Poštnina plačana prt poM __ GLASILO OBČINE LUKOVICA April 2003, letnik 5, številka 4 6. aprila v Spodnji Slivni Praznovanje ob dnevu zastave Letošn,ja že tradicionalna prireditev ob dnevu zastave je bila 6. aprila v Spodnji Slivni - GEOSS pri Vačah v počastitev prvega izobešanja narodne zastave Slovenije, ki je bila 7. aprila 1848 v Wolfovi ulici v Ljubljani. Belo-modro-rdeče barve narodne zastave so bile vzete z grba dežele Kranjske že pred 540-imi leti. Zato so vse zastave, podobne slovenski trobojnici, nastale časovno za našo. Tako imamo edino mi zgodovinsko pravico do njene uporabe. Letos je komisija, sestavljena iz članov Heraldice Slovenica, etnologov in umetnikov prvič ocenjevala občinske zastave in prapore že pred pričetkom slavnostne prireditve ob dnevu zastave. Prireditev se je pričela s prihodom slovenske zastave v spremstvu 12. gardnega bataljona SV. V center Spodnje Slivne so se nato v sprevodu razvrstili nosilci občinskih zastav, za njimi pa še prapori ZW8 in vsi ostali društveni prapori. Po nagovoru župana Občine Litija se je pričel kulturni program. Nato je OZVVS Litija razvila svoj simbol Veteranski prapor, ki ga je praporščak ZVVS Dominik Grmek predal predsedniku OZVVS Litija Rihardu Urbancu. Nadaljevanje na 4. strani V geometričnem centru Slovenije GEOSSU je zastava Občine Lukoviea dobila priznanje zlati grb Heraldica Slovenica. Foto: Danilo Kastelic Pomladna Zima je premagana, pomlad je zavladala. Skrivaš trdno izročilo, ki nikoli ne umrje -lepi mesec majnik. Mesec praznikov, šmarnic in cvetličnih poljan, lepih pesmi in ljubezni, ki razkrivajo podobo tvojo. Ponašaš se s tolikimi čari! Ah, iz njih rastejo želje, želje vsakega in vseh! O, lepi mesec majnik! IZ VSEBINE Župnik Jože Vrtovšek 10-11 Utrip v Čebe- larskem centru 12 Urejanje knjiž- nice v Šentvidu 15 Pomlad v Vrtcu Medo 17 Hokejist Luka Koletnik 22 Knjižnica Domžali Ljubljanska 1230 Domžale Ko v hlevu_____ razpoke Počasi in previdno, da se ne spotaknem ob ovire, ki zaznamujejo premike tal, sem stopala preko dvorišča proti hiši, ogledovaje si razpokano, s tramovjem in vezmi podprto, prazno gospodarsko poslopje. Upravičeno sem slutila, da bo pogovor s Štefanom Brvarjem prežet s tisto žalostjo, ki prizadene vsakega vestnega kmetovalca, četudi ob samo začasni izgubi živine, ki mu je poglavitni vir zaslužka in preživetja. DDC gaje 21. marca obvestil, da mora kar najhitreje izprazniti hlev, kjer je bilo dvajset glav živine, kajti poškodbe zaradi vrtanja leve cevi predora so tolikšne, da so živali v njem v preveliki nevarnosti. Že naslednji dan so vso živino razen dveh kravic, ki jim dajeta mleko in so našle streho pri sosedu, preselili v Smlednik. Štefan kmetuje s srcem, tudi s svojo živino je imel veliko veselja, čeprav je krmo zanje težko pripraviti, kajti travniki so strmi, pri košnji in spravilu je potrebne veliko pazljivosti, da ne pride do kakšne nesreče. Trenutna vedrina ob pogovoru o kmetovanju je hitro ugasnila, ko sva se zopet povrnila k žalostnim dogodkom zadnjega meseca. Stojčev dom je posebno prizadet, kajti obe cevi trojanskega predora potekata pod njihovimi gospodarskimi in bivalnimi objekti. Ne nastaja škoda samo na hlevu, tudi v hiši se razpoke nizajo in vsak dan večajo. Oba objekta sta stara dobrega pol stoletja in trdno grajena. Poškodbe zaradi vrtanja so tako hude, da so se dela v predoru začasno ustavila oziroma jih je inšpektor prepovedal. Izvajalec vsak dan oziroma tedensko pošilja svoje strokovnjake, da merijo in beležijo poškodbe po vsem ogroženem območju Trojan. Nadaljevanje na 4. strani 2 AKTUALNO Rokounjač VABILO Ob svoji 5-letnici Godba Lukovica vabi na dve veliki prireditvi, ki bosta: - v soboto, 24. maja, ob 20.00 v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici, ko bo slavnostni koncert; - v nedeljo, 25. maja, ob 14.00 v središču Lukovice, ko bomo v sodelovanju z Občino Lukovica, društvi, ansamblom Sicer in petimi povabljenimi godbami organizirali povorko godb in pripravili veselo glasbeno popoldne. Spoštovani bralci! Precej dogodkov se je zvrstilo, odkar ste prebrali zadnjo številko. Kot vidite, je glasilo po številu strani nekoliko bolj obsežno. Tako smo se odločili v Uredniškem odboru zaradi številnih člankov, ki bi sicer ostali v pozabljeni zakladnici Rokovnjačevega sporočila. Težko je zavrniti toliko člankov, ki zgovorno pripovedujejo o našem življenju. Za nami so velikonočni prazniki in z njimi povezani številni obredi. So del narodove kulturne dediščine. V njej korenini sedanjost, današnja civilizacija. Kako doživljamo avtocesto in kaj se dogaja na Trojanah (če že niste brali v drugih medijih), bo zanimivo prebrati v Rokovnjaču. Konec marca je zasedal tudi Občinski svet Občine Lukovica. O tem, kaj vse so obravnavali in kaj izglasovali, ter kaj se dogaja na občini, nas informirajo iz občinske uprave. Kamničani so nedavno praznovali svoj občinski praznik, naša občina pa je bila počaščena, kot bi praznovala, saj je prejela prvo nagrado za občinsko zastavo na srečanju ob razvitju vseh slovenskih občinskih zastav v središču Slovenije v Spodnji Slivni pri Vačah. V glasilu lahko preberete še kaj posebnega, zanimiv intervju, nekaj zanimivih člankov s kulturnega področja, zanimivosti iz športa in še kaj! Med vsemi pogrešamo več reklame. Smo glasilo z majhno naklado, kar nas na tem področju delno omejuje. Mislim, da je področje trženja z reklamo stvar, ki ji bo treba v prihodnosti nameniti več pozornosti. Navsezadnje smo kot kraj zelo zanimivi. Pa tudi naše glasilo, kljub majhni nakladi, bere veliko večje število ljudi, kot si mislimo. Ne smemo pozabiti, da smo podeželje, kjer so živi stiki s sorodniki in imamo veliko dnevnih migracij. Iz njih se rojevajo nove ideje in cilji. Nekaj pa je v tej številki drugače. To je nekoliko spremenjena pisava. Morda za lažje branje. Hvala vsem, ki nam pišete ali kako drugače z nami sodelujete. Tiste, ki jim tokrat nismo ustregli, bomo poklicali po telefonu in članek objavili morda v naslednji spomladanski številki. V imenu uredništva vam želim lepe prvomajske praznike. Namenite jih zase! /i Marta Lavrič, glavna in odgovorna urednica Vsi ljubitelji glasbe, godbe in rajanja vljudno vabljeni na prireditvi. Godba Lukovica Godba vabi nove člane Ste osnovnošolci in vas veseli igrati na inštrumente? Potem je tole obvestilo namenjeno prav vam. Godba Lukovica in Glasbena šola Domžale oddelek Brdo vabita mlade k vpisu v prvi razred nauka o glasbi in inštrumenta za šolsko leto 2003/04. Se posebno se bodo razveselili tistih, ki bi se odločili za trobila in pihala, saj bi kasneje z njimi godbo dopolnili, kar bi omogočilo izvajanje tudi zahtevnejših skladb. Vpis bo v Osnovni šoli Janka Kersnika Brdo v mesecu maju. Za Turistično olepševalno društvo M. U. Vabimo vas k sveti Neži na Golčaj V nedeljo, 4. maja, ob 16.00 bo maševal dr. Anton Štrukelj, profesor na teološki fakulteti, pel bo MePZ svete Neže. V nedeljo, 11. maja, ob 16.00 bo maševal prelat Božidar Metelko, generalni vikar, pel bo mladinski pevski zbor Vesna iz Zagorja. V nedeljo, 18. maja, ob 16.00 bo maševal Drago Markuš, župnik iz Čemšenika, pel bo CPZ iz Čemšenika. Po maši bodo nekaj pesmi zapeli še ljudski pevci iz Blagovice. V nedeljo, 25. maja, ob 16.00 bo maševal Miro Šlibar, bolniški župnik, pel bo MeCPZ iz Doba. /s Župnija Blagovica j* Odvoz nevarnih odpadkov Obveščamo vas, da bomo v Občini Lukovica v četrtek, 20. 5. 2003, izvedli zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Nevarne odpadke iz gospodinjstev bomo 20. 5. 2003 sprejemali: - od 14.00 do 15.30 ure - Trojane pri pošti; - od 15.30 do 17.00 ure - Blagovica pri pošti; - od 17.00 do 18.30 ure - pred Kmetijsko zadrugo v Lukovici. Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov. OPOZORILO: - Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta. - Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano. - Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije. - Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno-tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka. Florijanov sejem v Trzinu 10. in 11. maja bo v Trzinu Florijanov sejem, kjer bo možen najem stojnice. Cena stojnice: za 2 dni 10.000 SIT, 1/2 stojnice za 2 dni 7.500 SIT. Reklama v priloženi zloženki 5.000 SIT. Stojnice bodo v času sejma varovane. Prijave do 30. aprila na Turistično društvo Trzin, Mengeška 9. Informacije na telefon: 5644528 (ga. Valenčak) ali 5641612 (g. Seljak). Učna ura ulice Avto moto društvo Lukovica vabi na brezplačno UČNO URO ULICE za mlade voznike skuterjev in drugih motociklov od 16. leta dalje, ki bo v sredo, 7. maja 2003, ob 16.00 pred OS Janka Kersnika na Brdu. V pripravo motociklistov na sezono sta vključena teoretični in praktični del. Za sodelovanje potrebujete le vozniški izpit ter tehnično brezhiben in registriran motocikel. Prijave pošljite do 5. 5. 2003 na naslov: AMD Lukovica, Lukovica 46 ali pokličite za informacije: 041 659 811. AKTUALNO Županov uvodnik Široki pogledi Postni čas se zaključuje z velikim tednom, to je čas, ki nosi toliko simbolike in seveda čas, ko naj bi se ozrli sami vase in premislili o svojih dejanjih. Ko berete te vrstice, je za nami že velika noč in prihajajo prvomajski prazniki z vsem veseljem, ki ga prinašajo vsi ti dnevi predvsem mladini. V tem postnem času, v katerem pišem ta uvodnik, opažam tudi, da se ljudje večkrat poleg poglobitve vase ukvarjamo z drugimi, kar nam daje veliko radosti in zadovoljstva. Ker sem pač župan in sem mnogo bolj na prepihu, kot sem bil takrat, ko to še nisem bil, je povsem razumljivo, daje mnogo oči uprtih vame. Nekateri, ki me prej sploh niso poznali (pa me sedaj še tudi ne), veliko vedo povedati, eni povedo marsikaj kar tako, da opravičijo sebe, spet drugi hvalijo. To mi je zelo všeč, saj pravi pregovor: Za dobrim konjem se močno kadi. Zelo všeč mi je, da me nekateri povprečno gledoči občani vidijo nekateri na svoji desni, drugi na svoji levi. Ne morem povedati, kako prijeten je tak občutek, ko te vsi želijo imeti na svoji strani. Ti isti nato pravijo: Zupan se nagiba zdaj levo, zdaj desno. V ogledalu pa, ko se pogledam, stojim kar pokončno in naj tako ostane. Matej Kotnik je župan vseh občanov Občine Lukovica, desnih, levih, plavih, zelenih, tistih, ki so me volili in tistih, ki me niso. Vem, da je to nekaterim glede na državne izkušnje in glede na dosedanjo prakso v občini težko razumeti, toda meni je jasno. V naši občini smo premajhni za veliko politiko in veljajo samo ljudje, ki so pripravljeni za ta kraj kaj storiti. Drugače povedano, ločim le dobre in slabe ljudi oziroma ljudi, ki so pripravljeni za te kraje nekaj storiti in tiste, ki jim ni mar; najdejo pa se celo taki, ki znajo ponagajati drugim. Toda dobri Bog daje vsem isto sonce in vsem isti dež. Tako sem tudi jaz odprt za vse. Ozke poglede je treba preseči in se široko ozreti v prihodnost. Tisti, ki pa me poznate, veste, da sem kristjan, kar me še dodatno potrjuje v odprtosti do vseh in v sprejemanju dru-gačnosti, pa tudi v zdravi kritiki in jasni odprti besedi. Pri tem je dobrodošel še nauk: Ne sodite drugih po sebi. V tem času so pozornost zbujale Trojane, kar ste verjetno spremljali, saj seje o tem tudi pisalo v dnevnem časopisju. Na 3 občini sproti spremljamo vsa dogajanja in pomagamo po naših močeh. O tekočem dogajanju nas obveščajo tudi predstavniki DDC-ja, to se pravi nadzora, ki se zavedajo težavnosti gradnje in pa vse problematike. V tem trenutku je še zelo težko oceniti vso škodo, ki je in bo nastala na objektih in v naravi, vendar sta z delom že začela odvetnik in cenilec gradbene stroke, oba smo tudi predstavili na srečanju z občani in naj bi v prihodnje tudi zastopala njihove interese. Poudarjam pa seveda, da je z dokončno oceno treba še počakati, saj so glede na to, da gradnja še teče, možne dodatne poškodbe, ki jih bo potrebno v cenitev tudi vključiti. Pri tem moram povedati, da sem ponosen na naše občane, ki, čeprav jim nastaja škoda in njihov položaj ni lahek, z vsem ponosom, ki ga imajo, prenašajo vse tegobe in z veliko pripravljenostjo sodelujejo pri projektu, ki je državnega in širšega pomena. Tako tudi jaz upam, kot sem že omenil, da bo država v odnosu do njih postopala tako korektno, kot naši občani postopajo do nje. V občinski upravi v tem