St. 289 Milil lUtM T Ititffl (Ml orati t* U Iffitl) V Trstu, v lorek 20. ctacambra 1921 Posamezna Številka 20 stotink letnik XLVI rrhaja — fevzemSi ponedeljek — vsak dan zjutraj. — UređnUtvo: ulica sr. FranHSk« AsISkega štev. 20. L nadstropje. — Dopisi naj se poSUjajo uredništva. — Ncfrankirpna pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina — Lastaik tiskarna Fdinoat — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znala na mesec L 7.—, pol leta L 3?.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva In uprave IteT. 11-57. E D IN OST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotluk. — Oglasi se račina jo v itrokoati ene kolone [72 mn). — Ojlasi trjovjev in obrtnikov mm pj 40 stat. osmrtnice, zahvale, posianl:e in v^Mla po L l.-r, o^lis! deja.ni i zavoJov mm po L 2. — Mali o^lisl po 2) stot ba; naj.nanj pa L 2. — O^ln*' naročnira In reklamacije seuoSilUi;* izldluSii) narav« edin>^ Uu«a . Frančiška Aslškega Stcv. 20,1. naasiropjc. — Tcietaa arciji,-. . upravo It-^i- Občinsko gospodarstvo Nekateri tukajšnji listi so priobčili ne* kakšen proračun mestne občine za L 1921. Te številke nam pokazujejo obupno stanje gospodarstva mestne občine. Iz njega je razvidno, da iznaša redni primanjkljaj 24 miljonov lir. Toda to je še najmanjše zlo, zakaj mesto dolguje bankam okoli 36 mi-' Ijonov, a od države je dobilo predujma 140 miljonov, tako da znaša primanjkljaj za leto 1921. pravzaprav 200 miljonov lir. Ta ogromna vsota mora navdati tudi največjega optimista s strahom pred gospodarskim polomom občine. Zato razumemo skrb in strah onih, ki jim je prospeh mesta na srcu, obenem pa si ne moremo kaj, da bi ne pripomnili, da se nahaia občina od 1. 1915. v rokah komisarjev, torej izjemnih nepostav-nih upravnikov, ki sta jih poprej Dunaj, a pozneje Rim naložila občini. Avtonomna politična uprava Trsta z I« lutna vladavina državnih funkcionarjev silno Škodljiva ravno vsled pomanjkanja vpogleda od strani javnosti v mestno gospodarstvo, vsled pomanjkanja javne tike itd. Skrajni Čas je, da se izroči mesto v roke zakonitim zastopnikom. Občinske volitve, ki se bodo v kratkem vršile, pa bi morale biti zares izraz ljudske volje. Sorazmerni volilni red, popolna volivna svoboda in lojalno tekmovanje političnih strank je potrebno, da pridejo v mestni zastop možje iz vseh strank in vseh ljudskih slojev. Mec raznimi važnimi vprašanji, ki jih ima rešiti bodoči občinski zastop, je izravnanje občinskega proračuna. V ta namen pa je tre- • _ _____imm rt al 11'MI n mestno zbornico je torej že šest let poko-jba požrtvovalnih, poštenih in delavnih pana in odgovornost za sedanje stanje me- mož, ne pa zagrizenih strankarjev stne bilance nosijo oni ki so stali in stoje Tudi obei||fiko gospodarstvo naših občin se danes na čelu mestne uprave Nočemo j na d u . izroč*no po vcčini občinskim prezreti tudi dejstva, da smo živeli m zi- j tom 'Tudi v teh občinah se gospodari vimo še danes v izjemnih časih socialnih; £— d^laio doltfo- valovanj. Razpad Avstro-Ogrske je izpre-menil stališče Trsta in pretresel do temelja njegove eksistenčne pogoje. Zato je treba mnogo časa, pa tudi velike spretnosti, da se more to še vedno važno jadransko pristanišče prilagoditi novim razmeram. Zakaj mestno gospodarstvo je kajpak v prvi vrsti odvisno od pristaniškega prospevanja Trsta. Trst je tranzitno in šele potem trgovsko mesto, medtem ko za«, vzema industrija manj važno postavko brez kontrole, vsepovsod se delajo dolgovi brez sodelovanja davkoplačevalcev in občinarjev. Vsi ti gerentje bodo prepustili svoja mesta po volitvah občinskim zastopstvom. Kakšna bo dedičina novih občinskih zastopstev, si moremo pač predstavljati po tem, kar smo dosedaj slišali in videli o upravnih zmožnostih teh gerentov. Triletno ukinjenje občinsko samouprave na deželi bo naše ljudstvo še dqlgo na svoji ______________j__f_____r______ _ , koži občutilo. Vsepovsod izkazujejo občin- ajegovem gospodarskem življenju. Iz zna- ski proračuni primanjkljaje, ki so postali -1 1 T I 1 1 I J .1 >___£ T! J ___: -mr mnAjtfll nih vzrokov pa je irst precej odrezan od zaledja, ki je od njega živel in to še danes po treh letih miru. Državne in carinske meje, ki so se približale mestu na sto kilometrov, tvorijo pač eden glavnih vzrokov, da vlada v pristanišču mrtvilo. Lahko bi bilo tudi v tem oziru bolje, pa zato so odgovorni oni činitelji visoke državne politike, ki niso mogli ali niso hoteli do sedaj ublažti stiske novega položaja našega mesta. Toda vkljub V9em tem razlogom zamo- Jugoslavila Rojstni dan kralja Aleksandra LJUBLJANA, 18. Včeraj se je po vsej Jugoslaviji praznoval rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra. Tudi v Ljubljani se je vršilo v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišića svečano blago-darenje, v stolni cerkvi je opravil slovesno službo božjo škof. Mesto je bilo v zastavah. Pašič sestavi novo koalicijsko vlado LJUBLJANA, 19. Kakor znano, je dr. Ribar naznanil kralju, da je končana njegova misija posredovanja med radikalci in demokrati. Priporočal je kralju, naj takoj poveri Pašiću mandat za sestavo nove vlade. Takoj po posetu dr. Ribarja na dvoru je bil pozvan h kralju Nikola Pašič, kateremu je poveril