g The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium Volume ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni — LETO XIX. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) SEPTEMBER 1, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 207 UN BRIJE th[_emski katolicizem se ponuja Hitlerju Pastirsko pismo nemških škofov svari Hitlerja pred bolj ševiško nevarnostjo iz Španije in Rusije in mu ponuja pomoč nemškega katolicizma. E IZ AMERI- ČANOV ''■■edložil je poved", ifj *""^•11110 M« . norčevanje zutna.^^^ ^lo^'eSkega novo veroiz-je v jedru ne- BERLIN. V nedeljo 30. IZ I avgusta so nemški katoliški du- ra- župnik ~ Radijski ^%raj Coughlin je ^^conshiskiu shodu svojih predsob •, P'^^^tasev, napa- je "zaljubi," Roosevelta, da 8e nr... Gkel, da ne ve predložil novo ®vojim poslušalcem veroizpoved, ki se hovniki s prižnic prečitali pastirsko pismo nemških katoliških škofov, ki navaja, da bo Evropa v resni nevarnosti, ako zmaga v Španiji ljudska vlada, obenem pa namiguje, da bi pomoč od strani nemškega katolicizma bila velike važnosti za na-o cije v njihovem boju proti ko-Prav "C vc zajmunizmu. Omenjeno je tudi, da prav gre, potem,so katoliške cerkve poslale Hitlerju spomenico, v kateri se pritožujejo proti brezobzirnemu postopanju nacijev proti katolicizmu v Nemčiji. "Akc Španija omahne v naročje boljševizma," pravi to pastirsko pismo, "usoda Evrope s tem sicer ne bo zapečatena, pač pa bo prišla v resno nevarnost. Naloga, pred katero bi v takem slučaju stal naš narod, je jasna. Mi želimo, da bi Fuehrer (Hitler) z božjo pomočjo uspel v prizadevanju, da reši ta težavni problem s pomočjo zvestega sodelovanja vseh Nemcev." Poudarjajoč nevarnost boljševizma, opozarja pastirsko pismo Hitlerja, da preti Nemčiji ta nevarnost od dveh strani: od tfine, Co svojo glasi i^ Jaz sem A- ^ vse dok-iztiied v, -u samo v polovi-"^S'ssa ■ Ustava izrecno 'kovati kongres pravi-'"^^ne no , '"^E^ulirati denar; {^%m Mr t nimajo. Zato ^doQa . ■ ^oosevelta in Mr. dokažeta svoj Jag L Vsaki nasprotu- ■ kaifi v kakršnikoli amatnun anu^. lahl ^a edinega, "Jaz sledim. mj^ Deal v tako zvani #^e i/!\ ki križa vrhovno so- l^nil^ ^a kongres j Španije in Rusije, vsled česar se z bičem patro- -.ne bi smelo dnj <. vSje™ "Ja; titi ra'aljanj^K, za-} nemške narodne enotnosti z verskim zapostavljanjem in perse- b . He vp • ' |skim zapostavljanjem m — bank T ^ nacijonali- kucijami. Pastirsko pismo zla K.^^^cijo i J Verujem v naci-, sti kritizira nacijsko kampanjo „^®serve s" ^ ^^anega Fede-iv zvezi z obdolžbami "nemoral-jj i nosti", na podlagi katerih je bi- vlada obsto- j lo zadnje čase postavljenih pred .^^Shove »ZelT ^ to > predvsem pravice in jaz ne > da bi vlada pre-s'OH ter tek- ""'"■»eoLh'""""' »tebami " »»be so-bankirji in da va- sodišče več nemških menihov, obenem pa opozarja Hitlerja na konkordat, ki ga je sklenil pred %lci!) ■S Coughlin •"o-sori sodeželanom, u da ho do'P^So libprf,.*"" "^^šanico fašiz- '»tka tremi leti z Vatikanom in čijega določb se ne drži. Pismo svari, da tako ruski kot španski bolj-ševiki smatrajo katoliško cerkev in njene redove za svoje neizprosne in najbolj nevarne sovražnike, kar da meče na katoliške duhovnike in menihe v Nemčiji drugačno luč kot jo meče zadnje čase obrekovanje, ki se širi po Nemčiji (sodni procesi proti menihom, katere se dolži nemoralnega življenja). Z drugimi besedami: nemški katolicizem daje jasno razumeti Hitlerju, da je njemu prav toliko do tega, da se odstrani boljševiško nevarnost (kar vključuje vsako svobodno delavsko gibanje), kakor Hitlerju, torej bi bilo bolj pametno, da bi se pobotala ter združila svoje moči za boj proti komunizmu. Pismo tudi zavrača nacijsko novo-pogansko gibanje, češ, da se nobena nanovo prikrojena življenska filozofija ne more tako uspešno zoperstaviti boljševizmu kakor krščanstvo. Nadalje škofje v tem pismu protestirajo proti nacijskim protikato-hškim odredbam (zatiranje katoliškega tiska in organizacij) ter tožijo, da se katoliške usmi-Ijenke skim očetom se grozi z odvzemom zaslužka, ako ne prekinejo vezi s katoliškimi organiza cijami, mladino se pa zastruplja s protikrščanskimi idejami. Pismo je v jedru apel na Hitlerja, naj neha izvajati pritisk na katoliško cerkev v Nemčij' ter se rajši pobota z njo ter jc vpreže pred nacijski voz. Stavku joči časnikarji Demokratska mašina v Seattlu vztrajajo proti Lauschetu ame- „ , i kožo in kostmi, j s°<)eželane bedaste. SE^ ZA ROD- __ Večina KČ opazoval- Sb!' ^ bo Rff nobenega 1 Dhi ., ^oosevelt odneap, v no- To, vzlic CouSh. I' «ietnu g. ' se je združi-^ glas« 5 v CaU. ftiotiio I ® politični °seveit' „ P^ed-glasov ,; "^J^^anj četrt Večine. Dvoobraznost "Ameriške Domovine" "Ameriška Domovina" je včeraj apelirala na bivšega mestnega odbornika 23. warde Johna Mihelicha, naj kandidira za kon-gresnika v 20. kongresnem di-striktu proti Martinu L. Swee-neyju, ki se je iz Rooseveltove-ga prijatelja prelevil v privesek ameriškega fašističnega eksponenta Coughlina. Ta apel je bil objavljen na prvi strani. Na drugi strani pa je dala prostor slovenskemu eksponentu Coughli-novega fašizma, zagrizenemu sovražniku vseh rdečih barvnih odtenkov kaplanu Jagru, da se je žolčljivo izkašljal nad vsemi, ki nočejo capljati za raznimi črnordečimi "izmi", kar je seveda storila z največjim veseljem. Tako torej: na eni strani proti Coughlinovemu fašizmu (Swee- ADAMIČEVA NOVA KNJIGA Newyorska knjižna založba Harper and Bros. sporoča, da bo Louis Adamičev novi roman "Cradle of Life" (Zibelka življe nja) prišel na knjižni trg 16 septembra in se bo prodajala po $2.50. Roman obsega 464 stra ni in je lepo vezan v platno. Glavni junak romana je nezakonski sin cesarja Franca Jožefa, ki ga odgajajo na kmetih na Hrvaškem, ne da bi deček kaj vedel o svojih starših. Nenadoma pa se znajde sredi aristokratskega razkošja in začne se novo, aristokratsko življenje. Sledijo nujni notranji konflikti, ki so podlaga tega živahnega in lepega ronjana iz predvojne Evrope. Ni dvoma, da bo novi A-damičev roman našel mnogo či-tateljev v Ameriki in drugod. Več bomo napisali o tem roma- da se % živah- kijih ^ stanovanj. minuli te-S: !■ ^OO. in proda- k boij"^^ se navajata Sa^S^talo I obenem otdutno ovanjskih pro-"""p«']™« ^ : *■« Mr,. Mary lahko o- ney sam po sebi ne pomeni nic glavno vprašanje je Roosevelt nu drugič, ali Coughlin,) na drugi strani pa daje prav temu Coughlinovemu fašizmu potuho! Vreme se jim je skujalo Slabo vreme je v nedeljo preprečilo proslavo v spomin škofu Baragilv'Puritas Spring parku, ki se je nato vršila v Slov.,zdravniki Nar. Domu na St. Clairju. Pnšlo povedah, da je na prireditev okrog tisoč ljudi, kar je bilo spričo bučne reklame malo, čeprav je bilo popoldne še oblačno. Običajno ši-rokoustenjo o "silnem uspehu" je vsled tega v "A. D." izostalo. "Če vi ne odnehate, tudi mi ne bomo popustili!" pravi njih vodja. SEATTLE, Wash. — Stavku-joči člani American Newspaper Guilda, mlade unije ameriških časnikarjev, čije tukajšnja podružnica je pred todni proglasila štrajk uredniških delavcev pri Hearstovem listu Post-Inte-ligencer, so včeraj dali razumeti, da nikakor ne mislijo popustiti v svojem boju proti diskrimini-ranju unijskih članov in za priznanje unije; in če uprava lista noče pristati na arbitracijo spora, kakor ji je bilo predlagano, tedaj naj se pripravi, da list še dolgo ne bo izhajal, kajti tudi stavkarji ne bodo postali mehkejši. "Mi jim bomo pokazali (upravi Post-Inteligencerja), da znamo biti prav tako nepopustljivi kakor oni!" je izjavil Dick Seller, predsednik seattlske po-itojanke časnikarske unije. Stavka je izbruhnila pred več edni v znak protesta proti od-ilovitvi dveh časnikarjev za,radi Linijskih aktivnosti. Multimilijo-nar Hearst, ki poleg tega lista lastuje dolgo vrsto žoltih listov v Ameriki, je stavko ozna-M1 za "komunistični poizkus", nakar ga je predsednik unije asnikarjev Neywood Broun zavrnil, da se njegovi časnikarski delavci ne bor« za nič več in manj kot za pravfpo do nemotenega organizirajfifek ki jim jo HŽarst,''*18VW!