5. ste*.
V Ljubljani, torek 6. januvarja 1920.
Poštnina pavšalirana.
nL leto.
Velja v Ljubljani in po pošti:
telo leto	...	K	120--—
pol Ria	.	.	.	„	60 —
fetri leta	.	.	.	„	3Q-~
ts mesec	.	.	.	„	10'~
Zk inozemstvo:
:tla leto pol leta. ietrt leta ra mesec
K 140-— .. 70 —
12-—
Na pismene naročbe urez pokljat e denarja te u moremo ozirati
Novi c.:ročniki naj poiiljajO naročnino po nakaznici.
Oglasi te zarainnajo po
porabljenem prostoru in sicer ' ram visok ter 55 mm noto prostor zaenkrat 1 K, za veCkrat popOst
Uredništvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu -.......—	■■■—'	štev. 8. Telefon štev. 44.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 60 vin.
Vprašanjezn glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi raj se frankirajo. — -	Rokopisi	se	ne vračajo.	...
Frankovski izdajalci na Reki.
Izvirno poročilo »Jugoslavije«, Bakar, 5. jan. Prve dni po novem letu sta se mudila na Reki zloglasna frankovska politika dr. Sachs in dr. Frank. Kai sta delala, se ne ve. videli pa so lih ponovno v družbi crAnmvnzilevih častnikov. Po Bakru
so razširjene govorice, da fe tudi uinor časnikarja Krzr.ariča oo laškem vojaku v zvezi z njuno navzočnostjo. ker sta ga oba pozna»a kot navdušenega Jugoslovana in sta opozorila nanj d'Annunzijeve ljudi.
Emisijska banka SHS.
Ministrski svet odobril reorganizacijo »Narodne banke«
LDU. Belgrad. S. jan. »Pravda« javlja, da je pogodba med državo in Narodno banko o preosnovi Narodne banke v emisijsko banko vse države dovršena in da se bo podpisala jutri. Narodna banka bo takoj prevzela vse filijalke Avstroogrske banke. Otvcri se vpis delnic za 20 milijonov dinarjev v zlatu za vse podanike ktaliestva. Narodna banka bo potegnila krone in dinarje al pari z novimi kronsko-dinarskimi bankovci iz pro-
meta, ki lih krije vsa imovina Narodne banke in današnji bankovski dinar. Izplačevanje teh novih bankovcev se bo pričelo takoj in se bo končalo v 15. do 20. letih. Narodna banka le pristala na to. da vstooi v upravo en Slovenec in en Hrvat (dr. Vekoslav Kukovec in Miroslav Kulner). Tri mesece po izvršitvi prvega vplačevanja bo volitev neve uprave. Ministrski svet le predsi-nočnjim sprejel to pogodbo in pooblastil finančnega ministra, da jo izvede.	.
Spor med Pa ičem in Proticem.
Izvirno poročilo »Jugoslavije«.
Belgrad, 5. jan. »Pravda« poroča, da ie došlo med obema voditeljema radikalne stranke Pašieem in Proti-čem do ostrega Spora, ker Pašič ne odobrava sedajr.e taktike opozicijo-nalnega bloka. Zlasti sc Pašič ne strinja z znanim opozicijonalnim manifestom in noče dati nanj svojega podpisa, čeprav so aa iz Belgradu za to že ponovno prosili.
Kaj je s Trocki jem?
Podrobnosti o umoru.
LDU. 4. januarja. »Vossische Zeitung« poroča iz Kodanja: Glede na govorice o umoru Trockega poročajo nastopne posameznosti: Trocki Je šel na ogroženo fronto,
kjer je vsled notranjih nemirov dezertirala množica vojaštva ter je skušal z veljavno besedo vzpostaviti red. Pri tej priliki je naperil proti poveljujočemu generalu Borisovu silne očitke, General mu je precej ostro odgovarjal, nakar ie Trocki v naj-večji sili zapovedal, postaviti generala nemudoma pred prvi zid in ga ustreliti. Še preden pa je mogel vojak povelje izršiti, je generalov pribočnik potegnil revolver in trikrat ustrelil na Trockega, ki je kmalu na to Izdihnil. »Vossische Zeitung« pripominja, da je treba seveda počakati, da se vest potrdi.
Kralj Nikita umira.
LDU. Berlin, 5. januarja. »Vossische Zeitung« poroča iz Ženeve: Bivši črnogorski kriij umira, ker ga je pred par dnevi zadela kap.
Davek na vojne dobičke.
Priznati se mora našemu gosp. finančnemu ministru, da le mož ini-cijative. srečne roke pa nima. še nam leži v želodcu njegov predlog o zamenjavi kron v dinarje po relacij' 1:4, in že nam ie njegova kuhinja skuhala nov predlog, ki se nam zdi 8e mani prebavlliv. On predlaga »davek na vojne dobičke«, pa to ni resnično davek na vojne dobič-k e, ampak to bi bil davek na d o-h o d k e vojnih let. In to ie velika razlika! Mi smo si davek na vojne dobičke vedno predstavljali k )r premoženjski davek, ne pa kot osebno - dohodninski davek. Po naši sodbi naj bi se sesta • vile posebne komisije sestoieče iz sodnlka-jurista. zastopnika davčne oblasti, veščaka-trgovca in zapisni-
karja. Te komisije naj bi bile zaprisežene, in bi se naj kršitev uradne tajnosti kaznovala z zaporom. Pred te komisije naj bi se pozvali vsi industrijalci, trgovci, obrtniki, agenti in vsi verižniki. Ugotovil nai bi se pri teh komisijah razloček med premoženjem leta Idil in med premoženjem 31. decembra 1919. Pri tem naj bi postopala komisija nasproti starim firmam in sploh dostojnim ljudem do skrajnosti prizanesljivo in kulantno. Prvo vprašanje naj bi bilo na trgovčevo vest: »Koliko znaša razloček med premoženjem leta 1911. in leta 1919 do Vaši vesti?« Ako bi bil odgovor koli-kortoliko zadovoljiv in verj-ten. naf bi se komisija ž njim zadovoljila. V protivnem slučaju nal bi se posve-
tovala in stavila trgovcu nadaljnja vprašanja, eventuelno mu dovolila, da predloži v podkrepitev svoje *z-jave dokaze, bilančno knjigo, kupne pogodbe itd.
V slučajih pa, ko bi bila upravičena sumnja, da se hočejo znatni deli premoženja prikriti, naj bi bila komisija upravičena zah te v aj i dokaz po knjigah ali po manifestacijski priseg I-eventuelno odrediti preiskovalni zapor in stvar izročiti državnemu pravdništvu, ki pa bi moralo zadevo v najkrajšem času tako ali tako rešiti. Ugotovljene premoženjske diference med 1. 1911. in 1919. naj bi se potem obdavčile.
Tako smo si mi predstavljali davek na vojne dobičke. Mesto tega pa dobimo surogat davka na d u-h o d k e med vojno. Ali gospodu finančnemu ministru ni znano, da si ie med vojno rrrarsikak trgovec m marsikak krnet — »steber sloven skega naroda« — pomagai. da je poplačal stare dolgove, tako, da mu ni nič ostalo, kakor bremen prosta trgovina in bremen prosto posestvo? Ali naj te reveže — reveže v primeri z vojnimi dobičkarji! — sedaj zopet pahnemo nazai v staro zadolženost in bedo? Tekom 30 dnlj naj plača 50 od sto, tekom nadaljnih 60 dnij 25 od sto in tekom nadaljnih 60 dnij spet 25 od sto tega davka, ki se bode odmeril od davno porabljenih zneskov! in morda bode ta davek še prav visok, ako so bili dolu.•tiki in stari dolgovi visoki! — Mislimo, da g. minister med »dohodke vseh virov« ne šteje tudi zneske, ki se prejmejo za prodane nepremičnine in vrednostne papirje, katere ie moral med vojno marsik do prodati, da je plačal dolgove in se preživel. Če bi g. minister štel med dohodke tudi te zneske, potem bi bil vpliv nove predlagane naredbe naravnost katastrofalen. Pripominjamo še. da ti zneski po splošnem naznanim po nazorih Juristov in po mnenju davčne administracije doslej niso veljali za »dohodke«, in pri tem mora na vsak način ostati še za-naprei.
Prigovarjati imamo novemu predlogu tudi, da je nejasno štili-ziian. Zakaj se vlada vedno trudi biti nejasna? Od katere diference se naj po predlogu odmeri davek? Ako je	znašal	dohodek leta	1911.
K 20 000, leta 1914. do 1919. pa vsu-ko leto 30.000 kron; ali se potem odmeri davek za 6 let, za vsako leto od K 10.000, ali pa se odmeri od zneska po 5 X 30.000 = K 150.000 manj K 20.000
♦eflaj od K 130 000 za 5 let t. J. za leta 1914 —1918.. in potem	od	zneska po	K	30.000
manj	K	20.000
tedaj od	K	10.000
Prosimo nekoliko več jasnosti! In ali bi ne bilo umestno, sklicati tudi v tej zadevi e n k e t o — seveda brez vojnih dobičkarjev — ki naj bi stvar preštudirala, če že mora vse biti brez narodnega predstavništva?
Mi smo za premoženjski davek od vojnih dobičkov, ne pa za dohodninski davek od deloma ali celotno že porabljenih dohodkov; že zato. ker so vojni dobičkarji dovolj premeteni, da svojih dohodkov niso nikoli po pravici na po vedo vali, ainpak se iih more pravično obdavčiti le, ako nad njimi visi Damoklejev meč — m a n i i e-atacijske prisege.
Za vojnimi dobičkarji naj bi se kasneje s posebnim premoženjskim davkom obdavčila tudi prem u-ž e n j a zasebnikov sploh, ki presegajo svoto K 500.000. brez ozira na to. ali so ta premoženja bila pridobljena pred vojno ali med vojno. Pravici sloboduo pot!
Franjo b.
za leto 1919?
Koroško.
Meje našega kraljestva niso še na nobeni strani določene, tako, da lahko rečemo, da Je vsa dolga črta od Banata do Celovca en sam velik vprašaj, in zapadita meja ravnotako
— smo še bolj v neugodnem smislu. To je težka situacija, zlasti če se pomisli, da imamo za sabo pet let svetovne vojne. Treba je le majhnega vzroka in pozornost naroda se odvrne od ene točke — kjer prodre neprijatelj. Kajti precej verjetno je, da manevrirajo naši nasprotnihi ko-likortoliko dogovorno. Tu je treba opreznosti. In zdaj, ko stopa zopet Jadransko vprašanje v akuten Stadij, j& več kot gotovo, da bodo napeli Nemci vse sile, da izkoristijo to priliko v svoj prilog pri ljudskem glasovanju.
