SLOVENIAN MORNIN« DAILY NEWSPAPER AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY LETO XLVI. — VOL. XLVI, CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 8, 1943 IZ BOJNE FRONTE Petcoro; \£ronco»illo I^^Orfono MILES tVifo Chicfmo Adriatic Sea topoli loppc!l«>= Co »ton •Sulmono Tcrmoli ^JTALYc Tfosiftonc ^^JjjJiernnA q !ossino Monfredonio .Lucero AMERSSKH DOMOVINA AMERICAN HOME lo VI GROBOVI Josephine Vidmar enotedenski bolezni je Jr|a v St. Alexis bolnišnici v fle'jek o polnoči Josephine; mar» roj. Kaušek, stanuj o- j 818117 Aetna Rd. Stara je Jet" ^oma je bila iz va"i M1^čevo pri Stični, odkoder j ,Pl'lšla sem pred 32 leti. Tu-j ZaPušča žalujočega sopro-i 'Knacija, hčeri Sophia, po-j ,na Modic, Ana, poročena! ^sinove; Pvt. Ignatius, Jo-1 'Raymond, pastorke Rose; |P eni k. Mary Tomšič in j , ter vnuke. Pogreb bo v j a 0|} 8:30 iz pogrebnega za-r Louis Per folia, 9116! K" Ave. v cerkev sv. Lov-i ■ na Kal varijo. Naj po-j I 1 miru, preostalim sožalje.1 Kit] .. ^ank Svete 1 je umrl po več meseč-' ■ .ez«i Frank Svete, star 50 ■.z Poznane Svetetove druži-■^20 St. Clair Ave. Zad-K,, je stanoval pri so- Math Brancelj na F Parkgrove Ave. Pogreb K. 0s_krbi Grdinov pogrebni K.' Cas pogreba poročano PROTI RIMU!—Zavezniki prodirajo v treh kolonah proti Rimu iz južne Italije. V dveh kolonah prodira 5. ameriška armada; 8. angleška pa prodira ob Jadranskem morju. Pri Pescari, do kjer imajo Angleži še kakih 10 milj, se bodo obrnili počez čez Italijo in udarili na Rim. dočim bodo Amerikanci prodirali od juga. _ STAVKA ZAPRLA TOVARNO -----O--1 7 > M pomoč imovini! Lbiaeajnik Anton Grdina L ' 2°pet se je nabralo ne. F °v in sicer je poslal Rev. rM)0ft -Albin Gnidovec, K-^? župnik v Rock L Springs, Wyo. $20. IP. Bernard Am-brožič je poslal iz Lemonta $72, Rev. Pius Petrič je poslal iz New Yorka $9, Mr. in Mrs. Modrijlan sta poslala $5, Mrs. Ka-rolina Breskvar $5; iz Pasadena, Calif, je poslal Nace Arko $15, ki je tudi že prej poslal več darov. Ljubljanski škofi dr. Gregorij Rož-] nian sporoča, da je1 ___ prejel naznanilo, ( \ z da bomo zbrali a sl(>venske reveže, kar hvaležnostjo na ;\ivbo denar razdelil naj- k0t je obljubil." ^ 1 Ameriške Domovine Mrs- Mary Kle- St. $5, John S K 5 61. St. tudi $5, Su^8408 Sowins!d X 64 *2'50 in Mary Pišek, VleMa h1- je dala D lr H'lVi- vsem daroval- 1 ialcem-Vedno boli vNai •!/' tisotaltom' naSi Vir* ' Voti- Priporočamo n, tla 1,; i... • Ena najvažnejših vojnih in- To je bil nočni šiht. Zjutraj bi dustrij v Clevelandu je včeraj moralo priti na delo 350 delav- zaprla vrata, ko je odšlo z dela cev, toda ni jih bilo. Od pftpol- okrog 1,000 delavcev s pritož- danskega šihta je bilo pa 425 bo, da jih vodstvo preveč priga- delavcev, ki so odglasovali, da nja k delu. To je American se posvetujejo o nadaljnih ko- Steel & Wire Co., 1230 Mar- rakih. quette Rd. Vse delo v tovarni predsednik unije, Ray Jablo-je včeraj počivalo. Stroji, ki nowski> je nagovarjal delavce, sicer dnevno izdelujejo materi- naj- ge vrnej0 na delo, toda veal za mornarico in armado, so čina jih je giaBOvala, da osta-bili brez dela. nej0 na stavki. Uradniki unije 1519 (CIO) A , , • , .,„ , Vodstvo tovarne trdi, da ni so izjavili, da stavka ni bila od j„i„„„: . . , . . bilo nobenih neprilik z delavci unije avtorizirana. Uradniki . , 1 . ... , , jq zadnje tedne. Tudi ni dobilo trdno, da so apelirali na, de- ' , ., v, , J ' .. 1 CXTr. „Q Qf od delavcev nobenih pritožb, lavce pri seji v SND na bt. • a • ^o zato ne ve, zakaj so sli na stav- Clair Ave., naj se vrnejo na ' delo. Toda delavci so izjavili, k0- da delajo preveč težko in da ne Danes zjutraj se poroča, da dobijo dovolj plače po novem so se vrnili delavci na ponočni kompanijskem sistemu. šiht na delo potem, ko se jim je Stavko je pričelo včeraj zju- obljubilo, da se bo danes do-traj kakih 225 delavcev, ki za- poldne poravnalo vse zahteve služijo povprečno $12 na dan, in spore.__ Nesite obleke v St. (lair kopališče! Za mnoge bo prav gotovo bolj, ško obleko, ki je še za nositi, če-priročno prinesti ponešeno oble- ravno potrebuje češčenje, ker ko, za katero se vrši ta teden ve- za to bodo drugi preskrbeli, lika kampanja po vsem okraju, Za nadaljne informacije, ali v lokal, ki je na glavni cesti. Za- £e potrebujete prevoz za več to se bo sprejemalo stvari v St. stvari, pokličite Mrs. Albino Clair Recreation Center na 63. Novak, EN-5882 ali jo osebno cesti in St. Clair Ave. in to vsak obiščite v uradu na 6117 St. dan do osmih zvečer. Clair Avenue drugo nadstropje, Sprejemalo se bo vsakovrstne in to med drugo in četrto uro po-komade, moško, žensko in otro- poldne._______ Naši voiaki Xitv metropoli S ?.Ve Malovašič se je \l ,:ln° zopet vrnil v \ ' vanajst let je bil hjtl NYC v Beech l v Pa ga je vleklo i!tia lepo metropolo, f CbTlne 1)riJatej1(i in \ ^ni - e ZOpet de,° pri "f1 in stanuje na • St. Dobrodošel,' s I Anton Slopko po-Xst;lfve iz Ambridge, !vNu 'ai v P'ttsburghu ; K H°rodiuce Josephine ■ ' R°senberger. . Pvt. Anthony E. Kordan, sin Za nekaj dni je prišel na do-Mr. in Mrs. Anton Kordan, 9005 pust E. M. 2/c John Barle, sin Union Ave., je prišel za en teden Mr. in Mrs. Barle iz 3618 E. na dopust. Nazaj odide v petek 78. St. 10. decembra. Prijatelji ga lah- 4 * . ! ko obiščejo na gornjem naslovu. PJc. Albert M Hribar, sin Mr. ' Njegov vojaški naslov je: Pvt. m Mrs. F^rnk Hn ar, ki vodita Anthony E. Kordn, 15322637 gostilno na 984 E. 222. St. v Eu-Hdq Co 571 Sig. Platoon APO clidu, pošilja najlepše pozdrave 360, Camp Carson, Colo. vsem prijateljem in znancem. Njegov naslov je: Pfc. Albert M. Njegov brat Alfonz se je ogla-, Hribar> Flight D> p P u., T. C. sil pa iz Avstralije in naroča po- c Baer pie]d) Ft Wayne> in_ zdrave vsem prijateljem in diana znancem. Njegov naslov je: Njegov brat Fred je pa vče-■ Pvt. Alfonse II. Kordan ■ mornarici. 35521906 Hdq. Serv Co. 43rd ' I Engrs. APO 503, c/o Postmaster J San Francisco, Calif. ' m, »« ju. i Tretji sin Kordanove družine, Korporal William Gornik, sin , Mirko, pa odide v vojaško slu- poznane Gornikov« družine iz, i ž bo drugi teden, želimo vsem 1331 Giddings Rd. je prišel na e trem vso srečo in pa zdrav po- dopust za 10 dni iz Camp Lee, I vratek domov, Va. Pošljite božične zavitke pred 10. dec. --\j- Torpedi so pogreznili ameriško ladjo Mihajlovič razglaša svo jo avtoriteto Von Papen se trudi, da bi ostala Turčija nevtralna Za gospodinje II ••• I • V V* • ,• f v*** Naciji baje zemarsirajo proti lurcqi Več očetov bo zdaj klicanih v armado Diplomatski krogi pričakujejo, da bo šla Turčija v vojno na strani zaveznikov; tozadevna konferenca se zdaj vrši v Afriki. ! V posvetih z Rooseveltom in Churchillom so bili tudi najbrže zastopniki jugoslovanske in grške vlade, ki se nahajata zdaj v Kairu. Partizani so dobili tri bitke v Sloveniji Na Alasko gledajo kot na deželo prilike po vojni Novi uradniki Podružnica št. 3 SMZ je izvolila za leto 1944 sledeč odbor: Predsednik Chas. Benevol, podpredsednik Joseph Hočevar,'tajnik Jchn Urbas, 15312 Holmes Avti, tel. PO 2083, blagajnik Andrew Maček, zapisnikar Joseph Hočevar; nadzorni odbor: James Kastelec, Frank Videm-šek, Joseph Sedej; zastopnik za Slovenski dom Chas. Benevol. Seje so vsak 1. četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Zatemnitev uspeh I Sinočna zatemnitev v okraju Cuyahoga je bila p o p o 1 e n , uspeh, poročajo uradniki za ci-' vil no obrambo. Razen par slu-ičajev, je narod povsod sodeloval in se ravnal po predpisih. .. V bolnišnici 1 Jack Susel, 19414 Muskoka Ave. se nahaja v Glenville bolnišnici. Svoje čase je lastoval gostilno na St. Clair Ave. in 54. cesta. Prijatelji so prošeni, da ga ob priliki obiščejo. 