SMRT NEMSKIM OKUPATORJEM! LETO V., STEV. 14. 30. JULIJ 1944. CENA Lit 2‘— Slovenci! Hitlerjevo Nemcijo neusmiljeno stiskojo klelte zaveznilkih armad. Ruskeofenzive in prodori na vzhodu, anglesko-amerikanski uspehi na zapadni in iialijanski fronti oznanjajo, da se zacenja za nasilnisko Nemcijo smrini pies . Smrtni pies se zacenja tudi za vse do mace izdajalce, ki vztrajajo na strani nemskih fasisticnih barbarov. „ Borba za svobodo, ki jo bije jugoslovansko narodno osvobodilno gibanje z marsaiom Tiiom na celu ze cetrio leto na zivljenje in smrt in v kateri toko junalko sodeluje tudi na§ slovenski narod, zdruzen v braiski druzini vseh jugoslovanskih narodov — poraja svoje velike sadove. Sporazum med predsednikom Nacionalnega Komiteta Osvoboditve Jugoslavije marsaiom Titom in med predsednikom kraljevske jugoslovanske vlade v Londonu dr. Ivanom SubaS&em pomeni hkrati z odlocilnimi uspehi naSih velikih zaveznikov Anglezev, Rusov in Amerikancev popolno potrditev triletnega jugeslovanskega narodno osvobodilnega gibanja in njegovih teienj, na Slovenskem pa Se posebej potrditev poti in stremljenj Osvobodilne Fronte slovenskega naroda kot vsenarodnega sloven- skega pokreta za narodno osvoboditev in zdruzitev, za oboro2en odpor proti okupa- torju, za demokratiCne nacionalne in clovefcanske pravice. Narodnim izdajalcem se ni danes prav nic vec mogoce izgovarjati niti na zapadne zaveznike niti na novo kra/jevsko jugoslovansko vlado v Londonu. Obsodili so jib prvi kot drugi. Narodni izda- jalci z Nedicem, Pavelicem, Rupnikom in Mihailovicem na celu so danes vsepovsod razgaljeni in obsojeni kot narodni izdajalci. Nemoralnemu politikantstvu , ki se je vsa tri leta narodno osvobodilnega boja odevalo s pla- scem laznega rodoljubovstva ter zaviralo aktivni narodni odpor s teorijami cakanja, s „sredinstvom u in podobnimi „argumenti u , se ni danes prav nic vec mogoce izgovarjati niti na zapadne zaveznike niti na novo kraljevsko jugoslovansko vlado v Londonu . Teonjo cakanja so obsodili prvi in drugi. Prvi in drugi pozivajo Jugoslovane na aktiven odpor, kakrsnega vodi NOV pod xodstvom marlala Tita, na vso podporo NOV pod vodstvom marsala Tita in na zdruzitev vseh pozitivnih narodnih sil v enotno fronto okrog NOV. Na slovenskem ozemlju predstavlja prav tako enotno fronto vseh pozitivnih narodnih sil okrog NOV — Osvobodilna Fronta slovenskega naroda. Zavedajoc se svoje odgovornosti do naroda in do njegove enotnosti, izjavlja Osvobodilna Fronta slovenskega naroda v tem odlocilnem casu, ko se zacenja smrtni pies za nemske nasilnike in njihove pomagace , naslednje: Prvic. Domobrancem, plavogardistom, domobranskim in plavogardisticnim oficirjem ter tisiim domobranskim in plavogardisticnim voditeljem in organizatorjem, ki si niso nepopravljivo umazali rok z bratovsko krvjo, je poslednjic dana moznost, da popravijo svoje grehe nad slovenskim narodom in fugoslavijo. Popravijo jih lahko edinole s takojSnjim prestopom v vrste Narodno Osvobodilne Vojske in z junasko borbo proti okupatorju. Drugic. Vsem Slovencem, ki so na osnovi raznih teorij cakanja, pa tudi raznih nejasnosti doslej le vedno stali ob strani, medtem ko so se najboljli narodni sinovi borili na zivljeuje in smrt, je dana moznost, da se nvrste v OF kot vsenarodno osvobodilni pokret in da le vedno doprinesejo, kar terja od njih sveta domovinska vojna. Kdor se teh trenatkov, ki kategoricno zahtevajo enotnost vseh narod nib sil. ne hi zavedal. nnl pripile sam sehi narodni prezir in narodno zanicevonje, ki bi se razlilo nad njim, ce ne bi razumel poziva, razglasenega doma in z zavezniske ptati, poziva namrec na svojo uvrstitev v enotnost vseh narodnih sil okrog nale vojske. Tretjic. Kdor bo vztrajal v svojem sodelovanju z okupatorjem in pocenjal zlocine nad slovenskim narodom ali njegovimi posamezniki, bo neusmiljeno uniden. Zadela ga bo pravicna in prav tako strain a narodna sodba. Osvobodilna Fronta slovenskega naroda kot sestavni del vsejugoslovanskega narodno osvobo¬ dilnega gibanja nima navade sariti niti z obljubami niti z napovedmi . Kar je obljubila in napovedala, se je doslej tudi izpolnilo. Izpolnjevalo se bo tudi poslej, kajti Osvobodilna Fronta slovenskega naroda — to je slovenski narod sam, v tern je vsa njena moc in ves kljuc za razumevanje njenih uspehov . iivela enotnost vseh pozitivnih narodnih sil okrog naSe vojske! Zivela svobcdna in zdruiena Slovenija v svobodni, demokraticni in federativni Jugoslaviji! Zivela zmaga nad prokletim okupatorjem! Za IzvrSni Odbor OF: Sekretar: Predsednik: Boris Kidrid 1. r. fosip Vidmar 1. r. Vojska brani domovino Mobilizacija! V burnem dogajanju kakrsnega predstavija nase narodno osvobodilno gibanje, so razdobja, ko je odvisno vse od tega, ali si zgrabil verigo za njen pravi Clen ali ne. Tak pravi clen je danes, v trenutnem razdobju nase narodno osvobodilne borbe, sploSna mobilizacija vseh za oroije sposobnih narodnih sil. Vprasanje sploSne mobilizac*ie postavljamo ie od septembra lanskega leta. 2e septembra lan- skega leta je izdal IzvrSni Odbor Osvobodilne Fronte proglas, s katerim je pozval na splosno mobilizacijo. Vendar je razlika med tem, kako smo splosno mobilizacijo postavljali doslej, ko so se pripravljali Sele predhodni pogoji za zlom nem- Skega okupatorja, in kako jo postavljamo poslej, ko se katastrofa Hitlerjeve NemCije bliia z na- glimi koraki. Od septembra lanskega leta pa vse do pred kratkim smobili prisiljeni izvajati splosno mobilizacijo bolj ali manj postopno, ustrezno raz- vojni in zrelostni stopnji tega ali onega sloven¬ skega ozemlja, te ali one slovenske pokrajine. Odslej gre za to, da izvedemo splosno mobilizacijo v najkrajSem Casu, da jo izvedemo vsepovsod v Sloveniji, da jo izvedemo na uCinkovit kampanij- ski naCin, ko bo svoje poglavitne uspehe zabele- 2il ie lahko v nekaj tednih. SpriCo vojaSko politicne situacije Hitlerjeve Nemcije je namrec danes jasno, da morajo vsi jugoslovanski narodi, zlasti pa se slovenski narod, v kratkem Casu povecati svojo Narodno Osvobo¬ dilno Vojsko Jugoslavije, Ce si hoCejo pripravljeni konCnoveljavno izbojevati svobodo z vsemi njeni- mi sadovi. SploSna mobilizacija vseh za oro2je sposobnih narodnih sil' v Narodno Osvo¬ bodilno Vojsko je postala potemtakem na§a osrednja naloga, ki so ji podrejene vse druge, tudi politicne in organizacijske naloge. Tega temeljnega dejstva pa se danes marsi- katera naSa organizacija Se ne zaveda v zadostni ifrcifi. Z&tLo imamo v tem Ciauku ii&iueu OoveUiU nekaj osnovnih napak, ki jim glede mobilizacije zapadajo organizacije osvobodilnega gibanja. Nekje na Gorenjskem se je pojavilo mnenje, da'sploSne mobilizacije ne smemo izvajati pre- naglo, CeS, tako bi oslabili svoj politicni teren. Tako mnenje je seveda popolnoma napacno. V tej zvezi si je treba biti na jasnem, da je poloiaj v letu 1944 bistveno razliCen od poloiaja v letu 1941. Leta 1941 je brez dvoma veljala resnica, da nam ne bi bilo nikoli mogoCe ustvariti na§e Na¬ rodno Osvobodilne Vojske, Ce ne bi bili takrat polagali osnovne vaZnosti na terenske organizacije Osvobodilne Fronte, se pravi, r.a politicno zaledje, iz katerega se je neposredno rekrutirala in je neposredno rasla nasa Narodno Osvobodilna Voj¬ ska. Leta 1944 pa se seveda vpraSanje postavlja te precej drugace. Sovra2nik je pred svojim zlo- mom, mi imamo danes svojo ragularno armado, in ne da bi podcenjevali va2nosti politicnega za- ledja se moramo zavedati, da konec konca odlo- Ca vojska vse. Ce hoCemo torej koncnoveljavno zavarovati in izbojevati sadove dosedanje vojai- ke in politiCne borbe, moramo prav vse — ponav- ljamo, prav vse — svoje naloge ocenjevati in uravnavati s stalisCa uCvrstitve nase vojske, se danes pravi, s staliSCa splosne mobilizacije. lz tega pa seveda sltdi, kako abotna, kako smeSna, predvsem pa, kako Skodljiva je bojazen, da bi s splosno mobilizacijo oslabili svoj politiCni teren. Taki bojazni je sorodno dopuscanje na Go¬ renjskem in na Primorskem, da se pod firmo te- renskih politiCnih delavcev izmikajo mobilizaciji razni dejanski skrivaCi. To skrivaStvo najnovejSe vrste je sploSni mobilizaciji seveda skrajno Skod- ljivo, saj vendar nujno demoralizira narodne mno- iice same! Tudi tej vrsti skrivaStva je treba na- povedati brezobziren boj in vse take tiCke nemudoma odposlati v na§e brigade, Hkrati z novimi mobiliziranci pa naj gredo v brigade ne samo taki skrivaCi, temveC tudi vsi odviSni teren- ski delavci, ki jih je mogoCe pogreSati. In odvisnih terenskih delavcev, ki jih je mogoCe pogresati na Go¬ renjskem precej, Ce le vpraSanje nasega kadra pravilno zastavimo! Bodimo si o tem kar na ja¬ snem, ceprav neprestano obCutimo pomanjkanje kadrov! Danes gre za to, da novo mobilizirano vojsko tudi moralno politiCno utrjujemo, se pravi, da je treba hkrati z novo mobiliziranci poSiljati V vojsko tudi preizkusene terenske politiCne de- lavce. S tem ne bomo politicnega terena bistveno oslabili, ce bomo le pravilno postavljali vpraSanje dviganja novih legalnih kadrov na terenu, zlasti iz vrst nasih 2ena, Tretja bistvena napaka v dosedanjem izva- janju sploSne mobilizacije se je pojavila na §ta- jerskem, kjer naSi tovari§i marsikje sprico novega, prejSnje Case na Stajerskem nepoznanega poleta narodno osvobodilnega gibanja in narasCanja naSe vojske menijo, da dotok nekaj stotin novih mobi- lizirancev pomeni ie vse in da zaradi tega ni treba na terenu prav niC veC kontrolirati, ce je mobilizacija zares do kraja izvrsena. Tako samo- zadovoljevanje z uspehi je popolnoma napaCno, pravih borcey nevredno in vodi samo v to, da svoje osrednje naloge ne izvrSnjemo do konca. SploSna mobilizacija je pa£ sploSna mo¬ bilizacija in sploSna mobilizacija pomeni *. n prav nii drugega, da je treba mobilizirati vse — za oro2je sposobne narodne sile. Nemci se prav dobrozavedajo, kakSnega politiCne- ga in vojaSkega pomena je na§e osvobojeno ozemlje in si zato na vse kriplje prizadevajo, da bi ga Cim bolj dezorganizirali ter istoCasno zadali tem veCjo Skodo gospodarskemu in politiCnemu iivljenju na tem ozemlju. Z izpadi na naSe osvobojeno ozemlje pa zasleduje okupator §e vaien voja§ki smoter, da veie nase vojaske sile na teritorij, ki je tem bolj od- daljen od komunikacij, ki so zanj strateSko vaine in nepogreSljive. lz vseh teh razlogov podvzemajo Nemci iz svojih postojank stalne izpade, katere spremljajo ropanje,.poiiganje in poboji nsfiih ljudi. Tak izpad veCjega obsega so izvedle v dneh od 10.