sestavo vlade. Nato so se sestali v predsedstvu skupščine gg. Pašič, Davi- dovič, Pribičevič, dr. Ribar in Aca Sta-nojevič, Jovan Jovanovič in Joca Jovano-vič k posvetovanju. G. Davidovič je sporočil željo demokratov, da se jim odstopi mesto podtajnika v ministrstvu agrarne reforme in ne v ministrstvu prometa. G. Pašič je odgovoril, da bo želje demakratov sporočil radikalskemu klubu ter da bo vse storil, da se tej želji ugodi. Zdi se, da dela vprašanje podtajnikov precejšnje težave, ker zahtevajo svojega podtajnika v notranjem in agrarnem ministrstvu sedaj tudi muslimani, samostojna kmetska stranka pa v agrarnem ministrstvu. Pašič je pozval ministra Puclja pismeno k sebi v imenu muslimanov pa ga je posetil minister dr. Spaho. »Jutro« od 18. dec. 1.1. pravi, da bo nova vlada verjetno tako-le sestavljena: Ministrski predsednik in minister zunanjih zadev Nikola Pašič (rad.); minister prometa Krsta Miletić (rad,); pošte in telegrafa Velja Vukičevič (radikal); za izenačenje zakonov Laza Markovič? (rad.); za šume in rude Žika Rafajlovič (demokrat); za socialno politiko dr. Gregor Žerjav (dem.); notranje zadeve Voja Marinkovič vprašal, kaj je vlada ukrenila proti varnostnim organom v pistojskem okraju, ki so zakrivili najhujše preganjanje in trpin-remo trditi, da bi ne bil gospodarski po-[čenje aretiranih oseb, obtoženih po kri-ložaj občine tako obupen, če bi jo uprav- vem domnevnega okrutnega umora fašista ljalo zakonito občinsko zastopstvo, ki je in Urbanija. Govornik je poudarjal, da so se mora biti odgovorno prebivalstvu. Abso-1 aretirane osebe trpinčile v zaporu, čeravno so bile, kakor se je izkazalo, nedolžne. Podtajnik za notranje stvari Teso je priznal, da je bilo aretiranih veliko komunistov, ki so bili obtoženi okrutnega umora fašista Urbanija. Ko pa se je izkazalo, da Urbani ni bil umorjen in da Še živi, so bili aretiranci izpuščeni. Varnostni organi so se le pokorili ukazom sodnih oblastev. Državni pravdnik ni smatral za potrebno postopati proti obrekovalcem. Državni pravdnik je bil vsled tega premeščen in se bo proti njemu uvedla kazenska preiskava. Komunist Garossi je zelo obžaloval da ni podtajnik smatral za potrebno odgovoriti na njegove ugotovitve glede okrutnega trpinčenja po nedolžnem aretiranih oseb. Govor komunističnega poslanca je bil pogostoma prekinjen od fašistovskih med-klicev. Dolgo razpravo je povzročil predlog socialističnega poslanca Canevarija o socializaciji zemlje. Socialistični poslanec je predlagal, naj se v vsaki pokrajini ustanove agrarne zadruge, katerim naj se poveri obdelovanje zemlje, odvzete veleposestnikom proti odškodnin«. Fašist Sarrocehi je izjavil, da je odločno proti temu, da bi se upošteval ta demago-gični predlog, ki bi povzročil samo nered v državi, ker spričo sedanje gospodarske ureditve je nemogoča nagla socializacija zemlje in torej tudi nemogoča udejstvitev tozadevnih obljub. Pozival je vlado, naj ne pozabi pravic, ki jih jamči državna ustava privatni lastnini Minister za poljedelstvo Mauri je opozoril, da je podrobna razprava o tem vprašanju prenagljena, ker sedaj gre edi-no-le za to, ali naj se vzame ta predlog v pretres. Gro le za ugotovitev, ali je ta predlog resen, in to je, ker prihaja od tako močne skupine v zbornici, kakor so socialisti Minister je tudi izrazil svoje zadoščenje nad tem, — da se je, socialistična sku-. pina postavila s tem predlogom na pot konodajnega sodelovanja. Socialist Modigliani je poudarjal, da ta predlog ni demagogija; demogogi so bili oni, ki so tekom vojne obljubili kmetom zemljo, a so sedaj pozabili na svoje obljube. Glavni cilj tega predloga je, da se da neobdelana ali slabo obdelana zemlja zadrugam, ki bodo skrbele v splošnem interesu za boljše obdelovanje te zemlje. Pri poimenskem glasovanju o tem predlogu se je izkazalo, da so vse skupine razen fašistov, nacionalistov in agrarcev, za to, da se vzame predlog socialističnega poslanca v poštev. Od 269 glasujočih poslancev je glasovalo 228 poslancev za to, da se predlog vzame v pošlev, a proti lemu 40 poslancev. Nato se je začela razprava o začasnem proračunu, ki se je nadaljevala tudi snoči Prvi je govoril o tem vprašanju radika-ec Alessio, ki je spričo ogromnega državnega dolga, ki presega 120 miljard, pojasnjeval, kako bi se dal primankljaj zmanjšati. Predvsem bi bila potrebna ustanovitev konsorcija posameznih družeb, ki >i pomagale državo, ne da bi bila obvezana, da bo odvisna samo od izkupička od davkov. Drugo sredstvo bi bilo varčevanje, toda najboljše sredstvo je, da se zmanjša število papirnega denarja. Govornik je zaključil, poudarjajoč, da položaj ni tako obupen, kakor so ga opisovali njegovi predgovorniki, ker se za- »Jla i dolgovi. Ti dolgovi so narastli v mnogih občinah do znatnih vsot, ki predstavljajo za občine neznosno breme. Le polagoma se dvigajo porušene hiše iz tal, se izpremi-njajo opustošena polja v rodovitno zemljo, revščina je velika, občinske potrebe pa naraščajo. In v teh težkih časih bo spre-, jelo ljudstvo obubožane in zadolžene občine v svojo upravo. Poleg vseh povojnih nadlog bo moralo plačati tudi posledice samovoljnosti in nesposobnosti občinskih gerentov. r. za (dem.); za prosveto Svetozar Pribičevič (demokrat); za vojno general Milivoj 2e-čevič (izvenstrankarski); za trgovino in industrijo dr. Mehmed Spaho (musl.); za po-Ijeprivredo Ivan Pucelj (S. K. S.); za finance dr. Kosta Kumanudi (demokrat); za larodno zdravje dr. H. Karamehmedovič (musl.); za agrarno reformo Nikola Uzuno-vič (rad.). ______ £ehoslovaika Po sestanku med Hainischem in Masa-rykom PRAGA, 19. Uradno poročilo« ki sta ga izdali skupno Čehoslovaška in Avstrija, naglasa, da je bilo povodom sestanka med Hainischem in Masarykom rešeno mnogo gospodarskih in finančnih vprafanj, kar pomeni nekako izvršitev sklepov konference v Portorose. Bile so sklenjene razne olajšave za prevoz blaga in potnikov, da-iie da se bo ratificirala trgovska pogodba, da se bodo preklicale prepovedi izvoza in uvoza. Dosegel se je sporazum o nabavlja- nju premoga in glede veliko drugih vprašanj. S političnim sporazumom, ki je bil sklenjen pri tej priliki, se obe državi obvezujeta, da bosta vsak spor v bodočnosti predložila mednarodnemu razsodišču- Zraven tega so bile podpisane pogodbe o vlogah, o predvojnih rentah in o medsebojnih terjatvah. _ Rušila Rusija in Japonska v vzhodni Sibiriji PARIZ, 19. Odbor bivše ruske ustavodajne skupščine, ki ima svoj sedež v Parizu, je poslal v Washington gg. Miljukova in Avksenljeva z nalogom, da zbudita zanimanje konference za vprašanje vzhodne Sibirije s posebnim ozirom na japonsko zasedbo. G. Avksentjev je izjavil o japonski politiki v vzhodni Sibiriji sledeče: Japonska hoče s svojo trajno zasedbo vzhodne Sibirije pojaponiti to deželo. Japonska je že večkrat obljubila, da se bo umeknila iz vzhodne Sibirije; toda vsak krat je svoj umik pod eno ali drugo pretvezo odgodila. Ta položaj mora svet dobro proučiti. Ves ruski narod brez ozira na stranke je že večkrat zahteval, naj Japonci izpraznijo Sibirijo. Mi se spominjamo s hvaležnostjo dejstva, da se je vlada Zedinjenih držav izjavila v istem smislu kot ruski narod in da je ameriški državni tajnik poslal 28. julija 1920. japonski vladi noto, v kateri je protestiral proti zasedbi severne polovice otoka Sahalina, proti zasedbi Vladivostoka in drugih krajev Sibirije. Mi ponavljamo našo zahtevo, da morajo Japonci izprazniti rusko Sibirijo takoj in brez pogojev. Japonska zahteva, naj ji bo dovoljeno »mirno prodiranje« v Sibirijo, bo tudi naletela na odpor vsega ruskega naroda. Vemo, kaj pomeni »mirno prodiranje«. Bodoča Rusija, demokratska Rusija, bo pozdravila sodelovanje inozemskih držav pri njeni gospodarski obnovitvi, toda vloge posameznih držav morajo biti enake. Rusija se bo proti »posebnim interesom« Japonske na Daljnem Vzhodu uprla z vso odločnostjo. Bodočnost Rusije je odvisna od razvoja njenih posestev na vzhodu. Naseljevanje Rusov v Sibiriji je začelo že pred 400 leti Prebivalstvo Sibirije in Daljnega Vzhoda znaša 15,000.000 duš, med njimi 7556 Rusov. Belokožega prebivalstva je v Sibiriji in na Daljnem Vzhodu več kot v vseh angleških dominio-nih.« Papeževa pooaoč DUNAJ, 19. Listi so objavili brzojavko iz Moskve, ki pravi, da je 50 vagonov živil, ki so dar sv. očeta, že prišlo v Rusijo. Ista brzojavka pravi, da je bilo iz Simbir-ska poslano 600 otrok na Čehoslovašlto, dočim jih je bilo zelo mnogo iz krajev ob Volgi poslanih v daljnovzhodno republiko. ^ Francija Odgovor reparacijske komisije Nemčiji PARIZ, 18. Reparacijska komisija je objavila sledeče pismo, ki ga je poslala nemški vladi v odgovor na pismo kancelarja Wirtha od 14. t. m.: »Reparacijska komisija je prejela koncelarjevo pismo od 14. t. m., s katerim je bilo naznanjeno, da nemška vlada ni v stanu plačati vsega obroka, ki zapade v smislu pravil za plačevanje 15. januarja in 15. februarja, in ki je obenem vsebovalo prošnjo, naj reparacijska komisija podaljša rok za en del teh terjatev. Reparacijska komisija izjavlja, da je bila presenečena, ker ni bilo v omenjenem kancelarjevem pismu nobenega določenega podatka ne glede svote, ki bi jo nemška vlada bila v stanu plačati 15. januarja in 15. februarja, ne glede roka, do katerega želi, da naj se počaka, niti glede jamstev, ki bi jih bila nemška vlada pripravljena dati Dokler ne dobi jasnega odgovora na ta vprašanja, bo reparacijski komisiji nemogoče vzeti prošnjo nemške vlade v pretres. Reparacijska komisija ugotavlja z obžalovanjem, da ni v kancelarjevem pismu nobene besede o tem, kaj misli nemška vlada storiti z ozirom na ustmeno izjavo reparacijske komisije od 13. novembra in z ozirom na njen dopis iz meseca decembra 1921. Reparacijska komisija opozarja nemško vlado ponovno in odločno na ta dopis. Trgovski sporazum med Jugoslavijo in Nemčijo PARIZ, 18. Tukajšnji listi so objavili brzojavko iz Berolina, ki pravi, da je med Jugoslavijo in Nemčijo podpisan govski sporazum. bil tr- Italija Razprava o RIM, 19. Razprava o začasnem proračunu se nadaljuje. Prvi del vsake seje so, kakor po navadi, tudi v soboto izpolnile interpelacije o posledicah spopadov med fašisti in socialisti Komunist Garossi jt paža izboljšanje pri poljedelstvu, v striji in trgovini Poslanec ljudske stranke Mauro Fran-cesco je poudarjal, da so državne finance zelo obremenjene tudi zaradi upravljanja industrijskih podjetij, kakor so železnice, pošte in brzojavi in telefoni. Ta