GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Štev. 34 — Leto III.
Murska Sobota, 30. avgusta 1951
Cena 5 din
Pošteni kmetje ne  verjamejo bajkam špekulantov
Že prvi dnevi odkupa žita v radgonskem okraju so zanesljivo kazalo, kako so se krajevni ljudski odbori pripravili za čimprejšnjo uresničitev odkupa. Tudi letos se najdejo slabiči, ki nasedajo špekulantom. Na področju odkupnega središča Cerkvenjak prišepetavajo, naj počakajo malo ker bodo kmalu znižali oddajo za 40 odstotkov. Znano je, odkod so izvili to laž. Prišla je s prekmurske strani. Dosedanji potek odkupa kaže, da so te zlonamerne govorice ponekod preprečile odkupne uspehe. V Juriju ob Ščavnici in v Cerkvenjaku so zelo počasni Krajevni ljudski odbori so z veliko zamudo obvestili kmetovalce o kraju in času odkupa. Posledica je očitna: do 20. avgusta so kmetje čakali s pridelkom na svojih domovih.
Kmetje oddajajo večinoma čisto in osušeno žito. Zabeležili pa so tudi izjeme. Večkrat se srečajo na odkupnem središču stari znanci s smetljivim in z grahovko pomešanim pridelkom. Po stari navadi se izgovarjajo, da je bila slaba letina. Dostojen odgovor jim dajejo Odkupovalci, ki zavračajo za odkup neprimeren pridelek.
Taktike čakanja na znižanje obvezne oddaje se oprijemljejo kmetje v Sta-
vešincih in okolici. Njihov krajevni odbor se malo zmeni za pospešitev odkupa. Ali je dovolj, če samo tajnik in predsednik krajevnega ljudskega odbora pripeljeta  žito? Tudi kmetovalce je treba prepričati, da bodo izpolnili svojo dolžnost. Na to pa so v Stavešincih pozabili. Mnogo bolje ni v Lokavcih. Kmetje zahtevajo revizijo odkupnih predpisov! Gre za par nepravilnih odločb, ki jih je v jeseni izdal krajevni ljudski odbor. Napako so že popravili in upajo, da ne bodo Lokavčani med zadnjimi v okraju.
Pri Benediktu, in v Drvanji poteka odkup najbolje. Blizu 80 odstotkov kmetov je pripeljalo žito na središče in prejelo za njega plačilo. Na tem odkupnem središču so od 110 ton odkupili 40 ton žitnega pridelka. Z oddajo
odlagajo večji kmetje. Na drugem mestu so v Radencih z 52 tonami odkupljenega žita. Po načrtu ga morajo oddati 250 ton.
V radgonskem okraju so doslej odkupili 28 vagonov žita ali 20 odstotkov od količine, ki jo bodo odkupili. Žito odvažajo v apački državni mlin, kjer ga spreminjajo v moko. Gotove mlinske izdelke pošiljajo v potrošniška in industrijska središča.
Pred krajevnimi ljudskimi odbori in Odkupovalci je še precejšen kos skupnih obveznosti. Podvzemajo naj vse ukrepe, da bo odkup čimpreje končan. Pa ne samo to! Ogromna večina poštenih kmetov zahtevaj da se proti špekulantom postopa tako, da se bodo naučili redno izpolnjevati svoje dolžnosti do naše skupnosti.	ks
Zaklopotali so klopotci • • •
Rane sorte grozdja so že dozorele in se prodajajo za zobanje. Zato so vinogradniki popravili klopotce in jih postavili na visoke drogove v vinogradih, da bi plašili nezaželene krilate goste, ki bi se hoteli brez dovoljenja in plačila gostiti s sladkim grozdjem.
Grozdje zori, čeprav se je zadnji čas vreme poslabšalo. Računajo, da bo dober pridelek, čeprav sta poletno deževje in toča povzročila nekaj škode. Ponekod odpadajo nezrele jagode. Vendar
doslej še ni bilo hujšega, da le mokra jesen ne bo povzročila več škodd. Od vremena bo predvsem odvisna kakovost grozdja.
Posebno dober pridelek obetajo vinogradi radgonske okolice, državna posestva v Kapeli, Gornji Radgoni in v Črešnjevcih, vinogradniška zadruga Janžev vrh, kmečki delovni zadrugi Negova in pri Ani, Dober pridelek obetajo tudi prekmurski hribi, ki so zasajeni z vinsko trto.
Ali res ni denarja?
Nekateri kmetje, ki še niso plačali davčnih zaostankov, zagovarjajo svoje zavlačevanje plačila, češ, da hi denarja. Finančno poverjeništvo pri Okrajnem ljudskem odboru v Murski Soboti tega ni moglo sprejeti, brez dokazov, predvsem ker dolgujejo večinoma večji in veliki kmetje. In ugotovili so nasprotno — denarja je dovolj, plačati ne morejo le oni ki špekulirajo. Tako  so ugotovili, da so samo preko banke, to je preko trgovskih in odkupnih podjetij, ki imajo v banki tekoči račun, prejeli kmetje soboškega okraja v letošnjem letu 147 milijonov dinarjev. Približno toliko, denarja pa so dobili kmetje še po raznih drugih poteh, ki ne peljejo preko banke. Zato ni čudno, da lahko nad 200 kmetov v tem času zida hiše ali gospodarska poslopja. 
Je pa še več dokazov in še bolj prepričljivih, da denarja ne manjka, najmanj pa takim, ki so v zaostanku s plačilom davka. Ko je finančno poverjeništvo podvzelo ostrejše ukrepe proti špekulantom, so nekateri špekulanti še vztrajali na tem, da nimajo denarja. Ko pa so jim namesto denarja hoteli vzeti poljske pridelke in drugo premičnino, pa je takoj bil denar in dovolj. Vendar so nekateri prišli na kaj čuden način do denarja Franc Rajner, iz Rakičana je dolgoval 42.500 din. Ko so mu hoteli odpeljati razne stvari, s katerimi bi krili to vrednost, je prosila naj mu pustijo, ker si bo denar rajši izposodil. Odšel je preko dvorišča, zastopnik finančnega poverjeništva pa iz radovednosti za njim. Za šupo se je Rajner ustavil, potegnil iz žepa listnico, iz nje pa potrebne tisočake. V Satahovcih pa je neki kmet kar pred uslužbencem finančnega poverjeništva potegnil denar iz slamnjače in plačal dolg, čeprav se je tudi prej izgovarjal, da nima denarja, naj kar rubijo.
Zaradi teh in še mnogih drugih podobnih primerov je finančno poverjeništvo primorano podvzeti stroge ukrepe proti vsem, ki nočejo plačati ali le zavlačujejo plačilo davka. In to je edino pravično, kajti če so pošteni kmetje lahko plačali, zakaj bi se špekulantom popuščalo, da bi s svojim denarjem še naprej Špekulirali. Zato je špekulantom treba čimprej pokazati, da je pravica enaka za vse državljane.
Kako lepo bi šlo,
če bi špekulantov ne bilo
S to krilatico ti postrežejo na odkupnem središču pri Tomažu, kjer zadnje dneve uspešno odkupujejo žito. Okorna roka je napisala na transparent:  »Ne godrnjaj, vse lahko storiš, samo če hočeš!« Ob njej se ustavljajo kmetje-poštenjaki, pa tudi tisti, ki čakajo in skrivajo pridelek v kaščah.
Marsikateremu kmetu velja. Pri Tomažu imajo tudi nekaj počasnežev: Franca Čiriča iz Koračic, Franco Belec iz Senika in Antona Rajha iz Hranigovec. Med njimi so tudi manjši kmetje. Bajka o »odlašanju« jih je preveč prevzela. Čirič je star znanec ih godrnjač, kadar gre za obveznosti. Tudi tokrat poskuša. Rajh pa se je lani izmuznil stoodstotni oddaji žita, seveda brez kakršnihkoli posledic. Zdaj zopet računa na srečo in popustljivost povalcev, kijj  naj bi mu pustili vse žito.
 Še bolj prebrisan hoče biti Tomaž Munda iz Male vasi, edini privatnik na vaškem zadružnem otoku. Z izgovorom, da ni pridelal, se hoče izmakniti svojim obveznostim. Res je, da slabo obdeluje svojo zemljo in da mu le-ta daje skope pridelke. Lansko, leto si je celo izposodil 200 kg semenske pšenice od države. Pred dnevi jo je vrnil. Več ni pripeljal! Odkupovalci so ga le toliko omehčali, da je pripeljal še 178 kg pridelka. Dolguje pa 977 kg.
Veliki posestnik Ciril Mar iz Trnovec se tudi obotavlja. Od 2000 kg žita je pripeljal le polovico. Kaj pa ostanek? Pohlevno molči in čaka, kaj bodo prinesli prihodnji dnevi. Odkupovalcem je njegov molk razumljiv in ga bodo znali razvozljati. Ko že govorimo o dveh kmetovalcih — Mundi in Maru
—	je vredno prikazati resnico o razdelitvi obveznosti: oba kmeta sta gospodarsko približno enako stoječa, vendar
je očitna razlika v količinah žita, ki jih bosta oddala državi. Maru je predpisana oddaja 2000 kg, Mundi pa nekaj nad 1100 kg pridelka. Oba domujeta na področju različnih ljudskih odborov.
Med kmetovalci, ki so pripeljali le manjše količine žita, sta tudi večja kmeta  Vinc Zemljič iz Rakovec (oddal 256 kilogramov, dolguje pa 644 kg žita) in Ignac Šilog iz Savec (oddal 494 kg, dolguj 726 kg pridelka).
Ali jima bodo poštenjaki dopustili, da jim jemljeta dober glas in pošteno ime? Tudi pri Tomažu večina kmetov redno izpolnjuje svojo obvezno oddajo. Tako je tudi pri letošnjem odkupu žita. Vsak je pokazal, koliko je pripravljen pomagati delavcem v industriji
Na tomaževskem sektorju so do 23. avgusta odkupili nad 30.000 kg žita. Na
prvem mestu je KLO Sejanci z 80 % uresničenjem odkupnega načrta, sledi mu KLO Ključarevci pri Ormožu z 80%, KLO Tomaž z 70°/o, KLO Savci z 40% in KLO Trnovci, kjer so dosegli le 20 odstotkov krajevnega načrta. Trnovčani oddajajo kakovostno žito, ki se precej razlikuje od pridelka kmetovalcev ostalih krajevnih ljudskih odborovi	
Obvezno oddaja kmetijskih
pridelkov v prihodnjem letu
Zvezna vlada Je izdala uredbo o odkupu kmetijskih pridelkov v gospodarskem letu 1952/53 oziroma v koledarskem letu 1952. Obvezno se bodo odkupovali samo naslednji  kmetijski pridelki:
1.	žito (pšenica, rž, koruza, oves, ječmen in riž) ter oljčno olje;
2.	svinjska  mast oziroma pitani prašiči in volna.
Obveznega odkupa drugih kmetijskih pridelkov ni mogoče uvesti hiti s po-
sebnimi predpisi vlade kakor tudi ne s predpisi vlad ljudskih republik ali ljudskih odborov. Tako se prihodnje leto ne bo obvezno odkupovalo meso, mršavi prašiči, mleko, krompir, sočivje, seno in druga živalska krma.
Zgoraj našteti pridelki se bodo obvezno odkupovali samo v tistih proizvajalnih rajonih, v katerih so tržni viški teh pridelkov. Te rajone določi vlada ljudske republike. Izjemoma pa se bo volna odkupovala po vsej državi.
Pridelovalci kmetijskih pridelkov sami odločajo, koliko in kaj bodo posejali; dolžni pa so, da posejejo in obdelajo vso svojo obdelovalno zemljo. Da bi mogli pravočasno posejati tiste kulture, katerih pridelke so dolžni oddati, jim morajo krajevni ljudski odbori še pred jesensko setvijo izdati odločbe o zadolžitvah v zvezi z obveznim odkupom. Glede obvezne oddaje volne morajo krajevni  ljudski odbori izdati odločbe najkasneje do 1. aprila 1952. Pridelovalci imajo pravico pritožiti se v 8 dneh na okrajni ljudski odbor.
Obseg zadolžitve nekega kmetijskega gospodarstva se izračuna na temelju norme, ki je določena za kategorijo, v katero jo tisto gospodarstvo uvrščeno; pri tem pa je treba računati s stvarnimi možnostmi gospodarstva za proizvodnjo dotičnega kmetijskega pridelka. Kategorije gospodarstev se določijo po obdelovalni zemlji, h kateri se šteje orna zemlja, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi in travniki. Norme in kategorije, bodo določile vlade ljudskih republik v soglasju z zvezno vlado. Norme bodo progresivne, to se pravi, da bodo rasle po kategorijah in proizvajalnih možnostih gospodarstev.
Obvezne oddaje masti je mogoče izpolniti tudi z  oddajo pitanih prašičev ustrezajoče težine in kakovosti ali z oddajo določene količine masti.