1 Vladni urad za transporta-cijo nujno apelira na ljudi, naj pošljejo božične zavitke pred 10. decembrom. To velja za zavitke, ki bodo odposlani po Railway Express ali potom parcel pošte. Vzrok je, ker je prevozni sistem tako močno obremenjen in zavitki, ki bodo oddani pozneje, ne bodo mogli biti odpremljeni pravo, časno. Torej kdor namerava koga obdariti za božič s kakim zavitkom, naj ga gotovo odpošlje do 10. decembra. j TURČIJA—V tridnevni konfe- , renči v Kairu, je Turčija obljubila 'najožjo unijo" s zavezniki ; obljubila j e tudi ' "trdno prijateljstvo" z Rusijo. LONDON — Opazovalci trdijo, I da se bosta Romunija in Bolgarija kmalu umaknili iz osi-šča zdaj, ko se pričakuje, da bo stopila Turčija odprto na stran zaveznikov. RUSIJA—Na fronti pred Kijevom so se ruske čete nekoliko I J ' ) : umaknile, toda v ovinku reke ! Dnjeper poročajo Rusi o na-| daljnih uspehih, i ITALIJA — Peta ameriška armada ima pred seboj samo še eno strategičflo višino, kale-_ ro mora vzeti Nemcem na cesti proti Rimu. -o—- LETNE SEJE V četrtek ob osmih, ima svojo letno sejo društvo Friendship Grove št. 125 W; C. Seja se vrši v navadnih prostorih SDD na Waterloo Rd. Predesdnica apelira na vse članice, naj se glavne seje gotovo udeleže. V nedeljo ob dveh popoldne bo glavna letna seja društva sv. Kristine št. 219 kSKJ. Seja bo v šolskih prostorih nasproti cer-| kve. Pridite pravočasno in v ve-likem številu. ! Podružnica št. 10 SŽZ ima! i jutri večer ob 7:30 glavno letno j 'sejo v navadnih prostorih. Poj seji bo tudi nek*&^dob*ega pri-| grizka. članice naj se udeleže v polnem številu. V petek 10. decembra bo glavna letna seja društva Kras št. ; 8 SDZ. Seja se prične ob 7:30 , zvečer v Slovenskem domu na . Holmes Ave. ; Nocoj je glavna letna seja društva sv. Cecilija št. 37 SDZ. = Seja bo ob osmih zvečer v navadnih prostorih. Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima nocoj ob osmih glavno letno sejo >e v navadnih prostorih. Armada bo poklicala v prvih treh mesecih prihodnjega leta po 300,000 novincev vsak mesec pod orožje. Vzpričo tega se pripravlja 51 nabornih komisij v okraju Cuyahoga, da bodo re-krutirali več družinskih očetov. Urad za obvezno' vojaško službo v Washingtonu javlja, da hoče imeti v januarju 290,- 000 novincev, ali še enkrat toliko, kolikor jih je prej nameraval poklicati. ' V decembru bodo naborne komisije poklicale še enkrat toliko družinskih očetov kot v no-jvembru. Več nabornih komisij 'je zaostalo s kvoto, ker se niso ' mogle odločiti, ali bi klicale ! družinske očete ali ne, dokler 1 se ne bo videlo, kaj bo napravil ! predsednik Roosevelt s predlo-! gom kongresa, da se dene družinske očete spodaj na vpoklic-no listino. Urad za kontrolo cen je zdaj odredil, da gospodinje lahko oddajajo kuhinjsko maščobo po pol funta v mesnicah., Dozdaj so sprejemali maščobo samo po en funt. | Za vsakega pol funta odadne . kuhinjske maščobe, ki je gospodinje ne rabijo več in ki jo oddajo svojem mesarju, bodo dobile od mesarja po eno rujavo znamko, za katero potem lahko kupijo meso, sir in drugo, kar se kupuje z rujavimi znamkami. Mesarji vrhu tega plačajo 4 cen-' te za vsak funt take oddane maščobe. To velja od 13. decembra naprej. To maščobo, ki je v kuhinji že ' odslužila svojemu namenu, po-: trebuje vojna industrija za izde-- lovanje raznih razstreljivih sno-vi, zlasti pa glicerina. Vlada » nujno apelira na gospodinje, naj -'nerabno maščobo ne mečejo i1 proč, ampak naj jo spravljajo -j v posebne posode in jo potem od-J dajo svojim mesarjem. Washington. — Neka ameriška tovorna ladja, ki. je prestala vse nevarnosti, ko je vozila j potrebščine v Rusijo in na Guadalcanal, je bila pogreznjena v, primeroma mirnem Karibejskem morju. Bila je zadeta od forpe-J dov v noči 29. novembra v Ca-nalski zoni. 16 mož posadke je bilo izgubljenih 73 so jih pa rešili. -o-- Gazolinski kuponi Vsi gazolinski kuponi, ki so zaznamovani z B in C ter B-l in C-l imajo vrednost dveh ga-lon gazolina. Novi kuponi pa, ki bodo zaznamovani z B-2 in C-2, bodo imeli vrednost 5 galon gazolina vsak. To pa ne pomeni, da bodo dobili avtomobilisti od svo-! jih odborov za racioniranje več gazolina, ampak bo samo vrednost kuponov večja. Zdaj morate dati za 10 galon gazolina 5 kuponov, potem boste dali pa samo dva, s čemer bo gazolinskim postajam nekoliko prihranjene-J ga dela. London. —Draža Mihajlovič, poveljnik četnikov v Jugoslaviji, je ukazal vsem oboroženim skupinam v Jugoslaviji, da se podvržejo njegovemu poveljstvu. London, 7. dec. — Nekje v Severni Afriki so v posvetovanju predsednik Roosevelt, premier Churchill in predsednik turške republike, Ismet Inonu. Posledica teh posvetovanj bo bodoča vloga Turčije na strani zaveznikov v vojni proti osišču. Med Anglijo in Turčijo obstoja že od leta 1939 pogodba, glasom katere se Turčija zavezuje pomagati Angliji v slučaju napada, ki bi povzročil vojno v Sredozemlju. Poročevalci iz Afrike trdijo, --— a je ta konferenca prav tako važna za zaveznike z ozirom na izid vojne, kot sta bili konferenci v Kairu in Teheranu. London. — Glavni stan parti- Berlinski radio je poročal, da zanov poroča, da so partizanske je bila ta konferenca že spklju-l &jtef izvojevale zmago v južnoza-čena in da se je Ismet Inonu že padni Sloveniji, kjer so pobili vrnil v Ankaro, kjer je sklical Več kot 200 Nemcev, med njimi svoj vladni kabinet k izrednemu samega nemškega poveljnika, zasedanju. Ostri boji so bili okrog Koba- Poročila iz Bolgarije pa zatr- rida, kjer so se morali Nemci jujejo, da pošiljajo Nemci svoje umakniti po štiridnevnem boju. čete preko Bolgarije proti turški Druga bitka je bila pri Velikih meji, da bodo pripravljeni za Laščah, ki je trajala dva dni, vsako eventuelno potezo od stra- kjer so partizani popolnoma poni Turčije. Skozi Sofijo so šle bili nemško kolono. Druge par-tri motorizirane nemške divizije tizanske edinice so pa naskočile proti turški meji v zadnjih dneh. Turjak pod Ljubljano. Kaj bo zdaj napravila Tiirči- " --- ja, se ne ve. Toda ako bo šla odprto s zavezniki, bo igrala zelo važno vlogo v ofenzivi na Balkan. Zavezniki namreč ne morejo na Balkan od juga, dokler se ne odloči Turčija. Ako bi zavezniki dobili na razpolago turška letališča, bi s zračno armado lahko krili invazijo na Balkan in tudi vzeli Nemcem Dodekaneške otoke. Ako bi Turčija odprla Dardanele zaveznikom, bi šli ti lahko na pomoč Rusiji po črnem morju. Zato je tako važno in vse napeto čaka. kaj bo storila Turčija., Sicer uradno še ni potrjeno; če sta bila pri načrtih za invazijo na Balkan navzoči tudi jugo-• slovanska in grška vlada, ki se ' nahajata zdaj v Kairu, kjer se je i vršila konferenca med Roose-! veltom, Churchillom in turškim ■ predsednikom Inonu, toda z vse " gotovostjo se sodi, da sta bili