Letnik XX)X. MLADiNSK! SEMtNAR ..ALPE-JADRAN' po 19 !etih še vedno niso izpolnjeni V Kranjski gori je bi! v dneh od 16. do 11. avgusta 3. mednarodni mtadinski seminar „Aipe-Jadran", no katerem so se zbrati predstavniki mtedinskih organizacij iz Siovenije, Furtanije-Jutijske krajine ter Koroške. Prvi tak seminar je bit teta 4972 na Koroškem (Ptiberk) in tani mu je stediia podobna prireditev v Furtaniji (Orado), medtem ko je bita tetos gostitetjica Siovenija ter je pokrovitetjstvo nad seminarjem v Kranjski gori prevzeta repubtiška tajnica za kutturo in prosveto Eia Utrih-Atena. Na seminarju v Kranjski gori so predstavniki mladinskih organizacij iz ireh sosednih dežel razpravljali predvsem o družbenopolitičnem sistemu SFR Jugoslavije ter njeni zunanji politiki, široko pozornost pa so razumljivo posvetili tudi vlogi in delu mladinskih organizacij ter problemom, k zadevajo vse tri sosedne pokrajine, kot so sodelovanje mladih in še posebej položaj narodnih manjšin in njihovo šolstvo. Problematiko in današnje stanje manjšinskega šolstva na Koroškem je udeležencem seminarja obširno prikazal vodja manjšinskega šolskega oddelka okrajni nadzornik Rudi Vouk. V svojem orisu zgodovine koroškega šolstva s posebnim ozirom na Slovence je kot pozitivno spremembo omenil odredbo o dvojezičnem šolstvu iz leta 1945, ki pa jo je protiustavni odlok deželnega glavarja Wedeniga iz leta 1958 .preluknjat", ko je omogočil odjave od pouka slovenščine. Kakšne posledice je to imelo, je nadzornik Vouk dokazal s statističnimi podatki: v šolskem letu 1950-51 je bilo še 6608 slovenskih učencev, v šolskem letu 1960-61 pa le še 3562, tako da ni mogoče govoriti o normalnem razvoju, marveč je to sad germanizacije. Za današnje stanje je reterent navedel podatke iz zadnjega šolskega leta. Na območju, za katero velja manjšinski šolski zakon, je bito na ljudskih šolah od skupno 9427 otrok le 1372 otrok, to je 14,55 "/o, 372.000 žrtev DRUGE SVETOVNE VOJNE V AVSTRiJ) Na podlagi skoraj trideset-ietnih ugotovitev in cenitev je sodeiavec vojnoznanstve-nega inštituta na Dunaju dr. Manfried Rauchensteiner izračuna) nasiednjo biianco druge svetovne vojne v Avstriji: 470.800 padiih ter 76.200 pogrešanih vojakov, 65.459 umorjenih Židov, 35.300 drugih žrtev nacističnega nasiija ter 24.300 pobitih civiiistov — skupaj okrogio 372.000 žrtev, to je 5,58 odstotka ceiotnega prebivaistva predvojne Avstrije. prijavljenih k pouku slovenščine; na glavnih šolah tega ozemlja je bilo k pouku slovenščine prijavljenih 146 šolarjev, nadaljnjih 233 otrok pa je slovenščino izbralo alternativno k angleščini; na zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu je bilo v 17 razredih skupno 434 dijakov in dijakinj. Poleg tega je govornik še omenil, da na 17 od skupno 89 šol, za katere velja manjšinski šolski zakon, v zadnjem šolskem letu ni bilo nobenih prijav k pouku slovenščine. izrecno je nadzornik Vouk v svojem referatu poudaril, da 19 let po podpisu avstrijske državne pogodbe bistveni deti člena 7 še vedno niso izpolnjeni. Pri tem je opozoril na delovanje nemškonacionalistič-nih krogov, kritično pa je ocenil tudi pristojne državne dejavnike, ki jim razne komisije in komiteji očitno služijo le za zavlačevanje reševanja odprtih vprašanj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Nedvoumno pa se je nadzornik Vouk izreke) tudi proti ugotavljanju manjšine ter poudaril, da takega ugotavljanja državna pogodba ne predvideva in ga ne smatrajo samo koroški Slovenci za protiustavno, kajti .pravice, ki izvirajo iz mednarodnih pogodb, ne morejo biti odvisne od tega, ali so večini po volji ali ne". Zanimiv je bil tudi prikaz slovenskega šolstva v Italiji. Na Tržaškem in Goriškem imajo trenutno 38 otroških vrtcev ter 51 ljudskih 10 srednjih šol, ki jih skupaj obiskuje okoli 5000 slovenskih otrok. Vendar pa slovenska narodna skupnost s tem ne more biti zadovoljna. Zahteva predvsem ustanovitev slovenskih šol v videmski pokrajini (kakor znano, Italija beneških Slovencev uradno sploh ne priznava), nadalje enotno upravo manjšinskega šolstva, priznavanje diplom, pridobljenih na visokih šolah v Jugoslaviji, ter ureditev stolice za slovenščino v Trstu. V primerjavi s položajem Slovencev v Avstriji in Maliji pa je bistveno drugače izpadlo poročilo, ki ga je podal zastopnik italijanske mladine v istri. Dejal je, da je manjšinsko šolstvo v Jugoslaviji zadovoljivo urejeno, edini problem za italijansko narodno skupnost predstavlja pomanjkanje profesorjev italijanske narodnosti na višjih šolah. PREDSEDNtK SR SLOVENiJE SERGEJ KRAiGHER: tTre/en poioža/ ;e pogro; za poMhko dobrosoaedairjTj odnosov V Pianini pri Sevnici je biia minuto nedeijo veiika svečanost ob 30-ietnici osvoboditve tega kraja in hkrati prosiava 30-ietnice ustanovitve stavnega Kozjanskega odreda. Stavnostni govornik je bii predsednik predsedstva SR Siovenije Sergej Kraigher, ki je spomnii na strahote v dobi nemške okupacije ter na junaške podvige med narodnoosvobodiino borbo, ko je biio vse Kozjansko partizansko oporišče. Obširno je spregovori) o probie-mih kmetijstva in o prizadevanjih za hitrejši razvoj manj razvitih območij, ob koncu pa opozori) še na pereče mednarodne dogodke. V tej zvezi je posebej nagtasit: ..Zaradi razvoja dogodkov v svetu in v neposredni naši soseščini v Sredozemtju ne moremo biti ravnodušni za pojave nasiija neofašistov aii neonacistov v sosedni Matiji in Avstriji ter za neodiočnost viad teh držav pri onemogočanju njihovega deto-vanja." „V bitateratnih odnosih s sosednimi državami je trajna konstanta naše potitike vedno bita urejanje in reševanje skupnih interesov prebivaistva sosednih držav, pri čemer meje ne smejo in ne morejo biti ovira," je poudarit predsednik SR Siovenije. .Praksa naših odnosov je jasno potrdita pravitnost, reainost in obojestransko koristnost take potitike. Pogoj za njeno trajnost in stabitnost doseženih rezuitatov pa je seveda urejen poiožaj manjšin tako, da v resnici predstavtjajo most in ne kamen razdora. Težko si je namreč zamistiti ptodno sodeiovanje med sosednimi državami, če so pripadniki narodnih manjšin diskriminirani v svojih čioveških pravicah, če predstavtjajo državtjane drugega reda in če so izpostavtjeni statnim pritiskom asimitacije." Staiišče koroških Siovencev gtede tako imenovanega „koroškega omizja" Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem sta v svojem lastnem imenu, pa tudi v