Mladina se je pomerila na svojem festivalu
Tekmovali so kolesarji, strelci, gasilci, folklorna skupina, nogometaši, kosci in grabljice
Zadnjo nedeljo v jutranjih urah se je v Beltincih zbirala mladina. Dah, na katerega so se že dolgo pripravljale mladinske organizacije beltinske okolice, je z jasnim jutrom pozdravil mladinski praznik. Kolesarji, ki so prav tako koti ostali člani mladine vključeni v številna društva, so nastopili prvi. Petnajst se jih je zbralo iz kolesarske sekcije telovadnega društva. Nastopili so v treh skupinah: mladinke, mladinci in člani. Marija Virag, Karel Virag in Laci Petek so si priborili prva mesta
Gledalcev je bilo mnogo in v Beltincih je bilo živahno, kot malokdaj. Ko so kolesarji končali, je bilo na ulicah zopet mimo. Mladina, pa tudi odrasli so se napotili proti gradu, kjer so se na tekmovanje pripravljali strelci. Streljali so na sto metrov. Od petdeset možnih točk so dosegli 45 do 48: Jože Slavic, Avgust Štous in Martin Peterka.
Že ves predpoldne so se zbirale mladinske desetine gasilcev iz vrst mladine. Precej je bilo mladink in dobro jim je pristojala uniforma. Dva in sedemdeset se jih je zbralo ob slavoloku pred vasjo. Tam so sprejeli motorno brizgalno, katera je bila ob tej priliki izročena gasilcem tega sektorja. — Po drugi uri popoldne so se pomikale proti gradu. Med njimi so bili tudi gasilci-mladinci iz Sobote. Na jasi za gradom je najprej bila vaja z motorko, nato pa tekmovanje. Zmagali so izkušeni mladinci iz Sobote ter bili nagrajeni. Dobili so tlačno cev s spojkami. Tlačno cev brez spojk so dobile tudi mladinke iz Beltinc, ki so se uvrstile na drugo mesto; gasilsko, vrv pa je dobila desetina mladink iz Bratonec in enako mladinci iz Ižakovec; oboji so imeli enako število točk.
Pokanje pušk se je razlegalo tudi popoldne se takrat, ko so curki vode iz brizgaln privabili množico ljudi v osrčje parka, in še pozneje, ko so zaplesali člani folklornih skupin pred gradom. Toliko zanimivega je bilo, da so gledalci skoraj spregledali nogometno tekmo med Kovinarjem iz Sobote in
člani telovadnega društva iz Beltinc. Rezultat je bil 5:1 v korist domačemu moštvu.
Tudi kosce so mnogi spregledali, kajti pozornost so vzbudili plesalci folklorne skupine pionirjev in za temi mladine. Tekmovalo je šest parov. Zmagali so kosci in grabljice iz Gančan, Ižakovec in Melinec, Suklar iz Gančan je bil najboljši, potem Kovač iz Ižakovec in Maučec iz Melinc. Od grabljic pa po vrsti: Suklarjeva, Zverova in Bašova.
Ko so godci zaigrali v zadružnem domu, so se zganili ljudje in odšli iz parka za starim gradom, ki je nema priča tlačanske preteklosti. Vsi navzoči so se prepričali, kaj razne organizacije in društva nudijo mladini in kaj se lahko v njih nauči.
Olje v gozdu
Kdo ga ne pozna? To je okusno jedilno olje iz bukovega žira. Sicer ne teče po gozdu, da bi ga lahko zajemali, temveč zahteva več dela. To delo pa se vsakemu bogato poplača.
Za 100 kg suhega, zdravega, čistega iz jezic oluščenega žira bo dobil vsak nabiralec 8 kg jedilnega olja. Nabiralec pa lahko dobi tudi plačilo v gotovini po sporazumno določenih odkupnih cenah, ki bodo veljale ob času odkupa. Te cene bodo pred pričetkom odkupa objavljene in sporočene vsem kmetijskim zadrugam.
Pri nas navadno zori žir v septembru, zato se je treba za zbiranje že sedaj pripraviti. Glavna uprava za gozdarstvo LRS je dovolila, da se sme nabirati žir v vseh gozdovih, le da se je treba predhodno sporazumeti z upravami, ki izdajo dovoljenje za, nabiranje žira. Prav tako morajo prositi nabiralci uprave kmečkih delovnih zadrug in
privatnike, da smejo v njihovih gozdovih nabirati žir. Gotovo ne bo noben lastnik gozda, ne glede na sektor lastništva, odklonil take prošnje, če ne bo sam nabiral žir.
Če pa bi se kje pojavil kak odpor, da ne bi hoteli lastniki gozdov sami nabirati, niti ne bi dovolili, da bi drugi nabirali v njihovih gozdovih, je treba tako zadevo takoj prijaviti pristojni oblasti in Glavni direkciji prehrambene industrije LRS v Ljubljani, da bi stvar uredili in odstranili zapreke.
Kdor se zanima za nabiranje žira, naj že sedaj uredi take zadeve, da bo lahko pravočasno začel z nabiranjem.
Zdrav, oluščen, čisti in suhi žir bodo od nabiralcev prevzemale vse kmetijske zadruge na vsem področju LR Slovenije Žir pa bodo lahko zbirale tudi gozdne uprave in ga neposredno pošiljale tovarnam.
Cene žitu na prostem trgu
Obvezni odkup žita Je v teku. Obenem, že med obveznim odkupom, pa je dovoljeno kupovati žito na prostem trgu, vendar le za lastne potrebe, z njim pa se ne sme prekupčevati. V naših krajih še ne prodajajo po prostih cenah, ker te niso stalne, oziroma, kolikor je povpraševanje, se jim zde prenizke.
Letošnjo zimo in pomlad so namreč razni prekupčevalci (ki so žito zmleli in prodajali na mariborskem trgu moko) ponujali za 100 kg pšenice okrog 8000 din. Odkar pa je kruh iz enotne
moke v prosti prodaji po 30 din za kg, nihče noče več plačevati tako drago. Saj je med tem časom padla tudi cena moki na trgu v nekaterih mestih že za polovico. Vsled tega pridelovalci žit čakajo, morda bodo cene spet porasle.
Pa ni upanja za porast cen žitu, kajti v Vojvodini se prodaja žito na prostem trgu že po 3000 din 100 kg. Ta cena, kakor tudi cena kruhu, ki se v Murski Soboti že prodaja po 30 din kilogram, v prihodnjih mesecih se bo prodajal pa še po drugih mestih, vpliva na ceno žita tudi pri nas. Kajti vsak kupec kupi tam, kjer dobi ceneje. Če pri nas ne bo dovolj žita za prosti trg, ga bodo pripeljali od drugod. To znižanje cen žitu pa je tudi v skladu z novimi cenami, ki bodo desetkrat višje, kot so bile v predvojni Jugoslaviji. Saj je leta 1939 bila cena žitu okrog 200 din za 100 kg.
Tako se zbližujejo cene žitu na prostem trgu in cene obvezne oddaje. Če se namreč vrednost bonov, ki jih dobi pridelovalec žita za 100 kg, prišteje k ceni, znaša skupno 2100 din. Torej je le 900 din razlike. Ne vemo pa, če bo cena žitu na prostem trgu ostala na tej višini. Cena se bo. gibala tako, kakšna bo ponudba blaga in kakšno povpraševanje kupcev. Zato ni vredno čakati  prodajo.
Ljutomerski usnjarji delajo
za drugo petletko
Usnjarski kolektiv v Ljutomeru poznajo vsi obmurski ljudje, na dobrem glasu pa je tudi po vsej Sloveniji. Odlikuje se po visoki produktivnosti dela. Ljutomerske usnjarje niso strle številne težave, niti pomanjkanje kritičnih surovin. Z nenehnim tekmovanjem so vedno zamašili »luknje« v proizvodnji in Visoko presegali delovne norme. Z lanskim turnirskim načinom tekmo-
vanja so se močno približali uresničenju prve petletke. Na tisoče izdelanih kož je romalo v potrošniška središča — k čevljarjem, ki so jih spremenili v trpežne čevlje in druge izdelke. Nobene reklamacije niso prejeli od svojih odjemalcev.
Letos 10. julija se je oglasila sirena v obratu, ki je naznanila usnjarjem in delovnemu ljudstvu, da je prva petletka izpolnjena. Usnjarji so za hip obstali in ponosno zrli v stroje, ki so že ropotali za novi petletni načrt in to 5 mesecev in 20 dni pred rokom. Usnjarski obrat v Ljutomeru je prvi obrat direkcije v Slovenskih. Konjicah, ki je lahko to sporočil. Skozi delovne roke usnjarjev je šlo preko 100.000 govejih kož, na stotine komadov mastnega in suhega cepljenca in drugih izdelkov. Storilnost v obratu se je stalno dvigala. V začetku petletke je delalo v kolektivu 85 delavcev. Toda število je neprestano padalo. Letos je 42 delavcev delalo za načrt, ki je bil znatno večji od načrtov v prvih letih petletke. V obratu so ostali marljivi delavci, večinoma večkratni udarniki.
Pretekli teden so slavili svojo delavsko zmago. V okrašeni sindikalni dvorani se je zbral ves kolektiv. Slovesnosti je prisostvoval minister Tomo Brejc, direktor republiške uprave za usnjarsko industrijo. Pozdravil je pridne usnjarje in jih pozval, naj z nezmanjšano odločnostjo nadaljujejo z bojem za nove kvadrate trpežnega usnja. Kolektivu so čestitali tudi predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij. V veselem razpoloženju so preživeli usnjarji svoj večer, trdno prepričani, da to ni zadnja slovesnost in poslednja delovna zmaga.	ks
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 30. avgusta 1951
Harrimanovo poslanstvo propadlo ?
Posebni odposlanec predsednika vlade ZDA Trumana A. Harriman, ki je dobil nalogo, da posreduje v petrolejskem sporu med Vel. Britanijo in Perzijo, je po prekinitvi pogajanj v soboto zapustil perzijsko glavno mesto Teheran in se odpeljal v London. Isti dan je zapustila Perzijo tudi britanska delegacija, ki je vodila pogajanja, obenem pa dala nalog angleškim, pakistanskim in indijskim strokovnjakom pri perzijski industriji nafte, naj takoj zapuste Perzijo
Tako se sedaj Perzija s tvojo podržavljeno petrolejsko industrijo nahaja v zelo težkem položaju. V Nemčiji se je ponudilo Perzijcem že 450 nemških strokovnjakov, vendar Perzijci še niso odgovorili, če bodo Nemce sprejeli Do prekinitve pogajanj je prišlo zaradi tega, ker je angleška delegacija zahtevala mesto direktorja pri abadanskih rafinerijah, dočim perzijska vlada v to ni privolila
Zaradi prekinitve pogajanj je prišlo v perzijskem parlamentu v soboto do precejšnjih prerekanj. Parlamentarna skupina na čelu z Džemam Amalijem je ostro kritizirala predsednika vlade in njegove svetovalce, zakaj so prekinili pogajanja.
Trumanov odposlanec Harriman je pred odhodom iz Perzije izjavil, da
upa, da pogajanja niso prekinjena, temveč le ustavljena. Isto upanje je izrazil tudi vodja, britanske delegacije Stokes. Britansko časopisje pravtako še vedno piše pomirljivo o sporu in išče možnosti za nadaljevanje pogajanj, posebno še ker preži za Perzijo Sovjetska zveza, ki jo perzijska nafta zelo mika. Saj je takoj ob pričetku petrolejskega spora sovjetska vlada uprizorila ob perzijski meji velike vojaške vaje.
Harriman v Jugoslaviji
Na poti iz Teherana v London je v soboto prispel Harriman v Beograd V nedeljo je Harriman s svojim spremstvom obiskal maršala Tita na Brdu pri Bledu, kjer se je nahajalo tudi več ministrov naše zvezne vlade
V	nedeljo popoldne je imel Harriman na Bledu tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da se je z maršalom Titom in predstavniki vlade ragovarjal o ameriški pomoči Jugoslaviji, o svetovnem položaju ter o položaju ob morebitnem napadu na Jugoslavijo. Harriman je izjavil, da bi napad na Jugoslavijo ne mogel ostati lokaliziran, torej da bi nujno povzročil novo svetovno vojno. Ob koncu razgovorov se je Trumanov, posebni odposlanec zahvalil za gostoljubnost in potem na-
 daljeval potovanje v London.
V	Londonu se je Harriman razgovarjal z angleško vlado o položaju v Perziji, v torek pa je obiskal še Pariz. V Parizu se bo sestal z generalom Eisenhowerjem, vrhovnim poveljnikom sil Atlantskega pakta pa tudi z nekaterimi funkcionarji uprave za gospodarsko sodelovanje.
Jugoslavija ne bo sodelovala v San Franciscu
Doslej se je odzvalo na ameriško vabilo za sodelovanje na konferenci za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko 49 držav, članic Združenih narodov. Indija, Burma in Jugoslavija so sporočile, da na konferenci ne bodo sodelovale,  medtem ko Egipt, Sirija in Libanon še niso odgovorili na ameriško vabilo. Azijski državi Indija in Burma ne bosta sodelovali, ker se ne strinjata z ameriškim načrtom o ponovni oborožitvi Japonske, naša vlada pa je odgovorila, da načrt japonske mirovne pogodbe ne vsebuje posebnih odredb, ki bi se neposredno nanašale na jugoslovanske interese in katerih vlada ne bi mogla sama rešiti z Japonsko.
Podpredsednik republike Brazilije v Jugoslaviji
V	drugi polovici prejšnjega tedna je na svojem potovanju po Evropi obiskal Jugoslavijo podpredsednik  republike Brazilije. Podpredsednik se  je razgovarjal z maršalom Titom in člani vlade in izjavili da bo lahko prišlo med Jugoslavijo in. Brazilijo še do tesnejših trgovskih stikov. Podpredsednik je bil na predlog maršala Tita tudi odlikovan z ordenom jugoslovanske zastave.
