72. številka. Trst, v petek 29. marcija 1901. ■i — ' ■- ___1_____L.TT Tečaj XXVI ..Edinost I i* « enkrat d« runo n«it-!j in p-mitof. oh 4. uri rvečer. Naredit*« zna^ft : za celo leto ........24 kron za po! teta .........1- - *a frtrt leta ........ *» - za ea ........ 2 kroni SaroCnino *e plaćeTati naprej. N» »«■ O^be brez prilnianf nsirr.rnitnf »e 3nr«v» te r>tira _ Po tobakamah ▼ Trulu *e proOajajo po-*tevilke po ti atotink (3 n Trota f»a po 8 rtotink (* nvč. Tr-J^r«« tti. H70. din c s t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. v TdiaOBtl Je BZOČ! Oglasi se raćunaio po vrstah v petitu, /jr večkratno naročilo s primernim popustom Poslana. osmrtnice in javne zahvale dn-mači oglasi itd. se računajo po pogodbe Vsi dot»isi naj se pošiljajo iirediilStru Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in uglase »prejema uprarništvo. Naročnino in oglase je plačevali loco Trst. LredulSlvo In tiskarna se nahajata V ulici Carintia štv. 12. l:pra»niSt*o. In ■prejemanje Inserato* v ulici Moli« (.iccoio Siv. 3, 11. ltadsli. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik Lastnik konsorcij lista „Edinost" 1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst Siromašni Istri na pomoč. (iovor p -I. Vekoslava S p i n č i e a v seji zl>orniee jh>slam*ev dne 21. marfa. (Dalje.) Jaz morem tu navesti slučajev, ko so ljudje pr-ili za |w»d|toro za gradbo vodnja-koT. a se njihove prošnje po dve leti in tudi ▼eč vlačijo od jedne državne oblasti do druge, d oči m deželni odlw»r — to pri poznavam rad, kakor vsikdar, kar je pravičnega — že <11je časa rad dovoljuje podpore za gradln» vodnjakov. Tu bi bili potrebni vodnjaki v nekaterih vaseh in davčnih občinah krajne občine Kastav, dva v občini Zminj, eden v oln'-ini Bol jun, dva v občini Marezige, za katere so občine že prosile; potem v občini Vrbnik, kjer bi nam inojfli iz Pulja navesti vodo. Druga delu. s katerimi bi mogli za sedaj olajšati bedo prebivalstva in jo odvrniti za bod«»enost, bi bila uravnava različnega vodovja in osušenje nekaterih krajev. Jaz sem ravno zato jako zavzet za predlog, ki ga je danes -tavil visoki »spoštovani gosptni ponw"e-valee : naj bi se namieč melijoraeijski fond pomnožil. Mr nimamo nikake Donave, nikake Drave, nikake Lal»e. sploh nol»ene velike reke, ali mi imamo male reke in potoke, katere bi m trli in morali uravnati, upotrebi vsi le male » v ote. To bi bila n. pr. uravnava potoka Reka v «»sap-ki dolini, okraja kojverskesra. doline Borut-< erovlje-Novaki-Pazin in stranskih dolin v okraju pazinskem, kjer jmleti vlada malarija, ker sta se uravnava in osušenje zanemarila. Poiem bi bilo uravnati malo dolino. Bril an, med davčnima občinama Pasjak in Ša pijane v krajni občini Jelša ne, nadalje jm>-tok pri l»aški, osušenje p<»lja pri Vrbniku, in konečuo nekaj jako važnega — jaz si dovolim staviti tu |»oseben resolueijski predlog — da -e mora namreč brez odloga začeti z raz-voden <-m in »»sušenjem *luga« iu »jezera« na otoku Krku, kateri kraj se nahaja v občinah Omišalj in Dobrinj, o čeiner je bilo že večkrat govora v tej visoki zbornici, na čemer študirajo že nad tridesetletja in so se izdelali tudi že projekti. Jaz bi torej piosil visoko zbornico, da vsprejme nastopni resolueijski predlog, in sieer vprvič zato, ker hi bilo to zelo koristno za veči del otoka Kika v gospodarskem in zdravstvenem oziru, in v drugič zato, ker na otoku vlada velika beda in bi s temi deli bila dano delo in zaslužek mnogim ljudem. Sieer bi ti ljudje ali umrli glada ali bi se močneji od njih izselili, kakor se jih je že izselilo na tisoče. Resolueijski predlog se erlasi : »Stvar osušenju »lutra c, ležečega med Omišljein in Dobrinjem, in ne daleč od tam ležečega »jezera« na otoku Krku se izrecno proglaša kakor stvar bede in se c. kr. vlada poživlja, da zahteva potrebne kredite in da se brez zamude loti tozadevnih del«. Nadalje bi bil še jeden način, kako pomagati prebivalstvu, zlasti glede na filoksero, namreč po brezobrestnem posojilu na uravnavo vinogradov, posebno v že imenovanih | občinah Marezige in Buzet, in v občinah na otokih Krku in Cresu, in sploh za vse občine, kjer vlada filoksera in kjer se je dose-daj jako malo storilo za pobijanje iste. To bi bilo torej najvažneje. kar sem hotel povdariti ozirom na svoj splošni pretilog, pozneje pa omenim še nekaj. {Zvršetek pride.) Iz farmacevM Krosov. (Z vrše tek.) Oženiti seje farmacevtu mogoče le tedaj, ako napravi kako «dobro partijo*, ker s svojim zaslužkom in z negotovo službo od danes na jutri bi le težko preživljal svojo rodbin*,. Vprašanje je, kako da sploh farmacevt postaja v službi 40 do 4f> let star? — Zakaj ne postane samostojen? Odgovor je prav lahek. Lekarnar ne more postati, samostojen, kjer in kadar on hoče, ampak samo, kadar je dobil dovoljenje od visoke vlade, V zadnjih desetih letih pa so dali dovoljenje 111 i lekarnarjem, tako, da povprečno postaja na leto 11 mož samostojnih: medtem ko jih je pa vsako leto 120, torej v desetih letih 1200 pristopilo k farmaciji. Po teh malih podatkih je lahko prepričan vsakdo, da bi o današnjem številu približno 1.700 nastavljencev — in pa v predpostavi, da se vsako leto ustanovi 10 do 12 novih lekarn, najmlajše moči, ki se nahajajo danes v lekarniškem poklicu, komaj v starosti liiO let prišle do samostojnosti. — Ako komu to predolgo traja, obrne se do kakega drugega pokliea, ali pa si z zadostnim premoženjem kupi jedno obstoječih lekarn, za katero pa mora dati 40.000 do 50.000 gld. kupnine, ako lekarna prinaša Ie3000do4000 gld. čistega na leto. Kdor nima tega premoženja, je prisiljen torej služiti vse svoje žive dni, ali pa kakor že zdrel mož lotiti se ka-cega druzega poklica. Ta brutalna krivica, katero morajo prenašati nastavljeni farmacevti, ganila je nekaj človekoljubnih lekarnarjev, da so ustanovili penzijski institut, ki je pa za delovanje nesposoben, ker nastavljenei oti svoje skromne plače ne morejo vplačevati letne premije, zlasti pozneje ne, ko so se postarali. Radi tega ne šteje penzijski institut niti 200 udov, ki pa morejo še le v 00. letu upati na borih 400 gld. pokojnine, pod pogojem, da bodo do tega leta tudi vedno mogli redno vplačevati določeno premijo, ker drugače zgube pravico še do te skromne pokojnine. Ti v resnici malo vabljivi odnošaji so res zmanjšali prejšnje preobilo število farma-cevtiških nastavljencev. — Ta relativni pri-mankljaj še le, in ne morda