Ptuj, petek, 31. avgusta 2007 letnik LX • št. 68 odgovorni urednik: Jože Šmigoc ■ ^ cena: 1,17 EUR Natisnjenih: ^ 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski Spodnje Podravje Posebej opremljeni za Slovenijo ste lahko na več načinov. Modeli Si s prihrankom do 2.400 EUR Modeli Si &S Dominico d.o.o., Zadrafni trg 8, 2251 Ptuj 02/788 11 62, 788 11 64, 788 11 65 """" " - ....... km. Emisije C02: 135 - 194g/km. Število vozi je omejeno. ivr 1 rap/ IVA 1 nt\ f* .¿ic (A) ¿.cA TT p ** 1 d.o.o. L-, OBRTNA CONA Markovcih 103 TRGOVINA. MOKTAŽA •vodovod • centralna kurjava • plinske instalacije • kopalniška oprema • keramične ploščice NOVI JORK, Nova vas pri tel.: 754 00 90 fJDJj J MAKATOff Zabavno fit s kolesom! Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007 ŠE 8 DNI www.polimaraton.si Nogomet Tik pred koncem prestopnega roka • Kronaveter vendarle v Italijo? Stran 15 Foto: Martin Ozmec Politika Po naših občinah Po naših občinah Po naših občinah Črna kronika Slovenija • Trnovska vas Cirkovce • Zapo- Tržec • Djocanova Nova vas • Kdaj Volitve - na nož ali • Imenovanje rnice na "prehodu "princesa" v polnem konec nocne more zdolgočaseno? direktorja dvignilo smrti" že gradijo sijaju zaradi požigalca? Stran 3 veliko prahu stran 6 Stran 11 Stran 4 Stran 32 Podravje • Zupanov pa ni bilo Stran 10 Kronika Ptuj • Za varnost bo poskrbljeno Stran 7 Haloze • Še ena uspešna kandidatura Denar za cestne povezave na VTC Partnerske haloške občine so preko skupnega projekta (nosilec slednjega je občina Videm, projektno dokumentacijo za razpise pa pripravlja PRJ Halo) ponovno uspele pridobiti 47.000 evrov za izdelavo dokumentacije za ceste - tokrat gre za cestne povezave na t. i. Vinsko-turistični cesti (VTC) 11. Skupno je tokrat pet občin, in sicer Videm, Zavrč, Žetale, Podlehnik in Majšperk, prijavilo osem cestnih odsekov, ki se tako ali drugače navezujejo na VTC. „Rezultati tega sofinanciranega projekta so izdelane študije za rešitev dostopnosti vseh prebivalcev tik ob meji z ureditvijo cestnih povezav na VTC 11, s čimer se zmanjšuje vpliv schengenske meje na življenje prebivalcev ob njej, izboljšala pa bi se naj tudi dostopnost za državljane ob meji ter dostopnost do storitev," je povedal Jernej Golc s Halo: „Po-vezave, ki jih rešujemo s tem projektom, so zelo pomembne za nadaljnjo skupno sodelovanje tudi med turistično ponudbo z obeh strani meje v okviru TC Haloze-Zagorje." Na tokratnem razpisu so občine uspele pridobiti denar za izdelavo dokumentacije za deset cestnih odsekov; in sicer Videm za tri odseke, med njimi tudi za del ceste pod Avguštinom, Podlehnik za cesto Strajna, Zavrč za odsek Goričak -meja, Žetale pa za cestne odseke Strajna-Prekože-Potni Vrh, Žetale-Bedenik-Kapela, Krniče-Kolar-Plavčak in Podpeč-Ledin-ca-Krniče, Majšperk pa za cesto Ptujska Gora-Lovrenc. Posamično gre za krajše cestne odseke, od dobrih 400 metrov pa do največ 3,5 kilometra, skupno pa vsi našteti odseki merijo približno 16 kilometrov. Za izvedbo ureditve in asfaltiranja vseh teh cest bi bilo po zelo okvirnem preračunu potrebnih najmanj 1,6 milijona evrov. Kot je bilo že večkrat povedano, pa uspešna kandidatura nikakor ne pomeni tudi same izvedbe, pač pa le to, da so občine uspele pridobiti denar za pokritje stroškov izdelave dokumentacije. Zaenkrat namreč ustreznih razpisov, na katerih bi lahko kandidirale še za pridobitev denarja za dejansko ureditev omenjenih cest, enostavno (še) ni. Seveda lahko na osnovi pripravljenih dokumentov občine same začno z deli na cestah, toda brez izjeme denarja za kaj takega v njihovih proračunih ni. Do denarja za izvedbo le s prekategorizacijo? Na dosedanjem razpisu za sofinanciranje modernizacij cest v obmejnem območju pa so se temi projekti enostavno - izpadle. Vsaj zaenkrat. Razlog je v pogojih razpisa, kjer se med drugim zahteva, da mora biti cesta kategorizirana kot lokalna cesta, projektna dokumentacija pa je bil narejena za Uvodnik Vrača se vsakdan Uspelo nam je! Spet smo zmogli ta organizacijski podvig. Če ste starš mlajšega šoloobveznega otroka veste, o čem govorim. Tudi če imate veliko dopusta, ima vaš otrok nedvomno še več počitnic. Tudi če imate dve babici, tete in za povrh še sorodnike na kmetih, ki so vam bili pripravljeni na počitnice vzeti vaš naraščaj, ste se gotovo vsaj kak dan znašli v stiski in pred dilemo: kam z otrokom? Nekateri čisto zares ta „problem " rešijo tako, da otrok ostane sam doma pred televizijo ali za računalnikom, medtem ko starši delajo za ljubi kruhek. Tisti, ki se nam to ne zdi ravno primerna rešitev, pa se veselimo, da so iznašli poletne delavnice, tabore, kolonije in kaj je še organizacijskih oblik, ki pomagajo preživeti počitnice. Zato se ne gre čuditi, da je počitniška ponudba pri večini organizatorjev odlično obiskana, ne glede na to, ali gre za brezplačno ali plačljivo dejavnost. V počitnicah je razkorak med možnim in želenim največji. Starši vpeti v delovni vsakdan se nismo sposobni prestaviti v lenobni otroški počitniški tempo. Mogoče otrokom tudi čisto malo zavidamo, ko jih gledamo v njihovi brezskrbnosti. Brezskrbnosti pa bo že v ponedeljek konec. Čeprav se v šolah trudijo narediti čimbolj prijazno okolje za otroke, je vendar res, da z ocenami ali brez otroci zelo dobro vedo ali dosegajo zastavljene cilje ali ne. In to je velik stres za majhne glavice. Zato se lahko zgodi, da bo v ponedeljek bolel trebušček, da ne bomo mogli najti čevljev ali pa bo bogata domišljija iznašla še kak drug izgovor, ki naj bi nadebudneže obvaroval pred šolo. Kajti kljub vsemu je šola tudi obveza z ustaljenim ritmom dela, je prva prava služba. Viki Klemenčič Ivanuša Uspešno kandidaturo na razpisu za pridobitev denarja za izdelavo „cestne" dokumentacije sta predstavila Jernej Golc s PRJ Halo in direktorica videmske občinske uprave Darinka Ratajc. javne poti, saj je tako zahteval ta razpis. Predstavniki občin so nad takimi „nonsenzi" slovenske politike, jasno, ogorčeni; navsezadnje - država plačuje izdelavo dokumentov za eno vrsto cest, nato pa je pripravljena sofinancirati asfaltiranje le čisto druge vrste ceste. Kot so povedali predstavniki občin, so se sicer kljub temu prijavili s pripravljeno dokumentacijo na že izdan razpis, po katerem naj bi bilo možnost prejeti so-financerska sredstva le za ureditev lokalnih cest, pri čemer so pač (menda) imeli možnost podati izjavo, da bodo vključene cestne odseke prekategorizirali iz javnih poti v lokalne ceste. Prekategorizacija pa niti približno ni enostavna zadeva, saj jo mora na koncu koncev potrditi Direkcija za ceste RS, ki pa glede tega postavlja hude pogoje; od minimalne širine cestišča 3,5 metra do tega, da mora takšna cesta povezovati več naselij oz. občin in še marsikaj. „V naši občini se z eno samo cesto oz. poskusom prekategorizacije ukvarjamo že deseto leto, pa nam še ni uspelo; Direkcija nam jo je po pregledu na terenu gladko izbrisala na vseh predelih, kjer pač ne ustreza danim pogojem. Dodaten absurd vsega skupaj pa je še v tem, da imamo cesto, ki je deloma, vmes, sicer lokalna, na začetku in koncu pa javna pot, zato je spet ne moremo uvrstiti v razpise za lokalne ceste," je enega izmed dokaj značilnih haloških cestnih primerov opisal Miran Krajnc s podlehniške občine. Za haloške ceste se ve, kakšne so, in pri vztrajanju na takšnih kriterijih ni možnosti, da bi Sedem (ne)pomembnih dni Vsi predsedniki »Posebnost« tokratnih predsedniških volitev se kaže tudi v tem, da so med trinajstimi možnimi predsedniškimi kandidati le trije - Lojze Peterle, Danilo Türk in Mitja Gaspari - izrazito potisnjeni v ospredje in nekako priznani kot »zaresni« kandidati. Ta trojka se (vsaj za zdaj) na različne načine trudi, da ne bi delovala raznoliko, da ne bi poudarjala svoje različnosti in se zato zdi, kot da vsi trije kandidirajo na skupni listi - eden za vse, vsi za enega. Lojze Peterle je na enem izmed televizijskih nastopov celo izjavil, da med tokratnimi (glavnimi) kandidati ni ljudi, ki bi nastopali s skrajnostnih pozicij. V takšni predvolilni klimi je po svoje zmeden (in bled) tudi predsedniški kandidat Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič. Preostali (resnični ali namišljeni) kandidati poskušajo pritegniti pozornost z bolj ali manj ponesrečenimi izjavami in drugimi nastopi ... prekategorizacija sploh uspela. Morda bo pa občinam uspelo priti do nekaj denarja „malo skozi prste pogledano" - z zagotovilom, da je prekategorizacija predvidena ... Darinka Ratajc, direktorica občinske uprave v Vidmu, je sicer še povedala, da se v kratkem pričakuje nov razpis za sofinanciranje javnih poti, kjer bi potem brez ovinkarjenja ha-loške občine lahko upravičeno pričakovale državno pomoč pri ureditvi številnih makadamskih cest na svojih območjih. Tudi v primeru tovrstnega razpisa (za ureditev javnih poti) pa bodo občine morali dodajati svoj delež; predvidoma v višini od 20 do 30 odstotkov celotne vrednosti. Za avtobusne voznike iz tujine so Haloze nočna mora Brez kritike na račun odnosa slovenske vlade do (haloškega) obmejnega območja v tem primeru gotovo ne gre, in v tem so si župani (in prebivalci) občin enotni. Hrvaška vlada se je namreč svojega obmejnega pasu lotila hudo drugače kot pri nas; že pred 15 leti je začela z aktivno izgradnjo celotne komunalne infrastrukture; makadama že hudo dolgo ni več, občine ob slovenski (oz. evropski meji) so deležne posebnega statusa in dodatnega sofinanciranja, medtem ko je na slovenski strani stanje sko- rajda takšno, kot je bilo 30 let nazaj; kar so občine lahko same postorile, je namreč bolj kaplja v morje. Sicer pa se problematika ha-loške cestne mreže ne bo rešila zgolj z ozkopasovnim asfaltiranjem; morda bo zato res na tem območju ostalo več ljudi in bo nekoč celo možno govoriti o porastu prebivalstva (trenutno v sedmih haloških cestah živi okrog 21 000 prebivalcev); težko pa je govoriti, da bi takšne ozke cestne jegulje privabljale množični turizem, na katerega naj bi haloško območje stavilo „jokerja" nadaljnjega razvoja. Že zdaj se dogaja, da veliko šoferjev tujih turističnih avtobusov doživlja nočne more, ko zavije na ozke, ovinkaste, nepregledne haloške ceste in - tako priznava tudi Golc - je velikokrat to prvi in tudi zadnji obisk Haloz z avtobusom ... Seveda pa vsi turisti ne bodo lazili po Halozah s kolesi, peš ali lastnimi avtomobili in verjetno bo treba v prihodnje malo pomisliti tudi v to smer - če naj bi pravi turizem res kdaj zaživel v haloškem rezervatu. Obstaja pa še druga možnost, ki je znajo dobro koristiti v številnih afriških (in tudi nekaterih drugih) državah; pred vhodom v težko prevozna območja se uredi tabor z najetimi izurjenimi vozniki številnih džipov, ki nato radovedne turiste prevažajo po širši in daljni okolici, avtobusi pa lepo počakajo na širokem postajališču ... SM Seveda gre šele za začetek predvolilnih opravil, ki ne dopušča kakšnih velikih in dokončnih sklepanj o značilnostih letošnjih slovenskih predsedniških volitev. Vendar pa že prva »otipavanja« kažejo na nekatere premike v kvaliteti ocenjevanja (in podpiranja) predsedniških kandidatov, pa tudi na nekatere izrazite nesmisle, ki se vlečejo iz volitev v volitve. Eden izmed takšnih nesmislov je zagotovo določilo, ki tako rekoč sleherniku omogoča vstop v predvolilni boj. Zbiranje podpisov v podporo kandidaturi (ki ne izključuje niti najrazličnejših možnih oblik dvomljivega pridobivanja podpornikov) zagotovo ne bi smel biti zadosten in najbolj meritoren element izbiranja in ocenjevanja sposobnosti predsedniških kandidatov. Pravzaprav je presenetljivo in komično, da tudi mnoge strankarsko in politično povsem profili-rane osebnosti pri potegovanju za predsedniško kandidaturo bežijo od svoje »identitete« in se skušajo prikazati kot nekakšni apolitični padalci, ki padajo z neba, daleč stran od strank in njihovega vpliva. Namesto da bi stranke (in njihovo odgovornost) za normalno delovanje institucije predsednika republike kar najbolj neposredno (in vsem razvidno) vključevali v celoten tok izbiranja novega predsednika države, jih izključujemo in zamegljujemo njihovo vlogo. To koristi samo tistim, ki bi radi na različne načine manipulirali z volivci. Kandidat, ki ga podpira samo ena politična stranka, ni nujno slabši (in bolj problematičen) od kandidata, ki ima podporo petih ali treh tisočev volivcev. Kvaliteto enih in drugih bodo pokazale šele volitve in zato je čisti nesmisel pretirano glorificiranje ene ali druge oblike predsedniške kandidature. Zagotovo bi bila še najboljša kombinacija (neposrednega) vpliva volivcev in strank (ter, denimo, institucij civilne družbe) na določanje predsedniških kandidatov. To pa seveda tudi pomeni, da bi že v predhodnih predvolilnih postopkih preprečil, da bi se na končnih predsedniških kandidatnih listah pojavljalo po trinajst in več predsedniških kandidatov (z dokazano marginalno podporo in vnaprej znanimi problematičnimi kvalitetami). Vsekakor bi morali preprečiti, da bi se predsedniške volitve spremenile v nekakšen zabavni TV šov in v priložnost za samoreklamiranje različnih povz-petnežev in ljudi s kompleksom večvrednosti. Predsedniška funkcija še zdaleč ni neresna zadeva in tudi v Sloveniji ni omejena zgolj na nekakšna reprezentančna protokolarna opravila in razkazovanje »ljudskosti« vsakokratnega predsednika. Predsednik države je predvsem vrhovni poveljnik vojske, ima povsem določene (in v zapletenih razmerah odločilne) pristojnosti pri določanju mandatarja za sestavo vlade in najvišjih pravosodnih organov. Njegova vloga je lahko izjemna (in tudi usodna) ob različnih kriznih razmerah in v primerih, ko bi lahko posamezni politični spori in posamezne politične poteze povzročile resne deformacije in delitve v družbi. Predsednik države skratka ni nebodigatreba, niti ne samo zabavljač ali človek brez svojega mnenja. Dobro je, ker se tokrat (vsaj najbolj izpostavljeni) predsedniški kandidati zavedajo, česa (večina) Slovencev ne mara, in da prisegajo predvsem na svojo zmernost in na preseganje različnih delitev. Upajmo, da bodo imeli v naslednjih tednih več možnosti, da bodo takšno svojo načelno opredelitev tudi konkretizirali in podkrepili s povem jasnimi opredeljevanji do posameznih pojavov in tendenc tukaj in zdaj. Tako se bomo lažje odločali za najustreznejšega. Jak Koprivc Foto: SM Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Slovenija • Kakšna bo letošnja predsedniška kampanja? Na nož ali zdolgočaseno? Dva strokovnjaka s Fakultete za družbene vede v Ljubljani sta letošnjo volilno kampanjo označila čisto nasprotno: profesor Miro Kline, sicer strokovnjak za tržno komuniciranje, ocenjuje, da bo kampanja ostra, saj bo njen izid vplival tudi na rezultat parlamentarnih volitev. Po njegovem mnenju bo šlo v drugem krogu, v katerega naj bi se po javnomnenjskih raziskavah uvrstila Alojzij Peterle in Danilo Türk, zelo tesno. Predavatelj za družbene vede Matej Makarovič pa pravi ravno nasprotno: da bo kampanja potekala po ustaljenem receptu in bo verjetno dolgočasna, saj se bodo favoriti poskušali izogibati kontroverznim temam, za popestritev pa bi po njegovem lahko poskrbeli kandidati, ki ne morejo računati na zmago. V simbolnem smislu pa bo rezultat jesenskih volitev pomenil tudi zmago ali poraz določenega bloka in določene stranke. In kako sta oba strokovnjaka odgovarjala na (nekatera) enaka vprašanja? Zakaj se je predsedniška tekma začela tako zgodaj? Kline: „Danes govorimo, da gre v politiki za permanentno kampanjo. Se pravi, ko pride do izvolitve, se že začne kampanja za naslednje volitve. Peterle je sicer začel s kampanjo že lani, vendar je o tej funkciji verjetno razmišljal že takrat, ko se je odločil, da bo kandidiral za poslanca v Evropskem parlamentu. Ker je v tekmo stopil tako zgodaj, so se mu zelo povečale možnosti, da bo izvoljen. To je v bistvu dolgoročno načrtovanje politične poti po eni strani, po drugi strani pa gre za upravljanje vtisov na potencialne volivce. To me sploh ne preseneča. Preseneča pa me, da nekatere stranke oz. večina strank ni naredila nič, sedaj pa so v zadnjem mesecu intenzivno, skoraj panično iskali primernega kandidata." Makarovič: „Tempo je začel diktirati Lojze Peterle z dokaj zgodnjo najavo kandidature, kar lahko pojasnimo s tem, da si je verjetno skušal zagotoviti kandidaturo oziroma glede tega zmanjšati manevrski prostor strankam v pomladnemu bloku. Še en razlog je povezan s Turkom; čeprav gre za relevantno osebnost, je v slovenski notranji politiki relativno neznan in taki kandidati morajo s kampanjo začeti zgodaj. Od omenjenih treh realno izvo-ljivih kandidatov se Turku dejansko najbolj mudi. Po tej strani ima najbolj zahtevno nalogo, po drugi pa ima tudi največji potencial, koga še lahko pridobi." Ali lahko govorimo o neodvisnih kandidatih, čeprav jih bodo nekatere stranke moralno in finančno podprle? Kline: „Jasno je, da ne more biti noben kandidat nestrankarski. Če je član kakšne stranke in po zmagi članstvo zamrzne, njegov vrednostni sistem ostaja enak. Še vedno razmišlja in deluje v skladu s temi vrednotami. Nekoliko drugače je, če ga je stranka izbrala izven kroga svojih članov. Vendar je tudi v tem primeru vsaj potihoma prepričana, da ga vodi zelo podoben vrednostni sistem, kot ga stranka zagovarja. Formalno je sicer nestrankarski, neformalno pa ni. " Makarovič: „Tudi neodvisnost je del preizkušenega recepta. V Sloveniji ni nihče neodvisen, vedno obstajajo neke prepletenosti, res pa je, da so stopnje vezanosti na posamezno stranko pri teh treh kandidatih nekoliko različne. Še najbolj nevezan na stranko je Peterle, saj se je za kandidaturo odločil na lastno pobudo in skorajda prisilil stranke, da ga podprejo. Najbolj strankarsko vezan je nesporno Gaspari, ki je trajno vezan na kroge LDS. Türk je nekje vmes; jasno je, da kandidira na pobudo SD, vendar pa kot se je izkazalo, bi bil lahko kandidat katerekoli močne stranke, o njem se je govorilo tudi kot o možnem kandidatu SDS." Kakšno raven predvolilne kampanje in politične kulture pričakujete? Kline: „Pričakujem, da bo Odločitev, kdo bo nasledil sedanjega predsednika države, bo po mnenju poznavalcev padla šele v drugem krogu volitev; trenutno ima največ možnosti za zmago Alojz Peterle, svojo volilno bazo si zelo povečuje Danilo Türk, za petami pa mu sledi Mitja Gaspari. nedvomno šlo za ostro tekmo, kajti preveč pomembno je, kdo bo zmagal. Predsedniške volitve bodo namreč močno vplivale na rezultate parlamentarnih volitev, ki bodo prihodnje leto. Političnemu polu oz. reprezentan-tom tistega, ki bo zmagal, se bo verjetno za 30 do 40 odstotkov povečala verjetnost, da bo lahko zmagal na držav-nozborskih volitvah. Mislim, da gre trenutno za zatišje pred viharjem." Makarovič: „Obnašanje bo potekalo po receptih, ki so do sedaj zagotavljali bodi- si zmago ali pa vsaj relativno uspešnost, kar pomeni razmeroma umirjen, konstruktiven in široko sprejemljiv nastop, ki se strogo izogiba problematičnih tem. Razlike se bodo kazale zgolj v manjših odtenkih. Večina kampanje bo potekala v široko povezovalnem tonu in bo zlasti za medije dolgočasna. Provokativnejši nastop lahko pričakujemo od kandidatov, ki ne računajo na zmago. Zanimiv bo predvsem stik med njimi in realno izvoljivimi kandidati, predvsem pa, kako spretno se bodo znali favoriti na provokacije odzvati." Menite, da bi lahko kateri izmed kandidatov zmagal že v prvem krogu? Kline: „Čeprav nekateri kandidati napovedujejo zmago že v prvem krogu, je to absolutno nemogoče. To bi lahko bil le čudež. Zgornja meja, ki bi jo lahko dosegel kakšen kandidat, je po raziskavah okoli 35, 40 odstotkov. To pomeni, da je absolutno nemogoče, da bi kdo že v prvem krogu dobil več kot 50 odstotkov. Peterle ima sicer po moje že zagotovljen prvi krog. Tukaj smo priča igri eden proti dvema, tako da je on skoraj zagotovo v drugem krogu. Če se tekme ne bi udeležila dva kandidata levice, bi se verjetneje zgodilo, da bi bila zadeva zaključena že po prvem krogu." Makarovič: „Nikakor. Nerealno je pričakovati, da bi kdo dobil absolutno večino, kar kažejo tudi vse ankete." Kakšno težo bo imela podpora bivših predsednikov posameznemu kandidatu? Kline: „V marketingu govorimo, da gre v takšnih primerih za poskus prenašanja podob z enega na drugega politika. Njuna tako pozitivna kot negativna podoba v očeh volivcev se prenese na kandidata. Vprašanje pa je, kako to podporo interpretirajo volivci vsake stranke. Še posebej pa, kaj to pomeni za skupino neopredeljenih volivcev. Mislim, da en in drug uživata precejšen del simpatij. Več kot 50 odstotkov volivcev na politični sredini ju po mojem mnenju podpira." Makarovič: „Kučanova podpora ima znatno manjšo težo, kot jo je imela nekaj let nazaj, težo Drnovškove pa je težko oceniti. Obstaja del discipliniranih volivcev, od katerih je mogoče pričakovati, da se bodo opredelili tako kot se bo opredelil Kučan, ampak ti bodo izbirali zgolj na relaciji Gaspari-Turk." Kaj menite o izjavi Kučana, da bo podprl tistega kandidata, ki bo najbolj kritičen do sedanje vlade? Kline: „To je precej mo- dra poteza. Gre za preizkus trdnosti stališč posameznih kandidatov in pogleda na relacijo predsednik države in premier. S tem je kandidate izzval, da bodo morda pokazali, v kakšni relaciji bodo v prihodnosti do vlade. Da ta ne živi samo v simbiozi z vlado, temveč da se njegova vloga usmerja v korekcijo vlade na simbolni, vrednostni in moralni ravni. Zato je to lahko dober korekcijski faktor, ki si ga mora vsak predsednik postaviti, nekaj zdrave tekmovalnosti med obema vlogama namreč vedno koristi." Makarovič: „Vprašanje je, ali se jima z vidika ostalih volivcev splača biti kritičen do vlade. Gre za dilemo, koliko se osredotočiti na tisto trdo jedro tako imenovanega levega bloka in koliko na tiste bolj sredinske volivce. Težko je napovedati kateri od njiju bo izbral katero od taktik, glede na dosedanje obnašanje strank, ki so enega ali drugega podprle, je možno domnevati, da bo bolj kritičen do vlade Gaspari in bo imel s tem več možnosti za Kučanovo podporo, obenem pa manj možnosti za pridobitev zmernejših volivcev. Türk bo, če se bo ravnal po usmeritvah Pahorjeve linije v SD, imel verjetno manj možnosti za podporo Kučana." STA. (pripravila: SM) Foto: arhiv Ptuj • Tiskovna konferenca SD Cepljenje vključiti v nacionalni program V hotelu Mitra na Ptuju je bila 27. avgusta tiskovna konferenca ptujskih Socialnih demokratov, na kateri sta Miran Meško in Dejan Levanič predstavila njihova stališča do julija letos sprejetega odloka o komunalnem prispevku v MO Ptuj, odloka o mladini ter cepljenja deklic proti raku na materničnem vratu. Odlok o komunalnem prispevku so ptujski mestni svetniki sprejeli na julijski seji z amandmajem Marjana Kolariča (SDS), da pri individualni gradnji mladih družin velja za komunalno opremljeno tisto stavbno zemljišče, za katerega so v oddaljenosti do 50 metrov od roba gradbene parcele zagotovljeni vsi priključki na vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter javno razsvetljavo, in z redakcijskim amandmajem predlagatelja odloka župana dr. Štefana Čelana. Niso pa sprejeli amandmaja odbora za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo MO Ptuj, da bi v coni II veljal faktor dodatne olajšave 0,8, ker bi s tem vplivali na enakomernejši razvoj podeželja, saj bi z omenjeno olajšavo spodbudili investicije tudi v oddaljenejših naseljih. Dodatna olajšava bi mlajšim družinam izven samega Ptuja omogočila hitrejšo in lažjo rešitev stanovanjskega problema. Prav nesprejem dodatne olajšave je bil eden izmed razlogov tokratne tiskovne konference. Po mnenju Socialnih demokratov naj bil poleg vsebine sporen tudi način njegovega sprejemanja. V SD-ju ne želijo, da bi postalo pravilo način, kako so svetniki različnih političnih barv v odboru najprej sprejeli njihove pripombe in dopolnitve odloka, zatem pa isti svetniki in njihove svetniške skupine na julijski seji že omenjenega amandmaja niso podprle, je povedal Miran Meško. V SD-ju se bojijo, da bo takšen način obveljal tudi pri drugih točkah dnevega reda, ki jih želijo v mestnem svetu še predlagati v korist tega okolja. Na sprejem odloka o komunalnem prispevku so se ptujski mestni svetniki dolgo pripravljali, besedilo osnutka odloka so določili na izredni seji, ki je bila 13. julija, o njem pa so razpravljali tudi na skupni seji odborov 28. junija. Takrat so odlok temelji- to prečesali, vendar dodatne olajšave - faktorja 0,8 v coni II - niso podprli. So pa si pustili odprta vrata, da bodo odlok o komunalnem prispevku, če se bo izkazal, da so v njem zapisane rešitve slabe, spremenili, kar pomeni, da bodo »sporni« amandma v nekih drugih okoliščinah morda le vgradili v besedilo odloka. Tudi sprejeti amandma Marjana Kolariča so sprejeli kljub opozorilu, da jih bo takšen sklep oziroma odločitev že v kratkem drago stala oziroma potencialne graditelje, ki bodo že kmalu zavezanci gradnje malih čistilnih naprav. Odlok, ki celovito ureja položaj mladih v MO Na eni prejšnjih tiskovnih konferenc je SD že predstavila odlok o mladini, po novem odlok o organiziranju in financiranju mladine v MO Ptuj. Po mnenju svetniške Foto: Črtomir Goznik Miran Meško in Dejan Levanič iz ptujskega SD-ja sta predstavila stališča SD do aktualnih dogajanj v Ptuju in državi. skupine SD gre za odlok, ki celovito ureja položaj mladih v MO Ptuj z zagotavljanjem pogojev za njihovo sodelovanje pri odločanju o za mlade pomembnih odločitvah ter definira organiziranje in sofinanciranje mladinskih organizacij in organizacij mladih, je na tiskovni