Stev. 42. V Trstu, v soboto, dno 6. marca 1915. Letnik II. Izhaja vsak dan. izvzemšl nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne. Iredntit™ • L lir j Sv. Frančiška Asdkc^a št. 20. L nadstr. — Vsi r'risi nm; sc oret1nt?t\-i li^a. Nefranklrana pisma se as Sj-rtjCTraJo In rokopisi se ne vračajo, in cti ogrski meji, ki so j<> Rum pri Dukelskem prelazu prekoračili le neznatno. Od zapadno se nahajajoči prelaznih višin se nahaja Alsopagonv Se v ru>kiii rokah, dočim gre rri Koniezni naša fronta tik ob meji; tu zavije fronta v severni smeri v za?>adno Galicijo. Ce-s;a Muszvna - Florvska - osest. četudi so Rusi z -pet pokušali prodreti pri mo tu številne napade na močno utrjene »ozicijc. Boji še trajajo. Naše stanje je na vsej fronti jako dobro. Posebno srditi boji so se razvili severno od Cizne. Z zapadnoga bojišču. PARIZ, 5. (Cenz.) Uradno poročilo, izdano opolnoči, pravi: Ob Aisni vlada razmeroma mir. Sovražnik je izvršil le jugovzhodno od St. Eloi, južno od Yperna, napad, ki so ga pa močne angleške sile odbile. Sovražna artiljerija je izstrelila danes zopet 50 granat na mesto Reims. Pri Perthesu in Beau Sejouru, kakor tudi pri Mesnilu, so se vršili srditi boji. Nemška garda je izvršila srdite napade, ki so iih pa naše čete vzdržale. Pri Bagatelle in Marie Terese so se vršile operacije in-fanterije, pri čemer so zavzeli Nemci en strelski jarek, ki smo jim ga pa s pomočjo min zopet iztrgali. V Vogezih smo zavzeli pri Chapelottu in pri Cellesu več strelskih jarkov v dolžini 300 metrov. Vojno Turčije proti trosponzumn. CARIGRAD, 5. (Kor.) Agence Tel. Milil« je Izvedela iz Bagdada: Napad, ki so ga — podpirane po dobrovoljcih — u-prizorila turške rekogniscijske čete .na Chabie, južno od Karne, je bil zelo vspe-šen. V roke Turkov je padlo številno angleških v jetnikov in ranjencev. Kakor so povedali v jetniki, je imel sovražnik velike izgube. CARIGRAD. 5. (Kor.) »Agence Tel. Milli« ie izvedela, da je včeraj popoldne došla pred Dikeli, nasproti Mitilene, neka angleška križarka s tremi dimniki, ki je • ddala 24 strelov, na kar se je umaknila, ne da bi bila dosegla kak vspeh. (Mitilene je na turškem otoku Lesbos, blizu zapadle obali Male Azije.) Bo] na morju meti Anglijo In Nemčijo. KODANJ, 5. (Kor.) »Politiken« obraz-ložuje, da vspeh angleške izjave je v trenutku v tem, da je Anglija odvrnila od sebe javno mnenje Amerike. Z zadnjimi odredbami Angleške da so Nemci v Ameriki dosegli to, po čemer so stremili od začetka vojne. Vse akcije Nemcev v Ameriki so često izzvale učinek, ki je bil nasproten temu. kar so namerovali, in to posebno radi njihove ojstrosti. Sedaj pa se zdi kakor da se je približala možnost, da se je začelo razpoloženje — vsekako komercijelnih in industrijalnih krogov — obračati Nemčiji v prilog. Sedaj treba čakati. kolike pomembnosti bi bilo v takem preobratu. Naloga, ki si jo je stavil predsednik WiIson, se zdi nerazrešljiva. Kajti hotel bi zvesti vojno na mednarodno-pravne podlage pred avgustom 1914. AMSTERDAM. 5. (Kor.) Parnik »Som-melsdyk« družbe Holand - Amerika - Line so Angleži zadržali in ga odpravili v Gravesend. Bol i letali. BRUSELJ 5. (Wolffova pisarna.) Neko Zeppelinovo letalo, ki se je včeraj povrnilo z jako vspešnega poizvedovalnega po!eta, se je spustilo na zemljo in je naletelo na drevje, da se je pri tem precej poškodovalo, vsled česar je bilo potrebno, da se letalo razloži, kar je z veliko hitrostjo izvršilo možtvo nekega pove'.jstva leta!. Letalo zloži,o zopet skupaj v Nemčiji. Rltojsko-japonskl spor. LONDON, 5. (Kor.) »Times« javljajo iz Pekinga: Kitajsko - japonska pogajanja so se včeraj nadaljevala. Kitaj je sprejel japonsko zahtevo za podaljšanje najemninskega termina za območje na polotoku Liaotung. vštevši Port Arthur In Dafnji, na 99 let. Hnfiv$/voi!a Fran Saivatcr v Požarni. POŽUN. 