Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Rokopisov ne vrača.
Izhaja vsak četrtek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 15Din,zapoi leta 7-50 Din, za četrt leta 3‘75 Din.
PossuiBzna številbo 40 p
Poštnina plačana v gotovini.
MURSR9 mm
GLASILO OBMEJNIH SLOVENCEV
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Telefon štev. 7.
Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 50 p. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna številka 40 p
29. štev.
Gornja Radgona, dat 20. julija 1922.
IV. loto.
Naš državni proračun.
Po skoro štirih dolgih ‘letih je vzela naša narodna skupščina v pretres prvi proračun državnih dohodkov in stroškov.
V	tem razdobju so strankarski režimi razsipavali državni novec na vse strani in iskali za to naknadnega odobrenja narodne skupščine (državnega zbora).
Na tisoč in tisoč kritik, katere je prineslo naše opozicijonalno časopisje se je sedanja vlada vendar odločila, da spravi proračunski predlog pred parlament, vendar se hoče tudi nadalje posluževati ljudskega denarja s pomočjo dvanajstin. Razume se, da mnogi kljub realni resnici o bednem stanju naših financ verujejo v rapidno (naglo) izboljšanje vrednosti naše valute in g. minister financija izkazuje celo suficit (prebitek) — na papirju, seveda.
Kako se razsipuje v naši državi, o tem sem napisal že par hudih stavkov pa tudi nekaj člankov, zato je odveč izgubljati o tem besede, ampak prepustimo suhim številkam, naj govorijo jasno sodbo o „štedljivosti“ z državnim denarjem.
Ugotovili smo že davno, da so se morale ljudske potrebe umakniti pred drugimi.
Glasom proračuna je predvidjeno z a poli c i j o : din. 324,282.884'20 za invalidne podpore pa: 257,223.584 din. za žandarmerijo (540 častnikov in 20.000 moštva) je določeno din. 189,647.073, dasi dobiva časopisje obupne tožbe o materijalnem stanju našega orož-ništva. Kam gre v to določen denar? Na 250 dvornih žandarjev s potrebnimi oficirji pride od gornje svote nad 2,000.000 din. Zakaj ta izdatek, ko je vendar imela Srbija pred vojno tudi dvorno žandarmerijo v moči ene gardijske čete.
V	„primeri“ s tem izdatkom pa dobiva 17.774 kulturnih delavcev na vseh mogočih šolah v državi le 66,676.897 din. Za j e t n i š n i c e je v naši svobodni domovini predvidjeno čez 24miljo-nov, medtem ko je zrcalo naše kulture v dejstvu, da je za vse visoke šole (vseučilišča) v državi predvidjena svota izpod gornje ... Trgovina in industrija se mora zadovoljiti s 40 miljoni, medtem ko je predvidjeno povečanje števila policijskih agentov, ki niso zapopadeni pod firmo „policija“ (t. 614 in 614a — CXLIX poglavje budžeta) iu to samo na teritoriju Srbije in Crne gore se naj povečajo krediti za 1,441.354 din. Jasno je, da mora za Bosno, Vojvodino, Hrvatsko in Slavonijo ter še-le za Slovenijo biti pred-vidjeni novi polic, agenti in novi krediti, ako niso radi javnosti (pred državljani in pred svetom) zapopadeni v kaki drugi stroki; kajti do sedaj imamo v državi čez 600 registriranih tajnih polic, agentov, a koliko se jih skriva po uradih pod raznimi naslovi. Sam Beograd, naša presto-lica ima 80 detektivov („špijuna“ pravi Srbin) ki ne žive od zraka in se ne oblačijo s figovim listjem.
Grozne svote so predvidjene za vojsko : za 5864 oficirjev višjih in nižjih, vseh strok in za izdrževanje stalnega kadra je dolo-čenn svota od ene miljarde, stoena in trideset miljonov, stopetinsedemdeset
tisoč in štiristo štiriintrideset dinarjev in štirideset par. (V številkah : 1.131,175.434*40 Din.) Dodatek za
gardijske oficire znaša posebej še nad pol miljona. V to svoto pa še ni vštetih 24 generalov in vojnih atašejev pri tujih vladah in celo oni na ruskem dvoru sc. pri g. Wranglu, ki s svojim' dičnimi četami vzgaja vzlasti obmejna prebivalstvo na čuden način k ljubezni a domovino.
0	drugih stalnih, potrebnih in nepotrebnih velikih izdatkih za dvor i. t. d. pa smo že dovolj pisali in ne kaže, da se spuščamo v podrobnosti.
Navedene številke govore jasno besedo, da naš drž. proračun ne odgovarja potrebam naroda in države. Ne smeli bi puščati v nemar invalidov, vdov, sirot, šol (katerih je mnogo premalo, a vojašnic preveč), bolnišnic, ki stalno doživljajo nove krize in žive v velikem pomanjkanju ter narodnega gospodarstva.
Naši lepi domovini je potrebna za vlado močna, železna roka, ki bi z ostrimi zakoni zahtevala, da delaj vsak državljan in da se naj nobeden brezdelnež in lenuh ne plačuje od države tj. od znoja in od žuljev ljudstva.
Naj še omenim eno točko iz proračuna, katere se spomnim ob misli na delavno ljudstvo i. s. „dve neobhodno potrebni“ ministarstvi dno za agrarno ré-formo in ono za konstituanto odn. izenačenje zakonov dobi na razpolago „m a-
1	e n k o s t“ od 58 miljonov ... Nepotreben izdatek, ki bi zamašil marsikatero zevajočo rano na našem državnem telesu.
Ob koncu teh razmišljanj mi uhaja nehote vprašanje, zakaj človek zamanj išče v prorači’ m fonda za kulturne svrhe, seveda piimernega kulturnim potrebam naše države ? !
Takega proračuna je kriva strankarska politika in nesloga; bolj kot ljudstvo odločajo pri nas bele in črne roke, fa-šistovska manija, puška, bajonet — a vse na račun imena svobodne države.
Kedaj bo boljše? Ko se spametujemo. Če le ne bo prepozno?!
Rako odpraviti surovost in ne-dostojiost v pisavi slovenskega časopisja?
