Posamezna Številka 10 vinarjev.
Štev. 193.
v mm, v smo, 24. avgusta rac.
Leto IL
ss Velja po pošti: =
Za oelo leto napre] . K 2B-— sa pol leta „ . „ 13'— sa četrt leta „ . „ 8-30 sa en meseo „ . „ 2-20 sa Hemčljo oeloletno „ 29'— sa ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— sa pol leta „ . „ 12'— sa četrt leta * . „ 6 — sa en meseo „ . „ 2 —
V	ipml prejenan itirtii K 1*70
ilnserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 t
sa dvakrat...... 13 „
sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust.
Poslano In reki. notice:
enostolpna petttrrsta (72 mm) 30 vinarjev.
i Izhaja:;
vsak dan, isvzemil nedelje tn praznike, ob 5. ari popoldne.
(ta- Uredništvo ]e v Kopitarjevi nllol štev. S/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne =s sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6. -sa Avstr. poštne bran. račun št 24.797. Ogrske poštna hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 16 strani.
Potreba politične izobrazbe.
Danes, ko ima vsak 24 let star človek volilno pravico in sme na ta način govoriti in odločevati o usodi države, o smeri državne politike, njene uprave, ko pade njegov glas na tehtnico, kjer sc odločuje o važfnih kulturnih vprašanjih, je dolžnost političnih strank, da se ljudstvo tudi politično izšola.
Nimamo samo navadnih analfabe-tov, ki nc znajo pisati nc brati, veliko več je med ljudstvom političnih analfa-betov, ki nimajo nobenega pojma o važnosti in vplivu političnih vprašanj, ki kar slepo dero za političnimi kričači. Na oddajo njihovih glasov pri volitvah ne uplivajo kulturna načela stranke, ampak veliko bolj trcnotno javno mnenje, gospodarska, odvisnost in pa fraze. Teli ljudi je veliko, posebno med tako-imenovanimi meščanskimi strankami, ki nimajo skupaj sklenjenih vrst in trpe na pomanjkanju organizacije. Meščansko časopisje jc sicer dobro orožje, a ni v stanu teh ljudi nase prikleniti; zato je tudi moč in bodočnost, strank, ki imajo take volilce, silno dvomljiva.
Stranke imajo časopisje, politične shode, agitatorje, zaupnike, tajnike, plakate in politične brošure, ki skrbe za pojasnjevanje političnih vprašanj, a pridejo časi, ko so politične razmere take, da vše to mi kos predsodkom in zavijanjem, ki so jih nasprotniki med ljudstvo vrgli posebno ob času volitev.
Zato jc treba pravočasne, redne in sistematične izobrazbe volilcev. So predsodki, ki sc jih govornik na velikih političnih zborovanjih ne dotakne, a žive med ljudstvom in se morajo pojasniti, ako hočemo reflektirati na njihove glasove.
Vsak volilni okraj bi moral biti razdeljen na več okrajev, ki bi morali imeti neko politično šolo. Ta naj bi imela imenik zaupnikov, volilcev, naj bi prirejala politične kurze, kjer bi se pojasnjevala politična vprašanja, tolmačilo delo stranke, opozarjalo na nove zakone in načrte, očrtalo stališče stranke pri tem in onem glasovanju, v tem in onem vprašanju. Tu naj bi imeli začrtan tudi gospodarski program, ki naj bi se tekom časa skušal udejstviti. Na ta način se dosežejo uspehi, kakoršnih ne more doseči najbrilamtnejši govornik na velikih zborovanjih in kar jc še naj-
bolj važno, ljudje se tako utrdijo v svojem prepričanju, da jim tudi najbolj zvit in zgovoren agitator nasprotne stranko ne pride do živega. Delo pri volitvah pa skoro odpade. Treba jc samo čete skupaj zbrati in poslati v boj.
Politično delo bo tudi na naših tleh postalo vedno bolj težko, zamotano in komplicirano. Posamezni stanovi sc čimdaljc bolj zase organizirajo in stavijo na stranko svoje posebno zahteve. Vse t,e interese zastopati, v sklad spravljati in po njih svojo politično smer uravnati, jc težko; šc veliko težje pa je ta korak, to in ono postopanje nasproti posameznim stainovom, ki samo nase mislijo in nc na celoto, zagovarjati. Ljudem je treba dopovedati, da niso samo pravice, ampak tudi dolžnosti, da niso samo podpore, ampak tudi bremena.
V tem oziru moramo o pravem času skrbeti, da bomo imeli vedno več politično popolnoma izšolanih volilccv.
Bodoča moč noše armade.
Nova brambna postava in ž njo zvezano povišanje števila vojaških novincev zdatno izpreminja. našo armado na kopnem in na morju. Vojna uprava namerava našo vojno moč bistveno preosnovati.
Pred vsem se, kadar se popolnoma izvede dveletna vojaška doba, poviša stanje moštva pri posameznih stotni-jah in odpade veliki nedostatek, da je pri sedanjem nizkem mirovnem stanju stotnij uspešna vojaška izobrazba skoro nemogoča. Zelo zdatno nameravajo tucli pomnožiti artiljerijo. Trenu hočejo posvetiti tisto pozornost, ki mu gre, ker jc h!l tren pri nas res zelo zanemarjen. Ustanoviti nameravajo tudi takozvane delovne oddelke, ki jim pri-clele take potrjene rekrute, ki za vojno službo telesno niso dovolj krepki, a sposobni za razna potrebna dela, ki jih zdaj opravljajo za vojno službo popolnoma vsposobljeni vojaki v veliko žalost in nevoljo stotnijskih poveljnikov. Na, Ogrskem nameravajo ustanoviti še en železniški polk in izpopolnijo polk, ki mu je predvsem naloga, da izvršuje v vojski brzojavno službo. Pomnožiti nameravajo tudi število oddelkov strojnih pušk in izpopolniti novo vojno orožje v zraku: aeroplanski in zrako-plovni oddelek, kjer smo v primeri drugimi državami zaostali, dasi so si
naši častniki kot drzni zrakoplovci že priborili svetovni sloves. Uvesti nameravajo še več drugih preosnov, v prvi vrsti se ustanovi zbor podčastnikov po poklicu, ki se je osobito po izkušnjah v Nemčiji in Franciji prav dobro obne-sel.
Navečje važnosti jc pa načrt vojne uprave, da sc pri pehotnih polkih opusti 1. bataljon, tako da bo imel vsak pehotni polk le po tri in ne po štiri bataljone, kot jih ima zdaj. Po drugih državah sploh štejejo pehotni polki le po tri bataljone in se je to radi boljšega pregleda, ki ga mora polkovnik v boju čez polk imeli, zelo dobro obneslo. Zvišalo se bo pa zato mirovno stanje pehotnih in lovskih stotnij. Te preos-nove, ki bo seveda veliko veljala, nc nameravajo takoj izvesti in so jo od-godili za poznejše čase.
Pri mornarici nameravajo povišati števila mornarjev in častnikov. Uvedejo se šc druge preosnove, o katerih pa merodajni krogi molče, ker na morju se vsaka država kolikor jc to seveda mogoče v naših časih, tajno oborožujc in izpopolnuje svojo morsko moč.
Ustanoviti nameravajo nove deželno brambovske polke, da bi jih bilo toliko, kolikor jih šteje skupna armada. Deželni hrambi, ogrska in naša, sc izpopolnita tudi s konjenico, s topni-čarskimi polki in z oddelki strojnih pušk.
V dveh letih tudi popolnoma izvedejo vse preosnove, ki so potrebne radi novega vojaškega kazenskega reda. Kako bo učinkovala nova brambna postava na mirovno in vojno stanje naše armade? Leta 191.1 jc znašalo mirovno stanje skupne armade 301.900 mož, avstrijska deželna hramba jc štela 43.200, ogrska pa 28.000, skupaj to-res s 6900 Bošnjaki 380.000 mož. Po novi brambni postavi se poviša mirovno stanje pri armadi približno za 50.000, pri c. kr. deželni hrambi za 12.000 in pri kraljevem ogrsko - hrvaškem hon-vedu za 27.000, skupno torej za 89.000 mož. Skupna oborožena moč na kopnem bo znašala ob mirnih časih 469.000 mož. Vojno stanje c. in kr. armade znaša zdaj brez nadomestne rezerve okroglo 800.000 mož, obeh deželnih bramb 414.000, skupaj torej brez častnikov, častniških aspirantov in vojaških uradnikov 1,214.000 mož. Po novi brambni postavi pa cenijo približno našo bodočo vojno moč tako-le: skupna armada brez Bošnjakov in brez na-
domestne rezerve 1,360.000, e. kr. rtf&4
žclna bramba 240.000 in kraljeva ogr-sko-hrvaška deželna bramba 220.000, skupno torej 1,820.000 mož.
C.e pa priračunamo še nadomestno rezervo, bo presegalo vojno stanje 2,000.000 mož, z Bošnjaki in s črno vojsko bo pa doseženo in prekoračeno 3,000.000 stanje.
Povišano stanje bo seveda veliko veljalo in ni več daleč čas, ko bo vojaški proračun tudi v naši državi znašal milijardo, ki je v drugih državah že zdavnaj prekoračena.
Oborožen je vseh naših sosedov sa-moobsebi umljivo sili tudi našo vojno upravo, da izpopolnjuje armado in mornarico, če nočemo, da bomo v velikem svetu držav imeli šc manj veljave, vpliva in moči, kolikor jo imamo zdaj.
Orli na evharisiični kongres!
Septembra meseca 1.1. se bo, kakor znano, vršil na Dunaju mednarodni ev-liaristični shod, na katerem se bo zbralo ogromno število katoličanov s celega sveta, da na posebno slovesen način izpričajo svojo vero v Gospoda Jezusa Kristusa v najsvetejšem zakramentu oltarja.
Protektorat nad letošnjim mednarodnim evharističnim shodom je prevzel sam cesar Franc Jožef I., ki je vedno bil svojim narodom sijajen zgled pobožnosti in udanosti do Boga, ki je vedno visoko držal geslo Habsbur-žanov, s katerimi se v zvestobi do katoliške vere ne more meriti nobena vladarska rodbina na celem svetu. Letošnji shod bo zavoljo tega še posebno veličasten in sijajen; procesije se bo udeležil cesar osebno, prestolonaslednik Franc Ferdinand, ves cesarski, dvor, papežev odposlanec kardinal van Ros-sum, ministri in najvišji vojaški ter civilni dostojanstveniki, škofje, duhov-, ščina, redovi, vojaške in posvetne oblasti in verno ljudstvo iz vseh delov zemeljske obljc.
Kdo bi nc želel kaj takega videti? Slovane, Francoze, Angleže, Špance, Nemce, Italijane, katoličane iz Azije, Amerike, Afrike, in Avstralije, kako so goreči v veri, kako trdno se oklepajo Jezusa Kristusa? Marsikdo morda nikoli več v svojem življenju ne bo kaj takega videl, kakor letos na Dunaju. In kako važno je to že za našo slovensko katoliško mladino! Kako sc bodo naši fantje
LISTEK.
Mal v šesti poleži.
Dogodba iz šahovnega življenja. — Priobčil je A. Uršič.
Gospod zdravnik! saj vendar ni res, da ste vpeljali pri svojih bolnikih šahovo igro? —- Da! Sem! Zakaj nc? Ncktcri teh revežev, dasi trpe na različni norosti, morejo vendar nekatera duševna opravila ravno tako izvrševati, kakor duševno zdravi! — Pa vendar ne igrajo premišljeno in pravilno izvedene igre? — Da! Mene samega je Premagal v šahu nekaterikrat eden teh bolnikov. Sicer igrajo včasih res kakor "bnoreli, pa šc tedaj jo v norosti, rekel bi, metoda. Kavno sedaj imam moža-bolnika, kateri jc s prenapetim igranjem šaha prišel ob pamet Temu moramo še šahovnico skriti, drugače zbesni ob pogledu, ki ga lahko na šah spomni. Po cele ure sedi sam zamišljen nasproti domišljenemu nasprotniku ob šahovnici in vedno konča svojo fantastično partijo z groznim krikom: v šesti potezi mat. Res napoveduje posamezne poteze, ko pa pride do zadnje, tedaj nc besni več, ampak rekel bi sa-
tanično razgraja, tako da. ga moramo zapreti v celico za osamljence. Bojim se, da ne bo nikdar več dobro ozdravel.
Tako sva se nekega dne pogovarjala z znanim zdravnikom za umobol-ne dr. K. E., cegar domače zdravilišče jo daleč naokoli slovelo. Bil sem nekaj dni njegov gost. Zvečer sva redno igrala svojo partijo šaha.
Nekega večera me je pustil zdravnik samega, začel sem pisati pisma. Nisem šc dolgo pisal, kar se vrata od-pro in v sobo stopi, nepoznan človek brez vsakega nagovora. Mislim si: to jc gotovo kak pomožni zdravnik. Počakam trenutek na ogovor obiskovalca — zaman; kakor bi me hotel z očmi prebosti, me je. začel nemo gledati.
»Prosim gospod, česa želite?« sem začel, samo da pretrgam neprijetni molk. »Nekoliko čudno se mi zdi. da..«
»Ali igrate, šah?« mi ustavi nepo-znanec s srpim pogledom besedo. — Kakor strela mi je šinila misel: Tu imaš pred seboj norca.
Motnega pogleda je segel na peč, vzel raz nje nabasani revolver, katerega jc imel zdravnik radi varnosti vedno pripravljenega in me zopet motril. Bil sem popolnoma v oblasti neljubega gosta. Kazalo mi ni drugega, kakor odgovoriti na njegovo vprašanje, katero mi je norec zopet tuleč zabrusil: ali
igrate šah? — Da! odgovorim mirno in uljudno, ali želite igrati partijo? — Brez odgovora sc jc vsedel meni nasproti in položil revolver za telovnik. Ko sva. postavila podobe, me pogleda in se zareži. »Igrate za svoje življenje. Ako dobim, Vas takoj poclerem, ako pa izgubim, sc ustrelim.« Preiskal je ta čas tudi revolver, da se prepriča če je nabasan. Mislite si moj položaj, ko sem zaslišal tak ultimatum. Norec izbere »bele« meni pusti »črne« in napravi prvo potezo. V začetku igre ni bilo nič posebnega. Napel sem sile, da ne. izgubim samozatajevanja; ko sem pa vzel prvo figuro, se mi je tresla roka, in bal sem sc, da mi čelo nc razpoči.
Zapazil sem, da moj norec - nasprotnik dobro ve, kaj vleče, iu da sploh igra jako pravilno in. premišljeno. Precej jo dosegel mc.nje.vanjo nekaterih podob na svojo korist, in začel je z močnim naskokom napadati kraljevo stran. Zdelo se. mi je, da bom za-branil napad z lahkoto, a bil sem tako razburjen, da nisem mogel spraviti v igro niti najmanjše kombinacije. — Naenkrat. zaslišim norca hršeati besede: v šesti jiotezi mat! . . .
Veliki Bog! Pomagaj mi! To jc to-raj oni blazen človek, o katerem sva se pred kratkim pogovarjala z zdravnikom! Kurja polt me je obšla. Tc groz-
ne besede v šesti potezi mat, so mi donele na ušesa, kakor zvonenje mrtvaškega zvona. Kaj bo? Ali norec res vidi, da bom mat v šesti potezi? Ali si mogoče to samo domišljujc? — Poskušal sem se pomiriti in preštudirati svojo pozicijo na šahovnici. Kolikor sem spoznal, ni bilo mogoče kralja v šesti potezi vzeti, in dasi je imel norec ne^ koliko boljše stanje, kakor jaz, jo bila igra vendarle »enaka«.
Ko je norec tc strašne besede izgovoril, se je naslonil prav mogočno nazaj in se začel v groznem glasu smejati, tako cla mi jc kri zastajala. Potem sc zopet sklone ob šahovnico in vzdigne svojo »damo«. »Ena« zaklikne, in prestavi damo na šahovnico s tako silo, da se cela miza strese. S to potezo je eno podobo zgubil. Mislil sem, da se je preračuni!. »Dve« nadaljuje moj nasprotnik, iu mi vzame skakalca, katero podobo pa koj zopet dobim! Pa o joj! Zapletel sem se! Z Bogom svet! Zgub-t Ijcn sem! Norec jc dobro videl, ni se motil, ko je rekel v šesti potezi mat.
»Tri« zadoni votlo v mojih ušesih. Na čelo so mi stopile debele potne kap-i lje. Igra je izgubljena. Z velikim tru-i dom pomaknem svojega kralja na odi-, no prosto polje (kvadrat).
»Štiri — šah«, rjove blaznež, ka jc napravil s kraljico novo potezo. Maš
poživili in vneli ob pogledu na one nepregledne množico iz celega sveta, ki bodo izkazovale čast Gospodu, ki bodo prisegle zvestobo idealom, ki jih je On na svet prinesel, zanje umrl, z njimi zmagal! In vrnili se bodo naši mladeniči z Dunaja navdušeni, okrepljeni, z novo močjo, da se bodo še krepkeje borili za blagor našega ljudstva, kojega časna in večna sreča jc le v veri Jezusa Kristusa! Čakajo nas še marsikateri boji, in to Še kmalu — kako sijajno bomo zopet lahko zmagali, poživljeni na tako velikem in prekrasnem shodu, kakor bo letošnji dunajski!
Pa tudi čast katoliškega slovenskega ljudstva, ki je v Avstriji po pravici na glasu, da je najboljše organizirano, zahteva, da se na Dunaju v kar mogoče večjem številu pokažemo. Najveljavnej-Či in najodločilnejši možje naše države, da, sam naš cesar bo videl korakati naše čete, kaka čast in kakšen pomen, če bo korakalo v sprevodu čim več krepkih slovenskih fantov v orlovskih uniformah !
Na Dunaj!
Kočevsko posojilnica.
Liberalec ne more biti nikdar za-iirugar, ne more biti nikdar prijatelj zadružništva. Ker sc liberalci radi po-bahajo, da so oni na Slovenskem prvi ustvarjali zadruge, bo naj tu povedano, da so snovali le liberalne posojilnice, za katere so si sicer izposodili zadružno obliko, a za zadružništvo niso imeli niti zmisla niti veselja, zato so sc pa sami nazivali le »posojilničarje« in nikdar zadrugarje. Liberalci so se lotili zadružništva ne iz ljubezni da zadružništva, ampak iz sovraštva do našega zadružništva, s svojim psevdo-zadružnim delom so hoteli samo le našemu zadružništvu škoditi.
Višek gospodarskih grehov so dosegli liberalci s svojo posojilnico v Kočevju, kjer niso le prigospodarili velikanske, zgube, ampak so s to zgubo ogrozili obstoj in razvoj Slovencev na Kočevskem.
Na zadnjem občnem zboru Kočevske posojilnice se je sklenila likvidacija, prihodnjo nedeljo si bodo zbrali že likvidatorje.
Značilino za liberalce je, da pričakujejo od dežele pomoč, ko še odmevajo po njihovih listih najostudnejši napadi na gospodarstvo iste dežele.
Kljub temu sočustvujemo z ubogimi žrtvami liberalnega zadrugarstva na Kočevskem in nismo proti kakemu prispevku od strani dežele, ki pa jc le potem na mestu, ako storijo v prvi vrsti liberalci svojo dolžnost, saj vidimo, da so ti ljudje od istega časa brez glave, ko je dr. Žerjav zgubil svoj klobuk v Ptuju.
Na zadnjem občnem zboru, ki je bil sam na sebi tragedija, ker so se vodilni slovenski liberalci krog kočevske posojilnice tako pripravili na ta usoden občni zbor, da so imeli odločilno moč Ivo-čevarji, so se razprave sukale krog vodilnega vprašanja, kdo je zakrivil sedanje stanje Kočevske posojilnice; za glavne krivce so se smatrali oni, ki so spravili v Kočevje »narodno trgovino« bratov Pevc, katera nista razpolagala niti z denarnimi sredstvi in ne s trgovsko zmožnostjo, saj je eden bil prej mlekar in se je zopet k mlekarstvu vrnil. Vodilno vprašanje bi se sicer pra-
vilneje glasilo, kdo je tej trgovini dal na razpolago denar Kočevske posojilnice ?
Ustanovitev Kočevske posojilnice je pripravila liberalna Zveza slovenskih zadrug in liberalni kočevski bogataš Kajfež, ki se je pa iz nežnih ozirov na Kočevarje lepo odtegnil in so za posojilnico ni več brigal, ko je bila ustanovljena.
Kočevski posojilnici so že ob začetku kupili in drago plačali veliko hišo v sredi Kočevja; izbarantal jo je menda Kajfež po svojem posredovalcu, lastnik hiše pa ni postala posojilnica, ampak neki Peruzzi, uradnik Kmečke posojilnice v Ljubljani; prejšnji lastnik hiše trdi, da se je pogodba napravila pri Kmečki posojilnici in je tam tudi kupnino prejel. Isti Peruzzi je prišel s svojo soprogo I udi kot zastopnik pravih udeležencev na občni zbor.
Načelstvo Kočevske posojilnice obstoji iz treh neukih slovenskih j)osestni-kov na Kočevskem, iz dr. Žerjava in ravnatelja Kmečke posojilnice Bajerja kot načelnika, ki je pa sicer ob zadnjem občnem zboru ves potrt tožil, da je pristopil k posojilnici le, ker mu jc zvezin revizor Rajher ugodno poročal o stanju posojilnice. Dr. Žerjav in Bajer sta bila tudi v načelstvu v konkurs porinjenoga Agro-Merkurja in Zveze slovenskih zadrug, v katerej predseduje načelnik Kmečke posojilnice milijonar Knez in gospodari sam predsednik liberalne stranke dr. Tavčar.
Tako vodijo niti od Kočevske posojilnice do Agro-Merkurja in Zveze slovenskih zadrug notri do Kmečke posojilnice in vodstva liberalne stranke.
Ti zavodi so po zdravi človeški pameti poklicani, da polom Kočevske ]3o-sojilnice preprečijo — tudi s jiomočjo prispevkov, ki so sc že obljubili in sc še bodo — ker sicer bodo na njih vrata tolkle solze m kletve nedolžnih žrtev na Kočevskem. Bije pa že dvanajsta ura. V nedeljo sicer ni na dnevnem redu sklepanje o priglašenju konkurza, določili se bodo le likvidatorji. Ako si zadobijo na občnem zboru pa zopet Kcučevarji nadmoč in izvolijo Kočevarje za likvidatorje, bodo ti brez vsakega dvoma takoj konkurs napovedali, in če bodo izvoljeni drugi likvidatorji, tudi ne bodo mogli s konkurzom dolgo odlašati.
Govori se tudi, da si je posojilnica še pravočasno dobila zastavno pravico na vso blagovno zalogo trgovine in zato je uganjka, kako je mogla posojilnici iz trgovine Pevc nastati taka usodepolna zguba.
To uganjko si naj rešijo zgoraj navedeni potem, ko bodo Kočevsko posojilnico rešili . . .
Toliko v odgovor na »Narodov« uvodnik, v katerem se liberalci iz kočevske nesreče, ki so jo sami zakrivili, še norčujejo.
idriisKe novice.
