SpedUloM ta
Poitnlna plačana v gotovini
Naročnina mesečno 13 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ta Inozemstvo 50 lir Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnina ln 10349 za inaerat«, Podrutnioal Novo mesto.
Izključna pooblaščenfca za oglaševanje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S.A, Milano.

VENEC
Izhaja vsafa daa zjutraj
pooedeijka lo dneva po praznika.
| Uredništvo Hi aprav«i KopHarfera 6, Lfttbtfana.
1 Redazione, Amministraztonei Kopitarjeva 6, Lubiana. |	Telefon 4001-4005.
Abbonamenti: Mete 12 Lirti Estero, mete 20 Lire, Edizione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C C. P.l Lubiana 10.650 per gli abbo-namenti: 10.349 per le Inierzioni. Filial«! Novo me« t o.
Concesslonaria esclusiva per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana
Vojno poročilo št. 727:
Letalska zmaga v Severni Afriki
Sestreljenih je bilo 18 angleških letal - Koncentracije angleških čet so imele znatne izgube - Nad južno Italijo uničena štiri letala
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil javlja:
Sovražne koncentracije čet in oklepnega orožja, silovito tepene od Osnih letalsih sil v Severni Afriki, so iinele včeraj znatne izgube; trg v Tobruku, letališča in železniške naprave v sovražnikovem zaledju so hile tudi napadene z ugotovljenim uspehom. Italijanski in ncinški lovci so v zračnih bojih sestrelili 13 letal.
Nadaljevalo sc je bombardiranje ciljev na M alti.
V vzhodnem Sredozemlju jo neko naše letalo zapazilo in torpediraln oborožen 2000 tonski parnik.
Preteklo noč so angleška letala v več valovih znova napadla mesto Messino ter so poškodovala nekaj hiš.
Med civilnim prebivalstvom ni žrtev.
Protiletalsko topništvo je zadelo štiri letala, ki so se udeležila napada, in jih sestrelilo: eno v bližini S. Kanierija, drugo med Catono in Osil-lo, tretje med S. Giovannijem in Pellarom in četrto v okolici Messine.
Tudi v okolici Catanije in Siracuse so hile spuščene bombe, ki pa niso povzročile človeških žrtev in ne pomembne škode.
Neko drugo angleško letalo, ki ga je zadela protiletalska obramba, je treščilo na tla med Vil I o S. G io van ni in Catono.
Cirenajško bojišče, 28. maja. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča, da je bilo letalsko delovanje na tem bojišču zadnje dni vedno močnejše in je včeraj doseglo višek. Osno letalstvo je včeraj zjutraj oh prvi zori sistematično napadalo letališče pri Tobruku ter je silovito bombardiralo razpostavljena letala in naprave na letališčih. Da je bil sovražnik popolnoma presenečen, so videli Osni letalci pri napadu na Gam-but, kjer so bili skoraj popolnoma nemoteni in italijanski letalci so obstreljevali ter bombardirali številna angleška letala, katera so bila že 1 pripravljena za vzlet. Različna letala so bila uničena, mnoga druga pa tako hudo zadeta, da niso več za rabo. Tudi mnogi avtomobili, ki so bili blizu letališča, so bili pokončani.
Velika zmaga pri Harkovu
Nemški in zavezniški oddelki so južno od Harkova zajeli 165.000 ujetnikov, 517 tankov, 1180 topov in mnogo vojnega gradiva —
12 ladij potopljenih
Novo napredovanje v Kitajski
Japonske čete so zasedle kitajsko mesto Kinhva
Tokio, 28. maja. AS. Glavni cesarski stan objavlja, da so japonske čete popolnoma zasedle mesto Kinhva.
Tokio, 28. maja. AS. Japonske čete so zasedle kitajsko mesto Kinhva. Izguba tega mesta je težak udarec za čungkinško vlado. To mesto je bilo namreč veliko trgovsko središče ter glavno Čangkajškovo strateško oporišče na tretjem bojišču v Kitajski.
Tokio, 28. maja. AS: Brzojavka z bojišča v kitajski provinci Šamsi javlja, da so Japonci na jugovzhodu te province obkolili deset tifoč kitajskih komunističnih vojakov ki jih zdaj uničujejo. Druga brzojavka pravi, da so Japonci uničili tudi šesto kitajsko Čangkajškovo brigado, ki je bila šele pred kratkim ustanovljena.
Tokio, 28. maja. AS. Japonske Čete, ki delujejo v Birmi, so severno od Mandalaya pobile nad sto kitajskih vojakov. Drugi japonski oddelki so napadli 220 km vzhodno od Mandalaya 800 Kitajcev in jih napodili v beg. Tudi drugi ostanki poražene čungkinške armade v Birmaniji so bili napadeni in razpršeni.
Tokio, 28. maja. AS. Predsednik tiskovnega
oddelka v japonskem pomorskem glavnem stanu kapitan Ogava je imel po radiu govor, v katerem je dejal, da je po bitki v Koralnem morju Avstralija popolnoma osamljena. Vsa pomorska oporišča Združenih držav, ki bi lahko igrala vlogo pri napadu na Japonce v Vzhodni Aziji, so bila zasedena ali pa uničena. Združene države lahko poskušajo proti Japonski le še manj pomembno gverilo. Bismarkovi otoki, Salomonski otoki in Nova Gvineja so že tudi pod nadzorstvom japonske mornarice. Na splošni položaj v Aziji bo tudi vplivalo delovanje Osnih sil na evropskih in afriških bojiščih, kajti v tesnem sodelovanju z napredujočimi japonskimi silami na vzhodu je ofenziva Nemčije in Italije na zahodu in celotni načrt sil trojne zveze ima za cilj uničiti angleški imperij. V tej vojni bo tako, kakor je bilo v rusko-japonski vojni lela 1904—1905. Takrat je japonska mornarica premagala rusko mornarico, zdaj pa so japonske pomorske sile pri Pearl Harbo-urju in v Koralnem morju uničile velik del ameriške in angleške mornarice. Ti japonski uspehi so sad velikih japonskih priprav v zadnjih 37 letih.
Prefekt v Zari žrtev upornikov
V izpolnjevanju svojih visokih dolžnosti je padel tudi poveljnik karabinjerjev
Zara, 28. maja. AS. Predvčerajšnjim ob 15 so blizu Zegarja, na meji med zadrsko pokrajino ter med hrvaškim kraljestvom, v oboroženem spopadu s skupino upornikov padli za-drskj prefekt Vezio Orazi, poveljnik zadrske skupine kr. karabinjerjev stotnik Umberto Bonassino ter nekaj vojakov. Prefekt in kara-binjerski častnik 6ta šla nadzorovat prednje obmejne postojanke, ki jih drži policija. Tam so jih uporniki napadli s hudim ognjem iz strojnic ter z ročnimi bombami. Prefekt in poveljnik sta se zagrizeno borila prav do smrti.
Prefekt Orazi se je rodil v Rimu 4. 1904. Bil je poročen in je imel tri otroke. Poprej je bil rimski zvezni tajnik, prefekt v Cuneu in Goriziji ter glavni ravnatelj za kinematografijo v ministrstvu ljudske kulture. Bil je skva-
Finska zmaga pri Louhiju
Helsinki, 28. maja. AS: Vrsta bitk, ki eo se 24. aprila začele pri Louhiju, ee je končala z nem-ško-linsko zmago. Sovjeti so poslali v te boje tri pehotne divizije, štiri brigade in eno oklepno brigado, ki so po topniških pripravah skušale neštetokrat z največjimi tanki predreti finske črte. Vsi ti napadi pa so bili odbiti. Finci so sovražnika napadali najprej z bokov, vrgli v boj vse svoje sile ter zavrnili sovražnikovo napredovanje. Nato so se umaknili na novo obrambno črto, ob sodelovanju vseh vrst orožja prešli v ofenzivo ter korak za korakom potisnili sovjetske oddelke na ono mesto, od koder so začeli napadati. Pomagale so jim nemške čete. V teh bitkah je bil popolnoma uničen
238.	sovjetski pehotni polk, 8. smučarska brigada;
239.	pehotni polk in 8. sovjetska samostojna brigada pa sta bila tudi skoraj popolnoma uničena. Drugi sovjetski oddelki so imeli velike izgube. Skupno so imeli Sovjeti na tem bojišču 15.000 mrtvih. Na bojišču so morali pustiti velik plen.
Nov angleški proračun
Lisbona, 28. maja AS. Iz Londona poročajo, da predvideva proračun, kakor ga je predložil finančni minister Kingsley Wood za finančno leto 1942-43 povišanje izdatkov za 500 milijonov funtov šterlingov, ki bodo znaša H skupno 5286 milijonov funtov šterlingov. Ta številka ne vsebuje ameriških dobav po zakonu o posojilu in najemu, ki jih cenijo približno na 1 milijardo funtov šterlingov. Tako bo morala angleška vlada skupno kriti nad 6 milijard funtov šterlingov izdatkov. Predviden primatikljaj znaša 2 milijardi iz 886 milijonov. Računajo, da bo država dobila ctoe mili-
jardi z novim notranjim posojilom. Ostanek bodo morali kriti z novimi davki, kar je zelo težak problem za vlado, kajti davčni vijak je v Angliji že izredno velik. V finančnih krogih 6e boje nevarnosti inflacije.
Atentat v Pragi
Berlin, 28. maja. AS. Iz Prage poročajo, da je včeraj bil storjen atentat na namestnika državnega pokrovitelja za Češko in Moravsko, višjega skupinskega poveljnika in podpovelinika vse nemške policije Hevdricha. Razpisana ie bila nagrada 10 milijonov kron za tistega, ki bi s mu posrečilo najti sled za povzročiteljem atentata. DNB poroča, da ie Hevdrich bil ranjen, da pa njegovo življenje ni v nevarnosti.
drist, imetnik liktorskega traka, sodeloval je pri pohodu na Rim, bil ranjen za fašistovsko stvar.
Rim, 28. maja. AS. Uradni list. fašistovske stranke poroča:
Pri izpolnjevanju svoje italijanske in fašistovske ter hierarhične dolžnosti je v Zari junaško padel, smrtno zadet iz zahrbtne komunistične zasede, tovariš Vezio Orazi, prefekt, skvadrist in bojevnik. Stranka ki ji je služil z najvišjo in naravnost vzgledno vero, zapisuje njegovo ime v zlati seznam padlih za revolucijo ter dviguje prapore v jasen in ganjen poklon njegovemu spominu.
Zara, 28. maja. AS. Dalmatinski guverner je v zadrskem radiu s plemenitimi in ponosnimi besedami obujal spomin na junaško ipodobo skvad>rista Vezija Orazi.ja.
Berlin, 28. maja. AS: Hitlerjev glavni stan. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje izredno vojno poročilo:
Ohkoijevnlna bitka južno od llarknva je bila kronana z veliko zmago nemškega in zavezniškega orožja. Zadnji napadi, ki jih je izvedel sovražnik, nc morejo spremeniti usode obkoljenih armad. Obstaja lo šo nekaj sovražnih izoliranih skupin. Njihovo uničenje je v teku.
Doslej so našteli 105.000 ujetnikov, 517 tankov. 1180 topov, tisoče avtomobilskih vozi^in konj, kakor tudi velike količine vojnega gradiva. Te številko brez prestanka naraščajo.
