^morski dnevnik » JM«I izhajati v Trstu "'•maja 1945. njegov Rmdhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK p, 26. novam-l?l3 .v «»' ZakriJ n. .1™1 03 ?\ i..n :z ui rvinl Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 265 (11.681) Trst, petek, 11. novembra * !—i o :i> Deset tisoč delavcev na manifestaciji v središču Trsta Industrijski preustroj mora zagotoviti oživitev gospodarstva in delovna mesta Tržaški in goriški delavci proti načrtu IRI - Enotna podpora sindikalni platformi in pričakovanja za pogajanja z deželo Delavci pomorskega in pristaniškega sektorja ter podjetij z državno udeležbo so z včerajšnjo splošno stavko v tržaški in goriški pokrajini in z množično enotno manifestacijo na Trgu Gol doni v Trstu izpričali, kako si zamišljajo industrijski preustroj na svojem območju. Bil je dan sindikanega boja, za katerega so se odločili načrtno in pripravljeno, zato je prej kot v protestnem, izzvenel v programskem tonu. Delavci in predstavniki političnih sil ter krajevnih uprav, ki so se jim pridružili, so s Trga Goldoni še enkrat odločno zavmi'i načrt gospodarske preosnove, kakršnega so si zamislili pri ustanovi IRI in ki praktično pomeni postopno zapiranje tovarn z javno udeležbo in torej drastično krčenje že sicer primanjkujočih delovnih mest. Podprli so sindikalno platformo, na temelju katere se želijo pogajati in pozitivno ocenili najnovejša stališča dežeTie vlade, v katerih so upoštevane zahteve delavcev. NA 4. STRANI pnsicu... v Rimu RIM — Na protestni manifestaciji pristaniščnikov, pomorščakov, ladje-delniških delavcev in uslužbencev tovornih prevozov, se je zbralo včeraj v Rimu skoraj 40.000 ljudi, trikrat več od predvidenih, tako da so morali sindikalni shod prenesti od Trga svetih apostolov na največji Trg repub'ike. Razjarjenost delavcev nad neučinkovitostjo in zamudami vlade pri ukrepanju za reševanje hude krize in zagotovitev delovnih mest in plač je prišla do polnega izraza v transparentih in vzklikih z dolgega sprevoda po,središčnih ulicah, nekaj desetin pristaniščnikov iz Genove pa je tudi oporekalo sindikatom, tako da je bil shod zo'o kratek. Fincantieri prekinila pogajanja Tovarniški svet tržiške ladjedelnice je včeraj sklical tiskovno konferenco, na kateri je obrazložil posledice enostranske prekinitve rimskih pogajanj med državno družbo Fincantieri in sindikalnim koordinacijskim odborom za ladjedelstvo. Zato bo že od ponedeljka 2.400 delavcev suspendiranih za vsaj 6 mesecev, med temi 750 v Tržiču. NA 8. STRANI C°nfindustria kot «predujem», drugi «z rezervo» Delodajalci bodo izplačali 3 točke draginjske doklade prav h ^“tfindustria je odločila, če-Vršne„0t> riasPr°tovanju četrtine iz-H(w. 8a °dbora (in pomenljivi odsot-veiani/?Stopnikov Fiata), naročiti tudi tVn,lm Podjetjem, naj izplačajo toda l01 0 draginjske doklade, iha» o,v obliki «vračljivega preduj-je na ^oženje zasebnih industrijcev spora nkrati potrdilo svoje tolmačenje citpa|, uma iz 22. januarja (da se deda ne upoštevajo) in je poudarilo, Plači' ° S sk*eP°m 0 «pogojnemu iz-budj Uv,*«tje točke «prispevati k po-Oje* k- 0 za decembrsko preverjano j’ 1.naJ bi zadevalo ne le dosled-«ajw?Jan.te januarskega sporazuma, sPodarst ukreJe industrijske in go-Post Politike vlade ter namemb- >bno :la za naložbe in zaposlova-odločitev so sprejela tudi *Sžen- Pi), triTJa rnalih industrijcev (Confa-l°Poseci<>^iCev (Confcommercio) in veliko a. n,kov (Confagricoltura), z raz-'iive'(iiia,'ZP a^Ha tretje točke ne bodo Servo. pi ^predujem*, ampak «z re-zdi p;. ' . 'nako je sklenilo včeraj tudi to državnih podjetij Intersind. Sindikati pa poudarjajo, da je odločitev dokončna in da bodo decembra pripravljeni razpravljati z vlado in delodajalci le o še neizpolnjenih do-očbah januarskega sporazuma o ceni dela. Vlada je namerno prikrila odločitev o «uskladiščenju» raket v Sigonelli RIM — Giovanni Spadolini je včeraj v poslanski zbornici med razpra vo o jedrskih raketah v ameriškem vojaškem oporišču Sigonella na Siciliji dejal, da so že pred poldrugim letom na zasedanju vodstva Atlantskega pakta sklenili, da se bodo po-služili tega oporišča zaradi zamude pri delih za usposobitev oporišča v Comisu. Zadeva je razburila duhove: le kako, da vlada, oziroma vlade, ki so si sledile v tem času, niso obvestile parlamenta o tako pomembni o-dločitvi? Ne gre za majhno zadevo, kajti 80. člen ustave izrecno predvideva, da mora parlament glasovati o vseh vojaških izbirah, parlament pa je glasoval o evroizstrelkih v Co- Ob govoricah o mešetarjenju z misovci Craxijeva vlada dobila zaupnico RIM — Vlada je včeraj popoldne dobila zaupnico s 332 glasovi proti 230 in ob 3 vzdržanih. Zakonski o-dlok o klestenju pri skrbstvu in zdravstvu, za katerega je bila vlada že enkrat prej postavila vprašanje zaupnice, je bil torej odobren: toda z 12 glasovi manj v sledečem tajnem glasovanju o njegovem celotnem besedilu. Danes bi bil vsekakor zadnji dan za njegovo potrditev in spremembo v zakon in je bilo za vlado zelo nevarno tvegati glasovanje po rednem parlamen tarnem postopku. Politična novost je pa, da so včeraj ves dan krožile po Montecitoriu vztrajne govorice o mešetarjenju med vladno večino in MSI, da bi pridobili neofašistične glasove: jasno da ne v zvezi z zaupnico (ko je glasovanje poimensko), a med tajnim glasovanjem o besedilu. Govorilo se je o srečanju med republikanskim ministrom za odnose s parlamentom Mammijem in načelnikom poslancev MSI Pazzaglio. To obnašanje je seveda izzvalo močno negodovanje opozicije, še posebej KPI. Nekateri vplivni voditelji partije, kot Alessandro Natta, so celo izjavili, da bodo komunisti, ob prihodnjem zakonskem odloku, ki bi ga vlada hotela vsiliti s sistemom postavljanja vprašanja zaupnice, izvajali obstrukcijo, (rg) misu in ne v Sigonelli. Vsekakor kaže, da namerava vlada še vedno marsikaj zamolčati v zvezi z evroizstrelki ali celo povedati kako neresnico. Tako je včeraj Spadolini v poslanski zbornici dejal, da evroizstrelki, ki jih bodo uskladiščili v Sigonelli, ne predstavljajo sistema operativnega orožja. Ta izjava pa je v nasprotju z besedami ameriškega obrambnega podministra Richarda Burta, ki se je prav včeraj mudil v Rimu in je na tiskovni konferenci jasno povedal, da bo raketni sistem v Evropi operativen pred koncem novembra. Opozicija je mnenja, da je odločitev, da vlada ne obvesti parlamenta o uskladiščenju raket v Sigonelli izrazito političnega značaja, oziroma, da gre za izbiro Italije, da je prva in da v celoti zadovolji ameriške zaveznike. Kaže tudi, da ni mogoče trditi, kot so poskušali nekateri poslanci večinskih strank, da gre zgolj za uskladiščenje, ker je znano, da so rakete cruise prenosne in da jih je torej moč sprožiti v vsakem trenutku. Gre torej, kot je poudaril komunistični poslanec Zangheri, za izvršeno dejstvo, ki ga je hotela tudi Craxijeva vlada prikriti. R. G. ^•delovanje luk S^nega Ju,lrana i ^ran., d ~~ Pristanišča severnega ke' bon - ka' Koper, Trst in Benet- ./**dO se K„l: „i__i_: Va*a°kl*0Vaaje, da bi skupaj prispe-Pt'0tnetnpUVo*javitvi severnojadranske i°,kviru tega sodelovanja so se v p°r. J?a Rek-1 ............~ - ^aaroH • ele temeljite priprave na i rarisadr-- ?e->em Pod naslovom ri la» in na mKi/pt n razvn- 0yj . - . .8* v mednarodnih tran- J,. sevPr„ ln na posvet o razvo--•hovj n,°Jaciranskih pristanišč ter sp°pn h Vr v Med °k0Vih' s°jem «Tranadria», ki ?a3j četrt-° — maia 1984 bo do >;■■■ So a. takšna razstava. Pred -liji in ej?m Pripravili dvakrat v 9>tat akrat v Zagrebu in Je re-kviru ci,, državnega sodelovanja v skupnosti Alpe-Adria, (dd) Šele prihodnji mesec razprava o globalni zaščiti? ANDREJ NOVAK RIM — V komisiji za ustavna vprašanja poslanske zbornice se bo v sredo začela razprava o zakonskih osnutkih o zaščiti jezikovnih skupnosti in deželnih kultur. Ni pa še jasno, kdaj se bo začela razprava o osnutkih zakona o globalni zaščiti Slovencev, ki naj bi potekala ločeno in naj bi se začela, tako kot že v prejšnjem mandatnem obdobju parlamenta, v senatni komisiji za ustavna vprašanja. Razprava o zakonu o zaščiti jezikovnih skupnosti bi se bila morala začeti v komisiji poslanske zbornice že ta teden, vendar je bila v sredo seja komisije skrajšana zaradi plenarnega za-, sedanja zbornice. Na dnevnem redu so osnutki, ki so jih predložili KPI, krščanski demokrati, so- cialni demokrati in socialisti; Ic-ti so prav te dni predložili svoj osnutek zakona, katerega besedilo pa še ni bilo objavljeno. Komisija pa je že dala pobudo, naj se razprava o globalni zaščiti Slovencev loči od splošne razprave o zaščiti vseh jezikovnih skupnosti. Predsednika komisije poslanca Labriolo (PSI) so zadolžili, naj se o tem dogovori z ustreznimi organi v senatu. «Tokrat hočemo, da sc senat formalno obveže,« nam je rekel poslanec Baracet-ti (KPI). Razprava o predloženih osnutkih zakona O globalni zaščiti slovenske manjšine, bi se morala začeti v komisiji za ustavna vprašanja senata, kjer je potekala že v prejšnji zakonodajni dobi, vendar je bila zaradi predčasne razpustitve parlamenta prekinjena. Zdaj sta ponovno predložila osnutke KPI in Slovenska skupnost (preko tridentinskega senatorja Fontanarija), medtem ko so krščanski demokrati za sedaj predložili svoj osnutek, ki ga je prvi podpisal predsednik stranke Piccoli, le v poslanski zbornici. Ta tri besedila so enaka prejšnjim in, kot je znano, je bil krščansko demokratski osnutek močno omejevalen. Pričakovati je, da bo v kratkem predložila svoj osnutek zakona tudi socialistična stranka, ki je prvotno besedilo spremenila v dveh pomembnih točkah, in sicer glede tega, kdo določa območje, na katerem naj bi veljala zaščitna določila (poprej deželni svet, zdaj vlada) in glede pravic na področju šolstva, kjer so besedilo uskladili z novo zakonodajo in potrebami manjšine. Kolikor smo obveščeni iz krogov uradnih organov komisije, pa ni pričakovati, da bi se razprava v senatni komisiji lahko začenla pred koncem meseca. Komisija namreč zdaj obravnava le tiste osnutke zakonov, ki bodo nadomestili vladne odloke in so torej nujnega značaja. Ta razprava pa bo trajala, tako pravijo, nekako do 30. novembra. Začeli so se Gorjupovi dnevi ROG/'šiv<-. SLATINA — V tem zdraviliškem centru so se včeraj zjutraj pričeli že tradicionalni študijski dnevi slovenskih novinarjev, ki jih že šesto leto zaporedoma prireja Društvo novinarjev Slovenije v sodelovanju z republiško konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Študijski dnevi so posvečeni spominu prerano umrlega glavnega urednika ljubljanskega Dela in nekdanjega predsednika Zveze novinarjev Jugoslavije Mitja Gorjupa. Letošnji program je posvečen obravnavi aktualnih, družbenih in gospodarskih razmer ter uresničitvi stabi-licijskih nalog tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji. Gostje študijskih dnevov, pri katerih sodelujejo tudi zamejski novinarji iz Italije in Avstrije, so bili včeraj predsednik repubiške konference SZDL Slovenije Šetinc, član Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Jože Smole in sekretar predsedstva centralnega komiteja ZK Slovenije Miha Ravnik. SANDOR TENCE Premirje v Tripoliju trajalo le nekaj ur Arafat pozval SZ, naj posreduje pri Sircih Italijanske vojne ladje pripravljene, da prepeljejo Arafata iz Tripoliju TRIPOLI — Krhko premirje v Tripoliju je trajalo le nekaj ur. Včeraj ob 13. uri so zopet začeli grmeti to povi in tarča sirskega topništva je bilo tudi tokrat palestinsko taborišče Beddavvi. Po mnenju palestinskega voditelja Arafata pripravlja Sirija s pro-tiarafatovimi pa estinskimi skupinami napad na Tripoli, ki bi verjetno pomenil tudi pokol Palestincev. Prav zaradi tega je javnost uprta v dogajanja v Tripoliju, stanje pa se iz ure v uro zaostruje. Sirsko topništvo je včeraj streljalo proti ameriškim izvidniškim letalom in pred o-balo Tripolija križari v Sredozemlju velika ameriška flota, pa tudi vojne !adje številnih drugih držav, tako zahodnega kot tudi vzhodnega bloka. Med temi dve italijanski vojni ladji in prav včeraj so se razširile govorice, da bi ti dve ladji čakali na Arafata, ki naj bi se pripravljal na odhod iz Tripolija. V Arafatovem štabu so to vest zanikali, neka ameriška tiskovna agencija pa poroča, da je Arafat de-jai>, da je pripravljen zapustiti Tripoli, če bo to zahtevalo prebivalstvo. Vsekakor pa je obrambni minister Spa-dolini potrdil, da je italijanska mornarica na razpolago, da sprejme Arafata, če bo slednji hotel zapustiti Tripoli. Medtem ko vse kaže, da se v Tripoliju pripravlja ocVočilni spopad, pa se nadaljujejo tudi diplomatski posegi, da ne pride do pokola Palestincev. Včeraj je sovjetska agencija TASS o- bjavila vest, da je Arafat zaprosil SZ in osebno sovjetskega voditelja An dropova, naj poseže in naj nudi palestinski organizaciji vso potrebno pomoč, da premosti sedanjo «nevamo fazo». Tej informaciji pripisujejo o-pazovalci velik pomen, saj so sovjetska sredstva javnega obveščanja doslej dokaj skopo poročafa o dogajanjih v Tripoliju, sedaj pa že govorijo o mrzličnih stikih sovjetskih in sirskih voditeljev, da se prenehajo boji v Tripoliju. □ BEOGRAD — SR Slovenija predvideva, da bo od leta 1985 dobivala po 250 milijonov kubičnih metrov metana po plinovodu, ki vodi iz Alžirije v severno Italijo. Jugoslavija podpira delo skupine Kontadora NEW YORK — Jugoslavija je cd samega začetka podprla in bo tudi v prihodnje podpirala skupino Kontadora, v njenih prizadevanjih, da bi pravično in tajno rešili krizo v Srednji Ameriki. Rešitev mora temeljiti na neodtujljivi pravici narodov tega območja, da svobodno odločajo o lastni prihodnosti. To je izjavil stalni predstavnik SFRJ na sedežu OZN Ignac Golob, ko je sodelor/al v razpravi o razmerah v srednji Ameriki. Poudaril je, da so vmešavanje, intervecije in izvoz družbenih in političnih modelov nesprejemljivi in nevarni in poudaril, da ni opravičila za takšno prakso, katere bistveni cilj je širiti območja vpliva. Golob je dejal, da je seznam intervencij, ki so jih izvedle tuje sile na zahtevo sil znotraj držav, njihovih sosed ali različnih organizacij, predolg. Nesprejemljivi so poskusi, da bi neodvisnim državam vsilili skrbstvo neke tuje sile, skupine držav ali njihovih organizacij in to takrat, kadar jim notranji razvoj v določeni državi ne odgovarja, je dejal Golob Vzajemno spoštovanje razlik v političnih sistemih celotnega sveta je bistven pogoj za iskanje miroljubnih rešitev za probleme, s katerimi se sooča svet. Brez iskrenih prizadevanj za popuščanje napetosti v Srednji Ameriki tudi ne more biti dialoga na temelju enakopravnosti in vzajemnega spoštovanja, brez tega dialoga pa ne bo mogoče hitro rešiti te krize, je dejal veleposlanik Golob in se zavzel za odgovorno udeležbo vseh držav tega območja v teh pogojih, ob spoštovanju pravic drugih, (dd) Zaskrbljenost SFRJ za usodo Palestincev BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak je poslal posebni poslanici predsednici indijske vlade in predsedujoči gibanja neuvrščenih držav Indiri Gandhi in sirskemu predsedniku Hafezu El Asadu. V