trenutku v razmerju do lanskega leta ni novih zaposlenih, število zaposlenih je celo manjše za enega sodelavca, ohranja pa se uveljavljena praksa, ki se mi zdi dobra, da se na občini omogoča opravljanje obvezne prakse in pa pripravništva našim mladim občanom, seveda z ustrezno izobrazbo. Ti mladi, posebej še tisti, ki so že na univerzitetnem študiju, so upravi v veliko pomoč, saj že obvladajo ustrezna znanja, hkrati pa bodo pridobili tudi ustrezne izkušnje, ki jim bodo v veliko pomoč pri nadaljnjem delu. Upam tudi, da bo kdo teh mladih iz teh izkušenj zaslutil možnosti, da ostane v domačem kraju in si tukaj poišče zaposlitev, predvsem pa, da spoznajo smiselnost ostati v naši občini in si tu zgraditi dom in ustvariti družino. Vem, za to pa je potrebno še marsikaj. Čeprav vas to pisanje ne bo doseglo pred veliko nočjo, ker Rokovnjač izide po njej, vam vseeno iz vsega srca voščim lepe, mirne in doživete velikonočne praznike ter veselo Alelujo. Upajmo, da nam bo posijalo še toplo pomladansko sonce, da bodo ti prazniki še lepši. Prav tako vam voščim tudi lepe prvomajske praznike, odpočijmo si, da bo delo v prihodnje dobro teklo. (b Matej Kotnik, župan AKTUALNO RokOlNljCIĆ Nadaljevanje s 1. strani Ko v hlevu rastejo razpoke Hlev Brvarjevih poka po dolgem in počez in so ga tudi tako podprli. Strokovnjaki so sprva mirili domačine, češ, razpoke se bode sčasoma zmanjšale in to ni nevarno, vendar temu ni bilo tako. Izvajalec se je v svojih predvidevanjih in analizah krepko uštel. Štefan Brvar je videl, da tako ne gre in je 14. marca zahteval od DDC-ja, Rudarskega inšpektorata in Impresso Grassetta, da takoj nekaj ukrenejo. Sledilo je že povedano. Sedaj potekajo mukotrpna pregovarjanja o nastali škodi in sanaciji poškodovanih objektov. Na spodnjem delu Brvarjevega gospodarskega poslopja izvajalec trenutno izvaja podpiranje hribine, kajti to poslopje se nevarno nagiba in drsi navzdol. Koliko časa bo minilo in koliko vode bo preteklo, da bo prizadeti del Trojan skupaj s Stojčevo domačijo spet zaživel v svoji nekdanji podobi? Menda se tla po tako velikem posegu (trojanski predor) umirjajo deset let. Joj, koliko časa in vode! A in foto Milena Bradač Zunanjost Brvarjevega hleva je ravno tako razpokana kot notranjost. 6. aprila v Spodnji Slivni - nadaljevanje s 1. strani Praznovanje ob dnevu zastave Po pripenjanju spominskih trakov ZVVS in spominskega traku Občine Litija je sledilo pobratenje veteranskih praporov. Komisija Heraldice Slovenica je nato podelila zlate spominske grbe Heraldice Slovenica. Za najboljšo občinsko zastavo so izbrali zastavo Občine Lukovica, za najboljši prapor je prejelo zlati grb ZVVS Združenje - Sever, za najboljši društveni prapor sta prejela zlati grb Pihalni orkester Litija in Lovska družina Prebold, zlati grb za najstarejši prapor pa je prejelo Gasilsko društvo Prebold. Vsi zastavonoše in praporščaki so nato v koloni pospremili slovensko zastavo do GEOSS-a ob spremljavi koračnice Pihalnega orkestra Litija. V centru GEOSS-a so nato slovenski vojaki ob igranju slovenske himne svečano izobesili zastavo. Sledil je recital Toneta Kuntnerja "Jaz, bratje, pa vem za domovino" ter pesnikov Berta Pribaca in Zorka Simčiča, ki sta s pesmimi spregovorila o svojem odnosu do domovine iz daljne Avstralije. Slavnostni govornik Rudi Šeligo je v svojem govoru dejal: "EZ seveda ni nadnacionalna država, v katere ustroj vstopamo". Izrazil je upanje, da ne bo postala federativna tvorba, kakršno smo že skusili. Čeprav Evropa ni samo geografski pojem in čeprav EZ, ki še nikakor ni skupni dom vseh evropskih kultur in narodov, še ni do konca formiran ustroj, je mogoče glede na zgodovinske izkušnje predvidevati, da bodo nov obraz Evrope tvorili in oblikovali narodi, ki ne bodo pasivno, samo priključitveno, stali ob strani, marveč bodo z energijo svoje kulture aktivno sodelovali v vrsti mrež, ki jih zveza odpira. Sam vstop v formacijo še ne pomeni ničesar. Odločilna bo pozicija, ki jo bo s svojo voljo do življenja narod zavzel. Ali drugače: za ohranitev samobitnosti bo odločilno, kakšen in kateri kamen bo v skupno zgradbo prinesel. Za Slovenijo, za nas in našo istovetnost, ki ni samo kulturna, to pomeni, daje preživetje naroda v globalizacijskih procesih in evropskih povezavah v prvi vrsti odvisno od nas samih. S koliko volje do življenja in koliko energije smo zmožni ponesti svoje gradbene kamne v omenjeno zgradbo? Preveč ambiciozno vlaganje v infrastrukturo bo potrebno zmanjšati. Namesto tega bi bilo smotrneje investirati v specifične temelje slovenske države, ki more stati in obstati samo kot socialna država, ki uokvirja družbo znanja in kulture. Takrat bo tudi naša tribarvnica za svet postala razpoznavna in nezamenljiva." MP zbor Lipa je odpel nekaj pesmi. V zaključnem govoru je dr. Duša Kamer Umek prebrala govor podpredsednika HGV dr. Petra Pavla Klasinca, ki je bil zdravstveno zadržan. Priznanja je podelil predsednik HGV Heraldica Slovenica Jožef Lajovec, in sicer: OZVVS Domžale za dolgoletno pomoč pri oblikovanju proslav in vsakoletno prisotnost, s katero so privabili in pritegnili prapore drugih združenj, Občini Škofljica za vzorno urejene občinske simbole, ki so vrednota, ki občane združuje ne glede na politično pripadnost. Posebno priznanje, slovensko zastavo, pa je dobil Joško Joras iz Občine Piran. Nagovor Joško Jorasu je povedal Stanislav Jesenovec, novinar, ki si že dvajset let prizadeva za spoštovanje naših simbolov. Poudaril je, daje že pred 25-imi leti v Delu pisalo, da ozemlja republike ni mogoče menjati brez njene privolitve, saj je ozemlje socialistične republike celovito in ga sestavljajo zakonsko določena območja oziroma ozemlja občin. Torej Joško Joras vedno izobesi zastave na ozemlju piranske občine. (Postavil ga je ob bok velikih Slovencev, kot so: Žiga Lamberg, dr. Janez Bleiweis in dr. France Prešeren.) Ko mladim razlaga o slovenski narodni tribarvnici, slavijenki, ki šteje že 155 let, in izjemnem duhu in edinstveni sporočilnosti grba na naši zastavi, pogosto sliši besede: "Vi ljubite te zastave kot Joško Joras." Ob tem se spomni na Prešernove želje "ne vrag, le sosed bo mejak". Ali pa na moto iz Visoške kronike: o domači zemlji, o odvzeti domači zemlji in o odvzetem življenju. Da nekdo dokaže, da je gospodar na svoji zemlji, si ne pusti vzeti življenja, "obesi zastave na svojo hišo Občine Piran, Republike Slovenije in Evropske zveze. Njim pripada z vso odločnostjo in mi z njim. Naj se daleč vidna, vedro in nemoteno vije nad tvojim domom v Republiki Sloveniji, naša zastava." Na koncu je Pihalni orkester Litija prvič zaigral koračnico, posvečeno GEOSSU. Poslovili pa so se z skladbo Naprej, zastave slave. Na povelje pa je 12. gardni bataljon odkorakal, njihov poveljnik pa je vzkliknil: "ZA KOGA?" "ZA SLOVENIJO!" je zadonelo po GEOSSU. in foto Danilo Kastelie. Rokounjać aktualno Izgradnja kanalizacije Odbor za pripravo dokumentacije za izgradnjo kanalizacije v vaseh Gradišče, Spodnje in Zgornje Prapreče, Preserje, Koseze in Videm se je ponovno sestal. Polnoštevilna udeležba kaže na vse večjo osveščenost prebivalcev teh vasi in njihovo željo, da se čimprej reši problem onesnaževanja okolja s fekalnimi odpadki. Idejni projekt je že končan. Sedaj bodo morali člani odbora pridobiti predhodna soglasja lastnikov zemljišč, preko katerih bo potekala kanalizacija. Tu je potrebno poudariti, da je bilo v predhodnih pogovorih že doseženo soglasje z večino, le pet primerov je potrebno še razrešiti. Člani odbora upajo, da jim bo dogovor uspel, saj bi sicer morali spreminjati traso, kar bi bistveno podražilo gradnjo. Seveda se pojavljajo še drugi problemi. Razgibanost terena bo zahtevala kar pet prečrpavanj, ker druge možnosti enostavno ni. Razmišljali so tudi o dveh manjših čistilnih napravah, vendar bodo končni dogovor o tem sprejeli po preverjanju fizične in ekonomske rešitve. Največji problem je pomanjkanje denarja. Ob možnostih, kakršne se nakazujejo trenutno, bi za izvedbo celotnega projekta potrebovali celo desetletje. Drugače bi bilo, če bi pridobili soinvestitorja - koncesionar-ja. V vsakem primeru pa bo potrebno načrtovati fazno izgradnjo. Tomaž Močnik, kmetijski svetovalec, je opozoril na nujnost takojšnje prijave števila parkljarjev in kopitarjev. Tako bo že pri načrtovanju izločen napačen izračun dohodka iz kanalščine, ki se, kot vam je verjetno znano, obračunava na podlagi porabe vode. Zato pozivamo vse rejce živine, da število čimprej javite Tomažu Močniku, tako da takoj preprečimo previsoke račune in se hkrati izognemo napačni finančni konstrukciji projekta. Odborniki upajo, da bodo čimprej pridobili soglasje vseh imetnikov zemljišč, preko katerih bo potekala kanalizacija, tako da bodo že do poletja lahko vložili prošnjo za gradbeno dovoljenje. Fazna gradnja bi se tako lahko začela v naslednjem letu, kar bi naše vasi približalo višjim življenjskim standardom, za katere si gotovo vsi prizadevamo. O nadaljnji pripravi gradnje, problemih, ovirah in uspehih pa bomo še poročali. A Vili Golob Komisija za spremljanje in nadzor gradnje avtoceste se je ponovno sestala Reševanje problemov z dogovori Sredi marca je Komisija za spremljanje in nadzor del na avtocesti opravila 2. redno sejo v Šentvidu pri Lukovici. Pred tem so se člani sestali v novembru lanskega leta. Dnevni red je bil zajeten in tudi soglasno potrjen. Člani komisije so si na kraju samem ogledali čistilno napravo pod vodstvom Tomaža Ce-rarja - svetovalca za komunalo in prostor. Po pregledu informacije o poteku del na odsekih avtoceste ter predstavitvi Odloka o letnem planu razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2003, o čemer je izčrpno poročal Janez Miklavc - predsednik komisije, je sledila razprava o tekočih problemih in predlogi za rešitev le-teh. Na sejo je bil povabljen Aljoša Brus, inženir pri DDC, Projekt 2, ki se je opravičil. (Besedilo povzemam tudi na podlagi zapisnika seje.) Strokovni ogled čistilne naprave v Vrbi, ki je bila zgrajena v sklopu gradnje avtoceste za potrebe Občine Lukovica, je vodil Tomaž Cerar. Že v letošnjem letu naj bi se nanjo priključilo pet naselij: Lukovica, Prevoje, Šentvid, Vrba in Krašnja, kjer je že sicer urejena tudi fekalna kanalizacija. Nato se bodo postopno priključila še ostala naselja ob kolektorju do Blagovice. Kdaj natančno, pa še ni znano! Tomaž Cerar je prisotnim razložil delovanje čistilne naprave v celoti. Povedal je, daje njena zmogljivost 6000 populacijskih enot za naslednjih trideset let. Iz fekalnih vodov bo odstranjene 92% nečistoče, očiščena voda pa se bo izlivala v Ra-domljo. Nekaj dni pred sejo je bil opravljen tehnični pregled in po odpravi nekaterih pomanjkljivosti bo čistilna naprava začela obratovati (ob dotoku fekalnih odplak po novem kolektorju) predvidoma do poletja. Po ogledu čistilne naprave se je seja nadaljevala v novih občinskih prostorih v Šentvidu. Predsednik komisije Janez Miklavc je vse prisotne seznanil z nekaterimi podatki, ki jih je povzel iz Odloka o letnem planu razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2003 (Ur. list RS, št.5/2003), ki zadevajo Občino Lukovico. Letos bo predan v promet 6 km dolg pododsek avtoceste Lukovica - Blagovica s cestninsko postajo v Blagovici. Vrednost del je ocenjena na 6,6 milijarde tolarjev. Na 8,2 km dolgem pododseku avtoceste Trojane Blagovica se nadaljuje gradnja predorov in viaduktov ter ostala grad-beno-komunalna dela. Ta dela naj bi bila zaključena predvidoma v letu 2005. Letošnja vrednost del je 12,3 milijarde tolarjev. V tem letu se pričakuje sprememba Odloka in rebalans v državnem zboru. Že v prejšnji številki Rokovnjača smo brali, da je župan v začetku februarja obiskal predsednika uprave DARS-a, mag. Janeza Božiča, in mu posredoval odprta vprašanja in probleme pri izgradnji avtoceste v naši občini. V pogovoru sta se dotaknila slehernega problema, ki nastaja zaradi gradnje avtoceste. Žal, je pojasnil gospod Miklavc, da do seje DARS še ni poslal zapisnika. Ta pa bo izhodiščna točka za nadaljnje delo s pristojnima Družbama za državne ceste - Projekt 2 in Projekt 5. 