CEUE, 13. MARCA 1980 - ŠTEVILKA 10 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE ZDRAVNIKI ZA VAS: to je naslov nove stalne rubrike, ki je namenjena vam, dragi bralci, vašim težavam z zdravjem. Namenjena vam je, da bi z našo pomočjo pokramljali z zdravniki. Več jih bo odgovarjalo na vaša vprašanja, zato le pogumno sezite po peresu in nam napišite, če vas kaj teži. Saj si ne domišljamo, da bomo s tem rešili vse težave, vendar velikokrat že dobra in človeško topla beseda mnogo zaleže. Na vaša vprašanja bodo odgovarjali specialisti, tako da je strokovnost rubrike, ki jo bo sicer urejal dr. Jože Cetina, povsem zagotovljena in s sodelavci Zdravstvenega centra v Celju že nekaj časa dobro sodelujemo. V petek gremo z novo stotnijo kmečkih žena na morje. Na Jadran, da ga še bolj spoznamo in še bolj vzljubimo. Sicer pa bomo tudi takrat, kot smo danes, nenehno z mislimi pri našem predsedniku Titu. DRAGO MEDVED OBISKALI SMO UUBNO - NOOE NE BODO BOSE - DRA2JE SMETI CELJE: PITNA VODA JE ZDRAVA! »Kakovost naše vode ni idealna, to pa zaradi nekate- rih specifičnih lastnosti na- ših virov... V Medlogu Savi- nja ni zajeta... Kakovost vo- de želimo izboljšati z izgrad- njo vodarne... Vodo lahko brez bojazni za zdravje pi- jete...« To so samo nekatere misli iz odgovora direktorja TOZD Vodovod celjske ko- munalne delovne organizaci- je Eriha Poljanca, ki ga ob- javljamo v »Pismih« na enaj- sti strani današnje številke Novega tednika. Prav gotovo vas bo zani- mal celoten odgovor, tudi za- radi vode, ki jo iz celjskega vodovoda dajemo Šentjurju in podobno. mUflMGBmM ODPRT v soboto so v Žalcu odprli hotel visoke B kategorije Golding Rubin, ki ga je zgradilo gostinsko turistično podjetje Župa iz pobratene občine Kruševac. Objekt simbolizira bratstvo in enotnost naših narodov in je eden izmed prvih konkretnih rezultatov sodelova- nja dveh pobratenih občin. Več o tem pišemo na 3. strani. J. V.-T. T. OSMIČ NA MORJE JUTRI V ROVINJ PokroviteiJJe NAMA iz Žalca Jutri zjutraj, točno ob 7. uri, bosta izpred Slovenske- ga ljudskega gledališča v Ce- lju odpeljala dva udobna IZLETNIKOVA avtobusa že osmič 100 kmečkih žensk na morje ali konkretno v hotel EDEN v Rovinj. Tudi za le- tošnji izlet je bilo izredno ve- liko zanimanje, saj smo do razpisanega roka dobili kar 1082 prijav, žal pa bo lahko z nami potovalo samo 100 kmečkih žensk s širšega celj- skega območja. Zbirno mesto za vse je ju- tri zjutraj ob 6.30 pred gleda- liščem. Ne pozabite na oseb- no in zdravstvene legitimaci- jo, odrezek o vplačilu in se- veda izpolnjen anketni list - vse to so pogoji za odhod z nami. Priporočamo vam to- plo oblačilo, ruto, tudi dež- nik. Sicer slednjega doslej vsaj na morju nismo potre- bovali, saj je vedno sijalo sonce, vendar... Tudi pri letošnjem izletu mnogi sodelujejo, tako da bi bilo vse v najlepšem redu. Pokrovitelj je tako kot lani veleblagovnica NAMA iz Žalca. V obeh avtobusih bo- sta za veselo razpoloženje poleg novinarske ekipe skr- bela še dva harmonikarja Vi- li Šumer in Heri Kuzma, z nami pa bo tudi ansambel Vikija Ašiča s humoristom Poldekom. Ogledali si bomo tudi Pulj, zvečer imeli prija- teljsko srečanje s priložnost- nimi igrami, v soboto zjutraj bo sledila vožnja z ladjico na Crveni otok poln čudovitega obmorskega zelenja in cvet- ja, nato pa povratek v Celje, kamor bomo prispeli v sobo- to okoli 17. ure. Sicer pa bo še več drugih zanimivosti. TONE VRABL CELJE u /« VEČ ZA STANARINE? Kubični meter pitne vode velia 6,01 din Delegati zborov celjske občinske skupščine bodo na sejah, v torek, 25. t. m., med drugim razpravljali o določi- tvi najvišjih stanarin v obči- ni in tako o postopnem pre- hodu na ekonomske stanari- ne. Ta pot naj bi bila konča- na v 1985.letu. Po prvotnem predlogu naj bi bile letos stanarine v celj- ski občini višje v primerjavi z dosedanjimi za 39%. Izvrš- ni svet pa je v soglasju z ob- činskimi družbenopolitični- nii organizacijami ter Sa- moupravno stanovanjsko skupnostjo pripravil nov predlog, po katerem naj bi znašalo letošnje zvišanje le 27%. Seveda pa bi se naj te- mu znižanju primerno povi- šale stanarine v naslednjih letih. Sicer pa je bila na 88. seji celjskega izvršnega sveta končana tudi razprava o so- glasju k novim (višjim) ce- nam za dimnikarske in ko- munalne storitve ter za Dom upokojencev. Pri komunal- nih storitvah gre za kanalšči- no, odvoz smeti, odvoz feka- lij in odpadkov, plin, števni- no za vodne in plinske štev- ce, pitno vodo in pogrebne storitve. V povprečju so te cene višje od starih za 14,2%, nova cena za kubični meter pitne vode pa je 6,01 din (do- slej 5,69 din). V tej ceni je tudi prispevek dveh dinarjev za razširjeno reprodukcijo in seveda prispevka za območ- no in temeljno vodno skup- nost. Nove cene bodo veljale od 1. marca dalje. ......... _ ........ MB. TERITORIALNA OBRAMBA Obrambne priprave terjalo znanje teorije in praitse Nič novega ne bomo zapi- sali ob misli, da so obrambne priprave vsa leta izgradnje socialistične samoupravne Jugoslavije bile vedno delež- ne velike pozornosti, Zlasti po začetku uveljavljanja za- snove splošnega ljudskega odpora in družbene samoza- ščite, Tako je tudi danes in tako bo vedno, V teh dneh je bila v Celju na rednih pripravah ena od teritorialnih enot. Vaje te enote so potekale na terenu in v vojašnici Slavka Slan- dra. Nekaj o njih je povedal Janko Založnik: »Po več- dnevnem usposabljanju so možje pokazali kaj znajo, V tej enoti so predvsem malce starejši »fantje«. V prvih dneh je bilo malo težje, saj je program teh vaj zelo obširen. Prve težave so premagane, delo lepo teče, Mislim, da so vsi dojeli in utrdili posamez- ne teme, ki so bile na progra- mu. Bilo je tudi veliko prak- tičnih vaj na terenu. Vedno moramo združevati teorijo s prakso.« V petek pa so v vojašnici Slavka Slandra pripravili tu- di miting, ki so ga izvedli tu- di nekateri udeleženci vaje, predvsem pa napogrešljiva trnoveljska Zarja s frontnim gledališčem. Mitinga so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organi- zacij celjske občine. T. TAVČAR ^EČER S PREŠERNOVIM! NAGRAJENCI Delavska univerza v Rogaški Slatini in Kulturna skupnost šmarske občine sta pripravih v ^etek zvečer v pivnici Zdravilišča v Rogaški Slatini uspel večer s Prešernovimi nagrajenci, o tem berite na 8. strani. Foto, D. Medved 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 10-13. marec Pričetek izgradnje H. faze TŠ v Celju je izrednega pomena. NA TŠ ŠTIRI USMERITVE USMERJENO LETOS JESENI Z novimi prostori tudi pouic eiešftronilce z izgradnjo II. faze Tehni- ške šole v Celju so pričeli že 15. decembra lani in teče zdaj po predvidenem pro- gramu. V okviru novogradnje bo- do najprej uredili učilnice. To je tudi osnovni projekt, po katerem bodo pridobili 24 učilnic za srednje usmerjeno izobraževanje ter prostore za izobraževanje na višji stop- nji. V okviru usmerjenega izobraževanja bodo na Te- hniški šoli štiri smeri, in si- cer: gradbeništvo, kemija, elektro in kovinsko-predelo- valna usmeritev. Prizidek k šoli bo predvidoma nared do junija leta 1981. S finančnimi sredstvi zaenkrat ni večjih težav, pa vendar bo moralo združeno delo svoj prispe- vek udeležbe tudi nakazati. Predvsem tisto združeno de- lo, kjer so uporabniki kadrov iz TS. Pri tem pa je potrebno izpostaviti, da sama šola nosi velik del finančne udeležbe. V prvi fazi bo šola prispevala sredstva za opremo učilnic in kasneje tudi za druga dela. Poleg tega je šola prevzela nadzor v lastni režiji in tudi projekti v višini 120 milijo- nov so prispevek šole. Kako pa bo v okviru tehni- ške šole v Celju potekalo usmerjeno izobraževanje? Na usmerjeno izobraževa- nje bo TŠ šola, kakor tudi vse ostale šole, prešla letos v jeseni z novim šolskim le- tom. To nedvomno pomeni bistveno drugačen pristop, organiziranost in samo izva- janje pouka. Učenci se bodo namreč vpisovali v vzgojno- izobraževalne programe. Ta- ko na primer bo kovinsko predelovalna usmeritev ime- la vzgojnoizobraževalni pro- gram za kovinarja strojnika. Usmeritve bodo, kot smo že navedli v uvodu, štiri. Na ko- vinsko predelovalno smer se bodo učenci vpisali ne glede na smer in bodo imeli za izbi- ro poklica celo paleto mož- nosti: od rudarja, strugarja, ključavničarja do strojnega tehnika. Pri tem izobraževa- nju pa bo potrebna delitev dela. Do poklica bodo izo- braževali na TŠ učence za avtomehanika, strojnega mehanika in strojnega tehni- ka. Za druge poklice pa bodo izobraževan v sedanjem ŠKIMC Store. Še to velja pripomniti, da se bodo z novim zakonom o izobraževanju vse šole prei- menovale. Na področju gradbeništva bodo na tej šoli izobraževali gradbince-zidarje, tesarje, in gradbene tehnike in ob delu še gradbene delovodje. Na višji stopnji bo šola izobraže- vala gradbene inženirje oi>e- rativne smeri. V kemiji je predvideno izo- braževanje v okviru vzgoj- noizobraževalnega progra- ma za kemike, izobraževanje procesničarjev in kemijskih tehnikov. V okviru elektro tehniške usmeritve pa se bodo izobra- ževali dijaki za električarje, elektrikarje energetike in te- hnike energetike. Ko bodo I>ogoji zagotovljeni, torej drugo leto v jeseni, pa se bo- do lahko izobraževali dijaki za usmeritev elektronike. Preko vseh navedenih smeri bo možno nadaljevanje na visoki in višji šoli, s tem, da bo moral dijcik na šoli, za ka- tero se bo odločil, opraviti nadaljevalni izpit. V Celju bo možno nadaljevati študij na Visoki šoli za strojništvo in gradbeništvo. Za nadaljni razvoj srednje- ga šolstva v Celju je izredno pomembna izgradnja II. faze TŠ, saj pomeni odprava pe- riodičnega pouka veliko več učilnic, na drugi strani pa bodo tudi potrebe po kadrih velike. Ko bo zgrajena in urejena celotna TS šola, bo imela okrog 80 oddelkov za omenjene štiri usmeritve, kar pomeni: 2000 do 2400 .J^^^cev. _ M POD JED OBRAZI JOŽE ANGELO Potem, ko je »SAVEZ ZA ŠPORT I REKREA- CIJU INVALIDA JUGO- SLAVIJE« iz Beograda koncem lanskega leta ob- vestil Društvo invalidov Velenje in njegovega čla- na, atleta Jožeta Angela, da je izbran za člana jugo- slovanske reprezentance invalidov amputirancev, ki bo sodelovala na Olim- piadi- invalidov na Nizo- zemskem, je začel priza- devni atlet še bolj inten- zivno trenirati. Vsak dan, kot ura, točno po navodi- lih trenerja Martina Štaj- nerja in tako bo vse do 21. junija, ko se bo Olimpida- da pričela. Atlet Jože Angelo je star 33 let, aktiven atlet od leta 1965, ko se je po- škodoval v prometni ne- sreči, kjer je izgubil de- sno roko. V šestih letih intenzivnega gojenja športa je dosegel pred- vsem v tekaškem športu vidne rezultate, tako v re- publiškem in zveznem merilu. Na državnem pr- venstvu v Ohridu je lani v disciplini mnogoboj (tek na 100, 400, 800 m in skok v daljino) dosegel tako so- lidne rezultate, da je po- stal kandidat in je bil poz- neje tudi izbran za ome- njeno športno manifesta- cijo. Angelo je že bil v repre- zentanci za Olimpiado le- ta 1976, ko pa je Jugosla- vija odstopila zaradi so- delovanja Južnoafriške republike. No, Jože ni odnehal in tokrat, tako zatrjuje, se bo potrudil, kolikor bo mogoče. To je tudi njegova zadnja pri- ložnost za tako veličastno udeležbo, saj se bo v na- slednjih letih spoprijemal že s problemi »petintride- setletnika«. Angelo trenira discipli- nirano, več ur dnevno, zjutraj pred službo ter po- poldne vse do večera. Športu je podredil vse, prehrano, delo, prosti čas, rekreacijo, počitek in družinsko življenje. Trening je naporen, pravo garanje! Brez ra- zumevanja in podpore svojega kolektiva »GO- RENJE«, društva invali- dov Velenje, ZTKO Vele- nje in Atletskega kluba Velenje, bi priprave na ta- ko pomembno udeležbo gotovo ne uspele. Angelo upa, da bo sredi junija v najboljši formi in da bo opravičil zaupanje v svoji sredini in da bo častno nosil dres državne repre- zentance invalidov Jugo- slavije. JOŽE MIKLAVC JANEZ BARBORIC Z globoko bolečino in žalostjo smo sprejeli vest, da je umrl Janez Barborič, član predsedstva Sveta Zveze sindika- tov Jugoslavije - naš sodelavec in tova- riš. Vest o smrti Janeza Barboriča ni niko- gar v zvezi sindikatov presenetila, saj smo vedeli, da je hudo bolan in da je njegova bolezen neozdravljiva. Kljub te- mu pa nas je ta vest vse zelo razžalostila, ker je bil Janez Barborič tih, skromen in zelo preprost človek. Dobri dve desetletji in pol svojega živ- ljenja in ustvarjanja je Janez Barborič posvetil sindikalnemu delu. Najprej je bil predsednik sindikalne organizacije v Železarni Štore, predsednik Občinske- ga odbora sindikata delavcev industrije pri Občinskem svetu Celje, član pred- sedstva Občinskega sveta sindikata Ce- lje ter član Zveznega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugo- slavije. Leta 1973 pa je bil izvoljen za predsednika Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, od maja 1978 pa je bil podpredsednik Sveta Zveze sindika- tov Jugoslavije. Rodil se je leta 1931 v Ljubljani, kjer je tudi dokončal študij na Fakulteti za me- talurgijo. Leta 1961 se je zaposlil v štor- ski Železarni, kjer je opravljal pomemb- ne vodstvene in politične dolžnosti. Že kot gimnazijec je delal v mladinski orga- nizaciji, pozneje v zvezi komunistov in kot poslanec v skupščini. Ko je bil leta 1973 izvoljen za predsednika Republi- škega sveta Zveze sindikatov Slovenije je bil že izkušen in uveljavljen družbe- nopolitični delavec. Ce hočemo zaokro- žiti vsaj najpomembnejše podatke iz njegovega življenja, moramo povedati, da je bil od aprila 1979 član predsedstva Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, od- govoren za vprašanja družbenoekonom- skega razvoja, dohodkovnih odnosov, življenjskih in delovnih pogojev, inova- cij, izobraževanja in kulture v predsed- stvu ZSJ. Poleg tega pa je bil član Cen- tralnega komiteja ZKJ, Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Zvez- nega sveta za gospodarski razvoj in eko- . nomsko politiko ter komisije Skupščine j Jugoslavije za družbeno planiranje in i družbenoekonomski razvoj. ] 7^ podatki povedo mnogo in obenem\ malo. Govorijo o funkcijah, ki jih opravljal, toda vedeti moramo kakšen je i bil čas v katerem je delal in kako po-1 membne spremembe so v tem času do-- življali sindikati in vsa naša družba. \ Mesto predsednika Republiškega sve- ta Zveze sindikatov Slovenije je nasto- pil v času, ko so se z ustavnimi dopolnili začele uresničevati temeljne spremem- be v naši družbi, ki so se nato nadaljeva- le s sprejemom nove Ustave in Zakona o združenem delu. V tem obdobju je šlo resnično za temeljne zadeve in globoko vsebinsko preobrazbo družbe, zato je bi- lo potrebno tudi opredeliti novo družbe- no vlogo samega sindikata, jo uveljaviti skozi nove organizacijske oblike in de- lovne metode zveze sindikatov. Pod nje- govim vodstvom so se sindikati krepili kot tista najmnožičnejša delavska orga- nizacija, ki bo resnično izražala hotenja delavcev, njihove interese in vsako- dnevne potrebe in jih skušala uresničiti v okviru dolgoročnih interesov delav- skega razreda Jugoslavije. Utemeljevanje nove vloge sindikata je bilo omejeno na preprosto razmišljanje, kakšna je delavčeva socialna varnost skozi njegov družbenoekonomski polo- žaj in v kakšni meri resnično razpolaga z dohodkom, ki ga ustvarja. Vse svoje na- pore je vlagal, da bi se v kar največji meri uresničilo stališče, da je sindikat kot najširša družbenopolitična organi- "* zacija delavskega razreda pomemben dejavnik pri oblikovanju in utrjevanju novih družbenoekonomskih in samou- pravnih odnosov. Vodil je odločno bitko za uresničitev sedanje zgodovinske vlo- ge sindikata, kjer mora le-ta resnično postati šola socializma, oblika organizi- rane politične bitke za samoupravljanje, za neposredno odločanje delavcev o po- gojih in rezultatih njihovega dela in da je istočasno organizirana politična kon- \ trola uresničevanja interesov delavcev. Njegovo politično delo je bilo v celoti prežeto z eno samo miselnostjo, da bi delavci resnično izražali, usklajevali in uveljavljali svoje interese ter samo- upravne pravice in dolžnosti na vseh področjih družbenega dela in življenja. Boril se je za krepitev osnovne organiza- cije sindikata kot temeljne oblike poli- tičnega organiziranja in delovanja de- lavcev v zvezi sindikatov. Delu v zvezi sindikatov je dal svoj osebni pečat z izostreno odgovornostjo za krepitev ra- zredne zavesti ter idejnopolitične in ak- cijske enotnosti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Kljub pomembnim zadolžitvam, ki jih je opravljal v Svetu Zveze sindikatov Jugoslavije je vedno našel čas za plodno sodelovanje tudi s celjsko organizacijo Zveze sindikatov, saj se je pogosto vračal v Celje, v svojo matično delovno organizacijo Železarno Štore iz katere je izhajal. Njegova topla beseda in njegova nesebična pomoč nam je nemalokrat pomagala iz še tako velikih zadreg pri opravljanju vsakda- njih, odgovornih političnih nalog. Ve- dno in ob vsakem času, nazadnje še no- vembra lani ob razpravi o integralnem transportu, ki smo jo imeli v Celju in ob proslavi obletnice obstoja tovarne Met- ke, je bil še poln optimizma in je svoje bogate izkušnje posredoval nam, svojim sodelavcem, ki smo jih s pridom upo- rabljali pri oblikovanju političnih stališč in nadaljnji aktivnosti v organizacijah in organih zveze sindikatov. Življenjska pot Janeza Barboriča seje končala mnogo prezgodaj. Mnogo nje- govih hotenj in misli je ostalo nedoreče- ' nih in neuresničenih, ki pa jih bomo pri našem nadaljnjem delu prav gotovo lah- ko tudi koristno uporabili. Njegovemu delu in spominu pa se bomo najbolj od- dolžili s posnemanjem njegove osebno- sti kot človeka in delavca, saj je bil v vsem svojem delu skromen, preprost, racionalen in ni maral besedičenj. To so resnično lastnosti, ki nam bodo ostale globoko v spominu in vodilo pri našem nadaljnjem delu. IVAN KRAMER §t. 10 - 13. marec 1980 NOVI TEDNIK - stran 3 SKUPŠČINA INDOK CENTRA PRVI KORAKI Ha samoupravnih noga it Ustanovne skupščine ima- jo vselej to slabo lastnost, da se ne morejo izogniti ustalje- nemu dnevnemu redu, za ka- terega je značilen pregled opravljenega dela, sprejem novih delovnih nalog in voli- tve organov. Zato tudi dnev- ni red prve in s tem konstitu- tivne seje celjskega INDOK centra ni obetal veliko. Pa je bila ponedeljkova skupščina vendarle po mnogočem pre- senetljiva. Se zlasti zaradi izvrstne udeležbe delegatov (od 110 vabljenih jih je bilo prisotnih 80), ki so s tem iz- pričali izreden interes vseh samoupravnih struktur v celjski občini tako za delo INDOK centra kot še pred- vsem za kakovostno izvedbo vseh nalog. Skupščina je bila pomem- ben dogodek za doseganje teh ciljev. Kajti INDOK cen- ter je v letošnjem letu, in to je potrdila tudi razprava skupščine, pred izredno za- htevnimi vsebinskimi nalo- gami. Na prvem mestu je vsekakor kakovostna izpe- ljava vseh nalog, ki jih je IN- DOK centru zastavila nedav- na seja občinske konference SZDL. Seveda bo INDOK center nadaljeval tudi z že utečenimi oblikami dela, kot so izdajanje INDOK infor- macij, urejanje dokumenta- cije in izdajane referalnih in- formacij, nadaljevanje zbira- nja dokumentacije »Celje v časopisju« ter izobraževanje in strokovno svetovanje na področju informiranja. Še zlasti veliko pričakujemo v Celju od pomembne naloge, ki jo je sprejel INDOK cen- ter, ko se je zavezal za pripra- vo koncepta skupnega dele- j gatskega glasila. Novo, skupno glasilo naj bi namreč nadomestilo izredno po- memben vir obveščanja, ki je doslej izhajal v obliki po- ročevalca skupščine občine oziroma samoupravnih inte- resnih skupnosti. Preveč strokovne, obsežne, s tem pa manj pristopne, težke in neučinkovite informacije v obliki delegatskih gradiv, naj bi poslej zamenjale stro- kovno dobro obdelane krat- ke informacije v obliki pov- zetkov gradiv. To pa bo sled- njič, po dolgih letih ugotav- ljanj, le omogočilo kakovost- nejše delegatsko obveščanje. In še dve nalogi zaslužita obilo pozornosti. Izobraževanje vseh tistih, ki se v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah ukvarjajo z obveščanjem, bo zelo pomembno. Nalogo so pričeli s precej uspeha ure- sničevati že lani, treba pa bo storiti še korak dalje, pred- vsem za še bolj množično udeležbo, saj bo le ta lahko zagotovila pogoje za učinko- vitost takšnih oblik potreb- ■lega strokovnega usposab- Jjanja. O nalogi, ki zadeva pripravo gradiva in osnov za oblikovanje celjskega centra za obveščanje, pa smo že po- ročali. Gre za zahtevno delo, ki bo moralo nakazati osno- ve za racionalno združevanje vseh služb in institucij za ob- veščanje v celjski občini, v prvi vrsti pa za združitev IN- DOK centra, služb za dele- gatsko obveščanje in regio- nalnih sredstev obveščanja. Skupščino so delegati zak- ljučili z volitvami vodstva skupščine in sveta INDOK centra ter njegovih komisij. Za predsednika skupščine je bil izvoljen Franc Kavka, delegat Železarne Štore, za njegovega namestnika pa Milan Brecl, delegat DO Ljubečna. Za predsednika petnajstčlanskega sveta IN- DOK centra je bil izvoljen Boris Rosina, delegat občin- ske konference SZDL, za njegovega namestnika pa Ja- nez Kuntarič, delegat skup- ščine občine in izvršnega sveta. Izvolili so še tričlanski komisiji za samoupravni nadzor in za strokovno sode- lovanje in usposabljanje. Začetek dela INDOK cen- tra na novih, delegatskih in samoupravnih osnovah po- . meni pomemben dogodek za celjsko občino in zg organizi- ran razvoj sistema obvešča- nja v njej. B STAMEJCIC. SLOVO OD JANEZA BARBORIČA Po hudi, neozdravljivi bolezni je minuli četrtek v Ljubljani umrl Janez Barborič, član Predsed- stva Zveze sindikatov Jugoslavije, dolgoletni odgovorni član štorske- ga železarskega kolekti- va in ugledni celjski ob- čan. Od uglednega družbe- nega delavca so se v Ce- lju in Štor ah poslovili na žalnih sejah, pograbnih svečanosti v soboto v Ljubljani pa se je udele- žilo Qkoli 500 občanov in železarjev. V imenu štor- skih železarjev se je od pokojnika poslovil pred- sednik sveta sindikalnih organizacij Mirko Goz- dnikar, v žalnem spore- du pa sta sodelovala že- lezarska godba in celjski komorni zbor. Ob zadnjem slovesu sta na ljubljanskem Nav- ju o delu in vrlinah po- kojnika govorila predse- dnik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špi- Ijak in sekretar sekreta- riata predsedstva Repu- bliškega sveta Zveze sin- dikatov Slovenije Ivan Godec. ŽALEC HOTEL 60L0IN6 RUBIN Kreditna sredstva iz Beogradsšte banite v hotelu je na voljo sto le- žišč v eno, dvo in večpostelj- nih sobah oziroma apartma- nih, ki so opremljeni z barv- nimi TV sprejemniki. Pro- stori hotela so obogateni z umetniškimi deli likovnikov Slovenije in Srbije. V sklopu hotela so restavracija, ban- ketna dvorana, bistro s sepa- reji, nočni golding klub in pokrit letni vrt. Hotel Golding Rubin v Žalcu je zgradilo gostinsko trgovsko podjetje Župa iz pobratene občine Kruševac, veljal pa je skoraj 80 milijo- nov dinarjev. Občina Žalec je pri tem objektu soudeleže- na z desetimi milijoni dinar- ji, ki so bili namenjeni za ra- zvoj trgovine in gostinstva. Kreditna sredstva za celotno naložbo je namenila Beo- .gradska banka. Kot že za vrsto drugih objektov v obči- ni, je tudi tokrat opravil pro- jektantska dela Dane Jegrič, iz celjskega Razvojnega cen- tra. Na sobotni otvoritveni slo- vesnosti je zbranim sprego- voril predsednik skupščine občine Žalec Vlado Gorišek in med drugim dejal: »V srednjeročnem obdobju, ki se izteka, smo si v naši obči- ni še posebej prizadevali za razvoj trgovine in gostinstva. To gospodarsko področje smo uspeli primerno razviti in mu dati pomembno izho- dišče za nadaljni razvoj, saj se je udeležba trgovine in go- stinstva v strukturi dohodka v občini dvignila od 3 na osem odstotkov. Hotel, ki ga danes odpiramo, bo lahko prispeval znatni delež k na- daljnjemu razvoju te gospo- darske dejavnosti. Pričaku- jemo, da se bo novoustanov- ljena TOZD gospodarsko krepila in razvijala ter ob ustrezni pomoči uspešno premagovala morebitne te- žave. Za to bodo potrebni konkretni ukrepi, prepričani pa smo, da bo kolektiv hote- la storil vse za čim uspešnej- še gospodarjenje. Nadaljnja gradnja tega ob- jekta je povezana tudi z grad- njo bazena, ki naj bi se priče- la še letos, z ureditvijo re- kreacijskih površin in par- kirnih prostorov v bližini ho- tela. Ob vsem skupaj ne gre pozabiti tega, da bomo lahko razvoj trgovine in gostinstva s pridom izkoristili s promet- nimi tokovi preko naše doli- ne. Pričakujemo, da bo ta konkretni primer gospodar- skega sodelovanja in skup- nega sovlaganja vzpodbudil tudi ostale gospodarske or- ganizacije za medsebojno so- delovanje in povezovanje. Žalsko gospodarstvo bi se lahko navsezadnje v večji meri vključevalo z ustrezni- mi oblikami sodelovanja in sovlaganja tudi v gospodar- ske tokove kruševske ob- čine.« V nadaljevanju je Vlado Gorišek povedal, da bo lah- ko tudi Zupa z novim objek- tom dobila nova izhodišča za svoj gospodarski rsizvoj. Lahko se bo ustrezno pove- zovala z gospodarstvom žal- ske občine ter svoj razvoj usmerila v širši slovenski prostor. Ob koncu se je za prizadevno delo zahvalil predsedniku odbora za iz- gradnjo hotela Jožetu Janu in članu odbora Jožetu Cer- kovšku, ki sta poleg nekate- rih drugih zaslužnih ljudi, prejela priznanje tudi na pet- kovi svečani seji odbora. Ob koncu velja zapisati še to, da je bil izvajalec gradbenih del Ingrad Celje. Hotel Golding Rubin je eden izmed pomni- kov ideje bratstva in enotno- sti. Nemalo zaslug zanj imata tudi glavni direktor Župe Ži- ka Rakič in vodja TOZD Go- stinstvo Džordže Radmano- vič. JANEZ VEDENIK ŽALSKE NADOMESTNE VOLITVE ŠE SAMI ZASE NE VEDO V 63 TOZD in DS bi iahiio izvedii nadomestne voiitve še v tem mesecu bodo v žalski občini izvedli nado- mestne volitve kar v 63 te- meljnih organizacijah zdru- ženega dela in delovnih skupnostih. Povsod' tam, kjer je delegacija za zbor združenega dela skupščine občine štela ob izvolitvi ko- maj pet članov, pa ni več popolna, tam, kjer naj bi se število delegatov povečalo, na sedem, v SOZD Hmezad, kjer so izvedli novo samou- pravno organiziranost ter tam, kjer so nastale nove TOZD, ki imajo pogoje za izvolitev delegacije ali pa se je število zaposlenih od 1978. leta zvišalo tako, da imajo pogoje za izvolitev delegacije. Delegacije bi lahko usta- novili tudi tam, kjer je od dvajset do trideset zaposle- mh. V upoštev pridejo Mon- tana Žalec TOZD Profilirka Liboje, Transport Notranje trgovine. Sadjarstvo Miro- san Kasaze ter mesnice Celj- ske mesne industrije v obči- ni, Ferralit TOZD Modelarna Žalec, VIO Žalec DSS, In- gradov kamnolom v Libo- jah. Hotel Slovan Vransko, Merxove prodajalne v obči- ni. Zavod za načrtovanje ter TOZD OŠ Bratov Juhart Šempeter. Ponekod so se za delegacije že odločili, pone- kod pa bodo funkcijo dele- gacije opravljali vsi zaposle- ni. Delegacija KZ Savinjska doUna v SOZD Hmezad bi naj ostala nespremenjena do konca mandatnega obdobja, čeprav je poleg DSSS še de- vet temeljnih zadružnih enot. Kot nam je povedala se- kretarka skupščine občine Žalec Ivanka Kragl, novih delegatov ne bodo izvolili v tovarni nogavic na Polzeli, kjer menijo, da petčlanska delegacija za zbor združene- ga dela povsem zadostuje, s tem pa se strinjajo tudi v DEM Elektroprenos Podlog. Novih delegatov prav tako ne bodo izvolili v Savinj- skem magazinu ter v Komu- nalnem podjetju Žalec TOZD Montaža, kjer je zapo- sleno 41 delavcev, vsi pa so zaposleni na terenu po vsej Jugoslaviji. S petčlansko de- legacijo so zadovoljni tudi v GG TOZD Gozdnik Žalec, sicer pa tam pravijo, da ni- majo na voljo večjega števila delavcev. Ko so v občini zbirali po- datke o delegacijah in dele- gatih, se je izkazalo, da pone- kod sploh ne ali pa zelo malo vedo, kako morajo biti se- stavljene delegacije, kdo jih voli in na kakšen način. Be- seda o izvedbi nadomestnih volitev je tekla tudi na seji predsedstva občinske skup- ščine. Člani predsedstva so predlagali SIS, da pregleda- jo sestavo svojih delegacij in da po potrebi izvedejo nado- mestne volitve. Na skupnih službah SIS pravijo, da ne vedo za številčno stanje dele- gacij za posamezne SIS in da teh podatkov ne morejo zbrati. Ob koncu je treba za- pisati, da bo število delegat- skih mest še naprej ostalo nespremenjeno (52), prav ta- ko pa tudi razdelitiev delegat- skih mest po področjih. JANEZ VEDENIK VPRAŠANJE GRADISU IN SAMOUPRAVNI STANOVANJSKI SKUPNOSTI ŽALEC že koncem lanskega leta bi se morali vseliti v nov, zelen blok v novonastajajoči soseski V v Žalcu. Žal pa so se stvari hudo zapletle in vsi, ki bi morali v ome- njeni blok, še vedno čakajo in sprašujejo - kdaj? Zače- nja se smešna in neodgovorna igra .tistih, ki so blok gradili in tistih, ki se »kitijo«, da je njihov. Vrtimo telefone in sprašujemo. Odgovori so vedno isti: »Mi smo vse naredili, vprašajte druge.