spoznanje, da so take razmere nečloveške, je prisilil vlado in merodajne lastnike lekarn, da se nekoliko energičneje — vsaj na videz —- brigajo za splošno stanovsko reformo. Kedaj da bodo te reforme izgotovljene in kedaj da vsled tega nastopijo boljši časi, tega danes še ni mogoče povedati, ker far-macevtiški stan čaka na te reforme že nad 30 (reci : trideset) celih dolgih let. Iz vsega tega je razvidno, da vsakdo, ki nima dovolj premoženja, riskira s pristopom k farmaciji, da preživi par let svojega življenja v jednem najbolj nehvaležnih in najbolj napornih stanov, ter da ga v poznejših letih zopet zapusti in poskusi znova kje drugje svojo srečo. Z vsem tem, kar smo sedaj navedli, pa ne odsvetujemo ravno pristopa k farmaciji ; vendar je pa sveta dolžnost starišev in varuhov, da vestno premislijo in prevdarijo: ali bo mogoče dati svojim varovancem potrebnega premoženja? — ker jih sicer kakor siromake žive pokopljejo v lekarniškem poklicu. Politični pregled. V TRSTTJ, dne '20. marca 1901. Znamenita izjava iz češkega kluba. Dr. Pacak objavlja v »Narodnih listih« odprto pismo v obrambo sedanje taktike Cehov. V formalnem pogledu konstatira dr. Paoak, da je bil na shodu deželnih zaupnikov dne IG. decembra z vsemi glasovi proti jednemu odklonjen predlog, da bi se poslancem podelil ol>\ ezen (imperativen) mandat. Tudi med volitvami je pokazala češka javnost umevanje, daje obstrukcija sredstvo, ki se more rabiti, ali ue— program. Zdravi zmisel naroda češkega je spoznal, da programatiška obstrukcija ima isti značaj kakor abstinenca ali pasiviteta. Leta je sicer lahko vspešna, ali je tudi vsikdar nevarna, ker nasprotniku odpira pot. Tako bi programatiška obstrukcija odprla pot — nt parlamentu — pač pa vladi za prevrate i o konstitucijonelne eksperimente. Lanjski mimoidoči obstrukciji je bil le namen, da državni faktorji ne bodo izročeni diktaturi nemške opstrukcije. T a n a-men je dosežen. Cehi so danes v parlamentu faktor, s katerim nasprotniki morajo računati, če hočejo ali nočejo. Klicev po izoliranju Cehov ni več. Nadalje povdarja Pac£k, da Cehi, premeni vsi politiško fronto, niso opustili borbe proti cen-tralistiškemu režimu. Le tega menenja so, da je v tem trenotku po drugi poti, i u ne s programatiško obstrukcijo, možno odpraviti krivico, dogodivšo se Cehom v jezikovnem pogledu. Cehi so se svojo šahov no potezo prečrtali načrte nasprotnikov, katera poteza pa ni nespremenljiva, ker v politiki odločajo odnošaji, ne pa sklepi po šabloni. Po Ve- P O II L I 8 T K K Velik grešnik. 1'ovest. ki.-k i -pi-al JK -V. Manu n - .Stbtrtjak. Fosl. l\'drar*ki. III. < irii je slovel daleč naokrog. Bil je vnet in trti v besedi. Ni se bal nikogar ter ni pritrjeval bogatinom, ("asi so hudi. Povsod je razpor, domač prepir in nemir. Sveta vera se razdira zato, ker ni tlelavcev in posvetna nečimurnost vlada povsod. Že poprej je bilo težavno živeti ; ali med svojci ni bilo razpora in razuoghtsja. marveč vsi so \lekli na jed a o stran. Metigorski prepir je smatral Ciril za lahko stvar, ki se da ozdraviti z domačimi zdravili. Naj poprej je trebalo zlomiti stebre in sicer Avdotiju Markovim prvo. Ciril je naložil medgorskim poglavarjem pokoro ter hotel že oditi. Itnel je opra vka tje do Moskve. Med tem pa je dospel v g o s t i 1 u i c o pristav ter ga odgnal v j e č o. To i*slednje se je dogodilo tako nepričakovano, tla se <'iril ni mogel niti zbri-htati. Medgorje je slovelo po svoji j>obož-nosti in tam je bil pop na hvalo bogatim razkolnikom, zmiram sloboden. »Te-lesno-ol»čutljiva moč« je zrla skozi prste na razkolniške višje duhovne, ki so obiskovali Medgorje; niti Ciril ni pričakoval takšnih |*isledic. Hi! bi se sieer lahko rešil, ko bi bil pristavil zinil le jedno besedo. Toda Ciril se je zarekel: ne rečem nič in vsega je ko-ue<\ Ako je le treba iti v ječo, nu, pa poj-dem : naj ima Avdotija Markovna veselje od tega ! Naj se ljubkuje s svojimi brezpopov-skimi prijatelji, mislil si je Ciril, veselč se svojega ponižanja. »Svetniki so še več trpeli in Bog nam veleva trpeti.c Nu, vendar je razun teh pobožnih mislij in osebnih računov zijala pred njim neizmerna propast. Pojavila se je nekaka inorilna praznota. In v resnici, vse življenje je preživel, trudil se, delal, hodil brez omahovanja svojo pot, a tu pa nakrat kakor bi padel v jamo. Ječe se sicer ni bal : posedi nekaj časa v preiskavi, na to ga dajo k sodišču, potem ga nekam pošljejo — saj on ni prvi niti poslednji. Toda to ga je žalilo, da se je tako zgodilo, kajti bilo je to nekako bedasto in neprimerno. Ko bi se bil nastanil pri Avdo-tiji Markovni, ne bi se ga bil nihče smel dotakniti s prstom; tu pa ga je Jezova glava zasačila v gostilnici ! A dela je mnogo, premnogo — povsod ga je treba, povsod ga pričakujejo bogoljubni ljudje, sedaj pa sedi on tu v kamenitem mehu ! Vsi pastirski načrti, nakane in misli so se razbile ob ječin zid, }>odohno bežeČemu valu. Misli so se neredno vrtile v Cirilovi glavi in samo po noči o molitvi se mu je zjasnilo. Razumel je, da je trebalo vsega, kar se je zgodilo, da tu ni nič bedastega, nič nepriličnega. Njemu je treba trpeti, da bi se po njegovem trpljenju ojačili slabi v veri ter oni, ki se hote odtrgati od stare vere. To je bila samo dovršitev njegovih duhovniških poslov. Gospod vse vidi in vse ve. Premotruje v mislih vse najmanjše podrobnosti svojega zapora, je Ciril videl samo doslednost v vsem, kar se je zgodilo. Poglavitno je samo to, da poprej ni videl tega. Da, polastila se ga je slepota. Druge je videl, a samega sebe ni videl. To je takrat, kadar Bog ne odpira v človeku notranje oko. No, sedaj mu je dobro, kakor da je tudi sama ječa osvetljena z njegovo notranjo svetlobo. Brezpopovci se vesele njegove nezgode ter ne u mejo, da jim je kazen božja za petami. IV. Drugega dne je Cirila zbudil glasen razgovor vseh navzočih v sobani, zbranih pri i oknu. V ječi je bilo težavno spoznati kaj in i Ciril si dolgo ni mogel predstaviti: kje je in j kaj se godi žnjim. V prsih ga je tiščalo, sapa mu zaostajala in glava mu je bila težka kakor svinec. Akvamarina so izpustili !« so zahrumeli jetniki pri oknu. »K štirjim dušam se je priznal pred preiskovalcem . . .« »Očividno je sam seštel te duše, da je naštel štiri, sicer jih bo še več... Takšen mojster ! ...