31. januarja je na Trojanah potekal ogled škode zaradi gradnje avtoceste na nekaterih objektih in zatem razgovor župana s krajani. Vrtanje najdaljšega slovenskega predora je povzročilo krajanom Trojan Tomaž Cerar, svetovalec za komunalo in prostor Občina Lukovica (drugi z desne), predstavlja delo čistilne naprave v Vrbi. 6 aktualno Rokoimjač veliko škode. Odškodnino za nastalo škodo bodo krajani izterjali organizirano s pomočjo cenilca, tehničnih strokovnjakov in odvetnika^ ki ga bo najela Občina Lukovica za enovit nastop proti povzročitelju škode in zavarovalnici. DDC je predlagal, naj se škoda oceni šele spomladi, po umiritvi terena. 13. februarja je na DDC -Projekt 5 v Blagovici potekal sestanek z izvajalcem Impresa Grassettom, strokovnjaki in Gostinskega podjetja Trojane. Zaradi nastalih poškodb je bil sklenjen dogovor o sprotni poravnavi stroškov na objektu Gostinskega podjetja Trojane. Beseda je tekla tudi o ostalih problemih na trojanskem območju. Šlo naj bi za pospešitev in dokončanje del: vodovod v Šentožboltu in povezava z Učakom, gradnja avtobusne čakalnice na Trojanah, križišče pri gasilskem domu na Trojanah G 1-10 in popravilo ceste na Petelinjek. Ponovno pa je treba spomniti na začetek del pri DDC - Projekt 2 za križišče na G 1-10 v Podmilju in Šentožboltu. Pri DDC - Projekt 5 Blagovica so bile obravnavane in posredovane vloge - zahteve krajanov: vodovod Blagovica-Podmilj. Šlo naj bi za dokončanje priključkov za posamezne objekte, kjer so bila ukinjena posamezna zajetja. Pospešiti je treba odzivanje krajanov na priključevanje na novi vodovod in rešiti probleme, ki se nanašajo na posameznike. DDC - Projekt 2 je sredi februarja realiziral uradno odprtje križišča pri Stari pošti v Lukovici. Obravnavana je bila poljska pot Vinje - Kompolje ob trasi avtoceste. Ta ukrep bo znan po pridobitvi potrdila s strani DARS-a. Prav tako še ni stališča o kritju stroškov s strani DARS-a o izgradnji vodovodnega omrežja od Dejanoviča do Lesarja. Posamezni člani komisije so v predlogih izpostavili še nekatere nujne zadeve, ki bi jih bilo potrebno v kratkem času urediti. Gospod Močnik je izpostavil lokalno cesto skozi Krašnjo, ki jo bo potrebno postopno preplastiti in vprašal, kdo bo poskrbel za priključitev na novi vodni cevovod od avtoceste do Krašnje. Gospoda Barliča iz Blagovice je zanimalo, ali bodo prizadeti lastniki lastnih vodovodov s strani DARS-a prejeli kakšno odškodnino za neamortizirane naprave in izgubljene lastne vodovode. Navsezadnje so jih zgradili lastniki sami, zato mora Občina Lukovica od DARS-a iztožiti zanje odškodnino. Enako velja za hrup, promet in prah ob gradnji avtoceste v Blagovici in ostalih naseljih. Hkrati ga je zanimalo, kaj bo s pločnikom med Zgornjimi Lokami in Blagovico. Krajani Zgornjih Lok pa so poslali tudi dopis, v katerem terjajo varen dostop do avtobusne postaje s prošnjo za ureditev, o čemer je že obveščen DDC-Projekt 2. Gospod Drčar je postavil vprašanje, kakšna pravila veljajo za vzdrževanje viaduktov nad avtocesto, razsvetljavo, pluženje ... V Spodnjih Praprečah je potrebno postaviti smerno tablo. Občina Lukovica predlaga DARS-u spremembo začasnega priključka z G 1-10 pri kamnolomu Lukovica v stalni priključek. Ob zaključku razprave, v kateri so kon-strukrivno sodelovali tudi člani komisije, je bil izoblikovan skupni predlog o dogovoru za operativne izvedbe z obema direktorjema DDC-Projekt 2 in DDC-Projekt 5, seveda po prejetem zapisniku sestanka DARS-a med županom Matejem Kotnikom in mag. Janezom Božičem. <6 in foto Marta Laurič Krajevna skupnost Rafolče Sklenjena je pogodba o prevzemu dolga Vfebruarski številki glasila Roko vnjač smo poročali o posledicah pravnomočne sodbe, na podlagi katere je Krajevna skupnost Rafolče kot tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki Štefanu Polaj-žarju dolg v višini 1.803.456,00 SIT z vsemi pripadki. Gre za tožbo, kije bila vložena že 1. 1993, torej še v bivši Občini Domžale, vendar pa je Občina Lukovica zanjo izvedela šele po pravnomočnosti sodbe, to je novembra 2002. Štefan Polajžar iz Kamnika je kot izvajalec gradbenih del rekonstrukcije ceste Rafolče - Dupeljne, izvedene v 1. 1991, tožbo vložil zaradi delnega neplačila obveznosti KS Rafolče za opravljeno delo in poleg glavnice v višini 1.803.456,00 SIT zahteval tudi plačilo zakonitih zamudnih obresti od vložitve tožbe 8. 4. 1993 dalje do plačila. Krajevna skupnost, ki je kot samostojna pravna oseba sklenila pravni posel v svojem imenu in za svoj račun, je izkoristila vsa redna pravna sredstva, zoper drugostopenjsko sodbo Višjega sodišča v Ljubljani pa še revizijo. Le-ta pa, žal, ne zadrži izvršitve sodbe, saj je ta pravnomočna. Dejstvo je, da za vse obveznosti krajevnih skupnosti subsidiarno odgovarja tudi Občina Lukovica, ki je zato storila vse, kar je v tem trenutku še lahko, da zmanjša negativne posledice za proračun KS Rafolče in seveda tudi za občinski proračun. V primeru izvržbe bi namreč bil takoj blokiran račun KS, dolg pa bi vsakem primeru prešel tudi na Občino. Po dolgih pregovarjanjih s tožečo stranko g. Polajžarjem je župan g. Matej Kotnik uspel skleniti pogodbo o prevzemu dolga, na podlagi katere bo Občina Lukovica plačala g. Polajžarju le del dolga, ki v tem trenutku skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški znaša že 24.465.157,00 SIT. Znesek, ki ga mora zdaj občina poravnati, pa znaša 15.000.000,00 SIT. V letošnjem letu bo potrebno plačati 10.000.000,00 SIT, v naslednjem pa 5.000.000,00 SIT. Tožeča stranka je tako "odpisala" dolg v višini skoraj 10.000.000,00 SIT. Ob tem moramo poudariti, da je bilo plačilo obveznosti KS Rafolče neizogibno, saj je tožeča stranka sicer že nameravala vložiti izvržbo. Ne moremo mimo dejstva, da so bila izrabljena vsa možna pravna sredstva inje torej sodba pravnomočna in izvršljiva. Občina Lukovica bo zdaj v skladu s pogodbo o razdružitvi premoženja bivše Občine Domžale uveljavljala plačilo ostalih občin - pravnih naslednic bivše domžalske občine, ki so dolžne v vseh pravdnih postopkih, ki so postali pravnomočni po njeni sklenitvi (sklenjena je bila 24. 12. 1997), plačati del obveznosti v višini dogovorjenega ključa. Le-ta znaša za našo občino 12 % celotne obveznosti, torej v tej pravdni zadevi 1.800.000,00 SIT. Preostali znesek dolga v višini 13.200.000,00 SIT naj bi v skladu z omenjeno pogodbo plačale Občine Domžale, Mengeš, Moravče in Trzin. Takšen je namreč dogovor vseh pravnih naslednic bivše Občine Domžale in tudi Občina Lukovica je na tej podlagi plačala že nekaj obveznosti iz naslova sodb, ki so postale pravnomočne po delitveni bilanci občin. V času njene sklenitve občine niso vedele oziroma niso bile seznanjene s strani bivše skupne občine za vse dolgove oziroma pravdne postopke, ki so se nanašali na nekoč skupno premoženje. Te posledice zdaj občutimo vse občine in smo jih tudi dolžne prevzeti. <6 Mojca S. Rokoimjač aktualno 4- seja občinskega sveta Tudi o financiranju političnih strank Četrtič se je novoizvoljeni občinski svet sestal v ponedeljek, 31. marca letos, in obravnaval 10 točk dnevnega reda. Največ razprave je bilo namenjene predlogu Centra za socialno delo Domžale glede plačevanja "pomoč na domu" kot neposredno socialno oskrbo. To storitev je Občina Lukovica že doslej v celoti plačala štirim uporabnikom, v skladu z novelo Zakona o socialnem varstvu pa tega ni več dolžna, če upravičenec (prejemnik pomoči) ne dovoli zemljiškoknjižnega zavarovanja na svojih nepremičninah. Če je torej upravičenec lastnik nepremičnin, ne dovoli pa vpisa zastavne pravice, občina ni dolžna več plačevati teh storitev. Center za socialno delo je občinskemu svetu predlagal, da Občina Lukovica tudi v bodoče plačuje te stroške, kljub temu da ti upravičenci ne dovolijo zemljiškoknjižnega zavarovanja. Gre namreč za starejše občane, ki pomoč na domu sicer nujno potrebujejo, zaradi starosti ali drugih razlogov pa ne dovolijo kakor-koli razpolagati z njihovim premoženjem. Ker praksa določa, da občina lahko kljub temu, če to želi, določi dodatne oprostitve pri plačilu in tako omenjena stranka plačuje tudi v prihodnje. Odbor za družbene in društvene dejavnosti, ki ga vodi Jana Strehar, je sicer menil, da Občina Lukovica ne bi sprejemala dodatnih oprostitev, če upravičenec ne dovoli zaznambe prepovedi odsvo-jitve in obremenitve nepremičnin v korist občine. Občinski svet pa je na seji po podrobni seznanitvi z dejstvi sprejel sklep, da občina še plačuje stroške pomoči na domu v višini 1. 875,00 SIT na efek- tivno uro do 30. julija 2003. Če do takrat upravičenci ne bodo soglašali z vpisom zastavne pravice in bodo ti stroški naraščali, v bodoče občina ne bo več plačevala teh storitev oziroma bo predlog ponovno proučila. Ker proračun Občine Lukovica še ni bil sprejet do 31. 3. 2003, dokler je veljal sklep o začasnem financiranju, je občinski svet na predlog župan sklenil, da se začasno financiranje podaljša, in sicer do 30. 6. 2003. ker pa bo proračun za letošnje leto sprejet predvidoma do konca meseca maja, bo z njegovo veljavnostjo sklep o začasnem financiranju prenehal veljati. Občinski svet je razpravljal tudi o financiranju političnih strank, zastopanih v občinskem svetu; Zakon o političnih strankah namreč dopušča možnost odločitve pristojnega organa občine, da s sklepom odloči o morebitnem financiranju političnih strank, zastopanih v občinskem svetu. Tako občinski svet lahko določi, da politična stranka, ki je kandidirala svoje kandidate na zadnjih volitvah v občinski svet, dobi finančna sredstva iz proračuna občine, in sicer v sorazmerju s številom glasov volivcev, ki so zanjo glasovali na teh volitvah. Pogoj stranke za pridobitev teh sredstev je, da je na volitvah dobil najmanj 50"/i glasov, potrebnih za izvolitev enega člana sveta občine. Pri opredelitvi višine sredstev pa je potrebno upoštevati zgornjo mejo, ki ne sme presegati 0,6% sredstev, ki jih ima občina opredeljene po predpisih za financiranje občin in s katerimi lahko zagotovi izvajanje zakonskih nalog za tekoče leto (primerna poraba). Občina Lukovica bo tako financirala stranke v višini 50, 00 SIT na glas volilca, ki je veljavno glasoval za politično stranko. Razveseljiv podatek, ki smo ga prejeli iz Centralnega registra podatkov je, da ima Občina Lukovica na dan 20.1. 2003 že 5043 prebivalcev! Tako spadamo zdaj v skupino občin s številom prebivalcev od 5001 do 10000. Kaj to pomeni za občino oziroma naše občane? Večje število članov občinskega sveta v naslednjem mandatnem obdobju in uvrstitev občine med občine z večjim, to je 7,0 visokim količnikom za najvišje vrednoteno funkcijo, to je funkcija župana. Člani sveta so sprejeli še poročilo o poslovanju javnega glasila Občine Lukovica za leto 2002, poročilo o delu inventurne komisije ter sklep o postavitvi dveh turistično-nformacijskih panojev v izmeri 10x5 m v bližini cestninske postaje v Kompoljah. Mojca Stoschitzky, univ. dipl. prav. Zbiram staro poljedelsko orodje Sem zbiratelj starega poljedelskega orodja. Naprošam vse, ki bi mi ga bili pripravljeni podariti, da me pokličete na tel.: 01/7235 420. RESTAVRACIJA D1*NA HOTEL TROJANE ... ko ob okusni hrani, žlahtnem vincu, izbrane glasbe zvenu, v dobri družbi vam srce vzdrhti. Jagnečja pečenka, Babičina kuhinja, Mešano na žaru, Noj, Divjačina, Morske jedi, Trojanski konjiček, Biftek s tartufi... Odlična ponudba namiznih in vrhunskih vin, in še mnogo drugih dobrot. Poslovna kosila, Rojstnodnevne zabave, Poročna slavja, Nedeljska kosila. Ob koncih tedna večerni program: ''Privlečeno iz naftalina!": VSAK PETEK najprej ZABAVNA PLESNA GLASBA, zo zaključek večera pa starogrodske, dalmatinske ter domače narodne,... dvoglasno,... s harmoniko,... med mizomi..., VSE V ŽIVO! OB SOBOTAH KLAVIR: Evergreeni, dalmatinske ter domače viže, v živo! Vabimo vas v naše toplo zavetje! Restavracija Diana, Hotel Trojane, tel.: 01/72 33 610 8 AKTUALNO RokODujdC Na sestanku z županom Matejem Kotnikom Bodo krajani Trojan upoštevali pametne nasvete? Sestanek na Trojanah Desetega marca so se krajani Trojan zbrali na sestanku z županom Matejem Kotnikom, predsednikom KS Viktorjem Matjanom, občinskim svetnikom Ladom Goričanom in Janezom Miklavcem, predsednikom Komisije za spremljanje priprav in gradnjo AC. Zupan je krajanom predstavil advokata Primoža Kopača in sodnega izvedenca Janeza Dorinija, ki jih bosta zastopala in jim pomagala pri zahtevku izplačil odškodnin za škodo nastalo ob gradnji trojanskega predora. Zupan je