Hitlerjev glavni stan, 28. maja: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Obkoljevalna bitka južno od Harkova je vodila do velike zmage Nemcev in njihovih zaveznikov. Tudi zadnji razbremenilni napadi nasprotnika ne morejo več spremeniti usode obkoljenih armad. Le obupane skupine sovražnika se še upirajo, toda njihovo uničevanje je v teku.
2e zdaj so našteli 165.000 ujetnikov, 517 tankov, 1180 topov in tisoče vozil ter drugih nepreglednih množic vojnega gradiva. Te številke še stalno naraščajo.
Na s r e d n jem in južnem odseku vzhodnega bojišča so nemški napadi dovedli do izboljšanja fronte.
V	območju Ledenega morja je bilo učinkovito bombardirano pristanišče v M u r m a n-s k u. Večja trgovska ladja je bila poškodovana.
V	letalskih bojih nad severnoafriško obalo so nemški in italijanski lovci sestrelili 14 sovražnih letal.
Lahka bojna letnla so na južni angleški obali potopila eno sovražno stražno ladjo.
Nemške podmornic", ki delujejo v severnem Atlantskem morju, so potopile z niočn zavarovanih ladijskih spremljav tri trgovsk ladje s 14.000 tonnmi iu torpediralc tri nadaljnj ladje, ki so se nagnile in jih niso mogli ve opaziti. Ob vzhodni ameriški obali, v Karibijskem morju in ob izlivu Mis s i -ssippija so potopile nemške podmornice 8 ladij s 26.300 tonami t?r poškodovale druge 4 h torpedi.
Pri otoku M n r t i n i q u e je neka nemška podmornica torpedirala severnoameriški rušilec, ki jp z raztrganini krilom odplul v neko pristanišče.
V	Sredozemlju so nemške enote s torpedi zadele dve angleški prevozni ladji in eno petrolejsko ladjo.
V	Severnem Ledenem morju je neka podmornica potopila 8.000 tonski parnik. Tako je bilo skupno potopljenih 12 ladij z 48.500 tonami, 10 drugih pa s torpedi poškodovanih.
Pri posamičnih napadih na nizozemsko obalo so lovci, protiletalsko topništvo in mornariško topništvo sestrelili devet angleških letal.
Molilni poleti sovražnih letal so preteklo noč povzročili v Vzhodni Prusiji letalski alarm. Posamezne bombe so povzročile le majhno škodo. Sovražnik je izgubil dve letali.
Pri obrambi zoper poskuse nadštevilnih sovražnih tankov izsiliti si izhod iz obroča pri Harkovu, se je posebno odlikoval protitankovski bataljon.
Berlin, 28. maja. AS. Kot poroča nemško vrhovno poveljstvo, so imele pri Harkovu skupine nemških lovskih letal številne boje s sovjetskim letalstvom, katero je imelo nalogo zmanjševali pritisk na sovjetske obkoljene oddelke. Ze v prvih včerajšnjih jutranjih urah je prišlo do srditih zračnih bojev, v katerih je bilo po dosedanjih
poročilih samo na jugovzhodnem bojišču pri Harkovu zbilih 85 sovjetskih letal.
Berlin, 28. maja. AS. Pod udarci nemških armad se Timo&enkova ofenziva pri Harkovu ni le samo izjalovila, marveč se je spremenila v veliko zmago nemškega orožja. Velik obroč, zasekan v številne majhne vreče, je slika razkroja na tem bojišču. Sovražnik je zajet in obroč okoli njega se vedno bolj stiska in boj se n'j moro končati drugače, kakor z uničenjem sovjetskih sil. Timošenkov začetni uspeh, ki ga je izvedel z velikanskimi silami, je postal zanj usoden, ker jo prav zaradi tega nemška protiofenziva sovražnika lahko odrezala od zaledja. To so v kratkem komentarji, s katerimi berlinski iisk razlaga zadnje nemško vojno poročilo. Pripominja se, da so tudi v nasprotnem taboru začeli priznavati resnico. Od včeraj je začela angleška propaganda govoriti, da jo položaj na liojišču pri Harkovu »kritičen«. Kakor pozimi je tudi tokrat sovjetsko poveljstvo pokazalo, da ne ve izkoristiti začetnega uspeha. Moskva je upala, da l>o celotno južno bojišče očistila Nemcev. Ofenziva bi se morala začeti pri Kerču ter se končati pri Harkovu. Na Kerču so Nemci Ruse prehiteli. Pri Harkovu so so Sovjeti zajeli v zanko. »Deutsche Allgemeine Zeitungt piše, da se je pri tem spet potrdila nadmoč nemške strategije. Bojni duh in vnema ter požrtvovalnost čet so odlične. »Timesc danes opozarja angleško javno mnenje, naj si ne dela prevelikih utvar o bitki pri Harkovu.
Ženeva, 28. maja. AS. Razvoj bitke pri Harkovu, piše vojaški dopisnik lista »Tribune de Lausanne« prav jasno kaže, da je Timošenko skušal preprečiti nemške načrte, ki so merili na napad na kavkaške petrolejske vrelce. Dokaz zn to so ogromne mehanizirane sile, ki so jih Rusi nagrmadili v tej pokrajini. Dejstva pa so dokazala, da jo bil ruski napad slabo pripravljen, ali pa se jo oziral na možnosti, ki se niso uresničile. Prav verjetno je, da 60 Rusi hoteli zadrževati znatno nemške sile na polotoku Kerču, kar bi jim nudilo priliko, da bi mogli razviti napad na i>ojišču pri Harkovu z verjetnim uspehom. Nagla osvojitev polotoka Kerča in krepko delovanje nemških Čet na odseku pri Harkovu pa Je dokazalo zmoto ruskega vrhovtieg apoveljstva, ki se zdaj na vse kriplje trudi, kako bi čim večje število čet rešilo obkolitve.
Častni prispevek italijanskega letalstva
Z vzhodnega bojišča, 28. maja. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Z zmagovitim zaključkom ofenzive na Kerču so se pričele poletne operacije na vzhodni fronti. Obupni poizkusi boljševiške vojske, ki skuša doseči lokalne uspehe na raznih odsekih, so se izjalovili. Ti napadi ne bodo niti za dan odgodili izvedbe protiboljševiških načrtov.
Pri pripravljanju novih operacij in v obrambi so čete in letalstvo italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji imele težke, toda častne zaščitne naloge na obsežni fronti. V tesnem in tovariškem solidarnem sodelovanju z nemškimi poveljništv.i, ki 60 ekspedicijski zbor ponovno pohvalili, so skupine lovcev in izvidnikov učinkovito prispevale k zmanjševanju pritiska boljševiškega letalstva na nemške črte. Š stalnim križarjenjem so lovci prisilili bolj-ševiško letalstvo, da je opustilo svoje napade. Po prvih letalskih akcijah, ki so se zaključile z izgubami zanj in brez škode za italijansko letalstvo, se ni več pojavilo pred očmi italijanskih lovskih oglednic.
Italijanski finančni minister v Budimpešti
Za tesnejše gospodarsko in denarno sodelovanje med Italijo
in Madžarsko
Budimpešta, 28. maja. AS. V Budimpešto je na uradni obisk dopotoval fašistovski finančni minister grof Pavel Thaon di Revel. Na postaji okrašeni z italijanskimi in madžarskimi zastavami, sta ga poleg drugih dostojanstvenikov sprejela tudi finančni minister Remcnv Schnel-ler ter predsednik vlade in zunanji minister de Kallav; navzoč ie bil tudi italijanski poslanik Anfuso. Italijanski ininister je pregledal med igranjem italijanske in madžarske'himne častno četo, množica pa ga je navdušeno pozdravljala. Po kratkem postanku v hotelu Palatinu na otoku sv. Margarete se ie italijanski minister odpeljal v kraljevi grad ter se vpisal v dvorno kniige. Zvečer je minister priredil na čast italijanskemu gostu tudi slovesno večerjo, na kateri ie imel govor.
V njem je najprej s toplimi besedami pozdravi'. italijanskega finančnega ministra ter podčrtal orožno bratstvo med Italijo in Mad-
\Y.
Rooseveltove obljube
Obljuba posojil Sovjetom nič ne koristi
Rim, 28. maja. AS. Štefani pojasnjuje Roose-veltovo odločitev, da bo iinela Sovjetska Rusija prednost pri zakonu »o posojilu in najemiK in pripominja, da gro nedvomno samo za zunanji videz in da s tem Sovjetom ni zadoščeno. Roosevelt je hotel s tem dejanjem zadostiti željam tistih svojih državljanov, ki zahtevajo neniudno in dejansko pomoč za Sovjete. Toda, če je s tem zadovoljil javno mnenje v svoji državi, Stalin od tega nima še nikako koristi. Kar Sovjetska "litija nujno zahteva od anglosaških zaveznikov, je
dejanska pomoč in ne posojanje in najemanje. Izdatna pomoč ni v dovoljevanju posojil in v olajševanju plačil, marveč je to le redno pošiljanje orožja in vojaštva na bojišče. Roosevelt bi lahko Stalinu dal na razpolago vse orožje, s katerim razpolagajo Združene države, toda če to orožje ne prispe v Sovjetsko Rusijo, ho tam žela njegova velikodušnost le jezo in srd. Zato .je ta poteza le politični račun, ki naj prevara predsednikove naivne aouiuouiij&kč.
žarsko. katerih vojske se zdaj druga ob drugi borita zoper boljševike. Omenil je, koliko je Italija storila za Madžarsko, ki ne bo nikdar pozabila, da je Duce bil prvi med vsemi evropskimi državniki, ki ie zahteval pravico za okrnjeno Madžarsko. Končal je z izjavo, da more italijanska finančna politika v vojni služiti za vzgled drugim državam. Posebno je vesel, da more z italijanskim finančnim ministrom nadaljevati pogajanja, ki so se začela v Rimu. Ta pogajanja bodo nedvomno poglobila gospodarske in denarne odnošaie med obema državama.
Minister Thaon di Revel se je zahvalil za prisrčni sprejem in toplo pozdravil madžarske čete, ki se bore ob boku italijanskih, nemških in zavezniških čet. Gospodarsko in denarno sodelovanje med obema državama, ki ga olajšuje istovetnost obeh gospodarstev, temelječih na delu in na strogi odvisnosti med madžarskim pol jedci jstvom ter italijansko industrijo bo prineslo najlepše sadove ter bo tudi na gospodarskem področju prineslo uspehe, kakor jih je rodilo sodelovanje na vojnem področju. Evropa, ki bo vstala iz zmage, bo po zaslugi držav, ki vodijo trojno zvezo, ustvarila nov gospodarstvo. Mlade države bodo prispevale pri gospodarski obnovitvi z vsemi svojimi silami in sredstvi. f) tem sta dali že čudovite dokaze Madžarska 'n Italija, ki si bratsko pomagata v medsebojnih potrebah.
Madžarski državni upravitelj bo danes sprejel zasiopnikn fašistovske vlade.
Budimpešta, 28. maja. AS. Predsednik Mt Kallay je 6prejel finančnega ministra Thaona di Revela v spremstvu Italijanskega poslanika Amfu-sa ter se je zadržal z njim v dolgem prisrčnem razgovoru. Minister Thaon di Revel je imel včeraj tudi razgovore z madžarskim finančnim ministrom Remenyijem.
V kakšne poklice bi rada šla naša mladina?
