Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 20. JUNIJA 1963 Leto XV. — Štev. 24 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA UL. 2, TELEFON 21-163
V vseh štirih pomurskih občinah na nedeljskih volitvah visoka udeležba
POTRDILI SMO ENOTNOST
in pripravljenost za hitrejšo socialistično graditev
Za nami so nedeljske volitve v zvezni zbor in republiške zbore. Tudi te volitve so bile novo potrdilo enotnosti naših delovnih ljudi.
Kot vsa predvolilna aktivnost so tudi nedeljske volitve potekale v znamenju našega velikega napredka, napredka, ki ga tudi v naši pokrajini ni mogoče oporekati. Skrb za človeka, skrb za njegove potrebe, skrb in pripravljenost za nadaljnje ustvarjalno delo, je bila osrednja misel mnogih gesel, ki smo jih opazili na voliščih. Podobno, kot je bilo to ves čas predvolilne aktivnosti, udeležba na volitvah je bila v resnici obenem potrdilo pripravljenosti, da skupno še nadalje premagujemo napore pri doseganju naših velikih, skupnih ciljev.
Desesittisoči volivcev, mladih in starejših, so se v nedeljo zbirali pred volišči. Na zahtevo volivcev so skoraj povsod morali odpreti volišča že
pred sedmo uro zjutraj. Na mnogih voliščih so glasovali vsi volivci že v zgodnjih jutranjih urah. Volišča so bila povsod lepo okrašena, iz radijskih sprejemnikov pa so zveneli vedri zvoki in oglašali so se napovedovalci radijskih postaji s poročili z volišč. Vse je bilo v ugodnem razpoloženju in pravem tekmovalnem vzdušju. Volilni odbori so imeli polne roke dela, saj je bila ponekod pred volišči prava gneča, še posebej v jutranjih urah. Toda vsi so bili zadovoljni, saj je bila volilna udeležba dobra.
Kako so glasovali volivci v pomurskih občinah?
Najboljšo volilno udeležbo so zabeležili v občini Gornja Radgona in sicer 96,2 odst. V
ostalih občinah: Ljutomer 96,1, torej samo malenkost manj kot G. Radgona; v Lendavi je glasovalo 92,9 odst. in v občini Murska Sobota 91,2 odst. volivcev.
Velja še enkrat pripisati: potrdili smo enotnost pri graditvi našega nadaljnjega ekonomskega in družbenega razvoja.
Naše čestitke občanom Lendave k prazniku!
Že od ponedeljka dalje praznujejo občani lendavske komune svoj praznik. Kot vsako leto — je praznovanje bogato na prireditvah.
Lahko pa rečemo, da so občani Lendave letos začeli praznovati svoj praznik še posebej slovesno — z zaključkom nadvse pomembnega obdobja letošnjih volitev. Nedeljska volilna udeležba je dokaz za to.
Občanom Lendave — odstopamo jim osmo stran našega lista — k prazniku iskrene čestitke!
Na enem izmed volišč v lendavski občini
Visoka volilna udeležba
po vsem mariborskem okraju
Visoka volilna udeležba je bila dosežena v celotnem mariborskem okraju — od 311.124 volilnih upravičencev je opravilo svojo državljansko dolžnost 295.616 volivcev ali 95 odstotkov.
Udeležba na volitvah v posameznih občinah mariborskega okraja pa je bila naslednja:
V občini Dravograd 90,2 odstotka, Gornja Radgona 96,2 odst., Lenart 93,4 odst., Lendava 92,9 odst., Ljutomer 96,1 odst., Maribor-Center 93,2 odstotka, Maribor-Tabor 93,1 odstotka, Maribor-Tezno 94.5 odstotka, Murska Sobota 91,2 odstotka, Ormož 95,6 odst., Ptuj 95,4 odst., Radlje ob Dravi 94,7
odst., Ravne na Kor. 97,1 odst.. Slov. Bistrica 90,5 odst. in Slovenj Gradec 89,2 odst.
Pomurske občine so se torej z volilno udeležbo uvrstile med boljše občine v okraju in Sloveniji.
NA VOLIŠČU
V	GABERJE
Na volitvah za občinsko skupščino so se mladi občani Gaberja izkazali kot le kaj, prav njihova zasluga je bila, da so volišče v kraju ocenili celo kot najlepše okrašeno. Nič niso skrivali, da so ponosni- na svoj prispevek; zato so tudi po mladinsko reagirali, ko jim je prišlo na uho, da se za prvo mesto v občini potegujejo tudi v Čentibi. Brž so poslali v Čentibo na volišče posebno komisijo, da bi opravila »skrivnostno« misijo. Kaj bi odrekali prebivalcem Čentibe njihovo podjetnost, toda prepričati so se le hoteli...
V nedeljo so ponovili svoj podvig. Predsednik mladinskega aktiva nam je na volišču povedal takole: »Sprejeli smo pobudo SZDL v kraju in takole okrasili volišče ...«
Priznati moramo mladim Gabrčanom, da so se spet odrezali. Volilna izba je bila tudi tokrat polna smiselno razporejenih rož in zelenja, zastavic, za to priložnost napravljenih trakov in napisov.
MLADINA JE BILA TUDI TO NEDELJO MED PRVIMI NA VOLIŠČIH
Talko kot na majskih, so tudi v nedeljo, na volitvah v zvezni zbor in republiške zbore, bili v ospredju mladi volivci.
Lahko zapišemo, da velja to za celotno Pomurje. Toda k volilnemu razpoloženju niso doprinašali samo mladi volivci, marveč mladina nasploh. Lepo okrašena volišča, marsikje zelo dobro organizirana kurirska služba in živahen, mladosten vrvež pred volišči — vse to je bilo združeno z mladimi ljudmi. Tako je tudi pomurska mladina zaključila svoje sodelovanje v predvolilni aktivnosti s prazničnim razpoloženjem v nedeljskih volitvah.
VREMENSKA NAPOVED
za čas od 20. do 30. junija Močnejši ali trajen dež z ohladitvami pričakujemo o krog 23., 27. in 29. junija. V ostalem deloma do pretežno sončno vreme s pogostimi krajevnimi nevihtami.
D. V. M.
Tako je bilo v nedeljo na voliščih po vsem Pomurju
STATUTI: prepočasna aktivnost
Na nedavnem posvetovanju članov komisij za sestavo statutov delovnih organizacij v Ljutomeru — prisostvoval mu je tudi član OSS Maribor Ivan Šiftar — so ugotovili, da potekajo priprave za razprave o statutih in njih sprejemanje prepočasi
Ponekod so doslej le imenovali komisije, dalje od tod pa še niso prišli. Zastoj pri tej aktivnosti je čutiti zlasti v manjših delovnih organizacijah, kjer ni na voljo strokovnega kadra. V delovnih organizacijah je potrebno mnogo poglobljenega proučeanja, zlasti notranje zakonodaje, saj ponekod še vedno čakajo na vzorčne osnutke statutov od
drugod. Statutarna določila pa morata izoblikovati praksa in notranje življenje kolektiva. Zato bi bil statut, ki bi ga sestavili nekje v središču, le formalen notranji predpis.
Na posvetovanju, ki ga je organiziral občinski sindikalni svet, so se zato dogovorili, da bodo v najkrajšem času sklicali seje komisij in pričeli z
intenzivnejšim delovanjem tudi na tem področju.
-sf-
Kmalu: ustanovna skupščina strok. sindikatov v M. Soboti
Obogatitev družbenega mehanizma v komuni
Z izvolitvijo vodstev strokovnih sindikatov v komunah bo uveljavljena decentralizacija tudi na področju delovanja sindikalnih organizacij.
S temi vodstvi, ki bodo delovala na svojem območju povsem samostojno in bodo skrbbela predvsem za učinkovitejšo družbeno aktivnost, izobraževanje in usposabljanje neposrednih proizvajalcev za upravljanje, reševanje specifičnih vprašanj itd. na zaokroženem aktivnostnem področju sorodnih gospodarskih panog in javnih služb, dobivamo nove, pomembne člene v družbenem mehanizmu naših komun.
V soboški občini so pogoji za formiranje občinskih vodstev strokovnih sindikatov na treh področjih gospodarske in družbene aktivnosti: za kmetijstvo in predelovalno industrijo, za storitvene dejavnosti in za javne službe, ki v občinskem okolišu tudi dominirajo.
Na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta, ki je bila pretekli torek, je bilo
sklenjeno, da bo ustanovna skupščina strokovnih sindikatov storitvenih dejavnosti že 25.. za javne službe pa 29. junija, Ustanovno skupščino strokovnega odbora za kmetijske in živilske delavce pa predvidevajo za jesen.
Otroški živžav in radovednost na šolskem izletu — več o tem na tretji strani lista.
PRED USTANOVITVIJO CENTRA ZA KOVINSKO STROKO V LENDAVI
DVA PROFILA
Predstavniki gospodarskih organizacij in srednje tehniške šole iz Lendave so se pretekli petek na sedežu občinskega ljudskega odbora pogovorili o formiranju Centra za kovinsko stroko.
V okviru centra bodo usposabljali strokovni in tehniški kader za potrebe kovinske industrije v lendavski občini in sploh v Pomurju. Nameravana ustanovitev centra bo izredno pomembna tudi za mladino, ki dokončuje osnovno šolanje, saj si bo lahko v centru v večjem številu pridobivala strokovno kvalifikacijo in se potem v mnogo ugodnejšem položaju zaposlovala tudi drugod.
Novi center bo deloval ob sedanji srednji tehniški šoli.
Imel bo tudi lastno tehniško delavnico, kjer se bodo slušatelji ob stružnicah in drugih strojih tudi praktično usposabljali za bodoči poklic. Kaže, da bo center zaenkrat osvojil dva poklicna profila: kovinostrugar in strojni ključavničar. Priprave za oblikovanje teh profilov že uspešno potekajo.
Ustanovitev novega centra je pogojena tudi z vse večje krepitvijo in bodočim širjenjem kovinske industrije v lendavskem okolišu.
-sk-
NA VSEH VOLIŠČIH V LJUTOMERSKI OBČINI JE BILA V NEDELJO DOSEŽENA
Lepa udeležba
Ljutomer v nedeljo, 16. junija. Že v zgodnjih jutranjih urah prihajajo volivci na volišča. Prva jutranja poročila z volišč: »V Ilovcih volili že vsi volivni upravičenci, prav tako tudi v Bodislavcih in na Zgornjem Krapju!« Tako se je v Ljutomeru pričela nedelja 16. junija letos. Pa ne samo v Ljutomeru, marveč na vseh 54 voliščih na območju občine.
Okrog 8. ure so na mnogih voliščih volili skorajda že vsi volivci: Železne dveri 90 odst., Ljutomer (vol. enota št. 54) 82 odst., Ljutomer (vol. enota št. 52) 80 odst, Ljutomer (vol. enota št. 53) 79 odst., Radomerje 90 odst.. Banovci 82 odst., Podgradje 81 odst., Stročja vas
81 odst., Cven 77 odst., Veržej 73 odst., Mota 70 odst.. Spodnje Krapje 70 odst. itd. Iz Bučkovec pa smo izvedeli, da so že zgodaj zjutraj dosegli 92 odst. udeležbo.
Ob desetih so v ljutomerski občini končali z volitvami' že na desetih voliščih, nekoliko
kasneje pa se je ta številka povečala na 15. Iz Bučkovec, Banovec, Iljaševec, Grlave, Branoslavec, Mote in z drugih volišč so sporočili na občinsko volivno komisijo: »Volili vsi volivci!« Kljub temu, da so morali volivci na nekaterih (Nadaljevanje na 2. strani)
NA VOLITVAH V LJUTOMERU ZADOVOLJNI
(Nadaljevanje s 1. strani)
voliščih, kot na primer v Globoki, precej daleč do volišča, jih to ni motilo, ne starih, ne mladih. Do desetih je volilo v ljutomerski občini vsega 80 odstotkov volivcev, ob dvanajstih pa je bila udeležba že 90 odstotna.
Uspeh, ki so ga dosegle volitve poslancev za zvezni in republiški zbor, je v veliki meri pripisati aktivnosti Socialistične zveze, ki je v obdobju pred volitvami pritegnila občane k sodelovanju na mnogih predvolilnih razgovorih. Občani so razpravljali predvsem o delu in o nalogah krajevnih skupnosti. Na Razkrižju so se dogovorili o gradnji kulturnega doma in stanovanjskega bloka, prav tako v Cezanjevcih, skoraj povsod pa so bile predmet glavnih razprav ceste in ostala vprašanja s področja komunale.