po-" klicani v posvete. ■v' Na operacijo Mrs. Frances Gorjanc iz 19314 Arrowhead Ave., predsednica Progresivnih Slovenk, krožek št. 3, se je podala v Glenville bolnišnico, kjer se bo v petek podvrgla operaciji. Nahaja se v sobi št. 114, kjer so obiski začasno dovoljeni. četrta obletnica V četrtek ob šestih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Frances Russ v spomin 4. obletnice njene smrti. san rrancisco. — i.juaje, ki prebivajo na zapadni obali, gledajo že zdaj na Alasko kot na deželo lepe prilike po vojni. Nova, 1,700 milj dolga cesta iz Britske Kolumbije do Fairbanks v Ala-ski, bo važna prometna pot za nave naseljence. Vrhu tega bodo pa zračne linije, ki jih je zdaj vpeljala armada, po vojni pripeljale ljudi v najskrajnejše dele Alaske. Poleg tega ima pa vojni oddelek že načrte za izpeljavo železniške proge v Alasko. Armada zdaj sicer ne vidi potrebo take železniške proge, toda po vojni jo bo zahtevala trgovina in poljedelstvo. Armadni signalni kor je tudi izgotovil telefonsko zvezo, ki veže Alasko z Zed. državami. Podnebje v Alaski se lahko primerja z onim v Norveški, švedski in Finski. Alaska je večja kot vse te tri dežele skupaj, vendar šteje njeno prebivalstvo komaj 75,000 duš, dočim štejejo gornje skandinavske dežele 13 milijonov prebivalcev. Torej je v Alaski še dosti prostora za nove naseljence. Carigrad. — Franz von Papen, nemški poslanik v Turčiji, se je vrnil iz dvotedenskega obiska v Berlinu. Ob svojem prihodu nazaj je začel takoj s kampanjo, da bi preprečil Turčiji vstop v vojno na strani zaveznikov. Von Papen je tudi zanikal, da bi Nemčija ob tem času iskala premirje. "AMERIŠKA DOMOVINA 9 I AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6X17 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published dally axcspt Sundays and Holiday? NAROONINA: Za Ameriko In Kanado na leto $8.50. Za Cleveland po poitl, celo leto $7.60 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poitl. pol leta $4.0C Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poitl Četrt leta $SJS Za Cleveland ln Kuelld, po raxnaialcih: celo leto $0.50, pol leta $3.60, fcetrt leta $3.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United State« and Canada MM par jut. Cleveland by mall $7-$a D*r 7«*r D. S. and Canada $tJS0 tor $ mouth«. Cleveland by mall $4.00 lor S month« D S. and Canada $3.00 for S month«. Cleveland by mall $2.35 tor S months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 p«r year. M.S0 for • month«. $2A$ tar a month« Single copies. 3c Entered as second-class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. ■ 83 No. 288 Wed., Dec. 8, 1943 BESEDA IZ NARODA Pomen fronte v Italiji šele pride Zavezniška fronta v Italiji danes še ne igra posebno važne vloge, toda prišel bo čas, ko bo ta fronta igrala pri porazu Nemčije prav tako važno vlogo, kot jo bodo igrale druge fronte. Poglejmo nekoliko v to stvar. Invazija zaveznikov v Italijo je bila za Nemčijo kot predhodnik velike in splošne invazije proti Berlinu. Za Nemčijo se vedno bolfj bliža velik problem, namreč, kje in kako bo razpodelila svoje armade proti ameriškim in angleškim armadam na zapadu in jugu ter proti ruskim na vzhodu. V Italiji in v Rusiji bojuje Nemčija zdaj obrambni boj. Trudi se, da bi stabilizirala svoje linije. Prišel je namreč čas, ko ne bo mogla več držati dveh tretjin svojih 300 divizij na ruski fronti, zato mora svoje bojne linije skrajšati. Vzeti bo morala nadaljne divizije iz Rusije in jih dodati onim 100 divizijam, ki bodo pripravljene, da hite tje, kjer bo nevarnost največja. Preko južne Italije ima zdaj Nemčija 11 divizij. Dokler te divizije vzdržujejo linijo proti zaveznikom, stoji v severni Italiji v rezervi 14 nemških divizij, ki lahko hite, kamor je potreba. Nemški protinapadi v Rusiji najbrže krijejo umik gotovih čet, da jih pošlje v zapadno Evropo. Nemčija stoji pred krizo v zapadni Evropi s problemom, kje naj vzamejo divizije, da jih pošlje proti zaveznikom, kadar bodo vpadli v zapadno Evropo, če je pa vsaka divizija tako nujno potrebna v Italiji, na Balkanu in v Rusiji. Nek nemški vojaški strokovnjak je rekel, da Nemčija ne sme nikdar bojevati več kot eno fronto naenkrat, ako hoče zmagati. To se je izkazalo kot resnica v prvi svetovni vojni in to se bo izkazalo kot fakt tudi zdaj. V povsem drugačnem in mnogo boljšem položaju so zavezniki. Prvič imajo zavezniki velike rezerve. Bojno silo, ki je danes v Angliji, pošljejo v izpad kjerkoli od Norveške do južne Francije. Bojna sila v Severni Afriki, Italiji, Siciliji in Sardiniji lahko piane v južno Francijo, ali v Jugoslavijo, ali v južni Balkan. Vrhu tega je pa še ogromna bojna sila za rezervo doma v Zed. državah, iz katere se lahko pošlje pomoč na katerokoli fronto v Evropi. Vsa ta bojna sila tvori za zaveznike ogromen dotok, česar nima Nemčija. V novem udaru zaveznikov bo igral pravi čas največjo vlogo. V zimi je čas priprave prej kot za napad. Pozimi morajo armade v Evropi računati na dež. blato, sneg, led in meglo. Visoke gore v Italiji in po Balkanu so pokrite s snegom in ledom. Samo Rusi so v zimskem bojevanju najboljši. Zavezniki morajo čez zimo nadaljevati z zračnimi napadi, da uničujejo nemško industrijo in prometne zveze. Pomlad je pa tisti čas, na katerega zavezniki najbrže računajo za glavni napad na Nemčijo. Vsi znaki to kažejo. Nemčija teh udarcev ne bo mogla parirati, ker ne bo mogla porazdeliti svojih čet na vse fronte. Ako vzame Nemčija nadaljne divizije z ruske fronte, bo dala s tem Rusiji priliko, da udari še z večjo silo, kot kdaj poprej, ker ima ogromne rezerve. Ako bo Nemčija poslala svoje glavne sile na eno fronto, bodo udarili zavezniki v drugem kraju. Končno lahko pričakujemo veliko bojevanje ne samo v zapadni Evropi, ampak tudi na Balkanu, južni Franciji in Italiji. Zdaj vidimo, da zavezniki ne silijo ravno preveč proti Rimu, ker čas še, ni prišel. Bolj ko je nemška armada odda-^ ljena od nemške meje, težje jo je zalagati s potrebščinami. Italijanska fronta se bo popolnoma razvila šele tedaj, kadar bodo zavezniki udarili na vseh frontah hkrati: od zapada, juga in vzhoda. Tedaj bo morda šele Nemčija videla, da je prišel njen konec in to bo enkrat spomladi. Pred mesecem junijem bo konec bojev v Evropi in ne dosti prej. Goebbels je moral najbrže debelo požreti Nemški propagandni minister, dr. Joseph Paul Goebbels je že več mesecev pital nemški narod z bav bavom, da nameravajo zavezniki napraviti iz Evrope eno samo kolonijo sužnjev in da zato zahtevajo od nasprotnikov brezpogojno vdajo. Tudi v dnevih tik pred sestankom Roosevelta, Churchilla in Stalina je dr. Goebbels strašil nemški narod, da bodo "veliki trije" zahtevali od Nemčije brezpogojni vdajo, nakar bodo nemški narod enostavno zasužnjili. Goebbels je imel vso propagandno mašinerijo pripravljeno, kako bo udaril po zaveznikih, kadar bodo prišli na dan s zaključki konference v Teheranu in kako bo pozval nemški narod k odporu do zadnje kaplje krvi, če noče biti suženj Rusije, Anglije in Amerike. Toda pričakovanje dr. Goebbelsa se je spremenilo v j čijo od vzhoda, zahoda in od juga, stopnjevali zračne napa-veliko razočaranje. "Veliki trije" so prišli na dan s svojimi! de na