Razvoj zgodovinskih dogodkov, splošnega gospodarstva in socialnega sestava družbe v zadnjih treh desetletjih je znatno spremenil tudi način, kako «i izbira mladina svoje poklice, to pa po vsein svetu, p« tudi pri nas. Silen napredek tehnike, zlasti raznih kovinskih industrij in obrti, je tudi prispeval svoje, da • ili mladina zlasti v tehnične poklice. K temu se je pridružil še velik beg z dežele, ki ni zajel — do zadnjega časa, ko se je ustavil — le odraslih delavcev, temveč tudi mladino.
V Ljubljani deluje sedaj že peto leto Poklicna posvetovalnica in posredovalnica ki mnogo koristi mladini s tem, da jo z nasveti in preskušnjami, f preiskavo konjunkture in tudi s poklicnim posredovanjem usmerja v prave poklice. Iz podatkov, ki jih je sestavila Poklicna posvetovalnica ii\ lansko leto, je precej razvidno, kakšne želje iuia naša mladina glede svojih bodočih poklicev — todu to velja sumo za mestno občino, za podeželsko manj, ker upamo, da je na naši deželi še vedno dovolj irflu-dine, ki želi ostati zvesta rodni grudi in svojemu kmečkemu stanu, kar je tudi najbolj naravno. Na »rečo je beg mladine z dežele sedaj nehal in sedaj, ko celo v mestih prijemlje mladina za moliko in lopato, spoznava tudi mladina lepote in koristi kmečkega dela. V mesto prihajajo za delom v resnici samo taki, ki se čutijo ali i/redno nadarjene zn kake druge poklice ali pa taki, ki so otroci staršev brez lastne zemlje.
Tako ie bila med 335 obiskovalci lansko leto nn poklicni posvetovalnici ogromna večinu Ljubljančanov, namreč 278 ali 78%.. 77 jih je bilo iz drugih krajev. Med temi jih je bilo 142 iz ljudskih šol. 43 iz meščanskih. 84 abiturijen-tov. 40 gimnazijcev. 11 vseučiliških sflušateljev.
8	dijakov strokovnih šol, 24 vajencev in 3 drugi Povprečna starost je bilo 14 let bili pa so vmes tudi po 6 do 30 let stari. Največ otrok je bilo iz uradniških družin in iz družin socialno ugodnejše stoječih 110 pn jih je bilo socialno slabo situiranih Zanimivo je, da »e je zateklo po nn-svete v poklicno posvetovalnico tudi mnogo abiturijentov in vseučiliških slušateljev, znamenje, da se še niso odločili zn dokončni poklic in da bi nnmcsto običajne in precej negotove uradniške kariere poskusili v kakšnem praktičnem poklicu. Pa /opet bi jih od obiskovalcev te posvetovalnice šlo najrajši 49% še naprej študirat.
Poklicna posvetovalnico sj je nadefla za smernico svojega dela, dn predvsem usmerja mladino v one poklice, ki črpajo surovine iz domače zemlje, to je zlasti zu lesne industrije in obrti, nekoliko manj za gradbene in kovinske, poč po nekoliko več za prometne poklice.
Od 253 fantov, ki so prišli na poklicno posvetovalnico. jih je izrazilo knr 43, da bi radi l>ostali ključavničarji 22 bi jih rado postalo mehaniki, 13 elektrotehliniki, 1" bi se jihh rado posvetilo nekemu »orodnemu kovinskemu poklicu, 0 elektroinonterji, 3 hi rodi postali avto-mehaniki in tako dalje. Po 2 do 4 bi radi postali: čevljarji, črkoslikarji, črkostavci, foto-prafi, glasbeniki, kiparji, kolarji in kovači (t), krznarji, lesni strugarji. mesarji (I), natakarji, pasar (1), »obos lika rji, radiotehniki. tnpetniki;
9	pa j'.h je povedalo du bi se radi ličili trgovine. 13 fantov bi rado nadaljevalo gimnazijske študije, 3 bi šli radi na srednjo 5olo Na univerzi je hotelo študirati 62 mladih fantov, od toga 22 na tchhniki, 6 na medicini. 6 na pravu, drugi pa nn raznih drugih fakultetah. Sa mo 2 bi rada postala učitelju. 2 uradnika, 2 železničarja in 2 železostrugnrja.
Maksimalni cenik za čevljarska ročna dela
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednji maksimalni cenik za čevljarska ročna dela in za popravila:
Moška obutev:
Š k o r n j i : delo (cena za šivane 1. številka, za zbite 2. številka, cena za kompletno obutev šivano 3. številka, za zbito 4. številka):
Iz boksa lir 216. 177. 760. 721; iz kravlne ali kroma lir 216, 177, 830, 791; iz teletine lir 216, 177, 750, 711.
Popravila:
Prednjiki s polovičnimi podplati in petami lir 67, 56, 225, 214; s celimi podplali in petami lir 86, 64. 310, 288.
Gorski čevlji: gorski ali smučarski čevlji lir 140, 115, 500, 475; gorski čevlji, novi podplati, neokovani lir 50, —, 150, —; gorski čevlji, templanci in pete lir 35, —, 90 —.
Visoki Čevlji: iz boksa lir 130, 110, 350, 330; iz teletine ali kravine lir 130, 110, 380, 360
Nizki čevlji: iz boksa lir 120, 100. 330
310.
Popravila:
Polnovi čevlji iz boksa ali teletine lir 70, 00, 180, 170; templanci in pete 30, 24, 65, 59;
samo pete lir
10, —, 25.
Ženska obutev:	m
S kom ji iz boksa lir 212, 170, 710. 668.
Gorski čevlji: gorski ali smučarski čevlji lir 130, 99, 430, 399; gorski čevlji, novi podplati neokovani lir 45, —, 130. —; gorski čevlji, templanci in pete lir 30, —, 85, —; iz boksa lir 115. 100, 300, 285.
Nizki čevlji: iz boksa lir 105, 90, 280,
265.
Popravila:
Polnovi čevlji iz boksa ali teletine lir 60, 50, 150, 140; templanci in pete (široke) lir 24, 20, 50, 48; templanci in pete (ozke) —, 15, —, 40; pele široke lir —, 5—6 —, 15, pete luiba —, 4, —•, 12; pete ozke lir —, 2, —8; čisto nove pete iz usnja —, 6, —, 30; Cisto nove lesene pele —> 8, 25.
Obutev za deklice, dečke in otroke:
Gorski ali smučarski čevlji št. 30—35 lir 100, 90, 300. 290; Čevlji iz črnega boksa: št. 21—23 lir 80. 70. 170, 160: štev. 24—26 lir 80. 70. 180, 170: št. 27—29 lir 80, 70, 200, 190; št. 30—33 lir 80, 70, 230, 220
Popravila:
Templanci in pele do št. 35 lir 15, 12, 40, 37; samo pete lir —, 5—6, —, 15.
V ceni za delo so obseženi stroški za dreto, vosek, polituro, smolo, apreturo, vezalke, sukanec, klej in rinčice.
Imetniki obrtov morajo imeti cene izvešene v obratovalnici v obliki cenika na dobro vidnem m^slu
Cien 2. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo upravno po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 v denarju do 5000 lir, v hujfih primerih pa z zaporom do dveh mesecev. Tudi se sme izreči začasni ali predlagati trajni odvzem obrtne pravice.
Med dekleti -- 102 sta se prijavili — bi jih 15 rado postalo uradnice, 10 učiteljice. 4 frizerke in 4 šivilje, 26 bi šile rade v gimnazijo, t bi se |K)svetila ženski domači obrti in 4 trgovini. Za ru/ne manj znune poklice pa se je odločila kvečjemu pa 1.
Iz teh številk vidimo, da je v nekatere poklice prevelik naval, za druge pa ni zanimanja
med miladino. Tako je na primer manjkalo vajencev za mizarje, čevljarje in frizerje, povpraševanje pa je bilo tudi po vajencih v fotografski in črkoslikarski obrti Na vsak način se bo poklicna posvetovalnica potrudita, da mladini z nasveti pokaže pravo pot, tako da v nekatere poklice ne bo prevelikega navala in pozneje ne nepotrebne Drezposelnosti., da v drugih poklicih ne bo manjkalo izvežbenih delovnih moči. V tem je veliki pomen poklicne posvetovalnice, katere delo mora javnost ceniti.
Zanimivosti iz kat. občine Gradiško predmestje
Naj se še nekoliko pomudimo pri šentpeter-skem predmestju 1 V II. delu te katastrske občine
so sezidani mnogi humanitarni zavodi, posebno razne bolnišnice Obširna bi bila zgodovina in obsežna bi bila knjiga, ki bi opisala in očitala vesele in žalostne zgodbe iz teh zavodov. Marsikatero zanimivost bi nam vedele pripovedovati usmiljene sestre. Med nami je zadnja leta posebno zaslovel oddelek VII.
Nekoč je prišel v bolnišnico veseli Ribničan, ki je po svetu s svojimi konjiči vozil suho robo. Tam med Logatcem in Planino se mu je na strmem ovinku prevrnil voz in se je suha roba na njega zvrnila. Zlomil si je nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico Bil je vedno šaljiv. Nekega dne ga je sestra lepo potolažila: »Oče, še boste lonce vozili, šel« Ribničan ji je mežikajoč odvrnil: »Sestra. kaj? Jaz vozil? Jaz že ne, če jih ne bodo konji.« Pred meseci je tam v splošni bolnišnici umrl neki Ljubljančan, ki je včasih v Verovškovi dobi tudi rad igral v gledališču in je obiskoval Verovškovo šolo. Umiral jo poštenjak, zapuščen. In zadnje njegove besede so bile: »Francka, še en liter na kredit!« Bodi Lojzetu na tem mestu ohranjen trajen spomin!
V stari Ljubljani niso Ljubljančani imeli javnih kopeli tako na izbiro, kakor jih imajo sedaj v veliki Ljubljani. Leta 1900 je mestna občina sezidala mestno kopališče na »Ajdovem zrnu«. Kje naj hi bilo to? Pač so redki Ljubljančani, ki bi vedeli, kje je to, ko bi jim ne |»ovedali prej o mestnem kopališču. Stari Ljubljančani so tako na-zlvali kos mesta ,ki leži zazidan med Sv. Petra cesto, Kolodvorsko In Prečno ulico. Tudi slari zitpiski mestnega sveta omenjajo to Ime. Ima pač ta trikot obliko ajde.
Preidimo sedaj k drugim katastrskim občinam! Kje so meje kat. občini Gradiško predmestje? Gredo tako-le: Gradaščica naprej proti Viču po stari strugi tako, da je znameniti Hribarjev gaj že pod to občino. V bližini je bila velika Simenčeva vrtnarija, ki io je kupila univerza, da lam napravijo moderen institut za rastlinstvo. Od Gradaščice krene meja ob viški občini na Tržaško cesto in čez njo napre| na Večno pot. Halje meji to bčino Cesta na Rožnik, po njej pridemo na Erjavčevo, od tam na cesto Viktorija Emanuela III. v Nunsko ulico, iz nje na Kongresni trg ob hi-
šah v Vegovo ulico na Valvazorjev trg na Rimsko cesto tja po Gorupovi in Aškerčevi na Groharjevo in po njej nazaj do Gradaščice.