imenu ostalih slovenskih organizacij in časnikov odgovorili deželnemu glavarju Leopoldu Wagnerju na njegovo pismo Vprašanja razvoja človeštva Okoli 5000 delegatov iz 127 držav sveta se je zbralo v romunski prestolnici Bukarešti na svetovni konferenci o prebivalstvu, ki poteka pod pokroviteljstvom Združenih narodov. V svojem pozdravnem govoru na otvoritveni svečanosti je romunski predsednik Nicolae Ceau-sescu poudaril pomen tega velikega mednarodnega zborovanja, ki se bavi s problemi svetovnega prebivalstva. Dejal je, da je vprašanje svetovnega prebivalstva, povezano z vprašanji lakote in razvoja, ena izmed ključnih zadev, s katerimi se bo moral svet ukvarjati cela desetletja. Osnovno vprašanje — kakor je dejal predsednik Romunije — je premostitev ločitve sveta med razvitimi in nerazvitimi deželami, kjer ljudje trpijo glad in pomanjkanje. Narava je dovolj bogata, če jo človeštvo zna podrediti svojim resničnim koristim in poiskati v njej vire za svoje preživljanje in napredovanje. Kako velikanski in zapleteni so problemi, ki jih postavlja pred današnje človeštvo tako imenovana .populacijska eksplozija", kaže že naslednjih nekaj številk: Sredi leta 1973 je živelo na svetu 3,8 milijarde ljudi, konec tega stoletja, torej v dobrem četrtstoletju, pa se bo svetovno prebivalstvo pomnožilo že na 7,8 milijarde ljudi. To bi bila že dobra polovica tistih skrajnih 15 milijard ljudi, ki bi jih naš planet .zdržal", če ne bo prišlo do kakšnega epohalnega tehnološkega premika. Pri .populacijski eksploziji" pa je posebno zaskrbljujoče dejstvo, da najbolj .eksplozivno" narašča prebivalstvo prav v tistih predelih sveta, ki so najbolj zaostali in kjer najbolj primanjkuje živil, da niti ne govorimo o socialnih, kulturnih in tehničnih pridobitvah človeštva. Več kot polovica svetovnega prebivalstva, namreč blizu 2,1 milijarde ljudi, živi v Aziji; v Evropi brez Sovjetske zveze jih živi 466 milijonov, v Afriki 354 milijonov, v Severni Ameriki 327 milijonov, v Južni Ameriki 195 milijonov in v Oceaniji 20 milijonov. Najbolj obljudene države na svetu so Kitajska (787 milijonov), Indija (550 milijonov), Sovjetska zveza (245 milijonov), Združene države Amerike (207 milijonov) in Indonezija (125 milijonov prebivalcev). Če bo obdržala zdajšnji prirastek, bo imela Indija čez 15 let že milijardo ljudi. Ob teh številkah je razumljivo, da se veča število držav, ki zastopajo mnenje, da je sedanja stopnja rasti prebivalstva prehuda, nevarna in da jo je zato treba omejiti. Take težnje prevladujejo v tako imenovanem zahodnem svetu in predvsem v mnogih azijskih deželah na čelu z Indijo, medtem ko socialistične ter afriške in latinskoameriške dežele poudarjajo, da je poglavitni problem tretjega sveta v zaostalosti in revščini, naraščanje prebivalstva pa pride šele na konec seznama. Iz takih povsem različnih izhodišč bo tudi na konferenci v Bukarešti zelo težko najti skupno pot. Kje bi io bilo treba iskati, je v svoji poslanici, ki jo je poslal konferenci v Bukarešti, nakazal jugoslovanski predsednik Tito. Poudaril je, da so vprašanja gospodarskega in socialnega razvoja in prebivalstva neločljivo povezana. .Odstranjevanje političnih in gospodarskih vzrokov, ki ogrožajo mir in neoviran razvoj, je trajni in skupni interes celotnega človeštva, zato je treba odločno reševati vprašanja lakote, kronične bede, nezaposlenosti, bolezni in neznanja. Šele v takem svetu bodo ustvarjeni pogoji, da vsak narod v popolni svobodi in neodvisnosti in s sodelovanjem z drugimi narodi razvija vse svoje vire za skladen socialni in gospodarski razvoj in za zmanjšanje gospodarskega prepada, ki loči človeštvo." Gospodarski in družbeni napredek pa bi bilo po mnenju jugoslovanskega predsednika mogoče pospešiti le z uveljavljanjem in humanizacijo demografskih procesov in s tem, da bi narodom zagotovili potrebno znanje s tega področja. oziroma vprašanje glede sodelovanja pri tako imenovanem .koroškem omizju". .Spričo velike aktualnosti manjšinske problematike na Koroškem smatramo za neopustno, da se okvir, v katerem naj bi se vršil no-tranjekoroški dialog in njegova obveznost določita čim bolj točno že pred začetkom razgovorov," poudarjata obe osrednji organizaciji koroških Slovencev. Zato od deželnega glavarja želita obvestilo, kako si zamišlja urediti .neprisiljeno" koroško omizje, katere stranke, društva in posamezne osebnosti, s kakšno pravico zastopanja in s kakšnimi kompetencami so bile poleg Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem vprašane glede sodelovanja in bodo vabljene k omizju ter v koliko bodo dosežki omizja služiti koroški deželni vladi kot osnova za reševanje odprtih manjšinskih vprašanj, v kolikor le-te spadajo v kompetenco dežele. .Načelno pa sta Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem vsak čas pripravljena," je rečeno v pismu deželnemu glavarju, .da se s koroško deželno vlado in s strankami, ki so zastopane v koroškem deželnem zboru, pogajata o možnosti reševanja odprtih vprašanj v zvezi z določili v zaščito slovenske narodne skupnosti na Koroškem in konstruktivno prispevati k njihovi rešitvi." O Kdor ob iem jasnem in načelnem stališču govoriči o nekem „ping-pongu", s tem samo pokaže, da v zvezi s .koroškim omizjem" ni imet poštenih namenov. 23. avgusf 1974 Še niso izkoriščene vse možnosti v gospodarskem sodeiovanju med Avstrijo in Jugosiavijo Kakor smo kratko poročali že v zadnji številki našega tista, je bita na tesnem sejmu v Celovcu ob .Jugoslovanskem dnevu* posebna tiskovna konterenca, na kateri so predstavniki gospodarskih zbornic Stovenije in Hrvatske spregovorili o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Avstrijo. V na-stednjem povzemamo nekaj misli iz izvajanj predsednika gospodarske zbornice Slovenije Andreja Verbiča, ki je opozoril na nekatere značilnosti v medsebojnih gospodarskih odnosih. Menil je, da predstavlja sodelovanje obeh jugoslovanskih republik na celovškem sejmu nov kamen v mozaiku prizadevanj Jugoslavije po tesnejšem gospodarskem sodelovanju s sosednimi deželami. .Čeprav so znana dejstva o nujnosti tesnega in ustreznega gospodarskega sodelovanja med gospodarstvi sosednjih dežel," je naglasil predsednik Verbič, ,pa moram izraziti željo, da dosedanje oblike povezovanja pospešimo z novimi oblikami dolgoročnejšega in kvalitetnejšega medsebojnega sodelovanja, ki naj prispeva k boljšim sosedskim odnosom držav in narodov, ki v teh deželah prebivajo. Še posebej želim, da bi se gospodarsko sodelovanje v trikotu alpskih dežel kar najbolj razvilo, saj to končno predstavlja tudi zagotovilo za uspešno sodelovanje na vseh drugih področjih.