povedal, da se je v tem času dodobra seznanil z njihovim problemom, tako z njihove strani kot tudi s strani investitorja in izvajalca gradnje predora. Sedaj so zadeve tako daleč, da je primerno, da je občina njim in sebi preskrbela advokata in sodnega cenilca, ki bosta obojim strokovno pomagala oziroma jih zastopala ter zagovarjala njihova stališča nasproti izvajalcem. Glede na to, da so Tro-janci korektni državljani, meni, da mora biti tudi država korektna do njih. Advokat Primož Kopač je povedal, da je z njihovim problemom do sedaj seznanjen večinoma iz medijev oziroma od posameznikov, ki so se že obrnili nanj. "Na vašo željo," je dejal, "se bom z odškodninskimi zahtevki ukvarjal jaz, seveda, če boste na to tukaj pristali in med seboj izbrali nekaj zastopnikov, s katerimi bom kontaktira]." Prav tako mu bodo morali prizadeti krajani podati pisna pooblastila o zastopanju. Izvajalec Grasse-tto vso nastalo škodo zavaruje pri zavarovalnici in ta bo na podlagi končnih, temeljitih ocen izplačala škodo. Boj z zavarovalnico pa bo težak in predvsem dolgotrajen. Tudi sodni izvedenec Dorini je z njihovimi težavami seznanjen, ogledal si je tudi že del terena skupaj s strokovnjaki izvajalca Grassetta in krajane pri tem mimogrede opozoril, naj bodo posamezniki pozorni, kaj in kje si ti strokovnjaki ogledujejo, merijo in beležijo. On sam, pravi, je sodni cenilec za objekte, potrebovali pa bodo tudi sodnega cenilca za kmetijsko stroko. Prav tako bo sodni cenilec potreboval vso njihovo dokumentacijo, da jih bo lahko zastopal. Vedeti je treba, da se bo izvajalec boril proti njim na vse mogoče načine, tudi s tem, da je teren hribovit in plazeč. Meni, da ima dovolj bogatih izkušenj in jih bo lahko korektno zastopal ravno zaradi njih. Pravi tudi, da bo težko postaviti tržno ceno za njihove objekte, kajti Trojane niso neko zelo pomembno ali turistično območje. Temu je sledil oster ugovor Tomaža Pungartnika, ki meni, da jim pripada pravična odškodnina, ki je veljala tudi za vse ostale oškodovance širom trase AC v Sloveniji. Na strpnost, skupen nastop proti investitorju in izvajalcu jih je opozoril tudi Lado Goričan, kajti drugače se na koncu lahko zgodi, da bodo drug drugemu očitali, koliko je kdo dobil. Investitor in izvajalec sta se zaradi nastale situacije pripravljena pogovarjati, kar je lahko dobro izhodišče za oškodovance. Spomnil jih je tudi, da so se leta 1995 zbrali ravno na tem mestu skupaj s predstavniki DARS-a, ki je bil takrat zadolžen za vso bodočo nastalo škodo in jih je ravno on prepričal, da je to najboljša varianta trase, čeprav se Trojanci s tem niso strinjali. Janez Miklavc, ki je tudi sedaj Telefon : 01 / 723 09 00 predsednik Komisije za spremljanje priprav in gradnjo AC, jih je ponovno (že v prejšnjem mandatu, prav tako Tomaž Cerar) opozoril, naj vsako novo nastalo poškodbo prijavijo Občini Lukovica, DARS-u in Grassettu, da si jo bodo ogledali in jo ocenili. Komisija je v stalnih stikih z nadzornimi organi investitorjev in izvajalcev in prav bi bilo, da jih (tudi oni bi to želeli) predsednik KS povabi na sestanek, kjer jim bodo natančno razložili, kako potekajo dela in kakšne meritve se stalno opravljajo. & in foto Milena Bradač www.hp-commerce.si HUBAT PETE D-o-b-Aao. VSi ! .v B NA VRTNARIJI VAM ZA VAŠA CVETOČA OKNA, BALKONE IN VRTOVE NUDIMO: m pelargonije, bršljanke, >rfinije, vodenke, obešanke ruktume rastline in enoletnice lasadimo tudi vaša cvetlična korita itorite sami z našo mešanico zemlje ■ in zelenjave [C AKTUALNO Ranka in internet Vse lahko opravite iz naslonjača Internet. Beseda, ki je pred leti še poznali nismo. V zadnjih letih pa postaja vse bolj uporabljana in uporabna. Vedno več nas je, ki ga uporabljamo in si z njim pomagamo. Svet je z njim postal manjši in dostopnejši. Tu se bomo osredotočili predvsem na bančne internetne instrumente. Za poslovanje in komuniciranje s svojo banko lahko občani uporabljate Klik, pravne osebe pa Proklik ali Proklik Plus. To velja za vse, ki imate račune v bankah iz skupine NLB d.d., ostali pa uporabljajo druga imena, princip pa ostaja enak. Kot občani lahko preko interneta plačujete položnice, nakažete denar, zahtevate trajne naloge, zaprosite za dvig limita ... Skratka vse, kar ste pred tem opravljali na banki osebno. Tako vam zdaj skorajda ni več potrebno hoditi na banko. Vse lahko opravite iz "naslonjača". To bi bilo seveda najbolj dobrodošlo starejšim in težje pokretnim osebam. Zal je običajno potreba po tej storitvi' in poznavanje novih tehnologij obratno sorazmerna. Tako običajno to vrsto storitve uporabljajo predvsem mlajši uporabniki, vendar se bo z leti tudi to spremenilo. Uporaba spletne poslovalnice pomeni tudi prihranek denarja. Ob prijavi plačate enkratno pristopnino, stroški plačila položnic pa so bistveno manjši kot pri opravljanju enake storitve na bančnem okencu. Za uporabo spletne poslovalnice potrebujete: - odprt tekoči račun v banki, - osebni računalnik z dostopom do interneta, - elektronski naslov. Vsa sporočila, ki si jih izmenjujeta uporabnik in banka, so šifrirana. Uporabnik se identificira s svojim digitalnim potrdilom in osebnim geslom, ki ga pozna le on, s svojim digitalnim potrdilom pa se identificira tudi banka (kombinacija zasebnih in javnih ključev). Šifrirani prenos podatkov, digitalno potrdilo in osebno geslo omogočajo v tem trenutku najvišjo možno stopnjo varnosti poslovanja, ki jo uporabljajo svetovni ponudniki spletnih storitev. Na kratko bi bilo to vse o spletnem poslovanju z banko. Na banki lahko dobite tudi bolj podrobne informacije, vsekakor pa vam priporočam uporabo, saj se boste tako izognili prenekateremu čakanju v vrsti in nepotrebnemu izgubljanju živcev. * l. p. Banka v Luk OV1CI Občanom in podjetnikom prijazno poslovanje Minilo je že nekaj časa, odkar je Banka Domžale d.d., skupina NLB v Lukovici odprla novo poslovno enoto. Verjetno ste že imeli priložnost izkusiti prednosti enote v našem kraju. Za vse tiste, ki še ne veste, kaj vse vam v enoti Lukovica nudijo, naj tu na kratko predstavimo njihove storitve. Od 8. novembra 2002 opravljajo tako poslovanje z občani kot poslovanje s pravnimi osebami. Poslovanje z občani zajema naslednje storitve: - vodenje računov (za domače in tuje fizične osebe); - sprejemanje depozitov (kratkoročnih in dolgoročnih, tako v tolarjih kot v devizah); - tolarsko in devizno varčevanje (varčevalna knjižica, rentno varčevanje, namensko varčevanje); - menjalniško poslovanje (na- kup in prodaja deviz, odkup čekov); - izdajanje plačilnih kartic (Eurocard, Karanta); - opravljanje plačilnega prometa v domovini in s tujino; - elektronsko bančništvo (avtomatski odzivnik, kratka SMS sporočila, Moba NLB, Klik NLB); - bankomat; - Western Union (mednarodna mreža za nakazovanje denarja po celem svetu); - investicijsko bančništvo (posredovanje pri nakupu oz. prodaji vrednostnih papirjev). Poslovanje s pravnimi osebami pa naslednje storitve: - vodenje računov (za pravne osebe, samostojne podjetnike in društva); - plačilni promet v domovini (pologi in dvigi gotovine, prenakazila sredstev); - elektronsko bančništvo (Proklik NLB, Proklik Plus NLB); - avtomatski odzivnik. Tako fizične kot pravne osebe lahko uporabljajo šefe, ki so locirani na sedežu Banke Domžale d.d., skupina NLB, Ljubljanska 62, Domžale. Na kratko smo vam predstavili ponudbo enote Banke Domžale d.d., skupina NLB v Lukovici. Naj vam povemo še, daje enota odprta od ponedeljka do petka med 8. in 12. ter 14. in 17. uro, ob sobotah pa je zaprta. Vsi, ki želite še podrobnejše informacije, obiščite enoto ali pa spletno stran banke: www.banka-domzale.si. AL p. Rok za oddajo člankov v glasilu Rokovnjač je petek, 9. maj. Za oglaševanje kličite tel.: 040/224 701 ter ostale člane uredniškega odbora vsako sredo od 19. do 20. ure na tel.: 01/729 6306. AvrcS d,o,o. Perovo23, 1241 KAMNIK, tel.: 01/839 50 40, GSM: 041/352 243, 5ert e-mail: sebastijan.macek@porsche.si SERVIS IN TRGOVINA 10 GOST MESECA Rofe< Jože Vrtovšek, župnik v Blagovici in Šentožboltu Tradicijo skušam počasi nadgrajevati Ob največjem krščanskem prazniku smo v goste povabili zavzetega planinca in prijetnega sogovornika Jožeta Vrtovška. Večina ljudi v Črnem grabnu praznuje veliko noč in prav duhovniki so v tem času najbolj obremenjeni. Jože Vrtovšek je s svojo izjemno rehabilitacijo po prebolelem infarktu in prometni nesreči lahko vzpodbuda ljudem, ki se soočajo s podobnimi težavami. Od kod vas je pot pripeljala v Črni graben? "Rojen sem bil v Zagorju, tam sem preživel tudi otroštvo. V osnovni šoli sem imel silno rad matematiko in tudi kemijo, čeprav sem bil že takrat odločen, da bom postal duhovnik. Eden mojih vzornikov je bil tudi gospod Smrkolj iz Šentožbolta, ki je bil v Zagorju župnik. V srednjo šolo sem hodil v Pazinu v hrvaški Istri, kjer je bilo takrat malo semenišče. Po prvem letniku ljubljanske teološke fakultete sem moral za 18 mesecev v vojsko v Skopje, potem pa sem nadaljeval študij teologije." Kakšen mladenič ste bili? "Vsa moja mladost je bila usmerjena v duhovništvo. Tudi med počitnicami sem rad pomagal v župniji, kolikor se je dalo. V mladih letih sem rad hodil v naravo, vendar zaradi težav s srcem, ki so jih odkrili šele pozneje, nisem mogel resno planinariti. Ob infarktu pred petnajstimi leti so ugotovili zožitev na srcu, ki so jo odpravili. Zaradi infarkta sem moral začeti z redno hojo. Ugotovil sem, da zmorem čedalje več in s tem sem dobil veselje do hribov." Mnogim je že znano, da ste bili lani 650-krat na Limbarski gori. Kdaj najdete čas? "Poleti rad grem zjutraj, tako da sem do jutranje maše že nazaj. Najpogosteje pa grem zvečer, ko se drugi usedejo pred televizijo. Veste, to ni izgubljen čas. Če je človek tako fizično aktiven, tudi vse ostale obveznosti lažje opravi. Večkrat sem bil v enem dnevu na Triglavu in nazaj, nekoč pa sem potem šel zvečer še na Limbarsko goro." Koliko časa ste že župnik v Blagovici in Šentožboltu? "Tukaj sem že 28 let. Novo mašo sem imel v Zagorju leta 1971. Zatem sem bil eno leto nedeljski pomočnik in dve leti kaplan v Smarju-Sap ter eno leto v Komendi. Ko sem prišel v Blagovico, so bili za Cerkev še drugačni časi kot danes." Kako izgleda vaš delovni teden? "Večinoma imam maše zvečer - tako ljudem bolj ustreza - ob četrtkih in nedeljah tudi v Šentožboltu. Verouk si skušam organizirati takoj, ko pridejo otroci iz šole. V tem s šolo dobro sodelujemo. Zajtrk si pripravljam sam, kosim in večerjam pa drugje. Kadar imam vmes kaki dve uri časa, skočim tudi na Limbarsko goro -včasih enkrat, včasih pa tudi večkrat na dan. Veliko je tudi rednih duhovniških opravil. Duhovnik mora biti stalno na voljo." Kako bi izgledal vaš dopust, če bi imel dovolj časa in denar- Golčaj gosti tudi kulturne dogodke. Foto: Vili Golob ja? "Pri dopustih sem imel različna obdobja. Po več let nisem šel nikamor, včasih sem rad popotoval z avtom, če pa bi imel veliko časa in denarja, bi si rad ogledal kraje vzhodnih kultur - Indijo, Kitajsko, Novo Zelandijo, Japonsko, mogoče tudi Egipt. Tudi na morje sem kdaj šel, zdaj pa raje hodim v hribe, tam se najbolj spočijem in sprostim. Zdravniki so nad mojo aktivnostjo po srčnem infarktu navdušeni. Po šestnajstih letih so mi za tri četrtine zmanjšali zdravila. Zaradi redne aktivnosti me zdravniki radi uporabijo za spodbudo drugim bolnikom." Kako je sinoda Cerkve na Slovenskem vplivala na vaši župniji? "IVi nas nič kaj dosti. Tu so premajhni kraji. To sta mali tradicionalni župniji in to tradicijo skušam izrabljati, da se počasi nadgrajuje. Nekateri bi radi zelo hitro videli uspehe svojega dela. Če boš kot duhovnik delal za to, da bodo vidni uspehi, ne prideš daleč. Jaz tako gledam na duhovniški poklic, ker sem za to poklican in za to postavljen. Posamezni uspehi seveda največkrat niso vidni, se pa pokažejo na daljši čas." Eden takih je fenomen Golčaja. Čeprav je cerkvica na samem, je dogajanje okrog nje zelo živahno. "Maše na Golčaju so zelo lepo obiskane. Golčaj s svojo zgodovino je tako pomembna in velika stvar za naše kraje, da se tega malokdo v občini zaveda. S cerkvijo svete Neže in Dnevi evropske kulturne dediščine smo postali tudi del evropskega kulturnega dogajanja. S predstavitvijo na Dnevih evropske kulturne dediščine v letu 2000 je Golčaj postal tudi najpomembnejši