5. (Kor.) Nadvojvoda Fran Salvator je danes dospel semkaj iz Budimpešte. Ko si je ogledal na kolodvoru krepilno postajo Rdečega križa, se je podal nadvojvoda v mesto kjer je obiskal vojne bolnišnice ter je izrekel vse priznanje na njihovi uzorni uredbi. Popoldne je nadvojvoda dalje potoval. Hlnisterilaliil naredbL DUNAJ, 6. (Kor.) *Wiener Zeitung« objavlja naredbo železniškega ministrstva od 28. februvarja 1915 o porabi cesarske naredbe od 16. oktobra 1914, tičoče se izjeniniii določb, ki uživajo olajšave (tudi železniške zgradbe. Po£em naredbo poljedelskega ministrstva v sporazumi j en ju z ministrstvoma za notranje stvari in pravosodja od 3. marca 1915, o obdelovanju neobdelanih zemljišč (ledin). Občni zbor društva prve avstrijske hranilnice. DUNAJ, 5. (Kor.) Danes se je vršil občni zbor društva »Prve avstrijske hranilnice«. Poročilo predsednika je konstatiralo, da je bil zavod v minolem letu vsled vojnih dogodkov izpostavljen resnim izkušnjam, da pa je po zaslugi izkušenih naprav in državne skrbi za premič-nost glavnic sijajno prestal to izkušnjo ter da si je zavod stavil nalogo, da podpisovanje na vojno posojilo povspešuje v vsakem pogledu. Zbor je odobril na to predloge ravnateljstva, ki je med drugim darovalo 150.000 K za dobrodelne namene in 500.000 K za namene vojne pomoči in oskrbe. Sili istrelffl 26 MkeflmkBi beguncev. SOFIJA, 5. (Kor.) »Agence Tel. Bul-gare« poroča iz Kistendila, da je v zadnjih dne meseca februvarja neka skupina 26 makedonskih vojakov iz vasi okrožja Kočani, ki so hoteli pobegniti na bolgarska tla, mejpotoma zašla in so jo razkrile srbske obmejne straže. Begunci so se udali brez vsacega odpora. Vzlic temu so srbski vojaki begunce zvezali in jih odvedli v vas Kamenila, kjer so jih ustrelili vse od prvega do zadnjega. Listio bjavljajo imena žrtev. Dekoriranje ramenih vojakov. GMUNDEN, 5. (Kor.) Povodom deko-riranja ranjenih vojakov - pešcev, ki so mu prisostvovali tudi vojvoda in vojvo-dinja in princesa Olga Kumberladski, in-fant in infantinja Alfonz Bourbonski s spremstvom, vsa tu bivajoča aristokracija in generaliteta, je imel dvorni svetnik grof Saalburg nagovor, ki ga je zaključil z nastopnimi besedami do -vojakov: Ko boste kasneje svojim otrokom, o-trok otrokom in sodržavljanom pripovedovali o svoji preslavni soudeležbi na teh velikih časih, v katerih nam je domovina — če je to možno — postala še sveteja, pomislite na to: Tisti, ki nas je vodil in čegar slika vedno lebdi pred nami v boju, je bil naš oboževani cesar. Do zadnjega vzdiha se mu hočemo klanjati in klicati iz pristno - avstrijskega srca: Bog ohrani, Bog ob vari našega cesarja! Njegovo c. in kr. veličanstvo, naš najvišji vojni gospod naj živi! Navzoči so se navdušeno pridružili temu živio-klicu na Njegovo veličanstvo! Insieiki parlament LONDON, 5. (Kor.) V zgornji zbornici je izjavil lord Oreve na neko vprašanje, da upor v Singapore tvori mučen kontrast k lojalnosti in vojevitosti drugih indijskih čet. Med četami 5. indijske pehotne divizije da se je pojavilo neko ljubosumje in prepirljivost — dejstvo, ki je posebno naglasa, ker bi se sicer moglo misliti, da je ta upor v kaki zvezi s sveto vojno. Temu pa ni bilo tako. Lord Greve je na to podrobno opisal ustajo in je rekel, da ni smeti pozabiti, da je velik del upornega polka ostal lojalen in je podpiral oblasti na vspostavlja-nju reda. Upor je imel čisto lokalen značaj, je izhajal le iz prepirov v dotičnih polkih in nima nič opraviti z razrednimi in verskimi vprašanji. LONDON, 5. (Kor.) Z ozirom na to, da je po mednarodnem pravu tistemu, ki je zajel kako trgovsko ladjo, v dolžnost, da je stavi pred konfiskacijsko sodišče, je stavil v dolnji zbornici Buli vprašanje, ali nameruje angleška vlada ubrati to pot, ko so bile zajete ladje z blagom, ki je dozdevno določeno za sovražnika, ali prihaja od njega, ali mu pripada. Dalje je vprašal Buli, ali vlada nameruje skloniti konfiskacijsko sodišče, da proglasi tako blago kot,, opravičeno zajeto ter izpusti ladje, ako nevtralci plačajo voznino, a, če vlada ne nameruje tega, kaj misli storiti s takimi tovori in takimi ladjami? Ministrski predsednik As.uith je odgovoril, da se namen vlade pokaže, ko bodo obljavljene naredbe o represalijah proti Nemčiji. V tem trenotku — je rekel minister — ne morem podati nikake določne izjave. Delavsko gibanje ns Angleškem. LONDON, 5. (Kor J Kakor poroča «Daily News« se je vršilo v sredo zborovanje Conciliacin Boards združenih premogonovških distriktov Anglije in Nord Walesa, na katerem so delavci predložili predloge za nov dogovor glede mezde. Zahteva se povišanje najmanje mezde za 5 od sto in najvišje mezde za 7V2 od sto. Posvetovanja so se odložila, da morejo posestniki