nemška mesta in industrijo, potem pa naj nemški na-zaključki v Teheranu, toda z nobeno besedo niso omenili, rod že napravi kar hoče: ali naj čaka na razdejanje, ali naj da zahtevajo od nemškega naroda brezpogojno vdajo. Niti se pa prej vda. tako daleč niso šli, da bi zahtevali od nemškega naroda, naj S tem so "veliki trije" izbili Goebbelsu močno orožje se reši Hitlerja in drugih nacijskih voditeljev. "Veliki trije" iz rok, nemški narod pa zdaj lahko vidi, da ne nameravajo so samo svečano izjavili, da bodo z vso silo udarili na Nem- uničiti Nemčije, ampak samo njeno bojno silo. Bratje! Vsekrižem citate ta mesec v naši časopisih razna vabila na glavne letne seje. Vabijo vas predsedniki, tajniki in odborniki sploh. Ali pa vi člani prečitate ta vabila in ali jih tudi vpoštevate? Ali mogoče mislite, da vas odborniki vabijo in vam pišejo samo za kratek čas, češ, da nimajo drugega dela? Le nikar ne mislite, da vaši društveni odborniki niso prezaposleni z drugimi opravki, ampak opozarjajo in vabijo vas na glavne seje zato, da bi prišli vsaj na glavno sejo in vsaj enkrat v letu pokazali zanimanje za svoje društvo. Letna seja društva je kraj, kjer lahko poveste svoje pomisleke ali pa dobre nasvete v korist društva, ali pa se lahko tudi izrazite, če po vašem mnenju ta ali oni uradnik ni vršil svojega dela tako kot bi ga moral. Pridite na sejo in tam povejte, kaj vas teži in kaj mislite, da bi bilo boljše za napredek našega društva. Seja je tisti kraj, kjer se urejuje društvene zadeve in ne na cesti ali pa mogoče pri bari. Torej v nedeljo 12. decembra ob eni popoldne se vrši glavna seja našega društva in sicer v sobi št. 3 staro poslopje Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Posebno pa apeliram na tistih par, ki ste zaostali z asesmentom, da j a gotovo poravnate v nedeljo svoj dolg društvu. Če tega ne boste storili, potem posledice pripišite samim sebi. Prosim vas, da vpoštevate gornje nasvete in se vsi udeležite letne seje, kjer bo izvoljen tudi odbor za prihodnje poslovno leto. Ni se vam treba bati, da bomo zborovali vse popoldne. Vsak naj bo stvaren s svojimi predlogi in nasveti, pa Borno lahko končali sejo v kratkem času. Vsak član naj smatra to vabilo kot uradno vabilo na sejo, kajti "posebnih vabil se ne bo pošiljalo nikomur, kakor je sklep zadnje seje našega društva. Tajnik Pismo na društva Podpisani sem' bil naprošen, da bi sestavil pismo in razposlal na vsa društva v naselbini in drugod. To je namreč za take, ki ne delajo iz enega ali drugega vzroka, bilo da so pohabljeni na udih, ali da so oslabljeni, prestari itd. Pa bi še vseeno lahko opravljali kakšno primerni delo, če bi ga dobili. V Clevelandu se nahaja družba, ki se s tem peča že mnogo let, sedaj pa, ko se delavcev še bolj potrebuje, je ta družba še bolj na delu, in hoče vse, v kolikor bo mogoče zaposliti. Za to je družba naprosila v odbor j več poznanih oseb, kakor je bi-i lo v temu listu že omenje'no. Namen družbe je tudi to, da bi šli po hišah za takimi. Ker je pa vse to v teh časih, ko ni na razpolago oseb, naj se to potom našega lokalnega časopisja stori, kar se storiti za-more. Pisati pisma društvom, bi bilo le potrata papirja in časa pa stroški, ker je vse to brezplačno dobro delo. Za to, naj društveni .uradniki na sejah ta mesec opozorijo člane, osobito še take, ki so morebiti v podpori, pa bi kaj ta- "Casa tek odtod beži, kot nestalne sanje; jutro upe seje, mrak prevare žanje . . ." Tesno enake misli se vrivajo marsikomu v teh dneh, ko razmišlja vojni položaj. Kako dolgo bo še vrela kupa trpljenja in pa gorja? Mesec december, ko prihaja Božič z vso tajinstveno lepoto tihe sreče, ko se zbira družina krog domačih ognjišč, bo nemalo kje le še kot fata morgana, ob spominu na bojne poljane in mlada življenja, ki se tam bore za tako zaželjeno pravico . . . Da, srčno hrepenimo vsi po stalnem miru, dobrih odnošajih med narodi in da bi se že skoraj vrnili naši bojevniki. To hrepenenje odmeva iz vseh krogov. Le ideje plemenitosti, biti v pomoč voj-no-nesrečnim ustvarjajo obsežna in na videz vesela udejstvo-vanja. Tako je tudi v našem Col-limvoodu. Častno napreduje v duhu humanitete postojanka št. 35 Jugoslovanske pomožne akcije, čigar .odboru in vsem vestnim sotrudnikom, naj bo tem potom moj skromni po-klon. Ker se baš ta mesec obdrža-vajo glavne letne seje skoro vseh društev vključenih v to področje, apeliram na vse posamezne člane in članice, da se teh važnih sej sigurno udeležujete ta mesec, ker skoro povsod se odloča v decembru bodočega leta delovanje in uspeh. Poživljam k prijateljskem sestanku to pot predvsem naše cenjene sestre Makabejke št 283 Collinwood Hive. Kot znano deluje ta ženski odsek, ši-rom Amerike znane organizacije—The Maccabees—že znatno dobo let, bilo to v ponos tej ve liki skupini, kot tudi tukajš njim delokrogom. Ker se tudi temu podpornemu društvu odločajo gibanja in smotrena zavest človekoljubja in družabne vzajemnosti na glavnih letnih sejah, zato ponovno apeliram na vse članice, da ne prezro datuma 13. decembra. Vpoštev naj bo tudi vsem sosestram sklep zadnje seje, da npj v svrho božičnega običaja izmenjave daril, prinese s seboj vsaka tudi darilce (šale na stran) nič manj kot (za pet grošev vrednosti, Da se vidimo najveselej-ših obrazov 13. decembra na Waterloo Road. Pozdrav vsem xVIakabejkam, Josephine Praust 0 skladu župnij in drugo Sklad za $10,000, ki je bil določen po zvezi slovenskih župnij se dviga proti cilju, ki je bil določen v kljub temu, da existira po tihem samo z dobro voljo, brez hrupa. Dobro misleči in preudarni ljudje ga polnijo, hvala jim. Poročilo iz Ljubljane škofa Rožmana, da so prejeli naše pismo, v katerem je bilo naznanjeno, da bomo zbrali sklad zgoraj omenjeno, nam je dalo zopet novega navdušenja, da gremo z nabiranjem naprej, iz tega se da soditi, da v domovini že prejemajo pomoč na račun sklada, za kar smo ga začeli zbirati, to bi bila iskrica tolažbe nam tukaj, ko s strahom beremo o grozotah in trpljenju doma. Ni samo denarna pomoč, tudi to, da vedo, da mislimo nanje, veliko šteje njim v tolažbo. Moralna pomoč sočustvovanja jih bo bodrila, da bodo lažje prenašali trpljenje v upanju, da bo sledila rešitev te silne žalostne ure. Pri tem je pa treba tudi vpoštevati, koliko je vredna takojšna pomoč, ko je sila najhujša. Ako je tako, kakor upamo da je, namreč, da si tam, na našo ponudbo in obljubo, da bomo zanje zbrali to vsoto denarja takoj iskorišča-jo, kar v resnici upamo, je to nepopisnega pomena zanje sedaj v uri trpljenja! Saj že pregovor pravi: "Kdor hitro da, dvakrat da." Mi, vsaj jaz za sY&j:© • osebo smatram, da smo srečni mi in oni tam, da se nam je nudila taka prilika, da smo potom organizacije ameriških škofov, dobili to izredno priliko, da se jim nudi pomoč, ko pomoči od drugod ni in biti ne more. Za to nas je poročilo, ko je škof Rozman izjavil najve-selejšo zahvalo, razveselilo v srca; molimo in prosimo Boga, da bi vsak dolar teh darov lajšal trpljenje in glad, celil rane dušnega in telesnega trpljenja in pripomogel do vsaj delne obleke in hrane zatiranim in preganjanim bratom naše krvi. Veselite se vsi, ki ste kaj prispevali in boste še dalje, kajti, strašna nehvaležnost bi bila od