—17. Julija moCne sovraine sile na osvobojeno ozemlje 2umberka in vzhodne Bele Krajine z name- nom uniCiti 2etev ter izropati Belo Krajino. Enote na§e vojske, sestavljene iz slovenskih, hrvatskih in srbskih, kordunaSkih edinic so po §estdnevnih teikih borbah zavrnile sovratnika in tako prepreCile njegovo namero. Od slovenskih edinic sta na sektorju Metlika sodelovali v najtefcjih borbah Cankar. in GubCeva brigada. Cetrta napaka obstaja v tem, da mobilizacijo marsikje izvajajo ustrezno organizacijskim in obo- rozevalnim tezavam, namestu da bi postopali na- sprotno, se pravi, da bi vzeli potrebo po zares sploSni mobilizaciji kot izhodi§Ce, mobilizirali po¬ temtakem vse — prav vse — organizacijske in oboro2evalne te2ave pa premagovali za vsako ceno prav na temelju izvajalne in izvedene splo- Sne mobilizacije. KonCno je treba poudariti le, da nam kam- panijski nacin pri sedanjem izvajanju sploSne mobilizacije Se ni zadostno pregel v meso in kri. Vse premalo kontroliramo naSe organizacije, vse premalo usmerjamo svoje napore v danaSnje osred¬ nje vpraSanje, v vprasanje mobilizacije, vse pre¬ malo populariziramo doseZene uspehe tako med mnoZico kot med aktivisti z namenom, da bi do- segli Se vecje. Skratka — vse premalo se pozna tako vsebini kakor stilu nasega dela, da je sploS¬ na mobilizacija, ki jo je treba izvesti v najkraj¬ Sem Casu, zares nasa osrednja naloga, ki zahteva od nas vseh naporov. Ne more biti dvoma, da moramo v tem po- gledu izbojevati in izvesti dejanski prelom. Boris KidriC Takoj v zaCetku operacij je bil sestavljen skupni operativni Stab slovenskih in hrvaSkih edinic s komandantom VII. korpusa tov. polkovnikom Perom Popivodom in politkomisarjem IV. korpusa tov. Vo- ljevcem-Vecom na Celu. Tov. polkovnik Pero Popivoda nam je sledeCe orisal potek operacij: „Sovraznik je opazil naSe koncentracije ob progi Zagreb-Karlovac in je hotel odvrniti te naSe sile iz blizine proge ter se povezati s svojimi silami, ki so prodirale iz Novega mesta proti Gorjancem, istoCasno pa izvrSiti vdor v Belo Krajino ter jo izropati. Za te operacije so zbrali Nemci 8.000 moi. NaSo edinice so imele nalog, za vsako ceno pre- preCiti sovraznikov vdor na osvobojeno ozemlje ter so se te svoje naloge tudi v polni meri zavedale. Kolona, ki je prodirala iz Novega mesta je bila ustav- Ijena in razbita pri Tezkih vodah ter se je po tridnev- nih borbah umaknila v svojo postojanko. Glavni sovraznikov! sill se je sicer posreCilo vdreti 16. t. m. v Metliko, kjer pa se je mogla zadrzati samo dve uri, ker so naSe edinice podvzele obkoljevalni mane- ver, vsled Cesar se je sovrainik umaknil iz Metlike ter se je zasledovan od naSih edinic vrnil v svoje izhodiSCe postojank Ozalj, Samobor in Karlovac. Bela Krajina je bila regena! ReSila jo je naSa vojska, reSile se jo slovenske in hrvatske edinice, ki so Sest dni in noCi nepretrgoma vztrajale na poloiajih ter konCno prisilile sovraznika k umiku. V veliki meri se imamo za fa uspeh zahvaliti vprav hrvatskim edinicam, ki so z najveCjo po^rtvovalnostjo sodelovale v borbah in imele teike izgube. Bitka za Belo Krajino je ponovno dokazala in utrdila krvno, borbeno bratstvo slovenskih in hrvatskih edinic, ki se je preko skupnih borb XIII. hrvatske in XVIII. slovenske divizije v Gorskem Kotoru in pri Bosilievu pokazalo tudi sedaj pri Metliki. Zelim poudariti §e eno. Prebivalstvo Bele Krajine je z vsem podpiralo vojsko v casu teh bojev, ker se je zavedalo, da ta vojska brani njihovo ozemlje pred uniCenjem. Ta zavest pa mora ostati trajna, tako kot jo postala na Notranjskem, v Suhi Krajini in v Tre- banjski dolini, kjer ljudstvo v polni meri ve in Cuti, da je vojska tista, ki mu Cuva domaCijo in zlvljeDje. Kadar bo sleherni Slovenec prezet s tem spoznanjem, takrat bosta vojska in narod res eno in vojska bo kos vsem nalogam, ki jo le cakajo*. ZGRABIMO ZA OROZJE VSI! TEKMUJEMO! Tekmovanje — to )e danes mobilizacija vseh sil, ki se se vedno niso vkljucile v sveto domovin- sko borbo, da v zadnjem boju enkrat za vselej obracunamo z okupatorjem ter ga izienemo iz svetih tal nase domovine. Zato moramo danes tekmovati vsi — ves naod: iene, matere, ocetje, bratje, sestre, tudi otroci — da ne bo nobenega nasih poStenih ljudi veC v okupatorjevih vrstah, da ne bo nobenega skrivaca vec, ampak da bodo vsi presli v nase vrste ter se nam prikljucili v poslednjem boju proti okupatorju. Vojna se bliia svojemu zmagovitemu zaktjucku in mi vsi moramo tekmovati, da bo ob tem velikem dnevu slavnostno meu nam., da bor.io Iah:;c»vese!!!i dr.eva zmage, kajti med nami ne bo nikogar, ki ne bi po svoje pripomogel k dnevu zmage. Zato tek- mujmol ... v propagandimeddomobranci. Propagandni odsek edinic 7. korpusa tekmuje, katera edinica bo spravila v domobranske postojanke vec nase literature in letakov. Propagandni odsek 10. brigade je v dveh tednih „vtihotapil“ v Movo mesto 1.320 izvodov razlidne literature. ... v mobiliziranju ! 3. bataijon Vojkove bri¬ gade je v dveh mesecih mobiliziral 146 tovarlsev. Z dobro uspelo mobilizacijo je pomagal drugi edinici ter ji posial 126 tovarisev. Bataijon na] bo za vzgled vsem ostalim! ... hrabrosti! Komandir 2. dete 1. bataljona 18. SNOUB tov. Stare se je odlikoval v borbi ia St. Viski planoti. Ranjen je zgrabil mitraljez in se boril proti trikrat modnejsemu sovrainiku, dokler se sovrainik ni umaknil. Tovarii Angel iz Bri&ko Beneskega odreda je z 99 metki ubil 57 Nemcev in ranil okoii 40. ... hitrosti ! Najboljsi kurir Dolenjskega odreda je tov. Rodin. Vsepovsod se prebije. Prekoracil je cesto, po kateri so vozila sovraina vozila in prinesel vaino posto uro -hitreje kot navadno. Drugid je prehodil 14 km in prekoracil staro mejo, pri cemer se je prebijal skozi sovraine zasede, Po isti poti se je se isti dan vrnil. - Najhitrejsi kurir voda za zvezo v 8. SNOB je tov. Kolenc Janez, ki je prehodil 18 km v dveh urah in pol. Tej veliki zmagi naSe vojske se moramo zahvaliti da belokranjske vasi niso unicene inizropane. Na§e junaSke brigade, podprte od hrvatskih in srbskih, kordunaskih edinic so s svojimi zivljenji branile to zemljo, desetine nasih najboljgih borcev in veC funkeionarjev je s svojo krvjo, s svojimi ziv- ljenji ubranilo na§e osvobojeno ozemlje. Ko so edinice IV. korpusa odhajale iz Bele Krajine jih je prebivalstvo povsod navduSeno pozdravljalo. Na poslovilnem veceru hrvatskih in srbskih brigad se je politkomisar IV. korpusa zahvalil vsem Belokranjcem za podporo, ki so jo nudili vojski. Vojsko, ki je vdrla v Belo Krajino, je ljudstvo spoznalo ne kot vojsko, pad pa kot zlocinsko drhal gestapoveev, ustaSev in vseh mogoCih izrodkov po- branih po vsej Evropi in Rusij!, ki pod komando nemgkih oficirjev ropa, ubija, poziga in posiljuje. Cerkezi, Kozaki in drugi, ki se danes bore v nem§ki vojski, predstavljajo prav take janiCarje svojega naroda kot pri nas Svabobranci. Kamorkoli so prodrle te faSistiCne tolpe, so pustile za seboj pogoriSCa in iz- ropane domaCije. NemSkemu faSizmu se bliza pogin, vendar b odo ti zlocinci prav v teh zadnjih dneh postali §e bolj besni in krvoloCni. PrepreCiti jim moramo, da bi divjali nad nasim ljudstvom in po na§ih vase h - To bo mogla stor-iti samo na§a vojska, ki bo v tem tembolj uspel 2 cim veCja bo podpora in sodelovanje vsega prebivalstva in Cim bolj bomo vsi skupaj pri¬ pravljeni na to, da s skupnimi moCmi ohranimo naso zemljo ter iz nje prepodimo okupatorja in vse njego¬ ve pomagaCe. Dan na§e konCne zmage ni veC daleC, zato je prav in potrebno, da te zadnje mesece mo- biliziramo vse sile, da bomo ta veliki duh nasega osvobojenja Cim preje dosegli. S. O. 2 LJUDSKA PRAVICA Mednarodni pregled Ofenziva Rdece Armade se razvija z vs 6 silovi- tostjo naprej. V zvezi s tem je prtalo v zadnjem tednu do vaznih dogodkov v svetu. * * * Odi vsega sveta so prikovali na sebe predvsem dogodki v Nemdiji. Najprej je bii odstavljen general Rundstedt, poveljnik zapadne fronte, kmalu zatem pa genera! Falkenhausen, poveljnik v Belgiji. Potem se je zvedelo o spopadu na konferenci vi§jih oficir- jev v Atenah, ki mu je siedilo streljanje nekaterih nemSkih polkovnikov. Kondno je priSlo do atentata na Hitlerja, ki ga je izvrSil neki polkovnik in pri katerem je bilo tezko ranjenih ter ubitih nekaj naj- blizjih Hitlerjevih vojaSkih sodelavcev. Takoj nato je na smrt preplaSen Hitler imenoval Himmierja, Sefa gestapa, za namestnika vrhovnega poveljnika. Him¬ mler je zadel in 3e nadaljuje z aretacijami in strelja- nji nemskih oficirjev pa tudi raznlh clvilnih oseb. Takoj po atentatu je Hitler zahteval in sprejel uda- nostne brzojavke od poveljnikov letalstva, mornarice in zapadne fronte — ni pa £e sprejel teh dokazov ljubezni od vseh poveljnikov vzhodne in juZne fronle. VojaSka skupina je prepridana, da je pri neiz- premenjenem polozaju v Nemciji poraz nemSke voj- ske neizbezen, da je nadin vojne, kakr§no vodi