kulturno-zgodovinski objekt v širšem okolju nekdanje domžalske občine. Iz bivše romarske poti je skozi zgodovino Golčaj postal prepovedan, zapuščen in v zadnjem času tudi okraden kraj. Impresivno pa je, da so se vse pomembne stvari ohranile. Kraj ima posebno moč, je pa tudi del evropske pešpoti, po mnenju nekaterih poznavalcev celo njen najlepši del." Pred obnovo je bila cerkev že v zelo slabem stanju. "Prvi denar za obnovo smo dobili od domžalske občine za časa župana Schwarzbartla. V začetku tudi na Zavodu za varstvo kulturne dediščine v Kranju nad obnovo niso bili posebno navdušeni -niso imeli denarja. K sreči so se takratni vodilni v lukoviški občini zavedli velikega kulturnega pomena Golčaja. V tem času je v Kranju to obnovo prevzela gospa Pečnikova in stvari so se postopno premaknile, tako da je k obnovi pristopilo tudi ministrstvo. Tudi oltarji so pravi biseri. Našli smo tudi letnice in avtorje. Danes je jasno, daje bilo na tem področju včasih naselje, so pa o tem še potrebne raziskave." Kako vidite vaše farane? So prizadevni, kritični, tolerantni ...? "Zelo težko kaj rečem o tem. So preprosti podeželski ljudje. Na duhovnike gledajo s spoštovanjem. Tudi to se v zadnjem času spreminja." Menite, da na slabše? "Da. V času komunizma je bila Cerkev res potisnjena ob kraj, ljudje pa so se svojega prepričanja držali. Liberalizem pa pod krinko svobode zanika višje vrednote. Ljude™ ni dovolj, da slišijo, kaj je zanje dobro. Morajo to začutiti. To pa ne gre na hitro." Kaj vas pri vašem delu osrečuje in kaj obremenjuje? "Rad obiskujem bolnike ob prvih petkih. Ko začutim, da sem nekomu potreben in sem mu naredil veselje, mi to daje moč. Veseli me, ko ljudje spoznajo, da delam zanje. Moti pa me, če ljudje verskih zadev ne sprejemajo s primerno resnostjo. Obremenjuje me, ko ljudje nepripravljeni pristopajo k obhajilu. To sem videl še prej kot pri nas v zahodni Evropi. Ko gre nekdo k maši, gre tudi k obhajilu - kot nekakšna folklora." Ste tudi veroučitelj otrok. Kako vidite današnjo mladino? "Otroci so precej drugačni kot takrat, ko sem prišel v Blagovico. Čuti se že razlika med blagoviškimi in brdskimi šolarji. Zapomnijo si pa veliko. Z našimi otroki se še da delati, negativni vplivi pa počasi prihajajo tudi na podeželje. Zlasti zanimivo je aktivno otroško sodelovanje pri šmarnicah." V zadnjem času se v Blagovici pogovarjate tudi o graditvi mrliške vežice. Kakšno je vaše mnenje? "Vežica je potrebna, saj cerkev za to ni namenjena. Všeč bi mi bilo, če bi jo imeli, vendar je gradnja stvar krajevne skupnosti in občine. Tudi v Sentožboltu je ni, tak objekt pa zahteva tudi vzdrževanje ... Morda malo premalo izkoriščamo gradnjo avtoceste, da bi pridobili kaka dodatna sredstva za skupne potrebe." Na praznik svete Barbare ste prvič v Sloveniji imeli mašo v predoru pod Trojanami. "Dogovorili smo se za mašo v latinščini, ker je ta jezik univerzalen jezik in zato zlasti Italijanom bližji, del maše pa je bil tudi v slovenščini." Velikokrat sami krasite cerkev. Kakšne rože so vam najljubše? "Cerkev krasim v Blagovici, v Sentožboltu se farani organizirajo po vaseh. Všeč mi je vse sezonsko cvetje. Ljubše so mi domače rože, čeprav je s kupljenimi laže delati." Gospod Jože Vrtovšek, hvala, da ste bili naš gost. Želim vam lepe velikonočne praznike. "Tudi sam voščim bralcem Rokovnjača duhovno bogato praznovanje največjega krščanskega praznika in jih ob tej priložnosti ob štirih popoldne vse nedelje v maju vabim na Golčaj." Jože Novak 22 sport Ro >})\J[[\L Mladi hokejist Luka Koletnik iz Blagovice Na treninge in tekme ga vodita starša Videti je, da so v Črnem grabnu med mladimi zastopane vse športne panoge. Naša dorašča-joča mladina s svojimi uspehi in priznanji postaja prepoznavna po vsej Sloveniji in seveda tudi izven nje. Tokrat predstavljamo Luko Koletnika iz Blagovice. Trinajstletni Luka obiskuje šesti razred OŠ Janka Kersnika na Brdu. Gledam tega prijaznega in nasmejanega fanta in si ga nikakor ne morem predstavljati v vseh tistih okornih oblačilih z dolgo hokejsko palico, kako se po ledu podi za pakom, se izmika drugim soigralcem in zabija goool. O, pa je Luka še kako vnet za ta šport in kot kaže tudi perspektiven hokejist. V to me je prepričalo njegovo vneto pripovedovanje o hokeju, ki je potekalo nekako takole. "Z očkom sva hodila in gledala hokejske tekme, že ko sem imel šest let in enkrat me je vprašal, če bi tudi jaz rad igral hokej. Seveda sem mu pritrdil in šla sva v Ljubljano, kjer meje vpisal v hokejsko šolo pri klubu Olimpija. Bil sem ravno dovolj star, kajti v hokejski šoli se najprej tri leta učiš drsati, zatem prestopiš v skupino mlajši dečki, čez dve leti prestopiš med dečke, kjer sem zdaj jaz, nato med kadete, zatem mladince in potem v skupino člani. Takrat si dovolj izkušen, če si bil seveda vztrajen in dober, in lahko se začneš poklicno ukvarjati s hokejem." Hokej je precej naporen šport. Tako velja tudi za mlade hokejiste, da pričnejo s treningi v mesecu septembru in končajo sezono konec marca. Tudi Luka ima trening štirikrat tedensko po eno uro in skoraj vsako nedeljo je na vrsti še tekma. Na treninge in tekme ga vodita očka ali mamica (tudi ona je vneta pristašica tega športa), kdor pač takrat nima drugih obveznosti. In če smo zapisali, da je to naporen šport, je potrebno še povedati, da je tudi precej drag, kajti dokler mladenič ne pride do članstva, nosijo finančna bremena starši. Letos je Hokejska zveza Slovenije med drugimi za udeležbo na turnirju v hokeju na ledu v Quebecu v Kanadi v reprezentanco izbrala tudi Luko. Turnir velja za neuradno svetovno prvenstvo za igralce njegove starostne skupine. To neuradno svetovno prvenstvo se imenuje VVorld cham-pionships pee-wee hockev, kjer je bilo zbranih 2300 mladih hokejistov iz šestnajstih držav sveta. Tekme mladih hokejistov Luka pred svojimi kolajnami si pride ogledat tudi veliko znanih hokejskih zvezd, ki jih bodrijo, mladi pa lahko svoje idole vidijo v živo, se z njimi pogovarjajo, zbirajo njihove avtograme. Lukova ekipa sicer ni zasedla vidnejšega mesta, a pomembno je sodelovati na tako velikem prvenstvu. To je bilo za Luko in njegove; soigralce iz Slovenije zelo lepo doživetje, bolj boleče je bilo za njihove starše, kajti udeležbo je bilo potrebno plačati iz lastnega žepa. Država nima posluha in ne daje finančnih sredstev za tovrstna tekmovanja, k sreči pa je nekaj Luki primaknila naša občina, za kar seji lepo zahvaljuje. Luko sedaj čaka še vsakoletni turnir v Zellam See pri Kaprunu v Avstriji, kamor mlade hokejiste povabijo na že uveljavljen mednarodni turnir, ki je menda zelo prisrčen in dobro organiziran. Glede na to, da so takšni mednarodni turnirji tudi v času rednega pouka in ker je Luka priden učenec, ima v šoli status perspektivnega športnika, zamujeno lahko nadoknadi. Prav lahko se zgodi, da bomo v prihodnosti dobili v Sloveniji še enega izvrstnega hokejista, kajne, Luka? Tako bo Benkovičeva gostilna (tu je namreč Luka doma) znana in obiskana še bolj, ko bodo gostje jedli znamenito telečjo obaro - po tem namreč gostilna slovi daleč naokoli. t> in foto Milena Bradač Lukoviške deklice nastopile na prazniku ritmične gimnastike Po enem letu vadbe pod mentorstvom Petre Kamenšek iz Ritmičnega kluba Bleščica, ki trenira tudi državno reprezentanco, so ritmičarke iz Osnovne šole Janka Kersnika Brdo javnosti pokazale svoje dosežke. Skupaj z drugimi ekipami iz Ljubljane in okolice so sodelovale na prazniku gimnastike v Preski pri Medvodah. Pokazale so dve skupinski vaji - z obroči in s trakovi. Starši in obiskovalci smo bili navdušeni nad rezultati komaj enoletnega dela. Neutrudna trenerka Petra učinkovito pomaga dekletom pri športu, v katerem izstopata eleganca in gracioznost, vaje pa pripovedujejo čudovite izrazne zgodbe. •'i in foto Zinka Meden Samozavestni nasmeški po uspešnem nastopu OD VSEPOVSOD 23 15, Pohod po nagelj na Limharsko poro Za vsakogar je bilo lepo poskrbljeno Vnedeljo, 16. 8, 2003, so prizadevni krajani Limbarske gore s pomočjo Smučarskega kluba Termit iz Moravč že petnajstič zapored organizirali Pohod po nagelj na Limharsko goro. Prvotna zamisel za Pohod po nagelj na Limharsko goro se je rodila članu SI) Krašnja Marjanu Štruklju, saj je članicam ŠDK obljubil, da bodo od njega dobile nagelj, če pridejo na Limharsko goro za dan žena. Z leti je na to prireditev prihajalo vedno več obiskovalcev. Tako je danes ta prireditev tradicionalna in množično obiskana. Sedaj organizatorji prireditev pripravijo vedno med dnevom žena in materinskim dnevom. Letos seje navkljub zelo hladnemu vetru na Limharsko goro po nagelj odpravilo preko 10000 žensk. Nekateri ocenjujejo, da jih je bilo še več, saj so prihajale in odhajale v nepretrganih kolonah. Pripravili so tudi bogat kulturni program. Domačo igro, Razkritja na Lim-barski gori, in razstavo o strokovni zasnovi kulturne dediščine v Občini Moravče pa so prikazali v Kulturnem domu Moravče. Za vsakega obiskovalca je bilo lepo poskrbljeno. Prav to zadovoljstvo pa privablja vsako leto na to prireditev več udele- Množice so prihajale na Limharsko goro. žencev. Nasvidenje naslednjo leto. in foto Danilo Kastelic 24- maja Dekanijski pastoralni dan Srce in roke župniji Na Brdu in v njegovi okolici bo 24. maja potekal Dekanijski pastoralni dan pod geslom Srce in roke župniji. Predstavniki in tudi ostali udeleženci iz posameznih župnij naše dekanije se bomo pogovorili o prehojeni poti in o tem, kaj smo že storili ter kaj naš še čaka. Pogovor bo potekal v treh smereh, in sicer o odločitvi za človeka, občestvo in dialog s poudarkom na prostovoljnem delu. Učimo se na podlagi znanj in izmenjav izkušenj, zato bo to srečanje obogatilo našo skupnost. Srečanje bo zbližalo sodelavce iz kar osemnajstih župnij. Pričelo se bo s skupnim uvodnem bogoslužju in kratkim nagovorom. Dan naj bi bil čim bolj zapoljnen, za kar bodo poskrbele mnoge študijske skupine, v katere se boste lahko vključili. Poskrbljeno pa bo tudi za mlade, saj Dekanijski odbor za mladino pripravlja pester program v osnovni šoli. S kulturnim programom in sveto mašo bomo naše druženje v prijetnem ambijentu sklenili v popoldanskih urah. A djd Srce in roke župniji Dekanijski pastoralni dan dekanije Domžale Glas iz Bolivije Po dolgem času, ko smo že malce obupali, kaj je z njim, se nam je s pismom preko Misijonske pisarne oglasil naš rojak misijonar Franci Pavlic. Nič kaj veselo branje, vendar nas navdaja z veliko ljubeznijo do Njega in dela na misijonu. Pri njih je močno deževje že na začetku deževne dobe napravilo veliko škode. Voda je odnesla nekaj večjih vasi in tudi drugače naredila ogromno škode. Tako je s seboj odnašala poleg hiš in živine, žal, tudi človeška življenja. Spisek potreb je predolg, da bi vam ga našteval, zato vsem, ki bi želeli pomagati, svetujem da se obrniete na sklad Francija Pavlica na Brdu. Težke vremenske razmere so popolnoma na glavo obrnile že ustaljeni delovni ritem, otežujejo obiske po misijonih in delo okoli njih. Zahvaljuje pa se vsem dobrotnikom misijona sv. Mihaela iz domovine in obenem naproša za sodelovanje pri akciji botrst-va na daljavo v organizaciji Misijonske pisarne. A djd Za delo v konstrukciji zaposlimo strojnega tehnika ali strojnega inženirja. Pogoji: -5 let delovnih izkušenj; - vsaj 2 leti izkušenj z risanjem v programu AVTO CAD (2 D). Zaposlitev sklenemo za določen čas (6 mesecev) z možnostjo redne zaposlitve. Prošnje pošljite na naslov: MED-EKO d.o.o., Šentvid 26,1225 Lukovica. Informacije na tel.: 041 531 956 od 13.00 do 15.00. NASI OBČANI Ro Štefan Pomik, upokojeni kovač z Učaka pri Trojanah Bil je mojster svojega poklica Štefan Dorn i k sicer že deset let uživa zasluženi pokoj, bil pa je nadvse dober strojni kovač v Litostroju, o čemer pričajo številna priznanja, ki jih je prejel v času svojih delovnih let. Od rojstva živi v razpotegnjeni vasici na Učaku pri Trojanah. To je prav prijetna vas na dveh hribčkih, vmes pa poteka magistralna cesta. Kot je v navadi, ima vsaka hiša svoje domače ime. Pri Koritniku se po domače reče Štefanovi domačiji. Takšno ime je domačija dobila zaradi tega, ker je nekdaj stalo nekaj metrov od hiše štirimetrsko korito, kamor so hodili napajat živino iz domače in sosednje vasi. Tu je tudi izvir Radomlje, ki teče skozi našo občino. Pogovor