MIRNA - 15. decembra bo ačela obratovati tovarna za pre-lelavo krompirja na Mirni, so v orek dokončno določili datum >redstavniki tovarne hranil „Ko-inska“ iz Ljubljane in Kmetijska adruga Trebnje. KOCEVJE - O mladinskem prestopništvu bodo danes raz-)ravljali na seji občinske mladinke konference. Črnomelj - Ponedeijski vi-lar z neuijem je povzročil precej :kode, zlasti na sadnem drevju, iruške, jabolka in slive je skla-ilo, zato kmetje pričakujejo, da )0 Belsad čimprej začel odkupovati odpadlo sadje. TREBNJE - Kot je v ponede-jek sklenila tekmovalna komi-ija odbojkarske zveze Slovenije, 50 kvalifikacijski turnir za vstop ^ L slovensko ligo v Trebnjem v ioboto, 21. avgusta. Pravico do nastopa imajo ekipe Ljubljane, Braslovč, Gorenja iz Velenja in Trebnjega. VINICA - Na ponedeljkovem iejmu so Italijani ^et pokupili lajveč živine. Naprodaj je bilo tudi okrog 50 telet, a so jih vodili domov, ker je cena naenkrat )adla od 17 na 11 dinarjev za dlogram. MAČKOVEC - V ponedeljek na avtomobilski cesti zgorel tovornjak K? 82-27, ki ga je proti Ljubljani vozil Marjan Matelič iz Kobarida. Škode je za 15.000 din. Požar je povzročil Icratek stik na električni napeljavi. Dragocenosti iz Mainza V Novo mesto prispela prva pošiljka restavriranih najdb halštatsicih gomil na novomeških Znan-čevih njivah — Evropsko pomembno! Prejšnji teden so novomeški letalci dobili visokosposobno tekmovalno jadralno letalo CIRUS. To je drugo tovrstno letalo v naši domovini in prvo po nemški licenci izdelano v Jugoslaviji. Novome3d Aeroklub ima tako že 11 jadralnih in 5 motornih letal. (Foto: M. Vesel) Te dni so v novomeškem Dolenjskem muzeju dobili iz Centralnega muzeja v Mainzu prvi del restavriranih arheoloških najdb iz halštatskih gomil. Od 1967 do 1970 jih je na novomeških Znančevih njivah od-' kopal arheolog Tone Knez, kustos Dolenjskega muzeja. Odlično restavrirane dragocene najdbe bodo v začetku septembra pokazali tudi javnosti na posebni razstavi v muzeju. Tone Knez je v štirih letih odkril štiri velike halštatske gomile, ob njih pa še keltsko ^obnico. Po ipnenju domačih in tujih strokovnjakov so najdbe, katerih prvi del so po dolgotrajnem in napornem delu restavrirali v svetovno znanih delavnicah v Mainzu, evropskega pomena. Gro- Dovi so približno iz leta 400 pred našim štetjem, med njimi so tudi grobnice bogatih Ilirov. Splašena kravja vprega na avtonrK>bIlsko cesto — Odpeta krava je povzročila smrt 4 ljudi: dveh Zagrebčanov, enega Nemca in enega Turka Prejšnjo sredo, 11. avgusta, ie bila vas Mrtvice na avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb spet označena s črno točko na zemljevidu naših nesreč. Časopisi komaj sproti lahko objavljamo vse bolj pogoste in vse bolj krvave nesreče naših cest. Ta, ki se je 11. avgusta ob 18.40 zgodila pri kilometrskem kamnu 149,4 je po svoji nenavadnosti prav gotovo zasenčila večino drugih. Huda ura nad Dolenjsko v ponedeljek proti večern je neurje prekinilo tropsko vročino na Dolenjskem. Med hudim nalivom je pihal močan veter, lomil drevje in odnašal opeko s hiš in garaž. Hkrati z vodnim je naše območje zajel ognjeni piš in strela je kot ponorela tresala v ozraCju in na tleh. Ob 19. uri je strela udarila v velik hlev Jožeta Severja iz Zs^orice pri Biču, zgrajen pred nekaj leti. Požrtvovalnim gasilcem iz društev Zagorica, Sela-Sumberk in Dob se je v močnem nalivu posrečilo ogenj omejiti, da je zgorela le streha. Rešili so tudi 18 glav živine. Škode je približno za 40.000 din. Hlev je bil delno zavarovan. Pol uie kasneje je strela zažgala skedenj Mihaela Brulca v Stopičah. S poslopjem je zgorelo 10 ton sena, 2 toni slame, slamoreznica in nekaj smrekovine. Škodo so ocenili na 35.000 din. Domači in poklicni gasilci iz Novega mesta so pazili predvsem, da se ogenj ni razširil po okolici. Med neurjem se je vnel in zgorel leseni drog glavnega električnega voda v Volcičevi ulici v Novem mestu. Ownj je izbruhnil zaradi okvare na izomtoiju. Zaradi močn^a deževja je voda vdrla v hiše, v novomeški IMV pa je spet zalila montažno dvorano za avtomobilske prikolice. Na srečo so Eoklicni gasilci kmalu prišli s črpal-0. Komandir Franc Sdmič je povedal, da so v tri četrt uie izčrpali iz te dvorane več kot 10.000 litrov vode. Neurje je besnelo tudi v driigih krajih na našem območju, vendar o hujših posledicah ne poročajo. Velika škoda je na poljih in v vinogradih na prizadetem območju, ni pa še ocenjena. I. Z. - M. L. „NAIVEN“ FRANCOZ - Francoz Pierre ChauUes Chany je 12. avgusta potoval z osebnim avtom, kateremu je bila pr^režena prikolica, po avtomobilski cesti. Zaradi okvare je pri Dobruški vasi prikolico odpel in jo pustil na parkirišču, z avtom pa se je vrnil v Trst po rezervne dele. Ko se je čez dva dni vrnil, prikolice in prtljage ni bilo več. ,J4aivnost“ je drago plačal: v prijavi na postaji milice v Novem mestu je navedel, da je oškodovan za 6.0(M frankov. po cesti. Iz ljubljanske smeri je pripeljal naproti fičko ZG 958-69, ki ga je vozil 30-letni dr. Velislav Pehal iz Zagreba. Ko je taunus zadel kravo, se je bržkone prestrašil in zapeljal na levo stran ceste. Trčenje obeh. avtomobilov je bilo neizbežno. V strahovitem trčenju so takoj podlegli voznik taunusa, voznik fička in njegova žena Vera Pehal (28 let). V taunusu sta bila še dva sopotnika turška državljana, ki sta na delu v Nemčiji: 27-letni Mehmed Dogan in 28-letni Hasan Tilic. Prvi je iz Burse, drugi pa iz Istanbula. Oba so takoj odpeljali v brežiško bolnišnico, kjer pa je Dogan takoj podlegel hudim poškodbam, drugega ponesrečenca pa so odpeljali naprej vZagreb. Na cesti sta ostala povsem uničena osebna avtomobila, pa tudi krava, ki je povzročila hudo nesrečo, je po- _____________________________________________________________________ ginila. J.SPLICHAL 11. avgusta so v Trebnjem slovesno odpril Tabor slovenskih likovnih samorastnikov. Delovno srečanje 17 ustvarjalcev je po Hnhill QfinPnili^fSI uvodnih besedah inž. Damjana Mlakaija odpri v imenu poluovitelja •^«■1 ■■■ OCipciiuiaKa Ivan Gole, direktor podjetja Trimo. Tabor bo končal delo 21. avgusta. 30-letni Ivan Plevanč iz Mrtvic št.- 24, pošta Leskovec, je vozil kravjo vprego po poljski poti ob avtomobilski cesti od Brežic proti Dmovemu. Ko je tako vozil po levi strani avtomobilske ceste in sedel na vozu, sta se kravi nenadoma splašili, Plevanč pravi, da je iz tovornjaka, ki je peljal po cesti, padel papir, zato sta splašeni kravi tekli 200 metrov po poti ob cesti. Plevanč je medtem skočil z voza in skušal kravi ustaviti, kar pa se mu ni posrečilo. Kravi sta se nato obrnili z vozom pravokotno na avtomobilsko cesto, na cesti se je ena krava odpela, druga pa je z vozom zdirjala čez cesto na travnik. Tedaj, ko je bila ena krava še na cesti, je iz Zagreba pripeljal Gerhard Joseph Presl, 26 let, s ford taunu-som nemške registracije SUL-H-282 iz Sulzbacha — Ro-tenberga. S sprednjim delom avtomobila se je zaletel v kravo in jo rinil približno 10 metrov Tabor in koloni|a V Trebnjem sodeluje 17, v Dolenjskih Toplicah pa 9 slikarjev — Obe delovni srečanji slikarjev se bosta končali v četrtek, 26. avgusta v ponedeljek, 16. avgusta, pa so prijeli v Dolenjske Toplice udeleženci prve slikarske kolonije v novomeški občini, ki jo bo motno podprla novom^a tekstuna tovarna. Slikarje, ki bodo do 26. avgusta ustvarjali dela z motivi mlinov na Krki, vodi prof. Andrej Pavlovec, ravnatelj škoQeloškega muzeja. Na letošnjem taboru v Trebnjem sodelujejo: Plemelj, Buktenica, Jev-tović, Pevčin, Horvat, oba Peternelja, Mihelič, Dolenc, Pečnikova, Bel-pec Suls, Rabuzin, Skurjeni, Smajič, Jaki, Lacković in Mandič. Mnoge od teh občinstvo že pozna z razstave Salona likovnih samorastnikov Jugoslavije, ki bo odprta do 26. avgusta. V koloniji, ki je nastanjena v Dolenjskih Toplicah, pa bodo do 26. avgusta delali slikarji Ljubo Ravnikar iz Kranja, Leon Koporc, Rajko Slapernik in Peter Adamič iz Ljubljane, Kamilo Legat iz Tržiča, Ala-din Lane iz Kamnika, Jaka Torkar in Tone Tomazin z Jesenic ter Miroslav Kugler iz Brežic. I. ZORAN „Dolenjski list je pripomogel, da smo dobili štipendista za vigo tehnično šolo - smer za požarno varnost v Novem Sadu,“ mi je pred kratkim povedal predstavnik občinske gasilske zveze Kočevje in nadaljeval: „Notico, da ne moremo dobiti štipendista je v Dolenjskem listu prebral fant iz Požarevca med letovanjem na Gorenjskem. Tako je prišel s starši k nam v Kočevje in smo podpisali pogodbo o šolanju in štipendiranju.” Kljub vsemu pa je bila tale pot do štipendista le malce nenavadna, j p V počastitev praznika občine Črnomelj so se prejšnjo sredo zbrali nekdanji borci in aktivisti, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vaščani pred gasilskim domom v Vrano-vičih. Po govoru je predsednik mestne organizacije ZB Črnomelj Janez Žunič odkril spominsko ploščo vaščanom, padlim v NOB (na sliki). Pred tem je bila krajša slovesnost pri ^o-meniku ob progi Črnomelj— Metlika, kjer je govoril preds^-nik občinske skupščine Črnomelj inž. Martin Janžekovič. Utopljenec v Krki V soboto popoldan se je v Kosta-njwici pri kopanju utopil 19-letni vojak Mirko Žigman iz Klanjca. Nazadnje so ga videli, ko je zaplaval, iz Krke pa se ni več vrnil. Iz 4,5 metrov globoke vode ga je potegnil Jože Javoršek, domačini pa so mu takoj nudili prvo pomoč. Tričetrt-urna borba za življenje in vsestranska pomoč medicinke Nevenke Žlogar je bila zaman, zdravnik je ugotovil smrt. Vzroke utopitve še vedno raziskujejo.^ AVTOSTOPARKA OKRADLA TURKA? - Sakir Kumral, turšld državljan, je 15. a>^usta ponoči potoval z avtom nem^e registracije po avtomobilski cesti proti Novemu mestu. Pri Biču je k njemu prisedlo dekle, pri Ponikvah pa je izstopilo. Turek je šele na Otočcu ugotovil, da mu je zmanjkala denarnica s 3000 markami ter prometnim in vozniškim dovoljenjem. L Naše kraje je le >rehodno zajel nekoliko iladnejši zrak, zato se bo epo vreme nadaljevalo do conca tedna. Potem so polovno možne popoldanske levih te. V Beli krajini v okolici Novega mesta in na sevniškem območju so hmeljišča oživela. Povsod so se pravili nad „zeleno zlato*' v ponedeljek, 16. avgusta, razen na sevniškem koncu, kjer so začeli obirati že teden dni prej. Po dogovoru plačujejo vsi po 3 din za merico hmelja. Medtem ko Novomeščani in Sevničani že obirajo s stroji, si drugje še pomagajo z živo delovno silo, toda obiralce je vedno teže dobiti. (Foto: R. Bačer) DBH NOVO MESTO JE VAŠA BANKA V nedeljo dopoldne so pred prosvetnim domom v Črnomlju nastopile pihalne godbe iz Čmom’ja, Hrastnika, Zidanega mosta, Kočevja in Krškega na skupnem slavnostnem koncertu v počastitev lOS-letnioe delovanja črnomaljske godbe. Godbam je dirigiral Franc Milek (na sliki), kapelnik črnomaljske godbe od leta 1948 (Foto: Ivan Zoran) tedenski mozaik Več kot tono težak lestenec je padel s stropa katedrale v španskem mestu Toledu in se razbil na tisoče koscev. Na srečo je bila tedaj cerkev prazna, še pred pol ure pa se je v njej kar trlo ljudi.,, nesreča nikoli ne počiva, na srečo pa včasih tudi sreča ne. Na Švedskem so začeli izdelovati nedrčke, ki pristojajo vsem ženskim oblinam. Izdelani so po posebnem postopku iz elastičnega blaga. Posel cvete kjot že dolgo ne ... in kako ne bi, ko pa gre za tako pomemben kos ženske garderobe ... V Sovjetski zvezi pa so oblasti prepovedale nek povsem drug (pa najbrž nič manj donosen) posel: tuji diplomati in novinarji bodo poslej lahko uvozili le dva avtomobila za časa svojega službovanja v Moskvi, doslej pa so jih lahko kolikor so hoteli. Vlada je namreč prišla do spoznanja, da so tujci svoje avtomobile prodajali sovjetskim državljanom (ki morajo čakati na avto nekaj let predno ga dobijo) in tako mastno zaslužili .,. zaprta pipica ilegalnih dohodkov ... Pa še ena prepoved je v veljavi: pred znano cerkvijo Sv. Petra v Rimu stojijo neusmiljene redovnice in prepovedujejo vstop v cerkev vsem tistim turistkam, ki imajo prehud mini. Dve ogorčeni Nemki sta se v znamenje protesta slekli zato do golega. Prišla je policija in jih odpeljala v zapor... ampak oblečene... Vesoljci Irwin, Scott in Worden počasi tonejo v pozabo kljub svojemu zgodovinskemu podvigu, zato pa znanstveniki nestrpno pričakujejo prve rezultate preiskav Luninih kamnov in prahu. Predvsem jih zanima, če je med kamni tudi tako imenovani „prvobitni** del Lune, kamenina, stara več kot 4,5 milijard let. Scott je pred poletom stavil, da bodo našli tak kamen . ^ . stavil je za zaboj piva (uvoženega iz Danske), ni pa znano, kaj bo storil z njim, če bo stavo dobil, ker ne pije... Meje solidarnosti Oče je mali kmet, vsi otroci so delavci — Ločeno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje — Ob-veznosti otrok do staršev zaradi njihovega minulega dela Pokojninsko zavarovanje temelji na solidarnosti vseh zavarovancev. To pomeni, da tudi delavske pokojnine niso odmerjene z enakim odstotkom od njiliovih osebnih prejemkov, od katerih so plačevali prispevek. Zavarovanci, ki so imeli najmanjše osebne prejemke, imajo sorazmerno boljše pokojnine, kot tisti, ki so imeli največje. Razlika med najmanjšo in naj-večjo pokojnino je veliko manjša (1:6) kot me najmanjšim in največjim osebnim prejemkom, ki znaža 1:12. S tem je moč utemeljevati predlog, da bi zaradi solidarnosti ^etje plačevali 75 odst. svojih obveznosti za starostno zavarovanje z enotnim pavšalom na gospodarstvo, torej vsi enako, 25 odst. pa s prispevkom od dohodka iz kmetijstva, torej od katastrskega dohodka. TELEGRAMI HONKONG - V tajfunu, ki je zajel Honkong, je izginilo več deset ljudi, potopilo pa se je dvajset ladij. Veter je divjal s hitrostjo 135 kilometrov na uro. AMAN - Po poročilih iz Bejruta naj bi Jordanija dobila od Združenih držav Amerike 65 letal in precej druge vojaške opreme. Podobno poročilo neke ameriške televizijske družbe (ki je govorilo o 200 letalih) so v Amanu pred dnevi odločno zanikali. PARIZ - Med minulim vikendom je na francoskih cestah izgubilo življenje 81 ljudi, 1069 pa jih je bilo ranjenih. Hkrati je na plažah utonilo 26 oseb. TEHERAN - Vladni predstavnik je povedal, da bo Iran kmalu vzpostavil diplomatske odnose s Kitajsko. Predstavnik Formoze je že odpotoval domov. SANTIAGO — Med izbruhom nekega ognjenika je izginilo 250 oseb, ki jih sedaj iščejo vojaška letala. Domnevajo, da so se umaknili na neko visoko planoto pred lavo, kije zalila dolino, v kateri so prebivali. PARIZ - Včeraj so izstrelili francoski satelit Eole. To je že osmi satelit, ki ga je Francija izstrelila v manj kot šestih letih. DAKAR - V Senegalu je izbruh-jiila kolera. To je uradno sporočilo senegalsko ministrstvo za zdravstvo. Doslej je za kolero v Senegalu zbolelo deset ljudi, od katerih jih je šest:, že umrlo. Vsi pa bi prejemali enako pokojnino. S solidarnostjo delavcev do kmetov je utemeljen tudi prispevek družbe za starostno zavarovanje kmetov. Taka solidarnost je potrebna, saj izhaja vsaj tri četrtine današnjega nekmečkega prebivalstva v prvem ali drugem kolenu iz kmečkih družin. Družba naj bi ob uvedbi starostnega zavarovanja kmetov prispevala eno tretjino vseh dohodkov sklada, od tega republika dve tretjini in občine eno tretjino. Največ razprav je, ali bo to dovolj, če govorimo o pravicah iz minulega dela. Nekateri*se zavzemajo za enotno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje delavcev in kmetov. Pravijo, da to ne bi bilo prehudo breme za vso družbo, lanetom pa bi veliko pomagalo, zlasti ostarelim. Še bolj utemeljena je trditev, da je težko potegniti pravično mejo med delavskim in kmečkim prebivalstvom. Približno toliko, kot je čistih kmečkih posestev, je tudi delavsko-kmečkih. Raz-Uka med njimi ni v velikosti, temveč v tem, da na prvih živijo družine,' ki imajo le priložnostne dodatne dohodke, na drugih pa take, ki imajo vsaj enega člana redno zaposlenega drugod, drugi pa delajo na posestvu. Delavsko-kmečke družine so vključene tudi v delavsko zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, čisto kmečke pa naj bi imele svoje. Toda le-teh je vsako leto manj. Za delo sposobni odhajajo, ostajajo pa predvsem onemogli starši. Zakaj potem ločiti še njihovo solidarnost pri zavarovanju? Janez Milošič, kmet v Re-pišču na obronku Haloz, ima sedem živih otrok, na majhni kmetiji pa je sam z ženo. Čeprav sta stara 80 oziroma 73 let, si morata sama služiti kruh. Otroci jima ne pomagajo veliko niti z denarjem niti pri obdelovanju kmetije. Dva sinova živita na večjih l^etijah, kamor sta M i Nixon si je za svoj govor sicer izbral tak čas, da so bile banke in borze v Združenih državi Amerike zaprte naslednjih 24 ur po njegovi izjavi in niso mogle reagirati, toda drugod po svetu so njegove besede vzbudile pravo mrzlico. Tako je bilo tudi na tokijski borzi (slika), kjer je zavladalo skoraj panično vzduge. (Telefoto: UPI) se priženila. Tudi dva druga imata manjši posestvi. Vsi pa so hkrati delavci in socialno zavarovani. Pravita, da noben sin ni hotel ostati na njuni kmetiji, čeprav bi tudi od tam lahko hodil na delo. Ta kmet naj bi po tezah, ki so pripravljene za razpravo, bil vldjučen v starostno zavarovanje lanetov, vsi njegovi otroci — tudi dve poročeni hčerki, ena je v Ameriki — pa so v delavskem. Zakaj jih tako ločiti? Zanje je mor^o pridelati veliko kruha, preden so toliko zrastli, da so si ga začeli služiti sami. Zdaj, ko sta z ženo ostarela, pa nimata dovolj denarja niti za sladkor, da bi si za večerjo posladkala kavo ali čaj. Kje naj dobita denar za starostno zavarovanje? Iz solidarnosti naj bi prispevali za njegovo pokojnino drugi kmetje, češ da je včasih delal pri njih in jim pomagal ustvarjati dohodek. Kaj pa otroci, ki jih je spravil do kruha? Ali tu ni moči uveljaviti podobne