UMETNOST VEZ PRIJATELJSTVA MED OTROKI VSEGA SVETA Ob 20. jugoslovanskem festivalu otroka v Šibeniku 21. 6. — 5. 7. 1980 Šibenik že dolgo vrsto let slovi po kulturni manifestaciji za otroke — Jugoslovenski festival djeteta (JFD), ki vedno znova konec junija in v za- četku julija za štirinajst dni spre- meni podobo tega starodavnega, po svoji legi in kulturnih znamenitostih privlačnega mesta. V času festivala se celo mesto praznično odene, po ozkih ulicah so razobešeni za vsak festival posebej domiselno oblikova- ni umetniški plakati, ki simbolizira- jo festivalsko dejavnost, na veliko natisnjeni obsežni sporedi vabijo na lutkovne, dramske, filmske predsta- ve, na koncerte in razstave na vseh koncih mesta. Prireditve se vrstijo v gledališču, v znameniti katedrali, v domu JLA, v muzeju, na številnih slikovitih trgih, največ obiskovalcev pa pritegne poletno prizorišče na trgu za katedralo, ki je vsak večer premajhno, da bi v njem našli pro- stor vsi, ki si želijo ogledati osred- njo prireditev. Prav na tem trgu po- tekajo tudi že znamenite začetne svečanosti, na katerih se zberejo mladi in odrasli Šibenčani ter šte- vilni gostje in je prvi večer za Šibe- nik pravcati praznik. Vrvež v času festivala se razlikuje od običajnega turističnega vrveža na začetku po- letne sezone. Po šibeniških ulicah se zgrinjajo otroci, tisti, ki hitijo na njim namenjene prireditve, in tisti, ki so pripotovali iz vseh jugoslovan- skih republik in iz tujine, da bi na- stopili pred vrstniki, tu pa so tudi odrasli, ki ustvarjajo za otroke in zanje nastopajo ali pa so prišli, da bi si ogledali dosežke drugih in se pogovorili o mnogih strokovnih rečeh. Prvi festival otroka je bil organi- ziran v Šibeniku leta 1958 ob 15. ob- letnici bitke na Sutjeski. Na njem so sodelovala otroška gledališča iz Hr- vaške in Beograda, lutkovno gleda- lišče iz Šibenika, otroški zbor radia Zagreb in nekaj književnikov. Fe- stival je polagoma nadaljeval svoje delo, naslednji je bil čez dve leti (1960), tretj i pa šele čez tri leta (1963), nakar nepretrgoma poteka vsako leto in je v letu 1980 dosegel številko dvajset. Od petega naprej nosi ponosno ime Jugoslovenski fe- stival djeteta. V tem času se je or- ganizacijsko utrdil, dobil je svojega direktorja in festivalski svet, v ka- terem sodelujejo predstavniki vseh republik, družbeni in politični de- lavci. Festival je bil že od začetka usmer- jen v glasbeno-odrsko dejavnost, ki pa jo je bogatil še z vrsto drugih dejavnosti in omogoča širok pregled ustvarjalnosti za otroke v Jugosla- viji. Film se je pridružil kasneje, da bi ga za nekaj časa spet opustili, zad- nja leta pa je že ustaljena sestavina sporeda. Prizadevali so si tudi za pritegnitev radia in televizije kot umetniškega medija za otroke, a koncept še ni dodelan. V štirinajstih dneh se tako zvrstijo lutkovne predstave, predstave otro- ških in mladinskih dramskih gleda- lišč, koncerti, glasbeno-plesne prire- ditve, filmske predstave, ki jih izbe- rejo selektorji iz bogate ustvarjalno- sti po vsej Jugoslaviji. Od leta 1963 redno sodelujejo tudi skupine iz tu- jine — od Norveške do Bolgarije, od Kitajske do Amerike, dolg je seznam sodelujočih. Ves čas prireditev so na 6* 83 ogled številne razstave knjig, revij, originalov ilustracij, rokopisov mla- dinskih