konferenci posebej poudaril Dejan Levanič. Odlok naj bi sprejeli po vzoru nekaterih drugih okolij, ki ga že imajo, saj ga ne more nadomestiti posebna strategija ali kakšen drugi dokument. Odlok o mladinskem delu so na pobudo SD že sprejeli v občini Velenje. Na junijski seji mestnega sveta je svetnica SD Mirjana Nenad v imenu svetniške skupine SD predlagala, da se v proračunu MO Ptuj zagotovijo finančna sredstva za sofinanciranje cepljenja proti raku na materničnem vratu. Ob tem so predlagali, da MO Ptuj pozove državo, da cepljenje čimprej vključi v nacionalni program. Do takrat pa naj bo njegovo financiranje obveznost občine, saj si nihče od nas ne želi očitati, da bo generacija otrok zamudila cepljenje. Proračunsko sofinanciranje cepljenje je kot prva med slovenskimi občinami uvedla občina Komenda. Ptujski socialni demokrati predlagajo, da MO Ptuj sprejme proračunsko sofinanciranje vsaj ene od treh oblik cepljenja, denar pa bi skušali zagotoviti ob rebalansu proračuna 2007, ker v sprejetem proračunu te postavke ni. Optimalna starost za cepljenje je med 11. in 12. letom starosti. Komplet vseh treh cepljenj na osebo stane med 350 in 380 evri in se mora izvesti v roku enega leta. Izračunov o tem, koliko bo to stalo občino, v tem trenutku še nimajo, ker podatke še zbirajo. MG Trnovska vas • Nekateri nezadovoljni z novim direktorjem Imenovanje dvignilo veliko prahu Potem ko je minuli teden župan občine Trnovska vas svetnike na seji seznanil z odločitvijo, da imenuje za novega direktorja občinske uprave Jožefa Potrča, se je med njim in nekaterimi svetniki vnela vroča razprava. Svetnik Manfred Jakop županu očita, da Potrč ne izpolnjuje vseh pogojev za opravljanje funkcije direktorja, Benko to odločno zavrača in pravi, da bo vztrajal pri svojem. „Tokrat ne popustim niti malo. Takšna je moja odločitev in pika," nam je pojasnil Benko, ki meni, da je Potrč kompetentna in najprimernejša oseba za direktorja občinske uprave. „Defini-tivno izpolnjuje vse pogoje. Uredba vlade je jasna: če ima posameznik eno stopnjo izobrazbe več od predpisane, se mu to vzame v „zakup" in lahko ima tretjino manj izkušenj kot drugi. Ima tudi izpit iz državne uprave, kar je dodatna prednost. Tudi za to lahko ima leto dni manj izkušenj. V kratkem pa bo imel v rokah tudi magisterij, ki ga je že oddal. Po mnenju svetnika mu manjka pet mesecev delovnih izkušenj, to pa po mojem mnenju ne drži," je pojasnil župan občine Trnovska vas. Podobno kot Benko trdi tudi Potrč, ki pravi, da se je odločil, da se prijavi na prosto delovno mesto, ker meni, da izpolnjuje vse pogoje. „Mislim, da sem strokovno usposobljen," je dejal Potrč. Po njegovem mnenju ima izkušenj za predpisano delovno mesto dovolj oziroma več, kot je potrebno. „Najverjetneje gre zgolj za politično nasprotovanje," poudarja Potrč. Jakop vztrajno proti Potrču S tem pa se ne strinja svetnik Manfred Jakop, ki trdi rav- no nasprotno. Meni namreč, da je Benko pri imenovanju novega direktorja občinske uprave prekoračil svoja pooblastila in za to mesto imenoval osebo, ki ne izpolnjuje razpisnih pogojev. »Zato se kot občan in član sveta občine Trnovska vas ne morem strinjati z imenovanjem novega direktorja občinske uprave. Z županom sicer zelo dobro sodelujem na mnogih skupnih projektih, pri tem pa imava zelo različna mnenja. Mislim tudi, da je imenovani kandidat za direktorja moralno sporna odločitev, saj je splošno znano, da je kot član občinskega sveta v vseh štirih letih prejšnjega mandata zelo ostro kritiziral delo občinske uprave in njihove sposobnosti večkrat primerjal z zelo žaljivimi izrazi. Oseba, ki do sedaj ni premogla ene dobre in pohvalne besede za delavke in delavce občinske uprave Trnovska vas, je sedaj postavljena v vlogo vodje in s tem osebe, ki bi morala dajati svojim delavcem vzgled in zaupanje pri delu. Kje bomo lahko tukaj iskali tisto siner-gijo, ki je značilna za dobro timsko delo, ki se vzpostavi, ko vsi vedo, da so vsi za enega in eden za vse? Z represijo prav gotovo ne. Prav tako se sprašujem, ali je to del načrta, o katerem je župan pred kratkim govoril, ki bo prispeval k večjemu spoštovanju občinske uprave,« poudarja Jakop. Dodaja, da se sprašuje tudi o smiselnosti razpisa in pri tem zapravljenih sredstev občinskega proračuna. »Razpis je bil namreč izpeljan, ker stari direktor ne izpolnjuje vseh zahtevanih pogojev. In sedaj imenujemo novega direktorja občinske uprave, ki spet ne izpolnjuje vseh razpisnih pogojev. Tistih pogojev, ki jih je v razpisu navedel sam župan občine. Z imenovanjem je kršil razpisne pogoje, ki jih je kot župan sam zapisal v razpisno gradivo. Za mene kot občana in predvsem kot člana občinskega sveta je to obsojanja vredno dejanje in se sprašujem, ali ni to hkrati tudi slabo sporočilo za vse občane, da pravilniki, odloki in sklepi veljajo za vse v kraju, le za župana občine Trnovska vas ne,« je še poudaril Jakop. Nadzorni odbor ni ugotovil nepravilnosti Sicer pa je zadevo že pregledal nadzorni odbor, katerega predsednica je Tina Ver-tič. Kot smo izvedeli od Ivana Lovrenčiča, člana nadzornega odbora, pomanjkljivosti niso našli. „Vse je po pravilih. Potrč izpolnjuje razpisne pogoje," je pojasnil Lovrenčič. Potrč bo kljub nasprotovanju nekaterih s prvim septembrom začel opravljati funkcijo direktorja občinske uprave občine Trnovska vas. Dženana Bečirovič Foto: Dženana Bečirovič Svetnik Manfred Jakop vztraja pri tem, da novoimenovani direktor občinske uprave ne izpolnjuje pogojev za opravljanje te funkcije. Kdo je novoimenovani direktor občinske uprave? Jožef Potrč je bil rojen leta 1959 v Trnovski vasi, kjer živi od rojstva. Za seboj ima 25 let delovnih izkušenj. Vrsto let je delal v podjetju Sava Kranj, od leta 1987 do 2002pa v Labodu. Dve leti je bil v občinski upravi na Destrniku, štiri leta pa občinski svetnik v občini Trnovska vas. Diplomiral je iz lokalne samouprave, leta 2002pa opravil še izpit iz državne uprave. Trenutno končuje magisterij iz lokalne samouprave z naslovom Lokalna samouprava v Republiki Sloveniji. Novoimenovani direktor je Jožef Potrč. Park hotel - povezava dediščine in umetnosti Na koncu Prešernove, v stavbi številka 38, spomeniško zaščitenem objektu, se je v sredo, 29. avgusta, pričela pisati nova zgodovina. V njej sta Stanka in Aleš Gačnik uredila prvi ptujski štirizvezdični hotel, ki naj bi kot prvi slovenski hotel pisal tudi zgodovino mednarodne verige romantičnih hotelov in ki soustvarja sodobno hotelsko in meščansko kulturo ter popularizira lokalne tradicije in globalno umetnost. Ptuj • Prvi štirizvezdični ptujski hotel odprl vrata Spanje v sobah z moškimi imeni Prvi ptujski štirizvezdični hotel ima 15 individualno opremljenih sob, v katerih si restavrirano staro pohištvo podaja roko s sodobno tehnologijo. Vsaka soba ima svoje ime, vsaka pripoveduje svojo zgodbo. Poimenovali so jih po pomembnih možeh, ki so trajno zaznamovali zgodovino Ptuja, s tem pa tudi njegovo prihodnost: Mark, Vespazian, Žiga, Minorit, Dominikanec, Sončna hiša, Trajan, Valter, Orfej, Viktorin, Friderik, Franc, Martin, Jurij in Kurent. Hotel Park Ptuj je referenčni hotel za tri španska keramična podjetja, v katerem dajejo zelo velik poudarek počutju, spanju na odličnih vzmetnicah in vzglavnikih, polnjenih s koruznimi vlakni. V odsotnosti ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka je govoril mag. Marjan Hribar, generalni direktor direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo. Poudaril je, da je prenova stare meščanske hiše na koncu Prešernove vzorčni primer, s katerim doslej v Sloveniji še nismo imeli opravka, primerna pot za prenovo objektov s tradicijo in kulturo. Foto: MG V Park hotelu Ptuj kot delu mreže hotelov Art & Heritage Hotels se vznemirljiva srečanja z dediščino in umetnostjo prepletajo s hotelskim udobjem. V bistvu gre za vzorčen hotel nove hotelske mreže in novega tipa hotelov, ki so povezani z dediščino in umetnostjo, je na predstavitvi pred uradnim odprtjem povedal lastnik in direktor podjetja Tovarna tradicij, d. o. o., Ptuj dr. Aleš Gačnik. Novi ptujski hotel je poslovna enota podjetja Tovarna tradicij, katerega vodilo je osmišljanje tradicij in ustvarjanje prihodnosti v povezavi z lokalnimi tradicijami sveta in globalno umetnostjo. Deloval bo kot hotel brez zidov. Ptuj potrebuje malo novih investicij, izziv naj bi videl v osmišljanju starih objektov, ki mu jo na nek način kaže Park hotel. Za del gradbene obnove objekta je v obliki sofinanciranja - slabih 160.000 evrov - zagotovilo Ministrstvo za kulturo, preostanek investicije, ki ni bila majhna, lastnika o njej v sredo nista želela govoriti, pa predstavljajo bančni aranžmaji. Mesto Ptuj je zaščiteni srednjeveški Pogodbo za izvedbo četrte faze gradnje kanalizacijskega omrežja sta župan Franc Kekec in direktor Cestnega podjetja Ptuj Ferdo Vein-gerl podpisala v minulem tednu. Ta faza zajema še preostali del naselij Markovci in Zabovci. „Ta faza pa ne vključuje predvidene čistilne naprave in tlačnega voda ob črpališča do čistilne. Lokacija za čistilno napravo je bila v spomenik, eno najstarejših mest v Sloveniji, tudi stavba na Prešernovi ulici 38 je kar štirikrat zaščiteni spomenik, so ugotovili Gačnikovi, potem ko so se odločili za prenovo: prvič kot sama stavba, drugič kot del srednjeveškega mestnega jedra Ptuja, tretjič kot arheološko najdišče, četrtič kot prvo območje pod ptujskim gradom - kot ptujska veduta. Raziskali so njeno zgodovino in tudi lastniško strukturo, pa je med drugim povedala Stanka Gačnik. Del srednjeveškega obzidja je prvotnem načrtu predvidena v Markovcih blizu Sigeta. Ker so krajani tej lokaciji nasprotovali, češ da je preblizu naselja, se umestitev le-te po novem načrtuje nekoliko višje proti Zabovcem. Čistilna bo tako na parceli, ki je v lasti občine Markovci. Nanjo nameravamo priključiti tudi objekte obrtne cone Novi Jork. Ta poteza se nam zdi smiselna, ker potem čistilne viden tudi v obnovljenem objektu. Prvič se stavba omenja že v znamenitem ptujskem statutu iz leta 1513. Večkrat je pogorela, a gabariti so ostali, njena zdajšnja podoba pa je iz zgodnjega 19. stoletja (med 1810 in 1830). Njeni lastniki so bili obrtniki, zidarji, pleskarji, ena najzanimivejših družin pa je iz 19. stoletja, trgovska družina Jurc. V začetku 20. stoletja so kot prvi na Ptuju imeli plin, prvi na Ptuju pa tudi avtomobil. Center prvega štirizvezdič-nega mestnega hotela na Ptu- v Novem Jorku ne bomo več potrebovali in bomo lahko tisti del prodali kot parcelo," pojasnjuje župan Franc Ke-kec. Na vprašanje, kdaj bo zaključena četrta faza gradnje kanalizacije, pa strokovna sodelavka občine Markovci Zdenka Pauko odgovarja: „V skladu s pogodbo naj bi bila dela zaključena do konca tega leta, vendar lahko pričakujemo, da se bodo zavlekla v prihodnje leto. Če bo vreme pozimi neugodno za gradnjo, se bodo dela ustavila in bomo v prid kakovosti izvedbe počakali na ugodnejše vremenske razmere." Sicer pa se ob vgradnji kanalizacijskih vodov sočasno ureja tudi vsa kompletna infrastruktura (javna razsvetljava, rekonstrukcija vodovoda, posodobitev elektro vodov ter preplastitev lokalnih cest in javnih poti). Vrednost prve faze je bila 75, druge pa 42 milijonov nekdanjih tolarjev. Vrednost tretje faze je 665.000 evrov, izvedba zadnje - četrte - faze pa je ocenjena na 1,7 milijona evrov. Mojca Zemljarič ju je kavarna, ki vabi z dobro kavo in odličnimi ptujskimi vini ter izbrano ponudbo piva. Kavarniški vrt je v to-skanskem stilu. Biser objekta, ki ga krasijo številna umetniška dela, pa je Kronos, kletni prostor, namenjen vinskim zgodbam, likovnim in glasbenim dogodkom, izobraževanju, kongresni dejavnosti in še kakšnim zgodbam. Za goste se bo trudilo skrbno izbrano osebje, za zdaj je sedem zaposlenih. Prve goste bodo sprejeli danes, med njimi bo tudi bolgarski ambasador, v soboto pa pričakujejo že prvo skupino gostov iz Francije, ki bodo pri njih bivali teden dni. Ptuj postaja slovenski biser Kot je na odprtju povedal dr. Aleš Gačnik, se bodo aktivno vključevali v različne razvojne zgodbe Ptuja, med prvimi pa bo ureditev Sončnega parka kot del oživljanja dediščine in umetnosti, v katerega želijo prenesti tudi del svoje ponudbe. Dr. Damjan Prelovšek, generalni direktor direktora-ta za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo, je ob odprtju Park hotela Ptuj povedal, da je prenova nekdanje meščanske hiše vzorčen primer, s katerim se doslej v Sloveniji nismo srečevali, primerna pot za prenovo objektov s tradicijo in kulturo. Ptuj postaja eden od biserov Slovenije, v postopku zaščite kot spomenik državnega pomena je tudi Orfejev spomenik. Na Ministrstvu za kulturo je na voljo veliko evropskega denarja za tovrstne prenove, je še dodal. Turizem je idealno področje za prestrukturiranje nekaterih objektov kulturne dediščine, pa je med drugim povedal generalni direktor direktorata za turizem mag. Marjan Hribar. »Otvoritve hotelov, ki jih v Sloveniji še kako primanjkuje, so vedno dobrodošle. Veseli me, da so se investitorji odločili za hotel s štirimi zvezdicami, stavijo na kakovost, kar je pravilna usmeritev. Vesel pa sem tudi, ker poteka dobro sodelovanje tudi z ostalimi ponudniki, hotelom Mitra in Termami Ptuj. To je prava pot, da so se vsi odločili za medsebojno sodelovanje in ne medsebojno konkuriranje. Družinski hoteli imajo prihodnost, to smo zapisali tudi v novo turistično strategijo Slovenije. Tovrstni projekti bodo vedno našli svoje mesto pod soncem. Žal omenjeni projekt ni uspešno kandidiral na sredstvih evropskega strukturnega sklada, ker je prijava prispela ob koncu prejšnjega finančnega obdobja, ko sredstev ni bilo več na voljo. Kljub temu me veseli, da je investiror uspel zagotoviti vire financiranja. Trenutno slovenski turizem razpolaga s 40 tisoč hotelskimi posteljami. Potrebuje pa jih še najmanj enkrat toliko, če bi jih imeli sto tisoč, bi bilo še bolje. Vseeno pa je prav, da se razvijamo sonaravno in trajnostno, da gre razvoj skladno z naravo, skladno s potrebami, da tudi skozi razvoj turizma varujemo našo lepo državo,« pa je še posebej za medije povedal mag. Marjan Hribar. Odprtje hotela Park Ptuj ni le velik dan za slovenski turizem, temveč tudi za ptujskega. Tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki stavi na turizem, je bil vesel nove pridobitve. Stanka in Aleš Gačnik sta dokazala, da se iz sanj da nekaj narediti. Naj bo zvezdic na Ptuju še veliko, tudi hotelskih, je bilo še slišati ob poplavi lepih besed in dobrih želja, ki so pospremile odprtje prvega štirizvezdič-nega družinskega mestnega hotela. MG rs Foto: MZ Z leve: Član uprave CPP Martin Turk, direktor CPP Ferdo Veingerl, župan občine Markovci Franc Kekec in strokovna sodelavka občine Markovci Zdenka Pauko. Foto: Črtomir Goznik Vsaka izmed 15 hotelskih sob pripoveduje svojo zgodbo, na fotografiji direktorica hotela Tanja Božič in eden izmd mnogih Ptujča-nov, ki so se v sredo sprehodili skozi novi hotel. Markovci • Gradnja četrte faze kanalizacije Podpisali pogodbo V občini Markovci se v teh dneh nadaljuje gradnja kanalizacijskega omrežja. Javni razpis za izvedbo gradnje je občina sicer izvedla že leta 2005. Cirkovce • Prehod smrti končno zaprt Zapornice že gradijo Kot so predstavniki Agencije za železniški promet obljubili na izredni seji sveta občine Kidričevo, so v soboto, 25. avgusta, okoli 9. ure pričeli gradbena in montažna dela za zavarovanje cestnega prehoda v Cirkovcah. Gradbena dela za postavitev zapornic na zloglasnem prehodu smrti v Cirkovcah izvajajo delavci podjetja PAP Mobil, d. o. o., iz Ljubljane v okviru projekta posodobitve železniške proge na odseku Ormož-Pragersko. Kot je povedal predstavnik tega podjetja Zvone Zupan, izvajajo dela skupaj s konzorcijem ŽGP-SCT že od februarja letošnjega leta in predstavljajo remont proge, zgornjega in spodnjega ustroja, gradbenih objektov in obstoječih signal-no-varnostnih naprav. Končno posodobitev in vgradnjo elektronskih signalno-var-nostnih naprav na tej progi pa bo v nadaljevanju projekta izvedlo podjetje Siemens. Pričakujejo, da jih bo Siemens vključil tudi v izvedbo kot specializirano podjetje za to področje. Zvone Zupan je še dodal, da so dela na zavarovanju cestnega prehoda v Cirkovcah zmožni dokončati v roku 14 dni, če bo pravočasno dobavljena vsa potrebna tehnološka oprema. Vodja projekta za vodenje investicij v železniško infrastrukturo Milan Burg je ob tem dodal, da naj bi bile po terminskem planu zapornice na nivojskem prehodu v Foto: M. Ozmec Rajko Satler (levo), ki ga je vlada razrešila dolžnosti direktorja AŽP, je na februarskem problemskem posvetu v Kidričevem obljubljal, a besede ni držal. Foto: M. Ozmec Delavci Slovenskih železnic ter podjetij PAP Mobil in Siemens so včeraj kljub občasnim padavinam nadaljevali z gradbenimi deli za postavitev zapornic. Cirkovcah postavljene do 20. septembra. Prvi mesec naj bi jih dvigoval čuvaj, ki bo ves čas prisoten v montažnem zabojniku ob prehodu, zatem naj bi uredili polavtomatsko zapiranje, dokončno pa naj bi tega in vse druge nezavarovane železniške prehode v občini Kidričevo uredili do leta 2009. Zaradi gradbenih del na omenjenem železniškem prehodu so občino Kidričevo zaprosili za zaporo ceste, ki vodi čez prehod, in sicer od 25. avgusta do 20. septembra. Občina je zaporo takoj uredila. Zaradi te zapore so spremenili prometni režim, tako da je promet za osebna vozila preusmerjen nekaj sto me- trov naprej na cesto, ki vodi čez železniški prehod pri železniški postaji Cirkovce - ta je zavarovan s polzapornica-mi. Ves tovorni promet pa je preusmerjen do Šikol. Rajka Satlerja razrešili Slovenska vlada je na seji v četrtek, 23. avgusta, razrešila Rajka Satlerja dolžnosti direktorja Agencije za železniški promet. Minister za promet Janez Božič je pojasnil, da je edini razlog za Satler-jevo razrešitev, ker ni pravočasno, do 4. avgusta, izpeljal projekta postavitve zapornic v Cirkovcah, kot je to sam zatrjeval in obljubil na občini Kidričevo. Minister Božič je Satlerjevo razrešitev predlagal vladi po temeljiti analizi in preučitvi vseh dokumentov ter postopkov, ki so bili vodeni pri realizaciji projekta nadgradnje železniškega prehoda v Cirkovcah, kjer se je 19. avgusta zgodila družinska tragedija, v kateri so ugasnila tri človeška življenja. Po odstavitvi je Rajko Satler v izjavi za Radio Slovenija povedal, da se ne čuti krivega za dogodke, ki so se zgodili v Cirkovcah, saj naj bi tako on kot njegovi sodelavci storili vse, da bi bil prehod čimprej zavarovan. Predlagal naj bi več različic, kako zadevo rešiti, hkrati pa naj bi s potencialnimi ponudniki, ki so bili v fazi izbora za izvajalca posodobitve signalno-varnostnih naprav na celotnem odseku od Pragerskega do Ormoža, pogovarjal, kako bi bilo možno prehod v Cirkovcah zavarovati prednostno, mimo terminskega načrta izvedbe pogodbe, ki traja dve leti. Minister Janez Božič je v zvezi s tem dejal, da je vlada v času njegovega mandata pripravila poseben zakon, s katerim se bo omogočilo financiranje problematičnih železniških prehodov, ki so označeni le z andrejevim križem; v Sloveniji jih je prek 600. Vodenje vseh postopkov v zvezi s to problematiko je ministrstvo naložilo Agenciji za železniški promet, ki pa po njegovih besedah ni naredila izpita. V tem času se je ob prehodu v Cirkovcah kar dvakrat sestala Civilna iniciativa občine Kidričevo; žal pa nas njeni predstavniki o tem niso obveščali, zato o vsebini shodov ne moremo podrobneje poročati. M. Ozmec Spuhlja • Prvo družabno srečanje krajanov in krajank Poslej vsako zadnjo soboto v avgustu Potem ko je usahnil 8. maj, praznik ptujskih krajevnih skupnosti in je skupni praznični dan 5. avgust, praznik mestne občine, so si v nekaterih četrtih izbrali še svoje praznične dneve. V Spuhlji so svoj dan, to bo vsaka zadnja sobota v avgustu, poimenovali kot druženje sveta četrtne skupnosti z delovnimi odbori, društvi, krajani in krajankami. V soboto, 25. avgusta, so pred gasilskim domom Spuhlja organizirali prvo druženje. V četrtni skupnosti Spuhlja, ki je nastala na podlagi pogodbe za CERO Gajke v jeseni 2006, živi 898 prebivalcev, od tega je 162 mlajših od 18 let, vseh gospodinjstev s hišnimi številkami pa je 232. Aktivno dela šest društev, ki so steber društvenega, družbnega, športnega in kulturnega življenja. Dobra tretjina krajanov in krajank je vključenih v delo PGD Spuh-lja in DU Spulja, za etnografsko tradicijo skrbijo v društvu Koranti, najmlajše pa je društvo gospodinj Marjetica, ki je v soboto poskrbelo tudi za golaž in polento. Skupina Tlačani, ki niso organizirani kot društvo, pa že dve leti neumorno nastopajo v kraju in okolici. Edvard Strelec, predsednik četrtne skupnosti Spuhlja, je v sobotnem pozdravnem nagovoru krajane pomiril glede uresničevanja pogodbe za CERO Gajke, vse, kar je bilo izborjeno, se bo tudi realiziralo. Res pa je, da z zamudo. Še v tem letu bodo začeli graditi večnamensko dvorano, načrti z gradbenim dovoljenjem bodo izdelani do 15. septembra. Športni park pa bo zgrajen v letu 2008. V odsotnosti župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana, tudi rojenega Spuhljana, je Spuh-ljane na njihovem prvem srečanju, ki bo poslej tradicionalno, nagovoril direktor ob- činske uprave MO Ptuj mag. Stanko Glažar. Povedal je, da nekatere naloge iz pogodbe resnično kasnijo, vendar bodo zato rešitve zanje kakovostnejše in dogoročnejše, saj gradimo za dvajset in več let. V programu prvega srečanja so Spuhljani postavili tudi klopotec; pri postavljanju so sodelovali predstavniki vseh društev. Klopotec je izdelal Simon Kolarič, financirala pa četrtna skupnost. Zapele so tudi pevke KD Jezero, za za- bavo, ki je trajala pozno v noč, pa je skrbel duo Milan&Ana. MG Foto: Črtomir Goznik Edvard Strelec, predsednik četrtne skupnosti Spuhlja, in mag. Stanko Glažar, predstavnik MO Ptuj, sta na sobotnem srečanju Spuhljanov v svojih nagovorih napovedala 100-odstotno realizacijo pogodbe za Cero Gajke. Foto: Črtomir Goznik Klopotec, izdelal ga je Simon Kolarič, so postavili skupaj predstavniki vseh, ki v Spuhlji skrbijo za družabno, društveno, športno in kulturno življenje. Ptuj • Pred pričetkom šolskega leta Za varnost bo poskrbljeno Župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan je pred pričetkom novega šolskega leta povabil na posvet ravnatelje ptujskih osnovnih in srednjih šol, predstavnike policije ter druge, ki so odgovorni za varnost otrok na poti v šolo in do doma, ter se z njimi pogovarjal o varnosti šolarjev. Kot so na omenjenem posvetu v torek, 28. avgusta, poročali županu vodje policijskih okolišev, so na varnost ob pričetku šolskega dobro pripravljeni. Tako so na območju mestne četrti Center že obnovljene vse talne oznake tako pri srednješolskem centru kot pri vrtcu in šolah. Tudi na območju mestne četrti Ljudski vrt-Panorama so obnovljene talne oznake, prometna signalizacija deluje brezhibno, nekaj težav pričakujejo le v Ulici 5. prekomor-ske, kjer je zaradi gradnje trgovine Spar za sedaj pločnik neprehoden, vendar so že postavljeni opozorilni znaki. Okrog OŠ Mladika je vse urejeno, okrog OŠ Breg, kjer so imeli lani probleme zaradi pločnikov, pa se pojavlja problem, ker za šolski avtobus ni obračališča, zato ta pripelje na šolsko dvorišče vzvratno. Ivan Vidovič z Oddelka za družbene dejavnosti je takoj pojasnil, da že načrtujejo izdelavo krožišča, ki naj bi bilo končano v prihodnjem letu. Tudi pri OŠ Grajena je že vse pripravljeno, nevarnost, ki preti, pa so prehitri vozniki motornih vozil, saj je šola tik ob regionalni cesti. Pomočnik komandirja na policijski postaji v Ptuju Boris Kozenburger je zatrdil, da se bodo prvih 14 dni še posebej intenzivno posvetili varnosti šolarjev na poti v šolo in domov. Pri tem bodo v samem Ptuju policistom tudi letos pomagali uniformirani člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Ptuj, ki bodo dežurali na štirih najbolj frek-ventnih mestih oziroma prehodih za pešce: ob Minorit-skem trgu ter ob Osojnikovi, Potrčevi in Raičevi ulici. Nad varnostjo šolarjev bodo prva dva tedna intenzivneje kot sicer bdeli tudi na celotnem območju Policijske postaje Ptuj, na katerem je kar 17 osnovnih šol. Stanje varnih šolskih poti pred pričetkom novega šolskega leta je ugodno ocenil tudi Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj; opozoril je le še na nekaj manjših pomanjkljivosti, ki jih je potrebno čimprej odpraviti. Na Mariborski cesti imajo težave zaradi previsoke tipke na semaforju, saj je učenci nižjih razredov ne morejo doseči. Tudi on je opozoril na nujnost ureditve avtobusnega obračališča ob breški šoli. Ob Ormoški cesti je sicer promet urejen, za šolarje in druge pešce pa bi bilo treba zgraditi še 20 m manjkajočega pločnika med poslovno zgradbo Elektra Maribor in Veterinarsko bolnico, nujno pa je potreben vsaj še en ali dva prehoda za pešce, saj je od železniškega prehoda do Super mesta sedaj le eden. Nasprotni problem je na Predsednik sveta za preventivo Štefanu Čelanu zatrdil, da je za in vzgojo v cestnem prometu Franc varnost šolarjev poskrbljeno. Foto: M. Ozmec Kozel (levo) je županu MO Ptuj dr. Foto: M. Ozmec Ravnatelji, policisti in drugi, ki so zadolženi za varnost šolarjev na Ptujskem, so župana opozorili na pomanjkljivosti, ki vplivajo na varnost šolarjev in drugih udeležencev v prometu. Hajdina • Dokončali eno največjih investicij Osojnikovi cesti, kjer so že lani sklenili, da bi zaradi preveč prometnih nesreč dva prehoda za pešce ukinili. Posebej nevaren je tisti pri mi-noritskem samostanu, saj vodi čez zelo frekventno glavno cesto, kar je za šolarje izredno nevarno, zato jim odsvetujejo da bi tu prečkali cesto. Problem zase je OŠ Grajena, ki je tik ob regionalni cesti, po kateri opažajo prevelike hitrosti vozil, čimprej pa je treba nadomestiti tudi manjkajoče hitrostne ovire pred šolskim centrom, poskrbeti pa bi bilo treba tudi za umiritev prometa v Maistrovi ulici ter na Vičavski cesti mimo nekdanje vojašnice, sedanje srednje šole. Ob tem je ravna- Zadnji pločnik končno urejen V občini Hajdina so te dni dokončali eno največjih investicij v letošnjem letu, pločnik z javno razsvetljavo in pripadajočo infrastrukturo ob cesti Ptuj-Maribor v dolžini 900 metrov. V bistvu gre za zadnji odsek pločnika na celotni trasi ceste Ptuj-Maribor, od meje z MO Ptuj do OŠ Hajdina v naselju Spodnja Hajdina. Investicija je znašala 348.623 evrov, od tega je delež proračuna občine Hajdina 100.150 evrov, preostanek v višini 248.473 pa je delež DRSC po pogodbi z Ministrstvom za promet. Kot je povedal hajdinski župan Radoslav Simonič, je pločnik velika pridobitev za povečanje prometne varnosti v občini Hajdina. Dela je izvajalo Cestno podjetje Ptuj. V občini Hajdina pa te dni zaključujejo tudi javni razpis za oddajo ponudb za izgradnjo druge faze obkanalske ceste s kolesarsko stezo, od mostu v Hajdošah do mostu v Slovenji vasi v dolžini 1840 metrov. MG telj šolskega centra Branko Kumer opozoril na številna vozila, ki so parkirana tik ob cesti in povzročajo dodatno nevarnost za šolarje in pešce. Ravnateljica OŠ Mladika Sonja Purgaj je opozorila na izredno gost promet od Puhovega mostu proti Spuh-lji ter menila, da je za šolarje nujno potrebno zgraditi novo avtobusno postajališče v Kočah, kjer bi bilo zanje varneje, kot da čakajo na zelo prometni Ormoški cesti. Ravnatelj OŠ Olga Meglič Ervin Hojker pa je opozoril na splošni problem nespoštova-nja prometnih predpisov pri voznikih skuterjev in koles z motorjem, ki se brezobzirno vozijo tudi po pločnikih in med pešci v „peš coni" v strogem mestnem jedru, kjer je prepovedan ves promet, s tem pa ne ogrožajo le šolarjev, ampak tudi druge pešce. Za njihove šolarje je moteče in nevarno tudi nenehno parkiranje avtomobilov na pločnikih ob lokalu Amadeus, saj morajo otroci hoditi po cestišču, kjer vozijo avtomobili. Tudi obiskovalci knjižnice pogosto nedisciplinirano parkirajo vozila na pločnikih ob njihovi šoli, tako da se morajo otroci izpostavljati prometu. Vse Ptujčane, starše, učence in učitelje je pozval k upoštevanju prometnih predpisov, odlokov in prometnih znakov, saj smo po njegovem vsi soodgovorni za to, da bo v Ptuju promet malo drugačen, boljši. Ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič je opozorila, da je pred njihovo podružnično šolo na Grajeni zelo nevarno avtobusno postajališče, saj je lokacija v ovinku zaradi nepreglednosti zanj neprimerna in nevarna tako za šolarje kot za vse druge. Sicer pa je izrekla vso pohvalo policijski postaji Ptuj za številne akcije policistov, ki so na šoli prisotni tudi čez šolsko leto. Svetnik MO Ptuj Marjan Kolarič je opozoril na prometno problematiko, ki ogroža šolarje in stanovalce na območju mestne četrti Rogozni-ca. Zelo problematično je stanje ob cesti, ki vodi proti Lenartu, po kateri vozi dnevno okoli 12.000 motornih vozil, zadnje čase je vse več težkih tovornih avtomobilov, ki ne upoštevajo hitrosti in grozeče drvijo skozi vasi, omenjena cesta pa je tako rekoč brez varnih avtobusnih postajališč. Zelo velika nevarnost je tudi ob vse prometnejši cesti Ptuj-Juršinci, kjer je prav tako potrebno urediti varna avtobusna postajališča. Ravnatelj glasbene šole Ka-rola Pahorja Štefan Petek je opozoril na nejasno prometno signalizacijo v delu Dravske ulice pred podjetjem Dinos, saj tujci in turisti, ki pripeljejo z mostu, običajno zavijejo kar levo in navzgor, saj ne vidijo prometnega znaka za enosmerno cesto, ki je postavljen na vogalu glasbene šole. Župan mestne občine dr. Štefan Čelan pa je udeležence posveta ob koncu med drugim seznanil, da so se že na kolegiju županov dogovorili o prioriteti prometnovar-nostne ureditve treh najbolj obremenjujočih odsekov cest: Ptuj - Vurberk - Maribor, Ptuj-Lenart ter Ptuj-Juršinci. Za vse tri so se prijavili za pridobitev sredstev iz evropskih skladov, a so jih opozorili, da so iz Bruslja odgovorili negativno, saj sredstva ne smejo biti uporabljena za državne ceste. Kljub temu je izrazil prepričanje, da bodo do leta 2010 vse tri najbolj kritične odseke uspeli urediti. Vse voznike je pozval, naj bodo še posebej ob pričetku šolske sezone v prometu pozornejši do šolarjev, vsem učencem pa je zaželel čimbolj varen priče-tek novega šolskega leta. M. Ozmec Gornja Radgona • Dogajanje na 45. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Jarc s kolegi o kmetijski politiki Na letošnjem največjem sejemskem kmetijskem dogodku v tem delu Evrope potekajo številna strokovna srečanja, obiskovalci pa si lahko sejemsko dogajanje ogledajo le še danes. Sejemska vrata se bodo namreč zaprla danes (petek) ob 17. uri. Slovenski kmetijski minister Iztok Jarc je na kmetij-sko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni med drugim gostil najpomembnejše ljudi na področju kmetijstva v Evropi, saj so se mu pridružili predsednik odbora evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja Neil Parish, generalni direktor kmetijskega ministrstva do sedaj predsedujoče Nemčije dr. Laus Joerg Hey-nen in kmetijski minister sedaj predsedujoče Portugalske Jaime Silva. Na okrogli mizi, ki je bila zaprta za javnost, so govorili o kmetijski politiki, zaključke pa predstavili na novinarski konferenci. Prvi mož slovenskega kmetijstva je povedal, da so Nemčija, Portugalska in Slovenija kot predsedujoča trojka EU pripravile 18-mesečni program dela na področju skupne evropske kmetijske politike. »Med najpomembnejšimi nalogami tega programa je bila reforma za področje sadja in zelenjave, s katero se je ukvarjala Nemčija, vinska reforma, ki jo uveljavlja Portugalska, danes pa smo se pogovarjali tudi o pregledu kmetijske reforme iz leta 2003, kar bo ena od tem našega predsedovanja,« je povedal Jarc ter dodal, da so se vsi strinjali, da skupna evropska kmetijska politika nedvomno prinaša stabilnost in ugodnosti za kmete v EU, ki je namenjena tudi potrošnikom. Jaime Silva, ki sedaj predseduje kmetijstvu na območju EU, je dejal, da se je nova oblika predsedovanja v trojkah pokazala za dobro zato, ker je delo zaradi večjega števila članic EU veliko bolj zapleteno kot prej. »Kmetijski trg se spreminja iz dneva v dan, mi pa smo dolžni našim kmetom zagotoviti stabilnost in predvidljivost,« meni Silva, dr. Klaus Joerg Heynen pa je dodal, da predsedovanje v trojkah zagotavlja kontinuiteto dela in verodostojnost v javnosti. Predsednik odbora evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja Neil Parish je po srečanju predstavnikom medijev povedal, da ga veseli na sejmu predstavljena tržna ponudba kmetijstva Slovenije, izpostavil pa bogato prehransko slovensko kulturo in omenil vinsko reformo. Slednja se Parishu zdi povsem poštena, saj ukrepi skupne kmetijske politike niso bili oblikovani za to, da bi nekatere države četrtino svojega pridelka vina na račun EU predelovale v industrijski alkohol. »V Sloveniji ste pri pridelavi vina ohranili svojo raznolikost in niste veliki pridelovalci, zato se vam ni treba bati, da bi morali zmanjševati pridelavo. Ob uvajanju vinske reforme bom podpiral vaša stališča glede pridelave vina,« je zaključil Parish. Niko Šoštarič Predsednik odbora evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja Neil Parish, kmetijski minister Portugalske Jaime Silva, slovenski kmetijski minister Iztok Jarc in generalni direktor kmetijskega ministrstva Nemčije dr. Laus Joerg Heynen (od leve) so v Gornji Radgoni govorili o skupni kmetijski politiki. Podravje • Z okrogle mize Kmetovanje na občutljivih območjih za suso „Zavedati se moramo, da suša ni več izreden vremenski pojav, s katerim se srečujemo le tu in tam, ampak postajajo sušna obdobja redni sestavni del naših poletij," je na okrogli mizi o problematiki suše in njenih posledic opozorila prof. Lučka Kajfež. S sušami se Slovenija praktično vsakoletno srečuje že dobrih 15 let in v prihodnje naj ne bi bilo drugače: „Seve-da lahko govorimo le o predvidevanjih, nikoli ni nič 100-odstotno potrjeno. Vendar pa, glede na dejstva, je jasno, da se bo količina toplogred-nih plinov še povečevala in ozračje se bo definitivno segrevalo, vprašanje je le, kako hitro. Nafta in plin bosta tudi v prihodnje še osnovna energetska vira še precej let, to pa posledično pomeni, da se bo nadaljeval trend temperaturne rasti. Po ocenah naj bi se tako povprečna temperatura na svetu v naslednjih 100 letih dvignila od najmanj dve do šest stopinj. V tem najslabšem scenariju bomo priča izumrtju številnih vrst!" Po mnenju Kajfeževe povprečni dvig temperature za dve stopinji ne bo zahteval drastičnih sprememb, bodo pa vseeno potrebne; zaloge vode v tleh se bodo namreč zmanjševale; tudi pozimi je že in bo še manj padavin, poletja pa bodo praktično vedno sušna: Suše pa bodo s seboj prinašale huda neurja, odraz takšnih klimatskih sprememb pa bo vplival na vse gospodarske panoge, ne le na kmetijstvo. Z dvigom temperature bo klima ugodnejša v severnem delu Evrope, medtem ko bo za južnejše predele pomenila malo katastrofo in tako še povečanje razlik v razvitosti, je globalen pogled na klimatske spremembe še pojasnila Kaj-feževa. „Nujno bo potrebno spremeniti gojitveno prakso, Sušna obdobja v pomladno-poletnem času ne bodo več izjeme, ampak pravilo, zato bo treba temu prilagoditi način kmetovanja in izbor kultur; zlasti še na prodnatih kmetijskih tleh, ki prevladujejo na Ptujskem in Dravskem polju. čas setve bo treba prestaviti v zgodnejšo pomlad in spremeniti tudi izbor kmetijskih kultur, ki bodo lahko uspevale v takih podnebnih razmerah," je še poudarila. Kratkoročno se to ne more narediti, kar je priznala tudi predavateljica: „Imamo pa zdaj tri možnosti; ali te pričakovane spremembe ignoriramo, kot se trenutno obnaša tudi naša vlada, ali se lotimo blaženja posledic ali pa se začnemo prilagajati. V primeru nadaljnje ignorance se bodo kmetje znašli pod vedno večjimi pritiski, tako s strani politike kot samih vremenskih razmer in če ne bo dolgoročne strategije, je veliko vprašanje, kaj se bo zgodilo. Druga možnost je blažitev posledic, kar pa tudi ni dolgoročna rešitev. Ta je edino v prilagajanju novim vremenskim razmeram, ki bi se že moralo začeti, seveda pa to stane precej denarja, saj vključuje spremembe izbora kmetijskih kultur, posledično spremembo kmetijske mehanizacije, gotovo pa tudi uvajanje gensko spremenjenih organizmov, ki bodo odporni in lahko preživeli nove podnebne pogoje." Kajfeževa je sicer v nadaljevanju razprave povedala, da je za sušo pri nas največ „kriva" sestava tal, zato je tudi prizadetost enakih kultur na različnih področjih različna. Ptujsko in Dravsko polje je generalno ocenila celo kot manj primerno za kmetovanje v sušnih razmerah, saj prevladuje prodnata zemlja, ob tem pa je opozorila še na to, da tudi zgolj z večjo porabo vode (namakanjem) vsa težava še zdaleč ne bo rešena, saj bo voda v Sloveniji vedno dražja: „ Ko vode ni, jo potrebujejo vsi. Vemo pa, da gre Slovenija po poti privatizacije vode in da bo ta tudi vedno dražja!" Kmetijska območja s prodnatimi tli v OMD? Drugi predavatelj, Stanko Kapun iz Prekmurja, se je strinjal z ugotovitvami Kaj-feževe, pri čemer je kot enega izmed nujnih pogojev za kmetovanje vnaprej navedel gojitev alternativnih kultur, prilagojenih na sušo. "Celovito pa lahko ta problem rešujemo le na nivoju vlade, ki bi že morala organizirati posebno službo ali komisijo z nalogo priprave projekta kratkoročnih in dolgoročnih rešitev kmetovanja v sušnih pogojih. Sicer pa je Kapun med konkretnejšimi tehnološkimi rešitvami navedel nujno povečanje humusa v zemlji, kar se lahko doseže z rednimi, tako poletnimi kot zimskimi ozelenitvami ter strogo izvajanje kolobarjenja, v katerem pa je potrebna precej bolj kritična izbira kmetijskih kultur. Mimogrede je pri tem ošvrcnil bolj kot ne nesmiselne sortne poskuse, ki jih izvajajo semenarne, saj na koncu koncev ne izločijo le nekaj na sušo najbolj odpornih vrst, ampak se potem v katalogih znajdejo praktično vse sorte, ki so bile preskušane ... Poudaril pa je še, da bo potrebno začeti sejati kulture, ki bodo optimalno točko rasti oz. zoritve dosegle pred nastopom prvih sušnih dni. Dolgoročni ukrepi proti suši pa so po Kapunovem mnenju predvsem v tem, da se poviša stopnja zadrževanja vode na območjih, da se doseže dvig podtalnice, zgradijo ali obnovijo že zgrajena akumulacijska jezera ter uredi več zadrževalnikov za vodo, saj je v Sloveniji skozi leto padavin še vedno dovolj in so problematični le določeni meseci. Med zanimivejše ukrepe, ki jih je še navedel Kapun, pa gotovo spada ideja o uvrstitvi prodnatih kmetijskih površin v OMD (območja z omejenimi dejavniki): „Poglejte, na Primorskem so uspeli določena območja uvrstiti v OMD zaradi burje, ki onemogoča normalno kmetijsko proizvodnjo. Mislim, da prodnata tla niso nič „kriva" za sušenje pridelkov, če je vreme ugodno in ni suše. Torej se na enaki osnovi lahko tudi kmetijske površine s pač bolj neugodno sestavo tal zaradi suše uvrstijo v OMD!" Foto: NS Foto: SM Velika Nedelja, Miklavž, Ivanjkovci • Osnovno šolstvo po občini Pouk je pred vrati Sedaj pa gre zares. Zvezki so oviti, barvice in svinčniki ošiljeni, torbe pripravljene, v ponedeljek se bo pričel pouk tudi za okrog 1150 osnovnošolcev v občini Ormož. V občini po delitvi delujejo štiri osnovne šole - Ormož, Ivanjkovci, Velika Nedelja in Miklavž, v okviru zadnjih dveh pa sta še podružnični šoli Podgorci in Kog, kjer bodo letos prvič imeli tudi petošolce. nistrstvo za šolstvo pa jim je odobrilo tudi obnovo vseh računalnikov. Nestrpno pričakujejo tudi rezultat razpisa Ministrstva za gospodarstvo, preko katerega bi želeli urediti spletno stran krajevne skupnosti, sodelovali pa bodo tudi s krajem, kjer so zadolženi za pripravo proslav. Tudi OŠ Miklavž pri Ormožu ima podružnično šolo Kog, kjer bo letos 48 od skupno 214 učencev. Pri Miklavžu bo 13 oddelkov, na Kogu pa le trije. Dva oddelka sta kombinirana, v njih bo letos tudi 7 prvošolčkov. Tretji oddelek pa je letos 5. razred, kar se zdi ravnatelju Vladu Hebarju za kraj pomembna pridobitev. Okrog 60 % učencev je vozačev. Šolskih prostorov v počitnicah niso posodabljali, čeprav bi bilo potrebno zamenjati del oken in posodobiti centralno ogrevanje. Obdržali bodo že utečene programe iz minulih let delo z nadarjenimi učenci, ki je pokazalo zelo dobre rezultate, obeta pa se tudi nekaj novih. Ponoviti nameravajo tudi izjemno uspešen muzikal Plesne sanje, ki so ga naštudirali lani in z njim gostovati pri sosednjih šolah. V OŠ Ivanjkovci bodo imeli 9 učencev manj kot lani, le 147 v 9 oddelkih. Učence bodo varovali v dveh oddelkih podaljšanega bivanja, med njimi pa bo gotovo tudi nekaj od 83 vozačev. Veselijo se 13 prvošolčkov, ki bodo šolo obiskali prvič. To je tudi zadnje leto, ko bo vpis tako skromen, po neuradnih podatkih, se stanje v naslednjih letih izboljšuje. Sicer pa je ravnateljica Nada Pignar povedala, da imajo z deve-tletko najbogatejše izkušnje v tem okolju, saj so nacionalne preizkuse opravljali že drugo leto. V minulem letu so uredili svojo kuhinjo, ki je bila največja vrzel pri delovanju šole, tako da letos učenci uživajo v dobri kuhinji domačih kuharjev. Med počitnicami so pleskali, nameščali nove radiatorje v nekatere prostore, sedaj pa že pričakujejo tudi novo računalniško opremo, digitalno kamero in interaktivne table, kar bo omogočalo medpredmetno povezovanje s ciljem pridobitve vseživljenjskih znanj. Najpomembnejša pridobitev pa bo letos namenjena učiteljem, ki jim bodo razširili in posodobili zbornico. Pri Ministrstvu za šolstvo so uspeli pridobiti posluh in sredstva s projektom Za večjo spodbujanje športa v OŠ za prvo triado. Prvi trije razredi so tako dobili dodatno uro telesne vzgoje na teden, ki jim bo omogočila večjo gibljivost. Opazili so namreč, da imajo mlajši osnovnošolci izredno radi telovadbo, glede na to da se v času televizije in računalnikov manj gibljejo, pa to prispeva tudi k popularizaciji zdravega načina življenja. Učenci bodo sodelovali v projektu Urice prijetnega počutja. Gre za inovacijski projekt, ki vključuje otroke in starše, poslužuje pa se tudi delavnic, da ustvarja prijetnejšo razredno klimo in spodbuja strpnost. Ivanj-kovskim osnovnošolcem pa se obeta tudi krasen izlet v Planico v času planiškega športnega dogajanja, ki jim ga je podarila Zavarovalnica Triglav. Viki Klemenčič Ivanuša OŠ Velika Nedelja bo letos obiskovalo 364 učencev, 66 od teh v podružnici Podgorci. Razdeljeni bodo v 19 oddelkov, podaljšano bivanje pa so jim letos izračunali na dve decimalki - pri Veliki Nedelji bodo imeli 3,56, v Podgorcih pa 1,96 oddelka. 138 vozačev se v šolo vozi z avtobusom, 24 pa jih vsak dan, s težje dostopnih predelov, pripelje kombi. Prvošolčkov bo letos kar 23, v Podgorcih pa 15. Kakšnih večjih popravil letos niso dobili odobrenih, opravili so le manjša sprotna popravila. Ravnatelj Boris Skok je povedal, da je pri opremi največja težava v gospodinjski učilnici, ki ni bila urejena že desetletja, nezadovoljen pa je tudi s stanjem v naravoslovni učilnici. Pričakujejo pa tudi interaktivne table. Kot vsako leto so se tudi te dni velikonedeljski učitelji odpravili na skupne priprave v Čatež, kjer se bodo odločili katere projekte nadaljevati in katerih ne. Sicer pa se pripravljajo na izvajanje velikega projekta E-šole na področju izobraževanja občanov, Mi- Ptuj • Skupina Kvinton koncertu predstavila nove pesmi Glasba, ki seže do srca V soboto je na dvorišču dominikanskega samostana ptujska skupina Kvinton izvedla skoraj dvourni koncert. Številnemu občinstvu so predstavili tudi nove pesmi, ki jih bodo izdali na svojem drugem albumu predvidoma konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Ptuj • KUD Musica vabi Avdicija za nove pevce Kulturno-umetniško društvo Musica iz Ptuja tudi letos vabi v svoje vrste nove pevce - v komorni in mladinski zbor Musica. Sprejem novih pevcev v oba zbora bo v nedeljo, 2. septembra, ob 18. uri v Centru interesnih dejavnosti in v četrtek, 6. septembra, ob 18. uri v Stari steklarski delavnici. Več o avdicijah in o delu zbora lahko izveste na spletnem naslovu www.musicaptuj.si. Ur Šest članov skupine Kvinton je s sobotnim koncertom na Ptuju obeležilo desetletnico obstoja skupine. Prvo desetletje so skupaj glasbeno ustvarjali Robert Belšak (bobni), Goran Podgorelc (kontrabas), Dejan Bračko (kitara in violina), Boštjan Koren (kitara) in Marjan Bone (harmonika in vokal). Ker jih je bilo pet, so se takrat poimenovali Kvint and ton, kasneje pa v Kvin'n'ton. Ime je bilo težko izgovorljivo, zato so se ob izdaji prve zgoščenke Lovci sreče leta 2000 preimenovali preprosto v Kvinton. Lani se jim je pridružil še Igor Mešnič (solo kitara). Njihova glasba je etno rok. Na slovenski glasbeni sceni so edinstveni, ne moremo jih pri- merjati z nobeno drugo glasbeno skupino. Sobotni koncert je bil napovedan že za petek, 17. avgusta, vendar je bil zaradi dežja odpovedan. »Občinstvo je bilo v petek že zbrano na dvorišču dominikanskega samostana, člani skupine pa pripravljeni na koncert. Nekaj minut po 20. uri, ko je bil predviden začetek koncerta, je začelo močno deževati, tako da izvedba koncerta ni bila možna in smo ga bili primorani prestaviti,« je povedal Samo Vra-bič, ki je članom skupine pomagal pripraviti ta koncert. Občinstvo skupine Kvinton tudi to soboto ni razočaralo, saj so napolnili dvorišče dominikanskega samostana. Pred Kvintoni pa je nastopil kantav-tor Tadej Vesenjak iz Mihovcev. Iz svojega repertoarja je predstavil nekaj pesmi, večina jih je v prleščini, ki jih je tudi sam uglasbil. Vsaka njegova pesem ima spremljajočo ali uvodno zgodbo. Pesmi interpretira doživeto, v njih pa je razbrati kanček ironije. Kasneje je skupina Kvinton občinstvo skoraj dve uri razvajala s pesmimi iz svojega bogatega repertoarja. S prvega album so med drugim slišali Dotik ljubezni, Gusl, Mati je čerko pitala, Lovci sreče, Love will tear us apart in Svet se kar vrti ter nove pesmi, ki bodo na njihovem drugem albumu. Do zdaj so posneli videospot za dve pesmi s prvega albuma: prvega za pesem Gusl, ki ga je posnel ljubljanski video artist Neven Korda, drugega Dotik ljubezni pa režiser Jan Cvitkovič. Nastopali so domala že po vsej Sloveniji, zato ne preseneča, da so bili na sobotnem koncertu tudi obiskovalci z drugih koncev Slovenije. Na Ptuju bodo predvidoma ponovno nastopili ob promociji novega albuma. mat Nezgodno zavarovanje otrok, šolske mladine in študentov /.adriatic-slovenica.si NAGRAJUJE! »,„ 2007/2008 363 zanimivih nagrad Nezgodno zavarovanje študentov 2007/2008 Več informacij na vseh poslovnih enotah Adriatica Slovenice, na www.adriatic-slovenica.si in modrem telefonu 08011 10. PE Maribor Jadranska 25/a tel.: 02 320 81 10 ftxnZEEDl AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. * Članica Skupine KD Group I Skupino Kvinton sestavlja šest članov iz Ptuja in okolice. Foto: vki Podravje • 48. tekmovanje oračev Podravja Županov za plugom pa ni bilo ... Letos je bila gostitelj tradicionalnega, že 48. tekmovanja oračev iz Podravja občina Starše. Mojstrov oranja je bilo tudi tokrat veliko, kar 36, pomerili pa so se v dveh tekmovalnih kategorijah; desni krajnik in obračalni plug. Organizatorji prireditve so bili KGZS Maribor in Ptuj, Zavod Ptuj, občina Starše, Strojni krožek Orač in PP (PC Kmetijstvo), ki je za tekmovanje v oranju ponudila svoje njive. Orači - tekmovalci so prve brazde zarezali že v zgodnjih dopoldanskih urah, drugi del tekmovanja pa se je nato odvijal popoldne, potem ko je bila izvedena uradna otvoritev letošnjega tekmovanja, ki jo je napovedal domači župan Vili Ducman. Ta je bil na udeležbo tekmovalcev navdušen, precej bolj „kislo" pa je pozdravil vabljene župane občin Podravja, saj sta se prireditve udeležila le dva od njih, župan občine Šentilj in občine Pesnica ter podžupan sosednje občine Duplek. „Lani se je tega tekmovanja udeležilo kar 15 županov, letos ni skoraj nikogar. Očitno je, da pač letos ni volilno leto, Seveda tudi letos ni šlo brez prikaza, kako se je s konjsko vprego oralo včasih; žal pa županov podravskih občin (razen treh izjem) ni bilo. Za plug je tako prijel kar domači župan Vili Ducman. prepričan pa sem, da bo županov spet veliko čez tri leta," je z nemalo cinizma ugotavljal Ducman. No, se je pa na tekmovanje oračev prišla po- kazat predsedniška kandidatka Monika Piberl, ki je seveda to priložnost izrabila tudi za svojo promocijo; malo z besedami, več pa z delom, saj se je Na 48. tekmovanju oračev Podravja se je pomerilo kar 36 tekmovalcev in komisija nikakor ni imela lahkega dela. lotila tudi oranja s starim plugom in konjsko vprego - prvič v življenju, kot je povedala na koncu; sicer pa je bilo to dejstvo vidno že pri samem oranju, saj jo je plug kar hudo neusmiljeno premetaval po brazdah. Čisto drugače, tako kot je treba, so svoje znanje pri oranju s konjsko vprego že po tradiciji pokazali prisotni župani; najprej seveda gostitelj prireditve Ducman, za njih pa še peščica ostalih. Goste in tekmovalce je pozdravil tudi koordinator dogajanja Stane Klemenčič, ki je med drugim povedal, da ima tekmovanje oračev v Podrav-ju izjemno dolgo tradicijo, saj se je prvo odvilo že leta 1956: „Prav tako lahko s ponosom povemo, da so iz Podravja prihajali najboljši orači; veliko jih je bilo večkratnih dr- Edina ženska, ki se je lotila oranja „po starem", je bila predsedniška kandidatka Monika Piberl. Upajmo, da ji bo šlo v volilni kampanji bolje ... Podravje • Čas za setev oljne ogrščice Pridelek se že povečuje Čas po 15. avgustu je optimalno obdobje za setev oljne ogrščice, ki je v zadnjem letu v kar precejšnji meri nadomestila sladkorno peso. O enaki meri profitabilnosti obeh omenjenih kultur sicer ni možno govoriti, dejstvo pa je, da so nekateri kmetje letos že dosegli zelo dobre hektarske donose, ki znašajo med 3,5 in 4 tone na hektar. žavnih prvakov, nekateri med njimi pa so se okitili tudi z evropskimi pokali najboljših!" Klemenčič je tudi napovedal, da bo državno prvenstvo v oranju čez dve leti, leta 2009, izvedeno v Podravju. In kako so se letos odrezali tekmovalci? Komisija, ki je ocenjevala oranje po številnih kriterijih, ni imela lahkega dela, na koncu pa je bil rezultat naslednji: v prvi kategoriji desni krajnik je prvo mesto dosegel Vlado Divjak iz strojnega krožka (SK) Orač IV, drugo mesto Meglič Alojz, prav tako iz SK Orač IV, tretje pa Zemljič Janko iz SK Lenart. Ekipno prvo mesto je pripadlo ekipi SK Orač 1 (Vlado Divjak, Alojz Meglič) iz Rač, drugo mesto si je priborila ekipa iz SK Lenart (Bojan Elbl, Janko Zemljič), tretje pa ekipa iz PTKŠ Ptuj (Roman Meško, Filip Erhatič). V kategoriji obračalni plug je posamično zmagal Janko Matičič iz krožka Orač II., drugo mesto Ivan Murko iz SK Duplek, tretje pa Primož Medved iz SK Dravsko polje II. Ekipno so bili v tej kategoriji najboljši orači iz SK Du-plek (Ivan in Simon Murko), na drugo mesto so se uvrstili orači iz SK Dravsko polje II (Matjaž Peršuh in Primož Medved), na tretje pa orači iz SK Orač II (Janko Matičič in Tadej Krček) Prvo- in drugouvrščeni v posamezni kategoriji so si s to uvrstitvijo izpolnili pogoje za nastop na državnem tekmovanju v oranju, ki bo 