^iv\^l(6 'delavske organizacije in sam notori-;en izkoriščevalec delavcev, no-;e priznati. Cankarjeva ustanova raste! Sicer ne skokoma, zato pa to-iko bolj sigurno. Med njenimi ilani je zdaj tudi Slov. Dobrodelna Zveza, čije gl. upravni odbor je plačal v ustanovni fond deset dolarjev, s čemer je pokazal, da se zaveda dolžnosti napram onemu delu članstva, ki se je pridružilo naši kolektivni kulturni akciji, kar je vredno pohvale. Dalje so pristopili: Ameriško - Jugoslovanska Tiskovna družba (Enakopravnost), John Krebel, Mike Trebeč in Vincent Klemenčič. DruštA'0 sv. Janeza Krstnika, št. 71 JSKJ, je prispevalo v kampanjski fond u-•itanove tri dolarje, John Prus-nik pa en dolar. Vsem . novim članom se iskreno zahvaljujemo za njihovo naklonjenost, takisto prispevateljem, upajoč, da bodo našli mnogo imsiiemalcev med nami. Naprej za Cankarjevo u-stanovo in "Cankarjev glasnik"! — M. M., fin. tajnik. Najnovejša notranja borba med clevelandskimi demokrati se suče okrog oseb sodnikov Lauscheta in Pearsona, ki se bosta v novembru potegovala za mesto municipalnega sodnika. Boj je buknil na dan minuU teden v petek na seji Cosmopolitan lige, ki je sestavljena iz demokratskih mestnih uslužbencev, in demokratski boss Gong-wer je dosegel, da je bila resolucija za indorsiranje Lauscheto-ve kandidature, ki jo je predložil državni senator William Boyd, poražena s 24 proti 19 glasovom. Boj proti Lauschetu se je začel zaradi njegove samostojnosti, ki je postala zlasti očitna, odkar je bil izvoljen v Irun vztrajno odbija re-belne sile Branilci so poslali ženske in otroke preko meje v Francijo, sami so pa odločeni braniti mesto pred fašisti do zadnjega diha. Rebel-ne bombe so tekom evakucije mesta raztrgale na koščke dve ženski. Ujete rebele se je izpostavilo fašističnim bombam in granatam. ZADNJE VESTI LIZBONA, Portugalska. — Zračna ofenziva \ Španiji je v polnem teku in obe bojujoči se municipalno sodišče. Lausche ^^anki se v polni meri" poslužu-noče capljati čez drn in strn za tega najmodernejšega iu Gongwerjem, ki mu je to zameril in se zdaj skuša maščevati nad njim. Stvar bo v demokratskih vrstah nedvomno povzročila precejšen razkol. Slovenski demokrati imajo v načrtu sklicanje protestnega shoda v Slov. Nar. Domu na St. Clairju. Lau-schetov protikandidat je "common pleas" sodnik Pearson. ROOSEVELT VABI GOVERNERJE COLUMBUS. — Predsednik Roosevelt je včeraj povabil go-vernerje držav Ohio, Michigan, Kentucky in Indiana na sestanek, ki se bo vršil v soboto v Indianapolisu in na katerem se bo razpravljalo o problemih, ki jih je povzročila suša. ETIJOPCI UBILI DVA MISIJONARJA LONDON. — Reuterjeva časopisna agencija poroča iz Addis Ababe, da so etijopski ban-diti še maja iz zasede ubili dva sudanska misijonarja, od katerih je bil eden iz Kanade, drugi pa iz Nove Zelandije. Napadli in umorili so ju nekje v južni Abe-siniji. ICKESOV POSINOVI^IENEC MRTEV CHICAGO. — Včeraj je izvršil samomor s strelom v senca 37-letni Wilmarth Ickes, po-sinovljenec notranjega tajnika Harolda L. Ickesa. V smrt je šel, pred kratkim povedali, da je tuberkulozen. Zapušča ženo in tri otroke. SNEG V PENNSYLVANIJI EBENSBURG, Pa. — Tekom dežja, ki je včeraj namakal za-padno Pennsylvanljo, je tu začel naletavati sneg, ki pa se je stajal, kakor hitro je padel na tla. Neuradna temperatura je znašala 48 stopinj Fahrenheita. Ženske preprečile e vike: j o Včeraj je bilo poslanih troje biričev in sedem policajev v hišo št. 5808 Superior Ave., da izženejo iz nje Freda Buscha z ženo in sedmimi otroki, ker je na relifu in ne more plačevati previsoke najemnine, drugega stanovanja pa tudi ne more dobiti. Busch je bil štiri leta brez dela in zdaj dela pri WPA. Toda ženske iz soseščine, kakih 15 po številu, so prišle preganjani družini na pomoč, zrinile biriče na cesto ter zabarikadirale vra- najstrašnejšega orožja. Tekom zadnjih 24 ur je bilo bombardiranih iz zraka osem španskili mest, v katerih je normalno živelo več milijonov ljudi. Rebelni letalci so danes zjutraj bombardirali Madrid, vlada pa je na ta napad odgovorila s tem, da je poslala svoja letala nad Burgos, kjer se nahaja rebelni glavni stan. Sedem rebelnih letal je napadlo Irun ter zanetilo več požarov. Rebel: groze, da bodo I run pometli z zemeljskega površja, če se ne poda, vladni poveljniki pa odgovarjajo, da bodo pri tem morali pobiti tudi stotine svojih lastnih pristašev. Sindikalisti v Barceloni zahtevajo od svoje vlade, da brezobzirno nastopi proti rebelom, ki izvršujejo huda grozodejstva nad lo-jalisti, in da se pokliče p(Kl orožje vse zmožne moške od 18. do 45. leta. Rebelna letala so bombardirala pristaniško mesto Ma-lago v južni Španiji in bi bil pri tem kmalu zadet angleški ruši-lec Wolsey. Poročila iz rebel,nega teritorija javljajo, da so re-beli povsod v desperatni denarni stiski. Močni rebelni oddelki so bili poslani proti Toledu in Madridu, toda vladne čete jim ne dajo naprej. Iz španskega Maroka pa prihajajo vesti, da se širi med domačini nemir in re-belue oblasti se boje, da bo vsak čas izbruhnil upor domačinov. - drobne koščke, koliko pa je bilo ranjenih, se pa še ne ve. Slika tega bega je bila pretresljiva: ženske, otroci, mačke, psi in perutnina, vse je ječalo, vekalo in vriščalo. Nad vsem pa so brneli sovražni aeroplani, vmes pa so se cule silne detonacije. Žene so jokale za možmi, ki so ostali, da branijo mesto pred fašisti, ki jih morda ne bodo (Dalje na 2. str.) AMERIŠKE BOJNE LADJE V ŠPANIJI WASHINGTON. — Sinoči je bilo v uradnih krogih namig-njeno, da bo ameriška vlada najbrž v kratkem poklicala domov vse bojne ladje, ki se nahajajo v španskih vodah, ker obstoja bojazen, da bi utegnilo priti do novih incidentov, kakršen je bil napad iz zraka na ameriški rušilec Kane. To pa bi utegnilo potegniti Ameriko v evropsko zmedo, česar si vlada ne želi. Ameriški državljani, ki trmoglavo vztrajajo v Španiji, bodo potem prepuščeni svoji usodi in si bodo morali pripisati posledice samim sebi. PROTI ŽENSKAM V SALU NIH OMAHA, Nebraska. — Unija bartenderjev v Omahi pravi, da bo pritisnila na državno legisla-turo, da sprejme zakon, ki bo prepovedoval ženskam zahajati v salune in kupovati pivo ali žganje. Thomas Delmonico, tajnik unije, pravi, da je zdaj pri barah v Nebraški več žensk kot moških in da če se ne bo v krat- kem nekaj ukrenilo proti temu, IRUN, 31. avg. — Vladni i bo v državi kmalu zopet prohi-borci, ki že več tedno^ vztrajno} bicija. odbijajo fašistične napade na: - to mesto, so odločeni vztrajati do zadnjega, tudi če rebeli začno uresničevati svojo grožnjo, da bodo spremenili Irun v kup pepela in ruševin, če se ne poda. Včeraj so poslali preko meje v Francijo tisoče žensk in otrok ta. S tem so dosegle, da se je jn v mestu so ostali samo borci Jablana je vzcvetela ! Jablana, ki raste na meji med ' vrtoma Franka Kluna, 15934 Witcomb Ave. in njegovega so-UREDNIŠTVA seda Pavla Žnidaršiča, se je te dni nenadoma splašila in brez o-zira na dejstvo, da že jesen krepko trka na duri, pognala krasno cvetje. LISTNICA M. M.: Pošlji, da vidimo, kaj je. Nič zato, če se ne bomo strinjali, da bo le drugače sprejemljivo. CLARA BOW BOLNA LOS ANGELES. — Včeraj je bil pozvan v Las Vegas v Neva-di hišni zdravnik Rexa Bella in njegove žene, znane filmske i-gralke Clare Bow, katera se tam nahaja na farmi svojega moža. Clara, ki je bila pred leti ena najpopularnejših ameriških filmskih igralk, dokler je ni uničila slaba publiciteta v zvezi s sodnim procesohi proti njeni bivši tajnici, katera