pisateljev, umetniških foto- grafi j in izdelkov otrok. Zadnja leta je festivalska bera zelo obsežna in doseže približno 120 prireditev na posameznem festivalu. Netekmovalni značaj festivala po- stavlja vse skupine v enakopraven položaj pri oblikovanju umetniškega programa. Za otroke je velikega po- mena, ker ob estetsko dognanih predstavah doživljajo umetniška de- la in si ob njih oblikujejo okus, za strokovnjake pa je pregled doseže- nega, spoznavanje iskanj in eksperi- mentov, kot je napisal Vojin Jelič v uvodu v monografijo Zdravo, male- ni: »Od prvih dni in začetka dela si je festival z vsemi napori prizade- val, da bi spregovoril zares sodobno o estetski in izobraževalni vzgoji otrok s pomočjo gledališča, glasbe, slike, filma in drugih umetnosti, po- zival je v artistični boj za moderno in iskreno ustvarjanje, proti mitom, klišejein, dogmatiki in konserva- tizmu.« Drago Putnikovič, direktor festivala, pa ga je v jubilejnem letu označil tudi takole: »To jugoslovan- sko in mednarodno zbiranje, ki ga izvajamo pozorno in sistematično, ni samo radost inj lepota srečanj, če- prav ima tudi to svojo posebno vrednost, temveč tudi možnost za iz- menjavo izkušenj, za spoznavanje, informacije, pomeni razširitev po- gledov, preizkušanje lastnih sta- lišč — za nas in za goste iz tujine — a pomeni tudi spodbudo za vse hi- trejši proces posodabljanja ustvar- jalnosti otrok in za otroke.« Za uresničevanje vseh teh name- nov festivala so bile poleg prireditev organizirane tudi okrogle mize kri- tike za pogovor o vsem, kar je bilo mogoče videti in slišati, zelo po- membni pa so bili strokovni posveti, ki so redno spremljali vse festivale od leta 1963 in so na njih obravna- vali široko zastavljene teme, neka- tere tudi po večkrat, da jih je bilo mogoče podrobneje izčrpati. Naslovi posvetovanj so zgovorni, zato jih kaže navesti v informacijo, še pose- bej, ker je gradivo dostopno tudi v publikacijah JFD: Otrok in odrsko izražanje (1963, 1964), Otrok, glasba, gib (1965), Otrok, radio in televizija (1966), Otrok in dramska literatura (1967), Otrok in knjiga (1968), Otro- ška ustvarjalnost (1969), Otrok in živa slika (1971), Odrska literatura za otroke (1972), Scenografija in ko- stumografija v otroških in lutkovnih gledališčih (1973), Igranje v gleda- lišču za otroke (1974), Družbena vlo- ga v ustvarjalnosti za otroke (1975), Otrok pred sodobnim umetniškim programom (1976), Svet umetnosti in otrok (1977, 1978). Leta 1979 so strokovni pogovori prerasli v med- narodni simpozij na temo Umetnost vez prijateljstva med otroki sveta. Ob desetletnici (1970) in dvajsetlet- nici (1980) pa so bili strokovni pogo- vori posvečeni pregledu ustvarjene- ga in napotilom za bodočnost. Festival je razvil tudi založniško dejavnost, poleg zbirke lutkovnih iger in drugih izdaj je treba pred- vsem opozoriti na zbornike, ki pri- našajo izbrana gradiva s festivalov: Pišem devet čitam deset (1970), Igra, mašta, zbilja (1975), Djeca i svijet (1980) ter monografija o dvajsetih festivalih z naslovom Zdravo, male- ni (1980), publikacija, ki z izbranim fotografskim gradivom živo prikaže razgibano dejavnost festivala, poda- ja kronološki pregled vseh festivalov s podrobnimi sporedi, bibliografijo vseh izdaj Jugoslovanskega festivala otroka in