Na Koreji prekinjena mirovna pogajanja
Zadnji več ali manj ponarejeni incidenti na nevtralnem področju Kesonga so dovedli prejšnji teden do ponovne prekinitve pogajanj za sklenitev premirja. Pogajanja je prekinila severnokorejska delegacija. V New Yorku še vedno pričakujejo, da se bodo pogajanja nadaljevala.
V Trstu se je pričela predvolilna borba
V	teh dneh se je pričela v Trstu oziroma angloameriški coni STO predvolilna kampanja v zvezi z občinskimi volitvami, ki bodo 7 oktobra. Tržaške italijansko nastrojene stranke skupno s tržaškimi informbirojevci in rimsko vlado že dalj časa poskušajo vse, da bi Trst priključili Italiji, ali pa da bi vsaj dosegli metode, ki bi jim pri volitvah omogočile čim večjo zmago. Vendar se anglo-ameriška uprava ne zmeni mnogo za njihovo vpitje in predloge in skuša vsaj delno izvajati določbe mirovne pogodbe.
Italijanski šovinisti gledajo na predstoječe volitve precej negotovo. Slovenske in italijanske množice v Trstu namreč vse manj verjamejo njihovim obljubam o raju v Italiji. V zvezi z volitvami je Osvobodilna fronta za STO že sestavila svoj program, v katerem zahteva vpostavitev tržaške ljudske skupščine, enakopravnost slovenskega jezika, podržavljen je težke industrij uvedbo 40-urnega delavnika, uvedbo delavskih svetov, pomoč ribičem in kmetom itd. OF je pozvala tudi ostale slovenske stranke v Trstu, za enoten nastop na volitvah.
Spor za Sueški prekop
Egipt že dalj časa ovira plovbo na sueškem prekopu onim ladjam, ki prevažajo blago za njihovega nasprotnika  Izrael. Zaradi sueškega prekopa je sedaj nastal precej oster spor med  vel  Britanijo in Egiptom, ki si hoče zagotoviti med Sueškim prekopom popolno oblast, kar pa Angležem ne gre v račun.
V	Rakovici so letos izdelali
že 300 traktorjev
Naša industrija motorjev je letos pričela tudi s serijsko izdelavo traktorjev domačega tipa. To težavno in obenem častno nalogo si je zadala industrija motorjev v Rakovici pri Beogradu. Doslej so izdelali že šest serij po 50 traktorjev. V bodoče bo tovarna svojo proizvodnjo še pospešila, tako da bomo v kratkem imeli dovolj traktorjev domače izdelave.
Srbske in bosanske slive so letos dobro obrodile
Letos imajo v Srbiji in Bosni izredno dober pridelek sliv, kakor ga ni bilo že 12 let. Ves pridelek cenijo na okoli 15.000 vagonov. Slive bodo izvažali v svežem stanju v Avstrijo, Švico in Zapadno Nemčijo. Mnogo jih bodo prodali v svežem stanju tudi na domačih tržiščih. Ostalo polovico sliv pa bodo posušili, prekuhali v žganje, slivovo mezgo ali marmelado. Naj višja cena slivam je do 9 din.
OBRTNIKI V M. SOBOTI SI GRADE NOVE PROSTORE ZA OBRTNO ZBORNICO
Zadnje dni se opaža pri starem poslopju bivšega združenja obrtnikov v Murski Soboti tolikšna živahnost, da se človek nehote ustavi na gradbišču. Graditelji-obrtniki vseh poklicev si na te-
meljih stare stavbe postavljajo novo, dvonadstropno poslopje, ki bo namenjeno obrtni zbornici, predvsem pa kulturno političnemu delu obrtništva v okraju. Tesna povezanost med obrtni-
ki in pa dobra organizacija dela lahko služita za vzgled ostalim ustanovam, predvsem pa graditeljem Kina v Murski Soboti.
Ob lanski reorganizaciji, ko je posle
starega združenja obrtnikov in obrtne zadruge prevzela ustanovljena obrtna zbornica, je bilo sklenjeno, da si bo obrtništvo zgradilo nove ustrezne prostore. Kakor povsod, je bilo tudi v za-
četku nekaj malodušnežev, ki so tarnali, češ, kako bodo gradili brez sredstev in podobno. Kljub temu so si izvolili pripravljalni odbor ter pričeli z nabiralno akcijo. Ker je bila akcija uspešna, je graditelje podprla tudi oblast, tako je bilo v razmeroma kratkem času zbrano precej denarja. V mestu se je najboljše izkazalo mestno podjetje obrtnih delavnic, ki je prispevalo 100 tisoč dinarjev. Vzgledno pa so pomagali tudi ostali obrtniki v okraju, ki so prispevali po 800 do 5000 din, skupno pa nad 1,200.000 dinarjev. Razen denarnih prispevkov, pomagajo z udarniškim delom, da bi bila zgradba čimprej gotova.
Kakšni pa bodo novi prostori obrtne zbornice? Načrt za novo poslopje je izdelal arhitekt Novak in bo dvonadstropno ter bo imelo sledeče prostore: pritličje bo obsegalo 3 pisarne za obrtno zbornico, 1 pisarno za obrtniški sindikat in stanovanje za hišnika. Celotno prvo nadstropje je. namenjeno vajeniški šoli. V teh prostorih bodo prostorne in svetle učilnice s 40 sedeži. Drugo nadstropje pa je v glavnem namenjeno za kultumo-prosvetno izobrazbo obrtništva, predvsem vajencev, ki do danes niso imeli primernih prostorov za lastno izobrazbo. V dvorani, kjer bo prostora za 100 sedežev, bo večji oder za godbo na pihala, za katero imajo že vse instrumente. Obrtniki že dalj časa pridno vadijo — vodi jih požrtvovalni godbenik tov. Grlec.
V novih prostorih bo omogočeno obrtnikom v okraju uspešno delo. Vsak, kdor je doslej spremljal delo in uspehe vajencev v obrtništvu, si mora priznati, da v veliki meri le vsled slabih društvenih prostorov ni bilo tako uspešno, kot bi bilo lahko. Z novo zgradbo bo ta pomanjkljivost odpravljena. Da delo na gradbišču kljub vsem težavam nemoteno napreduje, gre zasluga gradbenemu odboru, odnosno Ivanu Hojerju, Francu Popitu, Novaku, Jugu, Gomilarju, Lesjaku, Verešu, predvsem pa predsedniku Štefanecu, ki ima največ zaslug pri delu.
Med obrtniki v murskosoboškem okraju je tudi nekaj takih obrtnikov, ki so se zaprli v svojo delavnico ter odbijajo vsako pomoč pri gradnji. Tu je treba poudariti, da ti obrtniki ne upoštevajo postavljenih tarif, ter za svoje storitve zaračunavajo preveč itd., kot Franc Tisaj iz Večeslavec. Ni treba posebej poudarjati, da taki obrtniki na vsakem koraku le blatijo ostale poštene obrtnike, ki zavzemajo vidno mesto pri današnji izgradnji socializma v deželi. Zdrava in poštena obrt ima trdna tla, nepoštenjake pa je treba poslati tja, kamor spadajo. Sicer pa bomo o takih in podobnih obrtnikih še spregovorili.
Kdo hoče dobiti stanovanjsko hišico ?
Neprijetna je povest prekmurskih sezoncev. Skopa zemlja, gostota prebivalstva in pa težke socialne* razmere, so v prejšnjih desetletjih pred zadnjo vojno pognale domačine trumoma na razna sezonska dela. Ljudje v Prekmurju so poznali dve vrsti sezonskega dela. Tako, ki je trajalo le glavne poletne mesece in kjer so zaslužili kruh za zimo ter večletno ostajanje v tujini. Ta je bila često neusmiljena z našimi ljudmi. Seveda so sezonce, razen gospodarjev, izkoriščali še domači »palirji«, ki so sodelovali za male nagrade z gospodarji.
Po osvoboditvi so se razmere temeljito preobrnile  nova država je takoj zaposlila ljudi doma, v tovarnah, na gradbiščih, pa tudi zemlje je. bilo precej razdeljene. Kljub vsemu prizadevanju in ugodnostim pa danes, po več letih, še vedno opažamo v Prekmurju nekaj sezoncev, ki raje odhajajo čez poletne mesece na sezonsko delo ter  zimo preživijo  brez dela, kot pa bi se kje stalno  zaposlili ter začeli z dostojnim življenjem. Visoke cene in občutno pomanjkanje poedinih živilskih proizvodov je zadnja leta potegnila za seboj poedine ljudi, ki so raje začeli s prekupčevanjem, kot pa s poštenim delom. Za prekupčevalce pa je z novo trgovino vedno manj izgledov. Ali za te ljudi res ni drugega izhoda, kot pa žalostno životarjenje in preživljanje s sezonskim delom? Na to bi lahko odgovorilo večje število dopisov, ki jih prejemajo posredovalnice za delo iz raznih krajev. Poglejmo, kaj pravi eden izmed takih dopisov iz Kočevja:
Dragi tovariši!
Ker imamo v našem, kočevskem predelu še vedno nekaj nenaseljenih vasi, vas prosimo, da seznanite vaše ljudi z vsemi ugodnostmi, ki jih nudimo poštenim delavskim družinam in obrtnikom na državnih posestvih v Kočevju. Vsled potrebe naselitve so prizadeta državna posestva že pričela obnavljati in preurejevali gospodarska poslopja in stanovanjske hiše z namenom, dati pogoje za naselitev obrtnikom in kmetijskim delavcem. Tistim delavcem, ki se mislijo za stalno naseliti
na Kočevskem, državna posestva nudijo stanovanjsko hišico ter dajo njihovim družinam nekaj zemlje v lastno obdelavo. Obrtniki bodo lahko izvrševali obrt samostojno, svoje delo pa bodo zaračunavali po zakonitih obrtnostoritvenih predpisih. V poštev pride večje število kolarjev, kovačev, mizarjev, krojaških, čevljarskih in drugih mojstrov ter vseh ostalih delavcev. Vsi interesenti se lahko napotijo direktno na državna posestva: Živinorejsko gospodarstvo Kočevje, Uslužnostno podjetje — Kočevje, Živinorejsko-poljedelsko gospodarstvo Stara cerkev — sedež Kočevje — Mahovnik, ali na Posredovalnico za delo v Kočevju.
Taki in podobni dopisi, odnosno ponudbe dokazujejo, da imajo prekmurski sezonci velike ugodnosti za stalno naselitev in ugodno življenje. Le otresti se je treba stare dediščine preteklosti ter prijeti za delo povsod, kjer so ugodni pogoji za dostojno življenje.
—k.
Kremeniti ljudje so borečki opekarji
Prvič v življenju sem jih obiskal, ko so slavili svoj delavski praznik. Pod streho sušilnice so si uredili prijazen kotiček in ga okrasili z zelenjem. Na zlogovnici opeke so stale številne prehodne zastavice z napisi:	»Najboljši
obrat«, »Pečarska brigada« itd.
Možje, ki so še pred uro kopali ilovico in jo spreminjali v opeko, so zdaj prihajali k sušilnici in posedali za pogrnjene mize. Sami krepki, kot kremen odporni ljudje. Ob radijskih zvokih veselih koračnic so se nasmehnili drugače resni obrazi. Živahen pogovor. Koliko spominov je privrelo na dan, spominov na tiste dni, ko go ustvarjali in se borili za to, kar jim je takrat obratovodja sporočil:
»31. julija smo izpolnili petletni načrt!«
23 milijonov kosov ali 64 vlakov po 60 vagonov opeke so poslali na naša gradbišča, kjer rastejo nova stanovanja, tovarne, giganti petletke. Preproste številke so jim razodele skrivnost
zmagoslavnega izročila. Za pet odstotkov so preko načrta!
»Hladnjak — desetkratni udarnik!« Vsa pečarska brigada se je zganila in zaploskala v pozdrav svojemu tovarišu, ki je prejemal priznanje. Mnogo poznanih in nepoznanih imen so klicali. K obratovodji Ajlecu so prihajali starejši možje, mlajši fantje in celo dekleta s prekmurske strani, iz Goričke... Devetkratni, osemkratni udarniki, pa tudi nekaj mlajših delavcev, ki so prvič pripeli udarniško značko.
223 udarnikov je v družini, ki je prižgala peč za' drugo petletko! Ali je še kaj lepšega, kot to sporočilo? Borečki opekarji so neuklonljivi. Prav je imel tovariš, ki je ob njihovem prazniku vzkliknil: »Zapišimo si to zmago v naša srca, da bomo še močnejši v boju za nove milijone zidakov, v boju proti našim sovražnikom!«	ks
F. Š o p:
Novi predsednik
»Tudi jaz ne vem nič, ker sem vedno v gozdu in mi ni nihče nič naročil,« se je opravičeval sekretar mimo, kakor da se to razume samo po sebi.
»Prava reč! Če noben nič ne ve, pa gremo domov,« se je razjezil Ivan in proti predsedniku rekel resno: »Drugič pa nas ne kliči skupaj, dokler aktivist ne bo prišel.«
Večina odbornikov mu je pritrjevala in vsi so vstali z namenom, da bi šli domov, saj je ura bila že pol devetih.