* To bi bit velik prispevek politiki medsebojnih odnosov in pobuda za dobro sodelovanje z vsemi drugimi deželami, je dejal predsednik Verbič, ki pa je hkrati poudaril, da sodelovanje na gospodarskem področju ni edino, ki lahko prispeva k dobremu medsebojnemu sodelovanju, ampak da so za to nujni elementi tudi v siceršnji politiki medsebojnih odnosov. Tukaj je imel predsednik Verbič nedvomno pred očmi tudi sodelovanje političnega značaja, saj je posebej opozoril na dejstvo, da je skupščina SR Slovenije ob koncu minulega leta sprejela resolucijo o ekonomskih stikih s tujino, ki posveča posebno pozornost razvijanju obmejnega sodelovanja in v kateri je izrecno poudarjeno, da ima .politika vsestranskega obmejnega sodelovanja ne le svoje pomembno mesto v evropskem popuščanju, temveč tudi v politiki dobrih sosedskih odnosov in pri vzpodbujanju razvoja naših narodnostnih manjšin v sosednjih deželah in narodnostnih manjšin v SR Sloveniji". Ko je govoril o oblikah gospodarskega sodelovanja, je predsednik gospodarske zbornice Slovenije menil, da današnja stopnja sodelovanja gospodarstva poleg klasič- ne blagovne menjave vedno bolj terja tudi sodelovanje na drugih področjih, kot so razvoj tehnologije, skupne investicije, industrijska kooperacija itd. Gre skratka za izmenjavo izkušenj In tako povezovanje, ki naj pomaga k boljšemu in ustreznejšemu izkoriščanju prostih zmogljivosti tostran in onstran meje, je dejal predsednik Verbič, ki je obžaloval, da ob teh vprašanjih ni bilo storjenega dovolj in da niso bile izkoriščene vse možnosti, ki so objektivno prisotne v obeh gospodarstvih. Po njegovem mnenju si bo treba v prihodnje bolj prizadevati za dolgoročno usmerjen razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanja in predvideti tudi nove konkretne ukrepe, ki bodo tako sodelovanje pospeševali. Pri tem je opozoril na razne projekte, ki bi pospeševali mednarodno delitev dela, na skupno znanstveno, tehnično in razvojno sodelovanje, skupna vlaganja v podjetja na obmejnih področjih, na industrijsko in tehnično sodelovanje ter skupna vlaganja v obmejne prometne, energetske in druge infrastrukturne objekte; prav tako pa bi bilo treba pospešiti sodelovanje tudi na področju turizma, zlasti kar zadeva skupne investicije in izgradnjo raznih objektov ob meji. Med podjetji iz Avstrije in Jugoslavije je sklenjenih okoli 40 pogodb najrazličnejših oblik sodelovanja. Zelo pomembno dejstvo predstavlja sodelovanje na področju proizvodnje, zato so še naprej predmet proučevanja možnosti industrijskega sodelovanja na področju proizvodnje kooperacije, uporabe prostih proizvodnih zmogljivosti v Jugoslaviji in vlaganje tujega kapitala v skupna podjetja. Po panogah so v cilju kooperacije vzpostavljeni kontakti med partnerji iz Avstrije in Jugoslavije v naslednjih panogah: kovinsko-predelovalna 11, kemična 4, elektro 3, metalurgija 2 in gradbeništvo 1; zanimanje za koriščenje prostih proizvodnih zmogljivosti pa je izrazilo 46 avstrijskih podjetij, pri čemer je največ zanimanja za sodelovanje v kovinski industriji. Ob koncu leta 1973 je bito po uradnih podatkih med avstrijskimi in jugoslovanskimi podjetji sklenjenih 26 sporazumov o dolgoročni proizvodni kooperaciji. Vendar je predsednik Verbič ugotovil, da kažejo av-(Aonec nd d. str%wt) posmoKapsvmt WASHINGTON. — V Beli hiši napovedujejo, da bi novi ameriški predsednik Ge-rald Ford utegnil proti koncu tega leta odpotovati na večdnevno turnejo po nekaterih zahodnoevropskih državah. V teh krogih menijo, da bi predsednik Ford obiskal Veliko Britanijo, Francijo, Zvezno republiko Nemčijo in Italijo. Do tega naj bi prišlo še pred napovedanim obiskom na Japonskem ali pa šele po njem. BUKAREŠTA. — Pod pokroviteljstvom Združenih narodov poteka v Bukarešti za dva tedna predvidena strokovna konferenca o prebivalstvu, ki jo je odprl glavni tajnik OZN Kurt Waldheim, sodeluje pa 135 držav iz vseh delov sveta. Konferenca si je zastavila težavno nalogo, da prouči in izglasuje svetovni akcijski načrt, ki so ga pripravili v Združenih narodih in ki naj bi predstavljal podlago za reševanje problemov, ki se postavljajo v zvezi z naglim naraščanjem svetovnega prebivalstva. Da gre pri tem za izredno zapletena vprašanja, glede katerih vladajo v posameznih delih sveta povsem različna in celo nasprotna si stališča, je pokazala že mednarodna mladinska konerenca o vprašanju prebivalstva, ki je teden prej zasedala v Bukarešti. Politične in ideološke razlike med posameznimi delegacijami so bile namreč tako velike, da je bila konferenca večkrat v nevarnosti, da se razbije. ATENE. — Zaostritev položaja na Cipru postavlja v obseg možnosti vsekakor tudi neposreden oborožen spopad med Grčijo in Turčijo. Zato v političnih krogih tudi že delajo .račune" o vojaški moči ene in druge strani. Redna grška armada šteje 160.000 mož, poleg tega pa so vpoklicali še 215.000 rezervistov. Pehota šteje 120.000 mož, ima 650 tankov (največ ameriške proizvodnje), ki pa nimajo protitankovskih raket. Grško letalstvo ima 22.000 mož in 225 letal, prav tako ameriških. Grška mornarica pa ima 18.000 vojakov, 7 podmornic, 13 rušilcev in 17 torpednih ladij. Pod grškim poveljstvom je tudi 12.000 pripadnikov nacionalne garde ciprskih Grkov. Na .nasprotni" strani je položaj naslednji: turška armada šteje 445.000 vojakov in po potrebi lahko mobilizira še 800.000 rezervistov; pehota ima 360.000 vojakov in 1400 tankov (istih tipov kot Grčija), ki pa imajo tudi protitankovske rakete; letalske enote štejejo 50 tisoč mož in 228 letal, medtem ko ima mornarica 40.000 mož, 15 podmornic, 14 rušilcev in 25 torpednih ladij. KRANJSKA GORA. — Prejšnji petek so v Kranjski gori odprli nov Kompasov hotel visoke A kategorije, ki je največji hotel na Gorenjskem in med največjimi v Sloveniji sploh. Ima namreč 155 sob s kopalnicami oziroma 280 ležišč, restavracijo s 400 sedeži, pokrit plavalni bazen s toplo vodo, štiristezno avtomatsko kegljišče, dve savni, trim sobo in frizerski salon. Razen tega ima hotel še ice bar, aperitiv bar, točilnico, v vsakem nadstropju so družabni prostori z biljardom in manjšim dnevnim barom, v zgornjem nadstropju pa manjši disco klub, do začetka glavne zimske sezone pa bo gotov