PRIMORSKEGA* DNEVNIKA Trst, 29. okt. 1950 Št. 40 - li«to II. r= VSEBINA: RESOLUCIJA CK KP TRŽAŠKEGA OZEMLJA '• O perečih političnih nalogah v obeh področjih Tržaškega ozemlja 2. 1L= Hi Organizacija združenih narodov in specializirane ustanove J •— 313 — HINASKCI raSHOMIHd RESOLUCIJA CK KP TRŽAŠKEGA OZEMLJA 0 PEREČIH POLITIČNIH NALOGAH v obeh področjih Tržaškega ozemlja I- Za sedanji mednarodni politični položaj je značilna splošna zaostritev odnosov med zahodnim in vzhodnim blokom. Hkrati pa stalno narašča odpor narodov proti ogražanju miru, ki izhaja Iz politike interesnih področij, stremeče po gospostvu nad narodi, kj jo na čelu teh dveh blokov vodita zlasti dve velesili: ZDA in ZSSR. Temu odporu proti vojni se pridružuje globoka težnja narodov po neodvisnosti. Zadnja svetovna vojna, ki je zadobila znat&j osvobodilne vojne proti fašističnemu Imperializmu, fcfckor tudi izredni razmah in zmage narodnoosvobodilne borbe kolonialnih in polkolonialnih narodov so dale ih dajejo vedno širši značaj borbe proti Imperializmu, Te sile in težnje širokih ljudskih množic in narodov so osnovna' značilna poteza mednarodnega političnega položaja ter rosno ovirajo izvedbo imperialističnih načrtov. V mednarodnem merilu terjajo te sile, da se utrdi ln ojači delovanje mednarodnih organov, ki so bili usta* novljeni za zalčlto miru In pospeševanje mednarodnega sodelovanja. V OZN se mogočno izražajo proti politiki imperialistov, ki bi hoteli spremeniti to organizacijo v svoje orodje: Spričo tega je OZN pomembno torišče, na katerem je mogoče in je treba mobilizirati vse sile miru, da se razkrinkajo imperialistična napadalne sile in zaustavijo’ vojni hujskači vseh vrst- Birokratska sovjetska kasta, ki je monopolizirala oblast V ZSSft in predstavlja danes reakcijo v sociali* stičnem taboru, z druge strani vodi politiko zatiranja in izkoriščanja malih narodov, vodi skupno b zahodnim imperializmom politiko delitve sveta. Taka sovjetska politika neposredno ograža svetovni mir, razdvaja sile miru in jih skuša Izkoristiti za svoje hegemonistične cilje, hkrati pa se trudi, da bi jim onemogočila učinkovito in dosledno prizadevanje za dosego resnično demokratičnega in trajnega miru na svetu. Ta politika sedanjih vodi. teljev ZSSR in njihove kominformovske agencije v drugih deželah daje reakcionarnim in imperialističnim silam na zahodu novo orožje za njihovo borbo proti demokra* tičnim in naprednim silam. Kljub temu pa sam razvoj objektivnih pogojev političnega, .socialnega in gospodarskega življenja narodov nenehno jači protiimperlalistične sile ter težnjo po socialističnem raevoju sveta in ta težnja se zmeraj globlje veže z borbo narodov za mir, enakopravnost ln neodvisnost. Dosledna borba za mir, proti imperializmu in za socializem je eato neločljivo združena z borbo proti revizionistični in protisocialistični politiki sovjetskih voditeljev in njih kominformovske agencije- Izven tega ni upa v zmago za napredna gibanja, ki se danes mogočno razvijajo ne le v kolonijah in polkolonijah, marveč tudi v metropolah kapitalizma. TakSna je slika in taksne S6 oshovhe fcildCilflOSti rtied-narodnega političnega položaja, kakor tudi perspektiv« svetovnega demokratičnega in socialističnega gibanja- n. Pereče politične naloge v anglo-ameariskem predel STO izhajajo iz tukajšnjega stvarnega političnega polo-žaja. V okviru režima, kaKor, ga je anglo-ameriška vojaška uprava uvedla in vsilila s postopno odpravo pridobite* osvobodilhe borbe, delujejo pri nas prav isti politi'"!11, gospodarski in socialni činiteljl, ki danes zatirajo ljudske množice v Italiji; ta zveza domačih reakcionarnih sil 1 onimi v italijanski republiki je zdaj popolna; s svojin1 šovinističnim in protiljudskim delovanjem pa pod vod’ stvom KPI dopolnjuje to zvezo domača komlnformovsK® agencija. Iz tega razloga se je treba še bolj odločno lotltj vprašanja italijanskega političnega življenja, v okviru borbe zoper protiljudsko politiko anglo-ameriske vojasK® uprave in .domače reakcije je treba ojačiti borbo nej posredno proti italijanski reakciji ter proti revizionisti^1 in protidemokratični politiki vodstva KPI- III. Kar se tiče nalog Partije v Istrskem okrožju, je trebft poudarjati, da je Izpolnitev plana osnovno gospodars^ in politično vprašanje ea razvoj socialistične graditve ^ okrožju. Partija se mora zato odločno zavzeti, da bod° mobilizirane Vse sile za izpolnitev planskih nalog. PosW' žiti se moramo izkustev v gospodarski izgradnji za zbolj' Sanje dela, za ojačen j e delovnega' sistema in za doslej5', ho izpolnjevanje socialističnega načela o kompenzac«1 po delovni storilnosti. Za zgraditev socializma v okrožju, ki Je mogoča sam0, ■v tesni povezavi s socialistično Jugoslavijo', postaja razv0J zadrug, ln še posebej produktivnih, bistvenega pomena Tem zadrugam, predvsem produktivnim, bo treba posf.i’ tlti posebno skrb, treba jih bo Se nadalje razviti, od nj10 3e več zahtevati, hkrati pa jim nuditi še večjo pomoč. Borba