premogovnikov razmišljati o teh predlogih. LONDON, 4. (Kor.) »Times« poročajo iz Glasgowa: Položaj v CIyde je še vedno jako nezadovoljiv, čeprav so zopet sprejeli delavce. Le odbor štrajkovcev ima vpliva na delavce. Ako bi se proglasila pasivna rezistenca, bi se je sicer bržkone udeležil le del delavcev, ali to bi zadoščalo, da bi zadrževalo vso produkcijo. List dostavlja, da pretveza, češ, da se najetim amerikanskim delavcem plačujejo posebne premije, ni veljavna, kajti isto delo je bilo ponuđeno delavcem v Clyde pod boljšimi pogoji, a so je delavci odklonili. ROTTERDAM, 5. (Kor.) Kakor poroča »Nieuwe Rotterdamsche Courrant« iz Londona, je stavka prenaševalcev oglja v Li-verpoolu po posredovanju poslanca Oko-norja poravnana. LONDON, 5. (Kor.) Nade. da se štrajk prenaševalcev oglja v Liverpoolu poravna, so se od včeraj izboljšale. Med tem opravljajo najnujneje delo dobrovoljni delavci, ki jih je dala »Civile Service League«. NORDHAMPTON, 4. (Kor.) Pogajanja o zahtevah delavcev črevljarske industrije radi povišanja mezd se vrše. Ker so delodajalci pripravljeni dovoliti svojim nameščencem izboljšanje mezde za čas vojne, je nada, da se temu štrajku izognejo. Certifikati o izvozu blaga Iz nevtralnih držav. LONDON 5, (Kor.) Trgovinski urad naznanja, da se je naredba, po kateri za blago iz Norvegije, Švedske, Danske, Ho-landske, Švice in Iialije, ako njegova vred nost ne presega 25 funtov šterlinov, ne treba certifikatov o njega izvozu, razveljavila. Za blago pa, ki je odšlo pred 8. marcem iz dežele izvora, se ne zahtevajo certifikati. Sladkorni trg. PRAGA, 5. (Kor.) Sladkor za takojšnjo dobavo in nov 29.00. Vreme: deževno. Zveza med operacijami na vhodnem in zapadnem bojišču. Vojaški strokovnjak »Neue Freie Pres-se piše: Že ponovno se je pokazala potreba, da se opozori na neobhodno potrebno zvezo med dogodki na vzhodu in zapadu. V prvi vrsti so tozadevno merodajna politična stališča. Vojaštva ni mogoče tako lahko izpodriniti z odločilnega mesta, dokler govori še orožje. Pojem o notranji in zunanji liniji je bil pred sedanjo vojno še omejen. Splošno se je razumeval pod notr. linijo prostor v sredini kakega bojišča. Zunanjo linijo je obvladoval oni, ki je stal okoli sredine. Toda sedaj moramo računati s kolosalnimi dimenzijami srednje Evrope kot notranje ozemlje na zapadu in vzhodu. Naravnost nepričakovanega pomena so se izkazale železnice, ki dovoljujejo v notranjih krajih tudi največja premikanja čet. Vsled velikanskih razdalj pa je nasprotno zunaj tega ozemlja se naha-jajočim kljub brzojavnim in drugim zveznim sredstvom jako otežkočeno dogovarjanje. Okoliščine, ki otežujejo skupno delovanje, so se pomnožile proporcionalno z velikanskimi razdaljami. Vojaštvo računa z gotovim načrtom, po katerem naj bi se vršila in si sledila dejanja tako časovno kakor prostorno. Politična stališča se morajo vedno kriti z naziranjem vojaštva. Odtod znani antagonizem, ki ga je stari Bliicher označil s tem, da mora meč zopet spraviti v red vse, kar je zgpšila diplomacija. V tem oziru nam nudi sedanja vojna marsikaj. V naslednjem hočem poskusiti dokazati zvezo med operacijami na vzhodu in na zapadu. V Karpatih so se glasom zadnjih poročil našega generalnega štaba pričeli zapadno od Užoškega prelaza novi boji. ki zavzemajo vedno večje dimenzije. Gre tu za posest važnih višin in grebenskih linij. Ob ogrsko-gališki meji se razteza od Lup-kovvskega sedla (oziroma Mezo-Labor-cza) velik gorski greben do Užoškega prelaza, z največjimi vzpetinami do 1200 metrov; v Haliczu (1335 m) doseza greben največjo višino. Reka San teče v svojem zgprnjem toku paralelno s tem grebenom in se izliva tu v njo več pritokov. Nasproti glavnega grebena se nahajajo proti severu mnogoštevilne višine ob Sanu. Najvažnejše so: Bukovo brdo. Široki vrh, Polonina Carynska, Polonina Weltlinska, Falowa, Lopienik in Volosan, od katerih so nekatere višje od glavnega grebena. Naš generalni štab poroča o ruskih protinapadih, ki pa so bili odbiti. Govori se o mnogoštevilnih ruskih protinapadih. Pri Cizni so zavzele naše čete neko višino. Cizna se nahaja ob cesti I1o-monna - Szinia - Boligrad ob meji na i£a-liških tleh. V ozemlju Lupkovvskega in U-žoškega prelaza imamo zaznamovat: torej važne napredke. Iz večjega obsega bojev se da