podjetja bi se morala industrializirati Država mora prepustiti vodstvo podjetij, ki nimajo političnega značaja, zasebni inicijativi Poziva vsled tega vlado, naj ta vprašanja čim prej predloži zbornici in senatu. Govoril je tudi drug poslanec ljudske stranke Bertone, ki je hvalil poročilo finančnega ministra, katero je bilo sicer tupa tam preveč optimistično. Predložil je resolucijo, v kateri zbornica jemlje na znanje vladne namene in upa, da bodo ti načrti kmalu izvršeni Ostri kritiki je podvrgel poročilo finančnega ministra socialist Donati, ki je očital finančnemu ministru prevelik optimizem posebno, v kolikor gre za železniško upravo. Razen tega ni nikakor pravilno, da se potom odlokov menjajo predvideni trošld, določeni v proračunu. Razen tega čaka še rešitve mnogo drugih vprašanj.} trdila v Članku o šopronjskem plebiscitu, Se-le pred kratkim so se začele upoštevati Anglija Izgredi v Severni Irski BELFAST, 18. V raznih delih mesta je bilo slišati zadnja dva dni več strelov iz pušk. Izgredniki so streljali tudi na neki avtomobil, v katerem je bilo nekoliko policijskih agentov. Policijski agenti so odgovarjali s strojnico. Šest oseb je bilo ranjenih. BELFAST, 18. Pri izgredih in spopadih, ki so se godili včeraj po ulicah v Belfastu, je bilo pet oseb ubitih in petnajst ranjenih. Med ranjenimi so tudi tri ženske. Popoldne je streljanje zepet začelo. Vstaja v Indiji - DEHLI, 17. (Uradno.) Od začetka vstaje v malabarskem okraju je bilo ubitih 1826 vsta&ev, 1300 je bilo ranjenih, 5674 ujetih in 14.241 se jih je prostovoljno predalo. Nemiiia Dopisovanje med Hindenburgom in Viljemom. — Bivši nemški cesar se opravičuje BEROLIN, 19. Listi desnih strank so objavili nekoliko pisem, ki sta si jih pisala Hindenburg in bivši nemški cesar v mesecu marcu in aprilu 1. 1921. V prvem pismu naglaša bivši cesar, da se je vdal le vsled odločnega siljenja s strani maršala Hindenburga in drugih vplivnih svetovalcev ter je tako sklenil, da bo zapustil državo in se podal v inozemstvo. Dostavlja, da je storil to le za to, ker je bilo njegovo prepričanje, da bo s tem olajšal položaj Nemčije, da bodo zavezniki ublažili svoje pogoje za premirje in da se da le na ta način preprečiti krvava državljanska vojna v Nemčiji Bivši nemški cesar bi tudi hotel dokazati, da je Nemčija želela v 1. 1914. ohraniti mir, in v ta: namen navaja sledeče besede Sazonova: Ljubezen nemškega cesarja do miru nam jamči, da bomo mi določili, kedaj naj se začne vojna. Maršal Hindenburg je v enem svojim pisem naglasil, da se priznanje krivde, ki so ga Nemčiji izsilili v Versaillesu, sedaj kruto maščuje. Bivši cesar mu je odgovoril, da jc bila smer nemške politike navdahnjena z ljubeznijo do ohranitve miru. V nekem drugem pismu naglaša bivši cesar, da je imel mnogo državnopravnih razlogov, da bi se ne predstavil mednarodnemu sodišču, kakor so zahtevali zavezniki. Ta zahteva in pa v Versaillesu izsiljeno priznanje nemške krivde imata le namen, da se z njima zakrije obnašanje zaveznikov. Bivši cesar zaključuje, da je edina pot, po kateri bi se napravila popolna svetloba o tedanjih dogodkih, ta, da se uvede nepristranska mednarodna preiskava. Ne gre obsojati posamezne osebe, temveč je treba ugotoviti vsa dejstva in vse korake, s katerimi so mednarodno pravo kršili vse države. __~ Avstrija Avstrijski odgovor italijanskemu tisku z ozirom na plebiscit v Šopronju DUNAJ, 19. »Politische Korespondenz« objavlja odgovor rimski »Tribuni«, ki je državne obveze glede vojnih troškov. Posebno škodo prinaša državni ekonomiji počasnost, s katero država izpolnjuje svoje obveze nasproti zasebnim podjetnikom in zadrugam. V proračunu se tudi ne omenjalo pasivne obresti dolgov, ki jih ima država v inozemstvu in ki venomer rastejo. Govornik je zaključil, poudarjajoč, da je treba vse produktivno delovanje vsme-riti nasproti gospodarski svobodi, ki najbolj odgovarja koristim delavskih slojev, katerih upravičene zahteve pa bodo zadoščene samo v kolektivizmu« da je Avstrija našla pretvezo, da bi preprečila izvršitev benečanskega dogovora. »Tribuna« je razen tega obsojala domnevne poizkuse Avstrije, da bi vrgla na Italijo odgovornost za napačno rešitev vprašanja zapadne Ogrske. »Politische Correspondenz« pravi, da se da prav lahko pobiti očitek, da je hotela Avstrija preprečiti izvršitev benečanskega dogovora. Avstrijska vlada je vedno želela lojalno izvršitev benečanskega dogovora in dokaz za to je, da se Avstrija ni oddaljila «* določeb tega dogovora niti v kočljivih ktobrskih dneh. Korektno vedenje Avstrije dokazuje tudi sklep avstrijskega parlamenta, ki je pristal na ta dogovor, čeravno deloma vsebuje odrekanje temeljnih pravic, toda pod pogojem, da se naredi konec nerednostim, ki so se vršile v plebiscitnem ozemlju v nasprotju z določbami benečanskega dogovora, kakor so razte-gnitev madžarskega upravljanja, prisotnost madžarske vojske in izdelovanje napačnih volilnih list. S svojo zahtevo po odložitvi ljudskega glasovanja je hotela avstrijska vlada vsaj deloma odstraniti te ne-rednesti. Glede očitka, da hoče Avstrija vreči odgovornost za zadnje dogodke v Šopronju, na Italijo, pravi »Politische Korrespon-denza, da je Avstrija vedno cenila delovanje