proti birokratizmu mora preiti v sistem šega dela. Ta borba pa se ne more nehati že zgolj ® skrčenjem upravnega aparata. Partija mora bdeti J® preprečiti sleherni konkretni pojav birokratizma, ki P vzroča ločitev od množic ln ustvarja privilegirano skuplne: kaste. Partija mora zato s pomočjo Fronte izvajati naj1, upravnim aparatom nenehno kontrolo in mu zagotovi1 stalno pomoč. Partija mora razvijati pridobitve osvobodilne borb®' predvsem z nadaljnjim izpopolnjevanjem ljudske oblast in ljudske demokracije. Usposabljati mora množice vodstvo gospodarstva in uprave z razvijanjem in poglaB ljanjem njihove socialistične zavesti- MUAN1UCIJA ZDRUŽENIH NABODOV tn specializirane ustanove Dne 24. t. m. je poteklo pet let odkar je bila ustanovljena ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV. Spričo dejstva, da predstavlja danes OZN najmočnejše orožje v borbi za mir v svetu, objavljamo ob tej petletnici pričujoči članek. I Delo zaveznikov za ustanovitev Organizacije združenih na-Malov kot glavne mednarodne organizacije, .katere temeljna naloga bi bila po vojni ohraniti mir in varnost, se je razvijalo že Med vojno vzporedno z razvojem vojnih operacij držav protifašistične koalicije proti državam osi. Razvijalo se je tako, da *o postopno reševali najvažnejše politične probleme povojne M-editve sveta. O tem delu zaveznikov priča vrsta mednarodnih dokumentov, kakor so Atlantska listina z dne 14. avgusta 1941, deklaracija Združenih narodov z dne 1. januarja 1942 in deklamacije s. konferenc v Moskvi, Teheranu irj Jalti od oktobra 1943 do februarja 1945. Ko so dobivale v zaključni fazi vojne disku-J*ie med vodilnimi zavezniškimi državami v zvezi z ustanovitvijo prganizacije združenih narodov čedalje bolj konkretne oblike, Jkr se je pokazalo v predlogih, sestavljenih na konferenci v ^Umbarton Oaxu v oktobru 1944 in pozneje v odobritvi Ustanovne listine na konferenci v- San Franciscu junija 1945, je bilo °ditno, da bo Organizacija združenih narodov na eni strani zamenjala Društvo narodov, na drugi strani pa bo določeno šte-v'lo mednarodnih organizacij, ustanovljenih pred izbruhom v°jne, kakor tudi tistih, ki so jih ustanovili Združeni narbdi že Med vojno in takoj po končani vojni, nadaljevalo svoje delo tudi v Povojnem času in da bo zato treba urediti njihov položaj dfisproti Organizaciji združenih narodov. V prvi kategoriji teh Mednarodnih organizacij sta bili Mednarodna organizacija dela, Ustanovljena z določbami Poglavja XIII. versajske mirovne po-Sodbe ali Svetovna poštna unija, ustanovljena s splošno poštno konvencijo, ki je bila sklenjena na Dunaju 9. oktobra 1874 in ®Ozneje večkrat revidirana, v drugi kategoriji pa je bila vrsta Mednarodnih organizacij, ustanovljenih med vojno na raznih konferencah Združenih narodov. Tako je bila na konferenci v [*ot Springsu (ZDA) od 18. maja do 13. junija 1943 ustanovljena Mednarodna organizacija za poljedelstvo in prehrano; na konferenci v Bretton Woodsu (ZDA), ki je trajala od 1.—22. julija ®A4, sta bila ustanovljena Mednarodna banka za obnovo in raz-JMj in Mednarodni monetarni fond: na konferenci v Chicagu konec leta 1944 je bila s konvencijo o mednarodnem civilpem tečnem prometu ustanovljena Začasna mednarodna organizacija civilno letalstvo (Po deponiranju zadostnega števila ratifi-f*ctj je postala organizacija 4. aprila 1941 stalna in dobila ime Mednarodna organizacija za civilno letalstvo) in naposled na konferenci v Londonu novembra 1945 Organizacija združenih *Mrodov za znanost, prosveto in kulturo. Vse te organizacije so Ostale pozneje specializirane ustanove Organizacije združenih *Mrodov., Zato so že v predlogih, sestavljenih v' Dumbarton-Oaxu, jMedlagali, naj bi specializirane mednarodne organizacije gospo-Mtrskega, socialnega in strokovnega značaja sploh povezali z P^ganizacijo združenih narodov v skladu s pogoji, ki bodo do-'°čerfi s pogodbami, sklenjenimi med Ekonomsko-socialnim sve-Mn in pristojnimi organi specializiranih mednarodnih organi- **clj. (A Commentary on the Carter of the United Natlons, Pre-ehted bjr the Secretary of 'State for Foreign *\ffairs to’ Par- liament by Command of his Majesty, H. M. Statlonary Office, London 1945, Cmd. 6606, str. 51). Na konferenci v San Franciscu se je pokazala splošna težnja, da bi poudarili važnost mednarodnega sodelovanja na gospodarskem, socialnem in kulturno-humanitarnem področju za zagotovitev uspehov Organizacije združenih narodov v izpolnjevanju njene osnovne .naloge — ohraniti mednarodni mir in varnost. Zato so bile v dokončni redakciji Ustanovne listine v primeri s predlogi iz Dumbarton-Oaxa v marsičem razširjene funkcije Ekonomsko-socialnega sveta kot glavnega organa Organizacije združenih narodov na področju mednarodnega gospodarskega, socialnega in kulturno-humanitarnega sodelovanja. Ta težnja se je pokazala tudi v predlogih delegacij posameznih držav na koflferenpi v San Franciscu v vprašanju odnosov med Organizacijo združenih narodov in