« Drugi odgovarjajo: »Ni vse narejeno, vprašajte tretje.« Za vzroke navajajo od cene do reiznih notranjih pomankljivosti pa neure- jene okolice in zaklonišča. Vsak izgovor je dober, lju- dje pa čakajo in so nezadovoljni. Stanovanja pa so gotova! Kdo je zdaj tisti, ki to zavira in se tako neodgovorno obnaša tudi v letu, ko so nas polne usta stabilizacije? Kdo izmed teh bo odgovarjal za morebitne poškodbe na pohištvu, ki so ga stanovalci nakupili, ker so raču- nali na vselitev koncem lanskega leta, zdaj pa imajo to spravljeno po neustreznih prostorih? In da bo ironija še večja: v bloku so že prve stranke, menda osem po številu. Ali za njih ne velja »neure- jeno« zaklonišče? In zakaj takšne izjeme? Če je »višja sila« naj velja za vse, ne pa samo za nekatere. V naši družbi se še vedno borimo proti razlikam in smo za enoten pristop. Zakaj torej takšne razlike in kdo je tisti, ki jih povzroča in zakaj? Kdo mu to dovoljuje? Z besedo na dan, tovariši pri Gradisu, Samoupravni sta- novanjski skupnosti Žalec in še kje. S tem, ko so stanovanja prazna, delate hudo družbeno škodo in s tem, ko so se nekateri že lahko vselili, povzročate slabo voljo. Pa brez zamere, takšne stvari bolijo! TONE VRABL RADIO CELJE ZA LJUBLJANO Da bi se tudi lokalne ra- dijske postaje kar najbolje načrtno vključevale v skupen slovenski radijski Pfogram, načrtujeta Radio Ljubljana in Radio Celje v prihodnjem obdobju nekaj '^^daj, ki jih bodo novinarji Novega tednika in Radia ^elje pripravili v teh dneh. ?a oddajo »Iz naših krajev« ^ bil celjski prispevek že 8. ''^arca, naslednji pa bo na sporedu 27. tega meseca. V '^^daji »Iz delovnih organi- zacij« bo Radio Celje pri- speval svoj delež 18. marca, ^ rubriki »Iz krajevnih Skupnosti« pa že 14. marca. V ŠMARSKI OBČINI 400 DOMOV BREZ ELEKTRIKE Kljub temu, da so v zadnjih letih v šmarski občini elektrificirali veliko zaselkov, ugotavljajo, da je v ob- čini še vedno okoli 400 gospodinjstev brez elektrike. Ta podatek pa jih ne zaskrbljuje najbolj, saj imajo krajevne skupnosti v svojih letnih in srednjeročnih programih predvidena dokaj obsežna dela pri elektrifi- kaciji naselij in posameznih oddaljenih kmetij. Veliko bolj zaskrbljeni so v Šmarju zaradi dejstva, da je elek- trični tok izredno šibak. Zaradi tega so prizadeti pred- vsem kmetje, ki ne morejo uporabljati ustrezne meha- nizacije pri svojem delu. Zato se v Šmarju zavzemajo predvsem za to, da bi območna elektrogospodarska skupnost v bodoče bolj poskrbela za to, da bi bila elektrika, ki prihaja v šmarske domove in kmetije, močnejša. Ne nazadnje tudi zato, da bi s tem olajšali delo kmetom. Teh pa je v šmarski očini še vedno 40 odstotkov vsega prebivalstva. DS MOZIRJE KADRI LE NA PAPIRJU? Izvršni svet opozarja na uresničevanja dogovora Tri vprašanja, trije veliki problemi in hkrati naloge za mozirsko občino. Do veljave so prišli na zadnji seji članov izvršnega sveta občinske skupščine, ko je razprava te- kla o razvojnih možnostih občinskih interesnih skup- nosti pa tudi smernic razvoja krajevnih skupnosti in ne nazadnje o nekaterih vpraša- njih usmerjenega izobraže- vanja. Že prvi dokumenti so na- mreč pokazali, da so se dela z veliko zavzetostjo in odgo- vornostjo lotili zlasti v kra- jevnih skupnostih, čeprav bodo prvi načrti še deležni popravkov, toda, navzlic te- mu kažejo na realne poti ra- zvoja v naslednjih petih le- tih, torej v obdobju novega srednjeročnega načrta. Ne- koliko drugače pa je pri inte- resnih skupnostih, kjer mož- nosti razvoja preveč temelji- jo na novih naložbah, prema- lo pa na razširitvi dejavnosti. Ne glede na nujnost usklaje- vanja, bodo morali v krat- kem rešiti več odprtih vpra- šanj, še predvsem na področ- ju osnovnega šolstva, zdrav- stva itd. Zlasti pereči in boleči hkrati pa so problemi, ki se pojavljajo ob uveljavitvi usmerjenega izobraževanja in ob podatkih, ki govorijo o tem, kakšne in katere kadre potrebujejo zlasti v gospo- darskih organizacijah zdru- ženega dela. Čeprav imajo že zdaj v občini premalo delav- cev z višjo in visoko izobra- zbo (komaj 2,6% vseh zapo- slenih), pa bi se stanje, če bi seveda obveljalo kadrovsko »planiranje« v gospodarstvu, prav nič ali le za malenkost izboljšalo v naslednjih petih letih. Zato ni naključje, če bo izvršni svet opozoril na pro- blem in zahteval spoštovanje dogovora o uresničevanju kadrovske politike MB 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 10 - 13. marec 198o IGRA Z ŽIVLJENJEM! v ponedeljek zjutraj je bila v Celju in verjetno tudi drugod gosta megla. V Vrunčevi ulici, kjer prečka cesto železniška proga za Savinjsko doli- no, so bile spuščene za- pornice. Ljudje so hodili preko proge kljub rdeči luči. Vzoru odraslih sle- dijo tudi otroci. Ti so se odpravljali k pouku, v I. osnovno šolo. Ne le, da so progo samo prečkali, ce- lo hodili so vzdolž želez- niških tirov, kljub temu, da so videli, da so zapor- nice spuščene, megla pa zelo gosta in je bila torej vidljivost minimalna. Starši, vzgojitelji, uči- telji, vsi: ni dovolj, da enkrat opozorimo otroka na nevarnost in nepra- vilno ravnanje. To je tre- ba početi vsak dan, vse življenje. Dokler ga seve- da imamo! »BOR«LAŠKO USMERITEV K IZVOZU Potrjena koristnost povezanosti v »Lesnini« \ v začetnih tednih uveljav- ljanja ustalitvenih ukrepov se kolektiv lesnoindustrij- skega podjetja »BOR« v La- škem bori s težavami, pode- dovanimi iz lanskega leta. Gre za skopo odmerjena obratna sredstva in s tem po- vezanim problemom likvi- dnosti, po drugi strani pa za močno skrčena sredstva na- menjena potrošniškim poso- jilom, kar otežuje prodajo iz- delkov na domačem trgu. V takih razmerah v Boru pritr- dilno odgovarjajo na vpraša- nje, ali se povezanost v okvi- ru »Lesnine« obrestuje. Po- datek, da je 55% vsega proiz- vedenega blaga našlo tržišče preko trgovinskih TOZD »Lesnine«, to potrjuje. Pokeizatelji poslovanja v preteklem letu dokazujejo ob upoštevanju naštetih te- žav dobre rezultate. Načrto- van celotni dohodek so po- večali za 13, dohodek za 26, čisti dohodek pa za 27 od- stotkov. Pri tem so akumula- cijo povečali za 127, dohodek na delavca za 29, neto osebni dohodek pa ne več kot 13 odstotkov. Torej so se že lani obnašali stabilizacijsko. Ob težavah prodaje na do- mačem trgu se v Boru usmerjajo k povečanju izvo- za. V minulem letu je le-ta predstavljal 12 odstotkov do- sežene proizvodnje. Izvažali so predvsem v Italijo, ZR Nemčijo, Švico, Belgijo in na Nizozemsko. Ta usmeritev seveda terja velike napore, saj proizvodnja za izvoz terja ob nesporni kvaliteti tudi več porabljenega časa in kvaliteto materialov. Kljub temu v izvozu ne dosegajo cene, odgovarjajoče lastni ceni, zato jim pride zelo prav notranje premiranje, ko vsi TOZD »Lesnine« priznavajo za izvozne predmete 15 od- stotkov participacije. Izvoz za »BOR« v Laškem ni samo možnost plasmana, marveč tudi pridobitev po- trebnih deviz za repromate- rial. Pridobljene devize sicer že sedaj presegajo trenutne potrebe po uvoženih mate- rialih, toda načrtovano pove- čanje izvoza bo povečalo tu- di potrebe po uvažanju. Izrazit skok lani dosežene akumulacije, predvsem po- slovnega in rezervnega skla- da, jim je potreben zaradi nujnih investicijskih nalog. Tudi če bi urbanistični in prostorsko načrtovalni razlo- gi ne silili kolektiva k selitvi obrata žage iz Laškega v Re- čico, bi tak ukrep prej ali slej morali sprejeti. Za moderni- zacijo in pocenitev proizvod- nje, nujno potrebujejo ob moderni žagi še sušilnico za les, prirezovalnico, vse sku- paj pa pomeni tudi bistven prihranek pri notranjem transportu in dokončni so- dobni industrijski postavitvi proizvodnih sredstev. Večji del opreme so že kupili do- ma za dinarska sredstva, če- ravno gre za uvožene stroje. Te investicijske napore po- vezujejo s svojo usmeritvijo v izvoz. Le-ta pa dobro kaže, saj bodo v marcu dosegli po- lovičen obseg lanskoletnega izvoza, JURE KRAŠOVEC ZLATA PLAKETA IZ POBRATENE OBČINE Pred dnevi so Kovinotehno obiskali predstaniki Tovarne kompresorjev in kompresorskih postaj »TRUDBENIK« iz Doboja in nam predali zlato plaketo za uspešno poslovno sodelovanje. Ob tej priliki so potekali tudi razgovori glede še tesnejšega sodelovanja. To pa se nanaša predvsem na po- dročje inženiringa DO Kovinotehna in SOZD Energoinvest, v okviru katere deluje omenjena tovarna. Sporazum, ki bo v kratkem podpisan, bo torej omogočil kvalitetno sodelovanje in nastopanje obeh delovnih organizacij tako doma, kot v tujini. V. B. GOSPODARJENJE V ŠMARJU UeODNA MENJAVA BLAGA Z izgubo sta poslovali le dve tozd Čeprav v šmarski občini še ni- so izdelali podrobnejše ocene o gospodarjenju in rezultatih, ki so jih dosegle organizacije zdru- ženega dela v preteklem letu so- dijo, da bodo zabeležili po- membne dosežke. Posebej uspešno je gospodari- lo Zdravilišče iz Rogaške Slatine, ki iz leta v leto izvaža tudi vse več svojih izdelkov v tujino. Dalje so ugodne gospodarske rezultate dosegli tudi s Steklarni Boris Ki- drič v Rogaški Slatini, ki so med drugim vidni tudi po izvozu. Do- bro so gospodarili še v Korsu, v Metki v Kozjem, v mestinjskern Vitalu. Nenazadnje pa velja ome- niti tudi Atomske toplice v Pod- četrtku, kjer so na začetku leta 1979 napovedovali celo izgubo, pa so kljub temu uspešno in brez izgub zaključili poslovno leto. Edini dve temeljni organiza- ciji združenega dela, ki sta lan- sko poslovno leto zaključili z iz- gubo, sta Toper - Konfekcija Šmarje in tozd Kooperacija Kmetijskega kombinata Šmar- je. V obeh temeljnih organizaci- jah je izguba nastala iz znanih razlogov, vendar pa dosega ok- vire, ki jih bo lahko premostiti. Kljub dokaj ugodnim gospo- darskim rezultatom pa v Šmarju še niso povsem zadovoljni z do- seženim. Velika hiba njihovega gospodarstva je zaposlovanje de- lavcev, ki raste veliko počasneje, kot so predvidevali v sedanjem srednjeročnem obdobju. Zapo- slovanje pa je sveda povezano tu- di z naložbami v gospodarstvu, ki pa jih ne uresničujejo po pre- dvidenem programu. Pri tem ve- lja omeniti obrat Gorenja v Bi- strici ob Sotli, pa Petrolov mo- tel v istem kraju in še nekaj na- ložb bi lahko našteli, ki niso uresničene. Vse to povzroča za- stoj pri uresničevanju zastavlje- nih gospodarskih ciljev v šmar- ski občini, posebej pa pri zapo- slovanju delavcev. V Šmarju zato menijo, da bodo morali tudi v prihodnje vztrajati pri tem, da bi organizacije združenega dela šmarske občine, pa tudi tiste iz razvitejših občin, vlagale večja sredstva v razširitev gospodar- ske baze tega nerazvitega po- dročja in tako omogočile večje zaposlovanje delovne sile ter hi- trejši razvoj celotne šmarske ob- čine. DS ZEMELJSKI PLIN Energija, do nedavnega skoraj neznana beseda, se vedno pogosteje pojavlja v vsakdanjem besednja- ku. Vzrok .za to je spo- znanje, da zaloge energet- skih virov, kot so pre- mog, nafta, phn... niso neomejene in da je pogoj za nadaljnji razvoj naše družbe - zagotovljena energija. Jugoslavija, še posebno Slovenija, je energetsko deficitarna. Zato moramo dobršen del energetskih potreb pokrivati z uvože- no energijo. To še zlasti velja za kakovostnejše energetske vire, kot je nafta in v zadnjem času tudi zemeljski plin, ki ga uvažamo iz Sovjetske zveze. Zemeljski plin je viso- kokvaliteten energatski vir, ki ima v primerjavi z drugimi energetskimi viri prednost v veliki toplotni moči, enostavnosti in či- stosti pri transportu či- stosti v zgorevalnem ozračju (zemeljski plin vsebuje največ 0,3% žve- pla), v enostavnosti regu- lacijem v visokem izko- ristku. Ugotovimo lahko, da je zemeljski plin poleg električne energije naj- bolj udoben nosilec to- plote. Njegov pomen in po- trebnost smo spoznali tu- di v Celju, tako da je Pli- narna - Vodovod Celje v imenu bodočih porabni- kov in na pobudo Skup- ščine občine Celje pristo- pila k Samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev v skupno nalož- bo za uresničitev progra- ma plinifikacije Slovenije z zakupom, oziroma za prevzem 20 milijonov ku- bičnih metrov zemeljske- ga plina na leto. Neodvisno od tega so k sporazumu pristopili tudi predstavniki EMO, Cin- karne, Metke, opekarne Ljubečna in železarne Štore, ki so zakupili plin za svoje potrebe. Količi- ne, ki jih je zakupila Pli- narna, pa so namenjene za uporabo v široki po- trošnji. ŽENSKE HLAČNE NOGA VICE NOGE NE RODO ROSE Proizvajalci zagotavljajo, da bo dovolj nogavic Potrošniška mrzlica je znova nastopila. Tokrat ne morda zaradi pralnega pra- ška, kot bi kdo utegnil priča- kovati, ali morda kave ter če- sa drugega, pač pa zaradi ženskih hlačnih nogavic. Naenkrat so ženske namreč pričele v velikih količinah nakupovati nogavice. V to- varniških prodajalnah pol- zelske tovarne nogavic in tekstilne tovarne Prebold so nam povedali, da so bile ne- redke nekatere, ki so naku- pile po sto in več parov noga- vic. Kot blisk so se namreč razširile govorice, da hlačnih nogavic ne bo več mogoče kupiti na domačem tržišču. Govorice je pravzaprav spro- žila vest, da na Polzeli nima- jo dovolj surovin iz uvoza in da so nekaj dni delali s polo- vično zmogljivostjo. Ni nak- ljučje torej, da smo se odpra- vili na Polzelo in v Prebold ter povprašali, kako je s tem. Predvsem nas je zanimalo, če bo na tržišču dovolj noga- vic. ERVIN STRAHOVNIK, vodja prodaje v tovarni no- gavic na Polzeli: »Res smo morali proizvodnjo prejšnji teden kar precej zmanjšati, ker nismo dobili potrebnih surovin iz uvoza. To je posle- dica premajhnega izvoza na- ših izdelkov, kar seveda po- meni tudi manj deviznih sredstev. Pri ponovni razde- litvi devizne kvote seveda pričakujemo delno rešitev problema. Proizvodnja tre- nutno normalno teče, čeprav moram iskreno povedati, da se bodo motnje še pojavljale, vendar vse to ne more biti razlog za preplah. Nogavic bo na tržišču dovolj, kaže pa da bomo proizvedli nekaj Ivan Žagar manj hlačnih nogavic Li in Lea kot smo načrtovali. Si- cer pa še enkrat poudarjam, da stvar ni tako kritična kot bi po odmevih kupcev lahko pričakovali.« IVAN ŽAGAR, direktor tekstilne Tovarne Prebold: »Letos bomo izvozili za sko- raj tri milijone ameriških do- larjev naših izdelkov. Tudi prejšnja leta smo precej po- zornosti namenjali izvozu, čeprav to v bistvu ni bilo sti- mulativno. Tudi zaradi nači- na delitve deviznih sredstev ne. Za en dolar izvoza smo dobili okrog dva dolarja, ne- kateri drugi proizvajalci pa tudi šestdesetkrat več. Pri sedanji delitvi deviznih sred- stev smo izenačeni in tako je seveda prav, še zlasti ko pou- darjamo ustalitvena prizade- vanja našega gospodarstva. V Preboldu smo se vedno dr- žali načela: Več izvažati! To se nam danes obrestuje, saj bomo lahko kupili surovine Ervin Strahovnik iz uvoza, ki jih potrebujemo za našo proizvodnjo. Kot vse kaže bomo plan proizvodnje ženskih hlačnih nogavic - osem milijonov parov - do- segli in morda celo presegli, kar pomeni, da bo dovolj no- gavic za tiste kupce, ki so nam bili že doslej zvesti. Še zlasti mislim pri tem na iz- delka Pariš in Doris, ki sta prejela že več priznanj, med drugim tudi priznanje za ka- kovost Zlati zmagovalec Beograda. Da pa bomo ure- sničili naše načrte, bo po- trebno precej truda. Konec koncev je jasno, da so suro- vine, na primer za proizvod- njo hlačnih nogavic, posre- dno in neposredno vse iz uvoza.« Tako torej v Preboldu in na Polzeli. Nakupovalna mr- zlica je bila v glavnem odveč, tako kot so odveč tudi za- loge, ki jih imajo ponekod doma. JANEZ VEDENIK VEGRAD VELENJE: CELIČNA GRADNJA Prejšnji petek so v Ko- pru na svečan način odpr- li novo upravno zgradbo Cimosa, ki ga je na indu- strijski način po sistemu gradnje iz prostorskih elementov - celična grad- nja, zgradil velenjski Ve- grad. Gre za do sedaj naj- večji objekt, zgrajen iz ce- lic, in za rekordno kratek čas gradnje, saj je Vegrad izročil objekt investitorju v osmih mesecih od pod- pisa pogodbe. Za klasič- no gradnjo takega objek- ta treh etaž in na površini preko 3100 kvadratnih metrov, bi bilo potrebnih od 15 do 18 mesecev. Pa še nekaj podatkov, dovolj zgovornih: iz tovarne - v Velenju na koprsko grad- bišče so »celice« zvozili v 20 dneh, montaža je bila opravljena v 15 dneh, pri njej pa je sodelovalo 6 de- lavcev; finalizacija na gradbišču je zahtevala čas treh mesecev, popreč- no je delalo na gradbišču 12 delavcev in 1 koordi- nator del. Istočasno je v tem času Vegrad zgradil še vrtec v Preboldu, vzorčni objekt Vegrada v Velenju in av- tobusno postajo v Slo- venskih Konjicah. Sicer pa je potrebno poudariti zgledno sodelovanje in- vestitorja in izvajalca, kar vedno ne velja, zlasti še, kar se tiče pravočasne priprave tehnične doku- mentacije in pripravljal- nih del za gradnjo. Ve- grad je začel s »celično gradnjo« leta 1978, do se- daj pa je bilo izgrajenih že 15 takšnih objektov. MITJA UMNIK 4t. 10 - 13. marec 1980 NOVI TEDNIK ~ strani „ŽENSKA V ZDRUŽENEM DELU« V Celju so v času enega leta, kolikor je minilo od problemske konference gZD^ temo »Delavka v združenem delu«, uresničili ^ vrsto sklepov in stališč Ifonference, dolgoročno za- stavljene cilje pa postopo- 03 premagujejo. O tem pri- (ja tudi nedavnimi delovni pogovor v okviru sveta za uveljavljanje družbenoeko- nomskega položaja žensk pri občinski konferenci SZDL v Celju, na katerem so ocenili, kako sprejeta stališča pro- \)lemske konference uveljav- ljajo v praksi. Pogovora sta se med drugimi udeležili tu- di Tilka Blaha, predsednica sveta za uveljavljanje druž- benoekonomskega in poli- tičnega položaja žensj, ki de- lujs pci republiški konferen- ci SZDL ter Olga Vrabič, so- dnica Ustavnega sodišča Slovenije. Največji korak pri uresni- čevanju stališč problemske konference so gotovo nare- dili v tovarni EMO, kjer so ustanovili posebno delovno telo, ki načrtno rešuje pereča vprašanja družbenoekonom- skega položaja žensk. V tej delovni organizaciji so v pre- teklem letu dokončno od- pravili nočno delo žensk, ze- lo konkretno - z dogovori s sorodniki in vzgojnovarstve- mmi organizacijami - so se lotevali reševanja varstva otrok delavk in delavcev, za- poslenih v EMO. Pri tem so sporazumno s starši razpore- dili njihov delovni čas, da so tako pomagali urejati var- stvo njihovih otrok. Veliko so v EMO naredili tudi pri izboljšanju delovnih pogojev žensk, zanimivo rešitev pa so poiskali tudi za delavke, ki delajo na tekočem traku. Monotono in utrujajoče delo so razbili s tem, da so na tra- ku zaposlene ženske preraz- poredili še na drugo delo, ta- ko da delajo deloma na tra- ku, deloma pa drugje. Kon- kretne rezultate so dosegli tudi na področju izobraževa- nja žena, pa zdravstvenega varstva in na nekaterih dru- gih področjih. Tako na pri- mer so v EMO zagotovili ure- jeno družbeno prehrano. Tu- di v nekaterih drugih organi- zacijah združenega dela v Celjski občini se lahko poh- valijo z dobrimi rezultati kar zadeva uresničevanja stališč problemske konference o delavki v združenem delu. Omenimo naj le Metko, kjer so z dobro zastavljenim pro- gramom zdravstvenega var- stva žena zmanjšali bolniški stalež za skoraj en odstotek glede na leto 1978. Sicer pa so vsi nosilci na- log odgovorno in načrtno pristopili k reševanju pere- čih vprašanj otroškega var- stva, zdravstvenega varstva žena, družbene prehrane in drugih. Seveda pa je večina teh vprašanj takih, ki jih ni mogoče rešiti v kratkem ča- su, temveč je potrebno zanje zagotoviti načrtno in dolgo- ročno delo. DS SKROMNO, A PRISRČNO NA POLZELI Na Polzeli so praznovali letošnji praznik žena v znamenju stabilizacije in priporo- čil republiških in občinskih organov. Tako so družbenopolitične organizacije organizirale proslavo, na kateri so sodelo- Vcili cicibani iz vrtca, dva pevska zbora osnovne šole, recitatorji in folklorna sku- pina. Proslava je bila zelo prisrčna in je ženam prinesla tisto, kar jim je najdražje: razigranost, ljubkost in preprostost njihovih otrok. To jim je povsem zadoščalo, zato so bile tudi zadovoljne z odločitvijo sindikalne organizacije v tovarni nogavic Polzela, ki je ženam v svojem kolektivu čestitala za praznik, denar, ki bi ga naj porabili za nakup cvetja, pa so podarili vrtcu za nakup igrač. Po končani proslavi so žene, ki so dopolnile 70 let, povabili na skromno zakusko. To je bilo prijetno srečanje, na katerem so se ženice pogovorile o svojih vsakdanjih skrbeh ter obudile številne lepe spomine na mladost. Na sliki: s srečanja na Polzeli. T. TAVČAR CEUSKA TKANINA ZA INKUBATOR V kolektivu Tkaninine te- meljne organizacije Malo- prodaja so letošnji osmi ma- rec počastili na svojstven na- čin, z rožico sleherni članici in nakazilom 4000 dinarjev za inkubator. To je kolektiv, ki ima okoli 140 članov, med njimi pri- bližno sto žensk. Torej žen- ski kolektiv, ki je znal prislu- hniti pobudi, ki jo vodi za nakup inkubatorja svet za spremljanje družbenoeko- nomskega položaja žensk pri Občinski konferenci SZDL. MB ZA ŽENSKI PRAZNIK RAZSTAVA Tudi ob letošnjem dnevu žena so v Velenju v razstav- nem prostoru Kulturnega centra »Ivan Napotnik« pri- pravili razstavo ročnih del žena na temo »Slovenske na- rodne vezenine«. Svoja dela so razstavile Eva Kodrun, Fanči Zornik, Zdenka Slom- šek, Slavica Verdev, Zdenka Jakopinac, Betka Cimperc, Metka Švajger, Greta Žibolt in Marija Bahun. Skupinsko razstavo pa so pripravili še učenci Osnovne šole XIV. divizije iz Velenja in pacienti senatorija Ravne nad Šošta- njem. Dela so na ogled do 20. marca. LOJZE OJSTERŠEK f ^ ŠOŠTANJ: SVEČANO ZA DAN ŽENA V počastitev mednaro- dnega dneva žena je osnovna organizacija SZDL mesta Šoštanj pri- redila svečano proslavo v domu kulture. Udeležile I so se je številne žene in matere, ki so jim mladin- ci poklonili rdeče nagelj- ne, malčki iz vzgojnovar- stvenega zavoda pripravi- li prisrčen program, učenci obeh osnovnih šol in mešani pevski zbor Svobode Šoštanj pod vodstvom Danice Supo- vec pa so jim zapeli. Na žene, ki se proslave niso mogle udeležiti zara- di bolezni ali starosti, v Šoštanju niso pozabili. Krajevna organizacija rdečega križa jih je obda- rila s cvetjem, čleuiice od- bora RK pa so jih obiska- le na domovih. VIKTOR KOJC FRANKOLOVO: OBISKI IN SPOMINI... V počastitev dneva že- na smo člani zveze borcev že pred osmim marcem obiskali mnoge žene. Obiskali smo tudi Mari- jo Polenšek v Zabukovju, ki je 2. marca praznovala devetdeseti rojstni dan. Bila je vesela, ker so jo obiskali otroci, vesela pa je bila tudi našega obiska, in tako je beseda znova nanesla na minula leta. Življenjska pot ji ni bila postlana z rožicami. In kdaj ji je bilo najtež- je? Bilo je 1944. leto, ko so Nemci hoteli ustreliti nje- sinove, pa so zadnji hip odstopili od krute na- fjiere in tedaj, ko je izgu- '^ila sina Mirka. . ŠTEFAN DOLAR v J ENAKOPRAVNOST TUDI PRI OBRAMBI Na številnih sestankih in v analizah je zaslediti razprave in vprašanja o družbe- nem položaju žensk in njihovem vključe- vanju v splošno ljudsko obrambo in druž- beno samozaščito. Ali so res dovolj prisot- ne na tem področju? Znano je, da so ženske ogromno prispe- vale pri osvoboditvi domovine. Prav tako so požrtvovalno sodelovale pri obnovi in izgradnji socialističnih ssmoupravnih od- nosov v družbi. Ženske so vseskozi globo- ko in neločljivo povezane s socializmom in življenjsko zainteresirane za njegov na- daljnji razvoj in njegovo obrambo. O tem pričajo tudi podatki, da opravljajo ženske odgovorne dolžnosti v združenem delu in družbenih dejavnostih. V delovnih organi- zacijah, krajevnih skupnostih, družbeno- političnih organizacijah in v delegatskem sistemu pa si pridobivajo vse več izkušenj kot samoupravljalke in družbenopolitične delavke. Glede na naše idejne opredelitve ni di- lem o vlogi žensk in značaju njihovega dela v družbi, niti glede njihovega vklju- čevanja v aktivnosti na področju obramb- nih in samozaščitnih priprav. Zveza ko- munistov je na zadnjem kongresu zelo ja- sno določila potrebe in nujnosti, da ženske enakopravno z moškimi sodelujejo pri vseh oblikah organiziranja in pripravlja- nja za obrambo. Pri obravnavanju vloge žensk v obramb- nih aktivnostih pa se še vse prevečkrat sliši, da je to »šibkejši« spol. Vse doseda- nje revolucionarne vojne pa so ovrgle takšna gledišča. Ženske so uspešno prema- govale tudi najtežje napore ter se prilaga- jale težkim življenjskim in vojnim razme- ram. To so dokazale tudi na raznih voja- ških vajah teritorialne obrambe in civilne zaščite tista dekleta in žene, ki so že vklju- čene v razne oblike SLO, saj so marsikdaj bile celo vzdržljivejše kot moški. Zato si uspešnega in množičnega uresničevanja koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ne moremo niti za- misliti brez udeležbe žensk. Doslej so bile ženske najbolj zastopane v enotah civilne zaščite in narodne zaščite, kjer predstavljajo povprečno okoli 30% pripadnikov teh enot. V nekaterih organi- zacijah združenega dela pa je ta odstotek tudi mnogo večji. Veliko število žensk je končalo strokovne tečaje in se tako uspo- sobilo za uspešno delovanje v civilni zašči- ti in samozaščitni aktivnosti v okviru družbene samozaščite. Največ je narejene- ga na področju usposabljanja, saj so dekle- ta, tako kot fantje, zajeta v enotni učno- vzgojni sistem od osnovne šole do fakulte- te, ki zajema tudi izobraževanje s področja obrambe in zaščite. Kljub navidezno dobrim rezultatom pa vendarle z vključevanjem žensk v sistem SLO in DS ne moremo biti zadovoljni. Pre- malo jih je v poveljstvih enot CZ, v enotah teritorialne obrambe, kot načelnikov na- rodne zaščite in v odborih, komitejih ter drugih organih na področju splošne ljud- ske obrambe. Nikakršnega razloga ni, da ženske ne bi opravljale vseh funkcij na področju obrambe in zaščite tako kot mo- ški. So naloge in zadeve, ki bi jih lahko in bolje opravljale izključno ženske, posebno v nekaterih družbenih dejavnostih, ki so posebnega pomena za SLO. Po sedanjem zakonu o vojaški obvezno- sti, ženske niso dolžne služiti vojaškega roka. Imajo pa obveznost služiti v terito- rialni obrambi, in v rezervni sestavi JNA za opravljanje strokovnih nalog. Predlog za spremembo zakona o vojaški obvezno- sti, ki bo sprejet v letošnjem letu, predvi- deva dodatna določila glede vojaške ob- veznosti za ženske. Predvideva se, da bodo ženske lahko poklicane na vojaški pouk za dobo do 6 mesecev, kakor tudi na redne vojaške vaje v JNA in tedtorialno obram- bo. Gre torej za organizirano usposablja- nje in pripravljanje žensk za opravljanje raznih vojaških nalog, katere bodo kon- kretno opredeljene z podzakonskim pred- pisom. Glede na širino naše zasnove splošne ljudske obrambe se s tem odpira širša možnost za še večje angažiranje žensk pri opravljanju vojaških in drugih nalog SLO v mirnem času kot v času vojne nevarnosti ali v vojni. VIKI KRAJNC ALI POZNATE REVIJO NAŠA ŽENA? To je najstarejša slovenska družinska re- vija, ki izhaja mesečno. V njej najdete pri- spevke o odnosih v družbi in družini, o vzgoji, varstvu in zdravem načinu življenja. Zanimivi so razgovori z ljudmi, problemski zapisi iz okroglih miz pa govore o žgočih težavah vsakdanjega življenja. Tisti, ki se zanima za modo, avtomobilizem in kuhinjo, najde v vsaki številke Naše žene nasvete o tem in onem, pa tudi otrokom je namenjena posebna stran. Letošnje leto je za Našo ženo jubilejno leto - prciznuje namreč štiridesetletnico izhajanja. Ob tem prsizniku so v uredništvu Naše žene pripravili majhno presenečenje: za vsakogar, ki naroči to revijo, so pripravili darilo po izbiri - brezplačen kroj po osebnih merah ali knjižico Ščepec vonja in okusa. VELENJE: IV. MEDNARODNI TEK ŽENA Ce računamo po prijavah za IV. mednarodni tek žena v Velenju, si od četrkovega te- ka po Titovem trgu obetamo lahko resnično velik športni dogodek v olimpijskem letu. Poglejmo najprej prijave. Francija: Joelle de Brouwer, Italija: Fogli, Ladurner, Nor- veška: Grete Waitz, Velika Britanija: Regina Yoyce, Gil- lian Dinty, Angela Mason, Švica: Cornelija Buerki, DDR: Angelika Kuhse, Pe- tra Neufeld, Romunija: Mari- cica Puica, Doina Coma, Be- sliu Coma, Bolgarija: Jatzin- ska Vessela, Gospodinova Vanya, Tchavdarova Rou- myana, Peklivanova Roscit- za. Madžarska: Bohinjec Ag- nez. Lobanji Antonija, Njyi- re Djurska, SSSR: Uljmaso- va, Krasnova, Sipatova, Bon- darčuk. Med jugoslovanski- mi atletinjami so prijavljene Pergerjeva, Bunderla, Avdi- bašič, Stevič in še številne druge. Obeta se torej lep športni dogodek, ki ga bodo na Tito- vem trgu v Velenju odprli, jutri, v četertek, 13. marca 1980, z otvoritvijo tekmova- nja ob 15.30 uri. Ob 15.45 bo- do pričeli s tekmovanjem pionirji in pionirke v štafet- nih tekih. Ob 16.15 bo tek mladink na 2000 m, ob 16.25 bodo štartali člani na 6000 m in ob 16.50 bo glavni tek žena - IV. mednarodni tek žena. Danes bodo številni Ve- lenjčani in vsi ostali, ki jih bo pritegnila ta prireditev, vide- li nedvomno enega izmed velikih tekov žena. S svetov- no prvakinjo v krosu Waitzo- vo se bodo pomerile zmago- valke teka v Velenju (Buerki leta 1978 in Puica leta 1979), ob njih pa še druge odlične tekmovalke. Na fotografiji: Tek leta 1979 - Zmagala je Puica (Ro- munija), ki jo je objela Ulj- masova HINKO JERCiC STEZE NAROČILI NOVI TEDNIK? 