22. in 23. septembra v Ilirski Bistrici. SM vo izplača." Ivan Brodnjak je kmete opozoril še na nekaj zadev pri setvi in žetvi oljne ogrščice: „Med morebitnimi škodljivci bodite pozorni na t. i. bolha-če, ki se pojavljajo ob robovih njiv takoj po vzniku rastlin. Druga nevarnost so t. i. repičarji, ki pa se lahko pojavijo tik pred cvetenjem oljne ogrščice in povzročajo škodo z objedanjem cvetnih brstov. Za obe vrsti škodljivcev obstajajo učinkovita škropiva. Pri žetvi oljne ogrščice pa je zaradi čim manjše izgube najbolje uporabljati kombajn s stransko koso in podaljšano mizo!" SM „V primeru zamujanja optimalnega roka za setev oljne ogrščice, ki traja prav v teh dneh in tja do desetega septembra, je pridelek že nižji oz. slabši, zato naj kmetje, ki razmišljajo o setvi oljne ogr-ščice nikar ne čakajo, ampak naj jo sejejo čimprej," je opozoril Ivan Brodnjak s ptujske svetovalne službe. Kmetje lahko sicer zdaj izbirajo med rednimi sortami ali pa med hibridi, katerih ponudba je na trgu vedno večja: „Pri izbiri hibridov oljne ogrščice je pridelek v povprečju večji za okrog 800 kilogramov na hektar!" Tudi če ne gre za merkantilno oljno ogrščico, jo Brodnjak priporoča kot odlično kulturo za zeleni pokrov oz. zimsko ozelenitev, saj je ena najcenejših kultur, ne zahteva posebne obdelave tal, hkrati pa odlično prekriva in zaraste vso površino, kjer je sejana, in s tem uničuje tudi plevel. „Za primerno zaraščenost je potrebnih približno deset kilogramov semena na hektar, nič več." V primeru, da se oljno ogrščico seje za prodajo, je količina semena na hektar še precej nižja. „Oljna ogrščica, sejana zdaj, bo zelo dobro prezimila, plevel pa bo v zimskih mesecih v glavnem zamrznil, zato ni potrebno nobeno škropljenje! Je pa oljna ogrščica prva rastlina spomladi, ki jo je treba res dobro dognojiti in tudi čimprej, pred vsemi ostalimi kulturami. Potrebuje namreč relativno velike količine dušika, vendar ni strahu pred morebitnim izpiranjem v zemljo oz. podtalnico, saj ima oljna ogrščica izjemno razvejan in gost koreninski sistem. Sicer pa poleg dušika, pač glede tudi na Ph vrednost tal, rabi oljna ogrščica za dobro rast še precej kalija in žvepla." Ena resnih nevarnosti, pred katero je kmete opozoril Brodnjak, pa je velika občutljivost oljne ogrščice na točo: „V primeru toče ni več kaj pričakovati od pridelka, že manjša toča ga zna zdesetkati ali uničiti. Vendar pa je možno že od lani zavarovanje pridelka pred točo in glede na to, da država sofinancira premije v 40-odstot-ni vrednosti, še 10 odstotkov pa (lahko) dodajajo občine, na kmeta pade le polovično plačilo zavarovanja, kar se v primeru oljne ogrščice goto- Foto: Martin Ozmec Optimalni čas za setev oljne ogrščice je v teh dneh; zamujanje setve lahko precej zmanjša pričakovani donos. Foto: SM Foto: SM Foto: SM Tržec • Otvoritev etnografskega muzeja Djočanova „princesa" v polnem sijaju Etnografsko društvo Tržec, ki ga vodi Ivan Božičko, je v svoji zelo kratki zgodovini obstoja doseglo res zavidljiv uspeh; v slabem letu dni, odkar so se pošteno lotili obnove stare in razpadle kmetije, znane pod imenom Djočanova kmetija, so namreč minulo soboto javnosti s ponosom pokazali popolnoma prenovljeno hišo, ki so jo nekateri slavnostni govorniki spontano, a upravičeno poimenovali Djočanova princesa. Lično obnovljena kmetija, s sobotno otvoritveno slovesnostjo sicer preimenovana v etnografski muzej, si gotovo zasluži nositi emblem ponosa Tržca in celotne občine Videm, čeprav pot do uspeha še zdaleč ni bila tako lahka; na začetku, kot je bilo slišati, je bilo celo precej dvomov, ali bo obnova sploh izvedljiva; podvomil je celo sam predsednik društva Božičko, nato pa se je kolesje zasukalo precej bolj optimistično; tudi ali predvsem po zaslugi občinskega vodstva in sveta, ki sta najprej sprejela sklep o lastništvu in obnovi kmetije, nato pa še pripravila projekt, s katerim je uspešno kandidirala za državna (kulturna) sredstva. „Vesel sem takratne skupne in pametne odločitve občinskega sveta, da kmetijo ohranimo v lasti občine in jo tudi obnovimo. Verjamem in upam, da bodo tako delali tudi naši zanamci, mi pa imamo danes v občini še kar nekaj podobnih objektov, kot je npr. Petrova domačija, ki še čaka na obnovo, ali že delno obnovljen vaški dom na Majskem Vrhu. Osebno sem prepričan, da je obnova takšnih kmetij, ki imajo svojo namembnost tako v ohranjanju naše arhitekturne zgodovine kot v delovanju sedanjih aktivnih društev, odlična naložba in poteza," je med Najzaslužnejši za uspešno izvedeno adaptacijo, teh je bilo skupaj kar 22, na fotografiji jih je polovica, so prejeli posebna priznanja. A i ZOJINA ZAVAROVANJA nezgodna in štipendijska zavarovanja za otroke in mladino ODLOČI SE MODRO IN SE NEZGODNO ZAVARUJ ali skleni prizmo junior Zakaj je sklenitev nezgodnega zavarovanja ali Prizme Junior modra odločitev: • Ker boš 24 ur na dan nezgodno zavarovan, kjer koli boš, tudi na počitnicah, tudi v tujini. • Ker ti ob prvi sklenitvi zavarovanja Prizma Junior ali DWS FlexPension junior, štipendijskega življenjskega zavarovanja za otroke, enoletno Zojino zavarovanje A kombinacije PODARIMO. Ker je »Zojino zavarovanje« cenovno več kot ugodno, njegove številne prednosti in ugodnosti pa ga naredijo še bolj privlačnega. • Ker lahko izbiraš med različnimi zavarovalnimi vsotami in tudi dnevno odškodnino. Zavarovanje lahko sklenete: • s pomočjo interneta: www.ZavarovalnicaMaribor.si • na vseh prodajnih mestih Zavarovalnice Maribor • pri prodajalcih zavarovanj Zavarovalnice Maribor • več informacij 080 19 20 t« e«• Vi* drugim v svojem nagovoru poudaril župan občine Videm Friderik Bračič. Veliko o samem poteku obnove pa je povedal Ivan Božičko: „Ko je občina s pogodbo predala to kmetijo v upravljanje našemu društvu, so se takoj začeli resni načrti o obnovi, s pripravo vse potrebne dokumentacije. Takrat smo menili, da bodo potrebna dolga leta, preden bomo kmetijo lahko obnovili; zgodilo pa se je veliko hitreje. Zasluge za to gredo več ljudem; gotovo pa je bil odločilnega pomena sklep o odobritvi sredstev iz državnega razpisa, na katerega se je naša občina prijavila in na kar smo v letu dni čakanja na razplet skorajda pozabili. Sklep, da je bila občina uspešna in da je za našo domačijo odobrenih kar 44.000 evrov, je bil res pravi zagon. Finančno nam je pomagala tudi občina s 27.000 evri ter naša KS Tržec s 4000 evri. Celotna stavba, kot jo lahko vidite danes, je po temeljiti obnovi ocenjena na vrednost 100.000 evrov. Razliko v denarju predstavlja preko 1000 ur prostovoljnega dela in pomoč donatorjev. Prav vsem se v imenu ED Tržec najlepše zahvaljujem!" Božičko je nato kar 22 najzaslužnejšim za uspelo obnovo čestital ter jim v znak zahvale predal posebne plakete oz. priznanja. O prvih dvomih, začetkih obnove in vseh zapletih, ki so se zgodili do slovesne otvoritve danes res lepe Djočanove kmetije - etnografskega muzeja, je zbranim na slovesnosti govoril predsednik ED Tržec Ivan Božičko. S sobotno slovesno otvoritvijo vsa dela na Djočanovi kmetiji še niso v celoti končana; kot je povedal Božičko, so sicer v rekordnem času naredili celo več, kot so predvidevali, saj so ob celoviti obnovi stanovanjske hiše uredili tudi njeno notranjost, kjer je razstavljena osnovna pohištvena oprema in drugi predmeti iz prejšnjega stoletja, večinoma je urejena tudi že okolica, čaka pa jih še obnova gospodarskega poslopja, postavitev lesenega WC-ja na prostem, ureditev t. i. oferije in sadovnjaka ter P LJUDSKA UNIVERZA Ptuj Mestni trg 2 2250 Ptuj Pričenjamo z vpisi v srednješolske programe: PREDŠOLSKA VZGOJA EKONOMSKI TEHNIK GOSTINSKI TEHNIK GOSTINSKA DELA - kuhar, natakar TRGOVSKI POSLOVODJA TRGOVEC 02 749 21 50 www.lu-ptuj.si luptuj@slol.net Pridružite se tudi vi veliki družini zadovoljnih udeležencev! postavitev starega čebelnjaka: „Radi bi obudili celovito podobo nekdanje kmetije z vsemi pritiklinami, točno takšne, kot je bila leta 1937," je še povedal Božičko ter ob tem omenil, da so pri obnovi hiše ugotovili, da je bil prav na njenem mestu v davnem 15. stoletju postavljen gradič Travnik, ki pa je bil v 19. stoletju nato porušen. Prizadevanja občine in ED Tržec je pohvalil tudi poslanec Branko Marinič, ki je v svojem kratkem nagovoru napovedal tudi verjetni obisk vlade v letošnjem novembru ter pri tem pozval domačine, da naj povabijo in odprejo vrata Djočanove princese tudi zainteresiranim ministrom, saj so na doseženo lahko nadvse ponosni. Otvoritev je bila seveda po-spremljena tudi z bogatim kulturnim programov, v okviru katerega so nastopile ljudske pevke iz Pobrežja, podlehniški Kopači, muzikantje in otroška folklorna skupina iz FD Lan-cova vas, ljudski pevci iz istega društva ter za konec še člani - muzikanti ED Tržec. Predzadnje dejanje je bil blagoslov kmetije, nato pa še simbolični prerez traku, ki sta ga opravila župan Bračič in predsednik ED Bračko, predaja ključa gospodarju kmetije, ki bo poslej skrbel zanjo, Silvu Pintariču, čemur je sledil ogled razstavnih eksponatov in vsesplošno veselo druženje. SM LJUDSKA UNIVERZA PTUJ 080 19 20 www.zoja.si www.ZavarovalnicaMaribor.si Univerza ti Ljubljani Študijski program EKONOMSKE FAKULTETE Univerze v Ljubljani: VISOKA POSLOVNA ŠOLA dodiplomski študij ekonomije po bolonjskem sistemu 3+2 NOVO! PODIPLOMSKI MAGISTRSKI PROGRAM RAČUNOVODSTVO in REVIZIJA GEA College CVŠ, JššžU Družba za višješolsko izobraževanje -Center višjih šol, d.o.o. NOVO! „ RAČUNOVODJA Mestni trg 2, Ptuj 02 749 21 50 www.lu-ptuj.s ! Foto: SM Foto: SM Izobraževanje • Bo letos postelj dovolj? Štipendija samo za bivanje Zanimanje za bivanje v študentskih domovih, ki je doslej veljalo za najcenejše, iz leta v leto presega število razpoložljivih ležišč. Letos naj bi bilo postelj v prestolnici zaradi na novo zgrajenih domov prvič dovolj, cenovno pa bodo ti precej nedosegljivi tistim študentom, ki so jim v prvi vrsti namenjeni - socialno šibkim. Študenti, ki so že minulo leto bivali v študentskih domovih in imajo status študenta, so do 20. avgusta imeli čas za oddajo vlog za podaljšanje bivanja. Tisti, ki so za bivanje v domovih kandidirali prvič, so prošnje morali oddati deset dni prej, do 10. avgusta. Število prošenj vsako leto bistveno presega število razpoložljivih ležišč, letos pa naj bi teh zaradi treh na novo zgrajenih študentskih domov, kjer razpolagajo z 900 novimi ležišči, bilo v Ljubljani dovolj. Bivanje v študentskih domovih je namenjeno predvsem študentom, ki prihajajo iz socialno šibkih družin. Cene se glede na starost in opremljenost študentskih domov v prestolnici bistveno razlikujejo. Segajo od 35 do 200 evrov, kjer gre za na novo zgrajene študentske domove, podobne luksuzno opremljenim garsonjeram. Ti domovi so za socialno šibke študente dejansko nedosegljivi, kar je precej kontradiktorno s tem, Foto: Dženana Bečirovič Cene domov se bistveno razlikujejo. da je bivanje v domovih v prvi vrsti namenjeno ravno tem študentom. Večina študentov bo samo za bivanje v teh domovih morala odšteti celotno štipendijo, tisti, ki pa te nimajo, pa precej globoko seči v žepe staršev. Da so domovi odlično urejeni, sicer drži kot pribito, upoštevati pa je treba dejstvo, da so cenovno neprimerni za študente, ki prihajajo iz socialno šibki družin. Cene študentskih domov so tako vedno bližje cenam bivanja pri zasebnikih, kar pomeni, da bodo študentje najbrž tudi po obljubah, da bo letos dovolj postelj, zaenkrat ostali v začaranem krogu. Postelj bo morda dovolj, a kdo si jih bo za tako ceno dejansko lahko privoščil?! Tisti, ki so jim študentski domovi v prvi vrsti namenjeni, najverjetneje ne. Dženana Bečirovič Ormož • Tabor prijateljstva 2007 Pet dni - pet vrednot Tabor prijateljstva v Ormožu organizira Društvo za izboljšanje kvalitete življenja Timotej - Ptuj. Namenjen je otrokom od 6 do 12 let, vsako leto pa se ga udeleži okrog 15 udeležencev. Vodja projekta je Olga Popov, ki si je zamislila tudi letošnji program delavnic. Letošnji, že šesti tabor po vrsti, je potekal med 20. in 24. avgustom. Delavnice je vodil Andrej Zelenko, pomagali pa sta mu prostovoljki Anita Ferjuc in Anja Lukner. Tabor se ni začel preveč spodbudno, saj je bilo minuli ponedeljek precej neprijazno vreme, tudi deževalo je. Ampak udeležencev tabora to ni pretirano motilo. Imeli so namreč precej dela, če so želeli izpolniti program, ki so si ga zadali organizatorji. Vsak dan naj bi skozi različne aktivnosti spoznali eno izmed vrednot. Skozi teden so se tako zvrstile prijateljstvo, zaupanje, hvaležnost, pošte- nost in potrpežljivost. Otroci so ustvarjali v dopoldanskih in popoldanskih delavnicah, naredili so darilo za prijatelja, lutko za Unicef s prodajo, katere se omogoči cepljenje otrok v Afriki proti otroškim boleznim. Pri izvedbi programa so pomagali tudi zunanji sodelavci - Maja Vaupotič Bo- tulin iz Rdečega križa Ormož in LAS Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi ter Danica Rižnar. Otroci so spoznali slovenske stezosledce in se naučili osnovnih taborniških veščin. Obiskali so tudi Center za starejše občane, kjer so stanovalcem pripravili krajši nastop, kasneje pa so sodelovali v delavnici, ki so jim jo pripravili starostniki. Tabor je potekal vsak dan med 10. in 18. uro, poskrbljeno pa je bilo tudi za prehrano. V času tabora je bilo seveda tudi veliko iger, petja in smeha. Vreme se je čez teden precej popravilo, tako da so se otroci najbolj predano posvečali kopanju, saj je tabor spet potekal na ormoškem bazenu. Zaključili so ga z nastopom za starše, ki so lahko prisluhnili, s čim vse so se njihovi otroci ukvarjali v predzadnjem počitniškem tednu. Viki Klemenčič Ivanuša Tednikova knjigarnica Zdrži! Pa saj to ni res! Začenja se novo šolsko leto! Naj bo prijazno učencem, učiteljem, staršem in skrbnikom ter vsem, ki se jih šola tako ali drugače tika. Hja, vse dobro želim tudi šolskim klopem in katedrom, učilnicam, šolski arhitekturi in inventarju, knjigam in učbenikom, didaktičnim pripomočkom, igralom, delovnim zvezkom, šolskim potem, zelenicam in drevesom... Vsem privoščim veliko p-jev (prijazno, potrpežljivo, prijateljsko, pametno, poskočno, popustljivo, primerno, pisano, prav dobro, praznično, prvovrstno, pevno, pisno, pitno, plemenito, poetično, pustolovsko...). A dobro se po slabem spozna, zato je nujno njuno sobivanje. Ob začetku šolskega leta želim opozoriti na knjižno zbirko zgovornega naslova Na robu, ker prinaša izredno aktualno, občutljivo tematiko, ki bo tudi marsikateremu odraslemu bralcu dobrodošel pripomoček pri razvijanju kvalitetne komunikacije z mladimi, v družinskem in šolskem okolju. V zbirki Na robu je doslej izšlo petnajst naslovov, knjige so drobni romani z jasno pedagoško noto v dobrem pomenu, a običajno brez moraliziranja, s privlačno literarno strukturo, so zelo berljivi, a brez motečih trivialnih dimenzij. Kakor naslov zbirke poudarja zgodbe, kjer glavni junaki izkušajo grenke življenjske, robne poti (trpinčenje, zlorabljanje, zasvojenost, čustvena okrutnost, smrtna bolezen, otroci in rak, duševna bolezen, spolna in druga drugačnost, samomorilnost, družinska patologija...), tako so zgovorni posamezni naslovi: Verena je na ekstazuju (2002), Nina zbeži od doma (2001), Poljub moje sestre (2003), Miriam ima anoreksijo (2002), Sandra ljubi Meike (2002), Ne govoriti, ne molčati, ne iti, ne ostati (2003), Obsedena z nakupi (2005), Ne puli si las (2005), Reci, da sem v redu. Resnično (2005), Cosmin: (o dečku, kije odšel, da bi se naučil življenja, 2006), Daleč od Xanadu (2006), Dihati pod vodo (2006), Temna globina (2007). Zbirko sestavljalo dela izključno tujih avtorjev (Judy Waite, Marliese Arold, Jana Frey, Julie Anne Peters, Karin Gündisch, Alex Flinn...) in bi ji stroka mordapo-očitala nekaj umanjkanja prevajalskih in lektorskih veščin. V današnji knjigarnici predstavljam dva romana iz zbirke Na robu. Čudakov boj (Michael Coleman. Prevedla Anja Kokolj, 2006. 144 strani) in Zdrži! (Alan Gibbons. Prevedla Amanda Mlakar,2007. 172 strani). Obema romanoma sta glavna junaka najstnika, ki ju okolje zavrača, celo trpinči zaradi njune izjemne nadarjenosti. Oba avtorja sta zgodbi zastavila večplastno in s poglobljeno psihološko sliko glavnih akterjev dogajanja. Čudak je vzdevek samotarskega fanta, Daniela, ki v prvi osebi opisuje poletni tabor, ki se ga mora udeležiti na zahtevo staršev. Pravzaprav vztraja oče, saj meni, da je fant nemogoč, da nima pojma o življenju, daje njegova samotnost izraz popolne zgube. Daniel je tarča posmehovanja in tudi trpinčenja, a fant se rešuje z miselnimi igrami in tuhtanjem o problemih. Tudi sam verjame, da je zares čuden, saj ga običajne fantovske reči sploh ne zanimajo. Napeta zgodba, ki se skoraj konča s smrtjo vodje tabora - učitelja telovadbe - ,izjemno slikovito, a tudi neprizanesljivo niza različne karakterje, ki ne zmorejo stati ob strani najstniku. Coleman je sicer dramatično, mestoma tragično zgodbo, zaključil blago optimistično, samotarski David zraste v očetovih očeh, razreši vprašanje agresivnih sošolcev, a resničnega prijatelja ne najde. Toda to ga niti ne moti. Alan Gibbons je svojemu glavnemu junaku Johnu Sorrelu (1989-2005) napisal knjigo v spomin. John je pravzaprav junak in antijunak, Annie vodi nit pripovedi, kije pravzaprav dnevnikJohna Sorrela in pripovedovanje Annie, ki nekako želi pojasnilo in maščevanje ob prijateljevem samomoru. Annie ve, da so nadarjenega, pesniškega, odmaknjenega in precej debelušnega Johna sošolci maltre-tirali, verbalno in telesno. Skozi zgodbo se izkaže, kako neverjetno kruto in brezbrižno je lahko šolsko okolje, kako težko je prepoznati depresijo pri otroku, kako lahko zatajijo strokovne šolske službe . Tudi sama Annie doživlja podobno, ko postaja izobčenka. Na srečo ima deklič razumevajoče, čustveno odprte in zrele starše. Johnova oče in mati pa . Oba avtorja sta neprizanesljiva do odraslih, globoko zarezujeta v družinske odnose, vendar ne obsojata starševskih zdrsev in ne olep-šujeta šolarskega vsakdanjika. Oba romana sta vredna pozornosti mladih in odraslih bralcev. Liljana Klemenčič Ptuj • Pred grajskim praznikom Za en dan v srednji vek Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj bo v soboto ponovno oživilo srednjeveški duh mesta. Pred nastopom za starše so še hitro našli trenutek časa za skupinsko fotografijo. Letošnji Grajski praznik se bo začel ob l3. uri na mestnem trgu in nadaljeval s sprevodom na grad ob 1330, od 14. do 19. ure pa se bodo na turnirskem prostoru na gradu zvrstila najrazličnejša srednjeveška dogajanja, zanimiva za najmlajše in starejše. "Samo, da bi vreme vzdržalo!" je nekoliko zaskrbljen predsednik društva Boris Zajko. Ur Foto: vk Ormož • Na gimnaziji še prosta mesta Več pozornosti nadarjenim Na Gimnazijo Ormož je trenutno vpisanih 237 dijakov, kar nekaj manj kot v minulem šolskem letu. Letos je bil nekoliko slabši vpis v prve letnike, kjer je vpisanih 49 prvošolcev in je vpis še mogoč do zapolnitve mest. Razloge za manjši vpis v prvi letnik ravnateljica Sonja Posavec pripisuje več dejavnikom - temu, da so že generacije same po sebi manjše, oddelki na določenih šolah so bili šibkejši in se učenci sploh niso vpisovali v gimnazijske programe, morda pa gre vzrok iskati tudi v njihovih lanskoletnih maturitetnih rezultatih, ki niso bili bleščeči. Zadnjega pol leta so zaposleni preživeli tudi v ugibanju kaj se bo zgodilo z vodenjem šole, na razpisu se občinski svet ni mogel odločiti za prijavljene kandidatke. Zato so vodstvo šole še za eno leto zaupali Sonji Posavec, ki se na razpis ni prijavila, saj ji je bilo ravnateljevanja dovolj. V situaciji, ko bi ostala šola brez ravnatelja, je Posavčeva privolila v enoletno vedejevstvo. V počitnicah kakšnih bistvenih posodobitev in investicij na gimnaziji ni bilo, saj je šola nova, pobelili so le učilnice v etaži. Poleg tega so pridobili kar precej opreme in predvidevajo, da bodo do novega leta v vseh učilnicah namestili LCD projektorje, za vsak kabinet so zagotovili prenosni računalnik, dobili so nov digitalni fotoaparat in še kaj. Posavčeva je priznala, da jih je letos presenetil izbor izbirnih predmetov dijakov, saj je bistveno drugačen kot minula leta. Zelo veliko dijakov se je odločilo za geografijo, čez 50, kar omogoča oblikovanje dveh skupin. Veliko dijakov je izbralo naravoslovje, vse predmete - biologijo, kemijo in fiziko, manjše skupine pa so tudi iz družboslovnih predmetov. Na področju raziskovanja so lani predstavili tri raziskovalne naloge, kar govori, da je še veliko možnosti za delo. Zato bodo letos profesorji vseh predmetnih skupin pripravili teme raziskovalnih nalog, jih ponudili na stojnici idej in vsaka strokovna ekipa mora poskrbeti, da bo realizirana vsaj ena naloga z njegovega področja. Letos bo za Gimnazijo Ormož leto preventive. Opažajo namreč, da se pojavljajo razni odkloni od zdravih navad življenja. Aktivnosti načrtujejo ne samo za dijake, ampak tudi za starše v obliki predavanj in okrogle mize. Lani so leto posvetili motivaciji in marsikaj jim je uspelo urediti, vendar korenitih sprememb ne gre pričakovati čez noč. V letošnjem šolskem letu bodo tudi opustili dneve odprtih vrat v takšni obliki, kot smo jih bili vajeni doslej. V pred-novoletnem času bodo sicer potekale delavnice, vendar predvsem za dijake. Že spomladi so se prijavili na Comenius projekt s področja podjetništva in še vedno čakajo na izbor. Vključevali se bodo v razvojni projekt Foto: vki Sonja Posavec, dosedanja ravnateljica, bo Gimnazijo Ormož vodila še eno leto kot vršilka dolžnosti. Ministrstva za šolstvo Posodabljanje gimnazij. „To je pomemben projekt, ker gre za posodabljanje učnih načrtov in gimnazij nasploh. Gimnazije so očitno zadnje, ki se posodabljajo, ker strokovne šole so že naredile pomemben korak v to smer, osnovne šole pa so se posodobile z devetletko." Na gimnaziji načrtujejo narediti tudi kvaliteten napredek v konceptu dela z nadarjenimi. V ta namen so se prijavili na razpis. Če bodo uspeli, bodo v izboru petih slovenskih gimnazij, saj gre za pilotski projekt. „Področje nadarjenih je zelo pomembno in doslej smo ga preveč zanemarjali. Glede na to, da se k nam lahko vpišejo učenci brez omejitve, smo se bolj posvečali tistim, ki jim je učenje delalo težave, kot tistim na- darjenim. Prav ti nadarjeni, ki bi jih prav tako morali spodbujati, bi lahko naredili veliko za šolo, pa jih nismo načrtno spodbujali v njihovi nadarjenosti. Potrebno bo narediti tudi velik korak v dojemanju sošolcev, da se ne bodo počutili izločeni iz sredine, pa tudi pri starših, ki gledajo na nadarjene, češ, saj se ti dijaki itak sami znajdejo." Ravnateljica je zadovoljna tudi s sodelovanjem s starši, ki je vedno boljše. Edina težava je, da se nekateri starši ne odzivajo in se v delo na šoli vključujejo predvsem starši tistih dijakov, ki nimajo težav. Staršev dijakov s težavami pa ni na spregled. Zelo dobro deluje tudi svet staršev, kjer se porodi marsikakšna uporabna ideja. Več kot polovica dijakov je vozačev, večina iz občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž. Vozači dobijo državno subvencijo, občina Ormož pa je tudi pristopila k sofinanciranju dijaških vozovnic, kot je bilo to lani. Podobno so se odločili tudi pri Sv. Tomažu, iz občine Središče ob Dravi pa odgovora še niso prejeli. Sicer pa se v Gimnaziji Ormož letos počasi že pripravljajo na praznovanje. Prihodnje leto bodo namreč praznovali 10. obletnico delovanja. Viki Klemenčič Ivanuša Ptuj • Končano snemanje filma Tudi to se bo zgodilo oktobra Kratki film z naslovom Tudi to se zgodi, katerega snemanje v režiji Tomaža Šnebergerja je potekalo na Ptuju, so zaključili minuli teden. Premierna uprizoritev bo predvidoma v začetku oktobra v ptujskem kinu. Režiser in scenarist filma Tomaž Šneberger je končal študij v Avstraliji, kjer je do-študiral za scenarista. Doslej je posnel dva filma, oba v Melbournu, kjer je študiral in živel. Film Tudi to se zgodi je njegovo prvo delo na Ptuju. Osrednja zgodba filma govori o skupini fantov, ki se podajo v nočno življenje. Po naključju se jim pripeti do- godek, ki vsem spremeni življenja. Vsi igralci, ki so sodelovali v filmu, razen Tadeja Toša, so amaterji, ki se bodo tokrat prvič predstavili na filmskem Foto: Dženana Becirovic Glavni igralci Mirsad Becirovic (sedi levo), David Matici (stoji skrajno desno) in Elvis Lukačič (stoji na sredini) v družbi režiserja Tomaža Šnebergerja in snemalca Davida Moguja. platnu. Glavne vloge igrajo Mirsad Becirovic, David Matici in Elvis Lukačič. »Z igralsko zasedbo sem bil zelo zadovoljen. Mislim, da so odlični igralci, ki jim nikoli ne bi pripisal, da še nimajo izkušenj z igranjem,« je dejal Šne-berger. S potekom snemanja in scenarijem pa so zadovoljni tudi igralci. »Za sodelovanje sva se odločila zaradi želje po izzivih. To je dejansko nova izkušnja, ki vodi naprej najini življenji. Vesela sva, da sva sodelovala pri filmu s tako dobrim in zabavnim scenarijem,« pravita Matici in Becirovic. K sodelovanju pa je Šneber-ger kot gosta povabil tudi priznanega igralca Tadeja Toša, ki igra vlogo policista. Po zaključenem snemanju pa režiserja in snemalca Davida Moguja čaka še precej dela. Zmontirati morata posnete kadre in iz njih ustvariti celoto, ki bo za gledalce zanimiva in zabavna. »Upam, da bomo zaključili do oktobra, takrat predvidevamo, da bo v ptujskem kinu premiera filma,« je zaključil Šneberger. Dženana Becirovic Svet je majhen Denar nima vonja Pred kratkim smo bili tudi mi Slovenci, čeprav bolj neposredno kot Nemčija in Francija, deležni mednarodnega pretresa borz zaradi