Tudi v tej občini se je v zadnjih 40 letih marsikaj spremenilo. Kdo je še poznal staro, nizko poslopje ob sedanji vseučiliški knjižnici na Vegovi ulici. Tam je bila gostilna »pri Lahu«. Imela je tudi veliko dvorišče, kjer so se ustavljali vozniki, kmetje iz zapadnega dela ljubljanske okolice. Ponosni so bili kmetje na svoje iskre konjiče in vihteli so dostikrat velike biče. O Mirju samem je bilo že marsikaj lepega napisanega. Gradiško predmestje obsega v zemljiški knjigi kar 5 težkih, v usnje vezanih knjig, ki imajo jx» tisoč in več strani. Marsikatero zanimivost hranijo te knjige. V tem predmestju, ki je sedež visokih političnih oblasti, prebivajo pa tudi prav jiodjctni možje »n dobri gospodarstveniki. Trgovina in obrt se razvijata. Neki Stevilčkar se je pred leti lotil, da bi po zemljiški knjigi dognal, koliko ima Lubljana raznih dolgov. Sestavil je za kat. občino Gradiško predmestje splošen pregled o dolgovih in je seštci, da je bilo l. 1940 po teh knjigah 522 postavk, pri ksaterih so bila vknjižena razna posojila za 55,634.115 din takratne valute, dalje za 5J>93.690 starih avstrijskih kron in posojil za 41 660 goldinarjev. Včasih je bit križ s kronami in goldinarji. Kronska valuta Je pri nas definitivno stopila v veljavo leta 1900 Krone pa so bile dane v promet že deset let poprej. Počasi so zamenjavali srebrne goldinarje v srebrne kron-ce. Tako so izginili n. pi. jjopolnoma iz prometa šele 1. Julija 1898 stari krajcarji in polkrajcarji (polovičarji). Leta 1897 je bilo vzelo iz prometa na ozemlju takratne Kranjske okoli 776.000 goldinarjev.
Kjer stoji sedaj dramsko gledališče, je bila staroslavna gostilna pri Zenkerju. Tudi veliki študentje so včasih skrivaj pokukali v to gostilno, ki je poleg cvička točila imenitno pivo. Tja je zahajal neki dober, orjaški in bradati profesor, ki je imel navado naročevati: »Kelnarca, en li-terl« Mož. ki je bil drugače filozof, je to naročilo navadno opravičeval: »Dekle se mi smilil Vsak večer spijem 4 četrti. Štirikrat hi morala do mene po te firkelce. Mar ni liolje, da ga prinese kar liter in je deklic za lo bolj hiter!« Toliko o kat. občini Gradiško predmestje!
Spremembe pristojbin za živinske potne liste
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za umestno, da se priravnajo takse za živinske potne liste novi finančni upravi in spravijo v sklad s |x>trebami pokrajine in občin, odreja : ■ 1. Odpravljajo 6e vse takse, ki 6e pobirajo za živinske potne liste po določbah, navedenih v za-glavju, in 6icer- državna taksa po zakonu o taksah, banovinska taksa po pravilniku o proračunu bivše dravske banovine, taksa za veterinarski in živinorejski 6klad po pravilniku o živinskih potnih listih in občinske takse po proračunskih pravilnikih za posamezne .občine.
Namesto njih 6e uvajata pokrajinska tak6a in občinska taksa.
2. Pokrajinska taksa 6e pobira v naslednji višini in takole:
1.	Za izdajo živinskega potnega lista, ki 6e nanaša:
a)	na drobnico (ovce, koze in svinje) od glave 0.50 lire;
b)	na konje in goveda z vsemi mlečnimi sekalci in na 06ie, mule in mezge ne glede na njih starost, od glave 3 lire;
c)	na konje in gvoeda z enim ali več stalnimi sekalci, od glave 5 lir.
To takso plačuje 6 porabo pokrajinskega kol-kovnega papirja (golica, na kateri je vtisnjena vrednost takse) lastnik živali, za katere se izdaje potni list.
Ce 6e izda za več glav drobnice en sam potni list, 6e mora nalepiti za vsako joo toliko kolkov za L. 0.50 več. Za 6e6ajoča teleta in žrebeta, ki 6e odpremljajo skupaj z materjo, 6e nalepi na potni list dopolnilni kolek za L. 0.50.
2.	Na živinske potne liste, ki se nanašajo na preno6 lastništva, 6e nalepljajo tile kolki:
a)	za drobnico (ovce, koze in 6vinje), od glave 3 lire; '
b)	za konje in goveda z V6emi mlečnimi sekalci in za osle, mule in mezge ne glede na njih starost, od glave 10 lir;
c)	za konje in goveda z enim ali več 6talnimi sekalci, od glave 15 lir.
3.	Za overitev potrdil o izvoru in zdravju živali in potrdil o izvoru in zdravosti živalskih proizvodov, ki jih izdajajo veterinarji ob izvozu v inozemstvo za vsak železniški voz posebej, se nalepi na izvirno besedilo kolek za 50 lir iu na prevod potrdila v tui iezik kolek za 10 lir.
Taksi niso zavezana veterinarska potrdila o izvoru in zdravosti živalskih proizvodov, če teža izvozne pošiljke ne presega 5 ke (pripomba 2. k ta. post. 212. zakona o taksahl in če ilh izdajo veterinarji uradno.
Takse iz številk 2. in 3 se plačujejo s po-
1.50 lir
1.- Ii
t.- lir 1— li 0.50 lir
krajinskimi kolki, ki se nalepi in io in uničujejo na vrhu potnega lista oziroma na overitveni pripis ob stroških tistega, kateremu sc ie žival prodala ali oddala.
2. Osebe, katerim ie poverjeno pobiranje taks, ki pa prekršijo taksne predpise iz člena 2., sc kaznujejo denarno s petkratnim zneskom takse, ki bi jo bili niqrali pobrati. Prav tako se kaznuje ne glede na vpterinarsko-policiiske kazni iz člena 32. pravilnika o živinskih polnih listih z dne 25. avausta 1939 kdor v nasprotju s predpisom člena U. tega pravilnika ne plača dolgovanega zneska.
Kazni se izrekajo po postopku iz zakona o taksah z dne 25. iuniia 1927.
4.	Občinska taksa se pobira v naslednji višini in takole:
1.	za izdajo živinskega potnega lista .
2.	za prenos lastništva na živinskem potnem listu . . . . . . . ; .
3.	za obnovitev potrdiila o zdravju živali ............ .
4.	za spremembo namembnega kraja .
5.	za pregled živali........
Takse iz št. 1, 2. 3 in 4 se plačujejo za vsak posamezni potni list v tamkaj nivedeni višini, ne glede tla število glav, navedeno v posamez-nil [Kitnih listih. Plačujejo se z občinskimi kolki, ki 6e nalepljajo in uničujejo na zadevnih listinah.
Takse iz št. t, 3, 4 in 5 plača lastnik živali, takso iz št. 2 pa tisti, na katerega se prenese lastništvo.
Kolki so za vse občine v pokrajini enaki in imajo natisnjeno volovsko glavo z besedilom »občinska taksa« in z navedbo vrednosti; dobavlja jih Visoki Komisariat. kateremu plačajo občine stroške natiska. Dobavljanje, razdeljevanje in nadzorovanje teh kolkov se urede s posebnimi predpisi.
Donos občinskih taks 6e steka v občinski veterinarski sklad kraja, kjer se je sklenila prodaja in se uporabi po polovici za razne veteri-narsko-policijske ukrepe in po drugi r>ol'jvici za povzdigo živinoreje na občinskem ozemlju.
5.	Kršitelji določb o taksah iz člena 4. se kaznujejo ne glede na veterinarsko - policijske kazni iz Člena 32. pravilnika o živinskih potnih listih z dne 25. avgusta 1939 po kazenskih predpisih glede taks v izvršilnih pravilnikih za izvrševanje posameznih občinskih proračunov.
Kazni izreka župan in se stekajo v občinski veterinftrsk sklad
6.	Ta naredba lopi v veljavo na dan 1. julija 1942-XX.
Predpisi o prijavi zalog vina v Ljubljanski pokrajini
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
smatrajoč za potrebno izdati predpise o ureditvi preskrbe z vinom,
odreja:
1.	Trgovci na drobno in na debelo ter upravitelji hotelov, restavracij, gostiln, krčem in podobnih gostinskih obratov morajo v 10 dneh prijaviti vse zaloge vina kakršne koli vrste, kakovosti in letnika, ki jih imajo na dan, ko stopi ta naredba v veljavo.
Ista obveznost velja tudi za druge osebe, ki imajo več ko 5 hI vina, prijaviti se mora celotna množina.
2.	Prijava se mora vložiti pri občini, na ka-lere ozemlju je vino, ki ga je treba prijaviti ločeno po vrsti in kakovosti.
Občine morajo poslali prijave s preglednim seznamom Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu preko okrajnih načelstev.
8. Vino, ki je pri trgovcih na debelo in pri pridelovalcih, se sme prodajali samo po predhodni odobritvi Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda.
4. Pokrajinski prehranjevalni zavod sme po-
| slaviti pri vseh imetnikih, izvzemši razpečevalce na drobno, jjod zaporo tiste količine vina, ki bi bile potrebne za oskrbo pokrajine.
Ne morejo se postaviti fiod zaporo tiste količine, ki so potrebne imetnikom za potrebe družine in osebja pridelujočega gospodarstva, največ do enega hektolitra letno na osebo.
5.	Oddajanje za potrošnjo množin vina, ki jih določi ministrstvo za kmetijstvo in gozdove, se uredi s posebnimi predpisi, ki jih izda Pokrajinski prehranjevalni zavod.
6.	Razveljavljenje so vse določbe, ki kakor koli nasprotujejo določbam te naredbe.
7.	Kršitelj določb te naredbe in odredb, ki jih v izvrševanju podeljenih pooblastil izda Pokrajinski prehranjevalni zavod, se kaznuje, če dejanje ni huje kaznivo, po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 denarno do 5000 lir ali z zaporom do dveh mesecev. V hujših primerih se poleg denarne kazni izreče lahko tudi zapor. Odrediti se sme začasni odvzem ali predlagati trajni odvzem obrtne pravice. Vselej pa se odredi zaplemba proizvoda.
S. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Iz Hrvatske
Obvezno zbiranje rabljenega papirja. Hrvatska državna uprava je izdala naredbo, 6 katero je obvezno zbiranje rabljenega papirja in starih spisov. Naredba za zbiranje starega papirja je obvezna lako za državne, samoupravne, kakor tudi privatne urade. Na ta način bodo na Hrvatskem dobili okoli 200 vagonov starega papirja ter bodo s to količino pokrili del potreb hrvatske industrije. Razen papirja bodo na Hrvatskem zbirali tudi v« ostale odpadke. V tem 6mislu je vojaška uprava že izdala potrebna navodila fjoveljnikom posameznih vojašnic.
Ureditev pomorskih luk. Poveljstvo mornarice je sklenilo razširiti pristanišče v Celo Oornje na Koločepu.
Mostar je dobro založen s češnjami. Iz Mo-
6tarja poročajo, da so češnje v tamošnjem kraju zelo dobro obrodile. Kmetje jih pridno dovažajo na trg ter jih sedaj prodajajo po ceni 12—20 kun 1 kg. V6ak dan pa iz Mostarja izvozijo v druge kraje 1 vagon češenj.