„Prerod“ ta odlični pobornik za nravni preporod hašena naroda prinaša v svoji
6.	štev. v nizi drugih lepih razprav tudi sledeči članek
Surove... in sovražnost v našem časopisju.
Zdi se, da vedno bolj narašča. Med vojsko je bilo nekaj premirja. Po vojski se je začelo najprej po malem, potem vedno več, vedno več, — a še vedno napreduje.
Sovražnost in surovost pravimo. Ne samo surovost, ampak tudi sovražnost. In to je hujše od surovosti. To je, kar mora vsakege človeka, ki ljubi svoj rod, močno boleti, čemu toliko sovraštva med lastnimi rojaki? In potom časopisja se razliva ta strup med vse ljudstvo, ves narod je okužen, razmere neznosne.
Ali ni res nobenega pomočka zoper to? Ali naj samo tožimo in tarnamo, pa — obupavamo? Ali ne ve nobeden nobenega sredstva?
Nekateri naši sotrudniki so se v odgovorih „Kako pri nas zatreti surovost?“ dotikali tudi časopisja in politike. Gotovo po pravici ! Kajti dokler ne bo tukaj boljše, ne more. nikjer boljše biti.
A o politiki in političnih listih nam je treba previdno pisati. Strank kot takih se ne smemo dotikati, če hočemo ostati nadstrankarski. Saj lahko zabavljamo, kolikor hočemo, — a opravili ne bomo nič. S silo se tukaj ne da nič opraviti. Saj zabavljanja je že itak dovolj. Mi moramo poskusiti na drug način.
In to hočemo storiti. Vsaj poskusiti ! Bomo videli, kakšen bo uspeh...
Kaj torej pa nameravamo storiti?
Odbor za nravni prerod naroda je skienil, povabiti urednike ljubljanskih političnih listov na skupen razgovor, kako bi se ta reč ublažila. Saj imajo novinarji svoje društvo, kjer se sestajajo in razgovarjajo o svojih stanovskih zadevah. Ti sestanki že kolikortoliko ugodno vplivajo na medsebojno razmerje. A veliko premalo.
Treba bi se bilo temu vprašanju — o medsebojnem dostojnem razmerju listov in o načinu pisanja — posebe posvetiti in vso pažnjo nanj obrniti.
Odbor za nravni prerod hoče to poskusiti. — Ali se mu bo posrečilo? Tega si ne upamo trditi. Ampak poskusiti hočemo! Poskusiti velja vse, kar je mogoče, da se zlo prepreči.
Povabiti hočemo urednike na medsebojen pomenek. — Ali bodo prišli ? — Bomo videli. Videli bomo, kje je dobra volja, kje je ni. Kje se jim gre za načelo, za resnico in pravico, — kje pa namenoma gojijo sovraštvo, producirajo surovost in ves narod ž njo zastrupljajo.
O uspehih tega poskusa bomo poročali.
Tako „Prerod“. In mi? Vsak količkaj kulturen Slovenec mora ta korak najiskrenejše pozdraviti. Za odpravo naše nekulturno pisane žurnalistike pa ne zadostuje povabilo urednikov in izdajateljev listov samo ljubljanskih listov in bi bilo pogrešeno prezreti časopisje izven Ljubljane. Skliče se naj enketa za odpravo tega zla in v predalih „Preroda“ ustanovi nekaka rubrika recimo „Sramotni oder“. V tej rubriki naj bi se kronolo-gično citiralo: Ime lista, odgovornega in glavnega urednika event, izdajatelja in dobesedno dotično inkriminirano besedilo. Tak „sramotni oder“ bi bil radikalno sredstvo in si bo marsikateri urednik premislil, kaj napiše. — Včasih je res človek v položaju, da mora odgovarjati na surovosti, postane besedno vehementen, nasilen, naravnost oduren. V takih slučajih bodi nam pravec: Surovosti ne bomo s surovostjo odpravili. Tako naš skromen nasvet. Ali bo kaj pomagalo? Menda ne dosti. Poskusimo!
Prekmurskim obrtnikom!
Kakor znano, se vrši v mesecu septembru t. 1. v Mariboru „Pokrajinska obrna razstava“. Razstave se lahko udeleže vsi obrtniki iz cele mariborske oblasti, pod katero spada tudi Prekmurje. Zato pa naj bi se udeležili tudi prekmurski obrtniki. Razstava nima nikakega političnega ozadja, ni namenjena samo za Maribor, ampak, kakor že povedano za celo mariborsko oblast.
Obrtništvo v Prekmurju še ni tako razvito, kakor je to v onih pokrajinah, kjer se živi prebivalstvo bolj od industrije, kakor pa od poljedelstva. Na drugi strani pa je bilo prekmursko obrtništvo tudi vsled svoje državne pripadnosti drugačenurejeno. Prekmurje je prej spadalo pod Madžarsko, kjer so obstojali drugi zakoni, kakor pa onstran Mure. Po preobratu se je to popolnoma spremenilo. Z ustanovitvijo oblasti pripade Prekmurje pod madžarsko oblast; S tem postane Maribor tudi težišče cele oblasti. Glavni uradi bodo v Mariboru, tam se bodo reševale vse prošnje, tam se bo odločevalo o našem napredku in razvoju. Do sadaj se je nagibalo Prekmurje proti Budimpešti. Vsled tega so razmere v Prekmurju onstran Mure tudi manj znane kakor pa bi bilo potrebno. Zato pa je nujno potrebno naše brate onstran Mure seznaniti z našimi potrebami, z našimi razmerami. Najugodnejša prilika za to je obrtna razstava, ki se vrši od 8. do 17. septembra v Mariboru, sedežu bodoče pokrajinske uprave;. Naše prekmursko obrtništvo, ki pod sedanjimi razmerami največ trpi, ki se vsled tega ne more tako razvijati, kakor bi bilo potrebno, mora pr
tej priliki pokazati, da kljub vsem težkočam, s katerimi se mora borili še živi. Marsikdo poreče: „Ja tam pa delajo stroji, teh pa pri nas nimamo 1“ To je popolnoma napačno mnenje. Tudi pri nas je večina obrtnikov brez strojev. Saj je ravno deio lastnih rok, delo obrtnika. S strojem lahko opravlja vsak, z roko pa ne naredi vsak tega, kar ravno obrtnik. Drugi bo zopet rekel : „Bi že še razstavil, pa kako naj spravim svoje predmete v Maribor, ko nimamo železnice, pa bi mi prišli tudi predrago. Tudi tu ni treba nobenega strahu. Razstavni odbor, ki sestoji iz samih obrtnikov, je tudi na to mislil. Vsi razstavni predmeti se bodo prepeljali na stroške razstavnega odbora z avtomobili iz Prekmurja v Maribor in nazaj. Določila se bodo posebna zbirališča na primer v Beltincih, Lendavi, Soboti itd. Kje je komur bliže, tja bo postavil svoje predmete, od tam se je pa prepeljejo z avtomobili na razstavo. Tako ne bo imel nikdo posebnih stroškov.