. i Ministra so pričakovali prejšnji teden v Idrijo. Počil je v torek glas, da bode ogledoval rudnik in njegove naprave, a v torek pride brzojav, da ga ne bo. Nam se je čudno zdelo,-da bi ravno sedaj prišel inspicirat državni rudnik, ko je on sam na dopustu in mu je najljubše, ako vsi uradni dopisi in pota počivajo za one tedne, ko je na Bledu. Tudi je ravno v tem času največ rudniških uradnikov na dopustu, izven Idrije, večinoma načelniki raznih od-
delkov. Težko je pa razlagati nižjemu uradniku vse poslovanje, stanje, napredek svojega oddelka, ko najbrž vsega pregleda nima, temveč le njegov šef vse vodi in njemu gotovo delo določi. Sedaj naj pa on ministru referira, v kakem stanu se vsa naprava nahaja. Minister Trnka gotovo to ve, zato smo či-tali, da je isti dan, ko je bil napovedan v Idriji, napravil izlet na Črnoprst. Tedaj zadržan nikakor ni bil.
i Novačenje se jc pretečem teden vršilo, in sicer v ponedeljek za okolico, v torek za Idrijo in Dole. Prvi dan so jih potrdili 42, drugi dan 28, med njimi štiri Orle. Ono vpitje in hripavo petje, ki sc v teh dneh sliši, precej pojenjuje, vendar se še marsikateri ne more vzdržati, da nc bi dal duška svojim ču-tilom precej glasno. Tu ti zaviliti eden klobuk, na katerem je listek, ki znači »tauglih«. Fant na glas ponovi, če kateri še ne ve, kaj list označi, a ne ve sc, pridejo oni glasovi kot znak veselja, da je pravilno zraščen in zdrav, ali pa je znak žalosti, da bo treba par let komis jesti. Drugi brez listka pa tudi po ulici zavriska in ko vprašaš, zakaj pa ta javni mir kali, dobiš odgovor: on opozarja mimoidoče, naj se umaknejo, boji se namreč, da ga ne bi kateri pohodil.
i Nadkomisar Penco nas je zapustil. On nikoli ni skrival svojega verskega prepričanja in vedno očitno kazal, da je praktični kristjan. In čudo! Sedaj ko odhaja, pravi vsak rudar, naj je socialni demokrat, ali pristaš naprednja-kov: »Škoda ga jc!« Bil je skrajno pravičen v službi in tudi strog, a vedno se je kazala ljubezen do podložnega, zato je tudi ljubezen rudarjev vžival. Znano je, da so pri njegovem jašku največ zaslužili rudarji, a tudi rudnik pri tem največ dal materijala. Delavec jc z veseljem delal, ker je vedel, da mu ne bo nič vtrgal predstojnik. Naj hi sc zopet povrnil v Idrijo, je občna želja vseh strank.
JesenisKe novice.
j Cesarska slavnost. Tako Jesenice še niso praznovale cesarjevega rojstnega dneva kakor letos. Ker jc kantoniral ob tej priliki na Jesenicah ravno naš domači pešpolk št. 17, so se Jesenice odele v praznično obleko, vse so bile v zastavah. Občina je šla polku posebno na roke ter mu pripravila, kar sc je dalo prijazen sprejem. Polkovnik baron Stillfried se jc izrazil, da še nikdar njegov polk na vajah ni imel tako prijaznega sprejema. V nedeljo, 18. t. m., ob 8. uri je bila sveta maša na plavškem travniku, ki je tovarniška last. Gospod stotnik Luckmann z Jesenic si je posebno prizadel, da je priredil oltar in šotor kar najkrasnejše. Sveto mašo je daroval župnik Skubic in so se je udeležili poleg vojaštva tudi vsi uradi in nad šest tisoč ljudi od blizu in daleč. Ob 1. uri je bil vojaški banket v hotelu »Kolodvor«, pri katerem je polkovnik preko običaja, da se ob tej priliki napije samo presvetlemu vladarju, napil tudi gostoljubnosti jeseniškega prebivalstva. Vsekako častno za Jesenice!
j Okrožna javna telovadba jeseniškega okrožja Orlov, ki bi se bila imela vršiti dne 25. t. m. v Svečah na Koroškem, a jo je koroška vlada prepovedala, se vrši dne 1. septembra na Jesenicah ob vsakem vremenu, v lepem na prostem, ob slabem pa v Delavskem Domu. Spored te prireditve je: Ob 9.
»Oho, gespud derehtar; a sa šc živi in zdrau?«
»Za kua b pa na biu? Sej se m na gudi glih tku slab, kokr videš. Še pu kusil, ke se že duma du dobrga najem, m še žajfenca tlačja u usta, de b ja na biu lačen in na shujšu. Ho, ho, ho!« sa sc udrezal gespud derehtar in se tku sojmo žajfastemu vice zasmejal, de je prletu clu gespud Rasbergar, ke precej deleč preč gramofone predaja, na cesta gledat, kua se je zgudl, de je tak kru-hot.
»Tu sa pa dobr puvedal! Ta vic b biu pa še za »Pika« kokr ufreman«, pu-hvalu sm gespud dex-ehtarja. »No, de se jm dobr gudi, jest še nism cviblu, če-prou pišeja u »Dane« in jamraja dan na dan, de u hmal useh učitelu ud samga pumajnkajna, konc in de uja tku izumrl, kokr tiste predputopne mrcine, ke sa j m rekel »mamut«.
»Stoj, Pepe! Učitelem se res slab gudi, ti na verjameš tega. »Dan« prou nč na pretirava; ampak u mislch mama sam bi ta narodne učitele, ke se na znaja lepu pud kouter stisnt, kokr sc znama mi, ampak se pučez uležeja, Če kouter pu dougem leži, al pa narobe. Take mama mi u mislch in takem učitelem se res slab gudi, tega m na uš obštrajtu«
»Tist pa, tist! Kdur sojga antverha na zastop, se na more ud nega dobr prežiulal. Usak jc sum soje sreče ku-
url sprejem gostov na kolodvoru. Ob 10. uri sveta maša. Ob 11. uri mladeni-ški tabor v Delavskem Domu. Popoldan ob 4. uri javna telovadba. Potem srečolov in prosta zabava. Sodeluje društvena godba. Ker obhaja ta dan jeseniški odsek petletnico svojega obstoja, se pričakuje, da se bodo te prireditve udeležili bližnji in daljni odseki v lepem številu. Na zdar!
j Jugoslovanska strokovna zveza pi*iredi jutri, v nedeljo, 25. t. m., ob pol 10. uri dopoldne predavanje v »Delavskem domu« na Savi. Eden ali morda še več predavateljev prjde iz Ljubljane. Predmet predavanja bo: »Delavske pravice in dolžnosti.« Vse naše delavstvo vabimo k velezanimivemu predavanju!
TržiSke novice.
t Cesarjev rojstni dan se je praznoval tudi letos zelo slovesno. Raz mnogih hiš so visele cesarske in slovenske zastave. Slovesne svete maše, katero je daroval gospod župnik ob azistenci, so se udeležili zastopniki vseh c. kr. uradov, orožništvo, gospod župan z občinskimi svetniki S. L. S. in mnogo vernikov.
t Jugoslovanska strokovna zveza
priredi jutri v nedeljo, 25. t. m., vrtno veselico v prid svoji blagajni v gostilni g. Lovro Aljančiča v Bistrici ob -4. uri popoldne. Na sporedu je petje moškega, ženskega in mešanega zbora, sviranje društvenega orkestra, ribji lov, šaljiva pošta, prodaja razglednic. Stregle bodo članice ženskega odseka v narodnih nošah. Vabimo k obilni udeležbi. Jugoslovanska strokovna zveza zbira delavstvo raznih strok v svoje okrilje. V Tržiču ima že blizu 100 udov in še vedno s« zglašajo novi.
t Volitve v krajni šolski svet so potrjene. Upati je, da sc ho v kratkem se-< stavil odbor in pričel zopet redno delovati. V odboru je pet Slovencev in dva Nemca.
t Pri vojaškem naboru pretekli ponedeljek je bilo potrjenih iz trga šest mladeničev izmed 30. Iz občine Sv. Katarina sta bila vzeta dva, iz šentanske občine nikdo.
t Nesreča. V papirnici Mollinejevi se je pri cepljenju lesa poškodoval delavec Izder, ki se je šele pred par tedni priselil semkaj iz Koroškega. Sekira mu je odsekala palec na roki. V teku nekaj tednov se je tu pripetila že druga nesreča.
Novice iz Amerike.
Globoko padli duhovnik. Znani
Jakob Kalan. poprej duhovnik ljubljanske šokfije, je kakor znano v Wau-keganu ustanovil novo »neodvisno katoliško cerkev«. Zbegal je velik del slovenskega ljudstva, najel neko hišo, v kateri je prej nek jjud blago prodajal, ondi nevredno mašuje, dasi je suspendiran tako v domovini kakor od čika-škega škofa, kateremu je pokorščino odpovedal, uči otroke katekizma in nevredno deli svete zakramente. Mož pa je že tako globoko padel, da na priž-nici oznanja brez dvoma z zlim namenom reči, ki jih ni mogoče drugače označiti, kakor laži. Tako jo dejal, da je Sv. Pavel rekel, da je tista cerkvena stranka prava, ki je najmočnejša, torej je njegova cerkev prava, ker ji pri-pada večina vvaukeganskih Slovencev. Mož tudi v »Glasu Naroda« govori ne-
vač, prau star pregovar; sam učiteli pugervaja, de b j m druli sreča kuval, sami pa roke križem držal, al pa še clu pr clel nagajal.«
»No, viš; sej se zastopma!«
»Kaj se na uma!«
»Za kua pa pol prašuješ, če sm jest še žiu in zdrou? Sej vndr nimam nu-benga uržaha, de h biu bulan, al pa de b clu šou u krtuva dežela.«
»Jest sm le tku mislu, ke sm un-kat brau u »Dane«, da se Ide usak jutr pretepavaja ukul »Učitelske tiskarne« za »Dan«. Jest sm le tku mislu, ke tam, ker je pretepavajne, ni za čluveka ne-kol pusebn varn in prou lohka ujame kar pu nadoužnem kašna gorka pu grb.«
»Ja, tu je res, čluvek se use lohka prrajma. Ampak tekat, ke se Ide za »Dan« pretepavaja, sedim jest lepu 11 šul, veš, Pepe; in men nč mar, če se cela Iblana zavle »Dana« pubije. Nam tu nese.«
»Ampak ena vornga b se mogla tle uso glih nardit. Za kua mama pa pulcija? Kedr »Dan« vn pride, nej h vahtal en šteri pulcaji tam pred »Uči-telska tiskarna« in ke h se Ide spuprjel za »Dan«, nej b Idi puinirl in gledal na tu, d b se »Dan« lepu pu vrst talu. Sej pučas b lohka usi na vrsta pršli brez lepeža in soj »Dan« udnesl. Mende ga ja zadost tiskate?«
»Kua zadost tiskarna? Ne sam za-
položaj je bil brez upa. Zategnil sem partijo s tem, da sem postavil svoj turn med damo belo in mojega kralja. Ko sem pa podobo premaknil, sem videl, kako je moj nasprotnik vzdignil revolver.
»Pet — šah«; moj turn je izgubljen. Kralj ima še samo eno polje, na katerem mora biti mat. Moje roke in noge so postale tako trde, da jih nisem mogel več ganiti. Žila je razbivala po sencih, bolj kot, kovač po naklu, bal sem se, da me res zadene kap. Mehanično napravim zadnjo potezo.
»Šest — mat«, se mi je zarežal norec in postavil hipoma revolver proti mojemu čelu. Strel . . . smrad . . . nezavesten padem . . .
Kako se kaj počutite? Ko sem odprl oči, zagledam dr. K. E., ki se jc k meni sklonil. — »Ali ste Vi, gospod zdravnik? Ali še živim?«
»Da! Vi živite in ste brez rane!«, mi je smehljajo odgovoril. Nato mi je povedal, da je v tem trenutku, ko jc norec dvignil revolver za strel, stopil tiho v sobo in norca udaril po roki, tako da je zletela kroglja v strop namesto v moje čelo. Jaz sem omedlel, blaznega pa jc zdravnik s strežniki spravil v celico. Doznali smo, da so bila vrata med zdravnikovim stanovanjem in prostori za bolnike po neprevidnosti odprta. To priliko jo blazni človek porabil za Dartijo šaha.
Od tedaj se ne vsedem k šahu brez pomisleka — za partijo in vselej se spomnim na grozni prizor v bolnišnici za blazne; v šesti potezi mat!
Eu puguvar iz gespudam derehtarjam Dimnkam.
Glih nažajfan jc sedou prou šrok gespud derehtar Dimnk in pluvau ukul sebe, ke mu je žajfnca pršla u usta, ke sm jest prlezu skus tiste fran-že, ke sa čez urata ubešene, de dnrh-cuk na uleče notr h leberalnem ge.ne-ralštabspulberari gespude Franketat.
resnico zoper ljubljanskega škofa, psu-je svoje sobrate z »barabami« in laže I udi glede tiste ženske, ki je pravzaprav vzrok njegovega žalostnega odpada in katero je v Ameriko s seboj pri-vcdcl. Kalan je prvi slovenski duhovnik v Ameriki, ki je razkol napravil. Velika veČina ameriških Slovencev hudo obsoja brezvestno počenjanje tega človeka. Upati je, da Kalan Fjudi ne bo popolnoma zbegal in so mcrodaj-ni faktorji na delu, da preprečijo zlo in ustavijo Kalanovo pohujšanje. Pravi župnik je gospod Jos. štrukel, ki niašuje v cerkvi .Matere Božje.
Slovenec župan. V Kitzvillu (Mine-nesota) je izvoljen za župana Slovenec Anton itus.
Poročila sta se v Jolictu Janez Planine in Antonija Papež — V Forest Ci-tyju, Pa., so se poročili: Anton Okorn in Ivana Anžlovar ter Ignacij Gros in Angela JurjovOc. V Etna , P., sta sc poročila Franc Arko iz Sodražice z Ne-žiko Grm iz Črnomlja.
Pevsko in dramatično društvo »Triglav« se je ustanovilo v Jolietu. Predsednik je Jože Kuhar.
Umrla jc v EIyju, Minnesota, Marija Grebene, roj. Ivral iz Mlak pri Gradacu v starosti 31 let. Zapušča več otrok, od katerih jc najstarejši 11 let, najmlajši pa li mesecev star.
Novice s HrvaŠkega.
—	Stepan Radič, ki je na Hrvaškem pod Čuvajem veliko pretrpel, se namerava s svojo rodbino baje za stalno preseliti iz Hrvaške na Češko.
—	Pretresljiva tragedija. Kmetica Draginja Cvije'ič iz Bakane blizu Slatine je nekoč šla z več kmeti s sejma skupaj domov. Kmetje so hoteli nad njo izvršiti naraven čin, a jih je odbila. Vendar se je po selu razširil glas, da se ji je bila storila sramota. Mož Stevo, s katerim je dozdaj v največji slogi živela, jo je grdil, stepel in spodil. Žena se sklene nad enim onih ne-sramnežev mažčevati, da si kuhinjski nož nabrusit, gre v Slatino na sejem in zabode Stevo Bosanca do smrti. Dne 21. t. m. je bila zato v Oscku obsojena na dve leti ječe.
—	Uboj iz sovraštva. Kmet Marko Tkovčič iz Noršič-sela jc zabodel soseda Martina Jurčina do smrti in ranil Miho Jurčina z nožem, to pa v prepiru zaradi neke posekane hruške, o kateri je trdil, da je njegova, lkovčiči in Jur-čini so živeli v sovraštvu. Pri razpravi, dne 22. t. m., v Zagrebu je bil ubijalec obsojen v štiriletno ječo in odškodnino 2000 K.
—	Odlikovanje. Cesar je ravnateljico višje dekliške šole v Zagrebu Milko Pogačič odlikoval z zlatim križcem za zasluge.
— Nagla smrt. Dne 22. t. m. je umrla na neki klopi vdova po županijskem šolskem nadzorniku Jelisava Obtrkič, ko se jc šla s svojo hčerko Slavo iz-prehajat.
—	Lopovska banda, ki izvršuje različna nasilja, rope, tatvine in vlome, se klati okoli Karlovca. Načeljuje ji neki Mijo Pajič. Orožništvu se še ni posrečilo bande ujeti.
—	Nevarna tiča sta neki Leopold Kerchbaum in Andrija Kust, ki sta že
dolgo časa strahovala celo vas viško-vac v djakovskem okraju, napadala ljudi in jih ranila. Ker leti zdaj nanju sum, da sla posilila devojko Nato Se-meš, ki je nato umrla, so se ljudje vendar tako ojunačili. da so ju naznanili in sta sedaj zaprta.
Stanje dr. Rorauerja, vseuč. profesorja, ki se je bil v blaznosti nevarno ranil, je, kar se ran tiče, povoljno, duh pa se mu jc tako omračil, da je bil oddan v blaznico v Stenjevcu.
Roparski napadi se ponavljajo v Zagrebu. Zadnjič so napadli inkasanta Čoha in ga oropali.
Za 151 K vrednosti v dnarju, blagu in zlatnini je opeharila več ljudi v Zagrebu ciganka Nata Nikolič, priporočajoč različna vražarska sredstva. Zato je bila dne 22. t. m. v Zagrebu kaznovana s tremi meseci zapora.
Hrvatski učiteljski dom v Cirk-venici bo kmalu dovršen. Zgradba je zelo lepa, stoji sredi parka, ima kopališče in betonsko ploščnato streho s prelepim razgledom na morje. Vsi stroški znašajo 100.000 K. Blagoslovil se bo dom v Veliki noči 1913.
—	Smrt radi kajenja v postelji. V Sarajevu sc jo pred dnevi vlogla 70-letna starka Fata Karasalihovič z gorečo cigareto v posteljo. Nenadoma je pričela posteljnina goreti in starka je dobila take opekline, da so jo morali prepeljati v bolnišnico, kjer je vsled poškodb umrla.
—	Proces za 20 bosenskih vasi. Iz Budimpešte poročajo: Dediči po umrlem baronu Andreju Bernyakovicsu hočejo uveljaviti sodnijskim potom napram ogrski državi in ogrskemu kralju lastninsko pravico na 20 bosenskih vaseh, in sicer na podlagi listine kralja Leopolda z dne 5. marca 1661. leta, s katero jc cesar Leopold družini Bern-yakovics podaril 20 vasi, »ako Bosna z Božjo pomočjo zopet pripade Ogrski.«
Tedenski pregled.
Kranjski deželni zbor bo sklican takoj po evharističnem kongresu. — Belokranjska železnica se odda prometu najbrže že meseca maja 1914. — Komisariat na Hrvaškem se baje odpravi že prihodnje dni; 22. t. m. je bil pri cesarju v avdijenci ogrski ministrski predsednik Lukacs in so se ob ti priliki med drugim določile tudi važne i/.premembe na HrvaŠkem. Tnko vsaj ugibajo listi. — Dunajskega generalnega vikarja dr. Pflugerja je 18. t. m. dopoldne pred cerkvijo sv. Štefana na Dunaju z nožem zabodel v hrbet, neki Herman Prinz. Zločinec je izjavil, da jc nameraval umoriti nadškofa dr. Nagla. Dr. Pflugerjeva rana je nevarna, a ne smrtna. — 400 inozemskih Časnikarjev se je te dni z novimi razglednimi vozovi ameriške družbe »Canadian Pacific Rail-way Co.« po bohinjski železniški progi peljalo v Trst. Goste je na Jesenicah pozdravil kranjski deželni glavar dr. Ivan šusteršič; pa tudi ljudstvo je časnikarjem priredilo prisrčen sprejem ne le na Jesenicah, marveč tudi na Bledu in Bohinjski Bistrici. — Orlovsko slavnost, ki se jc 25. t. m. imela vršiti v Svečah na Koroškem, je celovški okrajni glavar prepovedal, češ, da bi bil javni mil- in red v nevarnosti. Tako pa res ne bo šlo! — Kranjski deželni odbornik dr. Pegan je 18. t. m. blizu Selc v Hrvaškem Primorju, kjer se je s svojo družino mudil na počitnicah, ponesrečil. Peljal se je v spremstvu šoferja Južne v svojem avtomobilu v Ljubljano;nad Cirkvenico se jc hotel umakniti nekemu otroku, pri tem je pa avtomobil zadel v brzojaven drog in se pretrgal na dvoje. Dr. Pegan se je pri padcu jako nevarno pobil in se sedaj zdravi na svojem domu v Ljubljani, šoferju se ni zgodilo nič
dost, ampak petkrat preveč ga tiskalna! Ampak, dokler na uma dubl dr-žaune pulcije, na u gmaha.«
»Za kua je pa pol tega pretepajna treba,?«
»Eh, sej veš, kašn sa Ide! Usak če ht ta peru in usak če ta peru use zvedet. »Dan« je pa ta narbulš infurma-tivn list. in tu tku uleče.«
»Tu je pa čudn! Jest že usaka reč ene par dni preh u drugeh časnkeh berem, predn pride u »Dan«.
»No, sej tu je glih tist. »Dan« use nuvice, ke jih druh listi prneseja, lepu vn izstriže in čaka ene šternajst dni iz nim, de se prepriča, če je res in če na u nuben list, puprauka prnesu. Če je šternajst dni pr tist nuvic use tih, če se nubedn na uglas preke ne in na reče, de nista res u Australi dva cuga skp trčla; de ni res, de sa u Afrik ena gurila zaprl zatu, ke jc iz fouš beksl-fiem iblanska kreditna banka ugulfa-pol ni nubenga cviblajna več, de je in iekat prnese »Dan« tista nuvica in mu na more več falet, drgač pa nc. Astn »Dan«, kar se takeh nuvic am tiče, nekol na laže in tu Idi zanima in nleče. Viš, mi še du dons nisma u »Dane« prnesel, de je Krištof Kolumb
Amerika znajdu---«
»Za kua pa ne; sej tu vendr ccu svet ve, de je res?«
»Nej ve; ud »Dana« pa le ni biu tekat nubenga. urednika zraun, de b lohka putrdu, de je tu res in zatu sma ud tega raj tih.«
»Za kua pa pol čez deželne financc
zabaulate? Sej tud na veste, če je res tku ket pišete?«
»Oho, Pcpe; tu je pa kej druzga! Tu je pa treba sam pumislt in pre-udart, kuku delama mi iz financam »Učitelske tiskarne«, pol s pa že lohka mislma: če že pr nas, ke ajgentlih nč nimama in tud nimama ke kej uzet, tku delama, kuku morja delat šele pol tam, ker kej maja!«
»Aha, vi pu sojmo kupile drugem čeule m prte!«
»Rec, kar češ, jest sam tulk rečem: če b mi, kar nas je ukul »Dana« in »Učitelske tiskarne« pršli tkula saj za ene pu ure h deželn kas, tu ja tku pul-berama; ja, deset kat bulš ja pulbera-ma, kokr me u pa zdela gespud Fran-keta pulberu----—«
»Mejčken nej nja zdela tih, gespud dorehtar, ke jn glih pu krof pulberam, de jh na um urezu!« je prosu gespud Franketa gespuda derehtarja in men pumigu, de nej ga nekar na motem, dc sc kašna na sreča na zgudi.
»Viš, Pe---! Au!«
»No. vidja, zdej sm jh pa. urezu, ke na ubugaja in na morja bt, ena me-nuta tih! Ivo, dej en flajštor sm, de um gespude derehtari tlela vrat zapopu!«
»Tu jc use glih! Če me ukul prne-sete; jest na udjejnam! Kar je res, je pa res! Dc b edn pr pouhn skled ud la-kate umoru, tu jc larifari. Jest b žo ne! In tako. rči, ko jh mi iz sojeh skušen verna, lohka pišema. Tega nam na more nubedn zabrant, tega nam tud ti na uš zabranu, če s prou
Boliatu Pepe iz Kudeluga.
hudega. — Za častna člana Novega mesta sta imenovana prošt dr. lilbert in dr. Poznik. Z«, primi!rija na novomeški ženski bolnišnici jc imenovan Ur. Strašek. — Umrli so: v l.jub-ljuni Josip Pok, hišni posestnik in trgovec, v M. letu starosti; v Sinčivnsi na Koroškem vc-lezHslužen naš mož, posestnik Janez Šuma h; v goriški bolnišnici učiteljica na Rakeku Katarina Peče, ki je nedavno vsled hude živčne bolezni skočila skozi okno. — Na Rečici na Bledu je 18. t. m. kmečka gospodinja Neža Hurja ■/. nožem prerezala vratove svojim štirim otročičem, katerih najstarejši je bil star 5 let, najmlajši pa (i mesecev. Storila jc to v moževi odsotnosti, ko jo je hipno napadla blaznost, kateri je podvržena njena rodbina. Drugače je bila vodn'o vzorna, mati in gospodinja. Nc-srečnico so prepeljali v zapore okrajnega sodišča v Radovljici. — Župnika v pokoju Josipa Kadenaro na Goriškem, ki jc bil osumljen protiavstrijskih teženj, proti kateremu so tako grdo pisali in lagali razni liberalni' listi, so po dolgotrajni preiskavi izpustili na svobodo in ustavili proti njemu vsako liadaljno postopanje, ker se je izkazulo. da je bil popolnoma po krivem ohdolžen. Njegov liberalni obrekovalec Ipavcc pa pride pred sodišče. — Med letošnjimi pomiloščenci v mariborski kaznilnici sc je nahajal tudi bivši ljubljanski odvetnik in načelnik propadle »Glavne posojilnice« dr. Hudnik, ki je presedel šele eno leto dosojene mu triletne kazni. Hudnik je že na svobodi. — Tatovi so te dni vlomili v dr. Mrav-lagovo stanovanje v Celju in odnesli za 3000 K dragocenosti; dr. Mravlag je bil iz Celja dalj časa odsoten, ker se je mudil v svojem vinogradu v Leitcrsberku.