odkritja nepremičninskih špekulacij. Še za nekaj časa nam bodo ekonomisti na vse možne načine in ne glede na svojo levo oziroma desno politično usmerjenost skušali razložiti, da je bil padec mednarodnih trgov nepredvidljiv ter neprepričljiv. Čista hipokrizija. Vsi so vedeli, vsi so čakali, nihče ni skušal preprečiti. Zvonec je začel zvoniti, ko je toča že padala. Samo eno pogumno izjemo lahko naštejemo. Nekaj dni pred začetkom katastrofe je guverner Centralne slovenske banke opozoril svoje evropske kolege o neizbežnem. Kot bi rekli Angleži, finančna nevihta je bila le še stvar časa. A pomembno je, da seje izkazala le kot nevihta in ne pravi orkan. Zadnje čase so se v slovenskih časopisih pojavili nekateri novi analitiki oziroma ekonomisti, ki skušajo bralcem razložiti temelje svetovnega gospodarstva - kar je vedno dobrodošlo - istočasno pa dokazati, da so politično drugače orientirani kolegi le dolga roka določenih strank. Ekonomija je široka veda, ki se lahko interpretira na različne načine. Zato obstajajo različne šole in zato se ekonomisti lahko med seboj akademsko spopadajo. In tako še do danes nismo našli ene edinstvene, večno veljavne ekonomske filozofije, ki bi nam odgovorila na vsa vprašanja in težave. Kot je napisal Nobelov nagrajenec Paul Samuelson: Pravi ekonomist, najboljši ekonomist je samo tisti, ki vam bo na najlažji način razložil, zakaj vse je zgrešil. Zaradi teh razlogov ne želim nadlegovati spoštovanih bralcev s težkimi finančnimi teorijami, ampak tako kot vedno prikazati drugo stran zgodbe, brez fasade hipokri-zije. Mednarodna politika, skupaj z mednarodnimi financami, spada med najbolj elitna dejanja. Čeprav nas, v skladu z romanticizmom, še vedno v šoli skušajo na vse načine nagovoriti, da imajo ljudje veliko vpliva ter da krojijo politične odločitve, so te v rokah le nekaj»izbranih družb«, ki se skušajo čimbolj zavarovati proti odprtosti. Če spustijo medse nove člane, je samo zato, ker so se odločili za strateško kooptacijo. Na mednarodnem prizorišču, kjer ima pojem demokracije z vsemi svojimi procedurami še najmanjšo pomembnost, politiki odločajo o usodi držav, finančniki pa o tokovih denarja, ki so velikokrat povezani tudi z usodami držav. Ker anglosaksonska pravna sredstva common law prepuščajo večjo oblikovanje novih netipičnih pogodb, od tam prihaja dober del sredstev, s katerimi mednarodni finančni atelje ter hedge skladi premikajo milijardne vsote po svetu. Tipke na računalniku jih v nekaj sekundah preselijo z enega konca sveta na drugega (obrestno ugodnejšega). Warner J. Spector spada med glavne soustvarjalce krize, kije pred tedni pretresla Azijo, ZDA ter Evropo. Enfant prodige bridža, dober študent, je imel vse možnosti, da bi en dan postal prvi človek Bear Stearnsa, ene od velikih poslovnih bank New Yorka. S hipotekarnimi posojili swaps, collateral debt options in subprime, ti zadnji namenjeni najšibkejšim strankam, je bil človek, ki je ogromno prispeval dobičkom banke. A malo pred končnim ciljem se je struktura skladov, pri oblikovanje katerih je aktivno pomagal svetovalec Ralph Cioffi, sesula. Včasih je življenje kot film. V trenutku, ko so se dolgovi le pomnoževali vsako sekundo po celem Wall Streetu, je Spector igral bridž na državnem prvenstvu v Nashvillu. Za sekundo se ni pustil motiti. Dvaintrideset milijard dolarjev - toliko so zahtevali takoj nazaj lastniki kreditov - zgu-be na finančnem trgu ga niso premaknile. Ostal je hladen, koncentriran na igro tudi v trenutku, ko ga je poklical Steven Black, eden od najpomembnejših menedžerjev JP Morgana, in ga prosil za garancije. A blef ni uspel do konca. Bear Stearns je morala dvigniti belo zastavo in suspendirati plačevanje dveh svojih skladov. Domino učinek po svetovnih trgih je bil takojšen. Evropska centralna banka in Federal Reserve sta začela črpati denar na trge. Ena od najhujših globalnih kriz zadnjih let, ki bo verjetno imela v naslednjih mesecih še konjukturalne posledice in prizadela zaupanje potrošnikov pri božičnih praznikih, seje rodila v Nashvillu, mestu v delu Združenih držav, kije vedno navduševalo fantazijo režiserja Roberta Altmanna, ki bi z veseljem posnel zgodbo o Spectatorju, ki igra svojo najtežjo igro in kaže hladen obraz, prepričanost, medtem ko so bančni sektor, Rusi, nad njegovo glavo. Osvojil je državno prvenstvo. Izgubil je delovno mesto. Papirnate opeke pa so razpadle. V črnih dnevih septembra 1989, ko so nekateri najtesnejši sodelavci guvernerja ameriške Federal Reserve vprašali, kaj naj naredijo, jim je ta odgovoril: »Molite.« To je včasih finančno gospodarstvo, ki ne pozna delitev desno in levo. Pecunia non olet, so trdili stari Rimljani. Denar nima vonja. Dr. Laris Gaiser Ptuj • Novosti pri sprejemu v bolnišnico Brošura za boljšo komunikacijo med bolniki in zdravstvenim osebjem V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj želijo izboljšati informiranje bolnikov ob sprejemu v bolnišnico, hkrati pa ga tudi seznaniti s potekom zdravljenja in bivanja v bolnišnici. Pripravili so brošuro ob sprejemu v bolnišnico, ki jo bo v bodoče ob sprejemu prejel vsak njihov bolnik. Mirjana Bušljeta, glavna medicinska sestra bolnišnice, je povedala, da bodo z brošuro, izdali jo bodo v najkrajšem času, v glavnem je že pripravljena, opraviti morajo še nekaj popravkov, bolniki dobili boljši vpogled v delo te ptujske zdravstvene ustanove, v katero so prišli na zdravljenje. Trudijo se, da bi bilo bivanje v bolnišnici čimbolj prijetno, zdravljenje pa čimbolj kvalitetno. Izboljšati želijo komunikacijo z bolnikom, v ta namen so pripravili tudi nekaj izobraževalnih seminarjev oziroma tečajev komunikacije za medicinske sestre. Eden zadnjih pregledov pripomb, predlogov in pritožb, ki so jih napisali bolniki, je pokazal, da se stanje tudi na internem oddelku izboljšuje. V zadnjem času sta bili podani le dve kritiki, pa še ti sta zadevali prostorsko ureditev oddelka (sanitarije). Pa tudi glede tega se stanje izboljšuje, preuredili so že sanitarije v krilu I., čaka jih še obnova v krilu II. in krilu III. Spremenjena in posodobljena je tudi vsa negovalna dokumentacija, ki bolnika spremlja od začetka do konca zdravljenja v bolnišnici, ker nič ne sme izostati. V kratkem pa bodo pričeli tudi z nadzorno negovalno vizito. Vse v prizadevanjih za čim večjo kvaliteto storitev zdravstvene nege in bivanja v bolnišnici. Vsak bolnik se mora ob prihodu v bolnišnico najprej oglasiti v sprejemni ambulanti oddelka, na katerem se bo zdravil, Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Mirjana Bušljeta, dipl. m. s., univ. dipl. org., glavna medicinska sestra Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj: „Upamo, da bodo bolniki tudi z brošuro dobili boljši vpogled v naše delo, trudimo se biti prijazna bolnišnica in delati čimbolj kvalitetno." Brošura ob sprejemu v bolnišnico, ki ji bo sledilo več drugih manjših brošur, da bi bil pacient čimbolj seznanjen s potekom zdravljenja in bivanjem v bolnišnici. ko gre za načrtovani sprejem. V tem primeru bo ob prihodu s seboj lahko prinesel tudi zahtevane dokumente. Drugače je pri nujnem sprejemu, ko ga bodo sprejeli tudi brez veljavne zdravstvene kartice in napotnice. Bolnik lahko med zdravljenjem v bolnišnici biva v nadstandardni sobi, če ima ustrezno nadstandardno zavarovanje ali pa razliko doplača sam. V tem primeru bo bival v enoposteljni sobi s kopalnico, v kateri bosta tudi telefon in TV sprejemnik. V brošuri je tudi natančnejši zapis o tem, kdo je oproščen plačil zdravstvenih storitev. Za bivanje v bolnišnici potrebujejo bolniki toaletne potrebščine, od garderobe copate, kratke nogavice, na vseh bolnišničnih oddelkih, razen na oddelku za intenzivno tera- pijo, nego in anestezijo, lahko uporabljajo tudi lastno pižamo, spalno srajco in jutranjo haljo. Zraven pa morajo prinesti tudi vsa zdravila (v originalni embalaži), ki jih po navodilu svojega osebnega zdravnika redno uživajo doma. Ob sprejemu na zdravljenje v bolnišnico bolnike se seznanijo s hišnim redom, ki vključuje tudi prepoved zapuščanja oddelka, ne da bi bolnik o tem obvestil medicinske sestre. Zunaj bolnišnične sobe se lahko zadržuje le takrat, ko ne ovira razdeljevanja zdravil in hrane, merjenja telesne temperature, zdravniških vizit in preiskav. Za denar, kreditne kartice in dragocenosti, ki jih bolniki želijo imeti tudi v bolnišnici, ne jamčijo. Uporabo mobilnih telefonov dovoljujejo v času, ko niso moteni postopki dela, obvezno morajo biti izključeni med vizito in med posegi, tudi sicer naj bi bili vklopljeni z nizko jakostjo zvonjenja. Ni pa jih dovoljeno uporabljati na oddelku za intenzivno terapijo, nego in anestezijo. Ob prihodu v porodnišnico bodočim mamicam svetujejo, da prinesejo s seboj tudi materinsko knjižico, poročni list ali rojstni list. Ob sprejemu pa je potrebno potrditi tudi prisotnost partnerja ob porodu, za kar je potrebno doplačilo. Otrok bo ob prihodu na zdravljenje v bolnišnico prinesel s seboj vse, kar tudi odrasli bolnik, poleg tega pa še nekaj najljubših predmetov, igrače, knjige ali fotografije. Staršem priporočajo, da otroke med zdravljenjem obiščejo vsak dan, po dogovoru z odgovorno medicinsko sestro pa sodelujejo tudi pri negi. Informacije le osebam, ki jih je določil bolnik Alkohola med zdravljenjem ni dovoljeno uživati. V bolnišnici pričakujejo, da bolniki med zdravljenjem ne bodo kadili in da bodo upoštevali zakon, ki prepoveduje kajenje v zdravstvenih ustanovah. Informacije o zdravstvenem stanju bolnikov zdravniki posredujejo le tistim osebam, ki jih je bolnik sam določil, po telefonu informacij ne posredujejo. Povečini jih je mogoče dobiti vsak dan ob določeni uri, le na internem oddelku dvakrat tedensko. Svojci in prijatelji lahko bolnike obiščejo vsak dan med tednom od 15. do 16. ure, ob koncu tedna pa od 13. do 15. ure. Na otroškem oddelku so obiski dovoljeni vsak dan od 12. do 18.30, v porodnišnici so obiski dovoljeni le najožjim družinskim članom, obiski bolnikov, ki se zdravijo na oddelku za intenzivno terapijo, nego in anestezijo, pa so posamični, kratki in le po dogovoru z zdravnikom. Obiskovalci naj bi upoštevali hišni red, naj ne bi posedali po bolniških posteljah, ki tudi niso primerno odlagalno mesto za njihovo prtljago. Po dogovoru s sobno medicinsko sestro lahko pomagajo pri hranjenju bolnika ali pri hoji. Vsako soboto poteka v bolnišnični kapeli verski obred, duhovnik pa lahko bolnika na njegovo željo obišče tudi v bolniški sobi. Bolnike praviloma odpuščajo v dopoldanskem času, oddelčnim sestram pa je naloženo, da jih seznanijo z navodili, povezanimi z odpustom, prejeli bodo tudi odpustnice in pisna navodila na nadaljnjo zdravstveno nego na domu. V nekaterih bolnišnicah pa je tako, da se z bolniki ob njihovem odpustu pogovorijo osebno zdravniki. V ptujski bolnišnici bodo začeto pot kvalitetnejšega informiranja, ki ima za cilj tudi izboljšanje komunikacije med bolniki in zdravstvenim osebjem, nadaljevali z izdajo manjših brošur, ki bodo bolnike podrobneje seznanjale tudi s posameznimi preiskavami. MG Skorba • Proslava in družabno srečanje Petindvajset let Doma krajanov Skorba Vaški odbor Skorba, Kulturno društvo Skorba, Tenis klub in Športno društvo Skorba so v soboto, 25. avgusta, vabili v Dom krajanov Skorba, na proslavo in družabno srečanje ob 25-letnici izgradnje doma, ki je center družabnega, društvenega in kulturnega življenja kraja. Svečano so ga odprli ob prazniku občine Ptuj 8. avgusta leta 1982. Občino Hajdina sta predstavljala podžupan Janko Merc in predsednica odbora za družbene dejavnosti pri svetu občine Hajdina Jožica Šija-nec. V kulturnem programu so nastopile Ljudske pevke KD Skorba, šolarji Skorbe, Štajerski frajtonarji KD Hajdoše, pevci KD Stoperce in kopjaši FD Markovci. Ob 25-letnici izgradnje Doma krajanov Skorba so pripravili tudi razstavi fotografij o poteku gradnje doma in fotografij nekaterih dogodkov, ki so se dogajali v domu od začetka do danes, razstavo izdelkov letošnje počitniške kiparske delavnice osnovnošolcev, prikazali so tudi kratki film o gradnji doma, moči pa sta pomerili tudi ekipi nogometnih veteranov NK Skorba in NK Hajdina. Sledile do družabne igre, pogostitev z golažem in pijačo, za ples ob živi glasbi pa je poskrbel Obmejni trio. V 25 letih se je v Domu krajanov odvilo kar 1140 prireditev. V tem času je objekt kot celota dotrajal in je potreben celovite obnove. »Župana in občinske organe prosimo, da vendarle uvrstijo naš dom v finančni proračun občine Hajdina v naslednjih letih,« je v svojem govoru med drugim povedal Ivan Ogrinc, predsednik odbora za izgradnjo Doma kraja- nov Skorba. Spomnil je tudi, da je pri izgradnji sodelovalo 195 vaščanov Skorbe in 16 ljudi od drugod. Opravljenih je bilo 12.820 prostovoljnih delovnih ur, 207 brezplačnih traktorskih prevozov, 7580 km pa je bilo brezplačno prevoženih z osebnimi avtomobili. Iz svojih domov pa so krajani in krajanke na delovišče dnevno prinašali hrano in pijačo. Prepričan je, da bodo z dobro voljo in vztrajnostjo tudi v bodoče skupaj delovali, Dom krajanov Skorba je v 25 letih postal resnično dom vseh. Lani je bil s strani občine Hajdina in podjetja TMD Ptuj opravljen popis nujnih instalacijskih del. Hajdinski župan Radoslav Simonič je povedal, da se bodo najprej locijatili zamenjave salonitne kritine, to jih čaka še na več domovih v občini. Za te namene naj bi sredstva zagotovili v proračunih 2008 in 2009. Foto: Črtomir Goznik Ivan Ogrinc, predsednik KD Skorba in upravnik Doma krajanov Skorba, in predsednica vaškega odbora Skorba Zlatka Strmšek. Foto: Črtomir Goznik V soboto so v Domu krajanov v bogatem kulturnem programu nastopile številke skupine, na fotografiji Ljudske pevke KD Skorba. Atletika Visoko, kot še nikoli Stran 16 Judo Klemen se v Kanadi odlično počuti Stran 16 Odbojka Na Ptuju še zaljubljena Američanka Stran 17 Kolesarstvo Rogina na Slovaškem v pikčasti majici Stran 17 Nogomet V Podvincih so gledalci videli šest zadetkov Stran 18 Fit na kolesu Starodobna kolesa - dodaten čar kolesarjenja Stran 19 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak tednik RADIOPTUJ tta. afeletcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Calamante lahko debitira že v soboto Registracijska komisija pri NZS je potrdila, da lahko Daniel Calamante (na sliki levo) od tega kroga dalje nastopa za moštvo Drave. Ta 21-letni branilec že nekaj časa vadi z nogometaši Drave, v soboto pa bo v Kopru imel prvič pravico nastopa za člansko ekipo. Argentinec s slovenskimi koreninami se bo tako pridružil dvema rojakoma, ki že nastopata v dresu Drave (Horvatu in Grbcu). Calamante je bil član mlajših argentinskih reprezentančnih selekcij, s katerimi je bil tudi svetovni prvak. Trener Drave Primož Gliha bo imel tako v Kopru na voljo enega branilca več. Prav v branilski vrsti pa so Ptujčani pokazali največ slabosti v dosedanjem delu prvenstva: na šestih tekmah so prejeli 13 zadetkov; več so jih prejeli le nogometaši Livarja - 19. Ta dobra novica pa skriva v sebi past, saj lahko za posamezno tekmo trener prijavi le tri nogometaše izven Evropske unije. V nedeljo so to priložnost na tekmi z Gorico dobili Bošnjak, Obi in Grbec (slednji bi naj v kratkem dobil slovensko državljanstvo), tej trojici bosta v soboto konkurenco delala še Ogu John in Calamante. JM Foto: Črtomir Goznik Poraz Drave v Avstriji Drava: Germič, Emeršič, Šterbal, Prejac, Obi, Ogu, Horvat, Grižonič, Kelenc, Kmetec in Zilič. Igrali so še: Dabanovič, Bošnjak, Calamante, So-ska, Drevenšek, Štrukelj, Tisnikar in Grbec. Trener: Primož Gliha. Nogometaši ptujske Drave so v sosednji Avstriji odigrali srečanje z ekipo iz Združenih arabskih emiratov, sicer četrtfinalistom azijske lige prvakov, in srečanje izgubili z 0:2 (0:0). Igralska zasedba ptujskega prvo-ligaša je bila enaka kot na srečanju proti HIT Gorici in zato predvidevamo, da bo enaka tudi v Kopru. V prvem polčasu je bila igra enakovredna, napadalci Drave pa so imeli dve lepi priložnosti za zadetek. V drugem polčasu pa so bili nekolik agilnejši in spretnejši nogometaši iz ZAE ter dvakrat zadeli v polno ter si priigrali zmago. Danilo Klajnšek Marko Drevenšek v reprezentanci U-21 Selektor mlade slovenske nogometne reprezentance Slovenije Branko Zupan je vpoklical med kandidate za nastop v kvalifikacijskih tekmah tudi nogometaša ptujske Drava Marka Drevenška. Mlada slovenska reprezentanca se bo zbrala v Mariboru 5. 9., nato pa bo 11. 9. igrala srečanje v Litvi. Isto reprezentanco so slovenski nogometaši premagali v Domžalah z 2:1. Danilo Klajnšek PrvaLiga Telekom Slovenije 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Pari 7. kroga - SOBOTA ob 17.00: Koper - Drava, Maribor - Primorje; SOBOTA ob 20.00: HIT Gorica - Nafta, Domžale - Interblock; NEDELJA ob 17.00: Livar - MIK CM Celje. 1. DOMŽALE 2. KOPER 3. MARIBOR 4. MIK CM CELJE 5. PRIMORJE 6. INTERBLOCK 7. HIT GORICA 8. DRAVA 9. NAFTA 10. LIVAR 6 14:1 6:4 10:11 9:3 10:6 8:6 4:4 7:13 6:11 4:19 14 11 10 9 9 8 8 7 6 0 Nogomet • Tik pred koncem prestopnega roka Kronaveter vendar Veliko je bilo ugibanj okrog prestopa igralca Drave Roka Kronavetra v tujino, vse pa kaže, da bo do prestopa prišlo pet pred dvanajsto. »Danes (v četrtek, op. ur.) odhajamo na pogajanja v Italijo. Z dvema italijanskima prvoligašema smo že nekaj časa v kontaktih, vendar bodo kljub temu zaključna pogajanja zelo težka. Zavedamo se, da se pogovarjamo o dragulju slovenskega nogometa, zato naše postavljene cene ne bomo spustili. Če ne bodo pristali na naše pogoje je celo možno, da bo Rok še pol leta nosil dres Drave,« je za Štajerski tednik povedal predsednik Drave Robert Furjan. JM Foto: Črtomir Goznik Bo Rok Kronaveter (Drava, levo) zadnji dan prestopnega roka prestopil v klub italijanske Serie A? Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije, 7. krog Ptujčani optimistično v Koper Nogometaši ptujske Drave so pod taktirko novega trener-j a Primoža Glihe osvojili štiri točke na dve zaporednih domačih srečanju, proti Nafti je bilo 2:2, HIT Gorico pa so premagali 1:0. Štiri osvojene točke niso pomenile velikega skoka na prvenstveni razpredelnici, saj se je Drava prebila na osmo, je pa zato točkovni zaostanek za ekipami pred njimi (razen vodečimi Domžalami) zelo majhen. Ravno zato je bil zmagoviti zadetek Javierja Antonia Grbca tako pomemben. Konec dober, vse dobro, je stari rek, ki pa ga trener Gliha in igralci ne smejo sprejeti dobesedno. Domači strateg Primož Gliha je seveda videl napake, ki jih bo do sobotnega srečanja na koprski Bonifiki poskušal odpraviti v kar največji meri. Vseeno pa je malo presenetil s postavitvijo v vrata Dejana Germiča, ki mu je to bilo prvo srečanje, ki ga je začel po letu dni, ko je branil proti Nafti in ko je bil še trener Milko Durovski. »Seveda sem bil malo presenečen po prihodu na stadion, ko so mi dejali, da bom pričel srečanje kot prvi vratar. Tega nisem pričakoval in prisotno je bilo malo treme, ki pa je izginjala z vsako minuto tekme. Moram reči, da so mi fantje pomagali in igrali dobro. Rezultat vsega pa je bila naša zmaga, ki je zelo pomembna pred nadaljevanjem prvenstva,« je dejal po tekmi Dejan Germič. Mnogi so mislili, da bo zaradi tega dosedanji prvi vratar Drave Mladen Dabano- vič kuhal zamero, vendar je bil njegov odgovor jasen: »Kot že sami veste, bi naj v klubu prevzel mesto športnega direktorja. Sicer se bomo o tem več pogovarjali v odmoru zaradi nastopov slovenske reprezentance. Tudi sam sem dejal našemu trenerju, da je Dejan vratar za prvoligaško sceno. Sicer pa to ni nič novega, saj je bil že prej pol leta v boljši formi in je branil, jaz pa sem bil rezerva. Svoje Foto: Črtomir Goznik Dejan Germič je na tekmi z Gorico dobro opravil svoje delo. delo je odlično opravil in sem vsekakor vesel zaradi tega. Vse to pa dokazuje, da pri Dravi ni krize zaradi vratarjev.« V soboto Ptujčane čaka zahtevno gostovanje v Kopru, proti ekipi, ki je najprijetnejše presenečenje tega dela prvenstva in je na lestvici takoj za vodečimi Domžalami. Očitno jim ne pridejo do živega vse nakopičene težave, ki jih zares ni malo. Nazadnje je iz Kopra odšel Marko Božič, blizu odhoda pa so tudi Dalibor Volaš, Mitja Viler in Dalibor Bordon. Na srečo koprskih »kanarčkov« sta ekipo okrepila Milan Rakič in Andrej Rastovac. To malo zmedo bi lahko izkoristili Dravaši v svojo korist, bo pa potrebno biti previden, saj domačinom ne bo manjkalo motiva in predvsem želje, da še naprej ostanejo pod samim vrhom prvenstvene razpredelnice. Zelo dobro za ptujski klub pa je, da vsaj do četrtka ni imel težav glede poškodb in kartonov. Danilo Klajnšek 6 6 6 6 6 6 6 6 6 Rokomet • RK Jeruzalem Ormož Zmaga v generalki pred prvenstvom Jeruzalem - PIPO IPC Čakovec 36:35 (16:19) Jeruzalem: G. Čudič, Cvetko; Belšak 7, Radujkovic 2, M. Bezjak 3, Bogadi 1, R. Bezjak 8, Korpar 1, Sok 10 (3), Sam. Ko-rez 1, Žuran 2, Potočnjak in Pisar 1. Trener: Sašo Prapotnik. Ormožani so najverjetneje odigrali svojo zadnjo pripravljalno tekmo pred pričetkom prvenstva, ko bodo prihodnji vikend gostovali v Ljubljani pri Slovanu: »Dogovorjena je bila še tekma proti Gold Clubu, vendar so slednji gostovanje v Ormožu in priprave v Go-rišnici odpovedali. Tako smo ostali brez močne tekme, čeprav bomo poskušali še najti kakšnega nasprotnika za petek ali soboto. Proti Čakovcu sta prvič v tem pripravljalnem obdobju zaigrala Marko Bezjak in Rok Žuran,« je po tekmi s hrvaškim predstavnikom povedal trener Jeruzalema Saša Prapotnik. Kljub vrnitvi mla- dinskih reprezentantov pa so Ormožani nastopili v okrnjeni zasedbi: »Manjkal je poškodovani Primož Krabonja, ki je prestal operacijo prsta in ga čakajo vsaj trije tedni počitka. Zaradi poškodbe kolena ni nastopil tudi Bojan Čudič, ki pa bo nared za začetek sezone,« je o težavah v vrstah »jeruza-lemčkov« povedal ormoški strateg. Proti Čakovcu so si Ormoža-ni v kar kakovostni predstavi za pripravljalno obdobje zmago priborili šele v zaključku tekme. Prvi del tekme je pripadel tretji ekipi Hrvaške, ki je v nekaj primerih že vodila s petimi goli prednosti (11:6;13:8, 14:9). Obramba Jeruzalema je slabo delovala, vratarja Grega Čudič in Blaž Cvetko sta še daleč od prave forme in v golu Vinarjev je v 1. polčasu obtičalo kar 19 zadetkov. Šele v 44. minuti so gostitelji uspeli izid izenačiti na 27:27, v nadaljevanju pa so varovanci trenerja Saše Prapot-nika ušli že na +4, 36:32. Namesto da bi do konca potrdili zmago, so si privoščili nekaj zapravljenih »zicerjev« in Čakov-cu je uspelo ublažiti poraz. Pri zmagovalcih sta bili najučinkovitejši krili, Tadej Sok in Robert Bezjak, ki sta skupaj dosegla kar polovico ormoških zadetkov, Aleš Belšak pa jih je dodal 7. Pri poražencih sta izstopala dvometraša Arnaudovski (10 zadetkov) in Bagarič (8 zadetkov) ter vratar Šego. Tekmo sta sodila Davorin Zorli in David Sok, ki sta v 47. minuti zaradi predolgega jezika Marku Bezja-ku pokazala rdeč karton in pot v slačilnico. Uroš Krstič Rokomet • Prijateljska tekma 18 golov Ane Mihaele Ciore Mercator Tenzor - Koka Varaždin 39:34 (21:17) Mercator: Kelenc, Mihič 6 (3), Prapotnik 5, Ciora 18 (7), Kikanovič, Puš 2, Majcen 2, Levstik 1, Volarevič 5, Štumberger, Strmšek in Notesberg. Trener: N. Bistrovič. V času priprav na novo tekmovalno sezono so se srečale stare znanke. Gostiteljice so s prepričljivo igro skozi vso tekmo vodile, le v 48. minuti je uspelo gostjam izenačiti (30:30). Toda kaj hitro so pobudo ponovno prevzele Ptujčanke, ki so si s tem priborile zmago. V odsotnosti vratarke Marinčkove je Kelenčeva z uspešnimi obrambami, med njimi tudi 4 se-demmetrovke(!), pokazala vse svoje sposobnosti. Nezadržna in nezgrešljiva je bila tudi Ciora, saj je dosegla 18 zadetkov. Pred 70 gledalci sta dobro sodila Lah in Kokol. Judo • Klemen na zaključnih pripravah pred SP Klemen se v Kanadi odlično počuti Večina ljudi si v vročih poletnih mesecih privošči oddih in »polnjenje baterij« na morju, kar pa ne velja za judoiste, ki imajo septembra svetovno prvenstvo v Braziliji. Če jih že vidimo ob obali, potem je to v sklopu treningov in priprav. Letošnje svetovno prvenstvo, ki bo 13. septembra, se »neusmiljeno« približuje. Ju-doisti pilijo zadnje mete in forma se dviguje. Tudi brata Ferjan si letos nista privoščila dolgega poležavanja na plaži in vročem soncu, saj si prav vsak želi dobre uvrstitve in še kako dragocenih točk (ki štejejo za OI Peking 2008), morda celo direktne uvrstitve na OI Peking. Klemen (JK Drava Ptuj) pripravljenost izpopolnjuje v Kanadi, kjer bo ostal vse do odhoda v brazilski Rio. Primož (JK Impol) pa se je vrnil iz enomesečnih priprav (Japonska) Klemen Ferjan v Kanadi veliko tudi kolesari. in bo priprave nadaljeval v Sloveniji in Nemčiji. Kot pravi Klemen, treningi potekajo po načrtu, ki je kvalitetno sestavljen in je kombinacija dela vrhunskih strokovnja- kov. Vsak dan ima 2-3 treninge - od teka, sprintov, različnih programov v fitnesu do judo tehnik in borb s kvalitetnimi sparing partnerji. Dan počitka je le nedelja, ko se s prijatelji odpravijo na plažo ali na bazen, kjer sprošča svoje utrujene mišice. »Pravkar sem končal z dvotedenskimi zaključnimi pripravami za SP. Poleg najboljših kanadskih judoistov so se priprav udeležili tudi vsi najboljši judo-isti ZDA in predstavniki nekaterih drugih južnoameriških držav. Bil je borben, trd trening, na zelo visokem nivoju in se je še kako izplačal za pripravo na svetovno prvenstvo,« nam je iz Kanade sporočil Klemen. Prosti čas (vikend) preživi tudi na kolesu. Montreal je zelo zanimivo in razgibano mesto, poletje je nekaj posebnega. Mestne