njih obravnava nevaren razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu, posebej v Libanonu in okoli njega, ter položaj, v katerega je v tej zvezi zašla palestinska osvobodilna organizacija. Svet zveze sindikatov Jugoslavije je poslal brzojavko zvezi palestinskih sindikatov, v kateri je izrečena veli ka zaskrbljenost zaradi bratomornih spopadov in prelivanja krvi na severu Libanona. Iz lastnega osvobodilnega boja vemo, da poskušajo razdor in bratomorstvo vedno izzvati sovražniki, ki se ne zanimajo za pravice narodov, da v svobodi in samostojno odločajo o svoji usodi. Za vse miroljubne in svobodoljubne sile v syetu je enotna palestinska organizacija na čelu z zakonito izbranim vodstvom pomeni izraz pravičnih ciljev boja palestinskega ljudstva za neodtujljive pravice, vključno tudi za ustanovitev lastne neodvisne države. V teh težkih trenutkih izražamo našo solidarnost in pripravljenost, da vaš boj tudi v prihodnje v celoti podpiramo, je rečeno v brzojavki sveta zveze sindikatov Jugosla vijo, zvezi palestinskih sindikatov, (dd) Dodatna carina na bakrov sulfat? BRUSELJ — Na sedežu EGS so sporočili, da ital*’ janski proizvajalci zahtevajo dodatno protidumpinsko carino na uvoz bakrovega sulfata iz Jugoslavije na skupnosti. Razlog: jugoslovanski izvozniki prodajajo 1° blago ceneje od stroškov, potrebnih za njegovo izdelav* Po italijanskih podatkih prihaja jugoslovanski bakrov sulfat v Italijo prepoceni, čeprav je EGS marca letos jugoslovanskim izvoznikom že predpisala 20-odštet" no protidumpinsko carino. Italija dokazuje svojo obte®; bo z naslednjima podatkoma: zaradi nizkih cen naj b* se uvoz bakrovega sulfata iz Jugoslavije v polovici }e' ta 1983 povečal za več kot 70 odstotkov, na rovaš česar so jugoslovanski izvozniki zasedli 20 odstotkov trga-Evropska komisija je od obeh strani zahtevala dodatne informacije in bo v naslednjih dneh, v skladu s predpisi v deseterici preučila utemeljenost italijanske zahteve. □ BEOGRAD — Jugoslovanski sekretar za ljudsko obrambo admiral Branko Mamula, je včeraj sprejel člana politbiroja CK KP Kube in namestnika ministra kubanskih revolucionarnih oboroženih sil generala Sista Batista, ki je na uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji, pri oboroženih silah. teden potrošnika DO 19. NOVEMBRA RIŽ ORIGINARIO 1 990}__520 posušeni tortelini 250 g tigo MASLO GALBUSERA 500 g - 10 dkg VVURSTEL VVURSTEL UNDER za na žar 1380 KRAFT majoneza v steki. 250 g KOCKE STAR juha 10 kock -680^ SIR LATTERIA 10 dkg 488 KUHANA PLEČA brez kosti 10 dkg prepečenec I PANDEA 1050] __ B4D PANDEA krofi in pandorini 6 kosov ČOKOLADA De Licia | 150 g 1880! 840 MOKA 00 Coop 1 kg SVEŽA JAJCA 55/60 6 jajc .zso, SIR GRANA 10 dkg SVINJSKA REBRCA sveža 1 kg CRACOTTES različna moka 250 g u_._?BO tELICE ene jobardi 400 g 880 ---------------y- TESTENINE jajčne Past J4antovan^ 250| g ______/40] _ MLEKO GIGLIO delno posneto 541^ KLOBASA PS Alim. Italiana 10 dk h' SVINJSKI VRAT s kostjo 1 kg 4980 furlansko ŽGANJE Pavan 40° 1 I 3490 ŠAMPON VIVIDOP veliki TlOO 120 g_ 7BO SALAMA PS furlanska Gressani 10 dkg MORSKA SOL 1 kg 380 merlot, verduzzo S. Matteo pack 1 I _ _3io! MORTADELA PS I 3 Assi | 10 dkg 668! POMI’ parad, omaka 500 g sadni sokovi | mineralna SPRINT , naravna Panna 3 x 200 ml I 1,5 I 730]_____________420! BRANDY STOCK , MILO ORIGINAL I mlečno Nidra 70 cl | .4880! LAK "H VLOŽKI I CADONETT I TITTI LEI | sredn|i format 1 10 kosov 1380! CQri1 cene veljajo od 11.11. do 19.11 do izčrpanja zaloge primorski dnevnik — n. novembra a983 kultura □ slran 3 Muzikaličnost Nore Jankovič v solospevih in opernih arijah JOŽE KOREN orkov koncertni nastop mezzoso sd?nistfce Nore Jankovič ob klavirski certVl^av* prof- Neve Merlak za ko n D . * abonma Glasbene matice, je kn V?,.v Kulturni dom izjemno veli-hm ‘1° ljubiteljev petja, ki niso sli/- zamuditi redke priložnosti, da . *Jo domačo pevko, ki si je s svo-(ja>eVS^etek, 11. novembra, v Vehibra ^rar CriuJe festival tudi razpis Mhio. po°.. *n baletno delo na to je doslp; ,Va*. Revolucija in glasba del. J krstil 71 novih slovenskih n° krsto' koncert v Slovenj Gradcu ya , sedem nov h dpi skladate-u erla ivia,na Gabrijelčiča, Daneta ■ Ičiča T ana Obilja, Pavleta Mi jjfka j’ va Petriča, Sama Vremcu k V|‘ka Ukmarja. V Novem Mvske „? P- novembra večer zbo-'toPila na katerem bosta na- “•achnskj zbor RTV Ljubija I Ob novi sezoni krožka «La Cappella» DAVORIN DEVETAK Konec oktobra je stekla tudi nova sezona tržaškega filmskega krožka . La Cappella Underground (Ul. Fran ca 17). Tri dni so tu namreč predvajali na velikem ekranu izbor videotrakov iz ljubljanskega oktobrskega pregleda, kar smo lahko gledali sočasno v galeriji TK in v Goethe Institutu le na navadnem (malem!) TV e kranu. Prvo veliko novost torej pred stavlja letos «maxi video«, na katerem bodo v teku leta prikazali široko pahljačo spektakularnih posnetkov iz že obšežne društvene videoteke: opero, balet rock in jazz (prejšnji ponedeljek so kazali koncert Art Blackeya in njegovih The Jazz Messengers, za ta ponedeljek pa napovedujejo drugi koncert jazzovske glaslbe) koncerte, preglede del raznih režiserjev in še kaj... Kdor že sledi dejavnosti tega dru štva ve, da se njegovo delo osredotoči ob koncu tedna; novi in stari filmi pa se v normalnem sporedu vrtijo ob četrtkih, petkih in sobotah, navadno trikrat dnevno. Kot popolne no vosti lahko jemljemo tudi naslove filmov, ki jih Cappella prvič predstav Ija v Trstu. Tako je bil prva novost film Gli anni luce (Light Years / Les Annees lumiere, 1981) Švicarja Alaina Tanne rja, s katerim so otvarili filmsko se zono. Vsi, ali vsaj mlajši, se gotovo spominjajo prejšnjega dela «Jonas, ki bo imel 20 let v letu 2000», ki je bil, nekakšen obračun z utopičnim in pro-titehnološkim sanjarjenjem, ki je vladalo pred nekaj leti in hkrati izvirna kritika obstoječega nenaravnega in rutinskega življenja. Od tega samo- beležnica • kulturna beležnica Z1 ,fa?u -so proslavili dvajset glS»lŠČa Poezije. To svoj-,, 'rijem je namenjeno lju JI 2.000J. ?ke besede, je imo o do-bls‘k0Vaicfredstav s Približno 600.000 • n »v t. PUčn..Se v dvorani Aiace v Vid- ‘Cih. "-ne ..._________ Mednarodno srečanje na lanVbI1Sk<> Kiedališče v odnosu ke'K* in do drugih krajevnih gledališč«. Na srečanju bo govor o furlanskem gledališču in o vrsti drugih gledaliških izrazov raznih jezikovnih skupin v Evropi. Govor bo tudi o slovenskem gledališču, tako bo govoril o vlogi slovenskega gledališča ravnatelj Drame SNG iz Ljubljane Igor Lampret, o delovanju Slovenskega stalnega gledališča v Trstu pa bo imel referat ravnatelj Miroslav Košuta. Srečanje se bo nadaljevalo jutri, ko bo tudi razprava. • Danes bo v milanski galeriji_Za-rathustra predstavitev monografije o Lojzetu Spacalu, ki sta jo izdali založbi Arte e pensiero iz Firenc in Mladinska knjiga iz Ljubljane. Predstavitev bo na probudo Jugoslovanskega kuiturnega kluba v Milanu. niklega in nekonformističnega avtorja bomo videli tudi premiero novega filma «Dans la ville blanche». Ta teden pa je na sporedu Woody Alletn s Stardust Memaries. Ta naslov ni čisto nov (1980), a spada v poseben sklop projekcij PreZelig, to je v «du hovno pripravo«, oziroma v antološki pregled Allenovih del pred Zeligom, ki je bil predstavljen na zadnjem beneškem festivalu. Poleg tega nostalgičnega spominjanja (Wocdy pred stavlja samega sebe, se pravi režiserja, ki ga muči preveč žensk, preveč uspeha, preveč denarja, preveč hu morja...) si bodo lahko oboževalci tega komika spet ogledali «še poizkusi Sam» (Play it again, Sam 1972), «Jaz in Annia» (Annie Hall, 1977), Man hattan (1979) in «Sexy komedija ne ke poletne noči» (A Midsummer Night’ Sex Comedy, 1982). «Ena najbolj dinamičnih sil pri življenju kakovostnih filmov v Italiji je Cappella Underground*. To opre delitev najdemo v International Film Guide», to je v morda najbolj uglednem filmskem zborniku na svetu. Ali ta trditev drži, smo ugotavljali in preverjali skupaj z nekaterimi člani društva, z Rossello Piccotti, Loren-zom Codellijem in drugimi, ki so nam sintetično prikazali zgodovino tega združenja za avdio-vdzualno kulturo, ki presega lokalne (tržaške) meje. 1967 je ustanovljen v Rimu Film studio, ki predvaja predvsem filme «d’essai». Leto kasneje je na vrsti tr žaška Cappella, ki je od samega za četka bolj aktivna kot središče za a vantgardno umetnost. Nekaj let vzpo reja galerijski dejavnosti prikaževa nje undergroundskih filmov (VVarhol, Morissey, Markopoulcs: slednji je bil celo v Cappelli) in klasikov zgodovine filma. S časom je bil precej o-krnjen program umetniških razstav, ker se zelo povišajo stroški za tako kulturno akcijo in zato se daje večja važnost filmskemu programu. Pride do uradnega sodelovanja z «Mostro del nuovo cinema« v Pesaru, ki daje na razpolago najzanimdvejše filme sodobnih evropskih in neevropskih kinematografij in s tržaškim festivalom znanstvenofantastičnega filma, v o-kviru katerega pripravlja Cappella specializirane sekcije in cikluse. Vedno v 70. letih prireja skupaj z Letoviščarsko in turistično ustanovo poletne cikluse filmov na gradu Sv. Juta. Sodelovanji, Cappelle z Goethe Institutom pomeni spoznavanje najbolj žive sodobne nemške kulture, ne le filmske, v tržaškem mestu. Isto velja za širjenje slovenske oz. jugoslovanske kulture, ki jo je nudila kooperacija ital. filmskega krožka z ZSKD. Preko pregledov slovenskega in jugoslovanskega filma, ali preko premier posameznih del sodobne proizvodnje, so bile marsikdaj prvič predstavljene italijanskemu prostoru (če ne celo zahodnemu) osebnosti, kot naš Matjaž Klopčič, razni Makaveje-vi, Zafranoviči itd. Omenimo naj še zvezo z beograjska distribucijsko hišo Art Film, s katero je prišlo do letošnje poletne projekcije Variole Vere. Vendar se kulturna politika tega krožka ne ome uje le na avdio-vizual-no področje. V koordinaciji z drugimi ustvarjalnimi tržaškimi stvarnostmi predlaga že več let nov model ali načrt kulturnega upravljanja v našem mestu. Iz teh skupnih nagibov se je porodilo več pobud, ki so v glavnem naletele na gluha ušesa naših upravnikov in «uradnikov» kulture. Tu mislimo na «dokument o tržaških prireditvah«', ki ga je pripravila Cappella in so ga podpisala še številna druga društva. V duhu tega soglašanja se je povezal nekakšen «pcol» kulturnih skupin, ki pripravlja za prihodnje poletje premišljen in koordiniran spored predstav iz raznih kulturnih področij. Končno naj spomnimo še na skupna prizadevanja tržaškega in drugih filmskih središč po deželi (Kinoatelje in Piccolo Cinefornim v Gorici, Cine-popolare v Huminu, Cinemazero v Pordenonu, stolica za zgodovino filma v Trstu, idr.) za dosego deželne kinoteke. Zamisel o takšni inštituciji je že stara kakih 5-6 let in je bila po srečni in pustolovski poti sprejeta tudi v deželni kulturni zakon iz leta 1980, a je po stari navadi ostala le prazna in bo še treba čakati na njeno uresničitev. Kaj še razberemo' iz »oglatih src», uokvirjenih v filmski trak, ki rekla-mizirajo pobude komaj pričele zimske sezone? Omenimo naj le še nekaj naslovov. Med premierami romantičen La femme de 1’aviateur 1981 E-rica Rohmerja, ki spada v njegov ciklus Komedije in pregovori; in Alt-manovo filmsko gledališče: Come back to the «Five & Dime», Jimmy Dean, Jimmy Dean 1982, po katerem je kontestator Hollywooda posnel še en komad filmskega komornega teatra, Streamers, ki smo ga prvič videli letos v Benetkah. Desettisoč delavcev iz Trsta, Gorice in Tržiča na enotni manifestaciji Preosnova industrije ne sme pomeniti zapiranja tovarn Tisoči delavcev s Tržaškega in Goriškega, zaposleni v podjetjih z dr žavno udeležbo, kovinarji, pristani-ščniki, pomorščaki, tekstilci in pa-pirničarji, so se včeraj dopoldne zgrnili na tržaške ulice in se v sprevodu odpravili proti središčnemu Trgu Goldoni. Množica rdečih zastav je v slepeči luči sončnih žarkov površnemu opazovalcu utegnila pričarati varljivo podobnost s prazničnim prvomajskim vzdušjem. Toda, manjkali so rdeči nageljni, praznično razpoloženje pa je zamenjal trpek odmev piščalk, bobnov in na transparentih izpisanih gesel protesta in nezadovoljstva. Okrog deset tisoč zaposlenih v pomorstvu, pristaniških dejavnostih in v podjetjih z državno udeležbo, je z včerajšnjo splošno stavko, ki jo je oklicala enotna sindikalna zveza CG IL - CISL - UIL za Furlanijo - Julijsko krajino, izrazilo svojo podporo deželni sindikalni platformi za sanacijo javnega industrijskega sektorja in pomorskega ter pristaniškega gospodarstva. Stavka torej ni imela zgolj protestnega, temveč predvsem programski značaj, posebno z ozirom na pripravljenost deželnega odbira FJK, da bi začeli pogajanja na o-snovi sindikalne platforme. Delavci, ki so se včeraj zbrali na Trgu Goldoni, so pozdravili dokument, ki ga je deželni odbor sprejel na svoji zadnji seji in v katerem se zavzema za rešitev problemov in pričakovanj tržaških in posoških delavcev. Tem besedam morajo čimprej slediti dejanja, je dejal včerajšnji govornik Mario Colombo iz vsedržavnega vodstva enotne sindikalne organizacije. Poudaril je pomen načrtovane konference o pomorskem gospodarstvu, od katere veliko pričakujejo predvsem pristaniscniki, saj bo morala dati konkreten odgovor na pogajanja s Fincantierijem, ki so se v noči pred stavko prekinila v Rimu. Pozitivno pa je na manifestaciji odjeknila vest, da so se prav včeraj začela poga janja za rešitev krize pordenonske industrije Zanussi. Colombo se je z govornega odra vprašal, če v Italiji sploh imamo industrijsko politiko in če jo imamo: kakšna je? Delav- Mario Colombo stvo namreč ne zanika nujnosti pre-ustroja gospodarstva, ki ga narekuje težka kriza, v katero je zašlo, ven dar zavrača načrt ustanove IRI, ki hoče postopno zapreti vse industrijske obrate z državno udeležbo v tržaški in goriški pokrajini. Pre-ustroj je nujen, vendar mora biti načrten in usmerjen v oživljanje novih proizvodnih pobud, ki naj nadomestijo tiste v krizi in zagotovijo proizvodno kontinuiteto ter zaposlitveno raven. Zahtevi IRI po zapiranju delovnih mest je včerajšnja manifestacija zoperstavila zahtevo po gospodarskem oživljanju tržaško -posoškega območja: stavka torej ni bila improvizirana protestna gesta, temveč domišljena akcija. Tržaški, goriški in tržiški delavci r:o na Trg Goldoni prišli v treh povorkah, na čelu goriške je bil delavec, ki je zvonil z mrliškim zvonom, poleg njega pa je stopal menih. Delavci tržaške železarne Terni, ki je tik pred zaprtjem, so manifestirali s svojim delovnim orodjem in na trg pripeljali težka vozila, da bi čim učinkovitejše opozorili na dramo, ki jo živijo pod grožnjo izgube delovnih mest. Velika strnjenost in množična udeležba je pričala o visoki stopnji osveščenosti delav- skega razreda, ki svoje zahteve u-okvirja v splošno problematiko razvoja goriško - tržaškega območja. Ob tem pa je treba omeniti, da se je šeststo delavcev iz tržiškega pri stanišča včeraj udeležilo vsedržavne manifestacije v Rimu. V znak solidarnosti z delavci so včeraj stavkali tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol in nekaterih italijanskih. Zastopnika slovenskih in italijanskih dijakov sta pozdravila zbrane delavce, in poleg solidarnosti svojo navzočnost utemeljila tudi z zagotovilom, da se mladi zavedajo perečega vprašanja zapiranja delovnih mest, ki ga bodo tudi sami občutili v trenutku, ko bodo zapustili šolske klopi. Zato se pridružijo zahtevi po zagotavljanju take prihodnosti svojega mesta, ki jih ne bo silila drugod iskati možnosti za zaposlitev in življenje. Včerajšnje manifestacije so se u-deležili številni predstavniki političnih sil, nekateri župani okoliških občin, predstavniki tržaške občinske uprave in deželni ter pokrajinski odborniki. Delavci železarne Terni so na Trgu Oberdan pustili prvi odlitek ko je bil narejen z željo, da bi čim dlje pričal o današnji z datum«1”’ manifesta^ V sprevodu so bila tudi težka industrijska vozila Pismo CGIL Sindikatu slovenske šole Sindikat CGIL je poslal pred dnevi pismo Sindikatu slovenske šole v zvezi z nekaterimi sindikalnimi vprašanji ob zborovanjih sindikalnih predstavnikov enotne sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL s slovenskimi šolniki in dijaki, ki so privedle do nekaterih nejasnosti. Sindikat CGIL v pismu poudarja, da so bile skupščine sklicane po hitrem postopku, sporazumno s šolskim skrbnikom. Glede tega izrednega značaja jih ni mogoče enačiti s sindikalnimi skupščinami šolnikov, katerim odreja zakon izrecnih 10 ur letno. Že sama okrožnica šolskega skrbnika bi morala opozoriti ravnatelje na to dejstvo. Sindikat CGIL je izrazil obžalovanje, ker je prišlo v tej zvezi do nejasnosti; omenil pa je, da je akcija stekla v izredno kratkem času, zato tudi ni prišlo do kontakta med obema sindikatoma. Sindikat CGIL je vsekakor pripravljen na podobno srečanje in je tudi v pismu predlagal skupni sestanek, na katerem naj bi se domenili za nadaljnje akcije, za zbližanje šole z delom in delavstvom. Novoletne počitnice do 6. januarja Dan Svetih treh kraljev, tradicionalna italijansk® «befana» (6. januarja), bo za šolnike, učence in spet praznični dan. Tako je odločil minister za šols ' Franca Falcucci, ki je včeraj podpisala odlok, s * rim je podaljšala letošnje božične in novoletne poc'1 ^ do G. januarja. Po koledarju, ki je bil objavljen P začetkom šolskega leta 1983/84, bi se morali šolnik u učenci vrniti v šolo 4. januarja, po včerajšnjem ss* f pa bodo ostali doma od 23. decembra do G. J311,1*3-ja, Falcuccijeva je ob podpisu odloka vsekakor poud-ar da bo kljub nekaj dnem več počitnic šolsko leto traJ točno 215 dni, kot je bilo že predhodno odločeno. • V zaključnem delu našega včerajšnjega članka Hranilnici in posojilnici na Opčinah, ki letos slavi ^ letnico obstoja, smo pri navedbi članov upravnega , bora tega denarnega zavoda pomotoma izpustih ..predsednika: to je priznani gostinec in načelnik gj\ ^ 'ske sekcije za Tržaško pri SDGZ Karlo Guštin, 10 ‘jmu za spodrsljaj oproščamo. V' Se ena predstavitev makete za spomenik padlim s Kolonkovca, iz Skednja in od Sv. Ane Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje organizira skupno z Zvezo vojnih invalidov NOB v soboto ob 18. uri v prostorih Odseka za zgodovino v Ul. Petronio 4 večer, na katerem bodo predstavili maketo za spomenik padlim s Kolonkovca, iz Skednja in od Sv. Ane, ki naj bi stal v bližini vhoda na tržaško pokopališče, kjer že sedaj stoji spominsko obeležje, ki so ga domačini, v pričakovanju dokončne rešitve tega vprašanja, za katero se toliko let vztrajno borijo, pred leti še sami postavili. Gre za maketo, ki sta si jo zamislili in izdelali Patricija Magnani in Rosana Petaros, prva iz Trsta, druga iz Boljunca — absolventki ljubljanske fakultete za arhitekturo, ki sta ta svoj načrt poimenovali «Kamen in zid*. Njun načrt je bil predložen na natečaju, ki ga je pripravljalni odbor za postavitev tega spomenika razpisal, strokovna komisija pa ga je ocenila kot najboljšega, ker odgovarja po nje-nam mnenju tako kraju, kjer naj bi spomenik dokončno stal, kot tudi njegovemu poslanstvu za vse, ki se dogodkov iz pretekle vojne še spomi- njajo, ali so bili v njej tudi dire^j^. soudeleženi, kot tudi simbol za če rodove. bodo" Na večeru bosta navzoči obe arhitektki z docentom omenje? je kultete Janezom Koželjem, ki J* , v pri izdelavi načrtu tudi pomag gosteh pa bomo imeli tudi Pevsluh0 ob KD «Primorsko* iz Mačkolj, hi vodstvu svoje pevovodkinje ba0 Werk - Volk popestril to pon^e prireditev. ^ Vabimo zato vse člane in -e da se večera polnoštevilno udet Kako izračunamo predujem na davke IRPEF, ILOR in IRPEG Prav gotovo ne bo napak, če bralce še on krat opozorimo na davčne obveznosti, ki smo jih dolžni izpolniti ta mesec, sicer najpozneje do srede, 30. novembra. Mimo prvega obroka tako imenovanega občinskega dodatnega davka na dohodke od zgradb SOCOF, ki smo mu posvetili dolg in temeljit sestavek G. t.m. na 9. strani dnevnika, moramo poravnati predujme na IRPEF, IRPEG in ILOR ter še na dodatni davek ILOR («addizionaJe ILOR»), in to za tekoče leto 1983. Predujem («acconto d’imposta») znaša 92 odstotkov davkov, ki smo jih vplačali za leto 1982. Obveznost davčnega predujma velja za vse davkoplačevalce, ki so maja letos vložili prija vo dohodkov mod. '/40 (oziroma 750 aii 760), pa naj bodo to fizične osebe ali družbe. Kot bomo videli niže, so sicer predvidene tudi nekatere izjeme, že takoj pa naj poudarimo, da so predujma oproščeni ljudje v podrejenem delovnem razmerju :'n upokojenci, ki imajo samo eno plačo ali pokojnino in nobenega drugega dohodka, kot je lahko npr. dohodek od stanovanj aii zemljišč: tovrstni davčni zavezanci zadostijo zakonu, kot je znano, z vložitvijo prija\-nice mod. 101, ki jo izda delodajalec. PREDUJEM DAVKA IRPEF Ta primer zadeva širok krog ljudi. Podatke, ki so potrebni za izračun predujma, dobi vsakdo na obrazcu 740, ki ga je predložil za leto 1982. Kako to gre1? V obrazcu N, ki je povzetek dohodkov, poiščemo vrstico 59: če znesek ne presega 100.000 lir, predujma ni treba plačati; če pa je višji, izračunamo tistih 92 odstotkov. Primer: če je v vrstici 59 vpisan znesek 101.000 lir, bo znašal predujem 93.000 lir. Vplačilo predujma: stopimo v banko, izpolnimo posebno položnico modre barve z iiaveaoo iasau.i podatkov :'n seveda davčne številke («codice fiscale») in položnico podpišemo. Banka nam vrne dva zvoda položnice, ki ju moramo skrb no hraniti: maja' 1984 bomo namreč en izvod priložili k prijavi dohodkov za leto 1983. PREDUJEM DAVKA ILOR Podatke za izračun predujma najdemo na zadnji strani mod. 740. V obrazcu O, ki je povzetek dohodkov, ki jih bremeni ILOR, poiščemo vrstico 37. Če sta prijavo skupno vložila oba zakonca, sta v tej vrstici lahko dva zneska, 'odvisno pač od lega, če imata oba zakonca dohodke, ki s0 podvrženi davku ILOR. Če znesek posameznega zakonca presega 40.000 lir, mora ta plačati predujem v višini 92 odstotkov. Primer: na znesek 49.000 lir plačamo 45.000 lir predujma. Za ILOR moramo v banki izpolniti položnico rjave barve in jo prav tako shraniti, kot v primeru davka IRPEF. PREDUJEM NA «ADDIZIONALE ILOR» Izračun je nekoliko zapleten. Najprej treba izračunati predujem davka ILOR, na dobljeni znesek pa izračunamo 3 odstotkov. Primer: iz vrstice 37 mod. 740 (1982) razberemo, da je davek ILOR'znašal 120.000 lir, zato bo predujem ILOR dosegel 110.000 lir (92 odst. od 120.000); od te vsote izračunamo 3 odstotkov in dobimo 3.800 lir, ker pa ta znesek ne pre sega 10.000 lir, nam predujma na dodatni davek ILOR ni treba plačati. To v bistvu pomeni, da smo predujma oproščeni, če znesek v vrstici 37 ne prekaša 142 tisoč lir. V nasprotnem primeru bomo predujem seveda plačali, in to s položnico rdeče barve. ( PREDUJEM ILOR ZA OSEBNE DRUŽBE Osebne družbe («societa di fatto», «societa in nome collettivo* idr.) s'o dolžne plačati le predujem ILOR in predujem na morebitni dodatni davek «addizionale». V modelu 750, obrazec O, za 1982, poiščemo vrstico 55. Če vpisani znesek presega 40.000 lir, je predujem na ILOR treba plačati, če pa znesek v vrstici 55 presega 142.000 lir, je potrebno plačati tudi predujem na V Zakon dopušča davkoplačevalcem, da jo nižji predujem, kot pa to velevajo pr*' iz prijave dohodkov za leto 1982, in u,Hvjdev'f meru, da dotični v tekočem letu Pre javv nižji dohodek od lanskega. Seveda m°ja5,ek ni zavezanci sami izračunati novi da ^ ^ podlagi predvidenih dohodkov. Letos je ^0 nost še zlasti aktualna, ker se je spp-lestvica količnikov davka IRPEF. s ^ predvideva zakon znižanje davka Ihj ,vrže(ie na 10 odst. za tiste zgradbe, ki so P*r 0iače' davku SOCOF. Nadaljnje olajšave J”^brtnih® vanju davka ILOR so predvidene za j^jej0 in trgovce, še posebno tiste, ki za pos^. vajence. Izračun predujma po takšnem ku v bistvu pomeni na novo sestaviti v d dohodkov; to pa se splača le v PrirT1nižji °° je letošnji predvideni dohodek občutno lanskega. ZAMUDNE OBRESTI IN TAKSE vt*al' Če navedenih predujmov ne homo P" g jjf pravočasno, to je do 30. novembra, *?.. 0bfr rali dodatno plačati G 'odstotkov zamum 3 ; sti za obdobje od 1. decembra Je*-0. kSo maja 1984, pa še 15-odstotno dodatno 1 e p lahko znaša samo 3 odst., če zamud-_ s0rer lahko znaša samo .1 oast., ce spr i.- sega treh dni). Banke bodo vsekako ^ d male zamudna vplačila najpozneje o b0 V . cembra letos: pozneje predujmov n 0 sv mogoče poravnati, pač pa bodo zam**^ prija' dolg nasproti davčni upravi vnesli ^ dohodkov, ki jo bodo izpolnili maja gj0va Gornje gradivo nam je posredoval sko deželno gospodarsko združenje. Delegacijo KPI bo vodil tajnik Berlinguer Danes pogreb Vittoria Vidalija SREČANJE DEŽELNIH TAJNIKOV KD IN PSI Trst in Milje se bosta danes poslo-v'a od Vittoria Vidalija. Posmrtni o-P^ki španskega «komisarja Carlosa* ?®oo ležali od 8. ure dalje na mrtva-jkem odru na pokrajinskem sedežu Jj-PI v Ul. Madonnina 19 (vhod v Ul. ^Pitolina 3). Na častni straži se bodo vrstile delegacije tržaških in deželnih ekcij KPii svetovalskih skupin, parlamentarcev, sindikalnih in borčevskih rganizacij, zadnjo častno stražo, pred ^tk°m žal nega sprevoda, pa bo se-J^vljala delegacija centralnega komi-Ktn *n cenkralne nadzorne komisije pjb ki jo bo vodil sam tajnik Enrico eriinguer, sestavljali pa jo bodo še pJessandro Natta, Arrigo Boldrini, An-•hno Cuffaro, Giuliano Pajetta, Pari61 Petričič, Antonio Rosio, Giorgio ri ,SSetti in Ugo Pa'i. Prisotna bo tudi opcija glasila «L’Unita», ki jo bo J/H1 Zgovorni urednik Macaluso, r^stavništvo komunističnih senator-J v m Zveze komunistične mladine, i 14. uri bo žalni sprevod krenil p U1- Capitolina do Trga Sv. Jakoba. Vufr°l>a se bo udeležil tudi prijatelj rael Ak> Vida'^a’ španski pesnik Ra- SvNa Trgu sv. Jakoba bo pogrebni nik fTnosti Predsedoval pokrajinski taj-K ”g° Poli; v slovenščini bo sprego- vorila posl. Marija Bemetič, v imenu sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL, bo govoril Bruno Degrassi, za njim prof. Claudio Magris, v imenu central nega komiteja KPI pa se bo od Vidalija poslovi; Alessandro Natta. Ob 16. uri bo žalni sprevod krenil proti Miljam. Tu bo imel ob 16.30 župan Bordon krajši žalni govor na Trgu Marconi, nato pa bodo pokojnika pospremili k zadnjemu počitku na milj-sko pokopališče. Da bi omogočila reden potek pogreba, je miljska občina napovedala za danes sledeče ukrepe. Zgodovinsko središče Milj bo zaprto prometu od 16. do 19. ure. Mesti redarji bodo preusmerjali avtomobiliste v stranske u-lice, medtem ko bo redno potekal javni promet. V Ul. Battisti, od nadvoza • dalje, bo omogočeno parkiranje avtomobilov na obeh straneh ceste. Po žalnem govoru župana Bordona bo krenil sprevod peš do miljskega pokopališča. Danes bo v Miljah dan žalovanja: občinski uradi bodo zaprti od 12. ure da'je, trgovine bodo prekinile svojo dejavnost od 16. do 17.30. Tržaška federacija KPI je medtem tudi včeraj prejela številne žalne brzo-javke. Med temi naj omenimo brzojavke predsednika Vsedržavnega zdru ženja partizanov ANPI Boldrinija, tajnika liste za Trst Giuricina, predsednika deželnega sveta Emilie Romagne Turčija, predsednika tržaške trgovinske zbornice Modiana, devinsko - na-brežinskega župana Škerka, tržaškega kvestorja Allegre, tržaškega prefekta Marrosuja, deželnega odbornika Fran-cescuta in druge. Spomin pokojnega Vidalija so z enominutnim molkom počastili tudi na včerajšnji sindikani manifestaciji na Goldonijevem trgu. Prob emi, s katerimi se ubada Furlanija - Julijska krajina, so bili v središču dolgega in prisrčnega pogovora med deželnima tajnikoma KD A drianom Biasuttijem in PSI posl. Fram cescom De Carlijem. Šlo je za bilateralno poglobitev med dvema največjima strankama deželne večine po nedavnem sestanku s parlamentarnimi skupinami in pred sestankom vseh dežo nih tajnikov Tako Biasutti kot De Carli sta izrazila zadovoljstvo za obnovljeno sodelovanje med šestimi strankami, ki pod- Veselo martinovanje na Proseku Na Proseku bo danes vse živo. Domačini in številni gostje iz drugih kras ki h vasi, pa tudi z mesta, se bodo udeležili tradicionalnega martinovanja, s katerim bodo počastili vaškega patrona. Kot že vrsto let bo največ pozornosti gotovo šlo prašičjemu semnju na Devinščini, kjer bodo rejci iz Furlanije prodajali pujse. Odprte bodo tudi številne osmice, v katerih bodo točili novo, letos pridelano vino. Martinovo osmico v Soščevi hiši bo vodil domači Mladinski krožek. Na ulicah bodo kramarji prodajali vsakovrstne predmete, od čevljev do oblačil, od igrač za otroke do vsakovrstnih slaščic, za zabavo najmlajših pa bo poskrbel luna park z vsemogočimi vragolijami. Seveda so se tudi domače trgovine in gostilne za ta vaški praznik dobro pripravile: trgovine z zeljem, mesnice z domačimi klobasami, gostilne pa z vinom, ki bo tudi letos v potokih lilo v žejna grla. pirajo deželno vlado in si zaželela, da bi prišlo do utrditve solidarnosti in kohezije, ne da bi to zanikalo vlogo o-pozicij, s katerimi je treba ohraniti odkrito in konstruktivno soočanje. Novo deželno zakonodajno dobo, ki se je začela v velikih socio - ekonomskih težavah, morajo označevati globoke inovacije — je rečeno v tiskovnem poročilu, ki ga je po sestanku izdala KD — glede vloge same dežele, ki mora ohraniti in še bolje določiti lastno avtonomijo. Obenem mora posodobiti svoje strukture z istočasno valorizacijo krajevnih avtonomij, katerim morajo biti dodeljene večje in širše pristojnosti. Biasutti in De Čari sta veliko pozornost posvetila tudi gospodarskim vprašanjem. Potrdila sta nujnost po skupni akciji predvsem na vsedržavni ravni, da bi posebni ukrepi, ki se sedaj pripravljajo, upoštevali resnične potrebe deželne skupnosti. De Carli in Biasutti sta se na sestanku pogovarjala tudi o položaju krajevnih uprav in o delovanju na pol deželnih ustanov. Ob zaključku sestanka sta ponovila voljo po sanaciji odnosov med obema strankama na vseh ravneh in se domenila za stalne stike ter za periodične sestanke med obema tajništvoma. Za novo vlogo deželne uprave pri teritorialnem načrtovanju vprašanja teritorialnega načrtovanja so bila v središču razprave pete deželnega sveta, ki je zadolžena za področje javnih del ter urbani- 0s n,) 'n ekološko področje. Glavna argumenta razprave sta bila aktualnost smernic deželnega urbanističnega načrta in deželnega normativa na načrt an'. *er 0rn'k za proračun in načrtovanje Zanfagnini. črta pl™ Je najprej ugotavljal, da izvajanje deželnega urbanističnega na ?mW Je bd odobren leta 1978, dejansko ne poteka po operativnih v ricah. ki jib je nakazal sam PUR. Glavni razlog za nastali položaj je stičn k VU’ da ni prišlo do predvidene ustanovitve tako imenovanih «urbani-st.