jo je s svojim pričanjem postavila v slabo luč, je nevarno zbolela. dalo Buschovi družini dva na-daljna dneva odloga. Okrajni proračunski komisar Joseph Sweeny je tekom kratkega obleganja poslal sla na pozorišče oblege z zahtevo, naj biriči počakajo s svojo akcijo. Sweeny skuša preprečiti nadaljne izgone z načrtom, na podlagi katerega bi se stanarino za relifne družine lahko odračunalo od zaostalih davkov hišnih posestnikov. Zadevna resolucija bo danes predložena okrajnim komisarjem. V bolnišnico Joe Golič je bil odpel jen v Emergency bolnišnico na 55. cesti, kjer se je moral podvreči o-peraciji. Znanci ga lahko obiščejo od 2. do 3. ure popoldne in od 7. do 8. ure zvečer. Važna seja Jutri t. j. v sredo zvečer, ima podružnica št. 49 Slovenske Ženske Zveze važno sejo v dvorani sv. Kristine. in ujeti rebeli in fašistični sim-| patičarji, ki bodo morali deliti | z branilci vse grozote fašistič- j nega bombardiranja s suhega, j morja in iz zraka, ki se obeta. Vladni poveljniki so dali privesti nad 300 ujetih rebelov iz bližnjega forta Guadalupe, kjer so bili doslej zaprti, da se jih bo izpostavilo na raznih odprtih krajih mesta rebelnim bombam. Če bodo rebeli uresničili svojo grožnjo ter začeli obstre Seja dram. društva Ivan Cankar Nocoj se vrši seja dramskega društva "Ivan Cankar" v "Cankarjevi" sobi. Pričetek ob 8. uri zvečer. Članstvo je proše-no, da se polnoštevilno udeleži te seje. Na farme Mrs. F. vGrebenc, 1044 East 148 St., je odšla s svojim sinčkom, ki je bil pred mesecem v precej resni avtomobilski nesreči, za nekaj tednov na Pr-parjevo farmo v North Madison. / Izgubil se je Izgubil se je lovski pes, ki je črnorujav, spredaj bel ter ima prerezano uho. Odda naj se ga Ijevati mesto, bodo morali po- i Pi'oti nagradi Franku Baragi, bi jati tudi svoje lastne prista-! 15928 Holmes Ave. še. j Truplo Majerja Ko so bile danes mestne uli-j Kdor želi videti truplo Joče in pota, vodeča iz mesta k seph Majerja, predno bo poko- rne ji, natrpana žena in otrok, ki so na povelje vladne komande bežali v Francijo, so rebeli začeli silovito obstreljevati me- pan, ga lahko vidi nocoj v pogrebnem zavodu A. Grdina in Sinovi. Slike v sredo večer sto, nato pa so privršali rebel-1 Grdinove slike se bodo kaza- ni aeroplani ter začeli obsipati mesto s smrt in grozo razšir-jajočimi bombami. Dve ženski st» bili pri tem raztrgani na le v sredo večer na East 62 St.. na dvorišču med Grdinovo in Modicovo hišo na izpraznjenem lotu. Pričetek bo ko se zmrači. STRAN 2. 1 ENAKOPRAVNOST 1. septembrai # "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. A PUB. CO. VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 M 6 mesecev ........$3.00: za 3 mesece ..........>1-50 Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00 EA 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$.1.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4-S0 M 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameilko in druge inozemp';e države la 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter AprU 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under th# Act of Congress of March 3rd, 1879. KLERIKALNA PROPAGANDA BESNI Ko je pred dnevi clevelandski kaplan Matija Jager zopet začel križarsko vojno pi'oti "Enakopravnosti' in sploh vsem, ki odklanjamo črno haljo svetovnega klerikalizma in ki v današnjem boju španskih delavcev s fašistično reakcijo stojimo na strani prvih, je nemara marsikdo mislil, da vročekrvni kaplan rohni, ker bi rad avanziral ali pa ker g# grizejo privatne neprilike, pa si išče o-lajšanja v rohnenju proti nam. Pa ni tako. Ne rečemo, da si tudi ta kaplan ne želi povišanja in boljših dohodkov ali da ga ne koljejo privatne nadloge: kot am-bicijozen človek si nedvomno želi prvega in drugega — človek je pač po naravi materialist in kaplani niso izvzeti —, privatne križe pa ima vsak človek in stara navada je, da se radi znašamo nad svojo okolico, kadar nas kaj tare ali grize. Kar hočemo poudariti, je to, da te križarske vojne ni začel naš kaplan sam in na lastno inicijativo, temveč nek# druga sila, v primeri s katero je kaplan Matija nebogljeno revše. Ta sila je — svetovna klerikalna propaganda. Duhovni ustanovitelj krščanstva Kristus je postavil svoji cerkvi načelo: Moje kraljestvo ni od tega sveta! Cerkev pa s tem načelom ni bila dolgo zadovoljna, kajti jedva se je dobro izmotala iz svojih plenic, že je začela postajati materialistična — zahotelo se ji je posvetne moči in bogastva. To je že dolgo časa zgodovina. Kdor pa hoče doseči moč in bogastvo, mora imeti politično organizacijo, ki mu vse to pribori in pomaga držati. Ta potreba je rodila cerkveni politični aparat, ki ga na kratko označu jemo z besedo: klerikalizem. Ta cerkveni politični aparat je dojae-gel višek uspešnosti in moči pod vodstvom jezuitov, ki so mu določili znano geslo: Namen posvečuje sredstva! To pomeni, da so sredstva lahko še tako u-mazana, da je le namen "dober," pa je vse v redu. Da se je klerikalizem poslej dosledno držal tega načela do današnjih dni, so najboljše priče Rusija, Mehika in Španija. Kadarkoli so bile kje ogrožane ma-tei ialne — ne duhovne — pridobitve katoliške cei kve, je ta aparat planil v mrzlično akcijo ter pognal v boj pioti "tiranom" in "tolovajem" vse svoje sile: duhovščino, razne cerkvene in na pol cerkvene organizacije, tisk itd. In vselej se je svet stresel od donebesnega krika, da je vera v nevarnosti, dasi se je šlo vselej le za politični in ekonomski prestiž katoliške cerkve. In naravno, da se je klerikalni propagandni aparat pri tem Dosluževal enako hudobnih kot absurdnih laži. Vzemimo za primer Španijo. Vera tam ni bila v nevarnosti. Nihče ni grozil s smrtjo katoliškim delavcem ali kmetom zaradi njihove vere. Toda špansko ljudstvo se je začelo zavedati svojih pravic, kar je postavilo v nevarnost poleg kapitalističnega tudi cerkveni politični in ekonomski prestiž. Kaj je sledilo, ve ste: kapitalizem je v zvezi z aristokracijo in cerkvijo pognal Španijo v krvavo civilno vojno. Španska ljudska vlada si tega ni želel^, toda izbire ni imela druge kot sprejeti boj ali pasti. Vlada in delavstvo sta sprejela ta boj. Čim je klerikalna vrhovna komanda v Rimu videla, da se nahaja španski klerikalizem v precepu, mu je pi iskočila na (Dalje v 6. koloni) UREDNIKOVA POŠTA: Uredništvo "Enakopravnosti" z veseljem priobča dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavani ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni. Collinwoodski most I velike slovenske demokratične* I naselbine. Ljudstvo, ki nima Cleveland Q. | "bakšiša" za avtomobile, bo pa j trpelo, kot se vedno dogaja. Kadar srečam rojaka, ki živi ^ Dolžnost zastopnika 32. war na severni strani Collindooda, j -jg zahtevati, da se upostavi več videle, kakor morda tudi ne me vpraša, kaj je z collinwood- j ng^^bni del mosta, in to brez'več svojih domov, če jih bodo IKUN VZTRAJNO ODBIJA REBELNE SILE (Dalje iz 1. str.) I skim mostom, kdaj bo kara vozila preko, in zakaj ga ne popravijo. Nevem, čemu ta vprašanja name? Vaš councilman je ustavil promet teškega tovora in po- ŠKRAT vprašanja, kdo bo plačal za fašisti razbili in upepelili, otro-most. Kdo bo plačal naj se briga'ci so jokali z materami. Mesto, mesto, ker je to dolžnost mesta'ki je štelo 22 tisoč prebivalcev, in uprave. Ravno tako je dolž-|jih ima zdaj samo še okrog ^! boto zvečer skoro sočutno po-nost demokratov 32. warde. Vi,tisoč—mož, ki ga branijo. zdravil prijatelj Janez. "Hudo Jager pa jaga . . . Pa si res revež!" me je v so- ste izvolili in sedaj se brigajte, (Poročilo ameriške časopisne ulične železnice, in ker ga je u-U^^ dobi ljudstvo ono kar mu pri-jagenture Associated Press pra- stavil je pač sedaj njegova dolž nost, da se pobriga, da