Hitler oroti zaveznikom, za Nemdijo poguben, in se hode zato znebiti Hitlerja in njegovih sodelavcev, s tem pa izboljSati vojaSki in politidni poloiaj Nemdije. Ta skupina ima zlasti mnogo pristaSev med viSjimi oficirji v vojski. Druga skupina sestoji iz ljudi, ki deloma §e upajo na kompremisen mir — in teh je vednb manj — deloma pa so sicer spoznali, da je poraz pri danaSnjem stanju v Nemdiji in v svetu neizbezen — in teh je vedno ved — pa vzlic temu ne morejo in nodejo iz tega izvajati potrebnih za- kljudkov, ker bi kakrSna koli re§itev vpraSanja po- menila za nje fizidno, gospodarsko in politidno smrt in ker jih iene k vztrajanju brezmejno sovraStvo do vsega demokratidnega. Ce £e moramo umreti, umri- mo rajSi pozneje kot preje in potegnimo s seboj v smrt dim ved ljudi — tako misl jo ti ljudje. Med te spadajo Hitler in vsi tisti, ki imajo preved masla na glavi in ki so do kraja zastrupljeni s fa§istidno ideo- logijo. Tako sta nastali znotraj Nemcije dve nasprot- ni skupini. Kako se pojavlja in kak§en obseg je zavzela borba med obema skupinama, smo videli zgoraj. Borba „voja§ke skupine" proti Hitlerju je ne- dvomno veiikega pomena. Ona v vsakem oziru sla- bi hitlerjevsko Nemdijo. Zato je ta borba — vseeno kak§en namen vodi pri tem „voja§ko skupino" — vsekakor pozitivnega znadaja. Dogodki v Nemdiji slabijo tudi zunanje politidne postojanke Hitlerja. Oni jasno kazejo, da so tudi nem§ki vrhovi obupali nad zmago. To je in bo iz- zvalo hudo krizo med Hitlerjevimi „zavezniki“ v Ev- ropi in v svetu. Prvi praktidni rezultat lahko zasle- dimo v krizi vlade na Japonskem. To krizo je poleg velikih porazov na Tihem Oceanu izzval strah in prepridanje, da bosta Anglija in Amerika dobili po- polnoma svobodne roke proti Japonski. Istodasno pa dogodki v Nemdiji dokazujejo, da je zmaga de- mokratidnih sil blizu. To bo pospeSilo demokratidno gibanje po vsem svetu, zlasti pa v zasuznjenih ev- ropskih defelah. Dogodki v Nemdiji pa demokratidnim silam obenem omogodajo, da z izkori§canjem med- sebojne berbe pospeSijo Hitlerjev konec. * * * Drug vaien dogodek preteklega tedna je osno- vanje nove zadasne poljske vlade. Razvoj dogodkov na Poliskem Slovencem ni neznan. Vsi se §e spo- minjamo gnusne katinske afere. Tedaj je poljska vlada sporazumno s Hitlerjem pred vsem svetom obdoliila sovjetsko vlado umora ved kot deset tisoc poljskih oficirjev, ki jih je dejansko na svoj iivalski nadin dal pobiti Hitler. Ta obdolzitev in odkrite zveze poljske emigrantske vlade s Hitlerjem so vzbudile po vsem svetu silno ogordenje. Najvecje ogordenje pa je vzbudil ta dogodek na Poljskem, na tistem Poljskem, ki jo je Hitler spremenil v klavnicb poij¬ skega naroda. Ogordenje poijskega naroda je bilo toliko vedje, ker sta izdajalska poljska vlada in nje- no tako imenovano podtalno gibanje pomagala Hit¬ lerju v njegovi borbi proti osvobodilnim akeijam poljskih rodoljubov. To je bil vzrok, da se je narod- no osvobodilno gibanje poljskih rodoljubov razvijalo lodeno od poljske emigrantske vlade — ki itak ni- koli ni predstavljala poljskih mnofic — in si ustva- rllo samostojne narodno osvobodilne organizaeije, ki jim je stopil na delo Poljski Narodni Svet. Po prekinitvi odnosov med Sovjetsko Zvezo in emigrantsko poljsko vlado, do katere je pri§lo v zvezi s katinsko afero, so zadeli poljski rodoljubi organizirati v Sovjetski Zvezi prostovoljne enote nove poljske vojske za osvoboditev Poljske. Stevilcna mod te vojske je hitro naraSdala, zlasti ko je Rdeca Ar¬ mada osvobodila zapadne dele Ukrajine in Bele Rusije, kjer zivi mnogo Poljakov. Tako so na Poljskem in v Sovjetski Zvezi na- stajale in vse hitreje rasle vojaSke in politidne osvo¬ bodilne organizaeije poijskega naroda. Te organiza¬ eije, ki jim je stal na delu poljski Narodni Svet, so dejansko predstavljale ogromno vedino poijskega naroda v njegovi bdrbi proti Hitlerju Vse bolj je rasla potreba, da pride dejansko stanje tudi na polju oblasti do izraza. In ko je Rdeda Armada skupaj s poljskimi prostovoljnimi divizijami zadela osvobajati poljske deiele, se je Poljski Narodni Svet v skladu z zahtevo poijskega naroda oklical za Poljski Odbor Narodne Osvoboditve, to je zadasno vlado Poljske — poljsko emigrantsko vlado pa proglasil za ilegalno. Ze v prvih dneh svojega obstoja je Poljski Odbor Narodne Osvoboditve objavil zahtevo poijskega na¬ roda glede ureditve poljskih meja. Iz teh zahtev je razvidno, da zahteva poljski n«rod, da se prikljudijo Vzhodna Prusija in del Slezije ter Pomorjanske vse do izliva Odre. Na politidnem polju pa teti poljski narod za modnim slovanskim blokom, ki bi temeljil na poljsko-de§koslova§ko-sovjetskem paktu. Za poljsko emigrantsko vlado pa veljajo besede, ki jih je ob obletnici Mussolinijevega padca napisal ugledni angleSki dasopis „Manchester Guardian": „Najva2nejSa izku§nja je, da mora priti politidni preporod iz notranjosti de^ele in da se ne more vsiliti od zunaj. Ce bodo narodi zbirali med tistimi, ki so ostali v deieli, v stalni nevarnosti pred areta- cijo in smrtno kaznijo, ne bodo izbkali emigrantov* ...v delu! Tov. MalesidFranc iz Vojne vasi je se pred zakljudkom tekmovanja prekoracil svoj naert. Namesto 200 grabelj jih je izgotovil 285. ... v prehrani bolnikov! Mladinke iz Boiako- vega, okraj Metlika, so nabrale za ranjence v dasu tekmovanja: 42 hiebcev kruha, 126 jajc, 5 kg masti, o. 35 kg llpovega cvetja, 8 I tganja, 24 I vina, 1 kg medu in 9 kokosi. Z okupatorjem ni premirja! Nem§k?. vojska na Primorskem in v Istri leze v vedno ve 0 ' ^ jeno ozemlje. Marital Tito je imenoval Glavni Stab s NOV in PO Srbije z ganeralnim porodnikom Koca Popovidem na delu. Za pomodnika §taba je postavljen generatatabni major Djurid, ki je pri§el na stran NOV skupno s preko 1000 detniki. Za nadelnika letalstva je imenovan podpolkovnik Lozid, biv§i vojni ataSe v Moskvi. Novi Glavni Stab NOV in PO Srbije ie bil postavljen v dasu, ko je v Srbiji narodno osvobodilno gibanje v silnem poletu in nasa vojska dan za dnem osvobaja nove kraje in §iri osvobojeno ozemlje. V zvezi z vojaSkim polozajem Nemdije ptidobiva NOV vsak dan na svbjem pomenu. Naso vojsko da¬ kajo v blifcnjih mesecih velike naloge v sklepu operacij tako Rdede Armade, kakor zavezmSkih armad v ltaliji, ki se z dveh strani bliZajo balkanskim bojiSdem. Na§a vojska, ki se je z zaveznisko pomodjo moderno obo- rozila in ki je danes strumno voja§ko organizirana se tudi Stevildno mnoii in krepi. V vsej Jugoslaviji je v toku intenzivna mobilizbeija za NOV, ki zajema desettisode novih borcev. Mobilizacija vseh ljudskih in materijalnih sil za vojsko je v polnem razmahu tudi v Slovemji, zlasti se v doslej §e neobseienih pokrajinah na Gorenjskem in Stajerskem. S. O. Pred „Tednotn Rdedega kriza“ * V • • . * Da bi si z medsebojno pomodjo pomagali za- celiti rane, ki nam jih je prizadejal sovrainik, bo od 13. do 20. avgusta „Teden Rdedega kriia Slo- venije" („Teden RKS“). Do takrat je potrebno, da zadno delovati okrajni in okroini odbori Rdedega kriia Te edinice bodo v „Tednu RKS“ nabirale dlanstvo, zbirale zbirke za ranjence v denarju* iivi- lih in materialu ter hkrati prirejale mitinge v korist dlovekoljubne organizaeije Rdedega kriia. Na dan Podmladka Rdedega kriia bo mladina prirejald mitin- ge za pomod prizadetim in se seznanjala o pomenu dlovekoljubne organizaeije Rdedega kriia. Ta teden ne sme biti tovariSa in tovariSice, ki ne bi po svoje pripomogla, da bo „Teden RKS“ dim dostojnej§e uspel. % UUDSKA PR A VIC A Proti okostenelosti v proucevanju in pojmovanju marksizma-leninizma Vs: veliki rr.ojstri bescde in dejanja, ki so de- lavskemu razredu kot prvoboritelju svobodoljubnega dloveStva skovali mogodno idejno oroije — marksi- stidno-leninistidno teorijo, — so venomer poudarjali, da njihov nauk ni dogma, marved napotilo za de¬ janje. V tem duhu je napisana vsa *Kratka zgodo- vina Vsezvezne Komunistidne Partije (boljSevikov)", eno izmed najdragocenejSih del iz zakladnice mar- ksizma-leninizma. DanaSnji das bolj ko katerikoli v naSi slovenski zgodovini potrebuje ljudi dejanja, ljudi, ki se znaj- dejo sredi dogajanja in ki znajo na vpraSanja, ka- krSna postavlja dani trenutek, dajati odgovore us- trezajode temu trenutku; ljudi, ki v teorijah, okrozni- cah in direktivah viSjih forumov ne vidijo le zbirke obrazcev, prikladnih zmerom in povsod enako ures- nidljivih, marved jih znajo iz mrtve drke izpremeniti v zivo dejanje, rastoce iz vse pestrosti in raznoli- kosti danega kraja in danega dasa; ljudi, ki se ne bojijo lastne pobude in ki se ne bojijo odgovarjati za podvzete ukrepe. Skratka, Partija danes potrebuje zivih ljudi, ne pa mrtvih avtomatov, da danes bolj ko kdaj prej. Da bi komunist postal ziv dlovek, dlovek deja¬ nja, za to ne zadostuje le vsakdanje praktidno delo na terenu, marvel mora to praktidno delo razsve- tljevati teoretidno znanje, ki daje prakticnemu delu *prepridano8t, mod orientacije in razumevanje notra- nje povezanostidogajanja" (Stalin); ki pomaga praksi, da doume ne same, kako in kam se stvari razvijajo v sedanjosti, ampak tudi, kako in kam se bodo raz- vijale v bljiznji bododnosti. Ne moremo redi, da bi bila naSa Partija pre- natrpana z ljudmi, ki razpolagajo s teoretidnim zna- njem. Narobe, redi moramo, da naSi Partiji takih ljudi primankuje. Zato posveda Partija vzgoji takih ljudi kar najvedjo paznjo. Da bi naSe partijske de- lavce, ki se odlikujejo po svojem praktidnem delu in ki na bojiSdih domovinske vojne ustvarjajo dudeie junaStva, obogatila s teoretidnim znanjem, ki naj bi jih obvarovalo pred grobimi napakami v izvajanju nadelne partijske linije, je Partija preko svojega CK ustanovila partijske Sole in