Tu se zanašajo na dva faktorja. Prvič .je bila Koroška vsled Karavank tako oddeljena od Kranjske in ostale Slovenije, da se je razvil pro-vincijalizem do skrajnosti, in zato bodo povdarjaU Nemci med ljudstvom nedeljivost province in je verjetno, da jim bo šel marsikdo na ta lini.
Druga napaka bi se lahko naredila pri naši politično-strankarskl borbi s tem, da bi se zanesla ta borba tudi na Koroško, kjer bi hotela delati vsaka stranka na lastno pest
— tepen pa bi bil cel slovenski narod.
Poleg tega Je treba pomisliti,- da stopajo danes nacijonalne ideje v ozadje in vladajo socijalne svet. Zato moramo urediti na Koroškem vse prometne in prehranjevalne razmere ra ta način, da bo ljudstvo občutilo, da se mu tu res boljše godi kot bi se mu v nemški Avstriji in da mu Je samo v Jugoslaviji zagotovljena go-
VLAD. LEVSTIK; Nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
Stari gospod, ves izmučen po skrbi za javni in svoi osebni blagor, Je obupaval, ko je izvedel od baronice, da ni opravila pri grofu ničesar. Blamirana diplomatka ga je odpravila tako temperamentno, da si v prvi osuplosti sploh ni utegnil zastaviti vprašanja, kako daleč sega pravzaprav njen poraz in kaj vse ji Je izpodletelo. »Mein Gott,« je vzdihoval v samoti svoie pisarne, »rešitev ie bila vendar tako lahka in tako preprosta! Česar ne bova vedela midva s Skobvllom morda nikoli, bi bila dognala baronica v petih minutah: ali ima grof vtetovirano znamenje, ki ga navaja tiralica, ali ga nima? še pet minut ni treba, da bi trajala takšna preiskava; jaz vsaj sem podlegel zmerom hitreje, ko sem bil mlajših let . . .« Vso tisto noč ni zatisnil oči; premetaval se je tako. da je Klotilda kraj njega sanjala o potresu. Proti jutru pa ga je zgrabila misel; nemara je zgodovin-
ska resnica drugačna? Baronica sc je morebiti opekla v političnem delu svojega poslanstva, opravila pa je vse. kar spada takorekoč v njen lastni račun in je zanjo samo po sebi dovolj bogata nagrada. Ona Je, recimo, videla višnjevo repatico. Toda ženica ni neumna; zaduhala je, kal pomeni, in hoče prav po lisičje za-mesti sled. da je ne bi kdo vpletal v razkritja, ki so pred durmi!
i
»Pozna me. da sem pretkan politik; lehko si misli, da ie nisem poslal radi nemškega rnostu, marveč edino zaradi višnjeve repatice,« le kimal siromak, trkaje se po čelu. »In tako bi bil moral storiti, ako bi bil pametnejši!«
Kes ip tesnoba sta mu nabirala obraz v tako lasno Čitljive gube. da je Skoby!f, katerega so dopoldne »slučajni opravki« zanesli k njemu, takoj zaslutil nekaj važnega in brez težave izsesa! starčku skrivnost njegovega ponesrečenega diplomatskega podjetja.
»In niste pretipali baronici obisti?« Je vzkliknil, slišavši e-kscelen-
£ine dvome.
»Kako. saj je malo manjkalo, da ml ni naravnost pokazala vrat!«
»Bilo bi nadvse dragoceno,« je vzdihnil komisar in začel dokazovati, da bi »imela avtoriteta vse adute v rokah«, ako bi on, predsednik ne bil zamudil »te edine, neoo-vračliive prilike«; gnetel je siromaka, dokler ni ta. prepričan, da je »spet vse izgubljeno«, zaprosil malodane s povzdignjenimi rokami:
»Rešite me vi!«
Skobvll je velikodušno obMUbil storiti, kar je v njegovi moči; zamolčal Je, da tega ni malo. Njegova mišičasta postava ie bila našla svoje dni milost v baroničinih očeh ter mu pripomogla do stikov, ki so pomnožili rogovje na baronovi glavi za nov in ne najmanjši odrastek, še zdaj ga je imela zapisnega v dovolj hvaležnem spominu, da je mogel brez težave osvežiti znanje, kolikor je bilo treba v njegov namen. In tako sta sedela tisto popoldne pred zgodovinsko nočjo sama v njenem koketnem salomčku.
Policist se ni hotel prenagliti: Sole ko so bila tla pripravljena, je oprezno pozabavljal ekscelenci. Baronica ie pritegnila, in žive oči so JI zasrsale od jeznega zaničevanja.
»On ni več moč na svoiem mestu,« je povzel. »Tak človek mora intrigirati, jawohl. a tudi molčati... Prav danes se je revežu nekaj zareklo, kar sem mu silno zameril. Hudo sem se ustrašil za vas!«
»Zame? Pa ne mogoče — ?« Umolknila je sredi stavka, igraje z dvignjenimi obrvmi.
»Žalibog!« je prograbil komisar. »Le kako vas je mogel izpostaviti! In na kakšni bedasti podlagi: naivni starec je imel Klinnigsbrucha res za grofa... Sama sreča, da smo drugi tudi še na svetu.«
»Kaj hočete reči?« Planila je po-koncu, vsa osupla in razburjena. »Res, da, slišala sem namigavania, že snoči... Mladinska stranka trosi čudne govorice!«
»Resnica je hujša od vseh govoric. Dozdevni grof je nevaren mednarodni zločinec; ali ga poznate?« Pomolil Ji le tiralico,
spodarka bodočnost. To pa je treba kmalu urediti, kajti prihajajo pritožbe. ki pravijo, da se ne dela v vseli ozirih tako. kakor bi se moralo! P. P,
Beli teror na Madžarskem.
Vesti iz Madžarske prihajajo K nam v Jugoslavijo zelo poredko i« Še to morda večinoma preko nem-kih listov. Zato si tudi nismo prav na Jasnem, kaj se tam godi.	n.
Avstrijski socijalno-demokraškl listi prinašajo v zadnjem času poročila o grozovitih činih madžarskega belega terorja. Kakor so naši listi že poročali iz Budimpešte, je odkrila madžarska vlada pred kakšnimi 3 tedni komunistično zaroto, ki je bila naperjena proti vrhovnemu poveljstvu madžarske narodne vojske in kf Je hotela osvoboditi iz ječe na smrt obsojenega komunista Korvina. »At-beiterzeitung« poroča, da je na teni samo toliko resnice, da sta bila aretirana brata Felmar kot osumljena, da hočeta rešiti Korvina. List pravi nadalje, da hoče bela vlada to prilika izrabiti in z izmišljeno zaroto podžgati ugašajoče sovraštvo prezebajočega in stradajočega madžarskega ljudstva, zadušiti zadnje rahle glasove Človečanstva in razuma ter na 'a način začeti novo ero preganjanj. Zdi se, da so preganjanja naperjena proti demokraški stranki, čeprav je zastopajta v vladi potom svojega voditelja ministra Peyerja; kajti drugače je nerazumljivo, zakaj se je vi zvezi s takozvano zaroto vršila hišna preiskava v redakciji socijalnode-mokraškega lista »Nepszava« in v! sekretarijatu socijalno-demokraške stranke. V sekretarijatu je bil slučajno prisoten minister Karel Payer in je protestiral proti hišni preiskavi, nakar so mu pokazali povelje^vrhovnega poveljstva. Telefonsko pozvanf vrhovni poveljnik Horty je izrekel, da je hišno preiskavo zapovedal sam.
Ti dogodki kažejo na to, da hoče vojaški diktator Horty'A)rekrižal politiko Huszarjeve vlade, ki stremi za tem, da pridrži v vladi socijalne demokrate, ki so vsled priključitve lc režimu belega terorja postali neškodljivi. Drugače se skoro ne dajo tolmačiti hišne preiskave in razni drugi podobni čini.
Avstrijski listi poročajo tudi o brezštevilnih umorih komunistov, ki jih izvršava beli teror iz maščevanja. Pravijo, da ni bil rudeči teror nič proti belemu terorju in naštevajo celo vrsto imen na smrt obsojenih komunistov.
Resnica ie gotovo, da rudečili leioristov ni bilo kaj prida, toda toliko lahko povzamemo po raznih vesteh, da so beli teroristi sedaj še sla-bejšf. Kolikor se tudi lahko skleca, hočejo beli uvesti vojaško diktaturo In hočejo spraviti vse s poti, kar jih ovira pri tem.
»On je!« Baronica se je zdrznila in prebledela; toda prvotni izraz strahu na njenem obličju se je kaj naglo umeknil srditemu zmagoslavju. »Ni dvoma!« je viknila skoraj veselo.
»Zavrgel jo je, bedak«, je ugenil komisar. »Skoda, škoda! Veseno, prepričajmo se. Policija mu je na sledi«, je povzel, gledaje ji pazno v oči. »Mislim, da vprizarja tudi predrzne vlome le on in nihče drugi; ali kaj, ko stoji zanj vse iavno mnenje, ne iz-vzernši prvih predstavnikov avtoritete, in bi se manj čudili, ako bi aretiral Boga v nebesih, nego če grem ter iznenadim grofa s hišno preiskavo. Na srečo imam zdaj obsežna pooblastila.«
»Podvizajte se, da ne bo prepozno!« je poskočila baronica.
»Treba mi le le zadrgniti mrežo.«
»Prav se zgodi njemu in vsem njegovim pristašem!«
»To je vse, kar mi veste pove« dati?«
»Kaj hočete slišati več?«
(Dalie prih.)
Dočim so sc Nemci po katastro-falnem porazu svoje vojske vsaj deloma iztreznili in napeli vse sile, da bi se z delom oddolžili bremenom časa, so Madžari ostali stari domiš-Ijavci: oni ne delajo, ne obiiavlajjo, temveč žrtvujejo ves čas sanjam o madžarski iredenti
Kakšni domišljavci so Madžari, nam lahko dokaže vest, ki jo je pred kratkim raztrosil v svet peštanskl »Uj Nemzedek«; razkričal je, da ne pripadejo Madžarom samo kraj, ki jih imajo »začasno zasedene« Jugoslovani, temveč da dobi Madžarska nazaj tudi osem slovaških županij, katere upravljajo sedaj Čehi. Da bo laž verjeinejša, je »Uj Nemzedek« dodal, da Se z odpadom omenjenih osmih slovaških županij računa v Pragi kakor z gotovim dejstvom.