Kaj pa naj razstavimo;? To je pač najlažje vprašanje. Vsak to kar zna. Ni treba, da bi bilo razstavno blago nevem kako fino in umetno izdelano, ampak domače deio, saj je to razstava domače obrti. Kolar naj napravi kolo, ali pa cel voz, kovač naj ga okuje, mizar naj napravi domačo prekmursko skrinjo ali omaro ali prekmursko domačo narodno zibiki itd. Vsak obrtnik nekaj svojih izdelkov. In tudi ne bogve koliko. Vsak eden dva ali tri izdelke. Samo da pokažemo, da tudi v Prekmurju žive obrtniki,
Na ta način bomo najboljše pokazali, da smo sposobni za napredek in razvoj. In če bomo to dokazap, nas bodo zpoznali in tudi znali upoštevati naše upravičene zahteve in želje. Spoznali bodo, da se lahko razvijamo samo tedaj, če bomo imeli dovolj in primernih prometnih sredstev, če nas bodo v vsakem oziru podpirali.
Ob enem z razstavo pa se bo vršil v Mariboru tudi velik obrtni shod, na katerega pridejo obrtniki iz cele države. Tam moramo povedati naše želje in zahteve, kajti zaseboj bomo imeli obrtnike cele države in le na ta način bomo dosegli vsaj nekaj če ne vsega in tudi to bo za nas velik napredek.
Če vse to premislimo in preudarimo, mora vsakdo izprevideti, kako velikega pomena je razstava ravno za Prekmurje. Na tej razstavi bomo prvikrat stopili pred jugoslovenski svet. Kako se bomo tokrat pokazali, tako nas bodo sodili. Zato pa poživljamo vse prekmurske obrtnike, da se te velepomembne razstave v čimvečjem številu udeleže. Čim več nas bo tem tem bolje bo za nas, temveč bomo dosegli. Zato vsi prekmurski obrtniki na plan ! Prijavnice in vsa pojasnila dajejo obrtna drušlva v Prekmurju ali pa razstavni odbor „Pokrajinske obrtne razstave“ v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 22.
Tedenske novice
Korupcija brez primere se je razpasla v ministrstvu kmetijstva v Beogradu odkar mu pa-šuje ministar Pucelj. V svoji politični vnetosti misli ta gospod, da je minister samo demokratov
in samostojnežev, ne pa cele države. Sedaj si je pritegnil še resort za razredno loterijo, ki sodi k kmetijskemu ministrstvu ravnotoliko kakor mesar za kmetijskega ministra. In sedaj „visoki“ gosp. minister v svoji strankarski omejenosti dovoljuje tombole in srečolove le svojim ljubljencem samo-stojnežem in Sokolom, katoliška prosvetna društva pa dobe po dvamesečnem šikaniranju le — negativno rešitev, in sicer „na podlagi mišljenja“ upravnega odbora rhzredne loterije. Doslej sta nam znana že dve taka kričeča slučaja: Prvi se je pripetil društvu sv. Jožefa v Tržiču, ki je ob priliki svoje 25 letnice prosilo za dovoljenje sre-čolova, drugi pa društvu ..Katoliški dom“ v Ljutomeru, kateremu se je tudi odbila prošnja za dovolitev tombole. — G. minister, ako nimate nobenege čuta za socialno pravičnost in mislite, da ste samo minister samostojnih strankarjev in Sokolov, potem je bolje, da vzamete sekiro v roke in se zopet posvetite svojemu mesarskemu poklicu! Sicer pa se že bliža čas, da bodete tudi vi „na podlagi mišljenja“ slovenskega ljudstva, ki bo pri volitvah pokazalo, da takih koristolovcev, ki delajo le za svoj žep in se redijo od kmečkih žuljev, ne mara, zleteli s svojega ministrskega stolca !
Delo naših poslancev. 50% povišanj e železnice. Poslanec Stanovnik je vložil vprašanje na ministra za promet radi 50% povišanja železniških tarif. Zahteval je, naj se ukine to povišanje vsaj za živila, ker bo v nasprotnem slučaju nastalo veliko podraženje vseh predmetov. — Za poštne poduradnike in sluge. Poslanec Žebot (SLS) je podregal ministra za pošto, naj se vendar preskrbi nižjim poštnim uslužbencem službena obleka. Minister je odgovoril, da bodo poštni poduradniki in sluge dobili za poletje in zimo službeno obleko in obuvalo. — 2 in pol milijona dinarjev je nakazal minister za zdravje za slovenske bolnice na odločno zahtevo naših poslancev.
Obveznice predvojnih posojil. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Generalna direkcija državnih dolgov je že večkrat pozvala državljane kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, katerih obveznice predvojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije se mahajo iz kateregakoli razloga v inozemstvu, da jih v določenem roku njej prijavijo z vsemi potrebnimi podatki in dokazi o državljanstvu (s priloženo domovnico), da bi se na podlagi teh pojav mogel pri dotičnih vladah vložiti protest proti žigosanju in zahtevati vrnitev obveznic. Ker prošnjam večinoma niso bile priložene domovnice in je nevarnost, da brez domovnic inozemske vlade protestov ne botto hotele obravnavati, se interesenti ponovno poživljajo, da pošljejo naknadno k svoji morda že vloženi prošnji generalni direkciji državnih dolgov v Beograd še domovnico, ker bi sicer morali sami nositi eventualne posledice svoje zamude. Glej članek pod „Gospodarstvo“!