izdala ie lepo Stevilo knjig in broSur, iz katerih naj partijski delavct drpajo teoreticno znanje. V naSem partijskem dasopisju iz- hajajo uvodniki in drugi nadelni dlanki, ki z marksi- stidno-leninistidnih vidikov obravnavajo pereda vpra¬ Sanja naSih dni, se pravi, ki tolmadijo nadelno par- tijsko linijo v dasu velike domovinske vojne proti tujemu okupatorju in njegovim domadimpodrepnikom. Navzlic vsem tem prizadevanjem, ki jim je na- men zviSanje teoretidnega znanja partijskih kadrov in ki v pogledu udnih metod in izbire udnega ma¬ terials k&jpak dostikrat tudi niso brez pomanjkljivo- sti, uspehi niso vselej zadovoljivi. TovariSi, ki zapu- Sdajo partijske Sole ali pa sami preudujejo teoretidno gradivo, ki ga izdaja Komisija za agitaeijo in propa- gando pri CK KPS, dostikjat povsem napadno gledajo na pridobljeno znanje. V njem ne gledajo napotila za dejanje, marved vprav dogmo. Kaj je dogma? Dogma je kup naukov, ki jih nekdo prezvekuje, Ceprav v res- nidnem iivljenju ie zdavnaj ni ved tistih pogojev, ki so ti nauki iz njih zrastli. Dogma je kup naukov, ki jih nekdo preivekuje, misled, da so neizpremenljivi in veljajo za vse Case in za vse kraje. Marksizem-leninizem je znanost. Kaj naj bi si mislili o znanosti, ki bi venomer stala na istem mestu in ne bi upoStevala novih dognanj in novih spoznanj dlovekovega duha? Dejali bi, da to sploh ni znanost. Ce to v polni meri velja za naravoslovje, Se toliko bolj velja za znanost o dloveSki druJbi, o njenih razvojnih zakonitostih. Pogoji dloveSkega so- iitja se sorazmerno najhitreje izpreminjajo in z njimi se izpreminjajo tudi dlovekove predstave o sebi in o druibi, porajajo se novi druzbeni smotri, nove ideje, nove sile, ki te ideje ozivotvarjajo. Znanost o druibi mora svoje teze in svoje zakljudke ustrezno novim spoznanjem izpremeniti, jih nadomestiti z no- vimi zakljudki in novimi tezami, ustrezajodimi novim zgodovinskim pogojem. Vsakdo lahko na prvi pOgled vidi, da se narodno- osvobodilno gibanje po svojih smotrih in po svoji Sirini razlikujejo od razlidnih drugovrstnih osvobo- dilnih gibanj, pri katerih bej za narodno osvoboje- nje ne stopa v ospredje. Prav tako je na prvi po- gled oditno, da se narodno-osvobodilno gibanje pod pogoji borbe proti nemSkemu faSizmu odvija drugade kakor se je odvijalo narodno-osvobodilno gibanje pred mnogimi desetletji ali celo stoletji. In tudi je na prvi pogled oditno, da ima narodno-osvobodilno gibanje v Jugoslaviji v marsikaterih podrobnostih drugadne znadilnosti kakor jih je na priliko imela vojna Spanskega naroda proti tujim italo-nemSkim osvajalcem in njihovim domadim hlapcem ali kakor jih ima vojna kitajskega naroda proti japonskim okupatorjem. TovariS Stalin je v „Temeljih leninizma" (str. 16.) Opredelil marksistidno-leninistidno teorijo kot „izku- stvo delavskega gibanja vseh de2el, vzeto v svoji splosni obliki", kar pomeni, da nam teorija lahko da dragocena sploSna napotila, zajeta iz neStetih praktidmh izkuSenj delavskega gibanja vseh dezel, ne more nam pa dati dovrSenih receptov za vsak praktidni primer posebej. Velika Oktobrska Sociali- stidna Revolucija v Rusiji je brez dvoma vse svobo- doljubne ljudi sveta obogatila z neStetimi novimi izkuSnjami in dvignila marksistiCno teorijo na visjo stopn] 0 , toda nespameten bi bil tisti komunist, ki bi mishl, da vodijo narodi Jugoslavije v letu 1944. borbo pod istlml pogoji in pod istimi geslizaiste neposredne smotre, kakor so j© vodili narodi carske Rusije v letu 1917. NaSi nasprotniki dostikrat obrekujejo Partijo, CeS da vzgaja avtomate, brezduSne ljudi, ki delajo vse na povelje in ne znajo misliti z lasno glavo. To je kajpak podlo natolcevanje in nesramna la i faSistov in njihovih oprod, ki vsakega merijo po lastnem merilu. Toda, ali ne pomaga obrekovalcem naSe Partije, kdor druge in sebe vzgaja v mrtve dogma- - ti ke, ki mislijo, da je mogoCe voditi politiko po usta- Ijenih obrazeih in Sablonah? Ne le teorija na sploh, ne le obCa partijska linija, preraCunana na vso driavo ali dezelo, vsaka okroznica viSjih partijskih forumov lahko da le sorazmerno sploSna navodila in se ne more spuSCati v podrobne razmere vsakega posamez- nega kraja. Naloga komunistov, funkeionarjev in vseh Clancv, je, da s tvornim prouCevanjem konkretnih razmer svojega okoliSa med svojo praktidno de- javnostjo ozivotvorijo splo§no v posamiCnem, se pravi, najdejo najbolj ustrezajoCe oblike in naCine, kako izvesti sploSno linijo Partije ali napotila par¬ tijske okroinice v svojem okoliSu. To delo pa zah- teva samostojnih glav, dejavnih ljudi, pravih boljSe- vikov. V tem pogledu so zlata vredne besede, ki jih beremo v „Sklepu" knjige „Kratka zgodovina Vse- zvezne KomunistiCne Partije (boljSevikov) in ki jih je treba vedno znova in znova prebirati. Teorija je posploSena izku§nja, v njej je povzeto bistveno iz zgodovinskih izkusenj osvobodilnega gi¬ banja v posamidnih dezelah. Nobenega dvoma ni, da se je treba uditi pri drugih narodih in iz izkuSenj drugih deiel. Blli bi ozkosrCnl zaplankanci, Ce tega ne bi delali. Toda uditi se ne smemo Sablonsko, dok- trinarsko, ne smemo se dlakocepsko oprijemati vsega, kar se je v neki drugi dezeli in pri nekem drugem narodu izkazalo za posredeno. Nikdar in nikjer se nista dva naroda in dve dezeli razvijali pod popol- noma enakimi pogoji, zmerom je treba upoStevati raz- liKe v razvoju, ki imajo za posledico, dase tisto, kar se je v eni deZeli in pod doloCenim pogoji izkazalo kot pravilno in posreCeno, utegne v drugi dezeli in pot drugimi pogoji izkazati kot ponesreceno, prezgod- nje ali pa kot zapoznelo. Borbo za velike smotre svobodoljubnega 51ove§tva je Lenin nekoC primerjal s plezanjem na visoko goro. PlezaS navkreber in se prepriCaS, da po tej poti ne b 0 § priSel na vrh, zato se spet spustiS navzdol in poi§Ce§ drugo, bolj§o pot. Za nas je ta primer pouCen §e z drugega vidika: na svetu je mnogo gorja in ljudje so se iz obCih izkuSenj nauCili, da si je moCi plezanje olajSati s cepinom in z vrvjo in s plezalkami, toda, kakor nista na svetu dve gori enaki, prav tako si je treba navzlic podobnim prijemom na vsa« vrh iz- sekati posebno pot s posebnimi serpetinami, vzpeti- nami in upadinami. Tako posebno pot, po kateri se vzpenjamo, izkorisCajoC bogate obCe izkusnje iz osvobodilnih bojev drugih narodov, predstavlja tudi pot na nas vrh, pot k resniCni svobodi in neodvisnosti na§e slovenske in skupne jugoslo- vanske domovine. Boris Ziherl Bodimo ormravlieni na sovraznikove vDade Zadnji vdor nem§kih in ustaSkih tolp v Zumbe- rak in vzhodno Belo Krajino, bi imel brez dvoma teike posledice, £e ne bi naSi vojski uspelo sovrai- nika prisiliti k umiku. Kljub temu pa, da se je mo- gel sovrainik ponekod zadrSati samo po par ur, je vendar prizadejal prebivalstvu veliko gospodarsko §kbdo in tudi Clove§ke irtve. Nem§ki razbojniki niso delali nobenih razlik med ljudmi in med vasmi, ki bolj ali manj aktivno sodelujejo v narodno-osvobo- dilnem pokretu in so bile *belogardisti£ne hi§e“ pravtako poigane, kot vse ostale. Nemci nas hotejo uniCiti vse, brez razlike, zato moramo tudi vsi, obstrani na§e vojske sedi po samobrambi. Nem- ski zloCinci in domati izdajalci se zavedajo svojega bliinjega konca. V svojem smrtnem strahu, pobesneli od zadobljenih udarcev §e bolj ruSijo, poiigajo, ro- pajo in morijo — zavedajoC se, da jih jutri Caka kazen in smrt. Na§a glavna za§Cita pred njimi je naia herojska Narodno Osvobodilna Vojska, ki nam Cuva in bo v dneh najteijih borb, ki §e stoje pred nami, oCuvala na§e druiine in domove pred uniCenjem. Zato mobiliziramo vse sile za naSo voj- sko, zato je oskrba in pemod na§i vojski na§a glav¬ na naloga v zaledju. 2rtve in Skoda pa bi bile manjSe, 5e bi bili na take vpade bolj pripravljeni. Mnogi niso sledili pozivom naSih oblasti in se niso umaknili pred Nemci ter so tako postali irtve nemSkih podivjancev in morilcev. Marsikaj so dobili faSistifni roparji v roke, kar bi ljudje lahko odnesli, odpeljali ali poskrili,, Izdajalci in skrivaCi, ki smo jih pustili, da so se potikali okrog naSih vasi, so nam pripeljali nad naSe domo¬ ve pozigaice. Dovolj je bilo teh Salostnih primerov in izkuSenj ne samo v Beli Krajini, ampak povsod po sloven skem ozemlju. Proti vsemu temu se bomo zavaro- vali najboljSe na ta naCin, da se bomo na vse, kar se bhko Se zgodi terreljito pripravili. NaSi predniki so se v dobi vpadov divjih Tur¬ kov branili pred ropanjem in uniCevanjem s tem, da so so se hitro obvestili med seboj o bliSajoCi ne- varnosti in potem poskrili vse svoje blago. Zene, otroke in starce so spravili navarno, za boj iposobni moSkiinfcenskepaso se vsi postavili v bran. Prav tako se moramo danes mi Cuvati in braniti pred vpadi danaSnjih Turkov — Nemcev in Svabobrancev. Prvo pravilo pri tem je, da nikbli in nikjer ne Cakamo na sovraznika. Ne razmiSljati o tem, kdo je bolj ali manj kompromitiran. Ne samo odbomiki in aktivisti, vsi ven iz vasi, kadar prihajajo nemSki ali Svabobranski psil Oni ne poznajo obzirov, ne do starosti in ne spola. IstoCasno, ko so ubijali starce, so metali otroke v ogenj, streljali z mitraljezi staro in mlado in posiljevali iene in dekleta brez ozira na starost. To se je dogajalo enako v Beli Krajini, kakor na Primorskem, Gorenjskem in Stajerskem. NemSka vojska je danes samo Se drhal ubijal- cev, roparjev, po^igalcev in posiljevalcev. Vse to se dogaja po ukazu in z vednostjo nemSkih oficirjev, ki to podivjano drhal vodijo. Zato je napak, £e mi¬ slijo mnogi, da bodo pri teh zloCincih naSli zaSCite. V posameznlh primerih so ti res intervenirali in prepreCili kako nasilje, na videz, da bi ljudstvo pre- slcpili, za hrbtom ljudi pa so dajali saml povelja za vse zloCine. Nadalje si je treba zapomniti, da moramo pred nemSkimi roparji skriti in pospraviti vse, kar bi nam ti mogli odnesti in uniCiti. Kmetje na osvobojenem in na neosvobojenem ozemlju imajo te itak priprav- Ijera skrivaliSCa za hrano in pridelke. Treba je pri- praviti Se veC takih skrivaliSd, kamor je lahko skriti tudi perilo, obleko in druge predmete, iivino, vozove in najpotrebnejSe stvari pa bomo odpeljali seboj in tako umaknili roparskim rokam razbojniSkih tolp. Na vse to moramo biti pripravljeni in vse to se da in moia izvrSiti. Tudi pri tem je potrebno naj- tesnejSe sodelovanje cele vasi. Narodno Osvobodilni Odbori in odbori OF naj prevzamejo inieijativo, da se to izvrSi in izvedejo vse priprave. Tudi pri reSe- vanju, pri gaSenju potarov, popravljanju domov in pomoCi tistim, ki so najbolj prizadeti je potreba naj- tesnejSega sodelovanja vseh. NemSki okupator nas hoCe uniCiti vse brez razlike, kot narod, zato je tudi edina pot, da se temu ubranimo in da zadane rane „Napravite mi Stajersko nemsko!