nas, če bi v tej uri trpljenja in potrebe nanje pozabili ali ne imeli smisla jim pomagati. "Prijatelj se vsili spozn." Ljubezen do domovine se pokaže v dejanju. Brat ni, kdor po bratsko ne ravna. Domovine pomilovati ni treba, če ni zanjo pripravljen pomagati, ko je ista v trpljenju. Še manj reševati domovino s takimi sredstvi, kateri so bolj grobokopi, kakor pa reševalni. Človeku trpinu vzemi še vero, edino upanje v trpljenu, bo potem največji siromak brez upa na svetu. Ako kdo res ljubi svoje domačine in prijatelje in jim želi srečo in boljše bodočnosti, ta naj nikdar ne deluje za to, da bi se tisti ljudje iznebili vere in verskega življenja na svetu; če dela za to, da jih odvrne od vere, je hujši kot ubijalec, tak je zločinec in največji hinavec. Ako želimo bratom doma srečnejše bodočnosti storimo zanje vse ,da bi imeli več in bolj žive vere, pa bodo najsrečnejši na svetu. Naš narod ima toliko velikih in odličnih mož samo za to, ker je bil veren. Na to ljudstvo, na to domovino smo računali, ko smo začeli zbirati sklad teh $10,000 za brate v domovini. Čist in vzvišen je bil naš namen. Nobene politike ni bilo v odzadju. Pomoč, edina pomoč v uri trpljenja je bila pred nami, za to smo začeli in na tem še danes sloni naš sklad, ki je domovini obljubljeni, katerega doma potom škofijske pisarne lahko taka j rabijo, kjer je potreba najnujnejša! V tem tudi ni ničesar rečeno, kdo naj dobi in kdo naj ne dobi! B.eseda: "Potrebnim" zadostuje, tistim pa, katerim je bila dana beseda, da bomo zbi- Ce verjamete al' pa ne Moja visoko spoštovana in ugledna pasažirja sta se sp razumela na tem, da bosta pazila vsak na eno stran ces«, javila vsako "božjo roko, k vabi ljudi v svoje prostore, n kar bom jaz ustavil, da se mo šli ne lice mesta preg čat, če je za vrati res tisto, Ja trdi napis zunaj na hiši, aa J ■ Vse bi se bilo lepo izšlo, m slim, da se ni pripetila m*^ na pomota. Jim, ki je v štel salune na levi strani ce* -je enega zgrešil. PrWjJ ' menda ravno cigareto m je« stilno opazil šele, ko smo » že mimo. Fanta sta naj ustavim in obrnem, ce sem se pa jaz odi*** Nazaj pa ne bornho^ dovolj, če veste, da J* da tam. Onadva sta pa trd^'o(j je morda napis na treba pred vojne in da se J prepričat dejansko. ^ Nisem se hotel vdati " je nastal med njima preP^ naj se ta zgrešena osta> J je ali ne. Jim je celo za da bi šli nazaj prav ao pa da in začeli šteti od ^ sem ju potolažil m P J sta. morda kak blitzkrieg, ^ liaj vil posredovalni pre ' ^o vse skupaj zbrišeta m■ ,jek potem, ko se bomo v P® ^ vozili proti domu, ste ^ ne in tipali njih vsebino ^ disona proti Cleveland«-log sprejet z ogromni t. zom od strani ažnjemh nikov. kniaiu Po cesti št. 20 smo tfj, in brez vsake posebn«e pripeljali v North ^ preko katerega vozi na cesta, katero je ov ^ ^ svojih dopisih nas p ^ tejl sovalec Frank Lesko''' v«*3 cesti smo imeli a Pr> opravka, 1) da se J* ^ Mr Leskovicu, ki ob# prihod in odhod vsen ^ valcev teh krajev, ^ pimo, led za *kemP pij8c raa za ledenico, ki » ^ 1 samo tedaj, če J o ku« „i , ledom. Vsaka šema » {]ed ■ pijačo, kadar ima en 0 J • sebi, bi rekel. Kushl-J . ■ ostro zabičaval in ^ den vsak dan vestno ^ . "Pa da ne boste . tiaja!" . opaž'1-:! , Kot sem P°*neJ^eč. H • bil led popolnoma od ' ledenica, kot cepi J tfl gr« . vi kempi, ima nam ^ i navado, da začne « ^ - ne^stvari hladit'^ ' ur potem, ko ve| i dom. Mi smo v j, s1 ■ skrbeh, ki smo * j le , izletom, pozabili .efll puJ 1 omaro takoj ob * ^o ^ - du. Sicer pa, ' bu» % - natančni, nam * deP,cft i rota deti ledu v 1 ^ - Pak nam je san iti , > najnepozab^ smo ga pozabil', y ' dolžnf Leo na® . nito rešili. I£> ^ H . ozmerjal, ko J e P fllIi o . za nami in vff \ tr^ p -d« lepo sprav ^^ , hišo, kjer se je a j t solzil samega d^pirž )i; 5 -Boste pa J?01 .j ko I Prazno , sii led v ajsbakso ^ . kajti ledenica J ]e v ^ . vati s polno-paj^ ^ . ljek popoldne, k ^ely . diti drugega, K pžl ^ , Bogu, vse leP i(,e. . . sodelovanja 7 glcle>> p ' Že takrat ^ to K e ■ kadar bomo * ; u : bomo poslal* '.vo , p ■ zastopnika en & ohl* > , bo ledenico doD rad / zume se, da Z P razlogov pij*«* , 1L Pazite, Hubbard Rd- p0 . " P«* l,amsne bomo oWjy • i5> kak° L ljudJe i ■ se ne bodo H nad nami. rali za revne in potrebne doma, i pa tudi zaupamo, da bodo rav- j nali tako, da bodo za svoje ravnanje lahko odgovor dajali. Na taki podlagi stoji sklad desetih tisočev. Moja dolžnost je, da kod blagajnik od časa do časa pojasnim, tem na ljubo, kateri prispevajo v naš sklad, da vedo, da je naša zbirka to, za kar se poroča v časopisih, kateri so nam na razpolago, da si jih je malo, toda, na te časopise se lahko zanesete in upam, da vam se ne bo treba pozneje praskati za ušesi, da se z denarjem ni prav postopalo. Deset tisoč je že precej lep dar domovini, toda, to je malenkost, .če štejemo vse, kateri se štejejo za katoličane! Precejšno število fara se je odzvalo, vendar se jih še več pričakuje. Opravičeno pa jih pričaku-j je tudi domovina! S tem mislim katoliška domovina, na katero smo računali, ko smo začeli ta sklad, za katerega nam je prinesel pobudo iz škofijskega urada pater Kazimir Zakrajšek ob njegovemu prihodu v Ameriko. Radi toliko člankov in pojasnil, katere je napisal č. g. pater Bernard v razlog, da bi mogli spoznati vsi resnicoljubni katoličani. Kdor kljub temu ne stori ničesar v tem, kar je njegova dolžnost, naj potem sam odgovarja. Nam je na tem, da poudarimo v kolikor smo prepričani v pravemu dejstvu o stvari, ki je za mnoge le uganka in zapeljiva propaganda. Čas bo prinesel vso resnico na dan, toda, bo za mnoge prepozno spoznanje. Za katoličane je mesto med katoličani. Da, vsi čutimo tudi narodno! Ne vem, da bi kdo bolj čutil z narodom in za narod, kakor to čuti odkrit katoličan, tak ne bo nikdar svoje d'omovine izdajalec, če tudi se v današnjih dneh to mnogim očita! To očitanje prihaja iz sovraštva do katoličanov, ne iz resničnih dokazov, da je kdo kje kaj namenoma zakrivil, marveč za to, da se s tem opravičujejo komunistična izvajanja in hudodelstva nad katoličani. Da to poudarjam, gledam na narod kot tak, kakršen je bil vedno naš slovenski rod, ki je, če tudi drugače zatiran, vendar zadovoljen in srečen živel v svoji veri in narodni zavesti. Narod kot tak, ne bo srečen živel s kakšnim ustij enim komunizmom, ker je živel sto in stoletja kot veren slovenski rod. Naj mu komunisti obl j ubijejo versko svobodo in druge demokratične svobodščine, v resnici pa ne bo nobenega nasprotovanja. Toda, če bi komunisti to napravili, bi nehali biti komunisti, to se pravi diktatura nekaterih nad ogromno večino drugih. Ker zagovorniki komunizma s tako velikanskim navduše-šenjem agitirajo potom partizanov, da bi dosegli tako diktaturo, bi jih slednji lahko vprašal: "Kakšno zboljšanje pa bo narod dobil v zameno, če mu vero nadomestijo z nevero, z komunizmom za kar že očitno izjavljajo da so?" Z versko svobodo bo šla tudi narodna. Vzemi vernemu narodu še edino upanje—vero, pa si ga oropal do kraja in ga naredil nesrečnega in nezadovoljnega za vedno. Zlasti pa še v času, ko gre za biti in ne biti, ko je narod ves zbegan in pogreznjen v morje bridkosti, se lahko smatra za zločin narodu vzeti še dušno upanje, ter istega