Godovi prihodnjega tedna.
25. nedelja, 13. pobink.: Srce Marijino. Lu-dovik.
2ti. ponedeljek: Cefirin. papež.
27.	torek: Jožef K., spoz.
28.	sreda: Avguštin, škof.
29.	četrtek: Obglav. Jan. K.'
30.	petek: Roza Liman., de v.
31.	sobota: Rajmund. Nonat.
»Slovenska Straža".
Slomškov sklad:
Ana Vimpolšek, zasebnica. v Brežicah, 50 kron.
Slomškov dar po 20 K:
101. 102. Po Ivanu Krek, Globoko, nabrano na gostiji Frana Podvinski v Globokem pri Brežicah, povodom njegove zlate poroke, dvajsetletnice njegovega sina Antona Podvinski, župnika v Remšeniku, in krščenja njegovega vnuka Ivančka, mecl veselimi gosti te redke troedine slavnosti 50 K.
Nadalje se je nabralo kot Slomškov dar:
Po Mariji Jurjevčič, učiteljici, dar vasi Mala Ligojna ob priliki cerkvenega žegnanja namesto nagrade velikoligojnskenm ženskemu pevskemu zboru za cerkveno petje fi Iv. — N. Grellmato, gostilničar v Hočah, pod naslovom: »narodni davek oh jezikovni meji v Hočah«, fi K. — Avg. Lorenz v Donavicu 6 K. — Iv. Fantur, Rožek, 1 K.
Prispevki podružnic:
Podružnica v Kamniku 100 K. — Podružnici. Križe pri Tržiču 70 K. — Podružnica v Cerkljah 50 K 20 h. — Podružnica Št. Vid pri Vipavi, nabrano po Ivanki Preniru na veselici »Bogomile« v Št. Vidu pri Vipavi 7 K 59 h.
Iz nabiralnikov:
Iz nabiralnika podružnice v Št. Vidu pri Vipavi 3 K 41 h. — Iz nabiralnika moške podružnice v Trnovem, Notranjsko, 10 K.
Razne stvari.
Skrivnosten kamnit dež. Iz Budimpešte poročajo: Na posestvu grofa Aleksandra Andrassyja v Hordizsi vzbuja veliko razburjenje skrivnosten slučaj. Kdor stopi namreč v hlev, začne nanj padati kamnit dež. Kljub temu. da so lilev in okolico večkrat natančno preiskali, niso mogli izslediti, kdo bi metal kamenje. Med praznover-nim prebivalstvom je cela zadeva zbudila veliko razburjenje, kar je tembolj kočljivo, ker je sedaj ravno čas žetve. Vsled ovadbe grofa Andrassyja preiskuje zadevo orožništvo.
Vojak v juhi. V garniziji mesta Rennes so nedavno v tamošnji pehotni vojašnici žc davno odtrobili neko nedeljo zvečer k počitku, ko je nočna patrulja pri kontrolnem obhodu po sobah moštva opazila, da je postelja nekega vojaka prazna. Mislili so, da je vojak ostal preko dovoljene ure zunaj vojašnico. Pri straži ob vhodu vojašnice so pa zvedeli, da je pogrešanec prišel ob pravem času domov in tudi vojaki so izpovedali, da so ga videli v vojašnici končno v onem oddelku, v katerem je bil nastanjen. Začeli so ga iskati povsod, na dvorišču, kakor tudi v vojašnici, a nikjer ga niso mogli najti. Šele prihodnje jutro se je rešila uganjka. kam jc izginil. Polk bi moral zjutraj oditi že zgodaj na vaje in ob 3. uri so že stale čete na dvorišču. Poprej pa se jc morala skuhati šc jutranja kava in v ta namen je odšlo kuhinjsko osobje v kuhinjo. V eni izmed kuhinj pa so našli pogrešanega vojaka v ogromnem kotlu za kuhanje juhe. Vojak se je popolnoma slekol ter zlezel v kotel, bržkone da bi se kopal. Kuharji so ga našli nagega in spečega mod zelenjavo in mesom, ki so ga stresli že prejšnji večer v kotel in zalili z vodo. Ko so spečega vojaka zbudili, je bil zelo začuden zaradi svoje nenavadne postelje in ni mogel pojasniti svojega početja drugače, kot da je prejšnji večer prišel »preveč obložen« domov. Vojaki so sc seveda pozneje branili jesti juho,
v kateri se jc ponoči kopat njihov tovariš, češ, da smrdi preveč po žganju in tobaku.
Ženska po pošti. V Londonu se morejo pošiljati po pošli pod gotovimi pogoji tudi razne živali. Tako so morejo pošiljati mačke v košari, psi pa sa-nto z nagobčniki. Te dobrote se je bolela poslužiti tudi znana sufragetka S. Bleins, ki so jo nedavno izpustili iz zapora. Šla je v najbližji poštni urad, kjer jc plačala 50 vinarjev in zahtevala, naj so jo odpošlje na naslov stanova nja ministrskega predsednika As« quitha. Poštni uradnik jo. seveda njeni zahtevi ugovarjal na vse načine, a ker ni hotela odnehati in ker je sufragetka v enomer trdila, da jc prav za prav tudi človek žival in sicer domača, jc pozval ravnatelja urada, ki je končna odločil, da se more sufragetko od posla t i koi navadno ščcnc, a brez nagobčnika. Najprej si je pa pustil podpisati, da jc gospodična sama želela, da se jo smatra za žival. Nato jc poštni odpra-vitelj prilepil sufragetki na levi rokav frankaturo in jo oddal nekemu 151et«. nemu pismonoši, da jo spremi na označeni naslov. Ko je bila I a nenavadna poštna pošiljatev izročena Asguithu, je ta, obveščen o vsem od poštnega urada, zapisal enostavno na. vračilni list: »Nazaj. Ne sprejmem!« S tem seveda sufragetka ni računala. Da bi pa vendar kaj dosegla, je začela trditi, da nima stanovanja. Bistroumni pismonoša je odvrnil, da jo v tem slučaju odda v oddelek za neizročljive pošiljatve, kjer bo shranjena 53 tednov in bo prodana na javni dražbi v korist države, ako se v tem času ne bo nihče javil zanjo. To pa vendar ni ugajalo sufraget« ki in je odšla sama prostovoljno, ko je še preje plačala 50 vinarjev.
Prvi strelovod v Evropi. Na Francoskem se je nedavno pojavila trditev, da jc prvi strelovod v Evropi postavil TOletni Benjamin Franklin leta 1776. na palači Valentinois v Parizu. Temu nasproti pa trdijo Italijani, da je bil prvi strelovod v Evropi postavljen v Italiji. Piarist p. Girolamo M. Fonda, profesor fizike na univerzi v Rimu, je iznašel leta 1770. strelovodni sistem ter je dobil leta 1770. naročilo, naj opremi s strelovodom cerkev, ki je spadala k univerzi. V zvonik te cerkve je nadaljni dve leti večkrat treščilo, a je bil vedno obvarovan pozneje pred škoda. Vse (o pa ni res. Znanstveno je davno dognano, da je prvi strelovod obstojal v Avstriji in da je bil njegovi iznajditelj Avstrijec. Bil je to praemon-štratenski duhovnik Prokop Diviš, ki je bil rojen v Žamberku leta 1696. ter je deloval kot profesor filozofije v Brnu in pozneje tudi kot župnik. Ta je že le< ta 1750. pred Franklinom dokazal uhan janje elektricitete na konicah teri sploh spoznal električno nrav strele ter iznašel svoj lasten strelovod, ki ga je leta 1751. postavil na svojem župnišču s posebnimi napravami. Kmalu za Divišem je napravil Franklin svojo iznajdbo, ki si jc osvojila svet, med tem ko jc moral Diviš nositi žalostno usodo avstrijskega iznajditelja. Njegova iznajdba je ostala med širšim svetom neupoštevana in njegovo delo je posta, lo šele tedaj znano, ko je enako doka-, zal tudi iznajditelj iz tujine.
Policajski pes izsledil tatu. V Gornji Krupci v Rudogorju je bilo predzadnji teden od potka na soboto izvršenih šest roparskih tatvin. Med drugimi je bilo ukradeno tamošnjemu delavskemu društvu 120 kron in zaloga čevljev. Orožniki so si izposodili iz Draždan policijskega psa, cla bi prišli tatu na sled. In res jo je ubral pes iz Gornje Krupcc naravnost k cerkvici sv. Prokopa, oddaljeni debelo uro ocl imenovane vasi ter se je ustavil pred samotnim poslopjem blizu cerkvico, v katerem se drži znani tat Lederer. Pes je planil naravnost na kamižolo odsotnega tatu, katerega je iskala roka pravice.
Kaj se vse ponareja. Ponareja se ne samo moka, maslo, jajca, žafran. de< nar in volneno blago, ampak tudi stan rine, slike ln svila, ponarejajo se dan-danes lasje, zobje, v restavracijah do« hiš mačko namesto kunca, z eno besedo: današnji svet kupuje, uživa, sc oblači in živi le s ponarejenimi rečmi. V, potrdilo to žalostne resnice naj povemo, kar so nedavno toga poročali angleški listi. Nekemu angleškemu zbiratelju metuljev jo bila ponudona v nakup cela vrsta krasnih metuljev. Dasi so zbiratelj navadno ni spuščal v kupčijo 7. neznanimi ljudmi, topot so jo pa vendarle, ker so bili poslani mu eksem-plari neobičajno krasni in no predragi. Ali kako je zbiratelj metuljev pogledal, ko jo bil pokazal kupljene metulje znanemu prirodoslovcu in mu jo ta, opa-zovajc jih s povekšalnim steklom, povedal, da so krasni metulji — ponarejeni. Obenem mu jo pojasnil, kako s« metulji ponarejajo. Krila navadnih metuljev se uamažejo s slabovrstnim lei
pilom ter se nanja usiplje raznobarvni prašek, tako da so videti krila kakor rit.' najbolj priljubljenih metuljev. Po-narejalci pa se no zadovoljujejo samo s ponarejanjem metuljev, ki v istim žive, marveč »ustvarjajo« eksemplare popolnoma — nove.
Alkoholiki in nntialkoholiki v Ameriki. V združenih državah Severne Amerike, so države, v katerih strogi zakoni odrejujejo težke kazni onim nesrečnikom, ki jih zalotijo, da so prodali. kupili ali popili čašico alkoholne pijače. V njihovem sosedstvu so pa zopet države, ki niso stroge glede uživanja alkohola in v katerih sc lahko pije, kolikor hoče. Toda tudi v državah, kjer je. alkohol prepovedan, se opijajo ljudje, seveda skrivoma in zvijačnim potori}. Tako na primer tleli reka Sa-eramento dve taki državi. V letošnjem poletju je prišlo osobju parnika »Yer-sey« na um, da se izkoristi s situacijo. Otvorili so na parniku prodajo vsakovrstnih alkoholnih pijač ter pristajali ob obali alkoholofilske države. Na krov so začeli prihajati številni prebivalci »suhe« države ter se nalivali in vračali polni prepovedane pijače. Zloraba je nastala tolika, da jc med »suho« iu »mokro« državo došlo do spora. Dokler se pa ta ne reši, bo delal parnik »Yersey« izborne kupčije.
Potegnjena mejna stražnika. Dva avstrijska obmejna stražnika sta videla pred kratkim na Renu, kako je odplul s švicarske strani čoln s štirimi možmi, ki sta jih smatrala za tihotapce s saharinom. Čoln je plul proti avstrijskemu bregu. Namestu da bi stražnika pričakala »tihotapce« na avstrijskih tleh, sta stopila oba v nek čoln in se peljala Švicarjem nasproti menda z namenom, da bi jih aretovala (kar pa ne bi bilo pravilno. ker je voda internacionalna). Ko sta. dospela do njih, so pa skočili v nju-jin in se polastili njujinega orožja ter ju odvedli v Švico. Tukaj so jetnika izkrcali na kopno ter ju pozneje poslali brez orožja domov.
Moč »proroka«. Nekemu Mehikancu z imenom Cesario Garcia, ki se izdaja za proroka, se jc posrečilo, da jo skoro popolnoma odstranil prebivalstvo Iz mehikanskega mesta Guadalajara, ki šteje okoli 150.000 ljudi. Prorokoval je, da se bo mesto vsled potresa pogrez-oilo v ognjeno morje in preplašeni prebivalci so pričeli bežati na tisoče iz svojih stanovanj. Oni, ki so ostali v mestu, obožavajo novega proroka, ki je uveril prebivalstvo, da je prišel z neba v ognjenem oblaku. Oblasti so hotele napraviti tem zmedam konec ter so proroka zaprle, toda množica jc napadla ječo, osvobodila Garcijo ter ga odnesla v tri-omfu.
Obdavčenje dunajskega zdravnika.
V dunajskih zdravniških krogih je vzbudila veliko senzacijo visoka davčna kazen, ki jo mora plačati eden najbolj znanih dunajskih operaterjev. Dotični profesor, ki se prišteva k najbolj zaposlenim operaterjem, je napovedal davkariji 40.000 K osebne dohodnine na leto. Pred nekaj tedni pa je bil povabljen k davčni oblasti, kjer se je vršil med njim in uradnikom sledeči razgovor: Davč. ursdnik: »Ali so bolniki, ki ste jih zdravili v 1. 1911, vsi umrli'?« — Profesor: »Protestiram proti takemu domnevanju!« — Uradnik: »Torej ste imeli tudi pacijente, ki so ostali pri življenju?« — Profesor: »Na vsak način! Od mojih pacijentov je komaj desetina pomrlo. Kaj pa vas to zanima ? — Uradnik: »Vi ste navedli 40.000 K letnih dohodkov. Davčna oblast pa je iz zapuščinskih razprav od oseb, ki so bile vaši pacijenti, zvedela, da so vam ti pacijen-ti plačali zdravniških stroškov več kot 40.000 kron.« — Ta konverzacija se je nadaljevala in pred kratkim jc bil profesor obveščen, da je davčna komisija cenila njegove letne dohodke na četrt milijona kron ter mu je naložila kazen za več let nazaj v višini 150.000 K zaradi prikrivanja dohodkov. — Baje so tudi druge zdravnike visoko obdavčili.
Umetniški mrtvaški list. Nedavno fe umrl v Zarizu dobroznanemu aristo-kratu brat. Svojim prijateljem je razposlal mrtvaške liste, ki so »vzgled kultiviranega umetniškega okusa« in ki so zbudili nemalo pozornosti v literarnih in družabnih krogih visoke pariške gospode. Najbolj pa je vzbudilo pozornost, da mrtvaški listi niso bili frankirani z znamkami po 5 centesi-mov, ampak z znamkami po 5 frankov. Prejemniki so majali glave in ugibali, kaj je vzrok petfrankovskc noble-se in končno so se tudi ojunačili, da so »žalujočega ostalega« vprašali po njem. Aristokratski estet je odgovoril, da jc nesoglasje med papirjem, žalnim robom ter surovo barvo znamke za 5 centesimov tako žalilo njegov okus, da se je moral odločiti za znamko druge barve. Poizkusi so dognali, da more bi ti samo škrlatno rdeča barva znumke
Štirje otroSIčl rodbine Usaria k Rgfilce, lil glli tasta* ma«
o blaznosti umorila.
Na mrtvaškem odru.
za pet frankov v res pravem lepem, umetniškem soglasju s kuverto. In tako je nastal v več sto izvodih razposlani, z znamkami po pet frankov frankirani, edini »umetniški mrtvaški list«.
Zdravje telefonistinj. Višji inten-dant pošte v Seinc-et-Oise je poslal višjim uradnikom svojega distrikta ofi-cielno okrožnico o higijeni ženskih na-stavljenk, ki slove: »Ob priliki prihoda 24 novih ženskih telefonskih in brzojavnih nastavljenk v Versailles smatram za svojo dolžnost, da opozorim na materielno in moralično prednost, ki jo nudi njihova nastanitev v družinskih penzijonih napram navadi teh nastavljenk, da žive same zase in zanemarjajo svojo prehranitev. Vi veste, da so nastavljenke, ki obole večinoma
one, ki nc jedo doma, da si prihranijo trud kuhanja in ki ne skrbe dovolj za primerno hrano. Te izdajajo manj kot eno krono dnevno pri prekajevalcu mesa ali pa kupujejo čaj in biskvite ter nc jedo nikdar dobrega mesa, dobre juhe ali dobre zelenjadi. Po enem letu postanejo pri takih dietah anaemične in zdravnik pripisuje potem njihovo zdravstveno stanje s prenaporom v službi. To so ravno liste ženske, ki izdajo ves svoj denar za toalete, ki so za njihove službene dohodke predragoce-nc. Prosim vas, cla vplivate na ta mlada dekleta, ki ne žive pri svojih stariši h, da si svoje Zdravje ohranijo z zdravo brano v kakem penzijonu, najbolje v penzijonu kake vdove civilnega ali vojaškega uradnika.«
Primorske vesli.
p Razpust iredentovskih društev v Pulju. Policija jc odredila, da sc je moral tu zapreti kinematograf »Minerva«, ker je bil njega gospodar nazorov, kateri se nc strinjajo z onimi avstrijskih državljanov. Policija je tudi razpustila laški mladinski društvi, v katerih sc jc vedno zbirala najhujša iredenta »Edera« in »Circolo sportivo di eoltura«. S strani pristaniškega ad-miralata je pa celi garniziji prepovedan obisk kavarne »Comercio«, katera meji na zgoraj omenjeni kinematograf in je tudi last istega gospodarja. V tej kavarni so imeli člani sedaj razpuSfce-nih društev svoja shajališča. Vzrok teh policijskih ukrepov je to, da so člani gori omenjenih iredentovskih društev, v kavarni »Comercio« izžvižgali neko vojaško patruljo, katera je morala službeno v kavarno vstopiti in če sc ne motimo na dan cesarjevega rojstnega dneva tudi z neko cesarjevo sliko ni bilo vse v redu. Značilno pri gpri imenovanih iredentovskih društvih je to, da so bili člani »Edera« obenem tudi člani »Circolo sportivo di eoltura«. S tem so si redentisti hoteli svoj obstanek na vsak način zagotoviti, češ, če policija enkrat eno društvo razpusti, je potem še drugo tu. Toda to pot je iredenta obračala, policija jc obrnila. Navzlic temu je iredenta poskusila obvarovati še nadalje svoj obstoj in siccr s tem, da je v sredo zvečer ustanovila, novo društvo pod imenom »Fascio gi-ovanile istriano«. To je iredenta storila brezdvomno radi tega, ker je bila po njenih zaupnikih pravočasno obveščena, kaj policija namerava. Iz tega, se zopet jasno vidi, da ima iredenta v vsih uradih svoje zaupnike, kateri jo o vsem o pravem času obveščajo. Upati je, da vlada ne bo pripustila, da bi razpuščeni društvi zopet pod drugim imenom mogli svoje protiavstrijsko delovanje nadaljevati. Da so zbirajo v »Edera« in »Circolo sportivo di eoltura« najhujši iredentisti, to jc bilo žc davno znana stvar in se je lc čuditi, da policija to državi nevarno početje ni že mnogo preje zatrla. TJpati je, da bo prišel v Pulj z novim policijskim šefom g. Mlekužom polagoma tudi v mesto, ob katerem so nahaja vojna luka, primeren red.
p S »Slovenčevo« vestjo, da se je v nekaterih krogih mislilo na vladnega komisarja za Istro, sc ba-vi uvodoma glasilo istrskih laških liberalcev »ldea Italiana« 22. t. m. Pravi, cla ta vest siccr ni »probabilna«, da pa je v Avstriji vse mogoče, zlasti ker ravnajo usodo Istre »vojaški krogi«, ki da I.ahov ne morejo videti.
p »Naša Sloga« prinaša obširno poročilo o scalan.ku istrske liberalne
Koroške novice.
omladine, sestanek katoliških akademikov, ki sc vrši 24. t. m., pa na koncu komaj omenja.
Krvoskrtmsivo. Oče Anton Na-mor, star 64 let, in njegova hči Amalija, stara 24 let, iz Sredenj na Goriškem sta stala 22. t. m. pred sodiščem pod obtožbo, da imata medseboj intimno razmerje, kojega sad jc bil otrok. Sodišče bo zaslišalo še nekatere druge priče.
p Povožena je bila 141elna deklica Ivana Peršič iz Trnovega.
p Člani »Trgovsko obrtne zadruga« v Gorici so se uprli plačati do konec tega leta 300 K, kakor zahteva likvidacijski odbor. Pravijo: Na dan naj pride, kako se je gospodarilo, da sc bo krivce spoznalo in od njih terjalo to, kar zakon veleva.
p Grozdja, sadje in krompir na Goriškem. Grozdje je začelo zoreti v Br-dih in na Vipavskem in kaže prav lepo. — Cešpelj je letos malo, enako tudi drugega sadja ni mnogo, a ima zato visoko ceno. Povpraševanje po našem sadju v inozemstvu je veliko. — Krompir ima danes ceno po 6 K kvintal, seveda na debelo. V goriški okolici ga ni več.
p Strela v »Narodni Tiskarni«.
Dne 21. t. m. okoli pol 10. ure zvečer je udarila strela v električne žice v »Narodni Tiskarni« v Gorici in jih pokvarila tako, cla so se električni motorji ustavili in svetilke ugasnile. Zato sc z delom ni moglo nadaljevati. Enako je strela pokvarila telefonsko žico v »Narodni Tiskarni«.
p Mlati je začel. Dne 21. t. m. je bil aretiran v Trstu komaj 141etni deček Alojzij Kavčič iz Gorice, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji 335. Prejšnji večer se jc namreč tiček vtihotapil v dvorišče hiše št. 6 v ulici Farne to ter je hotel malopridnež vlomiti vrata, ki vodijo iz omenjenega dvorišča v neko trgovino jestvin, kar so mu pa i posrečilo. Potem jc prere-zal neko mrežico v oknu ljudske kuhinjo. Egidij Cai.su I.tija z očividnim namenom, da bi vlomil in kaj ukradel. Pa tudi to se mu ni posrečilo. Policija jo dognala, da mladega vlomilca ni bilo že štiri tedne domov.
p Srbski poslanik v Rimu dr. Vuič je dospel v Opatijo, cla se odpočije.
p Nočna veselica na mor^u se bo vršila danes v soboto, 24.1. m;, v Opatiji.
p Kralj alkohol. Ker je mož nepoboljšljiv pijanec, ki vso sproti zapije in za družino niti najmanj noče skrbeti, jo v Pulju iz obupa nad lom pila neko strupeno tekočino žena Radoslovič po imenu. Prepeljali so nesrečnico, ki je tudi mati treh otročičev, v deželno bolnišnico, kjer so jej želodec izprali. Koliko družinskega gorja prizadene ta nesrečni alkohol.
k Umrla je 23. t. m. v Celovcu mati celovškega okrajnega glavarja pl. Rai-nerja v 75. letu starosti.
k 4Qlefnico mature so obhajali 20. in 21. t. m. v Celovcu nekdanji gojenci celovške benediktinske gimnazije. Od 35 jih je še 21 živih, k proslavi se jih je zbralo 10, in sicer: deželni glavar koroški baron Aichelburg, dr. Desch-mann, ravnatelj učiteljišča v Miesu, Gr. Einspieler, prošt velikovški, dr. Feldner, dvorni svetnik iz Gradca, dvorni svetnik Goritschnig iz Gradca, duh. svetnik Ilutter, deželnosodni nadsvet-nik Kerschbaura iz Gradca, zdravnik dr. Luschin, vpok. polkovnik Lutschou-nig iz Gradca, deželnosodni nadsvetnik Prettner, računski nadsvetnik Reiter, notar Anton Svetina, docent dr. To-beitz, konzist. svetnik Volaučnik, župnik iz Rude, državni poslanec dr. Waldner in sodni svetnik v p. Einspieler iz Ljubljane. Mašo jo bral prošt Einspieler, pridigoval je duhovni svetnik Ilutter, cla so bili stari prijatelji do solz ginjeni. Nato so se razveseljevali na gradu deželnega glavarja Ehrenthalu in se vpisali v »Liber ami-> citiae«.