Železničarska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani se je preosnovala z dnem 1. julijem 1922 na podlagi zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922, uradni list štev. 62/22 v ekspozituro osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Interesenti se opozarjajo, da naslavljajo odslej dalje vse dopise na naslov: „Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, izpostava II v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 3/II.
Dopisi.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Načelstvo Hranilnice in posojilnice pri Sv. Jurju ob Ščavnici se v 27. št. M. Straže jezi zaradi velikega dviganja vlog pri zavodu in išče vzrok temu v neki „neutemeljeni in hudobni gonji“, katere sploh ni. Če načelstvo ni udarjeno s popolno duševno slepoto, tedaj mu vzroka ni treba iskati tam, kjer ga ni, ampak naj si pokliče v spomin dan zadnjega občnega zbora, odurni in arogantni, kulturnega človeka nevredni nastop gotovih članov načelstva in nadzorstva. Gospodje! Kako si morete domišljati, da bomo mi svoje trdo zaslužene prihranke zaupali Vam in tistim Vašim golobradim gospodom in finim gospicam, ki nam jamčijo za varnost naših vlog večinoma samo z svojo dražestno osebnostjo, in ki ste jih sprejeli kot člane malo časa pred obč. zborom samo zato, da vržete s pomočjo njihovih glasov iz načelstva še tistih par „klerikalcev“, ki so bili še dotlej notri. Je pač smola, ker so ti preklicani „klerikalci“ tako neumni, da so, ko ste jih vun vrgli, tudi svoj denar seboj vzeli, kateri pa sedaj vašemu zadolženemu zavodu tako primanjkuje.
Slatina-Radinci. Pripravljalni odbor vinorejskega društva za sodni okraj Gornja Radgona, vabi vse vinogradnike iz celega okraja k ustanovnemu občnemu zboru v nedeljo dne 23. julija t. 1. ob 3. uri popoldne v zdraviliški restavraciji Slatina-Radinci. Dnevni red: 1. Čitanje pravil;
2.	Sprejem članov; 3. Volitev odbora;
4.	Predavanje vinogradniškega strokovnjaka g. Puklavec; 5. Slučajnosti. Dolžnost vsakega vinogradnika je, da pristopi kot član k temu društvu.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Naš „Orel“ vabi na gledališko predstavo v nedeljo dne 23. julija po večernici pri Pergerju. Videli boste dve igri : „Ljudmila“, dekliška žaloigra v 5 dejanjih in „Za letovišče“, fantovska šaloigra v 1 dejanju. Pridite mnogoštevilno!
Radinci. V nedeljo, dne 16. t. m. je napravilo gornjeradgonsko Bralno društvo svoj izlet v Radince. Kljub dežju, ki se je nenadoma vsul se je prostorna dvorana g. Rosenbergerja počasi napolnila. Diletanti so vprizorili burko trodejanko „Ubogi samci“ v ckvirju svojih zmožnosti ter so pokazali, da so kljub naporemu telesnemu delu dobri igralci. Zdrave in krepke zabave željno občinstvo je prišlo na svoj račun. Po igri je nastopil pevski zbor pod
Arbogast Reiterer, O. T. — r.
Skrivnostni
glasovi iz drugega sveta.
(Dalje.)
Ne, kakor bi se bogoslovci morali šele po spiritizmu orientirati in korigirati svojo vero v onostransko življenje; saj imajo vendar čisto druge vire, ki iz njih zajemajo razodetja in poročila, nego so duhovi spiritističnih stroškov — vire milijonkrat dragocenejše. Za predmet se morajo brigati, ker so poklicani, da poučijo nevedne, okrepijo dvomljivce in dajo vsem, ki iščejo, pravi odgovor. Nevednih je pa tako veliko, k dvomljivcem spadajo skorajo vsi in raznovrstna vprašanja more staviti vsak, ki se dotikajo prav često tudi spiritizma. Ti vsi so hvaležni za junaško besedo, ki jim razkrije temeljna vprašanja življenja. Proučevanje mistike in njenih dejstev jim polaga v usta tako močno besedo.
Okoli osemdeset milijonov spiristov se ukvarja dandanes z duhovi, celo v zakotne vasi so se ugnezdili krožki. Bilo bi pogrešeno, če bi poklicani pastir z zaničljivim zasmehom omalovaževal te „vražarije“, dočim gredo obiskovalci spiritističnih krožkov s pomilovalnim zaničevanjem mimo duhovnika kakor mimo ubogega nevedneža in zaupajo svoje duše vodstvu skrivnostnih, temnih moči iz kraljestva
nadčutnega, katerih početje je pač gotova stvar, ne more pa biti pravi vodnik skozi življenje, ampak je le prazno igračkanje. Schopenhauer se je izrazil že pred desetletji: „Ti kočljivi pojavi so med vsemi dejstvi, ki nam jih nudi celotno raziskovanje, brez vse primere najvažnejši, zato je dolžnost vsakega učenjaka, da se z njimi seznani“, in dolžnost vsakega bogoslovca, moremo pristaviti.
Dr. Karl du Prel pravi: „Resnično zanikujejo mistična dejstva, ki jih srečava raziskovalec, le tisti, ki se namenoma temu odtegujejo. Nasprotno pa je brez izjeme vsak, ki se je potrudil, da jih temeljito preišče, postal iz Savla Pavel... Nepojmljivo se bo človeštvu za plačilo pomnožilo znanje.
Da si to plačilo pridobimo, prehodimo temni svet mistike od juga na sever, od vzhoda do zahoda! Od sanj gremo do vidnih prikazni duhov in vodilo nam naj bodo zanesljiva izpričana dejstva.