tudi nočni bar, v katerem bo glasba in program. V ogrevanih garažah hotela je prostora za 80 do 120 avtomobilov, na parkirnem prostoru pred hotelom pa še za 100 avtomobilov. Za znano slovensko zimsko-športno središče je novi hotel velika pridobitev, pri tem pa je zanimivo, da je že ob otvoritvi bilo 90 odstotkov hotelskih zmogljivosti rezerviranih za letošnjo zimsko sezono. MANILA. — Strahotne povodnji na filipinskem otoku Luzon so prizadejale več kot pol milijona ljudi ter zahtevale tudi že več človeških življenj. Zlasti močno so prizadeta centralna območja otoka, kjer pridelajo največ riža. Ker je voda poplavila tri četrtine riževih polj, bo Filipince prizadelo pomanjkanje tega najpomembnejšega živila. WASH!NGTON. — Proračunski odbor ameriškega senata je zmanjšal predlog vojaškega proračuna za prihodnje finančno leto za skoraj 5 milijard dolarjev na 82 milijard dolarjev. Prav tako je v proračunskem zakonu tudi predvideno, da se bo do 31. marca prihodnjega leta vrnilo 25.000 ameriških vojakov, ki so zdaj v tujini. ADIS ABEBA. — Etiopskemu cesarju Haileju Selasiju so odvzeli skoraj vsako dejansko oblast. Vojaški odbor je namreč razpustil tri pomembne organe cesarske vladavine: kronski svet, posebni cesarski vojaški svet in posebno sodišče. Razpustitev teh pomembnih vzvodov cesarjeve oblasti je sledila zaporednim aretacijam bivših funkcionarjev in cesarjevih najbližjih sodelavcev. Mednarodni kmetijski sejem Mfels Začelo se je lefa 1878 z ljudsko veselico, danes pa spada mednarodni kmetijski sejem v Welsu med največje tovrstne prireditve ne samo v Avstriji, ampak v Evropi sploh. Letošnji sejem bo prirejen v času od 30. avgusta (ko bo prireditev svečano odprl zvezni predsednik dr. Rudolf Klrchschlager) do 8. septembra ter bo združeval skupno 211$ razstavljavcev Iz Avstrije In 26 tujih držav sveta. Za mednarodni kmetijski sejem v Welsu, ki ga prirejajo samo vsaki dve leti, so značilne številne strokovne prireditve in druge privlačnosti. Tukaj je razumljivo na prvem mestu kmetijstvo. Wels se na tem področju odlikuje predvsem po razstavah živali. Najprej je seveda treba omeniti avstrijsko zvezno razstavo rjavega (montafonskegaj goveda, ki bo predstavila okoli 270 Izbranih živali iz cele Avstrije; med njimi bo tudi krava „Gunda" Iz Predarlske, ki je s svojimi 13.000 kg mleka dosegla edinstven rekord v Evropi. Poleg tega so na sporedu še razstave konj, svinj in ovac, tako da bo sejem nudil široko paleto tovrstne dejavnosti v kmetijstvu. Med ostalimi razstavami gre prvo mesto $. avstrijskemu strokovnemu sejmu pekarstva (OBA) in 4. avstrijskemu strokovnemu sejmu mesarstva (UFA), ki bosta demonstrirala najsodobnejšo opremo obeh najvažnejših panog prehrambene Industrije oziroma obrti. Nadaljnje razstave bodo posvečene stanovanjski kulturi, gradbeništvu, pisarniški tehniki, tehniki v gospodinjstvu itd. Posebna razstava bo predstavila Gradiščansko (v prihodnjih letih pridejo na vrsto ostale zvezne dežele), veliko zanimanje pa bo brez dvoma vzbujala tudi razstava lovskih trofej Iz Sovjetske zveze, medtem ko se bodo s posebnimi razstavami predstavile tudi še Albanija, Franclja, Indija, Iran, Pakistan, Poljska, Švica In Zahodna Nemčija. Zvest svoji tradiciji pa je Wels v dneh sejemske prireditve seveda tudi v znamenju ljudske veselice, ki menda zavzema prvo mesto v Avstriji. Poskrbljeno je za najrazličnejše atrakcije tako za mlade kakor tudi za starejše obiskovalce. In ko je že govora o obiskovalcih: vsakokratna sejemska prireditev skupaj z ljudsko veselico jih privabita okoli milijon! Tudi v tem oziru sl Wels upravičeno lasti avstrijski rekord. O nedavnem seminarje OZM o manjšinah v Ohridu ter o mednarodni hon-erenci a manjšinah v Trstu smo v na-Sem iistu ie obSirno poročati. Tokrat pa ponatiskujemo is Štirinajstdnevnika sa poiitična, gospodarska in kuiturna vpraSanja ..MaSi rasgiedi" obSirno po-ročiio Take Stutarja, ki je osvetiii predvsem poiitični pomen in uspeh obeh pomembnih mednarodnih zborovanjih o manjšinski probiematiki. Uredništvo Afedndrodni srečdnji, posvečen: seddnjikg in prikodnjim dnem mdnjšin (ndrodnostnik, jezikov-nik, pd tgdi drggdčnik, tgdi večin, F: so v po/ožd;g mdnjšine) — semindr Orgdnizdcije zdrgženik ndrodov v Okridg in kon/erened v Trstg — ki Mo mogoče prikd-Zdti ne več ndčinov. V tem okvi-rg ki skgšd/i osvet/iti predvsem njgn po/itični pomen in gspek. Čeprdv imdtd oke zMrovdnp medndrodni, v okndskem primerg ce/o svetovni predikdt, jg kot rde-čd nit preprezd predvsem vprdšd-nje evropskik Mdro^Mostmi) in je-zikovnik mdn/šin, posede; pd še ocend stdnjd ndrodnosti v /ggo-s/dviji in ndšik ndroeinostnif: skgp-nosti Zd mejo sosedov. Tg ni mogoče prezreti rirdgo-cenegd prispevkd, ki so gd v Okridg dd/i prgos/ovdnsFi gde/eženci, strokovnjdki iz vrst ndšik ndroriov in ndrodnosti, v Trst« pd o k njik (ekipd se je domd/d v ce/ofi pre-se/i/d z jezerd ok trždški zd/iv) prcdstdvniki S/ovencev iz /td/ije in zlvstrife. De/ež ndšik ndroJov in ndrodnosti je M to/ikšen, vpliv /Mgosiovdns^e ndvzočnosti pd tdko okčgten, dd se je tg in tdm dvig- ni/d zdčMeng okrv. /t Mo, če ne deže/d, ki imd to/ikšno rdzno/ič-nost v svoji ndrodnostni sestdvi — čeprdv /dgos/dvijd s svojimi desetimi odstotki „mdnjšin" ni nikd-kršnd posebnost nd svetg in v Evropi posebej — ndj (d se Zdnimd/ Zd tdko vprdšdnjd? Posebej še, če sodi in če to prizndvdjo tgdi drg- ni ngjno z/o, temveč ndj id Md oMgdtitev sodoMe drgžke. Pro-motor trždške Mn/erence, predsednik trždške pokrdjine Aficke/e Zdnetti, je to ndče/o preok/ikovd/ v „od/očitev zd č/ovekd". Profdc-mi etničnik in ndrodnostnik mdnj-šin v Evropi in po svetg, ki še niso rešeni, pd tudi vprdšdnje novik Manjšina naspioh in „tukaj" god, dd je pog/ed jggos/ovdnske sdmoKprdvne drgžke nd v/ogo in mesto posdmeznikd in njegove nd-rodnosti kot ceiote origind/en in tvoren prispevek ne /e k teoriji, temveč predvsem k prdksi reševd-njd mdnjšinskik prok/emov. To je drdgocend drgžkenopo/itičnd prvi-nd okek zkorovdnj in nokenegd rdz/ogd ni, dd je ne ki pogddrjd/i. Tgdi, če Sdmokritično prizndmo, dd smo od idcd/d, ki smo si gd po-stdvi/i nd tem področju — kot de-/g ndše sdmogprdvne ce/ovitosti — mdrsikje še oddd/;eni. Drggd — d/i tretjd — skgpnd potezd Okridd in Trstd je odprtost gde/ežencev Zd kritični rdzkor vsek, včdsik temdčnik sodk,- rdzkor, ki že prerdščd v oceno, nd-rdvndnost k ndče/g, dd mdnjšind mdnjšin, ki jik pordjdjo pojdvi