sklepati, da si stoje tu nasproti tudi močnejše sile. V vzhodnem delu Gozdnatih Karpatov je nemška armada pod poveljstvom generala Linsingena, ki je deloma pomešana tudi z našimi četami, pričela koncem januarja s prodiranjem v doline Talabor, Nagy Ag. Latorcza in Veča. Skupne operacije armade so zadele na cestah Oeker-mozo - Toronya in pri Volocz - Vezer-szallasu na močnejšega sovražnika. Operacije, ki so bile na obeh krilih prirejene zelo obširno, so vsled vremena močno trpele. Šele začetkom februarja se je posrečilo zavzeti prelazne višine. Sedaj se nahajajo nemške čete že več tednov v po-virju Talaborja, v liniji Wyszkow, v o-zemlju zapadno od Tucle in na grebenu Zwini. Stoje torej najbrže na cesti Verecz-ke Skole, približno en kilometer od ogrske meje. Nemška poročila govore o le-denomrzlih vetrovih, o 20 stopinjah pod ničlo in o velikanskih težkočah in ovirali. Kljub temu so nemške čete po velikanskih naporih končno premagale vse ovire. V jugovzhodni Galiciji se vrše na celi fronti srditi boji. Zdi se, da se vrše sedaj odločilni boji na vsej karpatski fronti, kakor tudi v jugovzhodni Galiciji. Ob Pu-najcu in na Rusko-Poljskem se ui zgodilo ničesar bistvenega. Na naši vzhodni fronti je še precej živahno. Isto velja tudi o nemški vzhodni fronti. Pri Grodnu je položaj neizpreme-njen. Dne 28. februarja se je poročalo, da so se-verozapadno od Grodna nastopile nove ruske sile, ki pa so bile potisnjene nazaj proti trdnjavi. Dne l. in 2. marca se Orodno ni omenjalo. Jugovzhodno od Avgu-stowega poskušajo Rusi priti čez Bobr. Pri Prasznyszu in pri Myszincu Rusi polagoma napredujejo, ker so se nemške čete umeknile radi sovražne premoči. Predvsem v Karpatih in v jugovzhodni Galiciji moramo torej računati z našo 0-fenzivo, kakor tudi s protiofenzivo nasprotnika. Vsekakor se vrše sedaj v Karpatih odločilni boji. Na liniji Bobr - Nare\v Njemen so Rusi že par dni v ofenzivi. — Nemci se pripravljajo na protiudarce. Rusi so razven na Poljskem in v zapadni Galiciji povsod močno angažirani. Oni nosijo očividno napram svojim zaveznikom na zapadu bremena vojne. Zato je čisto razumljivo, da so prišli za odškodnino ^c-daj na dan s čisto natančno preciziranimi zahtevami. Vse kaže, da je s teini zahtevami v zvezi sedanji boj v Dardane-lah. Na zapadu je omenjati predvsem le nove napade v Champagni. Francozi obnavljajo svoje naskoke neprestano. Vsekakor računa najbrže Joffre pri teh operacijah na vojaške zahteve in tudi politične ozire. V prvi vrsti se namerava najbrže razbremeniti Ruse. Ce je še kaj več, o tem ni mogoče priti na jasno, vendar pa se lahko računa z možnostjo, da mislijo Francozi sedaj čisto resno. Sličice Iz vojne, Kako ie na ruskem Poljskem. Vojni poročevalec »Pester LIoyda,(, Lndovik Biro, pripoveduje v svojem listu, kako naše vojaštvo v onem delu ruske Poljske, ki je v naših rokah, upravlja občinske zadeve. V mestih in večjih krajih, kjer se nahaja urejena občinska uprava, prepušča naše vojaštvo občinske stvari na najliberalnejši način samoupravi občinskega zastopstva in občinskega poglavarstva in si pridržuje samo vrhovno nadzorstvo. Drugje, posebno po vaseh, kjer ni sposobnih in zanesljivih občinskih organov, pa poverja vojaška uprava upravo občine vojaškim osebam, ki se ravno nahajajo tamkaj. Tako sta v neki vasi, kjer sta bila poleg nekaj pešcev tudi dva častnika brzojavnega polka, ker je bila tamkaj brzojavna postaja, ta dva predstavljala vojaško oblast. Kjer pa naše vojaštvo ni nastanjeno, a vendar ni za občinsko upravo sposobnega človeka, se pa ti posli poverjajo kakemu podčastniku. Tako je na primer v neki vasi nameščen za občinskega upravitelja neki češki narednik, ki se je tamkaj Stran U. „VEČERNA EDINOST* št. 42. V Trstu, dne 6. mnrca 1915 v najkrajšem času izpremenil v imenitnega ofcčiriskga načelnika. V nekaterih krajih se vodi občinska uprava v popolnoma patrijarhaličnem smislu. Tako so v neki niaihni vasi, nekje med Varto in Pilico, kjer je glavni stan naše divizije, vsi občinski posli v rokah našega podmaršala barona Liitgendorffa in je zelo prijazno videti, kako že na vse zgodaj cela gruča poljskih kmetičev, prosilcev, obkroža podmaršala. ko stopi na cesto. Ljudje prihajajo k njemu z velikim zaupanjem, ker »in; res tudi izpolnjuje vsako željo, če