Nedeljske volitve poslancev za zvezni in republiški zbor so ponovno dokazale, da so občani ljutomerske občine pripravljeni tudi nadalje aktivno sodelovati pri reševanju najbolj aktualnih vprašanj z vseh področij družbenega življenja.
ZAPISKI Z NEDELJSKIH VOLITEV V GORNJERADGONSKI OBČINI
SPET MED NAJBOLJŠIMI
Nedeljske volitve poslancev za zvezni in republiški zbor so v radgonski občini minevale v prazničnem vzdušju, ki je bilo še večje kot na majskih občinskih volitvah. K temu je v veliki meri pripomogla predvolilna dejavnost KO SZDL, političnih aktivov za pripravo in izvedbo volitev, razna zborovanja in razgovori s poslanskimi kandidati. V predvolilnih razpravah so volivci sprožili veliko vprašanj, ki zadevajo življenje radgonske komune in ki bodo služila kot osnova za delovni program novih skupščin.
Domala na vseh voliščih so mladinski aktivi tekmovali med seboj, kdo bo lepše okrasil volišče. Za najlepše okrašeno volišče je ObK ZM Gor. Radgona razpisal nagrade, ki jih bo podelil ObO SZDL G. Radgona na predlog posebne ocenjevalne komisije. Poleg volišč v Apaški dolini so bila lepo okrašena tudi volišča v Radgoni, Radencih, Na Kapeli, pri Negovi in Vidmu ob Ščavnici, v Seliščih, Sovjaku, Ženiku in drugod. Ponekod so imeli Slavoloke z napisi: Glasujmo za mir in socializem, Proizvajajmo	
Volilni odbori so morali na željo volivcev odpreti domala vsa volišča že pred 6. uro in celo prej. Nekateri volivci v Apaški dolini — v Žibercih, Stogovcih in Črncih — so volilni odbor čakali že od 3 ure zjutraj . V Žibercih so pionirji prvemu volivcu podarili šopek cvetlic, volivci pa so prihajali na volišče v skupinah. Podobno vzdušje je bilo tudi na ostalih voliščih radgonske občine. Do 8. ure je občinska volilna komisija zabeležila 100-odstotno udeležbo na sedmih voliščih, ob 9. uri pa so komisijo obvestili, da so že vsi volili na 15 voliščih. Taka poročila so bila vsako uro pogostejša in ob 11. uri je občinska volilna komisija že zabeležila povprečno udeležbo 91,5 odstotka na vseh 72 voliščih, kolikor jih je bilo v nedeljo v radgonski občini. Čeprav je veliko volivcev prišlo na volišča ob uri, ko so jih odprli, ni bilo treba nikomur čakati. Krajevne organizacije SZDL so priskrbele za vsakega volivca obvestila na katerih je bila tudi napisana številka, pod katero je občan vpisan v volilnem imeniku.
Optimistične napovedi, ki smo jih dajali za obmejno radgonsko občino, so se uresničile. Volivci te občine so tudi v nedeljo pokazali, da je njihova pripadnost in zavestna potreba po čimhitrejšem razvoju našega družbeno-ekonom-
skega sistema živa in močna, kar kaže tudi podatek, da je do 19. ure, ko so bile volitve končane, volilo 97,2 odstotka vseh volilnih upravičencev.
Volilna udeležba v radgonski občini, ki je spet med najvišjimi v mariborskem okraju in celo v SR Sloveniji, priča, da so volivci dali svoj glas za socialistični druž-
beni razvoj in še enkrat manifestirali svojo zavzetost za našo politiko miroljubnega sodelovanja med narodi sveta.
Za poslanca v republiški zbor je bil izvoljen v volilni enoti 86 ravnatelj Zdravilišča Slatina Radenci Bogo Verdev, v volilni enoti 87 pa v. d. predsednika OSS Maribor Branko Zadravec. Za poslanca v zvezni zbor je bil izvoljen Ivan Ros.	-rj-
Na volišču sta se srečala starost in mladost.
Tako so volili bolniki v soboški bolnišnici
POVSOD PO VOLIŠČIH V OBČINI MURSKA SOBOTA JE BILO V NEDELJO
PRAZNIČNO razpoloženje
Na volitve v zvezni in republiški zbor so se občani v murskosoboški občini še posebno dobro pripravili. V Murski Soboti je že ob 5. uri zjutraj bilo vse živo. Prvi volivci so hiteli na volišča. Odmevi njihovih korakov so se izgubljali v ulicah in se združevali z zvoki koračnic, ki jih je ob tem času po ulicah mesta igrala godba na pihala.
Nedeljsko jutro je bilo lepše kot sicer, saj so ga okrasili sončni žarki in zastave, ki so lahno plapolale v vetra. Že ob 5. uri je bila na nogah mladina, ki je pohitela na volišča v skupinah in prva volila. Ob tem času so na zahtevo volivcev začeli volitve že na 36 voliščih, pol ure kasneje pa še na 27 voliščih in ob 6. uri so volivci oddali glasovnice že na vseh 147 voliščih. Prvi so končali z volitvami v občini v MARKIŠAVCIH, KRAMAROVCIH, BERKOVCIH in v BUKOVNICI. Že do 8. ure so glasovali vsi volivci na 21-tih voliščih, samo uro kasneje pa še na 23-tih in opoldan so vsi volivci oddali glasovnice že na 100-tih voliščih. V popoldanskih urah so kar drug za drugim prihajala poročila z volišč, da so volitve končane. Udeležba v posameznih volivnih enotah je bila vsako uro večja in že podatki o volivni udeležbi ob 16. uri so pokazali, da bodo nedeljske volitve prav
tako uspešne kot so bile majske.
V občini Murska Sobota so v nedeljo volivci oddajali volivne listke na 147 voliščih. Če bi hoteli razporediti volišča v vrstni red po tem, kako so bila okrašena, tega ne bi zmogli. Vsa volišča so bila lepo okrašena, povsod so se potrudili, samo, da bi bilo njihovo volišče kar najlepše.
Tisočim volivcem v občini so se priključili tudi bolniki vseh oddelkov soboške bolnišnice. Volivni odbor je kar iz oddelka v oddelek prenašal volivno skrinjico in na ulicah so ljudje obračali poglede za postavami v belih plaščih s skrinjico v rokah. Pa nič zato. bolniki so vsi volili že dopoldne.
Udeležba na nedeljskih volitvah in praznično nedeljsko razpoloženje, vse to bo ostalo v spominu državljanov socialistične domovine, saj so do-
segli več, uspeh, ki potrjuje enotnost vseh in ki vzbuja v ljudeh vero v lastne moči in pripravljenost na naloge, ki nas še čakajo.
-ič
Tudi na Goričkem množična udeležba
Občani so ponekod prihajali na volišča v skupinah, nekateri s člani svoje družine, drugi pa v okviru svojih organizacij. V Mačkovcih so, kot na prejšnjih volitvah, tudi sedaj bili prvi na voliščih gasilci v uniformah, v Šalovcih pa so prav tako v uniformah prišli volit lovci. V Moščancih so med prvimi volile žene — zadružnice; mladina, ki je letos prvič oddala svoje glasove, je prišla organizirano na volišče že pred peto uro.
Za presenečenje na tem volišču je poskrbel sedemdestletni Ivan Bukvič, ki je čakal pred voliščem nekaj minut pred četrto uro in potem glasoval prvi.
Lepo urejena volišča, ki jih je v večini primerov okrasila mladina, so bila v zgodnjih jutranjih urah najbolj obiskana. Največja udeležba je bila od G. do 7. ure. Ob sedmih so v nekaterih volilnih enotah zabeležili že 100-odstotno udeležbo. V Peskovcih so vsi upra-
vičenci glasovali do 7. ure. 100-odstotno udeležbo so ob tem času dosegli tudi v Kuštanovcih, ob 8. uri v Kukečih in Bokračih, ob pol devetih na Vaneči in ob 10. uri v Moščancih. Tudi v Križevcih so kljub velikemu okolišu, kajti v nekaterih primerih so hiše oddaljene od volišča celo do 4 km, razmeroma hitro končali z glasovanjem. Imeli so namreč samo eno volišče, volilnih upravičencev pa je bilo 549. Do 10. ure je tukaj glasovalo že 94 odstotkov upravičencev.
Na Vaneči je bila stalna gneča pred voliščem; volilni odbor je imel polne roke dela, saj je do 6. ure glasovalo kar 52 odstotka volilcev. V Stanjevcih je v prvih jutranjih urah prišla na volišče pred vsem mladina; do 8. ure je glasovalo 61 odst. volivcev, v Brezovcih so ob tem času glasovali že 100-odstotno, v Domanjševcih 70-odst. itd.
Takšnega razpoloženja, kakršnemu smo bili priče na nedeljskih volitvah, verjetno dosedaj še ni bilo. O tem nam pričajo tudi gornji podatki. Ne samo mladina, tudi nekateri zelo ostareli volivci so med prvimi prišli na volišča v zgodnjih jutranjih urah. Da posebej ne govorimo o ženah, gasilcih in drugih, saj so vsi z veliko vnemo hiteli na volišča, da bi čimprej opravili svojo državljansko dolžnost.	-do-
Zmagovita skupina mladih traktoristov soboške I. osemletke
Na drugi seji občinske skupščine v Gornji Radgoni
IZPOLNJEVANJE DRUŽBENEGA PLANA
V sredini prihodnjega tedna bo v Gornji Radgoni 2. seja novoizvoljene občinske skupščine.
Skupščina bo razpravljala o izpolnjevanju družbenega plana delovnih organizacij v komuni za prvih pet mesecev letošnjega leta in o poročilu zdravstvene službe in sanitarne inšpekcije za občino Gornja Radgona. Skupščina bo na tej seji sprejela tudi več pred-
pisov s področja finančne službe — o prometnem davku lin podobnem.
STATUTI V DELOVNIH ORGANIZACIJAH
V vseh delovnih organizacijah radgonske občine skrbno pripravljajo statute in razpravljajo o že izdelanih osnutkih.
Doslej so izdelali osnutke v podjetjih; zdravilišče v Radencih, opekarna, zdravstveni dom, kmetijsko gospodarstvo v Radgoni itd. Pri sestavi statutov pomaga delovnim organizacijam na terenu posebna komisija. Predsedniki komisij večjih delovnih organizacij se bodo udeležili tridnevnega seminarja, ki ga organizira zveza delovnih in ljudskih univerz Slovenije, v Podvinu pri Radovljici.
OB D E S E T L E T N I CI KRVODAJALSKE SLUŽBE V POMURJU
PRIZNANJE IN ZAHVALA
SAMO V OBČINI MURSKA SOBOTA JE PREJELO PRIZNANJA — ZLATE IN SREBRNE ZNAČKE 100 DAROVALCEV KRVI — VSI ŽE DALJ ČASA SODELUJEJO V TEJ AKCIJI

V okviru praznovanja 100-letnice Rdečega križa in 10. obletnice krvodajalske službe v Pomurju, je občinski odbor Rdečega križa v Murski Soboti v preteklih dneh dal priznanje občanom, ki že nekaj let nazaj prostovoljno darujejo svojo kri.
Pretekli četrtek se je v M. Soboti zbralo 61 občanov, ki že dalj časa sodelujejo v humani akciji dajanja krvi, na skromni svečanosti. Občinski odbor RK je 40-tim izmed njih predal srebrne značke krvodajalca, 21 pa jih je prejelo zlate značke. Darovalcem krvi se je v imenu Transfuzijske postaje v Murski Soboti zahvalil Nikolaj dr. Lanščak, v imenu občanov soboške občine pa predsednik občinske skupščine Janez Lanščak.
Podmladkarji RK iz osemletke II in pionirji glasbene šole v Murski Soboti so odlikovancem pripravili krajši kulturni
program. Podobna svečanost je bila naslednji dan, v petek, tudi v Petrovcih. Občinski odbor RK je podelil 31 srebrnih značk darovalcem krvi iz območja bivše petrovske občine. Na tem področju se organizacije RK že sedaj pridno pripravljajo na akcijo zbiranja krvodajalcev, ki bo v drugi polovici meseca avgusta.
V naslednjih dneh bo v Beltincih proslava 100-letnice RK. tokrat bodo podelili krvodajalcem 1 zlato in 5 srebrnih značk.