(r konzorcijev*. Skratka urbanistično krajinsko načrtovanje se ni otreslo ni rr'ik Zanfagnini, še prej pa bo treba seveda podrobno proučiti se-z 1* Položaj v tesnem sodelovanju z družbenimi in gospodarskimi silami ter vitp/^knesiranimi krajevnimi upravami. V ta namen je predvidena ustano-nekakšne «Opazovalnice teritorialnih politik*. v„.e° Pomembno je po Zanfagninijevem mnenju, da dežela dejansko pre-n^nie vlogo, ki ji na področju teritorialnega načrtovanja pritiče. V ta na °Per J? treba utrditi načrtovalno in povezovalno vlogo dežele in ovrednotiti auvno vlogo krajevnih uprav. Izraelski agrumi dotekajo na evropsko tržišče prvenstveno skozi tržaško luko minister za kmetijstva Pesah Gruper, ki je hkrati predsednik Israei za 121,02 južnega sadja (agrumov) Citrus Marketing Bcard o/ da z uradom tudi v Trstu, je ob zaključku obiska v našem mestu in ogle-staniške opreme naglasil, da bo Izrael v bodoče pošiljal v notranjost Sledjo skozi tržaško luko še več agrumov. Naše pristanišče je v tem po-koa ■ ze sedaj na prvem mestu v Evropi, saj prevzame letno čez 20 odstot-ton■ 'foškega izvoza tega sadja na evropski trg, ki znaša skupno milijon sProti s v tekoči sezoni šlo v tranzitu čez Trst 200.000 ton agrumov na st°pc! tonam iz zadnjih let. V ta namen se v tržaški luki odvija po- prau tehnološke preobnove pretovomih. naprav, a isto velja za ustrezne na-hom >UI ladjah izraelske plovne družbe Zim, ki prevažajo agrume: z uspe Privn^° Preskusili blokvlak, ki z ladje zavozi na železniški tir in v 10 dneh 1 v Anglijo. S0C0F: opozorilo tržaškega županstva katejJ^bžini urad tržaške občinske uprave je izdal tiskovno sporočilo, v Pa ugotavlja, da premnogi občani pri vplačevanju občinskega davka Hj^njhodke od zgradb SOCOF ne uporabljajo poštnih položnic, ki jih v ta kuplače°dkaZUJe falančno ministrstvo, temveč se poslužujejo drugačnih. Dav-stajie rivalci naJ vedo, da jih poravnava davka na nepravi poštni položnici 'Tlsčam narn° kazen od 20.000 do 100.000 lir za vsako stavbo, na katero se njega znesek nanaša. V smislu člena 23 državnega zakona 131. iz letoš-brazciieta ista kazen velja tudi za tiste davčne zavezance, ki v vplačilnem o-Urajj "e bi navedli vseh zakonito zahtevanih podatkov. Omenjeni občinski PiXxjv.j',’^‘čo tega poziva vse prizadete, naj davek poravnajo z ministrsko kot tun0tKl. bančnico, ki j0 lahko dvignejo v katerem koli poštnem uradu, Uradu 1 ,>r* °bčinski blagajni v Ul. Nordio št. 11, v matičnem (anagrafskem) Trgu Gra ^asažl Costanza št. 2 in v tret jem, nadstropju občinske palače na Sindikat upokojencev proti znižanju pokojnin biva,^. Podtika s krčenjem prispevkov za najmanj premožne sloje pre-bojenci a ie naletela na oster protest enotnega sindikata upokojencev. Upo-**01r®bnin< .Postajajo na znižanje pokojnin; zahtevajo, naj država dobi pre-utaj, j,a finančna sredstva z boljšim nadzorom in omejevanjem davčnih blloUij aV *®^o se je sindikat izrekel proti omejitvi premične lestvice, proti bril i^P^iodičnosti povezave pokojnin z dinamiko in proti izničenju z le-‘ijo tn;i P°ziva upokojence, delavce in sploh državljane, da se udele-vseh nit”[-£Stacii in zborovanj, ki jih bo v prihodnjih dneh organiziral v Filmi za osnovne šole j^icj ■ miere je pripravil revijo filmov za osnovne šole. Osnovnošolski a°p°ldaM ,. 0 tahko do aprila ogledali 12 filmov, ki jih bodo predvajali v Dane * ura^ v kinodvorani v Ul. Flavia 9 (tel. 820530). ju OiSnpS ln jutri se bo nadaljevalo predvajanje filma Artico selvaggio Wal-% p„ -la' ^ novembru bo na sporedu še film 11 ladro di Bagdad, decem bo(jSl najmlajši lahko ogledali film II principe Azim. Prihodnje /Ppo, p, sledili II barone di Miinchausen, Ragazzi nello spazio, W 1'Italia, ' di PaPerin° Supershcnv, Musiča maestro, Perri, Regina delle nevi Šole U,hL.ap^tam Grant in Piccolo lor. ^*est (odj?1 716kaj dni pred predstavami rezervirajo dvorano oz. število Za uspešnejšo vključitev zamejskega gospodarstva v odnose Italija-SFRJ Vsebina in zaključki 50. skupnega zasedanja Italijansko - jugoslovanske gospodarske zbornice iz Milana in Ju goslovansko italijanske gospodarske zbornice iz Beograda, ki bo 24. in 25. t.m. v Kongresnem središču tržaškega razstavišča v priredbi krajevne dele gacije milanske mešane zbornice, bo morda ustvarilo prelomnico v načinu mišljenja, kakršno je doslej bilo značilno za določene gospodarske in poetične kroge pri nas. Misel je izšla iz predvčerajšnjega sestanka članov zunanjetrgovinske sekcije Slovenskega deželnega gospo darskega združenja, ki ga je vodil predsednik sekcije Marino Košuta. O pripravah na plenarno skupščino mešanih zbornic je spregovoril član or ganizacijskega odbora Stanislav Bo le, ki je tudi podpredsednik omenjene tržaške delegacije in dan ožjega vod stva Italjug v Milanu. K zarj .Unju kot takemu se bomo nadrobneje še povrnili, povemo naj le, kot je naglasil Bole, da bo poskrbljeno za simultano pre- Med kopanjem za preurejanje kletnih prostorov poslopja 1ACF na Sta-roistrski cesti 5 so ponovno našli granato iz zadnje vojne. Bila je sicer slabo ohranjena, a bi še lahko eksplodirala. «To je že tretja, ki so jo naši delavci našli med popravljalni mi deli. Očitno smo prišli do pravega skladišča granat, ki jih je nekdo spravil, po končani vojni, v kako jamo pod kletjo. Zaradi nevarnosti smo danes dela ustavili, iz Padove pa pričakujemo izvedence, da bodo nadalje vali s kopanjem na tem področju.* Tako so nam včeraj povedali pri gradbenem podjetju Giuliana v Ul. S. Ca-terina 3, ki ima nalogo, da preuredi staro poslopje. Granato, ki jo je delavec našel predvčerajšnjim, pa so podobno kot ostale, pazljivo odstranili vojaški stre kovnjaki in jo razstrelili pri Jamljah. TRAGIČNA SMRT MLADEGA FANTA V stanovanju družine Mo iner v Ul. Buozzi 8 v Naselju Sv. Sergija, je včeraj malo po 14. uri prišlo do tragedije. V trenutku nerazsodnosti je 27-letni Adriano Moliner skočil skozi e kno svoje spanice v III. nadstropju in se ubil. Sosedje so takoj poklicali pe ličijo in rdeči križ, toda za mladega fanta ni bi’o pomoči. Nič hudega slutečima staršema so o tragičnem de godku obvestili prav policijski agenti. Obupana mati ni prišla do besede, oče, ki je že nekaj let hrom, pa je pe vedal, da je Adriano že več časa živel v hudi depresiji in da je pred nekaj meseci prenehal z uživanjem mamil. Bil pa je .v paničnem strahu, da ga preganjajo nevidni duhovi. Oče je izročil policistom tudi malo knjižico «Ne-vidni duhovi*, ki sta jo darova’i sinu pripadnici Jehovih prič. Adriano je vajanje v italijanščino, slovenščino in srbohrvaščino, da bodo vsi akti prav tako izšii v trojezični objavi in da so v teku priprave tudi še za druga italijansko - jugoslovanska posvetovanja (turizem, lesno trgovanje idr.). Bole je seveda izrecno naglasil, da bosta 25. novembra na zasedanju tudi italijanski minister za zunanjo trgovino Ni-cola Capria in zvezni sekretar SFRJ za zunanjo trgovino Milenko Bojanič, kar smo sicer v dnevniku že napovedali. V resnici je sestanek na tržaškem sedežu SDGZ bil namenjen seznanitvi članstva z raznimi načrti in pobuda mi sekcije. Tako je Marino Košuta o-braz.'ožil vsebino pogovorov, ki jih je odposlanstvo SDGZ nedavno imelo v Ljubljani z vodstvom Gospodarske zbornice Slovenije. Med razpravo, ki je sledila, je bila izražena nuja po sistematičnem obveščanju zamejskih o-peraterjev o spremembah v gospodarski stvarnosti naše matične domovine in v njenih zunanjetrgovinskih tokovih, posvetil posameznim odstavkom veliko pozornosti in jih večkrat podčrtoval. HUDO RANJEN VESP1ST Ulica Costalunga je bila sinoči »-krog 22. ure prizorišče prometne nesreče, v kateri se je hudo poškodoval 36-letni pristaniščnik Adriano Zoch iz Ul. Orlandini 50. Iz še nepojasnjenih razlogov je s svojo vespo nenadoma zavozil v zid, kjer je obležal nezavesten. V bolnici, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na oddelku za o-življanje, so ugotovili, da je v komi 3. stopnje. Utrpel je namreč hud udarec v glavo, tako da mu je iz ušesa in nosa pritekla kri. Samo en kupec, pa še ta tat Lastnica urarne v Ul. Battisti 14, 28-letna Gabriella Emilio por. Boliš, je predvčerajšnjim imela veliko smolo: njeno trgovino je obiskala ena sama oseba in še ta jo je oškodovala, saj ji je ukradla zlato zapestno uro v vrednosti 250 tisoč lir. Bil je to moški okrog 50 let, ki je vstopil v trgovino okrog 9. ure. Najprej je povprašal po njenem možu, nato pa je onegavil okrog stene, na kateri so bile razstavljene stenske ure. Ne da bi se lastnica zavedela, je iz odprte železne blagajne sunil zlato uro, zatem pa s prijaznim pozdravom odšel. • Vsakoletni vsedržavni zbor afpin-cev — 57. po vrsti — bo v prihodnjem letu v Trstu in sicer 12. in 13. maja. Organizacijsko kolo manifestacije je že steklo z namenom, da bi zbor alpin-cev zabeležil čimvečji uspeh. kajti tukajšnji gospodarski aparat ima prav lepe možnosti, da se kar najuspešneje vključi v mehanizme poslovnega sodelovanja med državama kot takima, še posebej pa med našo deželo na eni ter S ovenijo in Hrvatsko na drugi strani. Znova je tudi bila poudarjena potreba po organizacijsko - operativni o-krepitvi sekcije in s tem tudi združenja v celem. Sekcija za zunanjo trgovino vključuje, kot znano, tudi zastopnike naših denarnih zavodov, to pa otežuje njeno delo: v načrtu je ustanovitev ločene sekcije za bančništvo, ki bo omogočila širšo prožnost in večjo učinkovitost. Zunanjetrgovinska delegacija SDGZ bo v kratkem obiskala Gospodarsko zbornico SR Hrvatske, v načrtu pa so tudi sestanki s predstavniki zbornic v drugih republikah in tudi nekaterih slovenskih medobčinskih zbornic. • Poštni urad v Ul. Vespucci 17 bo danes in jutri zaprt zaradi preu-rejevalnih del. Stranke se bodo lahko poslužile bližnjih uradov v Ul. Bra-mante 5 (za hranilne knjižice, pokojnine). , Po kratki, a mučni bolezni nas je zapustil naš dragi oče, * brat, stric in nono Andrej Milkovič Pogreb bo jutri, 12. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v gro-pajsko cerkev. Žalostno vest sporočajo sin in hči z družinama, sestri Milka in Marija z družino, stric Danilo ter drugo sorodstvo. Gropada, Križ, Postojna, Trst, 11. novembra 1983 Žalovanju se pridružuje svakinja Pina. Žalovanju družine Andrea Milkoviča se pridružujeta Marina in Claudio Vi-viani. TPPZ «Pinko Tomažič* izreka globoko sožalje svojemu pevcu Karlu Milkoviču ob izgubi dragega očeta. Sekcija VZPI - ANPI Križ se pridružuje žalovanju ob smrti tovariša senatorja Vittoria Vidalija. Sekcija KPI Josip Verginella in u-pravni odbor ljudskega doma v Križu se klanjata spominu In revolucionarnemu delu tov. Vittoria Vidalija. Med preurejanjem poslopja IACP ponovno našli še dobro granato SLOVENSKI TABORNIKI v Italiji ROD MODREGA VALA vabi svoje č’ane na OBČNI ZBOR ki bo v nedeljo, 13. novembra, ob 10. uri v Gregorčičevi dvorani Ul. sv. Frančiška 20 v TRSTU. Gostovanje SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA V KULTURNEM DOMU V TRSTU Peter Shaffer >. AMADEUS Režija: DUŠAN MLAKAR DANES, 11. novembra, ob 20.30 — ABONMA RED A premierski JUTRI, 12. novembra, ob 20.30 — ABONMA RED B in F sobotni v nedeljo, 13. novembra, ob 16.00 — ABONMA RED C in G nedeljski ^l«K0 'gledališče V TRSTU Gledališča CANKARJEV DOM - Ljubljana Velika dvorana Jutri, 22. novembra, ob 18. uri: Aka-d mski zbor F. Prešeren - Kranj. Okrogla dvorana Danes, 11. novembra, ob 20. uri: Srečanje s slovenskimi godci in pevci. Jutri, 12. novembra, ob 10. uri: Otroška matineja «Nočni čuvaj v živalskem yrtu». Srednja dvorana Danes, 11. novembra, ob 18. in 20. uri: Jugoslovanska predpremiera tujega filma. Mala dvorana Danes, 11. novembra, ob 22. uri: Petkov nočni program - J. Pajakovič «Meni pravi, da ni Bosne*. Razstave Od 15. do 21. novembra: VI. knjižni sejem. V sklopu sejma bodo tudi strokovna srečanja, predavanja in okrogle mize. Od 23. do 30. novembra (I. preddverje): Razstava likovnih del s tematiko iz NOB. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Jutri, 12. nov., ob 16.30 v Avditoriju v Portorožu: Dušan Jovanovič - Voja ška skrivnost, režija Slobodan Unkovski. ROSSETTI Danes, 11. novembra, ob 20.30 (red prost) bo v gledališču Rossetti nastopila gledališka skupina «Cooperativa Teatro mobile* Giulia Bosettija s Piran dellovim delom «Sei personapgi in cerca dautore*. V abonmaju odrezek št. 1. VERDI Jutri, 12. novembra, ob 20. uri (red B - F) deveta in zadnja predstava Verdijeve opere «1 due Foscari*. Dirigent D. Oren, zbor in orkester gledališča Verdi vodi Andrea Giorgi. OBVESTILO Cenjenim strankam in čitate-ljem sporočamo novi urnik sprejemanje objav za PRIMORSKI DNEVNIK: — Oglase in raznovrstna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure (samo osmrtnice do 20.30) — božična in novoletna voščila vsak dan od 8. do 13. ure do vključno 1. decembra 1983 (Po tem datumu ne moremo jamčiti objave) Oglasni oddelek PUBLIEST Trst, Ul. Montecchi 6/m. nadstr. Tel. 794-672 int. 57 ali 59. Kino La Cappella Underground 18.00, 20.C0 in • 22.00 «Stardust Memories*. Igra Woody Allen. Ariston Zaprto. Jutri 16.00, 18.00, 20.00. 22.00 «Finalmente domenica*. Režija: F. Truffaut. Igrata: Fanny Ardant in Jean Louis Trintignant. Eden 16.00 — 22.15 «Scherzo del destino in agguato dietro l angolo come un brigante da strada*. Ugo Tognazzi. Fenice 17.30, 19.50, 22.15 «Sing Sing*. A. Celentano, E. Montesano. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.10 «Casimiro il marito erotico». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.10 «Altri de-sideri particolari*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.30 — 22.10 «1 ragaz zi della 56. strada*. Režija F. lord Coppola. Matt Dillon. Grattacielo 17.00, 18.45, 20.30 in 22.15 «Mani di fata*. Renato Pozzetto in E-leonora Giorgi. Mignon 16.30 — 22.15 «Flashdance». J. Beals, M. Nori in B. Bauer. Aurora 17.00 — 22.00 «11 bersaglio*. A. Delon. Capitol 16.00 — 22.00 «Tuono blu*. R. Scheider. Moderno 17.00 — 22.00 «Dieci minuti al la mezzanotte*. C. Bronson. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 15.30, 17.00, 18.30, 20.00 in 21.39 «Orgasmo». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Venelo 16.30 — 22.00 «Maledetti, vi amero*. Flavio Bucci. Lumiere 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 «Un uo-mo da marciapi de*. Dustin Hoffman. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcionc 16.00 — 22.00 «1 magnifici sette*. Yul Brinner, Steve McQueen. Razna obvestila Odbor mestne sekcije Slovenske skupnosti priredi danes, 11. nov., ob 19.30 na sedežu v Ul. Machiavelli 22 srečanje z občinskim odbornikom prof. Alešem Lokarjem na temo: Novi davek na n premičnine (Socof). V drugem delu srečanja pa bo razgovor o delovnem programu mestne sekcije. Vabljeni! Slovensko kulturno društvo Barkovlje, Ulica Cerreto 12, priredi v nedeljo, 13. t.m., v društvenih prostorih MARTINOVANJE. Poskrbljeno za hrano, pijačo in veselo razpoloženje. SPDT prireja v četrtek, 17. t.m., predvajanje filmov na temo «Izlet v Tanzanijo*. Predaval bo prof. Miladin Černe, prikaz filma pa bo v Gfegorči čevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) s pričetkom ob 20. uri. Vabljeni! ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in pia znična od 8. do 20. Sekcija K Pl DEVIN - NABREŽINA priredi. jutri, 12. t.m., ob 20. uri v novem sedežu sekcije PROSLAVO OKTOBRSKE REVOLUCIJE Ob tej priložnosti se bomo poklonili spominu tovariša Vittoria Vidalija. MLADINSKI KROŽEK BOLJUNEC priredi jutri, 12. t.m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v BOLJUNCU ROCK KONCERT z ansamblom Maraton iz Kopra. Razstave Jutri, 12. novembra, ob 18. uri bedo v galeriji «Corsia Stadion* - Ul. C. Bat-tisti 14, otvorili razstavo slikarja Aure-liana Del Setteja. Razstava bo trajala do 24. t.m. Narodna in študijska knjižnica - Odsek za zgodovino vabi na ogled razstave o ukinitvi slovenskih in hrvatskih šol ob 60-letnici Gentilejeve reforme. Urnik razstave: vsak dan od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure, razen ob sobotah, nedeljah in praznikih. Razstava bo odprta do 20. t.m. v Kulturnem domu v Trstu. Danes, 11. nov., ob 18. uri bedo v umetniškem središču «Studio d'Arte» na Trgu Giotti 8 (I. nadstropje) odprli razstavo likovnice Carmen Gloria Morales. Jutri, 12. nov., ob 18. uri bo odprl razstavo v galeriji «Tribbio» znani tr žaški likovnik Marino Sormani, ki bo razstavljal do 25. t.m. V nedeljo, 13. t.m., ob 11. uri bo v videmski galeriji «Falaschi arte contem-. poranea* odprl razstavo tržaški kipar Lowell Ellis, ki bo svoja dela razstavljal skupno z Enricom Stropparom in Alessiom Tasco. Danes, 11. novembra, ob 18. uri bo v občinski galeriji (Trg Unita) otvor.tev razstave slikarja Augusta Abramija. Jutri, 12. novembra, ob 18.30 bo v galeriji «La Navetta*, Ul. Torrebianca 4, otvoritev razstave risb slikarke Aliče Gombacci. Slikarko bo predstavil umetnostni kritik Carlo Milic. Šolske vesti Državni poklicni zavod J. Stefan ob vešča starše, da se bosta vršila r. di-teljska sestanka na sedežu šole po sledečem urniku: v ponedeljek, 14. t.m., ob 17. uri za prve razrede in v torek, 15. t.m., ob 17.30 za vse ostale razrede. HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH CASSA RURALE ED ARTIGIANA Dl OPICINA Vsi bančni posli in usluge Posebna posojila za kmetijstvo, obrt, trgovino, malo industrijo in ljudske gradnje Menjalnica OPČINE • Bazoviška ul. 2 • tel. (040) 212494/211120 Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Mladinski krožek Boljunec sporoča, da napovedani glasbeni večer, ki bi moral biti v soboto v gledališču Prešeren, odpade iz tehničnih razlogov. V Društvu slovenskih izobražencev bo v ponedeljek, 14. t.m., ob 20.30 govoril prof. Martin Jevnikar o Antonu Klodiču pl. Sabladoskem, izjemni osebnosti Beneške Slovenije. Mladinska folklorna skupina KI) Rdeča zvezda iz Saleža vabi nove pl salce in tiste, ki ljubijo folkloro, ples in petje, naj pridejo v osnovno šolo v Salež jutri, 12. novembra, od 16.30 do 17. ure. KD Rovte - Kolonkovcc priredi silvestrovanje v Tolminu «Hotel Krn*. Odhod 31.12.83 zjutraj in prihod 1.1.84 zvečer. Interesenti naj telefonirajo na št. 827-808 ali 827-528 ob uri kosila. Martinovanje bo v prostorih kulturnega društva Rovte - Kolonkovec ob 20. uri jutri, 12. novembra. Poskrbljeno za pijačo, jedačo in veselo razpoloženje. KI) Slavec priredi jutri, 12., in 13. t.m. v Kulturnem domu v Ricmanjih tradicionalno RAZSTAVO IN PUKUŠNJO DOMAČIH VIN. Deloval bo dobro založen bife z raznovrstnimi jedačami in pijačami. Jutri, 12. novembra, ob 19.30 koncert godbe na pihala iz Ricmanj. Oba večera ples z ansamblom Pomlad. KD I. Grbec iz skednja priredi danes, 11. novembra, ob 20.30 tradicionalno MARTINOVANJE. Poskrbljeno za jedačo, pijačo in veselo razpoloženje. Vabljeni ! Včeraj-danes Danes, PETEK, 11. novembra MARTIN Sonce vzide ob 6.58 in zatone ob 16.40 — Dolžina dneva 9.42 Luna vzide ob 13.04 in zatone ob 22.03. Jutri, SOBOTA, 12. novembra EMIL Vreme včeraj: temperatura zra'a 12,-7 stopinje, zračni tlak 1022,5 mb rahlo pa da, brezvetrje, vlaga 54-odstotra, n. b > jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giacomo Luchitta, Rachele Stewart, Nathalie Donaggio, Michele Stroligo, Marco Messineo, Sara Serblin. UMRLI SO: 69-letni Leandro Hrovatin, 82-letni Gaspare Burgio, 69-letni Mario Sgobino, 94-letna Maria Giraldi vd. Ber-nich, 81-letna Ersilia Volpin vd. Ravali-co, 88-letna Maria Luzzato vd. Brando-lisio. 63-letna Maria Magro vd. Fabret-ti. 82 letna Basilia Ciach vd. Gianaco-pulo, 76-letna Anna Viler vd. Crevatin, 72 letna Lucia Pellizzaro por. Degra si, 62-letni Mario Candriella, 75-letna Fran-cesca Stepancich vd. Rolih, 83-letni Vittorio Vidali, 90-1 tna Irene Gerin vd. Marco, 78-letna Evelina Ortolani por. Chersini, 61-letni Claudio Spetti, 4 Met >i Giorgio Belluzzi, 50-letni Sorgio Batti-stutta, 90-letna Anna Tomasi vd. Ca šara. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Drevored XX. septembra ,4, Ul. Ber-nini 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored XX. septembra 4, Ul. B?r-nini 4. Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel, 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 ZA IZVOZNO-UVOZNO firmo, ki trguje z jugoslovanskimi firmami, magister ustreznih ved (Koper - Ljubljana) opravlja po dogovoru konzulting, marketinške, pravne in druge posle za pospeševanje trgovine. Ponudbe na Primorski dnevnik, Ul, Montecchi 6, Trst - pod šifro «Marketing». UGODNO prodam gliser dolžina 4 m. motor Evinrude 55 KM in prikolico za prevoz LP 470. Vse v izredno dobrem stanju. Na ogled v avtokleparski delavnici v Ul. Errera, nasproti Italce-menti. tel. 040/826-759. PRODAM zgodnji krompir Višna, Jeri® in Rezi. Debelina 3 - 5 cm, primeren za seme, Janez Kozina — čirče Kranj, tel. 064/28069. PRODAM vespo 125 v dobrem stanju r" 600.000 lir. Telefonirati na št. 299-941 v večernih urah. BLIZU morja oddam 500 kv. m vinograda. Ponudbe pod šifro «Kontovel». POŠTENI z znanjem jezikov, lastnim avtom sprejme kakršnokoli zastopstvo ali kot spremljevalec na poslovna P°' tovanja za Podonavj 3 (Avstrija, M®! džarska, Češkoslovaška). Ponudbe P00 šifro «Salesman». VOLKSWAGEN Maggiolino 1300 v odličnem stanju prodam. Za eventualne m' formacije in ogled, prosim, da pridet« v Gropado št. 105. OSMICO je odprl Božo Sedmak v Križu št. 165 (Belekotovi). Toči dobro doma' čo kapljico. ODDAM po nizki ceni dnevno sob? dobrem stanju in divan-posteljo z dvema lepima foteljema. Opčine, Ul. Bian' cospino 18/1, tel. 212-518. PODJETJE MAFRA opravlja sledeče usluge: Draznjenje ter čiščenje Sre' znic in kanalizacije, Trebče 11L ^c' 213-775 in 226-342. MENJALNICA vseh tujih valut 10. 11. 1983 Ameriški dolar . . . Kanadski dolar . . . švicarski frank . . . Danska krona .... Norveška krona . . . Švedska krona .... Holandski florint . . . Francpski frank . . . Belgijski frank .... Funt Šterling .... Irski šterling .... Nemška marka . . . Avstrijski šiling , . . Portugalski eskudo . . španska pezeta . . . Japonski jen ........... Avstralski dolar . . . Grška drahma .... Debeli dinar............ Mali dinar.............. 1.600 1.300 745 166 215 203 539 197 26 2.390 1J70 605 85 11 10 5 1.350-" 1l75 11" BfflJKls? BANCA Dl CBEDITO Dl TRIESTfc TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S P. A TRST • LJMC.A I FlLZI 10 ijS? c PREŠITE ODEJE za navadne - zakonske - otroške postelje, vse že na razpolago skladišču. .; Darilo drugim, darilo 560 ‘ PREPROGE pošiljka orientalskih in navadnih preprog in tekačev. ITALPLAST Trst Ospedale 7 — T R S T COLOR GRAZIA GKAZIELLA MATEJCIC - film - 1. del 21.45 Dnevnik 2 21.55 «Psyco» - 2. del 22.45 Razprava o filmu «Psyeo» 23.45 Dnevnik 2 - zadnje vesti Tretji kanal 10.15 Kinematografski program 15.10 Šola in vzgoja 16.10 Antologija fašizma v slikah 18.25 Glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.35 Quel 4 novembre del 66’ 20.05 Šola in vzgoja 20.30 2. mednarodni natečaj «Maria Callas - Novi glasovi za liriko* 22.25 Dnevnik 3 23.00 2. mednarodni natečaj «Maria Callas - Novi glasovi za liriko* JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA V Ljubljana 22.10 8.50 TV v šoli 22.25 17.20 Poročila 17.25 Domači ansambli: štirje ko vači 14.00 17.55 Modro poletje - nanizanka 17.00 18.25 Obzornik ljubljanskega območja 17.05 18.40 Zdravilne vode izobraževalna 17.30 serija 18.00 19.10 Risanka 19.00 19.24 TV in radio nocoj 19.30 19.26 Zrno do zrna 19.50 19.30 TV dnevnik I. 19.55 Vreme 20.00 20.00 Zgodovina Slovencev v filmskih 20.30 freskah: Prečuden cvet 21.55 20.45 Ne prezrite 22.05 21.00 Šerif v New Yorku - nanizanka 22.15 Koper in 16.30 Odprta mej; v slovenskem jeziku novice in zani- mivosti daja ZASEUNE POSTAJE CANALE 5 8.30 Dober dan Italija - vodi Aba Cercato 9.00 Una vita da vivere 10.00 Rubrike 10.30 Aliče TV film 11.00 Rubrike 12.00 Help - glasbena igra 12.30 Bis - nagradno tekmovanje, ki ga vodi Mike Bongiomo 13.00 H pranzo e servito - nagradno tekmovanje, ki ga vodi Cor-rado 13.30 Sentieri - TV roman 14.30 General Hospital - TV roman 15.30 Una vita da vivere 16.50 Hazzard - TV film 18.00 Ralphsupermaxieroe TV film 19.(X) Jenny in Chachi - TV film 19.30 Baretta - TV film 20.25 Ciao gente - zabavna oddaja, ki jo vodi Corrado 22.25 Uccelli di rovo TV roman 0.25 Desidcrio di donna - film z B. Stanwyck in R. Carlosom RETEOUATTRO Risanke Mamy fa per tre - TV film Očka, dragi moj očka La veglia delle aquile - film z R. Hudsonom in R. Taylorjem Quella časa nella prateria -TV film Modna revija Padroneina Flo - novela Agua viva - novela Sorelle in armi - film s C. Colbert, P. Goddardom in V. Lake Risanka CHIPS TV film Dancin’ days - novela Družina Bradford TV film Dynasty TV nadaljevanka športna rubrika Una vacanza bestiale film s skupino «1 gatti di Vicolo Mi-racoli* Ob koncu nočni film ITALIA 1 8.30 Risanke 8.55 Čara čara - novela 9.40 Febbre d'amore - TV roman 10.20 La diva - film z B. Davis 12.00 Hoganovi heroji - TV film 12.40 Življenje čarovnice - TV film 13.00 Bim, bum bam - otroška serija 14.00 Čara čara - novela 14.45 Febbre d'amore - TV roman 15.30 Aspettando il domani TV roman 16.05 Bim, bum, bam - otroška serija 17.50 La časa nella prateria 8.30 9.30 10.00 10.20 11.50 12.50 13.20 14.00 14.50 17.20 17.50 18.50 19.30 20.30 22.30 23.00 18.50 La donna bionica - TV film 20.00 Risanke 20.30 Grease - film z J. Travolto in O. Newton John 22.30 Ric e Gian Follies - variete 00.10 Comunione con delitti - film s P. Sheppardom TELEPADOVA 7.30 Risanka 8.30 Comc salvare un matrimonio e. . . rovinare la propria vita film 10.00 TV film 10.30 Laura - TV film 11.15 Divje srce - TV film 12.00 Agent Pepper - TV film 13.00 Risanke 14.00 Laura TV film 15.45 II cacciatore - TV film 16.30 Risanke 19.30 L'incredibile Hulk - TV film 20.30 Komu zvoni - film z G. Coo-perjem in I. Bergman '23.00 Toma - TV film 24.00 Cherchez la femme - film TRIVENETA 7.30 Risanke 8.30 Posebni agent TV film 9.30 Hoganovi heroji TV film 10.00 Monitor 12.30 Horoskop 12.40 Salut Champion - TV film 13.30 Risanke 14.00 Meduza TV film 14.30 Prigode Stanlia in Ollia - film 15.30 L’amante di Paride film 17.00 La lama d’oriente - TV film 18.00 Vse o motorjih 19.00 Cowboy in Africa - TV film 20.00 Meduza - TV film 20.30 Tartot - il luogo del delitto -film 22.00- O. P. Coupon 1.00 TV 7 play boy TELEFRIULI 11.45 Nagradno tekmovanje 12.00 Jutranja oddaja 12.45 TV dnevnik 13.00 Lessie - TV film 13.30 Tudi bogataši jočejo - TV film 14.00 Alta marea - TV film 14.55 Che tombola - ponovitev 16.00 Risanke 18.55 Lassie - TV film 19.25 Horoskop 19.30 TV dnevnik 20.00 Tudi bogataši jočejo TV film 20.30 D dominatore - film s C. He-stonom 22.15 Longbridge story - TV film 23.15 Nagradno tekmovanje 23.30 Abat-jour 23.35 Funerale a Berlino - film z M. Cainom It A IH O RADIO TRST A 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Na goriškem valu; 8.40 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Sestanek ob 12. uri; Glasbeni potpuri; 13.20 Radijsko popoldne: Dogodki in problemi; 14.10 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje); Pavle Zidar: «Oče naš»; 14.30 Od ekrana do ekrana; 16.00 Trim za vsakogar; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba: Klavirski večer v spomin na prof. Erminija Ambrozeta in Jožico Lasič - čefarin 9. maja letos v Gallusovi dvorani v Trstu; 18.00 Kulturni dogodki; 18.25 Imena naših vasi; 18.30 Nabožna glasba. RADIO OPČINE Do 18.00 Raznovrstna glasba za vse okuse; 18.00 Intervju ob 75. obletnici delovanja Hranilnice in posojilnice na Opčinah; 20.30 Klapa rock; dalje Non stop glasba. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 14.00, 15.00, Poročila; 6.00 O tvoritev — glasba za dobro jutro 6.15 Vremenska napoved; Cestne raz mere; Objave; 6.45 Prometni servis Napoved radijskih in TV programov 13.00 Danes na valu Radia Koper; Današnja oddaja «Pogovor o* ob 17.30 bo namenjena predstavitvi nove etnološke zbirke iz končne obnove koprskega pokrajinskega muzeja. Ob 13.20 bomo predstavili drevesničarje iz Sečove’j, v Primorskem dnevniku ob 17. uri pa bomo med drugim govorili tudi o gradnji hidroelektrarne v Solkanu. Glasba, zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Glasbene šole; 14.20 Primorski in zamejski zbori; 14.35 Zabavnoglasbena oddaja; 15.30 Dinar na dinar; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; Objave; 17.30 Pogovor o. . .; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (ltall|onskl program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30. 16.30 Poročia; 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 7.00 Horoskop; 9.15 Edig Gallet-ti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.50 Govori se danes; 14.00 Glasba; 15.00 Kultura in umetnost; 16.15 La vera Romagna; 18.00 Zaključek programov. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00. 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranji program; 9.00 Radio tudi jaz ’83; 10.30 Pesmi v času; 11.10 Emma la rossa -priredba; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.30 Poštna kočija; 13.36 Master; 14.30 Šola in vzgoja; 15.05 Homosa-piens; 16.00 XI paginone; 17.30 Jazz; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Dunajski festival 1983; 19.15 Svet motorjev; 19.25 Nabožna oddaja; 19.30 Audio-box; 20.00 L’orso - priredba; 20.17 Glasbeni premor; 20.30 Zlati časi a-meriške glasbe; 21.03 Direktor Lovro von Matacic; 22.50 Danes v parlamentu; 32.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 15.00, 19.