6. stran - NOVI TEDNIK št. 10 - 13. marec 1! TUDI V ŠMARJU ZAKONSKA SVETOVALNICA Skupnost socialnega skrbstva v občini Šmarje pri Jelšah bo v letošnjem letu izvajala naloge, ki jih je imela v svojem progra- mu že v lanskem letu. Z denarjem, ki ga bo zbrala po stopnji 1,30 odstotka od bruto osebnih dohod- kov zaposlenih delavcev bo v glavnem namenjala različne denarne pomoči socialno šibkim posamez- nikom in družinam, po- krivala pa bo tudi dejav- nost zakonske svetovalni- ce, ki je v Šmarju pričela z delom na začetku letoš- njega leta. DS PRESKRBA V ŠENTJURSKI OBČINI BOUE, NE ŠE DOBRO Okrepiti vlogo potrošniških svetov Področje preskrbe je eno tistih, ki ima zlasti v zadnjem času izredno veliko težo, še posebej, če upoštevamo, da so občani dnevno odvisni od kvalitete in kvantitete na po- dročju trgovske dejavnosti. Šentjurski Izvršni svet je mi- nuli teden med drugim obravnaval tudi razmere na področju oskrbe občanov v minulih dveh mesecih in opredelil naloge za v prihod- nje. Aktiviranje svetov potroš- nikov je za področje preskr- be v šentjurski občini izre- dno pomembno. Čeprav ti sveti povsod še niso dodobra zaživeli, si potrošniki od njih veliko obetajo. Seveda pa morajo potrebe po založeno- sti in kvaliteti nakazovati ob- čani sami in le tako bodo po- trošniški sveti lahko imeli svojo pravo in polno vlogo. V Šentjurski občini ugo- tavljajo, da je otvoritev nove blagovnice v Šentjurju v ve- liki meri pripomogla k boljši založenosti in torej k boljši preskrbi občanov. V Šent- jurju se niso srečali s potroš- niško mrzlico, ki je v začetku leta vladala v nekaterih dru- gih krajih, kljub temu, da tu- di občani šentjurske občine niso imeli na voljo nekaterih izdelkov, ki pa so primanjko- vali tudi drugod. Trgovsko mrežo bodo v občini še izpo- polnjevali in bodo za to iz- dvajali določen delež sred- stev. Se kvalitetnejšo preskr- bo bodo zagotavljali po prio- ritetnem planu. V to dejav- nost bo potrebno vlagati več- ja sredstva. Nadaljnji razvoj trgovske dejavnosti je v občini Šent- jur usmerjen v okviru dveh nosilcev. Prvi in glavni nosi- lec je OZD Merx Celje s TOZD v Šentjurju in s posa- meznimi trgovinami po kra- jevnih skupnostih, drugi no- silec pa je KK Šentjur. Na področju vlaganj bodo seve- da potrebna usklajevanja. Se so kraji in krajevne skupno- sti, ki se resnično ne morejo pohvaliti z dobro preskrbo in dobro organizirano trgov- sko mrežo in ti potrošniki so v največji meri odvisni od tr- govin, ki so v Šentjurju ali kje drugje. M. PODJED V BESEDI IN SLIKI NOVI KULTURNO ZGODOVINSKI SPOMENIK V CEUU K dokončni ureditvi Tomšičevega trga sta prispevala tudi svoj delež Fotolik iz Celja in celjsko Komunalno podjetje Javne naprave s postavitvijo kontejnerja za od- padke. Turistom ga ne bo težko najti saj stoji na dovolj vidnem mestu. Predlagamo Turističnemu društvu Celje in Zavodu za spomeniško varstvo, da ga vključita pod svoje okrilje, kot dragocen kulturno zgodovinski spome- nik. Foto: F. GABER GOMILSKO: VEČNAMENSKI DOM POD STREHO Se v tem mesecu bo večnamenski dom na Gomilskem. ki ga gradi Ingrad Celje, TOZD Žalec, pod streho. Kot nam je povedal delovodja na gradbišču Stanko Korenjak, dela v teh dneh potekajo brez zastojev, končana pa bodo do septembra. V novem domu, ki pomeni za to krajevno skupnost veliko pridobitev bo večnamenska dvorana, prostori za družbenopolitične organizacije, knjižnica, s nitarje in še drugi manjši prostori. 1 Potrebna sredstva za gradnjo črpajo iz občinskega i krajevnega samoprispevka, del je prispevala SIS za tel sno kulturo in drugi. Otvoritev bo predvidoma 29. novembra. Tekst in foto: T. TAVCA ČRNA PIKA Takih črnih odlagališč kot je tale v Bukovžlaku v Ce je vse več. Naj to pomeni, da izgubljamo bitko za lepše čistejše okolje? Pa saj je še vendar začeli nismo! Foto: MATEJA POD J* PISMO DRUŠTVA ZA VARSTVO ŽIVALI NISMO VEDELI, DA STE IZ 2ALCA Zadeva Ivan Košan še vedno buri duhove Pred dnevi smo iz Društva za varstvo živali v Celju do- bili pismo z naslednjo vsebi- no; naslovljeno na Janeza Vedenika: »Ker na naše telefonsko naročilo niste prišli v četr- tek v našo pisarno in nam še niste vrnili naših dokumen- tov v zadevi Košana, vas obveščamo, da se zglasite v četrtek, 28. 2.1980 pri nas in nam prinesete dokumenta- cijo, ki smo vam jo neizku- šeni dali v pogled, upajoč, da boste pravično objavili zadevo Košan. Istočasno za- htevamo, da prekličete ne- resnične podatke v vašem šem društvu. Žal nam je, da smo ravno vam zaupali vso zadevo, pa saj nismo vedeli, da ste iz Žalca doma! Društvo za varstvo živali Celje Odgovor: »Razgovor z Iva- nom Košanom smo pripravi- li na osnovi pisem, oziroma obtožb Društva za varstvo ži- Vcili v Celju, objavljena pa so bila v Novem tedniku. Raz- govor je vzbudil precejšen odmev in še zlasti veliko pri Društvu za varstvo živali v Celju, ki nas je povabilo na razgovor. Kljub objavljenim pismom s trditvami o tem, da Košan muči živali, smo se rcizgovora udeležili, ker smo pač misUli, da bomo zvedeli kaj novega, česar člani v pi- smih še niso napisali. Žal pa se ni zgodilo ničesar takega. Tovarišici, s katerima sem se pogovarjal, sta še enkrat po- novili vse, kar je bilo pred tem že zapisano, razen če izv- zamemo besede o tem, kako je bila sodnica Vozličeva iz Žalca z njimi nesramna, ka- ko je Ivan Košan prosil ne- katere člane, naj zadevo za- molčijo, da ima zaslombo pri uglednih ljudeh, da vse sku- paj smrdi »po mafiji« in tako liaprej. Vse to pa se že moč- no nagiba, enostavno pove- dano, k obrekovanju, ki po navadi nima mesta v časopi- sih. Bolj spoštujem vaša pri- zadevanja za resnico in že- lim, da jih dosežete. Iskreno želim! Pa četudi bi bil iz Žal- ca doma. Sicer pa smo pred kratkim izvedeli, da ima vso zadevo v rokah senat za pre- krške v Ljubljani. Ko bo ta razsodil o zadevi, bomo o tem radi pisali. Hkrati pa se opravičujem, ker februarja nisem mogel priti k vam. Bil sem v Črni gori. Pri vašem nadaljnjem plemenitem de- lu, vam še naprej želim obilo uspehov! Rad bi izvedel le še to, kdaj sem JAZ v tednik pisal neresnične podatke o vašem društvu. Tega se ne spomnim. „ JANEZ VEDENIK ŠESTDESET LET ZDRAVKA VIDMARJA Cas hitro beži, tudi leta, še posebej, če so izpopolnjena z delom, z zavzetim pri- zadevanjem za izpolnitev neštetih na- log. Tako hitro je prišlo tudi šestdeset živ- ljenjskih let Zdravka Vidmarja, pravkar upokojenega direktorja celjskega Foto- lika in uglednega družbenopolitičnega delavca. Že dve leti potem, ko sta starša zbeža- la iz Trsta in se umaknila grozeči faši- stični dejavnosti, se je 4. marca 1920. leta rodil v Celju. Fotografske obrti se je izučili pri mojstru Ivanu Kvasu. In po- tem delo vse do začetka druge svetovne vojne. Nemci so njega, sestro in bolno mater izgnali v Slavonsko Požego. Po vrnitvi domov se je znova lotil fotograf- skega dela. Že v sredini oktobra 1948. leta se je zaposlil pri Fotoliku, kjer je 1955. leta prevzel direktorske odgovor- nosti, ki jih je uspešno opravljal vse do upokojitve. V tem času se je Fotolik razvil v veliko in močno podjetje, ki je razširilo svojo dejavnost z izdajo nešte- tih razglednic, usmerilo svojo pot tudi na grafično in ne nazadnje na trgovin- sko področje. Toda, Zdravko Vidmar ni bil samo dvaintrideset let pri Fotoliku in ne le četrt stoletja direktor kolektiva, marveč tudi človek, ki se je prav tako uspešno uveljavil na družbenopolitičnem po- dročju. Dolg je seznam funkcij, ki jih je imel in jih še danes ima. Zadevajo sindi- kat in Zvezo komunistov, še posebej pa delo v obrtnih združenjih, zlasti pri For- matorju, kjer je tudi zdaj predsednik skupščine poslovne skupnosti. Kot obrtnik je delal tudi v raznih telesih Go- spodarske zbornice in podobno. Svoje delovno področje pa je našel še v organih krajevne skupnosti Center. Tu je od 1975. leta predsednik sveta skupščine. Na vsak način funkcija, ki mu vzame veliko časa in ki zahteva cele- ga človeka. Da, to je Zdravko Vidmar, zdaj šestde- setletnik, Celjan, ki ga čakajo tudi v pri- hodnje velike naloge. Ne izogiba se jim, Da bi jih uspešno reševal tudi v prihod- nje. Še dosti zdravih in srečnih let! M. BOŽIC O DELOVANJU SINDIKATA Od 3. do 13. marca potekajo enodnevni seminarji za predsednike OOZS in konfe- renc v Domu železarjev na Teharju. Organizator tega se- minarja je Občinski sindikal- ni svet Celje. V celjski občini je 306 OOZS in 41 konferenc. Veči- na predsednikov je novoi- zvoljenih in zato je takšen se- minar potreben za njihovo nadaljnje delo. Slušatelji seminarja so se aktivno vključevali v razpra- ve, saj so bile teme zanimive in aktualne. Govorili so predvsem o organiziranosti, metodah in oblikah delova- nja ZS, programiranju dela ZS, nalogah pri uresničeva- nju stabilizacijskih prizade- vanj in o prehodu na usmer- jeno izobraževanje. Posebno pozornost pa so posvetili te- mi Jugoslavija v sedanjih mednarodnih odnosih. Seminarja se je udeležilo več kot 300 slušateljev, kate- ri so bili razdeljeni v sedem skupin. F. BOGADI Žt. 10 - 13. marec 1980 NOVI TEDNIK - stran 7 pK ŠENTJUR ČLOVEK - PRVA SKRR Zahvalne listine in zlati znak v začetku tega meseca je bila v Šentjurju volilna |(onferenca Občinskega od- bora Rdečega križa Šentjur, Iijer so prisotni med drugim razpravljali tudi o svojem delu, sprejeli finančni načrt in izvolili nov izvršni in nadzorni odbor. Ko so delegati govorili o svojem delu, so bili enotnega mnenja, da je tudi v prihod- nje prvenstvena naloga orga- nizacije RK, da pomaga osta- relim krajanom. Tudi nude- nje individualne pomoči va- rovancem - krajanom, mora biti vselej in povsod prisot- no. Nove naloge pa čakajo to humanitarno organizacijo tudi pri krepitvi obrambne sposobnosti, ki mora steči preko civilne zaščite. Nega bolnika je potreiana v vsa- kem času, tako v miru kot v primeru nesreč, elementar- nih nezgod ali v vojnih ra- zmerah. V narodnoobramb- nih pripravah je organizacija RK nepogrešljiva, ker je edi- na, ki lahko deluje v vseh razmerah javno. Pomembno je širiti in dobro voditi tudi krvodajalske akcije in zanje pridobivati nove, mlade čla- ne. Šentjurska občina je zna- na po tem, da se je, zlasti iz oddaljenejših krajev, odseli- lo mnogo mladih ljudi in je zato starostna struktura pre- bivalcev ponekod izredno vi- soka. Zato je potrebno preko RK voditi akcijo, ki bo pri- tegnila mlade, da bi ostali doma in si doma našli zapo- slitev. Kvaliteten premik je potreben, so menili prisotni, tudi pri koordinaciji dela med brigado RK in rednimi brigadami Kozjansko 80. Na koncu je predstavnik republiškega odbora RK po- delil priznanja in zlati znak organizacije RK. Zahvalne listine so podelili vsem kra- jevnim organizacijam RK in aktivom mladih članov RK, ki delujejo v vseh popolnih osnovnih šolah. Zlati znak je prejel Stanko Lesnika, pred- sednik skupščine občine Šentjur. MP ZRCALO RIŠE: BORI ZUPANČIČ PRIZIDEK LAŠKI ŠOLI Gradnja prizidka Osnovne šole Primoža Trubarja v Laškem se kljub težavam, ki so predvsem finančnega značaja, nada- ljuje. Trenutno si vsa družbenopolitična skupnost in njeni organi v Laškem prizadevajo, da bi zagotovili sredstva za pokritje finančne konstrukcije. Ta se zaradi podražitev iz me- seca v mesec spreminja. Podražitvam so botrovale tudi geolo- ške težave pri gradnji ter z novim predpisom dodatna gradnja zaklonišča. Izvajalec gradbenih del Ingrad v Laškem kaže ob tem veliko razumevanja, tako da gradbena dela tečejo nemo- teno naprej. Ta naložba je za prebivalce Laškega in okolice velikega pomena, saj je sedanji pouk v treh izmenah za učitelje in učence izredno naporen. V naslednjem šolskem letu bodo s pridobitvijo novih učilnic in kabinetov ter skupnih prostorov prešli na enoizmenski pouk, ki bo vsebinsko bogatejši in pe- strejši, v okviru izobraževalne skupnosti pa bodo ustvarjeni pogoji za razširitev dejavnosti. Ob tej, danes nedvomno veliki pridobitvi za Laško, se že vsiljuje vprašanje, kako dolgo bodo nove prostorske zmoglji- vosti zadoščale. Danes obiskuje osnovno šolo 836 otrok. Pri- družili se jim bodo učenci višje stopnje, to je od petega razreda dalje iz podružničnih šol: Reke, Rečice, Brez, Vrha. Poleg tega ugotavljajo po podatkih rojstev v Laškem, da bo treba že v naslednjem šolskem letu povečati število posameznih oddel- kov. Ko bodo učenci jeseni stopili v nove šolske prostore in bistrili svoje glavice v lepih, sodobno opremljenih učilnicah in kabinetih, pa bodo njihovi starši in vsi ostali občani v Laškem najbrž morali začeti razmišljati o tem, da jim bo že čez nekai let zopet pretesno. MARJELA AGREŽ POLZELA CEVI SO DOTRAJALE V načrtu štiri faze obnove Nagel razvoj kraja Polzele je imel za posledico hitro na- raščanje potrošnje pitne vo- de. Obstoječe vodovodne in- štalacije niso bile sposobne zadostiti vsem potrebam in je postala,redna oskrba pre- bivalstva kraja Polzela izre- dno problematična. Tako se ob nastopu sušnega obdobja pojavi pomanjkanje vode za približno 50 odstotkov celot- ne potrošnje. Največje po- manjkanje vode se je pojavi- lo v Domu oskrbovancev na Polzeli. Da se odpravijo po- manjkljivosti na vodovodu na Polzeli je Komunalno po- djetje Zsdec izdelalo sanacij- ski program. Tega sestavlja več faz. Celotna predračun- ska vrednost del po progra- mu znaša 63.600 din. S prvi- mi deli so pričeli že leta 1978 ter jih lani nadaljevali. V prvi fazi sanacijskega programa so bila vsa dela na izvedbi priključka vodovoda na vo- dovod Tabor, preko Savinje na vodovod Polzela. Danes je ta objekt v zaključni feizi izgradnje. V drugo fazo so vključena dela izgradnje no- vega cevovoda preko sose- ske Center. Z deli so pričeli lani novembra, vendar bodo zaradi neugodnih vremen- skih razmer z montažo nada- ljevali ko bo vreme ugodno. Prav tako v mesecu novem- bru so. se pričela dela pri gradnji novega rezervoarja, ki predstavlja tretjo fazo sa- nacije. Izkopana je jama, vendar so zaradi mraza dela preložili v začetek marca. V četrti fazi sanacije je pre- dvidena obnova nekaterih cevi vodovoda. Predvsem je tu mišljeno obnova cevovo- da do Tovarne nogavic in do Garanta. To obnovo izvaja Komunalno podjetje Žalec. Do konca lanskega leta je bi- la izvršena zamenjava stare- ga cevovoda s polietilenski- mi cevmi v približni dolžini 400 m, kar predstavlja okoli 40 odstotkov celotnega cevo- voda, ki ga je potrebno obno- viti. T. TAVČAR LEOPOLD VEBERV POKOJU Ledpold Veber sodi med tisto generacijo maturantov mariborskega učiteljišča, ki je končala šolanje le nekaj let pred izbruhom II. svetov- ne vojne, odslužila vojaški rok in nato čakala na službo. Nekaj let predvojnega učite- Ijevanja v Zelenbregu nad Ravnami je prekinila vojna vihra, katere piš ga je, kot mnoge druge, odnesel v ujet- niška taborišča v Oflag VI. B v Warburgu in XIII B v Niimbergu. Po odpustitvi je sledila prisilna zaposlitev v tovarni letalskih motorjev v Mariboru, sodelovanje z OF, aretacija, težki dnevi v gesta- povskih zaporih in zloglasno koncentracijsko taborišče Dachau. Prva leta po osvoboditvi najdemo Poldeta pri organi- zaciji slovenskega šolstva na Primorskem ter nato na Do- lenjskem. Leta 1951 pa je že pedagoški svetovalec v ta- kratnem Šoštanj skem okra- ju. Po ukinitvi le-tega je pri- šel v Celje, kjer je bil pedago- ški svetovalec za strokovne šole in od leta 1966 dalje in do nedavnega odhoda v po- koj, pedagoški svetovalec za osnovne šole v občinah Šmarje in Šentjur. Ko so se delavci obeh vzgojnoizobraževalnih zavo-' dov na skromnem tovari- škem srečanju poslovili od svojega svetovalca, mentorja in prijatelja, so podčrtali v svojih govorih prav te vrline. V obdobju zadnjih štirinaj- stih let so na področju šol- stva obeh občin naredili ve- lik korak naprej. Izvršena je bila reorganizacija šolstva z združevalnimi procesi posa- meznih šolskih enot, delnim ukinjanjem istih, ustanovi- tvijo samoupravnih intere- snih skupnosti za šolstvo, gradnjo novih šolskih stavb s telovadnicami in izrednim gmotnim dvigom. Polde Veber je bil v tem dinamičnem razdobju sveto- valec v pravem pomenu be- sede, ne samo na pedago- škem, temveč tudi na vseh ostalih področjih. Njegov pristop do kadrov v prosveti je izžareval toplino, iskre- nost in tovarištvo. ERNEST RECNIK OBČNI ZBOR TVD PARTIZAN GABERJE PESTRO TUDI LETOS Titova zastava in 90 let plodnega deiovan/a Skupščina Partizana Ga- berje je bila brez dvoma manifestacija množičnosti v naši telesni kulturi in kvaliteti društvenega delo- vanja v najrazličnejših smereh nove usmeritve Par- tizana Slovenije. Tako so iz- zvenela bogata poročila predstavnikov društvenih organov. Uvodoma je pod- črtal predsednik društva Metod Trebičnik, da je va- diteljski zbor opravil kar 8361 amaterskih vadbenih ur z 29. vadbenimi skupi- nami. Vmes pa je bila še vrsta drugih nalog in akcij, ki so bogatile razgibano društve- aktivnost. Nič čudnega ^aj, če je društvo lani pre- jelo tudi najvišje priznanje za društvo Partizan v državi - prehodno Titovo zastavo, ^tnožične udeležbe na Trim ^cijah in tekmovanjih, 'grah spretnosti, Frenkovem '^emorialu, orientacijskih Pohodih in izletih, tabore- '^jih, tečajih, v partizanskem '''Mnogoboju, obrambnem dnevu, testiranju, seminarjih ^ organizacijski in tehnični '^ader, sodelovanje z drugimi delovnimi in družbenopoh- "l.^nimi organizacijami v ob- le izpričujejo vitalnost društvenega dela v vseh srnereh. Prostorska stiska ^'^emogoča že v tem trenut- ^y še širše društveno delova- nje. Ti usj>ehi so rezultat zag- J^osti požrtvovalnih ama- ■ffskih društvenih delavcev, *2umevanja širše družbene skupnosti, vzornem delova- nju aktiva ZK in mladine, izvršnega odbora in drugih delovnih društvenih teles ter orgzmov. Skrb za šolanje no- vih strokovnih kadrov je vselej prisotna, prav tako pa tudi za izpopolnjevanje osta- lih društvenih delavcev. Usmeritev je jasna, programi realni, zato jih društveni de- lavci tudi sproti realizirajo. Skupščina je sprejela obši- ren srednjeročni delovni program, letni načrt dela ter izvolila novo vodstvo s seda- njim predsednikom Meto- dom Trebičnikom na čelu. Skupščina je na predlog lO podeUla naslov častnega člana zaslužnemu društve- nemu delavcu Marku Tre- bičniku, ki živi in dela v tem društvu že polnih 55 let. ,K. JUG KAKO Z DOMOM NA OLJKI? Krajane Polzele že dalj časa rjizburja vest, da namerava krajevna skupnost Polzela prodati dom na Oljki menda celo privatniku. Posebno vseeno ni planincem in tistim, ki so skoraj pred dvajsetimi leti vložili ogromno truda, prostovolj- nih delovnih ur, materialnih in finančnih sredstev, da so iz starega in razpadajočega župnišča zgradili lep dom. Splet takrat neljubih okoliščin, ki še niso pozabljene, je povzročil, da doma niso dobili v upravljanje polzelski planinci, ampak gostinsko podjetje Braslovče, za njim pa privatni zakupniki, ki so dom in ves inventar dodobra izkoristili in dom skoraj uničili. Danes, ko je na Oljko zgrajena lepa makadamska cesta, ko delovni človek vedno raje zahaja v še neokrnjeno ali za oddih urejeno naravo, smo na slabšem, kot smo bili pred dvajsetimi leti, ko smo tov. Tonetu Boletu, enemu izmed moralnih pobudnikov za gradnjo doma, lahko na Oljki po- nudili domačo klobaso. Sosednje KS in razne krajevne organizacije v občini Žalec od lovskih, planinskih, jamarske, ZB in tudi nekaterih po- djetij so si že zgradih ali obnovili lepe domove po obronkih Savinjske doline. Oljka je gora treh dolin s čudovitimi razgledi, z bogato zgodovino iz NOV in z mnogimi naravnimi lepotami. Zato bi bilo prav, da Polzelani družno pristopimo k obnovi doma in preprečimo še eno nepopravljivo napako. INŽ. VILI UVBIHALi KONJIŠKO GOSPODARJENJE! BOUE KOT 1978! Letošnjo akcijo »Zaključni računi« so konjiški sin- dikati dobro pripravili in tudi dobro izvedli. Pri tem ni šlo samo za točno in rokovno opredeljene politične naloge pri spremljanju obravnav zaključnih računov in poslovnih rezultatov, ampak predvsem še za po- globljeno oceno pogojev pridobivanja in ustvarjanja dohodka. V vseh tozdih so se akcije lotili resno, še posebno pri prilagoditvah in spremembah plana 1980 in razporeja- nju ustvarjenega dohodka za vse namene porabe. Pou- dariti kaže še koordiniran pristop vseh družbenopoli- tičnih organizacij v občini. Do dogovorjenega roka 25. februarja so razprave opravile povsod v združenem delu, gradivo je bilo kakovostno pripravljeno in, kar je najpomembnejše, bilo je pravočasno v 44 tozdih, le v petih tozdih so gradivo o poslovnih rezultatih posredovali delavcem tik pred obravnavo. V konjiški občini nobena temeljna organizacija zdru- ženega dela v letu 1979 ni poslovala z izgubami, rezul- tati poslovanja so v poprečju celo boljši od prejšnjega leta. Kljub tem dobrim rezultatom pa so delavci v razpravah izrekli vrsto kritičnih pripomb in ugotovi- tev. Le-te so se nanašale predvsem na naslednja te- meljna področja, kot so: vložena sredstva prepočasi dajejo rezultate, izkoriščenost delovnega časa ter izo- stanki od dela zaradi bolniškega staleža, preveč sestan- kov med delovnim časom, rokovno neprilagojene ozi- roma neusklajene infrastrukturne dejavnosti, premalo zaostrena odgovornost vsakega posameznika pri opravljanju delovne dolžnosti, neustrezna organizacija dela, pomanjkanje osnovnih surovin, nadomeščanje uvoženega repromateriala z domačim in drugo. Kritične so bile tudi razprave o nagrajevanju po vloženem delu, kajti na tem področju so se v letu 1979 pojavljala neskladja med ustvarjenim dohodkom in osebnimi dohodki delavcev. Razprave ob zaključnih računih za leto 1979 so v konjiški občini uresničevale tudi dogovore glede stabi- lizacijskih akcij, programov in ukrepov, pri čemer so se sindikalne osnovne organizacije obvezale za tekoče spremljanje in analiziranje stabilizacijskih programov, glede rokov tudi mesečno. Na mnogih območjih so razpreve o zaključnih raču- nih časovno sovpadale z občnimi zbori osnovnih sindi- kalnih organizacij, ki so po ocenah konjiškega sindi- kalnega vodstva dobro uspeli, predvsem so kadrovsko okrepili sindikalne vrste. MITJA UMNIK 8. stran - NOVI TEDNIK St. 10 - 13. marec 198(i ROGAŠKA SLATINA OČARUIVE SUKE, BESEDE NAŠE Večer s Prešernovimi nagrajenci Je izredno uspel Delavska univerza v Ro- gaški Slatini in Kulturna skupnost občine Šmarje pri Jelšah sta pripravili v poča- stitev Dneva žena večer s Prešernovimi nagrajenci, oziroma nagrajenci Prešer- novega sklada. Ta je bil v podobi likovne razstave in literarnega večera. Bil je to nepozaben kulturni dogo- dek za Rogaško Slatino, kjer so med prisotnimi od- ločno prevladovali domači- ni in ne zdraviliški gostje. Ob svečani otvoritvi, kjer je podal uvodno in pozdrav- no besedo direktor Delavske univerze Marjan Ungar, so bili navzoči likovni umetni- ki: akademik Božidar Jakac s soprogo Tatjano, akadem- ski kipar Tone Demšar, aka- demski slikeu- in grafik Stane Jagodic, akademski slikar Rudolf Kotnik, akademska kiparka Dubravka Sambolec pa je bila žal odsotna. Med gosti iz mariborskega gleda- lišča, prav tako nagrajenci Prešernovega sklada, žal tu- di ni bilo (zaradi obveznosti v gledališču) igralke Minu Kjudrove. V literarnem ve- čeru so sodelovali pesnik in novinar France Forstnerič, mariborska gledahška igral- ka Angelca Jankova (mono- log Mete iz Samorastnikov) in Tone Partljič, dramaturg in dramatik, Id je prebral čr- tico o Kozi. Bil je to lep večer, intimna slovesnost, posvečena kultu- ri in njenemu vztrajnemu žarčenju. Med prisotnimi so bili vsi najodgovornejši »ob- činski možje«: Darko Bizjak, predsednik skupščine obči- ne, Franc Mlaker, predsed- nik IS, Milan Pugelj, sekre- tar OK ZK in drugi, bili pa so tudi možje s Pilštanja, mla- dostni