2.	Iz zgodovine spiritizma.
Stari pregovor pravi: Nasprotja prožijo si. roke. To potrjuje spiritizem, jjki kot popolno nasprotje materializma bohotno raste na njegovi pognojeni zemlji, ker mu je poleg tega še ozračje prikladno. Schopenhauer pravi nekje : „Materializem pelje do bestializma“. Mi nismo več daleč od njega. Stremljenje posameznikov
in borba celih narodov za slavo, za moč, za zlato in zopet za zlato sta izzvala brezobziren boj s sredstvi, še bolj brezobzirnimi, in sicer boj naroda proti narodu, države proti državi in končno v razrednem boju boj vseh proti vsem in vsakega posameznika proti posamezniku. Zgolj tvarne koristi imajo še veljavo in so tudi največji vzrok, da živimo v tako žalostnih razmerah. Vse to pa je čisto naravna posledica nevere; izginila je vera v višje dobrine, v človekovo neumrljivost; je nujna posledica nauka: ne vidimo se več na onem svetu, ker ga ni, zato uživajte v življenju ! Strašen zločin so storili na človeštvu vsi tisti, ki so na kakršenkoli način, in bodisi v imenu znanosti — kar je tem žalostnejše — pomagali ojačiti to nevero.
Napravite si lepo življenje pod ljubim solncem in ne upajte na ono nad zvezdami! Ta stavek je navidez dosleden in logičen. Toda kake sadove rodi? Ti so kakor modri sadovi trnoljice, ki napolnijo usta s svojo trpko brid-kobo.
Udobnost posameznika se čez gotovo mero lahko poveča le na stroške bližnjega. Poslednji konec vere v golo tostransko življenje je brutalni boj. ki mora dovesti do katastrofe, ki se je pač že začela v komunističnem terorju.
Našemu času je ostalo prihranjeno, da uniči vero v nesmrtnost z navidezno zelo
vodstvom pevovodje č. g. kaplana Ašiča s skladbo „Slovan“ in „Žabja svatba“ ter s celo vrsto najrazličnejših pesmi, ki so izzvale obilo odobravanja. Posebno možki zbor je bil večkrat klican. Nato je društveni tamburaški zbor pod spretnim vodstvom g. P. Potočnika zasviral zelo učinkovit in vsebinsko bogat venček, spremljan od ženskega zbora ter več drugih komadov, na kar se je razvila prosta zabava, ki je trajala v pozno noč. Prireditev bi bila v slučaju lepega vremena brezdvomno zavzela velik obseg in dala društvu, ki skrbi za izobrazbo svojih članov primeren gmoten »dobiček za nabavo knjig i. t. d. in moramo k temu še z žalostjo ugotoviti, da so ostala sosednja društva, ako ne malomarna vsaj indiferentna za prireditev, ki je bila pravočasno objavljena. Prireditve so vedno zvezane s stroški in ako se društva, ki zasledujejo iste kulturne cilje ne bodo medseboj podpirala potem je vsako delo za prosvetitev narodne meje že vnaprej onemogočeno. To velja za vsa slovenska društva. Gornjeradg. bralno društvo pa je pokazalo, da ima delavno članstvo, odlično izšolan pevski zbor in krepko razvit tamburaški odsek. Le tako naprej!
Sv. Trije Kralji v Siov. goricah.
V nedeljo dne 23. julija se vrši na tukajšnjem prijaznem hribčku veličastni katoliški shod za srednje Slovenske gorice. Ob 10. uri bo pridiga profesorja dr. Medveda, na to sv. maša. Po službi božji bo slavnostno zborovanje na prostoru pred cerkvijo. Kot govorniki nastopijo : poslanec Roškar o krščanski šoli, profesor Vesenjak o katoliškem tisku in poslanec Žebot o veri v javnem življenju in o kat. organizacijah. Vmes se oglase tudi domači tamburaši in mešani zbor. Krajevni katoliški shodi so letos mogočni buditelji našega ljudstva, naj ostane zvesto vsepovsod sv. kat. veri in naj tirja najodločneje, da se po načelih naše sv. vere vzgaja mladina v šoli in v družini in da tudi v javpem življenju zavlada krščanska ljubezen in krščanska pravičnost. Gibljejo se sovražniki krščanstva, zganimo se tudi mi katoličani in povejmo vsemu svetu, da si ne pustimo teptati naših verskih svetinj po nikomur, tudi po državi ne. Krasno so se izvršili dosedanji katoliški shodi, naj ima popoln uspeh tudi trikraljevski kat. shod. Naj pošlje vsaka župnija lenarške dekanije veliko udeležencev, prav tako pa tudi bližnje župnije ljutomerske dekanije in apačka kotlina. Možje in mladeniči, pa tudi žene in mladenke od vseh strani, na veselo svidenje v staro«lavni veličastni
znanstvenimi sistemi. Zdi se, da je strašno zločinstvo dovršeno. Nevera se je pomaknila od izobražencev doli med široke mase ljudstva, ki so ga „višji“ zapeljali s svojim zgledom. Ljudstvo pa zahteva, ker so ga goljufali za vero v nesmrtnost, z odločno brezobzirnostjo enake udobnosti življenja, tudi za sebe, in sicer dosledno ter vsled danih pogojev po pravici. Sedaj šele se zavejo „višji“, potem ko so uvideli, kaj so uničili, nesmrtne duše, sedaj stopi na plan spiritizem, da človeštvu z apostolsko gorečnostjo vrne uropani zaklad, vero v posmrtno življenje.
Toda nele vero! Ne sme biti več samo vera kakor nekdaj „s trhlo podlago“, zgoli vera, kakor jo je zahtevala cerkev, ampak znanje, čisto, kakor skala trdno znanje mora biti. In zares! Spiritizmu se posreči, da izsledi to trdno znanje, da podaja jasne dokaze o ži-Ijenju duše po telesni smrti. Dokazi se posrečijo — toda nič več, in ti dokazi niso novi, ampak prastari. Spiritizem jih le privleče na	dan iz osovražene teme	prazno-
^ Oblika spiritizma je nova, bivstvo staro, Tako staro kakor človeštvo s posamično neumrjočo dušo. ce je zmožna neumrjoča duša dandanes, da se razodeva živim ljudem, zakaj naj ne bi imela vedno te sposobnosti, zakaj se je ne bi vedno posluževala? Ali pa morebiti napravljajqftudi tam v kraljestvu nad-
cerkvi Sv. Treh Kraljev v nedeljo 23. julija! Tu so se že skozi stoletja zbirali in se vnemali za najsvetčjše zadeve naši globokoverni predniki, storimo isto ta dan mi, njih nasledniki. Somišljeniki, somišlje-nice, vsepovsod na krepko delo za najlepši izid kat. shoda pri Sv. Treh Kraljih v Slov. goricah!