Med darovalci krvi je bila pretekli četrtek v Murski Soboti Marija Smodiš, delavka iz Petanjec. Smodišova je že dvajsetkrat darovala kri in je pretekli četrtek dobila zlato značko in posebno priznanje. Tovarišica Smodiševa, pravi: »Prvič sem darovala kri leta
1959 in od takrat oddam kri vsako leto trikrat ali štirikrat. Počutim se zelo dobro in vesela sem priznanja, ki sem ga dobila. Želela bi, da se vrstam krvodajalcev priključi v prihodnje še več občanov.«
-ič
ZAKLJUČENA JE POMEMBNA PRIREDITEV — SEJEM »ALPE-ADRIA«
N A D 46 TISOČ OBISKOVALCEV
V času od 8. do 16. junija je bil v Ljubljani odprt sejem obmejne blagovne izmenjave med Avstrijo, Italijo in našo državo — Sejem »Alpe-Adria«. Na sejmu je razstavljajo 18 avst-
rijskih, 109 italijanskih in 117
Sejem je obiskalo nekaj nad 46.000 obiskovalcev, ne upoštevajoč povabljenih in drugih službenih gostov. Spričo zanimanja za sejem bi bilo število obiskovalcev precej večje, če ne bi deževno vreme, ki je trajalo ves čas sejma, oviralo obisk. Zaradi šolskih počitnic tudi niso bile povabljene na ogled vse šole, temveč le trgovsko-gostinske, ki so si sejem tudi ogledale.
Sejem so obiskale ugledne osebnosti našega družbeno-političnega življenja: podpredsednik
Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek, predsednik IS SRS Viktor Avbelj, podpredsednik IS SRS Janko Smole, zvezni sekretar za kmetijstvo Jože Ingolič, člana IS SRS Rudi Čačinovič in Silvo Hrast, predsednik Mestnega sveta Ljubljana ing. Marijan Tepina, nadalje številni predstavniki družbenih in političnih organizacij itd.
Uglednejši tuji gostje pa so bili: iz Beljaka: bürgermeister Regierungsrat Gottfried Timmerer, Erster Vizebürgermeister ing. Josef Resch, Leiter der komunalen Pressestelle ing. Carl Mass; iz Gradca: Landeshauptmannstellvertreter prof. dr. Franc Horen, podžupan Max Kochal, zastopnik Trgovinske zbornice Kurzbauer Hermann; iz
jugoslovanskih razstavljalcev.
Celovca: Rudolf Novak, zastopnik župana mesta Celovec, občinski svetnik Berger, iz Trgovinske zbornice pa dr. Muster in dr. Kas-per; iz Trsta: prof. dott. com. Paolo Venier kot zastopnik občine Trst, iz Trgovinske zbornice Borgnia dr. Giuseppe; iz Vidma: dr. Giovani Guainotta, zastopnik občine Videm.
Na dan otvoritve, 8. junija, je sejem obiskala skupina italijanskih in avstrijskih novinarjev. Kot gosti Gospodarske zbornice in Turistične zveze so imeli pri nas tiskovno konferenco, po ogledu sejma pa so si, porazdeljeni v dve skupini, ogledali turistične kraje v Sloveniji. Sekretariat za informacije pri IS SRS je 12. junija priredil tiskovno konferenco z delegacijo graških novinarjev, ki so si takrat pravkar ogledali Slovenijo.
Za sejem »ALPE-ADRIA« je bil odobren kontigent blagovne izmenjave med Italijo in našo državo v znesku dveh milijard lir za vsakega partnerja. Med Avstrijo in našo državo pa je bil kontigent odobren v znesku 24 milijonov avstrijskih šilingov. Teh 24 milijonov šilingov so razdelili na štiri avstrijske sejme, na vsakega po 6 milijonov: dvakrat v Grazu, en-
krat v Celovcu in enkrat v Innsbrucku, k sicer že obstoječemu sejemskemu kontigentu.
Sejem »ALPE-ADRIA« je pokazal letos boljši komercialni uspeh kot lansko leto, spričo boljše organizacije in jasnosti položaja že pred njegovo otvoritvijo.
Turistično društvo Ljubljana je ob sodelovanju uprave Gospodarskega razstavišča prirejalo ves čas sejma zabavne prireditve pod naslovom »Splet folklornih plesov in narodne glasbe«. Prireditve so bile brezplačne in je bila ploščad pred dvorano A vedno polno zasedena.
P. O.
Pionirji in orkester Miško Baranja v Domu počitka v Rakičanu
V ponedeljek so obiskali starčke v Domu počitka v Rakičanu orkester Miško Baranja, folklorna skupina pionirjev iz II. osemletke v Murski Soboti in mladinke in mladinci plesne šole v Murski Soboti.
Nastopajoče so v Domu počitka poslušalci navdušeno pozdravili, saj si takšnih obiskov še želijo.
Priznanje in zahvala krvodajalcem
ZA HITREJŠI NAPREDEK VASI
Takšna parola je bila na bogojinskem volišču. Ugodno razpoloženje je bilo opaziti v marijanskem in bogojinskem volilnem okolišu. Že v zgodnjih jutranjih urah je bilo na voliščih precej živahno; tako so že ob 6. uri zaključili volitve v Bukovnici s 100 odst udeležbo. Od 102 volilnih upravičencev je namreč glasovalo kar 97 volivcev. Lepo so se odrezali še na Suhem vrhu, v Nemčavcih, Krncih, Mlajtincih itd.
Tudi vzdušje, ki ga je bilo ču-
titi na vseh voliščih, je bilo zelo ugodno, saj so bila vsa volišča okrašena. Pri okrasitvi so sodelovali mladinci in člani SZDL.
Volitve so bile zaključene v glavnem do 11. ure, le v Tešanovcih so jih zaključili ob 13. uri.
Na volitvah so se zelo izkazali tudi mladinci, saj so ponekod čakali, da so odprli volišča že pred pol 6. uro. Tako sta v Bogojini čakali sestri Anica in Amalija Černela že navsezgodaj, da bi lahko volili.	-ca-
2 POMURSKI VESTNIK. 20. JUNIJA
Tudi na Janževem vrhu je sonce...
Kdo ve, kaj je razmišljal starček, ki se je na veliki skladovnici drv čepe grel na prijetnem soncu, ko nas je opazil kako s pogledom premerjamo velikansko goličavo na prisojni strani Janševega vrha. »Vse to je bil še do nedavna gozd,« je zakrožil z roko Franc Jurkovič, delovodja obrata Kmetijskega kombinata Radgona v Janževem vrhu, »sčasoma pa bo tu velik plantažni nasad!« Stavim, da je oni na drveh, v mislih videl
tam doli še vedno gozd, saj ga je gledal toliko desetletij: v pomladnem brstenju, zrelem zelenju, otožnih jesenskih bar vah ali pa razbičanega od zimskih vetrov. V mojih mislih pa ... da dolge vrste mladih obetajočih jablan ...
Obrat na Janževem vrhu ima 200 hektarov obdelovalne zemlje. Proizvodnja je specializirana:	vinogradništvo in
sadjarstvo. Skupno imajo 45 hektarov vinogradov. Od tega 25 hektarov na žični vzgoji
Pri obnovi vinogradov se poslužujejo novega načina, ki bo zmanjšal stroške obdelave. Sadovnjakov je sedaj skupno 55 hektarov. Toda tem starim sadovnjakom se bo kmalu priključil nov, 100-hektarski sadovnjak. Na 22 hektarih so že zasadili okrog 8000 mladih drevesc, ki naj bi dale že po treh letih prvi sadež. Četrto leto — če bo letina — računajo, da bo dal vsak hektar po 3 vagone jabolk.
Zgoraj, na sépu je neumorno brnel motor, ki je poganjal kar osem brizgalnic. Koliko lažje je kot pa škropljenje vinogradov z ročnimi brizgalnami. »Ja, pa smo včasih delali tudi tako!« se je nasmehnil eden od škropivcev. Na Janževem vrhu imajo danes že nekaj takih škropilnih komple-
tov. Ko sem takole bolj za šalo kot za res vprašal kaj mislijo o letini, sem dobil nazaj: »Ja, junija pa se to še ne sprašuje!« Res je. Pred nekaj dnevi je bilo tam okoli nekaj toče. Pa še lahko pride, čeprav si je nihče ne želi, najmanj pa kolektiv, ki se trudi, da bi bili vinogradi čimbolje obdelani, da bi dali čimveč dobrega pridelka.
Škropivo se je oprijemalo mladega listja. Čutil sem prisotnost tistega značilnega vonja, ki ga puščata modra galica in znoj. Škropivci so se razkoračili ob robu nasada. Pristna domača pijača jim je verjetno teknila, kajti tudi na Janževem vrhu je sonce. In še veliko naj bi ga bilo do jeseni!
Juš Makovec
Tako so škropili na Janževem vrhu pred dnevi
B. Szabo György
V petek zjutraj nas je globoko presunilo sporočalo, da je nenadoma umrl B. Szabo György, profesor novosadske univerze, pisatelji slikar in poslanec Ljudske skupščine Avtonomne pokrajine Vojvodine. B. Szabo György je bil član Sveta Centra za slušatelje višjih šol v Murski Soboti. Prejšnji teden jo spet prispel v Mursko So-
boto predavat slušateljem madžarskega jezika. V četrtek je še predaval, s slušatelji se je dogovoril, da bodo v petek po končanem predavanju skupno obiskali Radence, toda tega več ni doživel. V petek zjutraj so ga našli mrtvega v njegovi hotelski sobi. Po zdravniški ugotovitvi ga je zadela srčna kap. Posmrtne ostanke pokojnega B. Szabo Györgya so v petek zvečer prepeljali v Novi Sad, kjer so ga v nedeljo dopoldne položili k večnemu počitku.
B. Szabo György je bil eden najvidnejših predstavnikov madžarske narodnosti v Jugoslaviji. Kot sin siromašnih staršev se je rodil 30. avgusta 1920 v Zrenjaninu. Že v gimnaziji se je izkazal s svojo nadarjenostjo. Po uspešno opravljeni maturi je nadaljeval šolanje v Beogradu in Zagrebu, kjer je študiral umetnostno zgodovino. Pozneje je študij nadaljeval tudi v Budimpešti. Med okupacijo je sodeloval v ilegalnem gibanju in takoj po osvoboditvi se je vključil v izgradnjo naše nove družbene ureditve. Bil je na večih vodilnih funkcijah in eden izmed glavnih organizatorjev pedagoške
visoke šole v Novem Sadu. Skoraj 15 let je vodil tukaj stolico za madžarski jezik, po ustanovitvi Univerze pa je bil reden profesor za madžarski jezik na novosadski univerzi. Pripravljal sc je za doktorat, toda težka bolezen dalj časa se je zdravil v sanatoriju na Golniku — ga je pri tem ovirala. Po ozdravljenju se je ponovno vr-
nil na Univerzo in nadaljeval svoje neumorno delo pri vzgoji mladine v naprednem socialističnem duhu. Počitka nikoli ni poznal. V prostem času se je bavil s pisateljevanjem, slikarstvom, razen tega pa je imel viden položaj tudi v našem družbeno-političnem življenju.
Smrt ga je doletela daleč od doma — po napornem štiriurnem predavanju — tako rekoč na delovnem mestu, daleč od družine, med izpolnjevanjem svojega poklica in dolžnosti. B. Szabo György je bil junak dela. Z njegovo smrtjo je tako rekoč nastala vrzel v kulturnem, književnem in umetniškem delu pri nas živeče madžarske narodnosti. Zapustil je ženo s hčerko in sinom.
Na pogrebni svečanosti v nedeljo popoldne se je med ostalimi govorniki v imenu Okrajnega odbora SZDL Maribor, Občinskega odbora SZDL Murska Sobota in drugih organizacij Pomurja poslovil tudi Geza Kerčmar, učitelj v Domanjševcih. Slušatelji Centra za višje šole, kulturni delavci Pomurja in vsi, ki smo ga poznali, pa ga bomo ohranili v trajnem spominu!
IVAN MARENČE
V SPOMIN SOBORCU IVANU
17. junija nas je vse v Murski Soboti hudo pretresla vest o tragični smrti nekdanjega borca NOV Ivan Marenčeta. Za vedno se je poslovil stari in zaslužni borec naše revolucije, imetnik številnih odlikovanj za vojne in mirnodobne zasluge, rez. kapetan I. stopnje, ki je bil dvaindvajset let v službi Ljudstva in prispeval lep delež za blaginjo novega časa, za zmago socialistične revolucije.
16. decembra 1912 se je pričela njegova življenjska pot v prijazni vasi Šmihel pri Novem mestu. Izhajal je iz proletarske družine. Vrtinec prve svetovne vojno mu je ugrabil očeta, ki se ni več vrnil z bojišča. Mati je potlej ostala sama z nedoletnimi otroci in se le z največjo težavo borila za življenjski obstanek družine.