specializiranimi mednarodnimi organizacijami. Nekatere delegacije, kakor r.a' primer de-. legacija Chileja, so šle tako daleč, da so predlagale, naj bi se obstoječe specializirane mednarodne organizacije vključile v Organizacijo združenih narodov, (Comtnents of the Ehilean De-legation on Chapter of the Dumbarton Oax Proposals ehich contemplates tre creatlcon of an Ecor.omic and Social- CounCil UNCIO Documenfs, Volume III, str. 304—5), medtem ko je delegacija Venezuele predlagala, r.a j bi ustanovili Mednarodni institut za vzgojno socialno, kulturno in intelektualno sodelovanje, ki bi delal po napotkih Ekonomsko-sociair.ega sveta in katerega naloga bi bila med drugim določiti in koordinirati odnose s specializiranimi mednarodnimi organizacijami v zvezi z Organizacijo združenih narodov (Memorandum of the Delegation cul-tural social, educational on Venezuela of and intellectual Coo-peration, UNICO Docutnents, Volume X, str. 46—48). Teh predlogov niso sprejeli v smislu določb Ustanovne listine, omenjene organizacije niso bile vključene v Organizacijo združenih narodov, niti ni bil formiran kak poseben organ v okviru Organizacije, prek katerega bi Ekonomsko-socialni svet opravljal funkcije, ki so mu poverjene z Ustanovno listino glede na specializirane mednarodne organizacije. II Specializirane mednarodne organizacije, ki Imajo po pomenu ir.' dejavnosti v mednarodnem področju pogoje, da se povežejo z Organizacijo združenih narodov, definira Ustanovna listina v členu 57. in jih imenuje specializirane ustanove. Ta člen Ustanovne listine se glasi: 1. Posamezne specializirane ustanove, formirane na temelju mednarodnih pogodb, ki imajo z njihovimi osnovnimi statuti določene obsežne mednarodne odgovornosti na gospodarskem, socialnem, kulturnem, vzgojnem, zdravstvenem in sorodnih področjih, bodo povezane z Organizacijo združenih narodov y skladu z določbami člena 63. 2. Ustanove, ki bodo tako povezane z Organizacijo združenih narodov, se imenujejo v nadaljnjem besedilu te Ustanovne listine «specializirane ustanove*. Za specializirane ustanove veljajo potemtakem samo tiste mednarodne organizacije, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 57f Ustanovne listine, t. j.; 1. da so ustanovljene z mednarodnimi pogodbami, sklenje-nimi med vladami. 2. da imajo obsežne mednarodne odgovornosti (Na konfet renči y San Franciscu so; razumeli termin »obsežne mednarodne odgovornosti# bolj v zemljepisnem smislu In poudarili, da s tem ni izključeno, da bi se povezali z Organizacijo združenih narodov Se drugi tipi mednarodnih organizacij, niti niso s tem omejene funkcije specializiranih ustanov. Report of the rappor-teur of Committee II/3. — Approved by Comission II, June 11. 1945. UNCIO Documents, Volume VIII. str. 83 in Volume X., str. 231—272—273). 3. da so te odgovornosti določene z njihovimi statuti, 4. da delujejo na določenih področjih mednarodnega sodelovanja: gospodarskem, socialnem, kulturnem, vzgojnem, zdravstvenem in sorodnih področjih; 5 da v Smislu člena 63. Ustanovne listine sklenejo pogodbe z Economskosoclalnim svetom, da se določijo pogoji, v katerih se bo kaka specializirana ustanova povezala z Organizacijo združenih narodov. - Zadnji pogoj je določen zato, ker je po Ustanovni listini samo Ekonomsko-socialni svet pooblaščen' skleniti pogodbe s specializiranimi ustanovami v imenu Organizacije združenih narodov. Tako sklenjene pogodbe pa mora po določbah člena 83. odobriti Generalna skupščina Organizacije združenih narodov. Organizacija združenih narodov po členih 58. in 59. Ustanovne listine prav tako koordinira politiko in aktivnost specializiranih ustanov, daje iniciativo, kadar je to smotrno, da se začno pogajanja med zainteresiranimi državami za ustanovitev novih specializiranih ustanov. Nosilec teh funkcij Organizacije je Ekonomsko-socialni svet. Te določbe Ustanovne listine hkrati pomenijo, da je Organizacija združenih narodov tista glavna in splošna mednarodna organizacija, ki naj dela za koordinacijo in usmeritev dejavnosti drugih mednarodnih organizacij s specializirano dejavnostjo na določenem področju. Organizacija združenih narodov je sklenila doslej pogodbe s temile spacializiranimi ustanovami: z Mednarodno organizacijo dela, z Organizacijo združenih narodov za znanost, prosveto in kulturo, z Mednarodno organizacijo za poljedelstvo in prehrano, z Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo, s Svetovno poštno unijo, s Svetovno zdravstveno organizacijo, z Mednarodno telekomunikacijsko unijo, z Mednarodno organizacijo za begunce, z Mednarodno banko za obnovo in razvoj, z Mednarodnim monetarnim fondom in z Medvladno pomorsko posvetovalno organizacijo (Raport du Conseii Economique et Social pour le periode allant du 30 aout 1948 au: 15 aout 1949. New York 1949, str. 94. Čeprav je bila pogodba z Mednarodno pomorsko posvetovalno organizacijo odobrena na III. zasedanju Generalne skupščine 18. nov. 1949, še ni uveljavljena, ker