Iz Srbije
Nedlf o položaju t Srbiji. Dne 16. t. m. je
imel v Belgradu govor srbski ministrski predsednik Nedič. Z njim je predvsem opisal lanskoletno stanje v Srbiji ter je zanj dejal, da je bilo takšno, da je bilo ležko najti poštene ljudi. Zato v Srbiji danes nI več strank. Končno je Nedič izjavil: »Mi moramo vedno biti in ostati Srbj in ustvarjati Srbijo. Novo Srbijo morajo ustvariti novi ljudje, ljudje ugleda in poštenja. Mladino, ki je bila zašla na stran|K>ta, pozivamo na delo. Zanjo bomo vedno našli delo. samo da bi jo odvrnili od vseh strašnih zablod.«
Ukinjeni dopusti. Radi pomanjkanja potrebnega strokovnega osebja Je srbski kmetijski mi-niter izdal odredbo, s katero je za čas najvažnejših poljedelskih del ukinil dopuste vsemu strokovnemu osebju v posameznih ustanovah kmetijskega ministrstva.
Zbirka uredb in drugih zakonskih predpisov. Srbska književna založba »Jugoistok« je pričela izdajati zbirko uredb in drugih zakonskih predpisov. V zbirki, ki Jo urejujeta dr. Mlade-novič in Djordje Isakovič, bodo objavljene vse uredbe in zakonski predpisi Sveta komisarjev in nato sedanje srbske vlade. Sam Svet komisarjev je izdal okoli 100 novih uredb in zakonskih predpisov, s katerimi je posamezne panoge javnega udejstvovanja in življenja prilagajal novo nastalemu položaju.
V Belgradu je umrl stari akademski slikar Nikola Milojevič.
Drobne gospodarske
Iz trgovinskega registra. V trgovinski register so bile vpisane naslednje tvrdke: Banca commerciale Italiana, agencia v Ljubljani. Za podružnico sta pooblaščena podpisovati ravnatelj dr. Gvido Happacher in prokurist Rudolf Mosetti, Milchersich Pavel, trgovina z lesom na debelo v Ljubljani. — Vpisane so bile naslednje izpremem-be: Pri tvrdki Nakup in prodaja realitet, družbi z om. zavezo v Ljubljani je bila vpisana prokura Antonije Škufca. — Pri Prometnem zavodu za premog sta bila izbrisana člana uprave Praprot-nik Avgust in Noot Karel, vpisana pa dr. Man Rudolf in Kari6 Josip, za predsednika uprave je bil izvoljen Edvard Praprotnik. — Pri tovarni kanditov in slaščičarskih izdelkov, prodaja likerjev in žganih pijač v 6teklcnicah J. Schumi, nael. D. & E. Hribar je bil vpisan javni družbenik Hribar Svetozar. — Zaradi opustitve obrata je bila izbrisana tvrdka Teodor Kom v Ljubljani.
Zadružna gospodarska banka v Ljubljani ima občili zbor delničarjev 12. junija ob 11.
Maksimalne cene za strojenje ovčje in svinjske kože za obutev
Visoki komisar za Ljublajnsko pokrajino je določil naslednje maksimalne cene:
Člen 1. Člen 1. naredbe z dne 26. septembra 1941-XIX št. 112 se dopolnjuje takole:
t) kromovo ovčje usnje iz uvoženih kož 1 dni3 lir 2.30; u) svinjsko usnje za obutev, rastlinsko strojeno, mazano in egalizirano, cepljeno: 1 dm-' lir 1.G0; necepljeno 1 dm' lir 2, cepljeno barvano 1 dm* lir 1.95, necepljeno barvano 1 dm' lir 2.10; v svinjsko usnje za obutev, kombinirano strojeno s kromom, egalizirano, cepljeno 1 dm' lir 2.15, necepljeno 1 dm* lir 2.30.
Rejcem goveje živine bo ljubljanski mestni gospodarski urad te dni začel dostavljati tiskovine za prijavo goveje živine. Te tiskovine morajo rejci natančno, zanesljivo in v vseh rubrikah čimprej izpolniti. Opozarjamo jx>sebej, da je treba n. pr. pri kravah v prvo rubriko zapisati Eleviio krav, v drugo rubriko pa živo težo, koliko le krave skupaj tehtajo, Enako naj napišejo tudi za bike, vole in telice in druge skupine živali. Napisati pa rejci ne smejo tistih živali, ki jih bodo oddali na dogonu 3. junija t. 1., seveda pa v prijavi ne smejo upoštevati tudi teže teh živali. Pri[>ominjanio še, naj rejci navajajo vso pravo živo težo živali, ne pa morda višjo ali nižjo težo. Ker mora prijavo tudi vsak rejec podpisati, s tem jxidpisom tudi jamči za pravilno prijavo. Pozneje bo posebna komisija te podatke pregledala in se prepričala o resničnosti. Morebitne spremembe pri naslovih glede priimka rejca ali ulice stanovanja je treba seveda tudi napisati. Izpolnjene prijave naj rejci oddajo najkasneje do 3. junija v sobi št. 35 mestnega go-sfiodarskega urada v Beethovnovi ulici 7 dopoldne. Ker pa rejci dobe pri oddaji prijave potrdilo, naj uradu prijave prinesejo sami ali druga zanesljiva oseba. Prijavo morajo izpolniti tudi tisti, ki imajo samo eno govedo, zato naj pa oni, ki bi morda pomotoma ne dobili tiskovin za prijavo, sami pridejo ponje v mestni gospodarski urad.
Odrezke živilskih nakaznic za maj bo mestni preskrbovalni urad pobiral v ponedeljek 1. junija od trgovcev z začetnicami A do J, v torek 2. junija z začetnicami K do M in v sredo 3. junija od trgovcev z začetnicami N do Ž. Pozneje predloženih odrezkov ne bo mogoče ujx>števati, zato pa opozarjamo, naj 6e trgovci natanko ravnajo j)0 tem razporedu. Nakazila' za mesec junij bo pa ta urad začel oddajati v petek 5. junija po že znanem vrstnem redu. Obenem opozarjamo V6e trgovce, da bo mestni preskrbovalni urad 1. junija izdal posebne »Kontne knjige*, kamor bo 6proti vknjiže-val, koliko blaga je bilo nakazanega in koliko odrezkov je bilo oddanih. V to knjigo bo vpisoval samo preskrbovalni urad. trgovci sami pa morajo voditi knjigo »Prejema in izdatka«, ki jo je Prevod izdal 1. maja. Opozarjamo, da morajo trgovci od 1. junija dalje hkrati z odrezki vedno predložiti tudi nove »Kontne knjige«, ki jih bodo 1. junija dobili pri preskrbovalnem uradu. Za knjigo je treba plačati 5 lir ter naj ta znesek trgovci prine60 6 seboj tisti dan. ki je določen za oddajo odrezkov za maj. Pripominjamo pa, da nihče ne bo mogel dobiti blaga niti oddati odrezkov brez »Kontn« knjige«.
Ivo Peršifih - nova žrtev komunističnih morilcev
Ljubljana, 28. maja. i Istega dne, ko so krogle komunističnih mo- j rilcev podrle pokojnega profesorja dr. Lamberta ! Ehrlicha in akademika Viktorja Itojica, je poital j žrtev atentata tudi gospod Ivo Pešuh, uradnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani in po vseh naših krajih znani javni delavec ter neutrudni ! prosvetni organizator Sredi dola. v poslopju Vza-inmne zavarovalnice so ga dno 26. maja ob pol desetih zjutraj napadli plačani zločinci iz vrst
komunistične »osvobodilne frontec ter ga smrtno nevarno ranili. To se je zgodilo komaj poldrugo uro po umoru prof. dr. Ehrlicha in akademika Rojica. Ivo Peršuh se je v torek in v sredo boril v bolnišnici s smrtjo in že je kazalo, da bo njegova krepka narava premagala smrtno nevarno rane. Toda včeraj popoldne ob pol 5 je sprvaljen z Bogom izdihnil svojo dušo.
S pokojnim Ivom PerSuhom odhaja v večnost mož redkih organizatornih sposobnosti, izredne življenjske volje in podjetnosti, mož dejanja in dober ljudski govorni«. Hodil se je dne 17. decembra 189S v Zgornjih Lažah pri Konjicah na Sp. štajerskem. Gimnazijo je študiral najprej v Celju, nato v Ljubljani, kjer je ludi maturiral. Nalo je študiral nekaj časa na ljubljanski univerzi, kjer se je zelo odlikoval kol voditelj v akademskih društvih Ko je zapustil univerzo, je deloval kot dopisnik in vodja podružnice »Slovenca« v Celju, kjer je zelo pripomogel k velikemu razmahu našega lista. Po izstopu iz te službo je bil zaposlen kot uradnik Vzajemne zavarovalnico najprej v Celju, nato pa v Ljubljani, kjer je bil zadnje čase šef propagandnega oddelka ter urednik »Naše moči«,
Ze v deških lelih se je pokojni Ivo Peršuh
mnogo udejstvoval v raznih prosvetnih organiza cijah. Skoraj ni kraja, kjer ga naši ljudje ne bi poznali kot vnetega govornika in sprotnega or ganizatorja Kot dober časnikar je prevzel tudi uredništvo glasila Vzajemne zavarovalnice »Naše moči« ter jo izvrstno urejeval. Ko so se 1. 1935 osnovali »Slovenski fantje«, jc takoj prevzel eno najliolj vidnih vlog pri iej kulturno prosvetni organizaciji. Od takrat dalje je odločilno sodeloval pri vseh večjih prireditvah, bodisi verskega, bodisi kulturnega značaja. Nepozaben je njegov (rud pri evhariitlčnem kongresu v Ljubljani, pri mladinskem taboru ter pri drugih večjih prireditvah.
ln tega moža, polnega življenjske moči ter ljubezni do ljudstva, je zločinska krogla »osvobodilno fronte« ubila. Mož, ki je od svoje mladosti pa do viška svoje moške dobe delal za svoje ljudstvo, jc moral po tajni razsodbi samozvanih komunističnih voditeljev pasti kot nekak zločinec nad lastnim narodom! Mož, ki je z vnetim delovanjem pri tako človekoljubni ustanovi kot je Vzajemna zavarovalnica, trošil svoje življenjske sile, je padel kot izdajalec lastnih ljudi! Toda kdo izinod Slovencev še verjame v brezvestno in lažno propagando komunističnih voditeljev, ki streljajo cvet našega ljudslva, naše duhovnike, naše požrtvovalne javne dolavce, našo nedolžno mladino, ubijajo naše matere, jim nasiloma trgajo še nedorasle mladeniče ter oskrunjajo naša dekleta! Kdo izmed Slovencev ne vidi, da je vse to le brezvestna in zločinska akcija troekistično komunističnih voditeljev, ki hočejo pošteno slovensko ljudstvo zapeljati v revolucijo ter ga pahniti v boljševiško suženjstvo! Motijo se skriti komunistični voditelji, Če mislijo, da bodo s takimi nasilnimi dejanji vzeli slovenskemu ljudstvu vero v moč poštenosti ter ga prisilili |>od svoje lastno vodstvo. Res ie, da narod krvavj zaradi izgube dragocenih življenj, res je tuai. da s smrtjo svoje mladine in svojih nesebičnih in požrtvovalnih mož Slovenci izgubljamo tudi mnogo svojih sil. Nikakor jva ni res, da bi nas to moglo odvrniti stran od poti poštenosti ter resnične ljubezni do slovenskega ljudstva, ljubezni, ki nikoli ne bo mogla in ne bo hotela priznati samovolje komunističnih voditeljev, marveč ji bo vedno kljubovala, kakor mora dobro vedno kljuliovati zlu. Žrtve, ki po dobro premišljenem načrtu padajo, so nam le pobuda in oiiozorilo, da se zločinstvu še bolj krepko postavimo |M> robu ter da ne odnehamo uveljavljali fiovsod in pri vseh jasnost načel in tradicionalno čistost slovenskega poštenja.