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim po-sušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije jugos.ovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Danes do 13. ure; Iz naših krajev — Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Iz baleta «Coppelia» Lea Delibesa; 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 1G.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Pojemo in godemo; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela. . . «France Kosmač — pesnik v boju za svobodo*; 20.00 Zakaj imamo radi?. . .» 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — glasba; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Iz glasbene skrinje; 23.05 Literarni nokturno; 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba. Dramatična zaostritev v ladjedelnici o enostranski prekinitvi pogajanj Mandat - nova premiera v PDG v Novi Gorici Od ponedeljka dopolnilna blagajna za 730 delavcev Novo napetost v že itak težavnem položaju, v katerem se nahaja tr-žiška ladjedelnica in druga podjetja z državno udeležbo — na to je opozorila včerajšnja množična manifestacija v Trstu — pomeni enostranska prekinitev pogajanj v Rimu, med predstavniki ustanove Fincantieri ter sindikalnim koordinacijskim odbor za ladjedelništvo glede rokov in samega poteka dopolnilne blagajne, ki bo pričela veljati že v ponedeljek, 14. t.m. Do prekinitve pogajanj je prišlo včeraj v prvih jutranjih urah po več kot štirinajstih urah pogovorov in poskusov, da bi našli sprejemljivo rešitev. Tako je bilo slišati na včerajšnji tiskovni konferenci, ki jo je sklical tovarniški svet v ladjedelnici, da bi predstavnikom tiska in sindikalnim delegatom pojasnil potek po gajanj v Rimu in o zadnji novi zaostritvi v odnosih med sindikati in vodstvom ustanove, ki z drugo besedo pomeni, da bo od ponedeljka dalje v dopolnilni blagajni za nedoločen čas, najmanj za 6 mesecev, samo v tržiškem obratu Italcantie-ri 750 delavcev, v vseh podjetjih pa okrog 2.400. Potek pogajanj in povsem nesprejemljivo zadržanje predstavnikov družbe Fincantieri je o-brazložil član sindikalnega koordinacijskega odbora za ladjedelništvo Car- lo Capozza. Pojasnil je, kako so si sindikati prizadevali za dosego dogovora o nekaterih bistvenih vprašanjih, ki zadevajo trajanje in način izvajanja dopolnilne blagajne, zahtevati nekajdnevno odgoditev -začetka dopolnilne blagajne ter si prizadevati, da bi tudi tokrat uveljavljali že preizkušeno in osvojeno načelo rotacije. Namesto na razumevanje in sodelovanje pa so sindikalni predstavniki naleteli na povsem odklonilno, oziroma nepopustljivo stališče predstavnikov državne ustanove, kar bi lahko tolmačili, da ostaja načrt o krčenju obsega proizvodnje, ali z drugo besedo o žaganju suhih vej, zmeraj v veljavi. Dopolnilna blagajna, naj bi torej pomenila le prvi korak v uresničevanju načrta drastičnega zmanjšanja števila zaposlenih. Sindikati so v pogovorih zahtevali tudi jamstva glede novih naročil in njihove porarzdelitve, kakor tudi jamstva glede ustreznih finančnih sredstev v korist ladjedelništva, tudi na to niso prejeli zadovoljivih odgovorov. Stanje je torej skrajno zaskrbljujoče, toliko bolj, ker je menda vlada do zdaj pokazala bolj malo volje, da bi vplivala na odločitve družbe IRI in Fincantieri. Kakšno stališče bo zavzela prihodnjo sredo, ko je napovedan nov sestanek s sindikati? Seveda med tem sindikati ne nameravajo obdržati križem rok in čakati na sestanek z vlado. Še včeraj so razpravljali o akcijah, ki jih bodo izvedli danes in v prihodnjih dneh, predvsem pa so poudarili nujnost širše mobilizacije, ne samo v vrstah sindikata, ampak tudi političnih strank, parlamentarcev, predstavnikov dežele, ki jih tudi tokrat ni bilo na pogajanjih v Rimu. Danes zjutraj bo v ladjedelnici skupščina delavcev, najbrž pa bodo izvedli tudi manifestacijo po tržiških ulicah. Delavci, ki bodo v dopolnilni blagajni se bodo od ponedeljka do srede vsak dan sestajali na skupščini v ladjedelnici, slišati pa je bilo tudi predloge, naj bi pisma, ki jih bodo po vsej verjetnosti prejeli v ponedeljek, takoj in množično vrnili ravnateljstvu. V teh dneh načrtujejo tudi vrsto razčlenjenih stavk in drugih protestnih akcij med drugim tudi odprtje ladjedelnice za javnost. Ob koncu pa še ugotovitev, ki smo jo slišali že ničkolikokrat in ki ostaja še veljavna: delavci ladjedelnice naj nasprotujejo dopolnilni blagajni, če je to cena za preusmeritev in posodobitev proizvodnje, ne pa način za postopno zapiranje podjetja. Zavod CERES dokončal študijo Analiza zaposlovanja na Goriškem in perspektive do konca desetletja Analiza in perspektive zaposlovanja v goriški pokrajini. To je naslov raziskave, ki so jo po naročilu goriške trgovinske zbornice izdelali sodelavci Zavoda za socialne in ekonomske raziskave (CERES) iz Rima. Gradivo je bilo pred kratkim v celoti zbrano in obdelano ter tudi že predstavljeno v obliki daljše študije, s katero naj bi se pobliže seznanili ne samo gospodarski operaterji, ampak in predvsem politiki in predstavniki krajevnih ustanov. V kratkem pa bo študija, predmet razprave v razširjenem odboru goriške trgo vinske zbornice, to je v organu, ki je izdelavo analize pravzaprav na ročil in tudi finansiral. O poteku razprave bomo seveda še poročali, danes pa bi bralcem radi posredo-vali le nekaj splošnih ugotovitev, poleg tiste, da so dogodki v zadnjih mesecih že nekoliko prehiteli stanje, ki je avtorjem služilo kot osnova a-nalize in da je gospodarska slika danes precej drugačna od tiste pred dobrim enim ali dvema letoma. Dru gačna seveda v negativnem smislu. Osnovna ugotovitev, ki jo profesor Luigi Frey s sodelavci navaja glede možnosti zaposlovanja, oziroma ohranitve zap>oslitvene ravni v industriji, je, da do konca osemdesetih let ni mogoče računati na bistvene pozitivne premike. Velik uspeh bo že v tem, če nam bo uspelo ohrani ti zaposlitveno raven v industriji na višini iz leta 1981 (nekaj nad 18 tisoč zaposlenih po uradnih podat kih)., ali kar se da omejiti proces deinjdustrializ;. ; „ ' Po ugotovitvah sodelavcev zavoda CERES, bo naj bolj kritično prihodnje srednjeročno obdobje 1984 - 86, nakar naj bi se položaj, seveda v kolikor ne bodo vmes posegli nepredvideni dogodki, pričel polagoma izboljševati. To so seveda perspektive, ki izhajajo iz a nalize statističnih podatkov iz leta 1981, ki pa jih dogodki zadnjih me secev izpodbijajo, saj je trenutni po ložaj gospodarstva na Goriškem zlasti pa stanje v podjetjih z državno udeležbo, ki sama zaposlujejo dobršen del delovne sile v industrijskem sektorju, iz dnev v dan bolj zaskrbljujoč. Profesor Frey nakazuje v študiji tudi nekaj smernic, kako doseči zastavljen; cilj: omejiti na minimum krčenje števila zaposlenih v obstoječih industrijskih obratih, s primernimi ukrepi podpreti nove gospodarske pobude, iskati predvsem na deljši rok nove in drugačne pobude v industrijskem sektorju, ki naj bi pomenile nekakšno nadomestitev vloge, ki jo imajo trenutno podjetja z državno udeležbo. Kljub taki strategiji pa bo verjetno še zmeraj precej ljudi brez dela, u poštevajoč tudi krizo v trgovinskem sektorju. Iskati je treba torej krat koročnih in srednjeročnih rešitev. Na ublažitev krize bi utegnilo ugodno vplivati zaposlovanje na področju zdravstva, seveda z ustrezno re organizacijo posameznih služb. Na kazana možnost pa je verjetno v precejšnjem kontrastu s splošnimi smernicami varčevanja javnih izdat kov. Posebej v zdravstvu. No prav zdravstvu, analizi obstoječega sta n ja z vidika števila zaposlenih, je v študiji namenjeno daljše poglavje. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. F.Ui Rosselli 23, tel. 72-340. Alfio Pizzo tajnik sindikata Filziat-CGIL Na zadnji seji pokrajinskega tajništva sindikata Filziat - CGIL, ki združuje delavce v podjetjih prehrambene stroke, so izvolili novega tajnika. To funkcijo bo opravljal Alfio Pizzo, ki je bil do nedavna član tajništva sindikata kovinarjev FTOM - CGIL. Na omenjenem sestanku so, kakor izhaja iz tiskovnega poročila, ocenili tudi trenutni položaj v nekaterih podjetjih živilsko predelovalne stroke. Tako so ugotovili, da na splošno delajo v podjetjih, ki so znala pravočasno uvesti novo tehnologijo, zaskrbljujoč pa je položaj v tistih podjetjih, kjer niso vlagali dovolj pozornosti in sredstev v ta namen. Nova posojila občinam na Goriškem Upravni svet zavoda Cassa depositi e prestiti je pred kratkim odobril vrsto posojil trem občinam v goriški pokrajini. Goriška občina bo lahko koristila 250 milijonov lir posojila za nakup avtobusov in 105 milijonov lir za izvajanje načrta kanalizacije. Občina Štarancan bo lahko koristila 300 milijonov lir za ureditev grezničnega omrežja, 65,9 milijona lir pa so odobrili občini Vileš za šolske gradnje. V Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici pripravljajo te dni, pod vodstvom režiserja Jožeta Babiča, novo premiero. V torek, 15. t.m., ob 20. uri se bodo v gledališki dvorani v Solkanu predstavili z delom Mandat Nikolaja Robertoviča Erdmana. Satira (prevod je oskrbel Drago Bajt, delo pa se prvič predstavlja v slovenskem prostoru) je bila napisana leta 1924 in razkriva kontraste nastajajočega novega porevolucijskega sveta in hkrati smeši nezmožnost deklasirane-ga meščanstva da bi sprejelo novo družbeno ureditev. Po prvem odrskem uspehu (režiser Majerhold) je bil tekst v obdobju stalinizma pozabljen. Na novo so ga od krili šele pred dobrim desetletjem. Kljub temu, da se tekst nanaša na časovno že precej odmaknjene dogod- ke in družbene razmere, v časti nastajajočega stalinizma v Sovjetski zvezi, je satira še zmeraj dovolj živa v svoji jedkosti in družbeni kritik}-Pomemben prispevek predstavi dajal0 songi, ki jih je na besedilo Milana Jesiha uglasbil Ivan Mignozzi. Nikolaj Robertovič Edrman se ie rodil leta 1902 v porušeni nemški družini, satirična komedija Mandat Pa spada med njegova prva dela. V *f!' desetih letih je moral prenehati s pisanjem, doživel aretacijo in izgnan stvo v Sibirijo. Ponovno je začel pisati, zlasti filmske scenarije v Pel desetih letih. Umrl je leta 1970 Moskvi. DEŽURNA LEKARNA V GORIC1 Provvidenti, Travnik 34, tel. 84-9' • V nedeljo v Gorici Priznanja CONI športnikom in športnim društvom V dvorani goriškega pokrajinskega sveta bo v nedeljo dopoldne pomembna slovesnost ob podelitvi priznanj olimpijskega komiteja (CONI) zaslužnim športnikom, posameznikom, dru štvom in voditeljem v različnih špor!-nih dejavnostih. Podelili bodo prizna n ja 25 posameznikom, ki so jih iz brali med 816 predlaganimi. Posebrc priznanje bodo podelili trem dru ''štvom, oziroma združenjem; goriške-mu teniškemu krožku, lokostrelskemu društvu v Gorici in športnemu zdru n ju 01impya. Prireditev bo ob 10.30, prisotni pa bodo pokrajinski in deželni funkcionarji olimpijskega komiteja ter predstavniki krajevnih ustanov. Tečaj glasbene vzgoje ki abonmaja nimajo Jutri skupščina avtoprevoznikov O pomembnih vprašanjih bodo r pravljali in sklepali na skupščini a ^ toprevoznikov, ki bo jutri ob H-™ dvorani goriške trgovinske zborni • Razpravljali bodo predvsem o s*~ pu združenj Anita Fai-Fiia o pn^ri stni akciji med 12. in 18. decembri* in dalje o novih določilih glede 120 janja mednarodnih dovolilnic. Predmet razprave bo tudi obn0^ tev dvostranskega sporazuma o P . vozu blaga med Italijo in Ju£os .(). jo. Na skupščini se bodo zbral1 a prevozniki, organizirani v obrtnis združenju. V prostorih pevskega društva «Ce-sare Augusto Seghizzi* se bo jutri in v nedeljo nadaljeval tečaj osnovne glasbene vzgoje. Predaval bo profesor Gastone Zotto, ravnatelj konservatorija v Mantovi, sicer pa vnet pre učevalec pojavov in načina sprejemanja zvokov pri posameznih osebkih. Jutrišnje predavanje bo ob 16. uri, ■; nedeljo pa ob 9.30. Gledališča Primorsko dramsko gledališče da 11. novembra, ob 19.30, Jordan c,u neš «Erigon». Predstava na “v yj Zemono pri Vipavi, v organiz . ZKO Ajdovščina za abonente >z dovščine, Vipave in izven. V torek pričetek italijanske gledališke sezone Medtem ko so sinoči uradno pred stavili letošnjo italijansko gledališko sezono v Gorici, bosta v prihodnjem tednu že prvi dve predstavi. V todek, 15. t.m., ob 20.30 bo v Verdijevem gledališču nastopila znana skupina Compania Italiana di Prosa z delom Giušeppa Palronija Griffija «Metti u na sera a cena», v režiji in po scen ski zamisli Alda Terlizzija. Nastopili bodo, poleg znane Florinde Bolkan, ki je pravzaprav v omenjenem delu prvič nastopila na odrskih denskah, še Michele Placido, Remo Girone, Fiorenza Merchegiani in Fabrizio Bentivoglio. V torek bo predstava Razna obvestila Občinska uprava v Sovodnjah ^ vešča, da bodo danes uradi na ^ panstvu zaprti, prav tako občins* iavci ne bodo pobirali smeti. KD Sovodnje vabi člane in Prl^0b na občni zbor v četrtek, 17. 20. uri v Kulturnem domu. ^ SPD Gorica obvešča udeležence ^ deljske družabnosti, da bo avtoo aV. zil po sledečem redu: Gorica 1.^. nik) ob 14. uri, Pevma ob ^^'pabr-drež ob 14.10, Sovodnje ob 14.15. je ob 14.20. Priporoča se točnost. men® Gorica VERDI 18.00-22.00 «Due ore un quarto avanti Cristo»- $$ VITTORIA 17.30-22.00 «Chiamam ^ V AVTU PRI ZAGRAJU NAŠLI MRTVEGA MLADENIČA Orožniki iz Gradišča so včeraj zjutraj našli blizu kraja Castetnuovo nad Zagrajem fiat 127, v njem pa truplo 25-letnega Alfreda Persoglie iz Gorice, Ulica Cecconi 8. Vozilo je bilo ustavljeno na poljski poti. Vse kaže, da je fant naredil samomor. V kabino je namreč napeljal gumijasto cev in jo pritrdil na izpušno cev avtomobila. Smrt je po ugotovitvah sodnega zdravnika nastopila že pred dvema dnevoma. Zahvalna nedelja Na pobudo Centra za ohranjanje ljudskih izročil v Podturnu, bodo v tem kraju v nedeljo, 17. t.m., imeli zahvalno nedeljo z razstavo in pokušnjo domačih pridelkov, pa tudi s predstavitvijo kmečkega koledarja za leto 1984. Gre za publikacijo, ki jo je pripravil prav zgoraj omenjeni center. Oboskovalcem bodo po verskem obredu (začel se bo ob 10.30) ponudili domač sirov kruh, vino in sladko repo. V ŠTANDREŽU Drevi simultanka z Brunom Parmo Ljubitelji šaha, in teh je kar precej, kakor smo lahko izvedeli te dni, se bodo danes pomerili v simultanki s šahovskim velemojstrom Brunom Parmo. Dvoboj bo v prostorih društva Oton Župančič v Štandrežu ob 20. uri. Srečanje je omogočilo KD Oton Župančič, ki tudi sprejema prijave za sodelovanje na prireditvi. mladini pod 18. letom. CORSO 17.15—22.00 «Octopussy perazione piovra». Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 «Un una maglietta*. , EXCELSIOR 18.00-22.00 «P°T il gioi-no dopo». jeaits ky's Nova Gorica in SOČA 18.00—20.00 «Petek 13-*-Ameriška grozljivka. jug®" SVOBODA 18.00 «Nekaj vmes*- gre-slovansk drama. 