jo le more. Večina ljudi prosi za delo. Te pošilja podmaršal na stavbo cest. Namesto plače dobivajo drva. ki jih ali sami potrebujejo, ali pa prodajajo po dobrih cena!1. Srečni so, če dobe ta drva. a mi jih jemljemo iz carskih gozdov Seveda pa je med prosilci tudi takih, ki ne iščejo dela. temveč druge stvari: kako koncesijo ali podporo, ali tudi kruha, da ne poginejo la-k' te. Kjer se samo more. se usliši vsaka prošnja. Podmaršal baron Liitgendorff je tudi odredil, da morajo naši vojaški zdravniki od ča^a do časa obiskovati vse hiše v vasi in da se dajo bolnikom zdravila zastonj. Prihajajo pa tudi taki prosilci, ki iščejo pravice. Kar se tiče sodstva, je treba pripomniti, da izpočetka odnošaji med našimi vojaki in prebivalstvom niso bili ra' r;o prijateljski. Potem so se pa počasi sprijaznili in so se začeli razumevati. Tudi na^f vojaki in poljska dekleta so se začeli razanrevati. Prve dni nekako pa se je de.:* dilo. da se je neki poljski kmet zelo ogorčen oglasil pri podmaršalu. Tiščalo ga je dvoje: prvič so mu proti vsej pravici vzeli konja, drugič pa mu je neki vojak .. . posilil hčer. Podmaršal je pre-tc' jI obe pritožbi in obe ste bili zelo resni. Posebno pritožba štev. 2 se je tikala zelo težkega prestopka, ki se v naši armadi kaznuje zelo strogo. Pa se j začela sodna razprarva. Stvar glede konja je bila urejena kmalu. Kmet je imel prav. Podmaršal mu je rekel, da zopet dobi svoje kljuse. Ko je pogledal kmetič skozi okna, je mogel videti, da so mu v resnici že gnali konja v njegov hlev. Kmetičev obraz se je razjasnil in srečen sme^ek mu je zaigral po njem. I daj pa je podmaršal prešel na drugo tožbo, da tudi o njej izreče svojo sodbo. Ta slučaj je bil težji nego oni s konjem. Pravica bi morala zadeti obtoženca, ki pa je bil drugače dober vojak. Čakala ga je težka kazen. Obtoženec je bil navzoč, »corpus de-licti« in obenem glavna priča tudi. Pripeljal jo je s seboj oče. — Pridi semkaj, dete moje! Kako se je torej dogodila ta stvar? Dekle je stopilo bližje, povešenih oči, in je pripovedovalo: Da, tako je bilo, vojak jo je po sili ... po sili poljubil. — Po sili? Hm, hm! Torej res po sili? Jezno in strogo karajoče je pokimal podmaršal z glavo. Dekle pa je nekoliko dvignilo oči in odgovorilo: — Da, po sili, ali . • • — Kaj, ali? Dekle je zardelo in nadaljevalo: — Ali drugič je bilo že iz ljubezni! Strogo generalovo lice se je nasmehnilo. dekle je povesilo oči, a srečni oče, ki je komaj čakal, da bi zopet videl svojega konjiča, je uvidel, da je čas za umaknitev tožbe štev. 2. Tožbo je tudi v resnici u-rreknil in vsi so bili zadovoljni. o nevtraliteti v političnem smislu, se po bombardiranju Dardanel, po odkriti izjavi o pravih ciljih ruske politike in njihovem podpiranju od strani zapadnih evropskih držav, ne more več govoriti resno. Po-I kg velikega ruskega brodovja Francije in Anglije, mora prenehati vsaka dejanska neodvisnost obrežnih držav Ornega morja in Sredozemskega morja. Velika zarota na Bolgarskem? Cari-grajski »Tanin« prinaša na uvodnem mestu dopis iz Sofije, ki je napisan na podlagi posebnih informacij in se tiče posledic zadnjega atentata v glavnem mestu Bolgarske. V dopisu je rečeno, da je že dosedanja preiskava ugotovila, da gre za veliko politično zaroto, ki bo igrala na Balkanu isto vlogo, kakor jo je v Evropi kr-voprelitje v Sarajevu. Dasi je sofijskim listom prepovedano pisati o tem atentatu, vendar postaja vedno jasneje, da je zločinska ruska roka igrala vlogo v tem kr-voprelitju. Poslednje dni so prijeli več ruskih. srbskih in grških državljanov. Obenem opozarja turški list na gotove vojaške priprave na Bolgarskem in na Grškm, ki se sicer uradno označajo kot priprave za vojaške vaje, v resnici pa dokazujejo, da se v glavnih mestih Balkana s skrbjo gleda na razvoj stvari. »Tanin« misli, da atentat v Sofiji, ki se označa kot atentat na bolgarsko samostojnost, ne o-stane-brez posledic. — Vse te vesti treba seveda sprejmati s primerno rezervo že radi vira. iz katerega prihajajo. Posebno pa še zato. da drugi evropski listi ne prinaša'0 takih razburljivih vesti. Razne politične vesti. Dardanele in vprašanje ravnotežja v Sredozemskem morju. »Neue Freie Pres-se< piše. razpravljajoč o političnem pomenu akcije pred Dardanelaini: Med dogodke. ki