konvencije o ustanovitvi te organizacije ni ratificiralo zadostno število držav). Zdaj se pogajajo o sklenitvi pogodbe z Mednarodno organizacijo za trgovino in s Svetovno meteorološko organizacijo, s katero nista sklenjeni pogodbi, ker sta tl organizaciji še v Stadiju ustanavljanja, ker ni deponirano zadostno število ratifikacij za njuno dokončno ustanovitev. Zaradi tega so bila samo neformalna pogajanja s predstavniki pripravljalnih komisij teh organizacij. III Pogodbe, sklenjene med Organizacijo združenih napadov in specializiranimi ustanovami, iporajo biti vskladene z določbami Ustanovne listine, ker je Ustanovna listina tisti osnovni mednarodnopravni instrument, r.'a podlagi katerega se sklepajo te pogodbe. Osnovna vsebina pogodb so določbe, s katerimi so urejeni mednarodni odnosi med Organizacijo združenih narodov in specializiranimi ustanovami. Analiza bistvenih določb pogodb nam pokaže v luči njihove praktične uporabe v Organizaciji združenih narodov tole; sliko: 1. Medsebojno sodelovanje v delu, izmenjava obvestil in dajanje priporočil. 2. Medsebojno sodelovanje v delu. Pogodbe s specializiranimi ustanovami urejujejo to vprašanje na temelju dveh osnovnih načel: * ' , (1) Popolna recipročnost v okviru medsebojnih akcij, kar pomeni, da lahko Organizacija združenih narodov že kot koor- dinator dela specializiranih ustanov v smislu Ustanovne ll«*1® sodeluje v akcijah vseh specializiranih utanov, medtem ko Je s®" delovanje specializiranih ustanov v delu Organizacije združen*" narodov omejeno na področje njihove specializirane dejavnos11 (Svetovna zdravstvena organizacija za zdravstvo, Organizacij® združenih narodov za znanost, prosveto in kulturo na problefl1' s svojega področja). (2) Specializirana ustanova, ki ima kako zasedanje ali k°n' ferenco, mora o tem obvestiti Organizacijo združenih r.'arpdOv' in narobe — Organizacija združenih narodov je dolžna obves**' specializirano ustanovo o svojih zasedanjih in konferencah, ^ sc nanašajo na dejavnost posameznih specializiranih ustanov. Tf ko je z določanjem obveznosti glede medsebojnega obveščat')® hkrati zagotovljeno tudi medsebojno sodelovanje v delu. (Acti®11 taken in Pursuance of the Agreemer.ts betvveen the United ^a’ tions and the Specialized Agencies. Report of the Secretary G®' neral. Dokument UN: E-1317, 31 May 1949, str. 26-27). To sod«' lovanje je posvetovalnega značaja in ne daje glasovalne pravic* v skladu z določbami člena 70 Ustanovne listine. V dosedafli’ praksi Organizacije združenih narodov pa se je postavljalo vpf®' šar.je, ali imajo specializirana ustanove pravico do formalo 1 predlogov in amandmajev k predloženim osnutkom resolucD-Problem je bil konkretno sprožen na II. zasedanju Socialne misije Ekonomsko-socialnega sveta, ko se je predsednik komisi _ v nekem primeru postavil na stališče, da dajejo pogodbe s spe' cializiranimi ustanovami le-tem pravico samo sodelovati v obr8V' navah Ekonomsko-socialnega sveta in njegovih komisij brez d*' sovalne pravice, da pa ta pravica rx vsebuje pravice do form3}" nih predlogov in armandmajev k resolucijam. Ker je bil'v primeru postavljen načelni problem, ki se tiče splošne uredit'': odnosov med Organizacijo združenih narodov in specializirani!11 ustanovami, je Ekonomsko-socialni svet na svojem VIII. zaS<’ danju, ko. je sprejel nov pravilnik, rešil to vprašanje tako/ ° omogoča specializiranim ustanovam formalne predloge in' aman maje samo v primeru, če zahteva t0 polnopravni član Ekono^J' sko-socialnega sveta, njegovih komisij in pomožnih organov. <9 j ficial Records of the Righth Session of the Economic and So®1* Council, 7. February—18 March 1949, Resolutions, str. 38). gače pa pogodbe v tem oziru zagotavljajo specializiranim us**' novem le-te pravice: 1. sodelovati na zasedanjih Ekonomsko-socialnega sveta, ni*' govih komisij irj komitejev o predmetih iz njihove pristojno5*1 2. sodelovati na zasedanjih Generalne skupščine in nj«0^ glavnih komitejev tudi o predmetih iz njihove specializira pristojnosti: 3. sodelovati na zasedanjih Varuškega sveta v smislu dolfl{C člena’ 21. Ustanovne listine. (Clen 91. Ustanovne listine dol°V «Varnostni svet uporablja, kadar je to smotrno, podporo EkonoJ"' sko-socialnega sveta, kakor tudi specializiranih ustanov, s ■ rimi se ukvarja))). Razen tega so v pogodbah določbe, na podlagi katerih jemajo samo specializirane ustanove določene obveznosti, kat«'-' cilj je pomagati tudi pri izpolnjevanju drugih splošfcih Organizacije združenih narodov, poverjenih Varnostnemu sv<. in Varuškemu svetu. Tako določajo pogodbe, da bodo special*zj.'j rane ustanove sodelovale z Organizacijo združenih narodov P uresničevanju načel in obveznosti, določenih v Poglavju XI. Us*i novne listine, v zadevah, ki se nanašajo na blaginjo in r8*VhS narodov na nesamoupravnih ozemljih. Podobna je tudi dolo5® glede sodelovanja z Varnostnim svetom, kjer se spccializ,ra.f|1 ustanove zavezujejo, da bodo sodelovale z Ekonomsko-soclal11 ^ svetom