Po končani osnovni šoli je pokojni Ivan Marenče iskal zaposlitve kot delavec pri raznih delodajalcih. Delal je na grofovskem posestvu pri Novem mestu in kasneje kot zidarski pomočnik obhodil po dolgem in počez svojo ožjo domovino Dolenjsko.
V letu 1941 ga vidimo med pripadniki Osvobodilne fronte. Vse do odhoda v partizane leta 1943 je na terenu zbiral orožje, municijo, vojno opremo in drugi material za partizansko vojsko. Deloval je kot terenski aktivist OF in kandidat Partije. V NOV je bil nekaj časa borec, potem pa je opravljal intendantsko službo v enotah druge divizije KNOJ. Udeležil se Je številnih bojev proti fašističnim zavojevalcem in domačim izdajalcem. Enkrat so ga odnesli ranjenega iz bojišča.
V povojnih letih je kot aktivni oficir intendantske službe ostal v vrstah ljudske vojske vse do leta 1955. ko je bil spričo slabega zdravja upokojen in preveden v rezervo. V armadi so zelo cenili
prizadevanje in požrtvovalnost intendantskega častnika Ivana Marenčeta in mu zato tudi dodelili odlikovanje za mirnodobne zasluge.
Tudi po prihodu iz vojske naš Ivan ni držal križem rok. Nemudoma si je poiskal drugo delo in se kaj kmalu prilagodil novim razmeram — civilnemu življenju. Uveljavljal se je v raznih družbeno-političnih organizacijah in društvih. Zlasti je bilo vidno njegovo delo v občinskih organizacijah Združenja borcev NOV in Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev. Nič več ne bomo na naših sestankih prisluhnil tehtnim besedam in predlogom pokojnega odbornika Ivana, ki se je z vso domiselnostjo prizadeval za nenehno izboljšanje dela v organizacijah. Nič več ne bo zastavonoša Ivan navzoč na raznih svečanostih borčevskih organizacij in tudi nikdar več ne bo s praporom spremljal svoje soborce na zadnji poti, kot je to delal osem let, odkar je zapustil vrste aktivnih oficirjev JLA. Prekmurska zemlja je sprejela vase posmrtne ostanke borca Ivana. Tako se je za vedno spojil s Prekmurjem, sestavnim delom slovenske domovine. Na soboškem pokopališču mu bodo drugovali vojni tovariši: narodni heroj Dane Šumenjak-Miran, borci Jože Talany-Janez in še vrsta drugih, ki so omahnili pod sovražnimi streli in niso uzrli svobode. Drugovali mu bodo mrtvi borci zavezniške Rdeče armade, ki so se na slovenskih tleh žrtvovali v skupnem boju proti mračnim silam fašizma. Drugoval mu bo lani umrli borec s Sutjeske, Pero Dražič.
Pokojni Ivan Marenče nam bo ostal v trajnem spominu!
Jože Janež
USPEŠNA DEMONSTRACIJA 160 POKLICEV
V LJUTOMERU
Minuli teden so v Ljutomeru analizirali akcijo v zvezi s poklicnim usmerjanjem mladine.
Iz poročila Otona Žuneca povzemamo, da so doslej v ljutomerski občni znatno napredovali pri usmerjanju mladine v poklice. Zelo dobro je uspela že drugič organizirana razstava o poklicih v okviru zavoda za zaposlovanje delavcev. Na
letošnji razstavi so demonstrirali kar 160 poklicev, medtem ko so jih na prvi samo petdeset.
Posebna komisija je ocenila razstavo in tudi predlagala nagrade po naslednjem vrstnem redu: osnovna šola »Franceta Prešerna« Ljutomer, Osnovna šola Razkrižje, Osnovna šola Vučja vas, Osnovna šola Stročja vas in Vzgajališče Veržej.
Pričakovati je, da bo ta akcija prihodnje leto še bolj razgibala kolektive na osemletnih šolah. Zavod za zaposlovanje pa bo skupno z drugimi družbenimi službami pripravil perspektivni načrt potreb po strokovnih kadrih v ljutomerski občini, da bi lahko potem mladino bolj uspešno usmerjali na posamezna področja gospodarstva in javnih služb v domači komuni.	-sf-
NAD 2000 MLADIH SE JE ZBRALO NA GOMILI V SLOVENSKIH GORICAH
Bo uspel poskus postal tradicija ?
Prikupna izletniška točka v Slovenskih goricah — Gomila — je 13. junija letos doživela svojevrstno turistično prireditev; prvi izletniški dan šolske mladine. Ob tej priložnosti se je ob prenovljenem razglednem stolpu zbralo nad 2 tisoč obiskovalcev, predvsem šolskih otrok iz bližnjih in tudi oddaljenih krajev.
Zbrane — šolsko mladino, vodiče, prosvetne delavce in ostale udeležence je najprej pozdravil tajnik Turističnega društva Gomila Franček Holc, potem pa so pionirji izvedli pester kulturni program. Najprej so združeni pionirski pevski zbori zapeli pesem »Lepo je v naši domovini biti mlad«, skupine mladincev in mladink pa so nastopile s pevskimi točkami, recitacijami in folklornimi plesi. Najboljšo oceno za svoje nastope so dobili mladi od Tomaža, potem od Vidma ob Ščavnici in iz Bučkovec. Presenetila je zlasti folklorna skupina od Tomaža.
V popoldanskem programu je med drugimi nastopila tudi juršinska godba »Kvartet veselih Slovenjgoričanov«.
Prireditev, ki jo je tokrat uspešno vodil Jože Bezjak, je bila predvidena že za rojstni dan maršala Tita, vendar pa jo zaradi del na razglednem stolpu takrat še niso mogli organizirati. Bila je to pravzaprav poskusna prireditev, ki naj bi v prihodnje postala tradicionalna.
Domače turistično društvo bo zategadelj prihodnje leto že v za-
četku maja sklicalo posvetovanje turističnih delavcev, predstavnikov učiteljskih kolektivov in kulturno-prosvetnih ustanov vseh štirih občin, da bi tako družno sestavili program prireditve in zanjo predvideli tudi najbolj ustrezen datum pred zaključkom šolskega leta.
Prizadevanje Turističnega društva na Gomili pa je usmerjeno tudi k temu, da bi mladinski in šolski aktivi v poletnem času ob nedeljskih popoldnevih tudi posamično prirejali svoje kulturne in športne nastope na tej privlačni izletniški točki.	-fh-
IZLETI — IN KUP DROBNARIJ OKROG IZLETOV MLADINE
Učenci osemletk na izletih
Junijski in majski dnevi niso privlačni za učence in dijake samo zato, ker se bliža konec pouka. V teh dneh, ko na šolah pišejo še zadnje šolske naloge in se učenci kar vrstijo pred tablo, da še poslednjikrat potrdijo končno oceno, je v razredih največ kramljanja o izletih in počitnicah. Seveda, najteže se je odločiti za smer. po kateri naj bi krenili na izlet ob koncu šolskega leta. Mnogo je učencev in mnogo različnih želja.
Zato razredne skupnosti sklicujejo sestanke, se dogovarjajo, prepričujejo in iščejo nasvetov. Končno jim na pomoč priskoči tudi razrednik in kmalu je vse urejeno. Počakati je potrebno le še nekaj dni, pripraviti potovalno torbo in kreniti. Takšno potovalno vzdušje vlada na vseh šolah  v majskih in junijskih dneh.
Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer so v minulih dneh bili polni mladih izletnikov. Izletniki — učenci osemletk so se v občinskih središčih večkrat zadržali le kratek čas, potem pa so z avtobusi ali z vlakom nadaljevali pot proti Pohorju, proti Gorenjski ali Primorski. Odšli so v kraje, ki jih morda marsikdo izmed njih še ni videl, poznal jih je samo iz pouka zemljepisa. Zato je bilo prvo srečanje s kulturnimi, zgodovinskimi, prirodnimi in drugimi znamenitostmi in lepotami toliko bolj zanimivo in prijetno.
Kam so odhajali učenci osemletk na letošnje šolske izlete? Vsi izleti so bili organizirani v okviru geografskega področja, ki ga učenci poznajo. Učenci nižjih raz-
redov so na izletih ostali samo en dan. učenci višjih razredov pa tudi do tri dni. Programi izletov so bili pripravljeni tako, da so zdru-
ževali poučno in koristno s prijetnim in veselim. Zato so se mladi izletniki vrnili na svoje domove zadovoljni in že čakajo in snujejo načrte, da bi bil njihov naslednji izlet še lepši, še bolj bogat z novimi doživetji in presenečenji.
Pa vendar so mladi izletniki imeli tudi precej težav. Povsod, kamor so prišli, je bilo težko najti prenočišč, denarna sredstva, ki so jih dobili za na pot. pa niso mogla tekmovati s cenami. Marsikateri izlet bi bil Lahko tudi bolje pripravljen že od samega začetka. V Murski Soboti ni prostorov, kjer bi lahko učenci iz osemletk na podeželju prenočili preden odpotujejo ali ko se vrnejo s poti Morda bi bilo potrebno, da nekdo razmisli, da bi ob koncu prihodnjega šolskega leta bili izleti prijetnejši.
Mladi izletniki Iz pomurskih osemletk pa so obiskovali tudi M. Soboto. V minulih dneh so jih
bile polne ulice. Ogled muzeja, gradu, spomenikov in morda še kakšne gospodarske organizacije, vse to je bilo opravljeno v dveh
ali treh urah. In potem so učenci obiskali še slaščičarne, posedeli v parku ali na vrtu »Zvezde« in počasi je minil čas do odhoda vlaka ali avtobusa. Če bi v Murski Soboti imeli turistične vodiče, bi mladi izletniki lahko mesto podrobneje spoznali. Morda bi lahko organizirali v prostem času tudi športne igre na igriščih, ki jih je v mestu že kar precej, pa tudi za počitek bi ostalo še časa.
Počitniška zveza in taborniška organizacija bi lahko storile mnogo, da bi bili šolski izleti še uspešnejši. Z organizacijo teh in pa še drugih izletov za učence osemletk, bi ti dve organizaciji pridobili v svoje vrste še več mladine. In končno, potrebno je delo, potrebna so prizadevanja, da bi mladi vzljubili izlete in potovanja, storiti bo treba še mnogo več za začetek in nadaljnji razvoj mladinskega turizma v Pomurju.
-ič.
Mali radovedneži na izletu — pred spomenikom zmage v Murski Soboti
NEURJA OKROG VIDMA
Pretekli teden je divjalo v okolici Vidma več neviht. Posebno hudi sta bili v nedeljo in torek.
V nedeljo je ob hudem grmenju in bliskanju močno deževalo, tako da so bile vse ceste poplavljene. Veliko škode je naredil naliv tudi na njivah. Od strele je bilo poškodovanih več električnih drogov. V nedeljo zvečer je udarila strela v hlev obrata Kmetijskega gospodarstva Radgona v Žihlavi. Na srečo je bil hlev prazen. Ogenj je opazil ponoči ob pol enih Franc Slekovec iz Slaptinec, ko se je vračal domov. Zbudil je delavce, da so ogenj pogasili. Tako škoda ni velika. Strela je namreč udarila zvečer, ker pa je močno deževalo, je ogenj samo tlel in se je šele ponoči vnelo.
V torek je še huje deževalo. Njive in travniki so bili poplavljeni. Naliv je naredil ogromno škode na senu, saj je vse blatno. Ponekod je padala tudi toča, ki je poškodovala koruzo. Škoda je občutna. Na Murščaku je toča poškodovala vinograde tudi 25 do 30-odstotno. Strela je udarila ponovno v več električnih drogov.
LEPI DOSEŽKI DIJAŠKE ZADRUGE NA SOBOŠKI ESŠ
370 tisoč dohodkov
Dijaška zadruga na Ekonomski srednji šoli v Murski Soboti-je bila ustanovljena v letu 1959. Člani zadruge so vsi dijaki, ki plačajo v začetku prispevek za sklad obratnih sredstev.
Zadruga seznanja dijake s praktičnim delom, s katerim se bodo srečavali v življenju, dijak spozna naše družbeno upravljanje in poslovanje podjetij; nadalje zadruga omogoča dijakom nabavo učnih potrebščin. Glavni predmet poslovanja zadruge je opravljanje uslug podjetjem, ustanovam in privatnikom (tipkanje, razmnoževanje in stenografiranje zapisnikov), izdaja tudi liste vseh soboških srednjih šol. Za delo, ki ga posamezniki opravljajo, dobijo določeni znesek kot delno plačilo za opravljeno delo. Celotno poslovanje, administrativno in bančno, vodijo dijaki sami.