solidarnosti? JOŽE PETEK tedenski notrdnjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled \ Jugoslovanski bančni in finančni krogi so likviden položaj, potrebno je omejiti pred- gočiti njegovo odločujočo vlogo v celotnem z velikim zanimanjem prejeli ukrepe ame- vsem družbeno in osebno porabo. Predsed- političnem sistemu. Med prve in neodložljive riške go^odarske politike, predvsem tiste, ki stvo republiške gospodarske zbornice je tudi naloge sindikalnih forumov in organizacij, zadevajo „drseči“ tečaj dolaija. Narodna soglasno z večjim obdavčenjem luksuznega po mnenju predsedstva, sodijo samoupravni banka Jugoslavije nenehno zasleduje razmere blaga in je predlagalo, da se bo jeseni sestalo dogovori in uresničevanje stabilizacije gospo-na dolarskem tržišču. Napovedala je, da bo s slovenskimi izvozniki in se dogovorilo, darstva, nove rešitve v gospodarskem sistemu hkrati z zveznim sekretariatom za finance katerim izdelkom iz uvoza se lahko, sploh in razvojna politika dr^ve. Svet bo v pri- storila vse, da bi ob morebitnih nadaljnjih odpovemo. Naša zbornica je tudi mnenja, da hodnje osredotočil svoje napore v iskanju spremembah, če bo do njih prišlo, zavaro- rešitev za dolgoročno stabilizacijo. Predsed- vala DINAR IN KORISTI NAŠEGA GO- stvo nadalje meni, da med neposredne na- SPODARSTVA. loge sindikatov sodi tudi skrb za pogoje V Narodni banki med drugim poudarjajo, sistemu, minulem delu, skupnih nalož- da dinar ni valuta, ki bi bila „t^ča v seda- kapitala, pri čemer si morajo sindikati njem polo^ju. Menijo, da gre le za poskus prizadevati, da se pri obdelavi teh vprašanj 'jridobiti si zahodno podporo za dolar na 2agotovi prevladujoči položaj delavca. Miriulo ^boto je začela veljati ornejitev ve^je°o^AK&7l aCUPIN^P^^ organiziranja potovanj n^ih izletnikov v kandidiranju za člane predsedstva SFRJ iz tujino. Potovami uradi več ne bodo Slovenije, so se v našem tisku v glavnem uporabljati svoje retencijske kvote. N^i polegla številna razpravljanja in prispevki državljani bodo lahko potovali na tuje le, če prizadetih. Izvršni odbor je način in metode, bodo stroške potovanja plačah v deVizah. ^ kakršnimi je bila izpeljana ta akcija, ocenil Hkrati so iz N^odne banke prodrle govo- politično ne®rejemljive in škodljive za rice, da bo prišlo do sprememb ^di pn & nadaljnjo demokratizacijo političnega živ- PRODAJI TURISTIČNE KVOTE 32 dolar- ljenja v samoupravni družbi, kolikorJji se jev. Predvideva se, da bodo državlj^i v kra^ utrdile v praksi. Izvršni odbor sodi, da je kem na potne liste lahko dvignih le za 7 I ^ | Šf s § prav zaraai nadaljnjega razvoja demokrati- ^ ^^^^d^ž^lja^ na zacije potrebno tej akciji dati jasno politično deviz, pretežni del denarja pa so porabili v Skupina 25 poslancev je mimo SZDL glavnem za vse drugo, le v turistične namene „postavila" svojega kandidata, koristila je ne. Številni so te devize celo naloži^ na regresu^anje živil iz teh davkov ni najbolj dopolnitev k zakonu o volitvah članov pred-osebne devizne račune, banke pa so jim na primemo, kajti tudi v kmetijstvu in živilski seastva SFRJ iz Slovenije, da lahko tudi te „turistične** devize še izplačevale obresti industriji bi morali z večjo liberalizacijo cen skupina 20 poslancev predlaga kandidata. — spet v devizah. Z napovedano ^remebo uveljaviti stabilizacijo na tem področju. Vse- Veridar je, po sodbi izvršnega odbora, za želi Narodna banka to izigravanje preprečiti kakor pa je zbornica mnenja, da so ti ukrepi renično in odgovorno demokratično ravna-ali vsaj omiliti. predvsem omejitveni in da gospodarstvo v nje bistvenega odbora, za resnično in odgo- njih NE VIDI ZADOSTNE SPODBUDE. vomo demokratično ravnanje bistvenega Minuli teden je Gospodarska zbornica SR pomena dejstvo, da mora sleherni predlog Slovenije PODPRLA NEDAVNE UKREPE Minuli teden je predsedstvo sveta Zveze doživeti v javnosti, v družbeno političnih ZIS. Enako so storile tudi nekatere druge sindikatov Jugoslavije prejelo AKCIJSKI organizacijah preizkus in potrditev ter tako republiške go^odarske zbornice. Na naši PROGRAM IN DELOVNI NACRT za izva- postati demokratičen političen dogovor, go^odarski zbornici se zavzemajo za nji- janje sklepov drugega kongresa samouprav- česar skupina poslancev ni napravila, niti ni hovo izpolnjevanje, čeprav bodo z njimi ne- Ijavcev ter ustavnih dopolnil, ki morajo de- izrekla nika katere gospodarske organizacije prizadete, lovnega človeka v družbeno ekonomskih Go^odarstvo je potrebno utiriti v urejen in odnosih postaviti v nov položaj in mu omo akršnega ugovora na kandidacijski ^ postopek, ne na predloge SZDL za možne • kandidate. ttdtmki juMnjtpolitični pregled Dogodki zadnjih tednov na malce nenavaden način dokazujejo, da letošnje poletje ni tisti letni čas, ki ga tradicionalno izrabljamo zgolj za dopustni^o brezdelje: zdaj tu, zdaj tam, se vrstijo nepričakovani zapleti, drame in negotovosti na mednarodni politični sceni. Zadnji dogodek, ki potijuje tako prepričanje, je nepričakovan govor ameri^ega pr^sednika Richarda Nixona, ki je presenetil svet in njegove rojake. Z dokaj dolgim seznamom napovedanih ekonomskih ukrepov kani Nixon (ki se je o teh ukrepih posvetoval z kar najo^im štabom sodelavcev) zajeziti inflacijo, utrditi položaj dolaija in preprečiti špekulacije z ame-ri^o nacionalno valuto. Tistih nekaj najvažnejših točk njegovega govora je naslednjih: Združene države Amerike ne bodo več menjale dolarjev za zlato po doslej veljavnem tečaju (35 dolarjev za unčo zlata), na uvoženo blago bodo pobirali dodaten davek v vrednosti 10 odstotkov uvoženega blaga, za tri mesece (natančneje: devetdeset dni) so v ZDA zamrznjene vse plače, cene in mezde. Nixon je ustanovil tudi poseben vladni svet, ki bo pripravil predloge za prehod iz sedanjega „zamrznje-nega“ stanja v normalne ekonomske tokove, kar pomeni, da bodo v bistvu določili načela nove ekonomske politike in s tem v zvezi tudi izpopolnili ameriški sistem gospodarstva. To se bo seveda pozndo tudi na odnose s tujino. Ukrepi, ki jih že izvajajo, veljajo za ene najbolj odločnih v tem stoletju, saj, denimo, sprememba tečaja dolaija (ki je veljal že od leta 1944, ko so se na posebnem sestanku domenili, da bodo ZDA vselej prodajale unčo zlata za 35 dolarjev in tako zagotovile potrebno stabibost mednarodne denarne politike) v bistvu ruši eno temeljnih načel svetovne denarne politike. V praksi to pomeni, da se je dolar pridružil tistim valutam, ki nimajo stalnega tečaja, temveč njihov tečaj določajo sproti na podlagi ponudbe in povpraševanja - tako, kot denimo, tečaj zahodnonemške marke. lOu* zadeva dodaten davek na uvoženo blago v vrednosti 10 odstotkov, pomeni to, da se bo inozemsko blago na ameriškem tržišču podražilo. Za zdaj ni nujno, da se bo isto zgodilo tudi z ameriškim blagom na tujih tržiščih torej z ameri^im izvozom, čeprav nekateri domnevajo, da bo tudi to postavko amerišce zunanjetrgovinske bilance sčasoma doletela podobna usoda. Kot poročajo opazovalci, je odločitev, da se v Združenih državah zamrznejo cene in plače ter mezde nekaj prav posebnega za prvo industrijsko deželo sveta: kaj tako pomembnega niso namreč storili onstran oceana že vse od krize v začetku tridesetih let. Dejstvo, da napovedujejo še nove ekonomske ukrepe (pri tem mislimo na delovanje novoustanovljenega vladnega sveta za ekonomiko), kaže, da se je Nixon odločil za temeljito reformo sistema. Kaj in koliko bo pri tem imel uspeha, je za zdaj še nejasno, vsekakor pa ni težko spoznati, zakaj se je za to odločil. ZDA so se že dolgo časa otepale inflacije, ki je kot zlobna senca spremljala sicer precej živahno rast gospodarstva. Odtekanje dolarjev v Evropo in špekulacije s tako imenovanim eurodolarjem (preprosteje rečeno: dolarji, Id so prihajdi iz Amerike in se kopičili v Evropi, kjer so jih uporabljali za najrazličnejše ponovne Nixonov udar Špekulacije) so bile samo do-diatna utež na tehtnici ekonomskih in denarnih težav. Nixon upa, da se bo temu uspešno postavil po robu s prdiodnimi (ki že veljajo) in kasnejšimi trdnimi in st^ejšimi ukrepi (ki jih še pričakujejo). Vse to je kajpak v svetu vzbudilo precejšnje reakcije. Prvi dan so bile borze večinoma zaprte, vlade pa so se sestajale na nujnih izrednih sejah, da bi se domenile za protiukrepe. Verjetno se večina ne bo odločala za kakšno večjo konkretnejšo akcijo — najbrže bodo najprej počakale, da vidijo, kaj se bo iz vsega tega izcimilo. Nekaj seje že: dolarje na vseh vodilriih svetovnih borzah (newyorška je včeraj zabeležila največji promet v vsej svoji zgodovini) padel, večina „turističnih“ dežel pa je omejila prodajo individualnim kupcem ter ob tem uvedla še nekatere administrativne ukrepe. Irska se zelo počasi umirja, toda bilanca neredov je žalostna: okoli 25 mrtvih, več deset ranjenih in nekaj tisoč beguncev (ki so se začasno naselili bodisi v Angliji, bodisi v sosednji Severni Irski). V Berlinu se nadaljujejo (in po nekaterih znamenjih tudi bližajo uspešnemu zaključku) pogajanja o položaju Berlina, te nekoč tako vroče točke v srcu Evrope. Spričo tega, da so vsi štirje, ki sodelujejo (Francija, V. Britanija, ZDA in SZ) tako aU drugače zainteresirani za podpis sporazuma, smemo pričakovati, da bo do njega tudi prišlo — čeprav so podrobnosti o tem, kak^n naj bi bil ta sporazum, še vedno le predmet ugibanja. Na letošnjem IV. delovnem srečanju slovenskih likovnih samorastnikov v Trebnjem dela tudi kipar Janko Dolenc iz Vuzenice. Na dvorišču trebanjske osnovne šole smo ga ujeli pri delu precej velike plastike, ki jo pripravlja za trebanjsko ^erijo. (Foto; M. Vesel) Ogromna tabla JELKA BUFFET ob vhodu v ribniški grad le kazi videz gradu, ki je osrednja zanimivost Ribnice. Na to opozaijajo tudi tujci. Da pa bo mera polna, je bife „Grajski hram“, na katerega opozarja ta tabla, sploh — zaprt (Foto: J. Primc) Priprava nosilcev za novi savski most v Brežicah. V^ od njih tdita po 45 ton. Do 20. avgusta bodo dokončali vseh 37. To je zelo zahtevno delo. Gradis iz Maribora nekoliko zaostaja za planom zaradi pomanjkanja cementa in železa. (Foto; Jožica Teppey) rredffio je ••• Jun'/ Levičnih, Id je dejal: , Vse, kar gradimo, mora odobriti Zavod za higiensko varstvo. Kar bo zahteval, bomo morali poslušno narediti. “ Prebrano med vrsticami - industrija pač nima toliko denarja, .fe zlasti ne v sedanjem težkem gospodarskem položaju, da bi samoiniciativno skrbela tudi Po številnih obupnih besedah za čisto Krko, o dolenjski Krki, po številnih Naloge inšpekcije so torej tožbah ljubiteljev te^čudovite očitne. Proti vsem, ki z odpla-reke je ostalo vse po starem, komi uničujejo Krko, je treba Kaže, da obljube industrije, ukrepati takoj in energično, prošnje zavodov, ki so delali Samo stroge kazni m ostre za-analize in jemali vzorce uma- hteve po spoštovanju predpisov zane vode, nič ne zaležejo. bodo pomagale, da industrija ne Prejšnji teden so namreč pod bo več brezobzirno mazala Otočcem videli veliko poginulih Krke! Reko je treba obvarovati rib, voda pa je bila močno uma- pogina tudi zato, ker smo v tu-zana. Analitiki, ki so ocenjevali rižem ob njej vložili že preveč Krko, so jasno povedali: ,Jndu- denarja, da bi lahko mirno gle-strija s svojimi odpadki močno dali, kako z uničevanjem vode škoduje Krki in življenju v njej. propada. Potrebno bo veliko prizadev- ' Strogost pa je potrebna tudi nosti in doslednosti, da bomo zato, ker smo žal še vedno nava-vodo rešili pred uničenjem.** jeni delati tako, da radi veliko Po svoje ima prav tudi indu- obljubljamo in malo naredimo, strija. To je zgovorno potrdil di- To se je izpričalo tudi v tem rektor Industrije motornih vozil primeru. MOJE SKRBI NA TUJA RAMENA ALI: Kovačeva kobila je pač bosa... Zakaj se mora pomembna medobčinska izobraževalna ustanova spopadati z odvečnimi težavami? — Simboličen pomen soustanoviteljstva? Turistični barometer Svojevrstna ironija je v tem, da načenjamo kadrovski problem Zavoda za izobraževanje kadrov v Novem mestu ... Dejavnost tega zavoda — njegove soustanoviteljice so občine Novo mesto, Trebnje, Črnomelj in Metlika - je za Dolenjsko zelo pomembna. V rednih dislociranih in v večernih oddelkih srednjih . tehniških šol, delo-vodske šole in štirih vi^ih šol se izobražuje pri zavodu okoli 350 slušateljev, v vseh oblikah rednega izobraževanja pa preko 600 slušateljev. Ob nezadovoljivem izobrazbenem sestavu zaposlenih na Dolenjskem, na katerega opozaijamo že dlje časa, je dosedanja in bodoča zavodova dejavnost torej res nadvse pomembna. 7-članski kolektiv zavoda, je moral vložiti veliko ■ SLOVENSKE HRANILNE VLOGE NARAŠČAJO Ne v nogavice, v banko! Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto je letos povečala hranilne vloge za 8 milijonov dinarjev — Med najbolj uspešnimi v Sloveniji Se spominjate televizijske reklame za slovenske poslovne banke? Vaš denar je najvarneje naložen v banki, sicer vam p lahko odnesejo vlomilci, zgori v požaru, ga zgrizejo miši in še inarsikajf se lahko zgodi z njim ... Ni znano, ali je bila reklama odločilna, toda dejstvo je, da se hranilne vloge v slovenskih bankah neprestano dvigujejo. Sejmišča BREŽICE Na sobotnem sejmu v Brežicah je bilo spet premalo kupcev, SJU so prcn dali komaj 285 od 413 ml^šili pujskov in 14 od 27 starejših. Kupci so morali odšteti do 8 din za kilogram starejših in do 9 din za kilogram mk^ših prašičev. NOVO MESTO Na ponedeljkovem sejmu v Novem mestu je bilo naprodiu 442 pra-šičcv, prodali so jih 187. Za prašiče 'do 12 tednov starosti so kupci zahtevali od 120 do 180 din, za starejše pa 190 do 300. Promet je bil izredno slab, cene prašičem pa nizke. Že lanski podatki so pokazali naraščanje hranilnih vlog, letošnje iteviike o varčevanju pa govore, da se je od izteka lanskega leta v prvi polovici let^s število hranilnih vlog v slovenskih poslovnih bankah povečalo za desetino. V začetku julija so imele slovenske poslovne banke nekaj več kot 3.035 milijonov dinai-jev hranilnih vlog, od tega zneska je na vezane vloge odpadlo 1.182 mihjonov dinarjev. Primerjave kažejo, da je v tem obdobju Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto na drugem mestu po povečanju hranilnih vlog. V DBH so se namreč vloge povečale za 11 odstotkov, najbolj pa so se povečale v koprski banki — še za en odstotek več. Povedano drugače: v novomeški banki, ki slovi po dobrih poslovnih rezultatih, čeprav sodi med manjše v Sloveniji, so se hranilne vloge povečale od 67 na 75 milijonov dinarjev. Pri DBH, so se povečale tudi vezane hranilne vloge, in sicer za 5 odstotkov, pri hra-nihiih vlogah na vpogled pa je povečanje v novomeški banki za 12 odstotkov, kar je skupaj z ljubljansko banko največji dvig sploh. Vse to pa gotovo dokazuje, da imajo Dolenjci zaupanje v lastno bančno ustanovo in da je Dolenjska banka in hranilnica s svojo poslovno politiko, ki jo sprejema tu^i na rednih zborih, pravilno usmerila svoje delo. Na območju DBH je torej zdaj 75 milijonov dinarjev hranilnih vlog, na Dolenjskem pa jih je gotovo še za nekaj milijonov več, ker ima svoje poslovalnice oziroma ekspoziture na našem območju tudi Ljubljanska banka. J. S. SEKAL JE V TUJEM GOZDU P. L. iz Kota pri Rakitnici je bil pred kratkim obsojen pred občinskim sodiščem v Kočevju, ker je v gozdu SLP posekal in ukradel dve smreki, ki sta merili 4,76 kubičnih metrov. Kazen znaša 4 mesece zapora, pogojno za dobo treh let. Smreki je posekal lani v gozdu pri Rakitnici. Prodal ju je na Hrvaško ! po 285 din kubik. V zagovoru je P. L. dejal, da je hotel priti do malo denarja in da mu je posek smreke dovolil tudi revirski I logar C. A. kot „protiuslugo“. So-* disče seveda zagovora ni moglo upo*' števati, sjy mora vsak vedeti, da ne sme sekati v tujem gozdu. J. P. naporov, odrekanja in prekomernega dela, da je nemalokrat prepuščen lastni iznajdljivosti, zmogel odgovorno izobraževalno nalogo. Zaradi izčrpavajočega dela so v zadnjih dveh letih zapustili zavod edini trije delavci z visoko izobrazbo. Tega jim ne gre zameriti, saj so dovolj dolgo delali v nevzdržnih pogojih. Ker so prevzeli odgovorna delovna mesta, lahko to smatramo kot nekakšno priznanje kolektivu, hočeš - nočeš pa je to za zavod tudi izguba. Ko sta bila dva strokovnjaka izmed prej omenjenih treh pred PETER SlMlC MEDNARODNI NAGRAJENEC 33 jugoslovanskih podjetij je razpisalo 61 natečajnih nalog s področja oblikovanja industrijskih izdelkov (AS design 71), kar. je hkrati ena največjih natečajnih akcij v svetu. Odziv je bil izreden. Mednarodna žirija, ki ji je predsedoval znani filmski oblikovalec limari Ta-piovaara iz Helsinkov, je podelila 41 nagrad, 14 priznanj in pohval ter dala 8 priporočil za sodelovanje s podjetji. Prvih nagrad je bilo pobijenih 10, eno od teh (5.000 din) je prejel tudi Peter Simič iz Novega mesta. Z delom ,.Napihni luč“ je konkuriral v razpisni nalogi Društva likovnikov - oblikovalcev Slovenije. To društvu bo v Ljubljani predvidoma ob koncu septembra priredilo razstavo,vseh natečajnih del. MLADA ROPARJA IN TATOVA Kočevski miličniki so pred dnevi odkrfU, kdo je 17. julya ukradel v Prigorici na veselici dva mopeda: to sta bila 16-letna D. J. in K. V. iz Kočevja. Ta dva sta tudi 2. julija na Roški cesti v Kočevju napadla mesars^ vajenca Antona Vidica in Jožeta Pir-iiaJa. Pirnata sta podrla na tla in zahtevate od njega denar. Obema vajencema » uspelo pobegniti v dom „Dušana Rem»ha“, kjer stanujeta. Mladoletnika oosta zaradi roparskega napada morala ^na zagovor pred sodnika okrožnega sodišča. Ul. MEDNARODNA FOTO-KINO RAZSTAVA Na beograjskem sejmu bo od 22. do 31. oktobra III. mednarodna foto-kino razstava. Na njej bodo prikazali sodobno opremo in pribor za foto in kino tehniko. Poleg ju^oslo-vandcih proizvajf^ev