« X > — a> ■cfl i &i< i \ ■ ■ ■/ i. 1 \ , 'i i/ ¿■K J _ i.^Mj», --p. T ■ ■■ ■ 1 ^^T^Pr^fi |i/, - f jsss^^ u ji «f * * am F* - ^ffiS^ ■ >4 *. "i. jsk ■ i "j I», Klimatske razmere v oktobru Oktober je bil povsod hladnejši kot v dolgoletnem povprečju Padavine Padavin je bilo skoraj povsod več kot v dolgoletnem povprečju Sneg tudi po nižinah V noči na 24, oktober se je meja sneženja spustila do nižin Obvestilo Lahko se naročite na prejemanje biltena po elektronski pošti. Prejemanje mesečnega biltena je brezplačno. Prejeli boste datoteko, formata PDF, ki jo lahko berete s programom Adobe Reader. Vsak mesec sta na voljo dve različici datotek, ena je optimizirana za branje na zaslonu in obsega okrog 2 do 2.5 MB, druga je optimizirana za tisk. Njena velikost je okrog 4 do 5 MB. Naročila sprejemamo na elektronski naslov bilten@email.si. Sporočite nam, katero od datotek želite prejemati. vsebina 1. METEOROLOGIJA..............................................................................................................................................3 1.1. Klimatske razmere v oktobru 2003 .......................................................................................................................3 1.2. Razvoj vremena v oktobru 2003..........................................................................................................................17 2. AGROMETEOROLOGIJA................................................................................................................................23 3. HIDROLOGIJA...................................................................................................................................................29 3.1. Pretoki rek v oktobru...........................................................................................................................................29 3.2. Temperature rek in jezer......................................................................................................................................33 3.3. Višine in temperature morja................................................................................................................................35 3.4. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v oktobru 2003................................................................................39 4. ONESNAŽENOST ZRAKA................................................................................................................................41 5. KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH.49 6. POTRESI..............................................................................................................................................................53 6.1. Potresi v Sloveniji - oktober 2003 ......................................................................................................................53 6.2. Svetovni potresi - oktober 2003..........................................................................................................................55 UREDNIŠKI ODBOR Glavni urednik: ANDREJA ČERČEK-HOČEVAR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH VERICA VOGRINČIČ SILVO ŽLEBIR Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ Fotografija z naslovne strani: 24. oktobra 2003 je sneg pobelil tudi nižine. V Ljubljani se je to zgodilo prvič po 21. oktobru 1970, ko so namerili 2 cm debelo snežno odejo, največ snega je bilo leta 1905, ko so ga namerili kar 36 cm (Foto: Tanja Cegnar) Cover photo: On October 24th, 2003 snow also covered the low land. In Ljubljana this was the first time after the October 21st, 1979, when 2 cm deep snow cover was observed; the deepest snow cover (36 cm) in October in Ljubljana was in 1905 (Photo: Tanja Cegnar) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1. METEOROLOGIJA 1. METEOROLOGY 1.1. Klimatske razmere v oktobru 2003 1.1. Climate in October 2003 Tanja Cegnar V osrednjem jesenskem mesecu, oktobru, se svetli del dneva hitro krajša, moč sončnih žarkov opazno pojema, megla po nižinah je zjutraj in dopoldne dokaj pogosta. Letos nas je oktobra kar trikrat dosegel val hladnega zraka, zadnji je bil najbolj izrazit, tudi po nižinah ga je spremljalo sneženje, kar se oktobra ne zgodi prav pogosto. Povprečna mesečna temperatura je bila nižja od dolgoletnega povprečja 1961— 1990, na severozahodu države je bil odklon statistično pomemben. Največ padavin je padlo v Julijcih, najmanj pa na Goričkem. Z izjemo manjših območij je bilo padavin več od dolgoletnega povprečja. V Komnu na Krasu je 5. oktobra padala debela toča. V severni polovici države je bilo sončnega vremena nekaj več kot v dolgoletnem povprečju, južna polovica pa je bila obsijana nekoliko slabše kot običajno. >o o Ph g z o a g -10 BILJE ■ nI .. . m V> H «n IF H......... LJUBLJANA lih^egr g -6 J ......................... 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -10 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 8 8 6 6 4 4 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 CLc > O Ph Q O £ O Q O I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1.1.1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka oktobra 2003 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.1.1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, October 2003 Na sliki 1.1.1. so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Oktober se je začel z nadpovprečno visoko temperaturo, a že 5. oktobra se je ohladilo nekoliko pod dolgoletno povprečje. Druga občutna ohladitev je bila sredi meseca, najpomembnejše hladno obdobje pa se je začelo z 22. oktobrom. Negativni temperaturni odklon je bil povsod po državi največji 25. oktobra. Najnižja oktobrska temperatura zraka je bila na Kredarici -15.8 °C 25. oktobra, tega dne je bila izmerjena najnižja temperatura tudi na letališču v Portorožu, bilo je -1.8 °C. V Slovenj Gradcu je bilo z -4.6 °C najhladneje 18. oktobra, drugod po državi pa je bilo najhladnejše jutro 26. oktobra, v Ljubljani so izmerili -2.9 °C, v Ratečah pa -10.4 °C. Najvišjo temperaturo v mesecu so izmerili med 1. in 4. oktobrom, v Mariboru je bilo 26.7 °C, v Ratečah 22.2 °C, ob obali 24.1 °C, v Ljubljani 21.9 °C, na Krasu, kjer so izmerili najvišjo temperaturo 11. oktobra, se je ogrelo na 21.5 °C. Na Kredarici je bila najvišja temperatura 10.6 °C. 3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Povprečna oktobrska temperatura zraka v Ljubljani je bila 8.8 °C, kar je 1.6 °C pod dolgoletnim povprečjem. Od sredine minulega stoletja je bil oktober najhladnejši leta 1974, povprečna temperatura je bila 6.5 °C, najtoplejša sta bila oktobra 2001 in 1966 s 14.0 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 5.4 °C, kar je 1.1 °C pod dolgoletnim povprečjem. Oktobrska jutra so bila najtoplejša leta 1966 z 10.8 °C, najhladnejša pa leta 1971 z 2.8 °C. Bolj kot hladna jutra so k nizki povprečni temperaturi prispevali hladni popoldnevi. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 12.9 °C, kar je 2.9 °C pod dolgoletnim povprečjem. Od sredine minulega stoletja dalje so bili oktobrski popoldnevi najtoplejši leta 2001 z 18.9 °C, najhladnejši pa leta 1974 z 10.4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta opazno prispeva k naraščajočemu trendu temperature. 20 O < 15 < A N H 10 A 1 A 0 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 10 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 Slika 1.1.2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu oktobru Figure 1.1.2. Mean daily maximum and minimum air temperature in October and the corresponding means of the period 19611990 Večji kot v nižinskem svetu je bil odklon od povprečja v visokogorju. Na Kredarici je bila povprečna oktobrska temperatura zraka -2.5 °C, kar je 3.3 °C pod dolgoletnim povprečjem. Od začetka meritev na tem visokogorskem observatoriju je bil najhladnejši oktober 1974 s povprečno mesečno temperaturo -6.8 °C, najtoplejši oktober pa je bil leta 2001 s 4.7 °C, le malo je zaostajal oktober 1995 s 4.6 °C. Na sliki 1.1.2. desno sta povprečna oktobrska najnižja dnevna in povprečna oktobrska najvišja dnevna temperatura zraka na Kredarici. LJUBLJANA BEŽIGRAD l .....1____ 1956 1961 1996 2001 Slika 1.1.3. Število toplih dni v oktobru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.3. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C in October and the corresponding means of the period 1961-1990 Slika 1.1.4. Število hladnih dni v oktobru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.4. Number of days with minimum daily temperature less or equal 0°C in October and the corresponding means of the period 1961-1990 5 10 4 1951 1971 1976 1981 1991 1951 1971 1981 1991 1996 V Ljubljani so topli dnevi oktobra velika redkost (slika 1.1.3.), od sredine minulega stoletja je bilo le deset oktobrov, ko je temperatura dosegla vsaj 25 °C. Dvakrat so oktobra v Ljubljani zabeležili po dva topla dneva. Letos so v Mariboru zabeležili dva topla dneva, v Murski Soboti in na Bizeljskem po en topel dan. Nekoliko bolj pogosti kot topli so oktobra hladni dnevi, to so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ali vsaj do ledišča. Po petih letih brez hladnih oktobrskih dni so bili letos v Ljubljani štirje hladni dnevi. Izvedeni mesečni podatki o temperaturi zraka, padavinah, sončnem obsevanju in zanimivejših meteoroloških pojavih so zbrani v preglednici 1.1.1.; podatki desetdnevnih obdobij, zanimivi predvsem za kmetovalce, so v preglednicah 1.1.2. in 1.1.3. ter 1.1.4. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo o iS H iS W w H O 11 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN -10 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN < P H < S H O P H W W H 11 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -10 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN O P H W W H -10 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN O P H W W H -10 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 O P H W W H -10 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN O H W W H -10 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN Slika 1.1.5. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena) oktober 2003 Figure 1.1.5. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), October 2003 Letošnji oktober je bil povsod po državi hladnejši od povprečja obdobja 1961-1990. Na sliki 1.1.6. je prikazan odklon povprečne oktobrske temperature od dolgoletnega povprečja. Najbolj so od povprečja odstopale razmere v visokogorju, kjer je bil odklon statistično pomemben, v pretežnem delu države pa je bil oktober za 1 do 2 °C hladnejši kot v dolgoletnem povprečju. 20 15 DAN DAN 5 Agencija Republike Slovenije za okolje — -4.0 °C Slika 1.1.6. Odklon povprečne temperature zraka oktobra 2003 od povprečja 1961-1990 Figure 1.1.6. Mean air temperature anomaly, October 2003 ^ 75 % Slika 1.1.8. Višina padavin oktobra 2003 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.8. Precipitation amount in October 2003 compared with 1961-1990 normals Urad za meteorologijo Slika 1.1.7. Prikaz porazdelitve padavin oktobra 2003 Figure 1.1.7. Precipitation amount, October 2003 Slika 1.1.9. Trajanje sončnega obsevanja oktobra 2003 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.9. Bright sunshine duration in October 2003 compared with 1961-1990 normals 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.7. je prikazana oktobrska višina padavin, padavine so bile porazdeljene neenakomerno. Največ padavin je padlo v Julijskih Alpah, namerili so do 400 mm. Najmanj padavin je bilo na Goričkem, kjer padavine niso dosegle 100 mm. Na sliki 1.1.8. je shematsko prikazan odklon oktobrskih padavin od dolgoletnega povprečja. Z redkimi izjemami so padavine oktobra presegle dolgoletno povprečje. Padavinskih dni, če upoštevamo le dneve z vsaj 1 mm padavin, je bilo od 9 do 13. Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Letališče Portorož Slap pri Vipavi Bilje pri Novi Gorici Rateče-Planica Kredarica Lesce 1 i ^^^^^^^ 1 ZD 1 1 1 -^^-1 ™ ' 1 1 50 100 | povprečje 1961-90 150 200 250 300 | | oktober 2003 Slika 1.1.10. Mesečne višine padavin v mm oktobra 2003 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.10. Monthly precipitation amount in October 2003 and the 1961-1990 normals 30 25 g 20 Q S 15 > w H ™ 10 5 0 LJUBLJANA BEŽIGRAD Slika 1.1.11. Število padavinskih dni v oktobru. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 1.1.11. Number of days in October with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.12. Višina padavin v oktobru in povprečje obdobja 1961- 1990 Figure 1.1.12. Precipitation in October and the mean value of the period 1961-1990 £ > < Q < < g > 600 500 400 -- 300 LJUBLJANA BEŽIGRAD 200 100 --■ 0 Ji 1951 in i m onimi in iti \m\\ iffnn 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 V Ljubljani je oktobra padlo 178 mm, kar je 55 % več od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bil v Ljubljani najbolj sušen oktober 1965, ko sta padla le 2 mm, zelo sušni so bili tudi oktobri 1968, 1969 in 1995 z manj kot 20 mm. Izjemno veliko padavin je bilo oktobra 1992, ko so namerili kar 505 mm, kar je več kot tretjina povprečnih letnih padavin v Ljubljani. 