« Poslednji glas se je zdel Cirilu znan. Da, to je govoril Salaj. Sedaj mu je bilo vse jasno... Čudni stvar! Cirilu se je zdelo, da že davno sedi tu, jako davno, a vse naokrog da mu je tako znano in blizu. Prejšnje je zbežalo nekam daleč, daleč. »Akvamarin je jeden izmed onih, ki nimajo določenega dneva (termina)... Že trikrat je zbežal.« »Zares je sirokopleč .. . Kogar je zgrabila njegova roka, po njem je.« Zarano so vodili na sprehod glavne jetnike, katere so imeli zaprte v posebnih ječah, s posebnimi, kaj strogimi stražniki. Bili so to jetniški aristokrat)e, ki so vzbujali |>ri ostalih jetnikih zavist in spoštovanje. Zlasti so jih zavidali oni, ki niso vedeli, od koti so, ter mali tatovi. Oni vsi so vredni komaj pečenega groša. Tako vsaj zrejo na njih je-čarji in stražniki ter njih tovariši — jetniki. Vsi imajo »kratke duše«, ali za kaj večjega i manjka jim drznosti. Isto tako se je čutila I tudi šesta številka, občudujoča sprehajajočega Akvamarina. Tudi Cirila se je polastila radovednost in preril se je k samemu oknu. Skozi okno, povlečeno z meglo, je zagledal, sprehajajočega se po dvorišču, visokega, naprej sklonjenega človeka z dolgima rokama in drobno glavo, v spremstvu dveh vojakov. Ozko, osivelo lice je bilo zaraščeno z redkimi brkami. Akvamarin je hodil neukretn.) ter je komaj vlekel noge za seboj. V obče, nič posebnega. (Pride še.) liki noči bodo imeli Cehi zopet slo l>i)(i no roko, katero l»odo rabili, kakor zahtevajo interesi naroda. Zritn prosijo poslanci za fKUrpljenje in zaupanje. Za pozneje »e ne bojijo najstrožje sodbe. Obstrukcija ni igrača v rokah vestnega poslanca in si morajo Cehi pridržati pravico odločenja, kdaj je na mestu in kedaj ni. Kakor [H >liti k i se poslanci ne puščajo siliti, da bi Luli bitko tam, kjer je ljubo — nasprotniki!. Povodom avstro - ogerske pogodbe pa hočejo Cehi dokazali vsemu svetu, kje da! je vzrok, <1 a s tem parlamentom ni možno vspešnodel o. . I Državni zbor. Zl>omiea poslancev je včeraj vsprejela vse predloge /a |»odeljevanje po«ljHir bedo tr|>ečim krajem. Poslane«* dr. K a i z 1 je kakor načelnik davčnega odseka stavil nujni predlog, naj zl»ornica preide v drugo ritanje vladne predloge, tičoče se razširjenja oproščenja 1 davka na hišno stana-i rino /j taka poslopja v mestih Celovec, Kr-nov v Sleziji in Novi Jičin na Moravskem, ki se prezidavajo ali v namene a saniranja ali pa iz oz i rov javnega prometa ; i sto ta ko naj zl»or-nica prične razpravo o poročilu odreka o davku na rente. Prvi del Kaizlovega pretiloga je bil vsprejet in dotična vladna predloga rešena v drugem in tretjem čitanju. Tudi nujnost druzega predloga je bila pri-poznana. na kar je posl. 8 t e i n \v e n <1 e r |»o«ial svoje (n»ročilo in je zltornica začela razpravljati zakon o davku na rente. Finančni minister se je izrekel — tega menda ne treba posebno povdarjati — proti razširjenju opro-ščenja od davka na rente preko zastavnih pisem tudi na [polje komunalnih obligacij. Zbornica je si<*er vsprejela ta zakonski načrt, ali s spremembo, predlagano po poslancu grofu Maksu Z e «1 \v i t z u {s katero je bil zadovoljen tudi finančni minister), da se neke vrste institutom dovoli le znižanje in ne opro--čtrnje od davkov. V razpravo je posegel tudi Trentinec Cone i, ki je v prvi vrsti pov-darjal. da l>odo Italijani tudi radi tega glasovali proti pre. Kadi teira je krivično, da so oni kraji, ki nimajo takih zavodov, izključeni od te olajšave. — Naglasa! je |M»tem. da je istotako nepravično, da se olajšave dovoljujejo tudi onim zastavnim pismom, ki so v prometu. V tem sini-iu je stavii Conti tudi dva spremi-njevalna predloga, ki pa sta bila odbita. Kramarji v avstrijskem parlamenta Naši Italijani zoj>et — to treba priznati «en vogfie . !:akor pravi Francoc. Slovenec bi rekel nekako: v vseh ustih. * I n-dipendente> je bil vrgel nedavno temu v svet parolo, da Italijani morajo zahtevati od avstrijske vlade — torto ter tla se tie smejo zadovoljevati z bi«kuiti. Te krilate besede «Ind: j»eiidentove» o ubrale svojo pot t*l lista d«» lista. Zadnji e bavi ž njimi, na uvtnlnem inestn. In -ileer jih stavlja v parado z drugim znanim izrekom istega lista: da Ita jaui so na Dunaju le kujM*evalci, kramarji. < >n ostajajo irredentisti, ali ker so že v A * st rij i. hočejo vsaj delati dobro kupčijo in — prodajati svoje glasove; seveda za ma-tne koncesije na škodo Slovanov. Krvava ironija pa je bas v tem. tla jim vlada d o v«- i Ijuje take koncesije in tla na ta način lepo pomaga vršiti irredentovski program. T<» je tista torta, na katero je mislil «1 ndipentente*. ertinenee je tako postopanje. kako žaljivo tla je za vlado in za parlament : kako zatiičljivo da se mora gledati na take fioslanee, ki le tako uraevajo svoj mandat in prihajaj*« na Dunaj le z namenom, tla jih Avstrija masti, d oči m gti z d ust* in telesom v Montecitorio. v italijanskem parlamentu. Avstrija naj daje denar, ki prihaja Italiji v prilog. Ali »Sii d en« izvaja tudi moralo iz tega laškega kramar-tva za - hrvatsko-slovensko delegacijo. Ravno mi smo poklicani, da se jMtstavitn«» |Mi robu takim laškim zahtevam, ker i.«ta so na|*erjena proti našemu pravu. M; seveda ne zahtevamo od naših j»osianeev, da bi »delali kupčije«, tla naj IhkJoimj>ertinentni in naj zahtevajo torte ali hiskuite. Mi zahtevamo le, ti a branijo naše pravo. < )ni «o tudi j*jn><*obneii, nego Italijani, ali — tu prihaja »Suden« do morale — ali nedostaje jim i talijanske zlož- n os t i. In lahko bi bili jedini, istotako, kakor so Italijani. Italijanov je le 1*.» in še ti nimajo pravili skupnih interesov. Trentinci zastopajo deželo, ki je res italijanska, laški poslanci iz »Venezia Giulia« pa kraje, ki so po dveh tretjinah slovanski. Ti poslednji se bore za hegemonijo, in proti zakonitim re-vindikacijam Hrvatov in Slovencev; Trentinci pa se bore za zakonite zahteve proti nemški premoči. Istotako je med Italijani liberalcev in konservativcev, ki so v h u jem nasprotstvu meti seboj, nego pa Sušteršič in Tavčar. Ali vsa ta nasprotstva niso zabranila I tali janom, tla so stopili vsi v jeden klub. Oni so jedna falanga in v tem je n j i-h o v a m o č ! Ti iz » Venezia Giulia« so puhli deklamatorji, proti nekaterim n j i h j e t u <1 i p r i t o ž e b v mora 1-n e m pogledu, tak o, d a j e n a ti e, d a j i h parlament prisili umakniti se — h vendar se čutijo močne, vendar se morejo bahati, tla se jim vlada liže iri jim ponuja koncesije. — Morala je na dlani. Slovenski in hrvatski poslanci: z ti r u ž i t e s e t u ti i v i v jedno f a-1 a n £ o ! čicevera, in sicer s tem, tla so poleg tega gospoda označali kakor agitatorje : ravnatelja ženskega učiteljišča v Gorici, Križnica, gimnazijskega ravnatelja Kosa v Splitu, ravnatelja drž. gimnazija v Pazinu, Matejčića j itd. Sedaj pa nam povejte, ljudje božji, kdaj ste še čuli, tla bi se ti gospodje kje udeleževali agitacij, ali da bi se sploh spuščali v politično življenje?! In vendar so agitatorji, slovanski agitatorji! Agitatorji so pa že zato, ker so po ' rodu Slovani in ker Se niso javno zatajili svoje matere in svoje krvi. Sedaj ve lahko f vsakdo, kaj si mislijo Italijani, ko govore, da ne trpe slovanskih agitatorjev v šoli ! Kdor je Slovan, je agitator, a agitatorjev ni smeti trpeti. Zaključek je na dlani : Slovanom naj bolj, in ki tudi kaže, v kakem položaju je naša slovenska duhovščina po Istri. V vasi Padena nimajo duhovnika. Zaželeli so torej, tla bi imeli vsaj ob nedeljah svett» mašo s propovedjo. Ustreženo jim je bilo: začel je tjakaj prihajati kapucin iz Kopra. Prelu'valstvo je izključno slovensko, a kapucin mu propoveduje i t a I i j ans k o. Župnika, v čegar področje spada Padena, je to ogorčilo tem bolj, ker so ljudje sami tožili, da nič ne razumejo. A ker je ta župnik — mož, je tudi resolutno izvei, kar je bilo edino primerno in tlo česar je imel tudi pravico: prepovedal je laškemu kapucinu nadalje zahajati v Padeno! Ker pa se kapucin ni malo ni brigal za to prepoved župnikovo, se Tržaške vesti. Drzno čelo. Cenjeni čitatelji naj nam oproste ! Mi jim niti ne moremo zameriti, če so nevoljni. Verujejo naj nam pa, tla je tudi nam vse drugo prej, nego prijetno, ako moramo dan na dan zavračati laži in zavijanja, jedno drzneje od drugega. Verujejo naj nam, tla ni prijetno, dokazovati resnico ljudem, ki nobene stvari ne sovražijo bolj, nego — resnico, ker jim je laž življenski element in ki bi se brez laži v hipu poizgubili v svoj — nič. Ali moramo. Ne radi njih ! Pameten človek ne Im> metal boba ob steno, ker ve, da mu bob odleti in stena ostane, kakor je bila — trda, neobčutna. .Mi moramo, radi drugih. Radi naše javnosti, ki, žal, tudi čita one laži, in radi ljube slavne vlade. Xe tla bi se uda-jali kakim iluzijam, tla naša beseda kaj izda pri visokih gospodih, ali zavarovati se moramo, da ne bi se ti gospodje mogli izgovarjati danes jutri : saj ste vi sami molčali ! Ce mi zavračamo laži, smo storili svojti dolžnost : a če beseda naša ne prihaja do veljave, ni krivda na na^i strani, pač pa je na drugi strani - greh ! Te opazke so se nam zdele potrebne v (»ojasnilo, zakaj dan na dan zavračamo grde laži v laških listih, čeprav vemo, da vršimo s tem le Sisi tovo delo. I^anes nam je zavrniti grdo, drzno pisa-renje laških listov povodom satisfikacije. ki jo je zadobil naš Spinčic. Razmere v Primorju so vendar notorične, vse je na »liani : kdo je tu favorit, kdo sirota — raja. Ako In" mi hoteli točno opisati položenje, v katerem se nahajamo, morali bi napisati cele knjige : akt) bi hoteli primerno označiti vse krivice, ki se nam gode, morali bi iskati izrazov po vseh leksikonih vseh na rt h lov ; ako bi hoteli s to-tografično vernostjo predočiti vse narodno in politično mučeništvo našega naroda v Primorju, morali bi pomakati pero v morje — žolča. Ce pa mi predstavljamo temno stran primorske medalje, kdo jedini more predstavljati svetlo stran? In če na naš prag noče in nt>če pasti svitel žarek, komu gorki traki zlatega solnca vladine dobrohotnosti ogrevajo vso hišo ? ! In Italijani tožijo vendar in so tudi povodom omenjene satisfakcije Spinčiču krhali na ve." svoj hreščeči glas : glejte, kako vlada nagraja slovanske agitatorje ! Torej Spinčič je le agitator in vlada je nagradila njegovo agitacijsko delovanje! Ali ni to drzno čelo?! »Piffolo« je kričal: kolika razlika mej postopanjem z Italijani in Slovenci ! Pač, je velika razlika. In to razliko nam kaže v kričeči luči baš slučaj s Spinčieem. »Agitatorju« Spinčiču se je zgodila vnebovpijoča krivica in oblasti so čakale 1<» let, da so jo popravile : italijanskim resničnim agitatorjem po e. kr. službah, ki se v uradih javno poljubljajo o vsaki zmagi irredentizma, pa vlada res ne daje nikakega zadoščenja, to pa le iz jedno-stavnega vzroka, ker — s e j i m n a v a d n o nič ne z g o <1 i radi njih p o 1 i t i č n e ga mišljenja, pa naj je isto še tako nezdružljivo s svojstvom avstrijskega u radnika, pa naj je kaže še take očito ! — To je resnična razlika, ne pa. kakor laže » Pieeolo« ! Agitator! Slovanski agitator! Kaj si mislijo Italijani, ko govore o slovanskih agitatorjih, so pokazali baš sedaj v slučaju Spin- bi bila zaprta pot tlo vsakega b o - j je ta poslednji obrnil do više oblasti. In glej: 1 j e g a mesta! To hoče, v ta namen laže tu so brezpogojno priznali, ti a in zavija — drzno čelo ! In ljudje s takimi je imel župnik po p o 1 n o p ra vic o pretenzijami, ljudje, ki bi hoteli monopolizi- »1 o take p r e poved i ! Čitatelj, ki je na- rati vse javno življenje, vprizarjajo preti ob- vajen logično misliti, bo menil, tla je ta viša ! činstvom, kaiero jih r.e pozna, kakor jih oblast temeljito pojasnila stališče laškemu ka- poznaino mi, komedijo— svojega mučeništva! pucinu. Kaj še! Slovenskemu župniku je le pri- i Človeku se kar gabi. Ah tla: drzno, železno, znala, tla ima prav, laškemu kapucinu pa nesramno ?e tisto čelo izvestnih ljudij ! No, I pušča, da tlela nadalje, kar hoče! to čelo je že označeno po dejstvu, da čuti Tako so imeli v Padeni tudi minoli praznik potrebo, katere v resnici pošten človek ne laško propoved ! občuti, potrebo: da zatrja in prisega v jed- Sedaj pa se le zgražajte, obrekovalci, le ! Domer, tla ni še nikoli lagalo! — O drzno rohnite in lažite, da smo mi sovražniki vere: : celo, drzno čelo ! mi pa urnejemo, če je ljudstvo jelo bolj in Kaj je pa se zakoni?! Pišejo nam: bolj hrepeneti - nazaj k sv. Cirilu in Že večkrat ste poročali, kako je ta ali oni Metod u !! uradnik našega magistrata zavrnil stranke, ki ■ Občili zbor Ženske podružnice družbe so donesle slovenski pisane uloge! Nekaj sv. Cirila in Metoda, ki se je vršil v po-časa sem so molče vsprejemili vsaki spis, nedeljek dne 2;"». t. in., bil je jako dobro kar je bilo prav, ker zakon od leta 1889 obiskan. Vlado je zastopal g. komisar Sturm. zapoveduje mestnemu magistratu v Trstu, Po nagovoru predsednice, g.e Ponikvarjeve, i tla mora sprejemati vse doposiane mu slo- je tajnica, g.a Reichmann, preeitala kaj