»Počakajte!« se je nenadoma oglasil Jože. »Ali se mi brez aktivista ne moremo nič pomeniti?«
»Kaj boš govoril,« ga je zavrnil nejevoljno Gregorčev Marko, ki je že držal za kljuko »Najpametneje je, da gremo spat.«
»Tako za nič pa spet nismo,« je odgovoril Jože tako prepričevalno, da ni upal noben ugovarjati. Nadaljeval je:
»Kar pa se tiče Okrajnega odbora in aktivista pa le tako-le če bo kdo prišel, ga bomo z veseljem sprejeli, da nam ho pomagal; če ne bo nobenega, se bomo pa sami lotili... Zakaj pa smo pravzaprav odborniki? In na koncu koncev, koga bolj žuli. Če pri nas nekaj ni prav: ali nas ali one na okraju? Mislim, da mi najbolj čutimo... In tudi naše razmere najbolj poznamo. Zato si moramo tudi sami pomagati, kolikor vemo in moremo.«
»Pa se kaj pomenimo, če smo se is
zbrali,« je rekel sekretar in vrgel papirje, ki jih je že spravljal v žep, nazaj na mizo. »Kakor je videti, si se ti, Jože, pri vojakih precej naučil, pa nam povej nekaj! Mi sami nismo še nikoli imeli seje.«
»Jaz bom že povedal, samo je treba začeti, kot se spodobi, da ne bo izpadlo, kot da smo se zbrali nekje za pečjo in od dolgega časa govoričimo, kar se slučajno nekdo spomni. Zbrali smo se na sejo Vaškega odbora Osvobodilne fronte, zato se moramo resno pomeniti. Tako bomo lahko sejo hitro končali in bomo imeli od nje neko korist. Predsednik naj vodi sejo, mi bomo pa povedali. še svoje,« je odgovoril Jože v želji, da bi odbor začel že enkrat s pravilnim delom
»Jaz ne vem, o čem bi razpravljali...
kako naj potem imamo sejo?« je odgovoril predsednik važno, hoteč e tem prikriti svojo vznemirjenost. Voditi sejo, kot je predlagal Jože, brez aktivista, se mu je zdelo skoraj nemogoče. Otvoril bi že, kakor je večkrat, ko je bil navzoč aktivist, a kdo bo govoril naprej? »Prekleti smrkavec!« seje jezil na tihem, »ti lahko govoriš, ko si pri vojakih mnogo slišal in se naučil. A kako naj vem jaz?!«
»Toliko boste pa vedeli,« je rekel sekretar Mirko in vstal, se prijel z rokami za mizni rob in se sklonil malo naprej, kot da se hoče prikloniti ter važno nadaljeval:	»Tovariši in tovarišice!
Otvarjam današnjo sejo in vas pozdravljam! Besedo predam tovarišu Kološu.«
Način Mirkovega nastopa je bil šaljiv; predsedniku se je zdelo, da celo posmehljiv. »Da bi jaz predal besedo Kološu, temu mladincu? Ne, čeprav mnogo ve! Ali bodo mene zdaj že taki učili?« se je jezil na tihem. Najrajši bi takoj začel sejo in pokazal, da je tudi on toliko sposoben kot Jože. Toda ni se mogel spomniti nič pametnega, kar bi lahko razlagal odbornikom. Zato mu je bilo žal, da ni pristal že na prvi Ivanov predlog, da bi šli domov. Molče je kuhal jezo, da se ne bi izdal. Vendar je čutil, da na to posmehovanje mora nekaj odgovoriti.
Iz zagate ga je rešil stari Jurgec, ki je bil že nestrpen in je silil:
»Če kaj hočemo, začnimo hitro!«
»Pa ti otvori, ti bolje veš!« je predsednik Pavel vrnil sekretarju kratko in posmehljivo, še predno je pomislil, kaj se lahko skuha iz tega. »Govorite, če hočete, toda brez mene, ker tako ne bo nič pametnega,« si je mislil na tihem.
»Posedite se! Bom pa jaz...« je rekel sekretar. Njegove besede so izzvenele neresno, čeprav se je delal resnega. Mislil je namreč: »Glavno, da začnemo, potem bo že Jože govoril.« Z njim sta se že nekajkrat menila in se je prepričal, da ve mnogo več kot ostali odborniki.
»Počakaj!« ga je prekinil Jože Na obrazu se mu je brala lahka razburjenost, ki jo je skušal prikriti Resno, vendar ne v razburjenem tonu je nadaljeval: »Ali bomo imeli sejo ali komedijo? Za sejo se burke ne spodobijo.« Z bolj trdimi besedami, ki so zvenele
očitajoče, je nadaljeval: »Ali smo odborniki ali nismo? Če hočemo predstavljati odbor, moramo delati z voljo in se zavedati svoje odgovornosti, moramo delati v korist organizacije in njenih članov, v korist poštenih vaščanov, če ne, pa rajši prepustimo mesto drugim, ki bodo morda več naredili.«
»Tako je, mu je pritrdil stari Jurgec navdušeno. »Ali bomo delali kaj pametnega ali pa gremo spat. Za ponočevanje sem že prestar.«
Silili so v predsednika, naj začne; ta pa se je v zadregi in užaljenosti izgovarjal:
»Meni ni nihče nič povedal, o čem naj razpravljamo na seji. Iz Okrajnega odbora so me le obvestili, naj skličem sejo, ker bo nekdo prišel. In to sem storil, drugo pa ne vem. Hudič jih ve, kaj spet hočejo!« se je razjezil, da bi dal poudarka svojemu zagovoru. »Jaz se v te stvari toliko razumem kot vi.« Na tihem pa si je mislil: »Da se ne boste jezili na mene, če bo aktivist prinesel kake naloge.«
»Dovolj razumete,« ga je zavrnil Jože, »da lahko naredimo sejo po domače in se pomenimo o stvareh, ki nas žulijo. Pogovorimo se lahko o tem, kar žuli vaščane in o čem govorijo skoraj vsak dan.«
»Jaz ne vem govoriti tako lepo, kot oni iz Okrajnega odbora,« se je izgovarjal predsednik še naprej; mislil pa si je: »O tem, kar govorijo ljudje, bi tudi jaz vedel mnogo povedati; toda kašen smisel ima to?«
»Kdo pa reče, da mora predsednik znati lepo govoriti?!« ga je prekinil Jože v svoji vnemi, da bi se delo od-
bora izboljšalo, ki pa mu je že prehajala v razburjenost. Jezil se je nad zavlačevanjem in je hotel hitro povedati svoje: »Povejte po domače: otvarjam sejo in predlagam, da se pogovorimo o napakah, ki jih je zagrešil naš ljudski odbor in o katerih vaščani toliko govorijo.« Govoril je počasi in s poudarkom. Dnevnega reda ni omenjal po točkah, ker je vedel, da je predsednik sestavljal dnevni red vsakikrat s pomočjo aktivista. Potem je s spremenjenim, hitrejšim glasom nadaljeval: »Mislim, da bi to bilo zaenkrat dovolj. Kajti če se bomo sestajali redno, bomo druga vprašanja lahko obravnavali na prihodnjih sejah. Torej to bi lahko bila kot prva točka, druga pa razno ali slučajnosti«
Predsednik Pavel se jo nehote popraskal za ušesom in se molče jezil na Jožeta, zakaj ga uči, kakor da on tega nebi vedel. Nek strah pa mu je potrjeval, da on tega res ni vedel in bi skušal povedati tako učeno, kot pove okrajni aktivist
»Tako je!« je pritrdil Ivan. »Kaj je treba dolgih obredov — kratko in hitro —.«
»Jože pa bo imel referat, ga je prekinil sekretar.
Predsedniku to ni ugajalo. Kaj pa je Jože nasproti njemu, da bo imel referat kot kak okrajni aktivist? Pa ni utegnil naprej razmišljati, ker ga je zmotil Jože.
»Referat? Kaj mislite, da ne more biti seja brez referata?« 
»Koj bomo pa govorili, če ne bo referata?« je vprašal Mirko zelo resno.
(Dalje prihodnjič)
Murska Sobota, 30. avgusta 1951
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
Našim naročnikom
Uredništvo in uprava našega lista se trudita, da bi zadovoljila željam naročnikov. Želimo, da bi list bil čim zanimivejši in da bi iz njega izvedeli vse kar vas zanima. Kdor ima kake posebne Želje, prosimo, da nam jih sporoči. Mi jih bomo upoštevali, kolikor nam bodo okoliščine dopuščale.
Obenem prosimo vse naročnike, ki so z naročnino v zaostanku, da jo čimprej poravnajo, ker tudi mi moramo sproti kriti izdatke. Zadnji čas pošiljamo vsem takim položnice, nekateri so jih že prejeli, drugi jih bodo v prihodnjih dneh. Na srednjem delu položnice na vrhu piše znesek, koliko ima kdo za plačati V ta znesek je všteti zaostanek naročnine in še naročnina za prihodnje mesece do konca tega leta. Ker se je naročnina v zadnjih mesecih nekajkrat spremenila, smo dokončno odločili, da bo naročnina za letošnje leto 260 din in so obračuni na položnicah tudi tako narejeni. K temu je še prišteta poštnina za opomin.
Ker uprave vseh časopisov zahtevajo, da se naročnina plačuje v naprej, upamo, da tudi vi ne boste odklonili plačila za prihodnje mesece do konca tega leta. Če boste plačali za vse leto, bo to najlepši račun za vas in za nas.
Uprava.
Gasilsko tekmovanje v Radgoni
Ko je v soboto zvečer legel mrak na prijazen trg, je 150 radgonskih in okoliških gasilcev korakalo v povorki po ulicah. Z bakljami v rokah so manifestirali svojo pripadnost Fronti in delovnemu ljudstvu. Po bakljadi je bila v Domu prosvete svečana gasilska akademija. Pevci SKUD »Jožeta Kerenčiča« so zapeli borbene in narodne pesmi. Oglasil se je gasilski rog. Na odru so se vrstili prizori. Nekakšna reportaža o gasilskem delu, ki je zbranim gledalcem povedala vse: kako gasilec rešuje človeška življenja, poslopja, imovino...
Naslednje jutro je že ob 5. uri radgonska godba zaigrala budnico. Radgončani so naglo pozajtrkovali in odhiteli na mesto, kjer so že stale v zboru gasilske čete iz vsega okraja. Znak! Izurjeni gasilci so prijeli za orodje. Kdo bo prvi? Številni gledalci so budno opazovali gibe rok svojih gasilcev. Rezka povelja! Čete so se pomerile v pešadijskih vajah. Težko je uganiti, katera četa bo odnesla prvo mesto. Sele komisija je rekla zadnjo besedo: »Kapelčani in Radgončani nosijo zastavo!«
Zares! Ponesli so jo v povorki po trgu, mimo tribune na kateri so stali gasilski voditelji, gosti iz Ljutomera in Sobote, zastopniki oblasti in Partije.
Množici gledalcev je spregovoril sekretar gasilske zveze Slovenije, za njim pa predsednik okrajnega ljudskega odbora tov. Kociper. S pozdravom »Na pomoč« so jima odgovarjali. Se pozdravno resolucijo pošljimo! Obveljala je njihova in poslali so jo Zvezi z obljubo: »Ostanemo Vam zvesti gasilci!«
Popoldne so prišli na vrsto Mariborčani. Novo presenečenje! Demonstracije' z »maginus« lestvo, gašenje s peno in še marsikaj, kar domačini niso poznali. Tudi vaja z dihalnim aparatom »Dreger« je bila novost za Radgončane. No, priznali so Mariborčanom, da so mojstri v gasilstvu.
Alarm! Nekje gori. Kot bi razdražil mravljišče, je izgledalo po Radgoni. Minute so odločale, brnenju motorjev brizgaln so se pridružili krepki curki vode iz številnih cevi. Gasilci so sklenili obroč od Mure čez Trate do okrajnega poslopja. Izgledalo je, da gre za resnico. Bila pa je samo vzorna mokra vaja gasilcev radgonskega okraja. ks
To in ono
iz Cezanjevcev
Skoro bi se znašel s kolesom vred v potoku. Naenkrat mi je zmanjkalo tal pod nogami, oziroma druge polovice mostu čez Ščavnico, ker ga je že davno odnesla voda. Mislim, da je most na ljutomerskem teritoriju, a ga Ljutomerčani nočejo popraviti, ker tod hodijo in kolesarijo večinoma gornji, to je Cezanjčani in drugi proti Mali Nedelji, Na ovinku trohnijo debeli hlodi menda že nekaj let; so pač zato tam, da so v napotje koscem in pešcem.
Kje je pravzaprav Ščavnica? Na več mestih je videti strugo poraslo z. grmovjem in brez vode, potem spet potok ali lužo preraslo s  travo, nato pa potok s topolovci, kjer voda sili iz struge. Zato so tu pogoste poplave, ker voda komaj najde predore za odtok. Mnogo dela se je nabralo in težko bo regulirati Ščavnico. Toda z dobro voljo bi šlo tudi to.
Preko vode in blata sem se znašel na lepi cesti, ki so jo gotovo uredili Cezanjčani. Tu bi lahko naredili glavno cesto skozi Cezanjevce po nižini vse do Male Nedelje.