prijatelji Staneta Ja- godica, njegovi starši z Brec- Ijevega, številni prijatelji. Zbranim je pel moški pevski zbor Zdravilišča pod vod- stvom Franca Plohla, pel ta- ko, da so bih vsi ponosni na slovensko pesem. Sledile so tudi tople in dra- gocene besede akademika Božidarja Jakca, ki je spon- tano in s toplimi besedami pozval navzoče, da imajo v teh trenutkih v mislih drago- cenega človeka, našega Tita, ki je s svojim delom za jugo- slovanske narode uresničil osnovne značilnosti Prešer- nove Zdravljice. In razstava? Ta omogoča obiskovalcem zanimiv vpo- gled v raznohkost sodobne- ga slovenskega Likovnega tvorstva. Od Jakčevih moj- strovin njegovega avtopor- treta, olj s Krko in Novim mestom, do Demšarjevih plastik molekularne nai>eto- sti v zenitu eksplozije, do Ja- godičevih videnj totalnega kadra vesoljske vznemirlji- vosti, preko presenetljivih fi- gur Dube Sambolčeve in oblikovnih Kotnikovih iskanj, združenih v enovitost slike in izpostavljanja tretje dimenzije s fizično potezo. Razstava vredna ogleda, dogodek, vreden trajnega spomina, ki nosi v sebi tudi priznanje organizatorjem. DRAGO MEDVED MOZIRJE IN KNJIŽNICA NAJVEČ JE MLADIH 8,60% občanov prebira knjige Dobro leto je, odkar je ob- činska matična knjižnica v Mozirju dobila v prenovlje- nem kulturnem domu nove in lepe prostore. To je tudi začetek novega vzpona, če- prav se je knjižnica začela uveljavljati že vse od usta- novitve 1973.leta. Njeno delo je razpredeno skoraj po vsej občini, saj de- lajo v Novi Štifti, Gornjem gradu, Solčavi, na Ljubnem in v Rečici krajevne izposo- jevalnice knjig. Lani so vse te enote, skupaj z mozirsko, izposodile 13.374 knjig, kar je 0.72 knjige na prebivalca mozirske občine. Najbolj vneti bralci knjig so v Mozirju, kjer so si izEK)^ sodih 10.774 knjig, v Gor- njem gradu 971, na Ljubnem 941, v Novi Štifti 373, na Re- čici 239 in v Solčavi 76. Seve- da pa je treba povedati, da so v Solčavi izposojevalnico od- prli šele 1. decembra lani. Razveseljiv je podatek, da ima knjižnica 1.367 članov, ali 8,80% vseh prebivedcev v občini. To število pa stalno narašča. In ne samo to, med rednimi člani prevladujejo mladi do petnajstega leta starosti, saj jih je kar 581. Kolektiv matične knjižni- ce si prizadeva, da bi svoje delo in tako knjigo približal ljudem. Zato ima v načrtu ustanovitev še novih izposo- jevalnic. Prva med njimi bo odprta v delovni organii^ciji Elkroja, kar je seveda edin- stven in zgleden primer. Od- prli jo bodo že ob koncu aprila. V Nazarju bo dobila svoje prostore z izgradnjo novega kulturnega doma, v Šmartnem ob Dreti so težave zaradi prostorov, tu pa sta še Bočna in Luče, ki prav tako čakata na svoji izposojeved- nici knjig. In vendar ne gre samo za knjige. Pomembno mesto v delovnem načrtu kolektiva so ure pravljic za predšolske otroke, prav tako literarni večeri, občasne razstave knjig itd. MB ZANIMIVOSTI IZ POKRAJINSKESA MUZEJA V CEUU REZALNICA V času, ko je bilo kot orno orodje v navadi redo, so pogosto uporabljali tudi rezalnico. Ker ralo pred leme- žem ni imelo črtala, kot ga ima plug, je morala to pomanjkljivost zapolniti rezalnica. Rezalnica je bila samostojno orodje, ki je rezalo zemljo približno 4-7 m pred ralom. Rezalnica je zemljo narezala, rahlo pa je z lemežem zemljo dvignilo, jo delno obrnilo delno pa jo je razrilo. Ralo je navadno oralo po črti, ki jo je naredila rezalnica, lahko pa je oralo tudi med črto in brazdo. Z rezalnico sta delala dva človeka, eden je držal rezal- nico, drugi pa je gonil živino. Kakor vidimo na sliki je rezalnica zelo dolgo orodje. Narejena je iz smrekovega lesa, ki je bil na eni strani naravno zakrivljen. Na tanjši strani je imela rezalnica luknjo skozi katero so jo pritrdili na jarem. Kolesa rezalnica nima. Na drugem koncu malo pred krivino je v les vdelan močan srpast kovinski nož, ki je zagozden v oje s kosi lesa in utrjen z nekakim obročem. Na tem koncu je tudi ročaj s katerim so rezalnico držali. Vole, ki so vlekli rezalnico je vodil pastir, medtem ko je z rezalnico delal hlapec. Rezalnic niso delali doma, ampak so jih naredili vaški kolarji. Nože - črtala za rezalnice so delaU kovači. Orodje je bilo v naših krajih nekoč zelo pogosto, ven- dar je izginilo iz uporabe sočasno z ralom. Kljub temu se je ralo obdržalo v uporabi nekoliko dalj časa, ker so ga ponekod uporabljali v druge namene. Zato se je spomin na ralo še ohranil, medtem ko se ljudje rezal- nice skoraj ne spominjajo več. VLADIMIR ŠLIBAR DA BI VEČ BRALI ŽE 2ANJEIIII0, KO OBJEMO Akcija Gorenja naj bo vzpodbuda za druge Vprid široki akciji SZDL in CK ZKS z naslovom »Knjiga« so se v torek opol- dne sestali predsedniki od- bora te akcije pri CK ZKS: Franc Šali, Uroš Istinič, Mi- lan Šega, Sonja Lokar, Jele- na Gočeša v prostorih to- varne Gorenje v Velenju, da bi z delavci te tovarne izme- njali izkušnje ob akciji, ki jo je Gorenje organiziralo že 16. junija 1978. leta. Namen pogovora, ki so mu prisostvovali tudi izvršni se- kretarji občinskih komitejev ZK celjskega območja, je bil predvsem osvetliti stanje in možnosti nadaljnjega po- družbljanja kulture branja, širjenja kakovostne knjige in ugotoviti, v kolikšni meri ima človek naše družbe mož- nost po samoupravni plati vplivati na založniško reper- toarno politiko in na vse ti- sto, kar mu potem pride v roke v obliki branja. V Gorenju, ki sicer ni na- črtno odmerjalo denarna sredstva za posebne kultur- ne prireditve, vsi kulturniki pa vedo, da v tej delovni or- ganizaciji ni nikoli manjkalo posluha za kulturne akcije ne samo v Velenju, temveč po vsej domovini, so organi- zirali bralno akcijo in v sode- lovanju z Društvom sloven- skih književnikov zbrali šest slovenskih literarnih del, ki so jih delavci prebirali in pozneje ob pogovoru z avtor- ji izmenjali svoja mnenja in izrazili vtise. Akcija je poka- zala, da je zanimanje zanjo raslo bolj, ko se je bližala koncu. Da so ljudje priprav- ljeni prebirati slovensko, pa tudi druge knjige. Da greši- mo, če rečemo, da moramo le delavcu približati knjigo, kajti v nebranje so zajeti tu- di intelektualci. Pogovor v Gorenju je po- kazal tudi na to, da založniki sami premalo naredijo za po- pularizacijo dobre knjige in da se zatekajo v propagiranje predvsem komercialnega ti- ska, manj pa kakovostnega leposlovja in družboslovja. Še vedno so bile kritike, da so nekatere knjižne izdaje preveč razkošno opremljene, predrage in nedostopne. Razpravljalci so tudi ugo- tovili, da kdor hoče brati in vedeti za novosti na knjiž- nem trgu, lahko najde dovolj ustreznih informacij. Več pozornosti je treba posvetiti tistim, ki doslej niso brali ali občutno premalo. Kako torej vzbuditi »apetit« po branju? Kajti sama po sebi se vsiljuje tudi ugotovitev, da je vpliv ljudi na založniško politiko v premen sorazmerju z inten- zivnostjo branja in prisot- nostjo bralcev med spreje- manjem knjižnih novosti. Torej: če ne beremo, ne mo- remo vplivati na razvoj in re- pertoar založništva. Gotovo so akcije, kot je ta v Gorenju, ki bo nedvomno postala tradicija izredno dra- gocenega kulturniškega gi- banja v prid branja, močna vzpodbuda tudi za druge, ki so ob torkovem pogovoru slišali prenekatero zanimivo in koristno misel kot jo je na primer izrekel Marjan Salo- bir: »Tudi založniki bi mora- li že ob oranju misliti na to, kaj bodo sejali, oziroma želi.« DRAGO MEDVED KNJIGE SLO VENSKE M A TICE ZA LET01979 Profesorica Ana je preda- na svoji učni in vzgojni nalo- gi; kritično gleda mladi svet okoli sebe in hoče pritegniti k delu tudi tisto večino svo- jih maturantov, ki živi od pa- rol o prostosti in protestih. Zato veljajo zanje napisi v šoli: »Slovenkarca, ubili te bomo!«. Toda njeno neprila- godljivost, premočrtnost in imperativ »pozitivnih deja- nje«, ki jih zahteva od učen- cev, »šolska oblast« in tudi večji del »učnega kadra« molče prizna, ker je to bolj na liniji in lagodnješe. Prav pred koncem šolske- ga leta Jasna z dvomi nad življenjem, družbo in do- mom ter gre v - smrt. Toda njeni mentorici Ani je ta smrt potrdilo o nujnosti na- daljnjega neuklonljivega de- lovanja med mladino. Posebno mesto med izre- dnimi izdajami Matice je do- bila to leto knjiga OTON ŽU- PANClC - Simpozij 1978 (600 strani velike oblike). V knjigi so zbrani referati me- dnarodnega znanstvenega posveta o pesniku in njego- vem delu, ki je bil ob pesni- kovi stoletnici (23. 1. 1878-1978) v Ljubljani 29. ju- nija in 1. julija 1978. Na sim- poziju je sodelovalo 23 do- mačih znanstvenikov 19 dru- gih jugoslovanskih in tujih proučevalcev Župančičeve- ga dela (iz Beograda, Varša- ve, Sarajeva, Koburga, Ce- lovca, Brna, Katovic in So- fije). Referati so razdeljeni v tri skupine: 1. Župančičeva izvirna ustvarjalnost; 2. Pri- merjalne teme: pesnikovo razmerje do slovenske in druge jugoslovanske poezi- je; 3. Pesnikovo mesto v evropski svetovni literaturi. Na uvodnem mestu je bese- da Josipa Vidmarja, s katero je začel simpozij in ob tem še posebej opozoril na pesni- kov odnos do slovenstva, »saj je posvetil tretjino svoje poezije nacionalnemu vpra- šanju in svojemu patrioti- zmu«. Uvodnim besedam sledi še njegov govor na sve- čani proslavi ob pesnikovi stoletnici v Ljubljani. Referent prof. Viktor Ku- delka iz Brna je zajel svetov- nost Župančičevega dela ta- ko: Pesnik je videl svoj dolg, razumel svetovnost majhnih literatur, ki je v tem, da po svoje rešuje umetniške in miselne probleme, odločilne za nadaljnji razvoj svojega naroda; vnašal v to svoj po- sebni delež in lastno iniciati- vo ter tako kot ustvarjalec dosegel v svojem pesniškem mikrokozmosu vse bistveno, kar je od zemlje do zvezdna- tega neba bilo in je vsebova- no v slovenski usodi. Urednik zbornika, France Bernik, je na koncu knjige zapisal, da je bil namen sim- pozija spodbuditi nove po- glede in osvetlitve pesniko- ve ustvarjalnosti. To je bilo doseženo, zato v tej knjigi ži- vi današnja podoba Otona Župančiča, in zbornik se nam predstavlja kot zaokro- žena skupinska monografija o pesniku. V zbirki Vezena beseda je izšel 25. zvezek s prevodom tragedije Alekseja Konstan- tinoviča Tolstoja Smrt Ivana Groznega. To je prvi del zgo- dovinske trilogije v petih de- janjih; njen drugi del »Car Fjodor Ivanovič« pa je izšel že prej v isti zbirki kot 24. zvezek. To je prevzel Josip Vidmar. V zbirki Filozofska knjiži- ca pa je izšel 21. zvezek z Izbranimi filozofskimi spis Gottfieda Wilhelma Leibnit za (1646-1716). Spisi, ki jih j izbral in prevedel Mirko Hri bar, obsegajo le peščico pc gosto citiranih sestavkov, katerimi je nakazana pot 1 osnovnim vprašanjem Leil nitzevega miselnega svetJ Uvod v knjigo je napisal Fn ne Jerman, ki zaključuje ti ko: »Vpliv Leibnitzove fil< Zofije je bil vehk, čeprav i zaznavamo predvsem v dol romantike. Toda s posredi vanjem drugih, je Leibnil postal oče nemškega ra svetljenstva«. V zbirki Spomini in srefi nja je Matica ob sodelovanj Založbe Drava v Borovlja uvrstila memoarsko delo naslovom Iz mojih spoiB nov, ki jih je avtor - zdravni dr. Franc Petek posredoval prostem pogovoru v magn tofon. Z dr. Petkom se ; 1960 pogovarjal Janko Pl terski. O pogovorih, ki jih: zdaj pripravil za natisk, je pripisu zapisal: »Pogovori dr. Francem Petkom so t bili velik doživljaj in hval žen sem, da mi je bilo to d no. Še posebno sem hval žen za toplino, ki sem je I deležen v Petkovem dort na njegovi domačiji v Ve kovcu.« Spomini segajo od otrc tva (rojen 11. 3. 1885) do H lerjevega napada na Jugos) vi j o 1941. Javno delo dr. P< ka se je začelo že 1913, ko odprl v Velikovcu zdravi ško ordinacijo in bil od p| biscita dalje osrednja politi na osebnost v boju Korošk Slovencev za enakopra nost. Tako so ti spomini di gocen prispevek za zgodo' no našega ljudstva onki meje. Izčrpne opombe drobnem tisku, ki sta jih ^ dala Pleterski in Tone Zon (str. 221-287), nam v pogoV ru navedena dejstva zelo P bližajo. B. KLA VIR, DARILO KRAJEVNE SKUPNOSTI Glasbena šola Rdeče je minulo sredo, skupaj z od- delkom v Laškem, pripravila klavirski koncert svojih učencev v Domu Dušana Poženela v Laškem. Ob tej priliki je treba pohvaliti krajevno skupnost Laško, ki je za oddelek v Laškem nabavila nov koncertni klavir, tako da bodo v bodoče lahko organizirali tudi kon- certe, na katere bodo vabili priznane glasbenike. Žal je bil obisk te prireditve slab, kljub temu, da je zanimanje za vpis v glasbeno šolo v Laškem iz leta v leto večje. Vodja oddelka glasbene šole v Laškem Igor Nerat je povedal, da ta oddelek živi že peto leto in da je bil to njihov prvi javni nastop. Naslednji bo v mesecu maju, ko se bodo na javni produkciji samostojno predstavili mladi laški glasbeniki. Upa, da bo ta nastop bolje obiskan kot je bil zadnji, saj si marljivi učenci gotovo zaslužijo več pozornosti. §t 10 - 13. marec 1980 NOVI TEDNIK - stran 9 ZIMSKI VTISI IZPOD DURMITORJA ŽABUAK JERAJZA SMUČARJE Morda bodo ta biser kmalu »odkrili« tudi Slovenci... Malce neumno je vsak- do pogledal, ko sem mu povedal, da grem smučat v Žabljak v Črno goro. Mnogo znancev mi je pri- poročalo, naj grem raje v Avstrijo ali v Italijo, češ tam je tako lepo, sistemi vlečnic in žičnic delujejo kot le kaj in nobenega ča- kanja v vrstah ni, tako kot na naših smučiščih. Nav- sezadnje pa to bojda niti ni tako drago. Nekaj je bi- lo tudi takšnih, ki so mi svetovali, naj za božjo vo- ljo, če že mislim smučat, grem vsaj kam v Sloveni- jo, ne pa v Črno goro. Tam se vendarle ne smu- čajo in kdo ve, kako ima- jo urejena smučišča! No, ob koncu nas je bilo kljub takšnim in drugačnim priporočilom in mnenjem že osem kandidatov za Žabljak. Sami Savinjča- ni! Prisežem, da tokrat ni bila kriva savinjska nara- va, da smo se odločili za Žabljak. Enotedensko bi- vanje s polnim penzio- nom v hotelu B kategori- je stane 1700 dinarjev. K temu je treba dodati še 280 dinarjev za tedensko smučarsko karto in stro- ške prevoza. Najbolj eno- stavno in tudi prijetno ter udobno je potovanje z vlakom do Beograda, tam počakamo na vlak Beo- grad-Bar, se peljemo do Mojkovca, kjer že čaka avtobus, ki pelje ob čudo- vitem kanjonu reke Tare do tega črnogorskega zimskega in poletnega tu- rističnega centra. Ali dru- gače povedano; iz Celja smo odpotovali nekaj čez deseto uro zvečer, v Žab- ljak pa smo prišli nasled- nji dan sredi popoldneva. Tako na prvi mah bi člo- vek pomislil, da je črno- gorsko zimsko središče vendarle predaleč za nas Slovence. Res je, ni blizu, toda nekajurno potovanje z vlakom čisto zares ni naporno, še bolj bistveno pa je to, da človek ob pri- jetni vožnji, še zlasti od Beograda naprej, spozna- va izjemne lepote naše Jugoslavije. Včasih imam občutek, da Slovenci pre- malo vemo o pravljičnih predelih naše države. Skoda! Vrnili smo se in sedaj nas prijatelji in znanci sprašujejo, kako je bilo. Vsem odgovarjamo: izje- mno! »Pametnjakoviči«, ki so nam svetovali tuja smučišča, nejeverno zmi- gujejo z glavami, ko jim razlagamo, da imajo v Žabljaku teptalne stroje in da so smučišča dobro urejena ter da v glavnem vse naprave delujejo in kar je najbolj pomembno, da čakanja v vrstah sploh ne poznajo. Roko na srce: tudi zato ne, ker v Črni gori zaenkrat pač še ni to- liko smučarjev, pa tudi čas šolskih počitnic je že minil. Navsezadnje pa to niti ni pomembno. Ko se v prijaznem in domačem mestecu pod Durmitor- jem na višini skoraj 1500 metrov zbere veliko smu- čarjev, obratuje še več smučarskih vlečnic. Pred štirinajstimi dnevi, ko smo tam bili mi, so tri kar zadostovale. In še nekaj velja zapisati: bojazni, da snega ne bi bilo, ni. Sko- raj pol leta ga je čez vrh glave dovolj. Konec fe- , bruarja, marca in aprila pa večinoma sije sonce. Ce se že zgodi, da je kdaj slabo vreme, se pa tudi ni treba bati za to, da bi nam bilo dolgčas. V hotelu je gostom na voljo kopali- šče, prav tako pa še keg- ljišče, savna, solarij, dis- co, živa glasba... Ne, ne, še enkrat poudarjam, vse to, o čemer pišem, velja za Žabljak v Črni gori, ne morda za Avstrijo ali Ita- lijo. Seveda je v sosednjih državah smučarski šport daleč naprej, toda še tako vnet smučar v Žabljaku ne bo razočaran. In še ob- čutek bo imel, da je prav ravnal v času prizadevanj po vsestranski ustalitvi našega gospodarstva, saj mimogrede prištedimo nekai prepotrebnih deviz. ALI STE RES SLOVENCI? Že prvi dan, ko smo se zapodili na zasnežene brege, je bilo zanimivo. Še zlasti zaradi vprašanj vseh, ki so nas videvali in s katerimi smo se vozili na sidrih navkreber v hrib, češ, ali je res, da smo Slovenci. Ko smo deseti- nam smučarjem odgovo- rili na njihovo vprašanje, smo jim morali še dodat- no odgovarjati na vpraša- nje, kako je mogoče, da Slovenci pridejo smučat v Črno goro. Pri tem smo bili sila previdni, da ne bi delali protireklame slo- venskim smučiščem, za katera so črnogorski in srbski bratje smučarji prepričani, kako so nekaj izjemnega. Direktor hotela Žab- ljak, kjer smo stanovali, Dragan Karadžič, nam je že takoj ob prihodu zaže- lel dobrodošlico in prijet- no počutje ter nas popro- sil, naj mu povemo, če z uslugami ne bomo zado- voljni. Ce nam hrana ne odgovarja, naj kar brez sramu povemo, kaj bi ra- di jedli. Priznati moram, da so bile njegove besede odveč, kajti hrana je bila izjemno dobra in več kot dovolj je je bilo. Pred- vsem domačo hrano so imeli, kajti tudi hotel Žabljak, poleg ostalih dveh (Jezera in Durmi- tor), trgovin v Žabljaku ter gostiln, oskrbuje last- na kmetijska farma. Vse to pa sestavlja TOZD Durmitor v sklopu delov- ne organizacije Industria- promet Titograd. Kakšna razdrobljenost vlada na tem področju pri nas v Sloveniji, ni treba pose- bej poudarjati. Rezultati se seveda že kažejo. Ne nazadnje tudi v velikem številu slovenskih smu- čarjev v tujini. VEČ POZORNOSTI PLANINSKEMU DELU! Sila zanimiv je bil raz- govor z direktorjem Dur- mitorja iz Žabljaka Rado- jico Popovičem. Povedal nam je, da so samo v lan- skem letu na Žabljaku za- beležili 60.000 nočitev, kar je pravzaprav malo v primerjavi z možnostmi, ki jih imajo oziroma bi jih lahko imeli. Najbolj jih tepe pomanjkanje denar- ja za reklamo. Pa ne le to, vrli Durmitorci se pridru- žujejo direktorjevemu mnenju, da so v Črni gori zadnja leta preveč zapo- stavljali planinski del re- publike, kjer so dani vsi pogoji za turizem čez vse leto. Vse preveč pozorno- sti in denarja so namenja- li obmorskemu delu re- publike, kjer sezona traja največ tri mesece. V pri- merjavi z drugimi turi- stičnimi kraji te naše naj- manjše, a slikovite repu- blike, je Žabljak zadnja leta relativno celo izgub- ljal na turističnem pome- nu. Res je, da so pred kratkim zgradili sodobni hotel Jezera s 320 ležišči, kopališčem, savno, keg- ljiščem, discom in solari- jem, toda to je premalo. Ni naključje torej, da bo- do že maja pričeli z grad- njo novega hotela. Takrat šele bo turizem zaživel v tem najvišje ležečem ju- goslovanskem in balkan- skem mestu tako kot je treba. Navsezadnje je škoda, da že danes ne znajo iztržiti vsega, kar bi lahko. Domačini pravijo, da ni na voljo dovolj de- narja, neredki pa so, ki iskreno priznavajo, da so temu tudi sami malce kri- vi. Preveč se zanašajo na pomoč drugih, sami pa so navsezadnje še kar zado- voljni z vsem, kar imajo. TITO JE NAJLJUBŠI GOST Turistična sezona na Žabljaku dejansko traja 12 mesecev na leto. Strmel sem, ko mi je ne- kega večera Pejo Kara- džič, poslovodja samopo- strežne trgovine, pripove- doval o poletju na Žablja- ku. Ni lepšega kot ribariti v enem izmed osemanj- stih ledeniških jezer pod Durmitorjem. Petnajst kilogramska postrv ni ni- kakršna atrakcija. Teden dni lahko uživamo v spre- hodih po čudovitih goz- dovih narodnega parka Durmitor, se povzpnemo na Bobotov kuk, tabori- mo sredi čudovitih smre- kovih gozdov ter kramlja- mo z domačini, ki vsako- gar radi sprejmejo medse ter ga pogostijo, kot še se- be le redkokdaj. Nikdar ne bom pozabil Velikega Jove. Nekega dopoldne- va nas je namreč Dragan Karadžič, ki je mimogre- de povedano tudi član predsedstva Zvezne kon- ference ZSM, povabil na vožnjo s teptalnim stro- jem po zasneženih vrheh in planinah pod Durmi- torjem. Samo strmeli smo in se lahko prepričali, da so tu dani prav vsi pogoji za vse vrste zimskih špor- tov. Sredi poti smo se ustavili pri družini Veli- kega Jove. Najprej je bilo na vrsti nazdravljanje s črnogorsko lozovačo, po- tem pitje kave in slednjič še gostija s sirom in kaj- makom ter mesom. Veli- ki Jovo, kot mu pravijo ljudje tam okrog, je spo- štovan človek. Še posebej dobrodošel je v hotelu Durmitor in direktor tega hotela Vojo Šibalič trdi' da so takšni kot Jovo No- vosel, pravzaprav vsi kmetje pod Durmitorjem. Gostoljubni, resnicoljub- ni in predvsem dobri. Go- stu bi dali vse. To zahteva čast in čast je posebni po- jem v Črni gori. Še pri ne- katerih drugih kmetih smo bili. Prevzelo me je poznavanje zgodovine svojega naroda. Nanjo so ponosni vsi Črnogorci. Še posebej ponosni pa so na predsednika Tita, ki je bil v tem predelu štirikrat. Med tretjim bivanjem pri njih se je rodila znana Ti- tova odločitev o preboju partizanskih enot čez Sutjesko. Zadnjikrat je bil najljubši gost pri njih leta 1970. S ponosom pa Žabljani radi povedo tudi to, da so bile tam že tudi mnoge svetovno znane filmske zvezde kot so Eli- sabeth Taylor, Richard Burton, Peter Fox, Fran- co Nero, Irene Papas in drugi. Precej naših in tu- jih filmov so namreč po- sneli prav v okohci Žab- ljaka. Med drugim tudi Bulajičev velefilm Sutje- ska. NA SVIDENJE POLETI! Ko smo se vozili s tep- talnim strojem, smo sredi planin srečali tudi najsta- rejšega črnogorskega smučarskega reprezen- tanta Radomana Busačo. Nikakor ni mogel prehva- liti slovenskih smučarjev, ki so pred leti učili zim- skih veščin talentirane smučarje z Žabljaka in okolice. Še zlasti v lepem spominu imajo ljudje tod okoli skakalca Janeza Polde. Zanimiv je bil tudi spomin Radomira Busa- če na Žalčana Vlada Ve- bra. Na državnem tekmo- vanju v veleslalomu, menda leta 1949 na Popo- vi Šapki, je bil Radomir drugi, prehitel ga je Vla- do. Kljub temu sta še dol- go ostala prijatelja. Še vehko je bilo srečanj s prijaznimi domačini. Vsako zase je bilo doži- vetje. Je potem kaj ču-^ dnega, če si Žabljak pred- stavljam že poleti. Teden dni ribarjenja v številnih jezerih, hoja na Durmitor in potem morda štiri- dnevno splavarjenje po kanjonu Tare do Foče... JANEZ VEDENIK Dragan Karadžič, vodja hotela Žabljak: »Priza- devamo si, da bi Žabljak postal športni center. Že doslej hodijo sem na tre- ninge številni državni reprezen tan t je.« Radojica Popovič, direk- tor Industriaimport TOZD Durmitor: »Več pozornosti bomo morali v naši republiki nameni- ti planinskemu predelu in ne nazadnje turistični propagandi.« Durmitor s svojimi lepotami vzbuja spoštovanje. Pod njim pa osemnajst ledeniških jezer s petnajst in več kilogramskimi postrvmi. Na Žabljaku so izjemno lepi smučarski tereni. Primerni so za tiste, ki strmin še^ ne obvladajo tako dobro kot tudi za tiste, ki so v državni reprezentanci. 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 10 - 13. marec 1980 ŠOŠTANJSKI RIBIČI 2460 DELOVNIH UR Zgrajen nov ribiški dom ob jezeru Soštanjski ribiči, včlanjeni v Ribiško družino Paka, so imeli pred dnevi redni letni občni zbor, Dejavnost druš- tva, v katerem je 77 članov, 2 članici ter 22 mladincev in pionirjev, je bila v preteklem obdobju pestra in razgibana. Opravili so kar 2460 pro- stovoljnih delovnih ur pri odlovu in vlaganju zaroda in rib v mešani revir Pake in jezera. Posebno skrb posve- čajo vzgoji članstva s preda- vanji in seminarji o poznava- nju in življenju rib ter o dolž- nostih, ki jih nalaga zakon o sladkovodnem ribištvu. V preteklem letu je 12 članov opravilo ribiški izpit, trije člani pa so opravili tudi izpit za ribiškega čuvaja. Pomemben uspeh v prete- klem letu pa predstavlja iz- gradnja novega ribiškega do- ma ob Soštanjskem jezeru, kjer se je razvil že pravi re- kreacijski center za ribiče, krajane in turiste, ki lahko tu dobijo dnevne ribolovne karte. Dom je domiselno in funkcionalno urejen, pred njim so mize in klopi iz hra- stovih brun, okolico pa so za- sadili z okrasnim drevjem. Na občnem zboru so ribiči sprejeli delovni program in načrt poribljavanja za leto 1980 in za naslednje srednje- ročno obdobje. Zavzeli so se za dokončno ureditev re- kreacijskega centra ob jeze- ru ter za dograditev kolek- torja in čistilne naprave, saj so pepel in odplake že pre- večkrat pomorile ribe v Paki in v jezeru, VIKTOR KOJC POPRAVEK: ZAZIDALNI NAČRT »ROGLA« Opravičujemo se, ker smo v ihti takojšnjega poročanja zazidalni načrt »ROGLA« razgrni- li po svoje in to prej, kot je o tem sklepal izvršni svet skupščine občine Slovenske Konjice. Vest smo povzeli iz gradiva za sejo, ki je bila v sredo, mi pa smo izšli takoj na- slednji dan in kot vest zapisali šele predlog za razgrnitev načrta. Člani sveta pa tega sklepa zaenkrat še niso sprejeli. MITJA UMNIK VELESLALOMISTI NA KOPAH Smučarski klub Zlatorog Laško je prvo soboto v mar- cu priredil na Kopah prven- stvo v veleslalomu. Udeleži- lo se ga je 140 smučarjev in lahko rečemo, da je uspelo. Med tekmovalci je sodelova- lo tudi 45 radeških osnov- nošolcev. Na 800 m dolgi progi so bile najbolj uspešne pionir- ke:Urška Križnik (45,03), Tatjana Camernik in Irina Stanič, pionirji: Matjaž Caj- hen (44,56), Nandi Strnad in Gregor Turnšek, mlajše mladinke: Mateja Krašovec (41,55), Karmen Knavs in Damjana Dobovšek, mlajši mladinci: Sergej Dobovšek (39,03), Mirja Velikonja in Jožek Sadar, mladinke: Ne- venka Pečnik (38,29) in Moj- ca Žabkar, mladinci: Vidko Kolšek (35,59), Robi Karlate- cin, Zdenko Prosen, članice: Zinka Turnšek (46,84), Hele- na Rojnik in Antonija Pfaj- fer, člani: Drago Bornšek (34,15), Franc Svatina in To- maž Kravogel, veteranka Marjana Sadar (49,51) ter ve- terani: Jure Križnik (36,00), Jože Krašovec in Tine Vrhove. Najbolj uspešnim tekmo- valcem so podelili diplome in medalje, kar je bilo še zla- sti vzpodbudno za mlajše tekmovalce in tiste, ki so se prvič pomerili na tekmova- nju. Smučarski klub Zlatorog je letos uspešno pripravil tu- di smučarsko šolo za mlajše in starejše člane, ski avtobu- se za smučarje, tečaj za mlaj- še člane... Ženska in moška ekipa je sodelovala na občin- skem sindikalnem prven- stvu v veleslalomu in pri- smučala, prvo mesto in po- kal. Tako so člani kluba lah- ko zadovoljni in si želijo vsaj takšno dejavnost tudi v pri- hodnji smučarski sezoni. FANIKA LAPORNIK LAŠKO DELO DRUŠTEV Težave so številne Kar 28 društev deluje na območju Laškega, Veliko je to in velike so tudi težave, s katerimi se društva pri svo- jem delu srečujejo. Zato se je Občinska konferenca SZDL Laško odločila, da bo posve- tila delu društev več pozor- nosti. V krajevnih skupno- stih je vodila reizpravo. Kra- jevna konferenca SZDL La- ško pa je pripravila pogovor s predstavniki društev. Delo v društvih je ljubitelj- sko in denarne težave so sko- raj pri vseh prisotne. Člana- rina je v večini primerov skoraj edini vir sredstev. Društva nimajo svojih pro- storov za ustrezno razvijanje svoje dejavnosti, srečujejo se predvsem v gostinskih loka- lih. Vse to pa povzroča me- njavanje vodstvenih kadrov, saj nekateri ne vzdržijo niti eno leto. Zaradi težkih pogo- jev dela imajo društva težave tudi s članstvom. O teh in še drugih težavah so na srečanju spregovorili, niso pa našli rešitev. Te bodo skušali najti v še nadaljnjem sodelovanju med društvi in v okviru SZDL. Potrebno bo poživiti delo nekaterih dru- štev in nuditi pomoč širše družbene skupnosti druš- tvom posebnega pomena. Da pa bodo lahko rešili naj- bolj pereče težave in pravil- no usmerili svojo dejavnost, bodo najprej naredili analizo dela in položaja društev v ce- li občini, FANIKA LAPORNIK VODA IZ ELEKTRIČNE VTIČNICE v Novi vasi v Celju je v neki stolpnici v kopalnici, kjer je vgrajena električna vtičnica (!) pritekla iz dveh luknjic voda. Ko je stanoval- ka opozorila hišnika na to napako, ki bi jo lahko stala življenje, je samo skomignil z rameni in dejal: »Se bo že posušilo!