Nedavno se je vrnil iz Pariza 6e-lioslovaški mirovni delegat Osudsky, in ko so ga vprašali kako stoji madžarska stvar v Parizu, Je dejal Madžarska delegacija pojde v Pariz ko-Češ — nočeš in bo prav tako liočeS — nočeš morala podpisati predloženo Ji mirovno pogodbo. V Parizu se bo že overila, da so meje naprara Madžarski končnoveljavno določene in da se definitivni tekst mirovne pogodbe ne' da več Izpremniti.
Madžarom pa tudi ta izjava ne pomaga. Kakor doslej gostijo še nadalje antanttno misijo v Budimpešti n Ji dokazujejo svoje »trpljenje« v Svetovni vojni. Zato se ni treba čuditi poročilu nekega člana antantine-ga zastopstva v Budimpešti, ki Je pisal v Pariz, »da je madžarski narod trpel In med vsemi narodi v vojni največ pretrpel, zakad vse, kar Je žrtvoval, je moral žrtvovati proti svoji volji tujim spletkarjem na ljubo x.
Kako stoji madžarsko vprašanje v Parizu, nas lahko Informira tudi poročilo nekega našega iz Pariza domov došlega delegata, ki je o teritorialnih vprašanjh Madžarske podal to-le Izjavo: Vprašanje madžarskega ozemlja je že davno gotova stvar, svet četvorice ga najbrže He bo več pretresal. Kraji, k! Jih imamo, so torej definitivno naši in madžarske satije nas kvečjemu lahko zabavajo, resne bojazn pa ne morejo zbudit! v nas.
Madžarska domišllila. I Te UmH Je teba takoj predati madžar-
- skemu vojaškemu poveljnlštvu, da bodo kaznovani. Na vseh letakih Je podpisano poveljstvo honvedskega društva za Prekmurje.
Zagrebška »Nar. Politika«, ki piše o zadevi obširneje, zahteva, da podvzame vlada proti doseljenim Madžarom, renegatom hi Židom v Prekmurju najstrožjo akcija
Liga za madžarsko iredento.
V Budimpešti so MadžarofiH osnovali društvo, katerega namen je, delati na to, da se Bačka, Baranja in Banat s starimi mejami priklopijo Madžarski državi. Pozabili pa niso niti na Prekmurje, kar nam lahko po-svedočijo letaki, ki so jih Madžari po svojih agentih delili prekmurskemu prebivalstvu.
V letakih poživljajo Prekmurce, aaj nemudoma zahtevajo 1. izpraznitev Prekmurja po srbski vojski do Drave na južni strani; 2. zasedbo Prekmurja potom honvedskih čet; 3. angleško komisijo (Angležem diši Budimpešta kot sedež trgovine na vzhodu, Madžarom pa angleška komisija. Čudna harmonija!) ki naj se uveri o čustvih prekmurskega prebivalstva. Eden od teh letakov končuje S karakterističnim zaključkom: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Živelo naše rimskokatoliško Medmurjel — y drugem letaku so imenovane vse osebe, ki so sedaj na krmilu upavtilh oblasti. O njih pravi letak: Vsakega pravičnega in domoljubnega Prekmurca dolžnost je, da na imenovane renegate (sedanje uradnike) pazi in da prepreči njihov beg kadar vkoraka v Prekmurje honvedska vojska.
Proti nepismenosti med Srbolirvati.
Hrvat sita in Slavonija, Bosna in Hercegovina, Dalmacija ter ostale srhohrvatske pokrajine imajo toliko analfabetov, da so začeli posamezni rodoljubi in skoro vse časopisje ba-viti se s problemom, kako se naj od-pcmore tenu zlu.
Zagrebška »Narpdna Politika« piše: Ne samo, da ne raste število pismenih ljudi, temveč se po nekaterih krajih nepismeni celo procentual-no množijo. To ni čudno. V nekaterih krajih nima naš človek dovolj smisla za šola kjer fca pa ima, tam nimajo otroci oblek, čevljev; ponekod jih zadržujejo doma radi dela na polju alf radi kašnih drugih poslov. Tako raste nepismenost.
Veliki so grehi prejšnje uprave. V nekem kraju je n. pr. 796 šoloobveznih otrok, ali samo en učitelj. Šolo obiskuje 70-75 otrok. Podobnih slučajev je pri nas vse polno.
Radi tega šo započeli rodoljubi akcijo prti nepismenosti. Vsakdo je dolžan, sodelovati. Glavno Je pri tem, da si vsakdo izbere za pobijanje nepismenosti takšno metodo, ki je primerna in uspešna za področje njegovega delokroga. Za Hercegovino Jc zelo dobra metoda fra. Didaka Bun-tlča, ker se Je tamkaj narod navadil, da posluša fratre in da se zbere na določenem mestu, kjer se uči čitati in pisati. Na Hrvatskem In v Slavoniji, kjer je ljudstvo mnogo manj razpoloženo za disciplino je treba metodo predrugačiti. Ne -smejo se forsirati kurzi, temveč se mora uvesti po-učavanje poedincev. Poučavall naj bi pismeni kmetje in kmetice. Dolžnost duhovništva, učiteljstva in di-Jaštva Je, da takšnim kmetom-uči-teljem pokaže način, kako je treba poučavatl nepismene.
JUGOSLOVANI V ROMUNIJI.
Subotlški list »Ne ven & poroča: V Banatu vzdihuje pod romunskim Jarmom kro« 80.000 pravoslavnih in krog 15.000 rimskih katolikov, ki živijo v planinah med Oravico, Anino in Rešicebanijo In se imenujejo Kra-šovanl. Oni govorijo naš jezik, toda, ker živijo v morju tuJeRa Jezika. Je opravičen strah, da se ne bodo mogli zoperstavljati strašnemu romunskemu navalu in da se bodo porumunili. Pomniti moramo, da so nam vzeli. Romuni 4 pravoslavne monastire (samostane), najbogatejši srbski mo-nastir Bezdin pod Aradom. Sent DiuradJ med Temišvarom in Vrš-cem, dalje Zlatico pod Belo Crkvo in Baziaš monastir ob Donavi.
Tam imamo 43 pravoslavnih far in 61 šol. Od 61 učiteljskih mest Je zasedenih le 49, in to 27 mest ed vsposobljenib, a 21 od nevsposoblje-nih učiteljev. — Katoliki nimajo svojih šol. Pri njih so bile za časa madžarske ere vse šole državne, a učitelji Madžari — sedal bodo seveda Romuni.
Naši Klisurci, bivajoči preko srbskih mej ob Donavi, katerih Je krog 16.000 ravno tako nimajo svojih šol. Tudi pri njih so šole državne, a učitelji Romuni afi Madžari
Jugoslavija.
Politična posvetovanja v Zagrebu. | železniškega osobfr. Kontrola h
Zagreb, 5. (Izv. poročilo). Sinoči In danes zjutraj so se pripelali v Zagreb minister Pribičevlč iz Beograda, minister dr. Lukinič iz Karlovca, minister dr. Kramer in predsednik pokrajiske vlade dr. Žerjav iz Ljubljane. Ob tej priliki se vrše danes in Jutri važa politična in gospodarska posvetovanja, posebno tudi v valutnem posvetovanju.
Ministru Pribičevičn groze z atentatom.
LDU 5. »Pravda« javlja: Depeša bez podpisa iz Zagreba preti ministru notranjih poslov Svetozarju Pri-bičeviču z atetatom ob prihodu v Zagreb.
Vabijo nat.
LDU Trst, 3. Dopisnik lista „La-voratore" javlja iz Ženeve, da pojoča beograjski korespondent iu-cernske Agence Centrale, da bo Jugoslavija povabljena, da sklene s Francijo In Anglijo defenzivno zvezo.
Ratifikacija mira z Avstrijo.
LDU Beograd, 4. ,3eogradski dnevnik" poroča: Vlada bo v kratkem času. ratificirala saintgermain-sko mirovno pogodbo. Pogodba bo objavljena v »Službenih Novinah" v obliki naredbe. Na ta načm bo prešla naša država v mirovno stanje z Avstrijo. Potem pride na vrsto ratifikacija miru z Bolgarsko in Madžarsko.
Čiščenje na železnici.
LDU. Bclgrad, 4. Jan. Ministrstvo za promet Je izvedlo tajno kontrolo
svoj posel že začela in pokazali so se že tudi znatni uspehi. Tako so našli predsinoči v Batajnici postajena-čelnika opitega in v družbi tamburašev, in sicer ravno pred prihodom brzovlaka. Ta postajenačelnik Je bil takoj suspendiran ter 6e Je uvedla proti njemu sodna preiskava.
Prevarani Črnogorci.
LDU. Belgrad, 4. Jan. »Pravda«
Javlja s Cetinja: Mnogo Črnogorcev, ki so zbežali in nočejo služiti Italijanom za njihove nakane, se ie predalo našim oblastim. Vsi trdijo, da so bili prevarjenl od Italijanov.
Regent Izostane do 13. t. sn.
LDU. Belgrad, 6. jan. Nj. Visokost prestolonaslednik regent Aleksander se ne vrne v Belgrad pred pravoslavnim Novim letom.
Še laška hinavščina.
LDU. Belgrad. 5. jan. Zastopnik ministra za zunanje posle g. Ljuba Davidovič Je prejel iz Pariza od laškega zunanjega ministra Scialoje to-le brzojavko: čestitke, ki ml jih Je Vaša ekscelenca ljubeznivo izrazila. so me globoko ganile in sem Vam zanje iskreno hvaležen. Vaši ekscelenci in Junaškemu narodu, čigar zunanjo politiko vodite, pošiljam svoje čestitke, navdahnjene z željo, da postane vez. ki druži naša dva naroda, še tesnejša,
Neodrešena domovina.
Laška kultura.
LDU. 4. januarja. Poveljnik po* sadke v Primostenu ie dal z bikovk<3 bičati Mata Huljeva, Skorina in Du-pina, ker so se protiviii rekvizicijf olja. Huljeva so aretirali In oddali vojaškemu sodišču v Zadru.
Za naš Vis.
LDU. Split, 4. januarja. Povodom vesti, da bi Vis mogel pripasti ItalijL se je v vsej nezasedeni Dalmaciji med prebivalstvom pojavilo močna gibanje za priklopitev Visa Jugoslaviji.
Nemiri v zasedeni Dalmaciji.
LDU. Split, 4. januarja. Na božične praznike je bilo v Rogoznici, v Tijesnem, Vodicah in Kninu več resnih spopadov med prebivalstvom la karabinjerji. Več oseb so zaprli zaradi popevanja narodne himne.
Razna poročila.
Mirovna konferenca.