nadomestiti z bogotajstvom. Tako se narod ne rešuje in ne osrečuje. Tako sodim jaz. Naj vsaki svoje misli pove. Anton Grdina --o-- Raziskovalci arktičnih pokrajin niso še nikdar doživeli neviht z gromom in treskom v arktičnih krajih. Samostojno podp. društvo Srca Jezusovega kega zamogli delati, tako bi bila korist na obeh straneh. Naj bi cenjena društva, iz prijaznosti vpoštevala to pismo, kakor da je pismo poslano po pošti. V tem ni drugega namena, nego nesrečnim in bolehnim pomagati, obenem pa pomagati tudi naši vladi s tem, da se več dela naredi v tovarnah. Toliko v blagohotno naznanje. Anton Grdina za odbor P. S. Naslov družbe se glasi: Committee for the Handicapped, Room 506, Cuyahoga Building. Tel. MAin 2288 nasproti stare pošte. Iz Collinwooda 10% saved 1 now or 100% takenbythe . axis later! BUY WAR BONDS Kako se je Tre= ttšnik vozil v Trst Spisal Janko Mlakar fertako sklepanje se seve-,5!sem mogel bojevati, jj prideva nazaj v Bistrico, "Jstrica in Groge še nikjer ^ sem prepričan, da sta ' a tudi naslednji vlak. .j®sta Prišla šele s popol-J®1 Trebušnik je že od J.^gal in vpil, da naj J1Va- češ, da ima še dosti Tako smo se zopet sešli. Pridružil se nam J nek inženir, ki je bil v Hudo južino po ( c> kako je pa to, da pri-ta Sedaj"'" vprašam Tre- RVim llI1> pravim, naj pa i P°ve, ker mu beseda bolj teče." je povedal, toda I Nekatere podrobno-zvedel šele na Jeseni- £ ko jima je vlak upi-%,naša junaka nazaj ; . racijo ter se spravila i 0 m golaže. Komaj so ^pr°ti nosili skupaj, ta-I.. ela. Med tem oprala je čas potekel ta-j ' sama nista vede-u Kar naenkrat je trža-,jVeč2oPet prižvižgal. j Potnikov je izstopilo |Jeea voza. Zato sta Tre- VrGr°gf kf urno Ja" „ »-Bi a sta popolno-,a; yegla sta se takoj Sv°jo ki0p in zadrema- C Prebudi Grogo mo-toliko da ni odletel V°lesa se še parkrat Potem se pa usta-w. nekaj časa se zopet naprej in kmalu Inf.1, "stavi. To se je Ni i at' da se je sled-:av.^rebušnik zbudil, i i, ^.' pravim, poglej, 1 isti"!6' da se tako e i so našožili," meni I ,.ne morejo izpelja-1 >' J1 potem vstajal in1 vV^di ti iz voza; boš ' j Si bomo potem šli!" j ^ n Ku se je pa zdela ta '%oSeeno malo čudna.! d ^ s kl°Pi in Pogle-' »Mi ,°kno. Kako se začudi, i t|iavJ sedi v vlaku, ki se p0 Jeseniški postaji II Hlh 3® V ; Prvini, Slišite mož i£ ^j^Pije nad nekim že-. Pt4v ' itaj ne morete ' tira v Bohinj, da J V^o kar tu po koli inf0" sa pa 1)0gle- v(Svo' debel° zarobanti i1' Pa i' rdSjim elate tu?" zadere c' ' K I" ' pravim, v Trst se rOha, h. „ I i "v -j, tl»' zasmeja se de-'Vlakrst peljeta. Kdaj -j'.'W °dšel! Ako se ne „0 ;iič že r° ven, peljemo vas •^Sni^Liubljano." 8,11* Groga J° nato [d1 ,|,Casi ven in se silno ^V fla se Sprehajala jI* aku Po Jesenicah, , l' vstopih v osebni ' ^ ;i0Veda "ista mogla ^ ■ 86iila n^Un voz> medtem il'1 S in ' °dpeli od tržaške-4 ,\h ea uvrstili med vo-d vlaka. P edela, da imata še ii" Sf prihodnjega via- H « * Stu • iS' ; 4 jo V - restav- S h' " ^ i2'tl 0 je pa zopet pri- 0 \ iN in Vca> beždla sta |Vy' 'j pravila to pot d ^ v.lratlačeni voz. Bila ■v* > jfc"a- da ju ne puste J^icah. Vkljub te-* dolgo časa vpila ^ Sprevodniki, če Prav v Trst." Bil sem torej lahko vesel, da sta jo sploh za menoj pribasa-la. Groga nam je s svojim pripovedovanjem kaj prijetno okrajšal vožnjo skozi Bohinjski predor, v katerega smo iz ginili z bistriške postaje. Kar naenkrat se je zopet posvetilo, in bili smo v Podbrdu na Goriškem. Kdo se je pač pred leti menil za to gorsko vas! Bila je popolnoma ločena od sveta. In kako tudi ne! Dolina je tako ozka da stoje hiše kar ena nad drugo; vidi se pa samo v nebo. Kamor si hotel, moral si v hrib. Zato so bili ubogi Podbrdčani zlasti po zimi popolnoma zaprti v svojem kotlu. Drugačno življenje je pa prišlo v ta zapuščen kraj, ko so začeli graditi predor. Prišlo je vse polno delavcev in inženirjev. Barake so rastle kar črez noč. Postavljati so jih morali tudi nad strugo Bače, ker ni bilo drugje prostora. Seveda jih voda po zimi ni posebno grela. Skozi štiri leta — nekako tako dolgo so namreč gradili predor — je dolina kar odmevala od nenavadnega šuma. Sicer se je ta šum sedaj polegel, ker so odšli delavci, toda zveza z zunanjim svetom je le ostala. Poprej so imeli Podbrdčani v Bohinj črez Bačo (1273 m) štiri ure, sedaj se pa pripeljejo skozi 6339 m dolgi predor v dobrih desetih minutah. Tako se lahko vozijo po zimi v Bohinj se hladit, v Gorico pa gret. Po leti je v Podbrdu j ako prijetno. Posebno vroče je tu malokdaj. Izletov na bližnje gore in kraje kakor na pr. na Črno prst, v Sorico itd. imaš pa j ako veliko. Lahko si greš tudi zjutraj v Gorico kupit sadja, da ga imaš po kosilu za priboljšek. Ako te pa veseli zložna vožnja po gladki cesti med zelenimi gorami, pelješ se lahko črez Petrovo brdo v Selško dolino in od tod ob šumeči So-ri v Škof j o Lok'o. Kolodvor v Podbrdu stoji kakor oni v Bistrici na nasipu, katerega so nasuli, ko so izvažali kamenje iz predora. Vidi se pa, da je Bača zelo nagajala. Umirila se je šele, ko so ji zgradili lepo udobno strugo. Pri gradnji predora so pa zadeli takoj v začetku na velike težkoče. Svet pri vhodu se jim je namreč vedno podiral. Morali so ga obzidati z velikanskim zidovjem. Zato je pa ta vhod veliko lepši kakor oni v Bistrici, akoravno sta oba enako okrašena s cesarsko krono in napisom. Trebušnika je pa Bohinjski predor spomnil na učene krte, o katerih nam je pripovedovala Ivanka, ko smo se vozili skozi Karavanke. Ker mu krti še niso utešili njegove ukaželjeno-sti, obrnil se je na inženirja, s katerim je bil precej znan, ter ga prosil boljše razlage. "To vam pač lahko pojasnim," pravi inženir prijazno. "Smer predora so pri nas v Bohinju začrtali kar na površju gore od Bistrice do Podbrda. Zabili so v tla na vsakih sto metrov en kol, in to v tisti smeri, v kateri so- nameravali zgraditi predor. Da so pa to črto videli tudi iz doline, postavili so dobro vidna znamenja, in sicer eno onkraj Save v Bit-n j ah, eno pred vhodom v predor, eno pa na vrhu Črne gore, pod katero je sedaj zgrajen predor. Seveda so morali potem j ako paziti, da so se tudi pod zemljo pri vrtanju rova držali to smeri." (Dalje prihodnjič) Mil ijoni v zraku Dne 19. septembra, 1939 je umrl v Marseilleu neki Mas-similiano Campana, ki je bil pristojen v Italijo. V svoji poslednji volji je določil, da pripade vsa dediščina po njem najožjemu sorodniku Lorenzu Campani. Neki advokat je izsledil dediča v Calvisanu blizu Brescie. Možakar se je silno začudil, ko je bral črno na belem, da je postal dedič velikega premoženja, kajti ostalina po pokojnem Campani je znašala po sporočilu 20 milijonov frankov. Lorenzo Campana je bil prej skromen mož in je živel od svojega dela iz rok v usta. Zdaj pa je hočeš nočeš moral spremeniti način svojega življenja. Ko so ljudje izvedeli, da je postal milijonar, so ga začeli oblegati od vseh strani. Prej je bil siromak, ki se ni nihče zmenil zanj in za njegove tegobe, zdaj je postal čez noč imenitna oseba, ki se je vse sukalo okoli njega. Čevljarji so mu ponujali čevlje, krojači so prihajali pomerjat obleke. Prekupčevalci so mu prigovarjali, naj vendar kupi to in to hišo ali zemljišče. Skratka, vsakdo je hotel priti v čim tesnejši stik z