« Nehote se človek vpraša, kako pri teh cenah stano- vanjskih površin lahko vgra- dijo električno vtičnico v ko- palnici!? Kako je voda prišla po napeljavi do vtičnice? Do kdaj bodo stanovalci prepu- ščeni dobri volji tistih, ki svoje »usluge« drago zaraču- najo, odgovarjati pa za svoje delo nihče noče? Kako so opravili tehnične prevzeme v nekaterih novih stolpnicah v Novi vasi (vseeno čigave so: Ingradove ali Gradisove), ko ni gorela v stanovnju no- bena žarnica, pri vratih za prst ali dva razpoka, vse umazano, stavbno pohištvo zapacanb, da ga je potrebno na novo prelakirati (na stro- ške stanovalca, seveda)? Nikogar ni sram za svoje slabo opravljeno delo! To je najslabše. To je v bistvu kra- ja denarja, ki si ga izvajalci najrazličnejših del niso za- služili. Vsaj toliko ne, koli- kor bi ga radi dobili. Tudi v tem se skriva stabi- lizacija! »POTNIKI, VSTOPITE!« Mesec dni je že, odkar je v Celju avtobusna postaja. Bife je že odprt, kmalu bo tudi prodajalna tobaka. Z Izletnikovo taxi službo so potniki zadovoljni, saj se za ta prevoz lažje odločajo, ker zanj ni treba seči pregloboko v žep. Nekatere pomanjkljivosti pa so se kljub temu pokazale in te namera- vajo pri Izletniku kmalu odpraviti, saj znajo prisluhniti pri- pombam in željam potnikom ter voznemu osebju. Na vpra- šanje, kako so zadovoljni z novo avtobusno postajo v Celju pa so povedali tole: ____ Konrad Gračner, Dobje: Nova postaja je lepa, moder- na. V topli čakalnici je prijet- no počakati na prihod avto- busa, zraven pa lahko poslu- šaš še glasbo. Moti me edino to, da se v velikem križišču pred postajo ne znajdem. Po- sebno za nas, starejše, ki pri- demo z dežele, je to neprijet- no. Mladi se že znajdejo. Marjan Potočnik, šofer. Izletnika Celje: Nova avto- busna postaja je predvsem za potnike velika pridobitev. Tudi šoferji smo zadovoljni. Mene moti predvsem to, da je premalo prostora za parki- ranje. Nerodno je tudi, da moram pri speljevanju voziti vzvratno. Ker nesreča nikoli ne počiva, moram biti pri tem izredno previden. Ludvik Perčič, sprevo- dnik. Izletnik Celje: Postaja bi morala biti pokrita in za- ščitena od strani. Posebno v zimskem času močno piha. Se dobro, da lahko potniki čakajo v topli čakalnici ali v bifeju. Za njihovo obvešča- nje in usmerjanje skrbi pro- metna služba, tako da je no- va postaja predvsem lepa pridobitev za potnike. Alojzija Lajhar, Zg. Zre če: Že dlje časa se v Celj( redno vozim z avtobusom Razlika je velika. Sedaj m( ne zebe več pa tudi sest imam kam, prej pa sem mo rala stati na mrazu. Tako j( vse lepo in moderno, da si kar ne znajdem. Se bom pc časi že privadila. Janez Cesar, direktor TOZD Potniški promet, Izletnik Celje: Pri Izletniku se zavedamo, da je novo av- tobusno postajališče v Celju še nedokončana naložba. Opažamo še določene po- manjkljivosti, ki jih bomo v kratkem odpravili. Najprej bo treba pokriti ostrešje nad celotnim peronom, da bo za- ščiten pred padavinami. Ob glavnem peronu bomo po- stavili tudi nekaj hišic. Ti kioski bodo poleg svojega osnovnega namena pred- stavljali tudi zaščito pred prepihom. Zunaj namerava- mo postaviti tudi klopi za potnike. Postajališče za lokalni promet smo uredili na stari avtob sni postaji. Novo avtobusno postajo bomo vključili v loka) promet tako, da bomo v njeni bližini uredili postajališča mestni promet. S tem bo rešen tudi problem povezave m^ obema postajališčema. Vsi se trudimo, da bi bil novi obje čimbolj funkcionalen, saj vozno osebje in potniki to od r tudi pričakujejo. MARJELA AGRl KORENINE OLIMPIJSKEGA DUHA POPOLNZATON PIŠE: 9 B. STAMEJČIČ V tretjem stoletju naše- ga štetja že lahko govori- mo o popolnem zatonu olimpijskega duha in na- čel. Se nekaj stoletij po- prej so bile igre največji zvor lepote, borbenosti, sposobnosti. Biti zmago- valec je pomenilo več kot le zmago na tekmi. Pome- nilo je domala nesmrtno čast. In poraz na igrah ni pomenil sramote, po- manjkanja vrlin ali moči. Poraženci zatorej niso so- vražili zmagovalcev. Po- skušali so le vse, da bi se še izboljšali tako telesno kot duhovno. To pa je vse bolj postajalo le spomin, ki je bledel in slednjič zbledel. Iz leta 385 našega štetja je ohranjen podatek, da je Armenec Artavazis zma- gal v borilnih športih. Osem let zatem so zadnjič pripravili Olimpiado, 394, leta je prišlo do prepove- di iger in slovesnosti v Olimpiji. Ta je kmalu ostala zapuščena. Nad svetiščem so se znesli kr- ščanski fanatiki. Templje so požgali, potresi in po- zabljenje so opravili ostalo. Sele 1723. leta so obudi- li prizadevanja, da bi z ra- ziskovanji odkrili, kje je bila antična Olimpija in da bi pred pozabo rešili enega najmočnejših sim- bolov antične civilizacije. Mountfacon, Winckel- mann in Maison so imena ljudi, ki so želeli pričeti z raziskovanji. Slednjemu so uspela prva izkopava- nja. Toda sistematična razsiskovanja so se priče- la šele v letih 1875-1881 pod vodstvom Ernesta Cutiusa. V globini kakš- nih sedem metrov pod zemljo so odkrili okoli 130 kipov, 1300 zlatih predmetov, 6000 kovan- cev, 400 zapisov in nad 15.000 bakrenih ali brona- stih predmetov. 1958. leta so odkrili in odkopali tu- di stadion. Odkritje antičnega športnega središča in šte- vilna literarna in zgodo- vinska dela, ki so opiso- vala tako posamezne do- godke v zvezi z Olimpia- dami kot tudi duh antič- nih iger, so imela močan vpliv na številne intelek- tualce prejšnjih stoletij. Mnogi med njimi so bili prepričani, da bi obudi- tev tekmovanj športni- kov z vsega sveta in po- novno rojstvo olimpij- skih srečanj utemeljilo razumevanje in sodelova- nje med narodi ter obudi- lo upanje v svetovni mir. Pionir takšnih idealov je bil goreč občudovalec starodavne Grčije, fran- coski baron Piere de Cou- bertin. Njegova želja, da bi premagal vse težave in ponovno vzpostavil olim- pijske ideale o enotnosti moči telesa in duha, ki bi se odražali v športnih sre- čanjih, ga je pripeljala na zamisel, da bi obudil Olimpijske igre. Francoski baron Pierre de Coubertin - usta- novitelj sodobnih olim- pijskih iger in velik lju- bitelj helenske umetno- sti. Ljubezen do Grčije je izpričal tudi s tem, da so njegovo telo pokopali v rodni Franciji, srce pa v antični Olimpiji, ki jo je imel tako zelo rad. IMATE ČAS? NAPIŠITE KAJ ZA NOVI TEDNIK ALI RADIO CELJE! OGLAS V NOVEM TEDNIKU JE POT K USPEHU št. 10 - 13. marec 1980 NOVI TEDNIK - stran 11 VAŠA STRAN Kadar nam pišete, ne pozabite navesti popolnega na- slova: Ime in prilmelc ter kraj in ulico stanovanja. Zapisi, ki teh osnovnih podatkov ne bodo imeli, bodo romali v koi. Za anonimnost v Novem tedniku ni prostora! In ker včasih sprejemamo pisma, za katera ne vemo, ali so samo za našo informacijo ali Javno objavo, pro- simo, da na slehernem dodate še to, če ste ga namenili tudi za objavo v našem tedniku. Hvala za razumevanje in dobro sodelovanje! UREDNIŠTVO NT ŠE ENKRAT CELJSKI VODOVOD Čutim dolžnost, da odgo- vorim na prispevek »Se en- krat: celjski vodovod.« Delno je na prispevek od- govorilo že uredništvo, pri- pomnim pa naj še, da smo Celjani skoraj v celoti vezani na pitno vodo, ki priteče iz drugih občin, delno iz obči- ne SI. Konjice in delno iz ob- čine Žalec. Vse preveč se še danes držimo na področju celotne komunalne oskrbe meja občine, pa še celo kra- jevnih skupnosti. Ponekod lahko opazimo krčevito pri- zadevanje, da iz ene krajevne skupnosti v drugo ne bi pri- tekla niti kaplica vode, v tisti prizadeti krajevni skupnosti pa nato svoje težave rešujejo z mnogo večjimi težavami in seveda finančnimi sredstvi, kot bi bila potrebna v prime- ru sodelovanja. Občina Šentjur porabi le minimalno količino vode iz celjskega vodovoda. Za svo- je potrebe porabimo iz naše- ga vodovoda povprečno 270 sekundnih litrov, v občino Šentjur pa je prodamo le 4 litre na sekundo. Naj zapišem, da je bil na območju šentjurske občine položaj s pitno vodo do pri- dobitve celjske zelo kritična. Občina Šentjur je imela oko- li 8 litrov na sekundo svojih vodnih virov in še ti so bili največkrat oporečni. Po razi- skavah, ki so jih opravili geo- logi in hidrologi pa v bližnjih in daljnjih hribih v šentjur- ski občini pitne vode ni do- volj, niti po količini niti po kakovosti. Zato je bilo po medobčinskem dogovoru edino prav, da smp solidarno odstopili te potrebne količi- ne Celjani in jih dali Šent- jurju. Kakovost naše vode v re- snici ni idealna, to pa zaradi nekaterih specifičnih lastno- sti naših virov. V Celju nima- mo te sreče, da bi črpali pod- talnico iz globine 50 do 80 metrov, kot je to primer v Ljubljani in Mariboru. Naša podtalnica je že v globini od dveh do šestih metrov ter je zato zelo občutljiva glede ka- kovosti. Izviri v Vitanju pa se ob dežju kalijo. Zato mo- ramo vso vodo klorirati, tako tisto iz Medloga, kot ono iz Vitanja. Povedati pa moram, da v Medlogu ni zajeta Savinja, temeč je na območju občine v dolžini približno dveh kilo- metrov razporejenih šest vodnjakov, iz katerih črpa- mo podtalnico, ki doteka proti mestu iz savinjske sme- ri. Vsekakor pa kakovost vo- de namreč redno kontrolira- jo in lani ni bilo v vodi, po opravljenem razkuževanju, ki je redno, niti enega nepri- mernega vzorca. In naših iz- kušenj naj dodam, da je lah- ko včasih vzrok za slabo ka- kovost vode v določenem objektu tudi neprimerna ali dotrajana hišna instalacija. V zadnjih letih se je stan- dard zelo dvignil, žal pa opa- žamo, da komunalni stan- dard krepko zaostaja za dru- gimi dejavnostmi, kljub te- mu, da se je tudi tu precej premaknilo. Že sam današ- nji čas zahteva, da tudi na tem področju naredimo do- ločen korak naprej, pred- vsem glede kakovosti vode in varstva pred onesnaževa- njem vodnih virov. V Medlogu želimo izbolj- šati kakovost vode z izgrad- njo vodarne, ki bo centralna priprava vode z vsemi so- dobnimi sredstvi za izpoblj- šanje kakovosti na najbolj primeren in zdrav način, tu- di s pomočjo ozoniranja. Prepričan sem, da nas bo- do porabniki v teh prizade- vanjih podprli. Pri tem naj še omenim, da naše želje in pri- zadevanja niso nekaj poseb- nega, saj na primer v Velenju in tudi v nekaterih drugih mestih že nekaj časa uspeš- no razkužujejo vodo z ozoni- ranjem. Upam, da sem delno osvet- lil probleme, ki verjetno za- nimajo vse bralce Novega te- dnika. Tovariša Kresnika, ki je odprl to vprašanje, pa va- bim tudi na osebni razgovor. Z veseljem bomo pokazali analize kakovosti vode ter na željo tudi naše vodooskrbne objekte, ki pričajo, da smo v zadnjih letih na področju preskrbe s pitno vodo dose- gli z združenimi močmi lepe uspehe. Pokazali bomo tudi, da Sa- vinje ne črpamo v vodovo- dno omrežje in da nimamo nobenih čistilnih naprav v Medlogu. Za tako kvaliteto vode iz Medloga in Levca či- stilna naprava ni potrebna. Naj zapišem še to, da je ob- činska sanitarna inšpekcija zelo delavna in stroga za mo- rebitne primere oporečnosti pitne vode. Direktor TOZD Vodovod Komunale Celje ERIH POLJANEC NOVA TRGOVINA v sredini februarja smo v Šentjurju dobilo novo Mer- xovo blagovnico. Trgovina je res lepo urejena. Ne bom naštevala, koliko ima oddel- kov. To bo potrošnik ugoto- vil sam, ko bo stopil vanjo. Omenim naj le to, da je do- bro založena z vsemi potreb- ščinami. Velika škoda pa je, da na špecerijskem oddelku ni košaric, v katere bi sprav- ljali blago, marveč so samo vozički. Ti pa seveda zavza- mejo precej prostora. Zato si ni težko predstavljati, kakš- na gneča bo v dnevih pred praznikih, ko bo v blagovni- ci več kupcev kot sicer. Vsa- kemu se bo mudilo do bla- gajne, pa z vozičkom ne bo mogel nikamor. HILDA KOLOVŠEK, Pot na Lipico 2, Šentjur UREDNIŠTVO: Veseli smo, da ste zadovoljni z no- vo Merxovo blagovnico. No, tisto zaradi vozičkov pa najbrž ne bo tako hudo. O tem govorijo tudi preneka- teri primeri iz celjskih sa- mopostrežnih trgovin, kjer zaradi vozičkov ne prihaja do gneče in slabe volje. Se- veda, več prostora pa na vsak način zavzamejo. To- da, saj veste, kako je s tisti- mi pohlevnimi ovcami,.. ŠE EKRAT: IŠČEM RESNICO Tovariš Stane Zimšek iz Štor 180 je v svojem pismu »Iščem resnico«, ki je bil ob- javljen v Novem tedniku 6. marca letos v rubriki »Vaša stran« neupravičeno in po- polnoma neutemeljeno na- padel delo tržne inšpekcije pri občinskem inšpektoratu občine Celje. Zato se čutimo dolžni, da zadevo podrobne- je osvetlimo vam, bralcem Novega tednika, ponovno pa avtorju pisanja z dne 6. mar- ca tega leta. Tovariš Zimšek se je v me- secu avgustu lani pritožil na tržno inšpekcijo, da mu je prodajalec rabljenega oseb- nega vozila Renault 12 TL, Slovenija avto, TOZD CKM Celje, katerega je kupil 15. februarja 1979 po računu št. 17/213, preveč zaračunal pro- metni davek. Ta je namreč bil obračunan od odkupne cene vozila in provizije na odkupno ceno. Svojo pritož- bo in mišljenje je utemeljil tudi z računom št. 105/213, po je dne 29. maja 1978 pri istem prodajalcu kupil tudi osebno rabljeno vozilo Audi 80 L/2. V tem primeru pa mu je bil prometni davek obra- čunan samo od zneska provi- zije odkupne cene vozila. Tržna inšpekcija je takoj vzela pritožbo stranke v po- stopek, jo skrbno proučila ter preverila. Ugotovila je, da so bile stopnje davka obra- čunane pravilno od odkupne cene rabljenega vozila in zneska provizije na odkupno ceno v skladu z zakonom o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur, list SFRJ št. 33/72 - do 61/78) in pravilnikom o spremembah in dopolnitvah pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidence, obraču- navanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev (Ur. list SFRJ št. 67/78). Iz omenjenega predpisa pa izhaja tudi pogoj, če je opravljeno na vozilu popra- vilo in znaša pri tem vre- dnost storitev ter materiala najmanj 10% vrednosti od odkupljenega rabljenega proizvoda, se plača davek po veljavnih stopnjah samo od zneska storitve in materiala ter od zneska provizije na odkupno ceno. Po izjavah odgovornih de- lavcev TOZD CIMOS Celje, Slovenija avto, je tov. Zim- šek ob sklenitvi kupoprodaj- nega dogovora izrecno za- hteval odkup avtomobila brez kakršnihkoli popravil. Tudi v primeru nakupa rabljenega osebnega vozila dne 29. maja 1978 je bil da- vek obračunan po veljavnih stopnjah pravilno, to je, od zneska provizije trgovske or- ganizacije od odkupne cene, kar je bilo v skladu s pravil- nikom o uporabi davčnih stopenj ter o načinu eviden- ce, obračunavanju in plače- vanju davka od prometa pro- izvodov in storitev (Ur. list SFRJ št. 25/77 - 8/78), ki pa je bil spremenjen in dopol- njen s prej omenjenim pra- vilnikom, ki je stopil v velja- vo 15. decembra 1978. Tovarišu Zimšku so bile ugotovitve po končanem po- stopku ustno pojasnjene tri- krat v pisarni tržne inšpekci- je, vendar se z ugotovitvami tržne inšpekcije ni strinjal. Smatral je, da je bil s strani prodajalca ogoljufan. Ker se tržna inšpekcija v postopku ni mogla popolno- ma objektivno prepričati o podrobnosti kupoprodajne- ga dogovora, ki se je vodil med prodajalcem in kup- cem, je pritožnika napotila v civilno - pravno tožbo pri pristojnem sodišču. Tovariš Zimšek ni ravnal po danih napotilih tržne inš- pekcije, pri iskanju pravice pa je ubral pot, za katero me- nimo, da ni pravilna. Tržni inšpektor Občinskega inšpektorata VINCENC DOLŽAN UREDNIŠTVO: Hvala za odgovor in pojasnilo. V tej zadevi pričakujemo še mo- rebitno pojasnilo kolektiva Slovenija avto, TOZD CKM Celje, sicer pa menimo, da je v nadaljnjem iskanju re- snice res prava pot na sodi- šče. NESNAGA ČEZ PRAG Nova cesta v Novo vas v Celju dobiva ob straneh že lep okras! Papir, vrečke, konzervne škatlje in druga ropotija... zanika geslo sta- rih časov »snaga in red, vzdr- žuje svet.« Ta izrek danes ne velja več. Odlagalec rajši javno ka- že, da nesnaga doma ne gre samo do praga, da gre rajši čez prag, na ulico, travnik v vodo, gozd in še kam. Kdaj bo še tako, kot govori pesem: Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelest...? Piše celjska prababica A. VREČKO UREDNIŠTVO: Da, da, kje so tisti časi... Toda, ali se ne vračajo? Ljudje bomo in moramo spoznati, da je naše življenje odvisno od urejenega, čistega, zdrave- ga okolja! Seveda, ne čez noč. Tudi to je proces, ki pa bi naj bil kratek, da ne bo- mo prepozni. Tudi Horti- kultura 80 je korak k temu cilju. PRANJE Z BUKOVIM PEPELOM Pralnega praška ni, oziro- ma ga primanjkuje. Morda pa je to priložnost, da bi vprašali stare mame in babi- ce, kako so prale nekoč, ko je bUo perUo tudi v resnici belo in sveže. Zdaj smo na tiste čase po- zabili. Takrat so lug napravi- le ženske z bukovim pepe- lom. Imele so tudi Zlatorog milo in pa seveda veliko do- bre volje in močne roke. Takrat so perice vstajale zgodaj zjutraj. Danes seveda, je vse drugače... Morda pa se bo katera le vrnila na star način pranja perila? Lepo vas pozdravlja Z. VREČKO UREDNIŠTVO: Praška resda primanjkuje, toda, bolj v trgovinah, kot doma. Zato se ni bati, da bi prešli na pranje z bukovim pepe- lom. Sicer pa, kje ga dobiti? Bržkone bi do njega prišli dosti težje, kot do pralnega praška. Sicer pa hvala za pi- smo in nasvet, ki je bolj spo- min na stare čase, kot pa priporočilo za rešitev iz za- gate. Časi se resnično spre- minjajo in če je katerikoli stroj olajšal delo gospodinji in materi, potem je to prav gotovo pralni! UREDNIŠTVO: Po tem odgovoru nam ne preostane nič drugega, kot da se iskre- no zahvalimo za sodelova- nje in za pojasnilo, ki je do- volj argumentirano, pre- pričljivo. Hvala! IZ ZAKONSKE SVETOVALNICE STORILNOSTMA NARAVNANOST NA PODROČJU SPOLNOSTI Potrošniška miselnost je dandanes- prodrla tudi že na področje spolnosti. Za marsikoga je spolnost le neka dobri- na, ki jo je potrebno čim bolj izkoristiti in tudi na tem področju »dokazovati svojo vrednost«. Spolnost je dobila ne- kakšno obeležje storilnosti. Pri mnogih moških, pa tudi pri ženskah lahko opa- žamo pretirano željo po izkazovanju in dokazovanju samega sebe na področju spolnosti. S tem, ko je postal neuspeh v spolnosti vedno bolj boleč (neka razi- skava je pokazala, da več kot polovica mlajših moških ni zadovoljna s svojo spolno močjo), so tudi reakcije hujše. Strah pred spolnim neuspehom je naj- hujša zavora zadovoljitve spolnosti. To velja tako za moške kot za ženske; »sek- sualna revolucija in potrošniška misel- nost sta namreč oba enako prepričala o pravici do neizmernega uživanja«. Veliko moških je danes nezadovoljnih s svojo spolno močjo, ker menijo, da se »niso dovolj izkazali« in to povezujejo z občutji razvrednotenja lastne osebnosti. Marsikateri med njimi skuša rešiti »čast in ugled« tako, da razvrednoti in ponižu- je partnerico in druga osebnostna in živ- ljenjska področja ali pa se skuša prepri- čati »kako je z njim« tako, da prične zahajati še k drugim ženskam. Številčnost spolnih odnosov z različ- nimi ženskami je postala nekakšna družbena vrednota za moškega, mit »su- permana«, h kateremu naj bi težila veči- na moških. Ta »količinska spolnost« ži- vi še danes v glavah mnogih moških, pa tudi žensk. V neki anketi izvedeni v Sloveniji so ugotoviM, da kar 68% mlajših moških ni povsem zadovoljno s svojo spolnostjo. Večinoma menijo, da imajo premajhno spolovilo, da ne zmorejo dovolj dolgih spolnih odnosov, da erekcija ni dovolj močna, ali da ne zmorejo imeti spolne odnose tako pogosto, kot si želijo. Veči- no te stvciri ne skrbijo same po sebi, pač pa jih je strah, da partnerice ne morejo prav zadovoljiti - bojijo se njenega po- smeha, razočaranja ali preprosto ugoto- vitve, da so v spolnosti slabši kot nek njen prejšnji partner. Takšna storilnostna naravnanost in pričakovanja pa nimajo zveze z resnično spolnostjo, imajo pa lahko velike nega- tivne posledice. Nezadovoljstvo moških s spolnostjo zaradi napačnih storilnost- nih pričakovanj se kaj rado odrazi v šir- ših psihosocialnih odnosih do drugega spola. Po eni strani so zanje značilni laž, bahanje, valitev krivde na žene, kom- penzatorično poniževanje in omalovaže- vanje žensk, beg od ene do druge, pod- zavestno iskanje in napihovanje po- manjkljivosti pri ženi, po drugi strani pa negotovost, sramežljivost, samorazvred- notenje, zavist, nespontanost, nespro- ščenost ipd. Za izkazovanje pa tudi ženske niso imune, le da se njihovo izkazovanje kciže drugače kot pri moških. Koketnost, pre- tirano lepotičenje, hvalisanje pred prija- teljicami, poskus prevzeti prijateljicam njihove fante, norčevanje iz moških in nezvestoba so le del napačnega erotske- ga in spolnega samopotrjevanja nekate- rih žensk. BRANKO BUT, dipl. psih. ROJSTVA CELJE Rojenih je bilo 34 dečkov in 31 deklic. ŽALEC Rojstev ni bilo. ŠENTJUR PRI CELJU Rojstev ni bilo. ŠMARJE PRI JELŠAH Rodili so se 3 dečki in 4 de- klice. POROKE CELJE Poročilo se je 11 parov, od teh: SKORNIK VELJEM iz Šentjurja pri Celju in B02lC MILENA iz Ponikve, CERKOVNIK JANKO iz Kalobja in LESJAK HELENA iz Gorice pri Slivnici. ŽALEC RAMSAK ERNEST iz Žalca in KOVAČ TATJANA iz Žalca. ŠENTJUR PRI CELJU Porok ni bilo. ŠMARJE PRI JELŠAH Poročil se je en par. SMRTI CELJE SMERC MARTIN, 66, Laško, CREP TEREZIJA, 71, Dobrna, BOŠNJAK IVAN, 66, Celje, DO- KLER KARL, 66, Strmec, LE- GAT ZVONKO, 24, Zabreznica, BERVAR MARIJAN, 46, Celje, KOCIPER FRANC, 67, Celje, POLAK ANA, 71, Kozje, JANE- ŽIC FRACISKA, 77, Zg. Vodule, DOLANC STANISLAVA, 37, Zabukovica. ŽALEC SIRCA MILUTIN, 77, Polzela, ŽAGER MARIJA, 85, Polzela, KRULEČ FRANC, 81, Hramše, STRAVS ALOJZIJ, 87, Vrbje, ZAGOŽEN MILAN, 43, Marij Reka. ŠENTJUR PRI CELJU ORAC ALOJZ, 45, Ponikva, LAH MIHAEL, 94, Šentjur, GRADIČ JOŽE, 77, Završe pri Dobju. ŠMARJE PRI JELŠAH MLINARIC MONIKA, 74, Kri- stan vrh, PRESICEK JOŽEFA, 84, Veternik, DOBRINA MARI- JA, 84, Srebernik, KUNST MA- RIJA, 53, Brezovec pri Polju. OBISKALI SMO KRAJEVNO 5jy VZIŠ SAV} SPUi Razgibano življenji Čudovit je svet ob gornjem toku Savinje in prav takšni so ljudje, ki tod prebivajo. Prijazni in gostoljubni, de- lavni in veseli. Ponosni. In tu, na robu alpskega predgorja, ob izlivu Ljubni- ce v Savinjo ter ob vznožju gora, leži Ljubno. Starodav- ni trg, ki se prvič omenja 1247. leta in ki je dobilo trške pravice že 1442. leta. Že tedaj je imel nedeljski tržni dan in dva letna sejma. Ljubno pa je tudi zibelka savinjskega splavarstva. Pravijo, da je Savinja spreje- la prve splave že na koncu srednjega veka. Zanesljivo pa lahko rečemo, da so že bili na začetku novega veka. Gospodarski pomen lesa se je začel uveljavljati od 15. stoletja dalje. O tem govorita tudi seznam dohodkov gor- njegrajske graščine iz leta 1590 in davčni zapisnik gor- njegrajske gospoščine iz leta 1600. Tu so navedene žage in lastniki žag ob Savinji in Ljubnici. In tako lahko potr- dimo, da je bilo Ljubno tedaj središče trgovine z lesom in splavarstva. Splavarstvo je dajalo utrip tedanjega življenja. Živelo je vse do začetka druge svetov- ne vojne. V tistem času je bilo na Ljubnem okoU dvaj- set gostiln. Spomine na spla- varstvo ohranja tradicional- ni flosarski bal. Toda, ni bogata samo sta- rodavna zgodovina in tista, ki je vezana na splavarstvo. Tudi odporniško gibanje ta- koj po prihodu okupatorja' 1941. leta je pisalo svojo po- nosno stran. Narodnoosvo- bodilno gibanje se je razvilo že proti koncu 1941. leta, v noči med 18. in 19. majem 1942. leta so borci Savinjske čete skupaj z aktivisti OF na- padli ljubensko žandarmerij- sko postajo, trg pa je osvobo- dila Slandrova brigada po sr- ditih bojih 30. in 31. julija 1944. leta. Med večjimi kraji v krajev- ni skupnosti Ljubno ob Sa- vinji sta zlasti Okonina in Radmirje, oba znana tudi po kulturnih in zgodovinskih spomenikih. V Radmirju, na primer, je v božjepotni cerk- vi sv. Frančiška Ksaverija tu- di znamenita 2^kladnica z dragocenimi darili raznih vladarjev (masni plašči, keU- hi, monštrance). V obeh teh krajih in drugod v krajevni skupnosti pa je še dosti spo- menikov narodnoosvobodil- nega boja, tako v Okonini tu- di plošča v spomin na zboro- vanje štajerskih aktivistov avgusta 1944. leta ter v Rad- mirju kamen v spomin na ustanovitev brigade VDV, spomenik padlim borcem IV. operativne cone itd. Na Ljubnem pa je življenje razgibano tudi danes. Ne sa- mo družabno, prav tako kul- turno, družbenopolitično, gospodarsko. V krajevni skupnosti živi 2704 ljudi, med njimi 1391 žensk in 1313 moških. Lani je umrlo 40, rodilo pa 39 kra- janov. To je sicer kmetijsko in gozdarsko območje, toda tu- di obrt in industrija imata svoje pomembno mesto in zlasti industrija (kovinska, gradbena, elektronska) daje svoj, čedalje izrazitejši pečat. Poleg trga Ljubno povezu- je krajevna skupnost še več drugih vasi in naselij, tako Planino, Ter, Primož, Rad- mirje, Melise, Okonino, Ju- vanje... To je tudi edina kra- jevna skupnost v mozirski občini, ki ima svoj vaški od- bor. Dela v Radmirju. Krajevna samouprava je močno razvita, zato tudi uspehi, ki jih ne skrivajo. Po- vezanost krajevne skupno- sti, krajevnih družbenopoli- tičnih organizacij, društev in delovnih kolektivov ima dol- goletno tradicijo. V njej tiči tudi odgovor, zakaj uspevajo v akcijah, čeprav je potem njihova uresničitev v glav- nem prepuščena posamezni- kom in vaškim odborom. Niso izjema, če imajo teža- ve, kadar iščejo ljudi, ki bi naj prevzeli odgovorne funk- cije v organizacijah in druš- tvih. V tej družbeni aktivno- sti pogrešajo generacijo, ka- tere člani bi bili danes stari okoli petdeset let in ki bi naj bili na čelu vseh dogajanj. In tako stopajo naprej zlasti mlajši, kar je tudi dobro. In sploh je ljubenska skupnost tista, kjer se mladi zlasti v tem času dobro uveljavljajo na vseh področjih. Sicer pa so značilna nihanja v njihovi dejavnosti. Po številu je zelo močna tudi starejša genera- cija, saj je v krajevni skupno- sti 263 krajanov, ki so stari več kot sedemdeset let, upo- kojencev pa je več kot 400. Razgibanost življenja se kaže zlasti v delu številnih društev. Svojo pomembno vlogo ima šola, ki je postala tudi središče družbenoj tičnega dogajanja. Krajevna skupnost, zl pa njen svet, uspešno reš ta naloge, ki jih ni malo. Tudi letošnji načrt je gat, zahteven, in mnog sprašujejo, če je ob zdajž ustalitvenih prizade\'c realen. Toda, Ljubenci s( timisti, in pravijo, če zmogli doslej, bomo tud tos. Letos jih čaka nadalj nje del pri modernizaciji ste Ljubno-Rastke. Zdij na tem odseku ostalo še km v makadamu. Tud del, tako kot 3 km pre; radi asfaltirali. V načrtu je gradnja i busne postaje in večnai skega prostora. Ce bod tos pripravili