Merske novice.
š Velik mladeniški tabor za Posav-i jc se vrši v nedeljo, dne 1. septembra, na Vidmu. Cerkveno opravilo sc začne ob pol 11. uri, po dohodu vlaka iz Zidanega mosta. Takoj po cerkvenem opravilu bo na prostem pred župniščem zborovanje. Posavski mladeniči, udeležite se lega zborovanja v obilnem številu, da tudi vi proslavite velikega Slomška.
š Shodi S. K. Z. Prihodnjo nedeljo, dne 25. avgusta, po rani maši je v vrtnih prostorih ormoške posojilnice velik političen shod S. K. Z. — Krajevni od-, bor S. K. Z. za Središče in okolico pri-redi v nedeljo, 25. avgusta, ob 3. uri popoldne v gostilni g. Marčcca v Obrežu političen shod. — Podgorje pri Slovenj-, gradcu. Dne 1. septembra se vrši po ranem svetem opravilu v cerkveni hiši shod S. K. Z. — V Škalali se vrši 8. septembra zjutraj v bralni sobi shod S. K. Z. — Sv. Kunigunda na Pohorju. V nedeljo, 25. avgusta, bo imel g. poslanec Pišek dva shoda, in sicer: po rani maši na Ivebeljinu v hiši g. Fakuca, popoldne po večernicali pa pri Sv. Kunigundi. — V Zabukovju pri Sevnici se vrši 25. avgusta ob 11. uri dopoldne shod S. K. Z. — Na vseh teb shodih govorijo poslanci S. K. Z.
š Občinske volitve. V Šmartnem ob Paki je pri občinskih volitvah zmagala S. K. Z. — Pri občinskih volitvah v Vo-drancih pri Središču je v prvem in tretjem razredu zmagala S. K. Z. Drugi raz* red imajo liberalci. — V Vurberku blizu Ztuja se vršijo v kratkem občinske volitve. Štajercijanci se baje na nje že pridno pripravljajo.
š Cesar je potrdil Orniga za načelnika in pl. Pongratza za podnačelnika ptujskega okrajnega zastopa.
š Dvojna mera. Lansko leto jo več spod n j ešta j erskih živinorejcev vložilo na deželni odbor v Gradcu prošnje za podpore iz zaklada za živinorejo. Prošnje so bile odklonjene, da celo kazen so morali nekateri živinorejci plačati, ker prošenj niso kolkovali. Te dni pa beremo v poročilu o seji glavnega odbora štajerske kmetijske družbe z dne 9. julija, cla se jo dvema nemškima kmetoma na Gornjem Štajerskem dovolila podpora po 200 K iz zaklada za pospeševanje živinoreje, zato, ker sta morala svojo živino krmiti v hlevu in je nista mogla goniti na pašnik radi okužene sosedove živine. Ne zavidamo nemškemu kmetu podpore, ampak to je obsojanja vredno, da se glede delitve podpor ozira v prvi vrsti na nemški del štajerske.
š S Pohorja. Čuje sc, da namerava nemško planinsko društvo blizu slovenske ruške koče zgraditi svojo »St. Hein-richshutte«. — Zastonj stezate svoje kremplje op našem zelenem Pohorju.
š Avtomobilska nesreča. Iz Celja: Te dni so je peljal hmeljski agent A. Taussig iz Prage v diru z avtomobilom skozi Drešinjovas. Nasproti se jo pripeljal 7. vozom, na katerem je bil naložen hmelj, kmečki fant Alojzij Bevc. Dasiravno jo dal avtomobilistu znake za počasno vožnjo, vendar se ta ni za to zmenil. Vol se je splašil in voz se je prevrnil v en meter globok cestni jarek-Bevc jc prišel pod voz in dobil težke telosne poškodbe. Tudi voz je precej poškodovan. Proti Taussigu je napravljena ovadba.
š Nepoboljšljiv tat je 131etni fnat Martin Pere v Šmarju pri Jelšah. Dasiravno jo bil žo v prisilni delavnici v Me-šendorfu, vendar se tatvin ni odvadil, Pred kratkim ga je vzel posestnik Dol-ganož ua Ponikvi za pastirja. Komai on
je bil par dni pri njemu, mu je ukradel precejšnjo svoto denarja in neznano kam pobegnil. Dozdaj ga še niso izsledili.
š Vlomi in tatvine. Iz Sevnice ob Savi: V eni zadnjih noči sta se v našem 1rgu izvršila dva drzna vloma. Pri gostilničarju Štefanu Lamperju jc bilo vlomljeno v gostilniško sobo in ukradenega iz nje čez 200 K denarja. Pri trgovcu Francu Senici so tatovi v trgovini vlomili blagajno in ukradli iz nje 730 K denarja. Sumijo, da je tatvine izvršila kaka organizirana tatinska tolpa. _ v noči od četrtka na petek so neznani zlikovci vlomili v poslopje celjske okrožne sodnijc. Odprli so več sob in miz ter odnesli nekaj kron denarja. Čudimo se, da se je vlom izvršil pred nosom celjskega magistrata, na katerem ima sedež celjska policija, brez da bi se bilo tatove pri njihovem delu zasačilo.
š Hudo plačilo mučiteiju živine. Iz
Šmarja pri Jelšah: Te dni je pascl kmečki sin Mihael Brečko v Slivnici živino. Na paši je zbadal krave z iglo. Ena krava je vsled tega zdivjala in Brečkota sunila z rogom v levo oko, katero mu je vsled tega steklo.
š Pri stroju za mlatenje ponesrečil. Pri nekem posestniku v Sobotnicah pri Ljutomeru so mlatili na parni mlatilni stroj. Pri tem je bil zaposlen tudi kočar Franc Janžekovič. Prišel je z rokama v stroj. Obe roki mu je skoro popolnoma odtrgalo. Morali so mu jih v bolnišnici odrezati.
š Obsojena natakarica. Celjsko okrožno sodišče je obsodilo natakarico Amalijo Arlič, službujočo v Slovenjem gradcu v Narodnem domu na dva meseca težke ječe, ker je ukradla nekemu kmečkemu fantu, s katerim se je v gostilni sprijaznila, 320 K.
š Požar. Od Malenedeljc poročajo: Tukaj jc zopet zgorelo gospodarsko poslopje posestnice Lucije Gregorič v Moravcih z živino in vsemi spravljenimi pridelki. Škoda je toliko občutnej-ša, ker posestnica ni bila zavarovana. Požari so sploh v naši okolici na dnevnem redu. Nc mine teden, da bi ne gorelo'zdaj v eni, zdaj v drugi vasi. Zažigajo navadno brezvestni posestniki kakim sosedom in potem še sebi, da dobe visoke zavarovalnine in na ta način ne zvalijo suma nase. Čudimo se, da orožniki ne pridejo požigalcem na sled.
š Poroki. Poročil sc jc v Mariboru g. Ivan Kočevar, uradnik zagrebške fi-lialke avstro-ogrske banke, v Zagrebu z gdč. Ano Ilger, hčerjo elektro-tclini-ka in urarja v Mariboru. — V Novi Štifti pri Gornjem gradu se je poročil mladenič Fr. Kuhar z gdč. Nežiko Jc-rina.
š S peresom si je zastrupil kri obče priljubljeni c. kr. davčni oskrbnik Rudolf Ilovšck v Slovenski Bistrici, ki jc bil pred kratkim prestavljen v Ormož. Želimo, da skoraj okreva.
š Z ročico udaril je v noči 8. julija rudar Franc Miklič v Trbovljah rudarja Karla Grobelška tako hudo po glavi, da ga je težko poškodoval'. Prigovarjal mu je k temu tudi rudar Franc Zaler. Mikliča je celjsko okrožno sodišče obsodilo na sedem mesecev, Zalerja pa na šest mesecev ječe.
š Zgodovina glavnega dobitka. V Gostingu pri Gradcu je leta 1908 umrl steklarski delavec Ferdinand Hofer, ki je svoječasno kupil turško srečko in jo do leta 1907 v obrokih izplačal. Njegova vdova je po njegovi smrti z drugimi papirji sežgala tudi srečko, vendar pa si je prepisala številko in serijo na nek listek. Te dni pa jc prišel k njej (zdaj je omožena v Gradcu in sc piše Appel) neki agent in je zahteval provizijo od glavnega dobitka. Izkazalo se je, da je 1. avgusta zadela glavni dobitek v znesku 100.000 frankov.
š Smrtna kosa. Umrla je v graški bolnišnici Ivana Gornik, posestnica iz Stare gore pri Št. llju v Slovenskih goricah. — V Savcih pri Sv. Tomažu pri Ormožu je umrla veleposestnica Marija Škerlec v 63. letu starosti. — Pri Sv. Primožu pri Št. Jurju ob južni železnici je umrl J. Pančič. Bil jc zvest naš pristaš. Dan poprej jc šc mlatil, ponoči pa je nagloma umrl. — Ravno tam je tncli umrla Katarina Kranjc, prva iz Dekli škc Marijine družbe, odkar obsto-ji. — v pluju ji umrla gospa Neža ^luršee, soproga nadučitelja v pokoju.
š Tečaj za uporabo sadja in zelenjave se vrši na mariborski vinorejski
od 16. do 21. septembra 1912. Prijave na ravnateljstvo do 10. septembra.
š Občinske volitve pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu se vršijo začetkom meseca septembra.
š Umrla ie v Mariboru soproga jet-niškega paznika Marija Štebih, stara Komaj 20 let.
š V podružnico »Siidmarke« se lio-ve spremeniti Deželna dobrodelna zve-
za za Štajersko v Gradcu. Pri Sv. Ste- I fanu blizu Globasnice v pliberškem okraju na Koroškem je nekaj nernšku-tarjev, ki si žele nemških obrtnikov — seveda takih, ki imajo denar in znajo slovenski, ker brez slovenščine in slovenskega denarja se ne da živeti na ju*; nem Koroškem. Gotovo so že iskali ti4* štefanski nemškutarji pomoči pri »Sitd-marki«, a je to tako slaba firma, da ji ne nasede noben denaren obrtnik več, ki bi se rad kje naselil. Sedaj so se pa obrnili na Deželno dobrodelno zvezo za Štajersko v Gradcu, ki je tozadeven, čisto v sudmarkovskem duhu spisan oklic tudi objavila v graških nemško-nacionalnih časopisih. Deželna dobrodelna zveza je veljala doslej za nevtralno humanitarno društvo, ki se ga je podpiralo z javnimi denarji. Sedaj pa hoče iti ta zveza na druga pota. Si bo-demo zapomnili in ob priliki uporabili.
š Galicija pri Celju. Kakor povsod v zavednih krajih slavijo 501etnico narodnega buditelja Slomška, tako bo tudi naše Izobraževalno društvo priredilo Slomškovo slavnost 15. septembra na Pemovem. Udeležite sc prireditve v obilnem številu!
š Kaj delajo z našim denarjem? Iz Ljutomera nam pišejo: Nedavno tega ste poročali, kako je razdelila rogaška okrajna nemška hranilnica svoj čisti dobiček za leto 1911. Naša ljutomerska ni nič boljša. Dala je za trška nemška društva in ustanove 1800 K, ptujskemu Studentenheimu 50 K, Scliulvereinu 50 kron, Stidmarki 50 K, avstrijskemu nemško-nacionalnemu Pressvereinu 20 kron. Čisti dobiček te hranilnice izvira iz izključno slovenskega denarja, zlasti se nalagajo v ta zavod denarji mladoletnih otrok. Za slovenske kulturne in gospodarske namene nima ta hranilnica niti enega groša.
š Iz poštne službe. Poštni prakti-kantje Tomaž Majhen, Oton Vidrich, Rudolf List, Artur Verzan in Janez Za-hradnik so imenovani za poštne asistente v področju graškega poštnega in br zo j a v nega ravn a tel j s t va.
š Prijeli so v Šmartnem pri Slovenj-gradcu nekega Antona Kunstiča, ki je pobegnil iz prisilne delavnice, in izvršil po Šmartnem več tatvin.
š Oče in sin. Iz Kozjega: V Imenem je kregal posestnik Franc Uršič svojega sina zaradi njegovega malovrednega življenja. Sina je to tako vjezilo, da sc jc vrgel na očeta in ga z nekim železom hudo pretepel. Imel se bo za svoje dejanje zagovarjati pred sodnijo.
š Kupil je graščino Thal pri Gradcu na javni dražbi neki Pugel in sicer za okroglo 580.000 K.
š Naslov vladnega svetnika je dobil ravnatelj graške trgovske akademije dr. Kari Hassak.
š Za župana je izvoljen v občini Ci-gonce pri Slov. Bistrici Simon Pernat, kmet na Vidcžu in vrl pristaš naše S. K. Z.
š S koso jo težko ranila. Kmet Franc Ojstcršek v Žepini blizu Celja je poslal svojo 131etno hčer Ano na travnik kosit travo. Ana je vzela seboj tudi devetletno Nežo Pangerl. Ko je začela kositi, je pozabila, da za njo stoji c^trok. Zagnala je Neži z močjo koso v levo nogo in ji jo do kosti prerezala. Ako bi ne bilo hitro pomoči, bi bila revica izkrvavela.
š Rabijatni oboževalec dekle. V Lančivasi pri Ptuju je prišel po noči ob 11. uri k hiši posestnika Lovrenca Po-žuna fatit, Franc Zatler obiskat deklo. Nekaj časa jo je pod oknom klical, ker pa ni dobil nobenega odgovora, je začel metati skozi okna kamenje v sobo. Pobil je vsa okna in mnogo opeke na strehi.
š Pri rezanju krme ponesrečil. Blizu Lonča je to dni na stroju za rezanje, krme ponesrečil kmečki fant Jan. Koli. Ko je rezal krmo, je z desno roko prišel v stroj, kateri mu je spodnji del roke popolnoma odrezal. Spravili so ga v bolnišnico v Gradec.
š Požar. Iz Slovenjgradca: Pri posestniku J. Šurc.u v Tolstem vrhu jc enega zadnjih večerov izbruhnil iz neznanega vzroka ogenj. Ker je veter močno pihal, so vsa poslopja v kratkem času popolnoma zgorela. Zgorela jc tudi živina in svinje ter veliko krme iu žita. Enoletnega otroka, ki se je ob času požara nahajal v hiši, so komaj rešili. Škocla znaša več tisoč kron. posestnik pa je zavarovan samo za 800 kron.
flli imate že srečke ..Slovenske Straže"? Naročite lih več skupaj. Srečka samo 1 R. Vrednost glavnega dobitka 5000 K. Vrednost vseh dobitkov 20 ooo K.
»vene sleparije dalmatinskih dijakov.
»Kroatische Korrespondenz« poroča 23. t. m. sledečo veliko senzacijo:
(iraški »Selbstliilfeverein« je pred kakimi osmimi meseci posodil večje zneske nekaterim dalmatinskim viso-košolcem na dunajski tehniki proti predpisanim zadolžnicam in podpisom porokov, ki so bili legalizirani od dalmatinskih sodišč. Ker so dolžniki prenehali plačevati mesečne obroke, je zavod pozval poroke, naj poravnajo zapadle obroke. Poroki pa so izjavili, da jim o posojilu ni ničesar znanega ter so celo zanikali svoje podpise na zadolž-nicali. Dognali so, da so vsi podpisi porokov in sodnih oblasti v Dalmaciji, kakor tudi sodnijski pečati ponarejeni. Omenjeni denarni zavod ima vsled tega okoli 100.000 K škode. Znane so tudi sledeče podrobnosti o dalmatinskih pustolovcih. Neki Zane Besič, absolviran tehnik, je bil svoječasno eden najboljših risarjev na dunajski tehniki. Ker pa svojih izpitov ni napravil, so mu stariši odrekli vsako nadaljno podporo. V tem oložaju se je obrnil na takozva-no dalmatinsko »elitno družbo«, ki je znana pod tem imenom med dalmatinskimi dijaki na Dunaju. V tej družbi se jc seznanil z nekim gotovim D., ki se ie izdajal za grofa in ki je pred leti takratnemu banu baronu Rauchu skrivaj poslal povabilo na hrvatski ples na Dunaju in povzročil takratne dijaške izgrede. Dozdevni grof D., ki je vedno razpolagal z gotovim denarjem, se je velikodušno zavzel za Bcsiča. Toda ni trajalo dolgo in grof D. ni mogel več igrati vloge mecena. Spstil se je v dvomljiva podjetja, samo da bi prišel do gotovega denarja. Tako jc grof D. naprosil pri nekem dunajskem zavodu posojila 3000 K na menico. Kot giran-ta je navedel bivšega župana v Splitu, deželnega poslanca in odvetnika dr. V. Muhaleviča. Podjetje sc je zadovoljilo a tem girantom ter je poslalo menico v podpis v neko švicarsko zdravilišče, kjer naj bi začasno bival dr. Muhalevič. Medtem je eden izmed dalmatinske pustolovske družbe odpotoval v ono zdravilišče, kjer se je izdajal v hotelu kot župani dr. Mihalevič. Sprejel jc od dunajske tvrdke poslana pisma, ponaredil podpis dr. Mihalcviča kot giranta, poslal menico nazaj in sc peljal sam z istini vlakom na Dunaj. Ko so dobili denar, so si nabavili vsi člani »elitne družbe« smokinge ter izbrali za svojo sestanke muzejsko kavarno, kjer so imeli skoro vsak dan po gledališču svojo seje v smokingih. Toda denar, ki so ga dobili s ponarejeno menico, ni trajal dolgo. Gledališče, znanstva z ženskami in visoke napitnine so prisilile družbo, da je pričela iskati novih virov. Eden izmed družbe je prišel na idejo, naj se prosi posojila pri graškem »Selbsthilfevereinu«. Besič je obljubil preskrbeti potrebne listine in je svoje načrte tako spretno izvedel, da ni na-čelstvo graškega zavoda niti najmanj dvomilo o pristnosti podpisov, sodnij-skih pečatov in legalizacij. Med drugimi so bili tudi podpisi župana v Sinju Tripala in njegovega zeta dr. Mazzija, katerih premoženje cenijo na 1 milijon, nadalje advokata dr. Desnica, višjega štabnega zdravnika dr. Rappaporta v Zadru in veleposestnika Opasa v Sinju. Razen podpisov porokov sta bila ponarejena tudi podpisa deželnosodnega predsednika v Zadru dr. Pollija in sedaj že vpokojenega deželnosodnega svetnika Petriča pri okrožnem sodišču v Splitu. Sodnijski pečati deželnega sodišča v Zadru in okrožnega sodišča v Splitu se od originalov ne razlikujejo, tako da še ni jasno, ali si jo znal Besič priskrbeti prave sodne pečate ali jih jc ponaredil.
Ko so prejeli denar iz Gradca, je odpotoval tehnik Stuparič v Prago, kjer je dokončal svojo študije, nakar jc vstopil pri dalmatinskem namestništ.vu kot inženir v državno službo. Ko je državno pravdništvo v Zadru zvedelo o sleparijah, je namestnik grof Attems takoj suspendiral inženirja Stupariča, ki pa izjavlja, da ni ničesar vedel o ponarejenih podpisih. Doslej se je dognalo, da sta »grof« 1). in njegov tajnik Besič vse sleparije pri graškem »Selbsthilfevereinu« izvršila samo proti visoki proviziji, ki sta jo dobila, kadar so prosilci posojila prejeli denar. Domnevajo, da sta »grof« D. in Besič prejela na ta način več kot 20.000 K. Baje je tudi giminazijski profesor Leon Gresogoni v Zadru prejel od graškega zavoda večji denarni znesek. Profesor Gresogoni pa odločno ugovarja, da bi pri zavodu kdaj prosil za posojilo. Zato domnevajo, da sta tudi to posojilo prejela doslej še na nepojasnjen način grof D. in Besič. Ko so člani dalmatinske »elitne družbe« prejeli iz Gradca denar ter prenehali plačevati predpisane obroke, je Besu; pobral svojo stvari ter pobegnil na Turško in od tam, kol sc čuje, na Ru-
sko. Medtem ko je uvedena sodna preiskava proti vsem dolžnikom, iščejo sedaj grofa D. Pričakovati jc več aretacij. Grof D. je imel navado, da je v družbi zelo rad govoril o hrvaški aristokraciji in je pogosto pravil, da se z banom baronom Rauchom tikata. Ker so dozdevnega grofa D. zelo pogosto videli v družbi nekega prijatelja eksbana barona Raucha, takratnega sekeijskega svetnika v kabinetni pisarni in sedanjega voditelja političnega oddelka pri bosensko - hercegovski deželni vladi v Sarajevu, dvornega svetnika Slavka Urpanija, se jc našel marsikdo, ki je nasedel govoričenju nepravega hrvaškega aristokrata. Dozdevnega grofa D. so že svoječasno izključili iz hrvaške družbe na Dunaju.
Najnovejše vesli.
Velika nesreča pri laških vajah. Ubiia 2, ranjenih 6 vojakov. Ob vajah laških lovcev na Monterosi jc padlo 22. t. m. 8 lovcev v globino; 2 sta mrtva, 6 pa nevarno ranjenih.
Velik gozdni požar na Francoskem jc izbruhnil v gozdovih La Moumoreja v Hieresu. Požar pospešuje zahodnik V nevarnosti so tudi Burchetovi in sploh vsi gozdovi ob lepem hiereškem morskem obrežju. Požar se bliža gradu San Salvador. (iase vojaki 22. kolo« nialnega polka. Pri rešilnih delih sta se dva vojaka nevarno ranila. Sodijo, da je bilo zažgano.
Radenski veliki vojvoda v smrtni nevarnosti. Radenski veliki vojvoda je korakal peš iz Badenvveilerja proti gradu Burgeln, ko so je odtrgala velika skala in se valila proti cesti. Neki spremljevalec je zapazil zadnji trenutek nevarnost. Le malo je manjkalo, da ni skala velikega vojvodo ubila.
Legar v mostaiski posadki. V Mo< star ju je obolelo na logarju 10 vojakov; 6 jih je že umrlo.
Veliko poneverjanje. Dva od borni-k;; predujemne blagajne v Gross Neu-dorfu (Prusija) sta ponevorila nad 32C tisoč mark in pobegnila.
Forfpolkovnikov samoumor. Podpolkovnik in poveljnik 2. renskega poljskega artilerijskega polka št. 23, baron Kheinhaben, brat prejšnjega finančnega ministra in sedanjega višjega predsednika renske province, se je ustrelil na svojem stanovanju. Rodbina izjavlja, da sc jc ustrelil ponesreči, ko je čistil puško, a splošno sc sodi. da se jo sam ustrelil. A* soboto jc št zbral častnike svojega polka in so poslovil od njih. Rheinhabcn je boleha) na živčni bolezni in je bil z več častniki sprt.
