pod.
COTIČ Štefan	1959	185 univ.
ČAUDEK Marko	1972	178 pod.
ČAUDEk Mitja	1975	180 tol.
ČERNIČ Paulo	1974	182 tol.
HLEDE Aleš	1973	187 cen.
MUSCAU Franco	1971	187 cen.
PAHOR David	1969	180 tol.
PISK Luka	1973	178- tol.
TOMŠIČ Igor	1972	180 tol.
ZACCARON Paolo	1974	180 tol.
Trener: Štefan COTIČ		
Trener Soče Štefan Cotič
izkušeni. Valovci bi morali prednjačiti predvsem kar se tiče kondicije in borbenosti.
SOČA SOBEMA
Trener novopečenega četrtoligaša je Štefan Cotič, bivši kapetan in podajač 01ympie. Cotič je za Sočo igral že lani, od letos je tudi trener. Pod njegovim vodstvom Soča trenira od začetka septembra po štirikrat na teden. Za obstanek se bo treba zelo potruditi in trdo delati. Ekipa je »zmes« starih in mladih igralcev. Starejši zagotavljajo določeno mero samozavesti in izkušenosti, predvsem pa so lahko zgled za mlajše. Žal je David Pahor oblelek vojaško suknjo in njegova odsotnost se bo še kako poznala v obrambi, posebno pri sprejemu. Trener Cotič bo hkrati tudi kapetan ekipe, s klopi pa mu bo pomagal Marjan Černič. Uspešnost Soče, meni Cotič, bo odvisna predvsem od posameznikov in od njihove požrtvovalnosti pri delu. Soča naj bi oila močna predvsem ob mreži, veliko pozornosti pa bo treba dajati obrambi in bloku. Trener Cotič ceni prizadevanja odbornikov, ki od blizu sledijo ekipi. Za vse, igralce, društvo in sponsorje, bi bil obstanek v ligi lepo plačilo za vloženi trud.
Današnji spored 1. kola
VIVIL SISTEMA CREDITO - LIB. TURRIACO; VALPRAPOR IMSA -FINCANTIERI TRŽIČ; PRATA MOBI-LIFICIO S. LUCIA — FRIULI POVO-LETTO; BOR AGRIMPEK — PAV RE-MANZACCO; PANIFICIO BROTTO - ROZZOL; VBU VIDEM — FAEDIS; OLVMPIA - TORRIANA.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 7.00,- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390,- din, letno 780,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
sobota, 3. novembra 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
us
član italijanska zvaza časopisnih založnikov REG
Pred torkovimi volitvami za obnovo parlamenta
Eksplozija v vojašnici terjala življenje policista in ranila šest ljudi
Parlamentarci ZDA se boje volilcev
NEW YORK — Ameriške parlamentarce je strah. Bojijo se, da bi jim kdo lahko priskrbel vozovnico na prvem vlaku, ki pelje iz Washingtona. Prihodnji torek se bodo Američani namreč vrnili na volišča, kjer naj bi s svojim glasom potrdili - ali izvolili na novo - nekaj desetin senatorjev, nekaj stotin poslancev ter nekaj tisoč krajevnih političnih zastopnikov. Običajno so bile to volitve, ki niso povzročale posebnih skrbi že izvoljenim parlamentarcem, saj so bili še vedno vsi potrjeni. (Izjem je bilo seveda nekaj, vendar so bile to osebe, vpletene v politične škandale in podobno.)
Sedaj pa kaže, da se posebno republikancem piše črna bodočnost. Volilci so namreč pošteno razočarani, saj so bili navajeni Reaganove politike, ki je slonela na postavki, da so ZDA raj na zemlji in država, v kateri se plačuje najmanj davkov. Rezultati Reaganove
gospodarske politike so vsem na dlani, recesija ameriške ekonomije pa očitno ne skrbi vseh Američanov na enak način. Poleg tega pa se je v državi bistveno poslabšalo splošno počutje. Nekatere vojake vračajo družinam odete v slavno »stars and stripes«, žrtve zalivske krize pa niso dobra vizitka za Bushevo stranko. Zalivska kriza, ki ji Američani (pa tudi druge države) niso kos, pomeni tudi skokovito naraščanje cen bencina v državi, kjer so gorivo plačevali po smešno nizkih cenah. Nazadnje pa še kopičenje davčnih predpisov, ki so še povečali razkorak med bogatejšim delom državljanov in novim proletariatom.
Opazovalci menijo, da bi lahko tokrat prišlo do kakega pomembnega preobrata, vendar so vsi enotno priznali, da ima že izvoljeni parlamentarec toliko ugodnosti, da pregazi antagoniste že pred volilno kampanjo.
Val atentatov na Japonskem
TOKIO — Prvič v sodobni zgodovini Japonske se je zgodilo, da je teroristični atentat terjal življenje nekega policista, ranjenih pa je bilo šest ljudi. Doslej še neznana levičarska teroristična organizacija, verjetno pa so to levičarski radikalci, je v središču mesta podtaknila več bomb, ki so razdejale dve vojašnici (na sliki AP). Atentat sovpada s smrtjo ministra za delo, ki ga je neuravnovešenec hudo ranil med neko manifestacijo.