oblasti prebivalcem nudijo precej zanimivih športnih (npr. zastonj bazenov) in zabavnih prireditev čez celo poletje. Sebi Kolednik Atletika • Atletski pokal Slovenije za pionirje Drevenšek korak pred ostalimi Medtem ko se svetovna atletska smetana na drugem koncu sveta bori za prestižne naslove svetovnega prvaka, se je v Sloveniji s tekmovanji za najmlajše nadaljuje jesenski del letošnje sezone. Minuli konec tedna so se pomerili pionirji starostne kategorije U-16 na Atletskem pokalu Slovenije v Celju, naslednji dan pa še njihovi vrstniki v kategorijah U-12 in U-12 v Domžalah. V konkurenci starejših (U-16) so si člani Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj pritekli tri bronaste kolajne v tekih čez ovire. Nuša Turk na 80 metrov z ovirami (12,68 sekunde), Karin Pernat (49,28 sekunde) in Jure Jerenec (44,15 sekunde) pa na 300 metrov z ovirami. Omeniti velja še četrto mesto Urške Horvat v skoku v višino (145 centimetrov) Turkove na 300 metrov (43,96 sekunde). V Domžalah se je izkazal obetavni Mark Drevenšek (U-12)z dvema zmagama. Najboljši je bil v teku na 60 metrov (8,86 sekunde), izrazitejša pa je bila zmaga na 200 metrov, saj je tekmece ugnal za sekundo in pol (29,31 sekunde). S tem rezultati je ponovno opozoril na svoj bogati talent in dokazal, da odlični zimski in lanski rezultati niso naključje. Bero kolajn ptujskega atletskega podmladka je zaokrožila Nastja Klajnšek (U-14) s tretjim mestom v skoku v višino (130 centimetrov). UE ÜIII Mark Drevenšek in Nastja Klajnšek Piše: Jože Mohorič Visoko, kot še nikoli Slovenska atletika doživlja, le nekaj dni po padcu na najnižjo točko (doping afera z Jolando Čeplak), vzpon, kakršnega v svoji zgodovini še ni doživela. Na svetovnem prvenstvu v japonski Osaki je kar nekaj članov ekipe krepko preseglo cilje in slovenski atletiki že pred koncem tekmovanj (tekmovanja bodo trajala do nedelje, 2. septembra) priborilo zavidljivo visoko mesto med vsemi udeleženci. Glavna vloga je (zaenkrat) pripadla metalcu kladiva Primožu Kozmusu, ki je po osmih letih Sloveniji spet priboril medaljo na SP (takrat jo je v Sevilli v skoku v daljino osvojil Gregor Cankar). Primožu se je z doseženim rezultatom 82,29 metra nasmihala celo zlata medalja, a ga je v zadnji seriji prehitel Belorus Tihon (83,63 m), ki se je pred tem skozi šivankino uho (kot zadnji) uvrstil v finale med osem najboljših. Tudi drugi slovenski atlet v tehničnih disciplinah, Bistričan Miran Vodovnik, je tekmoval odlično in se na koncu zavihtel na visoko 6. mesto (20,67 m), kar je njegova najboljša uvrstitev na velikih tekmovanjih. Trenerji naših dveh orjakov so celo prepričani, da to ni vrhunec njihovih varovancev, ampak lahko le-ta še napredujeta. Lepi obeti pred olimpijskimi igrami naslednje leto! Vsaj še dva naša atleta sta si s svojimi nastopi v Osaki zaslužila svoj del pozornosti: to sta Matic Osovnikar in Brigita Langerholc. V kraljevski disciplini, teku na 100 metrov, je Maticu uspel veliki met, uvrstitev v finale (tam je osvojil končno 7. mesto). To nobenemu belopoltemu atletu ni uspelo v zadnjih 20 letih (!!!), kar daje njegovemu uspehu izredno veliko težo. Konkretni odmev na ta dosežek je že prišel iz Zuricha, odkoder so najhitrejšemu Slovencu že poslali posebno vabilo na največji svetovni atletski miting. Odličen je tudi dosežek Brigite Langerholc v teku na 800 metrov, kjer se je z doseženim državnim rekordom uspešno prebila skozi težavne kvalifikacije v finale. Tam se je do zadnjih metrov borila za medaljo, na koncu pa je osvojila odlično 5. mesto, kar je eden najboljših dosežkov naših atletov na SP. Za cel pehar uspehov torej, prvenstva pa še ni konec! V ognju imamo namreč vsaj še eno žezlo, troskokašico Marijo Šestak, ki ima letos v lasti tretji najboljši rezultat sezone. Do nedelje bomo torej še večkrat držali pesti za naše atlete, ki so se nam s svojimi dosedanjimi nastopi več kot oddolžili za podporo. Nogomet • 2. SNL Derbi kroga v Kidričevem, Zavrčani že v soboto v Krškem Ob koncu tedna se bo s tekmami 4. kroga nadaljevalo prventvio v 2. SNL. V nedeljo čaka Kidričane težka tekma, ko se bodo pred svojimi navijači v derbiju kroga pomerili z ekipo Bonifike. Koprčani so trenutno drugouvrščena ekipa 2. SNL, v treh krogih pa so dosegli dve zmagi (Zagorje in Krka) in doživeli en poraz (Mura 05). V koprski ekipi nastopa nekaj znanih nogometašev s prvoligaškimi izkušnjami (Saša Jakomin, Aljko Rastoder, Manuel Peršič ...), kar je zagotovo dober obet za zanimivo nogometno predstavo. To bo obenem prava preizkušnja za domače moštvo, ki je v do- sedanjih treh krogih zabeležilo prav toliko zmag. V ekipi Aluminija zaradi kartonov ne bosta smela nastopiti Purišič in Mari-nič, v ekipo pa se po odsluženi kazni vrača Stojnič. Nogometaši Zavrča bodo tekmo 4. kroga odigrali že v soboto zvečer, ko se bodo pod reflektorji pomerili s Krškim. Slednje je še vedno brez poraza, v prejšnjem krogu pa je doma remiziralo z Muro (tekmo so končali z dvema izključenima igralcema). Na drugi strani Zavrčani v goste potujejo opogumljeni s prvo drugoligaško točko, osvojeno proti Triglavu. JM Kidričani v Rušah boljši od Maribora Nogometaši Aluminija so se v sredo udeležili turnirja v Rušah, ki ga je organiziral domači klub NK Pohorje v počastitev spomina na lani umrlega dolgoletnega sodelavca in predsednika kluba Petra Lamuta. Poleg domačega tretjeligaša sta nastopili še ekipi Maribora in Aluminija iz Kidričevega. Igrali so po italijanskem sistemu, kjer vsaki del igre traja 45 minut. Nogometaši Aluminija so ponovno potrdili dobro formo ter gladko premagali ekipo Maribora (3:0), nato pa s 3:1 še Pohorje. Z dvema zmagama so osvojili prvo mesto na tem turnirju. DK anc Foto: ut Odbojka • ŽOK Ptuj Na Ptuju še zaljubljena Američanka Ekipa ženskega odbojkarskega kluba Ptuj je dober mesec pred začetkom prvenstva v polni postavi. V moštvu je morda celo nekaj manj sprememb, kot bi ob prestopu v prvo ligo pričakovali. A kot pravijo v klubu, dovolj, da uresničijo zadane cilje, to je uvrstitev v sredino prvenstvene lestvice. Prvo postavo sta zapustili dve igralki, prišle so štiri nove. Iz mariborskega Tabora sta prestopili Nina Ravnjak in Maja Grešak, iz Prevalj Aleksandra Jovič. Še zadnja se jim je pridružila 28-letna Rese McNatt. Američanka pravi, da se je zaljubila v mesti Maribor, kjer stanuje, in Ptuj, kjer trenira. »Soigralke so me lepo sprejele, počutim se zelo dobro. Slovenija je zelo lepa država, sem prvič tukaj in sem vesela, da bom lahko ostala do aprila,« pravi McNattijeva. Z ameriško mladinsko reprezentanco je sicer že večkrat obiskala Evropo, v poletnem času se je »potikala« po Italiji, Franciji in Belgiji, kjer so igrale na več tekmah in turnirjih. Di- plomantka angleškega jezika je odbojko v zadnjem času igrala na univerzi v ameriški zvezni državi Missouri. Sicer prihaja iz Los Angelesa na zahodni ameriški obali. »Odbojko igram že šestnajst let. Naše univerzitetno moštvo je bilo zelo dobro, eno najboljših. Zadnje leto smo osvojile 22. mesto, kar je v konkurenci petstotih moštev iz celih Združenih držav odlično. Med študijem sem igranje odbojke morala za nekaj časa opustiti in bilo mi je zelo težko. Igrala bom dokler bom lahko, angleščino lahko poučujem v starih letih,« pove nasmejana Američanka. »Ekipi bom pomagala, da ostane v prvi ligi, zase pa upam, da bom še napredovala v igri. Mislim, da smo tega sposobne, imamo odlično trenerko Serge-jo,« optimistično v angleščini razlaga McNattijeva. Naučila se je tudi že precej slovenskih besed, morda nam ob koncu leta uspe narediti intervju tudi že v slovenščini. UG Učiteljice angleščine ni več moč kar na hitro »prodati«, saj se hitro uči slovenskega jezika. Odbojka • Pokal SK Company Poletje se bliža koncu, prav tako pa tudi serija turnirjev v odbojki na mivki pod imenom »Serija za pokal SK Company«, ki jo je to poletje organiziral Odbojkarski klub Kurent. Skozi osem kvalifikacijskih turnirjev so ekipe pridno nabirale točke in po štiri najuspešnejše v vsaki kategoriji so si priborile pravico do sodelovanja v velikem finalu, ki se bo dogajalo ta vikend. Od 20. ure dalje se bodo najboljši med najboljšimi pomerili za privlačne praktične nagrade. Tako bo v petek na vrsti finale za moške, v soboto pa se bodo udarile najboljše ženske ekipe. In ker imajo pri Pomaranči najbolj atraktivno igrišče daleč naokrog, bo seveda sklepni del »Serije za pokal SK Company« prav tam. Že v kvalifikacijah smo lahko videli nekaj odličnih predstav, tokrat pa bo gotovo vseh šest tekem zelo napetih in kvalitetnih. Rdeča nit bo seveda odbojka, vendar organizator obljublja še več: glasbo, zabavo, nagradna žrebanja za gledalce in nogomet na mivki. MK Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj na dirki po Slovaški Rogina na Slovaškem v pikčasti majici Kolesarji Perutnine Ptuj so v sredo pričeli z nastopi na dirki po Slovaški. Na 142,4 kilometra dolgi progi je bil najhitrejši Poljak Marcin Sapa, drugo mesto je osvojil Nizozemec Joost Van Leijen, tretje pa Čeh Martin Mareš. Najboljši perutninar je bil Radoslav Rogina na četrtem mestu. »Dež, dež in še enkrat dež, zraven tega pa padec za padcem. Mi smo izgubili Mateja Marina, ki se je zapletel v padec in je nato odstopil,« je dejal vodja ptujskega moštva Srečko Glivar. Težke razmere v prvi etapi so omogočile dolg pobeg Radoslava Rogine. V zadnjem delu dirke ga je ujela še trojica, Varaždinec v ptujskem dresu pred ciljem ni imel več moči Dirka po Slovaški, 2.2 UCI, 29. 8.-2. 9. 2007 Sreda, 1. etapa: Banska Bystrica-Banska Bystrica, 142.4 Km 1. Marcin Sapa (Pol, DHL-Author) 3.34.28 (39.726 km/h) 2. Joost Van Leijen (Niz, Van Vliet-EBH Advocaten) 3. Martin Mareš (Češ, PSK Whirpool Hradec Kralove) +0.04 4. Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj) +0.08 6. Vid Ogris (Slo, Radenska Powerbar) +1.48 22. Mitja Mahorič (Slo, Perutnina Ptuj) +2.53 42. Kristjan Durasek (Hrv, Perutnina Ptuj) 44. Andrej Omulec (Slo, Perutnina Ptuj), oba enaki čas Četrtek, 2. etapa: Banska Bystrica-Liptovsky Mikulaš, 170.2 Km Petek, 3. etapa: Liptovsky Mikulaš-Cadca, 192 Km Sobota, 4. a etapa: Cadca-Cadca (ITT), 7.1 Km Sobota, 4. b etapa: Stara Tura-Malacky, 94.4 Km Nedelja, 5. etapa: Malacky-Malacky, 149.6 Km Kolesarstvo Zelenko do drugih stopničk Kolesarji kategorije dečkov Perutnine Ptuj so v soboto nastopili na Veliki nagradi Šenčurja. Izmed četverice je bil najboljši Blaž Zelenko, ki je na 25 kilometrov dolgi krožni progi osvojil tretje mesto, Miha Lazar je bil trinajsti. Zmagal je Vid Jejčič (Hit Nova Gorica). 13-letni Zelenko, doma iz Nove vasi pri Markovcih, je po tretjem mestu na Jarunu v Zagrebu že v uvodu sezone tako osvojil druge stopničke v svoji prvi tekmovalni sezoni. Po uspešnem okrevanju zloma roke optimistično pričakuje naslednja tekmovanja. Do konca sezone mladi perutninarji načrtujejo nastop še na šestih dirkah v Sloveniji in na Hrvaškem. UG Aleš Novak, Vid Jejčič in Blaž Zelenko (od leve proti desni) Kasaške dirke v Ljutomeru Nagrada Pomurskega sejma pripadla Izi Na ljutomerskem hipodromu je domači KK pripravil devetnajsti dan letošnje kasaške sezone. Pred 1000 gledalci je nastopilo 63 kasačev, ki so se pomerili v sedmih dirkah. Prireditev je sodila v okvir 45. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, osrednja dirka pa je bila namenjena veliki nagradi Pomurskega sejma. Pripadla je Izi z voznikom Markom Slavičem mlajšim iz Ključa-rovcev. V dirki dveletnih kasačev je Dinka z voznikom Jankom Sagajem (KK Ljutomer) dosegla najboljši kilometrski čas doslej - 1:17,3. Rezultati (vse dirke so bile na 1600 metrov dolgi stezi, z avtostar-tom) - prva dirka, za 2-l. kasače: 1. Rado Rogina, KK Perutnina Ptuj za zmago. Glavnina je zaostala skoraj tri minute, prvi zasledovalec za Rogino, Latvijec Sara-motins zaostaja minuto in pol. »Mislim, da bo zelo težko kaj spremeniti v skupnem seštevku. Vodilni Sapa je odličen kro-nometrist, mi se bomo očitno borili za drobtinice, če se ne bo zgodilo kaj nepredvidljivega,« je napovedal Glivar. Po prvem dnevu je Rogina oblekel pikčasto majico najboljšega hribolazca, ptujsko moštvo je v etapi osvojilo tretje mesto. ug Tenis • TC Luka Četrti turnir osvojil Majcenovič V soboto, 25. avgusta, je bil v TC Luka odigran četrti turnir (v seriji štirih) v kategoriji moški nad 30 let. Tokrat je nastopilo kar 27 igralcev, ki so se med seboj pomerili po turnir-skem sistemu. Poraženci prvega kroga so se pomerili v tolažilni skupini, kjer je prepričljivo zmagal Dušan Simonič, ki je v treh dvobojih svojim nasprotnikom oddal le eno igro (gem)! V finalu je premagal Matjaža Ribiča (Tigri) z rezultatom 6:1. V glavnem turnirju pa sta se v finalu srečala Matjaž Šipek (Maribor) in Dušan Majceno-vič, ki je v polfinalu nekoliko presenetljivo premagal vodeče-ga v skupni razvrstitvi Matjaža Plajnška. Veteran Majcenovič je s taktično zrelo igro uspel premagati mlajšega tekmeca in je na koncu zasluženo slavil. Rezultati: Polfinale: Plajnšek - Majcenovič 6:9, Šipek - Povoden 5:4 w. o. (poškodba). Finale: Majcenovič - Šipek 9:5. Dušan Majcenovič in Matjaž Šipek - finalista 4. turnirja v TC Luka. Vrstni red po štirih turnirjih: 1. Plajnšek 44, 2. Puš-nik 30, 3. Šipek 28, 4. Majcenovič 26, ... Zaključni turnir (masters) bo potekal od 10. do 15. septembra. JM Dinka (Ja. Sagaj, Ljutomer) 1:17,3; 2. dirka, za 3-14-l. kasače, zaslužek do 500 evrov: 1. Labina I (M.Slavič, Ljutomer) 1:18,6. 3. dirka, za 3-14-1. kasače, zaslužek do 850 evrov: 1. Davor (Zakrajšek, Komenda) 1:18,6. 4. dirka, za 3-14-1. kasače , zaslužek do 1.800 evrov: 1. Piton I (Franko, Šentjernej) 1:15,6, 2. Dawson MS (M. Slavič) 1:15,6, 3. Prince November (J. Osterc, oba Ljutomer) 1:17,6. 5. dirka, za 3-14-1. kasače, zaslužek do 6.000 evrov: 1. Leonidas OZ (M. Zan, Slov. gorice) 1:16,6. 6. dirka, za 3-14 l. kasače, zaslužek do 10.000 evrov - nagrada Pomurskega sejma: 1. Iza (M. Slavič ml.) 1:16,1, 2. Roki (Puhar) 1:16,2, 3. Apofis (M. Jureš, vsi Ljutomer) 1:16,3. 7. dirka, za 3-14-l. kasače, zaslužek nad 10.000 evrov: 1. Feragamo (M. Zan, Komenda) 1: 15,3. Niko Šoštarič Utrinek z nedeljske dirke v Ljutomeru Foto: UG Foto: UG Foto: NS Nogomet • Štajerska liga Ormožani boljši od »vijolic« REZULTATI 1. KROGA: Podvinci - AHA EMMI Bistrica 3:3, Oplotnica -Železničar 0:4, GIC Gradnje Rogaška - Zreče 2:4, Gerečja vas Unuk-šped - Holermuos Ormož 1:4, Peca - Partizan Fram 1:3, Simer Šampion - Šoštanj 3:2. Srečanje Šentilj Jare-nina - Mons Caudius bo odigrano kasneje. 1. S. SAMPION 3 2. PODVINCI 3 3. GIC ROGAŠKA 3 4. HOLER. ORMOŽ 3 5. ŠOŠTANJ 3 6. MONS CLAUDIS 2 7. EMI BISTRICA 8. GEREČJA VAS 9.PECA 10. ŠENTILJ - J. 11. P. FRAM 12. ZREČE 13. ŽELEZNIČAR 14. OPLOTNICA 0 0 1 0 0 1 0 1 1 1 1 0 1 1 0 2 0 2 0 1 0 2 0 2 0 3 3 0 0 3 3 7:2 7:5 8:4 8:6 5:3 3:1 7:7 8:9 6:7 2:3 3:5 6:9 5:8 1:7 GERECJA VAS UNUKSPED -HOLERMUOS ORMOŽ 1:4 (1:2) STRELCI: 0:1 Piberčnik (10), 1:1 Gerečnlk (14), 1:2 Fijavž (17), 1:3 Jerebič (48), 1:4 Fijavž (90). GERECJA VAS UNUKŠPED: Kle-menčič, Kokot, Slaček, Horvat, Kai-sesberger (od 80. Žgeč), J. Sagadin, R. Sagadin, Filipovič, Vtič, Gerečnik, Marinič (od 70.Petek). HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, D. Jerebič, Novak, Zidarič (od 83. Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme Podvinci - Aha Emmi Bistrica; na sliki sta Iztok Pipenbaher in Marko Strgar. Bolje so tekmo začeli domači, nato pa so tri zaporedne zadetke dosegli gostje. Za izenačenje je tik pred koncem poskrbel rezervist Denis Brumen. Omeniti velja še slabo sojenje sodniške trojke (predvsem glavnega sodnika Zahoviča iz Šentilja in stranske sodnice Maje Dovnik iz Cirkovc). Mlinarič), Zadravec (od 86. Mihalič), Piberčnik, Fijavž, Jurčec (od 88. Borko), M. Jerebič, Prapotnik, Kolarič. PODVINCI - AHA EMMI BISTRICA 3:3 (2:2) STRELCI: 1:0 Toplak (25), 2:0 Kupčič (35), 2:1 A. Stegne (38), 2:2 Pipenbaher (41), 2:3 Pipenbaher (65. iz 11 m), 3:3 Brumen (85). PODVINCI: Seruga, Plohl (od 55. Kuserbanj), Sebela, Petek, Hren, S.Kupčič, Strgar, M. Kupčič, D. Petrovič, R. Petrovič (od 80. Brumen), M. Toplak (od 67. Toplak). BISTRICA: J. Stegne, Colnarič, Peterca, Ragolič, Robar (od 75. Simončič), Beranič, Jelenko, Pipen-baher, Obrovnik ( od 46. Hajšek), A. Stegne, Mlinar (od 57. Plevnik). Danilo Klajnšek Nogomet • U-14, 2. SML, 2. SKL LIGA U-14 Rezultati 3. kroga: NS Poli Drava - Aluminij 1:1, MIK CM Celje - Maribor 0:2, Tehnostroj Veržej - Mura 05 1.1, Rudar Velenje - Aha EMMI Bistrica 3:0, Nafta - Ljutomer 2:0, Le coq Sportif - Davidov Hram Radgona 4:0, Dravograd - Simer šampi-on 3:1. 1. MARIBOR 3 3 0 0 12:9 9 2.DRAVOGRAD 3 3 0 0 10:1 9 3. MURA 05 3 2 1 0 11:1 7 4. RUDAR VELENJE3 2 0 1 5:6 6 5. NŠ POLI DRAVA 3 1 2 0 7:2 5 6. ALUMINIJ 3 1 2 0 5:1 5 7. TEHNO. VERŽEJ 3 1 1 1 4:5 4 8. NAFTA 2 1 0 1 2:4 3 9. L. C. SPORTIF 3 1 0 2 6:10 3 10. MIK CM CELJE 3 1 0 2 3:7 3 11. S. ŠAMPION 3 0 2 1 2:4 2 12. RADGONA 3 0 0 3 1:8 0 13 A. E. BISTRICA 2 0 0 2 0:7 0 14. LJUTOMER 3 0 0 3 0:10 NŠ Poli Drava: Pongrac, Bezjak (Slanič), Petrovič, Zemljarič, Zorec, Strel (Kirič), Perger, Kajzer (Roškar), Pukšič, Oroz (Golob) in Pivko (Trep). Trener: Miran Ljubec. Aluminij: Frlež, Cesar, Dvoršak-Špehar (Šešo), Babšek, Pulko, Gajser (Rajh), Jus, Horvat, Jevšovar, Sitar in Žurej. Trener: Tomislav Grbavac. 2. SML - vzhod Rezultati 3. kroga: NŠ Poli Drava - Mobicom Jarenina 0:0, Šmartno 1928 - Malečnik 0:3, Bistrica - Krško 2:7, Zreče - Pohorje 2:1, Železničar - Nafta 0:3, Ljutomer - GIC Gradnje Rogaška 4:2. 13. ROGAŠKA 2 0 0 2 2:10 0 13. GIC ROGAŠKA 2 0 0 2 1:8 0 14. ŠMARTNO 2 0 0 2 0:11 0 14. MALEČNIK 2 0 0 2 0:12 0 NŠ Poli Drava - Mobicom Jarenina 0:0 NŠ Poli Drava: A. Horvat, Gavez, Mlinarič (Krajnc), T. Horvat, Štiberc, Štrukelj (Klajderič), Vrabl, Požegar, Dahiti, Turkuš in Lenič. 2. SKL Rezultati 3. kroga: NŠ Poli Drava - Nissan Ferk Jarenina 1:1, Šmartno 1928 - Malečnik 2:0, Bistrica - Krško 3:2, Zreče - Pohorje 1:4, Železničar - Lendava 1:0, Ljutomer - GIC Gradnje Rogaška 6:0. NŠ Poli Drava - Nissan Ferk Jarenina 1:1 (1:0) Strelca: 1:0 Ljubec (12) in 1:1 Knzplež (51., z 11m) NŠ Poli Drava: Kocen, Vinkovič, Čuš (Pelcl), Serdinšek, Marko Roškar (Fekonja), Marko Roškar, Ljubec (Matjašič), Krajnc, Hauptman (Ostro-ško), Jazbec (Gril) in Bogdan. Danilo Klajnšek NŠ Poli Drava - Aluminij 1:1 (1:0) Strelca: 1:0 Pivko (17), 1:1 Žurej (70) 1. NAFTA 2 2 0 0 16:0 6 1. POHORJE 2 2 0 0 11:2 6 2. KRŠKO 2 2 0 10:2 6 2. ŽELEZNNIČAR 2 2 0 0 3:1 6 3. NŠ POLI DRAVA 2 1 1 0 14:0 4 3. NŠ POLI DRAVA 2 1 1 0 11:1 4 4. M. JARENINA 2 1 1 0 3:1 4 4. FERKJARENINA2 1 1 0 4:2 4 5. S. ŠAMPION 1 1 0 0 8:0 3 5. S. ŠAMPION 1 1 0 0 11:0 3 6. ŽELEZNIČAR 2 1 0 1 6:3 3 6. LJUTOMER 2 1 0 1 7:3 3 7. LJUTOMER 2 1 0 1 5:5 3 7. NAFTA 2 1 0 1 2:1 3 8. MALEČNIK 2 1 0 1 3:14 3 8. BISTRICA 2 1 0 1 4:9 3 9. ZREČE 2 1 0 1 2:14 3 9. ŠMARTNO 2 1 0 1 2:11 3 10. POHORJE 2 0 1 1 2:1 1 10. DRAVINJA 1 0 1 0 2:2 1 11. BISTRICA 2 0 1 1 2:7 1 11. KRŠKO 2 0 1 1 4:5 1 12. DRAVINJA 1 0 0 1 0:3 0 12. ZREČE 2 0 0 2 1:6 0 Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme NŠ Poli Drava - Aluminij (U-14) ZNK Ljudski vrt Pričnejo tudi dekleta V soboto in nedeljo bodo na nogometna igrišča stopile tudi nogometašice ŽNK Ljudski vrt. Dekleta do 17 let bodo v soboto igrala z ekipo Pomurja, članice pa v nedeljo gostujejo v Slovenj Gradcu. Seveda dekleta že komaj čakajo na prvenstvena srečanja, saj vadijo pod vodstvom trenerjev Alena Ivartnika in Mateja Hvalca že od začetka avgusta. »Dekleta so marljivo vadila, na tekmah pa bomo videli, kakšne rezultate bodo dosegla. V igralskem kadru ni velikih sprememb, saj se zanašamo na naš igralski potencial. Na začetku prvenstva bomo nekoliko okrnjeni, saj imamo nekaj igralk poškodovanih. Naš cilj je, da napredujemo v igri ter da bi se uspeli približati ekipam iz sredine prvenstvene razpredelnice. Mogoče pa bomo čez leto ali dve seveda želeli še višje. Trenutno sta v ženskem nogometu v ospredju ekipi Krke iz Novega mesta in Pomurja, ki v ženski nogomet tudi vlagajo neprimerno več denarja,« je pred prvenstvom dejal predsednik ŽNK Ljudski vrt Ivan Čuš. Danilo Klajnšek Športni napovednik Nogomet 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Pari 7. kroga - SOBOTA ob 17.00: Koper - Drava, Maribor - Pri-morje; SOBOTA ob 20.00: HIT Gorica - Nafta, Domžale - Interblock; NEDELJA ob 17.00: Livar - MIK CM Celje. 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Pari 4. kroga - SOBOTA ob 17.00: Triglav Gorenjska - Rudar Velenje; SOBOTA ob 20.00: Krško - Zavrč; NEDELJA ob 17.00: Aluminij - Bonifika, Mura 05 - Krka, Bela krajina - Zagorje. 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod Pari 4. kroga - SOBOTA ob 17.00: Dravinja -Paloma, Trgovine Jager - Malečnik, Koroška Dravograd - MU Šentjur, Tehnostroj Veržej - Črenšovci; NEDELJA ob 17.00: Stojnci - Pohorje, Šmartno 1928 - Roma, Odranci - Kovinar Štore. ŠTAJERSKA LIGA Pari 4. kroga - SOBOTA ob 17.00: Oplotnica - Gerečja vas Unuk-šped, AHA EMMI Bistrica - Simer Šampion, Partizan Fram - Mons Claudius, Zreče - Peca, GIC Gradnje Rogaška - Podvinci; NEDELJA ob 17.00: Holermuos Ormož - Šentilj Jarenina, Železničar - Šoštanj. 1. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ Pari 2. kroga - SOBOTA ob 17.00: Središče ob Dravi - Apače, Boč -Bukovci, Hajdina - Skorba, Cirkulane - Gorišnica; NEDELJA ob 10.30: Videm - Zgornja Polskava; NEDELJA ob 17.00: Dornava - Rogoznica. 2. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ Pari 1. kroga - SOBOTA ob 17.00: Spodnja Polskava - Markovci, Tr-žec - Pragersko, Grajena - Slovenja vas; NEDELJA ob 10.30: Hajdoše - Podlehnik; NEDELJA ob 17.00: Leskovec - Lovrenc. VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ Vzhodna skupina Pari 1. kroga - PETEK ob 18.00: Tržec - Podvinci, Videm - Goriš-nica, Dornava - Gorišnica, Markovci - Leskovec; NEDELJA ob 10.30: Stojnci - Holermuos Ormož. Zahodna skupina Pari 1. kroga - PETEK ob 18.00: Boč - Polskava, Prepolje - Zgornja Polskava, Apače - Hajdina, Podlehnik - Pragersko, Lovrenc - Skorba. 1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA 5. krog: PETEK: MIK CM Celje - Aluminij. 1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA 5. krog: PETEK: MIK CM Celje - Aluminij. LIGA - U 14 4. krog - SOBOTA ob 12.30: NŠ Poli Drava - Dravograd, NEDELJA ob 11.00: Aluminij - Maribor. 2. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA SREDA, 5. 9., ob 17.30: NŠ Poli Drava - Šmartno 1928. 2. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod SREDA, 5. 9., ob 15.30: NŠ Poli Drava - Šmartno 1928. 1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA 1. krog - NEDELJA ob 17.00: Slovenj Gradec - ŽNK Ljudski vrt. 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - dekleta U-17 1. krog - SOBOTA ob 17.00: Pomurje - ŽNK Ljudski vrt. Izpopolnjevalni seminar za nogometne trenerje Zveza nogometnih trenerjev Slovenije organizira brezplačen izpopolnjevalni seminar, ki bo v ponedeljek, 10. 9. 2007, ob 15. uri na stadionu Slovana v Ljubljani. Vodja seminarja bo Milovan Dorič, vodja šolanja strokovnih kadrov Srbije in bivši igralec Crvene zvezde iz Beograda. Prijave sprejema DNT Ptuj na tel. št. 041 394 876, po faksu 78 77 631 ali e-pošti: sportni.zavod.ptuj@amis.net do 1. 9. 2007. Za udeležence bo organiziran skupni prevoz! Rokomet Turnir v Gorišnici Rokometni klub Moškanjci-Gorišnica bo v soboto organizator Me-morialnega rokometnega turnirja v spomin na tragično preminulega njihovega rokometaša Alena Kesarja, na katerem bodo ob domačem klubu nastopili še MRK Drava Ptuj, Rudar Trbovlje in hrvaški PIPO IP Čakovec. Turnir se bo pričel ob 14. uri s srečanjem Moškanjci-Goriš-nica - MRK Drava Ptuj, nato bo na sporedu srečanje Rudar Trbovlje - PIPO IPC Čakovec. Sledilo bo srečanje za tretje mesto, okrog 18.30 pa bi se naj pričelo finalno srečanje. Danilo Klajnšek 16. Ptujski maraton Člani tekaškega kluba Maraton že šestnajstlč organizirajo Ptujski maraton, ki bo tokrat v nedeljo, 2. septembra 2007. Skupaj s ptujskimi termami vas vabijo, da se jim aktivno pridružite na razdalji malega maratona, 21 km, ali na rekreacijskem teku na 7 km. Start obeh tekov bo ob 10. uri v Termah Ptuj. Otroci bodo tekli na petih različnih razdaljah, to leto prvič že ob 9.30. Po premaganih razdaljah boste lahko druženje nadaljevali v bazenih ptujskih Term. Vse, ki razmišljate o prijavi na 16. Ptujski maraton, vabijo, da to storite čim prej. Startnina v predprijavi (www.gimptuj.net/maraton/) je do petka, 31. 8., le 10 evrov. Prijavite pa se lahko tudi na dan maratona od 7.30 do 9.00, a ob polovico višji startnini. Startnine za otroške teke ni. 3 2 3 3 Športni napovednik Nogomet V Kidričevem veliki mednarodni turnir ekip U-8 in U-10 V športnem parku v Kidričevem bo pod okriljem NK Aluminij potekal v soboto, 1. 9. 