0 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo § 30 KREDARICA I ll« > 9 W pq O PJl 6 g >o § 3 M 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN JI 40 w S 30 Š Q w vi m o o N >o § LJUBLJANA lL:J U .....u > w pq O O Z >o z o a 40 =5 NOVO MESTO ill. 8 ^ w 6 « 6 o o z 4 > w 6 8 O 4 >g Z O II 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN i40 w S 30 > < 9 20 4 MARIBOR u. .1. > w VI m o o £ >o § 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN MURSKA SOBOTA U, jl 8 > w 6 8 o 4 >g N O 2 M 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN PORTOROŽ U S pq O O 4 >g N O 2 M 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN Slika 1.1.13. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) oktobra 2003 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 1.1.13. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, October 2003 Na sliki 1.1.13. so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 75 15 60 12 50 10 60 12 8 45 6 4 15 2 0 0 0 0 60 12 50 10 30 20 - 10 - 0 0 60 12 60 2 50 10 50 0 40 8 6 4 10 - 2 0 0 60 12 12 50 10 10 40 - 8 6 30 - 20 - 10 - 0 0 0 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.9. je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem.V južni polovici države in na Koroškem ter okolici Maribora je bilo sončnega vremena nekaj manj od dolgoletnega povprečja, drugod je bilo dolgoletno povprečje preseženo. Odstopanja so bila povsod v mejah običajne spremenljivosti. m s o j > w H 250 200 150 - 100 50 Slika 1.1.14. Število ur sončnega obsevanja v oktobru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.14. Bright sunshine duration in hours in October and the mean value of the period 19611990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 0 V Ljubljani je bilo oktobra 117 ur sončnega vremena, kar je 1 % več od dolgoletnega povprečja (slika 1.1.14.). Doslej najbolj sončen je bil oktober 1971 z 204 urami sončnega vremena, med zelo sončne lahko prištejemo tudi oktobre 1965 (158 ur), 1969 (154 ur), 1970 (157 ur), 1983 (162 ur), 1985 (154 ur), 1989 (162 ur) in 1995 (154 ur). Najbolj siv je bil oktober 1964 z 61 urami neposrednega sončnega obsevanja. £ o o j > w H 1 - 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 25 20 Q 15 - O J > w 10 5 - LJUBLJANA L 0 fffffffjfff^^ 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.15. Število jasnih dni v oktobru in povprečje obdobja Slika 1.1.16. Število oblačnih dni v oktobru in povprečje 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 1.1.15. Number of clear days in October and the mean Figure 1.1.16. Number of cloudy days in October and the value of the period 1961-1990 mean value of the period 1961-1990 5 4 3 2 0 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. V Ljubljani sta bila dva jasna dneva, kar ustreza dolgoletnemu povprečju (slika 1.1.15.). Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani 17 oktobrov brez jasnega dneva. Oktobra jasni dnevi niso pogosti, saj ob sicer lepem vremenu pogosto nastane megla. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani 17 oktobrov brez jasnih dni. Šest jasnih dni je bilo oktobra leta 1971. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine, oktobra so bistveno bolj pogosti od jasnih dni. V Ljubljani je bilo 13 oblačnih dni (slika 1.1.16.), kar je dan več od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bilo 20 oblačnih dni leta 1987, leta 1971 pa so zabeležili le dva oblačna dneva. V povprečju so v Ljubljani oblaki oktobra prekrivali 7 desetin neba. Podobno je bilo tudi v Beli krajini, Slovenj Gradcu in Kočevju. Od sredine minulega stoletja je bil v Ljubljani najbolj siv oktober 1964 s povprečno oblačnostjo 8.3 desetin, največ jasnega neba pa je bilo oktobra 1971 s povprečno oblačnostjo 3.7 desetin. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.1. Mesečni meteorološki parametri - oktober 2003 Table 1.1.1. Monthly meteorological data - October 2003 Postaja Temperatura Sonce Obla č nost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 6.5 -2.3 12.0 2.6 22.0 2 -6.5 26 11 0 387 145 5.9 12 5 149 111 10 3 0 3 18 24 7.6 Kredarica 2514 -2.5 -3.3 0.3 -5.6 10.6 2 -15.8 25 26 0 719 156 107 5.6 11 5 261 139 12 3 20 25 55 31 745.3 4.0 Rateče-Planica 864 4.5 -2.1 10.3 -0.1 22.2 2 -10.4 26 13 0 462 146 103 5.3 11 6 187 138 9 2 3 9 30 24 914.0 7.2 Bilje pri N. Gorici 55 11.0 -1.3 15.8 7.3 23.3 4 -4.8 26 3 0 238 140 90 5.8 12 6 161 113 11 4 0 0 0 1007.0 10.2 Slap pri Vipavi 137 10.7 -2.1 15.3 7.2 23.0 1 -4.5 26 2 0 235 6.4 14 6 178 127 12 2 0 0 0 8.6 Letališče Portorož 2 12.3 -1.4 17.2 8.3 24.1 4 -1.8 25 3 0 0 146 86 5.7 9 4 99 103 9 7 0 0 0 1013.2 11.7 Godnje 295 9.9 -1.3 14.7 6.6 21.5 11 -3.0 26 2 0 270 4.6 8 9 179 133 13 0 1 0 0 8.7 Postojna 533 7.7 -1.7 12.0 4.1 20.2 4 -9.6 26 6 0 357 118 81 6.9 15 2 156 105 11 1 3 3 10 25 9.6 Kočevje 468 7.0 -2.1 12.2 2.8 21.8 3 -5.6 26 9 0 381 7.1 14 2 185 134 10 1 8 2 7 25 8.4 Ljubljana 299 8.8 -1.6 12.9 5.4 21.9 3 -2.9 26 4 0 309 117 101 7.0 13 2 178 155 10 5 8 2 4 24 979.6 9.0 Bizeljsko 170 8.7 -1.5 14.2 4.9 25.4 3 -4.0 26 4 1 298 7.0 15 1 129 145 9 4 7 0 0 9.1 Novo mesto 220 8.4 -1.5 13.6 4.7 24.1 3 -4.8 26 7 0 314 118 91 6.9 14 1 171 174 9 4 10 1 2 24 986.3 9.6 Črnomelj 196 8.7 -1.5 14.2 4.3 24.8 4 -7.0 26 6 0 305 7.0 13 1 160 144 11 2 5 0 0 9.3 Celje 240 8.3 -1.2 13.9 3.6 23.5 2 -5.1 26 9 0 328 129 107 6.8 15 2 126 132 9 5 6 1 3 24 986.3 9.1 Maribor 275 8.6 -1.5 13.9 4.9 26.7 2 -4.3 26 4 2 318 138 99 6.5 9 2 108 123 10 3 1 1 2 24 981.2 9.4 Slovenj Gradec 452 6.8 -1.7 12.2 2.2 23.3 2 -4.6 18 11 0 389 132 94 7.1 12 1 118 117 9 3 7 1 1 24 8.5 Murska Sobota 184 8.0 -1.3 13.7 3.8 25.2 2 -4.2 26 6 1 326 150 111 6.4 9 2 87 140 10 3 9 2 5 24 992.6 9.0 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo > 25 °C SD - število dni s padavinami > 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi <12 °C). n TD = ^ (20 °C - TSi) če je TSt < 12 °C i=1 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.2. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - oktober 2003 Table 1.1.2. Decade average, maximum and minimum air temperature - October 2003 Postaja I. d e k a d a I I. d e k a d a III. d e k a d a T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 16.7 21.5 24.1 12.5 8.7 11.3 7.4 11.9 17.1 22.5 7.7 1.4 5.6 -1.7 8.7 13.4 18.3 5.0 -1.8 3.8 -4.1 Bilje 14.7 20.3 23.3 10.4 5.3 9.1 3.3 11.9 16.3 21.2 8.4 1.4 5.7 -2.0 6.9 11.3 15.9 3.4 -4.8 2.3 -5.4 Slap pri Vipavi 14.2 19.8 23.0 10.1 6.0 8.1 3.0 11.5 15.9 21.0 8.7 5.5 5.6 2.0 6.9 10.6 16.0 3.2 -4.5 1.0 -7.0 Postojna 12.2 17.5 20.2 7.9 2.8 6.5 0.8 7.9 12.0 17.0 4.8 0.0 2.8 -2.2 3.3 7.0 13.6 0.2 -9.6 -1.0 -11.2 Kočevje 11.6 18.5 21.8 6.5 2.4 5.1 0.2 6.5 11.4 18.2 2.2 -3.6 0.1 -6.2 3.3 7.2 15.7 -0.1 -5.6 -0.7 -6.5 Rateče 8.9 15.8 22.2 3.7 -1.0 0.5 -5.2 4.5 10.9 17.8 -0.4 -6.2 -3.4 -11.4 0.4 4.6 12.0 -3.1 -10.4 -5.1 -15.4 Lesce 11.4 17.6 22.0 6.8 3.0 6.7 2.5 6.2 12.4 19.0 1.6 -4.0 0.6 -5.5 2.4 6.7 13.0 -0.3 -6.5 -0.3 -8.3 Slovenj Gradec 11.7 17.9 23.3 6.3 2.4 4.8 -0.1 6.1 12.1 19.4 1.1 -4.6 -0.8 -7.8 3.0 7.2 15.9 -0.4 -4.4 -2.2 -7.7 Brnik 11.8 17.4 21.5 7.3 3.1 7.0 12.7 19.3 2.3 -4.0 3.4 7.1 13.1 0.7 -3.5 Ljubljana 13.6 18.8 21.9 9.5 5.1 7.3 2.4 8.8 13.0 20.5 5.3 -1.1 2.3 -4.5 4.2 7.5 14.4 2.0 -2.9 0.9 -4.6 Sevno 12.5 17.9 21.4 9.0 4.5 7.4 3.1 7.3 11.4 19.1 4.4 -0.5 2.4 -3.1 3.1 7.0 14.2 0.3 -3.8 -0.9 -7.6 Novo mesto 13.1 19.7 24.1 8.6 4.3 6.8 1.7 8.1 12.9 20.9 4.3 -2.0 2.1 -5.9 4.5 8.8 19.7 1.4 -4.8 0.5 -7.8 Črnomelj 13.9 21.0 24.8 8.3 3.0 7.8 3.0 8.2 12.9 19.3 3.8 -3.0 3.5 -3.5 4.4 9.1 19.4 1.2 -7.0 1.3 -7.5 Bizeljsko 13.3 20.2 25.4 8.8 4.0 7.7 2.6 8.7 14.1 21.0 4.5 -1.2 3.5 -2.6 4.7 9.0 18.4 1.6 -4.0 0.8 -5.0 Celje 13.5 19.1 23.5 8.4 3.5 7.8 13.6 21.3 2.4 -3.6 0.5 -6.2 4.2 9.4 16.6 0.4 -5.1 -0.7 -8.0 Starše 13.6 19.0 24.7 8.8 5.7 7.5 3.0 8.2 12.6 21.3 4.1 1.0 2.2 -1.5 4.5 8.6 16.3 1.2 -4.8 0.0 -7.6 Maribor 13.5 19.7 26.7 9.1 5.2 8.3 13.1 21.0 5.0 1.0 4.5 9.3 19.2 1.1 -4.3 Jeruzalem 13.8 18.4 24.0 9.9 6.0 9.1 5.5 7.9 11.7 20.5 4.4 1.0 4.0 1.0 4.2 8.0 17.5 0.8 -3.0 0.4 -6.5 Murska Sobota 12.9 19.3 25.2 8.0 3.2 7.1 2.2 7.6 13.1 21.2 3.2 0.1 1.2 -2.8 4.1 9.1 18.5 0.5 -4.2 -0.9 -6.2 Veliki Dolenci 12.7 18.0 24.0 8.2 4.2 6.4 2.0 7.3 11.7 19.6 3.7 -2.0 1.3 -2.4 3.5 7.6 17.6 0.6 -5.0 -1.1 -7.5 LEGENDA: LEGEND: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.3. Višina padavin in število padavinskih dni - oktober 2003 Table 1.1.3. Precipitation amount and number of rainy days - October 2003 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III. M I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. od 1.1.2003 Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 15.6 3 1.9 1 81.0 7 98.5 11 572 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 41.8 6 1.2 1 118.1 5 161.1 12 623 0 0 0 0 0 0 0 0 Slap pri Vipavi 69.7 7 1.4 1 107.2 6 178.3 14 746 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 49.6 5 2.0 1 104.1 7 155.7 13 756 0 0 0 0 10 3 10 3 Kočevje 91.8 4 0.1 1 93.4 10 185.3 15 991 0 0 0 0 7 2 7 2 Rateče 108.4 5 0.1 1 78.1 7 186.6 13 1322 0 0 0 0 30 7 30 7 Lesce 58.2 5 0.0 0 90.8 7 149.0 12 824 0 0 0 0 18 3 18 3 Slovenj Gradec 74.6 4 0.1 1 43.6 6 118.3 11 793 0 0 0 0 1 1 1 1 Brnik 109.9 5 0.0 0 73.2 6 183.1 11 741 0 0 0 0 5 2 5 2 Ljubljana 63.3 4 0.0 0 115.0 6 178.3 10 853 0 0 0 0 4 2 4 2 Sevno 75.6 4 0.0 0 64.3 6 139.9 10 703 0 0 0 0 17 4 17 4 Novo mesto 89.7 4 0.0 0 81.2 6 170.9 10 742 0 0 0 0 2 1 2 1 Črnomelj 76.3 4 0.6 1 82.9 10 159.8 15 750 0 0 0 0 0 0 0 0 Bizeljsko 69.8 3 0.0 0 59.3 6 129.1 9 492 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 61.6 4 0.0 0 64.7 6 126.3 10 557 0 0 0 0 3 1 3 1 Starše 82.5 4 0.0 0 54.8 6 137.3 10 663 0 0 0 0 3 1 3 1 Maribor 61.8 4 0.0 0 45.8 6 107.6 10 643 0 0 0 0 2 1 2 1 Jeruzalem 58.9 5 0.2 1 59.9 6 119.0 12 565 0 0 0 0 12 3 12 3 Murska Sobota 42.6 5 0.0 0 44.3 6 86.9 11 461 0 0 0 0 5 1 5 1 Veliki Dolenci 66.9 5 0.0 0 27.3 6 94.2 11 440 0 0 0 0 8 1 8 1 LEGENDA: I., II., III., M - dekade in mesec RR - višina padavin (mm) p.d. - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm od 1.1.2003 - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0.1 mm or more od 1.1.2003 - total precipitation from the beginning of this year (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. oktobra 2003 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Maribor Urad za meteorologijo Kredarica Novo mesto Portorož-letališče Bilje Slika 1.1.17. Vetrovne rože, oktober 2003 Figure 1.1.17. Wind roses, October 2003 M 42 % N 1.6 m/s M 4-2 % N 4.6 m/s 7 0 % N 0 9 m/s 8.9 % NNW 1.9 m/s 5.3 % NNE 1.3 %/s 4 8 % NNW 18 %/s MME 10 4 % NNE 0.9 m/s 9.0 % NNW 6.7 %/s 2.6 % NNE 4.3 m/s NW 1.4 m/s 4.6 % NE 1.4 m/s ...A. 5 3 % NW 1 4 m/s ME 156 % NE 1 2 m/s ..,., 28 8 % NW 7.0 m/s ME 2.1 % NE 3.2 m/s EUE 3.5 % ENE 1.0 m/s 2.9 % WNW 1 9 m/s CMC 10 0 % ENE 1.4 m/s WNW 6.6 m/s 1.6 % ENE 3.3 m/s 3.6 % W 1.5 m/s 3.7 % E 1.0 m/s 2.6 % W 17 m/s 10.0 % E 17 m/s 4.4 % W 8.5 m/s 3.6 % E 3.1 m/s 1.6 % WSW 1.1 m/s ccc 35 % ESE 1.1 m/s WSW 10 %/s CCC 49 % ESE 1.3 m/s 0.7 % WSW 4.7 m/s ESE 82 % ESE 4.4 m/s 1.9 % SW 2.1 m/s SE 49 % SE 1.4 m/s 6.8 % SW 2 1 m/s SE 43 % SE 1.2 m/s 0.2 % SW 1.2 m/s 11.2 % SE 5.4 m/s 3.3 % SSW 2.1 m/s ccc 102 % SSE 1.9 m/s SSW 13 %/s 2.5 % SSE 1.2 m/s 0.4 % SSW 1.1 m/s ccc 16 % SSE 3.7 m/s 9.9 % S 2.4 m/s S 11 % °.3 % S 2.4 m/s 2.1 % N 0.9 m/s 1.9 % 3.3 % NNW 19 m/s NNE 1.0 %/s ri % N 2.2 m/s 1.7 % NNW 24 %/s 1.0 % NNE 2.° m/s n 0 4 m/s 0 9 % nne 0 8 m/s nnw 0 6 m/s 2.8 % NW 1.1 %/s MC 81 % Nt 1.4 m/s 3.4 % NW 2.4 m/s nw 0 9 %/s NE ne 5.1 % WNW 1.1 m/s WNW 2.1 m/s 6.2 % ENE 3.6 m/s 8.6 % ENE 2.0 m/s wnw 1 2 m/s 9.3 % W 1.0 m/s 6.6 % E 1.6 m/s .A, 2 5 % W 0.9 m/s 32 2 % e 2 6 m/s 2.1 % W 1.9 m/s 5.2 % E 2.8 m/s 9.7 % WSW 1.1 m/s 3.9 % wsw 1 9 %/s FSE 227 % ESE 2.8 m/s WSW 2.3 m/s 11.2 % SW 1.4 m/s 2.5 % SE 0.8 m/s 4.2 % SW 2.0 m/s 3 6 % SE 1.9 m/s 6.6 % SW 3.8 m/s 25.9 % SE 2.7 m/s 8.6 % SSW 1.5 m/s 2.8 % SSE 0.9 m/s 2.9 % ssw 16 m/s SSE 1.8 m/s 8.6 % S 1.2 m/s 3.1 % SSW 3.0 m/s ccc 57 % SSE 3.4 m/s s 2 2 m/s 3.7 % S 2.8 m/s 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Za šest krajev so vetrovne rože, to je pogostost vetra po smereh, prikazane na sliki 1.1.17.; narejene so na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, izmerjenih na avtomatskih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; močno je prevladoval jugovzhodni veter, ki mu je skupaj z vzhodjugovzhodnikom pripadlo 50.8 % vseh terminov, tretji najbolj zastopan veter je bil jugozahodnik s 6.6 %. Najmočnejši sunek vetra je 5. oktobra dosegel 22.6 m/s. V Biljah je bil najpogostejši veter po dolini navzdol, torej vzhodnik, skupaj s sosednjima smerema jim je pripadlo 63.5 % vseh terminov; najmočnejši sunek je 5. oktobra dosegel 18.5 m/s. V Ljubljani je bila porazdelitev vetra po smereh dokaj enakomerna, najpogostejši so bili severovzhodnik, severseverovzhodnik in vzhodseverovzhodnik ter vzhodnik, prvemu je pripadlo 15.6 %, drugemu 10.4 %, tretjemu in četrtemu po 10 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je bil 5. oktobra 17.1 m/s. Na Kredarici je veter 8. oktobra v sunku dosegel hitrost 41.8 m/s, prevladovala sta severozahodnik in zahodseverozahodnik s skupno 47.7 %. V Mariboru, kjer je z 21.7 % prevladoval severozahodnik, je sunek zadnji dan oktobra dosegel 22.8 m/s. Preglednica 1.1.4. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, oktober 2003 Table 1.1.4. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, October 2003 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 1.3 -2.1 -3.5 -1.5 46 6 254 102 95 92 71 86 Bilje 0.5 -0.7 -3.4 -1.4 76 3 271 113 80 116 67 87 Slap pri Vipavi -0.3 -1.6 -4.1 -2.2 127 3 259 127 Postojna 1.0 -1.9 -4.2 -1.8 84 4 233 105 84 102 56 83 Kočevje 0.5 -3.0 -3.6 -2.1 172 0 229 134 Rateče 0.2 -2.3 -4.0 -2.2 223 0 199 138 118 107 64 97 Lesce 1.1 -2.2 -3.5 -1.7 124 0 236 123 Slovenj Gradec 1.0 -2.7 -3.1 -1.7 212 0 133 117 128 96 57 95 Brnik 0.8 -2.2 -3.0 -1.5 246 0 195 156 Ljubljana 1.1 -1.9 -3.9 -1.6 145 0 335 155 119 125 56 101 Sevno 0.6 -3.2 -4.8 -2.6 205 0 200 137 Novo mesto 1.2 -2.1 -3.1 -1.5 238 0 255 173 126 72 73 91 Črnomelj 1.8 -2.2 -3.5 -1.5 189 2 228 144 Bizeljsko 1.0 -1.8 -3.3 -1.6 215 0 200 145 Celje 1.8 -2.0 -3.1 -1.3 183 0 203 132 132 118 63 107 Starše 1.6 -1.9 -3.1 -1.2 307 0 214 173 Maribor 1.3 -2.1 -3.4 -1.6 217 0 160 124 Jeruzalem 1.0 -3.2 -4.2 -2.3 229 1 248 158 Murska Sobota 1.3 -2.1 -2.9 -1.4 194 0 226 140 131 108 89 111 Veliki Dolenci 0.7 -2.8 -3.9 -2.1 321 0 144 158 LEGENDA: Temperatura zraka - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) Padavine - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) Sončne ure - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) I., II., III., M - dekade in mesec Povprečna temperatura je bila v prvi tretjini meseca z izjemo zgornje Vipavske doline nekoliko višja od dolgoletnega povprečja, odkloni niso bili pomembno veliki. Druga tretjina meseca je bila povsod po državi hladnejša od dolgoletnega povprečja, povprečna desetdnevna temperatura je bila večinoma za 1 do 3 °C nižja od dolgoletnega povprečja, občutno nižja od dolgoletnega povprečja pa je bila temperatura v zadnji tretjini meseca, ponekod je bilo celo za 4 °C hladneje kot običajno. V prvi tretjini meseca je bilo padavin manj od dolgoletnega povprečja le ob obali, na Goriškem in ponekod na Notranjskem, drugod je bilo dolgoletno povprečje preseženo. Druga tretjina meseca je bila praktično suha, obilno pa je bila namočena zadnja tretjina oktobra. V prvi tretjini meseca je bilo manj sončnega vremena kot običajno le ob obali, v Vipavski dolini in na Notranjskem; drugod je bilo sončnega vremena opazno več od povprečja. Druga tretjina meseca je bila slabše osončena na Dolenjskem, drugod so bile razmere blizu dolgoletnega povprečja. Povsod po državi je sončnega vremena primanjkovalo v zadnji tretjini meseca. Na sliki 1.1.18. je oktobrska največja debelina snežne odeje na Kredarici. Zadnji dan oktobra so na Kredarici namerili 55 cm snega, snežna odeja je tla prekrivala 25 dni v oktobru. Taka debelina snežne 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo odeje na Kredarici je v mejah običajne spremenljivosti. Doslej največ snega je bilo na tem visokogorskem observatoriju oktobra 1964, namerili so ga 198 cm, le cm manj ga je bilo leta 1974. KREDARICA »H Ju Slika 1.1.18. Največja višina snežne odeje v oktobru Figure 1.1.18. Maximum snow cover depth in October Oktobra je presenetil sneg tudi po nižinah. Najdebelejša je bila snežna odeja 24. oktobra, na Notranjskem in Kočevskem pa dan kasneje. V Murski Soboti je bila snežna odeja debela 5 cm, v Postojni 10 cm, v Mariboru 3 cm, v Ratečah pa 30 cm. V Ljubljani so ob jutranjem opazovalnem terminu snežno odejo zabeležili dva dni, največja debelina je bila 4 cm. Snežna odeja po nižinah je oktobra dokaj redek pojav, do letošnjega leta so od sredine minulega stoletja v Celju snežno odejo zabeležili le leta 1955 (3 cm), v Novem mestu so 2 cm snega namerili oktobra 1952 in 3 cm leta 1970; v Murski Soboti je sneg pobelil tla oktobra 1970, v Mariboru leta 1955, v Postojni leta 1952 in 1997. Z daljšim obdobjem razpolagamo v Ljubljani: največ snega je zapadlo oktobra 1905, namerili so kar 36 cm, tla je prekrival od 25. oktobra do 4. novembra; tisto zimo so bile to najbolj obilne snežne padavine v Ljubljani. Sneg v oktobru so beležili tudi v letih 1906, 1916, 1936, 1940, 1941, 1946, 1950 (takrat je snežna odeja dosegla 12 cm, obdržala pa se je 5 dni), leta 1955 in 1970. Na sliki 1.1.19. je število dni z nevihto ali grmenjem na Kredarici, v Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti; letošnjega oktobra je bilo neviht več kot običajno, vendar so v preteklosti že bili oktobri z več nevihtnimi dnevi. 250 200 150 100 50 0 1955 1965 Slika 1.1.19. Število dni z nevihto v oktobru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.19. Number of days with thunderstorm in October and the mean value of the period 1960-1990 Na Kredarici so zabeležili 20 dni, ko so jih ovijali oblaki. V začetku osemdesetih let minulega stoletja so skrajšali opazovalni čas na meteorološki postaji Ljubljana, to prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, spremembami v izrabi zemljišča in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. Letos so v Ljubljani zabeležili le 8 dni z meglo, kar je le dobra polovica dolgoletnega povprečja, h kateremu so najbolj prispevale pogoste megle v šestdesetih letih. 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.1.20. Število dni z meglo v 35 -- 30 -- oktobru in povprečje obdobja 1961- 25 -- 1990 S Figure 1.1.20. Number of foggy days Q O 20 - in October and the mean value of the > 15 "f period 1961-1990 H >w 10 -5 " 0 -4 951 1956 1961 1966 1971 1981 .991 2001 Na sliki 1.1.21. levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. 5. oktobra je zračni pritisk padel na 965 mb, še nižji pa je bil predzadnji dan meseca z 962.1 mb. Najvišji zračni pritisk je bil 15. oktobra z 992.9 mb, le za spoznanje nižje so bile vrednosti naslednja dva dni. Na sliki 1.1.21. desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Najbolj vlažen zrak, kar 17.1 mb je bil delni pritisk vodne pare, je prinašal topel jugozahodni veter 3. oktobra, ob vsakem izmed treh izrazitih prodorov hladnega zraka nad Slovenijo se je vsebnost vodne pare v zraku močno zmanjšala, najnižji delni pritisk vodne pare je bil 25. oktobra s 4.9 mb. Slika 1.1.21. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare oktobra 2003 Figure 1.1.21. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in October 2003 SUMMARY In October mean air temperature was bellow the 1961-1990 normals, the anomaly was mostly between -1 and -2 °C. In northwest part of the country anomaly was statistically significant, in Julian Alps mean temperature was 3.3 °C lower than the average of the reference period. Most of the country got more precipitation than on the average in the reference period. The second third of October was dry, it rained in the first and the last third of the month. On Karst a case of severe thunderstorm with big hail grains was observed. Another quite unusual phenomena was snow cover on October 24th and 25th. In October no snow cover in Ljubljana was observed since 1970. There was less sunny weather than on the average in the reference period in south half of the country and in Koroška and part of Štajerska, the normals were exceeded elsewhere. Abbreviations in the Table 1.1.1. : NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount ofprecipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days VE - number of days with wind >6Bf OBS - bright sunshine duration in hours P - average pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration PP - average vapor pressure (hPa) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.2. Razvoj vremena v oktobru 2003 1.2. Weather development in October 2003 Janez Markošek 1. oktober Čez dan pooblačitve in zvečer v južni in zahodni Sloveniji prehodno rahel dež Nad zahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak (slike 1.2.1.-1.2.3.). Zjutraj je bilo pretežno jasno, po nekaterih nižinah je bila megla. Čez dan se je pooblačilo in zvečer je v južni in zahodni Sloveniji prehodno rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 22 °C. 2. oktober V jugozahodni Sloveniji oblačno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, jugozahodnih, toplo Nad zahodno in severno Evropo je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je z zahodnimi do jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in občasno bolj vlažen zrak. V jugozahodni Sloveniji je bilo oblačno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Pihal je jugozahodni veter. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 25 °C. 3.- 8. oktober Spremenljivo do pretežno oblačno s pogostimi padavinami, deloma plohami in nevihtami Nad severno in srednjo Evropo je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Frontalni valovi so se drug za drugim pomikali prek Slovenije. Pogosto so v severnem Sredozemlju nastajala tudi sekundarna območja nizkega zračnega pritiska (slike 1.2.1.-1.2.3.). V višinah je prevladoval jugozahodni veter, po prehodu hladne fronte pa je do prihoda nove višinske doline za krajši čas zapihal severozahodnik. Prvi dan je bilo ob jugozahodnem vetru v severovzhodni Sloveniji še delno jasno, v zahodni in ponekod v osrednji Sloveniji pa je občasno že deževalo. 4. oktobra je bilo na Primorskem suho vreme, drugod je pogosto deževalo, vmes so bile tudi nevihte. Dež se je zavlekel tudi v noč na 5. oktober, ta dan dopoldne je sledila krajša prekinitev, sredi dneva in popoldne pa je spet deževalo. Na Krasu, v občini Komen je 20 minut padala toča, debela kot kurje jajce. Pihal je jugozahodnik, ob morju močan jugo. Tudi v noči na 6. oktober je deževalo, čez dan pa je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne so bile krajevne plohe in posamezne nevihte. 7. oktobra je spet prevladoval oblačno vreme, na Primorskem je bilo suho, drugod je občasno rahlo deževalo. Deževalo je tudi še v noči na 8. oktober in ta dan zjutraj, vmes so bile tudi krajevne nevihte. Čez dan se je delno razjasnilo, zapihal je severni do severozahodni veter. V celotnem obdobju je padlo od 15 mm padavin na obali, do okoli 170 mm v gorskem svetu zahodne Slovenije. Prve tri dni je bilo še razmeroma toplo, 3. in 4. oktobra se je ponekod ogrelo še do 25 °C, nato se je ohladilo. Zadnja dva dni obdobja so bile najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 19 °C. 9.- 10. oktober Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, vetrovno Iznad zahodne Evrope se je proti Alpam in Balkanu širilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo z občasno zmerno oblačnostjo. Prvi dan je pihal okrepljen severozahodnik, drugi dan je ponekod zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 23 °C. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 11.- 14. oktober Zmerno do pretežno oblačno, hladneje Nad južno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki se je 13. oktobra s svojim središčem pomaknilo nad Severno morje in Skandinavijo. V višinah je z močnimi severozahodnimi vetrovi pritekal razmeroma vlažen zrak. Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno vreme. Zadnji dan obdobja je na Primorskem zapihala burja. Iz dneva v dan je bilo hladneje. Prvi dan so bile najvišje dnevne temperature od 18 do 23 °C, zadnji dan pa le od 9 do 13, na Primorskem okoli 18 °C. 15.- 19. oktober Delno jasno z zmerno oblačnostjo, burja, hladno Sprva je bilo nad večjim delom Evrope območje visokega zračnega pritiska, ki pa je postopoma slabelo in zadnji dan obdobja je bilo nad jugozahodno Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem obsežno območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je prevladoval razmeroma šibak veter, sprva severnih nato zahodnih smeri (slike 1.2.1.-1.2.3.). V nižjih plasteh ozračja je s severovzhodnimi do jugovzhodnimi vetrovi pritekal razmeroma hladen zrak. Vreme je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod tudi pretežno oblačno. Na Primorskem je večji del obdobja pihala burja, izjema je zadnji dan, tudi v notranjosti je prve tri dni pihal severovzhodni veter. Razmeroma hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 12, na Primorskem okoli 14 °C. 20.