Japonska policija je prepričana, da so avtorji atentatov isti, ki napovedujejo hude nerede ob skorajšnjem kronanju prestolonaslednika Akihita. Kronanje bo 12. novembra. Teroristi so od začetka leta opravili že šestdeset atentatov, vendar doslej brez smrtnih žrtev. V glavnem so namenoma povzročali ogromno škodo javni in zasebni lastnini. V vojašnicah, kjer so bombe eksplodirale pa se prav te dni vadijo vojaki in policisti, ki bodo 12. novembra skrbeli za javni red. Za to priložnost je oblast poskrbela za izredne varnostne ukrepe, saj je angažirala kar 26 tisoč mož javnega reda.
V ukradenem avtomobilu ostalo truplo
TRENTO — Na državni cesti za Brener se je prejšnjo noč pripetil dogodek, ki ga verjetno ne bo tako lahko razvozlati. Potem ko je fiat croma z bolonjsko registracijo prebil cestno zaporo karabinjerjev se je začelo divje zasledovanje, med katerim je prišlo tudi do streljanja. Streljali so tako karabinjerji kot mladeniči, baje so bili trije, ki so bežali. Po več kilometrih divje vožnje je fiat zaneslo s ceste, dvema potnikoma pa je uspelo zbežati peš. Med pregledom avtomobila so karabinjerji v njem našli truplo enega od potnikov. Ugotovili so, da gre za 29-letnega Mirca Pizzinija iz Modene.
Preiskovalci bodo morali sedaj ugotoviti, ali je voznik ukradenega fiata bežal pred karabinjerji, ker je v avtomobilu skrival truplo, ali pa, če je Pizzinija zadela krogla med divjim begom. Kljub mrzličnemu iskanju pa doslej za bežečima ni nobenega sledu.
Odstop podpredsednika vlade Howea odkril nasprotja v konservativni stranki
LONDON — Predvčerajšnji odstop britanskega ministrskega podpredsednika sir Geoffreya Howea (na sliki AP skupaj z ženo) je povzročil pravi potres v otoški politiki, nedvomno pa je zadal precejšen udarec politiki Margaret Thatcherjeve.
Geoffrey Howe se je namreč »umaknil« iz britanske vlade zaradi nestrinjanja s politiko, ki jo premierka Thatcherjeva vodi do Evrope. Na ta način ni pokazal samo svojega nasprotovanja taki politiki, temveč je odkril tudi vsa nasprotja, ki že dalj časa vladajo znotraj konservativne stranke v zvezi z integracijskimi procesi v Evropi.
Ta nasprotja pa je Thatcherjeva vedno želela čim bolj prikriti, pri čemer je znala biti tudi dokaj neprijetna s svojimi nasprotniki, ki so jo opozarjali na ta nasprotja. Tako je zanjo značilen odgovor, ki ga je dala laburističnemu voditelju Neilu Kinnocku, ko je omenil drugačno stališče Howea v zvezi z združeno Evropo. »Podpredsednik vlade je prevelik mož, da bi
potreboval nekoga, ki bi ga branil pred tako majhnim človekom, kot ste vi,« mu je nič kaj vljudno zabrusila železna lady.
Komentatorji v britanskih časopisih pa tudi poudarjajo, da je Howeov odstop omajal tudi liderstvo Thatcherjeve v konservativni stranki in dal nov zalet njenim notranjim nasprotnikom. Tako se nekateri komentatorji sprašujejo, če se ni Howe morda pridružil tistim, ki bi radi zasedli Maggiin tron. Med temi najbolj pogosto omenjajo bivšega obrambnega ministra Michaela Heseltina in sedanjega zakladnega ministra Johna Majorja.
Ob vsem tem pa Howeov odstop lahko še zmanjša popularnost konservativne stranke, ki v zadnjem času stalno izgublja na priljubljenosti pri angleških volilcih. O tem v zadnjem času govorijo številne raziskave javnega mnenja, včeraj pa so se v te napovedi vključili tudi angleški napovedovalci stav, ki so dejali, da od leta 1979 dalje konservativci še niso tako nizko »kotirali« kot včeraj.