in pošiljale obvestila oziroma nudile pomoč Varnostne^ svetu, če bi jo zahteval, vštevši pomoč za izpolnitev 8*c*e>|i, Varnostnega sveta za ohranitev mednarodnega miru in varno* Medtem ko so specializirane ustanove sodelovale z Varuškin* ^ toni v vrsti vprašanj, ki se nanašajo na ozemlja pod varu*tv® [ oziroma na nesamoupravna ozemlja (sestavljanje vprašalnih Rj, o nesamoupravnih ozemljih, problemi vzgoje in pouka v a^,r!r-kolonijah, položaj delavcev in gibanje delovne sile Itd.). nostni svet doslej ni zahteval sodelovanja specializiranih ust#11 v predmetih, ^1 jih je obravnaval. Naposled, vse pogodbe, razen pogodbe, sklenjene s Svetovno poitno unijo, določajo, da morajo pošiljati specializirane ustanove Mednarodnemu sodišču pravice vsa obvestila, ki bi jih 'sodišče zahtevalo'na podlagi Člena 34. odst. 2. svojega statuta' (obvestila o predmetih, ki jih obravnava Sodišče). Na drugi strani pogodbe pooblaščajo specializirane ustanove, da lahko zahtevajo posvetovalno mnenje Sodišča v vseh vprašanjih iz njihove pristojnosti, razen v vprašanjih, ki se tičejo odnosov med Organizacijo združenih narodov in specializiranimi ustanovami, ozironia specializiranimi ustanovami med seboj. Zahteve po posvetovalnem mnenju lahko pošljejo vrhovni organi special. ustanov (konference, skupščine) ali njihovi izvrševalnl organi na podlagi pooblastila vrhovnih organov. Specializirane ustanove pa so dolžne o vsaki taki zahtevi obvestiti Ekonomsko-socialr.i svet; Te standardne določbe nima pogodba, sklenjena z Organizacijo združenih narodov za znanost, prosveto in kulturo, ki ne daje tej organizaciji pravice, da bi neposredno zahtevala posvetovalno mnenje. Ce Ekonomsko-socialni svet ne odobri zahteve, ima Organizacija združenih narodov za znanost, prosveto in kulturo pravico obrniti se do Generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Na II. delu-I. zasedanja Generalne skupščine (september-december 1946) je vrsta delegacij kritizirala klavzule določbe, ki dajejo specializiianim ustanovam pravico zahtevati neposredno od Mednarodnega sodišča pravice nasvetovalno mnenje, ker to nasprotuje določbam člena 96. odst. 2 Ustanovne listine, s katerim je urejeno to vprašanje. (Clen 26. odst. 2 Ustanovne listine se glasi: «Drugi organi Organizacije združenih narodov in specializirane ustanove, ki jih lahko Generalna skupščina za to vedno pooblasti, lahko, tudi zahtevajo od Sodišča posvetovalno mnenje v pravnih vprašanjih, ki bi nastala v okviru r.'jihove dejavnostis). Tako je jugoslovanski delegat dr. Bartoš v utemeljitvi svojega stališča pravilno poudaril, da člen 96. Ustanovne listine ne daje pravice do generalnega pooblastila za zahtevo po posvetovalnem mnenju ker gre tu za diskrecijsko pravico Generalne skupščine, ki lahko opravlja svoje funkcije, nikakor pa ne more svojih pooblastil delegirati. Razen tega so pogodbe s specializiranimi ustanovami dvostranske pogodbe, ki vežejo Generalno skupščino irj ki dajejo tako dokončno pooblastilo specializiranim ustanovam, da lahko neposredno zahtevajo posvetovalno mnenje. (Proti priznanju pravice do neposredne zahteve po posvetovalnem mnenju so se izjavile tudi delegacije Indije. Poljske in ZSSR.«Official Records of the Second Part of the First Session of the General Assembly, Sixth Committee: Sum-mary Records, str. 135—149»). Naposled je bila vendarle sprejeta formulacija pogodbe, s katero se specializiranim ustanovam prlpoznava pravica, da lahko od Mednarodnega sodišča pravice neposredno zahtevajo posvetovalno mnenje. Toda pod tem so 'razumeli, da lahko Generalna skupščina to pooblastilo vedno prekliče. (Action tyken in Pursuance of the Agreements between the United Natlons and Spezlalized Agencies, cit dokument, Z. I). str. 11). b) Izmenjava obvestil. V pogodbah s specializiranimi ustanovami so posebne določbe, na podlagi katerih se pogodbene stran, ke zavezujejo, da bodo pospeševale hitro medsebojno izmenjavo obvestil in dokumentacij. Specializirane ustanove se zlasti zavezujejo, da bodo redno pošiljale poročila o svojih akcijah in da bodo v kar največji možni meri izpolnjevale zahteve Organizacije združenih narodov glede pošiljanja posebnih poročil, študij in obvestil. Na drugi strani se generalni tajnik Organizacije zdru. Ženih narodov zavezuje, da bo specializiranim ustanovam pošiljal obvestila, ki bi bila zanje posebno važna. V praktičnem izpolnjevanju teh določb pogodbe, v dosedanjem delu Organizacije združenih narodov se je r?zvila praksa, po kateri pošiljajo Ekonomsko-soclalnemu svetu periodična ln letna poročila o svojih akcijah. Poročila potem proučujejo pa zasedanjih Ekonomsko-socialnega sveta, kjer posamezne delegacije ne le izrekajo pripombe k poročilom, marveč načelno kritizirajo delo specializiranih ustanov in dajejo pobude glede njihovega bodočega dela. Tako na primer je delegacija ZSSR na V. zasedanju Ekonomsko-socialnega sveta kritizirala delo Mednarodne organizacije dela in sprožila vprašanje spremembe