LDU Beograd, 4. »Politika« Javlja iz Pariza: Iz ameriških In angleških krogov doznavamo, da pride sredi t. m. L!oyd George v Pariz, da z zastopniki drugih zaveznikov izmenja ratifikacijske listine mirovne pogodbe z Nemčijo. Ako bo tedaj rešeno vprašanje glede D’ Annunzia in njegovih upornikov, pride gotovo tudi Nitti v Pariz in nato se pravzaprav prične jadranska konferenca. Kakor vse kaže, Je malo upanja, da se doseže sporazum med rimsko vlado in D’ Annuzijevlmi uporniki. Zastopnik Anglije sir Crovrer bo oddal svoje posle angleškemu ainbasaderju in v dveh dneh zapustil Pariz.
George pojde z Niitijem v Pariz.
LDU Pariz, 5. Po izvestjih lz Londona odpotuje Lloyd George v sredo
zjutraj v spremstvu italijanskega ministrskega predsednika Nittija, Id dospe danes v London, v Pariz, kjer se bo mudil do 20. januarja.
Obnovljen promet-v Avstriji.
LDU. Dunaj, 5. Jan. Javni osebni In prtljažni promet na avstrjsklh železnicah se v redo dne 7. t. m. vzpostavi do nadaljnega v istem obsegu, kakor pred 22. decembrom. Promet ostane kakor dosedaj ukinjen samo ob nedeljah.
Grški kralj si zlomil nogo.
LDU. Atene. 3. jam. Havas po-s konja in si zlomil nogo v gležnju, reča: Kralj Je pri skakalni vaji padel En mesec bo moral ostati v postelji.
Povratek češke sibirske armade.
LDU. Praga, 3. januarja. (ČTU). Francosko vojno ministrstvo Je če-hoslovaškemu ministrstvu za zunanje stvari poslalo brzojavka kjer po-trjuie dogovor Zedinjenih držav z Veliko Britanijo glede povratka če-hoslovaške armde v Sibiriji. Zedi-
njene države dovoljujejo kredit in ladje za prevažanje 36.000 mož. ostanek pa Velika Britanija. Armada se je že začela vračati.
Madžarska mirovna delegacija«
LDU Budimpešta, 5. Prva skupina madžarske mirovne delegacije Je danes dopoldne odpotovala v Pariz.
Pariz pod vodo.
LDU. Pariz, 3. januarja. Havas poroča: Sena preplavlja čimdalje večje dele glavnega mesta Pariza.
Delo v Petrogradu ustavljeno.
LDU. Kodanj, 4. januarja. (Dun. KU), Po brzojavki iz Helsingforsa poroča »Krasnaja Gazcta«, da je vsled pomajkanja sirovin ustavljeno delo v vseh petrograjskih tovarnah.
Vstala v Koreji.
LDU Pariz, 3. Kakor poroča »Chicago Tribune« iz Washingtona, je izbruhnila v Koreji očitna vstaja. Isti lst poroča z Honolula, da podpirajo gibanje krščanski misijonarji Jn šef japonske policije v Koreji.
Požar uničil 31 lokomotiv.
LDU Dunaj, 4. (ČTU) Škodo, ki jo je povzročil požar v tvornic! lokomotiv Severne železnice v Jedier-šee, cenijo na 40 milijonov. Uničenih Je bilo 31 lokomotiv.
Bivši policijski prefekt v Benetkah osumljen veleizdaje.
LDU Dunaj, 4. Bivši policijski nadzornik v Benetkah Je bil aretiran zaradi veleizdaje in sporazuma s sovražnikom. Listine, ki dokazujejo njegovo krivdo, so se našle v Puli.
Potresi v Mehiki.
LDU. Mehika. 5. Jan. Agence Havas Javlja: Potresi na kopnem hi na morju so na več krajih dežele, zlasti v provinciii verakruškl povzročili ogromno škodo. Katastrofe, so zahtevale mnogo ljudi kot žrtev.
Pred rešitvijo jadranskega vprašanja.
Nitti v Parizu.
LDU. Pariz, 4. januarja. Ministr« ski predsednik Clemenceau Je danet popolde sprejel italijanskega ministrskega predsednika Nittija in imel % njim daljši razgovor.
Začetek konference.
Trst, 4. V Parizu se te dni sestanejo francoski, angleški in italijanski premljeri, ki bodo razpravljali med drugim o Jadranskem la turškem vprašanju.
Pogovor s kraljem.
Trst, 4. Predsednik Nitti je imel prad odhodom iz Rima s kraljem dolg razgovor, v katerem se je določila meja Italijanskih žalitev, ki jltf ima Nitti predložiti zaveznikom * rešitev.
Malodušnost Italijanskih listo/.
Trst, 4. Razni listi, med njimi tudi „Messaggero“. izražajo malodušnost in dvomijo o uspehih Nittijevega potovanja v London, ker zadevajo italijanske zahteve pri ententi že itaW na odpor in nasprotje.
Dva rešita delegata pri državnem podtajniku.
LDU Trst, 4. Državni podtajnik ministrstva za notranje posle Grassi je sprejel reška delegata Bellaslcha in Ninija ter se z njima razgovarial o merah in ukrepih, ki jih zahteva reški Consiglio Nazionale, dokler se definitivno ne reši vprašanje pripadnosti Reke,
Japonci v Sibiriji.
LDU. Pariz/5. januarja. »Matin« piše o japonski intervenciji v Sibiriji: Sedaj jc jasno, da Zedinjene države puščajo Japonski v Sibiriji popolnoma proste roke. To je eden izmed najvažnejših preobračajev v zgodovini. Strah proti boljševizmu daje Japonski premoč, katere ne bi mogla pridobiti niti v vojni z Rusijo* niti za svetgvne vojne. Zedinjene države in Japonska postanejo sedaj velike obkrajlne države Tihega oceana. Japonska bo vsied tega tudi V. evropski politiki igrala pomembnejšo vlogo; Sibirija postane za Japonsko to, kar je Kanad za Anglilo. Neizmerno bogastvo zemlje ogromnega bsega bo omogočilo tvrbo nove vo-likanske države.
'■Umil
S*P-Wfl
Kajtimar:
Fragmenta vitae.
ODLOMKI ŽIVLJENJA.
• (Konec.)
Kako da si odšel in sl me pustil samo?
Ali bi mogla kdaj verjeti, da boš odšel pred menoj? Vse na svetu bi mogla verjeti, da solnca ni, da soln-ce ledeni, ne greje bi verjela, a tega ne, da ddideš in me pustiš samo.
Kako je prazna naša hiša, kako žalostiti! Tvoji in moji otroci sede pri mizi. Vsa živim v tttfh, razen njih ,nl zame ničesar na svetu. In vendar — dala bi vse, ko bi se vrnil tl.
Sede ob mizi in jedo. Kar povesi najmanjši — najrajši si ga imel, saj veš — žlico, pogleda na prostor, kjer sl sedel tl, in vpraša: »Kje pa Je ata?«
Vsi povesijo žlice, vsi zastrme na prazni tvoj prostor.
Kaj naj jim porečem? Zbežim v spalnico, se vržem čez tvojo postelj
Zvečer sedim ob url, ko si se vračal, pri mizi in čakam, kakor sem te pričakovala vedno. Odpro se kje duri, zasliši se korak — vzdrhti mi srce: on Je! A korak se oddaljuje, umre jek, vse” postane tiho, tebe pa ni. Minevajo ure — včasih si se malo zamudil — pozno Je pozno, tebe pa ni.
In potem pride strašna noč s svojo samoto in s svojimi strahotami. Kakor Je gonil rimski suženj žrmlje, ročni mlin. venomer v enem in istem krojju, vedno~fenakomemo, bre pre-stftnka in oddiha, tako se vrti vso noč do žalostnega jutra v moji glavi le ena bolna misel: Tebe nil Tebe nlf
l^o sl vendar vedel, kako sem se vedno oklepala z vso močjo le tebe, se oplralji vedno le ob tebe — pa sl šel! Vsa moja tnoč sl bil tl, zdaj Je vsa strta.
Otrok sem zdaj, ki ne zna pota? Kako pridem iz te noči, ko tebe ni, ko tebe ni,,.
In plakam. Dlakam
: J.*,
Ave Ilirija.
Knjiga vsebuje poleg kart In slik več ali manj znanih jugoslovanskih veličin, šest sestavkov avtorjevih ter osem tujih — na vsak način množina da bi imela knjiga pomen, če bi odgovarjala kvantiteta kvaliteti. Tega se žalibog ne da trditi. Takoj označbi avtorja, ki se nahaja na čelu naslovne strani in pravi, da je doktor Zupanič član mirovne delegacije, je treba dementirati. Ce sl Je dal spisati gospod doktor uvod od nekega Mer-cierja neznanega imena In se pustil tako malo poslaviti, je to seveda njegova stvar, če pa je navedel Istemu uvodopiscu svoja dela na tak način, da Je štel vsak podlistek za delo, tako da vidimo prestrašeni, da Je spisal dr. Zupanič 28 knjig, Je to pa vendarle • Dr. Niko Zoupanitsch, membre de la Dčlčgation du Royaume des Serbes, Croates et Slovčnes a Con-grčs de la Paix. Ave Illyria. Pr6-face de Jean-Andrč Mercier. Avec 2 cartes et 13 plauches hors-te*1e Pariš. Socičtč Očnčralo d'impriraerie »t <Tždltloft levA .....
malo bdveč.
Na višini uvoda In bibliografije stoji tud! vsebina ostalega dela knjige. Najprcje je razprava, kako daleč sega v srednjo Evropo Balkanski polotok, nato zemljepisni oris Koroške in zahteva, da mora pripasti Beljak nam, ker bi bil v nemških rokah velika nevarnost za širjenje germanizacije proti Trstu, nato sta dve meditaciji povprečne mere o Kosovem ter prvo poglavje študije o »Jugoslovan, krvi In plemenu.« Kaj naj pomeni to poglavje, ne morem uganiti. Dokazanega n! v njem ničesar — in kaj naj bi nam tudi koristilo nasproti tujini, če doženemo — če Je to mogoče z antropologijo — kakšno pleme ali plemena so stanovala prvotno na Balkanskem polotoku: Da bi Pa hoteli povedati Francozom, kaj Je antropologija, se mi ne zdi potrebno, saj Imajo svojega Le Bc-na, ki Je pre-menil tisoče Črepinj tam po Indiji In Nepalu. »Splošni oris jugoslovanske literature« je dolgočasen, dokler ne
pozabil slovenski in ni »Krsta« nikdar bral, kar ni lepo — ali pa Je pisal knjigo srbski in je Srb, ki je prevajal stvar na francoščino smatral »Krst« za »Križ«, kat- je še bolj verjetna ker diši knjiga precej po prevodu. Drugi sestavki niso avtorjevi, zato Jih pustim ob strani. In potem t« transkripcije. Jaz še i' ?em videi, da bi se Clemenceau transkriblral po Jugoslovanska Zato pa najdemo pod sliko ljubljanskega župana napis? Dr. Ivan Tavtchar! Kako se to n® samo leno vidi. ampak kaže tudi velik naroden ponos! In tudi gospod Pašič se ni pomišljal podpisati svojega Imena na pogodbi i Netnulo
Pachitch.