med menoj, Štefanom in njegovo ženo Martino je bil v začetku sicer malce zadržan, vendar so se nam kmalu razvezah jeziki in popoldne je minilo, kot bi trenil. Nekdanji kovaški mojster mi je opisal svojo življenjsko pot. Ze kot otrok ga je zanimalo vse, kar se je kovalo in delalo z ročnim orodjem pri hiši, zato sta ga starša po končanem obveznem šolanju poslala v šolo v Zagorje. Dopoldan je Štefan delal v kovačnici na Izlakah, popoldan pa odšel v šolo v Zagorje. Vso pot z Učaka do Izlak in iz Zagorja pa zopet nazaj domov je bodoči strojni kovač opravil s kolesom, včasih v hudi zimi tudi peš po bližnjici čez Zavrh. Nikoli mu ni bilo pretežko, ker je svoj bodoči poklic zelo ljubil. Po končani šoli je moral na delo v rud- Štefan Dornik v Litostroju pri, svojem velikem kovaškem stroju, ki ga je. upravljal v času svojih delovnih let. Foto: Štefanova dokumentacija nik v Kisovcu, kajti kovačnica je bila v sklopu rudnika in delovno mesto zanj še ni bilo prosto. V rudniku je staknil sklepni revmatizem in ko se je pozdravil, je odšel, kot toliko drugih tisti čas, v Ljubljano v Litostroj. Z izobrazbo, ki si jo je pridobil, so ga dodelili kovačnici za najtežji kovaški stroj, kjer je koval odkovke, težke tudi do sto petdeset kilogramov. Postal je skupinovodja; delo je bilo kljub takrat sodobni tehnologiji silno naporno, zato so mu bila priznana benifi-cirana leta. Trideset let je delal v Litostroju. Kot RCU liga v inline hokeju V pokritem šotoru RCU Lukovica je od 6. oktobra 2002 do 29. marca 2003 potekala RCU liga v inline hokeju. Nastopalo je 8 ekip iz vse Slovenije - ŠD Kranjska Gora, Postojna, ŠD Celje, HK Hervis, HK MGAN Domžale, HK Trbovlje ter domači ekipi ŠD RCU Lukovica in HK Prevoje. Za vse je bila premočna ekipa ŠD RCU Lukovica pred HK Hervis in Kranjsko Goro. HK Prevoje je s svojimi mladimi igralci zasedel 7. mesto in prikazal zelo dobro igro, saj jih nobena ekipa ni nadigrala. Za najbolj perspektivnega igralca lige je bil izbran Jure Cerar (Prevoje), najmanj golov pa je prejel vratar Grega Ćurčija ((RCU Lukovica). Vse ekipe so prejele denarne nagrade, najboljše tri pa še pokale. Liga je pod okriljem HK Prevoje in RCU Lukovica povsem uspela in dokazala, daje čas za igranje inline hokeja tudi pozimi. 46 in foto V. D. V Lukovici, je bilo živahno vso zimo. marljiv in vesten delavec je kmalu pričel tekmovati na občinskih, republiških in državnih tekmovanjih. O tem pričajo številna priznanja, odlikovanja, diplome in pokali. Leta 1981 je bil državni prvak na delovnem tekmovanju kovinarjev Jugoslavije v Titogradu. Tri leta pozneje je bil na državnem tekmovanju v Zrenjaninu sedmi, tudi zelo lep uspeh. Šišenska občina, kjer je sedež Litostroja, je bila vrsto let pobratena z občino Kavadarci v Makedoniji in leta 1990 so tam Štefana Dornika imenovali za najboljšega delavca. Vsa ta tekmovanja so bila sestavljena iz praktičnega dela, kjer so morali po predloženi skici narediti natančno določen predmet, prej pa so opravili teoretičen del tekmovanja, kjer so morali pokazati znanje tudi iz družbenopolitičnih predmetov, varstva pri delu in svoje strokovno znanje. Tudi Litostroj mu je za svojo štirideseto obletnico in njegovo petindvajsetletno delo podelil zahvalo za uspešno delo. Prav zares, njegova odlikovanja so zavzela ves prostor na veliki kuhinjski mizi. S svojim zvezkom sem se morala skoraj preseliti na klop. Zdaj je Štefan že deset let upokojenec, z ženo obdelujeta v hrib položeno kmetijo, redita devet glav živine, k hiši spadata še dva pujsa, kakor tudi pes, ki noče lajati. Zdaj je kovaški meh zamenjal za harmoniko. Vleče njen meh, pomaga pa mu vnuk, ko pride na počitnice. Sicer je harmonika Štefanova ljubica že vrsto let. Kupil si jo je tako, daje kolo zamenjal za harmoniko, ko je končal šolanje. Je popoln samouk, učil seje malo pri svojem stricu, ostalo pa po posluhu iz radijskega sprejemnika, ki so ga takrat imeli v vasi le sosedje. Nekdaj (morda tudi sedaj, pa noče priznati)je ob sobotnih ali nedeljskih večerih sedel na vogalu hiše in igral, iz hiš na sosednjih gričih pa so mu pošiljali svetlobne; signali;, češ, da ga slišijo in naj še igra. Koritnikovega Štefana imajo vsi radi, ker se z vsemi razume in vsem pomaga. Tudi sodelavci so ga menda imeli zelo radi. Vse to sem izvedela, ker je bil na mizi med vsemi njegovimi odlikovanji tudi Štefan pravega domačega mošta, ki je tako lepo, gladko tekel po grlu. Štefana sicer res dajejo bolečine v križu, ampak dobre volje mu ne zmanjka, zato bom k njemu in ženi Martini še prišla na mošt in na zvrhano merico smeha. *S Milena Bradač Rokovnjać prejeli smo 25 Varujmo naše javno in naravno okolje Cepljenje in vzgoja štirinožnih prijateljev VObčini Lukovica veterinarji vsako leto cepijo štirinožne človekove prijatelje. Poleg vpisa psa v register in cepljenja proti steklini običajno razdelijo tudi tablete proti pasjim glistam. Tako za plačilo opravljena storitev zadostuje za eno leto. Doma ima običajno vsak pes svoj kot, pesjak ali pasjo uto. Vemo, da ima vsak pes svoje osnovne življenjske potrebe po hrani, vodi in po odvajanju. Doma za psom pospravljamo. Kaj pa storimo, ko psa peljemo v naravo? Ne upam si reči, da noben lastnik za svojim psom ne pospravi iztrebkov v vrečko. Vendar pa večina na to pozabi. Tudi to sodi k vzgoji ljudi, ki imajo radi svoje pse ter čisto javno in naravno okolje. Res je, da o pasji temi Občina Lukovica še nima občinskega odloka, pa bi ga zelo potrebovala, pravijo občani in lastniki, ki plačujejo takso. Predvsem pa bi morali imeti pravila o vodenju in izpuščanju psov. Večina lastnikov zjutraj ali zvečer spusti pse, da bi opravili svojo potrebo, ob tem pa pozabljajo, da imajo psi kosmata ušesa in tudi grizejo. Veliko psov vidimo ležati kar na cesti ob svojem domu, tako da mimoidoči občani ne upajo mimo in hodijo do svojega doma dlje, kot je potrebno. Res je cesta javna, vendar ne za izpuščene pse in nevedne lastnike. Na uredništvo Rokovnjača prihaja vedno več pritožb zaradi spuščenih psov, ki ogrožajo nemočne kolesarje, motoriste, pešce in še posebej otroke na poti v šolo in v vrtec. Vsak lastnik hvali svojega psa, češ, saj še nikomur ni nič naredil, pa tudi tebi ne bo. Ali res? Žal se to opaža v večjih strnjenih naseljih naše občine in vse pritožbe se navezujejo na nevarnost pasjega ugriza otrok ali odraslih. Za otroka je neljubo srečanje s psom lahko usodno. V očeh otroka je povprečno velik pes v enakem razmerju, kot da bi odraslega ovohal slon. Običajno se otrok psa ustraši in steče, ne da bi pogledal, kam in že je tu lahko nesreča. So pa tudi takšni otroci, ki hočejo ponagajati psom in vanje mečejo kamenje. V tem primeru pa vsem otrokom in njihovim staršem sporočam, naj tega ne delajo in dopuščajo, saj si vsak pes zapomni preganjalca in ga bo ob naslednjem srečanju napadel in ugriznil. Takrat bo, žal, prepozno. Najhujši pa so izpuščeni psi, ki običajno napadejo in poškodujejo pse, ki jih lastniki peljejo na povodcu po javni površini. NSi Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Utrinki s sestanka 00 NSi Lukovica Na rednem sestanku v mesecu marcu smo člani 00 NSi Lukovica oblikovali program dela v letošnjem letu in ocenili našo zastopanost v občinskih odborih in komisijah. Z veseljem ugotavljamo, da število naših članov počasi, a vztrajno narašča. V občinskih strukturah nimamo opaznejših odgovornosti, zato bo vloga NSi predvsem opozarjati na probleme in neracionalnosti ter braniti minulo delo. Razpravljali smo o izjavah vidnih občinskih predstavnikov, daje prejšnja občinska uprava delala brez urejene dokumentacije. Bivši župan je bil začuden, ko je to slišal, saj se nobena investicija ne more izpeljati brez dokumentacije. Poudaril je, da je bila vsa dokumentacija na občini in spomnil, da se lahko le nekatere za življenje in delo prebivalcev nujne stvari, kot na primer zagotavljanje pitne vode, začnejo reševati, preden je zbrana vsa dokumentacija, vendar je le-to potrebno urediti naknadno. Spomnil je tudi, da so bila na občini vsa vrata odprta in da ni imel kaj skrivati. Razpravljali smo tudi o dolgoročnem razvojnem programu občine, za katerega so v prejšnjem mandatu glasovali tudi zdajšnji župan in nekateri sedanji svetniki, zdaj pa večina ubrala drugo smer. Člane je zanimalo, kako bo v prihodnje z obnovo Kersnikovega gradu na Brdu. Program aktivnosti do konca leta smo zastavili v smeri krepitve odnosov v stranki. Vsi naši člani že brezplačno prejemajo glasilo Ogledalo. V bodoče bomo poleg rednih delovnih sestankov poskrbeli tudi za družabna srečanja. t» 00 NSi Lukovim Cepljenje psov v Šentvidu. Upam, da bo Občina Lukovica priskočila na pomoč občanom in sprejela pravila o vodenju in spuščanju štirinožnih prijateljev in čiščenju njihovih iztrebkov. Ker imam rad pse, upam, da sem lastnike psov spomnil tudi na obveznosti do njihovih psov, ki so v veliki meri skorajda počlovečenj - samo govoriti še ne znajo. / in foto Danilo Kastelie Vojko Gašperut-Gašper Nekomu slikarstvo pomeni le sredstvo za izražanje svojih misli, drugemu hobi in nakomu vse. Vojko je eden izmed slednjih. Iz njegovih del sijeta toplota morja in narave, na katero je tako navezan. Morje, ki mu je vzelo del njega, mu s hvaležno pokrajino in soncem ter odličnim vinom to tudi vrača. Zaradi ponesrečenega skoka v morje je postal tetraplegik, vendar mu to ni vzelo poguma in s slikanjem z usti ustvarja dela, vredna priznanih mojstov in ogleda. Na tokratni otvoritvi razstave v prostorih Jelovškovega likovnega salona smo si obiskovalci ogledali slike iz več ciklusov, ki vse izžarevajo posebno energijo, tako kakor avtor sam. A djd Moč in ideje črpa iz narave. 26 prejeli smo Rokoimjač Varujmo okolje Onesnaževanje našega prostora zavira naš razvoj VKrajevni skupnosti Lukovica ali bolje rečeno v Lukovici sami, kar naprej poslušamo o raznih onesnaženjih, prahu, prostorski ogroženosti, onemogočanju normalnega življenja in poslabšanju varnostnih razmer. Govori se o vsesplošnem nezaupanju ljudi do lokalne samouprave. Krivci za tako stanje pa naj bi bili člani občinskega sveta in člani odbora krajevne skupnosti. Ob tem sem se zamislil. Pogled nazaj mi pove, da takih besed v prejšnji državi ni bilo dosti slišati. Tisti, ki imajo sedaj največ povedati in so v preteklem obdobju sami sodelovali pri odločitvah, ki jih sedaj motijo, so tedaj mirno pristali na delovanje kamnoloma, pa tudi Kmetijska zadruga ni bila posebno moteča. Res je, daje izgradnja avtoceste zaradi intenzivnosti povzročila dosti nevšečnosti, vendar je to zlo, na katerega so isti ljudje pristali. Verjetno pa je, da se niso zavedali posledic svojih odločitev tega. Vendar to ne more biti vzrok za sedanje pravičniško obnašanje. Njihovi protesti so nekaterim prinesli odškodnine, nakar so neposredni protesti zaradi delovanja kamnoloma zamrli. Našli pa so druge moteče elemente, preko katerih si kujejo politično moč. Po mnenju teh ljudi in njihovih trditvah obstaja kar zarota proti krajanom Lukovice. Kakšna je seveda, ne bi znali povedati. Očitajo podkupljivost vseh, ki poizkušajo lokalne zadeve pripeljati k za vse sprejemljivim rešitvam. Za rešitve, ki so bile izvedene, pa si kar veselo pripisujejo vse zasluge. Pa smo pri glavnem! Onesnaženje, ki najbolj otežuje življenje prebivalcem Lukovice, prihaja od ljudi. Njihove besede zavirajo dogovarjanja in zamegljujejo dejansko stanje. O možnih rešitvah nočejo niti slišati. Edino prave rešitve naj bi bile njihove. Žalostno je le to, da v teh rešitvah vedno znova pogrevajo probleme, ki so nastali kot plod njihovih napačnih odločitev v preteklosti. Sum, da poslovanje Krajevne skupnosti Lukovica ni tran-sparentno, verjetno izhaja prav tako iz tistega obdobja, saj za tisti čas manjka kar nekaj dokumentacije. Vendar nam v današnjem času ni mogoče očitati, saj imamo dokumentacijo urejeno in je vpogled vanjo vedno mogoč, kar bo take trditve postavilo na laž. Tudi trditev, da nam ljudje ne zaupajo več, zagotovo ne drži, saj bi sicer prav ti protestniki vodili Krajevno skupnost Lukovica in občino. Onesnaževanje našega prostora z natolcevanjem zagotovo zavira naš razvoj. Resnični problemi tako večkrat ostanejo skriti, saj stalno ponavljanje istih stvari odvrača pozornost ljudi od njih. Lukovica je bila svoj čas napredna vas. Gospodarstvo je bilo dobro