“ „Pri£el je krvavi pies za prehod Cez Savinjo,* piSe svojcem Slovenec, ki Se sramotno sluti v nemSki vojski. *Partizanov je od vraga in sreCen bo spet tisti med nami, ki bo odnesel zdravo koto... Bogve, kje bodo naSi grobovi! NaSli jih boste pa lahko, saj se loCijo od drugih: tarn, kjer lezi partizan, cvetejo rdeCi nageljCki, kjer policist — velika krompirjevka, kjer vermanSaft pa — korenje in zelje . .. Moram kunCati, te kriCijo marSberajt. Komaj 16 nas je, pa Se nas gonijo okoli. Pa saj ne bodo veC dolgo, kmalu bodo le Se hlaCe hodile." Drugi vojak piSe iz Beutlingena: „Pri nas je luStno al pa ne — zjutraj kava, zveCer kofe, opoldne prazna voda je. Ce tri krompirje not dobiS, se jih straSno zveseliS. Ako ti je sreCa mila, gotovo dva sta gnila. To bilo je v maju in mislil sem, da je pri kraju. Ko pa zdaj grem na sprehod, vidim nov krom- pirjev rod. In £e krompirja letina bo slaba, slaba bode naSa zmaga." Soldat S. Feldp. Nr. 31426 pa je napisal s Poljske: „Da bi le te kdo to uganko reSill Ves svet in vsi narodi trpijo zaradi enega Cloveka!" Tako poje slavna Hitlerjeva vojska, tri leta potem, ko je dejal v Mariboru firer: „Napravite mi Spodnjo Stajersko nemSko!" JunaSki zavojevalec. Najde se pa zmeSanec, ki Se danes skuSa narediti naSo Stajersko ^nemSko". Tako je izobesil neki junaSki Prus v vasici Jesenovo za- stavo s kljukastim kri2em, ko je pridrla tja njegova edinica. Kot nekak nemSki junker, ki je zasedel novo kolonijol Pa je visela zastava le nekaj ur — snel jo je spet junaSki zavojevalec, jo zvil in odkuril z njo „zavojevat“ nove kraje za svojega firerja. Iz dneva v dan postajajo Nemci bolj smeSni in klavrni. Vojaki kradejo jajca s podstavki vred in meCejo polena za kurami, namesto da bi hajkali, na E riliko OjstrSka vas. Vermani so spraSevali na Do- rovljah kmete, £e kaj partizanov v bliiini. *NiC,“ je odgovoril kmet. n Potem gremo pa lahko brez skrbi naprej!" se je oddahnil verman. Ob tretji obletnici vojne s Sovjetsko Zvezo so pretepli gestapovci v onemogli jezi 20 Zagbrjanov. Kdor ne pozdravlja teh izvoljencev na cesti z dvig- njeno roko, ga oklofutajo. Najbolj zagrizenih nacistov se loteva prava pasja steklina. Bolj preraCunani pa poSiljajo drutine nazaj v rajh in pripravljajo vse za pobeg. Tudi Slovensko te priCenjajo govoriti in no- beden node ved biti „partajgenose". Vsi v partizane! To je danes klic Stajerske, po kilometre dolge kolone novih prostovoljcev za NOV rastejo kot iz zemlje. „Kaj v ti ne boS Sel?" je vpraSala 2ena svojega moza. „Zene bomo tukaj same organizirale OF. £e ne pojdeS, povem partizanom!" Nekje je dejal 701etni starec sinu: w Jaz ne morem ved v vojsko in nas starih tudi ne bo tako Skoda, £e nas pobijejo Svabi. Ti pa le pojdi k partizanom!" Fantom, ki odhajajo na dopust s fronte, pravijo nemSki oficirji, ki so sami siti vojne: „£e se vrneS, te ubijem!" No, nikogar jim ni treba pobijati, ker se nihCe ved ne vrne! Klavrno izgleda danes nemSka vojska: starci, komaj okrevali ranjenci, vse jezike govoreCi nasilno mobilizirani moije, ki komaj dakajo, da planejo oficirjem za vrat. Vrste dopolnjujejo Nemci z novimi vojaki, ki jih polove po vaseh. Zato prirejajo pravi lov na ljudi. Po Savinjski dolini, okrog Pohorja in drugod zakrotijo vdasih avti in tanki, ki se ustavljajo nenadoma pred hiSami, iz njih pa planejo nacisti, obkohjo dom in izvledejo iz njega moSke, tudi ne- doletne in bolne ter jih nalagajo na vozila. Zgodilo se je ie, da so poslali na fronto invalidabrez no- ge, deS: „V avtu bo lahko sedel!" *Prosim, preditati!" Sovratniku ni uspelo za- treti slovenske misli — ne z izseljevanjem, ne z lofnljenjem kosti, ne z mnoiidnim streljanjem, ne s koncentracijskimi taboriSdi. Nasprotno vsaka nova zlodinska akeija gestape rodi nov val odpora, nov val prostovoljcev v NOV. Gestapo pridenja v svoji slabosti uporabljati „nove metode dela". PoskuSa vzbuditi med ljudstvom nezaupanje do OF. tudi s tem, da se predstavlja ljudstvu kot — zaSditnik katoliSke vere! Krivo pri- setniSka in bogokletna, vsem mukam pekla zapisana gestapovska sodrga razpoSilja po poSti kot tiskovino v odprtih kuvertah naSim ljudem okrotnice ljubljan- skega Skofa proti komunizmu — in celo v slovenSdini! Na nekaterih okrotnicah smo naSli z roko pripisanO pripombo: w Prosim preditati in dati naprej vaSemu sosedu!" Cike so bile napisane nerodno in kot v gotici ogiate, na u pa kljukica! Iz Cuprije kamor je pregnkla gestapo mnoge slovenske druiir.e, nam porodajo, da silijo Nemci in detniki Slovence v pravoslavje in da sO samo Se 4 slovenske drutine katoliSke, v cerkev pa tudi ved ne smejo. Po dejanjih sodi ljudst\o okupatorja! In vse kar je povezano z gestapem, z okupatorji, je ze samo s tem obsojeno na neuspeh. Kdo bo verjel „branileem vere", ki so podrli evharistidne kriie pri Gomiljskem, nad Vranskim, poruSili kapelo Sv. Cirila in Metoda pod Peco, poqgali skupno z belogardisti cerkev Sv. Katarine na Creti, cerkev Sv. Katarine pa so spremenili v postOjanko, v cerkvi Sv. Joiefa v Celju je skladiSde munieije i.t.d. Ali jim morda veru e ljubljanski Skof, ki preko gestapovske poSte poSilja svoja pisma in hujska na bratomorno vojno? w Kdo je kriv?" Srce slovenske Stajerske utriplje slovensko kot Se nikoli. Pogled je vsak uprt proti Savi, proti osvobojenemu ozemlju, v katerem vidimo zarodek zedinjene in svobodne Slovenije. Tja hodijo kolone ten z otroki v narodju In s culami v rokah — gestapo jim je stregel po 2ivljenju, pa so se zatekle pod zaSdito slovenske vojske, katere patrola jih zdaj duva in vodi na osvobojeni del naSe domovine *Kdo je kriv?" se spraSujejo liitlerjanci. „Kdo je kriv, da se niso izpolnile fiihrerjeve besede?" Kreisfiihrer je rekel 28. junija v Trbovljah: „Krivje gestapo, da odhajajo ljudje v mnoticah k partizanom, ker je vse-vprek streljali" Gestapo pravi da jekriv — Kreisfiihrer! V Velenju je rekel vojaSki poveljnik, ko so kli- cale nemSke civilne „oblasti" na potnod: „Sami pojejte. kar ste si skuhalil" Gestapovec v T. pa je re¬ kel : „cene pride pomod, bomo morali oditi. Sicer nas bodo potrli kot — Svabe!" — ^tajerski latnjivec" („Stajerski gospodar") se zvija v hudih krdih, ko piSe: „Ni mogode zastratiti vsake hiSe danes, ko je vojna na viSku. S tem se pa nid ne spremeni na tem, da je Spodnja Stajerska nemSka." Vsekakor nacisti sami tega zapletencga vpraSanja krivde ne morejo reSiti. ReSuje ga zato naSa vojska in narodna oblast. Hitler mora pa biti svojim firerjem za takSne w nemSko“ Spodnjo Stajersko zelo hvaleien! Cvetko Zagorski zacelimb, v bratskem sodelovanju in pomodi vseh. Za obrambo pred vpadi sovrainika pa moramo mobilizirati vse sile, da take vpade te vnaprej one- mogodimo. To bomo dosegli z neizprosno borbo in preganjahjem vseh skrivadev, dezerterjev, izdajalcev, ki sodelujejo z okupatorjem, mu izdajajo polotaje naSe vojske, itd. Ce bomo te vnaprej odkrili vse te ljudi in jih predali oblastem in vojski, bomo odstra- nili tiste, ki sluiijo nemSkim in Svabobranskim ban- dam za katipote, odkriva jo naSa skrivaliSda in magacine ter izdajajo naSe ljudi. Prav v tem mora sodelovati vse prebivalstvo, vsak mora biti obveSdevalec, vsi moramo pomagati, da naSe zaledje odistimo vseh, ki nam stretejo po tivljenju, vseh judetev in jani- darjev. Tako pripravljeni bomo prepredili nemSkim roparjem njihove zlodinske nakane in obvarovali sebe in svojce ter naSe domadije. Ing. Stane Oswald Parade, parade... _ pvn^UA - !