so za nevtralne evropske države vsekakor najvažnejšega pomena, spada v vrsti izjava ruskega zunanjega ministra Sazonovega o ciljh ruske vojne proti Turčij. Vtis debate v dumi je bil podkrepljen sedaj tudi že z vidnimi obrisi med tripleentento dogovorjenega načrta glede razdelitve Turčije in pa z dejstvom, ia v prvi vrsti izjava ruskega vnanjega mito rusko akcijo Bombardiranje darda-nelskih fortov naj bi bil prvi korak k uničenju turškega cesarstva. Rusko gospodarstvo v Ornem morju, v Carigradu in v Dardanelah bi predstavljalo tako velikanski dogodek, da bi se ga zamoglo prištevati med najtežje posledice sedanje svetovne vojne. Oe bi se pritiska, ki ga izvršuje Rusija že sedaj na celino, pridružil še vpliv ruskega brodovja v Sredozemskem morju, potem bi bile vse obrežne države Ornega morja in sploh vse evropske države postavljene pred dejstvo, ki gotovo ne bo brez dalekosežnega pomena. Železni ruski pritisk bi prisilil evropske države, da se grupirajo brez o-zira na želje, razpoloženje in preteklost. Kajti sovraštvo, ki je goji sedanji angleški zunanji minister, sir Edvard Grey, proti Nemčiji, omogočuje Rusiji, da si pribori to, kar je imenoval stari car Nikolaj L svoj hišni ključ. Prihod Rusije v Sredozemsko morje bi pomenil vsekakor popoln preobrat v evropski politiki. V primeri s sedanjimi načrti trosporazuma je vse, kar še druzega vznemirja nevtralne države, postranska stvar. Car postavi armado in mi smo ravno te dni doživeli, da so se po strahovitem porazu pri Mazurskih jezerih na i^ti meji zbrale zopet nove sile, o katerih pravi poročilo nemškega generalnega štaba, da so v premoči. Predstavljajmo si enak pritisk v Ornem morju in če si predstavljamo, da ojačuje pritisk na morju še pritisk s kopnega, potem pač mora priti vsakdo do prepričanja, da bodo nevtralne države vsled politične in vojaške gorostastnosti, ki ogroža posamezne države še bolj kakor zvezni državi Nemčija in Avstrija prisiljene, da popolnoma izpremene svojo politiko. Kajti V ojna in skladatelj Puccini, Slavni komponist Giacomo Puccini je bil pisal v decembru tajniku nemškega gledališkega društva, odvetniku Arturju Wolfu v Be-rolinu, da ni res, da bi bil tudi on podpisal izjavo proti Nemčiji, ko se vendar njegova dela uprizarjajo na vseh nemških odrih. To izjavo Puccinijevo so seveda nemški listi ponatisnili z velikim zadovoljstvom. Istotako naravno pa je, da je izzvalo v francoskih listih to veliko jezo. Napadali so silno Puccinija, kar pa je tako delovalo nanj, da je sedaj brzojavil pariškemu »Journalu«, da je ono njegovo pismo apokrifno. Seveda je sedaj zopet zamera v Nemčiji, a list »Deutsche Biihne« je odgovoril Pucciniju s tem, da je prinesel faksimile spornega pisma. Sedaj vidi Puccini, kako težko je sedeti — na dveh stolih. Cirilica v Bosni Hercegovini, Kakor javlja „Hrvatska" iz Sarajeva, izide v kratkem naredba o odstranjenju cirilice iz vseh jav nih bos.-herc. uradov. Dosedij je imela cirilica zakonito zajamčeno enakopravnost z latinico. Izmenjava kaznjencev in odgnancev med Avstrijo in Italijo. Doslej sta naša država in Italija pošiljali kaznjence in izgnane osebe na avstrijsko-itaiijansko mejo in sicer do mostu med Bračanom in Sv. Ivanom Manzanskim, kjer se je spremstvo menjalo, oziroma sprejemalo državljane svoje države. Odslej se bodo pošiljali ti ljudje po želez nicj, in sicer v celičnem vozu, do postajališča na železniškim mestu čez hudournik Judrio pri Korminu. Tu bodo naši orožniki, oziroma italijanski karabinijeri i?ročali in sprejemali te os be. Za ča?a, ko bo čakati m nasprotni vlak, doti spremstvo zavetje v bližnji baraki itaijanske finančne straže. To menjavanje se bo vršilo vsakih pet dni, to je 4., 9., 14., 19., 24., 19. in 31. vsakega meseca. V mesecih, ki imajo le 30 dni, odpade zadnja izmenjava, oziroma v februarju evcntuelno zadnji dve. Domače vesti. Dunajski državni pravdnik proti oderu-štvu z moko. Dunajski državni pravdnik je poslal vsem večjim kupovatcem moke njegovega okoliša dopis, ki slove: Glasom obvestil, ki jih je dobilo državno pravdništvo, se ogrski mlini in mokarji ter njihovi tukajšnji zastopniki ne drže določenih najvšjih cen in zahtevajo še večje, očitno pretirane cene. Eno sredstvo, se ogniti najvišjim cenam, je to, da računajo za vreče jako