milijonarjem, ker si je od njega obetal dobička. Lorenzo Campana pa je kot poštenjak ostal za večino nad-legovalcev gluh in slep. Računal je pravilno, ko si je dejal, da ga bodo že nehali oblegati, če bo kazal nebrinžost na vse strani. Navzlic temu pa so mu nekateri naravnost vsilili svoje proizvode. In tako se je zgodilo, da se je prej komaj za silo oblečen mož pojavil na ulici v elegantni obleki, s površnikom in mehkim klobukom, v brezhibnih čevljih in s palico v roki. Toda na oko se je dalo presoditi, da mož ni zrasel v zunanjosti, ki jo je moral zdaj kazati ljudem. Nekega dne je prišel k Campani mešetar in mu ponudil posojilo 20,000 lir pod pogo- jem, da mu izplača pozneje, ko prejme 20 milijonov, 5 odstotkov dediščine. Camipana ga je debelo pogledal. Hotel je ziniti, d'a je nesramen, toda ponudba mu je vzela sapo in mešetar je naposled odšel. Kmalu po tem dogodku je nastopilo veliko razočaranje. Od sodišča v Bresciji je prišlo obvestilo, da znaša dediščina ne 20 milijonov, ampak samo 240 frankov. Kako so iz te vsote napravili milijonsko dediščino, si Campana še danes ne ve razložiti. Z 240 franki možakar seveda ne more pokriti ogromnih obveznosti, ki so mu jih vsilili "prijatelji" v sreči. Zato je prosil, naj sodišče posreduje in upniki so pristali na poravnavo. Toda enega si Campa ne more odpustiti: da ni vzel od mešetar j a ponudenih 20,000 lir. Če bi bil to storil, bi se na mah rešil drugih obveznosti, nenasitnemu oderuhu pa bi ob poravnavi ne imel plačati več ko 12 frankov . . . Nov davčni rok plačljiv dne 15. decembra Washington — Komisar za notranje dohodke^ Robert E. Hannegan, poživlja vse davkoplačevalce, da sami odločijo, dali so obvezani ali ne, odposlati svoj originalni ali. popravljeni formular takozvane "Deklaracije cenitve-dohodkov in Victory takse,' dne 15. decembra ali prej. G. Hannegan objasnjuje, da je le malo davkoplačevalcev zdaj dolžnih, da se javijo, ter predlaga, naj vsakdo zase odloči, dali je prizadet ali'ne. Pretežna večina davkoplačevalcev nima ničesar več javiti do vsakoletne deklaracije dohodkov in Victory takso, za katero je zadnji rok 15. marca 1944. Vendar pa je nekaj davkoplačevalcev, ki so vpo-slali svoje "deklaracie" meseca septembra in imajo plačati en rok davka do 15. decembra, plačilo, za katero jim njihov lokalni kolektor notranjih dohodkov mora vposlati račun. V splošnem bodo morali vposlati svoje podatke dne 15. de-! cembra ali prej naslednji: j 1. Kmetje, katerih dohodki so ; dovolj veliki, da jih morajo javiti davčni oblasti, a so mogli odložiti deklaracijo na podlagi posebnih določb zakona, ki dovoljuje kmetom, da počakajo do 15. decembra. 2. Posamezniki, ki so sicer javili svoje dohodke meseca septembra, a so svoje dohodke podcenjevali za več kot 20 odstotkov, ter so radi tega dolžni, da pošljejo popravljene deklaracije, da se izgonejo globam. 3. Osebe, ki meseca septembra niso napravile nobene deklaracije, ker so cenile, da njihovi dohodki niso dovolj visoki, da bi bila deklaracija potrebna, a so od tega časa sem prišli v eno naslednjih kategorij: a. Vsakdo, ki ceni, da bo imel v teku koledarskega leta 1943 za več kot 100 dolarjev bruto dohodkov iz virov, ki niso mezde, od katerih se odtrguje, in katerih dohodki so obenem tako veliki, da morajo vposlati takozva-ni "Income Tax Return" (dol. 500 za posamezne osebo, dol. 1200 za poročen par, ali dol. 620 za poročenega posameznika). b. Vsaka posamezna oseba, ki pričakuje imeti v teku leta skupnih dohodkov za dolarjev 2,700. c. NVsaka poročena oseba, ali poročen par, ki pričakujejo posamič ali skupno zaslužiti v teku leta dol. $3,500 iz dohodkov plače. d. Vsakdo, ki je moral leta 1942 vposlati deklaracijo, a ceni svoje dohodke v letu 1943 na manj kot v letu 1942. Nekaj bo morda tudi, takih davkoplačevalcev, ki so vposlali svoje deklaracije meseca septembra in tudi plačali polovico davka po svoji cenitvi, ki pa bodo mnenja, da je znesek, katerega jim bo kolektor zaračunal za decemberski rok, več kot jim gre. Taki davkoplačevalci tudi morejo vposlati svoje popravljene deklaracije, v katerih bodo rektificirali svoje prejšnje ceni- Kot v starih dobrih časih. — Komaj je optihnilo vojno vrvenje po ulicah Neaplja že se je pokazal pocestni orglar, ki na dvokoles nein vozičku vozi okrog svoje orgle in jih navija v zabavo poslušalcem. Na sliki rja vidi mo, ko zabavd ameriške vojake, ki so na oddihu v počivališču v Neaplu. tve, in napravili nov račun glede zneska, katerega dolgujejo za decemberski rok. V vseh takih slučajih velja vposlati popravljeno deklaracijo skupaj z računom prejetim od kolektorja, in, v slučaju, da je dotičnik že prejel povračilo, tudi ta dokument, vse to dne 15. decembra. Deklaracija za 15. december, je dejal g. Hannegan, "je v stvari le nadaljevanje .in izpopolnitev septemberske deklaracije. Obe sta stopnji v tranziciji dav-koplačevanja po sistemu "Pay-as-you-go," kot to določuje zakon za davke iz leta 1953." Gospod Hannegan je tudi obljubil, da bodo uradi kolektor-jev notranjih dohodkov širom dežele, davkoplačevalcem zopet toliko pomagali pri sestavljanju njihovih deklaracij kot le mogoče. DELO DOBIJO Da se pridela en aker pšenice, je potrebno 11.78 moških delovnih ur dela. * Preračunjeno je, da 36,000,-000 otrok v Zed. državah še nikdar ni bilo-v cerkvi. Na sliki je videti dvoje pokritih trupel emu škili rojakov, ki so padli v bojih v Italiji, ko so nemški bombniki napadli zavezniško oklepno motorizirano kolono. Nemci so napadli tako nenada, da se naši fantje niti b raniti niso utegnili. DELO DOBIJO Rough brusači Pomočniki na kladivu Razpečevalci Packers Shear pomočniki Die Polishers Plača od ure poleg "overtime" » STEEL IMPROVEMENT & FORGE (0. 970 E. 64. St. (290) HOTEL STATLER potrebuje moške za delo: OSKRBNIK ČISTILEC POHIŠTVA ZA DELO V KUHINJI Ženske potrebuje za: DELO V KUHINJI KUHARICO ČISTILKE OKENJ Plača, hrana in uniforma, odvisna od dela. Zglasite se v ozadju hotela, vhod na 12. cesti Personnel Office soba St. 335 med 9 zjutraj in 6. popoldne (288) MALI OGLASI V najem hiša V najem se odda hiša za eno družino, 5 sob; odda se mirni družini. Nahaja se na 1564 E 45. St. Lastnik pa stanuje na 18305 La Salle Ave. (288) Stanovanje se odda V najem se odda stanovanje 5 sob, klet, furnez, kc,palnica, garaža. Odda se odraslim ljudem. Stanovanje je na 7303 Hecker Ave. Vprašajte na 1303 E. 55. St. (289) DEKLETA za lahko asemblersko delo Čisto delo Delo podnevi Plača od ure in overtime Ohio Chemical (0o 1177 Marquette blizu E. 55. St. in St. Clair Ave. (291) TEŽAKI Plača od ure povrhu overtime. Morajo biti državljani. The American Stove Co. Aircraft Division 1825 E. 40. St. ___(291) OSKRBNICE 7 Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu, V mestu- ~ n 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. Delni čas— r^ i 1588 Wayne Rd., Rocky River, Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office oaprt od 8 zjutraj \do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Co 700 Prospect Ave., Soba 901 (291) Pohištvo naprodaj Prodam nekaj rabljenega pohištva. Kdor želi kupiti, naj se zglasi po petih popoldne na 13823 Deise Ave. zgorej. (Dec. 8, 10, 11.) Sobe v najem V najem se odda cottage 3 