in trgovme so se za izložbo pryavili razstavljalci iz 13 tujih držav. Pripravili bodo tudi, razne strokovne sestanke. Poleg t^a bo Foto zveza Jugoslavije organizirala tri razstave, nekoliko razstav pa bo pripravila Zveza združenja foto-filmskih umetnikov Jugoslavije. T. L. nedavnim na seji ObS Novo mesto imenovana za vodilna delavca na novomeških šolah, smo slišali formalno opravičilo; za imenovanje direktorjev teh šol je pristojna skupščina, zavod pa si mora zato, kar je izgubil, najti sam nadomestilo. Pri tem žal ni nihče povedal, da je 85 odst. slušateljev, ki se izobražujejo pri zavodu, prav iz novomeške občine. Opravičilo, 'ki smo ga slišali, ni sprejemljivo, nesprejemljivo pa je tudi to, da ima zavod že dve leti v. d. direktorja, kar gotovo ne vpliva najugodneje na delo zavoda. Za vse našteto so gotovo soodgovorne tudi občine — ustanoviteljice,med njimi pa najbolj novomeška, saj pomen ustanoviteljstva nabrž ni samo simboličen. M. JAKOPEC Turistična sezona na Dolenjskem je še na vrhuncu, ob avtomobilski cesti morajo' gostinska podjetja, ki premorejo prenočišča, vsak dan pošiljati naprej nekaj deset ali celo nekaj sto turistov, ker nimajo dovolj postelj. Povsod še naprej priporočajo rezervacije, sicer se bo zgodilo, da nč boste imeli kje prespati. Medtem ko je torej pomanjkanje postelj v pomembnejših turističnih krajih zdaj največje — izjema je le kočevsko-rib-niško območje, kjer je motel lasnica na pol prazen — pa se s takimi problemi ni treba ubadati planinskim postojankam. Še od lani so v svežem spominu podatki Dolenjske turistične zveze, da nekateri planinski domovi v poprečju niso imeli več kot dve prenočitvi na dan! Letos se v glavnem ponavlja stara pesem, čeprav se je število prenočitev ob polletju nasploh na Dolenjskem dvignilo kar za petino. Kmetijski nasveti Bledica ali kloroza Z-akaj so rastline zelene, vemo: zaradi listnega zelenila ali klorofila, ki pomaga s pomo^^o svetlobe, vode, hranilnih snovi iz zemlje in ogljikovega dvokisa delati organsko snov. Včasih se zgodi, da listno zelenilo izgine, rastline dobijo bledico ali klorozo ki zmanjšuje rastnost in pridelke zlasti pri vinski trti, pa tudi pri nekaterih sadnih vrstah: hruškah, breskvah, jablanah in še nekaterih kmetijskih rastlinah. Največ škode naredi bledica v vinogradih. To velja dasti po uvedbi nekaterih ameriških podlag, ki niso dovolj odporne proti veliki količini apna (kalcijevega karbonata) v r tleh. Apno namreč povzroča pomanjkanje železa, to pa je \ vzrok za bledico. Da je tako, so ugotovili že pred več kot sto leti, ko so bolne rastline prvič 3^pili z železno galico in je bolezen v resnici izginila. Bledica se je pojavila v večjem obsegu, odkar so začeli globje rigolati zemljišča, s čimer so spraviU na povrne več apnenca, ki je postal bolj aktiven. Na to nevarnost je treba misliti pri vs^i večji obnovi vinogradov, zakaj stroški zdravljenja niso majhni in zmanjšuje že sicer dokaj majhen dohodek vinogradnika. Kako ozdravimo to rastlinsko bolezen? Ce nastane bolezen zaradi prevelike >iažnosti oziroma premajhne zračnosti zemljišča, kar je pogosten vzrok, moramo zemljišče drenirati. Ob^lava zmanjša možnosti za bolezen, ^ bolj pa jo zmanjša pravilno- gnojenje. Gnojiti moramo z gnojem di kompostoin, ki uravnava količino apna v tleh, ter s kislimi imietnimi gnojili (amonijev sulfat, superfosfat), ki zmanjšuje Vodljivi učinek apna. Kot pripravke za škropljenje proti klorozi priporočajo železno galico, v novejšem času pa tudi železne soli — helate. Tako škropljenje je sorazmerno drago in ga uporabljamo le v skrajni siU. Ob koncu naj še ponovimo, da kloroza napada še druge rastline in da jo odpravljamo na podoben način kot pri vinski trti. Inž. M. L. I S J i Jubilej v gasilski vasi 15. avgusta so slavili gasilci v Vranovičih 15-letnico delovanja svojega društva. Krona slavja je bil krst nove motorne brizgalne in prapora, ki je z več kot 200 žebljički na drogu tokrat prvič zaplapolal. Pomembnega dogodka so se ra^e-selili vsi tako zelo, da so ostali še na gasilsld veselici. V Črnomlju so mi povedali, da so Vranoviči zgled gasilske dejavnosti v Beli krajini; v petnajstih letih da so več naredili kot druga gasilska društva v osemdesetih ali celo sto letih. „Res je, tako marljivih članov ni daleč naokoli,*' je potrdil sedanji predsednik vranoviških gasilcev Anton Kralj. „Vidite, naš kraj šteje samo 24 številk, ima pa prek 50 gasilcev. Društvo združuje vse — od mladih do naj-starejših, moške in ženske.“ ,JCaj vas je privedlo do tega, da ste ustanovili gasilsko'društvo? “ „V Vranovičih nismo imeli nobene oreanizaciie. Družbenega dela tudi nismo poznali. Pa smo rekli; pojdimo se gasilce. Na ustanovitveni sestanek je prišla vsa vas, celo otroci. Takoj smo se razumeli, začrtali delo, zavihali rokave. Začeli smo brez denarja, samo z voljo.“ ' „Slišal sem, da ste vse, kar imate, napravili z delom svojih rok, brez zunanje pomoči, dotacij ...“ „Začeli smo z veselico, ki nam je vrgla začeten denar za gasilski dom, ki smo ga odprli pred štirimi leti. Dom smo zidali tri leta: les in drug material smo nabrdi pri ljudeh, sami dela|i opeko in gradili. Več kot 3.000 prostovoljnih delovnih ur je v tem domu, kije zdaj vaško zbirališče. Pred dvema letoma smo z denarjem iz nabiralne akcije kupih motorno brizgalno. Poleg tega smo si nabavili delovne in paradne gasilske obleke in še eno motorno brizgalno — krstili smo jo ob jubileju.“ „Koliko požarov ste že gasili? “ „V Vranovičih še ni gorelo, odkar imamo društvo. GasUi pa smo v drugih krajih. Kar večkrat. Gasilska enota je v znanju dobro podkovana: imamo štiri podčastnike in 29 izprašanih ga-silcev.“ Gasilski dom v Vranovičih je skupno delo in skupen prostor za razvedrilo vseh vaščanov. Poleg doma so uredili veseliščni prostor in sezidali pokrit šank. ,J)elo in razvedrilo gresta skupaj," pravijo. IVAN ZORAN 4 4 5 # 4 4 5 I j . 4 »Odrin^ odrin' od kraja preč,« zabrunda včasih Cveto Peskar, kadar s »Krpanom« spet odrineta čez veliko lužo — Na tej ladji je bivši novomeški pek, doma iz Trebnjega, »referenta zar pripravijžmje hrane lačnUm pomorščakom — Ko se bo naveličal, se bo vrnil k domačemu kruhu ,3oste že videli, ne poznate me še. Naredil bom nekaj takega, da se vam bodo povesila zyala,“ nas je zabil Cveto, ko smo nekoč silili vanj z vpraša-njern, naj vendar „še enkrat“ pove*, kako jo je peš mahal iz Ljubljane v Novo mesto. Ne spominjam se več, ali je bilo 1965 ali 1966, ko mi je Cveto zaupal: „Veš, odpravljam se na zelo dolgo pot. Po svetu. Imaš kaj prospektov? Bf me podučil, kiko se ravna s filmsko kamero? “ Zazijal sem, čez teden dni pa je Novo mesto govorilo: „...da, da, tisti, ki je pekel kruh v Ločni. Cveto Peskar, doma iz Trebnjega. Peš jo je mahnil proti Fernetičem.“ kam ga vleče. Dolgi meseci so bili mimo, ko se je spet pokazal. „Zdravo! “ Cveto, tisti fant, ki izgine kot kafra in pride kot prikazen -nenapovedano, iznenada. In zdaj sedi v kavarni, pije brizganec in pripoveduje: „Cez veliko lužo sem se pripeljal, iz Amerike. Detroit, Chicago ... Ko je „Krpan“ pristal v Šibeniku, sem se za nekaj tednov poslovil. Zdaj imam do-pust.“ Cveto Peskar je na čezoceanski ladji „Krpan“ kuhar že nekaj več kot leto dni. Njegova dolžnost je: skrbeti, da posadka ni lačna. Z ladjo je bil malone že v vseh, deželah, na katere pljuskajo valovi Atlantika, New York, Baltimoore, Boston, Philadelphia, Bilbao — to so mesta, ki so se mu najbolj vtisnila v spomin. Kajpak v nobenem mestu ni videl središča, ker za to ni bilo časa, videl pa je ljUdi, revne in bogate, in veličastne nebotičnike. ,4*reden sem prišel na ,JKr-pana“, sem bil devet mesecev na ,3eli krajini". Tudi kuhar. Po nekaj daljših potovanjih sem zbolel in obležal dolge tedne v Virginiji. Z vvashingtonskega letališča so me prepeljali v London, od tam pa v Beograd. Ko je minila bolniška, sem vzel dopust iri bil skoraj dva meseca doma.“ ,JCrpan“ in ;,Bela krajina" nista edini ladji, na katerih je Cveto odkrival veliki svet. Najprej se je znašel na ,/elengori“, prestopil na „Bled" in se vkrcal na ,,Naprijed". S temi ladjami je obredel vso zahodnoafriško obalo. S te poti je odnesel najlepši spomin na Slonokoščeno obalo. „Cveto, zakaj si pravzaprav postal pomorščak, kaj te je vleklo na oceane? " „Svet," je kratko odvrnil. „Ko sem bil še majhen in sem slišal, da je poleg mojega rojstnega kraja še nekaj sveta naokoli, da so nekje daljne skrivnostne dežele, da živijo v Afriki celo črni ljudje, me je zamikalo, da bi nekoč, ko bom velik, videl vsaj nekaj tega. Dolgo sem čakal na trenutek, da bi vzel v Potem o Cvetu več mesecev ni bilo ne duha ne sluha. Nekega dne se je spet pojavil.v Novem mestu. „Bil sem v Franciji. Utrujen, sestradan, brez denarja, neobrit, malone raztrgan in brez volje. PariSkim policajem sem se zazdel sumljiv, pa so me hoteU spraviti pod ključ. Poti in tavanja sem bil sit, za veliki svet nepripravljen, pa sem se vrnil," je razlagal dan na dan vsakomur, ki ga je poznal. Potem je Cveta nekega dne spet zmanjkalo. Nič ni povedal. Huda kazen za majhno krajo Vendar je sodba pravična, saj se z razstrelivom ne bi smeli igrati Zaradi kraje razstreliva je bil 12. avgusta obsojen pred občinskim sodiščem v Kočevju na 3 mesece zapora, pogojno na 2 leti, 18-letni Miran Zdravič iz Kočevja. Sodba še ni pravnomočna. Skupaj s še dvema mladoletnikoma je Zdravič 5. julya letos vlomil v zaboj z razstrelivom na gradbišču gozdne ceste na Livold^em vrhu. Vsi trye so vzeli 6 kg razstreliva, 11 vžigalnih kapic in 11 m vži-gaine vrvice, „da bi malo pokali‘\ kot so se zagovarjali na sodišču. Miličniki pa sojih ia naslednji dan prijeli. ^ Sodba je razmeroma huda, če upoštevamo, daje bilo vse ukradeno vredno le dobrih 125 din in da je ZKGP Kočevje dobilo skoraj vse vrnjeno, pok)mljeni ključavnici pa sB bili vredni le okoli 50 din. Vendar pa je kazen mila, če upoštevamo, kaj vse bi sc s tem razstrelivom lahko zgodilo. Najprej bi sc seveda lahko z njim ponesrečili mladi tatiči sami, saj nesreče z razstrelivom med mladino niso redke. J. P. Dežurni poročajo roke popotno palico in se nameril v ta širni svet. Ko sem se pred leti odpravil v zahodno Evropo in se razočaran vrnil, sem mislil, da je vandranje po svetu preprosto kot tavanje okoli domače hiše. Pa sem se uštel in doživel spoznanje: nikoli ne pojdi nepripravljen od doma, čeprav samo pet korakov." „Si imel kdaj težave zaradi domoto^a? " „Sprva že, a me je zanimivo življenje na ladji kmalu odvrnilo od njega. Kajpak komaj čakam, da pridem domov, po nekaj dneh pa si spet želim vrnitve na ladjo, na ocean." ,J*a kaj si pravzaprav na ladji: slučajni popotnik ali član posadke? ‘‘ „Na ladji sem zaposlen, delovna doba teče in nisem s tem nič izgubil. Na mesec dobivam ^>o 2.600 din in še kakšnih 60 dolarjev za dnevnice. Prejemki kajp^ niso veliki in tudi ne vs^ mesec enaki. Zaslužim pa bolje, kot sem v pekarni, in še veliko zabave imam povrhu." „Tole mi še povej: nameravaš še dolgo bresti po morjih? ‘‘ ,J^ekaj časa vsekakor še. Ko se lx)m naveličal, ko me bo življenje na ladji utrudilo in me morje zdolgočasilo, se bom vrnil." „Kam? " „V novomeško pekarijo, če me bodo še hoteli. K domačemu kruhu." IVAN ZORAN Prodajal prašičke za piknik Tušek obsojen zaradi nedovoljene trgovine — Kupci bi dobili prašičke ceneje, če bi jih kupili po redni poti Franc Tušek, mesar iz Stare cerkve 36 a, je bil nedavno obsojen pred občinskim sodiščem v Kočevju zaradi nedovoljene trgovine na 3 mesece zapora, pogojno za 2 leti, in na odvzem 8.347 din premoženjske koristi. Sodišče je urotovilo, da je lani kupil na Ml^i 89 prašičkov v skupni teži 1985 kg za 12.018 din in jih prodal tako, da si je prislužil nedovoljeno korist. Tušek je v zagovoru povedal, da so k njemu hodili ljudje in ga prosili, niO jim preskrbi prašičke za piknike in razne zabave. Zato je začel na obratu Vflaka kupovati prašičke, 2i kg, po 6 din za kilogram žive teže. Najprej jili je težke po 20 do prodajal po isti 'ceni, le za zakol je zaračunal 15 din. Predstavnik kmetijskega obrata Mlaka je povedal, da so take prašičke. ki jUi je Tušek plačal po 6 din, prodali svoji klavnici po 4,20 din. Marsikdo izmed prič se je laliko prepričal, da bi dobil prašička ceneje, če bi si ga sam kupil po redni poti. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo tudi. da veterinar teh prašičev - ki so bili defektni (s hibami) - pred prodajo ni pregledal. Tušek na sodišču tudi ni hotel povedati imen svojih kupcev, češ da ga je sram pred njimi. ter Ignac. _ obdelali, da so se morali zateči po zdravnico pomoč v novomeško SPET „VR0CA“ STRAZA -Zdene Kavšček. MUan Zadravec, Franc Darovec in Jože Dular so 11. av^sta ponoči pred gostilno ,,Ma-jolka** v Straži s koli in verigami od koles napadli šesterico fantov iz okolice Dob^olj. Vinka Prijatelja in Antona Cimermana iz Kompolja ter Ignaca Turka iz Prevol so. tako da so ^IniŠnico. bfapadalce so odpeljali v pripor, da so se „ohladili", pr^avili pa jih bodo javnemu tožilstvu. KLATE2 PRODAJAL PONVJA — V Košakovi gostilni v Novem mestu je 12. avgusta Emil Gričar iz Loke pri Zagorju, sicer znan klatež, prodajal pony ekspres po tako nizki ceni, da se je to navzočim zazdelo sumljivo. Poklicali so miličnike, da bi zadevo razčistili. Ker jim Gričar ni hotel povedati, lqe je dobil vozilo, hkrati pa so zasumili, da ga je ukradel, so ga po nalogu preiskovalnega sodnika odvedli v pripor. NESREČA Z ELEKTRIKO - 14. avgusta se je v Metliki smrtno pone- I Obrambne priprave I Sestavni del samoupravne prakse I I I I I I I Dolenjski pek na svetovnih morjih I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I srečil Anton Dragovan. Z delavci je prekrival neko hišo s salonitnimi ploščki, pri tem pa izgubil ravnotežje in padel na žice električne napeljave. KONJ NA CESTI - 10.000 DIN ŠKODE V Mozlju pri Kočevju sc je v nedeljo, 15. avgusta, ob 9. uri zgodila huda nesreča, ker je nenadoma sko-čfl na cesto pred avto konj brez vprege ali povodca. Voznica Dragica IGun iz Rudnika je zapeljala s fiatom 1300 s ceste, trčila v kup gramoza, nato pa še v skalo. Na avtu je bilo za 10.000 din škode, nihče pa ni bil poškodovan, čeprav so bili v avtu še trije sopotniki. Konj, kije skočil pred avto, je last Marije Senekovič iz Mozlja. TOCA zmlela VINOGRADE Toča je 12. avgusta oklestila območje Kostanjevice prek Podbočja do Čateža oziroma Piroškega vrha. Pridelki so večinoma uničeni do 80-odstotno, ponekod tudi 100-od-stotno. Toča je hudo okkistila tudi vinograde. Občinska komlsua je pri ogledu ugotovila, da je ledeno neuije Se njybo^j prizadelo Bočje. Na splošno bodo najhuje prizadeti mali kmetje, ki jim je vino edini vir dohodka. Občina bo nesrečo vsekakor upoštevala pri davščinah, ljudje pa bodo kljub temu močno oškodovani J. S. Pred kratkim je slovenska republika skupščina sprejela nov zakon o splošnem ljudskem odporu. O tem je pred dnevi <^govaijal Albert Jakopič-Kajtimir novinaiju Radia Ljubljana Janezu Korošcu. Zaradi izrednega pomena zakona o odporu objavljamo razgovor v celoti. Gre skratka za to, da sprejeti z^dcon o splošnem ljudskem odporu veča občutek varnosti naših občanov, hkrati pa seve^ tudi spodbuja k čimvečji delavnosti samoupravljavcev in vseh naših ljudi. Zdaj je izredno pomembno, da se občani zavzeto in učinkovito vključujejo v vse oblike splošnega ljudskega odpora. VPRAŠANJA: 1. Tovariš Jakopič, pred dnevi je republik skupščina sprejela nov zakon o splošnem ljudskem odporu, ki je prvi tovrstni zakon pri nas. Kolikor vemo, posveča zakon še posebno pozornost vlogi krajevnih skupnosti. 2. Kako nameravate določila zakona uveljavljati v našem družbenem in političnem ži\ijenju? 3. Kolikor vemo, se del določil, o kiaterih ste pra>^r govorili, te uresničuje. 4. Novi zakon o splošnem ljudskem odporu vsekakor ne sega samo do krajevnih skupnosti, temveč zelo jasno določa tudi obveznosti delovnih in drugih organizacij v pripravah na morebitni vseljudski odpor. 