se bo pričelo prenavljati one dele mosta, katere se smatra nerabnim. Ampak tega se dosedaj ni sto- pada. Transportacija je ljudska [vi, da so vladni poveljniki te-naprava in ako jo mesto ne la- kom rehelnega zračjiega napa-stuje, ima pa pravico ukazovati,'da dali privezati na prostem kako se mora uporabljati v prid jvallodolidskega škofa Pradera, ljudstva. Nadalje je dolžnost tr- predsednika tradicionalne stran- rilo. In ako se ne bo kmalu, bo govcev, ker te trgovce ljudstvo ke, in desničarskega poslanca podpira, da morajo izhajati. Je'Maura, da pa sta ušla vsakim dolžnost trgovcev, da se zavza- poškodbam.) mejo za one naprave, ki so v ko- zima tukaj in trpeli bodo ljudje ki se morajo posluževati cestne železnice. Nekateri že trpe to dajies ker poulična kara, ki prihaja popolnoči ob 12.45, 1.45, 2.45 in 4.45 je izginila, kar je posebno težavno za delavce v New York Central delavnicah. Drugič jn vendar ne slišimo nič, in ne či-je, ker morajo sedaj čakati po- {tamo nič, da bi se opomnilo čita- Pričakuje se, d% se bo vsak stov, posebno "Ameriške Domo ki načeljuje demokratom, vine rist ljudstvu v splošnem. Nada- čas začelo bombardiranje nae-Ije je dolžnost naših lokalnih li- sta s kopnega, morja in giraka. Rebeli so pozvali vladne borce k predaji, kar so pa ti odločno odklonili ter se pripravili na skrajni odpor. Neustrašeni as-telje, kaj storiti v takem sluča-j turški rudarji v odmorih med ju. Tudi društva bi se lahko po- boji pripravljajo svoje dinamit-brigala, ker so prizadeti tudi'ne bombe domačega izdelka, ki stavil nerabni del mosta? New j mnogi člani. j so v njihovih rokah strašno o- York Central železniška uprava | Da, bomo tudi slišali tole: Ti rož je, ki skoro nikdar ne zgreši dnevi in ponoči na buss, in zgu-be brez potrebe mnogo časa. Tretjič je pa boj, kedo bo po- cilja in namena. O tem se je moralo na svojo nesrečo prepri- pravi, mesto in okraj i%aj posta-1govoriš zato, ker tam delaš! vita, ker mi smo postavili sredi-1 Res delam, ampak ako delam no. Mesto nima denarja, in neki j moram delati zato, da bo v ko- j čati že stotine rebelov. Boj bo rojak mi je pa pravil, da se je I rist onim, ki mi plačajo. In to so nedvomno na življenje in smrt. govorilo v nekem salonu, da bo j oni potniki, ki se prevažajo, in Vladna komanda poroča, da morala to Cleveland Railway j tem dam jaz kredit, da delam, so vladni bombni aeroplani raz-zgraditi. Ne vem, ako se to u-: kakor morata dati Pire in De-j pršili četo tisoč pet sto rebelov, jema, ker ta družba, je dolžna le I bevc čitateljem "A. D." kredit,; ki so hiteli po pobočjih Mount te cefra kaplan Jager! Kar od sile nemarno!" Posmrknil sem ter se skušal postaviti v pozo mučenika za mili narod (imam pač tudi jaz malo smisla za dramatične efekte) Janez pa je nadaljeval: "Zdaj veš, kaj si: Antikrist, boljše vik —" "Upajmo, da Moskva ne bo vzela Matije preresno ter protestirala", sem mu segel v besedo. "Saj veš, da maje sorte tiči niso nič bolje zapisani pri komunistih kot na primer stari Rockefeller ali Hearst, če ne celo slabše . . . Kar se tiče pa anti-kristovstva, moram pa reči, da bi se mi veliki propovednik ljubezni, bratstva in miru prav smihl, če bi danes vstal iz groba zopet začel razširjati svoje tlakovati med tračnicami, katere polaga, in čevelj zunaj tira. In ker nastaja boj, izgleda, dajrican Steel and Wire tovarno, bo poulična železnica izginila iz' Frank Barbie f ker plačajo naročnino. Ako bi je'Erlaiza, da bi ojačili rebelne sine, bi ona dva morala iti v Ame- j le; rebeli so pri tem utrpeli hude izgube. TOLEDO. — Proti Toledu skuša prodreti rebelna armada, ^ j ki je bila poslana na pomoč -7_ • • X* * A ! • ^h,300 rebelom. ki jih vladne če Zanimive vesti IZ stare domovine te oblegajo v njavi Alcazar. zgodovinski trd-Vladne čete to Odkritje starega grobišča v Be-'de jo, ampak brez uspeha. Šele! rebelno armado stalno napada-li Krajivd? 24. julija se je ekspediciji po- p- Granitno obzidje Alcazarja V soboto, 18. julija je oral srečilo, da je našla oba mlade- se med tem neprenehoma ruši posestnik Predovič Peter iz niča pod neko steno, seveda'pod granatami iz vladnih topov. Hrasta pri Suhorju na svoji mrtva. Obe trupli sta ležali v I Rebeli so bili pozvani, da se po-njivi, ki leži ob stari cesti, ki Malem Hudem grabnu na poti dajo, toda so odgovorili na poveže Hrast s Škemljevcem. Ker od Kokrškega sedla proti Skuti, ji^i^dbo s strojnicami. Vladni leži njiva na hribčku, se razu- Vido Janša je bil edini sin poveljniki bi radi rešili zgodo-me, da so elementarne prilike apelacijskega sodnika Josipa!vinsko stavbo popolnega uničena eni strani in na drugi ora- Janše ter je študiral pravo na '"ja, toda rebeli so očitno pri-nje in Kopanje nivo zemlje v go- Ljubljanski univerzi. Njegov'pj^'avljeni rajši poginiti v razva-tovi dobi kolikoi'toliko znižale, tovariš Mladen Mikšič je isto- kakor da bi se podali. V soboto so pri obdelovanju: tako študiral pravo in je bil ro- GIBRALTAR. — Fašistične zemlje odgrnili približno met<.;r dom Zagrebčan, toda jt živel na ^ oblasti v mestu La Lineji v dolgo, gladko kameno ploščo, Črnučah pri materi, ki je drugič bližini Gibrat arja so se začele debelo približno 10 cm. Plašča poročena. 3fc bila postavlj. na kot pokrov Sjiirtna kosu na štiri druge, ki so bile zložene' V Šmartnem pri Velenju je u- trinajst žensk, so prisilili, da v obliki pravokotnika. V vot-, mrla v starosti 80 let Marija so morali spiti vsak četrt litra poshiževati ricinovega olja. Večje število prebivalcev, vključiv- ricinovega olja, ker so skušali pieskrbeti svojcem, ki so pobegnili v gibraltarsko zono. obleko. lini so našli žaro. V prepriča- Plerlah, roj. Robnik, mati trgov-nju, da so odkrili zaklad, so ža-;cii Herlaha v Laškem.—V Ljub-ro razbili, bil pa je v njej le, Ijani je umrl advokat dr. Adolf prah. Pri tej priliki so našli j Korče. — V Mariboru je umrla ^ Večina teh beguncev nima druge tudi dva bakrena novca. Na! v starosti 62 lot zasebnica Ama-obleke pri sebi kot ono. Ki so jo enem se vidi na eni strani gl:i- lija Tupej. — Na Bledu je umrl imeli na sebi, ko so zbežali pred va, na drugi pa nek napis. Ni v starosti 64 let mornariški ka-1 fašističnimi rebe^. pa mogoče razbrati ne enega ne!pitan Vončeslav Kubelka iz zna-} -—---- drugega, ker je cel novec pre-! ne Kubelkove rodbine v Ljub- j Radečah je umrla g^. Jqlijana vlečen z zelenim volkom. Drugi!Ijani, ki je mnogo let služil v^Benigar, vdova po bivšem pio-novec pa je že precej razdejeu,!avstrijski mornarici, potem pa f^sorju v Zagrebu. — V Sodnici pač znamenje, da je ležal že dol-1 je pomagal organizirati jugoslo-, Veliki nedelji je umrla ga. go časa v zemlji. Ker so bili priivansko mornarico. Med drugim Terezija Gašparič, stara 94 let. najdbi navzoči le priprosti ljud- 'zapušča tudi enega brata, Vik j— Nanagloma je umrla ga. je, zbrala se je cela vas, je pač torja, živi v New Yorku. -,Tinea Koželj, soproga glav. fak-razumljivo, da so grob neusmi-;V mariborski bolnišnici u- torja v Učiteljski tiskarni v Ijt'iio preobrnili, tako, da smo mrli 52-letna Jožefa Sliher, so- Ljubljani. 21. julija videli le še kan^en-' proga Želez, uslužbtnea, ter S6-plošče, delce razbite žare in ma- letna zasebnica Marija Slavec. le koščke kosti. Novce pa hra-^— Na Dobrovi pri Celju je lini sin g. Predovič^, abiturientlmrla 74-letni prevžitkarica Ju-Marko Predovič iz Hrasta. Pri-lijana Steble. povedujejo, da so ob tej jiriliki našli tudi nož iz kamna, ki ga pa je nekdo prelomil. V razdalji kakih štirih metrov so naleteli na drug tak grob. Vseka- Skiadatelj Schwab stopil v pokoj V pokoj kot višji zdravstveni svetnik je stopil dr. Anton Newju s točko Schwab, sanitetni referent pri Strašno neurjo s točo je div-^^^'^^j'^em načelstvu v Celju. Ime 130 LKT STAK ZAiVIOUEC Na Kubi je te dni umrl neki jalo 21. julija popoldne v kra- Schwaba je bilo skozi 40 let'zamorec, ki jo dočakal 13,0 let. jih '.Jornja Ponikva, Marof, K«" spojeno s s^ovenskim gla?