množičnegd prese/jevdnjd, zdkte-vdjo nov sistem sožitjd. Od/očitev zd čiovekd, je dejd/, je edino, kdr postdv/jdmo krezpogojno. Odločitev zd č/ovekd je /dkko /e tistd, ki si ndmesto /ovd Zd z/dgdno gtvdro k/dginjo postdv/jd ci/j „kiti več", kiti ko/j sdm svoj, svokodnejši v gstvdrjdnjg svoje zgodovine in zgodovine skgpnosti, v kdteri živimo ... td ci/j Zdktevd ndjprej ndče/no prizndvdnje „rdz/ičnosti" med /jgdmi, prizndnje, ki ni /e Zd-vrdčdnje kiotoškegd rdsizmd, temveč dojemdnje okstojd ndrdvne rdz/ičnosti č/oveškik kg/tgr kot prednosti in ko/ektivne okogdtit-ve, kot izkodišče zd presegdnje strdkovitik nesordzmerij, izvirdjo-čik iz nerdzvitosti in njene po/itič- ne (z/ojrdke nd medndrodnem in nd notrdnjem prizoriščg. Ocend je sevedd odvisnd od meri/ opdzovd/cd, pogojenik z njegovim izvorom (recimo mdnjšin-skim d/i večinskim), d/i izkdjdjo-čik iz drgžkenopo/itičnegd redd, v kdterem živi, iz zgodovinskik okremenitev in tdko ndprej. Ven-ddr tgdi ok ndjostrejšem kriterijg ocend srečdnjd v nokenem primerg ne pdde pod „Zddostno", predvsem zdrddi ndče/negd, vdrstvg in rdzvojg mdnjšine ndk/onjenegd iz-kodiščd — Zd vzorec smo povze/i /e eno /;7ozojijo — ki je gk/dži/d redke, d venddr nevdrne poskgse re/dtivizirdnjd d/i Zdrddi „ndcio-nd/nik interesov" ce/o zdnikdnjd okstojd mdnjšin. Tgdi če gpošte-vdmo /ormd/no v/jgdnost, ki jo Zdktevd medndrodni protoko/ — posekno v tdkik okvirik kot v Okridg — in ki /dkko prekrije s pdiino gg/djenosti tgdi ndjko/j ne-strpnd std/iščd, je ki/d tg in tdm očitnd iskrend zdvzetost Zd gsodo mdnjšinskik skgpnosti. v4/i, če povzdmemo predsedgjo-čegd nd okridskem semindrjg in vodjo jggos/ovdnske de/egdcije nd trždški konjerenci, Dimčetd Be-/ovskegd.* Težko je primerjdti tr-ždško konjerenco z Okridom, posekno spričo dejstvd, dd je semindr v ATdkedoniji sk/ied/d svetovnd or-gdnizdcijd — todd ve/iko je skgp-negd.- predmet okrdvndve in iskrend votjd, de/ovdti zd okstoj in nd-predek mdnjšin." (Dalje na 7. strani) /AS7M KNEZ /E PLEMM N^ KOROŠKEM Preteklo soboto in nedeljo je gostovala na Koroškem Jasna Knez, članica Studia za svobodni ples v Ljubljani. Ta ustanova, osnovana na izjemni požtrvovalnosti in ljubezni do plesne umetnosti ob poklicnih dolžnostih posameznih članic — vodi jo prot. 2iva Kraigher — je prejela letos spomladi za svoje umetniške dosežke Zlato ptico, vsakoletno nagrado revije Mladina v Ljubljani. Letos 2. avgusta je Jasna Knez nastopila v okviru Ljubljanskega testivolo s tržaškimi umetniki v polni Viteški dvorani kot solistka in plesala G. Bianchija kompozicijo Dolgi večeri (Le sere cosi lente), kvortet za flavto, klavir, plesalko in recitatorja no štiri pesnitve Irme Zorzi, ki jih je prevedel Miroslav Košuta: Sadke Erinije, Kuščarica, Narcise, Mrtvi. Za gostovanje v Rožanskem domu pri Antoniču na Reki ter pri Slovenskem kulturnem društvu pri Soš-tarju v Globasnici pa je izbrala dve slovenski koroški ljudski pesmi — Uštno je vigred in Pojdam u Rute, nadalje Vipavsko stanovsko, eno pesem Theodorakisa, pevca grškega hrepenenja po svobodi, dva plesa v tišini, brez melodije, z ritmom, ki ga narekuje takšno ali drugačno dihanje, in dve afriški, narodopisno zelo čisti melodiji iz dežele sonca — daljnega Sudana. Za povezovanje teh notranje raznoterih melodij in ritmov je bral Janko Messner razno iz Časopisnih stihov Janeza Menarta in iz Toplih gozdov Irene Zerjalove, na Reki, kjer je bila zbrana v glavnem nemška izletniška publika, pa tudi Iz Ericha Kastnerja Bei Durchsicht meiner Bucher. V Globasnici je prebral ob spremljavi afriškega ritma še plesalkino lastno pesem Smejem se. Oba večera sta bila — ne samo zaradi nenavadne tropske vročine — za umetnico naporna, vendar zelo uspešna: izrazni ples ni ne folklora ne balet, je nekaj tretjega, zelo osebno svobodnega, tveganega, svežega, .improviziranega''. V njem umetnica zmeraj na novo išče novih telesnih izroznih možnosti, novih kombinacij gibov za izpovedovanje svojega čustvenega sveta, bodisi naslonjenega na kakšno določeno pripoved, besedilo, temo, bodisi negotovo valujočega, ritmu kake melodije se vdajajočega. Kakor v pantomimi ima umetnica v plesnih gibih pod kontrolo vsak-tero mišico, sleherni sklep, telo v celoti. Šele takšna stroga zbranost, takšno študijsko čisto zavestno .vtapljanje" v plesni izraz, v subjektivno oblikovanje zgodbe ali du-ševnego stanja gledalca scela zaposli, naveže, vpreže, skratka prepriča, da slednjič dihati pozabi: ta trenutek pa odloča tudi v svobodnem izraznem plesu, saj sta obdarjena oba — občinstvo in umetnica. V občinstvo prihaja lepa izpovedna umetnost v vsej svoji enkratni neposrednosti, nenarejenosti, v umetnico pa pritajeno dihanje, napetost kontakta, fluidum tišine in teme v dvorani. Trenutek kulturnega stika, zagledanosti, zaverovanosti v dvorani, zodihanosti na odru. Pred kratkim je izdal Inštitut za geografijo univerze v Ljubljani tretji zvezek zbirke „Geographica Sloveni-ca". Publikacija zajema referate, ki so bili prebrani na geografskem simpoziju ob 10-letnici Insituta za geografijo univerze v Ljubljani. Tematsko obravnava socialnogeaografske aspekte socialnega razlikovanja med slovenskimi pokrajinami. Spomenik NOB BRONASTA PESEM SVOBOD) Prihodnje leto 9. mojo, za 30-letnlco osvoboditve, bodo na ljubljanskem Trgu revolucije odkrili osrednji slovenski spomenik narodnoosvobodilne borbe In revolucije. Spomenik, katerega avtor je znani slovenski umetnik, akademski kipar Drago Tršar, bo vlit Iz brona, visok 13 metrov In širok skoraj IS metrov. Simbolizira! bo medvojno revolucionarno delo In oboroženo borbo ter prizadevanja slovenskega naroda za Izgradnjo socializma. Hvalnica nepopisnega samoprema-govanja, neizmerne pridnosti ple-satkinega telesa, hvalnica njene bogate duševnosti. Praznično resnost nastopa, uprizoritveno čistost teh dveh večerov so tujci na Reki in (posebno še) domačini v Globasnici nagradili s prisrčnim dolgim aplavzom in s pri-rodno iskreno zahvalo društvenega predsednika Lukana Hudlna. Ponovni aplavz je umetnico slednjič spet priklical na oder — za dodatek, saj se Globašani niso marali vzdigniti. Jasno Knez je to ljubeznivo priznanje tako ganilo, da je s srečnim smehljajem v vsej naravnosti, domačnosti stopila prednje in se jim kakor njihova stara znanka zahvalila za to prvo spodbudno srečanje s koroškimi Slovenci. P. d. O razvoju Inštituta poroča njegov direktor univ. prof. Vladimir Klemenčič. Iz poročila