Končno sem le srečno, čeprav blaten, prišel v Cezanjevce. Ker v pisarni KLO nisem našel nikogar, sem se obrnil na nekega vaščana. Izvedel sem, da je v vasi že 14 dni počitniška kolonija, ki so se je Cezanjčani v začetku bali, češ, otroci bodo delali samo škodo. Pa jih otroci nič ne motijo. Zjutraj pridejo večinoma iz Ljutomera, zvečer pa odidejo. Čez dan se kopljejo in igrajo. Hrano imajo dobro, kuhajo pri Markovičevih. Zbirajo se v šoli in niso nikomur v napotje. Starši pa so pri delu brez skrbi.
Svoj čas je Micka hotela ustanoviti otroško igrišče za poletni Čas, ko ljudje nimajo časa paziti na otroke, pa ji vaščani niso odobravali. Morda bodo sčasoma le spoznali, da bi bilo koristno.
Zadnji čas so v Cezanjevcih zopet pokradli kokoši in čebelne panje. Ljudje nekaj sumijo, kdo bi jih bil, a ne upajo povedati, ker se boje zamere.
Okrog šole je nov, še nedograjen plot, ker šolski upravitelj ne more dobiti potrebnega lesa. Otroci so mi pred šolo povedali, da so se za ta plot pričkali že nekaj let. Prej se je okrog šole pasla vaška živina, novi upravitelj pa bolje skrbi za šolsko gospodarstvo. Sola je znotraj lepo urejena, zunaj pa je potrebna popravila. Čudno se mi je zdelo, da so v skladovnici drv pred šolo večinoma mehka, topolova drva in nič bukovih. Zdi se mi, da v vogričevskih gozdovih še uspeva bukev. Pa pravijo, da je za šolo vse dobro.	A. S.
NAD SVARILNO DESKO SE JE ZNESEL
Pred nedavnim je KLO Tišina prejel odločbo Sveta za prosveto in kulturo LRS, s katero se zavaruje grajski park na Tišini kot prirodna znamenitost. Varstvo parka je bilo poverjeno neposredno Krajevnemu ljudskemu odboru Tišina, to nalogo pa sta dobila tudi Gozdarski institut Slovenije in Gozdno gospodarstvo v M. Soboti. KLO Tišina je bilo predloženo, da o zaščitnosti parka obvesti prebivalstvo, naj bi to upoštevalo. Da bi bila zaščitenost parka očitnejša, je GG M. Sobota dalo izdelati deske z napisi, ki naj bi neprevidneže svarili pred prekrški. Te table so bile postavljene okrog parka na vidnih mestih.
Takoj prvi dan izpostavitve svarilnih desk so Tišinčani čudno pogledovali na napise, ki so bili sicer svarilni, ne pa nevarni. To se pravi, da nikogar niso prizadeli z drugim, kakor s kričeče barvnimi črkami, ali nekoga, ki ne ceni takih stvari tudi s svarilno vsebino.
Kazalo je, da svarilne deske niso bile preveč prijazno sprejete. Zgodilo se je namreč, da je nekega Tišinčana svarilna deska preveč zbodla v oči, pa je vpliv napisa zmanjšal s tem, da je desko obmetal z blatom ter z žebljem pribil nanjo kol. Zakaj je dotičnika napis tako prizadel, ko so pa mnogi drugi nemoteno hodili mimo? Verjetno je imel za to svoje tehtne razloge, ki nikakor ne kažejo čistih računov.
Bilo bi torej zelo primemo, da ljudje v Tišini sami v bodoče preprečujejo slična nepremišljena dejanja ter se na ta način izognejo posledicam, ki ne bi bile zanje ugodne niti moralno niti materialno.	H. B.
Popravek
V predzadnji številki se nam je v članku »Vinogradniško gospodarstvo Kapela je letos prodala 80.000 cepljenk« vrinila tiskarska pomota. Namesto »trinajstletni (udarnik) Ivan Ivanič« mora Tstati »trinajstkratni udarnih Ivan Ivanič«.
IZ OBMURSKIH KRAJEV
V Noršincih so izpolnili obvezno oddajo
Doslej so v ljutomerskem okraju odkupili nad 100.000 kg žitaric, kar se približuje tretjini obveznega odkupa v vsem okraju. Kmetovalci v Krajevnem ljudskem odboru Noršinci so v dveh dneh 100 odstotno izpolnili svojo obvezno oddajo, najslabši pa so večji kmetje v KLO Bolehnečice in Logarevci, ki še precej dolgujejo. Kmetijske zadruge odkupujejo v polovici krajevnih ljudskih odborov, ker ponekod še mlatijo. Računajo, da bodo zaključili odkup v drugi polovici septembra.
Fotoamaterski krožek v Ljutomeru
Klub Ljudske tehnike v Ljutomeru je na pobudo tov. Bergerja organiziral fotoamaterski krožek. V začetku se je prijavilo šest članov, pričakujejo pa, da bo število poraslo, ker je med Ljutomerčani zanimanje za fotošport precejšnje. Krožek bo nudil vsem, ki se zanimajo za fotografiranje, vso strokovno znanje in tako vzgojil sposobne fotoamaterje.	G. A.
Izpolnili so petletni plan
Opekarniški obrat v Gornji Radgoni je nedavno izpolnil petletni plan, in sicer surove zidne opeke s 106 odst., a žgane opeke s 102,5 odst. Tak uspeh so med drugimi dosegli z * mehanizacijo obrata, ko so pred meseci uredili potrebne sušilnice in transportna vozila. S tem so izboljšali tudi izdelke.
Radio-amaterji v Okoslavcih so izdelali radijske sprejemnike
Ljudska tehnika v radgonskem okraju je zadnji čas uspešno razvila svoje delo v radioamaterstvu. V tem brezdvomno prednjači vas Okoslavci, kjer je mladina najbolj delavna. Že lansko jesen so ustanovili poleg avto-moto krožka še radioamaterski klub, za katerega so uredili prostore In organizirali delavnico, v kateri se shaja mladina iz domačega aktiva Ljudske tehnike. Klub šteje 25 članov, vodi ga marljivi mladinec Ciril Jurkovič.
V	delavnici popravljajo radijske apa-
rate ter izdelujejo in sestavljajo tudi nove sprejemniki. Doslej so izdelali 5 enocevnih sprejemnikov, 1 dvocevnik, 1 trocevnik Super, 1 četverocevnik Super, 1 oscilator in 1 usmerjevalec za polnjenje akumulatorjev Ozvočili so vas Okoslavci in pomagali pri ozvočenju Gor. Radgone, pred vajami protiletalske zaščite letos pomladi. Imeli so 30 predavanj radioamaterstvu, eno razstavo in eno kulturno prireditev z igro »Dobrava«, s katero so tudi gostovali v Rožičkem vrhu. V klub vključujejo tudi pionirje, ki kažejo zanimanje za to.	-jh.
Mladi tehniki v Cerkvenjaku
V	radgonskem okraju so zadnje dni ustanovili dva nova kluba ljudske tehnike: V Cerkvenjaku in na Janževem vrhu.
V	Cerkvenjaku se je vpisalo v klub 25 mladih članov, ki se bodo usposabljali v avto-moto krožku in fotosekciji.
V	Janževski klub so se priglasili mladinci — mladi zadružniki. Zanimajo se za strojno tehniko in so že začeli s tečajem v avto-moto skupini, ki šteje 18 mladincev. V praktičnem delu pri zadružnih strojih se usposabljajo za bodoče strojnike  in traktoriste. ks
V	Okoslavcih elektrificirajo vas
Novoustanovljeni elektro-strojni krožek v Okoslavcih že giblje. Petnajst mladincev pomaga pri elektrifikaciji vasi, kjer že sveti električna luč. Kmalu bo zasvetila v poslednji hiši.
Preteklo nedeljo so odšli mladi električarji k Juriju ob Ščavnici, kjer so seznanili vaščane o elektriki Obljubili so jim pomoč pri elektrifikaciji vasi.
ks
Invalidska organizacija je postavila dober tekmovalni načrt
Okrajni odbor Zveze vojaških vojnih invalidov v Gor. Radgoni je razposlal vsem krajevnim zvezam tekmovalne točke, v katerih med drugim navaja: Kateri krajevni odbor ZVVI bo imel največ uspehov pri zbiranju prostovoljnih prispevkov za zgraditev kulturnega doma v Trstu, pri zbiranju raznih odpadkov, zbiranju zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, dosegel največji uspeh pri varčevanju in naredil največ pri bodočih volitvah v KLO, kateri odbor bo prvi pobral 100% članarino ter organizacijsko in politično pripravil svoje člane za izvolitev najboljših delegatov za III. kongres ZVVI Jugoslavije, kateri odbor bo izvedel več organizacijskih in množičnih sestankov, sej odborov za okrepitev in zboljšanje dela krajevnih odborov ZVVI okraja Radgona Nadalje se zavzema za tesnejše sodelovanje invalidov z ostalimi množičnimi organizacijami.	-jh.
Dobra udeležba KDZ v intervencijski trgovini
Kmetijske delovne zadruge Apaške kotline oddajajo zadružni tržnici v Mariboru lepe količine živilskih proizvodov. KDZ »Edvard Kardelj« v Apačah je dala do pred kratkim blaga v vrednosti 200.000 din in za enako vsoto KDZ »Franc Rozman-Stane« v Žepovcih, dočim je KDZ Matija Gubec v Stogovcih prodala do pred kratkim za 530.000 din, KDZ »Tone Tomšič« v Podgorju je prodala blaga za 650.000 dinarjev, KDZ »Slavka Šlandra« v Šegovcih za 119.462 din in KDZ »Ivana Hribarja« v Lutvercih za 486.335 din.
-jh.
Naši čitatelji pišejo • • •
V KDZ Razkrižje gradijo moderen goveji hlev
Že v zgodnji pomladi so se zadružniki KDZ v Razkrižju začeli pripravljati na gradnjo novega govejega hleva za 54 glav goveje živine. Pri gradnji upoštevajo naj novejše izkušnje, da bo živinoreja bolje uspevala. Zraven hleva bodo prostori za  zbiralnico mleka, oskrbnika živine in drugi. Lansko jesen pa so zgradili silos za 200 kubičnih metrov zelene krme. Tega bodo lahko uporabljali šele takrat, ko bo dograjen hlev.
Sedaj hlev že gradijo, vendar zaradi poljskih del in zaradi pomanjkljive organizacije delo ne napreduje, kakor bi bilo želeti. Večkrat na gradbišču primanjkuje raznega gradbenega materiala, zato ostanejo delavci brez dela. Tako je pred dnevi prišlo na gradbi-
šče šest tesarjev, ki pa niso imeli kaj tesati, ker niso pravočasno pripeljali hlodovine. Tokrat so krivdo pripisali upravi gradbenega podjetja. Včasih pa se slabo odzovejo tudi domači vozniki s konjsko vprego, ki bi morali na gradbišče dovažati potreben material.
M. I.
Obsojamo tako zadružnico
Iz kmečke delovne zadruge v Razkrižju pišejo, da vsi pošteni zadružniki obsojajo zadružnico Smolkovič, ki si je letos protizakonito prilastila pšenico iz njive, ki jo je vložila v zadrugo, ter vse snopje zavozila na svoj dom. Že lani je bila kaznovana s tri mesece zapora, pogojno, ker je kršila zadružni red. Kaže pa, da jo ta kazen ni spametovala, zato bo prav, če bo letos morala odslužiti staro kazen, za letošnji prekršek pa zasluži še novo.	I. M.
Motorne dirke v Murski Soboti
Avto-moto društvo »Štefana Kovača« v Murski Soboti se v letošnjem letu uspešno razvija. Člani se trudijo, da bi ne le izpolnili v začetku leta sprejete naloge, temveč jih presegli. Doslej je že 50 tečajnikov naredilo izpite za motoma kolesa in avto. Obenem je društvo usposobilo 23 traktoristov na tečaju v Rakičanu. Posebne zasluge za to ima vodja avtošole tov. Šparaš. Po znanem motociklistu Jožetu Šarotarju, podpredsedniku društva, je bilo zastopano na vseh večjih motociklističnih prireditvah. Za zaključek svojega polletnega dela priredi v nedeljo, 2. septembra dopoldne velike meddruštvene krožne dirke v Murski Soboti. Nastopili bodo priznani dirkači slovenskih društev, med njimi najmlajši znani dirkač, 15-letni Ervin Pepel iz Vranskega.	A.
V Radgoni bodo zgradili  gostišče „Dom borcev"
Okrajni odbor Zveze borcev v Radgoni je pred kratkim sklenil zgraditi v Gor. Radgoni gostišče »Dom borcev«, od katerega dohodek bi služil za podpiranje vojnih vdov in sirot svojcev padlih borcev. V kratkem bodo postavili pripravljalni odbor in pričeli s pripravami za gradnjo doma. -jh.
Da ne bo prepozno
Letos je dala oljna repica v Prekmurju razmeroma dober pridelek, predvsem tam, kjer so kmetje opravili zgodnjo setev. Lep pridelek so imeli zadružniki v Kramarovcih, na ekonomiji Martjanci in še v poedinih ostalih zadrugah, zato predvidevajo letos zasejati več kot prejšnja leta.