-! Starost so dognali iz dokumente m Loka ter naplavilo oigrom-,delovanjem. Njegovcjta, glasom katerega ga je neKi kor zanimiva najdba in morda škode na poljskih pridtlkih- skladbe se mnogo poje tudi pri j gospodar prodal drugemu 1. bi bilo prav, da bi se zanjo za- y Gozdu Jw. Kosa na Marofu slovenskih pe.v. društvih v A,- \ 1836, ko je bil 30 let star. nimal kak strokovnjak. je vihar podrl 12 borov, visokil^ meriki; zlasti je znana njcgova| - Hmrt dveh di 'nikov v do 30 m s konninanii vred. Nuj ^^»^^adba "Dobro jutro, UaKor: K1M>U ZNA TKCl . . • Kakor je bilo že poročmio, starejši ljudje ne pomnijo take- ^ 'Zlata kangliea. l>r.| Zamorskemu tekaču, ki je v sta 10. julija odšla v Kamniške ga razdejanja. : Schwab je bil rojen v Si. Pa\iuj Berlinu dobil prvenstvo, ponu- planine "ljubljanska dijaka Vid j Novi grobovi Preblodu, gimnazijo je obi-ljajo .ViOOO na teden plače za Janša in Mladen Mikšič. Od t. -; \ Ljubljani so umrli: gdč- v Celju, univerzo pa v nastopanje v gledališčih. Toda daj je izginila vaaka sled za i Ana Ebet ie, ga. Rozina Race. Gradcu. Bil je mnogo let zdrav-1 med tekanjem in tekanjem je njima. Več reševalnih ekspedi-1 roj. Jager in ga. Ivana Lampič. »a Vranskem. Z glasbo se razlika. Kdor bi recimo v voj-cij je bilo na delu, da ju naj-j soproga želez, zvaničnika. — V» je bavil že kot dijak. ni tako tekel, bi ga ustrelili Poletje in vaše dete Piše Dr. John L. liici', zdravstveni mesta New York. N'sako dete treba držat t v dobrem ju, ne le jjoleti, marveč skozi v.se leto- . ravno polcdna dol)a je taka, ko je f -* (lelet'a bolj kočljivo in trel)a paziti lUiW kol 1)0 navadi. Poleti je čas, ko morck jati (leleln popolnejšo sohično kopel '' (lrn;nib letnih časili. Zapomnite si, dete ])oti'ebuje oživljajoče ultra-M" žarke. \' prejšnjih časih je nastop P oleiJf: zJM? m nauke, ker bi se prav kmalu spet znašel pribit na križu in njegovi rabi ji bi ne bili mi: nas bi križali z njim vred ali pa vrgli levom . . . Saj me razumeš?" "Seveda. Tudi Matija to prej-kone ve. Toda njega to ne zanima, on hoče tvoj skalp! Kaj Enakopravnost, Prosveta, Pro-letarec, Grill, Molek, Zaitz, Kristan ali Cankarjeva ustanova, kaj socijahzem, boljševizem in anarhizem — vse to je zdaj postranskega pomena in nedolžno v primeri s teboj, ki si postal simbol vsega slabega, grdega in zlobnega — Antikrist in Satan v eni osebi! Zato te je treba skal-pirati — še več: ubiti! In svet bo rešen, rešena bo vera, mili narod, skratka: vse! Resnično, kar smiliš se mi ... " Spet sem napravil mučeniški obraz. Janez se je zakrohotal ter me krepko lopnil po plečih. "Prav nič ae ti ne poda!" mi je podka-dil pod nos smeje. "Nikar vendar ne dela i konkurence Matiji ..." Tisti hip je v meni zmagala moja gorenjska natura, ki ae u-pira vaakeniu samppomilovanju in. zasmejal sem se: "Saj se res ne morem cn^eriti, ko pa je napravil Matija iz mene tako silnega lintverna, da bi se jaz kmalu sam sebe bal in da me skoro obdaja sočutje do tega u-Ipogega viteza Jurija na šepavem konju in brez rdečega pasu device . . . Takšna časti" "Takega te rad vidim!" me je zdaj pohvalil Jane?. "Koiajža velja! In kadar bo najbolj grmelo, tedaj veselo zapoj, saj toče ne bo dosti! In tudi nisi sam, tega nikar ne pozabi! Mnogo nas 'je za teboj!" Njegove besede so me spravile v tako sijajno razpoloženje, da sem pri tisti priči razposajeno zapel (po svoje, kakopak): Jager pa jaga, a kaj mu pomaga, ko v puški nič svinca ni -—? PtiiČ se reži. sli drnf>eg-a poletja, vzbujal .slrali n\ % deteta. Vsaka mati je trepetpl^i nostjo (letinske kolere, kajti na . jončkov je vsako poletje pomrlo strašne bolezni. Ali s prihodom pa-'» ranega mleka in z boljšo vzgojo skrbi otrok je ta pojjrej na vato' začela izginjati, pa se danes poj a vi J'' koma. Srečno je dete, ki mn mati prirodno hrano — materino mleko, (leto prehranjeno s steklenico ima mnogo večje šance kot ])oprej. ^ da more dobivati pastenrizirano nile' več v mnogih me.stili more dobiti to presolnčeno. In dete, ki dobiva ko in ])ravo oskrbo ter ])olno soln^'' žega zraka, bo zdravo. )'saj tekom svojega prvega ralo vsako dete biti pod oskrbo zdravnika in, kjei- to ni mogoče, ^ li prinaša v kliniko ali di.si)ensari,l enkrat na mesec. Na tak način bo '' J, lo zdravo, ako se mati ravna p" j zdravnika. Ta bo podnčeval naj se mu daje solnčna kopel, ii' -J' svetoval glede prehrane deteta, preprečijo diareje in druge boloZUi l)if Obilo mleka in solnčne sV t lobe ^ ga k vzgradnji detetovih kasti i'' m; a ga k njegovi rasti in ga dr%i P P d, h, ic fii Tekom poletja iiaj ima (lote '^'1, likwr mogoče manj oblačila — cloHi per zadostuje. Najboljši čas jg p(-i je sredi jutra ali sredi ])opo)<^''^^^ ba ])aziti na dolgost ko])eii, dii ) čnih opeklin. 1'ekom ostalih dete ostane v hladni senci in naj je pred muhami in drugimi mrcet^'- ZAZNAMOVANI KiTl nov( jŠ, ni času zaznamuj^ ptic in ril: ludi kite, da bi dobili . . 1 . . . « v 1 . r/lljU'" njih potovanja 1"' , ......Xeka angleška jia družba je jn-ed kratkim zu^nanio^'*' način iHH' kiiow Xa .\a podlagi (h-jstev, ki si brali na račun iega "obročkiUU" vajo izdali natančne odredbe J' nih dob, ko lo\' lia kite ne bo I ohranijo zadnji t.slanki teh niui'sK now Iti' (Dalje iz 1. kolone) ... 1 • ; cvetovi pomoč. Vpregla je ves svoj parat in začela umazan propag^^ gjii proti španski ljudski vladi, kat® predstaviti svetu kot tolpo nih in krviželjnih človeških liško in takisto kapitalistično mrgolita krvavih vesti o mučenju in pobijanju španskih kov, nun, menihov itd.", rinstva fašističnih divjakov besede. Kakor da umor ni unio'' ga izvrši ta ali oni. . oiv'' Mi ne trdimo, da v šp^'""' vojni ni bil ubit noben duhov^' no je celo, dasi malo verjetno, j duhovnik postal žrtev j strasti po nedolžnem, enako, nedvomno moi alo umreti cev in njihovih žena in otrok nedolžnem. Kadar se požar K tedaj uničuje na levo in (^^sno doseči. In kdo je kriv tega ^ požara v Španiji, ki povzroča ® jjj) dejanje in ječanje umirajoč)^ ^ vdov in sirot? Ljudska vlafl^* |/ delavci in kmetje, ki so to vli^ vili na ustaven, demokratičen ^ g)'. Kdor to trdi, se laže! zanetil španski fašizem — pitalistične, aristokratske ^ ly sile, čijih izkoriščanju španfk jjg stva je odklenkalo! In te sile govornost za vse razdejanja, ta |M>žar povzroča! Za VSK nje! Za VSO fnrijo razdejaW^^ Te krivde jih ne rešij,o vsi ^ ^ jih je človek kdaj poznal, in in svetnice! septembra, 1936. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. Nekatere dolžnosti in obveznosti spojene z ameriškim državljanstvom nih^f zaposlenosti, jav-PrihnH ' ® pokojnin, '""""k, iz Inozem. ni Ku ■' ameriški državija-.'''