Ljutomer. Narodna šola v Ljutomeru ponovi svojo zadnjo šolarsko prireditev (koncert) v nedeljo dne 30. t. m. v Radincih v dvorani g. Rosenbergerja. Začetek zvečer ob pol 6. uri. Čisti dohodek bo za ubožne otroke Kapelske šole in za naše vojne slepce. Sosedna društva se naj ozirajo blagohotno na to dobrodelno prireditev !
Ljutomer. (Smrtna kosa.) Na poti v Gastein je umrla 14. t. m. na vlaku v Selctalu ga Karolina Hönigmanova sopr. od Ožbalta, tovarnarja. Pokopana je bila v Gradcu. N. v m. p.! V nedeljo 16. t. m. je umrl na Kapi g. Jožef Babič, trgovec in posestnik v Ljutomeru v 44. letu svoje starosti. Zapušča 3 nedorasle otroke in soprogo. Hudo prizadeti obitelji naše sožalje! Blag spomin vrlemu možu!
Veliki živinski sejem se vrši dne 25. julija 1922 pri Sv. Urbann zunaj Ptuja.
•	' i •	® e	*	•
V nedeljo, dne 6. avgusta bo v Gornji Radgoni
fEliha ljudska veselica
v parku ob Muri.
Ta dan določi vsak zaveden Jugoslovan Jugoslovanski Matici.
• • • • • • • •
Gospodarstvo
Hvstro-ogrska predvojna posojila.
Naknadno žigosanje obveznic predvojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno:
Ker naši državljani še vedno vlagajo prošnje za popis in žigosanje obveznic p r e d v o j-nih posojil bivše avstro-ogrske monarhije, dasi je rok že potekel, koncem marca t. L, bo gospod finančni minister poskusil pri reparacijski komisiji v Parizu izposlovati dovoljenje za naknadno žigosanje takih obveznic.
Zato se interesenti — naši državljani — pozivajo.
1. da vse svoje nežigosane obveznice predvojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije kar najhitreje pošljejo s posebno prošnjo neposredno generalni direkciji državnih dugova v Beogradu;
čutnega počasi eno novo odkritje z državnim patentom za drugim?
Resnično najdemo v zgodovini vseh narodov, vseh časov in krajev poročila o mističnih (skrivnostnih) prikaznih, ki so več ali manj podobna našemu spiritizmu. Pri Grkih priljubljeno proročišče v Delfih, kjer je v tujih jezikih govorila Pythia, in rimski mani so bili vsi rezultati spiritističnih izkušenj. Skrivnosti brahmanske kaste, fakirov itd., temeljijo na mistični podlagi. Buddho, Zarathustro, Moha-mmeda bomo tudi iz tega vidika lažje razumeli. Stoletja že poznajo na kitajskem mizico, ki se sama premika.
Skoraj v obleki moderne metode nam razlaga zarotovanje duhov že sv. pismo: „Tedaj je spremeni! kralj (Savel) svojo zunanjost, je oblekel druga oblačila in šel z dvema možema tja (k zarotovalki). Prišli so ponoči k ženski in on ji reče: ,Povej mi prihodnost po vede-ževalnem duhu in ga pokliči, ki ti ga povem . . .‘ Tedaj mu reče ženska : ,Koga naj ti pokličem?* On pravi: .Samuela mi pokliči.* Ko je pa ženska videla Samuela, je zakričala s krepkim glasom in rekla Savlu: .Zakaj si me prevaral? Ti si Savel.* Kralj reče: ,Ne boj se! Kaj si videla?* In ženska reče Savlu: ,Kakor boga vidim nekoga priti iz zemlje . . . Star mož prihaja gori in je ogrnjen v plašč/ Tedaj spozna Savel, da je Samuel . . .
(Dalje prihodnjič.)
2.	da v pfošnjah navedejo, zakaj obveznic niso predložili o določenem roku;
3.	da v slučaju — če so obveznice pri-nešene iz inozemstva — navedejo
a)	od kod so prinešene,
b)	kje in zakaj so bile deponovane,
c)	ali je vložen protest proti žigosanju pri dotični inozemski vladi neposredno ali potem naše vlade in
č) ali so bile obveznice prijavljene generalni direkciji državnih dugova in kedaj,
4.	Predložijo naj se tudi obveznice, ki so bile v inozemstvu provizorno ali definitivno žigosane od dotične države. V takih slučajih je priložiti prošnjam tudi dokaz o državljanstvu, (domovnico) in pa dokaz lastninske pravice.
5.	Prošnje morajo biti kolkovane v zmislu zakona o taksah.
Interesenti, ki bi se temu pozivu ne odzvali, bodo morali sami nositi eventualne posledice svoje zamude.
Za naknadno žigosanje se ne prevzame nobena obveznost. To žigosanje se bo izvršilo le, če reparacijska komisija privoli.
Obveznice se bodo lastnikom vrnile, čim bo reparacijska komisija o tem izdala svojo odločbo.
Naši državljani \r inozemstvu naj vlagajo prošnje pri dotičnem kr. poslanstvu ali pri konzulatu.
* *
*
Izgubljene obveznice predvojnih avstro-ogrskih posojil, postopanje za njih nadomestitev.
Finančna delegacija objavlja uradno :
Po razpisu finančnega ministrstva z dne 1. julija 1922, D br. 12.836 je v slučaju, da se je kaka obveznica predvojnih avstro-ogrskih državnih posojil izgubila ali sicer uničila, pa jo želi lastnik nadomestiti, postopati tako-le :
Po izvršenem amortizačnem postopanju, ki se naj uvede pri pristojnem sodišču, je z overenim prepisom sodnijskega sklepa zaprositi
a)	glede avstrijskih obveznic pri na generalni direkciji državnih dolgov Dunaju I., Singerstraße,
b)	glede ogrskih obveznic pri madžarskem finančnem ministrstvu v Budimpešti, za p o t r d i 1 o, da do sedaj niso bile izdane nove obveznice niti ne izplačane obresti od časa izdaje sodnijskega sklepa dalje.
To potrdilo sc bo smatralo kot originalna obveznica in naj se predloži generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu radi žigosanja.
Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru.