Delovanje zadruge je bilo v letošnjem šolskem letu zelo plodno. To je potrdila tudi zadnja seja upravnega odbora, na kateri so pregledali vse opravljeno delo, pripravili pa so tudi vse potrebno za bližnji občni zbor. Zadržali so se zlasti pri zaključni bilanci in razdeljevanju doseženega dohodka. Po predvidevanju bo letošnji dohodek znašal okrog 370.000 dinarjev. S temi sredstvi bodo nabavili nov pisalni stroj, nekaj sredstev bodo dali ostalim šolskim sekcijam, pa tudi za poučne ekskurzije, Ob koncu seje so še sklenili, da bodo najbolj aktivne člane tudi ustrezno nagradili.
3
POMURSKI VESTNIK, 20. JUNIJA
RAZMIŠLJANJA O NADALJNJI VZGOJI MLADIH LITERATOV
USPEŠNA LE STALNA AKTIVNOST
Pred menoj je snopič pestro pisanih številk literarnih glasil soboških srednješolcev. S prsti prebiram njegove klaske, tehtam in vrednotim drobna zrnca, misli pa mi predejo tanko nit zadovoljstva, ki se zdaj pa zdaj zavozla v kak krhek problemček ali pohlevno vprašanje. A kljub temu. da so problemčki »krhki« in vprašanja »pohlevna«, jih bom povezal z nitjo zadovoljstva in jih nanizal na nevsiljivo nit svojih želja. Morda pa jo bomo prihodnjo jesen vzeli v roke in poizkušali razvozlati problemček, rešiti kako vprašanje, uresničiti kak predlog.
Nekaterim glasilom se pozna. da so v rokah ljudi, ki so ideološko in etično že bolj ali manj formirani in ki že imajo določene estetske in idejne kriterije, a so zato manj delavni (Naša skupnost, Prebujenje, Utrinki); sodelavcem drugih glasil pa prav to občutno manjka, a so zato prizadevnejši, plodovitejši, njihova glasila so tako oblikovno (veliko ilustracij), kakor vsebinsko pestrejša (Trepetlika, V senci topolov). Krog sodelavcev zadnjih dveh bi predvsem potreboval vsaj nekaj časa dobrega idejnega vodjo, ki bi jim pomagal pri vsebinskem delu njihovih glasil in predvsem pri njihovem iskanju ideološko-moralno-estetskih vrednot in norm.
Preštevam boljše sodelavce teh glasil in vsiljuje se mi misel, da ne bi bilo napak ustanoviti v jeseni v M. Soboti klub mladih literatov, ki bi zajel vse vidnejše in perspektivne sodelavce teh glasil, pa tudi one, ki so že zaključili šolanje v Soboti in so odšli v proizvodnjo ali na študij drugam. Tako se ne bi porazgubili in kakor je to navada, tudi nehali pisati. Člani kluba bi imeli svoje določene prostore in bi se redno sestajali bodisi na debatne večere, predavanja ali literarne večere. Brali bi svoja dela, jih ocenjevali ter poslušali različna predavanja iz besedne umetnosti Tako bi se medsebojno izpopol-
njevali in si ostrili pravilni idejno estetski kriterij. Učili bi se ceniti resnične umetnostne vrednote, razumeti bistvo družbeno-zgodovinskih procesov, bistvo umetniškega pojava. To bi jim pomagalo, da se znajdejo v aktualnih književnih dogajanjih in tokovih, raznih umetniških strujah in idejnih pojavih. Postajali bi občutljivi in pronicljivi opazovalci naše življenjske stvarnosti, sveta in časa, ki v njem živimo in znali bi dati svojim delom družbeno koristno funkcijo.
Člani kluba bi lahko v zimski sezoni v času pomanjkanja kulturnozabavnih prireditev prirejali literarno-glasbene
večere, da, celo literarne kabarete, na katerih bi recitirali in peli najlepše pesmi vse od ljudskih, klasičnih, do pesmi sodobnih pesnikov. Vmes pa bi vtaknili kak folklorni ali toaletni ples, združen z efektivnim scenskim recitalom. Kajpak bi klub izdajal svoje glasilo.
Menim, da bi prav taka aktivna in stalna literarna grupa s sodelovanjem starejših literatov bila čez čas sposobna izdajati revijo, naslednico Sveta ob Muri.
J. T.
»PREBUJENJE« NA SOBOŠKEM UČITELJIŠČU
Pred dnevi je na Učiteljišču v Murski Soboti izšla 1. številka šolske literarne revije »Prebujenje«. Izšla je s precejšnjo zamudo, predvsem zaradi tehničnih ovir. Revija »Prebujenje« je okusno opremljena in prinaša največ proznih sestavkov, ki pričajo, da je tudi na učiteljišču nekaj mladih talentov.
Uvodno besedo je napisal ravnatelj učiteljišča Ivo Švarc.
-ko-
Fotozapisek s Cvena — delavni člani plesne skupine, ki večkrat razvedri vaščane na prireditvah
Od časov, ko je bila v M. Soboti ponovno ustanovljena godba na pihala, smo že daleč — nove uniforme pa so NOVE, in zadovoljni so vsi — godbeniki in občinstvo.
POMURSKI LIKOVNI UMETNIKI KONČNO V DOMAČEM KROGU
28. junija bo naša domača kulturnoprosvetna dejavnost beležila novo, izredno pomembno pridobitev. Tedaj bo namreč v novo preurejenih prostorih Pokrajinskega muzeja v M. Soboti odprta stalna zbirka pomurske umetnosti. Razstavljena bodo dela akademskih slikarjev F. Kožarja, L. Vrečiča, L. Pandurja, F. Mesariča, F. Vrtačnika, V. Simoniča ter slikarjev V. Sagadina in J. Horvata-Jakija. Od kiparjev bosta zastopana F. Kuhar in F. Kiraly.
Zbirka je pritegnila v razstavne prostore tudi platna baročnih mojstrov, ki so si domovinsko pravico prislužili po prekmurskih gradovih ter kopije znamenitih srednjeveških fresk iz Turnišča in Martjanec
Obeta se nam torej srečanje, ki smo si ga že dolgo želeli. Storimo, da bo iz njega izšlo trajno prijateljstvo.	S. V.
LIKOVNIKI-AMATERJI!
Klub pomurskih likovnikov-amaterjev pripravlja za mesec julij prvo razstavo pomurskih likovnikov-amaterjev.
K razstavi vabi vse ljubitelje likovne umetnosti amaterje in ljudske -umetnike, ki rišejo slikajo, modelirajo ali rezljajo v kakršnikoli tehniki ali materialu. Svoja dela pošljite ali prinesite do 1. julija 1963 v Pokrajinski muzej v Murski Soboti. Delom je treba priložiti točen naslov avtorja, naslov dela in letnico nastanka. USPELA RAZSTAVA
Likovni krožek na Učiteljišču v Murksi Soboti je priredil v prostorih učiteljišča zelo dobro obiskano razstavo del slikarjev-amaterjev.
Najbolj izstopajo dela Ladislava Kovača in Vlada Korošca. Oba sta dijaka III. letnika in imata lepe perspektive za bodoči razvoj.
OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA NA SOBOŠKI ESŠ
PRIZNANJE AKTIVNIM
Zaključek leta na ESŠ je bil svečan. Vodstvo šole je pripravilo dijakom, ki so aktivno delovali v šoli ali izven nje, svečan sprejem v telovadnici šole.
Tej svečanosti so prisostvovali športniki, ki so letos o-
svojili 10 pokalov, tamburaši, ki so dosegli v tem šolskem letu svoje najlepše uspehe, nadalje člani dijaške zadruge in pevskega zbora. Zaključni svečanosti so prisostvovali tudi člani foto-sekcije in profesorji.
Vsi prisotni so bili s prireditvijo zadovoljni, saj so ob glasbi, plesu in pijači pozabili na vse šolske težave, obenem pa izrazili željo, da bi bilo potrebno tako zaključno svečanost organizirati vsako leto.
Franc Roudi
PRED IZIDOM PESNIŠKEGA PRVENCA, ZBIRKE PESMI JOŽETA TERNARJA
PESNIK SE PREDSTAVLJA
V kratkem bo pri Pomurski založbi v Murski Soboti izšla prva pesniška zbirka Jožeta Ternarja, ki je bralcem v Pomurju zelo znan po pesmih v Zadružnem koledarju, Svetu ob Muri in v raznih -prilogah pri Pomurskem vestniku.
Pred izidom te zbirke, s katero bo pesnik bralcem predstavil sadove večletnega dela, sem obiskal Jožeta Ternarja in se pogovarjal z njim o njegovem pesniškem delu.
Pot od prvih pesmic do samostojne zbirke je navadno zelo dolga. Zanima me, na kak način si stopil v svet poezije in kdaj si napisal prvo pesem?
Finžgarjev roman »Pod svobodnim soncem« vselej berem »prvikrat«, vselej s tisto mladostno radovednostjo, ki je ne moremo nikoli in z ničemer potešiti. Ko sem ga kmalu po vojni bral zares prvikrat, so
me Finžgarjevi junaki s svojim junaštvom in ljubeznijo do prostosti in svojega rodu tako prevzeli, da me domači niso in niso mogli odtrgati od knjige in so naposled odločili: Pa pojdi v šole! Odšel sem in z menoj Finžgarjevi junaki, domača umetniška beseda pa me je privedla tudi k literaturi. Prve pesmi sem napisal tam nekje v petnajstem letu starosti. Te in še druge so pozneje preminile kajpak v peči.
Kljub temu, da smo te v nekaterih publikacijah pogosto zasledili, pa se mi le zdi, da nisi preveč silil s svojimi pesmimi v razne revije. Rad bi pa vedel, kje si objavil prvo pesem?
Prvo pesem v tisku sem »zagrešil pred desetimi leti in sicer je bila objavljena v »Obzorniku«, literarni reviji Prešernove družbe. Pozneje sem največ objavljal v domačih časopisnih prilogah, reviji, koledarju ali priložnostnih glasilih. Usodni lastnosti mojega značaja sta namreč pretirana skromnost in stroga samokritičnost. Nikoli nisem maral, da bi se preveč uveljavljal. Vedno pa sem čutil spoštovanje do resničnih uspehov drugih, veselil sem se jih bolj kakor svojih. Zaradi tega sem rajši pel za sebe, kakor pa da bi svoje pesmi pošiljal literarnim glasilom.
Kateri doživljaji so ti dajali največ pobud za ustvarjanje ?
Do nedavnega spomin na trpko življenjsko ozadje, boleča, a resnična podoba domačih ljudi in pokrajine, iz
škrte mladosti, spoznanje usodne zamude pri rojstvu, rasti in vključevanju v borbene tokove naše bližnje preteklosti, hlastna želja in čustvo hotenja po boljšem in lepšem ... Sedaj bolestni, mnogokrat tragični vzgibi srca in duše naših ljudi, ki so postavljeni pred neizprosni imperativ naše stvarnosti: odpovedati se lastništvu krpice zemlje, da bosta boljše živela oba: ti in delavec v tovarni. Potem še drugi premiki, ki jih povzročajo nenehni vzgibi, borben odnos med človekom in naravo, človeka in družbe.
Kateri so ti bili najljubši pesniški vzorniki?
Vsak ima svojega vzornika v čemerkoli, kajti od vzornikov se naučimo samostojnosti in izvirnosti. Mladim pesnikom vzorniki pomagajo, da najdejo v sebi svoj jaz, svoje bistvo. Meni so bili najljubši ruski poeti revolucije Majakovski in Jesenin, potem Walt Whitman, od domačih kajpak Prešeren, Župančič, od sodobnih mlajših pa Menart. Slednji mi je blizu zato, ker se tako pogumno loteva naših sodobnih družbenih problemov, jim daje čvrsto podobo etičnosti, načelnosti in resničnega humanizma, da tako pogumno in dosledno odoleva nekoristnemu subjektivizmu in modernizmu v poeziji.
S. Balažič
Jože Ternar
LJUBLJANSKI UČITELJIŠČNIKI OBISKALI MURSKO SOBOTO
Te dni so dijaki III. letnika ljubljanskega Učiteljišča obiskali Mursko Soboto. Soboški učiteljiščniki so jih prisrčno sprejeli in jim razkazali mesto. Z njimi so se pomerili tudi v košarki. Zmagali so gostje z rezultatom 36:29.