Nisem mnenja, da Je narod bogvpi kaj pridobil, če Izide o njem kaka? knjiga v kakem tuj. Jeziku, iluzija, d* postopajo z nami tako, ker nas ne poznajo, Je bila pač — iluzija! Vendaf, če se kaj publicira, naj se publiciral, kaj solidnega. Z mediokritefami se ž® celo nič ne pomaga. Če pa izda kd<J
pridemo do Prešernovega »Cro!x sur 1 kaj takega v lastno zabavo, mu se* Ja Savica« = Križ na Savici«. Tukaj veda ne gre kratiti veselja.
Jte .dMlta.JMg&& ali k ..Manl8 *	Joso Jurkovič.
Dnevne vesti.
— Danes prilagamo vsem naročnikom položnice in jih prosimo, da Čimprej obnove zaostalo naročnino, da se Jim ne ustavi Ust.
Upravništvo.
— Preselitev. Urad za zaščito beguncev in komisija za mirovno konferenco sta se preselila v poslopje Slov. kmetijske družbe (Turjaški trg štev. 3. II. nadstropje).
— Razpust občinskih odborov. Deželna vlada je razpustila obč. odbor v Nadolah. Za g er en ta jo imenovan posestnik Martin Fric. — Pravtako je razpuščen tudi obč. odbor v Pekrah, kjer Je bil imenovan za občinskega gerenta posestnik Anton Robič.
— Vojaške službe oproščeni bodo prostovoljni sodelavci, ki posvetijo svoj trud državni zaščiti dece in mladine, dokler bodo aktivno v rečeni namen sodelovali. Gospod vojni minister }e glasom rešitve FDJC Br. 92627 od 13. decembra 1919 dovolil, da sc za vsak konkreten primer napravi poseben predlog ter da se navede, v kaki vojni obvezi je dotičnik. V prvi vrsti pridejo v poštev poverjeniki. ki v manjših krajih (kjer krajevnih zaščit ne bo) prostovoljno prevzetno posel. Državtlo odeljetije bo razven tega izposlovalo tem poverjenikom brezplačno vožnjo za službena potovanja po železnici in z ladjami. Oblastna zaščita dece in mladine za Slovenijo v Ljubljani, dne 30. decembra 1919.
— Zvišanje brzojavnih pristojbin v prometu s Cehoslovaško. Počenil s 1. januarjem 1920 ge zviša pristojbina za brzojavke v Cehoslovaško od 6 par na 10 par t. j. po sedanjem tečaju od 21 na 35 vin., minimum 1 dinar ali 3 krone 50 vin. Poleg redne pristojbine je plačati pribitek 1 dinar ali 3 krone 50 vin. Za vsako brzojavko kakor do sedaj. Za časopisno brzojavke je pristojbina znižana za 50 odstotkov. —
— Na podkovsko šolo v Zagrebu se sprejme 40 gojencev, ki seizuče na državne stroške v podkovski stroki. Pogoji: naše državljanstvo. ; Izurjenost v kovaški obrti, telesna 'sposobnost za podkovanjo. starost (16—35 let, čitanie in pisanje, nravnostim spričevalo. Šola traje eno ieto; dve leti mora potem vsakdo služiti kot podkovski mojster pri vojakih. Gojenci dobe poleg popolne oskrbe šc doklado 30 dinarjev na m<?sec. Zglasiti se je dne 15. t. m. osebno v vojašnici prestolonaslednika Aleksandra v Zagrebu.
NSS
— Politično društvo za poljanski »kraj ic imelo v soboto večer v mali dvorani »Mestnega doma« občni zbor. Iz poročil predsednika in tajnika ie razvidno, da je bilo društvo iv preteklem letu zelo agilno in |e Imelo tudi lep denarni promet. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen zopet g. Babnik, ki je v svojem nagovoru povdarjal, da se politično društvo, ki je bilo doslej samo splošno napredno, odloči za eno Izmed Obstoječih strank. Med odobravanjem prisotnih članov Je izjavil, (da pride v poštev edino nar.-soc. stranka. V istem smislu Je govoril novoizvoljeni tajnik g. Vojska, k! Je obsojal stare politične stranke, češ, 'da so ob prevratu prevzele samo blesteče Jugoslovanske naslove, po Svoji prakšl in Strukturi pa ostale Crnožolte kakor so bile v Avstriji, ko so agitirale za vojna posojila, zbirale našo mladino k Jungschfltzom, pošiljale polkom na fronto srebrne rogove itd. Temu nasproti — je izvajal g. Vojska dalje — Je stranka nar. socijalistov čista in neomadeževana, stranka duševnih in manuelnih delavcev. zato mora biti vsak pošten ln delaven Jugoslovan njen pristaš. Predsednik Je odredil nato glasovanje o predlogu, da vstopi napredno politično društvo en bloc r nar. soc, stranko. Predlog je bil sprejet z vsemi proti enemu glasu.
Montecarlo v zagrebškem »Trgovskem Domu«. Zadnje dni je za-igrebška Policija vdrla v »Trgovski ;Dom«, o katerem se splošno govori, da se v njegovih prostorih brezmejno hazardi ra. Ničesar izrednega ni, da igrajo aii zaigrajo posamezniki ee *arn večer 80 —100.000 kron. šampanjca se popije vsak večer za 10— 15.000 K. Ko je prišla policija, so gospodje zbežali, kjer je kdo mogel, itako, da so jih dobili samo par. Zi-iclovski tihotapci in verižniki se zha-»jo zabavati na račun pošteah ljudi.
— V imenik tukajšnie odvetniške zbornice ie bil 24. dec. 1. i. vpisan dr. Franjo Ivanetič v Novem mestu.
— Tatvina na mariborski državid gimnaziji. Na Silvestrovo je izplačeval sluga na mariborski državni gimnaziji Plačo gg. profesoriem. Imel i«
denar v konferenčni sobi in Je že šestim profesorjem izročil plačo, med tem pa ga je nekdo poklical k ravnatelju. Ko se je sluga vrnil ni bilo več denarja. Izginilo je 1S.600 K, vsled Česar ostali profesorji za novo leto niso dobili plač. Govori se, da Je denar ukradel neki vojak.
— Znamenje časa ali kaj? Ljubljanski magistrat razpisuje ponovno šest poročnih ustanov, katerih naj-višja iznaša 250 K, najnižja pa 128 K. Za ustanove ni prosil prvič nihče.
— Tatvina na Viču. Kovaču Moharju na Viču so neznani zlikovci pok rali perila v vrednosti 5524 K.
Ljubljana.
= Borštnikov večer se bo vršil v četrtek dne 8. t. m. v Ljudskem domu. Ob tej priliki bo recitirala več pesmi nepozabnega pokojnika gospa Zofija Bofštnik-Zvonarjeva. Vsi, ki so kdaj bili deležni sugestivne umetnosti Ignacija Borštnika, bodo na ta večer pohiteli z odprtimi srci. Predprodaja vstopnic je v trafiki v Prešernovi ulici in na dan predstave pri blagajni do pol 8. ure zvečer.
= Nemška govorica na sokolski zabavi v Unionu Na sobotni sokolski zabavi v hotelu »Union« Je bila prilika slišati par »frajlic«, kako *e s ponosom poskušajo v blaženi nemški govorici. Ko bi dotične »frajlice« res obvladale ta občevalni jezik, bi se še človek ne zgražaj toliko toda govorile so tako, kakor smo včasih imeli priliko poslušati po nekdanjih posillnemšklh mestecih v Celju ali Ptuju poulično renegatsko fakinažo.
— I. jugoslov. akad. ples prirede dne 8. januarja 1920 ob 20 uri v gorenjih prostorih »Nar. Doma« Jugosl. akad. podpor, društva Ljubljana, Zagreb, Wien, Praha, Brno v prid svojih podpornih akcij in gmotno zboljšanju potrebnim visokošolcem, na katerega se vabijo tem potom val akademiki. Vstoo proti akad. legitimaciji. vstopnina 10 K za akademike.
= »Samopomoč« naznanja, da sprejema od srede naprej tretji obrok deleža. Priporoča se, da plačajo člani če le mogoče cel delež, ali vsaj več obrokov, da se olajša delo pisarni.
= Radi navlfapfa cen je v preiskavi več ljubljanskih gostilničarjev, ki so točili vino po 18, 20 in 28 kron.
= Zloraba s krompirjem. Mestna aprovizaciia prodaja krompir, če se ne motimo v poljubnih množinah, po 1 K 50 vin. 1 kg. Krompir nakupujejo prav pridno tudi branjevke, ki ga potem prodajalo na trgu po 2 K 10 vin. do 2 K 40 vin.
— Trgovina Velkavrh na Rimski cesti le prodaiala krušno moko. ki je bila v soboto še po 7 K. včeraj že po 9 K 1 kg. Radi bi vedeli zakaj? Kaj res vse odredbe in kazni nič ne izdajo?
= Ptičja glava v kruhu. Neki uslužbenec pri g. Češkotu na Dunajski cesti je prinesel v naše uredništvo kruh. v katerem se ie nahaiala cela plesnjiva ptičja glava. Kruh je iz vojne pekarne. Kako ravnajo tamkaj z moko.-^l res radi vedeli. Takšen kruh pač ni samo nagnusen, temveč tudi škodljiv. Tudi pri kruhu, ki Je namenjen »navadnim ljudem« bi smeli boli pazltL
= Nasedla le. Neka kmetica iz Velikih Lašč Je hotela zamenjati 3 dolarje in Je pred pošto popraševala ljudi, kje Ii se to dalo storiti. Neka slučajno mimoidoča dospodsko oblečena ženska je bila toliko uslužna, da se Je ponudila kmetici in Ji rekia. da bo ona sama preskrbela zamenjavo. Lahkoverna kmetica ji le dala dolarje, a na vrnitev »prijazne« dame le čakala zaman.
= Pozabila se Je v soboto opoldne na glavni pošti v brzojavnem oddelku spodaj beležna knjižica zla-toobrezana z različnimi važnimi potrdili. Najditelj se prosi, da io odda proti nagradi pri A. Klun. Dalmatinova ulica št. 7, II. nadstropje
Društvena in uradna
obvestila.