1. Krajevne skupnosti v mejah svojih pravic in dolžnosti izvajajo naloge na področju priprav občanov na splošni ljudski odpor ter na področju civilne zaščite in druge naloge, kijih za področje splošnega ljudskega odpora določa statut občine ali statut krajevne skupnosti. Priprave na splošni ljudski odpor opravlja odbor krajevne skupnosti za splošni ljudski odpor. Odbor krajevne skupnosti za ^lošni ljudski odpor skrbi za organizacijske, politične, materialne in druge priprave za splošni ljudski odpor, ustvarja in preučuje pogoje za krajevnim razmeram ustrezajoče oblike splošnega ljudskega odpora ter skrbi za vzgojo in u^o-' sobljenost občanov za ^lošni Ijudsk^ odpor» Pri opravljanju svojih nalog odbor krajevne skupnosti za splošni ljudski odpor uresničuje smernice pristojnih občinskih organov. Odbor za splošni ljudski odpor lahko ustanavlja pododbore za , posamezne vasi oziroma naselja, ulice in soseske ter komisije za izvajanje posameznih nalog s področja splošnega ljudskega odpora. Po svojem položaju sta člana od^ra krajevne skupnosti za splošni ljudski odpor poveljnik teritorialne oziroma partizanske enote, kot jih imenuje zakon, in vodja štaba za civilno zaščito na območju krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti imenuje druge člane odbora izmed predstavnikov družbeno političnih organizacij in društev ter drugih občanov iz območja krajevne skupnosti, ki lahko največ prispevajo k organizaciji in pripravam na splošni ljudski odpor. Krajevna skupnost je samoupravna skupnost, v kateri prebivalci uresničujejo samoupravljanje na tistih področjih, ki neposredno zadovoljujejo vsakodnevne potrebe ^družine, gospodinjstev in delovnega človeka. Brez dvoma postane obramba lastnega ognjišča v vojnih razmerali osnovna življenjska potreba in interes vsakega delovnega človeka. Zato ni dvoma, da so krajevne skupnosti kot dejavnik samoupravne družbe že v miru tudi dejavnik narodne obrambe in v kateri se družbeno, predvsem pa zavestno, ne pa oblastno konkre-. tizira načelo oboroženega naroda. Takšne naloge lahko zagotavlja le družbeno zasnovan organizem v krajevni skupnosti, ki bo lahko pritegoval širok krog občanov k izvajanju njihovih samoupravnih pravic in dolžnosti na področju obrambe. Tudi praksa je nakazala potrebo . po odborih za splošni ljudski odpor, ki n^j bi skrbeli za politične, materialne in druge priprave splo^ega ljudskega odpora, ustvarjali in preučevali pogoje za ustrezajoče oblike splošnega ljudskega odpora ter skrbeli za vzgojo in usposobljenost občanov za splošni ljudski odpor. ^ 2. Izhajamo iz tega, daje potrebno splošni ljudski odpor pr^ravljati v vsakem naselju, krajevni sTcupnosti in delovni organizaciji ter ga povezovati v celovit sistem na ravni občine, republike in Jugoslavije ter omogočiti, da pridejo povsem do' izraza izvirnost, iniciativnost, krajevne razmere, zlasti pa osnovna zahteva, da na ustrezen način vključimo slehernega občana. Želeli smo poudariti, da bosta v vojnih razmerah osnovna celica odpora zlasti krajevna skupnost in občan, ne da bi s tem kakorkoli spreminjali status občine kot družbeno politične skupnosti. Svet ^občinske skupščine za narodno obrambo koordinira n;mireč delo krajevnih skupnosti na področju splošnega ljudskega odpora in skrbi za zagotovitev materialnih in drugUi sredstev za to delo, občinska skupščina na področju obrambnih priprav in oboroženega odpora pa daje splošne smernice za delo krajevnih skupnosti. Te okvirne določbe dajejo občinam vse možnosti, da v mejah svojih pristojnosti določajo krajevnim skupnostim naloge in pristojnosti oziroma jih opredelijo v statutih tako občin, kot tudi krajevnih skupnosti. Prav gotovo je, da te in druge naloge bhko komuna uspešno uresniči le, če bomo v krajevni skupnosti prav prek odborov SLO -podobno je tudi v delovnili organizacijah in na vasi - dosegli neposredno zraščanje ideje SLO z občanovo aktivnostjo. Odbori za SLO bodo namreč najustreznejši organizem, ki bo omogočil, da se bodo prav vsi občani seznanili z osnovami SLO ter da bo le-ta postal ena od mnogih oblik samoupravne dejavnosti občanov. To toliko prej, ker skoraj praviloma delujejo v kr;yevnl skupnosti poleg krajevnega odbora tudi ZK. krajevna konferenca SZDL, mladinska organizacija, rezervni oficirji. Zveza borcev, organizacija RK, civilna zaščita In druge organizacije, ki smo jih že omenili. OčHno je, da le skrb vseh teh za uveljavitev SLO ter usposabljanje njegovih pripadnikov v krajevnih skupnostili lahko dajo SLO pravo širino in prispevajo, da bo naša obrambna pripravljenost prisotna povsod v družbenem življenju. Z ustanavljanjem odborov SIX) v kr^jevnUi skupnostili bomo ustvarili v.se možnosti za odkrivanje in razvijanje Izvirnih oblik in za prilagajanje koncepcije SLO resničnim potrebam, razmeram In nlož-nostlm posamezne sredine. Zavedati se moramo namreč,-da je to ena od bistvenih lastnosti SLO, njegova moč In prednost. 3. Sploh je značilnost zakona o SLO v tem, d^i se vrsia njegovili določb že izvaja v praksi. Tako so na primer že v 800 krajevnih skupnostili ustanovljeni odbori za splošni ljudski odpor, kar pomeni, da je mimo tlstUi, ki so vključeni v pr^rave SLO v občina, delovnili, družbeno-polltičnih organizacijah in društvih, z^^etih novih 10.000 ljudi na področju obrambnih priprav. Mnogi odbori so že našli vsebino In obliko svojega dela In postajajo nosilec vojno izobraževalnega in vzgojna dela. Sodelujejo pri materialnih pripravah, organizirajo spoznavanje orožja, sodelujejo pri pripravah vjy in na n^jbo^ neposreden xnačin povezujejo prebivala* z oboroženimi partizanskimi enotami, pospešujejo aktivnosti pri uveljavljanju priprav za razne oblike odpora, se ukvarjajo z vprašanji samozaščite, civilne zaščite Itd. (NADALJEVANJE PRIHODNJIČ) Pretežka beseda? POKOPANI (v. LIKAR:) UPI Se novih strojev ne moremo kupiti, pa smo nameravali idati novo tovarno, so se menili na delavskem svetu. Ne vem ... je )il sošolec neodločen. „Ne gre za to,“ je planilo iz Toneta. „Rad bi šel ven, ne maram biti doma. Vedel si, kam se je treba obrniti v Nemčiji. Še kaj poznaš? “ je očmi in besedami silil v sošolca Tone. „A, tako ... no, ja, še vedno imam naslov, še sprejemajo,** si je oddahnil sošolec, ko je uvidel, da Tonetovi želji ne bo težko ustreči. ^a kos papirja je napisal nemški naslov v Stuttgartu •. • Ko so kolesa vlaka utrujajoče ropotala proti meji, je Toneta še enkrat prijelo domotožje. Svoje misli je odvrgel kot težke, nadležne anje, ni maral misliti na domače, na kmetijo, še zlasti ne na Marijo. Co je bila meja z njim, si je oddahnil. Oddahnil zato, ker zanj poti nazaj ni bilo več. . Šele čez dva meseca je v domačo vas prišlo Tonetovo pismo. Mati se je spet zjokala, oče je stisnil zobe in se obrnil, da ne bi pokazal ;olz, ki so mu silile v oči. Tonetovo pismo je bilo kratko, jedrnato, stvarno: „Vsaj še dve, tri leta me ne bo domov. Delam veliko, tudi po dva šihta na dan. Zaslužim dobro, ker živim skromno. Ce bo šlo vse ?o sreči in če se kaj ne obme na glavo, bom ostal tu toliko časa, da Dom zaslužil za traktor, kosilruco .. .** Iz vsake Tonetove besede v pismu je bilo očitno, kako hudo mu je za domom, za domovino, za domačimi. A domov ni hoteL Že res, da ie zapisal, da bo v Nemčiji toliko časa, da bo zaslužil za traktor, a za piavi vzrok je Tone dobro vedel: pozabiti na Marijo. Zato se je toliko gnaL Malo je spal, skoraj nič.ni jedel in tovarnar — delal je v zasebni tovarni stolov — mu je večkrat prav po očetovsko prigovarjal. „Anton, Du arbeitest zu viel!** Pomagala ni nobena beseda. Tujine ni poznal: stanoval je nad delavnico, pri gospodarju. Ven ni hodil, v kinu ni bil nobenkrat, v gostilni tudi ne. In pozabiti tudi ni mogel: kot z mečem pa ga je zbodlo materino pismo. Leto dni po tistem, ko je zavezal culo, je dobil sporočilo, da se je Marija omožila - z Andrejem. „Bo vsaj mir!** se je tolažil z besedami, a srce je jokalo. Marije m mogel preboleti niti po letu dni. Čeprav si ni nikoli očital, da je ravnal nepreudarno ali prehitro, da je na slepo verjel kratkemu pismu brez podpisa, se je dostikrat zalotil v premišljevanju o tem, ali bi ne bilo bolj pametno, da bi se z Marijo takrat raje pošteno pomenil, kot da ji je samo vrgel pismo, se obrnil in odšeL Po dveh letih in pol življenja v bližini Stuttgarta je menil, da je čas, da gre, 'da se vrne domov. Zaslužil je dovolj za traktor. Ko se je pojavil na domačih vratih, je mati jokala od sreče, oče mu je trdo stisnil roko. Bil je domač, kot da niso pretekla skoraj tri leta. V delo se je vrgel z garaškim navdušenjem: zanj, za sina kmeta, za kmeta po duši je bilo čisto nekaj drugega delati na polju, na travniku, pri živini, kot pa z avtomatiziranimi gibi streči mrtvemu stroju, pa če je ta še tako spretno sestavljen. Marije skoraj da ni videl, tudi z Andrejem se je redko srečaL Zato pa se je toliko pogosteje videval z Andrejevo sestro Jano. Od časa do časa se mu je zazdelo, kot da ga Jana skuša ujeti, zato niti ni bil posebno presenečen, ko jo je neke sobote kakor mimogrede srečal, ko se je vračal s polja domov. „Jutri je praznik, mar boš tudi delal? ga je vprašala. „Nee, najbrž ne,** je bil previden z odgovorom, ker ni vedel, kam meri. „Kaj ko bi se šla malo posončit k reki? Maj je že, in če bo lepo vreme, bo kar toplo,** je bila Jana takoj pripravljena z vprašanjem. Toneta je imelo, da ne bi rekel ne bele ne črne, ker je bilo vprašanje zastavljeno tako naravnost in nepričakovano. Jana pa je tako vprašujoče in pričakujoče gledala, da ni mogel drugače, kot da je nekaj zamomljal in prikimal v znak sprejetaga predloga. O tem, ali je sreča ali ne, da je v nedeljo popoldne sijalo sonce Tone ni potem nikoli premišljal, Z Jano sta bila edina kopalca ni travniku za vasjo. Pravzaprav sploh ne bi mogli reči, da sta bil; kopalca, saj nista imela namena iti v premrzlo vodo. Bila sta pač samo v kopalkah. Ko se je Jana slekla v kopalke, je Tone pomislil, da je taka še lepša kot je bila v resnici, v vsakdanji delovni obleki. Ce je bilo to, da je n primerjal z Marijo, dober znak za to, da je nanjo že pozabil, poten Marije ni bilo več v njegovem srcu. Ce bi dekleti primerjal, bi mora ugotoviti, da je Jana bolj potegnjena, višja in tanjša okrog pasu in dj ima Marija več prsi od nje. Ampak o tem Tone to popoldne n razmišljal (Nadaljevanje prihodnjič) Zveza borcev pa nič! Kaj Jeraiova mama ni zaslužila skromne zahvale? v vašem listu z dne 15. julija sem zasledil članek „Župnik se je spomnil zaslužne matere,“ v katerem je dopisnik Boris Debelak iz Krmelja lepo opisal življenjsko pot umrle partizanske matere. Tudi jaz sem bil navzoč na tem pogrebu. Ljudje so se zgražali že na samem pokopališču, ker so pričakovali, da se bo vsaj eden poslovil v imenu ZB, saj so |jože Martinčiči v Šmarjeških Toplicah letos ne bo živahnosti, tovarištva in srečne dobrote našega rojaka Jožeta Martinčiča. Pred dnevi so ga pokopali v 73. letu starosti v. franco^em Lensu. Jože Martinčič iz Stopič na Dolenjskem je prehodil trnovo pot proletarca - komunista, saj se je že v mladih letih začel boriti za pravice delavstva. V rudniku Beočin je kmalu prišlo navzkriž z mdniško upravo m kot mnogi drugi je moral počastili njeno zadnjo pot s praporom in vencem. Ne verjamem, da ne bi bil nihče od prisotnih članov in odbornikov ZB, bodisi občinske ali krajevne organizacije, sposoben, da bi ji izrekel vsaj skromno zahvalo za delo in žrtve. To je le skrajna malomarnost odgovornih iz organizacije ZB, za katero ni opravičila. Duhovniku, ki je izrekel besede: „Trije njeni sinovi so dali življenje za domovino, da mi živimo boljše življenje , . pa izrekam zahvalo v imenu vseh, ki smo Jeralovo mamo poznali. Strinjam se z mišljenjem tovariša Debelaka, da običajno govorimo le takrat, kadar umre kdo od tistih, so nekaj po-menili“ ali „biU na položajih.** Tako je, žal, v tem primeru tudi dejansko bilo. AVGUST GOLOB, SEVNICA BOMAGAl Sl SAM ZUNIOR® tudi on na tuje. V francoskih rudnikih je bil kopač, a nikoli ni pozabil domovine. Kadar je mogel, je prihajal na obisk v Slovenijo. Zadnjič je prišel domov pred dvema letoma, ko je proslavljal 50 let svojih sindikalnih in partijskih revolucionarnih idej. Dolenjski list mu je bil vsakotedensko drago domače pi^o, kot je rad poudarjal, in kadar je le mogel, seje oglasil tudi v našem uredništvu. Jože Martinčič se je včlanil v francoski sindikat in partijo, pri delavcih si je pridobil velik ugled, še posebno je bil spoštovan med našimi izseljenci v Franciji. Ko je po 30 letih dela v rudniku šel v poicoj, je bil zaradi silikoze 100-odstoten delovni invalid. Delal je še naprej: bil je eden izmed voditeljev slovenskih izseljencev v severni Franciji, za svoje delo v francoskem sindikatu in tamkajšnji komunistični partiji pa je dobil številna odlikovanja. Snut našega rojaka Jožeta Martinčiča predstavlja bolečo izgubo, saj smo izgubili velikega prijatelja, ki so ga tudi v Franciji poznali kot človeka ki se je n^restano boril za pravice delavcev in ki ni nikoli pozabil svojega rojstnega kraja. Cenjene potrošnike obveščamo, da bomo začeli poslovati 0 v na novo preoreje-ncim lokalu na lu)m. Staneta v Novem mestu od 25. do 30. 8. 1971, v prost»rih bivše prodajalne BOROVO. Se priporočamo! Blagajna Dolenjske banke in hranilnici na Trdinovi cesti v Novem mestu, v sredo, 11. avgusta, ob 11. uri. Več nas je stalo okoli blagajniškega okenca, pred katerim se je promet kar hitro odvijal. Opazoval sem tovarišico srednjih let, ki je na hranilno knjižico vložila kakih milijon in pol starih dinarjev, vse v rdečih bankovcih po 10.000 S din. Videlo se je, da stranka ni vešča štetja denarja po bančnih predpisih, saj v naših mestih in na podeželju res ni mnogo ljudi, ki bi večkrat vlagali take zneske na hranilno knjižico. Zato me je zabolelo, ko je blagajničarka po tem, ko je kupček bankovcev oonovno premetala in preštela, ker pač niso bili zloženi točno po , slikah** oz. po enakih straneh, rekla stranki tole: „Gospa, drugič denar zložite!** Res, zapeklo me je, kajti pogrešal sem skromno besedico „prosim,** kakršno radi uporabljamo tudi za precej manjše usluge in medsebojne stike. Menim, da so banke in hranilnice ter njihove izpostave zaradi ljudi, ne pa stranke zaradi bank. Spodobi pa se reči to vljudnostno besedico tudi pri mnogo manjših zadevah, kot je prostovoljna vloga občana katerikoli naših hranilnic in bank! Prosim, brez zamere! T. M., NOVO MESTO POMAGAL PRIVOŠČITE Sl / TO ZADOVOČJSni! Tai^č /t/ik KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA«, NOVO MESTO obvešča sindikalne organizacije in vse ostale potrošnike, da bo v teh dneh pričela prodajati JEDILNI KROMPIR sort igor in cvetnik v obratu Zalog pri Noveim mestu in KVALITETNE HRUŠKE iz plantaže v Strugi pri Otočcu. Nakup je možen vse delovne dni. POZDRAV IZ KRALJEVA Belokranjski fantje Andrej Sobar iz Vranovičev, Martin Vrtin iz Doblič, Martin Matkovič iz Dragatuša, Alojz Kuzma iz Br-darcev in Stanislav Grdiša iz Črnomlja se vam oglašamo iz Kraljeva, kjer služimo vojaški rok. Tudi tukaj smo naročeni na Dolenjski list, kajti v njem lahko beremo res o vseh zanimivostih in dogodkih iz domačih krajev, še posebej o tistih, ki nas najbolj zanimajo. Zato želimo v vašem listu pozdraviti vse domače in si želimo skorajšnjega snidenja z njimi, pozdravljamo pa tudi vsa belokranjska dekleta in fante. Andrej Kuzma še posebej pozdravlja očeta, ki je zaposlen v Nemčgi. BELOKRANJCI F.S. Finžgar STRIEI Mihor je prikimal in počasi zač'* večeijati. Boftežar se jedi ni dotaknil. Sedel je na stol, ob katere® je postavil škatlo, se zagledal v belino praž-nja in mislil na Lucijo. Ni si pa mogel misliti, da je bila Lucija sobico pripravila tedaj, pred tisto potjo, na kateri jo je ustavil oče ... Ko so zadnji, ki so prišli kropit in čuvat k mrličema, odšli, so se domači zbrali pri mrtvaškem odru in dolgo molili. Potem je ostala pri luči le še stara samska Veselka, ki je prečula in predremala že desetletja pri mrličih po vsej soseščini. Domači so se potak-nili, kamor je kdo vedel, in se naslonili za nekaj ur v pobiti trudnosti. Mihor je v lepi postelji trdno zaspal. Boltežar pa je napeto čul in čakal, da je vse potihnilo. Tedaj se je splazil iz postelje, odvezal škatlo in bos neslišno šel k Luciji. Veselka je slonela z glavo na mizi in trdno spala. Boltežar je odprl škatlo. Vonj cvetja je udaril iz nje. Začel je jemati; nagelj za nageljnom, rožo za rožo. Z nepopisno nežnostjo je",nosila ta od rude in krampa Črna roka cvct za cvetom na oder in ga tro- sila po obeh mrličih. Dva velika cveta je prihranil za nazadnje: rdeč nagelj je vtaknil v sklenjene roke ob križ Luciji in bel nagelj je stisnil med drobčkene prstke Gašperčku. Ko je opravil, je sklenil roke in gledal. Kot otroku, ki je razpostavil podobice po klopi, mu je zasijal obraz v veselem nasmehu. Zdelo se mu je, da se je nasmehnila tudi Lucija in se zahvalila za rože, S tem smehom v duši je tiho zginil na izbo. Na Lucijin in Gašperčkov pogreb se je zgrnila vsa okolica. Resnična žalost je prevzela duše. Celo srca, kije v njih tlela zavist ob Lucijini poroki, so bila polna ljubezni. Po opravljeni pogrebščini so bili \si s Podloga zbrani v hiši. Maruša in Stefa tudi. Gašper je bil strt, da seje smilil vsakemu, ki gaje pogledal. Oče je kar ves klonil. Glava se mu je povešala na prsi, zamišljen je hodil po sobi. Vsi so molčaU in vsi so bili kakor na trnju. Maruša, ki se ji še ni jedilo bolje kot za gospodinjstva Lucijinega, se je Se venomer usekovala, Stefa je bingljala z nogami in plašno gledala po sobi. V vseh srcih je bUa ena misel. Toda nikogar ni bilo, da bi bil izpregovoril pravo besedo. ,Ah, kako je dolgčas!“ je nenadoma vzdihnila Štefa, ki je tolikanj prečebljala z Luciio. Boltežar je zakašljal, Gašper se ni ganil, oče pa je hodil in hodil po sobi. Ko ni bilo molka ne konca ne kraja, je Mihor vstal s klopi pri peči in "suho povabil brata; „Boltežar, iti bo treba.“ Tedaj je planila Štefa k Mihoiju in ga pritiskala nazaj na klop; „Nikamor ne pojdeta! Ne smeta! Ah, koje tako dolgčas!“ Mihor je res sedel nazaj. Štefa seje vrinila med oba brata na klop in ju držala za roke; „Nikoli več vaju ne izpustim. - Pri nas bosta. Kajne, oče, da ne smeta stran? “ Šimen je hodil in hodil. Tedaj seje oglasila Maruša; „Gašper, tak blekni no! Ali ni že dovolj nesreče in puščobe na Podlogu? - Oh, ti možaki, kakšni ste.“ Maruša je zajokala in med jokom neiskreno grozila; „Še jaz - prav gotovo - še jaz poberem cunje. Ko ste takšni! - Oh, Lucija, ki si pri Bogu, sprosi jim, da spregledajo.“ Zajokala je glasneje in z njo vred Stefa, ki ni izpustila rok bratov in jih je krčevito stiskala. Gašper je vstal, se obrnil v okno in si brisal oči. Prav na dnu srca, pod vsemi podrtinami, seje dvigala beseda, ki je bila živa ves čas. Rila je kvišku, s strašansko muko, dokler se ni prekopala skozi vse in se ni Gašper sunkoma okrenU od okna, se obrnil k bratoma in s hripavim glasom izrekel; „Ostanita!“ Jok je utihnil, očetu je zastala noga pred oknom, skozi katero je zrl po poti, ki so po njej odnesli Lucijo. Nemo so prisluškovala srca, ki so bUa vsa razbolela. ,4*a se domenimo! Ali ne, Mihor? “ se je z boječim glasom izdal Boltežar. Vsi so zdaj vedeli, da so pred sodbo. In sodnik — oče — je stal ter gledal skozi okno. Tesna skrb je razganjala vsem prsi. Pridrževali so sapo. Celo ura, ki so jo ustavili ob Lucijini smrti, še ni tiktakala. Oče je privzdignil pleča. Vsi so slutili, da se zdaj zdaj okrene in razsodi. In res se je z desno ramo na pol obrnil po hiši, a jo je hitro umaknil in šel globoko po sapo, da je zašumelo skozi nosnice; „Nismo se domenili, ko sta šla, treba se nam ni, če ostaneta. Kdor je naš, ve, kje je Podlog, in Podlog bo vedel zanj do konca dni.