^or zn^o mnogo na bolj-S temi prednT^° '"ozemci." Pfedpravjca^i « P vzporedno in koristmi pa obve; prav tudi dolžnosti milosti, ki jih mora vsa,- uvaževati, ako jau, ameriški držav- prisego % preti _ ^<^^uzenih držav — ameriškega kandidat ustavo in P°^pi'*al in bra-držav proti Združenih ^°2emsH,v, sovražnikom, je nedavnih Tro- ''oviieja C i?! važnih odločb vr-je r Združenih dr-''Sev f pomen te ^#dat za ^ ^'^slu, da mora državljan- ^ ^ Voim&L priprav- «02var ' k usmerjenju strankine politike. Dobro je zapomniti si sledeč-nasvet, ki ga daje Alice Broth-ier Morris; novim državljanom v svoji knjigi "Ameriško državljanstvo:" "Končno navodilo novim dr-« žavljanom je to-le: ne le pri- prispeval najboljši del te ded-j delna nacijonalizacija Franco-druži se kaki stranki, marveč ščine svoji novi domovini. Po-jske banke, kar pomeni, da je marljivo izvršuj svoje stranki-! dedoval je tradicije glasbe in 200 najbogatejših družin v dene pravice; rabi svoj vpliv, ki'pesmi, umetnosti in rokodelst-'želi izgubilo diktatorsko ob- je mogočen, da vidiš, da se va, običaje, množico stvari, ki stranka ' zavzema za poštene'so od duha. Ne le, da je njego- stvari, da so poštenjaki izbra-j^a pravica, da ohrani te stvari, ni za njene voditelje in za stran- |™BTveč je njegova dolžnost, da kine Itandidate za javne službe. "trnke in „ ^ , I potom njih na svojo adoptirano Bod, integralen strankar ali posega zvestobe novo- strankarica s teift, da se pazno gg, državljana ni le napram vdeležuj^š vodstva stranke." I Združenim državam, kakršne ---j so, marveč v besedah enega iz- Ali se mora državljan odreči svoje kulturne-^tikTr^i.rCloliknSirt dealu, veliki skupini načel, ve- farmi, potem pa, ko si je sam pridobil izobrazbo ter postal odvetnik, se je z železno energijo vrgel v javno življenje kot borec za tisti razred, iz katerega je izšel. Njegova prerana smrt je napravila vrzel, ki jo bo težko izpolniti. "N' dedščine? Zakon zahteva, da mora ino- me nove obveznosti in take ob-zemec, predno je pripuščen k veznosti, ki jih postavlja pred državljanstvu, na javnem sod-;vsemi, ki pa ne pomenjajo za-nem zaslišanju položiti prisego, nikanje svoje dedovine ali sta-"da bo podpiral ustavo Združe- rih ljubezni. Isto je z državljan-nih držav in da se popolnoma stvom. odreče in odpove vsaki udano- Navadno obveznosti naturali-sti in zvestobi napram kateri- ziranega državljana napram sibodi inozemski državi, zlasti novi domovini in stari domovini pa napram oni državi, katere ne prihajajo v nasprotje. Ali če podanik ali državljan je bil po- pride do takega nasprotja, mo-prej in da bo podpiral in bra- ra on biti pripravljen dati r»<.vati, - službo, ako bo ustavo in zakone Združenih prednost obveznostim, ki jih je Weli t ^ ^^kateri prosilci ni- držav nasproti vsem sovražni- prostovoljno prevzel. Izvzemši Sodišče j® imjviš- inozemskim ali doma- v redkih slučajih — na primer odreklo ame-,-^™' v slučaju vojne — ni treba, da ki nekaterim o- j Je precej vestnih ljudi, ki se bilo kakega nasprotja med liki nadi človeškega plemena," — napram Ameriki, ki je še vedno v razvoju.—FLIS. rth liso ki •^zloj ^orožja •^locbi ,goy .^®^skih ali dru- obotavljajo zaprositi za natu- starimi in novimi udanostmi, !Žia da nočejo 'ralizacijo, ker čutijo, da jim je 'i^2,rveč obstoj te dvojne Ijubez- slučaju vojne. 'nemogoče odpovedati se rojst-■ J® važen činitelj, ki deluje za bile sodišča ^ni domovini in dedovini, ki so {boljše mednarodne razumeva- dveh 12^ enoglas-'jo od nje dobili. Mar zvestoba j- Tradicije, običaji, umetnosti, ^ki izing^^j so štirje Iudanosti to zahteva? Mar jDO-j devet' once bili menja, da se mora inozemec'jj^ narodne šege, ki jih je po ,isi 'm vsem tradicijam, po Id^do^all^d r^%tne domovino' ^ako; 'Rom 1 I - ' ^ ucuuvai uu 1UJBW1C uuinuvim; at Kongres z no- zabiti svojo materinščino in za- dostikrat eno izmed najpomem yGmem bese-jnlkati svoj rojstni kraj, spomi-, bnejših daril priseljenca ^ "f "ikak kan- Hi; ne in ljubezen, ki^ ga veže do. adoptirani domovini. ,! h e ameriško,nje? Združene države ne pri-' SVOJI Civiliza- ^^Pris Nekrvava revolucija' "Največji socijaliii pokret izza ustanovitve tretje republike, je bil dosežen brez vsakega prelivanja krvi, temveč edino z argumenti." Tako se je izrazil pred nekaj dnevi Leon Blum, socijalistični premijer Francije, ko je bilo zaključeno prvo zasedanje pai-lamenta, v katerem imajo večino mandatov pristaši ljudske fronte. Rekord prve socijalistične vlade v Franciji je brez dvoma zgodovinsko pomemben. Pod vodstvom Bluma je parlament v teku desetih tednov uzakonil 65 "ekonomsko revolucijonar-nih'' predlog. Večji del platforme levičarskih strank, združenih v Ljudski fronti, je dane? zakon dežele. Najvažnejši novi zakoni so: podržavljenje muni-cijske industrije; upeljava 40-urnega delovnega tedna, pri- last nad gospodarskim življenjem naroda. To je živ odgovor politično zavednega delavstva v eni najvažnejših dežel Evrope na krik fažizma, da je demokracija pre- SPOMENIK CEŠKOSLOVAŠ-živela svojo dobo. "N"' KEGA OSVOBOJENJA Ta čas se vrše adaptacijska dela v notranjosti spomenika češkoslovaškemu osvobojenju na . žižkovu. Nekateri kiparji izde-Nenadna smrt governeria', . . • T i - ° . luieio v marmorm panteonski Floyd Olsona v Mmnesoti m sa- , . ^ . _ _ _______ _____ _ ^______ [dvorani reliefe, ki se nanašajo na epizode iz zgodovine legijo- narjev. Vsa dela s postavitvijo kipa Janu Žižki bodo dovršena Tragičen udarec ANEKDOTA V neki družbi so govorili o pisavi. Bernard Shaw se je pritoževal nad svojo nečitljivo pisavo, ki je groza njegove tajnice. Nekdo drugi je omenil znanega gledališkega kritika Mor-risa, ki ima tudi nečitljivo pisavo. "No, med nama je vendarle majhna razlika,"' je menil Shaw, o katerem je znano, da Morrisa ne trpi, "kar Morris piše, ostane nečitljivo, tudi če gre v tisk." mo resen udarec za farmersko-delavsko stranko v Minneaoti, I kjer je bil njen kandidat za zveznega senatorja in bi bil v novembru tudi brez dvoma izvoljen, temveč pogrešalo ga bo krvavo vse delovno ljudstvo te dežele. Nihče, ki je zasledoval javno delovanje tega mladega moža—bil je šele 45 let star, ko ga je zavratna bolezen, rak v želodcu, položila v prerani grob —se ni mogel ubraniti vtisa, da je to mož posebnega kalibra, tista tako zelo redka prikazen— pravi in pristni radikalec čisto ameriškega kova. Odkar je lanskega maja senator Cutting iz New Maxico, istotako v najlepši moški dobi, izgubil življenje v aeroplanski nesreči, ni bilo groba v Ameriki, v katerem bi bilo pokopanih toliko I upov za tiste, ki delajo, bodisi z rokami ali umom, kot jih je pokopanih s truplom Olsona. do oktobra leta 1938, 28. oktobra omenjenega leta pa bodo spomenik ob 20-letnici češkoslovaške republike svečano od krili. Vstavite se v gostilni "Ljubljana" na Veliki jezerski razstavi. PISMA DOSPELA ČEZ 28 LET g, . -------1^" ^ ,cijo Združenih držav so zgra- Seči, da h ^ priprav- čakujejo ničesar tako nezmisel-: (jjjj priseljenci, prihajajoči iz Potreij^^ ^ o, ako nasta- ,nega. Tako zanikanje bi bilo dežel sveta. Pijonirji iz j in počitnice s plačo; trgovina držav... ^ °^ožjem večinoma ne le nemogoče, mar-j Angleške so bili izmed prvih na- s pšenico bodo odslej naprej P^Oti TTrtrt«-. m f i T M /\ ^ I . . ... _ ______' . Na zunaj ni imel Olson nobene stike z radikalizmom evropskega izvora, akoravno je bil sin staršev — naseljencev, toda razumel je potrebe amo- aj P"-°" roj- '%ti knt "-.kit??'«""' > tudi prišli Tevtoni, Kelti, Latinci, vedati svoji kulturni dedovini. ■ ^^^uralizirani dr inozemec, ki preveč j g, jjg Slovani v zaporednem in katero svoje^ stare tra-j^edu. Vsi od njih so prinesli s ije I pripraviien iobičaje in udanosti, uc gg^oj svoje posebne tradicije, obveznost ki iol^° bržkone predragocena P^i-1 sposobnosti in kulture in pri-najvažnejLi^"^'^®" ameriško državljan-j^ skupni ameriški ci-je velika pravi- jvilizaciji. Ta civilizacija je vs8ni vec niti uniGstno ne bi bilo. Clo- jg^yg^Qgy tukaj in od njili je tfi vodile zadruga ii^ tudi določale vek, ki je preživel svoja dobila svoj jezik in muo- cene; reakcijonarni birokrati vojna leta v rojstni domovini, Igvojih institucij. Za temi ........ ' ' se ne more tako zlahka odpo- ranimi naseljenci pa so kmalu j. ^ da primer- se Ko postane ameriški držav-1 vedno v teku ustvarjanja. Zdru-Ijan, se zares pričakuje od ino-!žene države so primeroma mlada dežela — kot neodvisen narod ravno 160 let stara — do-čim večina priseljencev prihaja iz dežel, katerih zgodovina in civilizacija sega nazaj tisoč in več let. . v,* ^ zemca, da si postavi Združene iJ storiti, paj'države v prvo vrsto, da izvrši ^ politic-{popolno in brezpogojni prenos silo tvorijo tako svoje politične udanosti od loijy.