Ukradena lokomotiva. PeterbuiV ška policija se mora pečati z zadevo, s kakršno se pač policija še ni pečala Tudi ruska nc. Ukradena je bila. namreč prava železniška lokomotiva. Na postaji Čerepovka je čakala zakurjena rezervna lokomotiva poštnega vlaka Kar sc nenadoma lokomotiva odpelje s postajo in sicer s polnim parom. Neki neznanec je stopil neopažen na njo in se odpeljal ž njo s strašno brzino proti Vologdi. Ustavili so vse vlake in uka* zali poštnemu vlaku v Vologdi, da ne sme voziti naprej. Za tatom lokomotive so odposlali drugo lokomotivo za brzo-vlake, ki so jo zasedli orožniki. Ko jc tat zapazil, da ga zasledujejo, je ukradeno lokomotivo hitro ustavil in pobegnil v bližnji gozd, a orožniki so ga dobili in aretirali. Sodijo, da so nameravali tatovi zavezniki ustaviti poštni vlak in ga oropati. Tat noče ničesar izpovedati.
Drušlva.
—	Okrožje Orla Trnovo — Košana
vabi k prireditvi, ki se vrši s sodelovanjem izobraževalnega društva na Prc-mu dne 1. septembra na Premu okrog starega gradu. Na sporedu jo sprejem došlih gostov ob pol 2. uri na postaji Kilovče, od tod k večernicam na Prem. Po večernicah okrog tretje ure na prostorih okrog starega gradu: pozdrav, dramatična predstava, potem javna telovadba. Po javni telovadbi ljudska vesclica z razno zabavo, tamburanjem. petjem itd. Vse, posebno notranjske Orle, kar najprisrčnejc vabimo.
—	V Šmarju pod Ljubljano se ustanovi dne 1. septembra okrožje »Orla«. Z ustanovitvijo je spojen tabor pred cerkvijo, kjer govore razni gg. govorniki, javna telovadba šmarskega odseka »Orla« in ljudska veselica, ki sc vrši na prostoru g. Janeza Pengov. Pri prireditvi sodeluje slavna orlovska godba i7. št. Jurja, dalje domači tamburaški in pevski zbor. Slovenska izobraževalna društva v okolici, odseki »Orla« kot drugo občinstvo, ki sc zanima za »Orle/, so najvljudneje vabi k prireditvi, da skupno pokažemo, kaj krščanska organizacija premore. Na svidenje dne 1. septembra |
—	Iz Kranja. Veselje je zavladalo zopet med fanti, željnimi po orlovski organizaciji, ko je prišel med nas novi g. kaplan dr. Kotnik. Po desetih dneh svojega bivanja tu, je predramil Orla iz spanja. Dri') 22. t. m. jc bila volitev odbora in izvoljeni so: č. g. dr. Kotnik, predsednik; F. Gorjanec, podpredsednik; dr. Capuder, tajnik; V. Rozman, blagajnik in .1. Rebolj, odbornik. Obljubljen nam ie vaditelj iz Ljubljane.
—	Drantalični odsek »Prosvetnega društva v Šiški« bi imel prirediti jutri ob pol sedmi uri zvečer v salonu gostilne g. Vodnika društvenim članom zabavni večer, katerega jc pa prisiljen radi nepričakovanih ovir preložiti ter se vrši isti dne 8. septembra ob 6. uri zvečer v istem salonu.
—	Kalol. slov. izobraževalno društvo v Hrušici vabi uljudno na veliko vrtno veselico, ki se vrši v Bizoviku v prostorih g. Erbežnika, p. d. pri Kržinu, dne 1. septembra 1912. Začetek veselice točno ob 4. uri popoldne, pred veselico bodo ob pol 1. uri litanijc v cerkvi sv. Nikolaja. Spored: i. Govor. 2. Petje. 3. Srečolov. 4. Koriandoli. 5. Komični prizori. 6. Skupine domačega Orla. — Pri veselici sodeluje godba na lok. Vstopnina 30 h za osebo. Vstopnice se prosi nositi vedno pripete. — K obilni udeležbi vabi odbor. — V slučaju slabega vremena se preloži na nedeljo, 22. septembra 1912.
—	Slovensko katoliško izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju priredi ob priliki evharističnega kongresa na čast slovenskim udeležencem pozdravni večer. Udeleženci naj spoznajo t,a večer, da bivajo na Dunaju tudi Slovenci, in sicer Slovenci, ki so ostali zvesti svoji veri in svojemu narodu. Ta večer naj da našim rojakom v tujini novih moči in navdušenja, da nikdar ne zataje svojih svetinj in vero svojih očetov. Povesele naj se v številni družbi slovenskih udeležencev in naj so spomnijo rodne grude. Zato pa zbori pozdravni večer, ki ga priredi »Straža« dne 14. septembra ob 8. uri zvečer v V. okraju, SchloOgasse št. 5, vse dunajske Slovence in udeležence evharističnega kongresa.
—	Slovenskemu planinskemu dru-Stvu je daroval češki turist g. ing. Sve-tozar Nevole iz Dunaja 50 K kot priznanje za izborno postrežbo v kočah Slovenskega planinskega društva. Vrlemu bratu Čehu iskrena hvala za velikodušno darilo in laskavo priznanje!
—	Ribniški pododbor »S. D. Z,« priredi v torek, dne 27. avgusta ob 2. uri popoldne v Sodražici četrti redni sestanek. Ker je sporecl zanimiv in tva-rina važna se pričakuje od strani dijakov obilo udeležbe. '
POSREDOVANJE NAŠEGA ZUNANJE-iA MINISTRA IN FRANCOSKO ČASOPISJE.
Dozdaj je francosko časopisje pozdravljalo Berchtoldov nastop o posre-lovanju v Turčiji, a od včeraj naprej ga ?raja. »Echo de Pariš« dvomi, da bi Berchtold dosegel praktičen uspeh. List zvaja, da niso zadovoljni ž njim Lahi, la Rusija ne zaupa avstrijskim načr-iom, Angleži nočejo vznevoljiti Turčije, Francija čaka jasnejše izjave in ne stori ničesar, da nc bi obvestila Rusije in \nglije. Podobno pišejo »Petit Pari-sien«, »Le Journal« in »Radical«, ki smatra Berchtoldove predloge za zdramilo, ki vsebuje tudi strup. »Lokal-anzeigor« pa poroča iz Carigrada, da sc Turčija ne bo pečala z Berchtoldovim predlogom, ker ga smatra za vmešavanje ptujc države v turško razmere in ;la ne bo predloga niti vzela na znanje. Kakor se vidi, Berchtold lahko doživi jbčuten diplomatičen poraz.
OGRSKA OPOZICIJA NADALJUJE BOJ.
V »Az Estu« izjavlja Justh, da opozicija jeseni nadaljuje boj in da s sedanjo vlado ne sklene miru. Volilne preosnove, kakoršno hoče vlada, opozi Sija ne more sprejeti. Košutovec Me-tossy pa izjavlja, da zahteva opozicija, naj Lukacs odstopi. Velikih bojev se Lukacs le izogne, čc odstopi.
IZ TURČIJE.
Albanci so obkolili Drač in obeta jo, da mesta nc napadejo, čo se med nje razdeli orožje in čc sc njih zahteve v stavljenem roku izpolnijo. Albanski vstaši iz Malisije so sklonili odpotovati v Skader in zahtevati orožje, ker sc bo-,c, da jih napadejo Črnogorci. Črnogo-ra je mobilizirala dve pehotni diviziji polovico črnogorske armade, ki sta odrinili radi turških napadov proti vzhodni meji, a sta bili med tem zopet pozvani od moje proč. V Carigradu jc čr nogorski poslanik demontiral, da bi bil kak črnogorski vojak napadel Brano Mehmet paša jc pozval turško vlado naj proti Črnogorcem odločno nastopi Sinovi Mehmet paše nabirajo prosto-
voljce, s katerimi pobite na črnogorsko mejo. Mutasarif v Plevlju jo poročal turški vladi, da koncentrira avstrijska vojna uprava ob črnogorski moji pri Kalbujevu radi manevrov močne vojaške oddelke. Dunajski vojaški krogi izjavljajo, da res vadita pri Kalbujevu 15. in 16. armadni zbor, a da je bil program za to manevre žo pred tremi meseci izdelan, ko ni mogel o turško - črnogorskem sporu še nihče ničesar slutiti. — »Lokalanzeiger« poroča, da Albanci zahtevajo, naj odstopi sultan in da naj prevzame vlado prestolonaslednik Juzuf Efencli. Derviši podpirajo to agitacijo.
NOVI VOLILNI RED V TRIDENTU.
Tridentinski občinski svet jc 23. t. m. sklenil riovi občinski volilni red, po katerem so pomnoži število volilcev za 3500. Če ga potrdi tirolski deželni zbor, bodo volitve v tridentinski občinski svet že mesca marca 1913.
ZodružniSfvo.
Skupščina hrvatskih kmetijskih zadrug sc vrši prihodnji torek, dne 27. t. m. ob 8. uri na Sušaku pri Roki v dvorani kraljeve velike gimnazije. Na dnev-nem redu je: 1. Pozdrav predsednika Mil. pl. Kiepach. 2. Poročilo o delu in stanju lirv. kmetijskih zadrug (tajnik Artur Maclinik). 3. Potrditev računskega zaključka za leto 1911. 4. Prememba pravil osrednje zveze. 5. O domačih ljudskih sodiščih (dr. Mirko pl. Antol-kovič). 6. O boljši izrabi njiv in travnikov (Gustav Boliutinsky). 7. Pouk anal-fabetov v organizaciji hrvatskih poljedelskih zadrug (učitelj Fran j o Anderlič). 8. Zakon o stavbenih zadrugah (Anton Gjurkič). — Notranjski slovenski zadružniki bi se lahko udeležili toga sestanka hrvatskih zadrugarjev, ker so vrši skupščina v bližini — na Sušaku.
Zadružni teden priredi od 3. do 7. septembra na Dunaju Splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug. Dne 3. septembra bo posvetovanje o omarskih zadrugah; 4. septembra razgovor o načrtu novega zadružnega zakona ; 5. septembra občni zbor Splošne zveze; 6. in 7. septembra revizorske konference o revizijskih zapisnikih, poročilih in o načrtu revizijskega reda.
Dnevne novice.
-f- Stranka babilonske zmešnjave
je slovenska liberalna stranka. Kolikor glav, toliko misli, discipline nobene, drug tolče po drugem, liberalno časopisje pa se tudi v najvažnejših in najbolj načelnih stvareh prepira. Danes nasvetuje nek »odličen slovenski liberalni politik« v celjskem »Narodnem listu« sledečo taktiko: »Liberalna stranka naj se povrne k pozitivnemu narodnemu delu, opusti pa po možnosti spopade s klerikalstvom bodisi v časopisju, bodisi pri volitvah ali na shodili. Narodna stranka bi naj torej ostala svojim načelom zvesta, toda naj bi se izogibala brezplodnega boja s klerikalnimi rojaki, ampak naj bi svoje moči zastavila le v delu za ojačenje slovenstva. Kako? V časopisju naj se nc govori na primer nič o evharistič-lioiii kongresu in podobnih prireditvah katoličanov, vsaj nič nepriporočljivega ne. To naj je notranja zadeva katoličanov in se naj ne tiče klerikalizma. Napredni politiki naj občujejo z odličnimi duhovniki, naj se. udeležijo tudi reprczenlacijskili obedov. Klerikalcem naj se no odreče malenkostna žrtev, da se jim privošči ob priliki nekaj truda, ker so tega duhovniki že po obredih nekoliko vajeni. Tedaj se z njimi lažje izhaja in to nič ne stane. Takozvani kulturni boj naj izbojujejo močnejši narodi, mi Slovenci s tem no dražimo klerikalcev, da nas nc bodo pri narodnem delu ovirali. Kar sc posebej politike v štajerskem deželnem zboru tiče, je vprašljivo, ali kaže slovenskim na-prednjakom. zavzemati drugo stališče, nego ga zavzema klerikalna večina. Čc tudi ni pričakovati zmago v narodnem oziru, pa vsaj naprednjaki kot narod lijaki klerikalcev ovirati no smejo. Čc klerikalci izjavijo, da postopajo v deželnem zboru kot Slovenci, so mora iti z njimi če/, drn in strn.« — Ta liberalec piska tedaj na klarinet, drugi na bojno trobento, kar povzroča veliko disharmonijo. Nam jc čisto vseeno, kako se bodo liberalci glede svoje bodoče taktiko zedinili, če se. sploh bodo, usojamo si le izreči mnenje, da nasvet »odličnega slovenskega politika« ni napačen Liberalci bi nc bili dobili toliko batin čc hi bili v svojem političnem boju dostojne jši, bi bili pustili vero pri miru in šli v narodnih stvareh skupno z na mi. Verjetno pa ni, da bi se liberalci kaj izboljšali. Saj zopet stikajo za ft\-rovškimi kozolci, zmerjajo božjepotni*
ke m ne puščajo pri miru nobenega, ki jim le količkaj diši po »klerikalizmu«. Zato mislimo, da bo glas »odličnega slovenskega politika« ostal glas vpijočega v puščavi.
Vnebovpijcča nesramnost. Tc dni so poslali s Prage slovenskemu planinskemu društvu številko »Slovanskega turista«. Prišla je s Celovca.nazaj s sledečo opazko p o š t n e g a u r a d n i-k a : »Retour! Mit dom Bemerkeu, d ah' in Klagenfurt Gott sei's gedankt, kein slovenischer Aipenverein esistier*.« Kaj takega si danes žo upajo na Koroškem! Ali osrednja vlada res nima toliko poguma, da bi nemškonacionalno bando ukrotila?
I Zopet so se blamirali. Kranjskim liberalcem tudi posredovalni uradi niso všeč. Pred par dnevi jc »Narod« napisal, da so to čisto ponesrečene naprave, da so naši kmetje preneumni, da bi znali soditi, kaj je prav in kaj ni, da bodo posredovalni uradi zlorabili sod-nijsko oblast in prisego in napravljali same zmešnjave. Za dokaz jo navedel posredovalni urad v Begunjah, češ, da člani posredovalnega urada niso bili niti voljeni, da sami niso vedeli za to čast in da ni bil izid volitev razglašen. Posredovalni urad v Begunjah je rešil čisto postavno neko častno zadevo med ondotnim župnikom in dvema fantoma, katera je »Slovenski Narod« navajal kot priči nekoga nenravnega dejanja. Vse se je izkazalo kot zlobno obrekovanje in fanta sta podala primerno izjavo. Zato se je »Narod« vrgel na posredovalni urad. Napisal je, da se je nekaj klerikalcev vkup zbobnalo, ki so fantoma pretili, da bodeta zaprta, da so fanta zaprisegli pred križem in dvoma svečama, in poziva državno pravdništvo, da mora zaradi teh nepostavnosti ves posredovalni urad takoj zapreti. Včerajšnji »Narod« je pa na uvodnem mestu moral prinesli sledeči popravek: 1. Ni res; da člani posredovalnega urada najbrže niso bili voljeni po 8 2. omenjenega zakona, ampak res je, da so bili postavno izvoljeni. 2. Ni res, da sami niso vedeli za to čast, ampak res je, da so jo radovoljno prevzeli. 3. Ni res, da je bilo v največji naglici zbobnanih skupaj nekaj klerikalcev, ampak res je, da je posredovalni urad naznanil že 1. julija 1912 na dež. odbor in c. kr. okrajno glavarstvo, da začne poslovati dne 1. avgusta 1912, dotična poravnava pa se je vršila 8. in 10. avgusta 1912. 4. Ni res, da izid volitev ni bil postavno razglašen, ampak res je, da je bil isti razglašen dne 2. februarja 1912 pred cerkvijo javno, skozi 14 dni na občinsko desko nabit ter 11. februarja 1912 pod št. 149 naznanjen deželnemu odboru in c. kr. okrajnemu glavarstvu. 5. Ni res, da se je delalo z grožnjami, ampak res jo, da se jo fantu samo pojasnil namen posre-sredovalnih uradov. 6. Ni res, da sc je grozilo: »fant, zaprt boš toliko in toliko časa, če se lepo pred nami z g. župnikom ne poravnaš, ampak res je, da se ga jo pozvalo, naj odkritosrčno pove, kar jo videl. 7. Ni res, da jc stal fant pred razpelom, ampak res je, da je stalo razpelo nad fantom na svojem navadnem mestu na omari. 8. Ni ros, da jc stal fant v »svitu sveč«, ampak res je, da so stale svečo neprižgane na omari, kot navadno. 9. Ni res, da dečko ni mogel drugega trditi, kot, da. je bil župnik pod kozolcem, ampak res je. da je izjavil, da nikogar ni videl pod kozolcem. 10. Ni res, da je posredovalni urad zaprisegel obtoženca, ampak res jc, da fant ni bil pri posredovalnem uradu zaprisežen. 11. Ni ros, da je obljubil posredovalni urad nosili 30 K stroškov, ampak res jc, da urad ni nikakršne svote obljubil. Posredovalni urad v Begunjah na Gorenjskem, dne 22. avgusta 1912. Ferdo Lavrinc, zapisnikar. Janez Trunk načelnik. Luka Lenger, zaupnik. Josef Resman, zaupnik.« — »Narod« pravi, da jo ta popravek »od muh« in kliče po oblasti, naj begunjske može v kriminal spravi. Seveda nc bo to nič pomagalo. Posredovalni uradi bodo poslovali dalje, begunjskega župnika liberalci no bodo stran spravili, kakor hi radi, in rablja ne bo, da bi begunjske klerikalce obesil.
Najnovejši šport liberalnega učiteljsiva. »Učiteljski Tovariš« poroča, da je gospod Juka Jelene na zadnji skupščini liberalnega učiteljsiva v Ce Jju v svojem govoru dejal sledečo »Strnjeni v močno falango, bomo zanašali bakljo prosvete v vsako najbolj zakotno gorsko vasico.« Liberalni učitelji so bodo torej zdaj razun drugih podjetij lotili še bakljonoštva. Opozarjamo oblasti na t o najnovejšo nevarnost ognja. Gospod Luka Jelene, ki jo žo sam večkrat pogorel, je res tako neroden, da bi znal kaj zažgati.
Razpisane učit ijske službo. \ ljubljanski okolici: 1. nadučiteljske službo na Igu, Ježici, v Št. Jurju in v Blatni Brezovici. 2. Vodiloljski mesti na Kopanju iu % Rakitni. 3. Učni me-
sti v Borovnici, za moške prosilce, in v Spodnji Šiški. Rok do 20. septembra. Okrajna ljubljanska okolica. 4. Nad-učiteljska služba na Premu. Rok dc 10. septembra. Okr. Postojna. 5. Učno mesto v Igavasi. Rok do 12. septembra. Okraj Logatec.
-	Katalogi slovenskih knjig. Katoliška Bukvama v Ljubljani je izdala ravnokar sledeče nove kataloge, katero dopošlje na zahtevo vsakomur brezplačno in poštnine prosto. 1. Katalog slovenskih knjig spopolnjen tudi z najnovejšimi doli. 2. Katalog glasbenih del, ki obsega cerkveno in svetno glasbo. 3. Katalog molitvenikov in drugih kpijig nabožne vsebine, i. Cenovnik šolskih tiskovin, učil in knjig s prirastkom teb predmetov v zadnjem letu. Kdor so želi seznaniti s slovenskim slovstvom, oziroma si želi nabaviti potrebne knjige, naj zahteva označene cenike, ki so brezplačno in poštnine prosto na razpolago.
—	Minister za javna dela dr. Trnka
so je predvčerajšnjem zopet podal na Bled. Prihodnji teden odpotuje potem na Dunaj in bo dno 2. septembra na-« pravil službeno potovanje na Češko.
—	Odlikovanje in imenovanja. Ce-< sarski svetnik jo postal ob vpokojitvi ravnatelj pomožnih uradov gozdnega ravnateljstva v Gorici Friderik Benigni vitez Muldenberg. Dosedanji naslovni pisarniški ravnatelj višji pisarniški ofi-cial Fraiic Stenta v Radovljici je kot pisarniški ravnatelj prideljen deželnemu sodišču v Ljubljani. Pisarniški ravnatelj je postal dosedanji višji pisarniški predstojnik Franc Wresounig v Mariboru.
—	Turško - italijanska vojska irt notranje turško homatije nimajo prav nobenega vpliva na vrednost turških srečk, kar jc najboljši dokaz za njihovo varnost in zanesljivost. Poleg tega pa tudi ni nobene druge srečke, ki bi imela šest žrebanj in za 1,800.000 zlatih frankov samih glavnih dobitkov vsako leto, kot jih ima turška srečka. »Slovenska Straža« preskrbi to izborno srečko, ki ima vedno svojo vrednost in mora zadeti vsaj 400 frankov, vsako« mur na mesečne obroke po 4 K 75 v. Kdor pomisli, da s tem majhnim me-i sečnim plačilom uaštedi gotovo glav-* nico in da ima poleg tega takoj po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico, ki mu v srečnem slučaju čez noč zamore prinesti bogastvo, ta gotovo postane naročnik turško srečke. Vsak naročnik turške srečke prejme eno srečko »Slovenske Straže« v podporo revnih otrok z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 K zastonj. Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo« gospod Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
—	Požar na Kočevskem. 20. t., m. jc okoli 3. uro popoldne v vasi Hand-» lorn pri Kočevju nastal ogenj in upepe« lil sledeča poslopja: Janezu Wit,tine, hlev, pod, skladišče, mrvo, poljedelsko orodje, vozove, mlatilnico, oves, sadno drevje, čebelnjak, v skupni vrednosti okrog 5600 K; Jožefu Putre, hlev, mrvo, deske, prodje,. drevesa, v vrednosti 4000 K; Magdaleni Kalčič, Janezu An-derkolil in Mariji Schneider strehe hiš v vrednosti do 1000 K. Splošni sum leti na nekoliko slaboumnega Jožefa Mihi-tseha iz Ilandlerna. Menda je na Wit-tinejevem podu kadil cigareto. Orožniki so ga aretirali in odvedli v Kočevje. Sam taji; pravi sicer, da je s požigom grozil, izvršil ga pa ni.
—	Pedagoški in evharistični kongres. Tovarišem in tovarišicam, ki so se oglasili, da greclo na omenjena kongresa, naznanjam, da. se odpeljemo v soboto, to jc 7. septembra t. L, ob 9. uri 53 m. zvečer. Snidemo so na južnem kolodvo-ru v Ljubljani. Na Dunaj se pripeljemo v nedeljo zjutraj ob 6. uri 45 minut, poiščemo svoja stanovanja, opravimo svojo versko dolžnost, izberemo si primeren lokal, kamor bomo zahajali na hrano, popoldne pa napravimo izlet v Schonbrun ali kam drugam, zvečer pa so udeležimo pozdravne slavnosti. --Umevno jo, da se vsak, ako mu ni všeč skupna, vožnjo, vozi kadar in kakor hoče, da sc nam le na Dunaju pridruži. Na. veselo snidenje! — Ivan Štrukelj, nadučitelj.
—	Umri jo na postaji Kranj dne 22. t. m. Anton Truskoller, skladiščni mojster. Služboval je preje žo voč let na blejski postaji. Pogreb bo danes ob uri popoldne.
—	Porotne obravnave novomeškega okrožnega sodišča se prično 26. t. m. in končaju 2. septembra in so sledeče: Franc Brulc, uboj; Franc Zore, uboj; Jožefa Stine, detomor; Maks Erhardt, poizkušon umor in rop; Franc Pisek, trajna težka poškodba; Janez Honig-man, uboj; Maks Završnik, posilstvo m krvosramnost. ter hud. zavodbe k nečistosti; Janez Dulc, Franc Rabzelj, I'1'-Lindič, Andrej Lipoj in Rudolf Cezar, uboj in težka telesna poškodba: Avgu-
Somišljeniki! Volilci!