sob. na 1210 E. 61. St. Odda se samo odraslim ljudem. (Dec. 8, 11.) V najem stanovanje Odda se 4 velike sobe, kopalnica ' in furnez. V prijaznem kraju v Collinwoodu. Samo za odrasle osebe. Naslov izveste v uradu tega lista. (289) Moške in ženske splošna tovarniška . j dela r\ se potrebuje za f '' 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77^c na uro Ženske 62V&C na uro « Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. / (293) ŽENSKE za splošna dela v kafeteriji podnevi ali ponoči Plača od ure povrhu overtime Morajo biti državljanke Lahko in prijetno delo The American Stove Co. AIRCRAFT DIVISION 1825 E. 40. St. (291) PODPIRAJTE SLOVENSKE TfiGOXCE MOŠKI Z VOZIČKI delo znotraj Razdeljevanje hrane delavcem Plača od ure in overtime Podnevi ali ponoči The American Stove Co. AIRCRAFT DIVISION 1825 E. 40. St. (291) Kupujmo obrambn« obveznic* in znamkal MISTERIJA ROMAN •^iMMiiimuHUMmmuiMiniiinnmiiiNiMiuiiiimmMJimmmHrimiiiHimnmiuiH^ Indijec se je požuril. Pol ure pozneje so bile Lionelove rane, ki so bile k sreči lahke, izmite in obvezane in počutil se je že mnogo bolje. Tolliam mu je prinesel kos praženega lososa in steklenko belega francoskega vina, kar je Lionela vidno poživilo. Ko se je najedel, pa je čutil silno potrebo po spanju. Niti slekel se ni: oblečen se je vrgel na posteljo. Tolliam ni nikoli videl svojega gospodarja tako dolgo spati in .še oblečenega! Čez dvanajst ur se je šele prebudil in bil kot prerojen; edino rane so mu še nagajale, a tudi te so se •že začele celiti. Ko se je skopal in je zavžil CLEVELAND ORCHESTRA ERICH LEINSDORF, dirigent SEVERANCE DVORANA: Četrtek 9. decembra 8:30 zvečer Sobota 11. decembra, 8:30 zvečer , Orkestralni program V SEVERANCE HALL. CE 7300. V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE IhKRENO LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE Margaret Stanonik ki so za vedni zatisnili svoje, mile oči dne 8. decembra, 1940. Tri leta v hladnem grobu mati ljubljena že počivajo, a nismo Vas še pozabili, v srcih živi blag spomin. Z ljubeznijo mislimo na Vas, ker ste tako radi imeli nas vse; in za vse trpljenje tu na zemlji, na i večni Bog Vam da plačilo. Žalujoči ostali: t SINOVA in HČI SINAHE in ZfeT. Cleveland, O., 8. decembra, 1943. V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGOPOKOJNE HČERKE IN SESTRICE ROSE SPEH ki je po prizadeti nesreči v Botru preminila dne 8. decembra, 1940. Nal 1i bo ohranjen blag spomin. MATI. BRATA in SESTRE. Cleveland, O., 8. decembra, 1943. zajutrek, je stopil v studio, da prečita časnike, kakor je .to običajno delal vsako jutro. Raztreseno je pregledoval novice po časopisih, ki so ležali na njegovi pisalni mizi. Naenkrat pa je notica v San Frančišku Heraldu vzbudila njegovo zanimanje. Glasila se je takole : — Kakor smo zvedeli, je komtesa Sara, o kateri kroži toliko bajk, zapustila naše mesto. Lepa Misterija, kot so jo imenovali, je ostavila San Francisko, ki ji menda vec ne ugaja. Pred nekaj dnevi je prišla v Limo (glanvo mesto republike Peru), kjer je njen prihod zbudil veliko senzacijo. Čitanje teh par vrstic je zbudilo v Lionelu spet željo po osveti in po boju. —Ni dvoma, si je dejal, da je Misterija sama dala poslati to notico v časopis, zato da jo policija pusti pri miru; toda moti se, če misli, da jo jaz pustim v miru. Lionel je poklical Tolliama. —Vzemi avto in se takoj odpelji k Mr. Tony ju Jonesu, glavnemu policijskemu inšpektorju. Priti mora na vsak način s teboj, si razumel? Indijec se je priklonil, a tako začudeno pogledal, da se je Lionel na glas nasmejal. — Vprašaš se, kaj ne da, dragi moj Tolliam, zakaj čisto enostavno ne telefoniram Mr. Jonesu, ali pa zakaj se sam k njemu ne odpeljem? Tolliam je prikimal. —Veš, po vsem tem, kar sem videl, ne zaupam več telefonu, in kar imam povedati, povem najraje tu doma. Tolliam je točno izpolnil dano mu nalogo. Vrnil se je z Mr. Tonyjem Jonesom. A bistro oko Lionelovo je tako opazilo na policajevem obrazu znake utrujenosti in zdel se mu ni več tako prijazen kot prej. —Kaj je novega? je vprašal. —Ogromno novic! To pot sem na pravi sledi! —Razložite mi stvar, je dejal Jones, ne da bi kazal preveč navdušenja. Lionel je nato natančno povedal vse, kar se mu je dogodilo v kitajskem mestu. —Da, to je izredno, je priki- mal Mr. Tony Jones, ki je bil poslušal z zanimanjem. Toda kakšni so vaši načrti? — Ravno sem vas mislil vprašati, kakšni so vaši, Zdi se mi, da imate tu izredno priliko, polastiti se Misterije in njenih, glavnih sotrudnikov. Povem vam, da odpotuje jutri zvečer na "Morski lastovki." S tem je že določen ves načrt za policijo. —Policija se ne bo ganila, je zajecljal Jones v zadregi: —Kako to, da ne? je vprašal Lionel silno začudeno. Menda vendar ne podpira tajnega udruženja Mygalov? Mr. Tony Jones je postal rdeč kot kuhan rak. —Hočem vam odkrito pove-j dati, kako je ta stvar. Policija 1 bo pustila čisto mirno, da se Misterija ukrca na "Morski lastovki" — kar prav tako dobro vem, kakor vi — ne bo je ovirala pri begu, ravno nasprotno . . . Lionelu se je zdelo, da ne sliši dobro. —To je naravnost neverjetno! je vzkliknil. Torej priznavate, da policija pomaga morilcem in roparjem? —Treba je razumeti. Ta Misterija, ki je v istini od vraga, je spravila na varen kraj papirje, ki v najvišji meri obtežu-jejo nekatere člane ministrstva zunanjih zadev in informativne službe. Zadostuje, da jih pokaže, in nastane pravcata katastrofa. Zato na najvišjem mestu želijo samo eno: da namreč Misterija izgine čim najhitreje in tako daleč, kakor je le mogoče. —Pri moji veri, ta ženska je res mogočna! •—Še mnogo bolj, nego si morete predstavljati. Uredila je vse tako, da je popolnoma onemogočila policijsko akcijo. Povedati vam moram, da je preiskava, ki smo jo izvršili v "Železni hiši" in v vili, v kateri biva Misterija, povzročila velik škandal, a je bila brez uspeha. Malo je manjkali, da ga s svojo inicijativo v tej stvari nisem popolnoma polomil. — Neverjetno! je vzkliknil Lionel, napol divji, napol nejevoljen. —■ Pomislite samo, cenjeni gospod Brady, je dejal polici jski šef, kot bi se hotel opravi- t čevati pred njim, da jaz nisem odgovoren za to. Imam samo eno željo, namreč da vam ugodim. Toda ob tej uri imam zvezane roke. Zdaj so mi prepovedali, ukreniti karkoli proti Histeriji. ,—Nikoli si ne bi mogel predstavljati kaj takega, je siknil Lionel skozi zobe. —Povedati vam hočem še, je Za razmotrivanje na letnih sejah čas društvenih letnih sej je prišel. Dolžnost članstva je, da se vsaj letnih sej udeleži, da vidi, kako društvo napreduje, da razmotriva o važnih problemih društva za prihodnje leto ter da izvoli dober društveni odbor. Na letni seji tudi sklenite, da bo dalo društvo letni oglas v Ameriško Domovino. Tak oglas stane za celo leto samo $5.00 in je priobčen vsaj enkrat na mesec. V oglasu so im(l.*l>»ii icHft'ivnii) je znižana cen* m stane samo: Naročila sprejema $2.00 KNJKiAKNA JOSEPH (iKI)LNA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. _ tfj k'1 * ka[I Dijaki medicinske univerze v Buenos Aires so vprizorili demokracije kot protest napram vladnenl boij rim ie bil eden demokratično usmerjenih profesorjev razrešen službe. Ta odlok je bil izdan m V°ve • - -