dokumer jo, uredili vse okoli zen in zagotovili vire finar nja, bodo naredili veliki Tudi na pokopališči) čaka precej dela. Tak ^- - LJUBNO - UUBIŠ Ne gre za besedno i] marveč za dejstvo, da: kolektiv osnovne šoU Ljubnem ob Savinji bratimske odnose s lektivom enake šol Ljubišu, v občini Caje v SR Srbiji. Mozirsk« čajetinska občina pa tudi pobratima. ZLATA JUBILEJA Kar dve društvi na Ljubnem slavita letos zla- ta jubileja. S petdesetlet- nico aktivnega dela se po- našata Turistično in No- gometno društvo. Turisti pa bodo letos temii jubi- leju dodali še dvajsetlet- nico tradicionalnih flo- Seirskih balov. ptičke niso pozabili... V Iskrinem obratu »Feriti« na Ljubnem^ Med cesto proti Rastkam in potokom Ljubnico rast OST UUBNO OB SAVINJI Ul JSKESA fABSTVA tllki načrti |)nem gradnja mrliške ce, v Radmirju popravilo rasni ce in razširitev po- ^šča, na obeh pokopeili- I pa tudi postavitev kon- irjev za odpadke. In po- cesta v novo ljubensko Ije, pa razširitev telefon- NOVI TEDNIK št. 10-13. marec ŠMARJE PRI JELŠAH DRA2JI ODVOZ SMETI Več denar/a tudi za dimnikarje In vodo v občini Šmarje pri Jelšah bodo organi, pristojni za ce- ne, izvajali v skladu s spreje- tim družbenim dogovorom selektivno in diferencirano politiko cen, ki bo temeljila na odpravljanju najbolj izra- zitih neskladij v cenah stori- tev in proizvodov. Pri po- pravkih cen pa bodo še na- dalje upoštevali višino in čas zadnje podražitve proiz- vodov, polproizvodov in sto- ritev, še posebej zato, da ne bi bil čas zadnje podražitve krajši kot eno leto. Po posameznih področjih dejavnosti, za katerih cene so pristojni občinski organi, pa se bo politika cen izvajala takole: Cene komunalnih storitev bodo v šmarski občini ureja- li na podlagi stališč občinske komunalne skupnosti. Pred- nost bodo dali predvsem ko- munalnim storitvam, katerih cene niso bile zadovoljivo urejene v letu 1979 ali več kot eno leto niso bile spre- menjene. Tako se bodo v le- tošnjem letu zvišale cene za storitve pri odvozu smeti, di- mnikarska opravila, zvišala se bo vodarina in še nekatere druge cene tovrstnim stori- tvam in dejavnostim se bodo povečale. Cene storitev so- cialnih zavodov, tako tudi Doma upokojencev v Šmar- ju so se tudi letos oblikovale po samoupravnem sporazu- mu, ki so ga sklenili v okviru Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Stanarine se bodo v letošnjem letu zvišale v pri- merjavi z letom 1979 za okro- glo 31 odstotkov, kar določa tudi sprejet odlok šmarske občinske skupščine. Cene osnovnim vrstam kruha, me- sa in konzumnega mleka, ki jih sicer odobrijo občinski organi, se bodo oblikovale na ravni republike. V repu- bliškem proračunu bodo ohranjena tudi nadomestila za cene teh proizvodov v I. polletju, ki znašajo pri mle- ku 2 dinarja za liter, pri mla- dem pitanem govedu 4 di- narje za kilogram in pri kru- hu od 50 do 87 par za kilo- gram. Na področju obrtnih dejavnosti bodo imele v šmarski občini pri spremem- bah cen prednost tiste stori- tve in proizvodi, v katere je vloženo več ročnega dela in pri katerih se je občutneje podražil reprodukcijski ma- terial. Cene gostinskih stori- tev pa bodo v šmarski občini še naprej oblikovali v skladu s pogoji tržišča in kvaliteto storitev, zavzemali pa se bo- do tudi za to, da bi ublažili rast cen brezalkoholnim pi- jačam in družbeni prehrani. To je le bistven povzetek programa ukrepov, ki jih v šmarski občini predlagajo kot podlago za izvajanje poU- tike cen v letošnjem letu in o katerem so na zadnjem zase- danju razpravljali tudi člani občinskega izvršnega sveta. Le-ti pa so sprejeli stališče, da je potrebno ta program ukrepov dopolniti s poroči- lom o izvajanju politike cen v preteklem letu ter poroči- lom tržne inšpekcije ter ga tako dopolnjenega znova obravnavati na naslednji seji izvršnega sveta. DAMJANA STAMEJCiC »AGADIR« SREDI LAŠKEGA Ko se bodo do poletja gradbeniki poslovili z gradbišča j novega prizidka osnovne šole, ko bo šolska okolica urejena, j bodo učitelji učencem pojem potresa najlažje nazorno razlo- ■ žili z ui>erjenim kazalcem čez Trsteniško ulico na prostor; bodočega gradbišča nove laške veleblagovnice. ^ Nad pričetkom gradnje blagovnice visi precej vprašajev, i največji med njimi pa je, kdaj se bo gradnja pričela. Težko I verjetno, da še letos. V minulem letu pa so na tem prostoru; porušili nekaj starih stavb in za seboj zapustili prizorišče, ki ] je podobno razdejanju po potresu in javnemu smetišču- hkrati. Vseh ostankov stavb niso odstranili, pustili so razno; navlako, ki je ostala za nekdanjo veterinarsko postajo, ■ obrtno delavnico gospodinjskih strojev in kdo ve kaj še. Ko; da bi dela opravljali sredi egiptovske teme. Tudi če bi do; začetka gradnje bil čas krajši, kot se obeta, bi ta podoba ne bila opravičljiva, saj je tam središče mesta, ki si tako rado prilašča vzdevek turističnega kraja. -EC Danes pričenjamo z novo stalno rubriko: Zdrav- niki za vas. Več jih bo, ki bodo odgovarjali na vaša vprašanja. Rubriko bo urejal dr. Jože Cetina, naš zvesti sodelavec. Posamezne odgovore bodo posredo- vali zdravniki specialisti, tako da je strokovnost te rubrike zagotovljena. V uredništvo j« prispelo že več vprašanj, danes odgovarjamo dvema bralcema. Pi- šite nam, ta prostor je namenjen vašim težavam, skušali vam bomo pomagati! KONTAKTNE LEČE Stara sem 22 let, doma s Kozjanskega. Rada bi ve- dela, kje bi lahko dobila kontaktne leče ali je zato potrebna posebna napot- nica. Vidim zelo slabo, bojim pa se dolgega čaka- nja. Zanima me tudi, ali res leče pomagajo k izboljšanju vida ali pre- prečujejo njegovo slabša- nje. BOJKA DRAGA BOJKA, zanimajo vas kontakne leče. Najprej moram vprašati, ali ste že bili pri specialistu-okulistu. Le- ta lahko ugotovi stanje vašega vida in s tem po- trebo za očala ali kontakt- ne leče. Če bo okulist mnenja, da za izboljšanje okvare vašega vida ne za- dostujejo očala, temveč so potrebne kontaktne le- če, jih boste sicer (iz uvo- za) dobili na stroške zdravstvene skupnosti. Če pa bi po njegovem mnenju zadostovala oča- la, vi pa bi raje hoteli leče, jih boste morali plačati sami do razlike cene za očala. Kontaktne leče pravtako kot očala izbolj- šujejo vid, kadar jih nosi- te. V nekaterih primerih pa tudi preprečujejo na- daljnje poslabšanje. Odgovoril vam je specialist okulist prim. dr. Stane Jurko PREBAVNE MOTNJE Že dve leti sem zaprta, od takrat me boli tudi že- lodec in tišči v križu. Ko se je pojavila zapeka, sem takoj segla po tabletah za odvajanje. Nekaj časa je to pomagalo, potem pa je bila ena premalo. Ce sem vzela dve, sem dobila dri- sko. Zatekla sem se k odvajalnim čajem, a sem doživela isto kot s tableta- mi. Nekaj časa sem si po- magala tudi s parafin- skim oljem, ki je tudi od- povedalo. Spet sem zače- la jemati tablete za odva- janje. Zdaj si res ne znam več pomagati, zato vas prosim za pomoč ZASKRBLJENA STA- JERKA O prebavnih motnjah in o zaprtju je bilo v ra- zličnih časopisih dovolj napisanega. Da na kratko ponovim: vzroki za zaprt- je so lahko različni. Lah- ko gre za organsko obole- nje ali pa za čisto funkcio- nalno obolenje. V vašem primeru menim, da bi bi- lo potrebno najprej izk- ljučiti morebitno obole- nje prebavil. Premalo ste opisali bolečino, tiidi ni- ste omenili, kdaj še poja- vi. Najbolje bo, da se oglasite pri vašem zdrav- niku, kjer boste dobili po- trebne napotke ali pa vas lahko ta napoti zaradi po- drobnejših preiskav spe- cialistu. Odgovoril vam je specialist gastroenterolog dr. Peter Vovšek VRATA BLAGOVNICE V ŠENTJURJU SO ŠIROKO ODPRTA Ludvik Bevc, vodja blagovnice Mene v Šent- jurju je že 10 let zaposlen v trgovskem poklicu. Zadnjih pet smo ga lahko srečali v marketu v Dramljah, kamor se je, kakor tudi zdaj v Šentjur, vozil na delovno mesto iz Gorice pri Slivnici. V kra- ju kjer živi je znan druž- benopolitični delavec. »Z novo blagovnico, ki so jo občani šentjurske občine že dlje časa pogre- šali, bomo skušali zajeziti odliv kupne moči iz naše občine in trudili se bomo, da bodo potrošniki z na- kupom na naših oddelkih zadovoljni.* 15. februarja je bilo, ko je najstarejši član kolekti- va. Drago Sporar, prere- zal vrvico pri vhodnih vratih nove blagovnice v Šentjurju in jo tako pre- dal svojemu nžimenu. Ta dan pomeni hkrati novo delovno zmago temeljne organizacije Merx. Prvo lopato za nov objekt so zasadili oktobra leta 1978 in čeprav so se dela zaradi težav pri temeljenju in obrtniških delih nekoliko zavlekla, so prisotni ob otvoritvi in tudi vsi po- trošniki, ki danes z vese- ljem obiskujejo novo bla- govno hišo, zelo zadovolj- ni, saj jim po nekatere iz- delke ni treba več hoditi v druge kraje. Dahes se v blagovnici lahko resnič- no pohvalijo z dobro zalo- ženostjo po vseh oddel- kih, za kar iz dneva v dan skrlsijo prizadevni delav- ci tega kolektiva. 90-član- ski kolektiv si bo torej tu- di v prihodnje prizadeval, da bi ohranil tesne stike s sveti potrošnikov in s sa- mimi potrošniki, ki v to hišo prihajajo po nakupih iz cele šentjurske občine in tudi od drugod. Objekt, katerega izvaja- lec je bil Gradiš, se kom- pozicijsko lepo vklaplja v okolje, kjer je vzniklo no- vo šentjursko jedro. Bla- govnica v Šentjurju ima 2850 m^ vseh površin. V prithčju je lepo urejena samopostrežna trgovina z živili in na 348 m^ čiste prodajne površine so smotrno porazdeljene po- lice in gondole kjer lahko kupec dodobra izbira med izdelki. Poleg samo- postrežne, torej tudi v prithčju, so na 90 m^ ure- dili bife, ki ga bodo, ko bo urejena še okohca bla- govnice, dopolnili z let- nim vrtom na katerem bo prostora za 80 sedežev. Pa pojdimo še za nad- stropje više, po širokem stopnišču v nadstropje, v katerem je na prodajni površini 835 m^ razvršče- no industrijsko blago. Na lepo urejenih oddelkih, ki jih odUkuje tudi dobra za- loženost, lahko kupci izbirajo raznovrstno ko- zmetiko in prav to so v Šentjurju zelo pogrešali, do posode, veUka je izbira tudi med izdelki bele te- hnike in med gospodinj- skimi drobnimi aparati. Tu se blešči steklo vseh vrst in obUk, lepo obliko- van porcelan in kerami- ka, ki postaja nepogrešlji- va v sodobnem gospo- dinjstvu. Številni kupci so se razveselili tudi bo- gate izbire na oddelku akustike, saj jim bodo tam trgovci radi svetovali in jim pomagali pri izbiri TV sprejemnikov, radij- skih sprejemnikov in drugih aparatov. Se po- sebno mladi se radi usta- vijo pri prodajnem pultu s ploščami. A to še ni vse. V istem nadstropju je le- pa izbira tudi pri meter- skem blagu, konfekciji, perilu, volni, pleteninah, usnjeni galzinteriji in čev- ljih ter igračkah. Vse to si seveda velja ogledati! Se nadstropje više, v tretji etaži, ki se reizteza na 304 m^, so v blagovnici v Šentjurju prijetno ure- dili prodajne površine za pohištvo, svetila, odeje, preproge in zavese. To pa so hkrati tudi izdelki, za katere je še do nedavnega veljalo, da jih v Šentjurju ni bilo moč kupiti. Ob vsem tem pomeni nova blagovna hiša v Šentjurju resnično veliko pridobitev in delovno zmago tega kolektiva. Naj ob koncu povemo še to, da je kolektiv že našel prvi stik s svojimi potroš- niki tudi na kulturnem področju in na široko odprl vrata mladim likov- nim ustvarjalcem iz ulič- nega odbora Pesnica. Ob Dnevu žena so namreč v blagovnici pripravili maj- hno proslavo in izobesiU svoje likovne stvaritve na oddelkih blagovne hiše MERX v Šentjurju. §t. 10-13. marec 1980 NOVI TEDNIK - stran 19 KOŠARKA ZDAJ TRETJE MESTO y soboto proti TIMI v Mariboru po štirih zaporednih zma- gah so l(ošarkarji Libele v II. ZKL - zahod v srečanju z vodilnim moštvom Kvar- „erja z Reke v zadnjih se- kundah igre pod koši izgu- bili vsega za točko razlike - g4:85 (47:46). Srečanje pred gOO gledalci na domačih tleh je bilo izredno razbur- ljivo, izenačeno in kvalitet- no. Kvarner ima v svojih vrstah same bivše člane I. ZKL s Plečašem in Jugom na čelu. Moštvi sta se menjavali v vodstvu. Celjani so si največ- jo prednost priigrali v 15. mi- nuti, ko so vodili 39:31, gost- je pa v 31. minuti, ko so vodi- li z 72:65. Trener Mile Cepin je imel več ali manj vso tek- mo pod koši prvo petorko. Igralci so izgorevali v igri, bi- li gostom enakovredni in res je škoda, da sta slaba sara- jevska sodnika to lepo tek- mo v samem finišu razvre- dnotila s svojim sojenjem, ko sta si v usodnih trenutkih izmišljala osebne napake v škodo Celjanov. Gole je mo- ral iz igrišča že v 27. minuti zaradi petih osebnih napak, izkušeni Polanec pa 2 minuti pred koncem, kar je verjetno bilo usodno za Libelo. Sicer pa velja omeniti, da sta prav- zaprav dva mlada obrambna igralca Libele zapečatila uso- do svojega moštva, ko je Li- bela v zadnji minuli vodila z 84:83 in sta neodgovorno iz težke pozicije neuspešno zaključila napad, gostje pa so v protinapadu s Piletičem dosegli zmagoviti koš. Izredno sta tokrat zaigrala Pipan (29) in Polanec (25), dobro partijo so pokazali tu- di Hauptman, Gole in Tovor- nik, žal pa tokrat niso imeli mirne roke pri zaključnih metih. Janžek, Medved in Prodan so igrali le nekaj mi- nut in je tako težko oceniti njihov delež v tej igri. Ra- zburjenje je ob zaključku tekme prekipelo do vrelišča na račun obeh sodnikov, vendar se je po nekaj minu- tah in dobri organizaciji funkcionarjev in rediteljev tudi kmalu poleglo. Tako so košarkarji Libele padli iz drugega na tretje mesto, imajo .pa 24 točk, V prihod- njem kolu jih čaka težko sre- čanje proti Tirni v Mariboru. Štajerski derbi je bil vselej zanimiv in napet. V super slovenski in vzho- dni slovenski ligi pa so bili vsi predstavniki celjske regi- je poraženi - Comet v Ajdov- ščini proti Fructalu 81:93, Elektra v Murski Soboti pro- ti Pomurju 91:86, 2alec je iz- gubil doma z vodilnim Ka- mnikom s 104:115, Laščani pa v Dravogradu z 72:77. Co- met je trenutno sedmi v su- per ligi, Elektra, Žalec in Zlatorog pa od 3. do 5. mesta. V prihodnjem kolu bodo ra- zen Cometa vsi igrali na do- mačih tleh. K. JUG MLADINSKO EVROPSKO PRVENSTVO V KOŠARKI CEUE80, JUGOSLAVIJA 50 LET LJUBENSKIH NOGOMETAŠEV V.Ljubnem ob Savinji -se poleg turizma, indu- strije in kmetijstva vedno bolj razvija tudi šport. Dekleta v odbojki uspeš- no nastopajo v republiški ligi, uspešni so smučarji, pa seveda nogometaši, ki v zadnjem času nastopajo pod imenom domače de- lovne organizacije Grad- benik. NK GRADBENIK so ustanovili 26. decem- bra 1930, torej slavijo v le- tošnjem letu jubilej, 50 let obstoja in plodnega delo- vanja. Začeli so pod imenom SPLAVAR. Delovali so tudi med vojno, saj so septembra 1944 odigrali prvo nogometno tekmo na osvobojenem ozemlju z moštvom 4. operativne cone. Po vojni se je nogo- metna dejavnost nadalje- vala v športnem društvu GOZDAR. V tistem času se je moštvo uvrstilo v če- trtfinale tekmovanja za pokal maršala Tita na po- dročju Slovenije. Od leta 1954 se je društvo imeno- valo TVD Partizan, od 1975 dalje pa pod seda- njim imenom GRADBE- NIK. Vsa povojna leta so nastopali v Celjski nogo- nietni podzvezi in leta 1976 tudi osvojili jugoslo- vanski pokal na področju CNP. Vsako leto ob flo- sarskem balu pripravijo tekmo z eno izmed pozna- nih jugoslovanskih nogo- nietnih ekip, tako da so v Ljubnem že nastopili Di- fiamoj Reka, Olimpija, ve- lenjski in trboveljski Ru- dar, Maribor, Mercator ter drugi. Sodelujejo tudi 2 zamejskimi Slovenci iz Železne Kaple - odigrali So deset srečanj in jih 7 dobili, 3 pa igrali neodlo- čeno. Zdaj je v društvu ^60 članov, predsednik Pa je Božo Križnik. Ob ju- bileju jih je krajevna or- ganizacija SZDL Ljubno Savinji tudi predlagala ^ državno odlikovanje, v TONE VRABL ) NA KRATKO ZLATARNA NAJBOUŠA Končalo se je letošnje sindikal- no prvenstvo v hokeju na ledu. Drugi del, ki je bil kot memorial za pokal Branka Motoha, se je končal v znaku premoči Zlatar- ne, ki je zmagala pred Rekom in Opekarno. Zadnji rezultati Aero - Rek 3:1, Zlatarna - Konus 1 : 1 in EMO - Opekarna 5 : 10. Končna lestvica: Zlatarna 12 9 1 2 67:38 19 REK Velenje 12 7 1 4 42:31 15 Aero Celje 12 5 1 6 44:44 11 Konus 12 5 1 6 34:46 11 Opekarna 12 4 2 6 43:49 10 Železarna 12 4 2 6 27:34 10 EMO 12 4 O 8 42:57 8 PLANINCU ODVZELI POLTRETJO TOČKO Znani slovenski šahovski ve- lemojster Albin Planine je imel v Celju zanimiv šahovski »han- dicap dvoboj« proti sedmim mladim šahistom Celja in Žal- ca. Mladinci Brinovec, Crepan, Razinger iz Žalca, Blazina iz Šentjurja in Štucl, Prislan ter Mikac iz Celja so nudili prizna- nemu šahistu močan odpor ter mu odvzeli pol tretjo točko. Pre- magal ga je Mikac, remizirali pa Štucl, Ranzinger in Brinovec. OGORČEN BOJ ZA DRUGO MESTO V moštvenem medobčinskem prvenstvu so že odigrali pet kol. V vodstvu so premočno šahisti Velenja. V petem kolu so bili do- seženi naslednji rezultati: Vele- nje - Laško 4 : 2, Slov. Konjice - Nazarje 3,5 : 2,5, Šentjur - Pre- bold 5 : 1 in Šmarje - Šempeter 5 : 1. Vrstni red po popolnem pe- tem kolu: Velenje 22,5, Slov. Ko- njice 18, Laško 17,5, Šentjur 17, Šmarje 15,5, Nazarje 13, Šempe- ter 11 in Prebold 5,5 točke. ZMAGALA NOVA PRVOKATEGORNIKA Na rednem hitropoteznem turnirju za februar sta v Celju imela največ uspeha nova prvo- kategornika Franjo Bogadi iz Celja in Marjan Crepan iz Žal- ca. Zmagala sta skupaj z 8. toč- kami. Sledijo Mikac 7,5 F. Pešec 7, Stucl in Pajk 6,5, Fertinač in Stankovič 6, Pišorn 3,5 J. Pešec 3, Prislan in Pr«možič 2 točki. Po dveh turnirjih je v konku- renci za pokal Celja v vodstvu Mikac z devetimi točkami, Cre- fan ima 8, Franc Brinovec, tuci in Bogadi pa po šest točk. MATEJA DRUGA v Subotici je bilo državno pio- nirsko prvenstvo v umetnost- nem drsanju. Med številnimi tek- movalci iz štirih republik in po- krajin so nastopili tudi tekmoval- ci Celja. Potem, ko so se celjske tekmo- valke dobro odrezale v obvez- nem programu, je Mateja Au- breht z najboljšim prostim pro- gramom iz tretjega mesta prešla na odlično drugo mesto. Tako je osvojila srebrno medaljo. Ostala trojka iz Celja je bila prav tako zelo dobra. Lea Vodu- šek, je bila šesta, Mateja Grenko osma in Nataša Mežnarič deveta. Uvrstitev vseh celjskih tekmo- valk med najboljšo deseterico pa je uspeh za delo v celjskem HDK. ŠAHOVSKI TURNIR OB DNEVU ŽENA v organizaciji celjske gimnazi- je in pod pokroviteljstvom Ra- zvojnega centra je bil od Dnevu žena ženski šahovski turnir. Na- stopile so najboljše igralke celj- skih srednjih šol. Končni vrstni red: Celcer (ESC) 10, Lazar 10, Pa- vlic (obe gimnazija) 9, Gerič (PSC) 8, Grasič (KSC) 5, Fidler (gimn) 5, Ratej (KSC) 5, Plevnik (PSC) 4 in Kandut (TSC) 4 točke. J. KUZMA ZMAGAL MAKS LIPOVŠEK Regijsko prvenstvo mladincev do 23 let v kegljanju je bilo na dveh kegljiščih - v Šoštanju in Celju. Med posamezniki je zma- gal Maks Lipovšek, član Ingrada Celje, ekipno pa Partizan Šo- štanj. tv PRVA KROŠL IN HUDOVERNIK v Slovenskih Konjicah so pri- pravili tradicionalni turnir v karateju v počastitev Dneva že- na. Nastopilo je 45 tekmovalcev iz 8 slovenskih JUGOKAJ kara- te klubov. V nižji kategoriji je zmagal Jože KrošI pred Jankom Macuhom, Silvom Maličem (vsi Slov. Konjice), Stanetom Plahu- to (Žalec) itd. V kategoriji višjih pasov je zmagal Jože Hudovernik (Žalec) pred Radom Krušičem (Celje), Marjanom Kropejom (Slov. Ko- njice) in Zlatkom Novakom (Ce- lje). RADO KRUŠIČ ZMAGA ROKOMETAŠEV KOVINARJA v pripravah na spomladanski del tekmovanja za točke so roko- metaši Kovinarja Store gostovali v Radečah in premagali domačo ekipo 27:22 (18:11). Najboljši strelci v zmagovalni ekipi Konda 9, Nendl 8, Rovšnik 3 itd. Jutri bo povratno srečanje na domačem terenu. VLADO NENDL KADETI KLADIVARJA IN ŽALCA NEODLOČENO v zaostali tekmi Koroško-Sa- leško-Savinjske nogometne lige so kadeti Kladivarja iz Celja in Partizana Žalec igrali na Glazi- ji neodločeno Z:2. Gola za Kladi- var sta dala Koren in Marinček, za Žalec pa Vrstovšek in Debe- lak. Pred več kot 150 gledalci je sodil Korbaš iz Žalca. V soboto se bo nadaljeval spo- mladanski del tekmovanja v tej ligi. Srečali se bodo: Velenje - Žalec, Elkroj (Mozirje) - Grad- benik (Ljubno), Vransko - Šmartno, Usnjar (Šoštanj) - Akumulator in Fužinar (Ravne na Koroškem) - Kladivar (Ce- lje). V prvem spomladanskem kolu bo prosta ekipa Ojstrice. JOŽE GROBELNIK INVALIDI ŽALCA V SEVNICO v soboto bo v Sevnici letošnje republiško prvenstvo v šahu za invalide. S širšega celjskega po- dročja bosta nastopili dve ekipi in sicer Društvo invalidov iz Žal- ca ter Slovenj gradca. Upamo na dober uspeh med dvanajstimi ekipami. JOŽE GROBELNIK RUDARJI REŠILI REMI v prvem spomladanskem ko- lu v II. zvezni nogometni ligi je velenjski Rudar igral doma pro- ti Dinamu iz Vinkovcev in ko- maj iztržil točko, saj so gostje vodili že s 3:0, končni rezultat pa je bil 3:3. Velenjski Rudar je trenutno deveti, v prihodnjem kolu pa bo gostoval v Visokem proti Bosni, ki ima trenutno enako število točk, vendar je za- radi boljše razlike v golih na osmem mestu. NASTOPILO 80 SMUČARJEV Na Rogli je nastopilo 80 smu- čarjev, tekmovanje pa je pripra- vilo SD Rogla iz Slovenskih Ko- njic. Med cicibani je zmagal Ma- rušič pred Zorcem in Kukom, med cicibankami Kolerjeva pred Grumovo in Baragovo, med ml. pionirji Fliser pred Finkom in Grumom, med ml. pionirkami Skrbinekova pred Hrenovo in Nagodetovo, med st. pionirji Presiček pred Mlakar- jem in Marinčičem ter med st. pionirkami Pajenkova pred Skrbinekovo in Mavharjevo. VINKO POTOČNIK DOSEŽENIH 11 NORM Na strelišču v Storah je bilo prvenstvo občine Celje z zračno puško za trofejo »Zlata puščica«. Od 30 nastopajočih jih je 11 dose- glo normo za nastop v republi- škem finalu za »Zlato puščico«, ki bo čez dva tedna v Kopru. To pot si je priboril puščico Tone Jager, ki je nastreljal solidnih 553 krogov. Sledijo: Jože Jeram 552, Marjan Dobovičnik 549, Ivan Ko- čevar 548, Ervin Seršen 546. Branko Malec 546, Franc Hoče- var 544, Vili Dečman 543, Alenka Jager 542, Ivan Kovačič 541, In- grid Vreček 540 in ostali. TEKMOVANJE V POČASTITEV DNEVA ŽENA V okviru praznovanja 8. mar- ca so se na strelišču v Storah zbrale predstavnice nežnega spola. Nastopilo je 22 žensk. Vrstni red najboljših ekip: »Ce- lje« 507, »Kovinar« 462, »Metka« 445 itd. Med posameznicami je zmagala Alenka Jager s 177 kro- gi. Drugo mesto je pripadlo He- di Dobovičnik, ki je dosegla 177 krogov, kar je za en krog bolje od obstoječega celjskega rekor- da za članice. Sledijo: Hilda Slogar 164, Anica Ambrož 163, Marjeta Kumperger 155 in ostale. OBČINSKO PRVENSTVO V LAŠKEM Tudi v tej občini so izvedli pr- venstvo z zračno puško za »Zlato puščico«. Nastopilo je 20 tekmo- valcev, ki so predhodno na pr- venstvih družin izpolnili predpi- sane norme. Zmagal je Dušan Gričar, član strelske družine »To- ne Bostič« iz Zidanega mostu, ki je dosegel 527 krogov in se edini uvrstil v republiški finale! Sledi- jo Roman Matek, Damjan Pader, Toni Kožar, Bojan Gričar in ostali. T. J. POSKUS VPRAŠANJA HDKCEUE Spoštovani tovariši pri Hokejsko drsalnem klubu Celje, najprej vam v imenu vseh ljubiteljev športa, zlasti pa hokeja na ledu, izrekamo vse priznanje za ponovitev tretjega mesta v zvezni hokejski ligi, čestitke pa so tudi namenjene per- spektivnim umetnost- nim drsalcem. Žal pa smo slišali, da ste v večjih težavah, zla- sti finančnih in da je vaš sedanji »manjko« hud, da ne rečemo težek. Da bi vsi, ki vas imamo radi in cenimo vaše delo, bili seznanjeni s tem, kje je resnica, vas vljudno pro- simo, da zdaj, ko ne bo- ste imeli več toliko dela s tekmovanji, ocenite va- še delo in nam posredu- jete odgovor. Ključno vprašanje: kje so vzroki za nastale težave (če so?) in kako jih mislite v letu stabilizacije odpraviti. Boste morda iskali po- moč tudt pri TKS in ZTKO? V pričakovanju vašega odgovora vas to- variško pozdravljamo! Za športno uredništvo NT in RC: TONE VRABL HOKEJ NA LEDU FELC: RATAJ Z zmago 4:1 Ceijani tretji šele zadnje medsebojno prvenstveno srečanje med hokejisti Celja in Medve- ščaka, ki je bila v Celju, je dalo dokončno odločitev o tretjem mestu v letošnjem prvenstvu. S tem pa tudi potrdilo, da bodo Celjani tudi letos jeseni sodelovali v tekmovanju za Pokal Ka- ravank z najboljšimi av- strijskimi ekipami. Srečanje je bilo razburljivo in nervozno. Igralci obeh moštev so se zavedali, da jim samo zmaga prinaša največji uspeh. Celjani so tokrat zma- gali in potrdili tretje mesto med najboljšimi jugoslovan- skimi moštvi. Zmagali so proti Medveščaku z rezulta- tom 4:1 (1:0, 2:1, 1:0). Strelca sta bila Felc in trikrat Franci Zbontar, ki je bil tudi naj- boljši igralec domačinov. Po srečanju smo obiskali oba trenerja! Albin Felc: »Letos nismo bili tako uspešni proti Me- dveščaku, kot lansko leto. Zato nam je edina zmaga in tretje mesto še toliko bolj ,draga'. Igrali smo mnogo bolje in rezultat bi bil lahko še bolj ugoden.« Ivan Ratej, trener Medve- ščaka: »Zmaga Celja je za- služena. Zal pa sodniki zad- nje tekme sodijo zelo slabo. Tudi tokrat so, kakor v Za- grebu, krojili igro in delno tudi rezultat.