te-venske vloge! Kako pa se naš slavni ma- melji to in lepo poročilo, katero je bilo vspre-gistrat sedaj pokori zakonom, je razvidno iz jeto /. glasnim odobravanjem. To poročilo do-sledečega : neaemo doslovno v prihodnji številki. Na to je Dne 18. t. m. je g. M. Presen vložil poročala blagajnica, g.a Grom o naših gmot-(potoni c. k. pošte) na tukajšnji magistrat nih razmerah, katero jasno kaže veliko od-prošnjo, da ga magistrat vsprejme med ob- borovo marljivost, tudi to prinesemo doslovno, činarje mesta Trsta. Par dni pozneje je Ko so prišli na vrsto predlogi in želje, vdobil ta gospod poziv, naj pride na magi- oglasila se je g.a Marica Bartol ter vprašala, strat. Misle, da trebaj o kakega pojasnila, se kaj se je sklenilo v Ljubljani v posebni seji, je podal tja. Dospevsemu v nadi so mu v r- ki je bila dne febfuvarja t. L? (i. Predli i li prošnjo z opazko, da je ne sprej- sednica je na to odgovorila, da se je sesta-mejo — ker je pisana v s 1 e ve n - nek v Ljubljani odredil za to, tla bi se vkre-s k e m jeziku!! nilo : na kak način pomoči družbi, ker je ista Gospod P. je pa mož, ki pozna zakon, v tako kritičnem gmotnem položaji, da se zato je takoj ukrenil potrebno, tla prisili ma- misli na raztmščenje družbe. Sklenilo pa se gistrat, v izpolnjevanje zakonov! je v oni seji, tla družbe ni smeti razpustiti, Kakor čujemo, je magistrat vrnil več slo- * svetovala so se različna sredstva, s katerimi vensko pisanih prošenj z opazko, da sploh ne hi se pomagalo družbi. sprejema vlog, ako niso laško ali nemško Predlagalo se je prvič, tla se uvede pisane ! šolska taksa 1 gld. na leto na vseh šolah in Pisec teh vrstic je vložil že prve dni društvenih vrtcih; drugič se je predlagala minulega meseca svojo slovensko pisano vlogo, razprodaja kuponov po •"> nvč. ; tretjič seje a jo do danes še ni vdobil nazaj ! Neče pa svetovalo, naj bi v našo družbo uveli onolo-biti Tržačan, ako ne na podlagi slovenske terijo, ki je zdaj tako razširjena. Loteriji* vloge ali prošnje! Ved Temo, kdo je več: ali ima neka švicarska družba in daje ure ka-zakoni, ali pa tržaški magistrat!! kor premije; četrtič se je predlagalo, naj se ( iljte. euje! Tudi konservativna go- naprosijo vsi poverjeniki družbe sv. Mohorja, spoda v Ljubljani — čujte! Iz okraja ko- tla bi pobirali male prispevke ..a Ciril - Me-perskega dobivamo podatkov o postopanju todijsko družbo. Pomislite, če bi bilo 7<>0l)f) cerkvenih oblasti in o tako žalostnem polo- udov in če da vsaki le 1 novčič, prišlo bi ženju naše slovenske duhovščine, tla se nam za družbo sv. Cirila in Metoda 700 gld. na kar lasje ježe. Ljudje, akademično izobraženi leto. Ne bi-li bila to izdatna pomoč ?! In možje, katerim je naloga, tla so dušobrižniki, kako lahko bi se to doseglo, brez sitnosti in a — tudi ; u*os veti te lj i ljudstva, da so mu brez vsake občutne žrtve: petič naj bi na-svetovalci na vseh njega potih, možje torej, prosili vsa kousumna in druga društva ter ki b; že po važnosti svojega poklica smeli posojilnice, da na svojih veselicah ali sklep-za 11 te vati, tla dobivajo podporo zlasti od dr- nih računih odločijo kako večjo ali manjšo žavnih oblasti, se morajo v strahu tresti preti svoto za družbo; šestič naj se v odbor vod-zadnjim dijurnistom na kakem okrajnem gla- stva v Ljubljani voli tudi ena dama, ker varstvu in morajo resignirano prenašati vsako pravično bi bilo, da ima toliko ženskih poza postavljanje in poniževanje stanu samega, družnic tudi svojo zastopnico ; sedmič naj bi ker so p o p o 1 n o m a zapuščeni in o poleg društvene kave, žigic, voščila, razgled-vsakem konfliktu brez vsake nic priredili za prodajo tudi papir, črnilo, z as 1 o m b e ti d s t r a n i p red s t «»j eče sploh vse, kar se rabi za pisanje : osmič naj se cerkvene oblast i! Pa naj je tudi prirejajo veselice, koncerti, predavanja, koli-njihovo pravo jasno kakor beli dan. kor mogoče pogostoma, da se nabavi denarja, Mi hočemo porabiti te podatke in ho- katerega tako silno primanjkuje, četno šibati take razmere, pa naj nam oči- Ko je g.a predsednica pojasnila vse to, tajo, kolikor hočejo, da napadamo tega ali se je g.a Bartol zahvalila, a oglasil se je g. tega. Tako bo najbolje služeno pravici, pro- R e b. Menil je namreč, da bi morali bi*.i ganjanim in zapuščenim, ter tudi — verski vsi stariši udje, ki imajo svojo tlečo v dru- j stvari sami ! i štveni šoli. Kajti šola pri sv. Jakobu je pre- Obrekovalci naši naj nam le odgovore napolnjena a komaj devet udov je vpisanih, na vprašanje: smo-li mi krivi, tla je istrska j duhovščina prisiljena prositi nas, tla se po-tezamo za nje pravo, zn nje slobodo in za | nje stanovsko dostojanstvo in tla jo moramo braniti tudi na tako stran ? ! Ti obrekovalci naši se omejujejo na žigosanje stvari, ki jim ne ugajajo; ali veliko koristneje bi bilo, tla bi se malce bavili z — vzroki ! ! Za danes nočemo govoriti dalje. Samt) jeden slučaj naj povemo tu danes, ki nam |>ojasnuje, tla ni mogoče drugače, nego da se med ljudstvom širi nezadovoljnost bolj in Pretilog g. Keba je bil odobren in vzet na zapisnik, kajti, pravično bi pač bilo, da oni starišt, ki imajo kako dobroto od društvenih šol, tudi kaj prispevajo za iste. Ker se nobena družabnic ni več oglasila za besedo začela je volitev novega odbora. Izvoljene so bile : Predsednica g.a K. Ponikvar, tajnica g.a Reichmann, blagajnica g.a Grom. Namestnice g.a Pertotova, Skukova in Crnetova. Na to se je oglasila zopet g.a predsednica v daljšem govoru, katerega tu tli prinesemo v tem listu. S tem je bil dovršen prvi <1<»1 ter je začel drug; del domača zabava. Na tej zabavi s<> -e odlikovali, kakor vselej, dečki St. Jakobeke šole. ti so tako lepo in ubrano |>e!i da so morali vedno ponavljati. Milan P. in Stana <». rta vzbujala občno veselost s svojim ljubkim nastopom. Vera P. je govorila čarke, v kateri je bilo še 12 kron. Izvedel je vrhu tega, da njegov spremljevalec ni stanoval tam in da ga tam niti niso poznali-Naznanil je vso stvar policiji. Iz zdravniških postaj. Včeraj popo-ludne je 34-letni -lernej Kiecher — ki je bil pijan — v slobodni In k i pal na tla in se ranta Gambrinus, via Acfjuedotto št. 10. Začetek ob 4. uri pop. »Domovini« - takim čutom, kakor da res in«»čno pobil. Navzoči so ga pobrali ter odurne vso nebeško [x>ezijo te krasne pesmi. | nesli v neki magazin, kjer mu je zdravnik, Občudovanja in pohvale je žela obilo ta mala | došel z zdravniške postaje, dal prvo