Pokojni gospod Ivo Peršuh zapušča soprogo Vido iz ugledne družine g. Dežmana, ravnatelja knjigoveznice Ljudske tiskarne, dva nedoletna otroka ter nedoletno sestro Vido. Vsem je bil skrben mož, oče in brat. Tudi kot zaveden katoličan se je pokojnik vedno odlikoval. Ko je še živel, je nekajkrat svojim tovarišem povedal, da dobiva anonimna pisma, v katerih so ga komunisti vabili k sodelovanju pri zločinski »osvobodilni fronti« ter mu ponujali v njej zelo visoko mesto. Te pozive je kot odločen, zaveden Slovenec in katoličan vedno s- studom in gnevom odbil.
Globoko potrti družini, ki jo je nenadoma zadel tako strašen udarec, izrekamo naše iskreno sožalje, pokojnikovi duši pa naj Večni podeli zasluženo plačilo.
. Ehrlich in V. Rojic v Akademskem domu
V	sredo j>opoldne so ob petih prepeljali pred Akademski dom na Miklošičevi cesti obe žrtvi, ki sta padli zaradi prepričanja, da se ka-tolištvo nikdar ne more družiti s komunizmom. Pred akademskim domom je sprejela avtofurgon velika množica občinstva, med katerim je bilo največ dijakov in slušateljev vseučilišča, katerim je bil pokojni dr. Ehrlich tako velik prijatelj. Obe krsti z zemskimi ostanki rajnih je pred domom blagoslovil pater Odilo Hajnšek, nakar, so akademiki ponesli krsti svojega dobrotnega vzgojitelja in svojega tovariša v dvorano, ki je bila odeta v žalno črnino. Takoj po prenosu so začeli prihajati številni častilci, znanci in prijatelji obeh žrtev, da pomolijo za njihov dušni blagor in da Jih pok rope.
*
V	četrtek je bila okrog devetih dvorana Akademskega doma odprla, mrtvaški oder pa urejen. Na nizkem odru, ki je ves v črnem, ležita obe krsti, druga poleg druge, med njima pa ee v ozadju pne znak slovenske dijaške zveze, križ z grbom, katerega opbta trnjev venec. V ospredju je na desni strani na z zelenjem okrašenem podstavku kip serafinskega Kristusa, ki ga je pred leti naročil dr. Ehrlich pri kiparju Tonetu Kralju za svoje dijake, s katerimi je zadnja leta redno vsak večer prav pred tem kipom opravljal skupno večerno molitev — rožni venec. Kip je ožarjen z lučjo, izza njega pa pada svteel pramen luči kot simbol na oba pokojna, ki s križem v
sklenjenih rokah spita večno spanje. Pred odrom in ob kipu pa je napravljena prava domača greda iz zelenja in cvetja. V njej prevladujejo lepi nagelni, ki kažejo, da sta oba izšla iz naše domače slovenske kmečke zemlje. Ozek pramen luči se preliva f>o cvetju, ki je ograjeno z nizko ograjo, pred katero se ves čas zbirajo častilci, ki prihajajo kropit. Ob straneh in v ozadju je še zeleno grmičevje, ob krstah v ozadju pa so svečniki, s katerih mečejo migotajoči plameni medlo luč na tako žalostno okolje. Ob krstah stoji častna straža akademikov, bogoslovci pa molijo rožni venec.
Neprenehoma prihajajo kropilci, tako da teče z Miklošičeve ceste nepretrgana reka obiskovalcev. V dopoldanskih urah je v četrtek prihajalo vsako uro povprečno po štiri sto kropilcev, ki so prihiteli po zadnje slovo. Koliko je bilo med njimi takih, ki so si ob pogledu na obe žrtvi obrisali solze z očesa, koliko drugih, ki so se sj>omnili dobrot, ki jih jim je izkazal jiokojni dr. Ehrlich, čeprav nihče drugi za ta dobra dela ni vedel. Še ves dan se je vsipala reka častilcev v Akademski dom. Tudi v petek bosta obe žrtvi še ves dan ležali na mrtvaškem odru in bo dvorana odprta od sedmih zjutraj do pol devetih zvečer. V soboto, 30. maja ob pol 9 zjutraj bodo krsti prenesli v stolnico, kjer bo sv. maša-za-dušnica, takoj nalo bodo krsti prepeljali na Žale, kjer ju bodo ljudje zopet lahko hodili kropit. Pogreb bo v nedeljo, 31. maja ob 4 popoldne.
Razstava N. Omersa-K. Patrih
Razstavljena slikarska in kiparska dela v »Galeriji Obersnel« kažejo, kako marljivo 6e trudi mlada slikarska in kiparska generacija za čim boljšo in popolnejšo obliko umetnostnega izražanja. Mislim, da 6e oba razstavljalca udeležujeta že tretje umetnostne prireditve v zadnjem letu ter jasno dokazujeta, da se hočeta prebiti iz ozkih okovov šole, vplivov etc. Kakor je simpatično to razgibano umetnostno hotenje in iskanje- tako pa mora vzbuditi pomisleke prav pogosto razstavljanje z ozirom na kvaliteto razstavljenih stvari. O tem sem v kritikah že večkrat pisal, da namreč smatrajo naši umetniki razstave od leta do leta dosledneje le kot prodajne prireditve, kjer lahko odložijo odjemalcem bodisi zaležano, bodisi nič kaj kakovostno blago, blago, ki na hitrico zajeto ni izvršeno, ne spada ne na razstave, še manj pa v »promet«. Nikdar namreč ne 6niemo ix>zabiti, da gre tu za umetnost, ne pa za kar koli drugega. Zatorej naj bi naši umetniki vrnili umetnostnim razstavam več reprezentativnega značaja, več idealizma in pristnega umetniškega ponosa. Vsaka razstava naj bi bila umetniški dogodek, ne pa neumetnostna vsakdanjost, ki je muka za občinstvo (ljubezen ee izpremeni v dolžnost), kritiko in še za raz6tav-ljaloe 6ame, ki morajo gledati prazne neobiskane prireditve, pred katerimi obiskovalci ravno zaradi vsakdanjosti stvari same bežijo. In kar je glavno! Verjetnostni račun umetnostne kvalitete nam pove, da umetnost ne raste z vrtoglavo naglico, marveč narobe, da se lahko štejejo med srečne tisti umetniki, ki letno ustvarijo vsaj par takih del, ki se jim upravičeno pravi umetnina. In iz takih del naj bi bile sestavljene slovenske umetnostne razstave!
Te opombe nisem napisal le na račun pričujoče razstave, dasi mi ie njena podoba zgoraj zapisane misli vzbudila. Mnogo del je namreč bolj v stadiju študij in skic, kakor pa dovršenih slik in kipov. Je pa razstava zanimiva predvsem zaradi svoje slikarske strani. Podobe N. Omer6e nam
kažejo, kako 6e 6likar bori 6 starimi progranvskimi predsodki za lastno individualno umetnostno izpoved. Že na zadnji razstavi je zapuščal koloristicne in skupinske probleme raznih vzornikov, ter na lastno pest 6kušal zajeti slikarsko okolico. Njegove podobe, nastale v poletnem zelenju, 60 ponekod spominjale na naše impresionistične umetnostne rešitve. V glavnem 6e nam na tej razstavi prvikrat odpre pregled na individualno podobo umetnikovo (seveda žal nepopolno, posebno zaradi nedogna-no6ti del). Spoznamo slikarja, ki mehko, nežno, 6koro boječe motri 6vet okrog sebe. Njegove podobe 60 umirjene, čeprav upodabljajo snežni metež; veliko idiličn-osti je razprostrto preko Omersovih platen (prim. »V gozdu«, »Zimske krajine« itd.), mehkobe, ki izvira prav iz značaja slikarja samega. Ve6 ta umetnostni 6vet pa je še pod stalno, vestno kontrolo zavestnega okusa (prim. n. pr. tihožitje z zelenimi jabolki), ki daje vsemu delu pečat neke suverene objektivnosti na škodo instinktivne, podzavestne note. Slikar je pokazal lep napredek in 6em prepričan, da bomo še videli Omer-sove slike, ki jim ne bo kaj negativnega pripomniti.
Kipar K. P u t r i h razstavlja zvečina portrete. Slogovno je njegovo delo vjeto med dve skrajnosti: med »deklico z grozdi« in katerim kolim portretom. Na eni strani je torej podoba dionizične deklice z značilnimi motivi grozdov, nastale pod bogve kakšnimi vplivi in vzorniki sodobne kiparske umetnosti, na drugi 6trani pa portreti jx> realnih osebah, kjer mora kipar računali z določeno obliko in lastno invencijo. Ta poslednja ee mi zdi precej povprečna, čeprav ne maram zanikati 6icer močnega plastičnega 6misla kiparjevega. Med podobnostjo z modelom, idealizacijo plastike ali duše-6lovno Karakterizacijo so veliki prepadi in je potrebna dobršna mera 6ubtilnega znanja in duhovne zmožnosti, da nastane dobra plastika. Sicer pa 60 Putrihovi kipi solidna dela in bi morebiti kazalo, da kipar uredi kolektivno razstavo 6vojih del, da 6e nam njegovo snovanje pokale v celotni podobi.
S. Mikuž.
Dr. Lambcrt Ehrlich in Viktor Rojic na mrtvaškem odru v Akademskem domu
te aorice
Koledar	1
Petek, 29. maja: Kvntre; Mar. Magd. Pazzi, devica; Maksim, škof in mučenec; Teodozija, sveta žena in mučenica.
iSohota. 3(1. maja: Kvatre; Ivana Orleanska, devica; Feliks I., pajiež in mučenec; Ferdinand, kralj.
Lunina sprememba: Ščip: 30. maja ob 6.29. Ilerschel najioveduje 6premnljivo vreme.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrla gospa Apolonija K a r I i n roj. Gogala, profesorjeva vdova. Pogreb bo v petek. 29. maja ob jx>1 petih z Zal. kapelica sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Za rajno žalujejo hčerka in trije sinovi, katerim izrekamo ob bridki izgubi glolioko sožalje. Bla-gopokojni gospej naj sveti večna luč!
-f- V Ljubljani jo mirno v Gos|Xk1u zaspala gospa Frančiška Dacar. Truplo bo v petek 29. maja prepeljano iz mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa do župne cerkve sv. Antona na Viču, odkoder bo ob 5 popoldne pogreb na viško pokopališče. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ V Mariboru sta umrli 65 letna gospodinj-aka pomočnica Frančiška Zupane in 61 letna zasebnica Rozalija Klajnšček. Naj počivata v miru!