« S tem pa prvenstvo še ni končano. Celjani bodo 19. marca igrali v Celju proti Je- senicam in 22. marca proti Olimpiji. Zadnje srečanje proti Jesenicam bodo igrali v gosteh. Ker je forma Celja- nov trenutno v opadanju je težko verjeti, da bi lahko iz teh srečanj iztržili kaj več, kot minimalne poraze. Pionirji Celja morajo še odigrati finalno tekmo za na- slov republiškega pionirske- ga prvaka proti ekipi Jese- nic. Srečanje bo v prihodnjih dneh v Celju. J. KUZMA REMI IN ZMAGA ROKOMETAŠEV Rokometaši Aera pridno vadijo in se pripravljajo za začetek prvenstva, ki se bo pričelo 23. marca. Med te- dnom so odigrali prijateljsko tekmo proti Kolinski Slova- nu v Ljubljani, neodločeno 28:28. Po tem pa so igralci trener- ja Slobodana Miškoviča igra- li v Celju proti Varteksu iz Varaždina. Tokrat pa so gostje s pametno igro v na- padu presenetili Celjane, ki so šele v zadnjih desetih mi- nutah z nekoliko bolj korist- no igro iztržih zmago 21:20. Strelci za Aero so bili: Raz- gor 2, Praznik 3, Ščurek 2, Vukoje 5, Božič 3, Ivezič 6. J. KUZMA ŠE VEČJA PREDNOST KEGLJAVK v drugem krogu republi- škega tekmovanja so si keg- Ijavke Celja priborile še več- jo prednost in sedaj vodijo že za 184 kegljev pred Gradi- som iz Ljubljane. Odlična pa je tudi ekipa Hmezada iz Žal- ca, ki je osma ter se je tako uvrstila v tretje kolo, ki bo v soboto in nedeljo v Celju. V zadnjem nastopu so za Celje dosegli 4892 kegljev - Marine 860, Ludvik 817, Go- bec 815, Šeško 806, Pečovnik 799 in Bajde 795 kegljev. J. KUZMA CELJANI OSTALI DOMA v nadaljevanju odbojkar- skega prvenstva v republiški moški in ženski ligi igralci Ingrada niso odpotovali v Mislinjo, ker niso dobili pra- vočasno obvestila o času igranja srečanja. Zato bo do- končno odločitev o tem sre- čanju prinesla tekmovalna komisija. V ostalih dveh sre- čanjih moške lige pa je Šem- peter izgubil proti Topolšici 1:3, Savinjska pa je premaga- la v gosteh Polskavo 3:2. Na lestvici je Savinjska druga, Šempeter tretji, (oba imata 17 točk) Topolšica pe- ta in Ingrad šesti. V prihod- njem kolu bosta domača der- bija med Ingradom in Topol- šico ter Šempetrom in Sa- vinjsko. V ženski ligi je Golovec iz- gubil proti Mislinji 1:3, med- tem ko je Ljubno zmagalo proti Krki 3:2. Golovec je če- trti, Ljubno pa osmo. V pri- hodnjem kolu bo i^gral Golo- vec doma proti Bledu, Ljub- no pa gostovalo proti Mežici. J. KUZMA 20. Stran - NOVI TEDNIK št. 10 - 13. marec Intenzivno Ifrmljenje v vzrejnih ribnilcih na Blagovni se prične pomladi, takoj ko so mladice vložene in traja vse do pozne jeseni ko se voda iz ribnikov izpusti. BREZPLAČNA VONJA PO ŠTAJERSKEM MORJU PIŠE: • SANDI UDERMAN Športni ribolov se je v Slo- veniji že tako razširil, da ga lahko brez kakršnih koli za- držkov imenujemo narodni šport. Ribiški revirji vseh družin so tako zasedeni, da bi skoraj kazeilo sprejemanje novih članov za nekaj časa ukiniti. To pa se ne bi zgodilo zara- di tega, ker nimamo dovolj lovnih voda, ampak zato, ker je več kot polovica od njih onesnažena z industrijskimi odplakami. Skratka, član- stvo v ribiških družinah se bo lahko podvojilo takrat, kadar bodo pristojni organi hitreje realizirali že sprejeti zakon o zaščiti naših odprtih voda in okolja nasploh. In- dustrijske odpadne vode v Sloveniji in vsej Jugoslaviji so povzročile masovne pogi- ne vseh vrst rib. Skoda gre v milijarde in prav nič se ni treba čuditi, če povem, da ne bo treba dolgo čakati, ko bo- do tudi prebivalci in domače živali naših obvodnih krajev in mest ravno tako trpeli kot so dosedaj ribe in drugi vo- dni prebivalci. Talna voda, s katero napa- jamo vodovod in jo pijemo, rabimo za kuho, kopanje in podobno, ni neuničljiva. S porušenjem biološkega rav- novesja v vodi in prirodi nas- ploh je katastrofa neizo- gibna. Upajmo, da bo zato odgo- vorne prej srečala pamet. Ravno zaradi opisanih ne- pravilnosti v našem vodnem gospodarstvu, so se nekatere ribiške družine že pred leti začele ukvarjati z umetnimi ribniki, jezeri in ribogoj- stvom, da ohranijo zdrav rib- ji rod in zagotove številčno stanje rib v odprtih vodah, ki so bile večkrat zastrupljene z industrijskimi odplakami. Ena od takih je tudi ribi- ška družina Celje, ki uprav- lja z desetimi tako imenova- nimi gospodarskimi pretoč- nimi ribniki v Blagovni in Prešniku, pri Celju in z veli- kim umetnim, ter ribovitim Smartinskim jezerom. Sled- nje je bilo zajeto s pregrado zaradi poplav hudourniških potokov, ter za nekak rezer- var celjski industriji. Razteza se med Celjem, Vojnikom in Smartnem v Rožni dolini. Velikost tega jezera je tolikš- na, da bi vanj lahko postavili tri ali štiri Blejska jezera, saj ima 23 km obale. Ima velike zalive, čolnarno in ribiško kočo. Obrežje je poraslo z gozdom in delno tudi z trav- niki, z lepo sončno lego, pri- merno za kopanje. Globina jezera je različna, od pol metra pri kraju, pa tja do 12 metrov. V to vodo je vloženo vsako leto po več ton merskih krapov, somov, belih amurjev, smučev, li- njev, podusti in ščuk, tako da je v jezeru veliko rib. Med njimi niso redke veUkanke, saj dosegajo naprimer, krapi dolžino 1 metra s težo 20 kg, ščuke tehtajo od 10 do 15 kg, smuči 6 do 8 kg itd. Niso osamljeni primeri, ko ribič lovi s čolnom in ko mu pri- me velika riba, ga dobese- dno vleče s čolnom vred po gladini jezera, tako da ima ribič še brezplačno vožnjo na ribji vlek. Kdor si želi lepo trofejo ali ribiško dogodiv- ščino, mora sedaj pomladi, ko se je pričela nova lovna sezona, priti n;^ jezero. Ribniki v Blagovni so raz- deljeni na sedem vzrejnih in enega drstnega. V slednjem se ribe zdrstijo in odložijo ikre. Iz njih se zleze zarod, katerega vsako pomlad raz- porede po ribnikih. V vsake- ga vlože od 3-6 tisoč mladic, katere vse leto skrbno krmi- jo, da v jeseni, ko spuste iz ribnikov vodo in polove por- cijske ribe, tehta vsaka blizu 1 kg. Za ribjo hrano porabijo več kamionov pšenice in ko- ruze. Ce k temu dodamo še stroške ribogojca, čuvajske službe, odlovnih ekip in pre- voze rib od ribnikov v ribi- ške revirje, ter stroške admi- nistrativnih uslužbencev, so stroški kar precej višji. Toda z marljivim delom in dobro organizacijo se je RD Celje uvrstila med vodilne v SR Sloveniji. Pretežni del kapitala v RD Celje je nastal iz prodaje rib iz ribnikov v Blagovni dru- gim ribiškim družinam po vsej Sloveniji, ki jim to ali ono podjetje zastrupi ribe z industrijskimi odplakami ali pa jih vlože v lovne revirje. Delo v ribnikih je v spomla- danskih in jesenskih mrzlih in deževnih dneh težko in umazano. V globokem in vdirajočem se blatu so ljudje mokri ne samo od vode am- pak tudi od znoja. Minulo lovno sezono se je na Šmartinskem jezeru pri- petilo kar precej razburljivih ribiških prigod in prepričan sem, da tudi v tekočem letu V mesecu marcu sta odve- slala na lov ščuk stara ribi- ška mačka, člana RD Celje, kolega Franc Sacer in Mirko Mejavšek. Hladno pomla- dansko jutro je obetalo do- ber prijem, zato je ribič Mir- ko krepko veslal, ribič Fran- ce pa še krepkeje metal plo- čevinasto vabo, ter jo navijal k sebi. Prevozila sta že pre- cejšnjo pot, vendar o ščukah ni bilo sledu. Na drugem čol- nu sta poskušala ribiško sre- čo gospodar RD Celje kolega Jože Gruber in član UO Nac Sinani. Tudi ta dva sta bila še »Šuštarja«, ko je Francetu nekaj močno zagrabilo. Na- glo je zategnil in takoj obču- til, da ima na blestivki mo- gočno ribo, katera je bila ta- ko močna, da je oba ribiča s čolnom vred vlekla preko 300 metrov po jezerski gla- dini. France, ki je major LM v pok. se je hrabro boril z veli- kanko, Mirko pa, kot upok. dipl. ekonomist je v mislih že razkosal veliko ribo in jo delil sosedom. Toda usoda se je hitro poigrala z obema udeležencema jutranjega do- godka. Mirko bi moral na Francetovo povelje zaveslati naprej, toda psihična nape- tost ga je izdala tako, da je veslal obratno. Najlon se je ovil med kolesce in ko je riba ponovno potegnila, laks ni zdržal njene teže in je počil. Velikega soma sta ribiča med utrujanjem videla, ko je priplaval na gladino, ter ga ocenila na dolžino okoli 2 metra s težo nad 25 kg. RIZIČNI DEJAVNIKI PRI ALERGIČNIH OBOLENJIH Izzove pa simptome v določenih or- ganih in tkivih ter žilju, ki so značilni prav za aler- gično reakcijo. Pride na- mreč do vezave antigena oz. alergena s protitele- sni, pri tem pa se sprošča- jo histamin in druge nje- mu slične snovi. Vendar je prvi najbolj znan in proučen. Opisan je tudi velik pomen posameznih frakcij serumskih belja- kovin, oz. bolj natančno globulinov, kot npr. IgE frakcija in njena koncen- tracija v krvi. Na osnovi takih ugotovitev je tudi ena od metod zdravljenja z gama globulini v obliki injekcij s ciljem zvišati odpornost telesa oz. dvig- niti prag občutljivosti člo- veškega telesa in posa- meznih tkiv na alergene, ki nastopajo kot povzro- čitelji alergične reakcije. Pomen dejavnikov življenskega okolja. Zagotovo drži, da ni alergije brez alergenov in sorazmerje obstoji tudi med večanjem števila po- tencialnih alergenov in številom alergičnih bolez- ni in manifestacij. Po letu 1925 govorimo tudi o fizi- kalni alergiji, kjer gre za preobčutljivost telesa oz. posameznih tkiv in spro- žitev alergične reakcije na mraz, toploto, spre- membe zračnega pritiska, vlažnosti zraka, svetlobo, pa celo psihičnih stresov. Tudi pri tem gre za spro- ščanje histamina in nje- mu sUčnih snovi ter lo- kalne reakcije in ne samo za mehanizem »alergen- antitelo«. To obliko fizi- kalne alergije srečamo dokaj pogosto. Tako bi bilo umestno pogledati nekaj okvirnih skupin alergičnih obolenj, kate- rim vzrok so posamezne skupine povzročiteljev. Ne moremo mimo vsak dan ponavljajoče se me- dikamentozne alergije (na zdravila), poklicnih alergij na delovnem me- stu, pa tudi izven njega. Nadalje alergij, ki se loka- lizirajo na dihalih in ne nazadnje alergij na pre- hrano. Vse to namreč lah- ko smatramo kot vsakda- nje življensko okolje. Ravno alergijske manife- stacije na posamezna zdravila nastopajo vse bolj pogostoma. Tako je na Japonskem porast šte- vila slučajev alergične komplikacije, kateri vzrok je zdravilo poraslo od 3,23 odstotka v letu 1961 na 6,72 odstotka v le- tu 1971. Torej število aler- gičnih manifestacij na zdravila se je v enem de- setletju več kot podvojilo. Zagotovo je temu vzrok čedalje pogostejše jema- nje zdravil, tako onih na recepte, kot tistih drugih, ki jih jemljemo po lastni presoji in so v prostem nakupu. Vodilno zdravi- lo, ki je bil kaj kmalu pov- zročitelj alergičnih reak- cij je p>enicilin s svojimi derivati; nadalje aspirin, sulfonamidi in nekateri PIŠE: 2 Doc. dr. mgr. J. KRAŠEVEC drugi pirazolonski prepa- rati (antirevmatiki). Sma- tramo, da je jemanje zdra- vil, kontrolirano ali ne, eden od rizičnih dejavni- kov alergičnih komplika- cij. Kako naj se takih kom- plikacij sploh varujemo? Za alergološko in kli- nično obdelavo pri tovrst- nih komplikacijah so važ- ne tri stvari: ugotoviti moramo pravega ali pa sumljivega povzročitelja in ga v naši terapiji z zdra- vili odstraniti ali zame- njati. Nadalje je važno poizvedeti v osebni in družinski anamnezi na- stopanje in odvisnost ta- kih in podobnih znakov za alergijo. Prav tako pa je tudi potrebno poznava- nje medsebojnih vplivov zdravil in možno sumira- nje učinkov ter navskriž- ne reakcije med njimi. Ce pogledamo le zdravila, vi- dimo možnost preobčut- Ijivostne reakcije že v predhodnih skritih kon- taktih z alergenom, kot npr. uporaba antibiotikov v mazilih in kremah, v ži- vinozdravniški praksi, v živinski krmi in mleku, naš kontakt z antibiotiki in drugimi snovmi potom uživanja mesa, mleka, si- ra. Tudi dojenček dobi določeno množino takih snovi potom materinega mleka, če ta uživa zdravi- la. Nadalje tudi potom cepljenja živali lahko pri- demo do senzibilizacije na tuje serume, beljakovi- ne, pri prejemanju raznih neočiščenih cepiv itd. Tu- di večkratno jemanje raz- nih zdravil lahko sproži nekoč alergično reakcijo. Pri uporabi penicilina je riziko posebno velik, na- vajajo 27-42 odstotkov primerov alergične reak- cije. ŠOŠTANJ: REPUBLIŠKO RIBIŠKO TEKMOVANJE V soboto, 8. marca, je ribiška družina Paka priredila v Šoštanju republiško dvoransko prvenstvo v suhih discipli- nah. Čeprav je bila udeležba ekip skromna, so bih doseženi vrhunski rezultati. Prvo mesto je z 291 točkami zasedel Vlado Mešič, drugo Franc Rebevšek z 257 točkami in tretje Martin Pliberšek z 205 točkami. Zamgovalec Vlado Mešič je v disciplini obteŽilnik AREN- BERG dosegel svetovni rekord s 100 točkami. Ekipno je zmageda Ribiška družina Paka Šoštanj s. 742 točkami. V. KOJC 10 - 13. marec 1980 NOVI TEDNIK - stran 21 pROM. NESREČE prekratka Varnostna pAZDAUA po Mariborski cesti v Ce- p je vozil proti križišču s l(idričevo s kombijem AN- JUS. Ko je nameraval ^viti v desno, je opazil na j^glesarski stezi kolesarja in ^to ustavil. Za njim pa je v rekratki varnostni razdalji |!ozil s tovornjakom STAN- 0 STANTE, 42, Vojnik, ki :g nameraval preprečiti trče- nje tako, da je sunkovito za- v levo na nasprotni vozni pas, tu pa žal čelno trčil v (ovorni avtomobil, ki ga je iz 5tnen Vojnika pripeljal pRAGO ZDOVC, 48, iz Ce- lja, Pri trčenju se je voznik 2dovc hudo poškodoval - ,0ia zlom reber in rane po jelesu, škode pa je za 50.000 dinarjev. UMRL V BOLNIŠNICI Skozi Verpete, to je na ce- sti med Celjem in Maribo- rom, je vozil z osebnim avto- mobilom ERIK BER- TONCL, 39, iz SI. Konjic. V bližini gostilne Medved je nenadoma z njegove leve proti desni strani prečkal ce- stišče IVAN MARZIDOV- SEK, 50, iz Lindeka, katere- ga je voznik zadel s spred- njim levim delom. Marzidov- ška je vrglo v vetrobransko steklo, nato pa je obležal hu- do ranjen na cestišču. Prepe- ljali so ga v celjsko bolnišni- co, kjer pa je žal že isto noč umrl. IZOGNIL SE JE SKALI, PA ZADEL OB DRUGO Iz Podsrede proti Kozjemu je vozil voznik osebnega av- tomobila ANTON MO- SKON, 21, iz Podsrede. Ko je v desnem, nepreglednem ovinku opazil na cestišču manjšo skalo, jo je hotel ob- voziti, zaradi neprimerne hi- trosti pa ga je zaneslo in je zadel najprej ob robnik, nato pa še ob skalo ob cesti. Od tu ga je odbilo nazaj na cesti- šče, kjer se je avtomobil pre- vrnil na bok. Voznik Moškon in sopotnik J02E DEBE- LAK, 22, iz Bistrice ob Sotli sta se težje poškodovala, škode pa je za okoU 80.000 dinarjev. ČRNA KRONIKA SAJE SO SE VŽGALE Do požara na stanovanjski hiši KARLA POTOČNIKA v Konjicah je prišlo zaradi saj, ki so se vžgale in padale na slamnato streho, ki je začela tleti, tako da je zgorelo celot- no ostrešje. Gasilci iz Slo- venskih Konjic in Draže vasi so požar kaj hitro zadušili, kljub temu pa je škode za okoli 50.000 dinarjev. NEPREVIDEN VOZNIK VILIČARJA Voznik viličarja AZIR DI- VLlC, 30, je v oddelku Livar- na v Železarni Store vzvrat- no vozil palete. Pri tem je zadel delavca, MILJENKA VUKOVICA, 24, iz Stor, ki je čistil odlitke in mu stisnil ro- ko, tako da mu je zmečkalo zapestje. , POŠKODOVANEGA NISO ODPELJALI V BOLNIŠNICO ALOJZ ORAS, 45, iz Dol- ge gore je do pozno zvečer popival pri sosedu Martinu Zupančiču. Domov se je od- pravil v družbi z Ivanom Sta- ničem, že po nekaj metrih pa je Oraču spodrsnilo in je pa- del dva metra po strmini na kolovoz, tu pa z glavo udaril ob rob opeke, ki je štrlela iz kolovoza. Močno se je udaril po glavi in krvavel ter bil delno nezavesten. Znanca sta ga spravila domov, polo- žila v posteljo ter odšla. Na- slednje jutro so Orača našli doma mrtvega. POŽAR NA TRAVNIKU JOŽE GOVEDIC iz Matk je na travniku zažgal suho travo. Ker pa je pihal veter, se je plamen hitro širil. Po- klical je sosede in gasilce iz Matk, Sešč in Gornje vasi, ki so ogenj pogasili, preden je prišel do bližnjega gozda. Zgorelo je približno 15 arov travnika. MRTEV LEŽAL VSO NOČ . Izmenovodja FERDO PODLESNIK, 50, iz Hote- meža pri Radečah je delal še pozno zvečer v TOZD Cin- karne v Zidanem mostu. Ugotovil je, da v silosu ni do- volj klinkerja in ko je zato hodil po zgornjem robu silo- sa, mu je spodrsnilo in je pa- del v silos. Ko je drsel navz- dol, se je za njim vsul tudi material, ki sicer prihaja v tekoči trak. Pri tem se je Podlesnik smrtno poškodo- val, našli pa so ga naslednje jutro, ko so najprej pri odpr- tini tekočega traku zagledali njegovo obleko. Petek, 21. marca ob 19.30: Wiliem Shakespeare - LJU- BEZNI TRUD ZAMAN. Premiera. Premierski abon- ma in izven. Za 5. premiero v sezoni je SLG Celje pripravilo sloven- sko proizvedbo Shakespea- rove komedije »Ljubezni trud zaman« v prevodu Ma- teja Bora, s sodelovanjem Anuše Sodnikove. Režiser uprizoritve je Franci Križaj, dramaturg Janez Zmavc, sceno je zasnoval Zmago Je- raj, kostume Vlasta Hegedu- šič, avtor glasbe je Darijan Božič, korepetitor Miro Po- djed, koreografinja Ksenja Hribar, lektorica Majda Kri- žaj. Nastopajo: Ljerka Bela- kova. Barbara Jakopičeva, Anica Kumrova, Jana Šmi- dova, Jadranka Tomažičeva, Zvone Agrež, Matjaž Arse- njuk, Janez Bermež, Peter Boštjančič, Pavle Jeršin, Drago Kastelic, Sandi Krošl, Miro Podjed, Stane Potisk, Jože Pristov, Janez Starina, Bogomir Veras. Sobota, 22. marca ob 19.30: Wiliem Shakespeare - LJUBEZNI TRUD ZAMAN. Sobotni abonma in izven. KINO UNION: do 13. 3.: angleški film »Zvezda disco cluba« 13. 3. ob 20. uri: ameriški film - filmsko gledališče »Kačje jajce« od 14.-17. 3. ob 16. in 18. uri: francoski film »Žepni ljubimec« od 14.-17. 3. ob 20. uri: francoski film »Zločin brez strasti« od 18. 3.-: italijanski film »Hotel Kleinhof« KINOTEKA: do 15. 3.: ameriški film »Frenkenstei- nov sin« od 7. 3.-: ameriški film »Frenkensteinova nevesta« METROPOL: od 13.-20. 3.: nemški film »Vanessa« od 15.-20. 3. ob 15.30 in 17. uri: ameriški film »Mladi in svobodni« MATINEJA: 15. 3. ob 10. uri: ameriški risani film »Tom in Jerry, dobra prijate- lja« DOM: do 14. 3.: italijanski film »Od poldan do treh« od 15.-17. 3.: ameriški film »Pasje popoldne« MLADINSKI PROGRAM: od 18. 3.-: ameriški film »Mož z zlato pištolo« od 15.-17. 3.: ameriški film »Tom in Jerry, dobra prijate- lja« Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju razpisuje v skladu z 9. členom Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbeno najemnih stanovanj zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list št. 8/76) JAVNI NATEČAJ za zbiranje vlog za uvrstitev v prednostno listo za dodelitev družbeno najemnih stanovanj zgrajenih s solidarnostnimi sredstvi. 1. Upravičenci do družbeno najemnih stanovanj zgrajenih s solidarnostnimi sredstvi so: - družine in občani z nižjimi dohodki - mlade družine - upokojenci - upravičenci do stalne družbene pomoči Pogoji za pridobitev pravice za dodelitev družbeno najemnih stanovanj zgrajenih s solidarnostnimi sred- stvi so navedeni v 4., 5., 6., 7. in 8. členu Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbeno naje- mnih stanovanj zgrajenih s sredstvi za družbeno po- moč v stanovanjskem gospodarstvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju (Ur. list št. 8/76). 2. Upravičenci vložijo pismene vloge za uvrstitev v prednostno listo, ki morajo vsebovati: - ime in priimek prosilca - zakonsko stanje in rojstne podatke za vse družin- ske člane - kraj bivališča - podatke o zaposlitvi prosilca in njegove žene - doseženi dohodek v letu 1979 za vse člane družine - podatke o sedanjem stanovanju z imenom lastnika in velikost stanovanja 3. Prosilci priložijo vlogi: - potrdilo o skupnem gospodinjstvu - potrdilo o doseženem dohodku v letu 1979 za vse družinske člane - potrdilo o stalnem prebivališču na območju občine Šentjur pri Celju - stanovanjsko pogodbo za dosedanje stanovanje - če je prosilec mlada družina, sklep pristojnega samoupravnega organa delovne organizacije, da bo prosilcu zagotovil v roku 5 let stanovanje iz lastnih sredstev - mlade družine potrdilo o namenskem varčevanju pri Poslovni banki za nakup ali gradnjo lastnega sta- novanja - mlade družine potrdilo o skupni delovni dobi - družine in občani z nižjimi dohodki potrdilo, da prosilec ali za delo sposobni občan ni neupravičeno nezaposlen, če ni zaposlen . - mlade družine poročni list 4. Razpis velja en mesec in sicer od 15. 3. do 15. 4. 1980. 5. Upravičenci vložijo pismene vloge z vsemi dokazili in sicer: - zaposleni v temeljnih organizacijah v svoji organi- zaciji združenega dela najkasneje do 1. 4. 1980 - upokojeni občani pri Društvu upokojencev občine Šentjur - ostali upravičenci pri Samoupravni stanovanjski skupnosti v Šentjurju Delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih so izena- čeni z delavci zaposlenimi v delovnih organizacijah. Delovne in druge organizacije združenega dela do- stavijo vse vloge za svoje delavce s svojimi predlogi in vsemi zahtevanimi dokazili Samoupravni stanovanj- ski skupnosti občine Šentjur pri Celju najkasneje do 15. 4. 1980. Vloge, ki bodo prispele po 15. 4. 1980 in nepopolne vloge, komisija ne bo obravnavala. Prednostna lista bo objavljena v Novem tedniku in občinskem glasilu Utrip. Predsednik komisije za družbeno pomoč v stan. gospodarstvu ^~-----,_Knez Peter I. r. SPET STRUPENO Kot je razvidno iz grafikona, so bile 24-urne dovoljene koncentracije SO2 v dneh 1., 6., 7., 8., 10. 3. 1980 presežene. V istih dneh smo zabeležili relativno visoke trenutne kon- centracije zlasti v jutranjih in poznih večernih urah. Za nadaljnjih nekaj dni ne pričakujemo bistvenih spre- memb kvalitete zraka. Strokovna služba SIS za varstvo zraka DELAVSKA UNIVERZA ŽALEC objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE Pogoj: Za navedena opravila in naloge se lahko prijavijo kandidati, ki imajo končano 4-letno ekonomsko sred- njo šolo in vsaj 3 leta delovnih izkušenj od tega 1 leto v finančno računovodskih poslih. Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas, poiz- kusna doba pa traja 3 mesece. Prijave sprejema Delavska univerza Žalec 15 dni po objavi. KINOPODJETJE CELJE Titov trg 3 CELJE OBJAVLJA prosta dela in naloge za 1. finančno administrativna dela Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri, zaže- Ijene so delovne izkušnje. Delo je za nedoločen čas s 3 mesečnim poskusnim delom. 2. reditelja Pogoji: končana osemletka Delovno razmerje je za določen čas - nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom. Nastop s 1. ju- nijem 1980. Vloge pošljite na naslov: KINOPODJETJE CELJE, Ti- tov trg 3 Objava velja do zasedbe del in nalog._■ »TKANINA« n. sol. o. CEUE TOZD VELEPRODAJA n. sol. o. Komisija za delovna razmerja OGLAŠA prosta dela oz. naloge SKLADIŠČNEGA DELAVCA ODPREMNIKA POGOJ: PK izobrazba in 6 mesecev delovnih izkušenj S kandidatom sklepamo delovno razmerje za nedolo- čen čas. po predhodnem preizkusu delovnih zmožno- sti in drugih sposobnosti za opravljanje navedenih del. Vloge sprejema Sektor za samoupravno organizira- nost in kadre »Tkanine« Celje Ul. XIV. divizije n. h. v roku 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasne- je v roku 30 dni po zaključenem prijavnem roku. 22. stran - NOVI TEDNIK Št. 10-13. marec 195. OGLASI PRODAM AVTO AMI BREAK, I. 1974 poceni prodam. Jože šiba no, Sp. Črno- va, Velenje. JOGI - novi, zimsid in letni pro- dam. Ob železnici 4, prvo nad- stropje, levo, Celje. RENAULT 4, dobro ohranjen, pro- dam. Tel. 063 710-548. SLADKO SENO in otavo 5 ton pro- dam. Košnica 2 pri Celju. FIAT 1300 dobro ohranjen pro- dam. Adam Tavčar, Sosesita 5, Žalec. TRAVERZE za oporo (velbanje) dolžina 6 m prodam. Peter Ser- doner, Parižlje 33 Braslovče. MOTORNO KOLO - novo, znamke Tomos APN 4-P, 4 brzine, pro- dam. Marjan Gajšel(, Kraigher- jeva 26, Celje. OBRAČALNIK za kosilnico BCS 127, prodam. Milan Glažer, Bab- no 19, Celje. SLADKO SENO prodam. Pri gostil- ni Gologranc Prožinska vas, Štore. MLADO KOBILO ugodno prodam. Gregor Lipovšek, Lopata 40, Celje. HLEVSKI GNOJ, večjo količino prodam po ugodni ceni. Ludvik Naglic, Leskovec 32. Škofja vas. PARCELO za vikend, sončna lega, dovoz z avtom, prodam. Barba- ra Mastnak, Bodrež 26, Gro- belno. SLADKO SENO In otavo, večjo količino prodam. Alojz Ramšak, Liboje 41, Petrovče. PRODAJA SELEKCIJSKIH NE- SNIC - starih 2 meseca, ob so- botah na trgu, iz hleva vsak dan od 15. do 18. ure. Slatina v Rožni dolini. Krajnc, Delavska 23. VW 1200 zelo dobro ohranjen, pro- dam, Anton Zojc, Rečica ob Sa- vinji 45. REJCI PERUTNINE! Enodnevne piščance bele, težke rjave ter grahaste plemenske, dobite vsak torek od 10. ure dopoldan dalje ter v sredo zjutraj od 6. do 8. ure doma - Valilnica Vinter, Lopata 55, Celje, tel. 27-777. Vsako sredo na trgu. TOMOS 15 SL in dvomanualne or- gle, odlično ohranjeno, prodam. Bogo Planine, Rimska cesta 6 A, Laško. ZETOR 25 KS s plugi, v dobrem stanju, prodam. Ivan Smole, Ka- meno 35, Šentjur. OSEBNO VOZILO ZASTAVA 1300, spodaj malo karambolirano, re- gistrirano 1981, obnovljeno, prodam. Ogled popoldan, ali tel. 28-645, Ludvik Senegačnik, Go- riška 1, Celje. Prodam tudi R 16 po delih. MOTORNO ŽAGO STIHL, kosilnico Alpina, os za prikolico, prodam. Alojz Zalokar, Lahomšek 15, La- ško. GRADBENO PARCELO veliko 812 m^ s temelji, v Rogaški Slatini pod Belvijem, prodam. Ponudbe pošljite na naslov: Nada šuli- goj, Ouide strasse 8, Neue Per- lach, MiJnchen. MOTORNO KOLO Tomos 15 SL letnik 1978, prodam. Jože Špan, Pongrac 127, Griže. ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE ' - mladiče z rodovnico, prodam. Anton Praznik, šlandrova 1a Šoštanj. OSEBNI AVTO R-16 letnik 1970, AMI 8, prodam tudi na kredit. Albert Korošec, Bratov Vošnja- kov 5, Celje. GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK - uvoz, prodam. Kovačič, Ronko- va 13, Celje. VW 1300 starejše Izdelave, pro- dam. Robert Osenjak, Petrovče štev. 35. OSEBNI AVTO VOLGA letnik 1978 prodam. Bife Moškotovc, Laško. KUHINJO In pralni stroj, dobro ohranjeno, prodam. Ogled od 17. do 19. ure. Miškovič, Franko- lovskih žrtev 17b - Hudinja. REX-COMBI, Gorenje - Muta s priključki, prodam. Martin Vo- zlič, Šmartno v Rožni d. 13. NA ZALOGI IMAM TRSNE SADIKE za brajdo, sorte »jurkomandir« in črni ribez. Dobite vedno po- poldan od 15. ure dalje. Marija Kovačič, Škofja vas 5. POČITNIŠKO PRIKOLICO »BRA- K0<< z zavoro in dodatno opre- mo ugodno prodam. Tel. 063 28- 611 od 7. do 13. ure. AMI 8 letnik 1970 prodam. Infor- macije na tel. 26-170, popoldne. Šifra »12.000». AVTO 125 PZ1.1974 generalno ob- novljen prodam delno na kredit. Kostajnšek, Bovše 6a Vojnik. PRIKOLICO za osbbni avto pro- dam - 4500. Celje, Bratov Kre- snikov 34a. FIAT 750 letnik 1976. Informacije na tel. 228-36 med 15-16. uro. ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, hladil- nik, sedežno garnituro, prodam. Ogled popoldne, Celje, Ljuljan- ska 58 stan. 123 (verižni blok). ČRPALKO za vodo (enofazno), peč z bojierjem za kopalnico in t>ojler Tl-ki, malo rabljeno, pro- dam. Tomšič, Breg 24, Polzela. RENAULT 4,1.1975, prodam. Ogled popoldne. Dobnik, Kreigherjeva 6, Celje. R-16 TS prodam. Simončič, Gotov- Ije 125. SPAČEK 1976 prodam. Skok, Šem- peter 35/b. VW Variant 1600 letnik 1969, pro- dam. Slavko Artelj, Prebold 26. FIAT 125 letnik 1969, registriran do decembra 1980 poceni prodam. Emil Pakiž, Kasaze 4, Petrovče. KOSILNICO SIP Šempeter Buher, prodam. Alojz Petrej, llovca 8, Vojnik. FIAT 750 letnik 1971 z obnovljeno pločevino registriran do 7. 3. 1981 prodam. Franc Bezovšek, Arciin 66, Škofja vas. LADO letnik 1974 prodam. Franc Kumer, Pečovnik 59, Celje. VINOGRAD v velikosti 13,40 ar in gorco-brumarico, prodam. Rlip Žlender, Strtenica 27, 63253 Pri- stava. PLETILNI STROJ »Empisal« dvo- vrstni na kartice in dvovrstni »Kelser« prodam. Terezija Mir- nik, Celje, Dečkova c. 50. OBRAČALNIK »Maraton 140» za kosilnico BCS, dobro ohranjen, prodam. Viktor Glavnik, Lokovi- ca 21, Šoštanj. ZMRZOVALNO SKRNJO še pod garancijo, zaradi selitve ugodno prodam. Ljubljanska 10/111 Ce- lje, tel. 25-379. PRODAM ali zamenjam za manjši avto BMW - 1600. Breznikar, Celje, Pucova 5. PEČ NA OUE EMO 6 poceni pro- dam. Franc Gros, Stanetova 19. TRODELNO KOMBINIRANO oma- ro, kavč, mizico in 2 mala fotelja (niso iverice), ugodno prodam. Ogled vsak dan od 18. do 20. ure. Ela Repič, Celje, Lava Pu- cova 5, II. nadstropje, tel. 28- 440. IMV 1500 D, po generalni, 20.000 km, motor potreben manjšega popravila, registriran do 31. 8. 