Društvo poštnih prometnih uradnikov ima svoj sestanek dne 8. januarja t. 1. ob pol 20. uri v gostilni pri »Panju« Vegova ulica 10.
Pokrajinski zdravstveni svet za Slovenilo In Istro ima v četrtek 15. Januarja ob 9 uri dopoldne v posvetovalnici deželnega dvorca na Kon-gresenm trgu svojo VIII. sejo. Na dnevnem redu je med drugim: Poročilo o ministrskem načrtu glede ustanovitve poklica občinskih zdravstvenih nadzornikov. (Regrat g, Za* takari!,
Telov. društvo Sokol na Vrhniki
ima dne 6. t. m. na praznik Treh kraljev svoj redni občni zbor ob 15. uri v kavami pri Črnem orlu.
Ptujski visokošolci pirede dne 8. prosinca v dvorani »Društvenega doma« akademski ples. Oni, ki niso dobili vabil, naj se obrnejo na pripravljalni odbor.
= Zveza poštnih organizacij za Slovenijo priredi 10. t. m. v Unionu v Ljubljani zabavni večer z vojaško godbo, petjem, plesom itd. Vstopnina 6 K, vstopnice v predprodaji v trafiki Dolenc, Prešernova ulica.
Pevsko društvo »Slavlja« Vič-Olince vabi svoje člane in članice na redni občni zbor, kateri se vrši v nedeljo dne 11. t. m. ob 3, uri popoldne V prostorih restavracije »Amerika« na Glincah z običajnim sporedom. Pridite vsil
Dijastvo.
— Dijaški transport v Brno odide brez ozira na praški transpot 8. t. m. popoldne. Vsak udeleženec naj prinese med 11. in 1. uro istega dne na južni kolodvor poleg prtljage tudi potni list, izvoznice in denar za vožnjo do Dunaja, eventualno tudi izkaznico za polovično vožnjo. Isto-tam se Izve tudi ura odhoda vlaka.
— Dijaški transporti. Transport v Prago preko Dunaja in Brna (tovorni Vagoni), ki Je bil napovedan za 8. t. m. se vsled prireditve plesa v korist visokošolskega dljaštva, ki se vršL8. t. m., preloži na 12. t. m. ob 3. uri popoldne. Transport vodi tov. Z. Fakin, Vodna steza št. 1. Nadalinl transporti odhajajo na Dunaj: 20. Jan., vodi tov. Metod Pfeifer, Rimska cesta 12 in 29. jan., vodi tov. Miloš Rvbaf. Poljanska cesta/. Glede potnih listov naznanjamo enkrat za vselej, da lih sprejema tov. Zupančič, v pisarni podp. društva. Hotel Tivoli II., vsaki dan od 11. do 12. ure. Zadnji termin oddaje ie štiri dni pred odhodom vsakega transporta.
»Ferijalnl Savez Ljubljana«, hotel »Tivoli«.
Gledališče.
Sprememba ijpcertoaria.
Radi obolelosti več članov, smo morali spremeniti repertoar prihodnjih dnij sledeče:
Opera:
V torek, 6. jan. »Prodana nevesta«, izv. abon. V sredo, 7. jan. »Rusalka«. abon. D. V četrtek, 8. jan. »Rigoletto«, abon. E/2.
Drama:
V torek, 6. Jan. popoldne »Pepei-ka«, izv. abon., zvečer »Protekcila«. izv. abon. V sredo, 7. Jan. »Na dnu«, abon. A. V četrtek, 8. jan. »Pepel-ka«, uradniška predstava izv. abon.
DRAGINJA IN STANOVANJSKA BEDA.
Veliko se je že pisalo in kritiziralo čez draginjo vseh življenskih potrebščin, ali o draginji stavbenega materijala se še do danes nihče ni oglasil, dasi je tudi ta draginja in ve-rižmištvo s tern materijalom narodu zelo škodljivo. Ce pogledamo številke cen stavbenega materijala iz predvojne dobe in danes dobimo sledečo sliko: Zidna opeka Je stala pred vojno za 1000 kom. 30-32 K, danes stane 750-800 K, to je 2400 odstotkov poviška. Živo apno je stalo vagon 240 K, danes 4500, Portland-ce-ment prej vagon 340 K, danes 7000, to je 2050 odstotkov več. Žagan les je stal 30-32 K, danes ga hrvatski Judje plačujejo po 700 kron za 1 kubični meter. Kje se bo našel bogataš, kateri bi toliko denarja žrtvoval za hišo, ki mu pri današnji najemnini ne obrestuje kapitala niti z pol odstotkom? Vprašanje je ali so te cenc tudi upravičene ali ne? Gotovo nel To Je navadno oderuštvo. Ce pomislimo da so se delavske moči, upoštevajoč 8 urni delavnik, podražile za 800 odstotkov, kje je potem upravičene našo kamenje iz katerega se dela apno Dri nas v gozdih, podražiti kakor sem zgoraj navedel za 1900 do 2400 odstotkov? Izgovor, da se je podražil premog, .tudi ne drži, ker se ie isti podražil samo za 800 odstotkov, nikakor pa ne za 2000 odstotkov. Ce vpoštevamo vse težko-Če glede produkcije stavbenega materijala, pridemo do zaključka, da bi se stavbeni materijal lahko oddajal z 1000 odstotnim poviškom z dobrim zaslužkom. Potem bi lahko še marsikateri popravljal ali novo hišo zt-dal ker bi bilo to delo skoro za polovico cenejše. Znano nam je, da smo pred markiranjem še dobili zidno oepko po 460-480 kron 1000 korna-
Ldov, po markiranju pa so poskočili  II navijalcl na 750-800 kpon. Žagaj
les se je dobil pred markiranjem za 450 krou danes stane že 700 kron. Apno je bilo pred markiranjem po 35 kron 100 kg, danes že 45 kron. To se Je zgodilo vkljub temu da imajo ti dobavljači še stare zaloge, ker se sedaj opeka ne izdeluje, lesa imajo trgovci že iz poletja, ko so ga nakupili še po 2-300 kron.
Da trpi vsled tega navijanja cen stavbenega materijala stavbena obrt z delavci vred, je jasno. Saj so ti delavci od vseh danes najslabše plačani ker ravno ni dela in ker mora gopodar materijal tako drago plačati, da mu za delavce m obrtnike dostikrat nič ne ostane, tako da morajo obrtniki delati na up in se še s strankami tožarijo za plačilo. Ako se do pomladi te cene ne bodo regulirale, se je bati da bode stavbena obrt popolnoma zaspala in nastala še večja brezposelnost In večje pomanjkanje stanovanj. Kako pa pridemo ml obrtniki in stavbeni delavci da sc »noramo zadovoljiti z 7-800 odstotkov poviškom plače in stradati, med
tem ko ti Hferantje prodajajo mate« rijal z 1900-2400 odstotkom poviškom plače tn stradati, med tem ko ti liferantje prodajajo materijal z 1900-2400 odstotnim poviškom? Znano je, da kjer stavbena obrt spi, tam tudi vse druge obrti spijo.
Mislim, da bi deželna vlada tudi tem liferantom lahko nastavila maksimalne cene, kakor se dela pri drugih trgovcih, kar bi se tukaj veliko lažje storilo ker je ves ta materijal doma toraz kalkulacija lažja kakor Pa pri inozemskem blagu. Najbolj nesramne so cene drv in lesa. Ce računamo da se plačuje voznike ln delavce 800% dražje, kako zamorejo ti ljudje potem les in drva prodajati za 2000% dražji? Kdor noče delati, gre z lesom trgovati, ker ravno pri tem veriženju tako lepo zasluži, ljudstvo pa naj pomanjkanje trpi Naredba deželne vlade, kjer se grozi s kaznijo vsakemu kdor bi sedaf podražil kakšno blago naj se strogo izvršuje tudi pri liferantlh stavbenega materijala.	Stavbeniki.
Pokrajinske vesti.
8v. Barbara r Halozah. Dne J 4. dec. 1919 zvečer je pogorelo viničarsko poslopje učitelja Vobiča v Paradižu. Za sedanje čase je škoda ogromna, ker je pogorelp razven živine vse. kar se je nahajalo v popolnoma leseni stavbi, tudi dragocen les za pohištvo. Sum Je takoj splošno letel na viničarje, ki so se izselili. Postajal pa je tera večji, ker se je žena za nekaj dni utopila, hčer pa Je brez sledu izginila. Na starega leta dan pa 90 našli otroci v Furštovi ho-sti to deklico na bukvi obešeno in že yso okljuvano. Ljudstvo je splošno mnenja, de ju je pekoča vest spravila do tako žalostnega konca. Hudo prizadet Je v tej nesreči tudi novi viničar, ki se je ravno Isti dan znoeH živila, obleko, obuvalo In razno poljsko orodje na podstrešje fn mn Je to vse zgorelo.
V Ptuju Je bil gostilničar Ignac
Rajh obtožen, ker je zaračunal nar vadno porcllo golaša 5 K. dočlm vso
druge gostilne računajo 4 K. maksimalna cena pa Je celo samo 3 K. Rajh Je bil sicer oproščen, splošna sodba pa je. da bi bil kazen bolj zaslužil kakor pa pek Vavpotič, ki J« moral plačati 1500 K globe In so m« za 8 dni tudi pekarijo zaprli.
Iz Trbovelj smo prejeli sledečo pojasnilo: Ako Je mislil dopisnik vaše notioe v št. od 30.p. m. o oddaA bencina po trboveljski družbi g. M, Kramerja Je bil slabo Informiran, ker Je družba g.'Kramerju bencin sama 'dva dni posodila, torej niti prodala, še manj pa darovala. O Kramer tudi ni »tujec«, ampak domačin, v Trbovljah rojen in tja pristojen. <
Stela ln Kraša. Na aktu. ki se« ga dobil od okrajnega glavarstva t, Kranju, vidim žig: K. K. Bezlrks-hauptmannschaft. Šteta. — Da Je š« zdal kaj takega mogoče, bi ne verjel. ko bi ne videl sam. Drugače p« mislim, da ni treba komentarja.
Gospodarstvo.
GOSPODARSKA KRIZA V EVROPI IN PRI NAS.
Vsled prestane vojne se nahaja večina evropskih držav v težki gospodarski krizi. Franclja, Nemčija, Italija ta celo Anglila proizvajajo manj nego potrebujejo za življenje v mejah države. Velike težkoče povzroča tudi vojne stane v Rusiji, ki onemogoča izvoz žita, čaja, perutnine, jajec, kož in krzna v žapadno Evropo. Angleška manufakturna trgovina Je vzpričo dejstva, da Jo Rusija ne zalaga z volno, oslabljena, kakor še nikdar doslej.