TEKMOVANJE
PIONIRJEV-TRAKTORISTOV
Občinska odbor JPI in občinski odbor LT sta prejšnji teden organizirala uspelo tekmovanje pionirjev-traktori-
stov. Tekmovali so v spretnostnih vožnjah in poznavanju cestno-prometnih predpisov. Tekmovanja se je udeležilo šest tričlanskih ekip iz soboške občine. Prvo mesto je zasedla ekipa osnovne šole I. iz Murske Sobote.
MISLI OB ZAKLJUČKU POUKA NA OSEMLETKAH V SOBOŠKI OBČINI - PA TUDI DRUGOD
Kako zagotoviti pogoje za nadaljnje izobraževanje
Spet je konec šolskega leta. Kot vsa leta doslej, so tudi v teh dneh ljudje prijeli za svičnike in peresa, zbirajo številke, jih primerjajo z lanskimi, izračunavajo odstotke in rišejo grafikone. Po vsem tem delu potem dobimo analize o uspehih, o izostankih od pouka, o slabih in dobrih, o kaznih, o izletih, o tekmovanjih, o prireditvah itd. Pa še o nečem. Naj zabeležimo nekaj podatkov iz takšne analize v soboški občani.
V tem mesecu je v občini M. Sobota končalo šolsko obveznost skupaj 2119 učenk in učencev, od tega v 8. razredu 1283, v 7. razredu pa 836. Če pogledamo še kako so se odločili nadaljevati svoje šolanje, ugotovimo naslednje:
V šole druge stopnje se želi vpisati 664 učencev, v uk jih želi 504, na kmetijah jih bo ostalo 68, v proizvodnjo se jih želi vključiti 42. pet pa se jih še ni odločilo, po kateri poti bodo krenili v življenje.
Ali so se vsa dekleta in vsi fantje pravilno odločili? Vsekakor so izbrali delo bodoči poklic, za katerega imajo največ veselja, zanimanja, volje in tudi pogojev. Nihče ne dvomi v pravilnost njihovih odločitev, toda podatki o kapacitetah srednjih šol v občini Murska Sobota nas silijo, da podvomimo v to, da kljub pravilnosti odločitev ne bo manjkalo razočaranj in solz. Zakaj?
Odgovor nam bodo posredovale naslednje številke. V prve letnike srednjih šol se bo v jeseni lahko vpisalo samo 396 dijakov, v vseh strokah je za uk prostih le 157 učnih mest. Če primerjamo potrebe z možnostmi, ugotovimo, da šole ne bodo mogle sprejeti 268 interesentov, v uk pa se ne bo moglo vključiti 347 učencev, ki so končali osemletko.
Manjše število mladine, ki hoče nadaljevati šolanje na šolah druge stopnje, se bo verjetno lahko vpihalo na iste šole v drugih občinah v okraju, težko pa je pričakovati, da bi bili vsi sprejeti v uk izven soboške občine.
Ta analiza nam sicer ni prinesla najbolj prijetnih rezultatov, še posebno ne, če prištejemo k absolventom osemletke še one, ki so to bili že v lanskem šolskem letu in že leto dni čakajo na možnosti, da bi nadaljevali šolanje. Pa vendar nas ugotovitve, ki nam jih vsiljuje analiza, opozarjajo in kažejo na naloge, ki jih že iz leta v leto vse uspešneje rešujemo, pa so kljub temu vsekakor nove in pomembnejše.
Vprašanje nadaljnjega šolanja in vključevanja mladine iz osemletk v uk je takšno, da zahteva hitrejšega reševanja in iskanja novih možnosti, ter razširjanje kapacitet na šolah druge stopnje,
prav tako bo potrebno v prihodnje širše odpreti vrata v naših delovnih organizacijah in sprejeti čim več mladih, ki želijo po končani osemletki dobiti dovolj strokovnega znanja, da bodo Lahko kot kvalificirani proizvajalci enakovredno proizvajali, čez dve ali tri leta.
Takrat, ko razpravljamo o nadaljnjem šolanju učenk in učencev osemletk, ne smemo pozabiti, da rešujemo družbene probleme, ki pa so tudi socialni in je zatorej bolje, da jih rešimo danes, da bi jutri lahko reševali spet nove.
K. Sukič
SREDNJEŠ
Kar na -petih srednjih šolah v Murski Soboti so v tem šolskem letu izšla literarna glasila. Najbolj delavni so bili na Srednji šoli za telesno vzgojo, kjer so pripravili kar 6 številk Trepetlike (ena številka bo izšla v počitniških mesecih), na Kmetijski srednji šoli v Rakičanu so tudi v tem šolskem letu nadaljevali z izdajanjem glasila V senci topolov. Enako v prejšnjem šolskem letu
sta tudi v tem izšli dve številki. Tudi na Ekonomski srednji šoli je izšla nova številka Utrinkov, ob koncu šolskega leta pa so tudi na gimnaziji izdali prvo številko Naše skupnosti, na učiteljišču pa Prebujenje.
Tako smo letos dobili kar pet srednješolskih glasil, med katerimi pa nekatera že imajo daljšo tradicijo. Najstarejši so Utrinki na ekonomski srednji šoli, ki so začeli izhajati že pred osmimi leti, ostala glasila pa so nastala lani ali pa celo letos tik pred počitnicami (na gimnaziji in učiteljišču). Za vsa pa velja, da so zelo lepo opremljena, saj so dijaki naslovne strani natiskali v tiskarni, nekatera pa so popestrena tudi s slikovitim materialom (V senci topolov, Trepetlika).
V vsebinskem pogledu so si pa dokaj sorodna. Prmaša-jo
članke iz življenja in dela organizacij, ki delujejo na šolah, humoristične in zabavne sestavke, nsčenjajo nekatere probleme, največji del pa je posvečen leposlovnim sestavkom. Ne upoštevajoč sedaj literarno vrednost teh prispevkov. pa je potrebno poudariti, da ta glasila izpričujejo neko zelo močno težnjo mladih sred-
nješolcev po ustvarjalnem oblikovanju svojih doživetij, svojega zapažanja v družbenem življenju in hotenju po afirmaciji svojih pogledov in pojmovanj. Ti elementi pri večini sodelavcev še niso prevladali, pač pa jih v nekaterih prispevkih že zaslutimo. Po-
stanemo pa toliko bolj nanje pozorni, ker se ločijo od večine, ki je usmerjena le na ozek krog vprašanj doraščajočega človeka, ki mu največ emocij in problemov povzroča prav ljubezen, zlasti če je še nesrečna. Večina avtorjev skuša prav s pisano besedo tem srčnim bolečinam poiskati lek.
V vseh glasilih pa lahko ugotovimo, da je poezija boljša od proze. Značilno za poezijo je, da se ne oklepa starejših pesniških oblik, temveč popolnoma uveljavlja sodobne pesniške smeri s svobodnim verzom, abstraktno, nekonkretno metaforiko in fantazij-
POMURSKI VESTNIK. 20. JUNIJA
4
LSKA GLASILA
skim izpovedovanjem svojega doživljanja. Vendar pa tu ne zahaja v skrajnosti, ne išče nekih visokih, nejasnih idej, izogiba se nejasnim blodnjam in grozljivim fantazijam sodobnega človeka in skuša z modernim izrazom izpovedati konkretno doživljanje in prikazati tudi stvarno dogajanje. Zato je pa jasna in v svojem
čustvenem učinku konkretna. Težko bi bilo navajati imena vseh pesnikov, omeniti pa je potrebno zlasti Majdo Nemeš, ki močno izstopa s svojima dvema pesmima (Nemir, Prispodoba).
V proznih sestavkih je vsa pozornost avtorjev še posveče-
na prikazovanju konkretnega dogajanja, ne iščejo tudi originalnejših oblikovnih prijemov in težijo le za tem, da čim preprosteje, skoraj faktografsko prikažejo razvoj nekega dogajanja. V njih vse preveč prevladuje tudi moralizatorskih zaključkov in osebne tragičnosti v ljubezenskih nesrečah. Prepogosto je
motiv le neka nesreča, ki je prizadela avtorja ali pa njegovega bližnjega.
V gimnazijskem glasilu se pojavljajo tudi kritični, esejistični sestavki, ki jih je napisala Beatrice Baboš (o francoskem pisatelju Camusu in črnskem Richardu Wrightu ter
Mišolovki angleške pisateljice Agathe Christie). V vseh glasilih pa so dijaki poskrbeli tudi za pristen dijaški humor, ki pa ponekod že presega samo dijaške okvire in postaja družbeno kritičen. Tu so zlasti prizadevni dijaki kmetijske srednje šole, kot odličen humorist pa se nam je predstavil v gim-
nazijskem glasilu Janez Žilavec.
Vsem glasilom je treba priznati, da so plod delavnih dijakov in sposobnih organizatorjev. Po kvaliteti sestavkov bi lahko na prvo mesto postavili gimnazijsko glasilo Naša
skupnost, ki pa je izšlo le enkrat, tako da je težko presoditi, koliko ima literarna dejavnost njegovih sodelavcev večjo stalnost ali pa le priložnostno. Zato ostala glasila (Trepetlika, V senci topolov) zaslužijo posebno pozornost, saj se njuni sodelavci že dalj časa in redno oglašajo in pišejo in to ne samo krajše opise dogodkov, temveč se lotevajo tudi daljših tekstov. Uredništva vseh glasil nam tudi obljubljajo, da bodo v prihodnjem šolskem letu še vztrajneje izdajali svoja glasila in tudi pridneje zbirali sodelavce. To pa je potrebno pozdraviti z željo, da ne bi ostalo samo pri obljubi.
Štefan Balažič
MLADI UČITELJI O SVOJI ŠOLI, O BODOČEM DELU IN SVOJEM POKLICU
ZAVEDAMO SE NALOG,
ki nas čakajo v poklicnem delu
Letos so končali Šolanje na učiteljišču v M. Soboti dijaki, ki so učni načrt predelali v štirih letih. Prav tako pa so opravili že diplomske izpite dijaki, ki so obiskovali učiteljišče pet let s tem, da so peto učili na pomurskih osemletkah kot učitelji-praktikanti. Tako prvi kot drugi, bodo v jesen, v novem šolskem letu začeli poučevati na pomurskih osemletkah.
Kaj mislijo o svojem delu, o bodočem poklicu in kako so pripravljeni za svoj življenjski poklic, odgovarjajo štirje izmed njih:
MIHALIČ EDO,
letos je uspešno končal petletno šolanje na učiteljišču. Eno leto je bil učitelj-praktikant v Kuzmi:
Enoletna praksa ni prinesla takšnih uspehov kot smo jih vsi pričakovali. Menim, da je vzrok v tem, ker sem moral redno opraviti vse delo v razredu kot učitelj, precej časa pa so mi vzeli seminarji in priprava za izpite, ki sem jih opravljal na učiteljišču. Zaradi pomanjkanja časa so bile priprave za pouk mnogokrat slabše kot bi bile lahko. V enem letu, ki sem ga prebil na praksi, pa se spoznal življenje in trdo delo, ki ga zahteva poklic učitelja. Praksa mi ni prinesla dovolj pedagoških izkušenj, saj se nisem mogel posvetiti delu z učenci. Neugodne pa so ugotovitve, da v učiteljskem kolektivu odnosi niso vedno najboljši, najbolj tovariški.
ŠARIKA POREDOŠ, enoletno prakso je opravila na osemletki na Cankovi:
V štirih letih smo predelali na učiteljišču dovolj snovi, več pa bi morali imeti nastopov in praktičnega dela z učenci že v tem času. Zaradi pomanjkanja takšnih izkušenj je bilo delo v prvih mesecih prakse precej težavno. Pomagali so nam mentorji. Učitelju-praktikantu bi bila potrebna pomoč mentorjev vse šolsko leto, ne pa samo v prvih mesecih. Mnogokrat se je zgodilo, da teoretičnega znanja nisem znala v najboljši obliki vnesti v praktično delo. To kaže, da je potrebno že takrat, ko se bodoči učitelji pripravljajo za poklic, organizirati kar največ praktičnega dela z učenci v razredu.
Kasneje, ko učitelj že poučuje in si je nabral tudi prvih izkušenj, bi morali imeti več strokovnih sestankov, razgovorov in posvetovanj, kjer bi izmenjali izkušnje, sekcijah in društvih ki so na zavodu. Prav zaradi tega mar.