1980, prodam ali menjam za osebni avto - ali na ček za 35.000 din. Albin Tržan, Titova 11, Laško. ZASTAVO 1300 1976, brezhiben, prodam, delno na ček. Vodičar, tel. 063 704-174, popoldan, 063 735-122 dopoldan. ZASTAVO 101 I. 1977 v odličnem stanju prodam. Andrej Kranjc, Kidričeva 19, Celje. ZARADI selitve prodam malo rab- ljeno dnevno sot>o in kuhinjo GORENJE. Telefon 23-537 od 15. do 18. ure. KUPIM 60 KOSTANJEVIH ali akacije ste- brov debeline 15-20 cm, dolžine 2,20 m, kupim. KuneJ, Zagrad 130, Celje. SOBO ali stanovanje v Celju do 12 S. M. kupim. VJekoslav špoljar, Ul. 29. novembra 30, Celje. OSEBNI AVTO Zastava 101, staro od 2 do 5 let, kupim po možnosti na kredit. Jože Špan, Pongrac 127, Griže. STANOVANJA NA STANOVANJE SPREJMEM 2 mirna fanta, ki se vozita ob so- botah domov. Ponudbe pod »DOMAČINA«. DRUŽINA z enim otrokom potre- buje stanovanje v Celju ali bliž- nji okolici. Ponudbe na tel. 26- 818. SOLIDNO STANOVANJE na rela- ciji Celje-Velenje išče zaposle- na žena. Ponudbe pod »NUJNO». SESTRI vljudno prosita za najem sobe z možnostjo kuhanja. Po- nudbe pod »POŠTENI». MLAD PAR išče stanovanje ali so- bo s kopalnico. Ponudbe pod »BREZ OTROK«. KOMFORTNO NOVO stanovanje 40 m' zamenjam za komfortno večje. Ponudbe pod »NA- GRADA«. SOBO oddam zaposlenemu dekle- tu. Valvazorjeva 14. NOVO še neoseljeno stanovanje dvosobno (57 m^) v Novi vasi, zamenjam za enakovredno sta- rejše v bližini centra. Krajnc, Ipavčeva 8, tel. 26-448. ENOSOBNO 40 m^ veliko stanova- nje v centru Maribora zame- njam za podobno v Celju. Po- nudbe pod »457«. SOBO s kuhinjo v Celju nujno iščem. Ponudbe pod »PLAČAM DOBRO« ZAPOSLITEV BRIVSKO FRIZESKO pomočnico z nekaj let prakse sprejmem. Sa- lon »ERIKA« Oblakova 9, Celje, Benko. VKV VERNARICA išče delo. Po- nudbe pod oznako »PRIDNA«. NATAKARICO lahko začetnica, za manjši bife. Sot>ote popoldne in nedelje proste. Hrana in stano- vanje preskrbljeno. Plača do- bra. Tel. 063 22-762. GOSTILNA MARIJA SMONČiČ, Gotovlje 125, nudi takoj zaposli- tev čistilki z dopoldanskim pol- nim delovnim časom, za nedo- ločen čas. SPREJMEM TAKOJ KV ključavni- čarja in NK ali PK delavca v delovno razmerje, z vozniškim izpitom B kategorije. Zglasite se od 12. do 14. ure dnevno, Klju- čavničarstvo Mihael Knez Celje, Zidanškova 3, tel. 22-452. RAZNO STAREJŠA UPOKOJENKA osam- ljena bi rada našla dobre ljudi, ki bi jo sprejeli za stalno. Po- nudbe pod oznako »DOGO- VOR«. PRANJE NA PARO mazanje ter ostala popravila tovornih vozil vam kakovostno in hitro izvrši avtoservis - Stane Šarlah, Za- dobrova 39 c, tel. 24-135. VRŠIM USLUGE PARKETARSTVA. Vse vrste parketa imam na za- logi. Rajko Dešnič Parketarstvo, Jenkova ulica 5, Celje, tel. 063 25-576. CENJENE bralce No- vega tednika obvešča- mo, da naslovov od ob- javljenih oglasov ne po- sredujemo. Sprejema- mo samo pismene po- nudbe. SLOVENIJALES LIK »SAVINJA« CELJE o. sol. o., Mariborska 116, Celje KDR TOZD za energetiko in vzdrževanje, TOZD Žaga in TOZD Pohištvo Celje vabi k sodelovanju ustrezne delavce, da združijo svoje delo za nedoločen čas z našim delom in prispevajo pri izvajanju naslednjih del in nalog: 1. Vodenje energetike in pomoč pri vodenju z zahtevano: - višjo izobrazbo - dve leti delovnih izkušenj 2. Opravljanje obračunsko-administrativnih del z zahtevano: - dveletno administrativno šolo - 6 mesecev delovnih izkušenj 3. Upravljanje portalnega žerjava z zahtevanim: - opravljen izpit za žerjavovodjo - eno leto delovnih izkušenj Ponudbe bomo sprejemali v 15 dneh po objavi oglasa v kadrovski službi delovne organizacije, kjer vam nu- dimo tudi ustrezne informacije. Vabimo vas, da se zglasite na razgovor! CESTNO PODJETJE CELJE, n. sol. o. TOZD ASFALT-KAMNOLOM VELIKA PIREŠICA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta - ENOSTAVNA DELA V SEPARACIJI za štiri delavce. Pogoji: Popolna ali nepopolna osnovna šola. Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 30 dni od dneva objave. DOM OSKRBOVANCEV NOVO CELJE objavlja prosta dela in naloge v novem domu »Nine Pokorn« na Grmovju: 1. finančnega knjigovodja in 2. 4 kuharske pomočnice Pogoji: Pod točko 1: srednja ekonomska šola in 3 leta delov- nih izkušenj. Pod točko 2: Končana osemletka in šest mesecev delovnih izkušenj. Kandidati se naj prijavijo v 15 dneh po objavi Komisiji za delovna razmerja Doma oskrbovancev Novo Celje. Nastop dela je možen takoj. Carinarnica Celje OBJAVLJA, da bo dne 28. 3. 1980 ob 11. uri v prostorih Carinarnice Celje JAVNA DRAŽBA dvovibracijskega valjarja BOMAG - BW 90 št. 90 SL 24417 v začetni izklicni vrednosti din 212.445. Javne dražbe se lahko udeležijo pravne osebe, ki morajo predložiti dokazilo o tem, da lahko v okviru osnovne dejavnosti tak stroj uporabijo. Interesenti si lahko valjar ogledajo v delovnih dneh do javne dražbe v Carinarnici Celje. Kavcijo v višini 20% začetne cene, je treba položiti s čekom pred začetkom dražbe. Cena velja fco Carinarnica Celje, prometni davek pla- ča kupec. Ostala pojasnila dobite po telefonu Carinarnice Celje _25-7QQ interna 2Q__ Komisija za kadre in delovna razmerja delovne organizacije TOVARNE VOLNENIH ODEJ Škofja vas pri Celju objavlja prosta dela in naloge KURJAČA Pogoj: - izprašan kurjač za visokotlačne parne kotle, 1 leto delovnih izkušenj Za opravljanje delovnih nalog se zahteva 3. mesečno poskusno delo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov delovne organizacije. Razpisna komisija službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnica Celje objavlja javni razpis naslednjih del in nalog, ki jih opravljajo delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. vodenje in organiziranje dela v predhodni - interni kontroli 2. vodenje in organiziranje dela v izločeni delovni enoti - ekspozituri Šmarje pri Jelšah Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za oprav- ljanje del oziroma nalog s posebnimi pooblastili iz- polnjevati še naslednje pogoje: Ad 1 in 2 Imeti morajo dokončano šolo ali z delom pridobljeno usposobljenost na ravni višje izobrazbe, praviloma ekonomske ali pravne smeri. Kandidati morajo imeti tudi nad 4 leta ustreznih de- lovnih izkušenj in morajo biti družbenopolitično ak- tivni. Delavci, ki bodo opravljali razpisana dela oziroma naloge, bodo imenovani za dobo štirih let. Kandidati, ki izpolnjujejo razpisane pogoje in ki meni- jo, da bi lahko uspešno opravljali dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, naj vložijo prijave v 15 dneh po objavi tega razpisa. Kandidati naj poleg prijave priložijo življenjepis '^^ dokazila o izpolnjevanju vseh razpisnih pogojev. Kandidati naj oddajo prijavo na naslov: Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, pO' družnica Celje, Trg V. kongresa 7, Celje - razpisni komisija. Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa obvestili ^ 30 dneh po sprejetju sklepa. i. 10-13. marec 1980 NOVI TEDNIK - stran 23 fV SPORED ^gpEUA, 16. 3. -00 POROČILA (Lj) °(,5 ŽIVLJENJE NA ZEMUl, dokumen- tarni film (Lj) a 00 LJUBEZEN PRI ENAJSTIH, mla- dinska nad TV Beograd (Lj) pOO Saalbach: PARALELNI SLALOM ' (moški in ženske), prenos EVR, (Lj) ^ ,15 TV KAŽIPOT (Lj) 2 35 POROČILA (do 12.40) (Lj) potopljena mesta, dokumentarna serija ^ (Lj) Razvoj popularne glasbe, serijska oddaja (Lj) Poročila (Lj) Molk je zlato, francoski film (Lj) Športna poročila (Lj) ,7 30 KOŠARKA BOSNA : GIBONA, pre- nos (Zgb II, Sa II, Lj) v odmoru PROPAGANDNA OD- DAJA (Lj) ,9 10 RISANKA (Lj) ,915 CIKCAK (Lj) ,9 25 ZRNO DO ZRNA (Lj) ,9 30 TV DNEVNIK (Lj) ,9 55 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 2000 K Klarič: S POLNO PARO, nada- ljevanka TV Zagreb (Lj) 21 00 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 2105 ALŽIR, oddaja iz cikla POPOTO- VANJA (Lj) 21 35 V ZNAMENJU (Lj) 21 50 RISANKA (Lj) 21 55 GLASBENI ALBUM (Zgb) 2210 ŠPORTNI PREGLED (do 22.55) (Sa) Oddajniki II. TV mreže: 16 30 NEDEUSKO POPOLDNE (Bgd) 19 30 TV DNEVNIK (Sa) 19 55 FINALNA TEKMA MEDNARODNE- GA HOKEJSKEGA TURNIRJA, posnetek (do pribi 21.40) (Lj II) PONEDEUEK, 17. 3. 8 55 TV V ŠOLI: Pravljica, Literatura, Slikarstvo (Zgb) 10 00 TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis (do 11.10) (Bgd) 14 55 TV V ŠOLI, ponovitev (do 16.00) (Zgb) 16.30 KMETIJSKA ODDAJA TV NOVI SAD (Lj) 17.30 POROČILA (Lj) 1735 VRTEC NA OBISKU: DOMAČE IN GOZDNE ŽIVALI (Lj) 1750 MALA ČUDESA VELIKE PRIRODE (Lj) 1805 ŽIVIMO V SVETU, KI SE NAGLO SPREMINJA, oddaja iz cikla NE- NEHNO IZOBRAŽEVANJE (Lj) 18.30 MOZAIK (Lj) 1835 OBZORNIK (Lj) 1845 MLADINSKA ODDAJA (Bgd) 1915 RISANKA (Lj) 19.20 CIKCAK (Lj) 1926 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19.30 TV DNEVNIK (Lj) 19 55 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.(XI E Kryeziu: UGRIZ MRAKA, drama TV Priština (Lj) 21 15 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 21 20 KULTURNE DIAGONALE (Lj) UOO V ZNAMENJU (Lj) Oddajniki II. TV mrež«: 17.10 TV DNEVNIK V MADŽARŠČINI (N. Sad) 17 30 TV DNEVNIK (Bgd) 17 45 ZGODBE IZ DEDOVE PIPE (Bgd) 18.00 PRAVUlCA (Zgb) 1815 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA (Bgd) 18 45 GLASBENA MEDIGRA (Lj II) 18.50 ŠPORTNA ODDAJA (Bgd II) 19.30 TV DNEVNIK (Zgb) 20 00 ZNANOST (Sa II) 21 00 VČERAJ, DANES, JUTRI (Zgb II) 21 20 G. E Glancier: ČRNI KRUH, TV nadaljevanka (do 22.00) (Bgd II) TOREK, 18. 3. 9 15 TV V ŠOLI: Živinoreja v Liki, Zani- mivo potovanje. Dnevnik 10 (Zgb) 10.00 TV V ŠOLI: Dokumentarni film. Ri- sanka, Glasbeni pouk. Pisatelji med.nami (do 11.35) (Bgd) 16 00 ŠOLSKA TV: RAZPAD KOLONIAL- NEGA SISTEMA. POMORSKO GOSPODARSTVO IN PRISTANI- ŠČA SFRJ, VULKANI (Lj) 17.00 POROČILA (Lj) 17 05 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA, otro- ška oddaja (Lj) 17.20 PISANI SVET (Lj) 17.55 GLASBENI PEJSAŽI SRBIJE: SJE- NICA (Lj) 18.25 MOZAIK (Lj) 18.30 OBZORNIK (Lj) 18 40 PO SLEDEH NAPREDKA (Lj) 19.10 RISANKA (Lj) 19.15 CIKCAK (Lj) 19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19.30 TV DNEVNIK (Lj) 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 AKTUALNA ODDAJA (Lj) 20.50 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.55 B. Prus: LUTKA, poljska nadalje- vanka (Lj) 22.15 V ZNAMENJU (Lj) 22.30 IZ KONCERTNIH DVORAN (Lj) Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV DNEVNIK V MADŽARŠČINI (N. Sad) 17.30 TV DNEVNIK (Bgd) 17.45 PUSTOLOVŠČINA, otroška oddaja (Bgd) 18.15 NOVE KNJIGE (Bgd) 18.45 NARODNA GLASBA (N. Sad) 19.30 TV DNEVNIK (Zgb II, Sa) 20.00 GLASBENA ODDAJA (Zb II) 20.50 VČERAJ, DANES, JUTRI (Zgb II) 21.10 ONA, dokumentarna serija (Bgd II) 22.00 PESMI IN PESNIKI (do 22.30) (Zgb II) SREDA. 19. 3. 9.30 TV V ŠOLI: Igrani film (Zgb) 10.00 TV V ŠOLI: Izobraževalna oddaja, Risanka, Predšolska vzgoja. Zgodba (do 11 10) (Bgd) 17.20 POROČILA (Lj) 17.25 Z BESEDO IN SLIKO Avstralske pravljice (Lj) 17.40 TISOČ LET BIZANTINSKEGA CE- SARSTVA, dokumentarna serija (Lj) 18.10 GLASBENA MLADINA NA DELU. oddaja TV Sarajevo (Lj) 18.40 OBZORNIK (Lj) 18.55 NE PREZRITE (Lj) 19 10 RISANKA (Lj) 19 15 CIKCAK (Lj) 19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19.30 TV DNEVNIK (Lj) 19 55 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 FILM TEDNA: ZABLODA, romun- ski film (Lj) 21.35 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 21.40 MINIATURE: JOŽE BERTONCEU (kroparski kovač) (Lj) 22.05 V ZNAMENJU (Lj) Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV DNEVNIK V MADŽARŠČINI (N Sad) 17.30 TV DNEVNIK (Bgd) 17.45 OTROŠKA ODDAJA (Bgd) 18 15 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA (Bgd) 18.45 GLASBENA ODDAJA (N. Sad) 19.30 TV DNEVNIK (Zgb) 20.00 ŠPORTNA SREDA (Bgd) 22.15 TV DNEVNIK (do 22.30) (Bgd) ČETRTEK, 20. 3. 9.10 TV V ŠOLI: Obiščimo letališče. Pe- rutninska farma (Zgb) 10 00 TV V ŠOLI: Kemija, Risanka, Umet- nost, Zgodba (do 11.10) (Bgd) 15 55 ŠOLSKA TV RAZPAD KOLONIAL- NEGA SISTEMA, POMORSKO GOSPODARSTVO IN PRISTANI- ŠČA SFRJ, VULKANI (Lj) 16.55 POROČILA 17.00 ŽIVUENJE NA ZEMUl, dokumen- tarni film (Lj) 17.55 SVETILNIK, mladinska oddaja TV Zagreb (Lj) 18.25 OBZORNIK (Lj) 18.35 NA SEDMI STEZI, športna oddaja (Lj) 19.10 RISANKA (Lj) 19.15 CIKCAK (Lj) 19.24 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19.30 TV DNEVNIK (Lj) 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 TRETJA RAZSEŽNOST (Lj) 21.30 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 21.35 ODPRTO ZA USTVARJALNOST (Lj) 22.05 V ZNAMENJU (Ly Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV DNEVNIK V MADŽARŠČINI (N. Sad) 17.30 TV DNEVNIK (Bgd) 17.45 TEHTNICA ZA NATANČNO TE- HTANJE (Bgd) 18.15 ZNANOST (N. Sad) 18.45 GOLI Z EVROPSKIH NOGOMET- NIH IGRIŠČ (Bgd) 19.30 TV DNEVNIK (Zgb II, Tg) 20.00 3-2-1 ... GREMO (Zgb II) 23.00 POROČILA (do 23.05) (Zgb II) PETEK, 21. 3. 8.55 TV V ŠOLI: Od petka do petka, Ruščina, Športna rekreacija in zdravje (Zgb) 10.00 TV V ŠOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Reportaža (do 11.40) (Bgd) 14.55 TV V ŠOLI, ponovitev (do 16.00) (Zgb) 16.10 POROČILA (Lj) 16.15 VARNOST IN RED NA SMUČI- ŠČIH? oddaja iz cikla ŠOLA SMUČANJA (Lj) 16.25 SMUČARSKI SKOKI ZA SVETOVNI POKAL, reportaža iz Planice (za JRT in IV) (Lj) 17.10 Ml SMO SMEŠNA DRUŽINA, otro- ška serija TV Novi Sad (Lj) 17.25 PTIČJE STRAŠILO, mladinska na- daljevanka (Lj) 17.55 ČEZ TRI GORE: UUBUANSKI OKTET (Lj) 18.25 MOZAIK (Lj) 18.30 OBZORNIK (Lj) 18.40 OD REFLEKSA DO LOGIKE, izo- braževalna serija (Lj) 19.10 RISANKA (Lj) 19.15 CIKCAK (Lj) 19 26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19.30 TV DNEVNIK (Lj) 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 GLASBENA ODDAJA (Sa) 20.55 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 21.00 TIGROVE BRIGADE, serijski film (Lj) 21.55 V ZNAMENJU (Lj) 22.10 NOČNI KINO (Lj) Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV DNEVNIK V MADŽARŠČINI (N. Sad) 17.30 TV DNEVNIK (Bgd) 17.45 MED DOMOM IN ŠOLO (Sa) 18.15 MLADINSKA ODDAJA (Bgd) 18.45 GLASBENA ODDAJA (Sa) 19.30 TV DNEVNIK (Bgd) 20.00 KULTURNA ODDAJA (Bgd II) 21.00 VČERAJ, DANES, JUTRI (Zgb II) 21.15 PORTRETI (Bgd II) 22.00 CELOVEČERNI FILM (do 23.30) (Bgd II) SOBOTA. 22. 3. 8.00 POROČILA (Lj) 8.05 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA, otro- ška serija (Lj) 8.35 SVETILNIK, oddaja TV Zagreb (Lj) 9.05 PISANI SVET (Lj) 9.40 N. Collins: LONDON JE MOJ, TV nadaljevanka (Lj) 10.30 PRESOJANJE ZAHTEVNOSTI DE- LA, oddaja iz cikla POT DO PRA- VIČNE IN SPODBUDNE DELITVE (Lj) 10.50 PO SLEDEH NAPREDKA (Lj) 11.20 UUDJE IN ZEMLJA (Lj) 12.20 POROČILA (do 12.25) (Lj) / 15.20 POROČILA (Lj) 15.25 NOGOMET JUGOSLAVIJA : URU- GVAJ, prenos iz Sarajeva (Lj, Sa) v odmoru PROPAGANDNA OD- DAJA (Lj) 17.20 SMUČARSKI SKOKI ZA SVETOVNI POKAL, reportaža iz Planice (Lj) 18.05 NAŠ KRAJ (Lj) 18.20 MLADINSKI FILM (Lj) 19.15 RISANKA (Lj) 19.20 aKCAK (Lj) 19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19.30 TV DNEVNIK (Lj) 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 L. Norgaard: VZPON MADSA AN- DERSENA, TV nadaljevanka (Lj) 20.50 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.55 PRIVATNI DETEKTIV, ameriški film {L\) Oddajniki II. TV mreže: 17.15 POROČILA (Zgb I) 17.20 TV KOLEDAR (Zgb I) 17.30 KOŠARKA RABOTNIČKI : CZ, pre- nos (Zgb I, Sk, Lj II) slovenski komentar v odmoru ... (Lj II) 19.00 DOKUMENTARNI FILM (Zgb I, Bgd I) 19.30 TV DNEVNIK (Zgb II, Bgd) 20.00 GLASBENA ODDAJA (Bgd II) 21.00 VČERAJ. DANES, JUTRI (Zgb II) 21.10 FEUTON (Zgb II) 22.00 ŠPORTNA SOBOTA (do 22.20) (Bgd II) POIŠČITE V... fiAL^ Zelo ugodna cena, zato ne spreglejte. V prodajalnah Kovinotehne: GALEB, LABOD in KOVINA Žalec lahko dobite keramične plošči- ce za oblaganje tal in zidov. Na voljo je 16 različ- nih vzorcev in barv. Velikosti so 10 x 20 cm in 20 x 20 cm. Cena za m^ je 143 din. Izdelovalec ploščic vam je gotovo tudi že znan - to je LABINPROGRES. Ne zamudite priložno- sti. RADIO CEUE SPORED OD 13. D019.3. 1980 Četrtek, 13. 3.: 8.00 poročila, 8.05 dopoldne z vami (vmes ob 9.00 poročila), 10.00 zaključek sporeda, 15.30 obvestila, 15.45 zabavni globus, 16.00 kronika, 16.15 čestitke in pozdravi, 16.30 V ŽIVO - NlC NAS NE SME PRESENETITI, 18.00 zaključek sporeda. Petek, 14. 3.: 8.00 poročila, 8.05 petkov mozaik (vmes ob 9.00 poročila), 10.00 zaključek sporeda, 15.30 obve- stila, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.45 zabavni globus, 17.00 glasbo vam izbira..., 17.45 turi- stična oddaja, 18.00 zaključek sporeda. Sobota, 15. 3.: 8.00 poročila, 8.05 dopoldan z vami (vmes ob 9.00 poročila), 9.30 filmski sprehodi, 10.00 zaključek sporeda, 15.30 obvestila, 15.45 športna so- bota, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 17.00 kronika, 17.15 lestvica zabavnih melodij, 17.30 kulturni feljton, 17.45 zabavni globus, 18.00 zaključek sporeda. Nedelja, 16. 3.: 10.00 poročila, 10.10 obvestila, 10.30 onkraj srebrne črte, 10.45 predstavljamo vam, 11.00 vedri zvoki, 11.15 zabavni globus, 11.30 kmetijska od- daja, 12.00 čestitke in pozdravi, 13.00 poročila, 13.05 od melodije do melodije, 13.30 literarna oddaja, 13.45 iz domačih logov, 14,00 zaključek sporeda. Ponedeljek, 17. 3.: 8.00 poročila, 8.05 športno dopol- dne (vmes ob 9.00 poročila), 10.00 zaključek sporeda, 15.30 obvestila, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in poz- dravi, 16.45 zabavni globus, 17.00 kronika, 17.45 le- stvica narodnozabavnih melodij, 17.30 športni pregled, 17.45 glasbene novosti, 18.00 zaključek sporeda. Torek, 18. 3.: 8.00 poročila, 8.05 strokovnjak svetuje (vmes ob 9.00 poročila), 10.00 zaključek sporeda, 15.30 obvestila, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.30 reportaža, 16.45 zabavni globus, 17.00 kronika. 17.15 iz arhiva resne glasbe, 17.45 vedri zvoki, 18.00 zaključek sporeda. Sreda, 19. 3.: 8.00 poročila, 8.05 dopoldan z vami (vmes ob 9.00 poročila), 10.00 zaključek sporeda, 15.30 obvestila, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.45 zabavni globus, 17.00 kronika, 17.15 domači an- sambli, 17.30 aktualno, 17.45 iz zakladnice zborovske glasbe, 18.00 zaključek sporeda. IZ SPOREDA Četrtek, 13. 3.1980 od 16.30 do 18.00 - V ŽIVO - NIČ NAS NE SME PRESENETITI Lani smo vložili veliko naporov v uspeh akcije Nič nas ne sme presenetiti. Ni šlo le za akcijo, temveč bolj za usposabljanje, za pripravljenost, da ob vsaki more- bitni nesreči ustrezno hitro in učinkovito ukrepamo. Akcija je uspela. Kako pa je danes? Se delo nadaljuje, ali pa smo zaspali na doseženih rezultatih. Koliko smo znali lani ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti in kako smo dobre izkušnje znali še izboljšati? Ta in druga vprašanja bodo v ospredju današnje popoldan- ske oddaje V ŽIVO, ki jo pripravlja Tone Vrabl. Sobota, 15. 3. 1980 - od 8.05 do 9.30 DOPOLDNE Z VAMI - GOST MARKO STERLE V sobotni dopoldanski oddaji se bomo pogovarjali z Markom Sterletom, zdravnikom, ki že lep čas zbira znanje in izkušnje o tradicionalni kitajski medicini in akupunkturi. Lani je doktor Sterle obiskal tudi Kitaj- sko ter se je neposredno spoznal z njihovo staro vedo zdravljenja. Vabimo vas, da prisluhnete tej zanimivi oddaji, ki bo skušala razgrniti zastor nad Kitajsko in njihovo medicino. Oddajo pripravlja Damjana Stamej- čič. Torek 18. 3. 1980 od 8,05-9.30 - STROKOVNJAK SVETUJE Spomladanska dela na vrtu so prav te dni v polnem razmahu. Zato bo poslušalce Radia Celje gotovo zani- malo nekaj nasvetov o pomladanski pripravi sadnega drevja. V rubriki strokovnjak svetuje bo na vprašanja poslušalcev odgovarjal ing. Janez Lešnik iz Inštituta za kmetijstvo Žalec. Tema razgovora bo sajenje, obre- zovanje, cepljenje in gnojenje sadnega drevja. ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU UTRINKI IZ JUGOVZHODNE AZIJE STRES NAD BENGALSKIM ZALIVOM PIŠE: ERNEST REČNIK Prve pol ure je let proti Rangunu, glavnem mestu Burme potekal povsem nor- malno. Stevardese so razde- lile obrok malice in ker v Kalkuti nismo imeli kosila, smo se malice kar s tekom lotili. Malici je sledil norma- len napoj kave, odnosno ča- ja, ki so ga stevardese naliva- le potnikom v skodelice. Se- del sem na prvem sedežu za pilotsko kabino, zato sem bil med prvimi postrežen. Imel sem že tudi nalito skodelico s čajem, ko se je letalo zelo, zelo neprijetno streslo in hkrati močno zanihalo. Sko- delica na pladnju pred me- noj se je prevrnila in naen- krat me je po srajci in hlačah pogrel topel čaj. Podobne za- deve so se dogajale vsem potnikom v prvih dveh vrstah, ki so že imeli nalite skodelice. Sunek je zabrisal stevardesi na tla, kot bi ju pokosil - na roke se nista mogli ujeti, ker sta imeli v njih posode s kavo in čajem. Kaj se je zgodilo? Letalo je priletelo v »zračno luknjo«, ki so sila redke, vendar so in padlo navzdol - za koliko ne vem, bilo pa je menda kar precej metrov. K sreči ta zračni stres ni trajal dolgo, priznati pa moram, da je bil precej zoprn. Na svojih dose- danjih popotovanjih sem prekrižaril mnogo zračnih poti - vendar je bila ta zračna »medigra« prva in lahko bi jo štel za nekak zračni krst. Ostali del zračne poti je bil miren, ko sem pogledal na zemljevid sem ugotovil, da nas je treslo nekje nad Ben- galskim zalivom. Če so tam morski psi ali ne nisem prou- čeval, v glavnem pa v teh južnih morjih so... Prista- nek na razmeroma majhnem rangunskem letališču z mini- malnim prometom, kot v na- šem Mariboru, je potekal v redu, sprejem pa je bil skoraj preveč »uraden«. Mirne duše lahko trdim, da nas je na mejni in carinski kontroli na letališču pričakalo preveč uradnikov - naštel sem jih okoli štirideset. Naše carin-, ske deklaracije, potni listi, z individualnimi burmanski- mi vizami in rumene knjižice so romale dobesedo iz rok v roke posameznih uslužben- cev. Potnikov nas je bilo okoli 80 in sicer naša 26 član- ska skupina Kompasa in močnejša skupina ameriških turistov - individualnih pot- nikov ni bilo. Od našega simpatičnega, bradatega vodiča Bogdana, ki je bil zelo iznajdljiv, so za- htevali več nepomembnih podatkov, kot so zlatnina, ure, fotoaparati, dinarska va- luta itd. Pravemu človeku namenjena steklenica visija iz Bogdanovih rok je proces pospešila. Imel sem občutek, da sem na češki ali vzhodno nemški meji, kjer znajo dostikrat biti tudi čisto po nepotrebnem tečni in dolgovezni. Bur- mancem seveda ne smemo preveč zameriti, ker so se tu- rizmu šele pred nedavnim odprli. Ko bodo s časom prišli do spoznanja, da turi- zem prinaša v deželo denar in to v obliki prepotrebnih deviz, ki prinaša deželi bla- gostanje, bodo že drugače ravnali. Tudi v naši deželi smo bili pred dvajsetimi leti bolj nezaupljivi in so se ca- rinski pregledi in pregledi potnih listov vlekli v nedo- gled. Pred izhodom iz letališke stavbe nas je pričakala drob- na, drobcena črnolasa vodič- ka prijetnega videza in se predstavila kot Pen-Si. Pri- pravljen je bil avtobus s ka- terim smo se odpeljali v ho- tel Inya Lacke, kjer smo se namestili. Večerja je bila slavnostna - saj so se na mi- zah pojavili jastogi, katerih okusno meso je prvorazre- dna poslastica. V naših hote- lih bi jastog kar visoko noti- ral in bi se njegova cena prav gotovo gibala okoli tisočaka - novega seveda. Burma - Mali rezbar 400 LET KOBILARNE LIPICA ZIBELKA SNEŽNO BELEGA KONJIČA Kobilarna Lipica slavi le- tos 400-letnico obstoja in de- la ter sodi med najstarejše kobilarne na svetu. Leta 1580 jo je ustanovil avstrijski nadvojvoda Karel, tedanji regent Štajerske, Koroške, Kranjske, Istre in Trsta. Sicer pa je Lipica z okolico že v času Rimljanov slovela po izvrstnih konjih, znanih zlasti zaradi moči, hitrosti in vzdržljivosti. Tudi pozneje, vse do 16. stoletja, ko je nad- vojvoda Karel kupil vas Li- pico-od tržaškega nadškofa, so ti konji ohranili svoj slo- ves. Zato ni naključje, da je prav Lipica postala zibelka snežno belega konjiča, ma- tična kobilarna vseh lipican- cev na svetu. 2e takoj ob ustanovitvi Kobilarne je baron Kheven- huller kupil v Španiji prve žrebce, namenjene opleme- njevanju kobil. Španski ko- nji so sloveli po svoji pono- sni in plemeniti drži, vzdrž- ljivosti, lepi zunanjosti in vi- sokem hodu. Po njih se tudi imenuje španski hod. Iz iste- ga razloga so v letih 1581, 1582 in 1584 nabavili v Pole- sini v Italiji konje, ki so bili precej podobni španskim in v Italiji izredno cenjeni. Kmalu so sledili nakupi v nemških kobilarnsih ter v kraljevi danski kobilami Frederiksborg. Od vseh teh uvoženih žrebcev se je do da- nes ohranilo pet linij, ki predstavljajo čisto lipican- sko pasmo: 1. Linija Pluto, začetnik je danski sivi žrebec Pluto, ro- jen 1765 leta v kobilarni Fre- deriksborg. 2. Linija Conversano, za- četnik je napolitanski žrebec Conversano, rojen 1767 leta. 3. Linija Neapolitano, za- četnik je napolitanski rjavi žrebec Neapolitano, rojen le- ta 1790 4. Linija Favory, začetnik je kladrubški žrebec Favory, po barvi plavkasti rjaveč, ro- jen 1779 5. Linija Maestozo, začet- nik je bel kladrubški sivi žre- bec Maestozo senior, rojen 1773 leta. V 1816 letu so kupili origi- nalnega Eirabskega žrebca Si- glavy, ki je postal usta- novitelj nove arabske linije, ki se je ohranila do danes in je tako šesta linija Upicanca. Njen začetnik je bil rojen 1810 leta. Enakega pomena kot linije žrebcev, so bili v reji lipican- ca tudi rodovi kobil. Danes je v Lipici 14 rodov kobil. Lipicanci dobivajo v Lipi- ci imena po že zdavnaj usta- ljenem sistemu. Imena žreb- cev so sestavljena iz dveh imen, kobile pa nosijo le eno ime. Tako dobi moški žre- bec, ki je potomec žrebca Neapolitano Batista XXI. in kobile Capriole V. ime Nea- politano Capriola V. Tako lahko iz njegovega imena ra- zberemo, kateri liniji žrebec pripada in katera kobila je njegova mati. Žensko žrebe pa dobi ime po materi in pa rimsko šte- vilko, ki pove, kateri pripa- dnik rodu po vrstnem redu je to žrebe. Vsa v Lipici rojena žrebeta dobijo na levem licu žig L. Ta žig je kobilarna Lipica da- jala svojim žrebetom vsesko- zi svojega obstoja. Zato ta žig pomeni, da gre za originalne- ga lipicanca, rojenega v Li- pici. Seveda pa se lipicanci od- likujejo in razlikujejo od drugih tudi po svojih značil- nostih, torej po značilnostih lipicancev. O tem pa nekaj več prihodnjič. PROSLAVE OB 400- LETNiCI KOBILARNE LIPICA Proslave bodo pod po- kroviteljstvom predsed- nika Josipa Broza Tita od 7. julija do konca septem- bra. Tako bo od 7. do 13. ju- lija prevoz pošte s pošliio kočijo na relacijah Dunaj- -Sentilj-Lipica, zatem Trst-Lipica ter Novi Sad- -Beograd-Sarajevo-Za- greb-Ljubljana-Lipica. V tem času bo medna- rodno srečanje filateli- stov, značkarjev in numi zmatikov. Odprta bo me- dnarodna razstava znamk na temo konja. V progra- mu je nastop Španske ja- halne šole z Dunaja. Od prta bo tudi slikarska in foto razstava na temo ko nja. Zanimiv bo medna rodni simpozij o reji, upo rabnosti in preizkušanju delovnih sposobnosti li picanca. Več kot privlač na bo mednarodna razsta va konj hpicanske pasme pa mednarodno tekmova nje in revija lipicanskil: štirivpreg in dvovpreg. Glavna proslava bo 31 avgusta, ob koncu se{> tembra pa bo prvi uradu mednarodni jahalni tur nir v preskakovanju ovii in v dresuri. - NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško. Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri .Jelšah in Zalec ' Uredništvo: Celje, Trg V. kor)gresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednik' in Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, Odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamej«?''^ Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Damjana Stamejčič. Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Ton« Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana, Rokopisov ne vračamo. Cena posamezn« številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, poletna 140 din. Za tujino je cena dvojria. Štev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP De'" Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105. m šimm^ š> mm m m. m TUDI MOŠKI SE LEPOTIČIJO Kdo pravi, da se lepoti- čijo samo ženske? Na Pa- gu še sedaj nekateri mo- ški nosijo zlate uhane. Praviloma nosijo po en sam uhan, in to obvezno na desnem ušesu. Star običaj se hitro opušča. Tudi v Vodicah pri Šibe- niku še žive moški, ki so se prav tako krasili z uhani. ULICA 24. MARCA 1393 Pag premore uhco, ki je dobila ime po datumu - 24. marcu 1393. Tega dne se je pripetil tragični do- godek v boju za svobodo lastnega mesta. Prizade- tih je bilo veliko otoča- nov. Da bi za vedno ohra- nili spomin na davni do- godek, je ulica dobila ime po tem datumu.