“ Maruša je-od veselja zajavskala; „O, Lucija, kakor sem verovala, tako je; v nebesih si. Čudeže delaš.V Stefa je poskakovala pred bratoma in ju držala za rokave, vsem pa je zdrsnila strašna teža s src. Nekaj let je preteklo. Oče Šimen si je sezidal na sončni strani hišo za kot na poslednja leta. Pa ne san)o sebi. Vsem trem sinovom je sezidal sobice. Vse drugo je teklo z delom iz dneva v dan, samo Stefa je rasla in gospodinjila in je bila kar naenkrat pod vrhom. Ko je Šimen začutil, kako mu drsa poje in pripeva k pogrebu, je sklical sinove; „Sedaj je zadnji čas. Odločite se. St. 33 (1116) — 19. avgusta 1971 kdo prevzame Podlog. Jaz ne morem več.“ Inje izpregovoril Gašper; „Enkrat sem ljubil, enkrat pretrpel to strašno smrt. Ne bom nobene več, razen svoje.“ In je izpregovoril Mihor, že nekaj let samouki živinski zdravnik za vso soseščino; „Nikoli nisem maral žensk, s«g veste. Kaj bi potlej ril v trpljenje. In je spregovoril Boltežar, hišni kovač in sodar; „Postarali smo se. V kuhinji je tista, ki je zrela za zakon in za Podlog.“ Vsi so se veselo spogledali, samo oče je še pomolčal. Nato je razsodil; ,J*rav imaš. Naša je, id manj kot vi.“ In so omožili Stefo ter dobili zeta na Podlog. Oče Šimen je poskrbel zase in za sinove, izročil Podlog mladima, sam s sinovi se pa umaknil v kot. Tik pred smrtjo je še zaprosil, da so ga dali k oknu; „Glejte, fantje, same poseke — vse okrog golo in izmozgano. To so dote ^ to je tuja družina pri gruntih. — Grunti hirajo. - Podlog pa stoji. Nov zarod so dobivali na Podlog. Strici so Štefi sproti jemali otroke in jih pestovali in vodili s seboj na po^e in v gozde, da je bila mlada mati kar huda, češ vse mi poberete, kaj bo zame? Strici pa so se smgali; „Nič se ne boj, Štefa! Bog ima otrok še dovolj, Podlog pa zanje prostora in kruha.“ In smejala se je še Štefa; „Saj pravim, ti naši strici!“ KONEC dolenjski ust IZ SPOMINOV STANETA SEMIČA — DAKIJA SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR« Novo mesto RAZGLASA prosta delovna mesta — več sh^Jepisk za delo na direkciji — več elektromehanikov za delo v mehansko kovinskem obratu — več avtoelektricarjev za delo v mehansko-kovinskem obratu — več avtokleparjev za delo v mehansko-kovinskem obratu — več ključavničarjev za delo v mehansko-kovinskem obratu — kovača za delo v mehansko-kovinskem obratu Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Za vsa delovna mesta je uvedeno poskusno delo. Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: SGP >*-Pionir«, Novo mesto, Kettejev drevored 37. Za kratek čas VODORAVNO: 1. grški bog sonca, 7. na kup zloženo vejevje na poseki, 8. simbol za radij, 9. japonski denar, 10. odglasitev, 12. francosko ime (smučar Augert), 13. opaž, 16. kitajski politik od 2. prodajalec, poskusno delo 1 mesec pod 3. šofer C kategorije, poskusno delo 1 mesec pod 4. uspešno končrna osemletka Delo za nedoločen čas. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja 8 dni po objavi. 1 2 3 4 5 6 7 8 ■ ’ 10 11 12 13 14 15 16 ■ 18 J" 20 • 21 22 23 24 ■ 26 27 20 29 \ 130 31 . 32 33 ■ 34 35 36 37 Kaj 10 pftd M IttI pinto Dolenjske Novice. Kolera v Aziji! (V Aziji) v Mekki, v mestu, kjer je grob mohadamskega preroka Mohameda, katerega vsako leto obišče na tisoče in tisoče Mohame-dancev, razsaja kolera, ter grozno mori ljudi, na dan umre po več sto ljudi. (Razstavo v Pragi) obiskalo je do-sedaj jeden milijon obiskovalcev ter jo utegne do sklepa še jedan milijon ogledati. To bode baje prva razstava v Avstriji, katera ne bode imela zgube, tako trdijo vsi slovenski listi. Gostje dohajajo iz vseh slovenskih dežela, tako so bili pred kratkim Srbi v Pragi, vršili so se ob tej priliki razni govori, v katerih so po naši liberalni Nemci našli veliko zla in kričali po časopisih, seveda mnogo po krivem. (Naš presv. cesar) biva sedaj v Išlu, kjer si išče navadno vsako leto nekoliko miru po vednem mi.’-ljivem delovanju. (Nemški cesar) obiskal je angleško kraljico v Ix>ndor i; da je bilo tam mnogo slavnosti njemu na Čast se umqe, a zapisati se nam vredno zdi, aa so o tej priliki imeli na dvoru pojedino, na kateri je bilo lišpa in sicer zlatih krožnikov, svečnikov z drazimi biseri itd. v vrednosti 30 milijonov gold.! (Francosko hrodovje) zasidralo se je koncem julija [ved kronstadtom na Ruskem. Višji časniki bodo obiskali Petrograd, Moskvo in druga mesta: povsod se jim priredujejo velike ovacije v znak dobrega sporazumevanja med Francijo in Rusijo. (U m r 1) je v petek zvečer ob pol 9. uri tukajšnji odvetnik in posestnik gosp. dr. Janez Škedl. v 74. letu svoje starosti Pokojnik narodil se je v Šentrupertu, kjer ima še dandanes svoje posestvo in sorodnike. Pogreb je bil krasen, udeležila se ga je vsa gospoda in veliko prebivalstva iz mesta in tudi iz okolice. Bog mu daj večni mir! (Strela je udarila) dne 30. julija ob pol 5. uri zjutraj v hišo posestnika Jožefa Rifeli-na na Golušniku pri Ždinji Vasi; streha je začela goreti, pa so vendar kmalu pogasili, da ni večje škode zaznamovati. (V K r š k e m) je tudi letos, kakor doslej nekaj let sem topničarsko streljanje. Dne 13. julija našel je na polju pastir kroglo ter z isto tako neprevidno ravnal, da se je razpočila ter ga ranila. Dne 18. julija bilo je veliko streljanje pri kojem so hkrati dve divizije t. j. 24 topov streljale, bili so pri streljanji havzoči tudi ptuji častniki, streljanje se je prav dobro oponeslo. (Mežnar) (cerkvenik) sem bil v veliki fari skozi sedem let, spoštovan od duhovščine, učiteljev in ljudstva, sem tudi zmožen orgijanja, 29 let star in vojaščine prost; se uljudno obračam do čast. duhovščine za kako mesto cerkvenega oskrbnika. Friderik Mohar, Sv. Križ pri Litiji. (V mojo prodajalnico)z mešanim blagom in deželnimi pridelki, vzamem takoj v poduk pridnega učenca, kateri je vsaj štiri razrede ljudskega šolanja dovršil ter je lepega in poštenega vedenja. Tudi sprejmem proti plači mladega dečka za vkladanje jajec, kar bi se tukaj navadil, kateri pa mora znati pisati in brati. Želi se tudi, da zna nekoliko nemško. Friderik Skušek, trgovec v Metliki (Iz DOLENJSKIH NOVIC — 1. avgusta 1891) EVROTRANS Ribnica PODJETJE ZA TRANSPORT IN ŠPEDICIJO RAZPISUJE prosta delovna mesta VOZHIKOV C-E KATEGORIJE Pogoj: kvalifikacija za voznike C—E kategorije Pismene ponudt)e s kratkim življenjepisom ter dokazili o izobrazbi in praksi naslovile na Elviiotrans Ribnica — filiala Ljubljana, Kotnikova ulica 18. Razpis za delovna mesta voznikov velja do zasedbe. V dobrem letu dni je Ivanka Grabovac dvakrat povila dvojčke — Na dan je morala oprati na roke po 70 plenic ^ V hiši ni vode, čeprav bi jo morali dobiti že za letošnje novo leto • Mlade, mamice rade tarnajo, koliko dela imajo z nujhnim otrokom kljub vsem sodobnim gospodinjskim pripomočkom, kot so pralni in pomivalni stroji, mešild, sesalniki, sušilniki in ne nazadnje — tašče. Spomnil sem se, kako sem Pred kratkim sem to druži-pred dvema me.secema ali mofe^p^ico spet obiskal. Mamica Ivan-da nekaj več videl iz avta ma- ka Grahovec, stara 25 let, je KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE razpisuje dve prosti delovni mesti na bencinski črpalki v Mokronogu Pogoj: KV trgovski delavec Rok prijave 30 dni. mico, ki je v vozičku za dvojčka vlekla dva debela mala kričača. Da, vlekla, in ne peljala, ker sta se na slabi cesti po^ lomili dve kolesi. To pa še ni vse. Za krilo sta se ji držala Se dva otročička, ki sta komaj dobro hodila in se drla na vse grlo. Vsi skupaj pa so požirali prah, ki se je dvigal za mimo vozečimi avtomobili. Ko sem čez kake pol ure spet peljal tam mimo, so mamica in otroci prišli le kakih 40 m daleč. Naložil sem jih v fička in odpeljal na njihov dom v Mahovnik 25 pri Kočevju. otroke predstavila tako: -To sta dvojčici Gorana in Gordana, stari dve leti in 3 mesece, to pa dvojčka Radojka in Rajko, stara 14 mesecev. Mož dela pri špediciji Združenega KGP. Zasluži okoli 1.100 din na mesec, razen tega pa dobimo še okoli 300 otroških doklad. Jaz sem seveda doma. Imamo še vrt in nekaj piščancev. -Kako ste zmogli sami vse delo? -Morala sem. Na dan sem oprala po 70 plenic, čeprav v hiši niti vode nimamo. Stanovanjsko podjetje (Združenega KGP Kočevje) je obljubilo, da bomo dobili vodo za novo leto. Zato smo kupili že pred novim letom tudi pralni stroj. Vode še danes nimamo, in tako kljub pralnemu stroju še vedno perem na roke. Pralni stroj bi perilo dobro ožel in bi bilo hitreje suho. Posebno pozimi je težko sušiti. Dvojčka si d^eta sama jesti -Kako pa nahranite vsa ta usta? -Najprej dajem jesti z žličko večjima dvema. Malima dam stekleničko z dudko v roke pa morata kar sama jesti. Sadje jedo vsi sami. -Pogosto zbolijo? —Nobeden še ni bil bolan, če izvzamem, da sta imela starejša dva, ko sta bila stara mesec in pol, drisko. Redno jih vodim na vsako obvezno cepljenje. —So v vaši ali moževi rodbini dvojčki'pogosti? —Niti v moji niti v moževi ni bilo nikoli dvojčkov, vsaj kolikor midva veva. —Vse otroke imate lepo oblečene. Vam kdo denarno ali kako drugače pomaga? —Vse kupujeva le z moževo plačo. -Govorica vas izdaja, da niste Slovenka. —Sem iz Bosne in mož tudi. Iz okolice Doboja. V Kočevje sem prišla pred tremi leti. -Vam je dolgčas po domačih krajih in ljudeh? —Včasih mi je bilo. Pogosto sem si želela domov na obisk. Zdaj, ko imam otroke, pa me nikamor več ne vleče in nič več mi ni dolgčas. J. PRIMC 7 bratov — 7 nogometašev f Bratje Weiss iz Črnomlja — nogometno moitvo: od Jožeta do Toneta f Kdor se zanima za šport, je gotovo že slišal za Weisse, nogometaše Bele krajine iz Črnomlja. V tej ekipi so večkrat nastopili tudi po štirje Weissi obenem in brez tega priimka si je bilo moštvo težko predstavljati. Zdaj pa se je sedmim bratom ponudila priložnost, da bi končno zaigrali vsi skupaj kot eno moštvo. V Ozlju bo tekmovanje ekip, sestavljenih iz samih bratov, v malem no-pmetu. Sedem Weissov se bo na igrišču prvič zbralo v eni ekipi. Družina Weiss je prava športna družina. 8 bratov in sestra - vsi so postali strastni športniki Zinka je bila zelo dobra rokometašica, 7 bratov se je navdušilo za nogomet, a tudi osmi - Pavle - je rad tekal za žogo. Razen tega so dobri tudi v drugih športih: kegljanju, rokometu, koščki... Sedem bratov - sedem nogometašev, to je redkost. Weissov ,Jclan“ žogobrcaijev sestaWjajo: Jože, 39 let, Vinko, 38, Stane, 36, Štefan, 35, Lojze, 25, Drago, 22, in Tone, 19 let. Prvi je z nogometom začel Jože, kmalu za njim pa še Vinko. Za njima so začeli brcati drug za drugim še ostali. Nogomet je postal prava družinska tradk:ga. Ko sem jih vprašal, kako to, da so se vsi navdušili za nogomet, so mi odgovorili: „Zraven naše hiše je bilo igrišče in na njem smo se podili od nUadih nog. Mlajši so potem to kar pobrali od starejših. Na začetku nas je oče preganjal s pasom, a se je moral z našim konjičkom sprijazniti in danes je nad nami navdušen." Vseh sedem bratov je igralo v črnomaljskem nogometnem klubu. Jože je včasih zabijal gole, Stefan je bil izvrsten branilec, Vinko je kljub letom še danes zelo dober. Tone pa je najboljši strelec danes. Sedaj igrajo za Belo krajino še štirje: Vinko, Lojze, Drago in Tone. Kot kaže, se bo družinska tradicija nadaljevala: Jože in Stane imata po enega sina (9 in 12 let) in oba že sedaj navdušeno nabijata žogo. Fantje so mi zabičali, naj zapišem: „Ce je kje osem bratov, ki vsi igrajo nogomet, jih pozivamo na dvoboj. V Ozlju nas bo stalno na igrišču lahko samo 6, mi pa bi radi, da bi igralo vseh osem skupaj. Torej - čalumo na moštvo osmih bratov! “ Take n^ometne družine, kot so Weissi iz Črnomlja, na DolenjskeH najbrž ni, a tudi drugod bi jo težko našli. S predlogom za turnir ekif bratov so navdušeni in komaj čr kajo, da bodo lahko nastopili kcjl ekipa. Ker jih je toliko, jih žal nisert mogel vseh zbrati za skupno fo^^ grafijo. Ce se bodo odrezali v Ozljii bo še priložnost za fotografiranje. TONI LATERNEF ODVECNI PREDMETI Kostanjevičani na otoku odvržejo v Krko prav vse nerabne predmetfr To so dokazali tudi kostanjevišlfl pioniiji. Zbrala se jih je majhna skc pina in izpod mostu prinesla na daH zanimive predmete. Se bolj zanimiv* je bila razstava, ki so jo naredili ’ stari baraki na kopališču. Na razstavi si je lahko vsak ogledal razlik no nerabno kuhinjsko posodo, vrtitf predmete in orodje, ogledala, steklr nice, dele koles, smetišnice in različne palice vseh velikosti, pa tudi pt stro zbirko nočnih posod in neM i*' nenevarnih predmetov iz zadnj« vojne. Lepo urejeno razstavo si j« ogledalo precejšnje število ljudi. Ivanka Grabovac s svojimi otrol^ Starejški dvojčici sta Gorana in Gordana, mlajša dvojčka pa Radojka in Rajko. Mami bi bilo delo zelo olajšano, če bi imela v hiši tekočo vodo. (Foto: J. Primc) ... Zveza komunistov vneto skrbi za kadre: Borisa Gabriča in Miroslava Vuteja je dala šolstvu ... ... Vse bolj se mi dozdeva, da bodo problem Mesnega prehrambnega'podjetja Novo mesto reševali toliko časa, da bo Jože Zalokar dočakal pokojnino! ... Ne vem, kaj se ribiči toliko jezijo zaradi umazane Krke: saj venomer trdijo, da jim večino rib potegnejo na suho krivolovcu ... Mladinsko košarkarsko moštvo Kočevja je najmočnejše na Dolenjskem - po ugovarjanju sodnikom! ... Nikola Padevski je pred dnevi nosil po Novem mestu desko od straniščne školjke. Z bojaznijo sprašujem: kdo ga namerava naDominvestu s...? ... Trebanjski in novomeški odbojkarji vse bolj sodelujejo: zdaj se menijo, kje bo igral Babnik, ki je še pri vojakih ... .. . Novomeščanka Irena Glonar, filmska igralka, je včasih rekla, da ni ambiciozna, zdaj pa je že, čeprav se v Pulju ni pustila slikati gola... AVTOMOBILI CELO NA ZALOGI! Ce se spomnimo velikega povpraševanja po osebnih avtomobilih v prvem četrtletju letos in tega, da se je dobavni rok treh mesecev takrat zdel vsakemu kupcu zelo kratek, je težko verjeti, da lahko zdaj osebni avtomobil plačate in preprosto takoj odpeljete! Veliko povpraševanje je vsa leta doslej namreč trajalo do konca septembra. Pri NOVOTEHNI lahko dobite takoj vse avtomobile iz rednega proizvodnega programa ZASTAVE ter ami 8 in ami break, če pa živite na območju DBH Novo mesto, lahko dobite tudi potrošniški kredit. Čakati je treba edinole na VAZ 2101 (Žiguli) in 125 fiat spe-cial, za katera tudi ni kreditov. Vozilo fiat 850 ni več v prodaji. o IZKOPAVAiNlJIH v ŽELJNAH PRI KOČEVJU Ko so na Kočevskem živeli mamuti... Najdeno več orodja, kosti In oglja — Najdbe tudi iz drugih dob Kadar je bil človek ogrožen, se je zatekal v jame — Željnske jame le poredkoma naseljene — Obiski iz drugih planetov so nedokazana trditev Od 14. julija do 3. avgusta so ob vhodu v Zeljnske jame pri opavali bivališče sla 'Slovenska akademija znanosti in umetnosti, vodil pa jih je dr. Mitja Brodar, specialist za staro v-oTTipnn dobo foaleolitsko ob- Kočevju odkopavali pračloveka. Dela je financirala - STAREJŠO (DOLNJO) KAMENO DOBO od 600.000 let pred našim štetjem (oziroma milijon let pred našim štetjem) do 250.000 let pred našim štetjem. Takrat se prvič pojavljajo bitja, ki jih lahko s polno pravico imenujemo ljudi (arhantro- Dr. Mitja Brodar, ki je vodil izkopavanja, k vsako pomembno najdbo narisal in vpisal v dnevnik. Opisal je tudi točno globino, v kateri so posamezne predmete našli. (Foto: J. Primc) dobje), ki je trajala nekako od milijon let (nekateri viri navajajo 600.000 let) pred našim štetjem, do 10.000 let pred našim štetjem. Posebnost stare kamene dobe je, da je človek uporabljal kameno orodje, ki gaje obdeloval s tolčenjem, medtem ko sta za mlajšo kameno dobo značilno še brušenje kamenega orodja in keramika. Stara kamena doba (paleolitik) je obdobje nastanka in razvoja človeka. Deli se na: pini). Razno kamnito grobo naostreno orodje (šilo, strgalo, gladilo, nož). - SREDNJA KAMENA DOBA od 250.000 do 50.000 let pred našim štetjem. Pojavi sc naprednejši tip človeka: pred-neandertalec in neandertalec. 