njene organizacijske strukture ter predlagala, naj se tripartitna struk- tura, k! je ugodna za deloflaJalce. spremenl tjko, da se bo Število delavcev poveSalo od tretjine na polovico celotnega Števila pred-istavnikOv delavcev, delodajalcev in vlad. (Po Statutu Mednarodne organizacije dela irtajo delavci, delodajalci in predstavniki vl&d vsak tretjino predstavnikov r.a letni konferenci Organizacije). Toda na . VIII. zasedanju Ekonomsko-socialnega sveta so Anglosasi, vštevši tudi predstavnika neke specializirane ustanove, in sicer Organizacije združenih narodov za znanost, pro-. sveto in kulturo, kritizirali abstraktni značaj dela Mednarodne organizacije za poljedelstvo in prehrano, splošni in nekonkretni značaj njenih priporočil. (Dokumenta ZN E (AC) 8 SR 42 In 43). V Organizaciji združenih narodov ni praksa, da bi pošiljati poročila specializiranih ustanov Generalni skupščini, marveč Jih obravnavajo v okviru splošnega poročila Ekonqm$ko socialnega sveta na vsakem zasedanju Generalne skupščine. Generalna skupščina pa zopet, bodisi v komitejih, bodisi plenumih V okviru debate o poročilu Ekonomsko-socialnega sveta obravnava tudj delo posameznih specializiranih ustanov. Razen tega je Ekonomsko-socialni svet na VI. zasedanju marca 1948 sprejel posebno resolucijo, ki med dirugim določa, da morajo specializirane ustanove pošiljati Svetu vsako leto do določenega roka letna poročila o svojem delovanju in o konferencah, o odnosih z Organizacijo združenih narodov in njenljhi organi kakor tudi delovni načrt Za tekoče. (Resolutions adopted by the Economie and Social Council during its. Sixth Sessio« from 2 February to 11 March 1948, str. 32-35). Tako Je sodelovanje med Organizacijo, združenih narodov in specializiranimi ustanovami načelno postavljeno v Ustanovni listini in pogodbah s specializiranimi ustanovami ter nadalje konkretizirano v praksi Organizacije zdru ženili narodov. c) Dajanje priporočil. Določbe o tem predmetu sodijo med najvažnejše v pogodbah s -specializiranimi ustanovami, temelje pa na določbah členov 58. in 62. odst. 1 in 63. odst. 2 Ustanovne listine. Veljavnost teh določb v pogodbah je v tem. da prek poročil Generalne skupščine in Ekonomsko-socialnega sveta zagotavljajo In zavarujejo koordinacijo dela specializiranih ustanov in usmerjajo njihovo dejavnost-v skladu z' in-tencijami Organizacije združenih narodov. S tem sta hkrati zagotovljena pravilno poslovanje in vpliv Organizacije združenih narodov, ki je po svojem značaju v povojnem mednarodnem redu na področju mednarodnega gospodarskega, socialnega in kulturno-humanitarnega sodelovanja glavna jn. splošna mednarodna organizacija. Zaradi tega določbe pogodbe o teni predmetu nimajo recipročnega značaja, to se pravi, da lahko samo Organizacija združenih narodov-daje specializiranim, ustanovam priporočila. prav zato, ker je po svojem značaju glavna in splošna mednarodna organizacija. Relativne, določbe pogodb, s specializiranimi .ustanovami vsebujejo glede tega predmeta: 1. specializirane ustanove morajo pošiljati pristojnim organom vsa formalna priporočila Generalne skupščine in Eko-nomsko.socialnega sveta; 2. ta priporočila morajo biti proučena čimprej; 3. če zahteva Organizacija združenih narodov, se bodo spe. • cializirane ustanove posvetovale z njo o teh priporočilih in predložile Organizaciji združenih narodov poročilo o svoji akciji glede priporočila oziroma' uspehov njihovega proučevanja. V dosedanji praksi Organizacija združenih narodov ni izdala formalnih priporočil, ki bi se posebej nanašala na kako specializirano ustanovo.' To, da v dajanju formalnih priporočil ni recipročnosti, ne oprosti specializiranih ustanov dolžnosti, da dajejo predloge in sugestije o posameznih -problemih, zlasti če to zahteva Organizacija združenih narodov. 1 - • 2. Predlaganje točk dnevnega reda. Določbe, pogodb, s katerimi se zagotavlja medsebojno predlaganje točk dnevnega reda, raj pripomorejo k nadaljnji okrepitvi sodelovanja med’ Organizacijo združenih narodov in specializiranimi 1 ustanovami. Recipročnost 1 glede na; Organizacijo združenih narodov je omejena tu toliko, da lahko specializirane ustanove' predlagajo predmete ža dnevni > red samo Ekonomako-socialnemu in Varnostnemu svetu, medtem ko glede na Generalno skupščino in' Varnostni svet te 'pravice nimajo. 