Mesec avgust je najprimernejši za setev oljne repice, kar pa lansko leto niso povsod upoštevali. Navadno jo sejemo po pšenici, krompirju, ječmenu ali ovsu. Kjer se da, bomo sejali le s strojem, saj občutno prištedimo na semenu in delovni sili. Kar izračunajmo! Pri strojni setvi potrebujemo 8—12 kg, dočim pri ročni setvi 12 do 16 kg semena. Če smo sejali s strojem, jo lahko okapamo s okopalnikom. Predvsem je priporočljivo, setev čim večkrat okopati, in to v jesenskih mesecih v septembru in oktobru.
Če upoštevamo ugodno zamenjavo semena za olje, je oljna repica zelo donosna kultura. Kmetovalcem se priporoča, da čimprej sklenejo pogodbe z domačimi zadrugami in si tako zagotove ugodne odkupne pogoje. Ker je oljna repica v zgodnji pomladi prva izdatna paša čebelam, ima setev oljne repice svoj gospodarski pomen tudi s te strani.
Dvakrat več krompirja
Krompir je v Prekmurju znana in priljubljena kultura. Kljub ugodnim podnebnim pogojem, kakor tudi primerni zemlji, pa so hektarski donosi krompirja le povprečni ter ne dosegajo uspehov, ki jih imajo napredne poljedelske države. Vzroki so predvsem v domačih izrojenih sortah, ki jih kmetje drže že desetletja. Naša državna posestva in poedine kmečke delovne zadruge v Prekmurju, se zadnja leta vzgledno borijo za dvig hektarskih donosov. To poizkušajo z novimi uvoženimi sortami krompirja. Po strokovnih ugotovitvah, so se poedine uvožene sorte pokazale kot izredno plodne za naša tla in podnebne razmere ter dajejo do 3-krat več pridelka kot pa domače sorte.
Izredno mnogo obeta iz Holandije uvožena sorta »Bemovec«. To je jedilni krompir, odporen proti plesni (požar), pridelek pa je ob količkaj ugodnih pogojih vsaj. od 2—3-krat večji od domačih sort. Ima to vrlino, da tvori enakomerno debele plodove, vsled česar ima na trgu prednost pred ostalimi sortami. Letošnji poizkusi so pokazali, da srednje raščen grm da od 23 do 28 lepo raščenih enako velikih plodov.
Dobro se je obnesel tudi uvoženi krompir, sorte »Alfa« (uvožen iz Holandije). V murskosoboškem okraju so za poizkušnjo zasadili letos večje površine na državnih posestvih v Rakičanu in Beltincih ter v zadrugi Bakovcih, manjše površine pa tudi na zadružnih ekonomijah v Dokležovju, Domajincih in Melincih. V vseh primerih, na dokaj neenaki strukturi zemlje, je nova sorta krompirja izredno lepo zrasla ter obeta boljši pridelek od domačih sort.
Dokončno se še ne more izreči sodbe o letošnjih poizkusih z novimi, uvoženimi sortami. Kljub temu pa že sedaj lahko z gotovostjo trdimo, da so nove sorte boljše in da bodo polagoma izpodrinile poedine izrojene sorte domačega krompirja. Kakšni gospodarski uspehi se obetajo z novimi sortami, pokaže preprost račun: Povprečni hektarski pridelek krompirja v Prekmurju računamo od 100—150 stotov. Če računamo, da ob sedanjih pogojih sade kmetje v murskosoboškem okraju okrog 3000 ha krompirja, je to letno 3600 vagonov pridelka. Z dobrim, uvoženim semenom in seveda tudi s primerno obdelavo zemlje, bi lahko kmetje Prekmurja brez večjih težav pridelali pri isti površini od 6 do 7 tisoč vagonov krompirja. To se pravi, za 100 odst. več kot ga pridelajo danes. Ker je krompir izdatna hrana živini, predvsem svinjam, bi lahko s takim pridelkom redili še enkrat večje število prašičev, kot jih rede danes.
Kmetje v poedinih krajih v Prekmurju na račun krompirja raje sejejo koruzo, češ da ima ta večjo krmno vrednost. V resnici pa je obratno. En ha krompirja, računajoč povprečen pridelek, zaleže po krmni vrednosti točno za dva ha koruze. Seveda s tem ni rečeno, da več ne bomo pridelovali koruze, vendar ne na račun krompirja,
predvsem ne tam, kjer ta ugodno uspeva.
Letošnji uspehi uvoženih sort krompirja narekujejo, jesenski pridelek skrbno vskladiščili ter ga pripraviti za seme. Zadružni sklad bo sporazumno a poverjeništvom za kmetijstvo pri OLO preskrbel večje količine semena za zadruge in napredne kmetovalce, ki so pripravljeni seme nadalje razmnoževati za splošne semenske potrebe kmetijstva. Semenski krompir bo sicer za nekaj dinarjev dražji od ostalega, kar pa se bo pridelovalcem bogato povrnilo že ob prvem pridelku.
ŠPORT
NEOLDOČEN REZULTAT Mura : Železničar (Ljubljana) 1:1
Nogometna tekma za prvenstvo slovenske lige med Železničarjem iz Ljubljane in Muro, ki je bila odigrana na igrišču Mure v Soboti, se je končala z neodločenim rezultatom. Čeprav je bilo moštvo Mure predvsem v drugem delu boljši nasprotnik. napadalna vrsta vse, še tako lepe prir like za dosego gola ni znala izkoristiti.
Moštvo Železničarja je takoj v začetku močno napadlo in rezultat je bil, da so dosegli že v drugi minuti gol. Ostro streljano žogo iz bližine Režonja ni mogel ujeti. Po tem golu se je moštvo Mure počasi otreslo pritiska in začetne nervoze. V 15. minuti je nastala gneča pred vrati Železničarja, toda žoga nikakor ni hotela v mre-
žo.	Igra je bila v tem delu enakovredna. Obe moštvi sta se trudili, da bi dosegli uspeh, toda zaključnega strelca ni bilo. Zadnje minute prvega dela igre je zopet prevladovala enajstorica Železničarja, vendar brez uspeha. V 40. minuti je Norčič imel lepo priliko, da izenači, toda iz bližine je poslal žogo mimo gola.
v drugem delu igre je skoraj ves čas prevladovalo moštvo Mure. ker pa ni bilo nikogar, ki bi lepe pozicije realiziral, jim je komaj uspelo izenačiti. Že prvih 10 minut so izsiliti tri kote, vendar brez uspeha. V 17. minuti jim je uspelo izenačiti. Horvat je z leve strani streljal tik pred vrata, kjer se je znašel Noričič in z glavo pognal žogo v mrežo. Vsi nadaljni napadi moštva Mure niso prinesli uspeha, čeprav so izsilili še tri kote. Vsi močnejši streli so zgrešili vrata, nekaj slabih strelov je pa vrattr Razbornik obranil. V zadnji minuti je imelo moštvo Mure zopet lepo priliko za dosego gola in s tem zmago. Bencik je iz kakih devet metrov ostro streljal — toda v out.
V	moštvu Mare je bila na mestu le krilska vrsta, predvsem Bela Norčič. Ugajala sta tndl Klepec in Busen. Maroša je bil v začetku nesiguren, pa se je pozneje popravil. Napadalna vrsta je odpovedala, čeprav so se poedinci trudili. Režonja ni imel posebnega dela.
Moštvo Železničarja je v začetku ostro pritisnilo in so posebno preko desne strani izvedli nekaj nevarnih napadov. V drugem delu so se v glavnem omejili na obrambo.
Sodnik Jančič iz Maribora je svojo nalogo prav dobro rešil.
Mura II.: Ledava 4:0
V	predtekmi sta se pomerili moštvi enajstorice Mure II. in Ledave iz Črnelavec. Zmagalo je boljše moštvo Mure, ki je bilo ves čas igre v precejšnji terenski premoči. Obe moštvi sta igrali slabo, vendar je pa potrebno poudariti, da je moštvo Ledave pokazalo več. kakor je bilo za pričakovati. Posebno v obrambi so imeli nekaj dobrih moči. Gole za Muro so dosegli Bažika 2 in Fujs 2. Sodil je Vezjak.
PLAVALCI SOBOTE SO DOŽIVELI PORAZ V KRANJU
Srečanje plavalcev iz Murske Sobote, ki so si letos priborili naslov prvaka skupine C II. republiške lige, z moštvom plavalcev iz Kranja ni razočaralo ne plavalcev ne ostalih Sobočanov, kajti vsi smo dobro vedeli, da sta prvaka obeh skupin
II.	republiške lige sorazmerno enako močna. So-
bočani so upoštevali tudi prednost moštva Železničarja iz Kranja v skokih, v katerih so Sobočani zelo slabi že zaradi tega, ker ni v Soboti nekje v bližini skakalnice za trening. V plavalnem dvoboju so soboški plavalci zasedli več prvih mest, in sicer šest, dočim so plavalci Železničarja zasedli pet prvih- mest. toda to Jim ni dalo prednosti v točkah, kajti uspeh je bil sledeč: 72:69 v korist Železničarja. V skokih je bito razmerje 8: 14. prav tako za Žeezniarja in v waterpolu 6:4 (2:2), torej tudi zmaga Železničarja. Rezultat je tesen, a po mnenju plavalcev bi bil boljši, če ne bi bilo napornega potovanja. Večina plavalcev namreč ni dosegla rezultatov, kakršne je dosegla na ostalih tekmovanjih. Razlika v nekaj dragocenih sekundah  jim je prinesla tudi poraz. 	
Ravnateljstvo gimnazije v Murski Soboti obvešča vse dijake, da bo prvi šolski dan v šolskem letu 1951/52 dne 10. sept. 1951. Ob 8, uri zjutraj bo v gimnazijski telovadnici  svečana proslava. — Ravnateljstvo
Ravnateljstvo učiteljišča v Murski Soboti obvešča vse dijake, da so prvi šolski dan v šolskem letu 1951 52 dne 10. sept. 1951. Ob 10. uri dopoldne bo v gimnazijski telovadnici svečana proslava — Ravnateljstvo.
GRADBENO
PODJETJE
v Murski Soboti
potrebuje večje število delavcev. Interesenti naj se prijavijo v pisarni „0grad“.
Delavsko-uslužbenska menza državnega posestva v Rakičanu
sprejme izučeno kuharico.
Plača po dogovoru. Reflektanti se naj zglase na Državnem posestvu Rakičan. Več osebno.
MESTNI KINO V MURSKI SOBOTI predvaja 31. avgusta do 2. septembra angleški film »Skrivnost sobe št. 19«. Od 4. do 6. septembra ameriški film »Ljubavni sen«.
Klavirsko harmoniko 24-basno v dobrem stanju prodam. Kerčmar Viljem, Kuštanovci 39, p. Mačkovci.
Samostojno gospodinjsko pomočnico k 3 osebam, staro nad 30 let, sprejme Dr. Šuc, Ljubljana, Vodovodna 1.
Peč za kopalnico prodam. Murska Sobota, Soteska 10.
POZOR!
Bolnim na želodcu, ledvicah in žolču nudimo poljubne količine priznane zdravilne mineralne vode »Rogaška Slatina« iz vrelcev Styria in Donat. Potrošniška zadruga, špecerija, Murska Sobota, Zvezna ul. 4.
CENE SLIVAM
V zveznem svetu za promet z blagom so določili odkupne cene za slive. Slive »Branica« za izvoz bodo plačali po 8 do 9 din za kg, slive za notranjo potrošnjo pa 5 do 6 din, slive za industrijsko predelavo od 2.50 do 3 din za kg, suhe slive pa po 30 din kg. To so najvišje cene, po katerih se lahko odkupuje slive.
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 30. avgusta 1951
Boj človeštva proti
rastlinskim škodljivcem
Drobcene žuželke ali celo samo uši so v svetovni zgodovini že neštetokrat pognale človeški rod v kaj resne težave. Človek se jih je bal kot kuge, ker se jim ni mogel zoperstaviti. Tako je za egiptovskimi zelenimi kobilicami ostajala puščava, trsna uš je pred približno 70. leti uničila vse stare vinograde v Evropi, mehiška bombažna »pipa«, je nekega leta v Severni Ameriki uničila 614.000 ha bombažnih nasadov. Koloradskega hrošča so se komaj ubranili v Ameriki, sedaj pa grozi z uničevanjem krompirišč v, Evropi. Slično uničuje sadno drevje tudi majhna ščitasta ušica kapar, v gozdovih opravlja svoje pogubonosno delo gubar, v v vinogradih se komaj branimo peronospore in uidija, v Afriki uničujejo pohištvo bele mravlje terminiti itd. 
Zanimivo je to, da imamo v naših stoletjih vedno več škodljivcev. Posebno v prejšnjem stoletju se je pojavila vrsta novih, ki jih naši pradedje niso poznali, ali pa jim niso bili škodljivi. Tako iz preteklega stoletja izvirajo šči-tasta uš kapar, koloradski hrošč, trtna uš, peronospora, ouidij itd. Skoraj vse so se pojavile na »bajnem« divjem Zapadu — v Ameriki. V nekaterih letih imajo te škodljive živalice večjo moč, v nekaterih letih pa spet manjšo. Mnogo je odvisno od podnebja, mnogo pa tudi od tega koliko se človeštvo bori prot razširitvi škodljivih živalic.