- 24. oktober Oblačno s pogostimi padavinami, tudi nevihte, najprej dež, nato sneg Nad zahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, ki se je 20. in v noči na 21. oktober z vremensko fronto pomikalo prek naših krajev proti severovzhodu. Kmalu je nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem nastalo še eno ciklonsko območje, ki je prav tako vplivalo na vreme pri nas. V višinah je prevladoval močan jugozahodni veter (slike 1.2.1.-1.2.3.), s katerim je pritekal precej vlažen zrak. V nižjih plasteh ozračja pa je v drugi polovici obdobja pihal vzhodnik, pritekal je postopno hladnejši zrak. Prvi dan so se padavine razširile nad vso Slovenijo, vmes so bile tudi nevihte. V severovzhodni Sloveniji je pihal jugozahodnik, ob morju jugo. 21. oktobra je bilo v severovzhodnih krajih dopoldne delno jasno, pihal je jugozahodnik, drugod je prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami, deloma nevihtami. Oblačno vreme je prevladovalo tudi naslednji dan, občasno je rahlo deževalo, pa Primorskem je pihala šibja burja. Obilnejše padavine so od zahoda Slovenijo zajele spet 23. oktobra, hladilo se je, meja sneženja se je spuščala in v noči na 24. oktober je snežilo tudi po nižinah večjega dela notranjosti države. Zadnji dan obdobja je občasno rahlo snežilo, le v jugovzhodni Sloveniji sta se menjavala dež in sneg. Na Primorskem je deževalo, vmes so bile nevihte. Največ snega je padlo v Gornjesavski dolini, v Ratečah kar 30 cm. Zaradi težkega južnega snega je bilo marsikje podrtega veliko drevja. V celotnem obdobju je v severovzhodni Sloveniji padlo okoli 30 mm padavin, v gorskem svetu zahodne Slovenije pa do 160 mm padavin. Povprečne dnevne temperature zraka so bile do 7 °C nižje od dolgoletnih povprečnih vrednosti. 25.- 26. oktober Delno jasno, zjutraj ponekod megla, mrzla jutra Iznad zahodne Evrope se je nad Alpe razširilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je z močnimi zahodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak. Prvi dan je bilo na Primorskem jasno, sprva je pihala šibka burja. Drugod je bilo zmerno do pretežno oblačno in po nekaterih nižinah megleno, čez dan se je postopno jasnilo. Drugi dan je bilo pretežno jasno, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Jutra so bila mrzla, povsod je bila slana. Najhladneje je bilo v alpskih dolinah s snežno odejo, temperatura se je spustila do -10 °C. Tudi na obali se je temperatura spustila 2 °C pod ledišče. 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 27. oktober Pooblačitve, zjutraj ponekod v južni in zahodni Sloveniji padavine, nato razjasnitve Nad zahodnim Sredozemljem je že dan prej nastalo plitvo območje nizkega zračnega pritiska, ki se je v noči na 27. oktober in ta dan zjutraj južno od nas v bližini naših krajev pomikalo proti vzhodu (slike 1.2.1.-1.2.3.). V noči na 27. oktober se je pooblačilo, zjutraj so bile ponekod v južni in zahodni Sloveniji kratkotrajne padavine. Čez dan se je razjasnilo, na Primorskem je zapihala burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 9, na Primorskem okoli 12 °C. 28. oktober Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno, šibka burja Nad srednjo in vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bil nad srednjo Evropo ozek greben s toplim zrakom, v nižjih plasteh pa je od severovzhoda pritekal razmeroma hladen zrak. Vreme je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, ponekod pa tudi pretežno jasno. Na Primorskem je pihala šibka burja. Zjutraj je bila temperatura povsod pod lediščem, najvišje dnevne temperature pa so bile od 4 do 9, na Primorskem okoli 13 °C. 29.- 31. oktober Pretežno oblačno z občasnimi padavinami, več na zahodu države, zadnji dan vetrovno Nad večjim delom Evrope je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je nad naše kraje z jugozahodnimi vetrovi pritekal malo toplejši in vlažen zrak (slike 1.2.1.-1.2.3.). V noči na 29. oktober se je pooblačilo, dopoldne je bilo v severovzhodnih krajih še delno jasno. Zahodno Slovenijo pa so dopoldne že zajele padavine, ki so se do večera razširile nad vso Slovenijo. Drugi dan je bilo povsod oblačno in deževno. 31. oktobra je bilo zjutraj povsod suho vreme. Čez dan je v zahodnih in osrednjih krajih spet pričelo deževati, na severovzhodu pa je bilo suho vreme. Ob morju je pihal jugo, zvečer pa ponekod v severovzhodni Sloveniji močan jugozahodnik. Najtopleje je bilo zadnji dan ob morju, kjer se je ogrelo do 17 °C. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo < n\ Slika 1.2.1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 1.10.2003 ob Slika 1.2.2. Satelitska slika 1. 10. 2003 ob 16. uri 14. uri Figure 1.2.2. Satellite image on October, 1st 2003 at 14 GMT Figure 1.2.1. Mean sea level pressure on October, 1st 2003 at 12 GMT Slika 1.2.3. Topografija 500 mb ploskve 1. 10. 2003 ob 14. uri Figure 1.2.3. 500 mb topography on October, 1st 2003 at 12 GMT Slika 1.2.4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 5.10.2003 ob Slika 1.2.5. Satelitska slika 5. 10. 2003 ob 16. uri Slika 1.2.6. Topografija 500 mb ploskve 5. 10. 2003 ob 14. uri 14. uri Figure 1.2.10. Mean sea level pressure on October, 23rd 2003 at 12 GMT Figure 1.2.5. Satellite image on October, 5th 2003 at 14 GMT Figure 1.2.6. 500 mb topography on October, 5th 2003 at 12 GMT 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1.2.7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 18.10.2003 ob 14. uri Figure 1.2.7. Mean sea level pressure on October, 18th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.8. Satelitska slika 18. 10. 2003 ob 16. uri Figure 1.2.8. Satellite image on October, 18th 2003 at 14 GMT Urad za meteorologijo Slika 1.2.9. Topografija 500 mb ploskve 18.10. 2003 ob 14. uri Figure 1.2.9. 500 mb topography on October, 18th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 23.10.2003 ob Slika 1.2.11. Satelitska slika 23. 10. 2003 ob 16. uri Slika 1.2.12. Topografija 500 mb ploskve 23. 10. 2003 ob 14. uri 14. uri Figure 1.2.10. Mean sea level pressure on October, 23rd 2003 at 12 GMT Figure 1.2.11. Satellite image on October, 23rd 2003 at 14 GMT Figure 1.2.12. 500 mb topography on October, 23rd 2003 at 12 GMT 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1.2.13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 27.10.2003 ob 13. uri Figure 1.2.13. Mean sea level pressure on October, 27th 2003 at 12 GMT 13. uri Figure 1.2.16. Mean sea level pressure on October, 31st 2003 at 12 GMT Slika 1.2.17. Satelitska slika 31.10. 2003 ob 15. uri Figure 1.2.17. Satellite image on October, 31st 2003 at 14 GMT Urad za meteorologijo Slika 1.2.15. Topografija 500 mb ploskve 27.10. 2003 ob 13. uri Figure 1.2.15. 500 mb topography on October, 27th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.18. Topografija 500 mb ploskve 31.10. 2003 ob 13. uri Figure 1.2.18. 500 mb topography on October, 31st 2003 at 12 GMT 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 2. AGROMETEOROLOGIJA 2. AGROMETEOROLOGY Ciril Zrnec, Iztok Matajc Značilno za letošnji oktober je veliko nihanje temperature zraka. V prvi polovici meseca so bile dnevne temperature zraka v okvirih dolgoletnega poprečja. V drugi polovici meseca, v dneh med 15. in 20. oktobrom ter med 25. in 30. oktobrom, se je močneje ohladilo, tako, da so minimalne temperature zraka ne samo v notranji Sloveniji, ampak tudi na Primorskem, zdrsnile pod 0 °C. Poprečna mesečna temperatura zraka je bila zaradi vseh teh ohladitev za 1.2 do 1.6 °C nižja od dolgoletnega poprečja (1961-1990). V oktobru smo imeli 12 do 14 padavinskih dni. Padavine so bile skoncentrirane v dneh med 4. in 8. oktobrom, med 20. in 25. oktobrom ter v zadnjih dveh dneh oktobra. Količina padavin je bila v primerjavi z dolgoletnim povprečjem nekaj višja. V notranjosti države je padlo od 60 do 70 mm več dežja, na Štajerskem in v Prekmurju med 20 in 30 mm več, na Primorskem pa le nekaj mm več dežja od dolgoletnega povprečja. Prvi jesenski sneg je naše kraje pobelil 24. in 25. oktobra. Snežna odeja je bila visoka komaj 1 do 4 cm. Na višjih legah, kjer je bilo snega znatno več, (Kočevsko, del Dolenjske...), je sneg naredil dosti škode v gozdovih in sadovnjakih. Ker so imela drevesa v tem času še popolnoma olistane krošnje, je težak sneg lomil veje in debla. Preglednica 2.1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija - ETP. Izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, oktober 2003 Table 2.1. Ten days and monthly average, maximal and total potential evapotranspiration - ETP according to Penman-Monteith's equation, October 2003 Postaja I. dekada Il.dekada III.dekada mesec (M) povpr. max S povpr. max S povpr. max S povpr. max S Portorož-letališče 1.7 2.1 17 1.4 1.8 14 0.9 1.1 10 1.3 2.1 41 Bilje 1.5 1.8 15 1.5 2.0 15 0.9 1.2 10 1.3 2.0 40 Slap pri Vipavi 1.6 1.9 15 1.5 1.8 15 1.0 1.3 11 1.4 1.9 41 Godnje 1.8 2.4 18 1.5 1.9 15 0.9 1.2 10 1.4 2.4 42 Postojna 1.3 1.6 13 1.1 1.4 11 0.6 0.8 7 1.0 1.6 30 Kočevje 1.6 1.9 16 1.0 1.3 10 0.7 1.0 7 1.1 1.9 33 Rateče 1.4 1.8 14 1.1 1.3 11 0.6 0.8 6 1.0 1.8 31 Lesce 1.6 2.1 16 1.2 1.6 11 0.7 0.9 7 1.1 2.1 34 Slovenj Gradec 1.5 1.9 15 1.1 1.4 10 0.6 0.9 7 1.1 1.9 32 Brnik 1.4 1.6 13 1.1 1.5 11 0.6 0.8 7 1.0 1.6 31 Ljubljana 1.6 1.9 15 1.3 1.7 13 0.7 0.9 8 1.2 1.9 36 Sevno 1.6 2.0 16 1.2 1.7 12 0.7 0.9 8 1.2 2.0 36 Novo mesto 1.5 1.8 15 1.1 1.6 11 0.7 1.1 8 1.1 1.8 34 Črnomelj 1.7 2.3 17 1.1 1.5 11 0.7 1.2 8 1.2 2.3 36 Bizeljsko 1.6 2.1 16 1.3 1.6 13 0.8 1.0 8 1.2 2.1 37 Celje 1.5 1.9 15 1.2 1.5 12 0.7 0.9 8 1.1 1.9 35 Starše 1.7 2.1 17 1.2 1.8 12 0.8 1.2 9 1.2 2.1 38 Maribor 1.6 1.9 16 1.2 1.8 11 0.7 1.1 8 1.2 1.9 35 Maribor-letališče 1.6 1.9 16 1.2 1.7 12 0.8 1.1 8 1.2 1.9 36 Jeruzalem 1.8 2.2 17 1.3 1.8 13 0.8 1.3 9 1.3 2.2 39 Murska Sobota 1.6 1.9 15 1.2 1.7 12 0.8 1.1 8 1.2 1.9 35 Veliki Dolenci 1.7 2.2 17 1.3 1.9 12 0.8 1.0 8 1.2 2.2 38 Poraba vode pri rastlinah (ETP) oktobra je ob krajših dnevih z manj sončne energije in nižjimi temperaturami zraka običajno manjša in se je njena mesečna vsota gibala med 30 in 40 mm, kar je v mejah dolgoletnega povprečja. Opazna pa je bila letošnji oktober manjša poraba vode na Primorskem v priobalnem pasu, kjer je bila kar za 19 mm nižja od dolgoletnega povprečja 1961-2001, ki je za meteorološko postajo Portorož 60 mm. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2.2. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, oktober 2003 Table 2.2. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, October 2003 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Portorož-letališče 17.1 16.9 22.2 22.2 12.0 11.6 13.7 13.6 20.0 20.2 6.8 6.4 9.8 9.7 15.8 15.7 3.6 3.1 13.4 13.3 Bilje 15.8 15.9 22.9 22.8 9.2 9.3 12.8 12.9 19.3 19.3 6.0 6.3 7.6 7.7 13.1 13.1 1.3 1.8 11.9 12.0 Lesce 13.1 13.3 21.5 19.1 6.5 8.0 9.5 9.9 19.9 16.9 0.9 3.0 4.6 5.2 11.5 11.4 0.3 1.7 9.0 9.3 Slovenj Gradec 13.3 13.2 23.0 20.2 5.9 7.3 9.3 9.4 19.9 17.2 1.7 2.7 5.4 5.5 12.3 10.9 1.4 0.2 9.2 9.2 Ljubljana 13.9 14.3 21.7 19.8 6.7 7.9 9.4 10.1 19.0 18.5 1.1 2.8 5.4 6.0 13.0 12.9 0.9 2.0 9.4 10.0 Novo mesto 14.9 15.2 21.8 20.8 8.5 9.5 10.6 11.0 20.7 19.5 4.5 5.3 7.3 7.7 16.3 15.9 2.1 3.1 10.8 11.2 Celje 13.6 13.8 20.8 19.6 6.4 7.8 9.3 9.8 17.8 16.6 2.0 3.6 5.6 6.2 15.2 12.7 -0.8 1.4 9.4 9.8 Maribor-letališče 14.1 14.0 24.2 21.1 6.8 8.3 9.9 10.3 22.0 18.6 1.9 4.5 5.8 6.3 17.2 16.1 -0.2 1.7 9.8 10.1 Murska Sobota 13.8 14.2 22.4 20.0 7.2 9.4 9.0 9.9 18.6 15.8 2.6 5.6 5.2 6.0 15.4 13.8 0.2 1.6 9.2 9.9 LEGENDA: Tz2 Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm (°C) -povprečna temperatura tal v globini 5 cm (°C) PORTOROŽ 25 20 as 15 Ü &10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 25 20 15 i (D & 10 Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) LJUBLJANA 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 25 20 O O ^ 15 Ü £10 MURSKA SOBOTA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 2.1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, oktober 2003 Figure 2.1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, October 2003 5 5 5 0 0 0 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2.3. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, oktober 2003 Table 2.3. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, October 2003 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 167 119 96 382 -76 117 69 44 230 -73 67 25 10 102 -48 4551 3165 2036 Bilje 147 119 76 342 -39 97 69 29 194 -32 47 22 3 72 -11 4430 3092 1984 Slap pri Vipavi 142 115 75 332 -66 92 65 27 184 -59 43 19 4 66 -31 4344 2988 1882 Postojna 122 79 40 241 -52 72 31 11 113 -30 28 6 1 35 0 3450 2268 1302 Kočevje 116 65 38 219 -62 66 24 12 102 -33 23 3 2 27 -10 3339 2209 1265 Rateče 89 45 15 149 -56 41 13 2 56 -18 10 0 0 10 1 2847 1796 962 Lesce 114 62 29 204 -67 64 23 6 93 -31 18 3 0 21 -7 3411 2271 1323 Slovenj Gradec 117 61 34 212 -50 67 21 7 95 -24 23 2 0 25 -4 3353 2226 1298 Brnik 118 70 37 225 -48 68 28 8 103 -25 21 4 0 26 -6 3520 2367 1408 Ljubljana 136 88 47 271 -50 86 39 10 135 -34 36 10 1 47 -4 4047 2813 1780 Novo mesto 131 81 49 261 -44 81 33 15 130 -26 33 7 3 43 -2 3949 2743 1727 Črnomelj 139 82 49 269 -56 89 34 13 135 -40 39 7 3 49 -8 4097 2888 1861 Bizeljsko 133 87 52 272 -44 83 37 15 135 -30 34 7 2 44 -4 3995 2783 1762 Celje 135 78 46 259 -37 85 32 14 130 -17 36 6 1 43 2 3836 2641 1640 Starše 136 82 50 269 -36 86 34 16 136 -19 39 8 2 49 4 3929 2731 1723 Maribor 135 83 50 268 -45 85 35 13 132 -30 36 7 1 44 -4 4016 2808 1786 Maribor-letališče 133 80 50 263 -50 83 32 14 129 -33 34 6 2 42 -6 3868 2678 1674 Jeruzalem 138 79 47 264 -68 88 32 12 131 -49 39 9 1 49 -13 4001 2806 1782 Murska Sobota 129 76 45 249 -41 79 28 12 119 -24 32 6 1 38 -2 3845 2672 1679 Veliki Dolenci 127 73 40 240 -61 77 27 8 111 -41 30 6 0 36 -7 3867 2689 1685 LEGENDA: I., II., III., M -dekade in mesec Vm -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vpliv vremena na rastline Impact of weather on plants Oktobra se pričenjajo burne spremembe v življenjskem ciklusu razvoja rastlin in tudi posebna dogajanja v vsej živi naravi. Drevje se odeva v jesenske barve, živali zbirajo hrano in jo znašajo v svoja bivališča za zimski čas. Najbolj značilna fenološka faza, ki nastopi pri nas v srednjem zemeljskem pasu v oktobru mesecu, je splošno rumenenje listja gozdnega drevja. Tudi naslednja faza razvoja, to je splošno odpadanje listja s krošenj, lahko nastopi tudi v tem mesecu, a je to le izjema in še to na koncu oktobra, oziroma tudi v zadnji tretjini meseca. Na potek fenološke faze rumenenje listja vplivajo poleg vrstnih lastnosti rastline še številni drugi vremenski faktorji. Močno na to jesensko razvojno fazo sovpliva tudi rastišče rastline. Na plitvih, kamnitih in peščenih tleh so pričela drevesa znatno prej spreminjati barvo listov, kot tam, kjer so tla bolj humozna in globlja. Letošnja katastrofalna poletna suša je imela na razvoj in tudi na zaključek vegetacije drevnin velik vpliv. Značilno za letošnji potek rumenenja listja listavcev je velika časovna pestrost pojavljanja te fenološke faze med posameznimi kraji. Navadna breza, ki je povsod v Sloveniji splošno razširjeno drevo, je letos pričela rumeneti že zelo zgodaj, prav na začetku meseca, vendar pa je večina brez rumenela med 15. in 30. oktobrom, ponekod je bila faza porumenitve listov dosežena še kasneje. Druge gozdne vrste so pričele spreminjati barvo listov podobno kot breza, a z nekajdnevnim zamikom. Splošno rumenenje drevja je nastopilo še kasneje, vendar pa so razlike med splošnim rumenenjem listov pri različnih drevesnih vrstah povsod izredno majhne. Ob bolj natančni agrometeorološki označitvi oktobra ne smemo spregledati dejstva, da se v tem mesecu odvijajo značilna in pomembna kmetijska opravila: trgatev, spravilo poljščin, priprava zemlje za setev in sama setev. Letošnja poletna suša je povzročila hitrejše dozorevanje sadja in grozdja, tako da se je pričela trgatev v mesecu septembru, na Primorskem pa so rane sorte trgali že avgusta. Tako, kot je za nastop jeseni in nastop meseca oktobra značilno jesensko obarvanje drevnin in trgatev, je za ta letni čas značilno pomembno kmetijsko opravilo, priprava zemlje za setev in setev ozimnih žit. V začetku meseca so kmetje zaradi ugodnega vremena tudi že v preteklem mesecu, pripravili zemljo za setev, pa tudi kasneje po 10. oktobru je vreme še omogočalo pravočasno setev ozimin. Razvojno stanje ozimin v širši okolici Ljubljane, podobno pa tudi na Štajerskem, Dolenjskem in Pomuiju kaže, da je bilo letos možno izkoristiti različne setvene termine. V mesecu oktobru so bile zato ozimne pšenice različno razvite, vendar pa je bila fenološka faza tri listi dosežena le na onih posevkih, ki so bili sejani prav prve dni meseca. Razvoj ozimne pšenice, ki je bila sejana kasneje, po 10. oktobru, je bil zaradi ohladitev po 15. oktobru zavrt, tako, da so posevki vzkalili znatno kasneje, do konca meseca, ali pa do tedaj sploh še niso vzkalili (v preglednici 2.5. so označeni z zvezdico *). Preglednica 2.4. Jesensko rumenenje listja divjega kostanja, lipe, breze, trepetlike in bukve na izbranih fenoloških postajah v Sloveniji Table 2.4. Autumnal leaf colouring of horse chesnut, lime tree, birch tree, trembling poplar and beech tree on some phenological stations in Slovenia fenološka postaja / phenological station Hs / elevation (m) lipa / lime tree breza / birch tree trepetlika/ trembling poplar bukev / beech tree Bilje 55 26. 10. 25. 10. 27. 10. 01. 11. Griblje 163 26. 10. 27. 10. 27. 10. 25. 10. Novo Mesto 220 28. 10. 25. 10. 27. 10. 23. 10. Podlehnik 230 18. 10. 28. 10. 28. 10. 15. 10. Starše 240 30. 10. 29. 10. 29. 10. 30. 10. Gomilsko 294 19. 10. 23. 10. 29. 10. 20. 10. Kadrenci 316 15. 10. 13. 10. 30. 10. 21. 10. Grm 330 14. 10. 15. 10. 28. 10. 30. 10. Lesce 515 06. 10. 26. 10. 30. 10. 15. 10. Zelimlje 555 31. 10. 22. 10. 23. 10. 24. 10. Cerknica 576 13. 10. 25. 10. 21. 10. 20. 10. Novaki 650 12. 10. 12. 10. 31. 10. 22. 10. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2.5. Setev, vznik in tretji list pšenice na nekaterih pridelovalnih območjih Slovenije Table 2.5. Sowing, emergence and third leaf of winter wheat in some wheat- growing regions of Slovenia fenološka postaja / Hs / sorta / setev / vznik / 3.list / phenological station elevation (m) variety sowing emergence 3rd leaf Veliki Dolenci 308 renan 03.10. 14.10. 30.10. Brod 147 profit 06.10. 16.10. 30.10. Bukovci 216 žitarka 10. 10. 18.10. 31.10. Ljubljana 299 žitarka 13.10. * * Mokronog 274 žitarka 14.10. 30.10. * Starše 240 žitarka 15.10. 23.10. * Slap 137 žitarka 15.10. 30.10. * Griblje 163 žitarka 15.10. 31.10. * RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C I(Td-Tp) Td - average daily air temperature Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ABBREVIATIONS in the section 2 Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1.1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Tef>0 °C sums of effective air temperatures above 0 °C (°C) Tef>5 °C sums of effective air temperatures above 5 °C (°C) Tef>10 °C sums of effective air temperatures above 10 °C (°C) Vm declines of monthly values from the averages (°C) I., II., III. decade ETP potential evapotranspiration (mm) M month * missing value ! extreme decline SUMMARY As the weather during the month of October was rather agitated, the cool spells in the middle and at the end of the month provoked stronger hindrance of growth and development of winter wheat and winter barley. At the same time autumn leaffall of deciduous trees was accelerated. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3. HIDROLOGIJA 3. HYDROLOGY 3.1. Pretoki rek v oktobru 3.1. Discharges of Slovenian rivers in October Igor Strojan Oktobra so bili pretoki slovenskih rek nekoliko večji kot v preteklem petmesečnem sušnem obdobju, vendar v povprečju še vedno 3 5 odstotkov manjši kot navadno (slika 3.1.1.). Časovno spreminjanje pretokov Prve dni oktobra so bili pretoki rek mali (slika 3.1.2.). V noči na peti oktober ter šestega oktobra so padavine do okvirno 60 mm/dan povečale pretoke do srednjih in velikih vrednosti v večjem delu Slovenije. Sedmega oktobra so se visokovodne konice nekoliko zmanjšale, nato pa so nadaljnje zmanjševanje pretokov upočasnile padavine osmega oktobra. Naslednje dni se je zmanjševanje pretokov nadaljevalo vse do malih vrednosti. Pretoki so bili mali do konca druge dekade oktobra, ko so padavine zopet povečale pretoke do srednjih vrednosti. Zadnja dva dneva v oktobru je bilo največ padavin v visokogorju in v južnem delu države, kjer je bil pretok Kolpe velik. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961-1990 Največji pretoki so bili oktobra glede na dolgoletno oktobrsko obdobje manjši kot navadno. Visokovodne konice so od petega do sedmega oktobra, ko je bila večina pretokov največja, dosegale polovico vrednosti povprečnih oktobrskih konic dolgoletnega obdobja. Pretoki rek Kolpe, Ljubljanice in Vipave so bili največji konec oktobra (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Srednji mesečni pretoki rek so bili manjši kot navadno v oktobru. Največ vode, 92 odstotkov dolgoletnega povprečja, je preteklo po Kolpi, najmanj pa po Sotli, 23 odstotkov dolgoletnega povprečja (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Najmanjši pretoki rek so bili 40 odstotkov manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so bili najmanjši od prvega do četrtega in od 16. do 20. oktobra (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). SUMMARY The hydrological dry period that begun in May continued also in October. The mean discharges of Slovenian rivers were about 35 percent lower than the usual discharges of October. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 3.1.1. Razmerja med srednjimi pretoki oktobra 2003 in povprečnimi srednjimi oktobrskimi pretoki v obdobju 1961-1990 na slovenskih rekah Figure 3.1.1. Ratio of the October 2003 mean discharges of Slovenian rivers compared to October mean discharges of the 19611990 period Jl 3 80 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 BORL+FORMIN GORNJA RADGONA 5 7 9 11 13 15 RAKOVEC 19 21 23 25 27 29 31 —VELIKO ŠIRJE I K300 O H RE200 350 300 ^ 250 -M- 200 : - KI H 150 -£ " ^ 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 3.1.2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek oktobra 2003 Figure 3.1.2. The October 2003 daily mean discharges of Slovenian rivers g 60 1 3 600 100 0 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6,0 > 5,0 S S 4,0 H 4,0 O O W 3,0 R Ph RJ2,0 § N RA1,0 0,0 JU m ji jh JI cP iT ■ž* // □ Qsr okt 2003 □ okt 1961 - 1990 o 6,0 > O M O 4,0 H ^ 3,0 ä 1 2>° eš 1,0 0,0 /> [fl rr i i i i i i i 1 i r i r v ^ / / // V ¿f □ Qnp okt 2003 □ okt 1961 - 1990 Slika 3.1.3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki oktobra 2003 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v obdobju 19611990. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v obdobju 1961-1990 Figure 3.1.3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in October 2003 in comparison with characteristic discharges in the period 1961-1990. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the 1961-1990 period 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3.1.1. Veliki, srednji in mali pretoki oktobra 2003 in značilni pretoki v obdobju 1961-1990 Table 3.1.1. Large, medium and small, discharges in October 2003 and characteristic discharges in the 1961-1990 period REKA/RIVER POSTAJA/ Qnp nQnp sQnp vQnp STATION Oktober 2003 Oktober 1961-1990 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA 59,0 3 55,8 88,7 146 DRAVA# BORL+FORMIN * 139 3 60,8 175 427 DRAVINJA VIDEM * 0,9 4 0,79 3,7 16,5 SAVINJA VELIKO SIRJE 8,0 3 6,0 14,7 51,6 SOTLA RAKOVEC * 0,6 18 1 1,7 6,1 SAVA RADOVLJICA * 10,0 4 6,5 15,2 30,5 SAVA MEDNO 26,1 1 20,3 40,1 70,8 SAVA HRASTNIK 46,6 20 35,2 74,5 198 SAVA CATEZ * 61,0 20 56,5 116 393 SORA SUHA 3,8 3 2,7 6,3 14,1 KRKA PODBOCJE 18,0 20 6,2 17,7 99,6 KOLPA RADENCI 7,7 4 4,0 12 58,1 LJUBLJANICA MOSTE 8,0 20 4,1 17,2 65,5 SOČA SOLKAN 10,1 16 9,6 30,6 64,2 VIPAVA DOLENJE 1,9 18 0,89 3 7,3 IDRIJCA PODROTEJA 1,8 20 0,84 2,1 3,7 REKA C. MLIN * nip nip 0,22 1,3 5,3 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 81,9 64,5 129 283 DRAVA# BORL+FORMIN * 204 120 288 564 DRAVINJA VIDEM * 5,5 1,09 11,2 47,7 SAVINJA VELIKO SIRJE 29,6 7,7 47,7 170 SOTLA RAKOVEC * 2,0 1,19 8,55 40,6 SAVA RADOVLJICA * 26,4 10 48,3 129 SAVA MEDNO 71,8 27,1 96,4 260 SAVA HRASTNIK 105 45,8 184 500 SAVA CATEZ * 154 68,3 291 826 SORA SUHA 15,7 3,4 22,2 79,9 KRKA PODBOCJE 47,3 7,9 53,1 202 KOLPA RADENCI 53,7 4,3 58,1 197 LJUBLJANICA MOSTE 31,8 5,8 56,2 168 SOČA SOLKAN 76,7 19,5 102 300 VIPAVA DOLENJE 7,9 1 12,5 43,6 IDRIJCA PODROTEJA 8,1 0,96 10,2 35,4 REKA C. MLIN * nip 0,45 8,9 37,1 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 197 6 85 283 1067 DRAVA# BORL+FORMIN * 493 6 371 735 1809 DRAVINJA VIDEM * 17,5 5 1,87 62,2 291 SAVINJA VELIKO SIRJE 148 5 15,1 356 1238 SOTLA RAKOVEC * 6,4 6 1,67 50,4 251 SAVA RADOVLJICA * 115 6 35,7 209 580 SAVA MEDNO 206 5 54,4 425 1151 SAVA HRASTNIK 272 6 68,5 635 1627 SAVA CATEZ * 479 6 86,4 1052 3001 SORA SUHA 59,6 5 11,7 150 439 KRKA PODBOCJE 123 7 10,1 169 362 KOLPA RADENCI 360 30 14,5 374 904 LJUBLJANICA MOSTE 108 31 20,2 161 377 SOČA SOLKAN 297 6 77 715 2134 VIPAVA DOLENJE 32,3 31 3 75,0 248 IDRIJCA PODROTEJA 45,5 21 2,2 82,2 304 REKA C. MLIN * nip nip 1,08 72,2 248 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu-opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * pretoki (oktober 2003) ob 7:00 * discharges in October 2003 at 7:00 a.m. # obdobje 1954-1976 # period 1954-1976 nip ni podatka nip no data 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3.2. Temperature rek in jezer 3.2. Temperatures of Slovenian rivers and lakes Igor Strojan Večmesečno obdobje povišanih temperatur na slovenskih rekah in obeh največjih jezerih se je končalo. Povprečna temperatura rek 9,9 in obeh jezer 13,2 stopinje Celzija je bila za oktober povsem običajna. Spreminjanje temperatur rek in jezer v oktobru Površinske vode so se v oktobru večinoma ohlajale. Po petem oktobru so se temperature nekoliko hitreje znižale, kasneje je bilo ohlajanje voda bolj postopno. Najbolj, za 10,5 stopinj Celzija, se je ohladila Mura v Gornji Radgoni. Temperature ostalih rek so se v povprečju znižale za šest, jezeri za sedem stopinj Celzija. Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje temperature rek in obeh jezer so bile nižje kot navadno v tem času. V povprečju so bile reke I,3 °C hladnejše kot navadno. Najbolj hladna 5,2 °C je bila Mura v Gornji Radgoni 28. oktobra. Reke so bile večinoma najbolj hladne med 25. in 28. oktobrom, jezeri pa med 28. in 31. oktobrom (preglednica 3.2.1.). Srednje mesečne temperature rek so bile od 7,9 °C na Kamniški Bistrici do 11,6 °C na Ljubljanici v Mostah (preglednica 3.2.1.). Povprečna temperatura Blejskega jezera je bila 15,1 °C, Bohinjskega pa II,4 °C. Jezeri sta se od septembra do oktobra ohladili za nekaj manj kot pet stopinj Celzija. Najvišje mesečne temperature rek so v povprečju le malo odstopale od večletnega povprečja. Najvišja temperatura Bohinjskega jezera je bila 1,7 °C višja kot navadno. Vode so bile večinoma najbolj tople v začetku meseca med prvim in petim oktobrom (preglednica 3.2.1.). -MURA - G.RADGONA 5 7 9 11 13 15 — KRKA - PODBOČJE 19 2 1 23 25 27 29 31 — 'SOČA - SOLKAN 1 1 1 1 i i i i 1 1 i j 1 1 L 1 i j i i L . i i 1 J — --+ _i — — 1- - 1- - - + --1-- --- ^ r** \— T i i i \ l/ \ - T --1-- 1 \ i i i i -v. 1 i V 1 1 4- i 4 i i i- + -i 1 1- - + r i -r i r t i i i i 1 1 r - T 1 -1 1 i i i i 1 1 1 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -LJUBLJANICA - MOSTE — 'KAMNIŠKA BISTRICA - KAMNIK -BLEJSKO J. - MLINO ■BOHINJSKO J. - SVETI DUH Slika 3.2.1. Srednje dnevne temperature slovenskih rek in jezer oktobra 2003. Figure 3.2.1. The October 2003 daily mean temperatures of Slovenian rivers and lakes. 20 2 3 17 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3.2.1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer oktobra 2003 in značilne temperature v večletnem obdobju. Table 3.2.1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in October 2003 and characteristic temperatures in the long term period. TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION Oktober 2003 Oktober obdobje/period Tn p nTnp sTnp vTnp °C dan °C °C °C MURA G. RADGONA 5,2 28 5,2 7,7 9,4 SAVA ŠENTJAKOB 6 8,0 9 K. BISTRICA KAMNIK 6,3 26 7,4 8,3 10 LJUBLJANICA MOSTE 8,6 25 8,7 9 9,6 KRKA PODBOČJE 8,1 26 7 8,9 10,2 SOČA SOLKAN 7,9 27 7 8,6 10,3 Ts nTs STs vTs MURA G. RADGONA 9,3 9,6 11 11,9 SAVA ŠENTJAKOB 9,1 9,9 10,5 K. BISTRICA KAMNIK 7,9 9,0 9,8 11,6 LJUBLJANICA MOSTE 11,6 10,7 11 11,2 KRKA PODBOČJE 10,7 10,9 11,7 12,4 SOČA SOLKAN 10,2 9,7 10,1 10,9 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 15,7 5 11,1 14 16,4 SAVA ŠENTJAKOB 10,8 12,1 13,8 K. BISTRICA KAMNIK 11,4 4 10,4 12,1 15,2 LJUBLJANICA MOSTE 14,3 4 12,1 15,3 17,9 KRKA PODBOČJE 15,8 1 11,6 15 17,4 SOČA SOLKAN 13,3 4 11,2 12 12,7 TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION Oktober 2003 Oktober obdobje/ period Tnp nTnp sTnp vTnp °C dan °C °C °C BLEJSKO J. MLINO 11,4 31 11,2 12,5 13,6 BOHINJSKO J. SVETI DUH 8,2 28 6,1 7,9 10,4 Ts nTs sTs vTs BLEJSKO J. MLINO 15,1 14,4 15,2 16,3 BOHINJSKO J. SVETI DUH 11,4 9,08 10,8 12,4 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. MLINO 17,8 3 16,2 17,6 19,0 BOHINJSKO J. SVETI DUH 15,8 1 12,5 14,1 15,8 Legenda: Explanations: Tnp nizka temperatura v mesecu / the low monthly temperature nTnp najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnp srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnp najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7 a.m. SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers and lakes in October were similar to those of multiyear period. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3.3. Višine in temperature morja 3.3. Sea levels and temperatures Mojca Robič Višine morja v oktobru sta bila v primerjavi z dolgoletnim obdobjem nekoliko nadpovprečne, temperature morja pa so bile z izjemo prvih dni v mesecu podpovprečne. Višine morja v oktobru Časovni potek sprememb višine morja. Gladina morja je preko meseca precej odstopala od napovedanih vrednosti. Morje je bilo višje od pričakovanega predvsem v prvih dneh ter ob koncu meseca. V zadnjih oktobrskih dneh je pihala močna burja, ki je morje narivala na obalo in skupaj z nizkim zračnim pritiskom povzročila močno povišano plimovanje morja. Na srečo to ni sovpadalo z visoko astronomsko plimo, ker bi prišlo do ekstremnih višin (slika 3.3.2. in 3.3.3.) Najvišje in najnižje višine morja. Najvišja višina morja 305 cm je bila prvič zabeležena 5. oktobra ob 8:02 uri. Najnižja vrednost 147 cm je bila izmerjena 26. oktobra ob 15:34 uri (preglednica 3.3.2.). Primerjava z obdobjem. Srednja mesečna višina morja je bila 226,7 cm, to je med srednjo in najvišjo vrednostjo za obdobje 1960-90. Najnižja in najvišja mesečna vrednost sta se gibali okoli srednjih obdobnih vrednosti (preglednica 3.3.2.). Preglednica 3.3.1. Značilne mesečne vrednosti višin morja oktobra 2003 in v dolgoletnem obdobju Table 3.3.1. Characteristical sea levels of October 2003 and in the long term period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper okt.03 okt 1960 - 1990 min 1 sr 1 max cm cm 1 cm | cm SMV 226,7 206 I 220 I 238 NVVV 305 274 303 370 NNNV 147 131 1 147 1 166 A 158 143 II 156 II 204 Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the arithmetic average of mean daily water heights in a month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti/ The Highest Higher High Water is the highest height water in a month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in a month. A amplitude / the amplitude 40 - 30 -- 20 jžb 10 E, -30 4...............-L -40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 3.3.1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v oktobru 2003 od povprečne višine morja v obdobju 1958-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti Figure 3.3.1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1958-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the long term period in October 2003 •Odkloni višin morja Odkloni zračnih pritiskov 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 300 250 S 150 Hmer Ha -Hres Slika 3.3.2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja oktobra 2003. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru. Srednja višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 3.3.2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in October 2003 70 1 & > 20 - > 340 280 220 ? 160 8 100 Ö 40 rf X -20 26 27 28 29 30 31 1 -Vv dP Hmer Ha Hres Slika 3.3.3. Hitrost (Vv) vetra in odkloni zračnega pritiska (dP) ter merjene (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v zadnjih dneh oktobra 2003 Figure 3.3.3. Wind velocity Vv and air pressure deviations dP with measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in last days of October 2003 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Predvidene višine morja v decembru 2003 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 5:31 6:07 17:13 J r — 7 iff 2 9 — 3 0 — 3 1 t 1 Jv \ 2 \ / \ 22:28 12:45 23:34 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 6:36 18:21 7:00 19:04 7:22 19:42 7:43 20:13 8:03 20:43 8:25 21:15 8:45 21:43 i zz-Al A s 3 0 7 4 V m 3 •j S 13:07 0:13 13:28 0:46 13:52 1:16 14:18 1:43 14:40 2:09 15:06 2:34 15:30 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 9:06 22:15 9:28 22:46 9:49 23:24 10:07 0:10 10:25 1:34 10:39 3:4910:34 1 t ffli / . ■ V ^ _v— 1 1 nf 11 \ L h 1 rt / #F t i f \ nr L5 S / / Tr A/ — 3:03 15:54 3:30 16:19 3:55 16:46 4:22 17:18 4:52 17:58 5:33 19:04 7:21 21:01 80 4:54 15:07 5:30 17:28 6:03 18:30 6:31 19:15 7:04 20:00 7:39 20:42 8:13 21:25 •• 60 40 t t 1 / ■ f 20 v \ -t v t P A \ l 1 s 0 / 1 F K H / 1 t -< v J 1 t \ r i L- 1 -20 -1 I— 7 S i v V \ 4 V 9 2 b v A / v H <- -40 s. \ i t 1- i =| -60 * \ 4 -80 12:33 22:30 12:19 23:25 12:45 0:10 13:15 0:49 13:46 1:28 14:22 2:04 14:58 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 8:49 22:12 9:24 23:00 9:58 23:57 10:31 1:10 11:07 2:34 11:34 3:49 12:36 §1 P m 26 v\ W9 5 24 g g 2:43 15:37 3:24 16:15 4:07 16:55 5:00 17:37 6:06 18:25 7:49 19:22 10:4620:33 Slika 3.3.4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v decembru 2003 glede na srednje obdobne višine morja Figure 3.3.4. Prognostic sea levels in December 2003 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v oktobru Za temperaturo morja v oktobru je bilo značilno enakomerno in vztrajno ohlajanje. V začetku meseca je temperatura vztrajala na 21OC, nato pa se je morje ohlajalo do zadnjih dni v mesecu. Najnižja temperatura 14,6 OC je bila izmerjena zadnje dni v mesecu (slika 3.3.5.). Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Srednja mesečna in najnižja temperatura sta bili zalo nizki v primerjavi z obdobjem, najvišja pa je bila blizu povprečja (preglednica 3.3.2.). ^^"Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 3.3.5. Srednja dnevna temperatura zraka, temperatura morja ter sončno obsevanje v oktobru 2003 Figure 3.3.5. Mean daily air temperature, sea temperature and sun isolation in October 2003 Preglednica 3.3.2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v oktobru 2003 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v desetletnem obdobju 1980-1989 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 3.3.2. Temperatures in October 2003 (Tmin, Tsr, Tmax ), and characteristical sea temperatures for 10-years period 19801989 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA/ SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper oktober oktober 2003 1980-89 min sr max °C °C °C °C Tmin 14,6 15,6 16,9 18,0 Tsr 17,7 18,5 19,2 19,9 Tmax 21,0 20,2 21,3 22,9 SUMMARY The sea levels in October were higher if compared with those of long term period. The sea level was extremely heightened by meteorological components at the end of the month. The sea temperature in general was lower than mean temperature of the period. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3.4. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v oktobru 2003 3.4. Groundwater reserves in alluvial aquifers in October 2003 Mojca Robič Zaloge podzemne vode so se v oktobru še zmanjšale na Sorškem polju, na Kranjskem polju je gladina podzemne vode stagnirala, drugod pa se je zvišala Za hidrološko sušo pri podzemnih vodah štejemo stanje, ko so vodne zaloge na strnjenem območju za daljši čas pod ravnijo dolgoletnega povprečja Hnp letnih nižkov. V oktobru so bila še vedno sušna območja vodonosnikov severovzhodne Slovenije, z izjemo Vrbanjskega platoja, osrednji del Kranjskega, Brežiškega in Krškega polja. Tudi zaloge Sorškega polja so bile pod nizkim povprečjem, vendar jih ne štejemo za sušo, ker se primerjava nanaša na obdobje umetno zvišanih gladin od leta 1987, po izgradnji hidroelektrarne Mavčiče. Nad dolgoletnim povprečjem so bili le Vrbanjski plato in posamezni deli polj, ki se napajajo iz rek; skrajno severozahodni del Kranjskega polja (Kokra), ter deli Spodnje Savinjske doline, ob Savinji in Hudinji. Ostali deli polj so presegli nizko povprečje, vendar še niso dosegli srednjih obdobnih vrednosti. Slovenija je bila v oktobru nadpovprečno namočena. Najmanj, 87 % povprečnih oktobrskih padavin je padlo na Primorskem. Na ostalih opazovalnih mestih so padavine presegle dolgoletno povprečje. V osrednji Sloveniji in na Celjskem je padlo od 10 do 45 % več padavin kot običajno, v Novem Mestu celo 75 % več. Padavine so bile skoncentrirane na tri dva do štiridnevna obdobja. Prvi deževni dnevi (5. do 8. oktobra) so dali tudi največ dežja. Močno je bilo tudi deževje v drugem deževnem obdobju od 20. oktobra dalje. Najšibkejše so bile padavine ob koncu meseca. Količinsko so bile oktobrske padavine podobne seštevku padavin treh poletnih mesecev. V letošnjem letu so primanjkljaji padavin zelo veliki. Nadpovprečne oktobrske padavine gladin podzemne vode večinoma niso dvignile do povprečnih vrednosti. Vendar se je to zgodilo le na tistih poljih, ki hitro reagirajo, v Spodnji Savinjski dolini, dolini Kamniške Bistrice, Ljubljanskem polju in na Primorskem. Vsa polja severovzhodne Slovenije (razen Vrbanjskega platoja, kjer so ustavili črpanje), Kranjsko in Sorško, osrednji deli Krškega in Brežiškega polja ostajajo sušni. Zaradi porasta pretokov rek se je stanje najbolj izboljšalo na tistih predelih polj, kjer je podzemna voda najbolj povezana s površinsko, ob Savinji, Hudinji, Kokri in spodnjem toku Save. Nihanja gladin podzemne vode so bila zelo različna. Na vodonosnikih severovzhodne Slovenije se je zvišala do 20 cm (z izjemo Brezovice na Prekmurskem polju: 60 cm), na Primorskem 15 do 30, na Ljubljanskem in Vodiškem polju do 40 cm. Na Kranjskem polju se gladina ni zviševala, na Sorškem se je celo znižala. Najbolj različno se je spreminjala gladina podzemne vode v Dolenjskih vodonosnikih, od -10 na jugu Krškega polja do +100 cm na Šentjernejskem polju, ter v dolini Kamniške Bistrice, od +30 cm v Podgorju do 394 cm v Preserjah. To je bil največji zabeležen dvig gladine podzemne vode v oktobru. Suša, ki se je začela že z zgodnjim poletjem se kljub oktobrskim padavinam nadaljuje na večini vodonosnikov po Sloveniji. Stanje se je izboljšalo v Primorskih vodonosnikih, na Ljubljanskem polju in dolini Kamniške Bistrice in spodnje Savinje. SUMMARY Amount of precipitation was bigger than in previous month, even bigger than average of long time period. The situation was considerable improved in Lower Savinja valley, in Primorska and Kamniška Bistrica and those parts of aquifers that are near the rivers. Drought in alluvial aquifers of northeastern Slovenia, Kranjsko, Sorško, Brežiško and Krško polje continues. Level of ground water increased in most aquifers, mainly between 10 and 40 cm, with a maximum of394 cm near Preserje in a Kamniška Bistrica valley. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 255 i ^ 0721 TEZNO g S 11 21 31 175 0400 ZG. KRAPJE B j» 6 174 11 21 31 merilno mesto z nivogramom Slika 3.4.1. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu oktobru 2003 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih Figure 3.4.1. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in October 2003 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4. ONESNAŽENOST ZRAKA 4. AIR POLLUTION Andrej Šegula Zaradi spremenljivega vremena s pogostimi padavinami in vetrovi je ostala onesnaženost zraka v mesecu oktobru v glavnem na ravni septembrske - če ne štejemo ozona, ki ga je bilo tudi zaradi vse nižje lege sonca v zraku precej manj. Izmerjene koncentracije žveplovega dioksida v večjih naseljih so enajstkrat presegle dopustno urno, dvakrat mejno dnevno in enkrat 3-urno alarmno vrednost na merilnem mestu v Šoštanju, ki je ob jugozahodnem vetru pod vplivom emisije iz dimnikov TE Šoštanj, po en urni interval pa so presegle dopustno urno vrednost v Krškem, ki je pod vplivom emisije tovarne celuloze, ter v mestih v Zasavju, na katera poleg lokalnih emisij vpliva tudi emisija TE Trbovlje. Na vseh ostalih merilnih mestih vplivnega območja TEŠ skupaj so koncentracije le za nekaj ur presegle dopustno urno vrednost. Drugače pa je na višje ležečih merilnih mestih, izpostavljenih vplivu emisije TET, ki nima čistilne naprave. Razen na Kumu so tam koncentracije večkrat presegale dovoljeno urno in dnevno vrednost. Koncentracija ozona je bila v oktobru povsod pod dovoljenimi vrednostmi. Enako velja za dušikov dioksid in ogljikov monoksid ter delce PMi0, katerih koncentracija je le za en dan presegla dopustno urno vrednost na merilnem mestu EIS Celje. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Merilni interval Podatke posredoval in odgovarja za meritve: ANAS 1 ura Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB 1 ura Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana 1 ura ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško 1 ura ARSO ANAS EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško Analitično nadzorni alarmni sistem Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško Merilne mreže: ANAS, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 4.1. in 4.2. ter v preglednici 4.1. Med večjimi mesti so bile koncentracije najvišje v Šoštanju, ki je ob jugozahodnem vetru pod vplivom emisije TE Šoštanj. Tam so tudi največkrat presegle dopustno urno vrednost, dvakrat mejno dnevno vrednost in enkrat celo 3-urno alarmno vrednost. Najvišja izmerjena urna vrednost je bila 856 in najvišja dnevna 184 ^g/m3. Za en urni interval so koncentracije presegle dopustno urno vrednost tudi v mestih v Zasavju, ki je poleg lokalnih emisij tudi pod vplivom emisije TE Trbovlje, ter v Krškem, kjer je bila najvišja izmerjena urna vrednost 938 ^g/m3. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Koncentracije SO2 so bile najvišje z največ preseganji tako dopustne urne kot mejne dnevne vrednosti na višje ležečih merilnih mestih vplivnega območja TE Trbovlje. Najvišja mesečna koncentracija 73 |g/m3, najvišja dnevna 282 |g/m3 (10. oktobra ob zahodnem vetru) in najvišja urna vrednost 1173 |g/m3 (11. oktobra ob zahodnem vetru) so bile izmerjene tokrat na Kovku. Poleg Šoštanja je bila onesnaženost zraka z SO2 na vplivnem območju TEŠ večja od dopustne še na Velikem vrhu in na Graški gori, kjer pa so bile nad dovoljeno mejo skupaj le štiri urne vrednosti. Dušikov dioksid Koncentracije NO2 so bile tako kot že ves čas povsod pod dopustnimi vrednostmi. Višje koncentracije dušikovega dioksida so bile izmerjene na urbanih merilnih mestih, kjer so prisotne emisije iz prometa. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom prikazujeta slika 4.3. in preglednica 4.2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile veliko nižje od dopustne vrednosti. Prikazane so v preglednici 4.3. Ozon V oktobru so bile koncentracije zaradi spremenljivega vremena in nizke lege sonca že povsod nižje od dovoljenih vrednosti Koncentracije ozona prikazujeta slika 4.4. in preglednica 4.4. Delci PM10 Koncentracija delcev PMi0 je enkrat presegla dopustno dnevno vrednost na merilnem mestu EIS Celje. Onesnaženost zraka z delci PMi0 so prikazane na sliki 4.5. in 4.6. ter v preglednici 4.5. Ker je bilo v oktobru malo lepih dni, so se koncentracije skozi mesec malo spreminjale. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednice in slike Oznake pri preglednicah / legend to tables: % pod odstotek upoštevanih podatkov / percentage of valid data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 maks maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 min najnižja koncentracija v ^g/m3 / minimal concentration ^g/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od aprila do oktobra. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h področje: U - urbano, N - neurbano / area: U - urban, N - non-urban premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2003: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2003: podr * 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / vear SO2 410 (DV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 240 (D V)2 400 (AV) 54 (DV) CO 14 (D V) (mg/m3) Benzen 8,5 (D V) O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 60 (DV)4 43 (D V) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki tisk v tabelah označuje prekoračeno število dovoljenih letnih preseganj koncentracij. Bold print in the following tables indicates exceeded number of the allowed annual exceedences. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.1. Koncentracije SO2 za oktober 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.1. Concentrations of SO2 in October 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp Maks >DV >DV Zod 1.jan. >AV maks >MV >MV Zod 1.jan. ANAS Ljubljana Bež. 92 13 202 0 0 0 59 0 0 Maribor* 64 9 24* 0* 0 0 13* 0* 0 Celje 99 11 618 1 1 0 63 0 0 Trbovlje 92 10 559 1 14 0 46 0 0 Hrastnik 96 8 507 1 5 0 56 0 0 Zagorje 99 17 613 1 16 0 99 0 1 Murska S.Rakičan 92 5 16 0 0 0 8 0 0 Nova Gorica 98 5 47 0 0 0 10 0 0 SKUPAJ ANAS 10 618 4 36 0 99 0 1 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 97 13 232 0 0 0 49 0 0 EIS CELJE EIS Celje 96 3 289 0 0 0 30 0 0 EIS KRŠKO Krško 90 24 938 1 112 0 71 0 31 EIS TEŠ Šoštanj 97 33 856 11 67 1 4 8 2 8 Topolšica 98 5 150 0 4 0 24 0 0 Veliki vrh 99 22 653 3 147 0 76 0 16 Zavodnje 96 10 179 0 12 0 37 0 1 Velenje 98 4 172 0 0 0 22 0 0 Graška Gora 99 9 824 1 3 0 73 0 0 Pesje 100 7 60 0 1 0 19 0 0 Skale mob. 97 6 167 0 0 0 28 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 12 856 15 234 1 4 8 2 25 EIS TET Kovk 80 73 1173 22 165 0 282 4 28 Dobovec 98 12 883 1 102 0 8 1 15 Kum 94 13 83 0 14 0 38 0 0 Ravenska vas 94 55 744 9 122 0 199 5 40 SKUPAJ EIS TET 38 1173 32 403 0 282 10 83 EIS TEB Sv.Mohor 77 12 99 0 0 24 0 Preglednica 4.2. Koncentracije NO2 za oktober 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.2. Concentrations of NO2 in October 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / MERILNA Postaja podr % pod Cp maks >DV >DV 3 hours MREŽA Zod 1.jan. >AV Ljubljana Bež. U 98 29 77 0 0 0 ANAS Maribor U 100 34 81 0 0 0 Celje U 99 23 66 0 0 0 Trbovlje U 98 27 65 0 0 0 Murska S. Rakičan N 100 11 49 0 0 0 Nova Gorica U 99 29 69 0 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 97 5 36 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje U 81 34 85 0 0 0 EIS TEŠ Zavodnje N 96 3 67 0 0 0 Skale mob. N 99 7 38 0 0 0 EIS TET Kovk N 88 4 35 0 0 0 EIS TEB Sv.Mohor* N 47 6* 39* 0* 0 0 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.3. Koncentracije CO v mg/m3 za oktober 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.3. Concentrations of CO in mg/m3 in October 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV ANAS Ljubljana Bež. 95 0.7 2.1 0 Maribor 85 1.1 2.1 0 Celje 99 0.6 1.6 0 Nova Gorica 82 0.7 1.8 0 EIS CELJE EIS Celje 80 0.2 1.1 0 Preglednica 4.4. Koncentracije O3 za oktober 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.4. Concentrations of O3 in October 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp Maks >OV >AV Maks maks>CV >CV Zod 1.jan. ANAS Krvavec N 100 81 134 0 0 112 0 142 Iskrba* N 62 37* 103* 0* 0* 99* 0* 93 Ljubljana Bež.* U 90 15 99* 0* 0* 82 0 80 Maribor U 97 21 87 0 0 66 0 19 Celje* U 86 32 104* 0* 0* 98 0 78 Trbovlje* U 92 33 99* 0* 0* 81 0 65 Hrastnik U 99 33 91 0 0 83 0 63 Zagorje U 100 23 93 0 0 81 0 36 Nova Gorica U 100 29 93 0 0 80 0 105 Murska S. Rakičan N 100 35 95 0 0 80 0 100 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 98 51 90 0 0 84 0 63 MO MARIBOR Maribor Pohorje N 91 62 99 0 0 90 0 78 EIS TES Zavodnje N 96 55 97 0 0 83 0 101 Velenje U 99 34 94 0 0 84 0 107 EIS TET Kovk N 99 38 98 0 0 87 0 136 EIS TEB Sv.Mohor* N 72 59* 103* 0* 0* 94* 0* Preglednica 4.5. Koncentracije delcev PM10 za oktober 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.5. Concentrations of PM10 in October 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV >DV Zod 1.jan. Ljubljana Bež. 99 26 50 0 22 Maribor 100 34 59 0 46 Celje 99 29 56 0 38 ANAS Trbovlje 99 27 57 0 42 Zagorje 100 30 44 0 33 Murska S. Rakičan 99 21 32 0 27 Nova Gorica 88 21 34 0 2 MO MARIBOR MO Maribor 99 28 46 0 14 EIS CELJE EIS Celje 89 35 61 1 25 OMS LJUBLJANA Vnajnarje (sld) 95 18 34 0 0 EIS TEŠ Pesje (sld) 96 18 33 0 2 Skale mob.(sld) 98 16 31 0 0 EIS TET Prapretno (sld)* 37 19* 0* 0* 3 sld- merijo se skupni lebdeči delci / total suspended particles are measured 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljublj ana Bež. Maribor* Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Murska S.Rakičan Nova Gorica Vnaj narj e EIS Celje Krško Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnj e Velenj e Graška Gora Pesje Skale mob. Kovk Dobove c Kum Ravenska vas Sv.Mohor Urad za meteorologijo 0 100 120 140 □ cp(^g/m3) □ DV-lura(št.primerov) H MV-24ur(št.primerov) Slika 4.1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v oktobru 2003 Figure 4.1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in October 2003 ^^^^ Ljubljana Bež. ^^^^ Maribor -Celje ^^^^ Z agorj e * Trbovlj e • Šoštanj ^^^^ Krško ♦ Nova Gorica Slika 4.2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (p,g/m3) v oktobru 2003 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 4.2. Average daily concentration of SO2 (^g/m3) in October 2003 (MV- 24-hour limit value) 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež Maribor Celje Trbovlj e Nova Gorica EIS Celje Murska S. Rakičan Vnaj narj e Zavodnje Škale mob. Kovk Sv.Mohor* NEURBAN O □ cp(^g/m3) ■ DV-1 ura(št.primerov) Slika 4.3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v oktobru 2003 Figure 4.3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedences of NO2 in October 2003 Lj ublj ana Bež. * Maribor Celje* Velenj e Trbovlj e * Hrastnik Zagorj e Nova Gorica Murska S. Raki čan Vnajnarje Maribor Pohorj e Krvavec Iskrba* Zavodnj e Kovk Sv.Mohor* neurbano □ Cp(^g/m3) □ CV-8ur(št.primerov) □ OV-lura(št.primerov) Slika 4.4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v oktobru 2003 Figure 4.4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in October 2003 0 0 100 120 140 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež Maribor MO Maribor Celje EIS Celje Trbovlj e Zagorj e Murska S. Rakičan Nova Gorica □ cp(^g/m3) ■ DV-24ur(št.primerov) Slika 4.5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti delcev PM10 v oktobru 2003 Figure 4.5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedences of PM10 in October 2003 Ljubljana Bež. Maribor Trbovlje ^^^_Zagorje # Nova Gorica —£—Murska S.Rakičan Slika 4.6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (|g/m3) v oktobru 2003 (DV- dopustna dnevna vrednost) Figure 4.6. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in October 2003 (DV- 24-hrs allowed value) SUMMARY Due to changeable weather with frequent winds and precipitations the average air quality in October remained on the level of September except ozone, which significantly decreased. Among cities, SO2 concentrations exceeded the allowed 1-hour and 24-hours values and also one 3-hours alert threshold in Šoštanj, which is influenced by emission from Šoštanj Power Plant during southwest wind. For just one hour concentrations exceeded hourly limit value in Krško, which is influenced by emission from the paper mill factory, and in the cities of Zasavje, which are influenced - besides local sources - also by emission from Trbovlje Power Plant. On other monitoring sites that are influenced by Šoštanj Power Plant emission, concentrations exceeded the allowed hourly value for a few hours only. But in places around Trbovlje Power Plant concentrations more often exceeded the allowed 1-hour and 24-hours values. Concentrations of ozone, nitrogen dioxide, and carbon monoxide remained below the allowed values, while PM10 particles once exceeded the 24-hour limit value in the EIS Celje monitoring site. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5. KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 5. WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AND GROUNDWATER AT AUTOMATIC STATIONS Andreja Kolenc Na avtomatskih merilnih postajah smo v mesecu oktobru spremljali kakovost Save v Mednem, v Hrastniku in v Jesenicah na Dolenjskem, kakovost Savinje v Medlogu in v Velikem Širju ter kakovost podzemne vode na Ljubljanskem polju v Hrastju in v Spodnji Savinjski dolini v Levcu. Vse merilne postaje so opremljene z merilniki za kontinuirno merjenje temperature, pH, električne prevodnosti in raztopljenega kisika. Merilni postaji na površinskih vodotokih v Mednem in Medlogu, kjer površinska voda infiltrira v podtalnico sta dodatno opremljeni z merilniki za merjenje celotnega organskega ogljika (TOC). Na Savi v Jesenicah na Dolenjskem, ki je meddržavni profil s Hrvaško in hkrati tudi postaja v mednarodni monitoring mreži v okviru Donavske konvencije, je postaja poleg merilnika celotnega organskega ogljika dodatno opremljena še z merilnikom vsebnosti orto fosfata. Merilni postaji na podtalnici na Ljubljanskem polju v Hrastju in v Spodnji Savinjski dolini v Levcu, kjer so se v okviru državnega monitoringa pokazali problemi s kakovostjo vode, sta dodatno opremljeni z merilniki za neprekinjeno merjenje vsebnosti nitrata. Meritve osnovnih fizikalnih parametrov (temperatura vode, električna prevodnost (20 °C), pH in raztopljeni kisik) potekajo neprekinjeno v pretočni posodi na avtomatski merilni postaji. Iz pretočne posode poteka kontinuirno doziranje vzorcev na on-line analizatorje TOC, orto fosfata in nitrata. Avtomatske postaje na Savi v Mednem, in v Hrastniku ter na Savinji v Medlogu in v Velikem Širju. Zaradi okvare računalnika avtomatske postaje nimamo podatkov za Savo v Jesenicah na Dolenjskem. Zaradi napake pri merjenju vodostaja ne prikazujemo podatkov iz avtomatskih postaj na podtalnici v Sp. Savinjska dol. Levec in Lj. polju Hrastje. Zaradi okvar merilnikov v oktobru nimamo meritev TOC za Savo v Mednem in za Savinjo v Medlogu. Vrednosti osnovnih fizikalnih parametrov, ki smo jih v oktobru kontinuirno spremljali na avtomatskih merilnih postajah na rekah Savi (Medno, Hrastnik) in Savinji (Medlog, Veliko Širje), so sledile spremenljivi hidrološki situaciji vendar so bile znotraj intervala pričakovanih vrednosti. Kot posledico padavin in zviševanja vodostajev smo zaradi redčenja vode zaznali upadanje električne prevodnosti, zaradi povečane kalnosti vode pa smo izmerili tudi nižje vsebnosti raztopljenega kisika. Rezultati kontinuirnih meritev na avtomatskih merilnih postajah Sava Medno, Sava Hrastnik, Savinja Medlog in Savinja Veliko Širje so za mesec oktober prikazani na slikah 5.1.-5.8. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo |_pH__— Raztopljeni kisik_— — — Vodostaj Slika 5.1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Medno v oktobru 2003 Figure 5.1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Medno in October 2003 310 P 300 0 g" 290 So ~ 280 J § 270 & J 260 1 s 250 0000000000000000000000000000000 890 890 - Električna prevodnost Vodostaj Slika 5.2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v oktobru 2003 Figure 5.2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in October 2003 320 220 200 180 160 140 120 240 230 100 Slika 5.3. Povprečne dnevne vrednosti pH in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v oktobru 2003 Figure 5.3. Average daily values of pH and level at station Sava Hrastnik in October 2003 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo G 400 M E, £ 340 /\ / * A \ / V A / \ . ^_/ ^ \ / V X / / / / \ / \ / Sv/ . 1 ' \ 350 330 310 290 270 ? 250 '-f o -s 230 > 210 190 170 150 0000000000000000000000000000000 - Električna prevodnost ■ Vodostaj Slika 5.4. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v oktobru 2003 Figure 5.4. Average daily values of conductivity and level at station Sava Hrastnik in October 2003 440 420 380 360 320 300 Raztopljeni kisik_— — — Vodostaj Slika 5.5. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Savinja Medlog v oktobru 2003 Figure 5.5. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Savinja Medlog in October 2003 pH |__—Električna prevodnost_— — — Vodostaj_| Slika 5.6. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Medlog v oktobru 2003 Figure 5.6. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Medlog in October 2003 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 5.7. Povprečne dnevne vrednosti pH in vodostaja na postaji Savinja Veliko Sirje v oktobru 2003 Figure 5.7. Average daily values of pH and level at station Savinja Veliko Sirje in October 2003 |__"Električna prevodnost_— — — Vodostaj_| Slika 5.8. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Veliko Sirje v oktobru 2003 Figure 5.8. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Veliko Sirje in October 2003 SUMMARY In October 2003 automatic stations for water quality monitoring at Sava Medno, Sava Hrastnik, Savinja Medlog and Savinja Veliko Sirje operated without interruption. Because of the troubles with automatic station computer at Sava Jesenice na Dolenjskem and problems with water level measurements at automatic stations at groundwater (Spodnje Savinjska dolina Levec, Ljubljansko polje Hrastje), we do not show the results of on-line measurements. The continuous measurements of basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) at the automatic stations (Sava Medno, Sava Hrastnik, Savinja Medlog and Savinja Veliko Sirje) followed the changes in hydrological situation and do not show deviations from the expected values. The decrease in the conductivity was measured as consequence of rainfall which caused the dilution of river water. The results of continuous measurements of water level, electrical conductivity, pH and dissolved oxygen are shown on the charts (Figures 5.1.-5.8.). 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 6. POTRESI 6. EARTHQUAKES 6.1. Potresi v Sloveniji — oktober 2003 6.1. Earthquakes in Slovenia - October 2003 Ina Cecic, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so oktobra 2003 zapisali več kot 190 lokalnih potresov, od katerih smo 110 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa, potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic; če nas zanima še globina, so potrebni zapisi najmanj štirih. V preglednici smo podali 41 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro, da bi dobili poletni čas pa mu je treba prišteti dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. V preglednici so preliminarne vrednosti maksimalnih doseženih intenzitet v Sloveniji označene z zvezdico. Na karti so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v oktobru 2003 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Figure 6.1.1. Events in Slovenia in October 2003 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Oktobra so prebivalci Slovenije čutili le en potres in sicer 8. oktobra ob 18. uri 5 minut UTC (oziroma 20. uri 5 minut po poletnem času). Po dosedaj zbranih podatkih so posamezniki čutili šibko tresenje na območju Krškega, Artič, Sromelj, Zdol in Brežic. Ljudje so večinoma zaznali le tresenje tal, žvenket šip in majanje lestencev. V Anovcu pri Zdolah so slišali dvakratno bobnenje. Preglednica 6.1.1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - oktober 2003 Table 6.1.1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - October 2003 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Magnituda Intenziteta Področje h UTC m °N °E km ML EMS-98 2003 10 1 14 32 46,23 15,98 15 1,2 Bednja, Hrvaška 2003 10 2 0 39 46,06 15,16 0 1,0 Radeče 2003 10 3 1 22 45,62 14,29 17 1,1 Knežak 2003 10 8 18 5 45,96 15,53 6 1,6 III* Krško 2003 10 8 23 48 46,52 14,83 0 1,5 Mežica 2003 10 9 10 48 45,73 15,71 0 1,1 Plešivica, Hrvaška 2003 10 10 14 2 46,21 16,17 0 1,2 Ivanec, Hrvaška 2003 10 11 14 3 45,72 15,64 15 1,9 Gorica Svetojanska, Hrvaška 2003 10 13 14 36 45,32 15,10 4 1,3 Vrbovsko, Hrvaška 2003 10 14 2 0 46,20 15,33 6 1,1 Store 2003 10 15 13 13 45,71 15,61 4 1,3 Gorica Svetojanska, Hrvaška 2003 10 16 12 35 45,62 15,30 9 1,0 Gradac v Beli Krajini 2003 10 17 6 40 45,36 15,03 6 1,4 Gorski Kotar, Hrvaška 2003 10 17 15 50 46,53 14,84 0 1,0 Mežica 2003 10 17 18 37 46,19 13,58 11 1,5 Livek 2003 10 18 3 14 45,37 14,90 14 1,0 Kupjak, Hrvaška 2003 10 18 12 44 46,56 14,94 4 1,0 Prevalje 2003 10 18 12 49 45,66 14,33 12 1,9 Jurišče - Koritnice 2003 10 18 13 29 45,67 14,34 16 1,6 Jurišče - Koritnice 2003 10 18 13 42 45,68 14,34 13 1,8 Jurišče - Koritnice 2003 10 18 15 36 45,67 14,33 13 1,0 Jurišče - Koritnice 2003 10 19 6 1 45,67 14,32 13 1,0 Jurišče - Koritnice 2003 10 19 6 7 45,68 14,32 7 2,4 Jurišče - Koritnice 2003 10 21 14 8 46,20 16,03 4 1,5 Lepoglava, Hrvaška 2003 10 22 8 0 46,26 16,02 9 1,2 Zarovnica, Hrvaška 2003 10 23 7 3 45,41 14,58 13 1,2 Platak, Hrvaška 2003 10 23 8 5 46,08 14,91 7 1,0 Sava pri Litiji 2003 10 23 15 43 46,07 15,06 8 1,1 Podkum 2003 10 25 3 39 46,22 15,32 1 1,0 Store 2003 10 29 12 53 46,20 15,76 10 1,2 Rogatec 2003 10 29 12 54 46,19 15,78 13 1,5 Bregi Kostelski, Hrvaška 2003 10 29 17 26 46,13 14,74 10 1,4 Moravče 2003 10 30 7 40 45,78 15,32 7 1,0 Brusnice 2003 10 30 9 10 46,19 16,01 17 1,3 Lepoglava, Hrvaška 2003 10 30 9 50 45,74 15,25 0 1,6 Stopiče 2003 10 30 11 31 46,22 16,05 7 1,5 Lepoglava, Hrvaška 2003 10 30 20 40 46,10 14,88 8 1,1 Sava pri Litiji 2003 10 30 21 43 46,10 14,89 9 1,2 Sava pri Litiji 2003 10 31 3 24 46,56 14,82 17 2,1 Mežica 2003 10 31 11 53 45,39 15,14 2 1,6 Vrbovsko, Hrvaška 2003 10 31 22 58 46,07 14,77 13 2,0 Kresnice 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 6.2. Svetovni potresi — oktober 2003 6.2. World earthquakes - October 2003 Preglednica 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - oktober 2003 Table 6.2.1. The world strongest earthquakes - October 2003 datum čas (UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 1.10. 01:03:25,1 50,19 N 81,71 E 6,3 7,1 6,7 10 jugozahodna Sibirija, Rusija Popotres potresa, ki se je na istem območju zgodil 27. septembra ob 11:33 UTC. 8.10. 09:06:55,0 42,60 N 144,53 E 6,0 6,6 6,7 32 Hokaido, Japonska Potres so čutili v Amagasaki, Kakogawi, Misawi in Nemuru. 16.10. 12:28:08,7 25,90 N 101,28 E 5,2 5,6 5,6 33 Junan, Kitajska Vsaj tri osebe so v potresu izgubile življenje, 32 jih je bilo ranjenih. Na območju mesta Dayao je bilo poškodovanih ali uničenih vsaj 12000 zgradb. 25.10. 12:41:35,1 38,37 N 100,95 E 5,8 5,7 5,8 10 meja Gansu-Quinghai, Kitajska V potresu in popotresu ob 12:47 UTC istega dne (Mw=5,8) je izgubilo življenje vsaj 9 oseb, več kot 43 je bilo ranjenih. Na tisoče prebivalcev je ostalo brez strehe nad glavo. Potres je uničil 10000 in poškodoval 45000 hiš. poginilo je tudi okoli 16000 glav živine. 31.10. 02:06:28,3 37,83 N 142,63 E 6,1 6,8 7,0 10 vzhodno od obale Honšuja, Japonska Zabeležili so tsunami z višino valov 50 cm. V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v oktobru 2003. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. Magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo -12D 123' iw -ID o OO 6 7 B Magnibuds Slika 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - oktober 2003 Figure 6.2.1. The world strongest earthquakes - October 2003 56