20.30 < jugoslovanski asi) marsikaj doseči. V reprezentanco so vnesli novo svežino, nov koncept igre, ki bi bil še kako potreben tudi članski vrsti. Zato tudi ni čudno, da se je med tekmo občinstvo spontano spravilo nad Veselinoviča z vzkliki «Toza, uči se*. In zares upati je, da se je Todor Veselinovič kaj naučil od tega srečanja. Na razpoago ima zelo obetav- no generacijo, ki ji je nogomet še igra in zabava. Verjetno napačno bi bilo, da bi le nekatere igralce iz te reprezentance vključil v člansko vrsto. Verjetno bolje bi bilo, da bi napravil obratno, in sicer da bi nekatere 'Starejše* vključil v «reško postavo*. Povsem drugačne težave pa imata seveda italijanska zvezna trenerja Ma'dini in Bearzot. Oba sta si mnogo nadejala od svojih «olimpijcev». In kako ne bi, saj sestavljajo italijansko olimpijsko vrsto nogometaši, ki so na italijanski nogometni borzi kotirani po nekaj milijard lir. Očividno pa tudi o-limpijska vrsta ni mogla mimo hude krize, ki jo doživlja italijanski nogomet v raznih kva ifikacijah. Maldini je po srečanju na Reki dejal, da ne bo spreminjal svoje reprezentance. In verjetno tudi je ne more, saj nima na izbiro velikih talentov. • POLJSKA - NORVEŠKA 1:0. V kvalifikacijski tekmi za 01 je Poljska premagala Norveško z 1:0. «Azzurri» in «plavi» za ČSSR in Francijo Po tekmi olimpijskih reprezentanc na Reki bosta v sredo, 16. t.m., in jutri zaposleni članski vrsti Italije, oz. Jugoslavije. »Azzurri* so včeraj odpotovali na Dunaj, kjer se bodo pripravljali pod vodstvom Enza Bearzota do kvalifikacijskega srečanja za EP proti ČSSR. Tekma pa bo v Pragi. Italijani so v tem tekmovanju že izločeni. Srečanje v Pragi pa bo za italijanskega zveznega trenerja nova priložnost, da preveri svojo «novo» reprezentanco, v kateri bosta «olimpijca» Righetti in Fan-na zamenjala poškodovane F. Baresija, oz. Contija. Jugoslovani pa se pripravljajo za jutrišnjo prijateljsko srečanje v Zagrebu proti Franciji. Tekma sodi v okvir priprav na odločilno kvalifikacijsko tekmo za EP proti VValesu. Naj omenimo pa, da bodo Francozi jutri v Zagrebu igrali brez poškodovanega Platinija. Udinese izgubil v Los Angelesu LOS ANGELES — V prijateljski nogometni tekmi, ki si jo je ogledalo 35 tisoč gledalcev (absolutni rekord za Los Angeles), je mehiški prvak Gua dalajara z 2:1 premagal Udinese. Prvi so v 29. minuti povedli Videmčani prav z Žicam, ki ga je napovedovalec predstavil za najboljšega nogometaša sveta. Mehiška enajsterica je v začetku drugega polčasa pritisnila, Udine-sejevi igralci pa so si privoščili četrt ure počitka in zadetka Pajarita (48. min.) in Gomeza (51. min.) sta jih kaznovala. V nadaljevanju je Virdis zadel prečko. Udinese je igral brez rahlo poškodovanega Causia. Jugoslovanski košarkarji uspešno startali v ZDA Danes prva tekma za «azzurre» OI za sedaj bojkotira le... Iran LOS ANGELES — Podžupan ameriškega mesta Los Angeles, kjer bodo prihodnje leto priredili olimpijske igre, je sporočil, da je samo Iran napo vedal bojkot iger. Kar je nam znano, pravi podžupan Ray Remy, se bo OI udeležilo 151 držav. Glede varnosti atletov, je Remy izjavil, da jih ni mogoče nadzorovati 24 ur na 24. Za OI v Los Angelesu bo v obtoku 5.500 milijard lir. Ubegla nogometaša iz NDR v ZRN BONN — Vzhodnonemška nogometaša, ki sta prejšnji teden zaprosila za politično zatočišče na Zahodu, sta napovedala, da bosta odslej trenirala z zahodnonemškim klubom Leverkusen. Kot znano sta Falko Gotz in Dirk Schlegel pred tekmo med Dinamom iz Berlina in Partizanom iz Beograda zbežala v beograjsko veleposlaništvo ZRN. Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je uspešno začela svojo turnejo po ZDA. V prvem prijateljskem srečanju je namreč premagala moštvo Wisconsin University kar s 83:59 (38:30). «Plavi* so imeli nekaj težav z a-meriškimi vseučeliščniki le v prvem polčasu, v nadaljevanju pa so se razigrali in tudi zasluženo zmagali. Najboljši v jugoslovanskih vrstah je bil član ljubljanske Olimpije Peter Vilfan, ki je dosegel 24 točk. «Plavi» bodo svoje drugo srečanje igrali jutri, in sicer proti moštvu Marquette. Nadaljnji spored jugoslovanske reprezentance pa je nasled- nji: 14. 11. - Michigan State; 16. 11. -Notre Dame; 17. 11. - Texas El-Paso; 18.11. - Texas Austin; 21. 11. - Evan-sville; 23. 11. - North Carolina. «Azzurri», ki so tudi te dni na tur neji po ZDA, bodo svojo prvo tekmo igrali danes, in sicer v Long Beachu proti mestnemu vseučeliščnemu moštvu. Varovanci trenerja Gambe bi morali danes tudi zmagati, saj sodijo njihovi nasportniki med slabše ameriške ekipe. • PREKINILI PRVENSTVO. Zaradi potresa v Parmi so dokončno prekinili italijansko amatersko boksarsko prvenstvo. | KRATKE VESTI J EP V SABLJANJU G. Scalzo (It.) osvojil zlato LIZBONA — Italija je na evrop" skem sabljaškem prvenstvu osvojil® svojo prvo zlato kolajno. Osvojil j je Giovanni Scalzo, ki je v ^n&z. premagal Bolgara Ivanova. V **' nalu za tretje mesto pa je Bolg®r čomakov premagal Italijana D®*13 Bar bo. KVALIFIKACIJE ZA EP Visok poraz Belgijcev Švica — Belgija 3:1 BERN — V kvalifikacijskem nogo-metnem srečanju za EP v skupin1 je Švica v Bernu premagala Belg* jo kar s 3:1. Za Švico so bili uspe*' ni Shallibaum, Brigger in Geiger. 23 goste pa Vanderbergh. Kljub porazu pa so Belgijci že kv® lificirani za finalni turnir v Pan2 • LESTVICA „ Belgija 6 4 11 12:8 » Švica 6 2 2 2 7:9 ° Škotska 5 1 2 2 7:8 ’ NDR 5 113 5:6 i Prihodnje kolo: NDR - Škotska 06' t.m.) • RIVELINO BO ŠE IGRAL. Klj®^ 38 letom se bo slavni brazilski as B berto Riveiino vrnil na nogometna grišča. Igral bo za moštvo Sao P®u* ’ 1. — p vi dtugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X 1 X X 2 1 X 1 2 X 1 X 1 X 2 2 X X 1 2 1 1 X Izola premagala bazoviško Zarjo V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi v Bazovici je enajsterica Izole premagala domačo Zarjo z 2:1 (1:0). Srečanje je bilo koristno za obe ekipi pred nadaljnjimi prvenstvenimi obveznostmi, obenem pa je bila še ena priložnost za okrepitev prijateljskih stikov. • PARTIZAN USPEŠEN. Na med narodnem košarkarskem turnirju v Ferrari je beograjski Partizan po dokaj »stri borbi premagal domače moštvo Mangiaebevi s 101:98 (45:59). V drugi tekmi tega turnirja pa je Indesit iz Caserte, ki ga trenira Jugoslovan Bogdan Tanjevič, premagal ekipo Star iz Vareseja z 91:90 (53:49). Danes igra za vas Andrej Pupis Arezzo - Palermo 1 Atalanta - Padova 1 Arezzo - Palermo 1 Atalanta - Padova 1 Cagliari - Cavese 1 X Catanzaro - Como X 2 Cesena - Cremonese 1X2 Lecce - Sambenedettese 1 Monza - Empoli 2 Pescara - Pistoiese 1 X Triestina - Campobasso 1X2 Varese - Perugia 1 Treviso - Vicenza 2 Torres - Olbia 1 X Siracusa - Regina 1 • BANCOROMA. Rimsko košarkarsko društvo Bancorome bo svojega Američana Keo zamenjala z novim Američanom Locartom (krilo - center, 208 cm). Andrej Pupis sodi med naše najbolj poznane košarkarske delavce. Uspešno vodi košarkarsko sekcijo nabrežinskega Sokola. Kot košarkar je že igral pri Jadranovem mladinskem moštvu, letos pa nastopa za Kontovelsko ekipo, ki nastopa v . promocijskem prvenstvu. Naj omenimo, da je prejšnji teden »skupina Goričanov* zadela kar 12 pravilnih rezultatov, čestitamo Tudi Benečani na rallyju po Krasu V nedeljo se je v Trstu, odkoder je startal v soboto ob 16. uri, zaključil 9. Rally po Krasu in vzhodnih Brdih. Skoraj vse »posebne preizkušnje* so bile v Benečiji in med 255 vpisanimi so bile tri posadke iz Benečije: Venturini - Domeniš iz Ažle na simca rally 2, Corredig - Sittaro iz špetra na A 112 70 hp in Venturini - Cont iz Ažle na A 112. Proga je bila težka, saj od vseh tekmovalcev jih je samo 99 prišlo do cilja, med temi tudi dva Benečana. Venturini - Domeniš sta takoj odstopila zaradi okvare avtomobila, kar je res škoda, glede na to, da sta se na zadnjem rallyju Terske doline u-vrstila celo na 16. mesto. Venturini -Cont sta se uvrstile na 4. mesto svoje skupine (grupa 2), Corredig - Sittaro pa na 5. mesto iste skupine. Vsekakor zadovoljiv uspeh za Benečane, ki razpolagajo s skromnimi sredstvi, saj nimajo niti sponsorjev, niti tehnične pomoči, (jn) , (Na sliki: pred startom v Trstu.) Po uspehu na DP v ski rolkah M. Pernarčič: državni naslov bo težko braniti «V začetku, na društvenih tekmovanjih, res ni kazalo najbolje, še najmanj na to, da se bo na državnem prvenstvu tako zasukalo, da se bom domov vrnil s kolajno,* je menil 13-letni Mitja Pernarčič, ki je svojemu društvu, SK Devin in slovenskemu zamejskemu športu doprinesel novo uveljavitev z osvojitvijo prvega mesta na državnem prvenstvu v ski-rol-kah. «Spremljala me je smola,* je zgovorno nadaljeval Mitja, »potem pa se je obrnilo na bolje, od skupno šestih tekmovanj, kolikor jih priredijo v posameznih kategorijah (skupno je pet ženskih in tri moške kategorije), sem se štirikrat prebil na sam vrh, enkrat pa sem bil drugi. To je bilo dovolj za končno prvo mesto.* «Doslej si že enkrat posegel po prvem mestu . . .» «Bilo je predlanskim, ko sem prav tako osvojil državni naslov v mladinski kategoriji.* «7n društvo, kakšno mesto je zasedlo? » «Ne vemo še natančno, ker to javijo v začetku naslednje sezone, vsekakor lahko rečem, da se je solidno uvrstilo, okrog 5. mesta.* «Kako potekajo tekmovanja?» »Organizirajo jih posamezna društva s pomočjo italijanske rolkarske zveze, katere predstavniki pregledajo in odobrijo progo.* aKoliko vas je pri Devinu?» «Skupno je šest fantov in dve dekleti, ki se udeležujemo tekmovanj za državno prvenstvo. Poleg nas je še nekaj naraščaja, ki pa se šele uči.* »Tore; vas ni posebno veliko . ..» »Nekoč nas je bilo več, a nekateri so pri vojakih, nekateri so rolkanje opustili, deklet pa je bilo vedno bolj malo. Po Italiji pa zanimanje za ta šport raste, tudi na Jugu.* «Kdo vas vadi?* «Sedaj nas trenira Antonio Jari iz Mavhinj. Med pripravami za držav- no prvenstvo vadimo vsak d dve uri, pozimi dvakrat, ^ teden, poleti pa vsak dan. Se®’ ^fr začne marca, aprila in ^ot'^tečeO'0 tembra. Med treningom P j^j p® tudi do 12 -13 kilometrov, P^jJuuČ®' ga seveda nadomeščamo s njem.* «.K.ako hodite na tekmovanja• .j. «Društvo ima svoje prevozno ^ stvo, naše najdaljše letošnje vanje pa je bilo v Ostii.* sioVet> «Kako vas sprejemajo kot sko društvo?» . pfed «Povsod nas lepo sprejemaj^' za . leti so naše društvo postav J zgled, kako se rolka.* «/n prihodnje leto . . .?* «Zame ne bo lahko. Prestop „ namreč uspehi pa (bil je skoraj vseskozi rf|C' daje upati, da bo prevzel JoP; . _ _ __________ _ "|tve0» v višjo kategorijo, j^jgv®1’' pa bi se morali nadalJ^n Andrej Antonič je bil letos vseskozi sto). Izkazal pa se je tudi gInel° tako da za kontinuiteto ne biti skrbi.* (D. B.) Prvi obračun (po šestih kolih) Jadranovega moštva v košarkarski C-l ligi Prebiti led na domačem igrišču ob pomoči občinstva v _i Andrej Žagar: «Nič še ni izgubljenega» - Z dobrim delom in igro izkoristiti izenačenost v ligi ski Je že poteklo v košarkar- zato i *‘g‘' Petina prvenstva torej in čim t naPravimo prvi obra- v«lStv^dran°Vega moat,va v tem pr" Vo^n.<^rej Žagar, ki je letos prevzel tnprf- i žafranovega moštva in za-st.vain , ž°žeta Splichala, si je že u tem prvenstvu. v gosteh in trije zo7arjetno osnovno vodilo teh pora-V ntlorna tiči v psihologiji igralcev. ir>aC Ve*‘*9 želji, da bi pokazali do-turii* Publiki, česa so sposobni, pride m * napak in nihanj v igri. Eno je jeP;av!čil za tri domače spodrslja-gov - ‘ to, da nam manjka treninge ySPortni palači, kjer igramo tek-rampi ®portni dvorani namreč treni-Pred j, enkrat tedensko in še to dan darrir, .i m°' pa podrobneje pogle-jali f°SL'danje razplete, bi lahko de- srečaJr gre za pravi sPodrsl3aj le v Tekn-i z bolonjskim moštvom Ceam. bj ;n a s Servolano je bil mestni der v derbijih nikdar ne veš, kako nežno sliko o por„n*'®j> tri zmage ,ar21 doma...* se bo le-ta končal. Stefanel pa je do slej dokazal, da se povsem upravičeno bori za končnico prvenstva.* «Kako pa si lahko razlagamo dobro igro na tujem?» «Fantje na tujem igrajo brez psihičnih obremenitev. Verjetno pa so doselj tudi izkoristili podcenjevanje nasprotnikov.* «Kako pa začeti z zmagami doma?* «Najvažnejše je prebiti led. Na žalost pa nam nadaljnji spored ni najbolj naklonjen, že v nedeljo bomo igrali proti Fiammi. To bo seveda za nas zelo težka preizkušnja.* «V tem srečanju boste seveda Se kako potrebovali pomoč občinstva, ki pa je ostalo nekoliko "zbegano” po treh domačih spodrsljajih.» «Publika je bila vajena domačih zmag. Ti domači porazi pa so bili zanjo kar šokantni. V določenih fazah igre pa doslej ni bila naš šesti igralec, ker ni vajena, da v Trstu nasprotne ekipe vodijo. Prav v teh kri tičnih trenutkih pa fantje rabijo pomoč svoje publike. Ponavljam pa, da se bodo s prvo zmago tudi fantje sprostili.* «Za nami je že Sest kol. Kako bi lahko ocenil dosedanje razplete v tem prvenstvu?» «Mislim, da po šestih kolih za nas ni še nič izgubljenega. V bistvu začenjamo znova svoje prvenstvo. Do- segli smo tri zmage, trikrat pa sme izgubili. Tudi naša ”koš-razlika” je povsem izenačena. Z zmago proti Fiammi bi se pomaknili proti vrhu lestvice. Zmago pa bomo dosegli le s pomočjo naše publike, ki si zmago seveda želi in tudi zasluži.* «Kaj pa ostale ekipe?» «Od enajstega mesta navzdol se je že sestavila skupina moštev,, ki naj bi se borila za obstanek. Preseneča uvrstitev Caveje, ki je lani le za las zgrešila uvrstitev v končnico prvenstva. Preseneča pa tudi nihanje v igri velikega favorita Castelfranca. Sicer pa je prvenstvo zelo izenačeno. Z dobrim delom na treningih in seveda z dobro igro na tekmah lahko izkoristimo to inzenačenost v ligi*. Prvenstvo je še dolgo. Jadran lahko nadoknadi zamujeno. To je pokazal tudi na zadnji tekmi v Raveni. Brez domačih zmag seveda pa ni mogoče misliti na končnico prvenstva. Jadranovo občinstvo je doslej ogromno pripomoglo k uspehom svojih fantov. Zelo pomembno pa je, da priskoči košarkarjem na pomoč prav v težkih trenutkih s še večjo prisotnostjo in bolj zanosnim navijanjem. Žagar je dejal, da je neobhodno potrebno prebiti led. In velika priložnost za to se ponuja že v nedeljo, ko bo v Trstu gostovala vodilna Fiamma. (B. Lakovič) Pred ženskim odbojkarskim drugoligaškim derbijem v Nabrežini Gpolla (OMA 01ympic): «Meblo nesporen favorit» Slu SDf,?° e?nem premoru bomo v Tr-rnu P? Priča ženskemu drugoligaške-bosta atmjkarskemu derbiju. Jutri se srečal 1?mreč v Nabrežini (ob 19.30) Pic. ti sesterki Mebla :n OMA Ol.vm in L, >e OMA nastopala v C-l ligi io n,., ze Velikokrat doslej ji je tudi Si. pr„jSpe' povratek med drugoliga-p,-mov ž .ietrišnjim derbijem smo se enajst i s Francom Cipollo, ki že Presti*,, e-l neprekinjeno irenira naj-ekjpo ■ italijansko odbojkarsko 'ZRnl* . ®tll. n°vitve° jf‘ Pravzaprav prišlo do usta-nah ..'odbojkarskega odseka pri nu-«2 . htnki ulici?* So sg se .ie okrog leta 1960, ko deklet8 dvorišču pri nunah mlada be llfl P°dila z.a žogo zgolj iz potre Pii pa' . anjjj in razvedrilu. Med nji-Zelp uJe bilo nekaj talentov, ki so gre, j tr° naPredovali. Pozabiti ne Po p- Sm° imeli uakrat v Trstu eki-a della Lampada, ki je bila kar trikrat zapored državni prvak in je bila dekletom za zgled. Prvi trener je bil Giuseppe Esca, ki je mla dim odbojkaricam posredoval osnovno znanje. Njemu je sledil dobro poznani tržaški odbojkar Giorgio Manzin, ki je z OMA dosegel nekaj odličnih uspehov in ekipo pripeljal skoraj do A lige. Ker je Manzin takrat igral tudi v prvi ligi z Are Lineo me je zaprosil, da bi prevzel vlogo trenerja, kar se je v sezoni 1972, ko sem nehal igrati, tudi zgodilo.