Vse posledice »delovanja« škodljivih žuželk smo že prav dobro občutili tudi pri nas. Poglejmo Goričko! Koliko žlahtnih vinogradov je bilo pred 70. leti po goričkih bregovih. Danes so gorice po Goričkem res že spet precej razširjene, vendar kmetje (v tem času je bilo na Goričkem mnogo posestev deljenih in so tam nastale bajte prav iz nekdanjih kleti) danes rajši sade samorodnico. Posebno v soboškem okraju je malo žlahtnih nasadov. O kaparju ni treba izgubljati besed, a sedaj so obmurski predeli že dodobra obkroženi še s koloradorjem.
Ogromno škodo so naredili škodljivci tudi drugod po državi. Tako so na
Hrvatskem gozdni škodljivci hudo prizadeli 375.000 ha gozdov in okoli 12 milijonov sadnih dreves. Neke vrste molj je v Srbiji naredil v zadnjih letih občutno škodo tudi na sladkorni pesi, ščitasta uš pa je v zadnjih dveh desetletjih uničila po Srbiji, Bosni' in Hrvatski okoli 20 milijonov debelih sliv. Po splošni oceni strokovnjakov propade po vsej državi letno tudi okoli 15.000 vagonov vseh žitaric od snetljivosti. Tudi v vroči Dalmaciji so se pojavili škodljivci, čeprav je tam sam kamen. Tam so se v nasadih oljk pojavile velike jate oljčnih mušic itd. Lahko rečemo, da danes nobena zelena rastlina ni več varna pred škodljivci.
Ali stojimo križem rok?
Ne, ne stojimo križem rok in ne čakamo kaj se bo ljubilo živalicam pustiti za ljudi. Kakor povsod na svetu, tako se je tudi pri nas pričela vse hujša borba proti tem nevarnim škodljivcem in to z vsemi razpoložljivimi tehničnimi in kemičnimi sredstvi.
V Zagrebu imamo poseben zavod za zaščito rastlin. Tu je več strokovnjakov, ki raziskujejo, kako bi bilo mogoče posamezne škodljivce na najlepši in najcenejši način odpraviti. Ljudje v zavodu imajo za svoje delo na razpolago več državnih posestev, kjer preizkušajo učinkovitost raznih sredstev. Razne opazovalne inštitute pa imamo tudi v drugih mestih, ki pa prav tako preizkušajo, kako bi se znebili neljubih gostov. Tako so prav letos na osnovi souporabe živega srebra iznašli v Zagrebu učinkovito sredstvo proti snetljivosti.
Nedavno so v okolici Dubrovnika preganjali in seveda tudi uničili oljčne mušice s prašenjem iz letal. Letal se naši strokovnjaki radi poslužujejo tudi pri zapraševanju gozdov. Zelo zanimiva je tudi najnovejša ugotovitev zavoda v Zagrebu glede izrojevanja krompirja. Strokovnjaki menijo, da je vzrok, da se krompir izrodi, predvsem podnebje in velika vročina v naših krajih. Zato tudi moramo vedno semenski krompir uvažati s hribovitih ali severnih krajev. Isti ljudje tudi trdijo, da se bo tej stvari najbrž dalo pomagati, bodisi s škropljenjem ali opraševanjem
Znanost, ki raziskuje tajne narave, se vedno bolj širi in vedno bolj napreduje. Upamo, da bo tudi storila marsikaj koristnega za kmetijstvo — če ne danes, pa vsaj v bližnji bodočnosti.
Otrok z dvema glavama
V okolici Graza v Avstriji je rodila neka 20-letna mati otroka z dvema glavama. Otrok, ki je bil moškega spola, je sicer že med porodom umrl, bil pa je normalno razvit. Otrok je imel dve glavi, ki sta bili popolnoma ločeni in tudi dva vratova. Tako je seveda imel tudi štiri oči, štiri ušesa, dva nosa, dvoje Ust in tudi dve hrbtenici. Dupliranje je bilo opaziti tudi že pri rebrih, pač pa je imel otrok le eno srce od katerega sta vodili dve žili k vsaki od obeh glav. Ostalo telo je bilo normalno, to je z dvema rokama in nogama. Kot pravijo zdravniki, so takšni porodi zelo redki in izvirajo iz nagnjenja poškodovanih organov k nepravilnemu oblikovanju zarodka, ki pa se radi podedujejo. Poznanih je sicer mnogo primerov manjših takih dvojnih tvorb, kot so n. pr. otroci s šestimi prsti na roki in podobno. Kolikor pa je naši medicinski znanosti poznano, še ni noben otrok, rojen z dvema glavama tudi naprej živel. Drug pojav pa so seveda siamski dvojčki, kjer gre za rojstvo dvojčkov, ki sta zraščena.
Trumanova hčerka zasluži prav toliko
kot Truman
Predsednik Združenih držav Amerike ima letno plačo 100.000 dolarjev, poleg tega pa še 50.000 dolarjev osebnih dodatkov na katere mu ni treba plačati davkov. V našem denarju je to 7,500.000 deviznih dinarjev. Poleg tega ima predsednik seveda še na razpolago svojo ladjo, vlak, letalo, avtomobile in še marsikaj, kar premore ameriška tekni-ka, ne da bi za to moral dati niti dolarja.
Vendar se neki ameriški šaljivec sprašuje, če predsednik lahko v tej draginji izhaja? Na srečo pa ima Trumanova družina še več dohodkov. Tako Trumanova hčerka Margaret zasluži prav toliko kot njen oče, slavni predsednik. Pripovedujejo, da ima Trumanova hčerka pogodbo kot koncertna pevka za 150.000 dolarjev letno. Torej bi lahko tudi hčerka vzdrževala pred-
sednika? Pred kratkim se je dekle nahajalo v Evropi in je obiskalo več koncertov in seveda tudi več vladarjev, od angleškega kralja do francoskega predsednika in rimskega papeža. Pač priljubljena pevka — in to vsled svojega »papana«.
Riba, ki ima pol metra dolg kljun
V morju živi riba, ki se od svojih sovrstnic zelo razlikuje. Oborožena je namreč z velikim, tudi do pol metra dolgim kljunom s katerim napada svoj plen. Ta riba ima mnogo imen. Nekateri jo imenujejo suličarko, drugi spet sabljarko, mačekljun ali jaglun. Riba je zelo zelo požrešna in zato tudi okretna, čeprav doseže tudi do tri ali celo več metrov dolžine.
Prihodnje leto bomo v Bosni gradili še eno novo progo
V kratkem, času od osvoboditve pa do danes je Bosna dobila precej normalnotirnih železnic. Tako je bila dograjena železniška proga Bosanski Novi-Knin v zapadni Bosni, mladinska proga Brčko-Banoviči v vzhodni Bosni, mladinska proga Šamac-Sarajevo in proga Doboj-Tuzla. Sedaj sta v gradnji dve progi in sicer proga Doboj-Banj a Luka in proga Sarajevo-Kardeljevo. Te dni je vlada izdala že tudi načrt, da bo prihodnje leto pričela tudi gradnja proge Tuzla-Zvornik.
Proga Tuzla-Zvornik, ki bo prav tako normalnotirna, bo dolga 73 km in bo predstavljala zadnji del nove zvezne proge južno od Save med Ljubljano in Beogradom. Težave pri gradnji te proge bodo le pri gradnji mostu čez Drino in gradnja nad 5 km dolgega predora. Poleg dograditve proge Sarajevo- Jadransko morje (Kardeljevo) bo najbrž kmalu tudi pričeta gradnja proge po dolini Vrbasa do Jajca. Do leta 1945 je imela Bosna le eno normalnotirno progo in sicer progo Sunj-Banja Luka.
Arabci še vedno prodajajo dekleta po 15 dolarjev
V zakotnih krajih v pokrajinah Jemen in Abesinija se še danes dogajajo sramotne kupčije ljudi v suženjstvo. Arabski novinar Arif poroča, da je poslal Združenim narodom poročilo s slikami s takih sejmov. Obenem ta novinar poroča, da je na takem sejmu tudi sam kupil neko dekle za 15 dolarjev.
Trgovci, ki prodajajo »belo blago«, navadno nalove svoje žrtve po Afriki. Kupci lahko pred kupovanjem blago »pregledajo«, t. j. otipljejo dekletom mišice, prsi, da jim pregledajo zobe itd. Nekatere sužnje kupujejo kupci kot ljubimke za izkoriščanje, druge pa za težko delo. Cena ženskim sužnjam je povprečno pod 20 dolarjev, če pa je kako dekle izredno lepo, jo prodajo tudi za sto dolarjev in še draže. Tako so v sultanski državi Seiyun prodali neko lepotico kar za, 150 dolarjev. Arabski novinar je to lepotico, tudi slikal. Moške sužnje navadno prodajajo, če so mladi, po 15 dolarjev, če so pa starejši pa tudi ceneje. Nevšečne sužnje je mogoče dobiti tudi za en dolar.
Trgovina s sužnji se vrši navadno potom licitacije in traja zelo kratko. Ko trgovec neko sužnjo proda, navadno udari na boben in pri tem pove kupcu: »Bog ti jo je daroval, da bi jo užival!« Cene sužnjem so na splošno nižje od cen živalim.
Angleške oblasti se zelo trudijo, da bi to nesramno trgovino s sužnji že enkrat končno zatrle. Odločne korake je v tej zadevi podvzela tudi organizacija Združenih narodov, ki je izdala posebno konvencijo, po kateri so vse članice ZN dolžne storiti vse, da se prepreči tako izkoriščanje ljudi in da postane človeško življenje dostojno človeka. To konvencijo je močno podprla tudi naša delegacija.
Sovjeti ukinili še eno samostojno pokrajino
Z ukazom vlade SZ je bila ukinjena pred dnevi sovjetska avtonomna pokrajina Birobidžan in vključena v sestav pokrajine Habarovsk v Rusko SSR. Ta pokrajina je dobila avtonomijo leta 1927 kot židovska pokrajina. Leži ob reki Amur blizu Kitajske. Tod so prisilno naseljevali Žide iz Ukrajine in Poljske. Sovjeti so sedaj v povojnem času ukinili že več samostojnih pokrajin, njih prebivalstvo pa razselili, ker niso bili vneti podpiralci moskovskega režima.
Hotel je videti kakšen bo njegov pogreb
Petinsedemdesetletni Jim Gernhart bi na vsak način rad vedel kako bo izgledal njegov pogreb. Njegova sestra je namreč imela zelo siromašen pogreb, ki se ga je udeležilo le nekaj sto ljudi in je stal le 300 dolarjev. Mož se je bal, da bi se tudi njemu ne tako zgodilo, zato je uredil vse tako, kakor da je umrl, v resnici pa je zakrinkan bil sam med pogrebci.
Ko je ta mož poslušal ob odprtem grobu pogrebni nagovor, v katerem ga je neki znanec hvalil kot dobrega človeka, so tudi njemu zdrknile solze. Na pogrebu je naštel kar 700 ljudi in je bil povsem zadovoljen s svojo priljubljenostjo. Vse ceremonije s krsto vred in spomenikom so ga stale »le« 3.600 dolarjev. Na vsem pogrebu sta ga ujezila le dva človeka, ki sta najbrž ugotovila prevaro. Jim bi jih najrajši dal zapreti, pa ni bilo v bližini policije.
To šalo si je letos 3. junija dovolil neki bogati Američan v kraju Colo pri Burlingtonu.
ZA PIRENEJI
Letos se je prvič zgodilo po 15 letih, da so se oči vsega sveta ponovno obrnile na čudovito in kaj ubožno deželo za Pireneji — na Španijo. Takrat pred 15 leti je svet poveličeval »velikega junaka« te dežele Franca, ki je po precejšnji zaslugi ruske »pomoči« zadušil mlado revolucionarno republiko. Takrat je rimski papež  podelil temu generalu nešteto blagoslovov. Hitler in Duce pa sta botrovala novorojeni republiki. Tako je nastalo za Pireneji to kar je lahko — fašistična republika, ki ji je sedel na glavo diktator Franko. Dežela je bila že od nekdaj ubožna, sedaj pa je obubožala še bolj.
Od takrat je bilo vse o Španiji tiho. Hitler in Mussolini sta bila s stanjem zadovoljna, ostali pa se tudi niso mnogo zmenili za pritožbe beguncev in za vse to, kar se je dogajalo v deželi, v katero ni imel nihče pravega vpogleda. Franko ni ljubil, da bi tujci prihajali v deželo, ker se je bal, da bi videli preveč. Tudi svetovno vojno je Franko
mirno prebredel, čeprav mu izguba dragih prijateljev v Italiji in Nemčiji ni šla zlepa v glavo. Združeni narodi so Frankovo diktaturo in njegove falangiste dodobra očrnili in tudi priporočali politično in gospodarsko blokado, vendar od mirnih groženj tudi ni prišlo mnogo dalje. Franko ni propadel in tudi Sovjetski zvezi se ni zdelo izpod časti, da je pri starem prijatelju Francu pričela kupovati baker in druge strateške surovine.
Vse do letos je bilo o Španiji zelo malo govora. Letos pa so se začela tla Francovi vladi v Španiji majati. Kljub vsem ostrim ukrepom so v državi izbruhnile velike stavke. Ogromne lačne množice so v Barceloni in Madridu navalile na ulice in vsa moč vojske in policije ni zalegla. To je bilo vsekakor veliko znamenje iz Španije.