italijanskega ri>inistra vnanjih stvari in da se je Avstrija pritoževala le zaradi zadnjih dogodkov v Šopronju, ki so jo prisilili, da se vzdrži glasovanja. Ogrska Izid ljudskega glasovanja v. šopronju in okolici BUDIMPEŠTA, 18. Ogrski dopisni urad javlja: Medzavezniška komisija je objavila o izidu ljudskega glasovanja v Šopronju in okolici sledeče podatke: Za Ogrsko je bilo oddanih 15.343 glasov, za Avstrijo 8.227. V mestu Šopronju in v Brennebergu je glasovalo za Ogrsko 73 % vseh glasovalcev. Amerika Washingtonska konferenca — Kako je z vprašanjem skrčenja mornaric WASHINGTON, 18. Uradno se javlja, da se je dosegel sporazum med Ameriko, Anglijo in Japonsko glede skrčenja vojnih mornaric. Prvotno razmerje 5 : 5 : 3 je bilo nekoliko spremenjeno. Japonska zahteva, da ohrani najnovejšo bojno križarko »Mut-su«, je obveljala, vsled česar bosta tudi Amerika in Anglija ohranili par superdred-notov, ki so imeli biti obsojeni na uničenje. Tako bo Amerika ohranila »Mary-land« in bo dovršila »Wcst Virginia« in »Colorado«, ki sla še v delu. Anglija s svoje strani pa si bo smela zgraditi v dobi »oddiha«: dva superdrednota vrste »Hood*. Na podlagi teh sprememb bo dovoljeno prizadetim trem državam sledeče število velikih bojnih ladij: Angliji 20 ladij s 582.050 tonami, Zedinjenim državam 18 velikih bojnih ladij s 525.850 tonami in Japonski 10 velikih bojnih ladij s 313.300 tonami. 7 Vsled doseženega sporazuma glede vojnih mornaric so si konferenčni krogi naj-poglavitnejših držav oddehnili in na konferenci je bilo nastalo veselejše razpoloženje. To razpoloženje pa so pokvarili francoski odposlanci v četrtek, ko so uradno predložili konferenci francoski pomorski načrt za dobo nameravanega desetletnega »oddiha«. Francozi zahtevajo od konference, naj jim prizna pravico do 350.000 ton velikih bojnih ladij. V desetih letih, računajoč od I. 1925, namerava Francija zgraditi 10 bojnih ladij po 35.000 ton. Ta francoski načrt je napravil na vse konferenčne kroge zelo mučen vtis, predvsem na italijanske odposlance, ki so izjavili, da bo Italija, ako bo Francija vztrajala pri svoji zahtevi po 10 velikih bojnih ladjah, prisiljena staviti isto zahtevo. Tudi Amerikanci so sprejeli francoski načrt z zelo resnim obrazom in ne skrivajo prepričanja, da bo washingtonska konferenca propadla, ako bi Francija ne hotela odnehati. Posledice takega zaključka konference bi bile ne-dogledne in bi pomenile v finančnem in gospodarskem oziru pravo nesrečo za ves svet. S tem francoskim korakom je bilo zaupanje v uspeh, ki je prevladovalo na konferenci od njenega začetka dalje, prvič resno omajano. Do sedaj pa se ta korak francoskega odposlanstva smatra za nekako dejanje, ki ga je narekoval »državni ponos«, ter se misli, da bodo Francoze prepričala stvarna dejstva, tako da se bodo zadovoljili z razmerjem, ki bo nekaj manjše kot 2 (5 : 5 : 3 : 2). Dokler pa se to ne zgodi, je usoda Hughesovega načrta za skrčenje mornaric negotova. Vsled tega dejstva so začeli nekateri ameriški listi hudo napadati Francijo in ji očitati, da hoče onemogočiti uspeh wa-shingtonske konference. Na včerajšnji seji komisije za skrčenje mornaric je imel načelnik francoskega odposlanstva Sarraul govor, v katerem je nastopil proti napadom ameriških listov na naslov Francije. Sarraut je protestiral tudi proti mnenju, ki je bilo izrečeno pri razpravah komisije same, češ da dela Francija obstrukcijo z namenom, da bi preprečila sklenitev sporazuma o skrčenju vojnih mornaric. Naglasil je, da Francozi odkritosrčno želijo prispevati k takemu sporazumu, toda so nekateri predlogi, katerih Francija ne mor* sprejeti, ker ji branijo to oziri na njene ko* lonialne interese. Sarraut je naglašal, da konferenca teh francoskih interesov do. sedaj ni upoštevala. Francija ni čakal^ konference, da bi skrčila svojo vojno mornarico, kajti še prej je opustila gradnjo novih vojnih ladij. Sarraut je. zaključil, da, ni pravično zahtevati na podlagi prosto« voljnega skrčenja ameriške, japonske ii angleške mornarice, da morajo tud druge države skrčiti svoje mornarici v večji meri, kot odgovarja to njihovim posebnim interesom. Sfran K »EDINOST« V Trstu, dne 20. decei*ry3» Danska Odnošaji med Dansko in Rusijo KOPENHAGEN, 18. Socialisti so vložili na naslov ministra za zunanje zadeve Sca-veninsa interpelacijo radi pretrganja pogajanj s sovjetsko Rusijo za sklenitev trgovske pogodbe. Socialistični poslancc in bivši minister Stauning je zunanjega ministra radi njegovega zadržanja napram odposlancem sovjetske Rusije zelo hudo napadal. Minister Scavenins je izjavil, da skuša sovjetska vlada potom trgovskih pogajanj doseči, da bi jo Danska priznala, dočim nima nobenega pravega veselja skleniti trgovsko pogodbo. Ministrski predsednik Neergaard je rekel, da je bila vlada ob času pogajanj solidarna z ministrom Sca-veninsom, vsled česar ne more sprejeti resolucije, ki jo je predložil Stauning, ker vsebuje nezaupnico napram vladi. Pač pa sprejema vlada resolucijo poslanca Bror-sena. Proti Stauningu je glasovalo 81 poslancev, zanj pa 46. Glasovanja se jc vzdržalo 47 socialistov in 17 radikalcev. Dnevne vesti Italijani in Slovani. Republikanska »E-mancipazione« piše; Danes, ko so se izvršila