bo zato nepogrešljiv pri- ročnik vsem, ki se ukvarja jo z umet- niškim ustvarjanjem za otroke. Spodbuda za pisatelje je festiva- lov natečaj za dramska in lutkovna besedila za otroška in lutkovna gle- dališča, ki ga redno razpisujejo od leta 1972 in je prispeval k večjemu izboru domačih besedil. Med nagra- jenimi in odkupljenimi teksti so tu- di dela slovenskih pisateljev: Frane- ta Puntarja, Svetlane Makarovič, Branke Jurca, Alenke Goljevšček. V skrbi za večanje kvalitete lut- karstva v Jugoslaviij so v okviru fe- stivala organizirali tudi seminarje za lutkarje, ki so jih vodili domači in tuji strokovnjaki. Festival se v svojih publikacijah sam dovolj predstavlja, zato naj ta zapis sklenemo samo še s kratkim pogledom na nekatere posebnosti le- tošnjega festivala. Priprave nanj je navdihovalo veselje, ker je decembra 1979 tovariš Tito prevzel pokrovi- teljstvo nad jubilejnim festivalom in hkrati t rajno pokroviteljstvo nad vsemi naslednjimi. Neizpolnjeno ve- liko pričakovanje, da bo Tito osebno navzoč na festivalu, je poglobilo pre- tresljivost jubilejnih prireditev. Na svečani seji festivalskega sveta sta bili predstavljeni publikaciji JFD in prva izvoda s posvetilom so izročili odposlancu predsedstva SFRJ, da ju preda v hrambo Muzeju 25. maja v Beogradu. Festival je na tej seji pre- jel odlikovanje bratstva in enotnosti z zlatim vencem. V počastitev dvajsetletnice je bil posnet tudi film z značilnim naslo- vom Zdravo, maleni, kakor se ime- nuje festivalska himna. Film so prvič predvajali gostom letošnjega festivala. Na strokovnem posvetu so pregle- dali opravljeno delo v dvajsetih le- tih na področju dramske ustvarjal- nosti, lutkarstva ter filmske dejav- nosti. Kot izhodišče za naprej so ob svečanostih bile izrečene tudi kri- tične misli, iz katerih je izhajalo predvsem priporočilo, da na j festi- val ne spreminja osnovne naravna- nosti, pač pa naj skuša opraviti več- jo selekcijo programa, da se bodo vsa umetniška področja dopolnjeva- la in usklajevala. Darja Kramberger GRADIVO ZA LEKSIKON SODOBNIH SLOVENSKIH MLADINSKIH PISATELJEV Danijela Sedej Bio- in bibliografije avtorjev, ki so objavljene v tej številki, so del obšir- nega programa sistematične strokovne obdelave mladinske književnosti naro- dov in narodnosti Jugoslavije. Dokumentacijski centar Zmajevih dečjih igara v Novem Sadu si je namreč zastavil nalogo, da izda Književni imenik pisaca za decu Jugoslavije, ki na j bi zajel bio- in bibliografske podatke še živečih mladinskih pesnikov in pisateljev, oziroma tistih, ki pišejo tudi za mladino. Podatki so zbrani po zahtevah formularja, ki ga je pripravil Dokumentacijski centar, tako da so vsi avtorji obravnavani po enotnih načelih in principih. Ker se bo izdaja leksikona zaradi obsežnosti dela zakasnila, je uredništvo revije Otrok in knjiga v soglasju z Dokumentacijskim centrom sklenilo, da za- radi vedno večjih potreb po podatkih iz mladinske književnosti postopoma ob- javlja v svoji reviji gradivo iz slovenskega območja. Pri bibliografijah posameznih avtorjev je obdržano enako zaporedje, kot ga narekuje formular, le nekateri podatki so zaradi preglednosti bolj razčle- njeni. Biografski podatki pa, ki so po zahtevanih kriterijih zelo skopi, so ne- koliko razširjeni in smiselno povezani v celoto.