2007, veliki mednarodni nogometni turnir ekip, v katerih igrajo igralci do 10. leta starosti (U-8 in U-10). Turnir bo potekal v dveh delih, in sicer: - od 9. ure do 14. ure - turnir U-8 od 14. ure do 19. ure - turnir U-10 V vsaki starostni skupini bo sodelovalo 20 ekip, ki prihajajo iz vseh koncev Slovenije, mednarodno udeležbo pa tvorijo ekipe s Hrvaške in Madžarske. Svojo prisotnost so že potrdili naslednji nogometni klubi: Maribor, Celje, Domžale, Hit Gorica, Poli Drava Ptuj, Interblock Ljubljana, Primorje Ajdovščina, Olimpija Bežigrad, Dravograd, Železničar Maribor, Zlatoličje, Veržej, Rudar Trbovlje, Ormož, Stojnci, Gerečja vas, Varteks (HR), Fotex (HR), Kaposvar (M). Omeniti velja tudi vzporedna dogajanja, saj bodo med turnirjem potekala tekmovanja v različnih spretnostih z žogo, organiziran bo srečelov, vsem obiskovalcem pa bo na voljo pestra gostinska ponudba. Sodelujočim ekipam ni potrebno plačati prijavnine, kljub temu pa bo organizator igralcem zagotovil malico in pijačo. Za najboljše ekipe in posameznike so pripravljeni pokali in diplome. Vabljeni v športni park NK Aluminij v Kidričevo, kjer lahko v družbi najmlajših igralcev preživite lep in zanimiv športno obarvan dan. Vpis v NŠ Poli Drava Ptuj ŠD Nogometna šola Poli Drava Ptuj vpisuje nove člane v nogometno šolo, in sicer vsako sredo in petek od 16. do 18. ure na Mestnem stadionu Ptuj. Dodatne informacije dobite na telefonski številki 02 771 15 00, na e-naslovu info@ns-drava.com ali na internetni strani www.ns-dra-va.com. Odbojka na mivki Športno društvo Cvetkovci vabi v nedeljo, 2. septembra 2007, na 2. turnir v odbojki na mivki. Turnir, ki bo potekal v športnem parku Ledna, se bo pričel ob 11. uri. Prijavnina znaša 12,5 evra in se zbira od 10.30 naprej na dan prireditve. Igra se 2:2 ter po pravilih odbojke na mivki (FIVB). Pred-prijave se zbirajo na telefonu: 041 818 457 (Aleš). Preostale informacije: www.cvetkovci.net 15. ptujska rancarija V soboto, 1. 9. 2007, bo od 13. ure dalje pri čolnarni BD RANCA PTUJ potekala 15. ptujska rancarija. Prijave za tekmovanje z ran-cami sprejemajo v Ranca baru do sobote do 12. ure. Po podelitvi nagrad bo družabno srečanje z živo glasbo. Treningi so še možni v popoldanskem času. Nagrajene bodo najboljše 3 ekipe v moški in ženski konkurenci ter najbolj izvirna ekipa. Fit na kolesu Starodobna kolesa - ko ima kolesarjenje še dodaten čar Nekoč je kolo bilo dragocena dobrina, ki si jo je lahko privoščila le peščica ljudi, saj je bilo potrebno zanj seči globoko v žep. Dandanes pedala vrti vse več ljudi, ki se zavedajo prednosti tega vse bolj priljubljenega prevoznega sredstva. Tako posegajo po najboljših dvokoles-nikih iz vse bolj lahkih materialov, s katerimi premagujejo kilometre do svojega delovnega mesta ali pa preprosto za užitek in rekreacijo. Na voljo je vse več različic koles raznih oblik, barv in materialov, dostopnih tako rekoč vsakemu žepu. Klasika ima poseben čar Vendar pa ima klasika vedno svoj čar. In klasika na kolesih je prepričala tudi člane Društva sta-rodobnikov - ljubiteljev starih koles Dimek iz Beltincev, ki želijo v času modernega in vse bolj hitrega načina življenja obudili spomin na preteklost in v pogon zopet spravili stara kolesa. Ideja o ohranjanju staro-dobnih koles je zaživela leta 1999 na kolesarjenju po vaseh občine Beltinci, kjer se Bojan Bohnec zapeljal s starodobnim kolesom »Victoria Biefeld« in sprožil navdušenje nad obuditvijo starih koles. Nekaj udeležencev kolesarjenja se je namreč spomnilo, da imajo podobno kolesa doma tudi sami in stopili so po stopinjah gospoda Bohneca. Poleg tega pa se zavedajo tudi, da sta zdrav način življenja in rekreacija vse bolj pomembna za dobro počutje in vitalno življenje, zato so želeli zbirati in restavrirati tista kolesa, s katerimi so se vozili naši predniki. Nekatera od njih so celo brez prestav in drugih modnih dodatkov. Starodobna kolesa in vse, kar sodi zraven Sprva je društvo Dimek štelo le šest članov s starinskimi kolesi letnika 1938 ali 1939, nato pa se je Planinski kotiček Dan planincev Podravja na Ruški koči na Pohorju Vabimo vas na tradicionalno srečanje planincev Podravja, ki bo v soboto, 8. 9. 2007, na Ruški koči na Pohorju. Srečanje organizirata MDO PD Podravja in PD Ruše v počastitev 100. obletnice Ruške koče. Ob tej priliki je PD Ruše pripravilo posebej slovesno prireditev s kulturno-zabavnim programom, ki se bo pričela ob 11. uri pred Ruško kočo. Srečanja in praznovanja obletnice koče se bomo udeležili množično, zato vabim planince spodnjega Podravja k čim številčnejši udeležbi. K sodelovanju vabim PD Cirkulane, PD Haloze, Videm pri Ptuju in PD Hajdina. Srečanja se bomo udeležili s posebnim avtobusnim prevozom. Za vsako društvo sem predvidel 12 prostih sedežev! Cena je 6 evrov po osebi. Avtobus bo pobiral planince v Cirkulanah ob 6.30, v Vidmu pri Ptuju ob 7. uri, na Ptuju pred žel. postajo ob 7.30 in na Hajdini pri šoli ob 7.45. Povratek bo po dogovoru! Poimenske prijave z vplačili sprejemamo na sedežu PD Ptuj, Prešernova ul. 27, vsak torek med 14. in 16. uro ter v petek med 17. in 20. uro do zasedbe mest v avtobusu. Zadnji rok za prijavo je 4. 9. 2007. Da se ne bomo samo vozili, sem predvidel tudi malo pešačenja od Mariborske koče do Ruške koče, skupaj 2 uri lahke hoje. Zato se opremite planinsko za lažje poti. Hrana in pijača je iz nahrbtnika, ali tudi na prireditvenem prostoru - enolončnica. Izlet organizirava in vodiva Tone Purg in Danilo Milošič. Želiva vam prijetno druženje in obilo zabave! Tone Purg Izlet na Grintovec Planinsko društvo Ptuj, Mladinski odsek, Štu-dentsko-dijaška skupina, vabi na planinski izlet na najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp, 2558 m visok Grintovec. Študentje, dijaki in vsi ostali, ki ste mladi po srcu, se bomo v soboto, 1. 9. 2007, ob 4. uri zjutraj dobili na parkirišču pod gradom in se z osebnimi avtomobili odpeljali do Kamniške Bistrice. Pot nas bo vodila do Cojzove koče na Kokrskem sedlu (1793 m), odkoder se bomo povzpeli na najvišji vrh Kamni-ško-Savinjskih Alp (Grintovec). Skupaj nas čaka 5 ur vzpona, premagali pa bomo 1700 m višinske razlike, zato je za turo potrebno imeti vsaj nekaj kondicije! Hrana in pijača iz nahrbtnika ter v koči. Ne pozabi na visoke čevlje (gojzarje), anorak ter topla oblačila. Skupni čas hoje je približno 8 ur. Ceno izleta bomo določili glede na število udeležencev oz. avtomobilov. Prijave in informacije na e pošti polona.lamut@g-mail.com in na telefon 031 828 987 do petka, 31. avgusta. Ob prijavi, prosim, sporoči, ali lahko voziš. Imeli se bomo super, zato vabljen(a), da se nam pridružiš! Izlet vodi: Polona Lamut s sovodniki. Polona Lamut članstvo vse bolj povečevalo In leta 2001 so se organizirali v društvo. Poleg zbirke koles skozi čas je njihov cilj tudi zbrati fotografski material, ki prikazuje kolesa in oblačila iz tistega časa. Svojim članom pomagajo tudi pri nakupu rezervnih delov opreme kolesa in kolesarja. Podoba na starodobnem kolesu mora biti namreč času primerna, zato člani društva skrbijo tudi za starodobno 'modo', ki gre pač v čas s prevoznim sredstvom. Koles namreč ne želijo samo občudovati, ampak z njimi še vedno skušajo premagovati razdalje in to v povsem skladni podobi. Tudi starodobniki imajo svoj rally V društvu Dimek vsako leto prirejajo tudi maraton s starimi kolesi in starimi kolesi z motorjem, s katerim krepijo medsebojna prijateljstva, se povezujejo z okoliški kraji in obenem ohranjajo spomin na preteklost. Pravi udeleženci relija ljubiteljev starih koles in starih koles z motorjem pa mora biti tudi pravilno opremljen. Kolo, ki ga vozi, mora biti staro najmanj 40 let ali več, pripravljeno pa mora biti za 30 km vožnje. Ker pa je reli poleg družabno-rekreacijske tudi etno-kulturna prireditev, morajo biti udeleženci tudi pravilno obuti in oblečeni, torej primerno času, ko je bilo kolo narejeno. Starodobna kolesa tudi na 5. Poli maratonu Členi društva Dimek pa se redno udeležujejo tudi drugih, klasičnih maratonov širom Slovenije in tudi v tujini. Svoje starodobnike želijo namreč predstaviti in za ohranjanje kolesarske dediščine navdušiti tudi ljubitelje kolesarstva iz drugih krajev. Letos jih bo pot popeljala tudi na 5. Poli maraton, kjer vam bodo z veseljem pokazali svoje starodobne kolesarske spremljevalce in se vam predstavili v popolni opremi. Tudi sami pa se bodo zapeljali po progi mini Poli maratona. Prav gotovo jih ne bo moč zgrešiti. Maša Vodušek in Mojca Feštanj, Dialog Company NAGRADNI Poli maraton REBUS Rešitev Poli maraton rebusa, ki smo ga objavili prejšnji petek, se glasi Poli maraton za vse ljudi - udeležence. Nagrado - brezplačno prijavnino na 5. Poli maraton, največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji - si je s pravilnim odgovorom prislužila gospa Sonja iz Rabelčje vasi. Nagrajenki čestitamo, za vas pa smo že pripravili nov izziv! Poženite svoje male sive celice, rešite spodnji rebus in zadenite nagrado! Če se kolesa sreče privrtijo do vas, vam lahko prinesejo privlačno nagrado - brezplačno prijavnino za 5. Poli maraton! Pravilno rešitev rebusa skupaj z vašimi osebnimi podatki (ime, priimek, naslov, davčna številka, telefon) do ponedeljka, 3. 9., z dopisnico pošljite na naslov: Dialog-si.net, Slovenska 54, 1000 Ljubljana, ali pa do torka 4. 9., na e-mail naslov: rebus@polimaraton.si. Ne pozabite pripisati Nagradni Poli maraton rebus. Nagrajenec, ki ga bomo izžrebali med pravilno prispelimi odgovori, bo objavljen v naslednji petkovi številki Štajerskega tednika! P. S. - Idejo za rešitev rebusa lahko poiščete tudi na www.polimaraton.si! Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji! www.polimaraton.si ■ ¿.člUčtVI IU I IL s kolesom! AT A KA TO /T Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji! Letališče Moškanjci pri Ptuju > > > 8. september 2007 Tudi letos mini in maxi proga Maxi Poli maraton 60 km > Priporočamo kolesarjem z boljšo telesno kondicijo in brez zdravstvenih omejitev. - 400 m - 300 m ■ 200 m 100 m ) km- Moškanjci - Dornava - Pacinje - Ptuj - Janežovci - Destemiški breg - Trnovska vas - Vitomarci - Grlinci - Gabernik - Juršinci - Grabšinski breg - Gomila - Polenšak - Žamenci - Dornava - Moškanjci Mini Poli maraton 30 km > start ob 11:20 Priporočamo - priložnostnim _ kolesarjem, _ zelo mladim in starejšim * ... Moškanjci - Dornava - Pacinje - Ptuj - Janežovci - Udeležencem. Destemiški breg - Desenci - Spodnji Veioviek - Pacinje - Dornava - Moškanjci -300 m -200 m -100 m - 30 km - Bogate nagrade • medalja, kolesarske rokavice in spominska majčka • brezplačen vstop v zunanje bazene Term Ptuj • osvežilni napitki med kolesarjenjem in topla malica po opravljeni poti • pokali in nagrade Ob kolesarjenju bo tudi zabavno • animacijsko varstvo za otroke s športnimi in ustvarjalnimi delavnicami • nastop Ptujskih 5 • nastopi plesnih skupin • predstavitev Slovenske vojske • tekmovanje policistov kolesarjev v spretnostni vožnji • predstavitev starodobnih koles in drugo Prijave • v Moškanjcih na dan prireditve od 8h naprej • na www.polimaraton.si • v prostorih Kolesarskega kluba PP in Poslovnega centra PP na Ptuju 5., 6. in 7. septembra med 17. in 19. uro S kolesa pa hop v bazen! Vsi, ki boste kolesarili na 5. Poli maratonu, imate s plačano prijavnino 7., 8. in 9. septembra prost vstop v zunanje bazene Term Ptuj! Organizatorji 5. Poli maratona: RADIOUITEDNIK Di@log rrrt/DA NT\/ COMPANY www.dialog-si.net a Perutnina Ptuj Mi smo pripravljeni. Pa vi? Podlehnik • Viničarski muzej bo spet živ Ponovno pridobljeno lastnistvo lokacije O nesrečnem viničarskem muzeju, pravzaprav haloSki bajtici na eni najlepših lokacij v podlehniSki Gorci, je bilo svoj čas že precej napisanega. Večinoma nič lepega, saj je mini muzejček propadal iz dneva v dan in iz leta v leto. Kot kaže, pa bo zdaj drugače. Znano je, da je viničarski muzej pred desetletji postavil „na noge" takratni Kmetijski kombinat oz. nekaj entuzi-astov, med njimi gotovo Jani Gonc in Jože Križančič, z željo, da se ohrani nekaj stare viničarske haloške tradicije, hkrati pa tudi kot turistično zanimivost, ki so jo ponujali na ogled gostom bližnjega, takrat slovitega gostišča Gorca. Potem so, da ne dolgovezimo, zadeve začele drseti navzdol; z denacionalizacijo je bila že dokaj opuščena cimprača vrnjena lastnici, živeči v Avstriji. Vse skupaj je aktivno propadalo, zgodilo pa se kljub nekaterim obupanim poskusom posameznikov še leta in leta ni nič. Nekdanji podlehniški župan tudi ni imel posebnega interesa, da bi kakorkoli „pokrenil" zgodbo o obnovitvi oz. odkupu viničarske bajte, kot je bilo neuradno slišati še ne toliko let nazaj, pa menda tudi lastnica ni imela želje oz. interesa po prodaji te nepremičnine in jo je pogojevala s hudo visoko ceno, ki je sicer poleg hiše zajemala še velikanske vinograde. Lani pa se je vsa zadeva bolj potihem vendarle začela počasi premikati. Ob nekaterih drugih se je namreč pojavil resen kupec, ki se je bil pripravljen dogovarjati tudi z občino o skupnem nakupu celotnega premoženja oz. o tem, da je sam pripravljen kupiti le vinograde, občina pa lahko odkupi zgolj parcelo s hišo. Eden izmed pogojev lastnice je bil namreč ta, da se prodaja imetje v celoti, torej vse vinogradniške površine s hiško vred, kar pa, jasno, občini ni bil interes, zato je kupec, ki je bil pripravljen se odreči stavbi, več kot dobrodošel. Pogovori in pogajanja so sicer tekli za hrbtom javnosti, odprtih je bilo kar veliko možnosti in trajalo je približno leto dni, da se je zadeva „viničarski muzej" izpeljala po najboljšem možnem scenariju. V petek, 24. avgusta, je namreč padlo še zadnje dejanje. „Danes sem kot župan občine Podlehnik podpisal kupoprodajno pogodbo preko zastopnice lastnice, odvetnice Božene Čačkovič, in s tem je občina postala lastnica viničarskega muzeja. Zaslugo za to ima tudi - ali predvsem - kupec vinogradov Alojz Gross, s katerim smo se uspeli dogovoriti za takšno „razde-litev" odkupa celotnega premoženja. Cena, ki jo je občina plačala za parce-lico z viničarijo je 10.000 evrov," je povedal župan Marko Maučič. Prva dela že letos Podpis kupoprodajne pogodbe oz. Nekdanji viničarski muzej v podlehniški Gorci naj bi spet dobil nekdanjo podobo in namembnost; za začetek so člani domačega TD okolico in poslopje temeljito očistili, nato pa priredili veliko slovesnost ob ponovno pridobljenem lastništvu lokacije ter postavili nepogrešljiv klopotec. Notranjost viničarskega muzeja v stanovanjskem delu je na srečo še kar dobro ohranjena. nakup viničarije je bil pričakovan, zato je bila temu namenjena tudi velika sobotna slavnostna prireditev s postavljanjem klopotca ob viničarskem muzeju. Ob tej priložnosti je župan Maučič tudi prvič javno in uradno razglasil, da je občina uraden lastnik danes sicer hudo propadlega nekdanjega muzeja, ki ga predaja v upravljanje domačemu Turističnemu društvu. Člani slednjega so že v preteklosti pokazali veliko interesa po ponovni obuditvi viničarije; da mislijo resno, so doslej dokazali s tem, da so dobesedno zaraslo bajto in okolico temeljito počistili in uredili, čeprav jih veliko dela še čaka. „Že letos imamo v načrtu kompletno prenoviti celotno uničeno ostrešje in ga prekriti z impregnirano slamo, podobno kot je urejena Vuko-va domačija v Žetalah. S tamkajšnjim izvajalcem smo že v kontaktu in se do- govarjamo o obnovi. Notranjost same hiše je na srečo kar dobro ohranjena, z večino stare opreme, v lesenem gospodarskem delu pa bo potrebno še precej poprijeti za delo; v prvi vrsti bomo odstranili sedanjo prešo, ki je popolnoma zanič in razpada ter jo nadomestili z nekoliko manjšo," je začetne načrte že ob sami predaji stavbe povzel predsednik TD Podlehnik Vidovič Milan. Kako bo s finančno platjo obnove, se pa predsednik vsaj zaenkrat ne obremenjuje: „Saj imamo občino in župana, ali ne?!" Četudi izrečeno v šali, je na tem precej resnice; obnova gotovo ne bo mačji kašelj in pomoč občine bo nujna; sicer pa se Maučič nadeja, da bodo del denarja uspeli pridobiti tudi na ustreznih razpisih, na katere se bo občina kot (nova) lastnica tega kultur-no-zgodovinskega objekta zdaj lahko prijavljala: „Kakorkoli že, dejstvo je, da ima viničarstvo v naših krajih stoletno tradicijo in prav je, da takšne relikte znamo in moramo ohraniti za naslednje rodove!" Sobotno slavje, ki ga je obeležila predaja viničarije in postavitev klo-potca, pa je bilo gotovo eno največjih v zadnjem obdobju v celotni občini Podlehnik, saj se je na lokaciji s hišno številko Gorca 70 (muzej), zbralo izjemno veliko ljudi, slišati je bilo tudi veliko govornikov, še več pevcev in godcev ter ostalih nastopajočih, nujen je bil seveda tudi blagoslov nove občinske pridobitve, na koncu je sledilo veselo druženje ob nepogrešljivih tekočih in ostalih dobrotah; odmevi veselega petja in glasbe pa so se še dolgo v noč lovili med sosednjimi haloškimi grapami in bregovi. SM Lenart • Poletne prireditve popestrile počitniški utrip Organizatorji so zadovoljni, gledalci tudi V občini Lenart so se letos prvič odločili, da v poletnih mesecih organizirajo poletne prireditve, ki so potekale od sredine junija pa do konec avgusta. V ta namen so na dvorišču občine Lenart postavili poletni oder na prostem. V sklopu poletnih prireditev so se predstavile številne domače in tuje skupine ter posamezniki. »S temi prireditvami smo želeli popestriti počitniški utrip v osrčju Slovenskih goric in naš trud je bil poplačan, saj si je nastope ogledalo preko 4.500 obiskovalcev. Ob tem moram poudariti, da smo v sklopu poletnega dogajanja skupaj s Konjeniškim društvom Slovenske gorice organizirali dva kasaška dneva na hipodromu Polena pri Lenartu, ki sta bila nekaj posebnega, saj se je obeh udeležilo preko 4.000 obiskovalcev. Lenarško Poleno smo letos dogradili, tako da ima ob konjskih dirkah vedno več obiskovalcev, saj je precej površin namenjenih rekreaciji,« zadovoljen pravi lenarški župan mag. Janez Kramberger. Obiskovalci so si zraven konjeniških in galopskih dirk lahko v juniju ogledali področno srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov ter komedijo Kolumbovo jajce z igralko Mojco Funkl. Največ obiskovalcev je pritegnil nastop folklorne skupine iz Svazija iz Južnoafriške republike. V juliju se je na letnem odru predstavila Violeta Tomič s komedijo Hotel Babilon, lutkovno gledališče Tri iz Kranja s predstavo Kužek in muca, ciganska etno skupina Langa, vokalna skupina Kresnice in domači Slovenskogoriški pihalni orkester MOL iz Lenarta. V avgustu je najprej nastopil Go-razd Ademovič s skupino, Sten Vilan, klovnesa Eva Škofič Maurer in godalni kvartet Rožmarinke. V avgustu je potekalo tudi tradicionalno srečanje upokojencev Slovenskih goric iz šestih občin (Lenart, Benedikt, Cerkve-njak, Sv. Ana, Sv. Jurij in Sv. Trojica). Tudi letos je potekala tradicionalna Agatina noč, ki jo vsako leto organizirajo v Lenartu kot spomin na legendo o plemkinji Agati. Minuli konec tedna so prireditve uradno končali. V soboto, 25. avgusta, se je na Poleni predstavila skupina Terrafolk. Koncerta se je udeležilo okrog 600 obiskovalcev iz Lenarta in okolice. V nedeljo, 26. avgusta, so se na Trgu osvoboditve v Lenartu predstavile domačinke, članice Twirling, plesnega in mažoretnega kluba Lenart. V sklopu poletnih prireditev bo 8. septembra še koncert domače skupine Memento mori. Zmago Šalamun Foto: SM Foto: SM Foto: ZS Kuharski nasveti Gomoljike ali tartufi Gomoljike ali tartufi spadajo med gobe, ki rastejo v hrvaški Istri in tudi slovenski Istri, vendar jih pri nas ni dovoljeno nabirati. Največ tartufov na našem trgu pa prihaja iz Italije. Gomoljike ali tartufi so zelo nedorečene oblike. Te gobe tudi zaradi videza in še bolj izrazitega okusa že stoletja obdaja skrivnost. K temu pripomore tudi njihova groba in usnjata koža, ki skriva črno meso oziroma barvo mesa, ki ga nima nobeno živilo. Okus teh gob je tako močan, da zadostuje že ena majhna gomolji-ka za odišavljenje večje količine jedi. V naravnem okolju gomoljike ali tartufi zrastejo najpogosteje v velikosti lešnika in oreha. Večji tartufi so prava redkost in veljajo za posebnost, lahko so tudi do teže 500 g. Poznamo tudi bele gomoljike ali tartufe, vendar so črne vrste najple-menitejše, najbolj cenjene pa so iz Perigorda v Franciji. Okus gomoljik je tako izrazit, da če pretaknemo perutnino z enim drobnim trakom, se okus prenese in razširi na celotno perutnino, ki jo pečemo. Močni začimbni okus tartufi pripomorejo tudi pri začimbnih omakah in nadevih, čeprav so največja delikatesa sami tartufi. Na naših jedilnik v nekaterih restavracijah lahko okušamo nekoliko cenovno ugodne bele tartufe, ki imajo poprasti okus, dobimo iz italijanskega Piomonata in jih najpogosteje dodajo k začetnim jedem, kot so mesne in druge solate, katere ponudimo kot samostojne jedi, ali pa so dodatek pri testenin-skih jedeh. Belo gomoljiko imenujemo tudi poletna go-moljika. Pri pripravi teh jedi bele tartufe nastrgajo sveže in izboljšujejo z njimi tople testeninske jedi. Sicer pa so sveže gomoljike ali tartufi najboljši, če jih narežemo na tanke lističe, začinimo z orehovim oljem ali potresemo na sirov fondue. Sveže gomoljike ali tartufi hitro zgubijo vonj in okus, zato jih vložimo in tako lahko uporabimo skozi vso leto. Pri shranjevanju je pomembno, da jih temeljito skrtačimo, olupimo, lupine pa porabimo za pripravo prej omenjenih jedi. Olupljene gomoljike nato damo v manjšo posodo in jih zalijemo z žganjem ali belim vinom, pokrite počasi dušimo pol ure. Nato jih naložimo v manjši kozarec, za-lijemo s tekočino, v kateri so se dušile, in tako shranimo v hladilnik za dva do tri mesece. Nekateri jih shranijo tudi tako, da jih dajo na suhi riž in kasneje riž prav tako uporabijo za začimbo. Konzervirane gomoljike se zgubajo, zgubijo nekaj svoje prvotne teže Tačke in repki Osiroteli mucki Muce so poliestrične živali, kar pomeni, da lahko imajo mladičke večkrat letno. Bre-jost traja 58 do 62 dni. Da morajo mladi mucki ostati po rojstvu pri mami, je več razlogov. Mama jih oskrbi s prvim mlekom, imenovanim mlezivom, s katerim mucki dobijo protitelesa, ki jih varujejo proti najrazličnejšim kužnim boleznim. Mucki morajo ostati pri mami vsaj 10 do 12 tednov. Mama jih v tem času in nekaj svojega izrazitega okusa, zato je vedno priporočljivo uporabiti in uživati te jedi v sezoni gomoljik oz. tartufov. V svetu poznamo nekaj tipičnih jedi, in sicer v Franciji pripravljajo juho in pečene tartufe v testu, v Italiji je značilna tartufova rižota in zelena solata s tartufi, v Nemčiji pripravljajo omako z vinom in tartufi, ki jo ponudijo zraven izbranih mesnih jedi. Pri nas po večini pripravljajo različne testenine s tar-tufi, ki jih ponudimo kot toplo uvodno jed ali kot glavno jed. Izbrane testenine skuhamo v veliki količini slane vode, ki ji dodamo nekaj kapljic belega olja, da se med kuhanjem ne zlepijo. Posebej pripravimo omako, in sicer tako, da maslo stopimo, vzamemo toliko masla, da se dno posode prekrije, nato dodamo fino sesekljano srebrno vloženo čebulico, zalijemo z malo vode ali poljubne mesne juhe in prilijemo malo belega vina ter počasi kuhamo 3 do 5 minut. Nato dodamo nastrgano gomoljiko in zalijemo z mešanico sladke smetane in žlico čistega škroba ter počasi kuhamo tako dolgo, da se omaka zgosti. Za omako uporabite 30 do 45 g gomoljike, količina bo zadostovala za 3 do 4 osebe. Testenine sipamo na krožnik ali ploščo in prelijemo s pripravljeno omako. Jed takoj ponudimo. Za tiste, ki jih še niste poskusili, vam priporočam, da jed uživate brez solate, le tako boste zaznali odličnost tega živila, ki ga po večini uporabljamo kot začimbo. Nada Pignar, profesorica kuharstva neguje, nudi jim pozornost in toplino, materinsko ljubezen, ki jo mladi mucki zelo potrebujejo. Posreduje jim tudi svoje znanje in izkušnje. Dostikrat na žalost temu ni tako, saj brezsrčni ljudje vse prevečkrat zavržejo mladičke, ki so komaj spregledali. Vzamejo jih materi, odpeljejo jih vstran od doma in enostavno odvržejo in prepustijo samim sebi. Večina takih mladičkov nesrečno konča, redki pa imajo srečo, da jih najdejo ljudje, ki se jim nebogljene živali zasmilijo. Skrb za osirotelega mucka je čudovito in hkrati odgovorno delo. Osirotelim mladičkom moramo najprej zagotoviti toplo, čisto in varno okolje, saj so zelo dovzetni za bolezni. Poskrbeti moramo, da jim je toplo, saj so povečini prestrašeni in podhlajeni. Priskrbimo si primerno hrano, ki jo dobimo v specializiranih trgovinah. Nikakor ne smemo uporabljati polnomastnega kravjega mleka, saj lahko izzovemo močno drisko. Potreben je obisk pri veterinarju, ki se bo posvetil zdravstvenemu stanju mucka in ugotovil približno starost. Po potrebi bo odpravil de-hidracijo, parazite, bolhe in predpisal vsa potrebna zdravila. Mladi mucki imajo zelo šibak imunski sistem, zato jih lahko življenjsko ogrozi že zmerna bolhavost. Veterinar nam bo določil program cepljenja proti kužnim boleznim in program odpravljanja za-jedalcev. Ne smemo pozabiti, da so mladički še dojenčki, ki potrebujejo veliko ljubezni. Zdaj moramo vlogo matere prevzeti sami. Mladičke moramo ljubkovati, jih božati, stiskati k sebi in jim nameniti veliko pozornosti. Le tako se bodo razvili v maksimalno socializirane mucke, ki se Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralni-k@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. bodo na človeka navezali in mu zaupali. V ambulanti za male živali Veterinarske bolnice na Ptuju smo poskrbeli za muco, ki so jo zavrgli s šestimi en dan starimi mladički. Muca je zelo lepa in prijazna, prekrasni mladički so sedaj stari osem tednov in počasi bodo pripravljeni za odhod v novi dom. Mladički bodo cepljeni proti kužnim boleznim in razglisteni. Mlado mamico, ki je kotila prvič, bomo sterilizirali in iščemo skrbne lastnike za vse. Na razpolago bodo brezplačno. Informacije dobite na številki 749 36 56 pri asistentki Ireni. Čakajo vas: Sonček, Gašper, Liza, Lepa, Lejdi, Luna in mamica Maca. Emil Senčar, dr. vet. med. V vrtu Vrt v kimavcu Pričenja se mesec september, ko se ob enakonočju zeleno in sončno poletje prevesi v barvito in s plodovi bogato jesen. Nadeli so mu lepo slovensko ime Kimavec, kar v tem mesecu večina vrt zrelega in barvitega sadja kima iz drevesnih krošenj, vabeč sadjarja k najpri-jetnejšemu opravilu - obiranju