samega je razvidno, da so člani inštituta, njegovi stalni zunanji sodelavci ter nekateri kvalificirani študenti opravili v preteklih 10 letih pomembno raziskovalno delo. Izsledki teh del so deloma objavljeni v tej številki zbirke. V svojih prispevkih avtorji razpravljajo predvsem o deagrarizaciji ter o vplivu industrije na ta proces. O vplivu socialnih dejavnikov na izrabo zemljišča govori Jakob Medved. Vladimir Bračič razpravlja o razvoju zemljiškoposestne strukture in posest-nolastniških odnosov v Štajerskih goricah kot elementu socialnega razlikovanja, o pomenu vinogradništva za obstoj slovenske kulturne pokrajine Borut Belec, o spreminjanju agrarne strukture v Slovenskih goricah in v Pesniški dolini pa Božidar Kert. Zanimiv prispevek je napisal Mavri-cij Zgonik, ki poroča o tedenski migraciji kot odrazu družbenega razlikovanja v obmejni podravski regiji. Meni, da stihijski značaj te migracije ne povzroča le družbenogospodarskih težav, temveč da more .postati sčasoma tudi izvor družbenih, moralno političnih in nacionalnih problemov, nad katerimi bi se morali močno zamisliti". Borut Ingolič Probtemi sociainega raz! i kovanja med posameznimi pokrajinami v Sioveniji Tudi naša pesem na Dubrovniških poletnih igrah V Dubrovniku se frenutno odvijajo jubilejne petindvajsete dubrovniške poletne igre, ki — kakor v minulih letih — spet obsegajo dolgo vrsto nastopov visokokvalitetnih domačih in tujih ansamblov in solistov. Od leta 1950, ko so bile v Dubrovniku prvič poletne igre, se je na tem glasbenem festivalu zvrstilo ie več kot 2500 umetnikov oziroma ansamblov iz 34 dežel sveta. Pri tem je vsekakor zanimivo, da zavzema med vsem) temi umetniki častno mesto Slovenski oktet iz Ljubljane, ki je bil med ..tujimi" to je izven-dubrovniškimi ansambli največkrat zastopan v Dubrovniku: letos že petnajstič. Med svojim gostovanjem v Dubrovniku so se člani Slovenskega okteta spomnili tudi koroških Slovencev ter so Slovenski prosvetni zvezi poslali razglednico z naslednjim besedilom: Vsem koroškim prijateljem pošiljamo prisrčne pozdrave iz Dubrovnika, kjer na jubilejnem festivalu že 15. zastopamo slovensko kulturo — tudi s koroško pesmijo! govori o socialnogeografskih spremembah v treh področjih SR Slovenije med leti 1951, 1961 in 1968. O vlogi industrijskih mest Kranja in Tržiča na socialnogeografsko transformacijo vzhodnogorenjskega podeželja je napisal prispevek Marijan Klemenčič. O slovenskih izseljencih govorijo trije avtorji: Metod Vojvoda, Furlan Ivo (izseljevanje izobražencev) ter Marjan Ravbar. O precejšnih socialno-ekonomskih razlikah med mestom in podeželjem v Sloveniji poroča Igor Vrišer, Mirko Pak pa razglablja o geografskih elementih socialnega razlikovanja v mestnem prostoru. Matjaž Jeršič je prispeval primerjalno analizo splošne in turistične razvitosti slovenskih občin. Na pozitivne in negativne strani migracije sezonskih delavcev iz Prekmurja opozarja Ludvik Olas. Ignac Klemenčič pa je napisal prispevek, kjer opisuje poplave v Prekmurju poleti 1972 na primeru vasi Skakovci. Tretji zvezek zbirke .Geographi-ca Slovenica" je gotovo pomemben doprinos k spoznavanju socialnogeografskih in socialno-gospodarskih problemov SR Slovenije. Študijski dnevi SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V DRAGI PRI TRSTU Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi na IX. Študijske dneve, ki bodo od 7. do 9. septembra v vasici Draga blizu Bazovice pri Trstu. Pod geslom .Slovenstvo — naša skupna zadeva" bodo razpravljali o temah Slovenstvo in današnji čas, Slovenstvo za mejo (okrogla miza o problematiki slovenskih narodnih skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem po manjšinskih konferencah v Trstu in Ohridu) ter Slovenstvo v svetu. Srečanje, na katerem bodo predavali javni delavci iz zamejstva, iz Slovenije in zdomstva, se bo zaključilo z izleti v okolico Trsta. Prireditelji vabijo .vse, ki so pripravljeni biti vsak na svojem mestu in po svojih najboljših močeh vsak trenutek v službi svojega naroda". K TONE SVETINA 242 V predmestnih naseljih se je megla nekoliko razredčita in iz daljave se je kot slutnja kazalo hribovje. Zapeljali so k hiši, kjer je stala velika skupina ljudi: žene v črnem, možje otroci in starci. Izstopili so. .Kaj se je zgodilo?" je vprašal policijski šef. Pojasnili so mu da so komunisti umorili njihovega človeka. Kakšno čudno naključje, da je padel v rojstni vasi) Krsta je bilo v veži, okoli nje nekaj mož in sveče. Valj-hun je stopil k njej in si ogledal bledi obraz mrliča. Bil je spokojen in prav nič ni kazalo, da je umrl nasilne smrti. Ta obraz ni bil prav nič podoben posiljevalcu in nasilniku. Na tihem je bil Valjhun šefu hvaležen, da je sam uredil to neprijetno reč, v srcu pa se mu je vendarle porajal rahel dvom, če je spravil s sveta pravega. Slišal je že govoriti, da neusmiljeno odstranjuje sumljive ljudi iz lastnega aporata. V kotu je sedelo nekaj deklet kot gruča splašenih ptic. Tri so na glas ihtele. Bile so pokojnikove sestre. Izrekla sta sožalje domačim in zapustila mrliča. .Ljudje, kako je kaj?" je zunaj nagovoril šef vaščane. .Hudo je, gospodje, hudo! Saj vidite, da smo vsak dan v večji nevarnosti. Zelo blizu že poka in koliko letal je vsak dan v zraku! Nič ne vemo, kaj bo, zelo smo v skrbeh," je rekel star mož, oče dveh domobranskih vojakov, ki sta bila v postojanki pri Sv. Urhu. Šef je ponovil nekaj bodrilnih besed. Preden sta sedla v avtomobil, je rekel Valjhunu: .Poročnik, mi zdaj verjamete?" .Verjamem." .Poznam vas in vem, da ste kot sveti Tomaž, ki je moral vtakniti prste v Kristusove rane, da je verjel v križanje." .Oprostite mi, obveščevalec sem kakor vi in vem, da so v takih primerih možne rešitve tudi samo za pomiritev duhov, če zahtevajo koristi boja." .Vidite, tu pa gre za prijateljstvo in iskreno spoštovanje. Vi in vaša družina za nas pomenite mnogo. Prav tako težko mi je bilo kot vam. Vest me je pekla in mi ni dala miru. Sicer se moram osebno opravičiti tudi vaši sestri, ko si opomore ..." .Samo tega nel Ta vam ne bo nikoli odpustila." Vozili so po slabo spluženi cesti, skozi meglo, ki se je počasi trgala. Kmalu so zagledali griček, iz katerega je kot iz vode molel zvonik: Sveti Urh. Valjhun je bil zadnjikrat tu pred nekaj meseci, ko so zamenjali vso posadko. Tudi to mu je bito znano, zakaj so jo zamenjali. Urhovci so se preobjedli privilegijev, ki so jim pritekali spričo zaupanja, da so izvrševali posebne naloge štaba slovenskega domobranstva. Ko pa so začele krožiti med ljudmi grozljive govorice o tem kraju in posameznih voditeljih, ki da so krvoloki, ki samovoljno ukrepajo in kradejo in se osebno okoriščajo tam, kjer jim ni naročeno, so na poveljstvu sklenili, da jih je treba zamenjati. Hacin je molčal in zrl predse. Ko je zagledal zvonik, je rahlo sklonil glavo. Nenadoma se je obrnil k Valjhunu in dejal: .