Rakovnik
Prihodnjo nedeljo, zadnji dan majnika, bo v svetišču na Rakovniku slovesnost Marije Pomočnice kristjanov. Naj bo ta dan nrprelrgano romanje Marijinih častilcev in nepretrgan klic k Pomočnici kristjanov! Čim več vas bo klicaio in prosilo, tem
več boe-te dosegli. Prihajajte torej in prosite! *
—	Lepo vreme traja dalje. Pojavili so se znaki, ki so dali slutiti, da se lahko vreme v •kratkem spremeni na slabše. Barometer je začeti padati, toda sedaj se je zopet dvignil za nekaj milimetrov. Zeml ja bi potrebovala nekaj več mokrote, in to si žele tudi mnogi vrtnarji, da bi posebno zelenjava še bujneje rastla in se razvijala. V sredo je bil prav lup dan, nekoliko vetroven, sicer pa jasen. V sredo 6e je dnevna temj>eratura dvignila na + 25,4." C. V četrtek zjutraj je bilo Barje brez megle. Bilo je lepo jutro. Jutranja temperatura je Lila v četrtek + 11.6" C. Barometer se je od 762 dvignil na 764.8 mm.
—	Društvu »Dom slepili« v Ljubljani so darovali gg. operni solisti mesto venca pokojni gospej Thieryjevi 240 lir. — Istemu društvu je podaril e. Milič Franc v počastitev 6jK>mina gospe Slave "Turk 200 lir. — Darovalcem se društvo za plemeniti dar najiskrenejše zahvaljuje.
—	Huda avtomobilska nesreča zdravnika. Pet-intridesetletni okrožni zdravnik dr. Julij Meier iz Ruš se je s 6vojim osebnim avtomobilom peljal v 6meri proti Fali. Pred neko hišo v Fali je 6tal v Maribor namenjeni avtobus. Na nekoliko strmi cesti je popustila zavora osebnega avtomobila, ki je zaradi tega zavozil v avtobus. Zdravnik dr. Meier, ki je doma iz Cerkelj pri Kranju, je hudo
. poškodovan na desnem licu in desnem očesu. Zdravniki 60 ugotovili tudi prelom lobanje. Ponesrečenega zdravnika 60 prepeljali z avtomobilom Rdečega križa v mariborsko bolnišnico.
—	Med odbijače je zašel. V nekem vekfiod-jetju v Teznu pri Mariboru sta delavca 271etni Ivan Toplak in 47Ietni Franc Sprah premikala vagone. Oba 6ta preslišala, da prihaja od zadaj po istem tiru drugi vagon. Preden sta oba zapazila grozečo nevarnost, 6-ta iu že zgrabila odbijača obeh vagonov. Hudo poškodovana so oba ponesrečenca prepeljali v mariborsko bolnišnico.
—	Osem metrov globoko padel. V Novi vasi v ptujskem okraju je 311etni elektrotehnik Alojzij Bečaj iz Studencev na 06em metrov visokem drogu popravljal dinamo. Pri tem je izgubil ravnotežje
| in padel na tla. Zlomil si je levo roko in levo nogo.
Ljubljana
1 Mesto venca na grob pokojnega profesorja dr. L. Ehrlicha je profesorski zbor teološke fakultete (»klonil 500 lir Vincencijevi konferenci za akademike in 500 lir Elizabetni konferenci za akademičarke v Ljubljani. Iskrena hvala I
1 Na petkovem koncertu bo izvajal (ljubljanski komorni trio poleg Corellija, Beethovna in Skerjanca še Novakov Tirio quasi una ballat op. 27, ki je bil konuponirnn fleta 1901. Koncert bo ob četrt na 7 v veliki filharmonični dvorani. Člani tria so violinist Albert Dermelj, vioflončelist Cenek šedll>auor in pianist Marijan Lipovšek. Piredprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
1 Predavanje o starem in novem Miinchenu. Pod okriljem Nemške akademije v Ljubljani je imet predavanje vodja podružnice N. A. v Zagreb«
svetnik dr. Konig predavanje s skioptičnimi slikami o starem in novem Miinchenu. S tem Akademija nadaljuje ciklus predavanj o glavnih nemških mestih, ki jih je napovedala. Predavatelj jc 6očno in zanimivo jxxlal vso zgodovino mesta, ki je nastalo tam, kjer so svoj čas zgradili brižinski škofje mo6t, pa mu je pozneje Henrik Levosrčni posta\il Irden temelj. Nato je na podlagi starih podob mesta jxxlajal rast te bavarske katoliške prestolnice ter pokazal od stoletja do stoletja glavne zgradbe, ki jih ima to mesto v veliki meri. Tako smo gledali cerkve: »Frauenkirche«, najvidnejši in največji fjx>mneik starega cehovskega srednjeveškega meščanstva, potem čudovito ccrkev 6V. Nef>omuka, biser cerkvenega rokokoja, veliki jezuitski samostan itd. dalje profane zgradile kakor magistrat, 6tari dvorec, novi dvor, ki je celo mesto, ter čudovite pravljične gradove v okolici. Vrsto teh podob iz arhitekture ter plastike, kakor tudi urbanistike je zaključila slika nove palače za nemško umetnost, ki jo je postavil Miinchenu Hitler ter z njo vred dal Miinchenu oficielni prilastek »Mesto nemške umetnosti«. — Za prihodnji mesec 60 napovedana predavanja o 60 letnici pisatelja Gagerna (roj. na gradu Mokrice pri Sevnici), 60 letnica II. Brehma (roj. v Ljubljani) ter o graškem filozolu Meinongu.
1 Maščobe, sladkor in milo za mesec junij bo mestni preskrbovalni urad dodeljeval od današnjega petka, 29. t. in. dalje. Oni, ki dobivajo blago pri mestnem preskrbovalnem uradu, naj natanko upoštevajo vrstni red, ki je bil objavljen, da ne bo navala pri blagajni in v skladišču. Današnji petek pridejo na vrsto trgovci z začetnimi črkami P do S. Trgovi, ki 60 sladkor doslej dobivali pri tvrdki Jelačin, dobe to pot sladkor pri tvrdki Gregorc & Komp. na Bleivveisovi cesti 15. Vsak upravičenec dobi na svojo živilsko nakaznico za mesec junij 300 g presnega ma6la in 1 del olja.
1 Prazne vreče naj trgovci, zavodi in ustanove, ki dobivajo moko neposredno iz skladišč mestnega preskrbovalnega urada, vračajo tako, da bodo prazne vreče dobav meseca aprila in maja vrnili v mesecu juniju, prazne vreče dobav meseca junija pa naj vrnejo meseca julija, seveda vedno po že objavljenem razjioredu. Mestni preskrbovalni urad prosi vse prizadete, naj se natanko ravnajo po teh navodilih, ker skladi&če sicer vreč ne bo prevzelo.
1 Red A bo imel v 6oboto predstavo lirične opere v treh dejanjih, ki jo ie komponiral Pietro Mascagni: »Prijatelj Fric«. Peli bodo: Suzo — Vidalijeva, Frica — Franci, cigana — Ciolobova, doktorja — Popov, Hanza — Dolničar, Friderika
—	Kristančič, Katarino — Poličeva. Dirigent: D. Žebre, režiser: R. Primožič, zborovodja: R. Sirnoniti.
1 Za naznanjanje revnih družin vojnih ujetnikov in internirancev je bil včerajšnji četrtek sicer zadnji dan, vendar bo pa mestni socialni urad v II. nadstropju 6tare cukrarne na Poljanskem nasipu št. 40 tudi še današnji petek 29. t. m. med 8 in 14 sprejemal naznanila tistih, ki doslej iz katerega koli vzroka niso oddali prijave. Seboj naj stranke prineso listine, ki so iz njih razvidni vsi j>odatki ujetnika ali interniranca ter tudi družinskih članov, obenem pa tudi uradna obvestila, pisma in podobno, da dokažejo ujetništvo ali internacijo člana družine. Tiste družine pa, ki je kak njih član šele po 1. maju t. 1. šel v internacijo ali ujetništvo ali bo pa šele šel, naj 6e pa v mestnem socialnem uradu naznanijo tudi dananšnji petek ali kateri koli uradni dan pozneje. Vse prizadele družine pa morajo temu uradu vselej naznaniti tudi vrnitev ujetnika ali interniranca.
Naznanila
GLEDALIŠČE. Drama: Petek, 29. maia: Zaprto.
(Generalka.) — Sobota. .10. maja ol> 17: »Romeo in Ju-liia Prvič v letošnji sezoni. Red Premierski. — Nedelja .11 majn oh 14: »Konto X«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17.30: »Šola za žene«. Izven. Znižane eene oil 12 lir navzdol.
Opera: Potek. 29. maja ob 17: »Boccnccio«. Red B.
—	Robota. .10. maja ob 17: »Prijatelj Fric«. Red A. — Nedelja, SI. maja ob 15: »Boccaccio«. Opereta. Izven.
RAIllO. Petek, 29. maja: 7.30 Poročila v slovenSčini. — 7.4.'i Lahka glasba. V odmoru (8.00) napoved časa. — 8.15 Poročila v italijanščini. — 12.15 Koncert tenorista Janeza Llpufička (pri klavirju Marijan Lipovšek). — 12.35 Koncert tri Emono. — 18.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Si-jaroc. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Orkester vodi dirigent Zenie. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Koncert komornega zliorn, vodi dirigent D. M. Sijanec. — 17.45 Komorna glasba. — 19.00 »Govorimo Italijansko', prof. dr. Stanko Lebcn. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Lahka glasba. — 20.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini, — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Vojaške posmi. — 20.45 Orgelski koncert Pavla Rančigajn. — 21.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. ftljanee, sodelujeta sopranlstka Pavla Lovšetova In basist Tono Petrovčlč. Pesmi in romanco. — 21.50 Koncert saksofonista Miloša Zilierla (pri klavirju M. Lipovšek). — 22.10 Koncert sopranistke M. T. Pedlconi. — 22.45 Poročila v Italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Ba-i karčič. Sv. Jakoba trg 9. mr. Humor, Mikloilčeva c. 20 ; in mr. Murmayer R„ Sv. Petra c. 78.
i POIZVEDOVANJA. V Dramskem gledališču so vo predstavi dne 19. t. ra, našli 3 ključe v usnjatem etuilu 1 ZetM Ikon. 1 W«rth«tm tn 1 navaden klinčl Kita«« hrani mojstier Leben v Drami.
LJUBLJANSKI
lauiiiLiiu
Predstave od delavnikih od 16 in 18.15, ob nedeljah m oraznlkih ob 10.30, 14.30,16.30 In 1ft.3(
Mali oglasi
B Službe |
Dobe:
Hlapca
h konjem, sprejmem. — Poljanska cesta 44, LJubljana.	b
■ Sobe ■
Oddalo:
Soba
za pisarno — svetla, v sredini mesta (pri pošti), se takoj odda. Vprašati v Društvu tiskarnarjev, TyrSeva l/a, IV. nadstr., med 11. ln 12. uro. b
Kurivo
DRVA
I. POGAČNIK,
LJubljana, Bohoričeva 6. Tel. St 20-59.
Umrla nam je naša ljubljena mama, gospa
Apolonija Karlin
roj. Gogala
profesorjeva vdova
Na poslednji poti jo bomo spremili v petek, dne 29. maja ob pol petih popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah.
Ljubljana, dne 28. maja 1942.