V takem položaju ne preostaja zapadu nič drugega nego da se obrne na Ameriko. Ker pa so Zedinjene države vsled propadle evropske Industrije ln vsled sijajnega stanja svojih financ potale dobaviteljica In upnica Evrope .daejjo Evropi le kar se jim zljubi, a to spravlja države v veliko odvisnost. Izposojeni denar gre na ta način zopet v Ameriko, ki prodaja Evropi žito, premog in druge sirovine. Francija in Anglija to dobro čutijo, pa bi se te neprijetnosti rade iznebile. Iste poskuse je opazid tudi drugod, ali vprašanje je zelo zamotano.
Pri nas, ki smo poljedelska država, se kaže ekonomska kriza v tem, da moramo uvažati skoraj vse industrijske predmete. To je z ozirom na stanje naše valute naravnost strašno. Razliko med našo ta tujo valuto bi morali izenačiti z izvozom, Česar pa ni mogoče urediti, kar čez noč. Zato se moramo potruditi, da najdemo gospodarsko ravnotežje v ustanovitvi lastne industrije, katero moremo vzdrževati s sirovinami, ki jih Imamo sami (volna, kože, les itd.)
-f Deželna zveza trgovcev, industrialcev, zveza denarnih zavodov, zveza obrtnikov in trgovski dom na Hrvatskem so zavzele proti Veljkovičevem predlogu za rešitev valutnega vprašanja po klit ču 4 : 1 najostreiše stališče.
+ Kolekovanega denarja Je bilo v obihočju zagrebške podkomisije za 747 milijonov kron. Na račun te vsote Je bilo zadržanih 20 odstotkov v iznosu 149,414.716 K. Rezultati iz področla ostalih hrvatskih podkomisij za valutno reformo še niso znani.
+ V Dalmaciji je bilo kolekova-nlh kron: v Splitu za 18 milijonov, v celokupnem nezasedenem ozemlju pa za 130 milijonov.
4- Izvoz lesa. Društvo za lesno trgovino »Sava« Je dobilo dovoljenje za Izvoz 4000 vagonov lesa v Italijo. Naša vlada le ob tej priliki iz-
razila željo, da se les zamenja za Italijanske produkte. Denar, Id bo iz-; plačan, se deponira v Italijanskih' bankah kot kredit za predmete, k! jih država nakupi v Italiji.
4- Uporaba vodnih moči v Maco-doniJL Kakor se poroča, se bavi nek! francoski Inžener s ptouča vanj era uporabljivih vodnih moči v Macedo-nijl. Po njegovem poročilu se lahko računa na motorne sile v višini preko 150.000 konjskih sil.
4- Tvomlce sode ustavile delo, Vsled pomanjkanja premoga ta siro-vin so tvornice za kavstično, ameni-Jaško In kristalno sodo in tvornice že karbid ustavile delo.
4- Nov madžarski denar. Madžari so sklenili izdati nov denar. Edi-nica se bo baje imenovala »Marija« kakor za časa Marije Terezije.
4- Francoskia. nakup živeža v Jugoslaviji Poročali smo, da namerava francoska vlada pri nas nakupiti žito. Kakor s« sedaj sliši, to žito ni namenjeno za Francijo, temveč za N. Avstrijo.
4- Prodaja bukovega lesa. Dne 12. januarja 1920 ob 10. uri bo prodal šumarski odsek zenialiskc vlade v Sarajevu potom ustmene ali pismene dražbe 6000 bukovih dreves na panju, ki vsebujejo 39000 kubičnih metrov lesa. Les, ki se namerava prodati se nahaja na »Grmcc« planini. Prodajni razpis je Interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na ypogled.
4- Ribarstvo. Za ribarske okraj« Kranjske bo koncem marca ali počet-kom aprila na razpolago 50.000 potočnih postrvlc (Trutta fario) v dobi še ne použitega rumenjaka. Kdor hoče dobiti teh postrvic, naj naznani svoje ime, ribarski okraj in množina zahtevanih postrvic kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, kjer dobi potrebno pojasnilo o ceni. prevozu in nasadltvi ustno ali pismeno. Kmetijska družba za Slovenijo za ribarski okraj.
4- Srbska centralna banka za Bosno In Hercegovino Ic povečala osnovno glavnico od 12 na 20 milijonov kron.
X Centrallzacila tobačne produkcije. Po nekoliko konferencah’ med zastopniki tobačnih tovarn ta upravo monopola Je prišlo do sporazuma o centralizaciji proizvalanla tobaka.	  -
Izdajatelj ta odgovorni urednik; Anton Pesek.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani
li milijoni.
(Dalje.)
Zanj je bil to očarujoč trenutek. Ko je zrl
v oči, se ni mogel več premagati. »Niste mrtvi!« je vzkliknil skoro z otroškim veseljem. »Bogu bodi hvala, da me je videz varal. Vi ste premlada, preljubka, da bi že zdaj podlegla mogočnemu uničevalcu. Srečen sem, da vas vidim živeti, akoravno ne vem ničesar o vas, niti ne poznam, vašega imena.«
Bolestno se je nasmehnila.
»Tudi vi ste meni neznani. Toda jaz sem za svet, življenje in za vse izgubljena, in ne smela bi biti tukaj, da govorim, diham in trpim. Pričakovala sem smrt, hotela sem umreti, a zdaj sem prevarana in še živim. Cernu, o, čemu?«
Umetnik ie prestrašeno strmel v njo. Slika miru se je spremenila v sliko obupa. Četudi ni bil ta pogled n(č manj mikaven, vendar se Je polotila nepoklicanega gledalca mučna neprijetnost; čutil je. da tukaj ni na mestu in je ugibal, ali naj govori ali zbeži.
Zapazila je njegov nemir in mu namignila, da se odmakne od postelje.
»Ker ml ni dano umreti, je mrmrala, hočem ra mrtvaški oder zapustiti.« Ne da bi čakala na pomoč, je zdrknila na tla in stala na majavih nogah v dolgem, belem, zlato obrobljenem oblačilu.
»Kako okrasje, kaka našemarenost je to?« je vzkliknila in pokazala na posteljo ter na lastno obleko. »Ako niso hoteli, da umrjem, čemu ta kras, čemu ta bogati nakit? Ali še sanjam, ali —« Zopet je pogledala na Annetto in jo nekaj vprašala.
Medtem je Dcgratv stopil k mizi, na kateri je ležala njegova skica.
»Naj tale list opraviči mojo navzočnost na tem mestu; mogoče se s tem pojasni, kar vam je neumljivo. Želeli so imeti vašo sliko in so me poklicali, da jo n,arifem. Ime vam mora biti znano. Podpis, ki je spremljal vabilo, sem čital nekako Andrej Montelli «
Lahno je zarudela in stopila korak bliže. »Ne razumem vas, je odgovorila, toda stvar Je
zdaj zame brez važnosti. Živim — in to je vse, na kar moreni misliti; živim — in vnovič moram začeti boj z usodo.«
Izraz bolesti nad tem, da se zopet nahaja med živimi, ga je prestrašil in istočasno ganil.
Zdelo se mu je najnujnejše, da pokliče koga izmed njenih sorodnikov, ali vsaj kako prijateljico, ki bi zanjo skrbela. Ako se on odstrani, bo samevala ob strani surove, odurne starke, ki pač ni zmožna, da io tolaži in pomiri.
»Ali ne stanuje noben vaš sorodnik v tej hiši?« je vprašal.
Žalostno je odkimala.
»Ali ne morem iti po nikogar, ki bi vam pomagal?« je prosil silneje in se obrnil proti izhodu.
Zdrznila se je in ga prijela za roko. »Ne zapustite me«, ga je prosila. »Ne odidite, dokler vam nisem zaupala, zakaj sem si v svoji pre-grešnosti hotela končati življenje; gotovo je tako početje v vaših očeh greh.«
»Ali je mogoče --•• vi sami —«, ni mogel nadaljevati. Solze so ji zalile oči, in tudi njegove so postale vlažne, da je pri tem pozabil, kar je pravzaprav nameraval storili.
»Zaupajte mi svojo bolest«, jo je slednjič prosil. »Kako vendar morete tako mlada, in oprostite tako krasna, si želeti smrt, predrto ste življenje prav spoznali?«
»Ker so se mi načrti sramotno izjalovili, ker je zame vse končano«.
»Za vas je vse končano?«
»Da — jaz sem Selina Valdi!«
Selina Valdi! Poznal je ime mlade umetnice, ki je komaj pred enim mesecem prvič nastopila v operi v polnem čaru lepote pred mnogoštevilnim občinstvom. V odločilnem trenutku ji je odpovedal glas. Z iskrečimi očrni in trepetajočimi ustnicami je hotela očarati občinstvo s sladkimi melodijami, ki so ji polnile srce, toda niti najmanjšega glasu ni bilo slišati — spremljajoč orkester ie igral sam. Le preža-lostno stokanje se Je izvilo iz njenih prs. dokler se ni sramotno premagana in uničena zgrudila na tla za zastorom. Selina Valdi! — Kako dobro se je spomnil na ime. na vse govoričenje in grajo, ki je sledila njenemu porazu. Brezmejno sočutje se ga je polotilo in prijel jo je za
roko. Ona pa je nadaljevala:
»Selina Valdi je umetniško ime, s katerim sem se hotela proslaviti pred svetom. Moje pravo ime je Jenny--«
Zakaj ji je zastala beseda? Zakaj ga je pogledala tako čudno, povesila oči in zmajala z glavo?« — Pogledal jo je poln pričakovanja in io je hotel navdušiti; toda ona se je zdrznila pred njim in imena ni izgovorila. »Ah, pozabila sem — je mrmrala — obljubila sem, da ne izdam svojega imena. Dovolj, jaz sem Selina Valdi in sem se brezuspešno trudila, da priborim temu imenu sijaj.«
»Ubogo bitje«, je vzkliknil skoro nezavestno; dozdevala se mu je tako brezupna in zapuščena. »Ubogi otrok, vse svoje nade sle zastavili na uspeh in ste hoteli postati pevka?«
»Nesrečnica!« Globoka dušna bol je bila v teh besedah Sklenila je roke in trepetala vsled notranje razburjenosti.« Imela sem dovolj vzroka računati na uspeh. Moj glas je navdušil vsakega mojega učitelja, v teh prostorih je odmeval neštetokrat njegov zvok, toda nisem zmožna nastopiti pred množico. Ako vidim nepregledno množico poslušalcev pred seboj, se me poloti tak strah, da 'bi glasno zakričala. To je trpka usoda! Toda zmožnosti nisem izgubila — poslušajte!«
Z ognjevito strastjo je zapela neko itali lansko pesem tako milo in sladko, tako gostoleče in pretresljivo, da ie strmel in očaran stal pred njo in ni vedel, ali naj bolj občuduie sve žost in srce pretresujočo meč njenega glasu, ali dovršenost prednašanja in njeno odlično šok). Rojena umetnica je stala pred niim. v polni posesti svojih čudovitih darov, to je spoznal z navdušenjem.