Človek je sam po sebi tako slab, da bi se brez vere in boga zničil. Bil bi brez moči, zmeden, da bi življenje postalo dolgočasen pekel, v katerem bi se ljudje borili za obstanek kot živali najnižjih vrst. Potem človek ne bi bil krona stvarstva in smisel življenja na zemlji, temveč izrodek." .Ali se vam ne zdi, da se to dogaja kljub vsem bogovom, ki ljudje verujejo vanje, in našemu edinemu zveličavnemu bogu?" .To je samo trenutna kriza. Vrnili se bodo časi, podobni srednjemu veku. Gospostvo cerkve bo absolutno in znova bo samo bog središče sveta. Ali veste, zakaj je prišlo do krize? Ker ljudje zanemarjajo Kristusa. Bog je neskončen in za nas nedoumljiv brez posrednika, Jezusa Kristusa, ki je bil človek in bog obenem. Ne glede na politične fronte se jaz borim za njegovo kraljestvo. Na zemlji bo mir, ko bodo evharistični križi stali nad vsako vasjo. Zdaj pa leži težka senca in maščevanje boga nad ljudmi, ki se od njega odvračajo. Ali sedaj razumete mojo vnemo?" .Razumem vas. Vsaj skušam vas razumeti. Večkrat sem že razmišljal, od kod črpate moč za težko breme, kti ga od vas zahteva čas. Ne veste, kako malo uvidevnosti imajo ljudje za naše delo in kako so nehvaležni..." .Res je. Kaj imam jaz od tega, kar delam? Samo očitke in zavist In po življenju mi strežejo. Imam pa notranje zadovoljstvo, ki je zame vse. Trdno sem prepričan, da je človek, ki hoče biti bog, izvržek, ki ga mora zemlja izpljuniti. Požrlo ga bo vesolje. Človek je samo pesek v reki prehodnosti. Celo narod je za večnost samo utrinek in nič drugega." Zapeljali so na hrib k cerkvi, obdani z bunkerji. Pod sunki severnega vetra se je megla povsem raztrgala; obležala je samo v barjanski kotlini, kjer se je svedrata v nebo. Ustavil jih je stražar. Iz črnih lukenj so štrleli mitraljezi. Ko jih je prepoznal, je pozdravil in odstrani) španskega I jezdeca, da so lahko zapeljali v postojanko. 23. avgust 1974 Naši otroci v počitniških kotonijah Čas počitnic se počasi izteka. Čez dobre tri tedne se bodo spet odprta šoiska vrata. Zato je prav, da otroci čimbolj izkoristijo ta čas za oddih in razvedrilo. Pri tem slovenske organizacije na Koroškem po svoje prispevajo, da se otroci slovenskih staršev lahko udeležijo raznih kolonij na morju in tudi v drugih krajih. Letovanje slovenskih otrok na Jadranu je že večdesetletna tradicija, kar je zasluga Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki vsako leto omogoči številnim otrokom, da gredo na morje. Tudi letos se v Savudriji mudi skupina otrok, ki uživa lepote mor j o. Pevski zbor GaPus bo gosfofa/ v ^meriTn* AffšdM: zf*or PcreJJr: - Gg/Jgi Jz Ce/ovcd J?o Mg pc&gfj/o gfMfrJj&fgg zf-org Koroign Jz C/c-ffjgnjg gosfofg/ oj 26. gVgKStg Jo 9. sepicrrr^rd Jcro$ v Združenj/? Jr-žg^gj? J?? AfdHdJz. Prej pg /e ^evs^J zJ^or /d^ojz Pefe/Jw - Gg/J%s, ^J je ve/dnjeM v Xr-ycdw^o ^d/rdrrro zvezo prJreJj/ vrsto ^orrcertov po Korof^J. Poj voJstvom proj. /os^d /(ovdčJčd je ^oncerfJrd/ v Eočg/r o J? PdŠ^e/rr jezera, v ^rrrJAe/zr ndJ P/J^er&ow, v ^oteJ^ KorofgM v Se&JrJ Jw v 5*e/d^. ZJ-or je pe/ v we-šdrzj, rrzos^J Jr: žews^J sestdvJ. Mg /zon-certJ/r je soJe/ovd/ tdJj MgroJMo zd-^dvr:J dMsdw^e/, ^J gg sestdv/jdjo po vecJvJ rre^JdrrjJ JJjg^J ^ Jo venske gJw-rrdzJje. PeseJe povezdve je JrrreJ Jr. PrJ^ Pr%MČ. KoMccriJ so PJJJ rdzrrre-rowd JoPro oJzJs^drzJ. Čedalje bolj pa se pojavlja potreba, da bi počitniška letovanja združiti s koristnim. Tako je pred leti prišlo do povezave med osnovno šoto v Vuzenici ob Dravi in Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu, ki letos že četrtič pošilja otroke na likovno kolonijo v Vuzenico, kjer so gost tamošnjih družin. Pod strokovnim vodstvom se urijo v risanju, seveda pa imajo na dnevnem redu tudi kopanje in druge družabne igre ter izlete. Dvajset nadarjenih otrok za risanje se bo do prihodnje nedelje v Vuzenici, skupno z otroci domačinov in otroci iz Srbije, ki so provtako gost prirediteljev kolonije, uriti v risarskih veščinah. Poleg izletov v okoliške kraje pa imajo tudi strokovne pogovore. V sredo zvečer so skupno s predstavniki tamoš-nje mladine imeli Koroški večer, na katerem so se pogovarjali o tem, kako živijo mladi na Koroškem in kakšna je njihova borba za enakopravnost ter prizadevanje za dosego narodnostnih pravic. Na razgovoru so sodelovali tudi predstavniki SPZ in slovenskih študentov na Koroškem. Ob koncu kolonije bodo pripravili razstavo slikarskih del, ki so jih mladi risarji napravili med bivanjem v Vuzenici. Slovenska prosvetna zveza je lani navezala stike še z osnovno šolo ,Matija Valjavec" v Preddvoru. Tam imajo folklorno kolonijo in se otroci učijo večine slovenskih narodnih plesov. Lani je v Preddvoru bila skupina otrok iz Bilčovsa, letos pa je SPZ omogočila otrokom iz Globasnice, da so šli v Preddvor. Tudi tam imajo sličen spored kot v Vuzenici in bodo v soboto imeli zaključno prireditev, na kateri bodo otroci pokazali plese, ki so se jih naučili med tednom. Letne kolonije, zlasti zadnji dve, imajo razen strokovne izpopolnitve še drug pomen: otroci v času kolonije bivajo pri družinah in si tako postanejo prijatelji, kar je posebno važno za medsebojno spoznavanje — in take prijateljske vezi so najboljša pot za tesno povezavo med Slovenci tu in onstran meje. In čimbolj trdna bo ta osebna vez med mladimi na obeh straneh meje, tembolj krepka bo tudi naša narodna zavest. Dvor — Slovenske Konjice V soboto 10. avgusta tega leta smo v Slovenskih Konjicah pokopali našega rojaka Stanka Krišto-ta, gozdarskega svetnika, ki je izhajal iz znane Frlinove družine v Dvoru pri Pliberku. V hudi gospodarski krizi leta 1930 je dobil zaposlitev v Ljubljani. Nato je šel v Maribor v gozdarsko šolo. Služboval je v Gornjem gradu, na Ljubnem in končno nad 25 let do svoje OBVESTiLO [ N VAB!LO Društvi KPD in SPD ..Edinost" vabita na og!ed Werner Bergove gaierije v Ptiberku v nedeijo, dne 2$. avgusta t974 ob 10. uri dopoidne. Prosvetaši, mtadina in odrasti udeiežite se te nevsakdanje