Poskus se mu ni posrečil
Nadnaravna moč, s katero se ponašajo nekateri »čarodeji«, tokrat ni pomagala. Joseph Burrus, čarodej amater, je hotel ponoviti podvig slovitega Houdinija, ki se je dal zapreti v zaboj, potem ko so ga krepko zvezali z verigami, in se je nato rešil iz pasti. Burrusa so zaprli v plastično krsto, zvezali so ga z verigami in ga spustili v dva metra globoko jamo, ki so jo zasuli s cementom. Krsta ni zdržala teže, cementna masa pa je neprevidnega čarodeja zmečkala	(telefoto AP)
Pathe Communications si je priključila mitično hollywoodsko producentsko hišo
Podjetnik Parretti končno odkupil MGM-UA
BEVERLV HILLS — S prvim novembrom je mednarodna filmska firma Pathe Communications postala lastnica slavne MGM-UA. Italijanski podjetnik Giancarlo Parretti je tako lahko brez sleherne nevarnosti stopil k svojemu živemu simbolu (glej sliko AP) in se seznanil z njim, čeprav je potomec slavnega »rjovečega« Lea očitno vse prej kot navdušen nad novim lastnikom.
Parretti pa si bo moral vsekakor precej dolgo lizati rane, saj ga je celotna finančna pobuda stala okroglo milijardo in 360 milijonov dolarjev, kar res ni majhna vsota. Mitična producentska hiša MGM je pred leti odkupila konkurenčno produkcijo United Artists, ki je bila prav tako zgodovinska, saj so jo ustanovili Mary Pick-
ford, Douglas Fairbanks in drugi »umetniki«. V imenu umetnosti pa je UA tudi umrla, saj je vložila vsa sredstva v produkcijo Ciminovega Heave-n‘s Gates in je tako propadla. MGM in UA sta si v zadnjih letih finančno precej opomogli in sta prav zaradi tega privabili pozornost nadebudnega Parrettija, ki je hotel razširiti svoj delokrog, a je bil praktično brez likvidnosti.
Prav zaradi tega je naskok na MGM-UA trajal vec kot leto dni. Sedaj so novo družbo preimenovali v MGM Pathe Communications Co., s sedežem v Beverly Hillsu. Predsednik novega upravnega sveta bo Florio Fi-orini, generalni direktor vseh programov pa bo Parretti, ki je pred nedavnim izjavil, da se je lotil podviga iz gole ljubezni do mitične hiše.
Fiatovi avtomobili preko Trenda morda res lahko pridejo, vendar zagotovo brez vsakršne garancije
LJUBLJANA — »Čisto možno je, da je gospod Grubelič našel koga, ki mu je prodal obljubljenih 300 avtomobilov, vendar je to le del resnice,« pravi Guido Borio, direktor Fiatovega zastopstva za Jugoslavijo v Beogradu. Obvestili smo ga, da obstaja telefaksno sporočilo, kako italijanski železničarji nakladajo 300 avtomobilov iz programa Fiata za Trend v Grosupljem. Avtomobili bodo, po zagotovilu Sandija Grubeliča, ki so ga javnosti posredovali njegovi odvetniki, v Grosupljem že v ponedeljek ali kateri drugi dan prihodnji teden.
»Jaz sem v stalnem stiku z vodstvom Fiatove komerciale v Turinu,« pravi Guido Borio. »Turinsko vodstvo bo prav kmalu zvedelo, kateri dealer (posrednik) je morda prodal teh 300 avtomobilov. Fiat si česa takšnega ne more privoščiti in tistega, ki je avtomobile
morda prodal, čakajo velike težave. Vsak naš dealer prodaja lahko le na svojem terenu in le za svoj teren izdaja lahko garancijske knjižice. Če je kdo v Italiji prodal avtomobile za Jugoslavijo, potem so ti avtomobili brez kakršnekoli veljavne garancije za ozemlje vaše države. Takšno poslovanje s Fiatovimi avtomobili izredno škodi ugledu naše družbe in 300 vozil ni vredno ugleda, ki ga lahko zgubimo. Tisti, ki bodo te avtomobile prevzeli bodo ob prvem pregledu na servisu ugotovili, da nimajo nikakršnih pravic, ki sicer izhajajo iz garancije. Nato se bodo ljudje obračali na nas, mi pa jim ne moremo pomagati. Garancija za Jugoslavijo potrdi lahko le Crvena zastava, ki je v Jugoslaviji Fiatov edini poslovni partner.
In to, kar se dogaja z našimi vozili, je šlo že tako daleč, da v Turinu resno razmišljajo o
tem, kako bi obvestili javnost, oziroma p°sV v rili morebitne kupce. Ljudje morajo kaj se podajajo. Tisti iz Slovenije se že zapeljejo do Trsta, recimo. Tam so naši se ^ si. A to še ne pomeni, da jim bodo Pr'z^az-garancijo. Sploh ni nujno. Kako naj vam ložim? Red mora biti in posamezni deal®1 ^ daja lahko garancijo le za svoj teritorij' tako preprosto...«	Mi
Železničarji v Sežani, oziroma trariZstv3 služba sežanskega železniškega gospod3 -na' na Opčinah včeraj popoldne še ni imela kršnega potrdila ali napovedi, da prihaJa^a je z avtomobili. Vendar so nas opozorili' ^si. do (obljubljenega) ponedeljka še dovolj. ^ »Zadostuje, da je vlak v nedeljo v Sez je lahko v ponedeljek res v Ljubljani-"
TONI PERiC