Reklamirajte svojo volilno pravico! Najbolj znani pristaši so izpuščeni! Reklamacije sprejema Tajništvo S. L. S; Miklošičeva c. 6. II. nadstropje od 8-12. ure in od pol 3-8 ure zvečer.
štin Kopitar, umor in tatvina; Miha Hu-doklen, tatvina is; navade; Anton Žlo-gar in Kari Supin, tiskovna pravda radi žaljenja časti.
—	Dobavni v napis C. in kr. vojaško oskrbovalno sKi-ulišče v Ljubljani je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani nakupni avizo c. in kr. in-tondanče 3. voja v Gradcu, ki govori o zagotovitvi sena in slame za vojno upravo. Zagotovitvena obravnava se vrši dne 81. avgusta t. 1. pri c. in kr. vojaškem oskrbovalnem skladišču v Ljubljani, kamor je poslati do 9. ure dopoldne omenjenega dne. pismene ponudbe. Splošni pogoji in ponudbeni vzorec so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—	Razpis dobave desk in obročev. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da razpisuje dobavo desk iz mehkega lesa in obročev za leto 1913 eventualno tudi za leto 1914. Pismene ponudbe je najkasneje do 9. septembra t. 1. do 12. ure opoludne pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani vložiti. Dobavni razpis in pogoji so tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornicc v Ljubljani na vpogled
—	Nevarna igra. Dečka France in brat Marko Lešnjak, sina tovarniškega uradnika pri D. M. v Polju, sta se doma igrala s streljanjem na lok. Pri tem je pa pšica, odana od Markota zadela Franceta v desno oko in ga nevarno poškodovala.
—	Vol je z rogom sunil 121etnega dečka Viktorja Čuka, posestnika sina v Predgrižah in mu s tem prizadejal na desnem očesu težko poškodbo.
—	Cene goveja živine so zelo padle. Menda se je na ljubljanskem sejmu marsikatera živina za 50 odstotkov ce-nejc prodala kakor pred časom. Sicer pa je vsako govedo gotovo 60 K cencje. Preje so rekli različni neumneži, da dela draginjo mesa S. L. S., kdo jo pa zdaj dela, ko je živina tako poceni, cena mesa se pa nič ne zniža? Smo zelo radovedni.
—	Za reveže. Mnoge občine morajo večkrat skrbeti za zapuščene reveže, katerim je vsled pomanjkanja izvež-banega osobja lc težko, ali morda celo nemogoče dobiti primerne postrežbe ter želijo vsled tega dotične reveže oddati v kak preskrbovalni zavod. Vstre-ženo bo torej gotovo mnogim gospodom občinskim predstojnikom, ako povemo, da se podobnim željam občin, kadar želijo kakega svojega reveža oddati v »Hiralnico sv. Jožefa v Ljubljani«, na naslednji priprosti način lahko vstreže: Napravi naj občina naslednjo
»Obveznostno izjavo«.
Spodaj podpisana občina ima oskrbovati N. N. Izročamo ga (jo) sedaj
v oskrbo kongregacije usmiljenih sester v Ljubljani, ki ga (jo) bode oskrbovala v svojem zavodu »Hiralnica sv. Jožefa v Ljubljani«.
Zavezujemo sc plačevati tej kon-gregaciji za ves čas, dokler bo N. N. v omenjenem zavodu, zanj (za njo) po 1 krono 10 h preskrbnine na dan in sicer vedno vsake, tri mesece v znesku 100 kron naprej. Za slučaj, da umrje N. N. v zavodu, naj ga kar kongregacija pokoplje in se ji zavezujemo povrniti pogrebne stroške v znesku 25 K.
Sopodpisana kongregacija usmiljenih sester, zastopana po sestri Leo-poldini Hoppe, kot prednici v Ljubljani, vsprejema prcclstoječo obveznostno izjavo na znanje.
V Ljubljani.....
To izjavo podpiše župan in dva občinska odbornika ter jo dopošljc Predstojništvu zavoda ali č. s. Leopol-dini Hoppe v Ljubljano in potem brez nadaljne okoliščine tudi dotičnega reveža. Pripomnimo šc, kar se sicer sa-moobsebi razume, da zavod v slučaju smrti reveža, ali če ubožec zavod zapusti poprej, predno sc je zanj porabila plačana vsota, vos ostanek preskrbnine vrne občini.
— Vsaka naša gospodinja kupuje samo Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem. Vzroki za to so
jasni. Fredvsem je to izvrstna, naravnost nedosežna kakovost, ki Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem našim gospodinjam priporoča. One dobro vedo, da jc ta kavna primes sploh najboljši kavni pridatek. Potem je pa Ivolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem tudi pristno domače blago in naprodaj v plemenit naroden namen. To so za Kolinsko kavno primes obmejnim Slovencem najboljša priporočila. Poudarjamo samo, da je pristna samo tista, ki ima napis »V korist obmejnim Slovencem« in pa na vsaki škatljici pečat »Slovenske Straže«.
—	Nasilnež. Orožniki so aretirali delavca na želeanici Bude čurčiča, ki je hotel nad Ano Senico iz Uršnega sela izvršiti nenravno dejanje, in ga odvedli v novomeške zapore.
—	Zaradi poskušenega zažiga so aretirali in v novomeške zapore odvedli Franceta Razpotnika, doma iz Spodnje Hrušice pri Ljubljani, ki jc hotel zažgati šmihelsko vas.
—	Surovina. Martin Pačič iz Viker na Dolenjskem je velik surovež, ki je svojega očeta vedno preklinjal, zadnjič pa ga je celo z vilami po glavi tolkel. Oče, ki mu je dozdaj prizanašal, ga je zdaj naznanil oblasti.
—	Mlad nasilnež. Franc Avsec iz .Termanvrha je bil hlapec v Novem mestu in Kandiji. Je zelo nasilen. Pri gospodarju Kondriču je neusmiljeno ravnal s konji in prerezal na kočiji streho, ker so ga svarili. Pri trgovcu Kastclicu v Kandiji je pometal več križnikov ob tla, ljudi žalil, razbil kuhinjska vrata s stolom in došlega stražnika segnal s kamnji in nožem. Prišli so orožniki, katerim je pa zbežal. Drugi dan so ga vje-li in v zapore odvedli.
—	Cvet in grozd na isti trti. V Za-brdju pri Mirni na Dolenjskem je Anton Sladič, po domače Tičar, obrezal v juliju predolge veje svoje trte nad vežni-mi vrati. Trta pa je nanovo odgnala in seclaj prav lepo cvete poleg že dozorevaj očih grozdov.
Milanske novice.
VOLILCI V DEŽELNI ZBOR!
Imenik volilcev za dopolnilno volitev dne 24. septembra t. 1. je razgrnjen do ponedeljka, d n e 2 6. avgusta v mestni posvetovalnici od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. Poživljamo vse somišljenike, da se zanesljivo prepričajo, ali so v imeniku ali ne, ker je imenik jako pomanjkljiv. Vsak naj gre gledati m enik ali na magistrat ali v tajništvo S. L. S., k j e r j e r a z p o 1 o ž e n o d 8. dol 2. u r e dopoldne in o d p o l 3. d o 8. u r e z v e č c r. Volilni upravičenec jc vsakdo, ki ima po občinskem statutu mesta Ljubljane v p r v e m ali drugem razredu pravico voliti v občinski zastop, izmed volilcev tretjega razreda pa oni, ki plačujejo vsaj po osem kron neposrednega davka.
Reklamacije sprejema i n daje vsa pojasnila tajništvo S. L. Š., Miklošičeva cesta 6, II. uatl.
lj Iz raagisiiatnega gremija. (Seja 23. t. m.) Zupan naznani, da bo vodnjak pri mesarjih v šolskem drevoredu zgradila tvrdka Pop in Reiter. Želji direktorja P a m m e v j a, naj se včasih voda iz velikega vodovodnega rezer-varja spustili tudi po jarkih, ki so napravljeni ob cesti, ki vodi pod Rožnik, se ugodi. — Na vprašanje gospoda Ste teta, ako je žc urejena zadeva s posestnikoma Kavčič-Torna-nago radi razširjenja Stroliške ulice ob Ljudskem domu, je odgovoril župan, da da omenjeni posestnik za razširjenje ccste ob Ljudskem domu svet brezplačno, ako mu mestna občina napravi novo železno ograjo, tako kakor je napravljena ob vrtu Elizabetne otroške bolnice. Župan jc rekel, da pride stvar seclaj, ko pride proračun na vrsto, pred občinski svet. — 400kronska Marije Valerije ustanova sc bode razdelila petim sledečim prosilkam: Bončar Marija, Petferca Helena, Rckar Marija, IJrelc Franja in Zupane Marija. Pripomnimo, da je bilo 04 prosilk. Računi raznih tvrdk za napravljena dela so sc odobrili. — Za popravo asfaltnega tlaka in cest po mestu so se oglasile tri tvrdke. Najugodnejšo ponudbo je stavila avstrijska asfaltna tvrdka, katera jc ponudila od kvadratnega metra 5 K; za stari asfalt pa plača mestni občini za vsakih 100 kg 3 K. Drugi tve tvrdki, med katerima je domača tvrdka Pon-telo & Seravalli, ponujati tudi od kvadratnega metra po 5 K, vendar nista za stari asfalt ponudile ničesar. Gospod K r e g a r je stavil predlog, naj se ozira v prvi vi'sti na -domačo tvrdko, na domačega davkoplačevalca, seveda, pod pogojem, cla prevzame pocl istimi
pogoji m pa da bo kakovost blaga ista
kakor od tuje tvrdke. Stavbeni urad naj se pogaja s tvrdko. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Magistratni gre-mij je dovolil stavbeno, oziroma uporabno dovoljenje sledečim posestnikom: na g. dr. Kaiserjevem svetu nasproti tobačne tovarne bo zidal eno-nadstropno hišo stavb, komisar pri deželnem odboru gospod Karel Šturm. Ob nadvojvoda Franca Friderika ulici ho delal gospod Ivan Mohorič vrtno hišico. G. Janež Ivan bo ogradil svoj svet med hmelniki pri pokopališču Sv. Križa z železno mrežo in hrastovimi koli. G. Andrej Odlazek bo v svoji hiši v Slomškovi ulici prodrl vrata in napravil prostor za prodajo tobaka in smodk. G. Adolf Perles napravi nov portal v svoji hiši v Prešernovi ulici. Vodstvo hiralnice sv. Jožefa bo gradilo v mestnem logu ob cesti dveh cesarjev šupo, katera se bo zapirala. G. Franc Zore bo zazidal vežna vrata pri svoji hiši na Martinovi cesti in si bo napravil od zadaj uhod v hišo G. Fercl. Souvan zgradi v svoji hiši v Šelenburgovi ulici novo kanalizacijo in jo zveže s cestnim kanalom. Pri cukrarni napravi g. Anton Pribošič v Živinozdravniški ulici nova vrata. G. Urša Zalaznik na Karolinški zemlji napravi pri svoji hiši nov prizidek in stranišče. G. Josip Baliovec napravi novo razstavno omaro pri svoji trgovini na Sv. Jakobovem trgu. G. Gustavu Luznarju se da dovoljenje za uporabo hiše. G. Josipu Oražmu se pa uporabno dovoljenje njegove hiše v Hradeckijevi vasi toliko časa ne dovoli, dokler ne napravi oken, kakor treba po predpisih, to je, cla se morajo na znotraj odpirati. Na dr. Gallatiejevcm svetu ob Elizabetni cesti se toliko časa ne sme zidati, dokler deželna vlada in deželni odbor ne pritrdita novi parcelaciji, katero je občinski svet odobril.
lj Prednica usmiljenih sester Sv. Vincencija Pavlanskega, sestra L e o -p o 1 d i n a II op p e , obhajala je danes svojo osemdesetletnico. To redko slav-lje se jc v deželni bolnici cerkveno praznovalo v najožjem krogu. Slavljenka je vzlic visoke starosti popolnoma zdrava in vsled svoje duševne bistrosti še vedno v položaju voditi veliki aparat tega humanitarnega zavoda. Vsled kon-ciljantnega postopanja je priljubljena pri redovnicah, spoštuje jo pa tudi vsakdo, ki ima priliko osebnega občevanja. Odlikovana je bila o priliki petdesetletnice svojega redovnega delova-ja z zlatim zaslužnim križcem. — Slav-lju redovnice, ki vsled svojega izrednega gospodarskega razuma, ljudomilosti in eneržije vzbuja povsod občudovanje, se pridružuje cela Ljubljana in dežela, naj bi jo Bog še dolgo ohranil tako zdravo in čvrsto!
lj Vojaštva jc te dni sila veliko v Ljubljani. Včeraj so dospeli zopet lovski bataljoni št. 5, 9, 17, 19. — Zanimivo je bilo danes zjutraj opazovati pripre-ganje k municijskim in proviantnim vozovom 17. pešpolka, katerih je veliko število postavljenih pred šentpetersko vojašnico. Moštvo so tvorili sami rezervisti, mnogi konj in pripreganja nevajeni, konji pa so bili tudi erarski rezervni, ki jih posestniki oskrbujejo. Bili so z Ogrskega, vsi dobro rejeni, lepe ra-sti in zelo živahni. Ker je lep del med njimi jahalnih konjev, ker sc mnogim komati tudi niso prilegali in jc sila verig ter jermen, jc bila velika težava jih upreči. En konj jc zdirjal proti mestu, drugi so polomili ojesa, drugi zopet so na vse strani brcali. Dobro, da je stotnik bil miren, je sam povsod pomagal, ni po nepotrebnem kričal in ni postajal nervozen, tako da so vendarle vse brez večje nezgode napravili. Pravijo, cla bo priprega danes vadila, jutri pa odidejo na maueversko zemljo.
lj Umrla je v Solnogradu 21. t. m. Ljubljančanka gospa Houa Heinz, rojena Klemenčič, soproga ministerialnega svetnika dr. Heinza v 39 letu starosti. Truplo prepeljejo v Ljubljano.
lj Rajni trgovec in posestnik g. Fr. Čuden jc z besedami »od občinstva sem zasiužil in z veseljem društvom volim« v svoji oporoki, zapustil: Mestnim ubogim 100 K, ljubljanski požarni hrambi 200 K, vižmarski požarni hrambi 100 K, šmarski požarni hrambi pri Litiji 100 K, ljudski kuhinji za dijake 50 K, »Domovini« 50 Iv.
lj Tatvina. Delavec And. Čemagoj iz Pulja se jc vsedel danes opolnoči pred južnim kolodvorom na izvoščkov voz, položil kovček z obleko poleg sebe in zaspal. Potem je v spanju vstal in šel v Kolodvorsko ulico, odkoder se je kmalu povrnil nazaj, a mu je bii med tem časom nekdo kovčeg že odnesel.
lj Mladi zlikovcl. V torek je zlezlo več mladih fantalinov na streho mestne barake ob Rakovi jelši, kjer so napravili v strehi luknjo in zlezli skozi to v barako, iz katere, so odnesli čuvaju v Mestnem logu dve 20 K vrcclnc pusti.
lj Karnmbol. Včeraj je posestnik Ignacij Grohar sedeč na vozu ustavil na Dunajski cesti tik proge električne železnice, ne da bi držal vajeti. Ko pri-vozi električni voz, sta konja sunila nazaj, vsled česar je električni voz zadel v Groharjev voz, pri katerem je zlomil zadnjo os ter mu raztrgal dve z brinjem napolnjeni vreči.
lj Cvetlični Ione« je predvčerajšnjem dopoldne padel z nekega okna Pocl TranČo in k sreči kljub živahnemu prometu nikogar zadel. Lepo in priporočljivo je, da okrase stranke svoja okna s cvetlicami, a te. naj vedno tako pi'itrdijo, da ni nevarnosti za pešce. Istotako naj stranke svoje cvetlice zalivajo tako, da ne bode voda tekla na ulico, kar se je že marsikje zgodilo.
lj Zlat poročni prstan je našel na sv. Petra cesti mestni delavec Anton Sirk, Novi Vodmat št. 35. Kdor ga jo zgubil, naj ga išče pri njem.
lj Za trgovskega vajenca se priporoča močan, 141eten dečko, gimnazija-lec III. razreda iz poštene rodbine. Ile-flektuje le na dobro mešano trgovino, sosebno v kraju, kjer je kaka trgovsko-vajenška šola. Tozadevne ponudbe sprejema naše uredništvo do 28. t. m.
lj Velika tatvina, 300 K nagrade. Od 1. do 20. avgusta je bila v Mariboru ob Dravi ukradena 40 cm dolga osem-oglata masivna srebrna skleda, vredna 500 kron, 12 srebrnih nožev, vrednih 200 K, 12 francoskih vilic, vrednih 200 kron, 12 desertnih srebrnih nožev in vilic, vrednih 300 K, vse z monogra-mi A. M., 12 srebrnih nožev in vilic z monogrami J. P., vrednih 200 K, pozlačeno srebrno biserno namizno orodje, vredno 120 K, 12 srebrnih žlic z mono-gramom ,T .P., vrednih 150 K., dve veliki srebrni žlici, vredni 32 K, velik srebrn nasadek z monogramom A. M, vreden 150 K, srebrna 20 cm dolga, 15 cm široka in 10 cm visoka tobačnica z napisom: »Meinem lieben Ernst! Weih-nachten 1904«, vredna 300 K, kakor tudi več drugega dragocenega namiznega orodja in luksurijoznosti. Kdor izsledi tatu, odnosno dobi ukradene dragocenosti nazaj, mu je obljubljeno od oškodovanca 300 K nagrade.
lj Najdena utopljenka. Dne 8. julija so našli v Vrbskem jezeru truplo neke okoli 55 let, stare ženske srednje velikosti. Imela je črno naglavno ruto, črnkasto rdečkasto bluzo, tako krilo, sivkast predpasnik in čevlje na zadrgo. Na desnem sredincu jo imela zlat prstan. Poleg trupla je bil črn slamnik s črnim pajčolanom. Ker še identiteta opisane ženske ni dognana, se dotičnik, ki bi zamogel podati kako tozadevne podatke, naprosi, da jih sporoči mestnemu magistratu ljubljanskemu ali okrajnemu glavarstvu v Celovcu.
RESNIČNI DOGODEK IZ LAŠKEGA PARLAMENTA.
Zareklo se mu je.
Nek sicilski poslanec je zahteval v laškem parlamentu telefonsko progo, oziroma naj se obstoječa popravi in razširi, cla bo odgovarjala potrebam okraja.
Bertetti, državni podtajnik, je na-to sledeče odgovoril:
»Morem zagotoviti interpelanta, cla bo vlada dotično progo popravila in se bodo sploii vse potrebe dežele ob tej progi opravile, kakor gospod interpe-lant zahteva.«
Telefonska in brzojavna poročilo.
BLIŽNJI KONEC CUVAJEVEGA RE-ŽIMA.
Budimpešta, 24. avgusta. Komisa-rijat na Hrvaškem sc žo tekom prihodnjega tedna odpravi in imenuje ustav-, ni ban.
SLOVENSKA ZMAGA NA KOROŠKEM
Železna Kapla, 24. avgusta. Pri občinskih volitvah veliko občine Bele je zmagala slovenska stranka.
VELIKE ZMEDE V TURČIJI.
Črnogorci ob turški meji.
Carigrad, 24. avgusta. Črnogorci stoje s 34.000 možmi ob turški meji.
Vojaška liga proii vladi.
Carigrad, 24. avgusta. Vojaška liga dela baje na to, da sedanja vlada odstopi in so imenuje za velikega vezirja Kiamil-paša.
Proti Albancem.
Carigrad, 24. avgusta. Vlada jc koncentrirala četo v kačanskem prelazu, cla se zavaruje proti eventualnemu po-vratku Albancev v Skoplje.
Bombe.
Carigrad, 24. avgusta. Na progi Solun—Skoplje so našli tik pred dohodom vlaka dve bombi.
Rusija mobilizuje?
Carigrad, 24. avgusta. Vali iz Erze-ruma poroča, da je zbrala Rusija ob meji G0.000 mož.
BERCHTOLD NA SSNAJL
Sinaia. 24. avgusta. Dane.- jc dospel semkaj na obisk runuinskoga kralja avstrijski minister za zunanje zadeve, grof Borchtold.
INTELIGENČNA IZKUŠNJA.
Dunaj, 21. avgusta. Vojna uprava jO izjemoma in samo še za lelos dovolila, da se sme napravili inteligenčna izkušnja za enoletno prostovoljstvo. Pri-puste se pa k izkušnji le tisti, ki so se že pred uveljavljen jem brambne reformo nanjo pripravljali.
V DEŽELI LUČI IZ ZAPADA.
Lissabon, 24. avgusta. Vojno sodišče fe vso monarhisto obsodilo v podzemske ječe. Vsled te krutosti vlada splošno veliko ogorčenje.
RAVNATELJ DVORNEGA GLEDIŠČA L MRL.
Dunaj, 24. avgusta. Tu je umrl danes ob pol i. uri zjutraj ravnatelj dvornega gledišča Alfred baron Berger.
Dunaj, 2i. avgusta. Za naslednika barona Bergerja jo imenovan berolinski ravnatelj Otto Brahm.
USTANOVITELJ »NOVEGA VREMENA« UMRL.
Feterburgg, 24. avgusta. Tu jo umrl znani ustanovitelj »Novega Vremena«, Suvorin.
ČLAN GOSPOSKE ZBORNICE UMRL.
Lvov, 24. avgusta. A' Varšavi je umrli član gosposke zbornice Zorislav Marchwicky.
VELIK POŽAR V CARIGRADU.
Carigrad, 24. avgusta. V bližini avstrijskega poslaništva jo izbruhnil požar, ki je vpepelil 20 hiš.
NEZGODA BIENERTHOVE HČERE.
Inomost, 24. avgusta. Tu jc Bic-nerthova hčer na neki partiji padla s kolesa in si zlomila nogo.
KRIMINOLOŠKI INSTITUT.
Gradec, 24. avgusta. Na tukajšnji univerzi se ustanovi kriminološki institut, prvi v Avstriji.
POGUMNA TURISTKA.
Tiflis, 24. avgusta. Turistka Preob-raženskaja je dne 10. t. m. zlezla na vrh Kasbcka, najvišji hrib Kavkaza, visok 5043 m in postavila na njem termome-tersko hišico.
DRAG POGREB.
Tokio, 24. avgusta. Parlament jc v izredni seji dovolil za pogreb mikada kredit 1 in pol milijona jenov. Skupni stroški pogreba bodo znašali dva milijona jenov in nosi del cesarska rodbina.
Pasijonske lore v Eriu m TiroisKem.
Spisal Adrijan Brumcn.
Letos o počitnicah sem si ogledal pasijonske igre v Eriu.
Tekst takih iger, njih izpeljava in vtis na glcdavca so važni momenti. Ob prvem pogledu so človek boji, da bi take igre nemara profanirale najsveča-nejša čustva v našem srcu do zgodovinskega trpljenja našega Zveličarja; toda lahko trdim, da napravi pasijonska igra v.Eriu najugodnejši vtis, da splošno zadovolji in vzdrami v srcu resno pobožno čustvovanje. Tekst jo jako lep in ima globoko psihologijo, da, tekst je celo lepši, kakor oni v Oberamergau; izpeljava je resna in dobro pogodena. Ker jc torej vtis jako dober, je tudi vredno, se zanimati za take igre.
Slučajno sem na železnici slišal, da Po bile lotos pasijonske igro na Dunaju z navdušenjem sprejete. Tudi mi imamo slovenske pasijonske igre, in sicer na Koroškem; v Štebnu pri Beljaku in v Kotmarivasi pri Iložeku; pobožno ljudstvo jih sprejema z veseljem, posebno čc so izpeljane mojstrsko in v velikem obsegu. Profesor dr. Fr. Kotnik v Celovcu se z veliko vnemo bavi z raziskovanjem tekstov pasijonskih iger na Koroškem.