<«-■ MMMUIII A UAUUU HU I\UVtV/lil trgu pred Kremljem 17. ju'ija je bila ena izmed zadnjih H tlerjevih pohodov in parad, s 64.000 nem¬ Skih ujetnikov in z 20 ujetimi Generali na delu. Za Nemce ni bilo prvid, da so paradirali. Tudi v Moskvi niso paradirali prvid. Bili smo nemSki sosedje in pozneje so nas celo „vkljudili" v svoj veliki rajh. Pitali so nas s svojimi „Wochenschau-i“, ki so bili sploh Se ena sama parada: parada skozi brandenburSka vrata, parade na Dunaju, parade v Pragi, parade v Parizu in parade pod obeSenimi zenskami in otroki v Beogradu. Svet se je lahko divil pruskim „Landsknechtom“, svet se je lahko tresel pred njimi. Vsakemu svoje: zapadu svoje in Balkanu svoje. O, Nemci so znali, bili so mojstri, kar se je tikalo pohodov in parad. Ves njihov naci- onal socializem je bil en sam pohod in ena sama parada. Ena izmed takih parad, ki so mam jih ka- zali v kinu, je bila tudi parada nemSke vojske na angleSkih new-jerseyskih otokih, kjer je moral speaker napovedovalec vzklikniti: „Oh, tako krasno in strumno se da korakati Se samo na ozemlju, ki je last angle- Skega imperija,|ki je last angleSke krone!" Nemke so bile vzhidene, ljubile so te svoje paraderje ... Da, bili smo „vkljudeni“ v veliki rajh in vsako opoldne in vsak veder smo morali posluSati fanfare zmage in „wir marschieren" (mi korakamo) in „nach Enge- land" (nad Anglijo) Nemdija, to je bila eno samo korakanje, na vzhed, na zapad, na sever, na jug, je bila ena sama parada. Ko so divjali Nemci 1941. iz Balkana skozi Slovenijo v Moskvo, so hiteli z jutinami po mari- borskih krdmah. Tako se jim je mudilo. Kazali so propustnice za Moskvo ter zamahovali z roko, ako so morali omenjati sovjetsko armado. Govorili so o veliki paradi, ki jim jo je araniiral Fiihrer na Rdedem trgu pred Kremljem. Niso jo hoteli zamuditi. Vpili so: „Ta pohod na vzhod se bo kondal s parado!" Kakor so rekli. Se isto leto so paradirali na Rdedem trgu-ali samo oni sredneti, ki niso izgubili glav. Le da je bila parada precej drugadna, kakor so si jo zami&jali, ko so hiteli iz Balkana: korak v pohcdu ni bil nid kaj zmagosiaven, obrazi so biii zaprepaSdeni, srea so drhtela. Bili so pijani parad po Nemdiji in po Evropi, §e so verjeli Hitlerju in bilo jih je strah. Od takrat Nemci niso prenehali paradirati po mestih Sovjetske Zveze. Bili sc trmasti ter so tako dolgo da kali pred leningrajskimi vrati, dokler niso paradirali letos februarja po leningrajskih ulicah. Zdaj paradirajo skozi Moskvo, preko Rdedega trga, mimo Kremlja, le da teh parad ni arantiral ved Hitler in da se sploh modno razlikujejo od one pred tremi leti. Ako je takrat skuSal nositi Svaba pokoncu glavo, je zdaj ne nosi ved... Ni lahko korakati preko Rdedega tiga v dolgih kolonah in z generali na delu, de si korakal kdaj med baklami in po cvetju skozi bran¬ denburSka vrata, ki jih danes obsipavajo bombe, de si paradiral po Dunaju, Pragi in Parizu ali pa v Beogradu pod obeSenjaki. Ni lahko korakati dez Rdedi trg, de te spremljajo molde kot svojo nesredo ljudje, ki si jim hotel zasuinjiti domovino, jim pri- Sel ropat kruh in unidevat plodna polja in rudnike, tovarne in dela njihovih rok, de te spremljajo z moldedimi odmi ljudje, ki si jim poiigal domove, ter svojci onih, ki si jih odgnal v Nemdijo, napravljal suinje iz njih, jih stradal in pobijal po koncentra- cijskih taboriSdih, gledal s prikrito radostjo svoje otroke, kako so pljuvali po teh suinjih. Ni lahko korakati po moskovskih ulicah, de te spremlja brez besede prebivalstvo, ki si mu streljal in pobijal svojce: matere, odete, brate, sestre in otroke ter jim posejal celo domovino s Katyni. — Ni lahko... Vse to dutijO na svoji koii tudi Nemke, ki ne trgajo ved roz, ampak spremljajo po tujih radio postajah parade svojih w Eisenkreu 2 tragerjev" (vojaki, odlikovani z zeleznim krizeem) ter se s strahom spominjajo povesti, s katerimi so se hvalili na do- pustih ti njihovi vitezi, ko so se ustili, kako so klali in klali in znova klali tudi dojendke. Vsi sovjetski narodi so se zakleli proti njim. Ves svet se je za- klel proti njim! Te Nemke so videle ruske ujetnike, videle so, kaj je Nemdija delala z njimi, kako jih je pobijala po logorjih in zasuznjevala za hlapce in dekle rusko in ukrajinsko mladino. Nemke vedo §e marsikaj drugega, narodu ni ostalo nid prikrito. Zato jim lahko parade v Moskvi davijo grla in sti- skajo srea. Osem milijonov otrok, ki jim jih je po- klal Hitler, je kamen, ki tezi in pede. Medtem Nemci niso nehali paradirati. „Lands- knechti" in Riterkreuztragarji", ki so paradirali pri Heydrichovem in Dietlovem pogrebu, so korakali podasi ter so bill drno obledeni s Hitlerjem vred: nemSki nacionalsocializem se pripravlja na zadnjo parado s svojim velikim paraderjem. Leto 1944 je §e dolgo. Kdo bo Se vse letos pa¬ radiral v Berlinu? N Janez Solar Na Primorskem volijo vsi Po podatkih, ki smo jih dobili doslej, se je volitev v krajevne Narodno O^vobodilne Odbore in okrajne Narodno Osvobodilne SkupSdine na Primorskem ude- leiilo od prisotnih volilnih upravidencev (v odstotkih) okraj Kanal: Fobca 97,78; Sveto, Jeievec, Hu- marje 100; Krvavec, Breg 98,65; PodleSde, Raven, TruSrje 100; Marcinje, Podgrid, Draga, Podgovaje, Bucki, Humarji, Rob, Oslakarji, Luiarji in Laze 98,93 Lahke 100; K jpriviSde, Dol pri Kalu in Breg 98 Lokve 98,24; Lazno 93; Vrata-VrSe 96,77; Gorenji Lokovec 96,04; Srednji Lokovec 97,22 in Spodnji Lokovec 95,85, okraj Vojsko: Gor. Kanomlja 99; Cekovnik 100, okraj Crni vrh (Vojsko): Strmec 99; Kanji dol 99; Javornik 99, okraj Vipava: vsi kraji Podraga, Gode, Erzelj, Potok, Svino, Vrtovde, Brje, povsod po 100, okraj Ozeljan: Ozeljan 97; St. Mihel 97; Vo- iice 100; Osek 98; Vitvolje 99. $ LJUDSKA PRAvlCA PO SVETU Palmiro Togliati o odnosih s katoliSko cerkvijo- Palmiro Togliati. vodja Komunisfcicne Partije Italije in minister brez portfeija y Bonomijevi vladi, se je povoljno izrazil o sodelovanjn med komanisti in kabolisko cerkvijo. Ti odnosi se morajo razviti v smisla vzajenmega spestoyanja. MehiSki prostovoljski zbor pred odho- dom na fronto. Iz Mehike porocajo, da je pred kratkim odsel mehiski prostovoljski zbor v Zdrnzene Drzave Amerike. Tukaj se bo le kratko casa vezbal, nato pa bo odsel na bojisce. De Gaulleov poziv dastnikom in pod- dastnikom v domovlni. Glavni Stab generala De Gaulle-a, je pozval vse castnike in podcaitnike y Praneiji, da se prikljucijo francoski vojski y notranjosti (to je franeo- flkim partizanom). Proglas koncuje z opozorilom, da bodo vsi tisti, ki se ne bod) odzvaii temu pozivn, morali nositi vse posledice. Bisenhowerjev protest proti streljanju ujetih francoskih partizanov. Komaadant vrhov- nega zavezai^kega poveljstva, general E senhower je prote- stiral proti ravnanju httlerjevoev in njihovih pomagaeev francoskih izdajalcev, ki sfcreljajo ujete francosbe partizane. Izjavil je, da so franeoski partizani sestavni del zavezniske vojske in da veljajo zato zanje isti vojalki zakoni kot za angleske in ameriske vojake. Poudaril je, da bodo zlocinci zasledovani in najstrozjo kaznovani. & Sodelovanje Sovjetske Zveze z ostali- mi zavezniki na finandnem polju. Sovjetska vlada je sporocila, da bo mednarodni banki, ki jo bodo nstanovili Zdruzeni narodi, dala na razpolago 300 milijonov fnntoy (t. j. okoli 90 milijard jugoslovanskih dinarjev). Moznost vstopa Turdije v vojno proti Hitlerju. Angleski casopisi pisejo, da se yrse dogoyori med zastopaiki Anglije, Sovjetske Zveze in Amerike o vstopu Turcije v vojno. €rnci bodo volili Roosevelta, „Niger“, znana revija amerishrih crncev, je izvedla med svojimi eitalci glasovanje, ki je pokazalo, da so Srnci v Zdrnzenih Drfcavah Amerike v yeliki vecini pristasi Roosevelta. NemSke kupdije — in mnoiidno usmr- danje 2klov. Nemci so ponadili zaveznikom zivljenja preostalih madzarskih zidov v zameno za tovorne avtomobile in zdravila. Bestialnost Hitlerjevske zyeri ne pozna meje. Kriza na Japonskem. Zaradi vojaskega in politienega razvoja v Evropi posebno zaradi telkih porazov Nemcije na frontah in razkroja v Nemciji ter zaradi porazov na Tihem Oceann je prislo na Japonskem do vladne krize. Stara vlada je demisionirala, novo vlado pa sta sestavila yeliki fasist Kuiso in admiral Jonej. Pozdrav indijske mladine mladini Ju- cgoslavije. Indijska protifasisticna mladina y Britaniji in Iraki je poslala s svojega zborovanja pozdrav protifasistidni mladini Jagoslavije. V pozdravn je poudaFila, da bo stoga, ki so jo skovali y borbi nasi narodi, indijski mladini svetal primer in ponk. Amerika sprejema vojne begunce iz Jugoslavije. V kratkem bo 985 evropskih begnncey prepeljanih v Ameriko. Med njimi bo 365 Jagoslovanov, k se nahajajo trenntno v zaveziilkih taboriscih y Italiji. TovariSu Ivu Slavcu — Joklju ! 21. junija je padel na§ tovaril Ivo Slave — Jokelj, sekretar Okroinega Komiteta KPS in OOOF Kranj. Danes podiva nad Kranjem. Drugujeta mu grob s tovariSem 2agarjem na levi in Lipnilka dolina s tovariSem Gregordidem na desni. Trije narodni junak so na§li svoj zadnji dom v tistem koldku lepe Slove- nije, kjer so zapokale prve partizanske pulke. Padel je Jokelj, ki je bil izgnan v Srbijo, ki se je tepel z Nemci, ltalijani in ustalko — detnilko kugo v Bosni, Hercegovini, Liki in Kordunu, ki se je boril na Dolenjskem, Notranjskem in v Suhi Krajini; padel je Jokelj, ki je bil priljubljen komandant, Jokelj, ki si je pustil odrezati prst, ne da bi trenil pri tem, Bam o da so ga italijanski falisti pustili kakor mrtvega; tisti Jokelj, ki je bil ie nekajkrat ranjen In se je vedno ognil vseh zased. Tvoje iivljenje je ugasnilo, ali Ti zivil v svojih bataljonih, med aktivisti, ki si jih vzgojil, med vsemi, ki so Te poznali. Bil si neustralea, vse te2ave si re- Seval z neizprosno borbo, bil si nesebiden tovaril. Tudi Partija Ti je izkazala tik pred smrtjo zadaje priznanje. Tvoje delo, tovaril Jokel, nam je oporoka! Osve- tili Te bomo! Istok 2agar D O P I S I _ Roparski pohodi svabobrancev 45 kamionov ladnih Nemcev in pijanih Ivabo- brancev se je tudi iz Novega mesta odpravilo na .velik pohod* proti nalemu osvobojenemu ozemlju, da bi pomagali narediti okupatorju postojanko v Me- tliki in bi se zdruiili s hrvalkimi ustalkimi Izdajalci, ki so silili preko Kolpe. .Za deset dni gFemo!" so kricali in nakladali kamione. .Konec bo partizanskega osvobojenega ozemlja!" Toda nali borci so jih dakali. 