nova nasilstva proti Slovanom, je u-mestno, da ponovimo svojo misel glede Slovanov v Julijski Krajini. Mej tem, ko slepi in živinski fašizem ob sokrivdi cbla-atev, požiga hiše Slovanov; med tem, ko največja inteligenca, s katero se ponaša nova Italija, spoštovani Giunta, neotesano naglasa, da v Julijski Krajini morajo biti le Italijani in da ne sme biti Slovanov: ponavljamo mi svoj jasni poziv na mirno sožitje obeh plemen, ki živita skupno že 4 tole tja v Julijski Krajini. Ne zazidalne bombe, ne bencin, ne florentinske sline poslanca Giunte ne morejo izbrisati zgodovine ne zatreti resnice. V Julijski Krajini so Slovani in bili so že davno po- vlogo Kantorja. Videli smo v prej, nego se je Giunta rccil in preden so fašizmu zrasli kremplji. In ker so že tukaj, ker so se — pod silo okol'ščin — morali vključiti v naše meje, jih moramo smatrati za goste naše italijanske družine. Kot civilizirani ljudje jim ne smemo dajati občutka, da nam dela gostoljubnost težave, marveč moramo delati na to, da se bodo mogli čim prej smatrati za člane iste nase družine. Slovani, ki so postali italijanski državljani, morajo imeti iste dolžnosti in iste pravice kakor drugi italijanski državljani! To ponavljamo zopet in zopet. In mislimo, da bo ustreženo resnični koristi obeh narodov edino le s politiko, ki se bo točnejši, monmo takoj pribiti, da je bila dvorana z* nedeljsko prireditev premajhna. Občinstvo se je trlo med stolicami do polovice dvoraae. Da je bil uspeh tako popolen, za to gre v prvi vrsti zasluga možu, staremu znancu in prijatelju tržaških Slovencev, Milanu Skrbinšku, Kdo se ga ne spominja iz zadnjih let delovanja tržaškega gledališča. Kakšen spomin je zapustil med nami, je pokazal prisrčen pozdrav, s katerim ga je sprejelo občinstvo, ko se je pokazal na odru. Spored sobotne proslave je bil dokaj srečno izbraa. Gospod Širok nam je v kratkih potezah orisal moža, ki je vedel vse gorje, ki tlači naš narod. Gospod Skrbin-šek je z ^b"*1 umevanjem recitiral odlomke iz »Hlapca Jerneja«, »Doline Šent-florjanske«, »Grešnika Lenarta« in nekatere druge. Globoko so vplivale besede, ki so rezale kakor nož, ter nam predočevale razmere, ▼ katerih živi naš teptani narod. Narodu Cankar ni nerazumljiv. Pianist Srečko Kumar sam je podal — kakor zna le on — Chopinovo »mrtvaško« koračnico in etudo ▼ cismoiu; ter globoko zasnovani skladbi Marija Kogoja, našega ^modernega«. Mesto obolele pevke Avrelrje San-cinove je priskočila v zadnjem hipu na pomoč g.čna Kraljeva, ki je jako častno izvršila svojo nelahko nalogo. Zbor »Učiteljske zveze« pod spretnim vodstvom g. Kumarja je zapel po Grbcu za 6erogla-sen mešan zbor harmoniziran »Gozdič je že zelen« m mogočno Forsterjevo »Z glasnim iumom s kora«. Obe pesmi sta bili sijajno interpretirani. Od zbora »Učiteljske zveze« lahko pričakujemo še lepih uspehov. Drugi dan« ▼ nedeljo, se je vršila predstava Kralj na Betajnovi«. Drama je bila vprizorjena svojčaS v slovenskem tržaškem gledattKu in se vsled tega ne bomo spuščali v podrobnosti. Omenimo naj le, da je gospod Skrbinšek izborno pogodil njegovi in- terpretaciji moža, kakršnega si je zamislil Cankar: Kantor je krut, neusmiljen nasproti vsem, ki mu hodijo na pot, mož, ki sc ne ustraši niti krvi, da le more naprej in navzgor, kamor misli da mu je začrtana pot. — Med domačimi igralci je stopal posebno v ospredje g. Sila v vlogi župnika.1 Tudi Maksovm vloga (g. Albert Širok) in; vse ženske vloge so nas popolnoma za-i dovoljile. Zapustili smo dvorano s toplo željo, da bi bila naiemu ljudstvu kmalu zopet dana prilika, da preživi take večere. Prenos praha tržaškega p—iha Gtaseppe Revere iz rima v Trst. V nedeljo ob 10 pred-, poldne se je zbrala pred južno postajo ogrom- j j na množica, da izkaže čast tržaškemu pesniku opirala na narodno pomirjenje in prisrčno sožitje med Italijani in Slovani! j GluTep^ltsSfeiTkSe^ ^M^TiT^ri^ Te pogumne izjave — kajti za tako is- ljan ^ Rima v Trst Zav se pesnik ni mogel vr-kreno in resno besedo treba italijanskemu 1 niti v Trst, kjer je zagledal L 1812. luč sveta, listu res poguma ob današnjih razmerah ker mu tega bivša, avstriisk — pozdravljamo seveda z zadoščenjem, volila, kakor bi taidi ne bUa dovolila prenosa; avstrijska oblastva niso do- Flavanje proti splošni deroči reki je gotovo težavna stvar, ki je možna edino le, kjer sta trdno prepričanje, o pravilnosti ciljev in trdna, neomajna volja, da se premagajo nasprotujoči, sovražni valovi. Samo besedo o >gostih« in ^gostoljubnosti« moramo odkloniti, najodločneje, ker je v navzkrižju z dejstvi in zgodovinsko resnico. Tudi spisi raznih tržaških italijanskih piscev in zgodovinarjev pričajo, da je naše ljudstvo tu od davnine, stoletja, da je pristen domač, avtohton živelj: da je torej sogospodar, ne pa gost na tej zemlji! V svojem hvalevrednem stremljenju po po-mirjenju med obema plemenoma, po mirnem sožitju, po normalnih razmerah, dostojnih civilizirane države, mora sEman-cipazione< napravili Še korak dalje: priznati da je naše ljudstvo tu starodaven in polnoveljaven domačin. Saj ravno trditev, da smo mi tu le gostje, ki nas le trpe v božjem imenu, je eden srditih valov v tisti deroči reki. Tudi dejstva, ki ima svoj koren globoko v