1 ■ 1 ■ . : i! •••! ’ ■ ‘ '■ •: i: . To h razumljivo t odrom na znaSaJ Oeneraln« skupščina kot vrhovnega organa Organizacije združenih narodov in posebej aa položaj Varnostnega sveta kot organa, ki Je predvsem odgovoren za ohranitev mednarodnega miru in varnosti. V svojem delu je poslala Organizacija združenih narodov posameznim specializiranim usti/novam ve£ vprašanj. Toko je n. pr. Generalna skupščina z resolucijo 137/11, z dne 17. no. vembra 1947 poslala Organizaciji združenih narodov za znanost, prosveto in kulturo v proučitev vprašanje pouka o načelih in ciljih Združenih narodov v šolah včlanjenih držav; z resolucijo 212/11. z dne 19. novembra 194U je poslala Mednarodni organizaciji za poljedelstvo in prehrano, Svetovni zdravstveni organizaciji in Mednarodni organizaciji za begunce vprašanje o pomoči palestinskim beguncem, z resolucijo 215 D/3 z dne 10. decembra istega leta pa je poslala vsem specializiranim ustanovam vprašanje, kako naj se objavi svetovna deklaracija o pravicah človeka, sprejeta na III. zasedanju Generalne skup. Kine. Tudi Ekcnomsko-socjslni svet je poslal speci-lizirar.im ustanovam v proučitev več predmetov. (Več o tem: Action ta-ken in Pursuance of the Agreements between the . United Na-tions and the Apecialized Agencies, cit. dokument Z. N. str. 52 -55). 3. Proračunske in finančne določbe. Po določbah čl. 17. odst. 3 Ustanovne listine odobrava Generalna skupščina vse finančne in proračunske sporazume s specializiranimi ustanovami in preverja njihove upravne proračune, da bi dala priporočila, V standardni formulaciji pogodb » specializiranimi ustanovami se člen, ki se nanaša na proračunske in finančne aranžmaje, začenja s klavzulo, v kateri je pripoznano,' da je zaželeno upostavit; tesne proračunske in finančne odnose med Organizacijo združenih narodov in specializiranimi ustanovami; nadaljnje določbe govore o potrebi najtesnejšega medsebojnega sodelovanja in posvetovanja, o zaželer.osti, da se rklenejo aranžmaji o vključitvi proračuna flpeclaliziranih ustanov v proračun Organizacije združerrh narodov, za kar je predvideno, da se razen že sklenjenih pogodb sklenejo s speciaMziranimi ustanovami še dodatne pogodbe. Na. daljnje klavzule določajo, da se bodo specializirane ustanove ob sestavljanju proračunov posvetovale z Organizacijo združenih narodov, da jim bodo pošiljale osnutke svojih proračunov v istem času, kakoi svojim članom; Generalna skupščina Združenih narodov pa proučuje in daje specializiranim ustanovam ustrezna priporočila. Tako Je namen medsebojne ureditve odnosov med Organizacijo združenih narodov in specializiranimi ustanovami v proračunskih in finančnih vprašanjih o standardnih klavzulah pogodb na eni strani zagotoviti takšno formalno sodelovanje z ^Organizacijo združenih narodov, ki ima v perspektivi pred oijmi V*’jučitev proračuna specializiranih ustanov v splošni prora-Cur; Organizacije združenih narodov, po drugi strani po zagotoviti primerjaln-ost proračunov specializiranih ustanov, da bi Generalni skupščini omogočili proučiti jih in dati specializiranim ustanovam ustrezna priporočila. Praktifcno sodelovanje s specializiranimi ustanovami na tem področju napreduje zelo počasi. Za zdaj se tudi ne postavlja vprašanje enotnega proračuna Organizacije združenih narodov, v katerega bi bili vključeni tudi proračuni specializiranih usta-nov, marveč gredo po liniji, da pošiljajo specializirane ustar.ove tvoje proračune v proučitev Generalni skupščini Organizacije združenih narodov, ki je n. pr. v primeru Organizacije zdru-Ženih narodov za znanost, prosveto in kulturo opozorila Organizacijo, da je njen proračun prevelik in ji priporočila, naj ga zniža. (Goodrich-Hambro: Oharter of the United Nations. Com-mentary and Documents). 4. Medsebojne pogodbe specializiranih Ustanov. Ker Ustanovna listina nalaga Organizaciji združenih narodov. naj koordinira medsebojne odnose specializiranih ustanov, m v pogodbah s specializiranimi ustanovami tudi določbe o tem, da bodo obveščale Ekonomsko-socialni svet o naravi in obsegu medsebojno sklenjenih pogodb, zlasti pa d« bodo obveščale Svet • tem ie pred sklenitvijo pogodb te vrste. Doslej je bilo sklenjenih s specializiranimi ustanovami več takih pogodb. Prva taka pogodba Je bila sklenjena že v raSetKu leta 104J md Mednarodno organizacijo za delo in Mednarodno organizacijo za poljedelstvo in prehrano. Bazen tega so specializirane ustanove sklenile pogodbe o sodelovanju tudi z nekaterimi posebnimi organi Or ganizacije združenih narodov. Tako sta n. pr. Mednarodna or. ganizacija za poljedelstvo in prehrano in Svetovna zdravstvena organizacija sklenili pf^.iiibe s Fondom 7.druž nih narodov za pomoč otrokom (UNICEF), s katero je zagotovljena pomoč teh specializiranih ustanov v operativnih akcijah Mednarodnega dečjega fonda. V. , ■J. To bi bile osnovne določbe pogodb s specializiranimi ustanovami. Razen naštetih določb pa je v pogodbah še vrsta drugih določb glede sedeža specializiranih ustanov, reguliranja statuta njihovih uslužbencev, zagotovitve sodelovanja v zbiranju, standardizaciji in primerjalnostj statističnih podatkov in glede upravnega sodelovanja. V pogodbah so tudi posebne določbe glede njihove revizije. Tako določajo pogodbe z-Mednarodno organizacijo dela, z Mednarodno organizacijo za poljedelstvo in prehrano, z Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo, s Svetovno. zdravstveno organizacijo in z Medvladn nov in pogodbami, sklenjenim; med Organizacijo združenih narodov in specializiranimi ustanovami; 3. v tem »pl cin eni okviru je OZN po svojem značaju tista glavna in splošna mednarodna