4 tanki in 4 eklopni avtomobili so le podasi napredovali po nalih minskih poljih, mimo zasek in prekopov, nekaj jih je dobilo zasluzeno pladilo. Nali borci so mirno dakali, da so prilli na 20 do 30 metrov. Tedaj so odprli ogenj. Borba je bila te2ka in vsak borec se je zavedal, da jih ne smemo spustiti niti za meter na osvobojeno ezemlje. Zato smo jih pognali v beg, nazaj v Novo mesto. S seboj so pripeljali 3 kamione in 2 sanitetna avtomobila mrtvih in ranjenih. Tako se je koncal „pohod“ na osvobojeno ozemlje kljub vsem njihovim dalekometnim topovom, njihovi peSadiji in motorizaeiji. Ko so Nemci videli beg svoje B juna§ke kolone“ so vsuli z Mesta pravo todo granat. Ivo Pelicon Domobranske druzine spoznavajo Ko je v Zagradcu na§a vojska, je v njem Zivljenje, veselje in pesem. VaScani vedno bolj spozaavajo, da so nekateri zaslepljenci, ki so se izkazali za okupa- torjeve hlapce, izrabili versko pripadnost vaScanov za svoje izdajalske namene, da so nekateri mozje in fantje od§li iz vasi v vrste okupatorjeve soldateske. Zadnje ^ase pa je posebno materam, ki imajo svoje sinove v Svabobranskih vrstah, za^elo skrbeti zaradi otrok. Neka mati je skrila obraz v dlani in tiho za- jokala ob zamisli, kak§na usoda lahko dodaka nje- nega sina. Domobranske matere in Zen* spoznavajo nalo skrb do slehernega Slovenca. vedno bolj posta- jajo odloCne ter mislijo na to, kake bi potegnile si¬ nove in moze iz okupatorjevih krempljev, ter jih po- slale v Narodno Osvobodilno Vojsko. Edino to bo re§ilo njihove svojce pred dnevom obracuna, ki se bliza. JoZe Partizani vermanovi vdovi Nekaj pred Mozirjem so hra^ri borci 3. bataljona TomSiceve brigade v juti§u pregnali vermane nazaj v Mozirje. Med mrtvimi je bil tudi verman Anton Hor- vat, doma iz Kolobja pri Celju, ki je stopil v nem§ko vojsko Ze 7. maja 1939. Pri njem smo na§li dvoje pisanj: pismo od zene Pavline in razglednico, ki jo je napisal tik pred smrtjo svoji druZini. V pismu mu zena iskreno v lepi sloven§<5ini opi- suje novice v doma£i va« in v druZini, kako je dolga kolona partizanov pred kratkim korakala skozi vas, mimo njegove rodne hi§e — eno uro se je vila kolona. Pi§e o Lojzki (najbrze sestri), ki so jo §vabi odpe- ljali 19. maja v logor in ki jo nikoli ve£ videli ne bodo... Na razglednici pa sporoda Tone Zeni, da se nahaja na strazi v starograjskem kloStru. To razgled¬ nico je dal itab brigade v kuverto iQ pridal sledefe pismo: »TovariSici Pavlini Horvatovi! — PoSiljamo Vam razglednico, ki Vam je ni mogel odposlati Va§ po- kojni moZ, ker je padel v Mozirju v borbi s partizani. Izrekamo Vam obZalovanje, da je VaS moz kot Slo- venec padel v borbi z junaki, borci za svobodo slo- venskega naroda. Dokler ne bo izgnan poslednji Ne- mec iz slovenske domovine, bomo svojo borbo neiz¬ prosno nadaljevali. 2al pa nam je za vsakega Slovenca, ki je v nem§ki sluZbi in pade od na§ih strelov. Smrt VaSega moza naj bo v opomin vsem onim zaslepljen- cem, ki so v siuzbi zvennskega okupatorja. Kajti vsi imajo §e tas in priliko da se otresejo sramotne sluzbe in stopijo v vrste Narodno Osvobodilne Vojske. ' Smrt faSizmu — svobodo narodu!* Br. Mladi Primorec pripoveduje SovraZna artilerija iz Novega mesta in iz treh tankov je neusmiljeno posiljala granate na naSe poloZaje. Toda nasi niso odstopili niti za korak, sovraZna peSadija je bila vedno odbita. Za poru- senim zaklonom je klical mladi Gvido: w Smrt fa- §izmu!‘ 4 in nabijal. Bil je ves dm v obraz in ni£ ni sliSal tov. polkovnika Dakija, ki je pristopil k njemu. Moral ga je potrepljati po rami. Kmalu zatem je povedal svojo zgodbo: ,Doma sem iz Primorske. le peti mesec sem merilec teZke w Brede*. Danes sem jih Ze podrl, da je veselje! VpraSajte tovarisa pomodnika Flor- jana! Nenadoma je padla granata — preko 500 jih je vrgel danes na naSe pjloZaje — tik pred zaklon in nas vse zasula. sedaj nid ne stisim. Ko sem se skobacal iz zemlje, sem najprej pogledal na mojo .Breda*. Prevrnjena je leZala nekollko vs tran, tudi poskodovana, vendar se je §e dalo streljati. Najprej sem pomagal tovariSem. Eden je bil ranjen. Mo] nahrbtnik je ves preluknjan, tudi poreija je prestreljena. Ni nas pokondalo, partizani smo kakor koprive. Mislijo, da nas bodo z artilerijo, pa se motijo! Tudi danes jih bomo!" Ivo Pelicon Ko ni ved sovraznika V Beli Krajini je spet vse mimo. Le od daled, izpred Novega mesta, je §e duti grmenje so/razni- kovih topov. Pokrajina se koplje v vrodem poletnem soncu. Po pozetih njivah stoje kopice snopovja. Kakor vo- jaki na mrtvi straZi. Rjave grude zemlje sprejemajo vase novo setev, drno ajdovo zrnje. Zidanice se skri- vajo med zeleoedimi vinogradi, kjer zorijo breskve. Ljudje sevradaio na svoje domo/e. Otroci, stadrki, zene, zivina, vozovi. Nasmeh se je vrnil na obraze in nova volja do dela je prevzela ljudi. Svoboda,ki jo dakajo, je zanje dobila novo, ved- jo vrednost. Borce, ki so jim osvobojeno ozemlje oduvaii, pa so Se bolj vzljubili. Niko — (lz „Razgleda“, tednika 12. divlzija) Kmedka zenica poljublja Titovo sliko. Nekje na GoriSkem so na§i aktivisti pri nabiranju posojila naleteli na kmedko Zenico, ki je dala za posojilo vse svoje prihranke, to je 8 000 lir. Ko je nabiralec posojila urodil potrdilo s Titovo sliko, je Zenica vsa vesela sliko poljubila, jo pritisnila na prsi in vzkliknila: .To je pravi denar, to!" — (Po „Parti- zanskem dnevniku") „Frontno gledalisde“ VII. korpusa je rodiia po- treba po boljSih stvareh na naSih odrih. Namenjeno je prebivalstvu in borcem naSih brigad, da jih razvedri in kulturno dviga, hkrati pa vzpodbuja tudi pisatelje k intenzivnejSemu delu in ustvarjanju, da bi nam napisali tekste prave partizanske drame. — Ali je Cankar vedel, v kakSnih okoliSd nah se bo kdaj igrala njegova povest o hlapcu Jeraeju in njegovi pravici? Ni vedel, ali pridakoval je. Vstal je hiapec in gleda svojo sliko, ki mu jo je podal Cankar, pa pravi : „MotiS se, to nisem ved jazl Postal sem borec, ki si sam jemlje svojo pravico." Take so bile uvodne misli ob prvi predstavi frontaega gledaliSda, ki je bilo zdru- zjno s clril-metodovsko proslavo." Milan ,,Skupni grob na izhojeni poti. Izdajalski kul- turbundovci iz Frama na Dravskem polju poskuSajo sedaj, ko jim bije zadnja ura, s terorjem preplaSiti prebivalstvo. Sporoc li so y Maribor, naj bi streljali talce tudi v Framu. Tako so 16. junija pripejlali v Fram 25 zavednih Slovencev in jih javno postrelili. 2rtve so pokopali sredi najbolj izhojene va§ke poti. Ali niti eden izmed vaSdanov ni hotel oskruniti groba mudenikov. Nobena noga Se ni stopila na grob na izhojeni poti, ki se je skozi nod spremenil v gomilo cvetja in vencev. VaSdani so zraven groba mucenikov napravili novo stezo dez travnike in skozi gozd, kjer so izsekali ved dreves. Kri framskih 2rtev ni bila prelita zaman, ampak klide no re borce, ki jo bodo maSdevali." M. S. (Iz .Stajerskega kurirja") „Te£ko je biti svabobranec... Marca enkrat so se Svabobranci ustili po ribniSki dolini: .Nemdijaje ne- premagljiva! Ima dobro vojsko In oroije kakor nihde dru- gi. Tako lepo obledena vojska ne more propasti." — April: .ProkletiNemci, nikakrSne svobode nam ne pu- stijol Pobili bomo Nemcein partizane ter se zvezali z An- gle2i. Zmagalibomoitak mi z Mihajlovidem, pri Nemcih smo samo tako..." — Maj: .Nihde ne bo zmagal. Mi, Nemci in Angleii se bomo zvezali in unidili par¬ tizane.* Nekaj tednov pozneje: „Kaj Anglezi, ki so prav tako komunisti?* Zvezali se bomo z Amerikancl, ki imajo denar. Ce nam Amerika ne bo pomagala, bomo pa oskali sami in — zmagali!" —Junij! „Nem- dijo bo vzel vrag, mi bomo pa udarili po Nemcih, ker smo Petrova vojska.* Teden dni pozneje : .Nemci imajo novo oroije zmagali bodo in mi z njimi.* Ob koncu junija: .Vse skupaj bo vzel hudid. Kdo Se ve, zakaj se borimo? Vse skupaj je ridet, mi smo pa kuhalnice, s katerimi ridet meSajo. Naj bo ie kakor hode, saj bo vse skupaj itak vzel vrag!" Peter Ziveli hrabri sovjetski mornarji, ki skupno z Rdedo Armado razbijajo nemSke taSisticne osvajalce ! Ziveli Rdeci mornarji, ojicirji in ge¬ nerally zanesljivi branilci nasih primor - skill meja! (Ob.dnevu vojne mornarice v Sovjetski Zvezi, 23. jul.) Ladislav Kiauta: Grem, da se ma§£ujem . . .! Nekje na enem izmed stajerskih krizpotij sva se sre- cala zpodaj v jntru in skapaj z visokega, strmega hrlba opazovala dolgo kaco svabskih avtomobilov, ki se je vlekla po beli veliki cesti globoko v dolini. „Naj kar gredo. Vasi so jim postavili zasedo ze ponoci. Rad bi bil zraven, ko jib bodo zmlatili, pa sem moral na pot. Dalec je moj dom.“ Sosed je govoril srbsko in kazal svoje zdrave bele zebe. Krepak petindvajsetleton fant, vojvodinski Srb v civilni ob- leki s triglavko. Aprilsko sonce je pocasi zlezlo na nebo in toplo obsijalo to naso lepo stajersko zemljo. Legla sya z vojvodinskim tovarisem pod smreke in se za^edala v nji¬ hove kosate vrhove. Vprasal sem tovarisa, kako, da ga je zanesla pot med nas tako od dalec. In povedal mi je zgodbo. Koliko taksnih in podobnih zgodb nosijo s seboj sinovi naso velike^ domovine, razbicane in tezko preizkusene ped jarmom fasisticnih osvajakev. „Pri nas ni hribov, kot ts, pri nas je ravnina in tu pa tam tndi gozdovi. Moja rodna vas lezi prav ob robu gozda. Pa nikar ne misli, da so prazni ti gozdovi. Vec ko dve leti se ie oglasajo pri nas partizani. Polno jih je tam naokrog. Nekateri so sli v gozdove ze takoj po zlomu drzave, ko so vdrie v nase vasi prve ustaske bande. Tezko jim je slo izprva in mnogi so castno padli, med njimi tudi moja dva brata. VeSkrat so jib banditi obkoliliin jih slabo oborozene zdesetkali. Toda nasi so se krepili z novim dotokom, jemali ustasera p-usko za pusko, mitraljez za mitraljezom in ko so se priteple na?adnje se nemske tolpe so se jim poSteno po¬ stavili po robu. Jaz sam sem ostal doma in bil partizanom za vodi^a. D )afci borb sem dizivel in nasi so bili smagoviti iz dneva v dan. Danes se bore pri nas brigad) in diviiije, kakor pri vas. Nasa hisa je vseskozi podpirala partizane z zivili in moja mati je ze dolgo predsedoica Protifasisticae Xenske Zveze. Zlata iena je to. danes jo vidim, revico, kako se je borila, ponosna s solzami, ke