Zanimanje za razstavo je zelo živahno. Prijavilo se je dosedaj 216 raz-stavljalcev iz mariborske oblasti. V tem številu še niso šteti razstavi j alci izven mariborske pokrajine, katere je odbor k udeležbi pripustil. Ti razstavljalci izven mariborske oblasti se udeleže razstave s takimi predmeti, ki se pri nas še ne izdelujejo tako da bodo na razstavi vse stroke zastopane. Če vzamemo, da se je za zagrebški velesejem prijavilo, razen inozemstva iz Hrvatske in Slovenije z Zagrebom vred samo 350 razstavljalcev, je že samo to velikanski uspeh. Pričakuje se še nad 100 prijav. Vsled tega bo letošnja razstava zelo obširna. Vršila se bo v vseh prostorih Götzove dvorane in na dvorišču istega poslopja. Na velikem vrtu „Dijaškega doma“ in dekliške meščanske šole pa se postavijo razni paviljoni.
Načrti za paviljone so žeiz-g o t o v 1 j e n i. Prostor se zagradi z novim plotom v Prešernovi in Razlagovj ulici. V Prešernovi ulici bo nasproti izhoda iz Götzovega dvorišča velik vhod v drugi del razstave, tako da bodo obiskovalci iz enega dela razstave prišli neposredno v drugi del. Na plotu bodo velike reklamne plošče, ki se dajo posameznikom v najem.
Paviljoni se bojo začeli postavljati takoj po zaključku šol.
Na vrtu „Dijaškega doma“ bodo izdelki in pridelki vrtnarskega društva v umet. zagrajenem parku razstavljeni. Ta oddelek bo pokazal dovršenost našega vrtnarstva in bo nekaka senzacija ne le za mesto Maribor in Slovenijo, temveč za celo državo.
Lepak za razstavo je že izdelan in se bo te dni dotiskal. Besedilo se bo natisnilo v slovenskem, srbohrvatskem, (tudi v cirilici), češkem in nemškem jeziku.
Hranilnica in Posojilnica v Radincih
deluje z uspehom ob meji!
r. ladr. z neom. i.
Izumi na razstavi, dosedaj je prijavljenih že več novih izumov, ki bodo tokrat prvič razstavljeni.
Zunanji oddelek. V takozvanem zunanjem oddelku bodo razstavljeni predmeti izven mariborske oblasti, ki pa se pri nas še ne izdelujejo. Posebno za ta oddelek vlada posod zanimanje. Dosedaj je prišlo že več prijav, mnogo vprašanj se bo pa te dni rešilo.
Obrtnički zbor. Ob priliki pokrajinske obrtne razstave se bo vršil v Mariboru II. obrtniški zbor. Že danes prihajajo iz vseh strani naše države številne prijave obrtnih društev, ki se korporativno vdeleže zbora. Zbor je za vse obrtništvo izredne važnosti, ker se bo razbpravljalo o vseh perečih vprašanjih obrtništva Poživljamo vse obrtna društva in zadruge, da se že danes pripravijo na ta velepomembni shod. Podrobnosti bomo še pravočasno poročali.
Kmečka soba se imenuje oddelek, kjer bodo razstavljeni narodni predmeti. Ta soba po predstavljala pristno narodno-kmečko sobo, v kateri bo razstavljeno narodno pohištvo, narodne vezenine, slovenske zibike itd. Narodne žene zbirajo od hiše do hiše vse take predmete, da bo oddelek čimpopolnejši. Prosimo vse one, ki imajo take predmete, da jih dajo za dobo razstave na razpolago.
Oddelek konzumentov bo jako važen in zanimiv del razstave. Tu bodo razstavljeni vsi oni predmeti, ki jih nujno potrebujemo, a se pri nas ne izdelujejo, dasiravno so dani za to vsi pogoji. Da se tako občinstvo, kakor oni obrtniki, ki bi to lahko izdelovali pri nas, s temi predmeti seznanijo, se naprošajo vsi, ki imajo kak tak predmet, o katerem mislijo, da se pri nas ne izdeluje, da ga pošljejo razstavnemu odboru. Mnogo lahko v tem oziru pripomorejo uvozniki, katerim je tako blago najbolj znano. Le na ta način se bomo osamosvojili od inozemstva.
Prijavni rok jepodaljšan do preklica. Zato naj nikdo ne zamudi te prilike in se naj, če tega že ni storil, nemudoma prijavi. Razstavni odbor želi, da bi se razstave udeležili vsi obrtniki, da vsak pokaže kaj zmore in kaj zna. Zato vsi na razstavo!
Gmotna sredstva, s katerimi razpolaga razstavni odbor, so zelo pičla. Razen podpore, ki jo je naklonil pokrajinski namestnik gosp. Ivan Hribar v znesku 40.000 K nima odbor nikakih sredstev. Izdatki za predpriprave pa naraščajo dan za dnem. Prosimo zato vse razstavljal ce, da ob enem s prijav?- pošljejo tudi prijavnino, iz katere krije :bor tekoče izdatke. Želeti pa bi bilo, da vsi oni, ki imajo razumevanje za to važno in potrebno razstavo, delo odbora tudi z gmotnimi sredstvi pod-
prejo.
Vrednost denarja.
1 dolar . . .
1 zlatnik (cekin)
1 lira ....
1 engl. funt 1 ogrska krona 1 franc, frank . =	22—
1 nemška marka 96 vin — 1 češka krona = 4-50— 1 n.-a. krona . — 1-50—
K
K
290- 310 — 800— 820-— 11— 12-25 K 1100—1200-— K 24 vinarjev.
23-50 K 1-— K 5-50 K 1-30 v.
1 švicarski frank = 49 do 50 kruna.
Razne vesti.