organizacija, katere naloga j« koordinirati in usmerjati dejavnost specializiranih ustanov na specializiranih področjih njihove dejavnosti. T0 Je zato, kakor seno že poudarili, ker je uspešno razvijanje mednarodnega sodelovanja na Gospodarskem, socialnem in kulturnohu/nanltenifem področju eden izmed važnih pogojev za uspešno opravljanja funkcije Organizacije združenih narodov — ohraniti mednarod-ni inlr ln varnost. Na teh načelih sloneči sistem odnosov s specializiranimi ustanovami, daje tem široko stopnjo avtonomije, in posledica tega Je Upostavitev takšnega sistema medsebojnih odnosov, ki jih mnogo bolj decentralizirajo, kakor je bilo to v bivšem Društvu narodov. Po čl. 24. odst. 1. pakta Društva narodov J« bil uveden centralistični sistem, ki je v glavnem temeljil na načel«, da morajo biti vsi že ustanovljeni mednarodni biroji kakor tudi vsi pozneje ustanovljeni biroji in komisije, podrejeni Društvu narodov. Ta cilj resda ni bil y celoti dosežen, vendar pa je bilo v okviru Društva narodov doseženo zelo tesno sodelo. vanje, kjer so bile na pr. tehnične organizacije (Ekonomska in Finančna organizacija, Organizacija za prevoz in promet, ter Organizacija za zdravje) dejansko vključene v samo Društvo narodov, še več, y njegov proračun. Avtonomijo specializiranih ustanov nasproti OZN zagotavljajo tudi tiste določbe pogodb, ki predvidevajo, dh začno pogodbe s specializiranimi ustanovami veljati ne le ko jih odobri Generalna skupščina Organizacije združenih narodov, marveč tudi, ko jih odobri ustrezni vrhovni organ specializirane ustanove. Druga bistvena razlika med sistemom Društva narodov glede na Organizacijo združenih narodov se kaže v pravici, da lahko le ta neposredno zahteva nasvetovalno mnenje od Med narodnega sodišča pravice. Medtem ko sta lahko po čl, 14. pakta Društva narodov neposredno zahtevala od bivšega Stalnega so-diMamtdnarodne pravice nasvetovalno mnenje samo Generalna skupščina in Svet društva narodov, imajo v otoviru OZN to pravico tudi drugi glavni organi, kakor Ekonomslfco-socialnl svet in Varnostni svet, vštevši specializirane ustanove. Zato je bil Svet Društva narodov, posredovalec pri pošiljanju zahtev po nasvetovalnem mnenju od bivšega Stalnega sodišča mednarodne pravice. Tako se je na pr. Mednarodna organizacija dela obračala preko Sveta Društva narodov do Stalnega sodišča med), narodne pravice v zadevi nasveto vatnega mnenja. Pravioe Generalne skupščine in Sveta Društva narodov v zadevi nasve* tovalnega mnenja je označilo Stalno sodišče kot ekskluzivno pravico y dveh primerih in sicer IVI razsodbi «Nemšiki irjtereeg — 31? — hinavci utsHonnu V OOTDji Sleaiji (1925)» in y nasvetovalnem mnenju »Tolmačenje grško-balkamskcga sporazuma iz leta 1927 (1932)». Način ureditve tega' vprašanja v sistemu OZN ie tara! novost v mednarodnem pravu. Drugače pa so'v sistemu OZN funkcije članov Organizacije in njenih organov. glede na specializirane ustanove omejene na proučevanje,'obravnavanje in diskusijo problemov v zvezi z, akcijami specializiranih ustanov oziroma ne posvetovanj, in dajanje priporočil ob ohranitvi avtonomije specializiranih ustanov' ker vse je konkretizirano v določbah pogodb s specializiranimi ustanovami: Te pogodbe v svoji osnovi zadolžujejo specializirane' ustanove z določenimi oblikami sodelovanja ; z Organizacijo adružetnih narodov ter kažejo na načine in postopek, s katerim nkj se to sodelovanje doseže. Od tega ‘splošnega okvira sg odmikajo pogodbe, sklenjene z Organizacijo .združenih narodov za znanost, prosveto in kulturo in z Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo, po katerih ima OZN vso pravico odločati o vprašanju sprejemanja novih članov v te •specializirane'ustanove. ■ Tako pogodba z Organizacijo združenih narodov za znanost, prosveto in kulturo določa, da je’ treba prošnje za sprejem v članstvo takoj poslati Ekonomsko-socialnemu- svetu, ki lahko priporoči odklonitev, sprejema. Ce tega ne stori v šestih mesecih. Uporabi Organizacij« združenih narodov za znanost, prosveto in kulturo postopek,. določen z njenim osnovnim statutom, pogodba, z Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo določa, da morajo biti prošnje za sprejem v članstvo vseh držav, razen držav, ki so podpisale konvencijo o mednarodnem civilnem kračnem prometu, s katero je bila ta organizacija ustanovljena, kakor tudi držav-članic Organizacije združenih narodov, poslane Generalni skiipščini Organizacije združenih narodov, ki lahko v enem' letu priporoči zavrnitev prošnje. Tudi v primeru, Če Generalna skupščina v določenem rciku ne sprejme priporočila, se razvija postopek za sprejem v skladu z ustreznimi določbami konvericije o mednarodnem civilnem zračnem prometu. Eko-liomskosocLalni svet je doslej obravnaval prošnje za sprejem y Organizacijo združenih narodov za znanost, prosveto in kulturo Avstrije, Italije, Švice, Madžarske, Ceyloma in Monaca. Svet je bil za sprejem vseh omenjenih držav, samo v primeru Monaca j