MATEVŽ FRANKO,
letos končal 4. razred učiteljišča :
Snov, ki jo moramo predelati v štirih letih šolanja je tako obsežna, da to skoraj ni mogoče. Če bi hoteli temeljito predelati učni program, bi bilo potrebno, da šolanje na učiteljišču traja najmanj pet let. Prepričan sem, da je štiriletna pedagoška gimnazija in potem še dvoletni študij na pedagoški akademiji najbolj primerna oblika šolanja učiteljskega kadra. Mi, ki smo končali učiteljišče v štirih letih, praktičnih izkušenj skoraj nimamo in mislim, da so tovariši, ki so se šolali pet let, za poklic bolje pripravljeni.
ANICA PINTARIČ, končala 4. letnik učiteljišča:
Zelo napet učni program nam ni dopustil, da bi se v večji meri posvetili delu v organizaciji ZMS, v različnih sikateremu izmed nas manjka predvsem širša družbeno-ekonomska izobrazba, nimamo dovolj izkušenj v delu na teh področjih. Res je, da nam je šola dala mnogo teoretičnega znanja, ki ga bomo rabili v poklicnem delu, menim pa, da bi učitelju, tako, kakor tudi vsaka druga srednja šola, morala dati svojim absolventom več družbeno-ekonomske ideje ta estetske izobrazbe. Mi smo sicer o teh vprašanjih slišali precej, ni pa bilo časa in pogojev, da bi v razgovorih in obiskih v naših delovnih organizacijah in drugod spoznali probleme in naloge, ki jih tam rešujejo. Premalo smo seznanjeni z težavami, ki jih ima naša družba v nadaljnjem razvoju.
Da bomo uspeli v poklicnem delu in družbenem delovanju, so potrebni volja,
vztrajnost in prizadevnost in teh lastnosti nam mladim, bodočim učiteljem, ne manjka.
-ič
Mladi učitelji: »Zavedamo se nalog, hi nas čakajo v poklicnem delu...«
Absolventi MPŠ v Negovi
V ponedeljek so absolventi mladinske politične šole v M, Soboti bili na izletu pri Negovskem jezeru.
Izlet je organiziral občinski komite ZMS. Od jutra do poznih popoldanskih ur so mladinke ta mladinci »vznemirjali« tišino ob Negovskem jezeru. Topla voda je privabila mnogo kopalcev, nekateri pa so si ogledali okolico jezera. Čeprav je nagajal dež, veselo razpoloženje ni zamrlo. Ob zvokih glasbe so se mladinke in mladinci zavrteli po plesišču pod streho.
RADGONA PRED POMEMBNIM KULTURNIM DOGODKOM
700 pevcev na reviji
V nedeljo, 23. t. m. bo obiskalo Gornjo Radgono skoraj 700 pevcev delavsko-prosvetnih društev Svoboda in prosvetnih društev iz mariborskega okraja.
To bo velika kulturna manifestacija na naši severni me-
ji, ki bo pokazala, kako živa je še naša pesem in kako razvita je naša glasbena kultura. Na glasbeni reviji bo nastopilo 15 mešanih, ženskih in moških zborov; sodeloval bo tudi mešani zbor iz sosednje Avstrije, tako da bo dobila prireditev mednarodni značaj.
Na tej reviji se bodo merili naši najboljši amaterski zbori; mogočna bo predvsem pesem najbrž najboljšega jugoslovanskega moškega zbora »Slava Klavora«, ki ga vodi Jože Gregorc in ki je dosegel tudi v mednarodnem tekmovanju zavidljive uspehe. Nič manj zanimiv bo učiteljski pevski zbor iz Maribora, ki nosi ime po svojem vzorniku Slavku Ostercu, ki so mu pred nedavnim odkrili spomenik. Seveda bodo zapeli še ostali zbori prisrčno in lepo našo slovensko, našo jugoslovansko pesem.
Ob tem velikem pevskem srečanju pa se sprašujemo: kje so zbori iz našega okoliša saj ne bo sodeloval na reviji niti en zbor iz Pomurja, ki je nekoč prepevalo kot po drugih krajih naše domovine? Se ne bi ob tem zamislili?!
Prireditev bo na grajskem dvorišču, pričela pa se bo ob 9.30, na kar posebej opozarjamo ljubitelje lepe pesmi.
M. G.
Lajči Pandur — ob oknu, olje
Mladi radgončani ob koncu šolskega leta
Za zaključek šolskega leta je pripravila radgonska osnovna šola s sodelovanjem nižje glasbene šole in posebne šole prijeten in zanimiv program. Mladi izvajalci so peli, recitirali, prikazovali krajše prizorčke in rajali. Glasbena šo-
la pa je nastopila z nekaj učenci, ki so pokazali, da je njihovo delo resno in prizadevno.
Ob koncu šolskega leta bodo prikazali uspehe svojega dela tudi risarji radgonske osnovne šole, prav tako tudi mladi tehniki, ki so delali v
tehničnih krožkih. Tudi mladi filatelisti bodo dobili svoj kotiček in razstavili svoje tematične zbirke.
Upamo, da si bodo ogledali razstavo tudi starši, pa čeprav bo na gradu.
M. G.
PO 6. REPUBLIŠKI REVIJI DRAMSKIH SKUPIN
V aprilu prihodnjega leta
okrajna revija v M. Soboti
Novo mesto, od 5. do 9. junija — v teh dneh so se tudi letos sešli stari, dobri znanci in prijatelji, igralci, režiserji in drugi ljubitelji gledališke umetnosti (amaterji in poklicni delavci), da bi izmenjali svoja mnenja o osmih predstavah — gledaliških delih, ki so jih posredovale slovenske amaterske gledališke skupine.
To ni bilo le formalno srečanje ljudi, ki bi aplavdirali vedno in za vsako ceno. Kaj še! Časi zlaganih slavospevov so minili tudi med amaterji!
Današnja publika ni več tista pred desetimi leti, ki bi bila zadovoljna z vsako predstavo — saj si celo poklicne gledališke hiše na vso moč prizadevajo dvigniti kvaliteto, pritegniti gledalce, delajo dobesedno vse, da bi zadovoljile. In kdo bo potemtakem še našel kaj časa za amaterske predstave? Kdo, v tem delovnem tempu današnjega dne? Za diletantske predstave prav gotovo nihče. Toda naj spregovorijo številke: amaterske dramske skupine so v sezoni 1962-63 uprizorile le v pripravah za občinske, medobčinske in republiško revijo 298 premier, vsaka premiera pa je doživela tri do štiri ponovitve, računajmo s 3. pa dobimo novo številko: 894 predstav. Pri predstavah je sodelovalo 7450 izvajalcev, gledalcev pa je bilo okoli 268.200. Komentar bi bil odveč. Pač pa povejmo rajši to. da je bila (naj bi bila) novomeška revija odraz najboljšega, kar imamo v Sloveniji. Žirija je namreč izbrala med številnimi kandidati osem skupin, na tei reviji pa so bile izbrane tudi tri najboljše skupine, ki bodo predstavljale slovensko amatersko podobo na zveznem, festivalu gledaliških skupin. Vse to zanesljivo pobija govorice nekaterih, ki momljajo o nekakšni krizi amaterizma. Če si je namreč vsak peti Slovenec ogledal po eno amatersko gledališko predstavo, potem prav gotovo govorimo o kvaliteti.
Ne gre pa spet vse po vrsti hvaliti — tudi napak je bilo dovolj. Domiselno organizirana revija pa je prav dobro pomagala odkrivati najrazličnejše napake. Vsaki predstavi je namreč sledil razgovor žirije, igralcev in režiserja dela o katerem se je pač razpravljalo, ter mnogih drugih po vabljenih gledaliških delavcev, amaterjev ali poklicnih ljudi.
Vsa ta pisana družba ljudi je prijetno in koristno delovala; lahko povem celo tako, da so eni branili, drugi pa napadali, ostro, brez predsodkov in pošteno, iz oči v oči. Nihče ni bil izjema, nikomur se ni prizaneslo, pa naj je šlo za žirijo ali celo za poklicne delavce.
Iz te borbe mnenj se je nedvomno izluščila marsikaka dobra zamisel, ki bo pomagala pri nadaljnjem delu. Ne bom tako kmalu pozabil debate, ko so neko predstavo do besedno raztrgali — vse od
režije, režijskega koncepta, odrskega govora, igre, mizanscene in scene, vse, tako da mi ostalo nič, le iskreno, prijateljsko voščilo: »Učite se in delajte še naprej, ker boste le tako uspeli v prihodnje. Kdor ne prenese te kritike, lahko odide, ker ne potrebujemo amaterjev za vsako ceno. Kdor pa bo ostal in vztrajal, pa je resnična pridobitev, zagotovilo nove kvalitete. Seveda je marsikoga prizadelo, to je bilo očitno, toda le taka je pot do nove kvalitete — ostal bo vsak, ki resnično ljubi oder, ki dela iz neke notranje potrebe — tam, kjer pa ni tega, je votlo ta lahko odpade. Ugotovljena je bila namreč tudi druga napaka, ki se je začela pojavljati tudi med amaterji, t. j. pojav nekega »zvezdništva«, kar ni nič drugega, kot zapiranje vrat pred! novimi, svežimi močmi. Grajal se je seveda tudi repertoar, ki je še marsikje zastarel, konvencionalen in nezanimiv. Tudi ta republiška revija ni imela ničesar, kar bi bilo oblikovno novo, ni imela na primer klubske uprizoritve ali kaj podobnega.
Problemov, o katerih se je razpravljalo, je bilo preveč, da bi o njih poročal. Poudariti pa je potrebno predvsem ugotovitev, da je bila to že šesta republiška revija, na kateri tudi tokrat ni bilo nobene skupine iz Pomurja — nobene v šestih letih! Hkrati pa ni neznano, da tudi pomurski amaterji ne držijo križem rok; mnogi igrajo, vsi pa tudi niso tako slabi, da se ne bi mogli kdaj pa kdaj uvrstiti med najboljše v Sloveniji. Ne kaže analizirati vseh objektivnih in subjektivnih vzrokov, zakaj takega uspeha v Pomurju še mi bilo mogoče doseči, pač pa bi nemara kazalo opozoriti na razveseljivo novico, da je bil na nedavni slovenjgraški reviji mariborskega okraja soglasno in z aplavzom sprejet sklep, da bo v aprilu prihodnjega leta naslednja revija mariborskega okraja v Murski Soboti! Vse prednosti in koristi, ki jih bodo pomurski amaterja s to revijo deležni, pa menim, da tudi ni potrebno sebej poudarjati. Mnogo bolj koristno bi bilo, če bi že zdaj ko je še ta že čas, razmislili, kaj vse bo potrebno storiti, da bo ta lep praznik zares svečan in dobro pripravljen, ker bo le takšen lahko pomemben prispevek naslednji, 7. republiški, oziroma zvezni reviji. Nekaj se je namreč že naredilo — Občinski svet Svobod se je namreč obvezah da bo že letos v septembru mesecu organiziral šminkerski tečaj, kakor tudi začetni režiserski tečaj v M. Soboti. Prav tako bo potrebno resno pristopiti k or-
ganizaciji medobčinskih konkursov, oziroma tekmovanj posameznih gledaliških skupin, od! katerih se bosta dve najboljši kvalificirali za nastop na okrajni reviji. Vse te pa je hkrati živo povezano s vprašanjem žirije, repertoarja, dvorane ipd.
Dela bo torej dovolj za vsako gledališko družino v Pomurju, in upajmo, da tudi ljubiteljev gledališke umetnosti ne bo manjkalo, saj bomo le tako lahko opravili to lepo in plemenito delo tam, kjer smo to že nekaj let tako boleče pogrešali.
Jože Hradil
Na Cvenu pri Ljutomeru je zborno petje zelo upoštevano — Na sliki: moški pevski zbor s Cvena
5
POMURSKI VESTNIK. 20. JUNIJA
Ob prazniku občine Lendava čestita
KMETIJSKA ZADRUGA
ČRENSOVCI
Na področju Kmetijske zadruge Črenšovci je 1460 kmečkih gospodarstev, na katerih živi 7000 ljudi, povprečno na 45 arih en prebivalec. Toda zemlja je dobra, ne primanjkuje ji vlage in tudi pridnih, delavnih rok je dovolj. Celo preveč jih je, zato pa tudi preveč ust. Zato pa je potrebno zemljo skrbno obdelovati in pametno gospodariti.
Toda kako? Jasnejše perspektive tem malim kmečkim gospodarstvom je prikazala zadruga in to že na večletnih tradicijah, ki so si jih ljudje tukaj pridobili z vzrejo pujskov in belih svinj. Prav sedaj je v teku velika akcija za razširitev vzreje prašičev. Zadruga je začela kupovati švedske merjasce, nemške oplemenjene in jorukširske svinje. V Apaški kotlini je kupila dvajset merjascev, ki jih že pripuščajo. Dobili so jih dobri rejci, ki so plačali takratno njihovo težo, zdaj jim pa ostane skočnina in ves prirast.