* «V enajstih letih si dosegel vrsto uspehov, pa tudi neuspehov.» «Res je tako. V športu je potrebno biti pripravljen na vse. Leta 1976 smo igrali celo v A ligi, ko je bilo 24 ekip, porazdeljenih v štiri skupine. Dve leti kasneje smo spet igrali v A-2 ligi, a žal le eno leto. Bilo je tudi več nazadovanj, a smo se vselej opomogli. Skupno smo kar štirikrat napredovali in trikrat nazadovali.* «Kaj bi povedal o prvih dveh kolih letošnje B lige, v kateri je OMA no-vinec?» «V Trevisu smo z Albatrosom izgubili po zelo izenačenem boju in izid bi lahko bil tudi v našo korist, saj nismo prav nič slabši od domačink. Z Nerveso pa smo ostali praznih rok, ker se je v drugem nizu poškodovala Parpaiola in nisem imel na rezervni klopi igralke, ki bi jo lahko uspešno nadomestila na centru.* ačeprav si med tednom službeno zadržan v Milanu, si prav gotovo na tekočem glede združevanja moči med štirimi slovenskimi društvi. Kaj meniš o tej novi poti slovenske odbojke v Trstu?* V Trstu imamo preveč društev in seveda še več ekip za tako malo kakovostnih odbojkaric. To pomeni, da ima vsaka šesterka le po eno ali dve igralki, s katerimi bi bilo mogoče doseči kaj več in se izvleči iznad po- vprečja. Zamisel slovenskih društev je zelo dobrodošla in po mojem uspehi ne bi smeli izostati. Po tem, kar sem doslej videl ne bi smel Meblo v prvem delu naleteti na enakovrednega nasprotnika. Ekipo sestavljajo dobre in izkušene igralke, ki imajo za seboj številne težke prvenstvene nastope in šesterko je potrebno samo dobr0 uigra vati.* «Kaj pričakuješ od jutrišnjega derbija?» «Prvi del prvenstva je za nas le prehodnega pomena. Važen bo drugi del, ko bo šlo za obstanek. Za jutri si ne delam nobenih problemov ali iluzij. Meblo je nesporen favorit. Domačinke bi morale naleteti na zelo slab dan, da bi nam uspelo pospraviti prvi par točk. Tekma bo za moje igralke služila le za nabiranje izkušenj za nadaljevanje, saj so vse igralke, ki nastopajo za OMA 01ympic, še mlade in dokaj neizkušene.* (G. F.) OBVESTILA ŠZ Bor - namizni tenis -rekreativna sekcija obvešča, da potekajo treningi na liceju F. Prešeren ob torkih od 19. do 21. ure in ob petkih od 19.30 dalje. ZSŠDI priredi 26., 27. in 28. decembra izlet v Sarajevo z ogledom olimpijskih naprav, mesta in s smučanjem na Jaho-rini. Prijave v pisarni združenja do 14. t.m., ŠZ Sloga — Planinski odsek organizira v nedeljo, 13. t.m., vzpon na Slavnik in veselo martinovanje v Markovščini. Vabljeni člani in prijatelji vesele družbe. Športna šola Trst sklicuje v četrtek, 24. novembra, REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, s prvim sklicem ob 19.30 in z drugim ob 20. uri. Medšolsko tekmovanje lKy ^šolsk, em košarkarskem tekmovanju so se pomerili dijaki trgovskega zavoda in geometrov V odbojkarskem prvenstvu mladincev na Goriškem Dober začetek OIympie in Vala Med mladinkami poraza Olympie - Med deklicami le Sovodnje Minuli teden so v odbojkarskih m adinskih prvenstvih na Tržaškem odigrali zelo malo tekem, tako da se stanje na lestvicah ni bistveno spremenilo. Zato danes objavljamo le pregled prvenstev na Goriškem, ki je obsežnejši. MLADINCI Stanje je zelo izenačeno, šesterki Vala in 01ympie sta v prvih treh kolih izbojeva/i vsaka po dve točki. Na vrhu lestvice so trenutno kar štiri ekipe in vsaka je enkrat poražena zapustila igrišče. DOSEDANJI IZIDI Tomana - Libertas 3:0; Krmin -Val 1:3; Turjak 01ympia 0:3; 01ym-pia - Val 3:1; Libertas - Krmin 3:1; Turjak - Torriana 3:0; Torriana - 01ympia 3:2; Krmin - Turjak 0:3; Libertas - Val 1:3. LESTVICA Torriana, 01ympia, Val in Turjak 4- Libertas 2; Krmin 0. PRIHODNJE KOLO Val - Turjak (drevi ob 19. uri v Štandrežu); Torriana Val (14. 11.); Krmin - 01ympia (16. 11.) * * * MLADINKE Po nepopolnem tretjem kolu vodita tržiški ekipi. Edini naš predstavnik v ligi je goriška 01ympia, ki je doslej izgubila dve tekmi in igra predvsem z namenom, da si nabere čim-več igralnih izkušenj. DOSEDANJI IZIDI Italcantieri - Mariano 3:1; 01ym- Pred petim kolom promocijske košarkarske lige na Tržaškem Luxa (Konto vel): «Poletovci ugodno presenetili» I?.v k°šarkarsko prvenstvo kf' 'graji ^ ^ku. Doslej so v tej i‘te v trt2?. at'r' kola. Naše tri e-s jf^ki skupini pa so doslej h Kai o ^Lemenlj‘vo srečo. ^°ntovS1a meni Ig°r Luxa' tre' ka!° doifai rekel’ da Je to Prven-ri?‘h je V teh Štirih PavarilS ° do presenetljivih izi-cL? Zgubil Zlrana AiaL„.da je nam-Dni ^°rto do,pryk' moštvu Lavoratori ^teje iZ£r^nja ekipa pa je kolo u, atka gU?lla Proti moštvu CUS. tako presenetljivih rezul- teh koLj^ ^ tudi lestvica po zelo tesna.* naSa tri moštva?» «Doslej je najugodneje presenetil Polet. Openci so osvojili dve zmagi in z malo več športne sreče bi lahko slavili še v eni tekmi ter tako bili prvi na lestvici. Poletovci so doslej dobro izkoristili svoj igralski kader. Pod pričakovanjem pa je igral Bor Radenska. Verjetno pa bo držalo, kot pravi Borov trener Adri-jan Sosič, da moštvo še ni uigrano. Sicer pa so borovci že v zadnji tekmi proti Libertasu pokazali napredek. Moštvo se torej počasi uigrava. Glede nas pa položaj na lestvici jasno kaže, o naših možnostih Trenutno smo zadnji na razpredel niči brez točke.* zSicer pa ste doslej imeli tudi zvrhano mero smole.» «Nekaj smole smo tudi imeli. V prvih dveh tekmah bi lahko celo zmagali. Naša največja hiba pa ostaja pomanjkanje centrov in zato smo precej ranljivi pod košema. Pozna se zato odsotnost Petra Štoke.* «Že v prihodnjem kolu bodo naše tri peterke zopet pred dokaj težko nalogo. Tvoje predvidevanje?» «Začel bi kar pri naši ekipi. Igrali bomo v gosteh proti Don Boscu, ki sodi med boljša moštva tega prvenstva. Naša naloga bo zato izredno težka. Košarkarji Don Bosca so nesporni favoriti, čeprav bi lahko tudi poskrbeli za veliko presenečenje.* «Polet bi moral proti ekipi CUS o-svojiti svojo tretjo zmago. ..» «Poletovci so z zmago v Miljah proti ekipi Časa del Frigo pokazali, da znajo igrati tudi v gosteh. CUS je sicer v nedeljo osvojil svojo prvo prvenstveno zmago, vseeno p« mislim, da so poletovci v tej tekmi favoriti.* «Bor bo gostoval pri Ferrovia riu. ■ .» «Tudi borovci so tokrat favoriti. Po mojem bi bili celo nesporni favoriti, ko bi ne igrali na igrišču Ferroviaria, ki je zelo spolzko in na katerega so domačini navajeni, gostujoča moštva pa ne. (bi) pia - Torriana 0:3; Volley Club Tržič -iabertas 3:0; Torriana - Italcantieri 2:3; Volley Club Tržič - Torriana 3:2; Italcantieri - Glympia 3:0; Mariano -Libertas -3:0. LESTVICA Italcantieri in Volley Club Tržič 6; Mariano in Torriana 2; 0'ympia in Libertas 0. * * * DEKLICE Od slovenskih ekip nastopa le šesterka Sovodenj, ki je nerodno izgubila s tesnim izidom. Na skupni lestvici vodita Voliey Gub iz Tržiča in Libertas Krmin. DOSEDANJI IZIDI Grado - Volley Club 0:3; Sovodnje -Libertas Krmin 2:3; Libertas - Pieris 3:1; Corridoni - Grado 3:0; Libertas Krmin - Pieris 3:1; Volley Club -Italcantieri 3:1. Šesterka Torriana iz Gradišča je odstopila. LESTVICA Volley C ub Tržič in Libertas Krmin 4; Corridoni in Libertas Gorica 2, Sovodnje, Grado, Pieris in Italcantieri 0. PRIHODNJE KOLO Sovodnje - Italcantieri (14.11. ob 20.15 v Gorici). Poraz borovcev Inter 1904 — Bor 3:0 (15:6, 15:2, 15:8) BOR: Clemente, Starc, Meton, Ita-liano, Gombač, Košuta, Sedmak, Jab-lanšček. V prvenstvu dečkov so Borovi odbojkarji po pričakovanju izgubili proti Interju 1904, ki je tudi daleč najmočnejše moštvo v tej ligi. Tekmo so borovci praktično izgubili že pri sprejemu servisov. Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 10.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 1 1-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%, Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Član italijanske ,ve;e 5asof>i»"ih založnikov FIEfi Izdaja in tiska H ZTT Trst 11. novembra 1983 Po močnem potresnem sunku, ki je krepko prestrašil prebivalstvo V PARMI SE ŽIVLJENJE VRAČA V SVOJE VSAKODNEVNE OKVIRE PARMA — Čeprav je predvčerajšnji potres, ki je strese) vso severno Italijo, od Turina do Trsta, povzročil precej strahu, pa njegove poaedice le niso bile ravno tragične. Ekipe tehnikov in gasilcev so ob pomoči vojske vso noč in včerajšnji dan pregledovale poškodovane stavbe v Parmi ter v okoliških naseljih in so, po dosedanjih podatkih, ugotovile, da je vidneje poškodovanih kakih 200 stavb, med katerimi jih največ leži v starem delu mesta. Najhuje je pripadeta mestna evangeličanska cerkev, kateri je potresni sunek zrušil strop in streho; prav tako so morali evakuirati .oddelek ginekološke klinike ter izprazniti nekaj drugih sob v bolnišnici, precej bolnikov pa so poslali na zdravljenje v domačo oskrbo. Zaradi poškodb so zaprli tudi neko osnovno šolo, v vseh drugih šolah pa včeraj ni bilo pouka, da bi tehniki prej preverili stopnjo njihove varnosti. Skupno so strokovnjaki pre-g edali več sto stavb, med katerimi so jih ukazali 16 izprazniti, kakim 80 družinam pa so pripravili začasno streho v nekaterih mestnih hotelih. Ugotovili so, da je bilo največ oseb poškodovanih v trenutku, ko so zaradi močnega potresnega sunka panično pobegnili na prosto in prav pri izhodih iz hiš so jih zadeli padajoči omet, opeke, strešniki in drugo. Po prvo pomoč, se je zateklo kakih 60 oseb, vendar so zdravniki zadržali v bolnici le pet, o teh pa so bile le tri huje ranjene. Med temi se je eni zdravstveno stanje že nekoliko izbo’jšalo, dve pa ležita še vedno s pridržano prognozo. Sicer pa je teklo življenje v Parmi včeraj razmero- ma nji malno. Trgovine so bile odprte, prav tako tudi u-radi in vse ustanove; nekaj težav je imelo le 37 uslužbencev poštnega urada na postaji, premiero pa je odpovedalo -udi mestno gledališče. Do začasnih zapletov je prišlo le s telefoni, toda ne zaradi potresa, ampak predvsem zato, ker je prišlo do okvar zaradi preobremenjenih linij, ko so sorodniki in znanci iz vse Italije v istem času vrteli parmske telefonske številke. Kaže tudi, da je tokrat razmeroma dobro delovala civilna zaščita, saj so se posamezne ekipe kmalu po prvem potresnem sunku javile na odgovarjajočih mestih in začd e ukrepati. Res pa je tudi, da tokrat niso imele pretirano težkega dela, pa čeprav so imele opravka s prestrašenimi prebivalci, med katerimi so mnogi preživeli noč v svojih vozilih ali kar na prostem. Prvemu sunku je sledilo še kakih deset šibkejših, ki pa niso povzročili pr; ktično nobene škode. Po mnenju strokovnjakov je tudi prvi sunek (čeprav je bil enako močan, kot pred leti katastrofalni v Furlaniji) povzročil razmeroma malo škode zato, ker je do njena prišlo v globini več kot 20 km, medtem ko so običajno potresi v Evropi «globoki» le 5 do 10 km. Parmski potres pa se je «razlil» v širino, saj so ga čutili tudi v Švici, Franciji, Avstriji in celo v Zah. Nemčiji. Na slikah: V Parmi posledice potresa sicer niso bile ts*agične, zato pa je bilo tem več strahu (Telefoto AP) Ugrabitev Heinekena AMSTERDAM — Neznanci so v sredo zvečer ugrabili predsednika upravnega sveta velike nizozemske tovarne piva Alfreda Heinekena. Kaže, da se je nad Heinekena spravilo kar pet oboroženih :n zakrinkanih mož, ki naj bi oivskega mogotca* skupaj z njegovim šoferjem stlačili v avtomobil. Pozneje se je zvedelo, da je šlo za oranžen kombi, katere ga ,ie začel zasledovati .aksist, a je za ugrabitelji kmalu izgubil sled. Alfred Heineken je star CO let in je najbrž med najbolj bogatimi Nizozem ci, saj je delničar številnih družb in bank. Od leta 1977 je to tretjič, ko se ugrabitelji spravijo nad nizozemske industrijce. Takrat so namreč ugrabili Maupa Caranso, katerega so izpustili na svobodo po desetih dneh, ob koncu lanskega leta pa je padla v roke zločincev žena lastnika cele vrste hotelov Antonia Vandervalk, ki je bila v :cječi» '.ri „edne. Tudi na Češkoslovaškem živijo lakomni in sumljivi direktorji PRAGA — Žiari nad Hronom je malo slovaško mesto, v katerem se prav gotovo vsi prebivalci med seboj poznajo in se seveda vsi skupaj na ulicah tudi pozdravljajo. Zaradi tega je še toliko bolj neverjetno, ka ko je mogel nekdo iz tega majhnega središča tako dolgo in brezobzirno vleči za nos someščane in predstavnike oblasti. Še več, sam si je jemal pravico «tožiti in soditi* vsakogar, ki mu je mešal štrene. Ta «osebnost» pa se imenuje Egon Viderman, ki je bil do še pred kratkim direktor gostinskih obratov v omenjenem slovaškem mestecu. Ta je izkoristil svoj direktorski položaj in mnoga «visoka» poznanstva ter si je kupil v rekreacijskem cen tru kamnito hišico po smešno niz ki ceni. Takoj se je lotil dela: anga žiral' je delavce iz nekega sosedne ga podjetja, da so mu v delovnem času uredili objekt. In ko je bilo vse urejeno je domiselni direktor hišo prodal nekemu obratu, seveda zelo drago ter zaslužil toliko, kolikor poprečni delavec zasluži v desetih letih. A to še ni bilo vse. Kot direktor je brezplačno stanoval v hiši v pod jetju in kradel salame, šunke in dru ge proizvode. Svojo ženo je v podjetju zaposlil kot «strokovno sodelavko*, čeprav ni bila v ničemer stro kovnjak. Končno so nekateri ljudje reagirali na direktorjeve nepra vilnosti, a Viderman je imel tudi za nje zdravilo: v šestih letih je od pustil okrog dvajset delavcev, seve da tistih, ki niso imeli dlake na je- Klobase hov-hov BOČEN — Južnotiralski kmetovalec Walter Resch iz Steineg-ga si je omislil posebno klobasar-sko industrijo: po bližnji in daljni okolici je lovil cucke in iz njtih izdeloval' slastne klobase. Te so šle sicer dobro v promet, toda na sodišču v Bocnu niso pokazali pravega razumevanja za njegovo mesarsko specializacijo in so mu naložili za pasji pomor milijonček globe. Ščeneta v Steineggu so se sedaj vsekakor oddahnila. ziku. V obrazložitvi pa je P'" ,\ da so «sami prosili za odpust*- j to še niso vse nepravilnosti (zr g. Ijivega direktorja. Pri firal'"|'n[rii stišča v nekem turističnem c ^a. ata zmanjkali dve vikendici. • • ^ že, da Viderman sedaj ne bo kradel, kajti končno so g« Uir|\jni-dali in bo moral odgovarjati s kom. -ka Dejstvo pa je, da je češkoslov^jj javnost v zadnjem času čedalje ^obveščena* o mnogih zakonskih * . krških, kot so kraje družbencg y metja, čudna turistična potovanj*^ tujino in luksuzni avtomobili, da imajo preiskovalci polne dela. Brezposelnost v Avstriji DUNAJ • « Wet' Tudi v AvstrijS se^ ^ poselnost veča. številke PraV1-^’ ljubo do konca leta okrog 200 tiso*- ^ di brez dela, kar je največ <0 1959, ko je bilo brezposelnih « tisoč. Med glavne vzroke gre P1 ti krizo kemične industrije. Miki Muster: Gusarji (7.) 6AJ ZATO PREMIŠLJUJEM RER. SE JE TUDI MENI ZDttO iftUMNO, UO SEM NAŠEL ZAPEČATENO STEUtLENICO.PA NI J BILO V NJEJ PIJAČE... STEULENICO c.i IZ PESUA SEM 30 IZUOPAL.m JE ZAPEČATENA , PA SEM JI ODBIL VRAT... NIČ PIJAČE!... SAMO PAPIR JE BIL V NJEJ... Res premalo denarja za italijansko vojsko* RIM — Italijanske oborožene sile «niso v stanju*, da zadostijo n.a}0^^TeWfl ve v «obrambi ozemeljske celovitosti*, prav tako ne morejo zadostiti «P° <a da bi se morale vse politične sile, vključno z opozicijo, strinjati z smernicami.