2e bolj obdelano kamnito orodje. Ponekod so uporabljali tudi orodje iz kosti. Prvič ugotovljeno pokopavanje mrličev. - MLAJSA (GORNJA) KAMENA DOBA od 50.000 let pred našim štetjem do 10.000 let pred našim štetjem. Lep^ obdelano orodje. V tem obdobji* je nastal današnji človek (hoirio s^iens). Uporabljajo že igle ^ uKsci in brez njih, lok,puščicO< metalce kopij. Prva človekov* umetnost: risbe, slike, gravurC' reliefi, plastike. Slike na stenah jam (Altamira) itd. (Skrajšan^ po Enciklopediji Leksikogral-skega zavoda.) i NA ROBU VEČNEGA SNEGA Z dr. Mitjem Brodarjem snio se med izkopavanjem v 2eljna^ in ob zaključku del zapletli pogovor. - Kdaj je po vaših ugotovH' vah živel željnski človek ozirom* pračlovek, katerega sledi ste n>' šli med tem odkopavanjem? - Tukaj je živel človek (ta' krat že homo sapiens) okoli let* 20.000 pred našim štetjem. - Takrat je pri nas trajal* oziroma se končevala četrta l*" dena doba. - Se je trajala. Večni sneg led je bil pri nas še na Goreni' ' skem. V naših krajih -• tudi ^ 2eljnah in okolici - so živeli sf verni jeleni, mamuti, alpsK' svizci in razne druge živali. - Je takih najdišč, kot željnsko, pri nas in v svetu vc liko? - Tako kulturo smo v Slovf n(ji kljub 40-letnemu načrtnentf? v-v delu odkrili oziroma domnevaj mo, da jo bomo odkrili, le kakih 25 mestih. Največ sororemenimo restavracijo v gostilno. Morali bi lokal urediti tako, da bi ustrezal vsem zahtevam prave restavracije. To bi namreč bilo pravilno reševanje ribniškega gostinstva. Seveda pa pri GOSTILNI „Riben-čan“ ne šepa le gostinstvo, ampak tudi slovenščina: imenovala bi se laliko le RIBNICAN, nikakor pa RIBENCAN. < -K KMETJE NA IZLET Na poučnem izletu bo od 29. do 31. avgusta okoli 40 kmetov iz ribniške občine in nekaj uslužbencev kmetijske zadruge. Ogledali si bodo kmetijski velesejem v Riedu v Avstriji, kjer se bodo tudi pogovarjali s predstavniki avstrijskih zadružnih organizacij. Polovico stroškov izleta, ki bodo znašali 455 din na osebo, bodo plačali iz sklada za pospeševanje kmetijstva. PROMETNA ZMEDA Do pravih prometnih zastoj^ev je prihajalo v Goriči vasi pri Ribnici med nedavnim polaganjem novih vodovodnih cevi. Zaradi vodovodnih del je bila cesta Goriča vas-Ribnica zožena za skoraj polovico. Dokler so kopali vojaki, so promet usmerjali s pomočjo majhnih radijskih sprejemnikov in oddajnikov; ko pa so ti prenehali delati, so se tovornjaki in avtobusi pogosto ,,zagozdili", medtem ko so ožji osebni avtomobili lahko vozili tu brez večjih težav. HUD OTOMIN SUŠE V BELI KRAJINI Suhi izviri in pipe Samo s krajevnim samoprispevkom v črnomaljski občini ne bodo rešili vprašanja pitne vode Pomanjkanje vode v črnomaljski občini ni še nikoli tako prizadelo kot letos: presahnili so izviri in se posušili vodovodi, zlasti na podeželju. Nevarnost kužnih bolezni je precejšnja. V okolici Vinice je izbruhnila lišajavost. V najbolj ogrožene lo-aje vozijo vodo z vojaškimi in gasflskimi cisternami. Mnogi si morajo pomagati sami in vozijo vodo v sodih tudi po S km daleč. V najhujši sili si pomagajo celo samo z nekaj steklenicami vode. Letošnje hudo pomanjkanje pitne vode je opozorilo odgovorne v občini, da morajo hitreje reševati vprašanje preskrbe z zdravo vodo. Vodovodov je za zdaj le toliko, da dajejo pitno vodo komaj 40 odst. vsega prebivalstva. Na izrazito kraških tleh, ki sb značilna za Belo krajino, je to nedvomno premalo.» Trenutno je reševanje tega perečega vprašanja vezano izključno na samopn^evke prebivalstva in delovnih organizacij. Zato je gradnja vodovodov prepočasna in vodovodno omrežje zaostaja za potrebami po pitni vodi. V Črnomlju so prepričani, da bi se dalo to ne- ^ skladb vsaj ublažiti, če ga že ne bi mogh povsem odpraviti: menijo, da bi bUa dolžnost republiškega vodnega sklada pomlati ne le pri regulacijskih in drugih zaščitnih delih pred poplavami, ampak tudi pri razvoju vodovodnega omrežja. Vprašanje pitne vode nikakor ni nerazrešljivo.. V občini so našli in tudi že raziskali lepo število novih izvirov. Nanje bi lahko navezali sedanje in nove vodovode. Vse to omenja tudi študija, ki so jo dali izdelati. Zlasti je potrebno z zadostno količino vode preskrbeti Semič z okolico. Tamkaj pravkar poteka obnavljanje sedanjega vodovodnega omrežja z novim zajetjem v GučaJi. Imajo pa tudi že študijo o osrednjem belokranjskem vodovodu s tremi glavnimi izviri. Vse to pa so le načrti in želje, ker denarja, da bi to tudi uresničili, občina nima. I. ZORAN PRIZNANJA REVOLUCIONARJEM Predsednik občinske konference SZDL Lojze Sterk in predsednik občinskega odbora ZZB Anton Dvojmoč sta med nedeljskim praznovanjem 105-letnice črnomaljske godbe na pihala podelila 11 občinskih 1 priznanj OF. Priznanja so dobili: Jože Fortun iz Damlja pri Vinici, Niko Jakofčič iz Cerkvišč, Leopold Jelenič, Marica Kump, Anton Malerič in Milan Simec iz Črnomlja, Franc Kajin iz Pod klanca pri Vinici, Zan Škrinjar iz Črešnjevca, Jože Volf s Stražnjega vrha in C delovna skupnost semiške tovarne kondenzatorjev. Prejšnji četrtek je po neuiji voda spet prišla, a za koliko dni je bo? (Foto: Ivan Zoran) I%>MAGA1 Sl SAM khUNIDR^ POMAGAL EETRTK0V INTERVJU Zakaj žagamo zdravo vejo? Novo sprejeti zakon nima v sebi lastnosti, ki bi kazale, da družba bolj skrbi za nemoteno rast mladega rodu v zadnjem „Četrtkovem intervjuju" je upravnica otroškega vrtca Kristina Plutova vprašala novomeškega pediatra dr. Janeza Janžekoviča, kaj meni o zdravstvenem stanju naših otrok in skrbi družbe za zdravo rfist otrok spričo novo sprejetega zakona. Dr. Janžekovič je imel precej kritičnih pripomb na račun zakona, ker pomeni precejšen korak nazsg. Najbolj so seveda prizadeti otroci in njihovi skrbniki, v glavnem matere. -Kakšno je zdravstveno stanje otrok? „Prva leta sem opazil, da je prišlo v vrtcu do - velike obolelosti otrok zaradi prevelike naseljenosti in prenatrpanosti, tako je bilo stanje v primerjavi s tistimi izven vrtca zelo slabo. Največ je bilo obolenj dihal, \fedicinski posegi in skrb vodstva vrtca pa so prispevali, da je stanje danes povsem drugačno, ' je zadovoljivo. “ -Znano nam je, da imate podatke, koliko otrok se pogoduje v enem letu. „Lani je samo v novomeškem otroškem dispanzerju iskalo pomoč približno 400 predšolskih otrok. Do nesreč je prišlo zlasti zaradi slabega varstva; v prvi vrsti so bile opekline, padci in zlomi. Takih nesreč pa je bilo zelo malo meu uuom iz vn^a, kljub težavnim pogojem za delo. Nfcnim, da komentar ob takem številu nesreč ni potreben! -Prosim za vaše mnenje o novem vrtcu, ki ne bo imel urejene okbhce. „Že zdaj so otroci bivali v neprimernih prostorih. Končno so dobili pogoje, vendar ni urejene okolice in igrišč in so spet na tistem, kot so že bili. Menim, da je vrtec brez urejene okolice nesmisel." -Ali se družba dovolj prizadeva urediti vzgojo mladega rodu? ,JDružbeno otroško varstvo in vzgoja sta na nizki stopnji. Ni dovolj, če je otrok pred očmi pestunje; za vzgojo - sociološko .oblikovanje otroka je potreben zdrav vzgojni kolektiv. Če vemo, da si otroci v takih sredinah oblikujejo svojo duševnost ter narodno zavest, je skrb družbe vsekakor prešibka." -Kaj pa otroci v času obolelosti? „Novi zakon je pravice otrok v času bolezni ukinil. Zakon daje delno zdravstveno varstvo otrokom do 3 let, za starejše pa je še slabše. Niso redki primeri, ko matere žrtvujejo svoj letni dopust, da skrbijo za bolne otroke. Ne vem, kje so bili zakonodajalci, ko so sprejemali geometrična določila, ki so rodila nehumani zakon. Za otroke in matere bi morali imeti družba in samoupravni organi več posluha, saj so otroci osnova rasti vsakega naroda." -In vaše vprašnaje? „Večkrat sem bil kot zdravnik klican v posebno šolo v Šmihelu. Vedno sem se vračal prizadet, saj otroci, ki so že tako oropani, življenjskih dobrin, delajo v nemogočih pogojUi. Ah smo sposobni v razviti nove-meški občini rešiti to težko vprašanje? Odgovori naj poslanec Jože Suhadolnik. S. DOKL 12. avgusta so oue po Črnomlju razobešene zastave v počastitev občinskega praznika. Ustavila sva nekatere ljudi, ki so hiteli sem ter tja, in jih povprašala, če vedo, zakaj visijo zastave. Več anketirancev ni vedelo, zakaj visijo, priimka in imena pa nama niso hoteli povedati. Nekateri pa so nama razložili: Anica Gregorič, go^odinja iz Podzemlja: ,iV Dolenjskem listu sem prebrala, da je občinski praznik, vendar sem pozabila datum." Jože Bohorič, upokojenec iz Pri-binjc: „Za današnji občinski praznik sem izvedel iz Dolenjskega lista. Mi- slim, da je bilo zasedanje SNOS pomembnejši dogodek, čeprav je bU tudi napad na Italijane vsekakor važen." , Milena Jankovič, Črnomelj: „Zastave so razobešene zaradi občinskega praznika, v spomin na napad na itahjanski vl^ pri Vranovičih. Po mojem mnenju je bil 19. februar primernejši datum za občinski praznik." Jože Hočevar, Dolnje Lokvice, kmet: ,^o radiu sem dišal, da bo občinski praznik, vendar nisem dobro slišal, kdaj. Mesto ie za tak praznik premalo okrašeno. ‘ T. L., J. P. Vaščani zidajo tovarno Prebivalci Starega trga požrtvovalno delajo, da bi kasneje imeli zaslužek Čeprav pritiska poletna vročina, je v Starem trgu vse živo na grad,-bišču, kjer zidajo proizvodne pro' ČRNOMALJSKI DROBIR V VELETI'KSTILU je bila v sre do in četrtek velika razprodaja s 30 do 70-odstotnim popustom: v sredo razprodaja plaščev za moške, ženske in otroke, v četrtek pa moških in fantovskih hlač. 16. AVGUSTA so začeh obirati hmelj v Dragatušu in Lokvali. Letos je cena za obrano mcrico 3 dinarje. PRODAJALNO OBUTVE „BOROVO" so začeli prejšnji teden prenavljati. Zaradi adaptacije je zaprta tudi prodajalna „Tekstil*. V 1'RIZERSKEM LOKALU Satošek so prenovili ženski in moški salon. Zdaj je lokal moderntJjši in udobnejši. NOGOMETAŠI BELE KRAJINE bodo letos igrali spet v ljubljanski podzvezi. V prvem kolu, ki bo na sporedu 29. avgusta, bodo gostovali v Kamniku, v drugem pa bo v Črnomlju dolenjski derby z Elanom. OB 105-LETNICI črnomaljske godbe so v izložbi turistične pisarne razstavili zanimive stare slike Črnomlja in godbe. store za obrat metliškega podjetja KOMET. Vaščani so navdušeni nad tem, da bodo prvič v zgodovini kraja lahko zaslužili doma in jim ne bo treba več po svetu, zato pri gradnji požrtvovalno pomagajo s prostovoljnim delom, prispevali pa so tudi les. Občina Črnomelj plača gradbeni material medtem ko oprema ostaja v domeni podjetja KOMET. Računajo, da bo ob začetku poslovanja v ‘ tem obratu zaf)oslenih pribUžno 30 žena in deklet, kasneje pa se bo število zaposlenih še povečalo. Okrog 30 vaščank je že na pri-učitvi v Metliki, one pa bodo tudi predstavljale začeten živ kapital v obratu in bodo nato kai v domačem kraju prenašale izkušnje na naknadno zaposlene. Kot je slišati, ^e več žensk iz Poljanske doline, ki so zdaj po službah v raznih krajih Slovenije in ha tujem, pripravlja na vrnitev k osamelim staršem. Ljudje želijo, da bi podobno akc^o izpeljala še kočevska občina z ustanovitvijo obrata za moško delovno silo v Poljanski dolini, potem bi vnovič ti kraji zaživeli. Domačini so prepričani, da bi se s tem močno izseljevanje zaustavilo, eljejo v smeri proti Kandiji, dolga od kandijskega križišča do križišča pri Industriji obutve.' Mnenje prizadetih ugotavljajo tudi z anketo. Nbvomešia kronika NA ROB KOMUNALNE PROBLEMATIKE Bo Še dovolj časa za ureditev? Zakaj je pot od pobude občanov do uresničitve tudi pri drobnih stvareh, ki ne zahtevajo veliko denarja, tako dolga? Sredi maja letos se je v novem stanovanjskem naselju, ki je v zadnjem desetletju zraslo Nad mlini, sestala blizu 20-članska komisija. V njej- so bili predstavniki občanov, Dom-investa, SGP Pionir, ki naselje urejuje in gradi, ObS, infekcijskih služb iri področni odborniki. Komisija se je sestala, da bi si na kraju samem ogledala, kako bi se dale rešiti pobude, ki so jih za dodatno ureditev naseda dali volivci na letošnjem spomladanskem zboru. Ugotovljeno je bilo, da je v novem naselju, v katerem živi že zdaj ' blizu 350 družin, premalo parkirišč, da ni otroškili igrišč, zelenic, da nekatere poti in dovozi niso najboljše izpeljani. Najbolj vroča je bila razprava o garažali, saj so se na črno postavljene garaže v tem naselju najbolj razpasle in najbolj kazijo njegov zunanji videz. Komisija je med ogledom izoblikovala več predlogov za rešitve. O predlogih za te dodatne posege v novem delu naselja (zelcnipj, več novih parkirišč, eno otroško igrišče, pešpot do trgovine in nekatere druge manjše korekture) bi moralo sprejeti stališče SGP Pionir iz Novega mesta. Nove predlagane rešitve, ki žal niso bile zajete v zazidabiem načrtu in v drugih načrtili za ureditev, naselja, bi namreč zalitevale denar, ki bi ga moral prispevati Pionir. Dobre tri mesece nato, ko so bili predlogi izoblikovani, pa se žal Pionir, od katerega je odvisen pretežni del novili ureditev, še ni zganil. Občinski praznik, do katerega naj bi' bilo naselje Nad mlini urejeno, se zelo hitro bliža. Bojimo se, da bo otroško igrišče urejeno šele takrat, ko se zaradi slabega vremena in mraza otroci v njfem ne bodo mogli i^ati. Do zdaj je bilo namreč opravljeno samo nekaj malega in posejana trava na pro.storu, ki je predviden za otroško igrišče, vse drugo pa je ostalo pri starem. m. JAKOPEC NEKATERI VOZNIKI se še ne morejo privaditi na novo prednostno cesto, ki pripelje iz Dolenjskih Toplic, in t^o ovirajo na križišču promet. NA GLAVNEM TRGU so prejšnji teden začeli preurejati trgovino Novoteks in slaščičarno. Suhokrajinski drobiž DVORSKA RIBOGOJNICA bo letos dala na trg kar 45 ton rib, medtem ko jih je v lanskem letu dala le 30 ton. Lanskoletni plan bo presegla že z letošnjim ob koncu avgusta. Kljub temu da je ribogojnica svoje proizvodne zmogljivosti povečala, pa. še to ob naraščanju potrošnje rib ne zadošča in bo treba misliti na nadaljnje poveč anje zmogljivosti, se ^ravi na gradnjo novih bazenov. GRADNJA TOVARNE KERAMIČNIH KONDENZATORJEV žužemberškega Iskrinega obrata dobro napreduje. Letos bo glavni objekt že pod streho. Pri objektu gradijo tudi transformatorsko postajo, kar je velikega pomena za boljšo oskrbo kraja z električnim tokom. ZužemberSka lovska DRUŽINA JE PRIPELJALA ZA SVOJ REVIR večje število fazanov, ki jih bodo spustili na posamezna območja revirja. Pričakujejo, da bodo občani imeU razumevanje, saj te vrste divjad ne dela pomembne škode na poljskili pridelkih. MOCAN naliv iz avgusta popoldne je v Suhi krajini hudo poškodoval krajevna pota, ker so le-ta speljala po nagnjenem terenu. Krajevna skupnost bo skušala pota čimprej spraviti v prejšnje stanje, seveda pa pri tem pričakuje sodelovanje občanov. DVORSKI TRANSFORMATOR bo letos po Vsej verjetnosti zgrajen, čeprav se dokumentacija dolgo pripravlja in zaradi tega izdaja dovoljenja zavlačuje. Qd delovnih organizacij, ki naj bi prispevale za gradnjo, samo ena še ni dala odgovora, nekatere pa so udeležbo že nakazale. Razen tega so tudi obrtniki povedali, da bodo prispevali. M. S. KINO K.cKA je svojo vitrino, kjer razstavlja slike fibnov, ki jih bo predvajal, prestavila na poslopje gostilne Rotovž. Tam je svojo vitrino postavil tudi Zavod za kulturno dejavnost, ZA NOVOMEŠKO GIMNAZIJO so pričeli graditi novo športno igrišče, tako da gimnazijci k telovadbi ne bodo več hodili na igrišča na Loko. Postavili bodo tudi koše,gole za rokomet, ob priložnosti pa napeli še mrežo za odbojko. DELAVNICA FINOMEHANIKE je svoje prostore z Glavnega trga preselila v Kandijo na Partizansko cesto 7. BLIŽA SE NOVO SOLSKO leto in v Mladinski knjigi je iz tedna v teden živalineje. Zvezki, šolske knjige in druge potrebščine gredo dobro v promet zlasti ob ponedeljkih, ko pride v mesto veliko ljudi iz okoliških krajev. PROTI VECERU si v teh vročih dneh veliko Novomeščanov gasi žejo pod sončniki nekaterih novomeških kavarn in gostišč, tako daje večkrat težko dobiti prostor. TUDI V PONEDELJEK je bila tržnica zelo dobro založena, nene pa so bile naslednje: cvetača 10, čebula 3,5, česen 10, stročji fižol 5 do 6, novi krompir 1,80 do 2, koleraba 3, korenje 6, kumare 4, ohrovt 4, pesa 4, peteršilj 8, paradižnik 3 do 4, paprike 4, endivija 5, zelje 3, zelena 4, breskve 7, grozdje 5 do 6, hruške 4, limone 7, lubenice 2,5 do 3, sveže slive 6, banane 7, jajca o,70 do 0,80, smetana 20, sirček 0,50 din. UMRLA STA dr. Josip Smola z MestnUi njiv 4 in Ivan Tisu (34) z Mestnih njiv (pokopan v Kostanjevici). - lina gospa je rekla, da ji je vseeno, če manjka vode, saj v njenem stanovanju v četrtem nadstropju tako ali tako redko pricurlja iz pip ... št. 33 (1116) ★★ — 19. avgusta 1971 DOLENJSKI LIST 9 i Petek, 20. avgusta - Bernard Sobota> 21. avgusta - Ivana Nedelja, 22' avgusta - Timotej Pone4eyekj 23. avgusta - Filip Torek, 24. avgusta - Jernej Sreda, 25,avgusta - Ludvik Četrtek, 26. avgusta - Aleksander BREŽICE: 20. in 21. 8. ameriški barvni Hlm „Edina igra“. 22. in 23. ameriški barvni film „Odpadnik pre-rije“. 24. in 25. 8. francoski barvni film ,J^ezvesta žena“. CRNOMEU: 20. in 22. 8. frari-coski barvni film „Sirene Misisipija". 24. 8. danski barvni film „Devica in vojak“. KOSTANJEVICA: 21. 8. ameriški film „Sok“. 22. 8. ameriški film ,Jtloji otroci, tvoji otroci, naši otroci“. 25. 8. ameriški film „SOS, zakonolom". KRSKO: 21. in 22. 8. ameriški barvni film ,>laščevalec na konju", 25. 8. ameriški barvni film , J-ili“. METLIKA: 20. do 22. 8. ameriški barvni film „Po sledi velike karavane". 25. in 26. 8. italijanski barvni film ,,Brankaleonovi vojaki". MIRNA: 21. in 22. 8. ameriški barvni fantastični fi^ „Opičji planet". MOKRONOG: 21. in 22. 8. ameriški barvni film „Poslednji vlak iz Katange". NOVO MESTO - „KRKA": 20., 21. in 22. 8. italijanski barvni film „Vojna za petrolej". 23. in 24. 8. ameriSci barvni filin ,Jliša iz kart". 25. 8. francoski barvni film „Vojska v senci". RIBNICA: 21. in 22. 8. ameriški kriminalni barvni film „Gomila ubijalcev". SEVNICA: 21. in 22. 8. ameriški fHm „Neprekosljivi". SODRAŽICA: 21. in 22. 8. ameriški barvni film „Spremljevalec zlate pošiljke". SMARJESKE TOPLICE: 25. 8. mehiški barvni film „Pravica do rojstva". ŠENTJERNEJ: 21. in 22. 8. film „Ali gori Pariz? " TREBNJE: 2. in 22. 8. ameriški barvni kavbojski film „Shuka". 