Dobro pasijonske igro globoko učinkujejo na versko življenje ljudstva; predstave oziroma igre na odru jako ugajajo. .Moderno gledališče ima često-krat le take igre, v katerih igrajo lju-bavne razmere glavno vlogo; take igre ljubijo meščani, zdravo ljudstvo pa ljubi kaj resnega, zato sc vrnimo k nabož-
Wm	08		
fv Hd		C	
	&		
nim igrani, za katere imamo ogromne 1
snovi v svetem pismu.
Erl je majhna župnija na Tirolskem in leži med gorami, 476 m« nad morjem ob bavarski meji. Občina ima liti.! duš. Zanimali so me razni veliki napisi na hišnih zidovih, iz katerih odseva ljudski temperament. Navedem nekatere v nemškem jeziku:
Mit Gott fang' ich dio Arbeit an, \Veil Gott alloin mir helfen kanu.
Ali:
Veraehte mich nicht und das Meinige, Betrachte zuvor d ich und das Deinige: Findest du ganz ohne Tadel dich, Alsdann komme und veraehte mich.
Ali:
Zwar alle Leuto in der \Velt v Sollen leben wie os Gott gefallt! Daher vor allon in Ehrbahrkeit Sollen leben die Bauernleutl
Hiše so na zunaj zelo snažne in »pestre, na novo pobarvamo, tako da napravijo na tujca ugoden vtis. Otroci so dokaj ljubeznjivi. Letos nosijo dolge, ko-draste lase, ker so udeleženi pri pasijonskih igrali. Ob navadnih delavnikih je cerkev dobro obiskana.
Zgodovina pasijonskih iger je jako stara in datira za Oberamergau iz leta 1033., in za Erl že iz lela 1013. Oblast, posebno cerkvena, je te igre preganjala, ker se ji je dozdevalo, da odurni kmet-ski nastopi na odru niso primerni za vzvišeno vsebino sv. evangelija. Vendar so sc kmetje trdno držali svojih iger.
Tekst v Eriu je najstarejši in najlepši in so je ohranil kljub prepovedim. Leta 1868. pride za kaplana v Erl Franc Angerer; on je tekst temeljito predelal. Kar je bilo odurnega, jc izpustil in je spisal na podlagi sv. pisma in Katarine Emorich, Cornclija a Lapide in cerkvenega pesnika W. Molitorja res lepo igro.
Gledišče je 'novo dozidano in je dolgo 50 m, 18 m široko in 17 ni visoko; na zunaj presentira veliko kmetsko hišo. Vstopimo noter!
Ko sc dvigne zastor, se prikaže res krasen oder, ki jc slikan po načrtih znamenitega slikarja Fugela. Oder je pokrit in moderno urejen, z električno razsvetljavo, koje efekt, jc naravnost di-ven. V Oberammergau tega še ni. Glede režiserja omenim, da je vodil tehnično stran predstave frančiškan dr. Expedi-tus Schniidt, ki jc znan v tem oziru kot strokovnjak. Neki poročevalec nemškega lista je kar naprej trdil, da mora igra dobro uspeti, čc jc vodstvo v rokah P. Expeditusa. Mimogrede moram omeniti, da so prinesli nemški časopisi sploh jako ugodno kritiko, in celo liberalni, izvzemši socialnodomokratičnih, pri katerih jo težko najti resne kritike. — Nastop posameznih glavnih oseb jako uga ja. Glavna oseba, ki predstavlja Kristusa, je skoziinskozi dostojna. Marija, ki tucli igra precej važno vlogo, nima nič pretiranega na sebi; njen nastop je ponižen. Ne stremi za tem, da bi clopadla, kakor Marija v Oberamergau, ki se baje liodi vadit v Monakovo. Tudi Pilat igra jako dobro; o Judežu lahko trdim, da ima malce smešen nastop. Najbolj kočljiv del cele igro jc seveda predstava zadnje večerje, ki pa jo bila po splošnem mnenju dobro uprizorjena. Vstajenje Kristusovo jc tudi polno efekta in povsem prevzame človeka.
Največje zanimanje so vzbudile — da naravnost divne so bilo živo podobe, ki so kazalo predpodobo Kristusovega trpljenja iz starega zakona. Vseh skupaj jih je bilo enajst, ki so prišle na vrsto prccl clotičnimi dejanji. Omenim le sledeče: »Dobri pastir« — žive ovco na odru — efekt luči krasen. Ginljiva je slika, ko bratje pokažejo očaku Jakopu Jožefovo suknjo — omadeževano s krvjo. Jako lep prizor nudi tudi posebno predpodoba, kadar vrže riba preroka Jona na suho. Naprava, ki nam predstavlja morje, je tako dobro zadela, da človeka res preseneti. V ozadju vidimo valovito morje.
Predstave so jako dobro obiskane; ne manjka tam visokih gostov, lako je bil navzoč tucli saksonski princ Jurij Ivan s soprogo.
Želeti bi bilo, da sc tudi med Slovenci oživijo bolj take pobožne igre, da se jim posveti več zanimanja — ker igro so res dobre in stremijo za tem, da dvignejo, duševni blagor ljudstva — versko vzgojo.
Književnost.
»Katoliška Bukvama« v Ljubljani
priporoča:
llaggard, Dekle z biseri. Povest iz Ne-rouove dobo. 2 K 20 vin., voz. 3 K 20 vin.
Navedena povest je istinilo biserna povest, ki bo bravca privezala nase z neocloljivo silo in se mu po svoji prekrasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin.
Disraoli, Vstaja Škender-begova. Zgodovinska povest. 60 vin, voz. 80 vin.
Povest je zajeta iz zgodovine bojev, ki so jih bili krščanski junaki na jugu proti krutemu Turčinu, ki jim jc hotel oropati najdražji svetinji: vero in narodnost.
Dolžan, Iz dnevnika malega poredneža.
Ameriška humoreska. Po angleškem izvirniku. 1 K 40 vin., vez. 2 K 30 vin.
Povest nam slika z ncpopisljivivn humorjem življenje malega porednega dečka, ki sc vkljub vsem dobrim sklepom ne more poboljšati, temveč doživi nezgodo za nezgodo. Bravcu nudi knjiga par veselih, zabavnih ur. Bourget-Kalan, Skrivnosti srca. Novele. 1 K 20 vin., vez. 1 Iv 40 vin.
Knjiga obsega več krasnih, globoko zasnovanih novel, v katerih se zrcali človeška, duša z vsemi krepostmi in napakami.
Boncš-Tfebizsky, Kraljica Dagmnr. Zgodovinski roman. 3 K 20 vin., vez. 4 lv 30 vin.
Povest, je črpana iz zgodovine po-labskih Slovanov ter pisana s takim narodnim navdušenjem, da mora srce vsakega čilatelja zagoreti v ljubezni do materinega jezika in rodne grude. Sienkievvicz - Podravski, Potop. Zgodovinski roman. Dva zvezka 6 K 40 vin., vezano v eno knjigo 8 K 40 vin.
Potop je eden najznamenitejših in najboljših romanov, ki so potekli iz Sienkiewicz-evega peresa. Sionkic\vicz - Podravski. Brez dogme. 3 K, vezan 4 K 50 vin.
Spada istotako med najboljše pripovedno spise in se odlikuje posebno po svoji globoki vsebini.
GLASBA.
*	Z najboljšim uspehom bodo cerkveni zbori proizvajali novo Gerbičc-ve Marijine pesmi »Slava nebeške kraljice«. Cena partituri 3 K, posameznim glasovom po 60 vin.
*	Novi Akordi prinašajo v številki i 3. daljšo klavirsko skladbo J. Ravnika,
»Večerno pesem«, posvečeno g. Vidi TaJicliovi, ne lahko, toda efektno, harmonično bogato, čvrsto pieco. Mirkov samospev »Otožno — temno« odgovarja povsem naslovu, toda utiša v širšem krogu ne bo napravil. Nasprotno pa mora Adamičev mešan zbor »Bela breza se zdramila« tako ljubek in živahen, originalno koncipiran in gladko tekoč, najugodneje učinkovali na pevca in na poslušalca. To je pristna, solidna glasba. Vcdral je v svojem
»Scherzetto« ustregel našim mladini goslačem, ker se bodo gotovo žarečih lic trudili, da izvajajo gibčno skladbico dostojno. V književni prilogi, naravnost vzorno urejeni, stoji marsikaj, kar bo zanimalo tudi nemuzikalne kroge, katerim jo mar naš glasbeni kul-turni napredek. Zopet jc A. Lajovio pa tucli dr. Krek zapisal na gotovo adreso par odkritosrčnih^stavkov, ki švigajo kot blisk v temine slovenske kulturne metropole----! Naročajte Nove Akorde! So vrlo potrebni in zanimivi.
A. S.
* Metodika pevskega poduka. Spisal ravnatelj Fr. Gerbič, založilo Ceci-Ijino društvo Kako zelo smo pogrešali to knjigo, to bo vedel vsakdo, ki je imel ali ima opraviti z zbori pri nas v obč': in ve, kake liibe imajo. Ta knjiga jo za naše kulturno življenje velikega pomena. Gerbič, in on samo je bil poklican in zmožen po svojih bogatih izkušnjah in dolgi praksi doma in na tujem, nekdaj sam sloveč solist, podati nam te nauke, zasluži posebno zahvalo našega glasbenega sveta za to zlato knjigo. Nemška literatura ima že davno nebroj podobnih knjig. Toda kako pičlo je štcvilce takih ljudi pri nas, ki povprečno razumejo to nemščino, posejano s tujkami, in ki bi hoteli šteti solilo za tako knjigo. Sedaj imamo domač, temeljito sestavljen proizvod, kateri bi ne smel v nobenem pevskem društvu manjkati, cla, vsak član zbora bi ga moral skrbno preštudirati. Gospodje pevovodje, skrbite, da pride ta važna knjiga med naše zbore, gojite v pozimskom času strogo po teli navodilih petje in glasove, rezultat bo vesel za vse. Kuj bi bilo lepše, veličastnejše, kot čc bi sc \ doglednem času mogel, recimo v Ljubljani zbrati vseslovenski pevski zbor in pokazati, da jo črpal iz knjigo Gerbičeve. Pogumno in precej na delo! »Novi Akordi« prodirajo brzo na produktivnem polju, tucli na repro-
Gostilniška obrt v hiši štev. 5 v Zatični, nekdaj „Poličanski«, se s 1. januarjem 1913 očlda v najem. V gotovih okolnostili bi se hiša z vsemi pripadki tudi prodala. — Ponudbe na lastnico gospo
jRntonijo Podobnik v Eatičini.
Odda se takoj dobro vpeljana
Kje, pove upravništvo Slovenca pod št. 2644. (Znamka)!	2644
tšmmf-mvt
m
Minislerialni svetnik dr. Fr. Heinz naznanja v svojem imenu in v imenu svojih otrok Edite in Ervina Heinz ter v imenu svojega tasta Ferdinanda Klemenčiča, c. kr. stavbnega nadsvetnika v p., potrt najgloblje žalosti, tužno vest o smrti svoje nad vse ljubljene soproge, oziroma matere in hčere, gospe
ki je dne 21. avgusta 1912 ob 1. uri zjutraj, po kratki mučni bolezni in prejemu svetih zakramentov za umirajoče, v 39. letu svoje dobe v Solno-gradu mirno zaspala v gospodu.
Zemski ostanki drage pokojnicc se v petek, dne 23. t. m. ob tričetrt na 4. uro popoldne slovesno blagoslove v mrtvašnici na občinskem pokopališču v Solnogradu in nato prepeljejo v Ljubljano, kjer se vrši pogreb v ponedeljek, dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu in ondi položi truplo v lastno rakev k večnemu počitku.
Sv. zadušne maše se bodo brale v Mondsec-u, Ljubljani in na Dunaju, Mondscc, 21. avgusta 1912.
Prvi kranjski pogrebni zavod Fr. Doberlef.
M i
s zaupen
Kako isr, «Sa obtiadaio ScftfichMa rasla cela snonarSiip?
Ksr ss nesBssežiia u Ss^ijsesi!, šteali&ssti in čistosti.
......mrns**
duktivnem ne smemo zaostati. Gerbič nam jc tu vodnik, za kar mu hvala in slava!
* Stanko Premeri, 100 Praeludia organi (album orgelskih preludijev), 3 K 80 v. Priznani znanstveni glasnik za cerkveno glasbo in liturgijo »Grego-rianischo Rundschau« piše o tej krasni zbirki doslovne takole: »Eine der ge-diegendsten Sammlungen von leichten Orgelpraeludien in den gebrauchli-chen Tonarten. Die Stucke sind tcil-vveise kadenzartig, teilweise aus Imita-tionen und Fugenansatzen bestehend, die grossere Zahl ganz kurz, nur ein oder zwei Linien umfassend, andere, aber in der Minderzahl, etvvas langer, bis eine ganze Seitc einehmend. Premeri ist ein Musiker durch und durch, neben Foerster, Sattner u. a. der Be-griinder clcr slovenischen Schule. Die-se Orgelsamrnlung ist auf das warmstc zu empfehlen.« — Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Meteorologfeino poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mui
1 Cas opazovanja	Stanj o barometra v mm	Temperatura VO CelBijn	Vetrovi	Xebo	— -Q I -s * « •• >
9. zveč.	736-5	18*3	sl. zah.	pol. obl.	
7. zjutr.	734-0	11-7	sl. jzah.	pol.obl.	9-3
2. pop.	732-6	20-4 jsr. jzah.		oblačno	
Srednja včerajšnja temp. 14'1°, norm. 18-1 \
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 24. avgusta 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . .	ll"o7
Rž za oktober 1912.....9 71
Rž za april 1913.......10-18
Oves za oktober 1912 ....	9 81
Oves za april 1913......9-37
Koruza za maj 1913.....7-84
RVTOMOBILI
LRORIIi & KLEMENT
deln. dr. v Mladi Boleslavi.
sVETOVNn zmmn.
1407
in modno blago za gospode In gospe priporoča iz v. hiša
Prokop Skorkovsky In sin
T Humpolcu na ČeSitem.
Vzorci na »htevo franka. Zelo zmerne cene. Na željo dam tukaj Ugotoviti gospod, obleke.
Priporočamo hitre
drože (presgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
naravna
alkalična kislina
nalliolfla diletiEna m osfielispca pijača
preizkušena pri želodčnih in črevesnih katerih. obisfnih i" mehurmh boleznih, katero
priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiralno sredstvo
pri karlovovarijskem in drugih kopelišlfih zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	(VII.)
2ahvala.
ftj<J9V
Vdova jVIarija Pvabič na Jesenicah, dne 23. avgusta 1912.
Poslano.
g. Ivanu Strah, posestniku iz Vevč.
Dobro znani liberalni dopisnik iz D. M. v Polju poskusil je v 188 St. „Slov. Naroda" zopet z zavijanjem vdariti po meni frlede občinske uprave pri D, M. v Polju. Toda zgrešit je svoj cilj. Kajti v resnici so je po krivdi grobarja Toniha Vas, gospod Ivan Strah, opomnilo na plačilo od gomile Vaše ženo. Na to ste prišli pred 14 dnevi k meni v občinsko pisarno in so dobeseduo izjavili: „Meni se zdi, da sem plačal, ne vem pa vendar ne, ali sem plačal ali ne." Ko sem opomnil, da se je Vam izdalo potrdilo v plačilu, ste rekli, da ga niste našli nikjer. VeHdar pa ste trdili, da se Vam „zdi," da ste plačali.
Podpisani sem vpričo Vas odprl blagajniški dnevnik ter sem se prepričal, da je plačano dne 10./10. 1911, kar sem tudi Vam pokazal.
Izdal sem Vam novo potrdilo, katero sto potem porabili za zaviti dopis v „S1. Narodu", samo pod mojim podpisom jo beseda župan prečrtana. Vi ste jo pa v Narodu pustili neprečrtano iz gotovega namena seveda.
Vedite, da me žaljenje od Vas in Vaših somišljenikov žaliti ne more, kar sem pred pričami izjavil svoječasno. Le nadaljujte, sem pripravljen, toda za odgovore na Vaša zavijanja Vam ne jamčim.
Ig. Mrcina,
obč. tajnik.
izvirek: GSessSiiibl SansrbriitM,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljeni se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami vinom.
„ Zaloge pri Mihael Kastner-u, Peter Lass-llku in Andrej Sarabonu, Ljubljana. 3097
, ..pisana barija Rabič, vdova pa rajnam iovarniš-Mm d«lavcu Jvanu T^abič, sc iskreno zahvaljujem vsem njegovim sodelavcem in dobrotnikom, ki so žrtvovali in darovali od svojega zaslužka za moje uboge nepreskrbljene otroke. }laj jim ljubi J3og povrne tisočero!
Obenem se tudi zahvaljujem ,,Veteranskemu vojaškemu društvu" na Jesenicah, ki je spremila rajnika k zadnjemu počitku in poravnalo yse stroške, kakor tudi vsem znancem in prijateljera in vsem mojim blagim dobrotnikom. Bog Bovrm vsakima njegov trud! — V imenu žalujočih ostalih;
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri „Ljudskem zavarovanju". Zagotovljen je dober iu trajen zaslužek. Ponudbe pod „Ljudsko zavarovanje" na Slovensko Stražo v Ljubljani. 2601
Zahvala.
Vsem dragim prijateljem in znancem izrekamo za častno sočutje in zadnje spremstvo pri pogrebu dragega, ljubljenega soproga ozir. očeta, deda in tasta, gospoda
Josipa Pok
najtoplejšo, najiskrenejšo zahvalo. Ljubljana, 21. avgusta 1912.
2636 Žalujoči ostali.
IvH^V^ŽiteSS ;;v./j;;.;			m
			
se takoj odda. Igriška ulica štev. 6, desno, pritličje.	2622
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-ina-zito. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	2519
Poštni predal 12/160, Ogrsko.
Za nakup
2608
išče redne, cene zveze Eduard Soldercr,
Lienz, Tirolsko. Nemško pisane ponudbe se prosijo naravnost na firmo.
Na hrano in stanovanje se sprejme
Naslov pove uprava pod štev. »2562«. 2562
w w
se proda za 10.500 K, in sicer je treba izplačati takoj le 2.800 K. Natančneje se izve iz prijaznosti na Kongresnem trgu št. 6 spodaj na dvorišču ali v Rožni dolini št. 154, cesta V pri Ljublj. 2341
blizu postajo oloktr. ccstne železnice z 2 sobama, kuhinjo, hlevom, šupo za vozove in šupo pripravno za tesarsko obrt sc takoj proda ali da v najem. Več so izve na Dolenjski cesti 48.
sprejme mirna stranka na stanovanje v Bohoričevi ulici štev. 10. 2635
tur mam
gostilničarski lokal
brez koncesije ali » koncesijo z žganjem vred. Ponudbe naj se pošljejo na: Prane Žabkar, Dunajska cesta St, 52.	J034
Dva dijaka
se sprejmeta na hrano in stanovanje. Izborna hrana, strogo nadzorstvo. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod črko A. 2561.
Išče se boljša
sina
ozir. pridno dekle z dežele, ki zna dobro šivati in ima veselje do trgovine. Vstop takoj. — Ponudbe na upravo „Slovcnca" pod Številko 2641.
hiša
Lično izdelana
z velikim vrtom v št. Peterskem predmestju v Ljubljani se pod zelo ugodnimi denarnimi pogoji proda. Pojasnila v posredovalni pisarni Peter Matelič. Ljubljana, &kof]a ul. 10. Telefon 155.
Deklico ali dečka
bi vzela boljša uradniška družina za svojega. Otrok mora biti zdrav, razumen in čedne zunanjosti. Starost od 2 — 4 let. Ponudbo pod „Otrok", do 30. t. ni. na poste 2591	restante v Ljubljani.
:: vpisani zadruga i omejenim Jamstvom :: nasproti železniško postaja Vlžmarje, v lastni hiti
Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejših, po najnižjih cenah,brez konkurence! — Izdeluje vsa pohištvena in stavbena dela, oprave za hotele, sanntorije in druge javno zgradbe. Nadalje se priporoča prečastiti duhovščini za vsa cerkvena mizarska dela, kakor spovednlce, cerkvene klopi itd. Mizarska delavnica s strojnim obratom na parno silo. Ceniki na razpolago. Proračuni in načrti brezplačno.
Zaloga v St. Vidu nad Ljubljano. Prodajalna v Ljubljani, Dunajska z cesta 18, hiša Kmetske posojilnice.
C^7
740
SVARILO!
Opozarjam, da se ne da na ime mojega moža kakor tudi ne na moje ime služkinjam Frančiški Hafner in Marjani Bogataj ne v blagu kakor tudi ne v gotovini, ker midva nisva za nobeno reč plačnika.
Franja in Friderik Stark,
Pražakova ulica št. 10, Ljubljana.
gorenjska industrija pletarstvo
Izdelki državnega plctarskega tečaja: moderna oprava iz pletenin, vrtne senčnice, košare za potovanja, stojala za cvetice in ročna dela, senčnice za morska obrežna kopališča, skladni stoli, pletene Kina-odeje, kopalni čevlji in vse pletenine za domačo rabo in luksus.
1785
Ilustrovani ceniki
zastonj.
St. 591/pr.
Razglas.
2639
Nadomestna volitev dveh poslancev deželnega stolnega mesta Ljubljane v deželni zbor vojvodine Kranjske namesto bivših deželnih poslancev Jožefa Reisnerja in Adolfa Ribnikarja, ki se ima vršiti dne 24. septembra 1912, se bode vršila v
in sicer:
1.	oddelek za volilce z začetno črko A—H v veliki dvorani »Mestnega doma« z dohodom iz Streliške ulice;
2.	oddelek za volilce z začetno črko I—L v veliki dvorani »Mestnega doma« z dohodom od strani ob mestni ledenici;
3.	oddelek za volilce z začetno črko M—R v veliki dvorani hotela »Union«!
4.	oddelek z začetno črko S—Ž v veliki dvorani hotela »Union«,
oba z dohodom le skozi hišna vrata v Frančiškanski ulici. Volitev se bode vršila od 8. zjutraj do 2. popoldne.
To se daje vsled razpisa c. kr. deželnega predsedstva za Kranjsko z dne
9.	avgusta 1912 št. 2098/pr. javno na znanje z dostavkom, da bodo na volilnih izkaznicah, ki se volilcem pravočasno dostavijo, vrhutega natančno označena posamezna volišča, kakor tudi začetek in konec glasovanja.
Zajedno se daje javno na znanje, da se bode zbrala glavna volilna komisija v smislu § 40. dež. zak. z dne 5. novembra 1898 dne 25. septembra 1912 ob
10.	uri dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma:«.
Vsak pri volitvi udeleženi volilec sme, ako 3e izkaže z izkaznico, stopiti v prostor glavne volilne komisije.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 22. avgusta 1912.
Župan:
Dr. Ivan Tavčar 1. r.

One 27.ii to inH on um M i Laverci pri Lenčetu
prostovoljna javna dražba
za veE sto transportnih sodov vseMns 60 dc 8001 ter 50 hi vina.
Ogleda sc jih lahko na Laverci. — Kdor rabi lepo vinsko posodo, naj
prido določeni dan k dražbi.	2621
Službo želi preineniti mlad vojaščine prost	9648 12
©rganisf:
kakor tudi izvrsten pevovodja, in sploh učitelj glasbe. — Ponudbe pod »Glasbenik" na upravo ,,Slovenca".
iz boljše hiše sprejme na stanovanje in hrano rodbina brez otrok v Krškem. — Natančni naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca" pod štev. 2482.	2482
nc Dunajski cesti u LjubUijani pred deiaoshimi hišami in na Slincah takoj ob mestni meji na TriaSki cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
== na prodaj.