Opazila je njegov nemir, in njena moč se je razvila še do krasnejšega razmaha. Z zavirih stez italijanskega petja je prestopila na širša in globlja pota nemške opere. Glas ii je naraščal in padal, vriska! in zmagoval, da le postala tula. ubožna soba pravi elizij. ki ga preveva božanski dih. Pred njenim genijem ie vztrepetal do dna duše. njena lepota ga je omamila. Ko ie nato obmolknila in sopeč s prosečim pogledom stala pred njim. je bila zopet
nežno, boječe dekle, ki j@ hrepenelo po sočutju in želelo zaupanja.
Kako ginljiva je bila njena skromnost pri tej vse obvladaioči moči! In v posesti takih nenavadnih darov jo je mogel en neuspeh ustrašiti?
»Ah, ie mrmrala, pred vami morem tako peti, pred občinstvom nikdar!«
»V resnici ne?«
»Nikdar!«
»Toda. ljubi otrok, kako morete biti o tem tako prepričani? Vi ste mladi, navadile se na občinstvo, dobite pogum in si priborite naisi jajnejši uspeh. Vaše zmožnosti morajo priti do veljave. Bog ne pokloni človeku takega glasu, da bi izvenel neslišan.«
»Bog — pravite?« S čudnim poudarkom je izgovorila to besedo. »Ali veruiete na Boga?« ga je vprašala in raz njen obraz je odsevala bojazen.
»Gotovo, in tudi vi boste nanj verjeli, ako boste dovolj časa živeli in okusili njegovo dobroto.«
Prestrašila se je in- je bila nenadoma Vsa spremenjena.
»Nisem vzgojena v cerkvenih naukih. Mogoče bi bilo zame bolie, ako hi imela pobožno učitelje. Vi ste tako dobri, in morda bi postala tudi iaz dobra!« Otroška preprostost se ii ie povrnila; toda pojavilo se je nekaj novega, kar ga je globoko ganilo, četudi tega ni razumel
»Ali niste dobri?« io le vprašal z nasmeškom. »Oreh ste sicer napravili, toda k temu vas ie privedla blaznost: deianje ne izvira iz slabega srca. Dobri, kar ljudje tako imenulejo, morate biti. sicer bi ne bilo vaše oko tako Ja* sno, vaš smehljaj tako navdušujoč. Ako bi bm
srečni —.«	.
Srečni? Nova sprememba se te polavua. Z napeto pozornostjo ie prisluškovala njegovim
besedam.	.
»Potem bi dalje ne izpraševali, ah ie Bog, temveč se veselili njegove dbbrote in mu bil!
hvaležni.«	,	.
Njen obraz ie zopet postal mračen: nekai
minut je molčala in se borila sama s sebol.
(Dalle prih.)
Mali oglasi.
Proda se:
Dva težka temno rujava konja 7 let stara Ima na prodaj Dako Makar v
Metliki.	9
Sliko m legitimacije ▼ 1 nrl dobite lahko v novo urejenem fotoeraf-skem ateljeju Hutron HibSer. Ljub'jana, Valvasorjev trrr 7 (nrsproti Krlianske cerkve). Tzdeljuje so vsa v to stroko spadajoča dela do najfinejše izvršitve. Slika ae v toplo zakurjenem ateljeju. Zmerne cene.
Ognja In vloma vame blagajne
vseli vrst in velikosti, kakor tudi blagajne za vzidati In wcrtheimovc kasete priporoča tvrdka Franc Sehell, L jugoslovanska irdelovalnica blagajn, Maribor, Koroška cesta 31. Popravila se vrše hitro In tečno.
1596
Kupi se:
Kolesa rabljeni, kupuje J. Goreč, Ljubljana, Gosposvetska c, it. 14,
12
Kitaro dobro ohranjeno kupim ta koj. Ponudbe pod .Kitara" na upravo tega lista.	10
Kavarno ali gostilno, tudi pri merno trgovino vzamem v najem ali pa kupim. Pogoj, dobra, mirna lega. Ponudbe na gospo Marijo Vozihnoy, Dobrava 54, p. Borovlje.
Kupim nov ali malo obrabljen pisalni stroj z vidno pisavo in slovensko ali češko tastaturo. Ponudbe na Jaroslav Bieuer, mestni stavbenik, Ljubljana, Vojaška ulica št 16.	2
Zahtevajte »Jugoslavijo« v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah/ Pridobivajte narotnikovl
Konja, mlrnog I kola lagana sa or-mom mladjog 3-S godina kupujem po-nude siati M. Dimič; Zagreb, Jurišičeva ulca 24.	3
Šivalne stroje, rabljene, dobro ohranjene ln stojala kupuje po oajvišji ceni (fianko Ljubljana) Josip Petelini Ljubljana.
Novi tečaji za
slovensko stenografijo, nemško stenogrofijo, stroJep>s,
slovensko korespondenco.
nemški pravopopis ln korespondenco,
računstvo,
navadno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo, slovenski jez k za začetnike, nemški jezik za začetnike, hrvatsk! jezik In lepopis	2883
začnejo dne 5. januarja 1920.
Zasebno uiiliKe Lasat v Mariboru Vetrinjska ul« 17/1.
Novi tečaji trajajo 4 mesece, obširni prospekt brezplačno.
Pozor!
Pomaranče
večja množina so proda po jako nizki ceni, roba prima ponudbe na upravo tega lista kot „pomaran£e“.
večje vrste z vsemi svetilkami in vrtnimi obločnicami, primerna za restavracijo, gmiščlno, kolodvor itd. Dalje ena hO»
ralna banja sta na predaj. Tozadevna pojasnila daje Jakob PreSetJ, vodovodni inštalater in ključavničar v Novem mestu. Priporočam se za vsa v mojo stroko spadajoča dela. (Popravila, napeljavo itd.)
Kupim Mudim
B
dobre, bra-
SAMO 4 DNI
traja zdravljenje srbellce in 0»r|ew z novim, od	“isSj
po sestavi in načinu uporabe bistveno se razlikujočim ..tedstvom
„SHP.K©“ ,	~
znamka „ITO\ Vsaka ?,kalija vsebuje „SAllKO“ mazilo
n n pimma 1*	in	not-.>Tw>ni	mria	holezn!	in	H8t	lllft	uporaDC,
l	avr	------- -	-	O
Lekarna pri srebrnem sokolu. Brežice.
vilo na Bledu ali najbližnji oko lici ali pa v Ljubljani. Cenjene prazne, rabljene, ponudbe s popisom objekta in stove vinske sode, kakor tudi ceno na upravništvo pod št. 7. nove transportne in skladiščne
- sode, potem nove jelovo sode ' za zelje, ln nove bukove sodčke z vratmi za med.
Čebelnl vosek, suhe satine In odpadke sveč kupuje po najvišji dnevni ceni Fr. Kopač, svečar v Ljubkimi Gosposvetska cesta 90, (Spodnja Šiška)
1594
Službe:
Iščemo uradnika za. zvonarno, ki noj bo verziran v knjigovodstvu in glasbeno izobražen. Ponudbe na Stoine tovarn« In livarne d. d., D. najska e. 48.
Razno:
Vabilo na izredni občni zbor »Splošne gospodarske zad uge za Slovenij >*, kt se vrši dne 15. januarja t. I. ob 19. uri v dvorani Mestnega doma. Dnevni red: Volitev načelstva in nadzorstva. — Nadzorstvo.
najino vedno veliko zalogo:
Slivovke
Tropinovca
Ruma
Brinjevca Cognac, med.
ter vsakovrstnega koionijalnuga blaga. Solidna in točna postrežba.
GREGORC & VERLIČ Ljubljana,
cesta na Gorenjsko železnico 7
Vzorce
manufaklurnega blaga razpošilja vsakemu, kateri iste takoj po Izberi nazaj vrne.
Prva gorenjska razpoSiljalna IVAN SAVNIK, Kranj.
Sliksnka le oieskarsha HtlavDita
Jenko & Šetina
Celovška c. 89., Ljubljana VII.
prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, posebno sobno de-koracijske slikarije, stavbeno in pohištveno pleskanje itd. Uporablja se samo pristno blago. Postrežba točna, cene primerne.
mmmmm	IMižH	
		
Ia
mi m.
Bukovino in gabroiino
kupujemo v vsaki množini. Debla motajo imeti v premeru najmanj 25 cm; dolga poljubno, vendar ne krajin 0(1 120 in.
IVAN PAIC, Sisak, pom.dbo z naznačeno ceno za 1 kubični meter (franke vagon
8	oddajna	postaja) prosimo na naslov:
Tovarna kopit b.Winkle, Sevnica.
Vzajemna zavarovalnica
(življenski oddelek)
v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 17.1.
sprejme več stalnih
potovalnih uradnikov.
6 Posredovalcem nudimo lep postranski zaslužek.
Karbidne svetilke
v najrazličnejših izdeljavah in velikostih se dobe po zmernih cenah pn tvrdki
kavčuk ilampilij. Ljubljana, Dvorni trg 1.
mm sim
v zabojih po 15 kg.
Kava
Čaj
Čokolada
Kakao
Kavin pridatek Konjak Rum Likcrie Šampanjec Namiziia vfoa M! nd rini Rozine Diša e Paradižnike
razpošilja po celem kraljestvo od 5 kg naprej poSnine prosto i
J G S. FABI&M8
Ljubljana, Prešernova ul. 54
2448
Svetla,44 Ljubljana
Mestu! trg štev. 25.
jjriiKiitTtmrnmmmmmtmmmmtmnmKmmi«■n————I >i jwp—i o
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
...	««	_	.	m	B*-	-S-e-«. «» 1^3* a fizika
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun
Hariiin trg 8, Wolfova iiiicii 1 — P©ciffiižiilai v	S©feotl
čis!ih brez odbitka rentnega davka.
Ustanovljena septembra 1919.
t Prometa v prvih treh mesecih nad
4/o
%
10,000.000 kron.
Neposredno pod državnim nadzorstvom