Krasna uprava. Glavno glasilo radikalne stranke „Samouprava“ objavlja dopis iz okraja gročanskega (v belgrajskem okrožju), v ! ilerem opisuje dopisnik tamošnje upravne razmere. Za davkarja imajo tam nekega človeka („Same prava“ navaja povsod imena), ki opravlja S"r’. službo že nad leto dni, čeprav je bil do o. junija v vojaški-kazenski preiskavi zaradi tatvine konj. Izobrazbe nima nobene, ker ima samo neki kurz za cepljenje dreves. Njemu je podrejen neki drugi gospod, ki je bil kot praktikant zaprt zaradi
„markiranja“ nekih kron. Finančni upravnik je mož, ki ne pozna drugačnih besed kakor „ne dam“, „neću“ in „jok“. Pokrovitelj vse te lepe, seveda strogo demokratske družbe je zdravnik, ki raje : edi pri kartah, kakor da bi se bavil z bolniki Ti ljudje sede neprestano v kavarni in politizirajo. Če pa vprašate to gospodo: Ali je že razpisan davek za 1. 1921-1922? Ali pa: Kakšen je javen red in mir? — gospodje začudeni vprašujejo: „Elem, daklem, aaa!“ Ali ni to obljubljena dežela, kjer se davki niti ne razpisujejo in ne pobirajo?
Pol lpta jß ŽB minillO, odfear čitam „fflupsL itražo“ zastonj. Radar v gostilni pokličem \m vina, moram plačati če ne takoj, pa vsaj potem, ko sem se napil. — Uprava „Murske Straže" tudi ne more živeti od zraka, ker so tiskarna, papir in drugi stroški veliki!
Takoj danes
Pasje kopališče. V Parizu so ustanovili luksuriozno pasje kopališče, v katerem je vse v marmorju in lesketajoče v sijaju. Kopalnice so parne in pršne. V kopališču je nastavljenih tudi vse polno maserjev in brivcev — za pse. Škoda, da ne pove poročilo, če so nastavili tudi služabnike, ki bodo sproti počistili, kadar bo privzdignil kak pes taco. Dobro bi bilo tudi, če bi nastavili moža, ki bi naštel vsakomur, ki ima denar za take neumnosti, toplih petindvajset, kadar bi pripeljal svojega „ljubčka“ v kopališče.
Pozdrav pri kihanju je prastarega izvora. Že v Homerjevi pesnitvi Odiseji se govori o kihanju, ki so ga imeli za srečno znamenje. Ko je nekdo kihnil po bitvi pri Salanini pri žrtvah, ki jih je Temistokles daroval bogovom, je takoj višji duhovnik proglasil za to srečno prerokovanje. Kristjani so ta običaj izpremenili v povsem krščanski pozdrav, ki se je uveljavil posebno po letu 591, ko je v Rimu razsajala strašna kuga, čije glavno znamenje je bilo neprestano kihanje. Pri Slovencih želimo kihajočemu: „Bog pomagaj!“ ali pa „Na zdravje!“ Nemec pravi: „Gott helf!“ ali „Zur Gesundheit!“ Anglež želi kihajočemu: „Bog Vam blagoslovi!“ Italijan pravi: „Prosit!“ (naj Vam to koristi) ali „felicita!“ (Sreča!) Židje želijo kihajočemu: „Tubin chaint!“ (dolgo življenje). Mohamedanci zakličejo : „Ur hamah Allah !“ (Bog ti blagoslovi !). Indi pravijo: „Živeli!“ na kar se odgovori „s teboj!“
Dragocenost vsake hiše je ljekarnarja Fellera prijetno dišeči „Elsafluid“, najbolše sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog, in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega mesa, ust glave, itd. Močnejši in boljši kakor francusko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 specijalno steklenico skup z zamotom in poštnino za 72 kr. pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja Elsatrg št. 326, Hrvaško.	ce
Na prodaj !
Večja množina starega železa, dobro ohranjen šivalni stroj za krojača, stara kočija, nekoliko kubičnih metrov orehovih desk pri
oskrbništvu grajščine v Gornji Radgoni
Pozor hmetoualci!
vitelni podori cenejše za 30°/o kakor tudi vse druge poljedeljske stroje. Prepričajte se sami! — Prodam event, tudi 4—6 HP-bencinmotor z mlatilnico čistilnico.
Martin Herga, trg. senom in polj. stroji v Bratonečicih IZ
Sv. Lenart, p. Velika Nedelja (Slovenija).
riginair
Erenyi
„DIANA“
francosko vinsko žganje
ss dobiva v vseh lekarnah, drogerijah lo trgovinah-
Mala steklenica...............K	18
Srednja ......................K	50
Velika „ .....................K	100
Erenyi OIANA
francosko vinsko žganje
je najboljši hišni prijatelj in ne sme manjkati v nobenem gospodinjstvo.
Pazimo se pred ničvrednimi ponarejanji!
Glavno zastopstvu za celo Jugoslavijo:
Jugopharmacija d. d. Diana oddelek Zagreb. Prilaz 12.
Preprodajalci dobijo velik popust.
Zahtevajte cenik !
(Oblastveno zavarovanoI)
Marija Erunčič v Ljutomeru It. 23 Samr2S
takoj en dobro ohranjeni krojaiki Šivalni strof firme „Singer“. Cena 14.000 K.
Ila prodaj je lepo posestvo!
meri 4 orale, z eno nadstropnim poslopjem, v hiši je tobačna trafika v 1. nadstropju se nahaja Finančna straža, zraven je tudi mesnica in ledenica vse v dobrem stanu, cena se izve pri lastniku. Sv. Benedikt št. 11.1 v Slov. Goricah.
		
Klobuke
vsake vrste ima v veliki izbiri vedno ceneje kot drugod na prodaj. J. Postružnik, klobučar, Sv. Jurij ob Ščavnici.

Diamalt
Pozor, pekarji „DIAMALT, tvornice Hauser & Sobotka Dunaj - Stadlau v predvojni kakovosti se dobi zopet pri glavnem zastopstvu za Jugoslavijo Edvard DuSanec, Zagreb, SkiadiKe Strossmayerjeva ul. 10.
Trgovski pomočnik
izurjen manufakturist se sprejme pri firmi
M. ŠEPEC, MARIBOR.
Hrana in stanovanje v hiši.
Mediš, Mm 8 Zanki '
d. z o. z. Ljubljana.
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. Skladišče: Novi Sad.
Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Telefon štev. 64.
Bxsha FOĐBĐZHICfl	mm 'liti1
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode.
Priznano najbojša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
„Itaki“
Lak za pode. Emajlni lak. Linoleum lak za pode. Brunoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo!
SLOVENSKA
sprejema vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po
Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje in najhitreje.
podružnica LJUTOMER