3LUZBO DOBI M P R O D A M FANTU, vajenemu kmečk^a dela, dam hrano, stanovanje in vso oskrbo za pomoč na kmetiji po službi. Ivan Jerman, Sneber^a 42, Snebeije, Ljub^ana-Polje. Preskrbim tudi službo. MLAJSO upokojenko ali študentko za varstvo otroka 6 ur na dan prejmemo takoj. Damo hrano, sobo s predprostorom ter posebnim vhodom. Nagrada po dogovoru. Informacije: Ana Jesih, Dolenjska cesta 105, Ljubljana. BRFVSKO-FRIZERSKO vajenko sprejmemo takoj. Drugo po dogovoru. Ivan Bočko, Medvode 29. FRIZERSKI SALON Bec, Muzejska 3, Novo mesto, sprejme takoj frizersko vajenkOv * DEKLE pridno in pošteno, za po-moč»v kuhinji ^jrejmem. Plača dobra, po dogovoru. Možnost pri-učitve strojnega pletUjs^a ali šivanja pletenin. Nastop je možen takoj. Amalija Slapnik, Bočna 133,63341 Šmartno ob Dreti. FRIZERSKO VAJENKO sprejmem. Jože Novak, brivec-frizer. Ljubljanska 10 b, Novo mesto. DEKLE ali mlajša upokojenka, ki bi prišla go^odinjit k 3^1anski odrasli družini, naj se oglasi na naslov: Drago Loboda, Ljubljana, Glinška 3 A. Hrana in soba zago-tov^eni, plača 800 din. SLUŽBO IŠČE v VARSTVO vzamem dva oUoka na svoj dom. Naslov v upravi lista (1720/71). STANOVANJA POTREBUJEM SOBO in kuhinjo ali večjo sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (1727/71). OPREMLJENO SOBO oddam eni ali dvema dijakinjama. Naslov v upravi lista. (1715/71). ISCEM sobo in kuhinjo v Novem mestu ali okolici. Nadov v upravi lista (1730/71). ISCEM sobo kjerkoh v Novem mestu. Nekaj ur pazim tudi na otroka ali pomagam v Ro^odinjstvu. Plačam lahko tudi 6 mesecev vnaprej. F^nudbe pod „Cimprej". NA STANOVANJE vzamemo srednješolko za popoldansko pomoč pri goOTodinjstvu. Ferbar, Nad mlini 42, Novo mesto. NA STANOVANJE sprejmemo študentko I. letnika ekonomske šole ah gimnazije. Lamutova 24, Novo mesto. ZACASNO IISCEM opremljeno tobo v Novem mestu. Jelena Maček, Valantičevo 13, Novo mesto. Motorna vozila fOCENI PRODAM VW HOD, lahko tttdi lui obroke. Partizanska 17, Novo mesto. PRODAM FIAT 750, letnik 1970. Mala Bučna vas 17, Novo mesto. PRODAM AVTO fiat 850 Standard, £as izdelave december 1969, cena 24.500 din. Ogled od 14. do 16. ue. Naslov v upravi lista U‘721/71). OTROSKI VOZICEK, kombiniran, letnik 1971, odlično ohranjen, § oceni prodam. Ogled v petek, evnik, Nad mlini 27, Novo mesto. PRODAM malo rabljeno klavirsko harmoniko, 60-basno. Franc Kranjc, Adamičeva 36, Novo mesto. PRODAM več krojaških šivalnih strojev na nožni in električni pogon ter mize in pulte. Ivan Ostro-vršnik, Prešernova 2, 68290 Sevnica. PRODAM 100-litrski mešalnik za beton z enof^aznim motorjem. Naslov v upravi lista (1741/71). PRODAM tritonsko diatonično harmoniko v dobrem stanju. Anton Osmak, Ljubljanska 3, Kočevje. PRODAM 3 fotelje in otroško posteljico. Bračko, Ragovska 9, Novo mesto. UC50DN0 PRODAM za dojenčka ek^resni grelec za stekleničko, pas za učenje hoje in stolček za montiranje v avtomobil. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAMO dva dobro ohranjena kavča in steno - obešalnik. Ogled vsak dan od 18. ure naprej. E; P. Mestne njive 11, stanovanje 21. ^ ZELO UGODNO prodam klasično kuhinjsko pohištvo. Gams, Zagrebška 6 a. Novo mesto. NUJNO PRODAM klavirsko harmoniko Hohner Royal Standard 120 basov, 16 registrov, za 1.850,00 din. Ponudbe: Branko Djurič, Ulica 21. oktobra 8, Črnomelj. PRODAM malo rabljeno klavirsko harmoniko, 72 basov, 3-glasna, 3 registri. Naslov v upravi lista (1716/71). ZELO POCENI prodam rabljeno dnevno sobo zaradi selitve. Ziv-kovič. Zagrebška 14, Novo mesto. PRODAM PARCELO 500 kvadr. metrov - primemo za vikend - v bližini Smarjete pri Novem me-s^u. Franc Dule, Cesta JLA 11 a, Kranj. PRODAM STANOVANJSKO hišo z dvoriščem in 700 kvadr. metri vinograda v Vivodini pod ugodnimi pogoji. V stavbi je mogoče odpreti obrt kakršnekoli vrste -trgovino, pekarijo - kar je bilo že prej. Milka Sašek, Vivodina 10. TAKOJ KUPIM gradbeno parcelo z gradbeno dokumentacijo, hišo v gradnji ali hišo v Novem mestu ali bližnji okolici. Plačam takoj. Naslov v upravi lista (1723/71). PRODAM zazidljhro gradbeno parcelo na Malem Slatniku. Frančiška Penca, Mali Slatnik 10, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno leseno hišo po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (1755/71). UGODNO PRODAM nedaleč,od ceste Studenec - Raka stanovanjsko hišo in go^odarsko poslopje ter druge nepremičnine v velikosti 7 h^tarov. Naslov v upravi lista (1739/71). PRODAM 2500 kvadr. metrov veliko parcelo, katere je 1200 kvadr. metrov že ^reme njene v sodoben vinograd (žična opora) s strokovno izbrano žlahtno trto za cviček in že skoraj v polni rodnosti -starost štiri leta. Izredno lep razgled po dolini Krke. Ponudbe na upravo lista pod „Stari grad pri Otočcu". UGODNO PRODAM manjšo stanovanjsko hišo z vrtom v središču Brestanice (št. 52). Anica Zakšek, Brestanica 15. PRODAM HIŠO z gomodarskim poslopjem, približno i ha zemlje, na Drnovem, primemo tudi za vikend ali obrt. Anica Vegelj, Cesta krških žrtev, n. h. pri Dijaškem domu. Krško. RAZNO 17. AVGUSTA sem v Novem mestii izgubila zlato zapestnico. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vme v upravo Dolenjskega Usta. POROČNI PRSTANI! - Ce-želite osrečiti in razveseliti svoje dekle, ženo ali nevesto, ji kupite 1^ prstan! Dobite ga pri Otmaiju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! IMATE RESEN NAMEN, da si poiščete ženo, moža? Ste osamljeni, pogrešate družino? Se želite izogniti avanturam, izkoriščanju, neresnici, neuglednemu in nevarnemu poznavanju na cestah in po lokalih? Pišite nam ali pa nas obiščite! Morda bomo pomagali tudi vam. Tajnost vam je zajamčena. Pri odgovorih na kuverti ni oznake našega podjetja. Posre-dovalnka za zakonske zveze, Ljubljana, Pleteršnikova 24 a, blizu Gopodarskega razstavišča. Ob bridki in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in svaka ANTONA BOŽIČA se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težki izgubi stali ob strani in darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo Lovski družini Mala ^ra, organizaciji ZB in SZ, kolektivom Rudnika, Itasa in Trikona, govornikom za poslovilne besede tov; Figaiju, Kužniku in Križmanu, za lajšanje bolečin med hudo boleznijo in za skrb dr. Francu Rupniku in medicinski sestri tov, Valči Lorbar ter za pomoč tov. Lojzki Lanerčič. Žalujoči: žena Kristina, sin Tone, hčerki Tina in Mirica, bratje, sestre ter dmgo sorod stvo Oh tragični izgubi naše drage matere, stare mame in tašče MALKE DEŽMAN z Bizeljskega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom zaNiesebično pomoč, vsem prijateljem - Bizeljča^ nom, ki so jo prišli kropit in jo v tako velikem številu spremili do poslednjega doma, gospodu župniku za obred in tako ganljivi govor v cerkvi. Lepa hvala bizeljskim pcvcem pod vodstvom Ivana Pintariča za lepe ža-lostinke na domu, v cerkvi'in na pokopališču, Društvu upokojencev Bizeljsko za spremstvo in poslovilne besede ob grobu ter župljanom iz Konjšice pri Zagorju, ki so prihiteli tako od daleč iz njene rojstne vasi in spremili mojo mamo do mirnega poslednjega doma med lepimi goricami na Bizeljskem. Žalujoči: hčerka Darica, zet Karol, vnuk Karlek in sorodniki Ob izgubi naše drage, nepozabne mame in stare mame ' ALOJZIJE TROPE iz Podplanine 10 pri Čabru se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazfli sožalje in jo spremili na zadnji poti, posebno pa župniku iz Cabra in Loškep potoka ter gasilskemu društvu iz Cabra. Še enkri^t lepa hvala vsem, ki ste našo drago mamo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Francka z možem, otroci Zvonko, Toni in Edi, brata Jože in Janez ter drugi sorodniki Ob tragični in nenadomestljivi izgubi naše ljubljene hčerkice MARTINCE ROZMAN z Vinomera 62 pri Metliki se topk) zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo spremili do njenega preranega groba. Posebna zahvala kolektivu KZ Metlika, gospodu kaplanu in govornici za pouovilne besede ob odprtem grobu. Neutolažljivi očka, mamica in sorodniki Ob tragični smrti dragega moža, očeta, sina, brata in strica JOŽETA PEZDIRCA iz Želebeja pri Metliki se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vsem sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za tolažbo, sočustvovanje in pomoč. Posebna zahvala častitemu gopodu župniku, gopodu kaplanu za obred in mladinskemu pevskemu zboru za res ganljive žalostinke. Žalujoči: žena Pavla z otrokom, oče Alojzij, mama Marija, brat Anton z družino Ob boleči izgubi svoje nepozabne mame MARIJE PUNGERČAR iz Novega mesta, Breg 24 se iskreno zahvaljujem vsem sosedom in znancem, ki so mi v težkih trenutkih stali ob strani, mi pismeno ali ustno izrazili sožalje ali mi na kakršenkoli način pomagali in jo v tako lepem številu premili na kraj E očitka in miru. Predvsem se zahva-.ujem sindikalni podružnici in svojim sodelavkam v podjetju SGP Pionir iz Novega mesta za podarjena venca in za veliko sočutje in razumevanje, ki so mi ga izkazali v teh žalostnih dneh, obema zdravnikoma, ki sta se trudila, da bi ji čimdalj ohranila življenje, častitima gospodoma za spremstvo na zadnji poti, iskrena hvda pa tudi govornici gdč. ^ajgeijevi za tolažilne besede ob odprtem grobu. , ^ Novo mesto, 16. avgusta 1971* Žalujoča hčerka Milka Ob tragični in prezgodnji izgubi našega dragega moža in očeta JOŽETA FINKA rudaija iz Dragatuša' se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, in znancem, ki^ ga premili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in nam izreki^ sožalje. Posebno se zahvaljujemo kolektivu rudnika Kanižarica, krajevni organizaciji ZB Dragatuš, tovarišu Bečaju, gopodu župniku, pevcem iz Dr^atuša in godbi na piliala iz Črnomlja. Žalujoči: ž6na Marija, sinova Jože, Tone, hčerki Anica, Ivanka in vnuček Maijanček Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta ANTONA ŠIMCA kovača v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, gasilskemu dmštvu, ZB, gospodu župniku in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Obenem se zahvaljujemo zdravstvenemu in strežnemu osebju bolnice v Novem mestu, ki mu je lajšalo bolečine v poslednjih trenutkih njegovega življenja. Griblje št. 30 Žalujoči; žena Jožefa, sinovi Tone, Stanko in Jože z dmžinami, hčerke Slavica, Anica in Mimica z družinami ter Milena. ZAHVALA Ob nenadomestljivi in boleči izgubi moža, očeta in starega očeta FRANCA LAMUTA iz Obrha pri Dragatušu izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so ga spremili na poslednji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in sti-ežnemu osebju pljučnega odd^ka bolnice Novo mesto, ki so mu z vsem frudom lajšali bolečine in si neizmerno prizadevali podaljšati mu življenje. Iskrena hvala darovalcem cvetja in vencev: sindikalni podružnici in davčni upravi ObS Trebtvje, Rudniku Kanižarica. gradbenemu podjetju Begrad, Črnomelj, sindika-. tu Itas iz Kočevja ter ZZB in družbenim organizacijam v Dragatu.šu za izrečene poslovilne besede. Predvserp iskrena hvala častitemu gospodu župniku za časten pogrebni obred in pevcem iz Dragatuša. Najlepša hvala vsem sosedom in ostalim za pomoč in i^azano sočutje Obrh, Trebnje, Dragatuš, Ldvold Žalujoči: žena Katarina, otroci Lojze, Ton«, Joie, Zal-ka in Marica z družinami ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage, ljubljene mame. taftče, stare mame, tete BARBARE RUSS roj. NEMANIČ iz Svržakov - Metlika se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, ki so Jo tako številno spremili na zadnji poti in Ji poklonili toliko cvetja, ki ga Je pokojnica tako ljubila in g*, z veščo roko sama gojila. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom, medicinskemu In strežnemu osebju kirurgičnega oddelka novomeške bolnišnice, zlasti prof. dr. Otonu Bajcu in dr. Alojzu Bohu, ki so lajšali njene hude bolečine. Zahvaljujemo se družini Vrviščar iz Metlike in Mariji JaklJeviC iz Svržakov, pa tudi vsem Svržačanom, ki so nam nesebično pomagali v najtežjih trenutkih ob mamini bolezni in smrti. Lepa hvala metliški godbi, ki Je drago mamo spremila k zadnjemu počitku k Trem faram, zahvala vsem, ki so nam ustno ali pismena izrazili sožalje. Žalujoči: hčerka Zofi Roter z možem Zdenkom In otroki iz Ljubljane, hčerka Olgica Mauser z možem Emilom in otroki iz Clevelanda, USA ZAHVALA Ob prerani in nenadomestljivi smrti dragega moža in sina IVA TISUJA uslužbenca se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih žialosti in bolečine stali ob strani, nam izrekli sožalje, mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Sindikalni podružnici skupščine občine Novo mesto, pevcem, godbi in govornikoma. Vsem, ki ste ga imeli radi, Se enkrat iskrena hvala! Novo mesto. 12. avgusta 1971. Žalujoči: žena Angelca, mama Ivanka In drugo sorodstvo Ob nepozabni izgubi naše ljubljene in nepozabne žene, mame in sestre MARIJE MOŽE IZ STOPIC se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, sorodnikom in sosedom za vso pomoč v času'njene bolezni. Posebno se zahvaljujemo trgovskemu podjetju »■Hmeljnik« iz Novega-mesta, pevskemu zboru iz Stopič, gospodu župniku za obr^ in gloteko segajoče ganljive poslovilne besede. Vsem, ki ste jo spremili v njen zadnji dom, še enkrat najlepša hvala Žalujoči: mož Martin, hčerka Tončka z možem, sinova Mihael in Franc z ženama, sestra Nežka z družino in drugo sorodstvo Opozarjamo go^jddarje kur v Drgandolu naj kure zaprejo v sm^ri od ovinka do Stricljeve zidanice na Krču. Prizadeti vinogradniki Specialistu urologu DR. VLADIMIRU VIDICU za uspešno opravljen specialistični izpit na urološki kliniki v Zagrebu iskreno čestitajo mama, ata in brat dr. Zvonimir. Dragemu možu in atku POLDETU JERMANU IZ DOL. GRCEVJA želijo vse najlepše za njegov 40. rojstni dan, predvsem pa še mnogo zdravih let hvaležni otroci in žena Anica. JANEZ JURSAK, obrh 33, DRAGATUS, prepovedujem pašo kokoši po mojem zemljišču na Obrhu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. VLADO KOVAC, dvor PRI ŽUŽEMBERKU, prepovedujem vsako obračanje vozil in naslanjai\je koles in vozov po mojem sadnem vrtu pod vinogradom. Kdor tega ne bo upošteval, da bom sodno prega njal. ANA ZALAŠČEK, PRAPROCE 10, ŽUŽEMBERK, svaripi vsakogar I Cenjene goste obveščamo, da bo lokal od 20. 8. do 2. 9. 1971 zaprt. Za nadaljnji obisk sc priporočam! JOŽE COLARIČ, GOSTIŠČE LOKA, NOVO MESTO. Hitro očisti oblačila družbeni obrat Prabiica in kemična čistilnica,. Novo mesto, Germova 5. Odprto od 6. do 18. ure. pred nakupom premičnin in nepremičnin, ki bi jin prodajal moj mož> Milan Zalašček iz Žužemberka 30, ker je skimna last, in izjavljam, da nisem plačnica dolgov, ki bi jih naredil moj mož. Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Jankovič s Senovega - deklico; Angela Stefa-nič iz Ribnice - Dominika; Dragica Sintič iz Radne - deklico; Ivana Rožman iz Arnovega sela - Jožeta; Vera Vrabec iz Kraljevca - deklico; Pavica Mustatlč iz ^dra - deklico; Martina Železnik iz Sevnice - deklico; Irena Kovačič iz Brežic -Kristijana; Marija Radič iz Sevnice - deklico; Stefica Metelko iz Hudega brezja - deklico; Djurdja KiŽlin iz Vel. Rakovice - Dražena; Albina Petan iz Presladola - deklico; Mira Prekratič iz Podgore -.deklico; Marija Bevc iz Mrtvic -dečka; Jela Babojelič iz Jarušja -Mladena. Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli; Ivan Bogdan, upokojenec iz Oborovega, star 69 let; Danica Jelenič, gospodinja iz Smero-višča, stara 68 let; Ljudevit Rubinič, kmet iz Bukovja, star 60 let. RADIO SEVNICA NEDELJA, 22. AVGUSTA:. 10.30 - Občinske novice in lokalna poročila - Reklame in oglasi - Po domače - Vrt in vrtičkaiji - Top-pops 12 - Sevniški rokometaši pred pričetkom tekmovanja v slovenski ligi - Za vsakogar nekaj - Delavec in paragrafi (prosti dnevi .sreče, žalosti . .) 12.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - Zaključek oddaje. SREDA, 25. AVGUSTA: 16.00 Občinske novico in lokalna poročila — Reklame in oglasi — Parada starfli hitov — Otrok in družina (izbiranje prave igrače) - Po domače - Oddaja za n^ml^še - Minute z revijskimi orkestri — Zaključek oddaje. VAŠA BANKA O 0) DOLFNJSKI I IST ■'>f. 33 (1116) 19. dvgusti) 1971 RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.00, •00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 3.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 12.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 lo 8.00. PETEK, 20. AVGUSTA: 8.10 a matineja. 9.30 Popevke slo-h avtorjev. 9.45 Skladbe za idino. 10.15-12.00 Pri vas loma. 11.20 Kmetijski nasveti -(nž. Marjan Blažič: Obisk v parko-i[em gozdu Panovec pri Novi Gorici. •^2.40 V ritmu koračnic. 13.30 Pri-^ročajo vam ... 14.35 Naši poslanci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 f^apotki za turiste. 15.40 V plesnem ^tmu. 16.00 „Vrtiljak.** 17.10 Clo-Kek in zdravje. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Franca Flereta. 20.00 Poje moški 2bor ,JKaval“ iz Sofije v Bolgariji. 21.15 Oddaja o moiju in pomorščakih. ' , SOBOTA, 21. AVGUSTA: 8.10 plasbena matineja. 9.35 S pihalnim orkerstrom RTV Ljubljana. 10.15 fti vas doma. 11.00-11.20 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Inž. Milan Novak: Za koga so name- , -njeni usedeli velikani? 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Z velikimi zabavnimi orkestri. 15.30 GJasbeni intermezzo. 16.00 ..Vrtiljak"" 17.10 Gremo v kino. 17.50 Kitara v ritmu. 18.45 S knjiž-nega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom bratov Avsenik.' 20.30 Zabavna radijska : , igia - Wofgang Ecke: Srebrni Buda ~ III. del. 22.20 Oddaja za naše izseljence. nedelja, 22. AVGUSTA: 4.30 7 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska Igra za otroke - Borislav Mrkšić: O medvedku Tipku in zlatem zobku. ■ 9.05 Srečanje v studiu 14. 10.05 Se pomnite, tovariši... Tina Zupan- čič: Na Frati. 10.45 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 11.00 - 11.20 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z* domačimi ansambli. 14.05 Slovenske narodne v raznih izvedbah. 14.50 Orgle v ritmu. 16.00 Radijska igra - John Dickson Carr: Hudobni gostje. 17.05 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 „V nedeljo zvečer.“ 22.20 Plesna glasba. PONEDELJEK, 23. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.20 Pesmice za najmlajše. 9.30 Lahka glasba jugoslovanskih , avtorjev. 10.15-12.00 Pri vas doma. 11.00-11.20 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Dare Bernot: Učinkovita zaščita plodov za skladiščenje. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glazbeni intermezzo. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci. 21.30 Pol ure s slovenskimi avtorii popevk. TOREK, 24. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.20 S pevcem Ninom Robičem in Majdo Sepe. 9.40 Počitniški pozdravi. 10.15-12.00 Pri vas doma. 11.00-11.20 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Proi. France Vardjan: Jesenska setev vrtnin. 12.40 Vedri zvoki z ansamblom Mihe Dovžana. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 18 tednov - 18 oktetov. 14.40 ,^a poti s kitaro.“ 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak." 18.15 V torek nasvi- denje! 18.45 Z ansamblom Delial. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Viški fantje. 20.30 Radijska igra - Alfred An-dersch: Voznik pobegnil. SREDA, 25. AVGUSTA: 8.10 Operna matineja. 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba. 10.15-12.00 Pri vas doma. 11.00-11.20 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.10 Nastopajo naši pihalci in trobilci. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Bojan Šobar: Najpogostejše napake pri strojni molži. 12.40 Od vasi do vasi. ,13.30 Priporočajo vam... 14.10 Ob lahki glasbi. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak.** 16.40 Z orkestrom Caravelli. 17.10 Simfonija in koncert. 18.15 Iščemo popevko polena. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 22.15 S festivalom jazza. 23.05 Literarni nokturno. ČETRTEK, 26. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.45 Pesem iz mladih grl. 10.15-12.00 Pri vas doma. 11.00-11.20 Poročila *- Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Vilko Stem: Donosno vključevanje mehanizacije v kmetijstvu. 12.40 Cez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam . .,. 14.10 Lahka glazba za razvedrilo. 15.40 Črnske duhovne pesmi poje vam ... 14.10 Lahka glasba za razvedrilo. 15.40 Črnske duhovne pesmi poje „The Goldenaires Choir.* 16.00 „Vrtiljak.** 17.10 Koncert po željah po-dušalcev. 18.30 Operetne melodije. 18.45 Naš podlistek: H. Biemath: Igra. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno. TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 22. AVGUSTA 8.55 Madžarski TV pregled (Bg) ~ 9.30 Pisano domače (JRT) (Lj) - 10.00 Kmetijska oddaja (Zg) - 10.45 Otroška matineja: Pika Nogavička, Svet otokov in atolov (Lj) ~ 11.35 Mestece Peyton - serijski film (Lj) — 13.30 Bagsvaerd: Evropsko prvenstvo v veslanju - prenos do 17.30 (EVR-Lj) - 18.25 Slovo revolveraša — ameriški film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.35 Folklorni ansambel Beriozka - po-spetek (Lj) — 21.35 Glasna obisl^: FamUy Dogg (JRT) (Lj) - 21.50 Poročila (Lj) - 22.05 Športni pregled (Lj) - 22.35 Odpoved sporeda (Lj) PONEDELJEK, 23. AVGUSTA 17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Bg) 17.45 >>rejček in trije marsovčki - 5. del (Lj) - 18.00 Risanka (Lj) - 18.20 Obzornik (Lj) - 18.35 Krvno maščevanje - reportaža (Lj) - 19.05 Mladi za mlade (Zg) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 B. Britten: 'Owen Wingrave - W opera (Zg) — 22.15 Srečanje z Malrauxom (Lj) - 23.00 Poročila (Lj) TOREK, 24. AVGUSTA 16.45 Madžarski TV pregled (Po-^^horje, Plešivec) (Bg) - 18.25 Obzornik (Lj) - 18.40 Prijatelj Ben -serijski film (Lj) - 19.35 Znamenitosti male dežele Človek je ptica (Lj) - 19.48 Varnostni pas (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 HAPPV AND - češki film (Lj) - 21.45 Malo za šalo, malo za res - 5. Oddaja (Lj) - 22.10 Poročila (Lj) 8. del (Lj) ^21.35 Naša srečanja na tujem — Avstralija - 22.05 Poročila (Lj) ČETRTEK, 26. AVGUSTA 17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Bg) - 18.20 Obzornik (Lj) - 18.35 Družina - poljudno znanstveni film (Lj) - 19.05 Enkrat v tednu (Li) - 19.20 Vse življenje v leiu dni (Bg) - 19.50 Cikcak (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 XXI. stoletje (Lj) - 21.25 Maupas-sanove novele (Lj) — 21.50 Vivaldi: 4 letni časi - II. (jesen, zima) (Lj) .. . Poročila (Lj) PETEK, 27. AVGUSTA 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Fant v televizorju (Lj) - 19.00 Mestece Pevton - serijski film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 S pesmijo in plesom; Pastir Kostja -sovjetski film (Lj) ... Odiseja miru: Indokitajski dosje (Lj) - .. . Poročila (Lj) SOBOTA, 28. AVGUSTA 15.15 Svetovno prvenstvo v kajaku na mirnih vodah - prenos Bgd, Lj in Evropsko prvenstvo v plavanju za ženske - prenos iz Bratislave (EVR) - 18.40 Obzornik (Lj) - 18.55 Bratovščina sinjega galeba - MOPEDISTI! PRIPRAVITE MOPEDE ZA REDNI TEHNIČNI PREGLED IN PODAUŠANJE VEUAVNOSTI PROMETNIH DOVOUENJ! AVTOSERVIS »PIONIR«, NOVO ME{STO BO IMEL REDNE LETNE TEHNIČNE PREGLEDE V • ČRNOMLJU 8. in 9. septembra 0 ^ • METLIKI 10. septembra 0 • ŠMARJETI 13. septembra W • ŠENTJERNEJU 14. septembra w • ŽUŽEMBERKU 15. septembra " • DOL. TOPLICAH 16. septembra ^ • NOVEM MESTU od 17. septembra dalje ? Pregledi bodo vsak dan od 7. do 17. ure. OPOZORILO: lastnike mopedov opozarjamo, da morajo biti vozila predpisano a opremljena, še posebno pa opozarjamo, da morajo biti izpušne cevi in glušniki A na vozilih brezhibni! 6. oddaja (Lj) - 19.25 Mozaik (Lj) - 19.30 TV kažipot (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 tV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 S kamero po svetu: Sally in Joe (Lj) -21.00 Berlin: Plošča 71 - zabavna glasba, prenos EVR (Lj) - 23.00 Poročila (Lj) SREDA, 25. AVGUSTA 17.05 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.20) (Bg) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Pika Nogavička (Lj) - 19.05 Risanke in lutkovni filmi (Lj) - 19.30 Na Sedmi stezi - športna oddaja (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 L Stivičić: Kam Eredo ddvie svinje - MEDTEM KO RAZMIŠUA.TE O NOVEM ŠOLSKEM LETU, PRIPRAVLJA MLADINSKA KNJIGA ZA SVOJE KUPCE NAGRADE Poslovalnice Mladinske knjige so bogato založ-ene z vsem, kar potrebujejo šolarji. Obiščite jih! S kuponom, ki ga dobite ob nakupu šolskih {X>treb6čin, se lahko udeležite nagradnega žrebanja, ki bo septembra 1971. Zadnji rok za oddajo kupona je 25. september 1971. 5000 vabljivih nagrad vam bo olep5alo začetek šolskega leta. ŠIROKEM PROGRAMU KUHINJA MNOGIH KOMBINACIJ-KUHINJA VAŠIH ŽEUA KJER ODLOČATA KVALITETA IN FUNKCIONALNOST SODOBNA KUHINJA JE SESTAVA POHIŠTVA IN GOSPODINJSKIH APARATOV, KI VAM POSTAVUENI NA PRAVO MESTO PRIHRANIJO VELIKO TRUDA IN ČASA gjrC-E-Tl4JB PROIZVAJA OBOJE SLOVENIJALES — tovarna pohištva, BREŽICE objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. TEHNOLOG lesnoindustrijski tehnik s 5 leti delovnih izkušenj 2. KNJIGOVODJA OSNOVNIH SREDSTEV IN GOTOVIH IZDELKOV ekonomski tehnik s 3 leti dielovnih izkuSenj 3. LESNOINDUSTRIJSKI TEHNIK pripravnik 4. DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA pripravnik Za delovna mesta pod št. 1 in 2 poskvisno delo 90 dnL Za vsa delovna mesta možnost samskih stenovanj. Možnost zasedbe delovnih mest takoj. Objava prostih delovnih mest do zasedbe. RAZPISUJE naslednje STIPENDIJE: 1. BIOTEHNIČNA FAKULTETA lesnoindustrijska smer — 1 štipendija 2. EKONOMSKA FAKULTETA — 1 štipendija 3. TSŠ — lesnoindustrijski odsek — 1 štipendija PORTElErr TEGA TEIDNA Košarka v gorišču Malce nenavaden portret: namesto človek, iportna Igra, ki Ima vse več privržencev v soboto se bo začel odločilni spopad košarkarjev v slovenski ligi. Novomešča-ni, najmočnejša košarkarska ekipa na Dolenjskem bodo napadani od vseh, ker branijo prvo mesto v B ligi. Z najmlajšo ekipo v ligi, a z izredno perspektivnimi mladimi igralci bodo skušali pod vodstvom trenerja Andreja Petriča zadržati prvo mesto, ki ga imajo zdaj zgolj zaradi boljše razlike v danih in prejetih koših Ne gre pripisati tega zapisa le peščici najboljših ko- Trener Novomeščanbv: Andrej Petrič šarkarfev v Novem mestu, ki se potegujejo za tisto, kar Novomeščanom v vsej povojni zgodovini v tem športu ni uspelo. Portret tedna, namenjen v Dolenjskem listu vsak teden človeku, ki je s svojo sposobnostjo, s svojim znarqem, dolom ali uspehi na ta ali oni način opozoril nase, je tokrat namenjen košarki, športni disciplini, ki je trenutno v Jugoslaviji vsekakor v gorišču, v stalnem vzponu in zato tudi vse bolj na očeh javnosti. Prav zato verjetno ni naključje, da so to športno disciplino pod svoj drobnogled vzeli že tudi sociologi, ker je prav nenavadno, s kakšno hitrostjo si ta mlada športna veja pridobiva vse širši krog privržencev. Nekateri pravijo, da v današnji potrošniški miselnosti spet začenjajo veljati tudi stara rimska gesla, kakršno je na primer „Kruha in iger!“ Košarka s svojo posebnostjo: igro na majhnem igrišču, vseskozi naposred-nim stikom dveh nasprotnikov pa hkrati s hladnim računanjem zapletenih kombinacij, odločitvami v trenutku in prilagajanjem vsakovrstnim položajem pod košem je vsekakor za gledalca, ki hoče „Iger!", bližja od nogometa na veliid travnati površini ali pa od atletike, ki je časovno razvlečeno tekmovanje. S svojim naglim vzponom je v Jugoslaviji dobila tako širok krog pristašev, da je hkrati tudi modni šport, v tekmovanjih enakovrednih nasprotnikov pa - kot nekoč v Rimu na primer - še gladiatorstvo. Iz vseh teh razlogov je tudi košarka kot športna disciplina, ki še posebej v Novem mestu in Metliki tudi hitreje napreduje, zaslužila svoj „portret. “ Toliko bolj velja to za Novo mesto, kjer je košarka danes prav gotovo šport, ki najhitreje napre-^je in za katerega se zanima vse več ljudi - gledalcev in igralcev. V usodi človeka so vzponi in padci. Novomeščanom se je spomladi posrečil vzpon in bi bil padec tudi logično razumljiv. Napetost je tore] pred sodobnim začetkom tekmovanja še večja, za No vomeščane pa skoraj velja da brez boljših pogojev, to ji plačanega trenerja, Id b skrbel tudi za naraščaj, bol profesionalnega odnosa it predvsem mecena, ki bi z de narjem skrbel za vzpon, m bo več tako skokovitega na predka. A tudi to je v usodi špor ta, zato tudi v usodi ko šarke. Še trije mrtvi Zarif Rekić, delavec pri SGP Gro-sup^e, star 42 let, doma iz Vijenca Sri Veliki Kladuši, je v nedelo zve-er pri bencinski črpalki v Trebnjem prečkal avtomobilsko cesto, vendar tako nesrečno, da ga je zadel s Tičkom Dušan Jerman iz Slapa pri Tržiču. Rekić je padel fičku na streho, od tam pa zdrsnil na levo polovico vozišča, kjer so ga povozili še trije avtomobili. Izdihnil je na cesti. Dva dni prej sta se pri Poljanah ubila dva naša delavca, ko sta se z dopusta vračala na sezonsko delo v Nemčijo: 30-letni Zvonimir Brižič iz Poženjskih Mihajlovcev in 32-letni Mirko BeScer iz Novih Mihajtovcev (pri Slavonski Požegi). Osebni avto taunus nemške registracije, ki ga je vozil Brižič, je iz nepojasnjenega razloga zaneslo med skale vseka. Sopotnik 32-letnj Hasan Bečirbegović iz Gornje Sanice pri Ključu pa leži huje ranjen v novomeški bolnišnici. Velika tatvina mladih fantov Kočevski miličniki so že po nekaj urah odkrili skupino mladih fantov, j ki je 9. avgusta okoli 2. ure zjutraj j vlomila na Jasnici v dva osebna avtomobila in iz njih pobrala več denaija | in razne predmete. Kočevski fantje Maijan Veselič, star 18 let, B.V., ki bo kmalu napol- ; nil 18 let, Ludvik Jakša, star 18 let, , Mirko Veselič, star 20 let in Slavko ! Romih, star 24 let, so ure pred tatvi- ‘ no preživeli v restavraciji in baru motela Jasnica. Zjutraj so se spom- | nili, da morajo domov, a ne vozi več ^ avtobus. Zato so sklenili ukrasti avto. Najprej so vlomili v avto banja-luške registracije. Ker je imel zaklenjen volan, so ukradli iz avta le 150 avstrijskih šilingov, nameravali pa so ukrasti še radio, a ga niso mogli sneti. Nato so vlomili še v avto fiat 500, last nekega italijanskega državljana, ' vendar ga niso znali spraviti v po- | gon. Iz avta so ukradU 35.000 lir, sončna očala, žepni nož, iilm, 3 žarnice za neš in še nekaj malenkosti. Fotoaparata in radia niso odnesli. Vsi se bodo zaradi velike tatvine zagovarjali pred okrožnim sodiščem v Ljubljani. NI VEC pritožb Leta in leta so kar deževale pripombe in pritožbe na delo ribniške veterinarske postaje. Zdaj pa je že pol leta mir. Wavijo, daje boljše delo posledica boljših osebnih dohodkov. Zagotovljeni so s pomočjo skla-, da za pospeševanje kmetijstva. □iDiDiDinaaDia Na fotografi je obredna keramična posoda iz groba bogatega Ilira, ki jo je odkril kustos Dolenjskega muzeja Tone Knez, restavrirali pa so jo v Mainzu. Najdbe bodo v začetku septembra razstavili. KUC VPTJOeElGA V PUŠČAVI še en krik obupa za Krko Najostrejše zahteve doslej; odprto pismo novomeških ribičev — 600 članov je vložilo za 1,5 milijona rib v štirih letih — Bo to propadlo? Krka umira, se je začela pretresljiva žalostinka za biserom voda v začetku junija. Odtlej skoraj ne mine teden, da ne bi poročali o Krki. 2al še vedno presneto drži izjava inž. Vladimirja Dolenca, kemika-tehno-loga z Zavoda za vodno gospodarstvo v Ljubljanf: „Povem lahko, da je Krka onesnažena že pri Straži, potem pa jo mažejo kar vsi po vrsti. Nujna je budnost infekcijski služb občin vzdolž Krke!“ Z odprtim pismom so zadnje dni nastopih tudi ribiči novomeške družine s 600 svojimi člani. V štirih letih so novomeški ribiči vložili v reko za 1,5 milijona dinarjev različnih rib - dvakrat toliko, kot je vrednost ulov^enih rib. Za vzorno gospodaijenje so bili neštetokrat pohvaljeni in jih im^o za vzor dobrega dela. Ribiči sodijo, da seje neodgovornost do Krke začela že takrat, ko so iz separacijskih bazenov Kremena puščali vodo in nalagali na Krkino dno vse več kremenčevega peska. Odtlej naprej se industrija trudi, da bi barbarsko delo učinkovito in ponosno dokončala, trdijo ribiči. Odškodnine ne morejo biti cilj dela, trdijo ribiči, ki ne marajo, da bi na sodiščih industrya priznavala svoje napake, potem ko je škoda že narejena. To ostro pismo poziva občinsko skupščino Novo mesto, naj prepreči nekontrolirano in škodljivo spuščanje odplak v Krko, naj poskrbi za gradnjo čistilnili naprav, naj inšpekcija ostro ukrepa, naj organi upravljanja v delovnih organizacijah spoznajo brezobzirnost in škodljivost odplak in naj poskrbe za gradnjo čistilnih naprav. Ribiška družina zahteva, da pomaga reševati probleme in da je o ukrepih obveščena. Za zdaj umira... pa Krka še napre] J.S. LKET na Kristanovi cesti lKET na Cesti herojev in >ELIKATESA na Glavnem tigu Prva ščuka mladega Braneta Šestnajstletni Brane Pevec, ki je član mladinske sekcge ribiške družine Kočevje že tri leta, je imel 10. avgusta posebno srečo: ob 6. uri zjutraj je v Rinži pri stari vrtnariji ujel na blestivko in vrvico, debelo 0,35 mm, kar 83 cm dolgo ščuko, ki je teht^ skoraj 4 kg. To je doslej njegova največja in najtežja riba. Z ribo je imel precej dela. Kar 15 minut se je mučil, da jo je ukrotil, -nato pa je š^ do kolena zagazil v ‘ vodo, da jo je dvignil preko visokega zidanega obrežja. To je njegova prva ščuka. Letos je uplenil še linja, dolgega 44 cm in težkega kilogram in pol, pred dvema letoma pa krapa, ki je tehtal 3,5 kg. J02E PRIMC Čeprav pravijo, da je v nasprotju z zakoni fizike, so večno gibalo, kot bi po naše lahko rekli prpetuum mo-bile, iznašli. Odkar poznamo stanovanjsko stisko, poznamo tudi pomanjkanje stanovanj. In kljub socialistični morali imamo tudi take ljudi brez morale, ki na ta račun dobro zaslužijo — zadeva pa se večno giblje . Študent je dal v časopis tri različne oglase pribliteo enake vsebine, da išče sobo, samo gesla so bila različna. Enkrat je zapisal, naj ponud-bepošljejo pod „Miren", drugič, naj se mu oglasijo pod „Z dežele,** in tre^ič, naj ga poiščejo pod ,J)obro plačam.** Na prvi oglas je dobil eno samo ponudbo. Ko je potrkal na vratih, se je oglasila stara dama z očali in trepetajočimi rokami: “Prosim, popolnoma izključeni so ženski obiski,** je povedala za uvod. „Sezuti se je treba pred vrati, učite se lahko pri meni v dnevni sobi, saj vas televizor ne moti, kajne? Vaša sobica ne bo zakurjena. In poceni bo, 15 tisočakov na mesec. Saj to ni veliko, ne? ** skrbeli, krompir, kakih 1000 kil, zelenjavo, pa nekaj vloženega: kompote, sokove, paprio, par^ižnik4n kaj podobnega .. Na tretji oglas so ponudbe kar deževale. Ponujali so mu apartmaje, sobe s posebnim vhodom in kopalnico, gar- Perpetuum mobile Na drugi oglas sta prišli dve ponudbi. Ko je premeril Ljubljano po dol^m in počez, da je poiskal predmestje, sta mu obe gospodinji povedali približno enake z^teve: ,4)obra soba, ogrevana, 20 starih tisočakov na mesec, no ja, še sostanovalca bo imel. Zraven pa: doma, na deželi, bodo za nje dobrotnici redili pujska, ker so šunke takooo dobre, pa malo ozimnice bodo pri- sonjere ... Nobenih omejitev: lahko pripelje. množico prijateljev, punco, psa, lahko ima živalski vrt, domov se lahko vrača pijan. Tudi lase ima lahko dolge, kolikor mu je drago, pusti si lahko rasti brado ali brke, hodi lahko v kavbojkah ali fraku. 2al je bil en sam problem: ponekod so zahtevali plačilo za leto dni naprej, drugje, da bi s polovico denarja pomagal pri gradnji nove hiše, da bi jim dal polovico denarja za nakup avtomobila in podobno. Najcenejši je bil tisti možak z brčicami, ki je sicer dejal, da bi mu bilo ljubše, če bi vzel na stanovanje dekleta, a da tudi trije fantje, ki bi plačevali vs^ po 30 starih tisočakov na mesec, niso neznosni. Študent je po nekaj mesecih znašel na podstre^u, tri kilometre od najbližje trolej-busne postaje, majhno sobico — brez okna, brez pohištva, brez stranica in brez kuijave — za 10 starih tisočakov. In še kolega ima, ki plača prav toliko. Sobo je dobil brez oglasa, po zvezah! PJS.: Brez zamere, prosim, tudi v Novem mestu poznam nekaj finih družin, ki z oddajanjem ene sobe zaslužijo po 90 tisočakov na mesec, približno toliko, kolikor dobi delavec — prav tako v enem mesecu! J.SPLICHAL v. ^ Mladi Brane Pevec in njegova prva, kar 83 cm dolga ščuka (Foto: Primc) DOLENJSKI UST ob