ekskurzije na razstavo, ki prikazuje iikovne umetnine priznanega umetnika, ki si je v sredi Podjune izbrat svojo drugo domovino, vziju-bii siovensko prebivastvo in mu posveti! števiine motive v svojih umetninah. Zberemo se maio pred 10. uro pred farno dvorano in če ne bo kakršnihkoii ovir, nas bo umetnik osebno vodi) skozi razstavo. Odbora upokojitve v Slovenskih Konjicah. Leta 1939 se je poročil z rojakinjo iz Šmihela, učiteljico Liziko Matija, si postavil hišo in izšolal otroke. Najstarejši sin je atomski fizik v Štefanovem zavodu v Ljubljani, hči učiteljica v Celju je poročena z zdravnikom dr. Meškom, najmlajši pa je elekfroinženir v Mariboru. Kot ljubitelj narave in planin je imel močno voljo do življenja in se dolgo upiral neozdravljivi bolezni, ki ga je v 69. letu izčrpala. Kako je bil pri vseh priljubljen, smo videli na izredno velikem pogrebu, kjer so se planinci in lovci v nagrobnih govorih poslavljali od njega. Tako je ljubil koroške planine, da je večkrat pripeljal svoje lovske prijatelje na našo Peco. Bil je zelo navezan na domače kraje, zato je bil vsa teta naročnik Slovenskega vestnika iz katerega je zvedel domače novice. Naj pokojni Stanko pod Konjiško goro, katero je neštetokrat prehodil in vsak dan gledal, mirno počiva. Žalujoči ženi in otrokom ter bratom Lojzu in Gregorju pa iskreno sožalje! Slovensko prosvetno društvo R a d i š e vas vab! na pros!avo 70. obtetnice obstoja v nede!jo 1. septembra 1974 ob 14. ur! na Radtšah pr! cerkvi. Sodetujejo: domači mešani in moški pevski zbor „Radiški fantje" društvena godba in pevski zbori okoiiških prosvetnih društev. Ljubite)]] !epe narodne pesmi, gostje in prijatetji prisrčno vab-!jeni na to jubitejno prostavo, ki naj bi bita izraz narodne iiv-tjenjske vo!je in demonstracija za mirno sožitje v dežeii! Odbor Pevski zbor SPD „Editiost" sodeiova! na turističnem tednu v Črni V Črni v Mežiški dolini na Koroškem so tudi letos priredili tako-imenovani Turistični teden. V tem času priredijo številne kulturne prireditve na katerih nastopajo domači ansambli in skupine iz sosednjih krajev. Prireditelji pa na Turistični teden v Črni vabijo tudi pevske zbore in druge kulturne dejavnike s Koroške in je tako postala že tradicija, da so na tem tednu zastopani tudi koroški Slovenci. Po večini so to naši pevski zbori, sodelovali pa so tudi že slovenski književniki in druge skupine s Koroške. Prejšnji petek je v Črni bila zaključna prireditev tamošnjega Turističnega tedna in sicer s pevskim koncertom okoliških pevskih zborov. Na tem koncertu je sodeloval tudi pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva „Edinost" v Pliberku in s tem letos zastopal koroške Slovence na Turističnem tednu v Črni. Na petkovem koncertu, na katerem so sodelovali še pevski oktet iz Črne, pevski zbor Fužinarji z Raven in pevski zbor Vres s Prevalj, so plibrški pevci izvajali spored slovenskih umetnih in koroških narodnih pesmi in to pod vodstvom Valentina Hartmana. Tako so Turistični teden v Črni zaključili s pevsko manifestacijo in tako dali poudarek najmočnejšemu kulturnemu izrazu slovenskega naroda — pesmi, hkrati pa tudi tesni povezanosti med društvi v Mežiški dolini in v zamejstvu. Take pevske manifestacije pa so brez dvoma tudi priznanje kulturnemu hotenju koroških Slovencev, ki po svoje doprina-šajo svoj delež k bogatitvi slovenske kulture. Ob takih priložnostih pa je za naše pevce možnost za navezavo tesnih prijateljskih vezi, za tolmače- nje naših težav pripadnikom matičnega naroda in tudi krepitvi narodne zavesti in kulturnega ponosa. Prav tega se koroški Slovenci čestokrat premalo zavedamo, kajti kulturni dosežki slovenskega naroda so enakovredni z drugimi velikimi narodi. Prav zaradi majhnosti pa ta naša kulturna moč tembolj zbuja pozornost in spoštovanje pri drugih narodih. Moški pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva ..Edinost" v Pliberku ima prav na področju meddruštvene izmenjave in s tem predstavitve slovenske koroške narodne pesmi širom Slovenije, zlasti pa v obmejnih krajih, velike zasluge. K temu jim iskreno čestitamo. Siovensko pianinsko društvo v Ce!ovcu vabi čtane in prija-te!je društva na [ZLET NA NEGAL (Spitiege! 2118 m) v Ziijskih pianinah, dne 1. septembra 1974. Zbiraiišče ob 6. uri zjutraj na trgu v Št. Jakobu v Rožu. !:-tet na Nega! je zato tako zanimiv, ker se z njegovega vrha nudi čudovit pogted v Ju-!)jske in Karnijske A!pe ter v zasnežene Visoke Ture. Pta-nince bo vodi! Tone Vatenti-nitsch. Nega! spada tudi v družino Poti prijateijstva. Prisrčno vabtjeni odbor Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tor .Pojdita k fantom in poiščita mi poveljnika," je Hacin ukazal spremljevalcema, ko so zvedeli, da je poveljnik nekje spodaj v vask Nato je dejal: .Kako čudovit večer! Rad imam mesečino, ko se fi zdi, da bo pokrajina za zmeraj zaspala. Če vam je prav, bi se sprehodila po svežem zraku, dokler se ne vrnejo." Zgažen in umazan sneg jima je škripal pod nogami, ko sta zavila mimo cerkve na rob postojanke, k bunkerju, kjer se je odpiral razgled na dolenjske hoste. ,To je naše ozemlje. Od tod se bomo razširili na sever, jug, vzhod in zahod," je reke) Hacin. .Kakšne občutke imate, gospod poročnik, ko stojite na svetih tleh? Tu sta se potrdili naša vera in moč. Od tod sta se razširila strah in pokorščina daleč naokoli." Valjhun je molčal. Vse v njem je bilo sprto. Njegova duša se je branila besed, ki mu niso zvenele več tako resnično kot nekoč, ko še ni bil izkusit fronte in ne spoznal sovražnika. „Vi še vedno v sebi oklevate in dvomite?! Bratu, ki zaide v težave, moramo pomagati. Tudi sveti Savel je dvomi). Jaz oproščam vam, ne oproščam pa vašemu očetu. Izvedel sem, kaj je počel in kaj vam je predlagal. Zdaj, ko prihaja čas, za katerega se pripravljamo že štiri leta, bi to pomenilo izdajo in greh, ki vam ga ne bi odpustili ne ljudje ne bog." Valjhun je bit zaprepaden. Povesil je pogled in pomislil na mater. Edino ona je lahko izdala. Kakorkoli je že bilo z njo, ne, kaj takega pa ne bi nikoli pričakoval . .. „Bi lahko jasneje povedali? Ne vem, kaj mislite!" .Ne bom vam posebej pojasnjeval, kar spomnite se. Jaz vse zvem slej ali prej. Za vas mi gre. Valjhun, vaše mesto je tu, med nami. Vi ste z našim gibanjem povezani na smrt in življenje. Ali veste, kje stojiva? Poglejte skupino dreves — ali kaj vidite tam?" .Valjhun se je ozrl. Curek mesečine je prebadal golo vejevje