so neko noe obkotili Svabi naso vas in me odgnali v Nemcijo na prisUoo delo v fabrike. Edinega sina, ki ji je se ostal. Moja zena pa je plakala na glas. Pol drugo leto sem v slezijskih fabrikah iskal prilike za beg, koneno sem s tremi tevarisi vendar nS-1. Mesec dni smo romali po Nemciji z zelezaico in pes ter nazadnje ze dosegli vase kraje. Til pa so nas svabski zandatji prijeli in odgnali k Savi, v malo mestece na delo. Se prej so nas posteno pretepli z bikovko in ytikali sivanke za nehte na rokah, cas, priznajfce, da sfee hofceli v partizane. Prestali smo make s stisojenimi zobmi. Se dobro, da so nas pustili five, od tu smo blize doma, se bo ze nasla priiika za pobeg. I«kali smo zveze z vami, kolikor se je to moglo, kajti Svabe so nas mo5no zastraziii. Pisal sem domov materi in zeui in prejel potlej pismo s slabimi vesbmi. ,Tvoja sestra je umrla,‘ mi je pisala 2ena, umrla kakor Dragan-Travica. Dragaa-Travica je namre5 poznan hajduk, ki je pred dvajsetimi leti hajdukoval po nasih krajih, dokler ga niso potlej zandarji ujeli in obesili. Zena mi ni mogla zaradi «9naure nafcaoko sporo^iti kako in kaj, pa sem ze sam ugaail, da so sestrino smrt zakrivili nemlki banditi. Po dragi poti sem kmalu zvedel vse. Nemike fasisfcifine avinje, ki so jib prignali cetniki, so vdrlo y vas, se napile in botele mojo mlado sestro Neveoko posiliti. M>ja sestra pa je bila postena in se je branila, nakar so jo pijani zlocinci v jezi obesili na tram vpriSo moje matere. Uboga mati, uboga Navenka! Ponosen sem na Nevenko io v prav je, da se je zgodilo tako. Bjlje smrt nego sramjta. Oista, ne- dotaknjeoa je umrla, resila je 6ast mojega roda. Gorja pa se ni bile dovolj. izvedel sem po skrivnem potu, da so mi Svabe ranili zeno. Vracala se je v mraku domov in tik pred vasjo jo je nemski strazar usfcrelil v noge. Pa je vendar se bezala shpota in boncao oblezala v k»vi stran ed vasi, v gostem jelsevju. Vso noc jo je iskal moj sivolasi o6e s so- sedi in jo nasel sele zjutraj, komaj zivo. Spore&li so mi, da je jokal na glas, ko jo je na rokab odnesel v bilo in se koneno od vsega hudega zrasil v nezavesti. • Saj ne vel tovaril, kako mi je bilo bakrafc, po vseh teh novicab. Pregriznil bi grlo slehernemu fceh psov, teb krvo- lokov, ki so nas vsak dan naginjali k delo. Zena je ozdravela kljub tezki raai. Pjtlej sem pisal d>mov, di aaj ne posiljajo ve6 pisem. Sklenil sem pobagniti in to mi je tudi uspelo Zdaj me je vasa brigada poslala domjv. Vem, vseno je, kje so boris. Eu voiska san, vsi skapaj bratje po krvi in tovarili v borbi. Toda jaz grem domjv, ker poanam tam vsako stezo, grem, ker pozaam podle cafcniSke duse, grem, da pomigam svoji dimovini izmuceni Srbiji, ki vstaja, grem, da se mascujem! Zi N)Venkino smrt, za materine in o8etove solze, za zenino gorje, za gorjo vseh nas, ki nas grizejo fasisticni psi. Zitirani in zasuznjeni na- rod je vstal k upora ia verjemi, tovaril, da ne bom zadoji v nalih brigadah, ki bo znal prepoditi in uaiSiti sovraga, ga zadusiti v njegovi lastni krvi. Voeraj bag, sem.sporocil domov, cisto kratko, da sem prisel iz NemSlje, da sem v partizanih, da sem doma. Naj vedo, da ja mascevanje blizu! M Lidislav Kiauta Svabsko klanje pri Sv. Kri2u. Po kapitulaciji Italije je nafia NOV za£ela z ofenzivo in likvidirala ve£ Svabskih postojank. Svabi so morali privle£i nove £ete iz Francije. Znova pri§li k sv. Krl2u ter zadeli ropati. Cesar niso porabili sami, so prodajali po drugih krajih, dekleta pa so morala pobegati pred njimi v gozd. — Nato so pobrali vs* mo§ke po gabrov§ki vasi in jih postavili pri nekem vrtu ob zid. Na nasprotni strani sta stala.dva tanka in mitraljezi so bili naperjeni na njih. Za2vi2gal je gestapovec in odgnati so jih morali v .bunker" — v mesarjevo ledenico. Prilel je neki Avstrijc ter se hotel zavzeti za nje, ali gestapovec mu je nastavil piltolo ter ga odgnal s psom. Zene in otroci so kle£ali pred gestapovci ter jih prosili za moze in odete. Ali gestapovci so grozili, da bodo §e nje pometali v ledenico. Vrgli so v jamo dve ro£ni in dve plinski bombi in nato ledenico zazgali. Enega ujetnika, ki se je privlekel do vrat, da bi se resil, so ustrelili. Kmalu so gestapovci odSli in zene so re¬ sile nekaj mo2. Pravilneje pa bi storile, ako bi jih ze pred tem poslale k partizanom, da bi branili do- movino in jih ne bi pobijal okupator.* Sava „Da zgrabimo staro zivljenje za vrat! u Iz rudarskih revirjev: iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja je od§io zadnje tedne v partizane nad tretjina rudarjev. Z mnogimi so od§lc tudi druzine; da bi se tako ognile terorju, ki ga izvaja 2e cetrto leto nad prebivalstrom nemSka polieijska in gestapovska soldateska s placanimi .§piclji" vred. Premnogi §ahti v revirjih po- divajo, z vsakim tednoiu jih bo podivalo veC. Mno2i(^no odhajanje rudarjev v Narodno Osvo¬ bodilno Vojsko Se ni kon^ano... Pred ve<5erjo. Pred pozdravom slovenski parti- zanski zastavi. Od vsepovsod so se zgrnili bataljoni in se razpostavili v dolgo in nepregledno kolono ob valkem plotu, nakar je dezurni komandiral: Mirno!* Zaigrala je harmouika in tiso^glava partizanska vojska e zapela pozdrav zastavi: .Naprej zastava slave..." To slovensko partizansko vojsko mnozijo danes rudarji. OJz/ali so se Titovemu pozivu in pnsii med partizanske vrste. Med vederjo so fantje posedii po hlodih in kamenju, misel je za hip poletela nazaj v dene sahte, ki so jih zapustili, govorica se je razve- zala. Hoteli so povedati vse, prav vse, kar jim je leZalo na sreu. — Ni besede, da bi mogla povedati, je rekla rudarjeva zena. Mala puncka ji je objemala krilo ter zrla v nas z velikimi oSmi. — Peresa ni, da bi moglo popisati, kar smo morali prestati ta zadnja §tiri leta. Nikogar med nami ni, ki ne bi vedel, kaj so to nemlki logorji, nikogar ni, ki ne bi kdaj med §tirimi stenami na samem jokal za nekom, ki so mu ga Nemci ubili, nikogar ni, ki ne bi vedel, kaj je to Nemfija, ki ne bi vedel, kdo je Hitler. — V Zagorju je zdaj tako, da ni za dopovedati, je nadaljeval stari znanec iz nem§kega koncentracijske- ga tabori§£a. Produkcija je padla za ved kakor polo- vico. Ce se je popreje nakopalo do 130, do 135 vo- zidkov, do 7 vagonov na uro, se zdaj nakoplje toliko v celem §ihtu, v osmih urah, ali pa §e manj. Ne pomagajo ved domadi gestapovski vohuni, ne zalefcejo ved Sikane, ne navduiujodi in grozilni govori .kreis- fuhrerj*v a in .gauleiterjev*, ne milostne premije, s katerimi si hodejo navezati nase rudarje ter jih kupiti. Rudar je spoznal, da ne more ved delati za Nemdijo, za ubijalce svojih najboljSih tovariSev in je obrail kramp pri kopanju. Stara Glazuta stoji, cementne fabrike so obstale. — Saboteia ne bo izkopala Nemcem groba, je povedal drogi rudar. To ni nid, sloneti v Sahtu na krampu ter si pripovedovati, kako partizani bijejo Nemce, kje so jih naigali in kako so jih nafcgali. To ni nid ved. Treba je bilo oditi in pomagati Kdo bi Se strpel v tem Casu v Sahtu, pod zemljo? Kdo bi prenaSal Sikane? Kdo bi zrl njihovo margarino? Kdo bi se padil po nemSko? Kdo bi Se ved posluSal, ka¬ ko morajo otroci vpiti .Wir marschieren" in .Adolf Hitler"? Ne, to ved ne gre! Ali smo rudarji, ali nismo? — Ko ni nid ved pomagalo, so nam vzeli dodatne karte, je povedal Trboveljdan. Govorili so, da nam Jih bodo vrnili, ko bomo znova izkopali po 8 vozidkov na moia, Ali mi smo rekli: Naj se Svabi in njihovi lizuni najedo margarine, pa smo pustili Sahte, in zdaj smo tu. — Sploh, to je povedala rudarjeva zena, nodejo naSe zene ved Svabskih podpor. Otroke imajo in pravijo: Nismo poginile doslej, tudi poslej ne bomo. Bo preje vzel vrag te Svabe...! Meni pad ni bilo teiko oditi. Dala sem rajonu praSida in Sla. Ni Se vseh dni konec... — Kdo bi Se verjel Nemcem, ko sami sebi ne verjamejo ved, je povedala mlada Trboveljcanka. Med tem, ko je .kreisftihrer* navduSeval na .apelu" delavce za zadnji napor pred zmago ter jih rotil, naj zaupajo v nacionalsocializem in Hitlerja, pa je .kreisfiihrerjeva* Zena doma pokala pohiStvo in stanovanjsko opravo Svabi dutljo, da jim postajajo tla v revirjih vroda. V Za¬ gorju je odSel ze zdravnik, odhajajo ostali, predvsem dru- 2ine. PriSli so k nam ter nosili pokoncu glave, kot da bi bila cela drna dolina na veke njihova, zdaj pa odha¬ jajo na tihem, kot tatovi. Svabi odhajajo in grozijo, da bodo odpeljali tudi? delavsfcvo s sabo. Govorije, kakor da so ze napravili kri2 dez vse. Kdo izmed rudarjev bi Se dakal? Pre- dobro poznamo Nemdijo, da bi nas skominalo po njej. C9 je pred leti katerega rudarja premotila Svabska propaganda, si danes nihde ne 2eli ne ved Nemdije ne Hitlerja. Ko je odhajal v partizane Sportni klub, so Nemci spraSevali, de bo tekma. Ni bila prijavljena. Nato je odSla hrastniSka godba, ko je priSel njen kapelnik po njo. Do partizanov ni dalec. Ved kakor 200 metrov v hrib si^ nemSka zandarmerija in gestapo ne upata; tam so ze svobodni gozdovi. Treba je iti samo malo .po dresnje", kakor pravijo po drnih dolinah. — Zdaj so zadeli znova z nabori, hodejo nas na druge fronte. Zbali so se, pa bi nas radi odvlekli iz domovine A mi smo rekli: .Dosti je tega, ne bodo nas ved Svabi!" Ali naj se zdaj poginjamo z njimi vred, ako smo 2e morali garati za nje? Pa smo dejali: Gremo, pojdimo po puSke, da pomagamo pregnati Svabe iz naSe domovine in da se vrnemo v naSo drno dolino ne ved kakor su2nji, ampak kot rudarji, ki bomo kopali premog zase, ne ved za Svaba. Kot je dejal Drajdnik Andrej: .Da zgrabimo to staro 2iv- ljenje za vratl Saj mora, mora priti, ni hudid!" Mlademu rudarju so se svetlikale odi. Nagibal se je dan in med hiSami so klicali deZurni svoje dete. J. S. Glavni urednik: Vida Tomsk.