sadja, V mesecu kimavcu pa nas ne boste spremljala le zadovoljstvo pri obiranju sadja ter uživanju lepot jesenskega časa v vrtni naravi, marveč se že pri-čno opravila in priprave za pomladni vrt. V SADNEM VRTU meseca septembra dozori večina vrst sadja, grozdja in jagodičevja, razen nešelj, orehov in aronije. Ko dozori plod s semenom, se pri drevninah zaključuje vegetacija, letošnje mladike prično leseneti, z zorenjem listja in njegovo barvitostjo spreminja svojo podobo in priprave na zimski počitek. Lešniki dozore sredi septembra. Dobro dozorete otrese-mo in poberemo. Pobiranje bo lažje, če pred tem travo pokosimo, iz koreninskega vratu pa porežemo koreninske izrastke, pograbimo in odstranimo. Ostarela drevesa, ki jih po obiranju pridelka nameravamo izločiti in še v tej jeseni posaditi oziroma nadomestiti z novimi, tako po spravilu pridelke izkrčimo s korenino vred. Izkop pa naj bo v velikosti sadilne jame do 2 m premera in 60 do 80 cm globine, ki naj ostane do sajenja meseca novembra ali spomladi odprta, da se zemlja dobro prezrači in v njej odmrejo škodljive glivice. Pri namenjeni nadomestitvi z enako sadno vrsto na staro sadilno mesto, zemljo v sadilni jami zamenjamo. V malinjaku izrežemo v letošnjem letu obrane rozge: pri enkrat rodečih pri tleh, pri dvakrat rodečih pa vse, kar je suhega. Izrezane rozge iz nasada iznesemo in sež-gemo, da uničimo škodljivca - malinovo muho, ki se je med tem že zabubila v suho sredico odmrlih malinovih rozg. V OKRASNEM VRTU mnoge vrste okrasnega rastlinja v mesecu septembru še bujno cvetijo. Z vso skrbnostjo jih negujemo s pletvijo, odstranjevanjem odcvetelih cvetov in poganjkov ter potrebnim redčenjem, da se bodo neovirano razvijale in razraščale ter cvetele do jesenskih slan. Okrasne trajnice, ki jih razmnožujemo z delitvijo in dalje razsajamo v tem poznem poletnem in zgodnjem jesenskem času, primerno skrajšamo nad tlemi in dopol-ovice korenin. Ob sajenju jih dobro zalijemo in po potrebi zastremo, da jih listje ne bi preveč izčrpalo, korenine pa še do zime oziroma ohladitve zemlje dobro razraste in mlade rastline utrdile na prezimitev. Ko se pri večini vrst okrasnih drevnin in grmovnic že zaključuje vegetacija, prične zorenje in olesenitev letošnjih mladik, v listju pa razstavljanje zelenila na njegove sestavine, pri čemer pričnejo vrtovi dobivati in spreminjati v svoji jesenski barvitosti, ustvarjeni asimilati v listu pa potovati v les in korenine v hrambo kot potrebna hranila po prezimitvi za začetek vegetacije v prihodnji spomladi. V ZELENJAVNEM VRTU se vse bolj praznijo med letom posejane in posajene gredice raznovrstnih gredic. Med zelenjadnicami so mnoge takšne, ki s sprotnim dorašča-njem omogočajo nabiranje, kot so nam potrebne za sprotno uporabo, so pa tudi mnoge vrtnine, kot na primer plodovke, ki jih oberemo, ko so primerno zrele v primernem dnevnem času, ugodnih vremenskih razmerah in primerni vlažnosti tal. Ko zeleni listi pričnejo rumeneti, veneti in se sušiti, ko se rastlini izteka rastna doba ali je utrpela po poškodbah naglo spreminjajočih vremenskih sprememb, in poškodb, ki so jih povzročile rastlinske bolezni in škodljivci, pridelke poberemo in porabimo, rastlinske ostanke pa zakopljemo ali kompostiramo. Sprotno odstranjevanje ostankov vrtnin in plevelov iz gredic, je zagotovilo za zdravo in naravno vrtnarjenje. Miran Glušič, ing. agr. riói 31-petek 1-sobota ||| 2-nedelja ||| 3-ponedeljek 4- torek 5-sreda 6- četrtek Ob zori ljubezni Bodite izbirčni pri izbiri strank Vedno imaš dobre in slabe stranke. Približno 80 % strank je dobrih, 5 % je absolutno groznih, ostalih 15% pa je nekje vmes. Postavlja se vprašanje, ali je možno stranko odpustiti? Odgovor je, da slabo stranko odpustiš tako, kot bi odpustil slabega delavca. Če se ne znebiš slabih uslužbencev, izgubiš dobre uslužbence. Če ne odpustiš slabih strank, pa ne izgubiš samo dobrih strank, ampak lahko izgubiš tudi marsikaterega dobrega uslužbenca. Ali je težko odpustiti ljudi? V resnici je to ena najbolj neprijetnih, a hkrati najpomembnejših nalog podjetnika. Skrbeti morajo za ljudi. Ljudje so največje sredstvo in največja obveznost do virov sredstev. Nekega dne boste tudi Vi morali koga odpustiti. To velja tudi za svetovalce. Sposoben moraš biti odpustiti slabe svetovalce. Če imaš računovodja ali odvetnika, ki svojega dela ne opravljajo dobro in jih zanima le honorar, bo to škodovalo poslu. Končna cena slabega nasveta je na koncu veliko višja od honorarja, ki bi ga plačali za dober nasvet. Poznam prijatelja, ki je imel računovodjo, ki mu je slabo svetoval. Na koncu ga je to stalo skoraj 60.000 evrov v davkih in kaznih. Poleg tega pa je moral plačati še dodatnih 12.000 evrov za drugo računovodsko podjetje, ki je uredilo vso nastalo zmedo. Kot podjetnik se morate zavedati, da ste odgovorni tako za svoje napake kot za napake drugih. Če se ne znebite slabih svetovalcev, bo to škodilo poslu. In za to ste odgovorni Vi. Lahko se vam zgodi, da vam posel tako hitro raste, da niste dovolj pozorni na delo svojih svetovalcev. Ko podjetje raste, morajo z njim rasti tudi vaši svetovalci, drugače jih morate odpustiti. To je dragocena lekcija. Če niste sposobni zaposlovati in odpuščati ljudi, vključno s samim seboj, bolje da niste podjetnik. Če ne znate upravljati z ljudmi, bo vaš posel trpel. Če zaposlite ljudi zgolj zato, ker so vam všeč ali ker so vam v sorodu in jih ne znate odpustiti, ko bi jih morali, potem niste spretni pri delu z ljudmi. Kot podjetnik morate biti dovolj fleksibilni, da lahko sodelujete z različnimi tipi - z ljudmi različnih sposobnosti, ambicij, sanj, vedenja in izkušenj. Naloga vodje je voditi ljudi, da delajo kot ekipa. Različna področja dela pritegnejo različne tipe ljudi. Prodajalci, na primer, so čisto drug tip ljudi kot ljudje, ki delajo v administraciji. Gre za skoraj čisto nasprotje. In tako se morate do njih tudi obnašati. Tako na primer nikoli ne smete zadolžiti osebe iz administracije, da zaposli prodajalca. Taka oseba ne bo nikoli zaposlila napadalnega in vztrajnega prodajalca, ki rad vdira na vrata. Takšna oseba bo zaposlila prijetnega in mirnega prodajalca, čigar edine prodajalske izkušnje so delo za blagajno v supermarke-tu. Administracijski tip osebe bi si zagotovil tudi, da bi ta oseba rada izpolnjevala obrazce in se ukvarjala s papirji. Zakaj? Administracijski tip ljudi misli, da je pisarniško delo najpomembnejši del prodaje. Ne vedo, kako težko je nekaj prodati. Prodajalci na splošno ne marajo ljudi iz administracije. Prodajalci v glavnem sovražijo pisarniško delo, ljudje v administraciji pa se bojijo prodajati. Zato nikoli ne poskušajte najboljših v prodaji spreminjati v uradnike ali uradnika prositi, da postane prodajalec. Mitja Petrič Duševno zdravje Lev (23. 07. - 22. 08.) Na odru dinamične ljubezni (1) Ljudje, rojeni v tem znamenju, so v svojem bistvu nekaj posebnega, kajti od malih nog hrepenijo po pohvali, priznanju in občudovanju. Zanimivo je, da se z leti to stopnjuje. Znani so po tem, da ne poznajo polovičarstva in da so se za ljubljeno osebo pripravljeni tudi boriti. Svoja čustva izražajo lojalno in blizu jim je biti v središču pozornosti. Lev - Oven Moram priznati, da je kombinacija zelo zanimiva in da imata veliko skupnega, blizu jima je temperamentna energija. V osnovi pa se morata kmalu zmeniti, kdo bo glavni in kdo v podrejenem položaju. Seveda se resnica od nekdaj skriva na sredini. Strastna energija ju povezuje tudi v intimnem življenju, kar je lahko velik plus. Pridejo obdobja, ko trčita v svoja nasprotja, toda tu potem ključno vlogo odigra pogovor. Tako težave uspešno rešita, kajti imata obilico skupnih aktivnosti, ki ju povezujejo. Zdi se, da je avantura v svojem bistvu prisrčna in da se obeta srečen zakon. Lev - Bik Zanimivo je, da se mora Bik prilagoditi in da ne sme ugovarjati, kajti če ne, je pri hiši prepir. Seveda je romantika nekaj normalnega, ampak melodijo bo vedno igral kdo drug kot Lev in Bik bo poskočno plesal in pri tem bo moral še požvižgavati. Seveda bo nekoliko problem tudi to, kako se živi, kako porablja de- nar in pri tem je Lev morda nekoliko bolj razsipniški in Bik varčen. Zelo pozitivna stran te kombinacije pa je intimno življenje, kajti to je tisto, kar ju združuje. Če sta pripravljena na dejstvo, da je življenje kot sol in aroma, potem se lahko odpravita na skupno pot. Lev - Dvojčka Morda se sprva težko ujameta, kajti klepetavi Dvojček je lahko Levu moteč. Seveda pa je istočasno tako, da ga nekaj neizmerno privlači in da išče tisto pravo adrenalinsko žilico. Nakazano je, da je Dvojček po naravi zelo spreten in tako bo Levu znal ugoditi in pridobiti njegovo Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966. V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. zaupanje. Življenje bo postalo lahko zelo vznemirljivo in koraki bodo vedno bližje k poročni slovesnosti. Vsekakor bo tako, da bo zadnja beseda Levova in tako bo sreča popolna. Ugodno je nakazano tako za avanturo kot uspešen zakon. Lev - Rak Čeprav sta v zodiaku soseda, se zdi, da sta vsak na svojem bregu reke življenja. Lev išče tudi zabavo in sprostitev, dočim je Rak tisti, ki je zapeč-kar in je rad v okrilju svojega doma. Seveda potrebuje mnogo več in išče male pozornosti, kar pa jih Lev, tudi prepričanju, da dela vse prav, pogostokrat ne more nuditi. Morda sprejmeta kompromis in se sprostita. Toda jasno je nakazano, da se morata ravno iz dneva v dan truditi in da se mnogi odločijo, da odidejo iskat srečo drugam. Seveda je to morda dobra rešitev, ki vodi iz neke negotovosti. Lev - Lev Vsak po svoje sebe postavljata v središče in tako se od časa do časa morda težko sprejmeta, da sta skupaj še bolj srečna in nenazadnje uspešna. Dobra stran je, da se lahko podpirata in se tudi zagovarjata, kajti eden na drugega sta ponosna. Pogostokrat pa dajeta občutek, da živita na dvoru in da sta kot kralj in kraljica. Nujno je, da drug drugemu omogočita, da blestita in se lahko postavljata v središče. Tudi pozornost rada preusmerita nase, če sta povabljena na kakšno zaba- Svetovanje za vas, za vse nas ... Kako do dobrega počutja? Bioenergetske točke na Vurberku Kot sem že v prejšnjem članku omenila, sem delala raziskavo o bioenergetskih točkah na Vurber-ku. Moram priznati, da ko se z avtomobilom ali kolesom pripeljem do vznožja Vurberškega gradu, čutim ugodno razpoloženje, neko spremembo, umirjenost. Prelepa narava, ki se razprostira vse naokrog, me navda s posebnim mirom in občutkom, da se je ustavil čas. Ob vznožju opazimo izvir vode, s katerim se lahko odžejamo. Kmalu zatem opazimo majhno leseno hiško in napis, ki nas vabi, da si izmerimo svoje energije. Pričaka nas radioestezist g. Ivan Benko, ki je bioenergetske točke odkril, jih izmeril, dal narediti tudi geoman-tične raziskave ter točke označil. Če želimo, se lahko včlanimo v Društvo za razvoj kvalitete življenja Kostanj in tedaj imamo meritve in obiske točk zastonj. Radioestezist nam izmeri kje in na katerih področjih nam primanjkuje energije in kako se to odraža na našem zdravju. Svetuje nam, katere točke so dobre za nas, da jih obiščemo in koliko časa se naj zadržimo na le- teh. Zdravilno moč bioenergetskih točk je g. Benko izkusil najprej na sebi. Najmočnejša točka je pri starem kostanju pri vhodu na grad. Na bioenergetskem območju je 31 zdravilnih točk, ki so različne moči in za različne bolezni. Priporoča se 5-kraten obisk točk, ki se predpišejo na podlagi meritev. Vsaka točka ima svoje področje zdravljenja, zato ne moremo točk obiskovati kar na pamet, predolgo zadrževanje v območju točk lahko tudi škodljivo vpliva na naše počutje in zdravje. Prav zato so potrebne meritve in strokoven posvet. Že v preteklosti so ljudje upoštevajoč spoznanja geomantije, ene najstarejših ved o blagodejnih ter škodljivih področjih in linijah, gradili templje in cerkve na mestih blagodejnega sevanja. Tako torej ni naključje, da so v okolici gradu in cerkve na Vurberškem griču odkrili in izmerili zdravilne bioenergije. Že pred drugo svetovno vojno je bil na gradu sanatorij za pljučne bolezni. Pogovarjali smo se z različnimi obiskovalci, ki so energetske točke že obiskovali in vsi so nam zatrdili, da se na tem območju počutijo odlično. Nekateri pridejo samo na sprehod zaradi prelepe narave, iz- Kako se rešiti kompleksov Anja je mladost preživela v sami ženski družbi, tudi danes, ko je odrasla, se otepa moške družbe, čeprav jo moški privlačijo. Ker je bolj okrogle postave, ima komplekse, ki se jih sicer skuša rešiti, a brez uspeha, ker je prepričana, da moški iščejo samo lepotice in trlice. Vprašuje, kako naj si zdravi komplekse? Anji primanjkuje samospoštovanja in ima negativno podobo o sebi in z leti seji seveda to ojačuje in očitno tudi onemogoča tudi pri vzpostavljanju zdravih odnosov z moškimi. Njeno razmišljanje jo seveda lahko privede v odvisnost od alkohola ali česa drugega ter seveda onemogoči pri oblikovanju družine ter tudi pri tem, da ne bo imela otrok in nikoli ne bo mati, kar je del življenja večine žensk. Pojavljale se bodo duševne motnje, izoblikovala bo osebnostne značilnosti, neprijetne tako za druge kot za njo, postala bo osamljena in izgubila svoj smisel življenja. Da vse to prepreči, ji svetujem, da poišče pomoč pri psihoterapevtu in se odloči za tovrstno zdravljenje v skupinski ali individualni obliki, če bo tako presodil psiho-terapevt, na katerega se bo obrnila. Pridobila si bo samospoštovanje in izgradila pozitivno samopodobo, kar ji bo omogočilo tudi vzpostavljanje ustreznejših odnosov z moškimi in tudi večjo osebnostno zrelost ter srečnejše in zadovoljnejše nadaljnjo življenje. Seveda bo tudi izgubila svoje komplekse, saj bo ugotovila, da so na svetu tudi moški, ki ne iščejo le lepotic in trlic, ker vedo, da je osebnost ženske pomembnejša in da je lepota minljiva ter da je suhost zelo pogosto pri dekletih posledica anoreksije, torej motnje oziroma bolezni, kije ogrožajoča ne le za žensko, temveč tudi partnerja, saj odnosi med njima postanejo neprijetni za oba. Seveda se naj Anja odloči sama! Mag. Bojan Šinko vo. Menim, da jima ni nikoli dolgčas in da njuna ljubezen živi, tako kot v pravljici; srečno do konca svojih dni. Lev - Devica Levova pretirana samozavest včasih Devico ogroža, kajti ona je v naravi veliko bolj skromna in delavna in ne mara drznosti. Seveda pa je kljub navidezni neodločnosti Devica ne prenese, da bi ji kdo ukazoval in je tako lahko relativno hitro užaljena. Kaj kmalu bosta vsak na svoji strani in po drugih kriterijih - ampak dejstvo resnice je isto. Dejstvo je, da je Devica po naravi zelo analitična in bo kaj kmalu znala postaviti besedno stvari v svoje roke, ko Lev ugotovi, da nima več glavne besede se odloči in gre drugam. Na drugi strani je zakon možen, če se znata prilagoditi. Nadaljevanje prihodnjič Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si. Tadej Šink, horarni astrolog vrstnega ptičjega petja, idiličnega razgleda na celotno Ptujsko polje ali pa kar tako, da gredo nekam ven. Spet drugi pridejo z namenom, da bodo obiskali energetske točke in se prepričali v njihovo zdravilno moč. Mnogo je obiskovalcev, ki so te točke obiskovali pred letom ali več, se zdravili za določenimi boleznimi ali bolečinami. Večina jih zatrjuje, da so se ravnali po navodilih g. Benka in da se jim je zdravstveno stanje in psihofizično počutje po petih obiskih izboljšalo. Po petih obiskih energetskih točk imamo tudi meritve stanja. Preverimo lahko, na katerih področjih se nam je stanje izboljšalo. Takrat se tudi dogovorimo z radioestezistom, če nam še priporoča obisk točk in po kakšnem času. Nekateri čutijo izboljšanje že po nekaj obiskih, drugi potrebujejo več časa - odvisno od vitalnosti telesa in sprejemljivosti za energije. Tudi tisti, ki v čudežno moč zdravilnih točk ne verjamejo, se počutijo na tem mestu dobro, se sprostijo in samo uživajo v sprehodu v naravi. Kot sem že mnogokrat omenila, se moramo v svojem življenju znati ustaviti, včasih globoko zajeti sapo in se umiriti. Umiriti, se nadihati svežega zraka in se osredotočiti na dane možnosti, ki se nam ponujajo v naravi. Predaja in zaupanje v nekaj, kar nam do tedaj ni bilo poznano, kar očem ni vidno. Če se sprostimo in počakamo nekaj trenutkov, da se umirijo tudi naše misli, se posvetimo samo tišini, ki je v naravi, okrog nas, bomo morda tudi mi začutili nežen tok valov, ki kot tiha sapica odmeva v naših čutih. Zaslišali bomo tihi šepet dreves, ki se vsak dan hranijo s to energijo, ki nas vsak dan opozarjajo, da je v naravi nekaj več, kot samo tisto, kar vidimo. Nekaj, nekje v globini, kar je skrito očem, sluti srce. Nekaj, kar našim očem ni vidno, lahko pa občutimo, nekaj drobcenega, nežnega, valovi v našem telesu. Vsak dan, vsak trenutek našega življenja je z nami - to je naša vitalna ali življenjska energija. Brez nje ne bi bili več živi. Le kje pa lahko najdemo življenjsko energijo? Prav gotovo bolj težko v mestu, polnem hrupa in onesnaženosti. Pojdimo ven v naravo, vzemimo si čas zase, za svoje drobne misli, ki se nam prepletajo, vzemimo si čas za drobne radosti, ki so skrite v nas in čakajo, da jih prebudimo. Zajemimo zrak in si dovolimo biti brez misli, brez želja, brez hotenja. Tedaj se v našem telesu vzbudi nekaj, kar do tedaj še nismo občutili. Drobne vibracije, nežna sapica, ki kot poživljajoč tok vzvalovijo po našem telesu, nam dajo čutiti, da je nekaj na tem mestu, nekaj, kar do tedaj nismo poznali. Kot se dajo energije izmeriti, tako jih tudi mi lahko občutimo, če smo bolj senzibilni. Energije so skoncentrirane na tistih mestih, kjer se ugotavljajo blagodejne moči - to potem imenujemo energetske točke. Različni ljudje, ki obiskujejo takšne kraje z zdravilno močjo, različno občutijo energije. Kot je vsak človek drugačen, tako ima tudi razvita drugačna čutila, vsak na svoj način občuti tisto, kar se dogaja z njim. Bolj se ukvarjamo s senzibil-nostjo, s sprejemanjem tistih stvari, ki jih naše oko ne zazna, bolj lahko občutimo in dojemamo, kaj se dogaja v naših telesih, ko smo povezani z naravo. Več časa si vzamemo za naravo, boljše in lepše darove nam ta ponudi, močnejša občutja se dogajajo v naših telesih. Prav zato je toliko govora, naj se vrnemo k naravi in njeni prvobitnosti. Vsak dan nas na vsakem koraku preseneti, če se ji znamo obračati, se vrniti v njen objem. Naše počutje po obisku bioenergetskih točk se bo prav gotovo izboljšalo. Dovolimo si ta obisk, dovolimo si občutiti nekaj več, morda pa je ravno to tisto, kar nam manjka. Vse v naravi kroži, raste. Več energije vlagamo v izboljšanje počutja našega telesa, več se nam je bo povrnilo v obliki izvrstnega počutja, zdravja. Želim vam prijeten sprehod v senci bogatih krošenj starodavnih dreves in morda se srečamo, se pozdravimo in nasmehnemo - že to mnogo odtehta. Milena Jakopec, Društvo Feniks -kvaliteta življenja 051 413 354 Info - Glasbene novice Paketprihajočih hitov vam dostavljam v Info - glasbenih novicah. Verjamem, da vas vsaj malo zanima, kaj je v paketu? Naj vam namignem, daje iz glasbenega zornega kota za vsako generacijo nekaj in prav tako je nekaj novih pesmi tudi za vsak stilski glasbeni okus. CHRISTINA AGUILERA je že kot deklica blestela v otroškem šovu The Mickey Mousse Club. Pevka je odrasla in to mojo trditev iz glasbenega vidika potrjuje njena lanska zgoščenka Back To Basic. In zares se je prikupna blondin-kam vrnila k koreninah soula in r&b-ja, kar so dokazali hiti Ain't No Other Man, Hurt in Candyman. Xtina se je malo poigrala ali bolje rečeno, poigrala se je njena založba BMG, saj je v ZDA kot single izdala umazano swing r&bpesem SLOW DOWN BABY (***), medtem ko bo v Evropi poskusila s pesmijo OH MOTHER (****), ki je prava soul mojstrovina ali harmonija s sijajnim tekstom. Britanska pevka JOSS SToNe s tretjim projektom Introducing enostavno ni na nivoju prvih dveh, in zanimiv je podatek, da seje pevka prilagodila bolj ameriški glasbeni industriji, to ji je prineslo relativen uspeh v ZDA. Trenutno je najstnica v družbi Commona doma v modi s hitom Tell Me What We're Gonna Do Now, medtem ko je v ZDA ponudila bolj zahtevno in starinsko soul balado BRUISED BUT NOT BROKEN (***), za katero je tekst prispevala zelo znaan Dianne Warren. Sodobna tehnika omogoča male ali velike čudeže. Naslednji ni prevelik, a bo vsekakor razveselil ljubitelje reagge glasbe. Kralj reagge glasbe BOB MARLEY je sicer žal že dolgo mrtev, a različni jamajški viri poskrbijo za kakšno presenečenja ali čudež. Tako je za ploščo Best Of The Wailers z letnico 1970 bila posneta tudi pesem SOUL SHAKEDOWN PARTY (***), ki je pred kratkim dobila novo različico ali remix, saj so osnovnemu reaggeju dodali še nekaj sodobni plesnih dub sekvenc studijski producenti Afrodisiac Sound System oziroma Jed, DJHaul in Mason. Senegalski glasbenik AKON je zares zadel v polno z zadnjo lansko plato Konvict, saj je z nje v nizu dal naslednje hite Smack That, I Wanna Luv You, Don't Matter in Mama Africa. To jesen izide dopolnjena verzija plošče Konvict in v ZDA je že zelo vroča „nakladalčeva" nova vijugasta kombinacija r&b-ja, rapa in reaggeja v komadu SORRY, BLAME IT ONME (***). Ste že kdaj slišali za izvajalca z imenom KANO? Raper je prodal v Veliki Britaniji več kot 100 000 izvodov prvenca Home Sweet Home in si prislužil tudi nominaciji za nagradi Brit in Mobo. Njegov novi projekt se bo imenoval London Town in najbolj vroča ter moderna r&b in rap kombinacija na njem se imenuje THIS IS THE GIRL (***) in v njej zelo intenzivno prepeva tudi Craig David. 50 CENT je že lep čas prvak rapa in mu v zadnjih tednih delajo preglavice predvsem internetni pirati, ki so na določene spletne strani že nastavili verzijo njegovega novega albuma Curtis. Po ne preveč uspelih komadih Straight To The Bank in Amusement Park je raper izvedel trik, saj izdaja moderen r&b in rap komad AYO TECHNOLOGY (***), v katerem sodeluje tudi Justin Timberlake. Vince Clarke in Andy Bell oziroma ERASURE sta letos pomladi posnela že trinajsti studijski album Light At The End Of The world. Kljub temu da dvojec ne dosega uspehov iz 80. in 90. let, dela še zmeraj solidno pop glasbo in njun minimalistični novi elektro pop komad je WHEN A LOVER LEAVE YOU (***),ta bo dobil plesni remix s pomočjo softwara ali programa GarageBand. Ameriški bratovsko - sestrski duet WHITE STRIPPES, bazira na ritem kitari, bibnih in vokalu ter že lep čas navdušuje množice. Te so jima zares zveste, saj če pogledam zares dobro prodajo aktualnega albuma Icky Thump, iz katerega po naslovnem hitu sledi malo odpičen in starinski rok komad YOU DON'T KNOW WHAT LOVE IS (***) z odličnimi kitarskimi riffi in šokantnim besedilom. FOO FIGHTERS so enako kot White Strippes v zadnjih letih na svoje ime prilepili kup oboževalcev. Njihovi trije najbolj prepoznavni hiti pa so This Is A Call, All My Life in Best Of Me. Band z Davemom Grohlom na čelu ostaja neposreden in dodobra zažge v novem prihajočem rok hitu THE PRETENDER (***). David Breznik Glasbeni kotiček Soundz Of Freedom - Bob Sinclar 2007 - Defected Etiketa je pomembna stvar, mar ne. Dobro ime pa absolutno preveč šteje v glasbi in precej kredita si je v zadnjih letih prislužil Bob Sinclar. Sploh ne dvomim, da poznate francoskega producenta, katerega glavni hobi je vrteti glasbo kot DJ. Produkcija projekta Soundz Of Freedom je od Sinclara prešla v drugo sfero plesne godbe in za njo so poskrbeli zelo napredni studijski mojstri. Atmosfera se na albumu v bistvu sploh ne spreminja in vse skupaj je zlepljeno v mix. Klubsko vzdušje „šopa" s polno paro in na ustaljene plesne house forme. Ali v pozitivni ali v negativni smeri? Uff, težko vprašanje, a odgovor je enostaven. Buta buta buta muzika je namenjena predvsem mladim ali ne preveč zahtevnim kon-zumentom, ki se pozibavajo ob konstantnih valovih sodobnih glasbenih form. Štirinajst komadov je ritmično ujetih v enakomeren plesni bit in iz komercialnega glasbenega vidika so ti druga liga oziroma gre preprosto za nabijanje kar tja v tri dni. Bob Sinclar si je na projektu Soundz Of Freedom omislil kup gostov. Gre za pevce, raperje, producente, dj-je ... Imena meni ne pomenijo kaj dosti in tudi sam končen izdelek ni bil to poletje dovolj vroč, da bi lahko presekal preveč avtomatizirano postavljene linije house glasbe. Presežkov je sila malo, a tisti, ki so, štejejo dvojno. Naslovni komad Soundz Of Freedom Filmski kotiček Smrtno varen Vsebina: Štiri frajlice se odpravijo na žensko dopusto-vanje v kočo na jezeru, a to tja nikoli ne prispejo, saj se vanje na cesti kot del svojega fetišističnega spolnega odnosa s 300 km na uro zaleti kaskader Mike (ki seveda edini preživi). Potem se loti novih štirih deklet, a tokrat se mu račun ne izide, saj so punce prav tako kaskaderke in to veliko boljše kot on ... Smrtonosna dirka za življenje in smrt se tako prične in lovec se seveda kaj hitro spremeni v obupan plen. Da je Grindhouse, sklop A in B filma za ceno ene vstopnice, v ZDA pogorel, niti ni tako čudno. Današnja kino publika sploh ne ve, kaj B film je, če pa že, pa zagotovo ne ve, kako je ta izraz sploh nastal. Publika je tako po koncu prvega filma zabodeno odšla iz kina ne vedoč, da jih čaka še en film. Studio je kasneje zato Grindhouse razcepil na dva ločena filma in v Death Proof Igrajo: Kurt Russel, Zoe Bell, Rosario Dawson Režija: Quentin Tarantino Scenarij: Quentin Tarantino Žanr: nekaj težko določljivega, zagotovo pa ni družinski film Dolžina: 113 minut Leto: 2007 Država: ZDA (/ITH EVERY HEARTBEAT - Robyn & Kleerup Vsaki sre¿o in ng