veliko, baje celo 550 K pri vagonu, in dodevajo dostavek, da mlin ni dolžan te vreče nazaj vzeti, Dalje se je zgodilo, da so zaračunali za posojen je vreč in za vi vico, s katero se vreče zavežejo, po 6 K. Tudi se je vdomačila navada, da veleagenti pošiljajo kupce k malim agentom, ki si izgovore za dobavo moke izredno visoke provizije. iMcka se sicer da po maksimalni ceni, a s cenami za vreče in s provizijo se dejansko podraži moka daleč čez maksimalno ceno. Primerja se dalje, da se kupca bele moke prisili, kupiti večjo množino črne moke, ki jo potem mlin za nižjo ceno nazaj vzame, tako, da je pri beli moki! maksimalna cena zopet znatno prekoračena. Končno se tudi dogaja, da se pač postavi v račun določna vrsta bele moke, kupec pa dobi slabefšo vrsto, ki je časih pomešana celo z otrobi. Zato poživlja državno pravdništvo, naj se mu vsi taki slučaji naznanijo. Zalogo usnja in usnjarskih potrebščin bo treba, kakor določa ravnokar izdana mi-nisterijalna naredba, naznaniti oblasti. Ženski kronski fond za invalide. Novo misel so raznesli listi in številni plakati v najširšo javnost: ženske se obračajo do žensk s prošnjo: „Vsaka žena In vsako dekle naj daruje eno krono za ženski kronski fond!" Razmerno mala je ta žrtev, ki se zahteva od njih, ali velik je smisel skupnosti, popolno izpoznanje medsebojnih obveznosti vseh za vse, ki se pričakuje od njih: da se nobena ne izključuje, ne stara žena, ne mlado dekle, ne bogati, ne skromno sitnirani. To je smisel te prošnje. Le, če se tako umeva, bo delo poedinca v mogočno delo skupnosti. Srečna misel je bilo to urada za vojno oskrb, da se vse ženske pritegnijo kot pomočnice k najvzvi-šeneji, prrko vojne sezaječi skrbi; in srečna misel je bila, da se dar, ki se zahteva od žensk, ne stopnjuje, ampak da se je reklo: Dajte po eno krono — enoto, iz katere se nabere mogočna množina. Oklic žensk ženskam ne ostane brez odziva: mnogotisočer enak dar, za katerim se skrivajo mnoge razvrstitve po stopnjah omike, ljubezni, dobrote in skrbi, bo temeljna podlaga, na kateri se zgradi mogočno poslopje skrbi za invalide — močno dovolj, da preživi tudi desetletja, da potreba pomoči ne ugasne poprej, nego zmožnost pomočnika. Da se darovateljicam pride nasproti, bodo v večini tobakarn in mnogih prodajalnah izložena uradna potrdila, ki se bodo dobivala proti vplačilu ene krone. Kaznovani trgovci na Reki radi prekoračenja maksimalnih cen. Na Reki so bili radi prekoračenja maksimalnih cen obsojeni: trgovec Mavricij Fiirst na mesec dni zapora in 600 K globe; trgovec David Za-cher na 15 dnij zapora in 300 K globe, in trgovec Muth na 5 dni zapora in 100 K globe. Mlekarstvo na Kranjskem v 1. 1912 V izvestju poljedelskega ministrstva o stanju mlekarstva L 1912 v posameznih kronovinah je omenjeno glede Kranjske med drugim: »Na Kranjskem obstoji 60 mlekarskih zadrug in 27 planinskih mlekarn ter okoli 15 večjih zasebnih mlekarn, skupaj nad 100 mlekarskih obratov. Zadružne mlekarne so v tem letu pridelale nad 11 miljonov litrov mleka, t. j. za en miljon več nego v prejšnjem letu; planinske mlekarne so predelale okoli četrtino niiljona in zasebne mlekarne okoli 2 milijona litrov mleka. Mora se domnevati, da se je v vseh teh obratih pridelalo o-koli 14 miljonov litrov mleka v L 1912. V tem letu se je razdružilo nekaj malih mlekarskih zadrug, poglavito zaradi tega, ker so bile živinske cene zelo visoke in je kmetom bolj ugajalo živino rediti kakor pa baviti se z mlekarstvom. Od obstoječih zadrug jih je 85% popolnoma brez dolgov in imajo poleg tega lepo urejene mlekarne in nekatere celo znatne rezerve. Velike težave povzroča še vedno mlekarsko osobje, kateremu manjka deloma smisel za snažnost in red, deloma so mu mlekarska dela pretežavna. Pri mnogih mlekarnah je tudi težko dobiti sposobnilt ljudi za vodstvo takega podjetja. Na Notranjskem in deloma tudi na Gorenjskem se mleko »in natura« prodaja v jadranska obrežna mesta. Več nego polovica vsega mleka se na ta način vnovči kar najbolje. Zaradi velike vročine v poletju morajo biti mlekarne posebno dobro preskrbljene z ledom ali hladilnimi napravami. Z malimi izjemami se morejo te naprave na Kranjskem imenovati v-zorne. Mekarne imajo večinoma hladilne stroje za hlajenje z ogljeno kislino, manjše pa si pomagajo