^de. ^^eriškem sis- j prejšnje vlade na ■ vlado Zdru-Hijg i® spoznal s ženih držav. Pričakuje se od gla-[njega, da bo gledal naprej, ne ^ "najbližje za-'nazaj in da se istoveti z inte Na ^ ^^tere on'resi svoje adoptirane dežele. A-j Milj glasuje za kan-[ko tega ne more, potem ne p I I' 1 ti si Br' ia,-jUUčiinjon. »-U ^^^^Gva postati 'da mora zavreči stare tradici /»»he ^^ganizaciji in je, ljubezni in obveznosti. Ali ■ I tudf' je iz- se pričakuje od moža, ko so -un, ftioro "^j^olj skrom- poroči, da pozabi na mater, svo- __________________. . in-!jo do .ij= i"^s™.ie _o»- do- more vestno položiti prisege njegovi za-.udanosti. Ali to ne pomenja, Ko se inozemec odloči postati ameriški državljan, ni treba, da se odpove kulturni dedščini, marveč naj se potrudi, da bo ZGUBILA JE 20 FUNTOV DEBELOSTI Bodite živahni in vitki — to Imate lahko ako ne poslušate klepetulj. Ako primarne veznosti napram nji? Sigurno prispevati ne. Res je, da s poroko prevza - LIFE'S BYWAYS A I //1 \' I Ij _ povžijte več sadja in zelenjave in vzemite vsako jutro pol žlice Kru-schen Salts v kozarcu vode. Mrs. Elm a Verille, Havre de Grace Md., piše: "Shujšala sem za 20 funtov. Sedaj mi obleka dobro pristoja." Nobene drastične telovadbe, ako vsa ki dan povžijete Kruschcn Salts. znanje kolektivnega pogajanja i riškega farmer ja in delavca kot malokdo in govoril njegov jezik brez vsake primesi "tuje u-čenosti". V tem je bila njegova moč. Občutil je pezo življenja že kot otrok, delal je kot mornar, železničar in delavec na Nekateri Londončani so morali te dni gledati precej začudeno, ko so jim pismonoše pri nesli pisma, ki so bila oddana na pošto že pred 28 leti. Ko so pred kratkim demontirali neki poštni nabiralnik v Londonu, da ^.ga popravijo, so odkrili v njemvta pisma, ki so bila zašla v razpoko med odprtino in sprednjo steno nabiralnika. Poštna uprava bi ta pisma lahko molče sežgala, odločila pa se je, da jih preda naslovnikom. S posebnim dopisom jih je prosila, naj ji te dolge zamude ne zamerijo preveč. Slučaj je hotel, da so vsi naslovniki še živi in tako so imeli pri stvari vendarle nekaj zadoščenja. v vladnih službah l^odo zgodneje prisiljeni v pokoj, in končno. Oglašajte v — "Enakopravnosti" '4 Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domoči tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost f 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 \ TO SL-C Eg^jOY COMFORT ... HEALTH ... HAPPINES) AND RECREATION AT THE "PLAYGROUND OF THE GREAT LAKES .-JUNE 13 fo SEPT. 7-CLAMOROU$ DAYS AND NIGHTS AV/AIT YOU. ENDLESS ENJOYMENT FOR YOUNG AND OLD. Frolic oa the "World's Finest Bathing Beach". . . rest in perfect surroimdingji and pure air at the Hotel Breakers, one thousand outside rooms, the largcit liotel on the Great Lakes . . . thrill to the joys of our modern Midway and Amusement Circle. There also Ashing, golf, tennis, speed boats, airplavvos. and ui;uiy other sports available. Moderately priced appetizing meals a« formal or informal as you desire, even to picnic grounds. Above all, you will inai vel at the scenic beauty of this glorious wooded peninsula. Cedar Point-on-Lake Eric is ca*i!y reachcd by auto . 'ail, intcrurban, l)u» or steamer to SanduKky, Ohio . 'iUc across Sandusky Bay. Ohio Route 2, U. S. Route . k:# . then the delightful '^-miauttf boAk AU'l'O 'l'OURIS'rS . . . Cedar Point is only a little more than one hour'; i^iv« from the Cleveland Great Lakes Exposition. Plan your trip to include a delightful stay at Cedar Point. Ideal for a day, a week-end, or your entire vacation. Parking space for over 6,000 cars. Ample garage facilities. MAIL THIS SPECIAL COUPON AT ONCE TO ! HI: A. n()i;(JkLiN<; COMTANV, S.wdlskv, OHIO Pleaie tend me, without obligation, your new folder on Cedar Point'oa-l-ak© Eri«, KRAFT I .PIMENTO The 7 Kraft Cheese Spreads now in new-design Swankyswig glasses! • Sparkling glasses strewn witii bright stars ... the iieu/ Swanky-swigs. You'll want to collect a whole set. And while you're doing it, get acquainted with all seven of the delicious Kraft Cheese Spreads. They're marvelous for sandwiches, salads and appetizers. BAKING POWDER I S^tNc P. ce Todatf-as 45 yiarsAqa 25 ounces254 »""f MILLIONS Of fOyNL% HAVt flEEN , iJSKO R|^kiENT "O, Gee/-^ Grandmc^a Walking Downstairs- SoM by Druggists TJse 1%^U)0NA Tablets Write for FREE, fully illustrated 24-p»g# book, "History of RHEUMATISM." with obaptcr discusslQg germs of rhoumaiisjui. to A WTLDONA CORPORATION # Xm AUanU^ CUy» N, 4« Sews 11 Forward OR Backward Make# the earn# perfect Singer etltch In eUber dlrec-l tlon. Littlel lever changes: direction in«' stantly, and regulate* esact nu tuber of stitches per Inch. Darns, embroiders lik# magic. Winds bobbin as you sew. Large capacity round bobbin. Light running. New model stand and cabinet. Surprisingly low In price. Baey terms. O I li s INGE R Erasmus GorsHe 1030 East 66th Place Comer St. Clair HEnd. 4245 STRAIN 4. ENAKOPRAlVNOST septembR Carica Katarina Zgodovinski roman — Je gotovo kozak! Samo ko- vsako pesem pa, ki mi jo boste zaki pojejo tako. zapeli, vam bom dala zlatnik. — Rada bi ga videla, — je — To je preveč, — je odgovo-rekla carica. — Odhiti k njemu ril kozak. in ga pokliči! ' — Ne, to je premalo za vaše — Kaj, Veličanstvo? — vpraša stari komornik, ki je bil nekoč tudi sam kozak. — Mar naj bi pripeljal pocestnega pevca v carsko palačo — v spalnico Vašega Veličanstva? — Da pripeljite ga, kakor sem vam ukazala! Komornik je odšel, da bi izpolnil caričino nalogo. Ta človek seveda ni slutil, da je bil ta tre-notek odločilen za caričino življenje. Čez nekaj minut je stal potujoči pevec pred carico. To je bil visok in vitek plavo-las mladenič. Njegova postava je bila orjaška, njegov obraz je bil obraz plemiča, le nekoliko o-žgan od solnca in smelih oči. — Kako se imenuješ? — ga vprašala carica. — Ime mi je Ciril Razumov-ski, gospodarica, — je odgovoril kozak, ki ni vedel, da se nahaja v carski palači. — Ciril Razumovski? Odkod pa si? — Iz Ukrajine, gospodarica. — Zakaj si odšel iz svoje lepe domovine ? — Moja domovina je lepa, — odgovori Elizabeta. — je odgovoril pevec, — toda v njej vlada beda. — Strašno! — se je začudila Elizabeta. — Kako je vendar mogoče, da ljudje v Rusiji stradajo! Strašno — strašno! — Oh, v Rusiji stradajo ljudje, — je rekel pevec, — česar pa carica Elizabeta — Bog naj nam jo ohrani! — niti ne sluti. Carica itak ne bo zvedela resnice. Stanuje v svoji veličastni palači in dvorjanikj ji pripovedujejo, da žive ljudje povsod dobro. Če pa bi carica enkrat slišala človeka, ki prihaja iz naroda, ko bi enkrat ukazala tistemu, ki po zna strašne razmere, naj ji opiše trpljenje naroda, bi videla, da je laž, kar ji pripovedujejo. Mlada carica je povesila glavo, temna rdečica ji je zalila o-brazi. — Kakšen pa je ta vaš instrument? — je vprašala carica. — Še nikdar ga nisem videla. — To je balalajka, — se je zasmejal mladenič, — igrati pa znamo nanjo samo kozaki iz U-krajine. Moj ded je bil na ba-lalajki velik umetnik, jaz pa sem se naučil igranja od svojega o-četa. Ko pa je moja sestra stradala in je tudi moja mati živela v bedi, — sem zaslužil z bal9,laj-ko toliko ,da sem jih mogel preživljati. Vzel sem balalajko in šel po svetu, kar zaslužim, pošljem domov, da ne bo v naši družini bede. — Vi ste dober sin in dober brat, — ga je pohvalila carica, ki je čutila, da ji je vsak trenutek več za mladega kozaka. — Da pa bi mogli svoji materi poslati večjo vsoto, vam predlagam: — Ostanite nocoj pri meni, za pesmi Začnite! Komornik, ki je bil doslej prisoten, je odšel. Carica je sedla v naslanjač, mladi kozak pa je sedel k njenim nogam in začel i-grati in peti. Kdo ve, kake pesmi ji je prepeval? Najbrž so bile to sladke, otožne melodije, kajti