Davorina Grošelj, Ivan, Pavel in Mirko Karlinovi, otroci in ostalo sorodstvo.
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih!
ZAPUSTIL NAS JE ZA VEDNO NAŠ PREDOBRI MOZ IN OČKA
SVO PERŠUH
URADNIK VZAJEMNE ZAVAROVALNICE
PO KRATKEM IN TEŽKEM TRPLJENJU JE V SREDO POPOLDNE NEHALO
BITI NJEGOVO SRCE.
LJUBLJANA, 28. MAJA 1942.
DRUŽINA PERŠUHOVA IN SORODSTVO
Umrla nam ie mati
Dacar Frančiška
Prevoz drage pokojnice bo v petek, 29. maja iz mrliške veže Sv. Jožefa, do farne cerkve sv. Antona na Viču, od tu ob 5 popoldne pogreb na Viško
pokopališče. Ljubljana, Cleveland, 27. maja 1942. Žalujoči:
Dacar, Florjanfič. CeSnovar, Jenko.
166.
Sani sent sinoči zapustil tabor. Vso no? sem jezdil, da naznanim žalostno novico. Tako so zbežali naši kmečki zavezniki.«
Dolgo sta se še pogovarjala naša tovariša, kako bi se postavili uspešno v bran. Ohadva sta bila prepričana, da se bodo Božanje hrabro in vztrajno borili s Turki, braneč si življenje in posest.
167.
Naposled napelje Štefan govorico na druge stvari: »No, Mirko, kaj'pa s tvojo ženitvijo? Preden sem odšel na prežo, si mi obljubil, da me hočeš imeti za druga. Ali je že bila gostija, ali kedaj bo?«
»Jutri bomo imeli gostijo, ako nas Turki prej ne napadejo. Ti boš seveda moj drug. Tvoj oče pa starešina.«
168.
»Ne boj se, Mirko!« odvrne Štefan. »Turki ne pridejo tako hitro. Jutri jih prav gotovo šj ne bo. Kaj pa s tistim dekletom, z ono drugo, že veš katero? Ali se ni nič protivila, ko si se odločil za Zaliko?«
»Zakaj naj bi se zoperstavljala? Saj ji nisem ničesar obetal in sem nasproti njej prost. Nekaj prijaznih besed pa me še ne obvezuje.<
»Zaslužil sem jih, veste. Ali mislite, da sem jih ukradel?« ga ie zavrnil Mišek.
»Ne, ne, Bog varuj! Toda, glejte, jako mi je žal, vendar vam moram povedati, da je ta denar ponarejen!«
SP0RT
Državno prvenstvo 31. maja
Tri nedelje bo še treba potrpeti in Čakati, da bo padla končna odločitev in da bomo zvedeli končnovel javno. kdo je državni nogometni prvak za 1. 1942. Po 27. kolu je prevzelo vodstvo moštvo Torina, ki ima točko naskoka pred Romo. V nedeljo, 31. maja bodo igrali Torinci v Benetkah To bo dobesedno prvenstvena tekma, saj se bosta borila prvi in tretji z razpredelnice, tretji pa Ik> imel prednost domačega igrišča. Moštvo Rome bo igralo doma proti Ambrosiani. Če sodimo prav, bodo imeli Romei lažjo nalogo in ni izključeno, da se bodo spet polastili vodstva. To se bo zgodilo, če bo odpor Benečanov tako močan, da bodo dosegli neodločen izid in če bodo Rimljani nad Ambrosio gladko zmagali.
Spored nedeljskega državnega prvenstva je tale: Bologna: Boiogna-Napoli, Torino: Juventus-Modena, Genova: Genova-Livorno, Roma: Roma-Ambrosiana, Milan: MHano-Lazio, Bergamo: Ata-lnnta-Liguria, Renetke: Venezia-Torino. Trieste: Tricstina-Atalanta.
J4_______
»Opoldne je Mišek dobil plačo za prvih osem dni službe in je nesel denar v banko.
»Mhm ...« je zamrmral blagajnik. »Kje ste pa vendar dobili te bankovce?«
Film vplike nožrtvovalnosti in globoke ljuh»zni do deklet«, ki je po nesrefi izgubila vid
ONKRAJ TEME
Robert Taylor in Irena Dunne kino sloga - tel. 27-30
Film knvalirstva, viteStva, napetih pnslolovSein in ljubavnih spletk
CAPITAN FRACASSA
V gl. vlogah: Elsa de Giorni, Clara Calamai. O. Valenti in drugi kino union - tel. 22-21
Velika ljubezenska zgodba na ruskem car. dvoru
Prlncezlna ljubezen
Luisa Ferida, Claudio Gora, Laura Nucci Režija Aleksander Volkov kino matica - tel. 22-41
Očitek
»Nagajivček moj, kakšen pa ©i! Poglej 6i 6amo obraz, kako je ve6 zamazan!«
Beatrika
Vrata v Ersilijino sobo so bila priAonjena. Beatrika jih je rahlo odprla.
»Ersilijal«
Dvakrat jo je morala poklicati. Ersilija se je prebudila in sedla v postelji, še vsa zmedena od globokega spanja.
»Otrok ima davico!« je povedala Beatrika.
Ersilijo je streslo, da so se ji usuli lasje po vratu.
»Kaj — kaj ima?«
»Davico.«
Zaspanost ji je v hipu minila, razumela je, skočila je h postelje.
Beatrika je pravkar prišla od Barberine.
Bolezen je šla vidno na slabše. Pri vsakem vdihu se ji je poglobil prsni koš, obraz ji je vse bolj pordeval, oči so vse bolj otopevale.
Spet je zakašljala, votel, skoraj da tuleč kašelj je bil.
Na hodniku je zadonel nagel korak. Romuald je obstal na pragu, ves izpremenje. je bil, spoznati ga skorajda ni bilo več. Krčevito se je prijel za glavo.
Barberina ee je okrenila k očetu, videti je bilo, da se ji hočejo zasvetiti oči. da 6e skuša nasmehniti, pa dih ji je zastajal, prsni koš se je udiral.
»Bab —I«
Beseda ji je zastala v joku.
Romuald je Sirom odprl okno, gnalo ga je, da i bi skočil k Barberini pa premagal se je in ji s I strastno kretnjo obupa vrgel po.jub z roko.
»Niti trenutka ne smem izgubiti I« je hlastnil. »Bog nam pomagaj I Po zdravnika pohitim!«
Po nekaj minutah je zaropotal molor njegovega avta, naglo se je oddaljil ropot.
Vse je bilo narobe. Po vseh prostorih je bilo slišati hropeče dihanje bolnice — neverjetno je bilo, da bi imele nežne, otroške prsi tak močan glas — in od časa do časa je tuleč kašelj prelomil tihoto. Rafaela je odšla, pa se je kinalu spet zavedla, da ni storila prav, vrnila se je vsa nemirna in zmedena, vila z rokama pa hodila iz sobe v sobo. Tere-zina je neštetokrat pohitela po stopnicah gor in dol, sama ni vedela, čemu. Vse je bilo pokonci v hiši, vsi so se tiho spogledovali, niti govoriti si niso upali. Na oglu trga je stal človek kot prikovan od strahu in poslušal dušeči kašelj, ki je prihajal skozi odprto okno in trgal nočno tišino. Leonova veriga je brez prestanka ropotala, Leon ni mogel mirovati, silil je v hišo, zdaj pa zdaj je žalostno zatulil.
Po hiši je bilo vse v neredu.
Sveži zrak pomladne noči je prihajal skozi okno in Barberini se je vse bolj tesnilo grlo. Ersilija, napol oblečena, vsa splašena, ni vedela, kaj bi storila. Toda — kaj se je vobče še dalo storiti? čakati, nič drugega kot čakati je bilo treba, — pomagati se ni dalo. Prav nič.
Beatriki ni ušla niti najmanjša malenkost otrokovega krutega trpljenja. Videla je, kako Barbe-
rini oko vse bolj stekleni, kako vse teže diha, hropeče, kot bi slišala žago. Sunkoma je kašljala, pretrgano. Romuald se ne povrne o pravem času —. Barberina je obupno lovila sapo.
Vzela jo je v naročje in stopila z njo k oknu. Nemogoče se ji je zdelo, da bi ji niti pri odprtem oknu zrak ne prodrl skozi grlo. Pa tudi pri oknu je obupno in krčevito hlastala za zrakom, zdelo se je, da se bo vsak trenutek zadušila. Srce se ji je trgalo, ko je gledala njen obraz, njene obupne kretnje.
Zanesla je otroka nazaj v sobo. Rdečica na obrazu se ji je še poglobila.
»Barberina — Barberina!« jo je klicala. Tako kliče mati, — mati, ki hoče premagati smrt. Nikdar je še ni klicala s takim glasom.
Barberina je dvignila ročico in se dotaknila materinega vratu. Prvikrat je Beatrika ob tej nežni kretnji občutila v polni meri sladkost materinstva.
Pa — oh! Romuald se ne povrne o pravem časn—I Ni bilo mogoče —I Z vsako sekundo se je vse bolj bližal tisti strašni trenutek, ko bi niti atom zraka ne mogel več prodreti v otrokova prsa.
Barberina —1 Barberina — I«
Pa ji je šinila v glavo misel, da bi približala usta k Barberininim ustom. Navdihnjenje — I Kako, da prej že ni mislila na to—? Čisto iznenada se je spomnila na neko povest, na povest o materi, ki je na tak način rešila otroka. Sama je umrla, otrok pa se je rešil.
Tako bi storila. Umrla bi, pa rešila otroka.
Da, tako bi bilo! Življenje bi ji dala. Mati bi bila —. In ob tej misli ji je namesto obupa napol-
nilo dušo živo zaupanje, veselje, gotovost. Otrokovo življenje je bilo v njenih rokah. In brž je bilo treba 6toriti.
»Ersilija, pojdi, pokliči očeta! Stopila je v kapelico! Ni druge pomoči. Naj nam Bog, naj nam Mati božja podeli milost! Pojdita in priporočita Bogu tudi še mene! Brž, pojdita!«
Ersilija je odhitela. Sama je ostala Beatrika z Barberino.
Pogledala je po otroku. Hropel je, poslednji drhtljaji so morebiti bili. Očesci sta postajali vse bolj stekleni, obraz je posineval. Smrt je dušila otroka.
Šc enkrat bi zakašljala —. Morebiti poslednji-krat —.
Položila je ustnice na Barberinine ustnice in ko je dete zakašljalo, je z vso silo svojih močnih prsi, z vso silo obupne duše zadihala, potegnila sapo v sebe.
Na ta silni vdihljaj, podvojen še z naporom mladega telesa, da sune iz sebe, kar ga je dušilo, se je nekaj utrgalo detetu v grlu, kašelj je 6unil nekaj kvišku in Beatriki v usta.
Občutila je krhljaj, pa stisnila je ustnice in ee vzravnala. Svobodno in veselo je dihala Barberina. Beatrika pa je dala robec k ustom in izpljunila. Niti na misel ji ni hodilo, da bi usta izprala, ali pa se ni zmenila za tako misel, ki ni bila za njo v tistem trenutku drugo ko lahna vešča ob električni luči.
Gledala je Barberino.
(Dalje.)
h LJurisko tiskarno v Ljubljani; Jože KraifisrE
Izdajate!!: ln?, Jož® Sod!'
Brfrtnfc! Viktor CfinSil!