z naravnim ledom in pasteriziranjem (pri 85 stopnjah cclziia se mleko takoj sliladi na 2—3 stopnje). Vedno bolj pa opuščajo hlajenje z ledom in se oprijemljejo hlajenja z ogljeno kislino, ker ledu dostikrat ni dobiti. Izdelovanje masla zavzema drugo mesto v uporabi mleka. Posneto mleko se porablja potem za prašiče. Smetana se večinoma pasterizira in okisa s čistimi kulturami. Na zadnjem mestu stoji izdelovanje sira, ki je razširjeno le v goratih krajih in planinah. Sir se dela v hlebih po lOdo 40 kilogramov in se večinoma porablja doma v deželi. Na nanoškem hribovju se izdeluje poseben ovčji sir, ki je zlasti priljubljen v Trstu. Sirovo maslo se po dobrih cenah lahko prodaja v južne pokrajine in kopališča ob jadranskem morju. Mleko se plačuje še večinoma po teži; le v nekaterih malarnah ga plačujejo po tolšči. V mlekarnah, kjer se mleko sveže prodaja, so ga članom plačevali po 14 do 16 vin. za kilogram, v nekaterih še več. Če se izdeluje surovo maslo, dobivajo člani 12—14 v, ali za tolščobni odstotek 3.3 v; pri siru 13 do 14 v. Mlekarne morejo svoje izdelke prodajati po dokaj ugodnih cenah. Na licu mesta v mlekarni se prodaja mleko po 18—20 vin., sirovo maslo po K 320—3.40, j tolsti sir po K 1.70 do 2.—, napol tolsti po j K 1.20—1.30. V jeseni tega leta se je sirovo maslo težje prodajalo« raiKacsrsss sirrcisj t a —■ » s hm prodafa | lSmM& MOBsjri I J najuglednejša in najstarejša prodajalnica ur v Trstu, ulica S. Antonio (vogal ulice S. Nicolč) ■ Velika izbera g verižic, zlatih, srebrnih, fcj kakor tudi stenskih ur » vsake vrste i. t. d. Ustanovljena I. UHELiisO mri zaloga stauMnskega materijala. Tovarna cementnih plošč In cevi. TRST, Compo S. fitatomo 11 in U. Concordla 1 'Zadaj cerkve Sv. Jakoba) V zalogi vedno novo dospelo blago. Cene zmerne. Postrežba točna. Dr. HdSŠVUTH TRST« CORSO ŠT. 17 Specijalist za KOŽNE in spolne BCLEZN Šibkost m nervoznost U bolezni v nogah in SKLEPIH. Sprejema od 11»1 pop. in 3 - «5 zvečer oii nedeljah od 10 - 1. ZDRAVNIK M. Dr. M PernEK ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Bonomo 3,II. (nasproti Dreherjeve pivovarne). r •■MiiiiilfTiiiifUfaaf- iifi Trlfi . .rr'iiiTi -Mmrt Dr, Dr. PETSCMN1GG TRST, MA S. CflTcRIMA !l£U. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in specijalist za kožr.e in vodne (spolne) botezni: HV2— 1 in 7—7Vi VBSsamsuaBat,sas Specijalist za sifiiistitne in kožne bolezni f Ima svoj ambuIato?lj J ♦ v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. J (Palazzo Diana) ===== ;Edinosti«, Trst. ulica Sv. Frančiška št- 20 TNi im PlOMSIRAHii' ZOBOV. izmmmB zobov : mmz B^LECB^E S r.JoČERHMV.TOSCHER ZOSOZDšAV« NIK Hi KONC. ZOBNI TEHNIK UUCA CASSKMJS, 13 SI. nad. l/SMa h PSPiLARHOVAREH ZAVOD pri katerem viagsic c. k. scdlšia denar mlaioleta. otrok -Lfi. HRANILNE VLOGE se obrestu- MO| , obresti se pripisujejo k jejo po [o glavnici dvakrat na leto. IZPLAČILA hranilnih vlog se izvršujejo redno brez ozira na določbe moratorija; zneski do 500 kron se izplačujejo brez odpovedanega roka, zneski od 500 do 2000 kron po tridnevni, zneski nad 2000 kron po petdnevni odpovedi. POSOJILA NA NEPREMIČNINE se dovoljujejo tudi v sedanjem času in sicer po 6% z amortizacijo po dogovoru. Oradi u ul. Torre Binnca 41. - Orodne ure: 9-1Z TELEFON 21-01. 0 __i r ' 'gi Tržaška posojilnica in hranilnica ličBHBBI POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 7» •/• na menice po 6*/« na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. ESKOMPTUJE TRGOVSKE MEHKE. HRANILNE VLOGE •prejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po 4 VI« Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. Rcntnl davek plačuje zavod sam. - Vlaga se lahko po eno kro DOMAČE NABIRALNIKE (HRANILNE PUSICE). eno krono. - ODDAJA registrovana zadruga z omejenim poroštvom TRST - Piazza della Caserma ikv. 2, I. nad. - TRST] (v lastni palatt) vbod po glavnih stopnjicah. Poštno hranilnični račun 16 004. TEGEFON §t. 952 ll"al.w*r"®slno celico (safe deposits) za shrambo vrednost" nih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti nlcmu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po najnižjih" cenah STANJE VLOG NAD tO MILIJONOV KRON. Jhito« rt: d 9 h 12 fopc'i ia rt 3 da 5 popali bpbtnje » mi đz'aTnft ob uradnih nnh BSI