kadar je kozak hotel končati, mu je carica zašepetala: — Naprej. Ko je pesem končal, je Elizabeta vrgla v dragoceno posodo iz alabastra, ki je stala pri mizi zlatnik, kozak pa je vsakikrat dejal: — To je preveč! Noč je počasi minevala, na vzhodu se je danilo, ko pa so prvi solnčni žarki prodrli skozi zavese v caričino spalnico — si kozak ni pridobil samo mnogo zlata, temveč si je osvojil tudi srce lepe carice. Smehljalo se mu je življenje, polno sreče in bogastva. Ciril Razumovski ni več odšel iz caričinega dvora in vsakdo v državi se je čudil, da si je carica izbrala za ljubimca kozaka — potujočega pevca. Tako je postal Ciril Razumovski, siromašen kozak iz stepe, velik gospod, ker ga je carica Elizabeta hotela nagraditi z vsemi mogočimi naslovi in častmi. Ciril pa je imel samo eno željo. Rad bi bil postal kozaški ka-petan in sicer hetman nad vsemi kozaki stepe. Carica mu je, samo po sebi u-mevno izpolnila njegovo željo. Ciril Razumovski je postal ka-petan, krasila ga je zlata častna sablja, na prsih pa je nosil Via-dimirjev red. Razumovski je bil vedno pri carici. Povsod jo je moral spremljati, ker je Elizabeta sedaj mnogo potovala, da bi se prepričala, če je beda naroda v Rusiji zares tako velika, kakor ji jo je naslikal Ciril. Kar pa je videla, je samo potrdilo njegove besede. Prizadevala si je, da bi ublažila trpljenje naroda. Tej svoji ljubezni je carica E-lizabeta ostala zvesta do groba, čeprav so si dvorjaniki prizadevali, da bi kozaka očrnili in ponižali v njenih očeh ter ga na ta način odstranili z dvora. Dve leti potem ko je Razumovski prišel na dvor, je carica Elizabeta začutila, da bo postala mati. — Najin otrok ne sme biti nezakonski, — je rekla carica E- ilizabeta svojemu ljubimcu in u-kazala, da mora biti vse pripravljeno za tajno poroko sredi noči. Duhovnik ju je poročil in čez nekaj mesecev se je rodil moj brat. Po enem letu pa sem se rodila tudi jaz. Samo po sebi umevno je, da so naju skrivali, kajti ljudje niso smeli zvedeti, da sva caričina otroka. Nihče ni vedel, da je Elizabeta osrečila kakega moškega s svojo ljubeznijo, vsi so jo še vedno imeli za deviško kraljico. Radi tega so naju izročili staremu komorniku Martiniču, čigar žena naju je negovala. Bila je dobra in požrtvovalna gospa, ki nama je nadomeščala mater in zares skrbela za naju, kakor da bi bila njena otroka. Nekega dne so me pripeljali k moji materi — videla sem jo j — videla sem tudi očeta. Čeprav sem bila takrat stara šele štiri leta, vendar se še prav dobro spominjam na tisto uro. — Najin otrok! — je vzkliknila carica in me objela. — Ciril, to je najin otrok! — Tebi je podobna, — je rekel kozaški hetman. — Ne — to so tvoje oči — tvoje modre oči, — odvrne ca- bo stara šestnajst let, potem pa jo bom poklicala na dvor. Na-talka bo moja najlepša in najdražja dvorna dama, — tedaj jo bom lahko vsaki dan videla. — Moj sladki otrok, sedaj pa zbogom! — je nadaljevala carica in me še enkrat objela. — Bog naj te Blagoslovi — ne pozabi nikdar na svojo mamico — spomni se na svojega očeta! — Da pa naju ne boš nikdar pozabila — ti bom dala nekaj, kar moraš vedno nositi na svojem srcu. Carica je vstala in stopila k mizi, na kateri je ležal majhen zabojček iz slonove kosti. Carica je odprla zabojček in vzela iz njega majhen križec, ki je bil okrašen z briljanti in s smaragdi in je visel na tenki zlati verižici. , —Ta križ, — je rekla carica, — je posvečen Kazanjski Materi Božji. Dobila sem ga od me-tropolita, ki mi je rekel, da mi bo prinesel srečo. — Moja draga Natalka, jaz pa ga dam tebi, naj ta križ osreči tebe! — je rekla carica ter mi ga med ihtenjem obesila okrog vratu. Tedaj je stopil tudi Ciril Razumovski bliže. Tudi v njegovih očeh so se svetile solze. Nosi ga vedno, hčerka mo- Za očetove lase mi je dala ca- sem tisti, ki bo odslej nadzoro- Ponoči sem se neko® rica majhen zlat medaljon, po-j val vzgojo mlade princese. Jutri' prebudila. Gospa tem pa so me starši še enkrat' zjutraj mi boste izročili otroka, vedno sedela pri moji p •; potem pa se morate takoj zopet tiho ihtela. Nepreneho®s vrniti v Petrograd. , kala, izredno me je , — Oh, gospod, — je prosila , sel, da me bo moralaizf® . gospa Martinič in sklenila roki, polnoma tujemu človek"' ' — rotim vas, ljubite tega otro- bila neznosna, ka, branite ga in skrbite, da se Drugo jutro me je S"®!* mu ne bo nikdar kaj pripetilo,' tinič oblekla, skupaj objeli ter me izročili komorniku, ki me je zopet odpeljal k svoji ženi. — Oho, — kaj pa je to? — prekine Francesco Armidore pripovedovanje mlade deklice. — Gianettino, kaj se je zgodilo? rica. — Zato jo tembolj ljubim, — je dejala carica, — ko pa te bom zopet poklicala nazaj, Naprodaj Mala slovenska restavracija se lakoj proda za $250. Vprašajte na 6603 St. Clair Ave. Odda se Lepo zračno sobo na Lucknow Ave. Lahko se dobi tudi zajtrk. Tudi perilo lahko operemo. Naslov se dobi v upravi "Enakopravnosti." Naprodaj Pet akrov zemlje na Chardon Rd., blizu Bishop; Cena $1625, pogoji: — Vprašajte Mr. Harrington, 2051 E. 221 St., (na Chardon Hill) KEn. 3546 J. Beer Garden na prodaj Ima novi licenso za pivo in vino, in dva prostora za balin-canje. Naslov se poizve v uradu Enakopravnosti. Iščejo se Trije prodajalci in en vodja prodajalcev; plača in provizija pravim možem. Zglasite se na 6518 St. Clair Avenue. Čistimo in likamo vsakovrstne obleke Pridemo iskat Rogel Dry Cleaning 6526 St. Clair Ave. Iščem mc^a za delati na farmi. — Oglasi naj se na 1070 East 61 St., zvečer od 5. do 6. ure. ker ima tvoje oči. Tedaj so me imenovali Natal-ko. Ime Klarisa so mi dali mnogo pozneje. — Oh, zakaj se moram ločiti od svojega otroka! — je stokala carica. — Zakaj ne smem vsak dan objemati svojega otroka, kakor druge matere. Zakaj ga ne smem negovati in vzgajati! — Zato, ker si carica, — je rekel kozak. — Drag% Elizabeta, ti nimaš samo tega otroka, tvoji so milijoni in milijoni otrok! Tvoja država je velika! Mati moraš biti vsem! Najina otroka pa te pri tem ne smeta motiti — oditi morata iz Petrograda in iz Rusije. Ko pa bosta odrasla, bova poskrbela za njuno srečo! Da, poskrbela bom! — je odgovorila carica in si obrisala solze. — Od Natalke se bom ločila, toda samo tako dolgo, dokler ne Valovi ziblje. j Geanettino se je škodoželjno nasmehnil potem pa je odvrnil ponižno; — Signor, to ni nič hudega! Ne preti nam nobena nevarnost! — Mislil sem že, da se pripravlja k nevihti. Če je pa tako, kakor praviš, vozi dalje! Mar ne, madona, tudi vaša želja je, da bi se peljali dalje? — Zanašam se čisto na vas! — odvrne Klarisa. — Ne spoznam se na morje in vetrove, vem pa to, da sedaj ne bLna noben način rada umrla. Sedaj ne, ko še nisem dosegla svojega visokega cilja! — Bog daj, da bi se vam posrečilo, kar želite! — vzklikne odkritosrčno mladi Francesco. — Ali hočete slišati, kaj se je zgodilo potem? — vpraša Klarisa po kratkem molku. — Oh, prosim vas, pripovedujte mi! Jaz uživam, ko poslušam vaše pripovedovanje. __^______________— Istega dne sera odpotovala bom po njem spoznala, da si mo- j iz Petrograda in sicer z gospo i Martinič. V zaprti kočiji smo potovali po Rusiji, prispeli smo v neko mesto, kjer smo ostali nekaj dni. Stanovali smo v najlepšem hotelu mesta. Zvečer pa je stopil v mojo sobo neki gospod z velikimi sivimi brki; ogrnjen je bil v dolg plašč. Pri moji postelji je bedela gospa Martinič. Ko je zagledala neznanca, se je zdrznila. Prišlec je potegnil iz žepa neko listino in jo pomolil gospe. — Ali je to tisti otrok? — je vprašal prišlec. — Da, — je odgovorila gospa Martinič. — Vi gospod, vi ste pa — grof Pineberg — mar ne ? — To vam dokazuje listina, ki sem vam jo ravnokar pokazal, — je odgovoril prišlec. — Jaz se dvigajo, gondola se i kajti to je pravcati angelj! vili svojo jutranjo p % J Li tO Jc pi