Še bolj pa je postal svet pozoren na Španijo, ko je zunanje ministrstvo ZDA sporočilo, da se nahaja v Španiji ameriški admiral Sherman glede sklenitve vojaškega pakta med ZDA in Španijo. Franco je namreč prepričal ameriško vlado, da je obramba Zapada brez udeležbe Francovih divizij nemogoča in da so tudi španska tla najprimernejša za vojne baze. Španski diktator je namreč uvidel, da brez Zapada dalje ne bo šlo, posebno pa ne brez ameriške pomoči. Sherman se je res pogojil, vendar je na poti nazaj v Neaplju nenadoma umrl. Zdaj njegovo poslanstvo nadaljuje neki letalski general, tako da je Franko v Ameriki vendarle uspel.
Američani so seveda računali z nepriljubljenostjo Franca v sosednjih državah, zato so tudi predlagali svojemu varovancu naj »demokratizira« vlado. Le-ta je to tudi storil z zamenjavo nekaterih ministrov — vendar o demokratizaciji ni govora, dokler bo še diktiral stari general. France je postal sedaj že toliko drzen, da je zahteval sprejem v atlantski pakt, vendar zaenkrat predvsem Angleži in' Francozi izjavljajo, da iz te moke ne bo kruha, ker bi se njihove množice ob takem sklepu lahko pobunile.
In kakšno je sedaj stanje v Španiji? Tisto tiho gibanje, ki se je pričelo s splošnimi stavkami v Barceloni in Madridu, se nadaljuje. Posebno v Barceloni, ki velja za najpomembnejše gospodarsko središče Španije, je to gibanje izredno močno. Franco je sicer poslal sem čete policistov in detektivov, vendar vse izgleda, da ne bo mogel zatreti ljudskega gibanja. V Barceloni, ki je glavno mesto pokrajine Katalonije, se celo čujejo glasovi odcepitve Katalonije od Španije.
CEVKA, KI JE TANJŠA OD
Človeškega lasu
Najbolj tanko cev na svetu, ki je tanjša od človeškega lasu, so uporabili v londonski soli za tropske bolezni, da bi s pomočjo te cevke dali injekcijo domači muhi. Ta poskus je bil izvršen zato, da bi ugotovili, zakaj je domača muha v primeri z drugim mrčesom tako zelo odporna proti učinku DDT praška.
DREVO LJUBEZNI Neki hotelir v Castilskih hribih v Ameriki je prišel na dobro zamisel. Na vrtu hotela zasadijo drevesca za vsak novoporočeni par, ki pride v hotel. Na posebno srebrno tablico vrežejo imena novoporočencev in datum poroke. Zamisel ima velikanski uspeh in pari se vračajo, da vidijo kako raste njihovo »drevesce ljubezni«. Da hotelir pri tem dobro zasluži, je seveda vsakomur jasno.
ŽE KAZNOVAN
Sodnik: »Ali ste bili že kdaj kaznovani?«
Obtoženec: »Da, oženil sem se.«
J. KOP:
BORBA ZA NAFTO V MEDJIMURJU IN PREKMURJU
Precej časa je že minilo, odkar so ljudje v Medjimurju spoznali in začeli uporabljati »hudičevo olje«. Pred Več sto leti, ko na podeželju ni bilo o znanosti ne duha ne sluha,  so si ljudje razlagali razne prirodne pojave z zgodbami ali pripovedkami. Tako so pripovedovali, da hudiči kuhajo v peklu, ki je globoko v zemlji, grešne duše. Maščoba, ki jo pri tem nakuhajo, sili na površje zemlje kot gosta zelenkasta tekočina — hudičevo olje.
Tako olje je izviralo pri Peklenici ki je dobila svoje ime po peklu, kateri naj bi bil v zemlji, nekje pod vasjo, zato je tamkaj olje najbolj sililo na površje.    potem še v bližini Križevcev in Selnice.
Hudičevo olje je pritekalo na površje v izvorih, studencih — vendar zelo počasi in v majhnih količinah — zato se je navadno mešalo z vodo, oziroma plavalo po vodi in odtekalo. Ko so tamkajšnji prebivalci ugotovili, da se gosto, zelenkasto olje, ki vre iz zemlje, lahko uporablja za kolomaz in za hišno luč, ki so jo pripravljali na razne načine (ker takrat še niso poznali petroleja), so kopali do meter globoke jame, kjer so zbirali to olje.
Gosta, zelenkasta tekočina, imenovana hudičevo olje, je bila prava nafta, ki si je počasi sama utirala pot na površje zemlje Vendar izviri niso bili tako močni, da bi se med tamkajšnjim prebivalstvom lahko razvila širša trgovina Domačini so najprej poizkušali sami uporabljati nafto. Ko so ugotovili njeno uporabnost, so jo tudi prodajali ali zamenjavali za drugo blago prebivalcem sosednjih krajev.
V zadnjih sto letih pa je vsako prodajanje ali zamenjavanje nafte bilo prepovedano, ker je leta 1860 postal
lastnik naftnih zakladov v Medjimurju madžarski grof Gjuro Fesetič, ki je imel tamkaj tudi velika posestva. Zato so domačini le še tihotapili nafto, kolikor so je še pridobivali na star način.
Grof Fesetič pa ni vedel dovolj preceniti naftno bogastvo. Bolj je skrbel za svoja posestva, ki so mu trenutno prinašala večjo korist Gotovo mu je manjkalo tudi. kredita, da bi z vrtanjem  v globino povečal pridobivanje nafte.
Zato je takratna madžarska oblast, ki si je do konca prve svetovne vojne prilaščala tudi Medjimurje, dala leta 1885 pravico za pridobivanje nafte v Medjimurju nekemu podjetniku Vilinu Signerju Ta je kmalu organiziral globinsko vrtanje, da bi z vrtinami pospešil pritok nafte na površje zemlje. Kajti nafta si le s težavo prebija pot iz zemeljskih globin na površje.
V pridobivanju nafte so si ljudje pridobili izkušenj v raznih krajih sveta, kjer so s tem začeli mnogo prej kot v naših krajih Nafta, o kateri danes mnogo slišimo in mnogo vemo, je dolgih sto tisoč in milijone let bila skrita v zemlji ter čakala, da bodo ljudje prodrli do nje. Ko so ji naredili pot, izhod, pa je v močnih vrelcih pritekla na površje, kjer so jo zbirali, v rafinerijah pa čistili oziroma izločali bencin, petrolej ter razna maziva. Razni naftni proizvodi so osvojili svetovno tržišče.
Končno je Signer kot podjetnik, kapitalist sklenil pridobivati nafto na modem način z vrtanjem. Začeli so pri Selnici in so izvrtali tri vrtine, globoke po tristo metrov. Vrtine so pospešile pridobivanje nafte, niso pa bile dovolj bogate, da bi nafta v curkih pritekala na površje. Z vrtanjem namreč niso prodrli do glavne in bogate naftne žile,
ki je globlje v zemlji. Zato so v naslednjih letih vrtali globje. Do leta 1900 so izvrtali sedem po 700 m globokih vrtin, od katerih so štiri dajale nafto, tri pa so bile neuspešne, oziroma so z njimi odkrili le zemeljski plin.
Nadaljnjo vrtanje in raziskovanje ni zajelo pravega razmaha. Verjetno je Signerju pri razširitvi njegovega podjetja delalo največ preglavic pomanjkanje kredita. Takratna državna oblast pa gotovo ni znala ceniti naftnega bogastva, zato mu ni hotela pomagati, niti hi hotela sama izkoriščati, ali se ni hotela vmešavati v pravice kapitalistov.
Zato je Signer, ko je že odkril bogata nahajališča nafte, dal pred prvo svetovno vojno pravico do izkoriščanja v zakup angleški družbi. Takrat so izvrtali že 25 vrtin, od katerih je 16 dajalo nafto. Torej so že ugotovili, da medjimurska zemlja, krije veliko bogastvo nafte. Vse kraje, kjer so vrtali in iskali nafto, so imenovali Signerjevo polje.
Angleška družba je kupila pravico do izkoriščanja nafte. To nafto pa niso izkoriščali, kakor bi bilo pričakovati, niti niso pospešili raziskovanja. Ta družba je gledala na pridobivanje nafte iz svetovnega trgovskega, gledišča, ne pa iz gledišča koristi tamkajšnjega prebivalstva in dežele. Zato so dela zastala. Tudi Signer jev končni cilj ni bil pridobivanje nafte, temveč lastni dobiček. Ker mu je angleška družba plačala, se ni zmenil za nadaljnja dela. Kapitalistična Avstro-ogrska država pa se ni vtikala v posle in kupčije kapitalistov, če tem ni bilo po godu.
Spremembe po prvi svetovni vojni so zamenjale lastnika naftnih polj v Medjimurju, ki je kot del Hrvatske pripadlo Jugoslaviji. Takratna jugoslovanska državna oblast je pooblastila Radota Pasica, sina takratnega poslanca in ministra, da je organiziral Panonijo AD — družbo, ki naj bi izkoriščala
nafto — kjer je postal tudi glavni delničar.
Takrat so kraje, za katere so predvidevali, da hranijo nafto, razdelili na 34 polj, od katerih je vsako merilo 8 kvadratnih kilometrov. Toda tudi takrat se delo ni premaknilo naprej od raziskovanja. Gotovo je tukaj bila glavna ovira konkurenca svetovnih petrolejskih družb, oziroma pogodba, ki so jo sklenili s temi družbami.
Posledica tega je bila, da je v predvojni Jugoslaviji imel bencin v primeri z drugimi industrijskimi državami najvišjo ceno, kar je zaviralo razvoj avtomobilskega prometa. Enako visoko ceno je imel tudi petrolej. Kljub temu razne vlade predvojne Jugoslavije s kraljem na čelu, niso čutile potrebo pospešiti pridobivanje nafte.
Ko se je predvojna Jugoslavija začela gospodarsko podrejati Hitlerjevi Nemčiji, so vsi delničarji dotakratne raziskovalne družbe v Medjimurju odstopili svoje delnice nemški družbi Jugopetrol AG. Ta je gospodarila vse do vojne, oziroma madžarske okupacije Medjimurja in Prekmurja. Leta 1941 je Madžarska uvedla nad pridobivanjem nafte sekvester, zato so ustanovili novo nemško-madžarsko družbo, pri kateri so bili udeleženi s svojimi delnicami tudi Italijani.
Vojna žre mnogo bencina, zato so Nemci želeli pospešiti pridobivanje nafte. Leta 1942 so začeli iskati tudi v Prekmurju pri Dolnji Lendavi. Med vojno so zvrtali sedem globokih vrtin. Tri so dajale nafto, z ostalimi vrtinami pa so odkrili le plin. To je dokazovalo, da tudi prekmurska zemlja krije nafto, čeprav celotno bogastvo takrat niso mogli še oceniti. Leta 1943 so našli prvo nafto pri Petišovcih, naslednje leto pa je že iz druge vrtine privrela mastna tekočina. Plina pa niso izkoriščali, ker je to podjetje pridobivalo le nafto.
To je bilo tik pred vojaškim zlomom
Nemčije, zato Nemci niso razširili pridobivanja nafte pri Dolnji Lendavi, temveč so še te vrtine na vrhu zabetonirali upajoč, da se enkrat še vrnejo. Vrtalne stroje pa so ob svojem begu odpeljali s seboj.
Nemci so iskali nafto tudi pri Murski Soboti. Zvrtali so v globino 1300 m. Ker niso prišli do nafte, so opustili nadaljnje vrtanje. Možno je, da bodo enkrat tudi tu v večjih globinah odkrili nafto, kakor tudi v ljutomerskem okraju, kjer zadnje mesece že vrtajo.
Ob osvoboditvi 1945. leta je pravico do izkoriščanja nafte prevzela država, kar je bilo potrjeno z Ustavo istega leta. V predvojni Jugoslaviji so pridobivali le 1000 ton nafte v svej državi, čeprav so potrebe bile mnogo večje. Zato je ljudska oblast sklenila čim hitreje povečati pridobivanje nafte.
To je bilo težko, ker ni bilo strojev niti strokovnjakov. Zato so naši delavci začeli s pionirskim delom. Ljudska država je poskrbela stroje, delavci pa so si pri delu pridobivali izkušenj. Kljub težavam, ki so se še povečale po resoluciji Informbiroja, je pritekalo na površje vedno več nafte. Te stvari po osvoboditvi so našim čitateljem že več ali manj znane, ker se fe o tem že mnogo govorilo in pisalo.
Poudariti pa je treba: Dokler so bili lastniki ali zakupniki naftnih polj v Medjimurju in Prekmurju kapitalisti, posamezniki, se izkoriščanje nafte ni moglo prav razviti. Vedno so bile neke ovire, ker so naftna polja bila predmet trgovine in špekulacije. Sele nova oblast, ko je lastnik naftnih polj postalo vse ljudstvo naše domovine, je to odpravila. Danes ni več ovir, nasprotno, borimo se, da bi dobili iz zemlje čimveč nafte. In jo tudi dobivamo v primeri s predvojno Jugoslavijo ogromne količine. Izkoriščamo pa tudi zemeljski plin za kurjavo v Dolnji Lendavi, zadnji dve leti pa tudi za pogon motorjev.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Jože Petek — Naslov uredništva in uprave »Ljudski glas« Murska Sobota. Trg Zmage — Ček. račun: Narodna banka M. Sobota 641-903-322
Letna naročnina din 260. Tiska Mariborska tiskarna