pomoč, deklamovalka. (»ospice Pavla V., Dora T., ua kar ,*«, tra ,Minesli v bolnišnico. Mi mi 15. in Milka N. so prav dobro pred- letni Ivan Boldi iz ulice Ribor^o št. stavljale igrieo »K na se mora omožiti«. Le 8e je stepel včeraj z nekim svojim znan-tako naprej vrle rodoljubke ! cem, kateri ga je z nožem rauil na glavo. — Občni zbor ženske podružnice družbe Istotako je bil v pretepu z nekim svo- sv. Cirila in Metoda seje vršil v občno za- jira znancem ranjen .VMetni Auton Pregel iz dovoljnost. Dal Bog, da bi bilo v bodoče I »o- ulice Montechi št. 1. Ije in bolje! Iz pred naših sodišč. Tukajšnje de- Iz veteranskih krosrov n:un pišejo : želno sodišče je obsodilo včeraj Frana Zu-Prvo jkmI pokroviteljstvom Nj. Veličanstva pančiča na 4-mesečno ječo, ker je prodal stoječe veteransko društvo, ki je ob enem dva konja in kočijo, kar je bil kupil od oddelek «*. k. veteranske državne zveze, je Emila Hergla za 1020 gld. S Herglom pa imelo v minolo nedeljo svoj 'J'2. občni zbor, sta bila napravila kupčijo tako, da se je Zn-ki ie b:l eden najlepših in pomenljivejsih. pančič obvezal plačevati domenjeno svoto v Sv. maše se je udeležilo lepo število vetera- mesečnih obrokih, a da ostane kočija s ko-nov v novi unii'irini državne zveze pod za- njema lastnina Hergla tako dolgo, dokler stavo in se -premljevanjem lastne godbe. Tega Zupančič ne poplača vseh obrokov. Toženca svetega opravila so se udeležile deputacije je branil g. dr. Rvbar. Zupančič si je pri-vojaških oblasti, sestoječe iz višjih in nižjih, držal pravico pritožbe. mnogo častnih udor in neštevilo občinstva. Na istem sodišču sta bila obsojena Au- Tudi občni zlmr v dvorani kupčijske ton Lampreciit in Ivan Leipziger na 18-me-zborn ce, prepuščene nam blagohotno, se je sečno in Erneat Loipziger na 11 - mesečno izvršil v ea-t društvu. Ko je prišlo do v o- ječo. Prva dva, ker sta v noči med in 10. lit ve novega < hI bora. je predlagal častni ud t. m. u drla v zalogo Antona Domio v ulici baron Alber, naj se prejšnji odbor, v prizna- Rossini, tretji pa, ker je stal na ulici za nje vsj»ešnega delovanja njegovega izvoli z stražo, da bi prvih dveh policija ne zasačila -aklamacijo. na kraji. Temu predlogu so se z navdušenjem pri- Požar. Sinoči ob 1». ur: je gorelo v družili vsi navzoči. Ker pa je trebalo odbor zalogi stekla v ulici Giulia št. 1."». Došli ga-(v>polniti z novimi odl>orniki. je moral odbor silei so jKjgasili v kratkem. Škode je kakih v zmislu pravil odkloniti to east in volitev 8» H.MJ kron. se je vršila z listki. Izid volitve je bil v j>o- Policijske vesti. Aleibijadu Miohelli jN»lno zadovoljstvo predlagatelja. iz ulice lioschetto w> ukradli iz nekega zi- Vreme. Sedaj res ne vemo: ali se je boja, ko se je selil na sedanje stanovanje, zmotil p.-iee koledarja, ali pa se je zmotilo o0 K. — Andreju Reghenti s sv. .Ja-deljo WIika n'«"-, vreme pa odločno prote- kobskega trga št. l\ je ukradel neznan tat -tira proti temu m trdi. da bodo — Božični iz stanovanja srebrno verižico, prazniki ter žutra ceio z obstrukcijo, ako s« Dražbe premičnin. V sobota, dne 30. njegovo rnenenje ne uveljavi. To pa že ne marca ob 10. uri predpoludne se bodo vsled >i bilo pr jetno: taka ob-trukcija za velik«>- naredbe tuk. c. kr. okrajnega Bodidča za ci-iiočoe praznike. Včeraj je bil sneg le po vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : hribih okoli na-, a ker smo ga menda tako na Korzu št. f>, oprema v zalogi in razgled-sum..v<< glelali. h(»tel nas ie danes odpustili v ladjedelnici meti za fonogral': v ulici Sette Fontane št. S. Marco ♦)(» delavcev in jih baje v par dneh - in v ulici Bosco -t. 7. obuvala, oprema odpustijo še nad 100 J v zah»gi in hišna oprava: v ulici lioschetto Odpustitev s«, motivirali s tem. da jim št* mizarska oprema in hišna oprava: na primanjkuje et ;ako krasno osvet- ob 7- uri zjutraj 'J.3, ob 2. uri popoludne ljuje trditev. - katero so pred kratkim opra- *-s — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 752.6. fihiii ■•prejem italijanskih delavcev, trdi- — 1>anes l>lima oh 5p«*edp. in ob 7 -Ju tev namreč, da je delo zagotovljeno za dlje \U'\K t>aeka oh ° 4V' predpoludne. in (»b 0.47 "•asa in da j.n. primanjkuje delavskih moči !! popoludne. Povdarjamo tu, da so tako trdili tudi p r o - I u 1 i tržaški 1 a ž i s o i j a - Vabilo. Podpisani vabi vse člene »De- 1 i - t : oz r o m a njih generalštab, lalskega podpornega društva« n i posvetova-< »men iti moramo. dpnščeni sami do- nje za sestavo'novega odbora. Posvetovanje maci delavci, dočim ni odpuščen noben laški bo v nedeljo dne HI. t. m. ob ."». uri popo-podanik. > ri -e temveč govorica, da mislijo ludne v društvenih pr<»štorih, v u» ladjedelnico v kratkem sprejeti veče I v a it H v a s t j a, število novih delavcev — samih italijanskih načelnik nadzornikov, podanikov' Ka ne. krasne razmere ! K stvari (»g. peveeni društva »kolo- se na- se fw»vrnemo še. znanja, da bo prihodnja vaja v nedeljo po- Lep opremljevalce I Kajetanu 1».. do- poludne ob navadni uri. Gg. pevci so napro--pevš< mu predvčerajšnjim zjutraj iz koperske naj redno zahajajo k pevskim vajam, ječ«-, kjer je i»eesedel 14 meseeev, s parni- ker »e Qa,n trel,a pripraviti za -lavnost o ! Vesti iz Štajerske. — Slovenska zmaga. Najprej so mislili na gotovo zmago in niso nič govorili ; o kompromisu : potem so jeli malo dvomiti na zmago in so začeli ponujati Slovencem — kompromis. Neinškutarji v Šoštanju namreč. Slovenci pa niso hoteli čuti na to uho in so si mislili, da je kompromis sicer lepa reč, ali ini jim šlo v glavo: tla b: ga morali sklepati ravno tedaj, ko je Nemcem prav ! Sli so torej tja in so lepo na občinskih volitvah sami zmagali v vseh treh razredih. Slava zavednim volileem ! Vesti iz Koroške. I* in o r vojak a. V Celovcu je neki podčastnik husarskega polka udaril nekega vojaka z ročem svoje sablje s t*ko silo na levo stran prs, da se je mož mrtev zgrudil na tla. znavamo obvezni značaj obstoječih pogodbenih določil. Mi želimo vzdržati politiko odprtih vrat. Kjer so se izvestnim vlasti m dovolile kake predpravice, naj se tudi drugim vlastim dajo jednake šanse. «•}>- v društvenih prostorih mliea Stadion št. Dnevni red : 1. Nagovor predsednika. Prečitanje dru- ga je držal kakor klop in ga ni hotel za- štvene kronike minolega leta. :i. Prečitanje pustiti. Odvel gaje najprej h klobučarju, računov za leto l4.MM>. 