davnini in je zgodovinsko neoporečna resnica, — da ima namreč nas živelj neoporečno pravico do samo svojega življenja na tem ozemlju, tudi tega dejstva no morejo izbrisati nobena užigalna bomba, noben bencin in nobeni — kremplji* Tu nc dovoljujemo mi fiobenih koncesij, ker je ta resnica posvečena od zgodovine. Tudi do tega - pripoznanja mora priti, kdor res želi miru v tej nesrečni j ^ Orožje deželi. ti ^akor je taksativno določeno v lastnem od- Proslava tretje Cankarjeve obletnice v j iDku od 6. jdb tf20, ter se opozarja, da se Skednju. Kar je bila Izraelcem v puščavi. ima material, ki se najteva pod Ste v. 4 in 5 mana, to je bila za nas tržaške Slovence' prvega člena izroditi tekom treh o: ustrelil je enkrat v zrak. Kmalu nato so se zaslišali drugi štirje streli. Kdo jih P ustacbi? Tega nista vedela povedati dva kr. stražmka, ki sta kmalu potem ustavila kočija na vogalu ulice S. Giovanni in tekališča V. E. ffl. Ker se je misklo, da so streljali možje iz kopje, so bili preiskani. Toda ne pri njih in ne v kočiji se ni našlo orožje. Vsi trije so bili aretirani m od-rl^pi na policijo, kjer so jih spravili v ipeh- amro. r ka žavno partijo Walkirije. Podobno velja glasovne tudi o Sieglimfi gospe Ruskowske, naše znanke od prejšnjih nastopov. V igralskem oziru zaslužita obe resnično pohvalo; poznalo se je, da sta se poglobili v svoje uloge. Tretja ženska uloga, boginja Fricka, je bila v; rokah gospe Ferluga-Tommasi, ki nam je i i glasovno i mimično bila v svoji dasi krajši vlogi zelo simpatična prikazen. Med moškimi pevci se je najbolj odlikoval basist gosp. Lu-dikar kat Wotan. Poznamo ga od prej in ne moramo druzega ko zopet povdarjati njegovo fino petje ni lepo igro, vredno mogočnosti in boranstvenosti prvega germanskega boga. Njegov fin glas je zlasti v ognjenem čaru» na koncu 3. dejanja prišel do prave veljave. Ulcgo surovega Hundinga je pel in igral gosp. Fabbroni, zelo dober basist, ki je tudi fino zadel ulogo grobega in objestnega človeka. Tenorist gosp. Maestri kot Sieginund je ne samo prijeten pevec, ki mu glas obdarjen ne le z junaškimi potezami, zahtevanimi od Wagnerja, ampak tudi s potrebno lirično mehkobo, je bil tudi igralsko dober, zlasti v drugem dejanju. Tudi manjše pevske vloge raznih Walkiriji-nih lovarišic so bile hvalevredno izvajane. Ako še pripomnimo, da j*e bila scenerija zelo dobra, zlasti z ozirem na nemoderno tehnično opremo odra, zaključujemo z veseljem, da je bila predstava prvovrstna. To je pokazalo tudi občinstvo, ki je z burnimi aplavzi solistom in kapelniku izrazilo svoje vsestranske priznanje, kar je vzpodbujalo sodelovalce da so od dejanja do dejanja čim dalje bolje izvajali svoje uloge. Gledališče je bilo nabito polno. Tako tudi pri reprizi v nedeljo, ki je bila z istim navdušenjem sprejeta kakor primijera. Danes tretjič *Walkirija» in sicer ob 20. uri, kakor je odločilo podjetje z ozirom na dolgost predstave. — POZOR! Srebrne krone fn zlato nc vaf^fllilr cenah plačuje edini grosist Beliči; Vita, Vi Madonnina 10, J. ia 38 /!mnice POSTELJE iz trdega lesa L 100.-40.-—, vzmeti 55.—, ponoćne om&uc*:, chif* lonier, vse novo, prodam zelo ugo£i»c. Fon-deria 12, I. desno. 53 BIOGLOBIN, najboljše krepilno stedslro za slabokrvne ženske in otroke. Leics«v* prvovrstno ribje olje se dobiva v le^r«' 7 11. Bistrici. 62 Zobozdravnic Dr. C. Fontana Trst Piozzn Goltlonl 11. II POZOR! Dana nam jc bila priložnost, da proslavimo moža, ki ni samo obogatil našo literaturo, temveč darovni svojemu narodu in raznesiua priprave, naj že bodo ali ne, dittMril ter slična raznesila). Končno aa opozarja na to, da predvidevata n dokon-ćunem zajuttyrkov?.nju, < jaz vam prepuščam rvojo hišico in upam, da se boste dobro počutili v njej. Vse malenkosti, ki jih moram Še u-rediti, bom pred odhodom itak razložil vaši hčerki. > ♦Vi nas torej zapuščate, gospod Filip in odhajate na morje? Prijetno mora Siti jx>tovati in si ogledavali lujc dežele — veliko prijetne-je kot fić&ii doma. Kcdaj nameravate oditi? * i Danec zveCcr grem v Amsterdam,» je odvrnil Filip, «da se razgovorim radi ladje. Toda najbrže se pred odhodom še povrnem.» cAh, vi se še vrnete? Da, da. — morate ie prešteti denar--o, bodite brez skrbi, dobro bomo pazili nanj. Kje pa imate shranjeno, go-pod Vanderdecken?-> -To Jo ter* vala K/orlra — ne dovoli, da bi se dom ji povem Najkasneje v treh tednih spet vidimou» ... «Oče,» je raki* Amina, «županu ste obljubili, da pridala posedat njegovega otroka; čas je, da se odpravile.» -Da, da, vse ob pravem času; toda preje moram še iHfr*8 mnenje gospoda Filipa — pred odhodom mi ima še mnogo za povedati. » Filip se ni mogel ubraniti smeha, če se je spomnil, kaf aa je pripetilo, ko je zdravnika prvič poklical a«nkaj; toda s spominjanjem tega dogodka aa je združila misel &e na nekaj drugega, kar ma Je znova; zasekalo rano v že itak razbolelo arec. Amina, ki je vse vede^, kaj sc odigrava t dušah njenega očeta in Filipa, je prvem« prinesla klobuk in ga odpeljala k vratom. Mynl»eer Poots sicer ni bil preveč zadavala* s hčerino mislijo, a je bd obenem že navajen vdati se njeni volji, vsled česar je tudi ubogal in se napotil k županovemu otroku, ■ - ' - Tore) taka kmalu, Filip?ga je vprašala to, da pustil Amina in ae vrnila v sobo. «Da, Amina; takoj moram odriniti, toda tipam, da sa pm končnim odhodom še vrnem. Če se m to ae agodi, vam za vsak sluCaj Borana ooroilla. Trst, dne 19. decembra 1921. Taja vakrta aa tržaškem trga; ogrske Uroke...... avstrijsko-nemške krone . češkoslovaške krone . • dinarji....... • lejl marke........ dolarji francoski franki • . • švicarski franki . . . a'jgleški funti papirnati angleški funti, zlati . napoleoni ....... —. 3. —.40. 27 30. 34—-16.50. 11.90. 21.75 174 50. 425.—. 91.10. 111.—. —.8 20 3.20 --.46 — 28.25 — 35. - — 17.75 — 12.90 — 22.— -175.50 —430.— — 91 60 —114.— *27 »8.37 Mali oglasi LISTNICA se je izgubila v nedeljo od Sv. Ane do Sv. Jožefa. Pošteni najditelj naj si obdrži denar ter fo prinese na naslov, ki ga dobi v upravništvu. 2317 Trgovska hiša na «ajprometnejši iitid mesta Maribora, 2 v< lika lokala, pripravita vsako trgovino, 3 stanovanja, 2 kleti skladišče, lepo dvorišče, oba lokala in eno stanovanje kupcu takoj na razpolagu se po primerni ceni pro^a. Ponudbe na Antoc Spar.inger, delikatesna trgovina, Maribor, Jurčičtva ut 11. Srebrne krone ln zlato plačujem po nnloKIlh ALOJZIJ PM Trst, Piflzzo GariDaldf it. i (prej Barriera) Hlift se proda v Podgradu St. 21 sredi vasi, z lepim dvoriščem . pripravna za gostilno (ki je že obstojala). Zraven hiše se nahaja 28 parcel njiv in travnikov, 5 gozdnih delov in nekaj pravice dedščine do še nerazdeljenega gozda in pašnikov. Pojasnila daje Ivan .Jagodnik v Podgradu št. 6. 2316 DEKLE, Slovenka, mlada, začetnica sc išče za vsa hišna dela v vili. Naslov pri upravništvu. 2302 ZA RAZKUŽENJE na gobcu in parki jih obolele živine in za preprečitev te bolezni priporoča izkušeno sredstvo lekarna v II. Bistrici. 2193 KnJSmrnost In mMlnast Mcfrtao glrif-«*** G. Verdi. Letošnja sezona se je otWST s predstavo Wagner*ve glasbene drame «Wa1kirija > v soboto dne 17. tm. Kolikor iz tega razveseljivega dejstva toliko iz ostalega programa sezone prav upravir čeno in iz stafišča umetnosti tud, * ^duše- niem sklepamo, da kote podjetje O. Loyncb priskrbeti tržaškemu Vi imate sorodnike, ne?» . «Le enega strica, ki je zelo bogat «n brez otrok, a nam ni skoro nič pomagal v naši bedi. Njemu ne dolgujem mnogo zahvale, in on živi sam zase. Na vsem svetu živi zame le eno bitje, ki prebiva sedaj v mojem srcu, to ste vi, Amina. Zeka, da vkfite ▼ meni brata — in tudi jaz vas bom ljubil vedno kot najdražjo mi sestro.« Amina )e molčala. Filip je vz«l iz vrečice še nekaj denarja za na pot, nato je zaprl skrinjo in predal in oddal ključe Amini. 2e jo je hotel nagovoriti, ko je začul trkanje in v sobo je stopil menih Seysen. POZOR AMERIKANa! Proda se posestvo obstoječe iz dveh enonadstropnih hiš, (v eni sc nsihaja staroznana, dobroidoča gostilna) gospodarskega poslopja, njiv in dveh vrtov, od katerih eden je urejen za gostilno. Gostilna se nahaja tik farne cerkve v večjem kraju ob Železnici. Ponudbe pod ^Ugodna prilika« na upravnišlro lista. 2241 POPOLNOMA nov voziček, močan, na 4 peresih, pripraven za mesarje ali družino, ima na prodaj Alojzij Vagheka, vrvar v Postojni. y 2292 17 LETEN mladenič, s trirazredno meščansko šolo, želi vstopiti v kako trgovino. Rozzol, Moiino a vento 32. , 2305 HIŠA z osmimi prostori, hlevom, in vrtom z vodo, se proda. Skedenj 991. 2307 KUPUJEM dnevno cunje čiste, bele in barvane, morsko travo in žimo, kakor tudi volno vsake vrste ter plačujem po najvišjih cenah. Cohen, Solitario 1. 67 HIŠA, v Nabreiini št. 263, ob glavni cesti, blizu postaje, obstoječa iz 2 sob, kuhinje, kleti z vrtom in dvoriščem, se proda za L 14.000. Pojasnila se izve istotam. _2310 Proda se toli na Bledu v najlepšem letovišču Slovesmoderno zid.in f) Hotel (Pilulom) z vrtom in verando. 11 lepih sob. 9 popc&oiiia opremljenih z lepim pohištvom, 4 velite kleč!, pripravne za trgovino z vinom ter veliko in dobro l;c!r:lco. 3) HiSa x dobro vpeljano ^^uino z meianlm bligots s 4 obsežnimi trgovskimi lokali z inveiitE.jtm in » nadstropju » 3 stanovanjskimi prostori, s p-itiklinaml in vrtom za zelenjavo. Hotel in hiša in3ćf4 vodovotf in električno razsvetljavo ter stojita sku;«J Urill-žču cest in na prometnem kraju v nepoorcdiil bii/ini kolodvora in jezera. Cena zmerna. Resne ponudbe na : A. Vidmar. M >feJJ»na. na: BtaisfStMv« «ssta II* 9- mi) Zastopstvo z« Julijsko Krajino Kroiinn« Nergcnitstn — ^aO Via Uh Pdciiio M KUNIN zlatičine, lisičje, dihurjeve, vidrke, jaz-bečeve ter zajčeve KOZ KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, D. 50! lij STEKLENE SIPE vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan it. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 55 plačuje po najvišjih cenaii. D. WINDSPACH, Trst, Vi.- Cesare Battisti (Stadion) št. 10, li nadstr. S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest o smrti naše preblage, iskreno ljubljene soproge in matere, gospe ZAHVALA. Povodom smrti naše iskreno ljubljene soproge in mamice katera je danes, 17. t. m., ob II. uri zjutraj Bogu vdana preminula. Pogreb se bo vršil v ponedeljek, 19. t m., ob 10. uri zjutraj. Veliko Ubeljsko, 17.12.1921. „ Kari Premrov, soprog. Kari, Filip, Franja, Slavica, Gustica, Janko, otroci. Vsi ostali sorodniki.