Več se izve pri lastniku JOS. TRIB&IC, na Glincah 3?. 2127
Illala kmetija
z vsemi gospodarskimi poslopji, 8 oralov zemljišča, sadni vrt, gozd, njiva in košnja, se proda. Hiša je zidana, z opeko krita, 3 minute do cerkve, 5 minut do tovarne, 3/4 ure do Ljubljane. Več pove Ivana Golob, Slape št. 24. p. D. M. Polje.	2596
Zaboje
okoli 200, pripravnih za sadje, proda ceno Ivan Savnik, trgovec v Kranju.	2628
absolventinja trgovskega tečaja z odliko, vešča slovenske in pa nemške korespondence, knjigovodstva (eno- in dvostavno), slovenske in nemške stenografije ter
SM primerne službe. TvZntoi-
Ponudbe pod ,F. H. 24' na upravo. 2025
Gostilna in trgovina
z vso opravo se proda ali oclda v najem pod jako ugodnimi pogoji. Kje, pove upravništvo Slovenca" pod številko 2626.
Ženitna ponudba.
Trgovec v starosti 24 let v prijaznem kraju Gorenjske se želi seznaniti v svrho ženitve z gospodično v starosti 20—24 let, ki naj bi imela veselje do trgovine in bila kot pridna, marljiva gospodinja, s premoženjem najmanj J0.000 K. - Ponudbe s sliko, navedbo starosti in premoženja se pošljejo pod šifro ,Gorenjsko 2633' na upravništvo ,Slovenca'. - Ker je stvar resna, se na anonimne ponudbe nc ozira. Neugod. dopise se vrne. Tajnost jamčena!
Naprodaj jje
5t. 93 ob glavni cesti a 0*os4a|flš. Natančneje istotain. Oglasi do 1. sept. t. 1.
se sprejmeta na stanovanje in hrano v dobro domačo oskrbo. Poizve se: Soteska 3 pri realki.	25so
0
Bruselj in !'uruos rtlrcs 1910: 3 velike r aflrade.
Podružnica na Dunaju: III. Hm Heuraarkt štev. 21.
Patentni vmeparni likontobili
z brezventilnlm preciznim upravljanjem. M38 Originalno strojcdclstvo Wolf 10— 800 HP. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo.
Dosedaj izdelanih nad 720.000 H.
Trgovina s kolesi in posameznimi deli.
Jlna S,qvqo
JSjuBljana samo cffiarije herezije costa M
pri „c^ovem svafu"
s tem.
vršila jočih,
Podpisani oskrbnik konkurzne mase Karla Lenčeta na Laverci naznanja da se bode
dne 2m septembra f. L
na licu mesta na Laverci prodaja nekaterih v konkurzno maso spada-do sedaj še ne prodanih premičnin iz proste roke, in sicer se proda:
Zičefelt pf^iafe
Pojasnila daje podpisana pisarna.
V Ljubljani, dne 20. avgusta 1912.
Dr. luan Tavčar
2594
kot oskrbnik konkurzne mase Karla Lenčeta na Laverci.

cenoaf,
ker ona jamči večjo izdatnost
r
in okusnejšo jedrnatost. -Znak pravih : Franckovih: izdelkov
tovarne

E3
Henrik Francka sinovi 2322	v Zagrebu je ta-le tvarniška znamka

zmožen slovenskega in nemškega jezika, sc sprejme v večjem trgu z industrijo na spodnjem Koroškem. Obrtniki imajo prednost. Prošnje s prepisi spričeval na upravo ..Slovenca" pod štev. 600 2627.
■ agnffix-<s nate
fllafe Hafner
c. kr. notar kot sodni komisar.
Janez Sadnikv Podstenah št 18, p. Ribnica Dolenjsko, ima naprodaj dvoje 2631
jelenovih rogov
v visokosti I meter, in od zgoraj v širjavi en rog od drugega tudi 1 m. Cena po dogovoru.
v Moioi
■5 štev. 30. se priporoča kot izdelovateljica na
površnje in spodnje jopice, mo-derčke in telovnike, čepice, no-govice nove in stare se ceno |;i)dp eŽU-SjO.
2595
z dvema vrtoma za sočivje in z vsemi občinskimi pravicami jc naprodaj zaradi družinskih razmer. Na hiši so koncesije za gostilno, pekarno in trafiko, vse v najboljšem teku. Pogoji jako ugodni. Vprašanja na: Albin Hauptman, Jesenice, Gor.
Elegantna in natančna izvršitev, porabim za potovanja in izlete. 4 ';< ' cm velik, kompleten 2 opremo, pojzkusno sliko in navodilom, po katerem more fotografirati vsak začetnik brez predznanja in izvršiti slike. — Proti povzetju le K t 80. — Slike so potem tndi odkupijo. — Več pri naročilu aparata po: LEOP. SCHACHTER, DUNAJ 840 5982 XVI,2, Iierclienieldergurtel 5.
mehka in trda (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na za-htevanje tudi na dom. Parna žaga SCAGNETTI za državnim kolodvorom.	1842
soMi mojster, tjUl
Cesta na Rudoliovo železnico štev. 5. Priporoča svojo velika zalogo vsakovrstnih
Prevzema tudi vsa v njegovo y» stroko spadajoča dela po naj-nižjih cenah.
3412
Sprejmejo se
na stanovanje, pod strogim nadzorstvom in dobro hrano. — Kje pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca" pod št. 2546. 2546 2
noaacaanannnannsjDaoannnnonannaan
V ponedeljek, dne 26. avgusta popoldne
se bo prodajala na licu mesta pod jako ugodnimi pogoji na prostovoljni sodni
javni dražbi:
a)	ob 3. uri popoldne hiša št. 7, ulica na Grad. Izklicna cena 14.000 K, vadij 1400 K.
b)	ob 4. uri popoldne hiša št. 50 na Dolenjski cesti (Galjevica štev. 1). izklicna cena 34.000 K, vadij 3400 K.
Natančnejši dražbeni pogoji se pozvedo med uradnimi urami v pisarni podpisanega sodnega komisarja ali pred dražbo na licu mesta.
2630
išče službe v kakem župnišču. Naslov pove uprava lista pod št. 2615. aoonaaaaanaaaaaaaaau&iSiaHBaaaiciaDB
Dva dobra
2607
trezna in poštenega vedenja sprejme takoj proti dobri plači J. Pretnar, strojno mizarstvo, Mlino-BIed.
DIJAKI
2ooo
nižješolci, se sprejmejo na dobro hrano in stanovanje ter v dobro oskrbo. Nizke cene. — Pismena pojasnila naj se pošljejo na „M, D."i Ljubljana. Prisojna ulica štev. 3, III.
Nastop takoj. Ponudbe na upravništvo „Slovenca".	2618
VSBii puSiOViiiii iraiiSflkCij. izdajanje ŠekOV, iiakaZiiiC
m KREDITNIH PISEIHT? " ..
za vso glavna in slranska mesta tu- in inozemstva. % rOflmzilIGB.
♦ ♦
'tf ♦
£. KR. P SUMIL BRilCSIH in mElUHUlIČIlH DEHIIŠKR DRUŽBH
Akcijski kapital: 50,000.000 kron.	Rezervni zakladi: 22,000.000 kron.
1WB K? S® IV A B fifa ••	OSBEDNjA MENJALNICA:
lil K HIIK DUISHJ L, WOLLZEILE šfeo. fl.
Baden, ČeSka Kamnlca, ČeSka Llpn, Brno. Gablonz, N. Graslltz, Inomont, Krakov. Lltomcrlec. Moravski Zumperk. Modllng, Meran, Novi Jliln, 1'lzrn, Prana, Llberce, TcpIIcr, Senov, Duna|sko Novomesto, Cvltava
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk itd., itd.
Zavarovance proti izgubi pri žreba® srečk in vreitn. papiriev
Prospekte in cenike premij zastonj in iranko
07141141
Cesarska slavnost na Bledo.
Nekaj izredno lepega je vsako leto na Bledu slovesno praznovanje rojst-venega dne našega presvitlega cesarja. Zlasti predvečer 17. avgusta je tako bajno lep, da ga vsako leto s koprne-njem pričakuješ, čeprav si ga že kclove-kajkrat užival. Cel dan se opazuje zlasti krog jezera neko posebno živahno življenje, na ladjiščih vidiš kupe zelenja in cvetja, vmes raznovrstno blago, raznobarvne balončke; iz ladij raste počasi leseno ogrodje v najzanimivejših fantastičnih oblikah, ki se počasi s pomočjo cvetja, blaga, balončkov in raznih drugih pripomočkov prelevi tu v pravljični gradič, ondi v krasno bene-čansko gondolo, tam zopet v dražestno hladno utico, odeto v zelenje in cvetje, pa tudi saj v besedi bolj prozaične predmete: n. pr. v prostoren dežnik, ki je pa kaj pesniški videti, ker je sestavljen iz najbolj izbranega cvetja.
Po vilah in hišah ob jezeru še zdaj tu zdaj tam razvije zastava: cesarska, slovenska, češka, avstrijska . . . mirno, skoro neopaženo; z visokega zvonika, z mlajev ob cerkvi zafrfotajo velikanske zastave: cesarske, papeške, slovenske in veličastno plavajo po zraku. Vmes venomer pozvanja jezerski zvonček. »Ave
Marijo« zazvoni--mogočen strel se
razgrne po kotlini, čigar dno tvori jezerska gladina, še eden in več, v daljavi se utrne lučica, zanjo druga, tretja, in
kakor bi bili 'dogovorjeni se začno odc-vati gradiči, vile, hoteli, gostilne, hiše v čarobno odejo, ki sestoji i/, lučic, razno-barvanili lampijoinčkov. Bled postane tako čudovito krasen v nočni tmini, ki ga kradoma ogrne, da tudi oni, ki je vsega tega vajen, ki se leto za letom tega večera udeležuje, pogosto ne pozna več strani neba, ne pozna zlasti če se vozi po jezeru več niti hiše, ki sam v njej stanuje; nič ni nenavadnega ta večer slišati rojene Blejee, ki se po ladjah vozijo in prepirajo, čigava je ta vila, čigav oni gradič, kar lahko se pripeti — in nc le enkrat — cla ti bo videl na severu poslopje, ki v resnici na jugu stoji, da bo tam, kjer štrli v nebo ostra škr-bina Babjega zobu, iskal Stol ali Begunj ščico.
Pa to še ni vse! Okrog jezera je na stotine in tisoče gledavcev domačinov in tujcev, ki ogledujejo čarobno slavje, po jezeru pa od vseh strani hite na najbolj fantastične načine okrašene ladjice; v tej pripelje velik, prekrasen labud čudno lepo kraljičino kakor iz pravljičnih dežel v spremstvu junakov in ciražestilih vil, v oni si jc družba iz časov rokokoja pripravila lalino lopico-hladnico za elegantno večerjo oslajeno z galantnim dvorjenjem, tam zopet vedejo v beneški v belo svilo odeti gondoli mlacli patriciji iz Dantejeve dobe ljubko nevestico, ob strani jej plemenita družica — k slavnostni poroki. Pa kaj naj popisujem vse mogoče oblike ladij, ka-
kršne si jc zmislila iznajdljiva fantazija
blejskih gostov in domačinov; če bi bilo moje pero zmožno vse natančno popisati, bi mi marsikdo onih, ki sami tega večera niso preživeli na blejskem jezeru, še verjeti mo hotel.
Samo to naj še povem, da je nepozaben prizor, ko sc visoko na gradu zasveti monogram z imenom našega presvetlega vladarja, obdan s pasom lučic; enako zažari pod gradom tik ob jezeru monogram pač z istim imenom, pa v drugačnem žaru iu siju; hkrati se vsuje — kakor bi se odprlo žrelo strašnega zmaja nebroj raket v najrazličnejših barvah in oblikah s tal nakvišku, kjer se s pokom razgubljajo kot svetle zvezde razdražene zračne kače, ognjeni dež, goreče vrbe žalujke itcl., kdo naj si zapomni vse oblike, ki ena za drugo lviti, ena drugo izpodriva, ena se v clrugo izgublja. Iikrati pa — kakor da bi se bolel pred napadom braniti — začne bruhati tudi izza starodavnega obzidja blejskega gradu umetalni ogenj in se z naglico in jezo v vseli mogočih oblikah vsiplje na domnevane sovražnike pod skalno steno ob jezeru. Vmes veselo zaigra zdraviška godba, slovesno navdušeno petje se razlega v ta vrišč in šum, v to krasoto in lepoto, v to bajno, razsvetljeno noč . . .
18. avgusta dopoldne pa je bila slovesna sveta maša z azistenco, ki jo je opravil preč. g. kn. šk. duh. svetnik župnik Janez Oblak. Azistirali so mu kot
'dijakon g. 'de?, poslanec župnik Piber
iz Gorjan in g. župnik Fertin iz Zasi-pega, ki sta, dasi je bila nedelja, vendar prihitela pomagat, kot arhidijakon pa g. konzist. svetnik prof. dr. Zorč, Udeležili so se slovesne službe božje načelniki občinskih, deželnih in državnih uradov, g. župan Rus, načelnik zdravi-škega odbora g. major Stuchly, načelnik cestnega odbora okrožni zdravnik dr. Benedik, postajenačelnik pl. Forst-ner, poštar Boc, dalje orožništvo, načelnik postajevodja Železnikar, načelnik deželne užitnine Škerjanec itd. Med odličnimi gosti smo opazili oba kneza VVindiscligraetza, poslanika grofa Wel-sersheimba, ritomjstra ces. garde Stefa-nellija itd. itd., zakaj vse zastopnike plemstva, vojaštva, uradništva našteti bi napolnilo celega »Slovenca«, saj je bila prostorna cerkev ob tej priliki polna samo odličnega občinstva, zakaj služba božja za domače župljanc se je že prej opravila. Na koru jc pel instrumentalno Kimovčevo mašo na čast pre-svetemu Srcu Jezusovemu s spremljanjem zdraviške godbe slovesnosti primerno lepo domači cerkveni pevski zbor, dasi so se letos sploh stavile nanj že prej izredno težke naloge, tako da za to priliko niti ene posebne izkušnje ni mogel imeti. Zato mu gre vse prizD.a-•nje. Taka je bila naša slavnost.
1900
Olnpecl Ali ai Se sedaj nisi zapomnil, da kadim samo
JACOBIJEVE ANTINIKOTINSKE
cigaretne stročnice!
Ceno češko posteljno perje
Kilo .ivoga puljouega K 2 —, boljšoga K 3-40, polbelega K n-6 i, belega K 180, prima kakor puh mehkega K 6 —, veleprimaK 7-30, naj-^^k^^h boljša vrsta K 840, izredno fino snežnobeto
u go»tonitega ide£ega. Zgotovljene postelje
THnjeTega. belogf »1' rumenega nankinga, dobro napolnjene. pernica ali spodnja blazina 160 cm dolga, It« cm Stroka po K 10—, 12 —, 15 —, 18 —. 200 cm dolga, 140 cm iizoka po 18 —, IS'—, 18'—, Sl'—. zglavnica 80 cm dolga, 88 cm široka po K »■—, 3-50, 4 —. 80 cm dolga, 70 cm široka po K 4-60, 5 60, " —■ kamena dovoljena, za neugajajočo denar nazaj. Oenovniki franko in poštnine prosto vsakomur,
Benedikt SACHSEL, LoUes pri Plznn 159. CeSko.
! Baska!
v južnem, zelo prijaznem zalivu otoka Krk v Istri a svojim katoliško-hrvatskim prebivalstvom in za pešizlete zelo prikladno okolico, vabi Slovence in Hrvate v svoje dobro urejeno
morsko kopališče.
Morje plitvo, obrežje peščeno, namešano s sipo. Ugodno za kopanje do srede septembra. Ravnokar se je pričelo v Baški
zdravljenje z grozdjem.
Na razpolago cena stanovanja z dobro hrano. V mestu župnija, zdravnik, pošta. Vsakdanja poštna zveza s Krkom. Parobrodna zveza z Reko. (Odhod z Reke ob ponedeljkih, sredah, petkih in sobotah ob 1. uri popoldne.)
Vsa podrobna pojasnila daje v imenu kopališke uprave radevolje nje tajnik
Ante Tudor, lastnik hotela ,Zvonimir'.
-i o
Dr- Fran frbec
zdravnik no Vrhniki
ordinira
1 • v •
v hisi
„Kmetske posojilnice".
Puch-kolo!
Najboljše kolo sveta!
Model 1912
1715
Za neko podjetje lia deželi se išče z večjo prakso
komptoaristinja
event. konipfoarist
vešča knjigovodstva, korespondence in strojepisja. — Nastop takoj. Kje, pove uprava >,Slovenca" pod 2623.
^Plf
jmmmpm

Ako rabite trpežno ,.Iuksus", lahko-dirkalno ali službeno kolo, potem izberite brez premisleka le Puch-kolo, do danes neprekosljivo, zanesljivo, trpežno, fino in elegantno.
Cenik brezplačno In Cm jf ii^^m ■ - «_.-	Cenik brezplačno in
poštnine prosto. ™B b ^l^OtSSTIj Ljubljana. poštnine prosto.
Edino zastopstvo originalnih Puch-koies za celo Kranjsko. „Las!na delavnica za popravila'-
ančno posredovanje.
Trgooci, tovarnarji in obrtniki dobijo predujme na
izpostavljen račnn, kakor se tndi eskomptujejo. -
Obresti 6—6 72%. Postrežba točna in knlantna.
Ranžiranja: a) za javne uradnike in častnike na 10 ,to 50 let event. brez povračila kapitala. Mesečni obroki od K 4-90 naprej za K 1000-—, tudi brez porokov.
b)	Za javne in privatne uradnika, bančne, odvetniške, notarske uradnike brez pred-znambe plače. Mesečni obroki po 10 K za 1000 K. Strogo bančno 5Vj°obresti letno.
c)	Vojaške ženitno kavcije. Priskrbltev in posojila do 70°'0 brez police, brez pred-znambe, 5°/0, brezplačno preskrbljenje polic za večkrat zavrnjene.
Vprašanja zaradi najnatančnejših informacij pod ..poštni predal 45 v Ljubljani, glavna pošta restante.	2619
Gunlight O milo &
za pisano perilo!
Iz najbolj žlahtnih surovin napravljeno, čisti po svoji lastni moči ter so vsi prl-datki odveč. Ničesar ne odstrani, samo nesnago, to pa temeljito, dočim barve perila niti ne bledijo, niti se ne zaplavijo. Dvojni kos po 30 h, osmokoten po 16 h.
763 II
Prvi zavod za uniforme, krznar In izde> lovatelj čepic
A. KASSIG
LJUBLJANA, Židovska ulica
priporoča svojo največjo zalogo vsakovrstnih uniiormsklh predmetov za vojake, uradnike, železničarje, orožnike, gasilce itd., kakor: čepice, čake, sablje, rokavice, pasove, egalisirlmge itd.
Izdelovanje vsakovrstnih vojaških, gasilskih, društvenih, civilnih, železničarskih, orožniških čepic itd.
Cene nizke, postrežba točna.
Cenike za gasilske in orožniške uniform-ske predmete zastonj in poštnine prosto.
2654 8
			
taista deželna vmarsfta deželni dvorec	ui	niiavL	iijaiti
opozarja p. n. vinske kupce na svojo veliko zalogo priznano izbornih pristnih
HI
Poleg namiznih vin ima v zalogi tudi raznovrstna buteljska vina po zmernih cenah na pročlaj. Ceniki in vzorci se pošljejo na zahtevo brezplačno. Postrežba točna in solidna.	2592
Kmetija ™mm
z mnogim sadnim drevjem, več njiv. travnikov, paše in gozda, ne visoko v gorah, v lepi legi. — Pismena pojasnila daje Jan. Nedved, Sp. Krčanje, pošta Grebinj, Koroško. 2556 .')
Brzojavke: I Prometbanka Ljubljana
Telefon št, 41.

C. kr. ^pr pri v
I Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej j. C. Mayer
! Centrala na Dnnajo.- Ustanovljena 1864. -30 podružnic, Vogal marijln trg — So. Petra cesta. Delniški kapital In reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovaiijc vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlofl na hranilne knjižice brez rontnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrcstovaujem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	3<j99
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja.
Ustmena in pismena pojasnila In nasveti o vseh v bančno stroko spadajočlh transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje denarnih vlog na hranilne knjižice duc 31. julija 1912. K 75,210.101-
Pozor!	Pozor! ^
-GASILNA P>R^ŠTVA-
Hjg
lov za
čepice
sekirice
pasovi
cevi
ovijaki
znaki
naramnice
kople
Ji
vrvice kolajne
štva, kakor:
rokavice	vrvi za plezalce
gumbi	društveni znaki »h,
cevni] obveze	signalne trobente
cvilii za obleke	rdeče vrvice s čopi
Prosi sc, do se pi«i ustanovitvi novih društev dotična družtv/a pred nabavo gori navedenih predmetov obrnejo ustmeno ali pismeno na spodaj navedeno tvrdko, katera prevzema tudi popravila starih čelad, sekirie itd.	Postrežba strogo reelna in solidna I
J. S. Benedikt, Ljubljana
Ustanovitev Me 1.1830
X Izboljšajte promet g	Okusite K
JC v svoji gostilni z izvrstnim cenenim X	JG
K - plzenskim pivom - g *sto p',v° V^TrT S
d iz češke delniške pivov^ne v čeških	H	Grandhotelu »Balkan" Trst,	X
g Budejevicah. Največja čisto slovanska	g	v,a dela Caserma in v slo-	«
v pivovarna. Zaloga v Ljubljani: V. H.	jG	vanskem hotelu Lacroma	fi
g ROHRMANN. Zaloge v Zagrebu,	Q	na Gradu	g
jjj Trstu, Pulju, Zadru i. t. d.	p	'	O
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
mmmnmsmMmmmmKi
Združeni čevljarji v Ljubljani
tiHiA A A A A A A vvvvvvvv
Pozor!

Gostilničarji in drugi!
Prodalo se bode dražbenim potom posestvo 27. avgusta ob pol 10. uri dopoldne, obstoječe i/ hiše St. 29, Kolodvorska ulica v Tjub-Ijani. Nahaja se v njej že dolgo vrsto let dobro idoča gjpsfiina; parcela za stavbo nasproti justlčne palače, več njiv in travnikov.
priporočajo za poletno sezono svojo
bogato zalogo
Wolfova ulica štev. 14
1662
vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega iz delka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi. — Specialisti za Kepremaftjtoe lou-ske in turflsfooske čeulje. - Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se spre-jemajo tudi popravila. —Postrežba točna, JBf&mm&rt
m
cene solidne. — Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike!

H
■ ■ n h
aa Gospodinje!
HBIHHIII H Bf ■ ■
Pozor! «?
2574 4

Edino slovensko narodno podjetje!
Hotel Trabesinger
V Celovcu. Velikovška cesta št. 5
Podpisani voditeljici »Hotela Trabesfnger" se vljudno priporočata vsem vele-eenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali za več Pasa osta-neo v Celovcu.
V	hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotela Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo.
V	poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski romarji in romaricc! Ustavljajto se samo v edino slovenski gostilni
»Hotel Trabesinger" v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi. Za mnogobrojen obisk sc toplo priporočata voditeljici hotela
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler uiste poizkusile slovite, splošno znane, svetovne znamko
99
UN1KUNI"
ni rastlinska margarina.
UiKSS OiW se "deluje iz najčistejše goveje obistne tolšča z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo redilno vred* nosi in je resnično zdrav.
ni umeten, nego najčistejši naravni izdelek.
0 cenejši od navadnega presnega masla in O zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
2117
Lojzlka ln Pepca Leon.
M. DRENIK Kongresni trg št. 7
Največja zaloga ženskih ročnih del
in pripadajoče potrebščine. — Vezenje na roko. — Tambnrlranje. — Montiranje. — Plisiranje. — Predtiskarija. — Bogata zaloga telovadske obleke. — Naročila se izvršujejo točno ln vestno.
889
MARIJA SATTNER
Ljubljana, Dunajska cesta 19, U. stop., II. nadstr. (Medljatova hiša).
se priporoča prečastiti duhovščini za
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, pri-prosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi
bandera in baldahine
ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenie starih paramentov tudi radovoljno prevzame.
13