razvito. Avtocesta je močno vplivala na življenje v njej. Apetiti po denarju, ki naj bi ga prinesla, pa so šli v napačno smer. Težave, ki spremljajo gradnjo, se bodo počasi umaknile. Prihaja čas, ki bo dobromislečim lukoviškim gospodarjem omogočil pridobivanje gospodarskih koristi zaradi njene bližine. Ne denar, ki prihaja iz raznih odškodnin, ampak denar, ki ga bomo ustvarili s svojimi gospodarskimi dejavnostmi, lahko popelje Lukovico na pot napredka. Za to pa je potrebno več osebne angažiranosti v tej smeri. Ne besede in pogrevanje starih zamer, dejanja in dogovori naj peljejo Lukovico k novemu napredku. Čas je strog sodnik in vedno pokaže pravo sliko stanja. Tega ne more spremeniti niti besedno onesnaženje. (b Stanislav Smrkol Na Vidmu 10 pri Lukovici salon Božič se predstavi Vam nagajajo, silijo v oči? Se vam zdi, da barva ni več ustrezna, da je že čas za zamenjavo staromodne oblike? Če ste uganili, da je govor o laseh, ste imeli prav. Obiskali smo frizerski salon Božič na Vidmu 10 pri Lukovici in si popolnoma spremenili svojo podobo, vsaj kar se oblike las tiče. Pa niti ni tako daleč stran od občinskega središča. Po poti za Moravče v naselju Videm zavijete proti Šentvidu in pri zadnji hiši na levi še levo pa ste tam. Še odpiralni čas, da ne bi prišli zaman. Ob ponedeljkih in sredah od 14. do 20. ure; v torek 7. do 13. ure; četrtek od 7. do 17. ure; petek od 8. do 12. ure in popoldne od 15. do 20 ure. ter sobota, ko so, predvsem ženske, rade urejene, če se možje morda spomnijo in jih kam povabijo, od 7. do 14. ure. Če vam delovni čas ne ustreza najbolj, po telefonu 723 53 62 pokličite Tudi za pričesko je potrebno . Jožico in se dogovorite za kak drug ter- da boste min. Prej pa domačim malce namignite, drugačni. prišli domov popolnoma A djd Občinsko prvenstvo v malem nogometu Društvo podeželske mladine Blagovica organizira Občinsko prvenstvo v malem nogometu, ki bo 11. maja 2003 na igrišču v Blagovici. Prijave in informacije zbiramo do 7. maja na tel.: 041 560-871. Rokoun jcič naši predniki 27 Nadaljevanje iz februarske številke Rokovniača Resnična povest o kraljevi domačiji s Trojan Ni ušlo ljubečemu očetu, da je skoraj čisto utihnil srebrni smeh njegove Mojčice. Ni mu ostala skrita solza, ki se je ponevedoma utrnila iz njenih lepih oči. In vedel je oče zakaj in se natihoma jezil. Da more biti nekdo tako neroden. Kaj smo mu premalo? Tudi sedaj, ko je odprl vrata v Mojčino sobo, je tiho obstal. Nepremično je stala deklica ob oknu in zrla proti vzhajajočemu solncu. A oče je vedel, da ne gleda solnca ne planin. Gledala je belo cesto, ki seje ponosna vila od planin. Po licu pa sta ji polzeli dve debeli solzi. Zabolelo je očeta pri srcu. "Mojčica," je poklical z mehkim glasom, "ne joči." "Glej, marec seje prevalil v drugo polovico. Po planinah je letos zelo zgodaj sko-pnel sneg. Boš videla, preden pretečeta dva tedna, bo Janez tu s svojimi vpregami. Kar vidim ga v duhu, kako se ravna na pot." "Ali, ata, saj ni to." "Je, je, le molči. Iz tvojih ustnic naj pride samo resnica do mojih ušes. Želim, da ravnaš kot tvoja ljubljena mama. Sicer pa je Janez lep in vrl fant. Ne bom odgovarjal, kadar vpraša." "Oh, ata, morda pa že ni živ. Pol leta ga že ni bilo pri nas. Saj bi lahko po kakem beraču poslal sporočilo, pa ga ni. Janez nosi mnogo denarja v svojem pasu. In tam v onih gorah so razbojniki, rokovnjači." "Ah, to misliš, sirotica. Kot vem, plačujejo kupci in vozniki nekak davek, da jim pustijo prosto pot. Ne boj se, da bi previdni Janez tega ne uredil. In oni, ki besedo dajo, jo tudi držijo." A vendar se je oglasila rahla skrb v njegovem srcu. Vse je mogoče, le kdo bi utolažil njegovo ljubljenko. "Ata", se spet oglasi deklica. "Morda me pa nima rad," ji pokrije temna bolečina lepo ličece. "Morda se je pa že poročil na Kranjskem in ga ne bo več k nam." In že ji spet drsijo solze po licu. "Videl sem njegove zveste oči in ne verjamem. Tako gleda in govori lepa ljubezen. In videl sem, da si mu tudi ti dala šopek nageljnov in rožmarin." "Atej, ko me je pa prosil. Rekel je, da mu bo v spomin." "Vidiš, Mojčica, nikar ne žaluj po nepotrebnem. Lahko bi se že bilo kaj drugega zgodilo, pa se ni. Čakaj dva tedna, če bo lepo vreme. Če vreme obstane in ga ta čas ne bo, pošljem sla do mojega prijatelja Handarita. "No, vidiš, hčerka, zdaj sva se lepo pogovorila o tvojih skrbeh in težavah. Pusti jih na strani in pojdi v kuhinjo k deklam, da nam pripravite južino za v gozd. Treba se bo preskrbeti z drvmi za poletje, če bo zgodnja spomlad, pozneje ne bo več časa. Le obriši si očke in pojdi dol. Ko pride Janez, se pa pogovorimo. Ne boj se, bom že znal zastaviti besedo, da bo vse prav." Ravno isto jutro, ko sta Nastranova oče in hčerka imela ta resni in zaskrbljeni pogovor o Janezu vodniku ali gospodarju treh parizarjev, ki so se vsako leto pod njegovim vodstvom že sedmo leto po trikrat ustavili pri Nastranu, v tem času je iz šibke deklice, oblečene v žalno obleko po mrtvi mamici, doraslo zalo dekle in za ta leta, čvrsta, skrbna in pridna gospodinja Nastranove hiše. Ni vedel, kdaj se je v njo zagledalo oko, kdaj je zanjo zagorelo srce. Vedel je samo, daje Mojčica zanj ena in edina, da nikdar drugega dekleta zanj ne bo. Ni govoril, ni prosil za njeno ljubezen revni Kraljev Janez. Le oči so prosile in govorile. In zoper Janezovo odločno voljo našle pot do dekletovega srca. Isto jutro, torej ob svitu danice, ob treh zjutraj, se je Janez za mesec dni poslavljal na cesti pred svojo malo hišico, od svoje ljube, prezgodaj osivele mamice. Sto naročil je imela skrbna mati za sina. Naj se varuje, da se ne premrazi in ne prehladi. In razbojnikov naj se varuje. Ko je slednjič dvignila zdelano desnico, da bi ga za blagoslov še pokrižala, je ganjen sklonil ponosno mlado glavo. "Mamica," je še prosil, "varujte se, ko boste sami." "Tako sama bom," so se ji iz očes utrnile solze. "Saj nevesto bi mi pripeljal k hiši. Ta in ona bi rada pristopila, ti pa niti slišati nočeš o tem. Ali res misliš, da nobena ni zate?" Smilila se mu je žalostna mati. Slednjič se je le odločil. Komu pa naj potožim svojo žalost in bolečino, če ne svoji materi, ki me ljubi. Ona me bo gotovo razumela. "O, mama, je zame dekle. Lepo kot rožica in dobro kot ljubi kruh. In rada me ima. Ali jaz ne upam vprašati zanjo. Mama, ko bi ne imel vas, bi šel od tod. V vojake, da bi se nikdar več ne vrnil." Ostrmela je mati. "Pa katera je, da si moj pogumni in odločni Janez ne upa barati zanjo?" "Mama moja, Mojčica Nastranova." "In njen oče?" "Ve in kot vidim, ni nasproten. In jaz mu pripovedovati ne morem, da nisem niti hlapec, kaj šele gospodar. In lahko misli, da so vprege moje. Tudi Handarit želi, da molčim. In svojim hlapcem je strogo zabranil kaj o tem govoriti, ne vem s kakim namenom." "Sin moj, če je tako, zakaj ne vprašaš?" "Ali, mama moja, tam je večja bogatija kot pri Handaritu. Kako naj jo pripeljem v našo leseno bajtico?" "Pa novci, ki jih tako skrbno hraniš? In njena dota, pa si novo hišo postavita." "Toda zemlja. Nimamo grunta." "Zdaj je pa že dovolj," seje užalilo materi. "Ali nisem s celega grunta na bajtico prišla, čeprav bi se bila prav lahko na grunt poročila. Pa mi ni bilo nikdar žal. Je bila ljubezen močnejša od smrti. Res je bilo hudo, ker je moral tako kmalu umreti. A ostal mije spomin na mojo srečo in ti." Če te še čaka, vprašaj jo, če bi te ljubila, tudi ko bi nič ne imel. In če potrdi, potem pošlji snubce samo po nevesto. Ne vprašaj ne za balo, ne za doto. Če je kaj, je dobro in če ni nič tudi, morda še bolje. Dokler bova midva s rokami gibala, stradala ne bo. Zaupaj in pojdi v božjem imenu." "Oh, saj je še čas," se je ustrašil visoki in krepki mladenič. Stisnil materi desnico in skoraj stekel po cesti. Kar naenkrat mu je bilo čudno lepo in lahko pri srcu. Obstal je in krepko zavriskal. "Moj Janez!" je mati ganjena stopila v hišo. Pri Handaritu so že nestrpno pričakovali mladega Kraljevega Janeza. Parizarji so bili še od včeraj naloženi. Šest prav močnih, lepih, dobro nakrmljenih konj, je nestrpno kopalo s kopiti ob steptana tla. Zdelo seje, da tudi živali nestrpno čakajo, da bi mogle brž na pot. Gospodar je bil čokat in na videz še krepak mož, samo čisto belih las. Pričakoval ga je že na pragu. "Nekam dolgo si se odpravljal z doma," mu pravi. "Saj veš, da moraš krmiti po poti in da moraš do četrte ure popoldan na Prevali položiti na znano mesto za vsak parizar po tolar, če hočeš da te še vidi tvoja mati, jaz pa prejmem vprego in skupljene novce. Hlapci so že kosili in brž naprežejo. Tebe pa še čakajo žganci z mlekom, kar pohiti." Nadaljevanje prihodnjič 28 naše župnije RokODIljClČ Postna predavanja Pravilni naglasi razložijo pomen besede Tokratna gosta postnih predavanj na Brdu sta hila Stanko Gerjolj in prof. Berta Golob. Vsak s svojega stališča sta obiskovalcem in poslušalcem poskušala razložiti teme, ki so same po sebi lahko enostavne ali pa tudi ne. Tiste preproste in tiste nerazumevajoče besede in stavke sta obrnila enkrat tako, drugič drugače in prav zanimivo je bilo prisluhniti njunima razlagama. Zal vse preveč ljudi misli, daje postno predavanje namenjeno samo vernim, pa ni tako. Človek se uči celo življenje in več zna, več velja. Zato so takšna in podobna predavanja dobrodošla vsem, ne glede na njihovo versko pripadnost. £>djd Praznovanje na Brdu En droben cvet zate V zgibanki, ki je vabila na praznovanje materinskega dne na Brdo, je na eni izmed strani zapisano Starček blagruje. Med osmimi blagri, ki jih izgovarja starček, se ustavimo pri prvem: "Blagor njim, ki se prijazno smehljaje pomude pri meni in so pripravljeni z menoj kramljati." Popolnoma resničen in za naš čas primeren blagor, ki nas opozarja, da tudi sami kar prekmalu pridemo na isto mesto. Zato razveselimo starejše in si vzemimo čas ter z njimi poklepetajmo sedaj, ko so še med nami, saj star pregovor pravi: "Po toči zvoniti je prepozno." In majhna pozornost, ne samo na materinski dan, tudi druge dni, zgladi še tako velike zamere. A djd Izdelovanje cvetnih butaric Cvetne butarice so danes prikupna posebnost, ki zaživijo v cvetnem tednu. Gospa Hermina iz Krašnje se jih je naučila izdelovati kar sama, kot pravi. To spretnost pa bi rada prenesla tudi na svoja otroka, ki jima gre delo že. kar dobro od rok. Pirhi Spoznajmo tudi nove načine barvanja. Eden izmed simbolov velike noči je tudi pirh, pisanica ali kakor ga kje še imenujejo. Prvotno so jajca barvali z naravnimi barvami, največkrat je bila to čebulna lupina. V nogavico zavitemu so dodajali razne cvetlice in rastline ter tako dobili zanimive motive. Med bolj poznane tehnike okraševanja spada še risanje z voskom ter praskanje in pisanje z kislino. Z novimi barvami pa se je tudi tehnika barvanja močno spremenila. Tako smo vsi, ki nas to zanima,v AstraChemo centru v Jaršah spoznali tehniko barvanja z akrilnimi barvami. Zanimiva, vendar preprosta tehnika daje naši domišljiji prosto pot. Lepi končni izdelki pa so nam v veselje predvsem zato, ker so nekaj posebnega, unikatnega. V bližajočih dneh vam želim obilo veselja pri barvanju in okraševanju velikonočnih pirhov. A djd Staro našlo novo mesto Udeleženci letošnjega križevega pota na Gradišče k sv. Marjeti smo opazovali novo postavljeno znamenje, ki nas je malce spominjalo na znamenje s pokopališča. "Kaj bi zavrgli, če pa je še uporabno?" so dejali pridni Gradiščani in prejšnje znamenje, ki je leta služilo svojemu namenu na pokopališču, uredili ter postavili ob pot, ki vodi k njemu. Tako staro znamenje služi še naprej svojemu namenu. «5 djd Rokovnjać naše župnije 29 Zakonska skupina z Brda je pripravila okroglo mizo "Ali je materinstvo lahko tudi kariera?" Zakonska skupina z Brda je s kulturnim programom in "okroglo mizo" na temo Ali je materinstvo lahko tudi kariera?, poleg povabljenih gostov, v petek, 21. marca, v Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu, medse pritegnila tudi številne obiskovalce. Kulturni program so obogatili otroško petje in recitacije o materinstvu, nato sta sledila dva govora, župnika z Brda Andreja Sveteta in župana Mateja Kotnika. Jedro prireditve, ki je bila posebej namenjena praznovanju tedna družine, je obogatila okrogla miza, za katero se je soočilo pet gostov, med njimi ugleden gost, pater Miha Žužek - avtor desetih duhovnih knjig in člankov o družinski problematiki. Poslušalce so povabljeni gostje soočili z izkušnjami iz lastnega družinskega življenja ter izčrpno in predvsem zelo življenjsko spregovorili o številnih vprašanjih, ki smo jim jih tudi zastavili. Njihova razmišljanja so dokazovala, da je materinstvo lahko tudi kariera, tudi v današnjem svetu, ki pogosto zbuja strah, da se prav družinsko življenje podira. Celoten program pa je ubrano in umirjeno povezoval član zakonske skupine Toni Praznik. Župnik z Brda je toplo pozdravil vse prisotne in v svojem nagovoru poudaril pomen vrednot za družino, ki se rodijo in rastejo edino v okviru družine. V današnji, moderni družbi pa živimo drug mimo drugega in zato izgubljamo toliko lepega, kar daje srečo družinskemu življenju. Spregovoril je tudi o brezbrižnosti, ki jo tako množično zasledimo v današnji moderni družbi. Njegova želja je bila, da bi bil ta večer namenjen spoznanju materinske sreče. Tople pozdrave je ta večer prenesel na občinstvo tudi naš župan, ki je v nagovoru omenil tudi stanje rodnosti v naši občini. Pravi, daje indeks rasti prebivalstva kar zaskrbljujoč, čeprav se je število povečalo in nas je trenutno pet tisoč štiriinštiri-deset. Vendar gre to povišanje predvsem na račun priseljevanja in ne višje natalitete v občini. Malo za šalo, bolj pa zares, je spregovoril tudi o svoji izkušnji iz Argentine, kjer je spoznal, da Slovenci tam razmišljajo drugače. V pogovoru s tam živečimi Slovenkami ni bilo čutiti nobenega strahu pred številčnejšo družino, kar se dogaja v glavah mnogih deklet v Sloveniji. Očitno gre za mišljenje, povezano z načinom življenja, ki nam ga vsiljuje naša družba. Nagovor pa je zaključil z vzpodbudnimi besedami, predvsem z željo, da bi naše matere bolj spoštovali. Kulturnemu programu, kjer so sodelovali otroci predšolskega verouka z Brda pod vodstvom Marije Juteršek, recitatorji Damjana Bukor s hčerkama Nežko in Jerico ter Milena Burja, otroški zbor in mladinski pevski zbor z Brda pod vodstvom Petre Avbelj, je sledil glavni del tega večera. Kot že rečeno, je bila jedro prireditve okrogla miza. Gostje večera so bili pater Miha Žužek - jezuit, Alenka Kušar - zdravnica, Marija Pezdirc - vzgojiteljica, Roman Rener - magister kartografije, direktor Geodetskega inštituta Slovenije in Romana Bartol - univerzitetna diplomirana inženirka kemije. Pogovor okrogle mize je potekal zelo sproščeno. Gostje so se predstavili od najstarejšega do najmlajšega, vsak s svojo življenjsko zgodbo. Prvi je dobil besedo pater Miha Žužek, ki je poznan po številnih knjigah in člankih iz časopisov in strokovnih revij, pa tudi zaradi več kot petdesetletnega delovanja v duhovnem poklicu. Čeprav je že krepko v letih, je bilo še vedno čutiti njegovo aktivnost. Z družinsko problematiko seje seznanjal že v otroštvu, saj izhaja iz družine s trinajstimi otroki. Kot pastoralni delavec se s problemi družine že mnogo let ukvarja na tečajih priprave za zakon, vodil je Odbor za družino pri Slovenski škofovski konferenci in Medškofijski odbor za zakonska občestva. Občinstvu je spregovoril z velikim veseljem, saj, kot pravi sam, v njem vse zaživi, ko pred seboj zagleda tako pisano druščino, kot seje zbrala prav ta večer. Misli o materinstvu je povezal z razlago o božji ljubezni iz Svetega pisma. Materinstvo je lahko kariera na različnih področjih - zdravstvenem, socialnem, šolskem in drugih, je nadaljeval. Materinstvo je posebna kariera v vlogi matere, saj je dostopna vsaki ženi, premožni in manj premožni, bolehni in zdravi. To je kariera, ki je največja, ki je polna ljubezni. "Biti mati" pomeni tudi žrtev, vendar žrtev v pozitivnem pomenu. Tudi na vprašanje, kaj bo z materinstvom in z družino v prihodnosti naše družbe, je pater Žužek z zelo vzpodbudnim razmišljanjem dal upanje slovenskim materam, ki bodo v prihodnosti trdne, izobražene, usmerjene k družini in božji ljubezni. To bo rešilo naš narod pred strahovi, ki jih doživljamo v današnji družbi. Tudi ostali gostje so spregovorili o pogledih na materinstvo v današnji družbi, o spremembah, ki jih povzroča tudi zakonodaja. Razmišljali so o življenjskih poteh, ki so jih privedle do predanosti materinstvu ali očetovstvu. Prevladalo je mnenje, da poklicna kariera in materinstvo nista dobra sopotnika, pogosto nista združljiva, čeprav današnja zakonodaja vsaj delno to pot tudi omogoča, ker se lahko mati z več otroki zaposli za polovičen delovni čas. Dejstvo pa je, da vsi delodajalci niso nerazumevajoči, so nekateri posebej potrdili iz lastnih izkušenj. Nasprotno pa so nekateri doživeli zelo pozitivno razmišljanje delodajalcev v podporo številčnejši družini. Vsaka zgodba, ki so jo predstavili gostje večera, je bila enkratna, predana pozitivnemu žrtvovanju za življenje, predana materinstvu. Na koncu pa je večer popestril odkrit pogovor z izmenjavo vprašanj in mnenj med gosti večera in občinstvom. Tako odkriti pogovori ljudi zbližujejo, jim dajejo upanje in odpravljajo nepotrebne strahove, ki smo jim priča v današnji družbi. Poti v življenju je veliko! Spoznanja, da je lepše dajati kot jemati in obenem doživeti družinsko srečo v številnejših družinah, pa ne daje nobena stopnja izobrazbe in poklicna kariera. s-< Marta Lavrič Udeleženci, "okrogle mize" v Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu. Foto: djd 30 OD VSEPOVSOD RokOVIljClĆ GLASBENA SOLA DOMŽALE Oddelek Brdo pri Lukovici Objavlja razpis za vpis v šol. leto 2003/2004 Instrument: Število prostih mest: Pogoji / dodatna pojasnila: klavir harmonika kitara rog trobenta pozavna tuba druga trobila petje starost: 7 - 9 let, pouk bo potekal na Brdu starost: 7 -10 let, pouk bo potekal v Domžalah starost: 8 - 9 let, pouk bo potekal v Mengšu starost: 8 -11 let, pouk bo potekal v Domžalah starost: 8 -11 let, pouk bo potekal na Brdu starost: 8 -11 let, pouk bo potekal v Domžalah starost: 11 -13 let, pouk bo potekal v Domžalah starost: 10 -13 let, pouk ho potekal v Domžalah od konca mutacije do 25 let, pouk bo potekal v Domžalah; sprejemni izpiti se lahko opravljajo samo v Domžalah (ista termina) Nauk o glasbi: Na oddelku Brdo pri Lukovici bo potekal pouk 1. razreda nauka o glasbi za vse učence, ne glede na katerem oddelku bodo razporejeni na instrument. Sprejemni izpiti bodo v soboto. 24. maia 2003. od 9. - 12. ure v Osnovni šoli Janka Kersnika Brdo pri Lukovici, za zamudnike pa še v torek. 27. maia 2003. od 18. - 20. ure v Glasbeni šoli Domžale. Ljubljanska cesta 61. Domžale. Dodatne informacije lahko dobite v tajništvu Glasbene šole Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale ali na tel.: 722-05-10. vsako dopoldne. VABLJENI! DRUŠTVO KRAJANOV TUŠTANJ vabi na 10. TRADICIONALNO PRVOMAJSKO SREČANJE na GRAD TUŠTANJ 1. maja ob 13.00 uri Pokrovitelja srečanja: NATURA s. p. Grošelj Dušan in OBČINA MORAVČE Program: 13.00 - start oldtimerjev (izpred gostišča Sok 1 ič-Krašce-Tuštanj) od 14.00 ure dalje vas bodo zabavali Spidi&Gogi, Ivan Hudnik, ansambel Svetlin ter Vesele Štajerke. BOGAT RIBOLOV Za dobro domačo hrano in pijačo bodo poskrbeli domačini. Vsem ljubiteljem in uporabnikom oldtimerjev sporočamo, da se še vedno lahko prijavijo na tel.: 031/401 030 gospodu Petru. VABLJENI! PODJETNIŠKE PRILOŽNOSTI V EVROPSKEM PROSTORU Vabimo podjetnike z inovacijsko vizijo, potencialom ali tiste, ki jih v to lahko spodbudimo Predstavitev mreže inovacijskih relejnih centrov (Innovation Relay Centers) za podjetnike bo v četrtek. 8. maja, ob 18. uri v Mengšu v dvorani Naš slamnik (nad knjižnico pri občini, Slovenska cesta 28) Predstavil jo bo predstavnik evropskega projekta mreže IRC gospod Klemen Koman z Inštituta za ekonomska raziskovanja s sodelovanjem gospe Marije Vrhovnik iz podjetja MBB iz Mengša. ZNANJE kot nuja za ekonomsko uspešnost in konkurenčnost! KAKO izkoristiti inovacijski potencial malih in srednjih podjetij - izzivi za Evropo! Organizatorji: Podjetniško združenje Mengeš, Študentski klub Mengeš, Občina Mengeš Predstavitev so podprle občine območja Podjetne regije: Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin, Vodice. Rokoimjuc > OD VSEPOVSOD 31 Občina Lukovica Lukovica 46 1225 Lukovica VABILO K ODDAJI PONUDB ZA NAJEM NEPREMIČNIN -POSLOVNIH PROSTOROV Najugodnejšemu ponudniku oddamo v najem poslovni prostor (trgovino) na Trojanah 6, Trojane, brez opreme - v izmeri 138 m2 (skupaj s pomožnimi prostori) za nedoločen čas. Pogoji za najem: - ponudnik je lahko pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki se izkaže z registrskimi listinami, ki niso starejše od 30 dni, ali fizična oseba, ki se izkaže s potrdilom o državljanstvu; - ponudnik mora v najemnih poslovnih prostorih nadaljevati z opravljanjem trgovinske dejavnosti (trgovina na drobno z živilskimi in neživilskimi proizvodi); - pisne ponudbe morajo vsebovati predmet ponudbe, višino ponujene najemnine ter najemne pogoje. Upoštevane bodo samo fiksne ponudbe; - drugi pogoji bodo dogovorjeni s pogodbo; - odpiranje ponudb in izbor najugodnejšega ponudnika bo komisijsko; - uspešen ponudnik mora v roku 15 dni od obvestila, daje izbran, z najemodajalcem skleniti najemno pogodbo; - najemodajalec ni zavezan k sklenitvi najemne pogodbe z nobenim od ponudnikov. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica, pod oznako "najem nepremičnin" do vključno 15. maja 2003. Ogled poslovnih prostorov je možen po dogovoru s kontaktno osebo Vinkom PIRNATOM, tel. 01/72-96-300. Delo, ljubezen in trpljenje, tvoje je bilo življenje. Pošle so ti moči in zaprla trudne si oči. Se vedno v naših srcih živiš, čeprav v preranem. grobu upis. ZAHVALA Z bolečino v srcih smo se poslovili od naše drage mame TILKE ZALAZNIK rojene Urankar s Prevoj Vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovane svete maše, sveče in cvetje. Posebna hvala gospodu župniku Andreju Svetetu za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi, jo spoštovali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni, domači Za daljše ali krajše obdobje oddam košnjo trave na parceli v Rafolčah, velikosti 1 ha. Možni so tudi drugačni dogovori. Informacije dobite na tel.: 01/7235-434 ali 041/874-541. Kaj je smrt pravičnemu? Konec trpljenja in težav, krivic, bolečin. Veselo se ozira, na pretekle dni, kakor večerno sonce. Dobra dela ga spremljajo, rajni znanci in prijatelji mu naproti pridejo. A.M. Slom.šek ZAHVALA V 85. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat FRANC CELESTINA Srinov ata iz Zavrha pri Trojanah 2 Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se lepo zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvala dr. Zaje Pogačarjevi in patronažni sestri Irmi. Hvala gospodu župniku Dragu Markušu za lepo opravljen pogreb. Posebno se zahvaljujemo LD Trojane - Ožbolt za organizacijo pogreba, rogistom za zaigrane pesmi in Tišino, govorniku g. Novaku za besede slovesa, moškemu pevskemu zboru Lipa za pesmi v slovo in praporščakom lovskih družin. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste se še zadnjič poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Rok za oddajo člankov v glasilu Rokovnjač je petek, 9. maj. Za oglaševanje kličite tel.: 040/224 701. ROKOVNJAČ je glasilo Okine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Marta Lavrič; člani uredniškega odbora: Marko Cerar, Milena Bradač, Grega Zdovc, Danilo Kastelic, Drago JuterSek, Zinka Meden; ustanovitelj: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, jezikovni pregled: Marta Kerian, spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: ohcina.lukovica@lukovi-ca.si, mkovnjac@lukovica.si; izdajatelj: Specom, d.o.o. Radovljica, p.p. .39, 4240 Radovljica (tel.: 04/5318 636, Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: člani uredniškega odbora; naklada: 1.700 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5% DDV (Ur. I. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod »poredno Številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod laporedno Številko W. Uredništvo si pridržuje pravico do krajSanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. ZADNJA STRAN RokOVIlJCIĆ GOSTINSKO PODJETJE Restavracija Lukovica na bencinskem servisu OMV Istrabenza v Lukovici tel.: 01/7296 350 - odprto 24 ur na dan odprto vsak dan od 05.00 do 23.00 ure tel.: 01/7236 846