4. Prečitanje izjave kjer si je Kajetan kup 1 klobuk in ga potem pregledovalnega odbora. •"». Posamezni pred- ve- dan vozil po raznih gostilnah, kjer je ^S« 'n interpelacije, tj. Volitev predsednika, b io res zelo p., eeni za — spremljevalca,!- j m »d predsednikov, 2 tajnikov, 'J knjigo- katen ni plačal ničesar: no, za Kajetana pa vodij, blagajnika, ekonoma. 18 odbornikov, ni bilo ravno tak...............kajti povsod jej-1 namestnikov, 4 namestnic. :» pregledoval- m-.ral plačevati za oba. Tudi na večer se ni <*ev računov in 5 členov mirovne sodnije. motre! revež otresti svojega novega »tira- Društveno vodstvo, gejra« prijatelja, kajti le ta ga je celo po- Veteran>ko podporno društvo za vabil na »svoj dom«, kjer da prenoči zastonj. Trst in okolico pod pokroviteljstvom Njeg. O Ivel i_ra je v neko hišo v staram mestu in ces. visokt sti nadvojvode Frana Ferdinanda mu tam odkazal >tar zda za posteljo. Kopa naznanja svojim častnim in rednim členom, se je Kajetan včeraj zjutraj zbudil, ni našel da l>o imelo to društvo dne I?s. aprila svoj več ne -vojega zve-t^a prijatelja«, ne svo- 3. redni občni zbor (Jj 12. društvenih pravil), je^a novega klobuka ia tudi ne svoje nov- Zborovanje se bo vršilo v prostorih restav- Brzojavna poročila. Državni zbor. DUNAJ (B.) Zbornica poslancev. Seja je začela ob 11. in pol uri predpoludne. Po p reči ta nju došli h spisov se je poslanec Nikolaj Vassilko (Malorus) pritoževal radi tega. ker se njegovemu klubu ni tloposlalo vabilo na konferenco načelnikov. Vprašal je pretlsednika, zakaj i«e je tako zgodilo in kaj misli ukreniti, da se za bodočnost preprečijo take nepristojnosti ? Predsednik je odgovoril, tla se je vabilo na rečeno konferenco vršilo ustmeno po uradnikih zbornice : ker pa ni bilo v zbornici nobenega člena interpelantt.vega kluba, se povabilo ni moglo izvršiti. Posl. dr. Koz-low;iki (poljski) je odgovoril na zavarovanje posl. Romanczuka (Malorusa) v stvari dele-gacijskih volitev iz Galicije in je izjavil, da je poljski klub po izvolitvi Malorusa Harvvin-skega zadostil načelu manjšin in so p<> takem Malorusi zastopani v delegaciji. Govorniku se zdi čudno, tla je poslanec Romanczuk, ki vedno toži radi uplivanja od strani vlade, zahteval, naj vlada poseže v stvar delegacijskih volitev. Poljaki so nasproti vladi popolnoma neodvisni in se dajejo voditi le od ozirov na interese države in tležele. (Oporekanje od strani Malorusov in poljskih kmetskih poslancev.) Na to je sledilo odgovarjanje na interpelacije. Ministerski predsednik je odgovoril na interpelacijo posl. Foerga in tovarišev (kat. ljudska stranka) radi poboljšanja razmer era-riških cestarjev ter je izjavil, tla je uravnava dotičnih razmer namenjena za prvi dan julija. Dotična potrebščina je postavljena v proračun za leto 1901. Ministerski predsednik je odgovoril na interpelacijo poslanca Hortisa in tovarišev radi nevsprejemanja v zavarovanje obvezanih oseb v okrajno bolniško blagajno v Trstu. Ministerski predsednik se je skliceval na zakonska določila, ki se niso kršila nikakor. Na to so odgovarjali na razne iuterpelacije ministerski predsednik, ministri za deželno hrambo, za nauk in bogočastje, za že'eznice iti pravosodje. V imenu kluba Malorusov in opozieijo-ualnili poljskih poslancev sta poslanca Ro-manezuk in Kubik — zadnji v poljskem jeziku — polemizovaia proti izjavi, podani od posl. Kozluuskega. Na to je zbornica prešla na dnevni red in je najprej izvolila zapisnikarja namesto \"senemca Bergerja. Rezultat se prijavi koncem seje. Na to je sledilo poročilo justičnega odseka o sklepu gospodske zbornice, tičočem se literarične konvencije z Nemčijo. Poročevalec posl. dr. Skedl je poročal, na kar se je oglasil j usti čn i minister Spens-Hooden. Seja traja dalje. Vstaja na kitajskem. LONDON 2*. (B> V Zgornji zbornici je izjavil minister za vnanje stvari, Manpiis of L»ansdowne, na različna vprašanja Spen-cers gletle novih gibanj v Kitaju, tla vlada j še ne more reči, tla bi bila kitajska vlada skupno noto vsprejela s tako dobro voljo, da j bi opravičila umaknjenje čet. Vlada pa se j nadeja, da bo mogla kmalo umakniti čete, i ali vsaj zmanjšati njih število. Med vlastmi | vlada soglasje glede nastopnih načel: Mi ! nismo v vojni s Kitajem. Mi ne zahtevamo ] nikakega dobička iz tamošnjih homatij in pri- I KXXKXXXXXXKXXXXX Tim-obrtna registroma mto z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeniska nI. št. 1., I. uadstr. Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno leto po r>°l0, navadne po 4 °/0 in vloge na Con to - corrent po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletuo odplačevanje, / Ukočeni računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366. Ura ti ne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; jb nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. »X»ttXXXXXXXXXXtt» f Msanfler Levi linzi! t -•J T R S T TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea ZALOGE: IPiazza Rosario št. 2 tsol.tko poslopje) in Via Riborgo št. 21 MOM Velik izbor tapecarij. zrcal in slik. Izvršuje naročbe tudi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ILUSTEOVANJ CENIK ZASTONJ IV FKAVIO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. & & B Sf S) m P m P m P m kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu. upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd. Dobivajoče v -katljicah v Prendlnijeri lekarni v Trftu in v v*eh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po eeli Evropi. Skatljica stane 60 stotink. j ur OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri oerKTi sv. Petra (Piazz3 Kosarlo pod JiadsSo šolo) _ priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Postne narorbe se izvrše v tistem dnevu. Odpošiljate* je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na del»elo in drobno ter izvršuje iste z največjo nataujčnostjo iu točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip St&ntič čevlj. mojster » Dunajska filjalka vloge na knjižio« i 4 o posredovanje, posojila m vred-menični ©skompt, vinkuJlranje \m razvinkuiiranje obligacij. Živnostenskd banka na Dunaju, L, Herrengasse 12. Glavnica v akcijah 20.00<>.i)00 K. Rcsservni zaklad nad 7.000.00G X. Centrala v Pragi. Podružnic* v 8rnu. Plznu, Buctejevicah, Pardublcabv Taboru. Senešdvi. Iglavi. Moravski Ostravi. „S e c e s i j a". Kuliinj>ka ]mnmIsi «» eeni in lire/. konkurence. Z;i-lop. |M>|»olne kllllilljskc Oprave. Novost t«* vrste j«' jiatentovani stroj za kuhanje kave ali eaja, ki deluje sam od selne da hi l>ilo pi treba nadzorovati. Izključno ]>r — TRST Zaloga pohištva in ogledal RAFAELA IT ALI A TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, in spalnice prejemnice, iininic in peresnic, ogledal in teletnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. F I L I J A L K A c. ti um. avstr. Minusa zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 2» • »KdnevnI odkaz f!m\ 3-me*ečni 2V'4*/, ♦j. _ 21 " 30- „ 3a na pisma. katera s** morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo uove obrestne takse ▼ krepost z dnem 24. junija. junija in odnosno 2U. avgusta t. I. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na 1'unaj, Prago, Pešto. Hrno, Lvov, T ropa ve Reko kako v ZagrebT A rad, ISielitz. Gablonz. Gradec bibinj. Inomostu. Czovec, Ljubljano. Line, Olomcu, Keichenl»erjr. Saaz in Solnognd, brez troškov. K u pcj a in prodaja bitku l^j,,, provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Ni.'» blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevuem kursu. S prejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati a s rebni edenar, — inozemski ban kovci itd. po pogodbi ¥ažno oznanilo ! I" >.f— tel ;i -i v »i.d/.iii»st javiti, da *e VI\ V i/ VISA. KAsTKLOV pri SPLITU, ISTRE in liKLA VINA iz VI>A. ki w prodajajo v njegovi zii!":.!. r-nalizovana u - Ij na '"»1 stalno kontrolo 2avo0a za kemično anai zovanje. ovlascenega od c. kr. avstrijskega ministerstva Zato se stavlja na vse sode in i .'»t kontrolna m garancijska znamka št. 137. To določit** je izdalo visoko c kr. notranje mini-ster-ivo ra«li preprostega kvarjanja vins. ki stavlja v re-ii (l)voriAče^. Varstvena znamka: SIDKO. J ~ LINEMENT. CAPSICI COMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi pri poznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 80 stot., 1-40 K in po '2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega domaćega zdravila naj ne pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z našo varstveno znamko „&IDK(V iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo. -i * . * "V ' " « . . .i -V'* m ie v.-.- Issfilinlg pot—J ■■■liijfn, in malo dru/in je, kjer bi manjkalo to lahko m milo učinkuj« če domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pr zlili nasledkih slabega prebavljanja in telesnega zapretja. Teh krogljie, ki so tudi pod imenom Pserhofer-jeve krogljice ali Pserhofer-jeve kri čistilne krogljice znane, stiine škatljica s 15 krogljicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 fikatljicami 1 gld 5 kr.. pri prejšnji vpošiljatvi zneska stane s poštnine prosto vpošiljatvijo: 1 zavitek 1 gld 25 kr.. 2 zavitka 2 gld 3O kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen. Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga J. Fserhofer-jeva lekarna Dunaj I., Siiiisprstrassp št p v. 15. Prosi se izrecno. ..J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice" zahtevati P in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rudečimi črkami. esenca imenovana.) — Lahko razstopljn-joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prebav-Jjanju. 1 steklenica '22 kr., 1 dvanajstorica stekleni«* 2 gld. >alzam zoper ozeKlino J. Pserhofer-jev. 1 lonček 4<» kr., s poštnine prosto pošiljatvijo <>."i kr J. Pserliofer-jev sok iz ozkega trpotca J. Psei'Iiufer-jev Kalzani . .. 1 steklenica 4o kr. zoper »rolso, s J^tnine prosto posiljatvijo f>r» kr. Stoll-ovi Kola - pn»j>arati izvrstno k rep rilo za šelooec in živce. 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., 1 litra 1 gld. kr , V4 litra .S."i kr. J. Pserliofer-jeva grenka želo kr. Univerzalna čistilna sol A. W. Bnlrich-a, domače sredstvo proti slabi prebavi. 1 zavoj 1 gld. Razen tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu^in inozemske farmacevtske specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. PoSiljatve po pošti izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpošlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska. Jf - če »e preje vpošlje denar (najboljše s poštno nakaznico), potem je poštnina mnogo cenejša nego pri pošiljatvah proti povzetju. CIM-Ole: 48. Brixtoii-Mđ, London, 8. W. Na košček sladkorja vlijte, kadar trelia, »1«» 40 kaplji A Thierry-]eve9a balzama sč zeleno varnostno znamko »nuna« iu na kovinski kapici (zamašku) vtisnjeno tvrd ko : K <1 i ti o p r i s t n o. Poslužite se vedno le tega balzama, koji ne le na zunanje, aiupak tudi na notranje delo telesa najboljše upljiva in koristi. Po {»o ghl.) Kar ne ugaja, spre jema v teku 8 dnij radovolj no naza j Jednaki oglasi so le posnemanja. E. Holzer zalaga tel j zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in zlatenine na debelo. Krakovo — Stradom 18. — Krakovo. Ilustrovani ceniki gratis in franko. Jaz Ana Csillag se prodaja v Trstu v naslednjih tobakarnah: Lavrenčič ina trgu jjred vojašnico), na kolodvoru južne železnice, Stanič (Molin piccolo). Majcen (ul. Miramar), Chiozza (Žitkova hiša), Ponte della Fabbra, Sv. Jakob, Sv. Anton stari. — Cena zvezku 20 novč. (40 stotink.)! Vsebina 3. zvezka: Kman«ipaeija. Zofka K veder. — V nebesa. Kazimir Tetmajer. — Sp..m nik možu. Zinagoslava. - Odprto pismo. Ivan Podlesnik. — /ena | in ]>olitika. Kok l>roienik. — Slovanska politična tragedija. Stepan Kadi<:. — vzgoji. Dragotin Lončar. — Nove knjige. — Beležke. B^F"" Uredništvo in upravništvo; Trst, M o 1 i n Piceolo 3. II. O s. s svojimi lfvi centimetrov dolgimi Lorelev-lasmi dobila sem jihvsled 14-me-sečneuporabe svojesamo-iznajdene pomade. Tu so najslovitiše avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las, po vs peš nje rast istih, poživlja lasnik povspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter ihije že po kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem oštnem povzetju _ . . , . , . . . J Prodaja vsakovrstno posu za kuhanje itd. S. Kessl^r, ; v se po najnižih cenah, skladidče. Krakovo. Ana Csillag Dunaj I., Seilergasse 5. J M. U. Dr. Ant. Zahorsky » ^ i>rii»oroča svoio iMimoč na inmulili. ahortih P ^ \ \«en siiicuiiii ooiezm. s. i j O rdi nuje uliea Car i nt ia stv. S. od L j '.Ml i u od | priporoča svojo pomoč na porodili, ahonili in vseli ženskih boleznih, kakor: ne-rednosti v perij odi, krvavenje, beii tok, neredna le^a maternice itd., kakor sploh v vseli slučajih bolezni. Ordinuje uliea Carlntia stv. S. od *.M1 i n od 2-4.