Zadruga kmetovalcem tudi nudi nemške oplemenjene in jorkširske svinje. Toda to s pogojem, da bodo zadrugi prodali vse vzrejne pujske, ki jih potem zadruga vzredi do 35 kg, nakar jih odbere: za plemenske svinje za nadaljnjo rejo ostale pujske pa nameni za pitanje v bekone. Svinjke, ko zrastejo, pripuste in jih zopet dajo rejcem in ostalim, ki jih želijo rediti.
Pri tem se razvijajo tri oblike sodelovanja, ki bi jim lahko rekli tudi pogoji, pod katerimi lahko kmetovalci sprejmejo v rejo svinjke. Rejec lahko svinjo kupi, lahko jo odplača s pujski, lahko pa jo redi tudi tako, da je svinja v zadružni lasti. Vsi rejci se pa morajo obvezati, da bodo pujske prodajali zadrugi. Tiste pujske, ki pridejo v poštev za rejo bekonov, pa zredi zadruga bodisi na lastni ekonomiji ali kmetje v kooperaciji ali pa jih prodajo sosednim posestvom za pitanje v pitališčih.
V zadnjem času je zadruga kupila tudi 30 nemških oplemenjenih svinj, predvideva pa še nakup okrog 300 svinj. Zadruga tudi skrbi, da pri razširjanju kooperacijskih oblik tudi krmilo ne bo ovira. Rejcem jih priskrbi pod pogojem, da ji takrat, ko prodajo svinje, vrnejo njihovo vrednost z 8-odst. obresti, kar pomeni, da v celoti kreditira vzrejo. Da bi se ta oblika sodelovanja laže izvajala, je zadruga pri banki zaprosila 10 milijonov din kredita.
Perspektivni načrt predvideva za prihodnja leta v svinje-
reji velike uspehe. Čez dve leti bi naj bilo v kooperaciji 2000 plemenskih svinj, na leto bi naj vzredili 20.000 pujskov; polovico na lastni ekonomiji, ostalo pa kmetje v sodelovanju. S tem pa se bo povečala
poraba krmil (okrog 350 vagonov), zato zadruga že sedaj tudi gradi 60-vagonsko skladišče, ki bo služilo tudi ostalim potrebam.
Ob tem pa zadruga močno razvija tudi ostale oblike sodelovanja s kmetovalci. To je pripomoglo k temu, da se je uporaba umetnih gnojil močno povečala (od 100kg l. 1960 na 400 kg letos), enako pa tudi strojna obdelava, ker je to s preusmeritvijo na svinjerejo tudi nujno. Letos je kooperacija zajela 424 njivskih in travniških površin. Zato bo pa potrebno kupiti tudi nove stroje s priključki.
S tako preusmeritvijo, kakršno nakazuje načrt zadruge, bo čez nekaj let kljub temu, če bo na enega prebivalca prišlo le 45 arov, dohodek mnogo boljši s tem pa tudi večji kos kruha in še česa poleg tega.
DOBAVITELJ NOVE AVTOMATSKE TELEFONSKE CENTRALE V MURSKI SOBOTI
KRANJSKA ,,I S K R A“
Pred nekaj dnevi so slovesno izročili v promet novo javno avtomatsko telefonsko centralo v Murski Soboti; centralo je izdelala in montirala »ISKRA« iz Kranja.
Nova centrala PTT podjetja v Murski Soboti je glavna centrala modernega tipa » ISKRA 58«, izdelana po sistemu »Crossbar« s koordinatnimi stikalniki in ima začetno zmogljivost 500 priključkov in končno 2000 priključenih telefonskih aparatov. Za posredovanje medkrajevnih zvez je podjetje Iskra montiralo novo medkrajevno telefonsko centralo z dvema medkrajevnima mestoma.
Na glavno centralo bodo v bližnji bodočnosti priključili še vozliščne oziroma končne centrale v Gornji Radgoni, Radencih in Lendavi, medtem ko so ravno te dni izročili javnemu prometu novo ATC v Ljutomeru z 200 priključenimi telefonskimi aparati. Tako bo kmalu vse ozemlje Pomurja povezano med seboj in bo tako odpadlo tudi doseda-
nje zamudno ročno posredovanje telefonskih zvez.
Nova ATC ima velik pomen za hiter razvoj tega najsevernejšega dela Jugoslavije med Avstrijo in Madžarsko. Medkrajevne zveze se bodo izboljšale zlasti še potem, ko bodo napeljali nov kabelski telefonski vod med Mariborom in Mursko Soboto in bo tako vsa pokrajina povezana avtomatič-
no tudi z drugimi kraji v Sloveniji. Zveze bodo potlej le direktne z izbiranjem karakterističnih številk.
Za promptno dobavo nove ATC v Murski Soboti, za solidno in hitro opravljeno montažo je prejela »Iskra« od poštne direkcije posebno pismeno pohvalo.
ISKRA«
»Informacije za tisk«
KRALJ ALKOHOL
IN PRETRES MOŽGANOV
13. t. m. je na cesti Rakičan— Murska Sobota prišlo do lažje prometne nesreče, ki jo je zakrivil vinjen kolesar.
Nesreča se je pripetila, ko je kolesarja Jožeta Rousa iz Ivanec, ki je bil nekoliko vinjen, prehitel poltovorni avtomobil. Kolesar je zaradi negotove vožnje, ko je bilo vozilo od njega oddaljeno že okrog 30 metrov, padel in dobil pretres možganov. Prepeljan je bil v soboško bolnišnico.
STRELA UDARILA V HRAST
IN UBILA KMETICO
V nevihta se je 12. t. m. okoli 17. ure vračala s polja domov Terezija Litrop iz Gomilic. Ko je prišla že v bližino vasi, je strela nenadoma udarila v približno 15 metrov oddaljen hrast. Kljub tej razdalji je bila Litropova mrtva. Tudi pomoč, ki so jo nudili nekateri vaščani s katerimi se je vračala skupno s polja in so hodili okoli 20 metrov pred njo, je bila zaman . . .
NI SE PREPRIČAL
O PROSTI POTI
V Krogu se je 14. t. m. pripetila lažja prometna nesreča ko sta trčila motorist in mopedist.
Iz stranske poti je na cesto IV. reda pripeljal motorist Karel Kos iz Kroga, ki pa se predhodno ni prepričal, če je ta prosta. Po njej se je namreč v tem trenutku pripeljal z motornim kolesom Jože Lovrenčič, prav tako iz Kroga. O-
be vozili sta trčili in Kos se je ob nesreči tudi lažje poškodoval.

PREHITRA VOŽNJA
Dne 14. t. m. se je okoli 14. ure v Murski Soboti pripetila lažja prometna nezgoda. Po makadamskem cestišču Kroške ulice se je z mopedom peljal Janez Gombovec, ki je imel na vozilu sopotnika A. K. iz Ljubljane. Zaradi hitre in negotove vožnje v ovinku ju je zaneslo tako, da sta padla in se lažje poškodovala.
TRČENJE ZARADI
SLABEGA PREGLEDA
Dne 16. t. m. je prišlo na cesti II. reda v Lutvercih do trčenja motorista z osebnim avtomobilom.
Trčila sta motorist Engelberg Šink — avstrijski državljan in osebni avto, ki ga je upravljal Anton Leznik iz Škofje Loke. Slednji je privozil na glavno cesto s stranske poti, ne da bi se prej prepričal, če je ta prosta pri tem je treba omeniti, da je na tem ovinku zaradi visoke žive meje nekoliko slabša preglednost cestišča, kar je tudi delni vzrok nesreče.
Na osebnem avtomobilu je nastala škoda v višini kakih 30 tisoč dinarjev, motorist in njegov sopotnik pa sta ob padcu dobila manjše odrgnine.
ŽREBE PRED MOTORNO KOLO
— TRČENJE
Tudi v Pavlovcih je prišlo do trčenja. Dne 17. t. m. se je okoli 21. ure zvečer pravilno po desni
strani cestišča z motornim kolesom peljal Anton Praprotnik iz Pavlovec. Nenadoma je predenj skočilo žrebe, last Ludvika Herga.
Ob trčenju je motorist padel, motorno kolo je utrpelo materialno škodo približno 30 tisočakov, žrebe pa je dobilo lažjo poškodbo na nogi.
TRČILA AVTOMOBIL
IN KOLESAR
V Adrijancih sta na ovinku, 16. t. m. trčila kolesar Anton Kaper iz Doliča in osebni avtomobil z voznikom Ernestom Smodišem iz Adrijanec. Ob trčenju je nastala materialna škoda, ki znaša okrog 35 tisoč dinarjev, kolesar pa je dobil tudi lažje odrgnine.
TURISTIČNE
INFORMACIJE
PROSTE NOČITVENE ZMOGLJIVOSTI
Murska Sobota: Hotel »Zvezda« 53 postelj in Hotel »Central« 18 postelj; Slatina Radenci: Kavarna 2 sobi, Velika terapija zasedena, Mala terapija zasedena. Kapelski dom 3 sobe, Ljubljanski dom 1 soba, Prekmurski dom 3 sobe, Ljutomerski dom zaseden, weekend naselje 19 hišic in 100 ležišč v zasebnih sobah; Gornji Petrovci: v turističnem domu »Goričko« je dovolj prostora; Ljutomer: dovolj prostora v obeh gostiščih — »Jeruzalem« in »Prlek«; Gomila v Slovenskih goricah: turistično društvo razpolaga z nekaj zasebnimi sobami.
NOVI TURISTIČNI OBJEKTI
V nedeljo, 23. junija bodo odprli pri Ljutomeru ob enem izmed petih ribnikov sodobno urejeno kopališče z garderobami, tuši in bifejem. Možnosti za zabavo in razvedrilo. Turistično društvo na Gomili v Slovenskih goricah je obnovilo razgledni stolp, v zaključni fazi pa je tudi urejanje dveh prostorov v stolpu za bife, ki bo odslej obratoval do 15. oktobra vsako nedeljo in ob vseh praznikih. Ob Negovskem jezeru je odprt bife s hladnimi jedili in pijačami vseh vrst.
TEMPERATURA VODE
Kopališče v Slatina Radencih 21° C, kopališče v Murski Soboti 18 C in Negovsko jezero 18 C.
VAŽNEJŠE TURISTIČNE PRIREDITVE
22. in 23. junija v Slatina Radencih tekmovanje mladincev za košarkarsko prvenstvo Slovenije. Sodelovalo bo 10 najboljših mladinskih moštev iz naše republike. Tekmovanje bo na igrišču ob bazenu. — V nedeljo. 23. junija popoldne bo v Murski Soboti velika tombola.
ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT -
CIRIL KRIŽNAR ZMAGAL NA III. JADRALNEM PRVENSTVU SLOVENIJE
V nedeljo je bilo v Celju zaključeno 3. jadralno republiško prvenstvo. S 4675 točkami je zmagal Ciril Križnar, bivši upravnik Aerokluba Murska Sobota. Ciril Križnar in ing. Srečko Puhl sta tekmovala tudi v ekipnem tekmovanju za Slovenijo in osvojila z 8062 točkami prvo mesto, pred ekipo SR Hrvatske s 4881 točkami.
Tekmovanje je trajalo enajst dni, tekmovalci pa so tekmovali v petih disciplinah. Ciril Križnar je zmagal med posamezniki v treh disciplinah. Za najvišji naslov je tekmovalo 12 tekmovalcev iz SR Slovenije in 2 tekmovalca iz SR Hrvatske.
Pod pokroviteljstvom občinske skupščine Celje je tekmovanje poteklo v športnem vzdušju, zmagovalci so dobili plakete in nagrade, prvak pa pokal.
L. M.
RAZPORED TEKEM ZA 23. JUNIJ 1963
M. SOBOTA: ob 9. uri: Pušča : Veržej, pion. Ob 10. uri: Pušča : Veržej, del. Koblencar. TURNIŠČE: ob 16. uri: Turnišče : Gradbenik, del. Cug. BOGOJINA: ob 9. uri: Bogojina : Sobota, pion. Ob 10. uri: Bogojina Brazda, del. Vratarič. ŠALOVCI: ob 14. uri: ŠALOVCI : Rakičan, del. Flisar. BELTINCI: ob 9. uri: Beltinci : Puconci, pion. Ob 10. uri: Beltinci : Puconci, del. Gomboši. BAKOVCI: ob 9. uri: Bakovci : Grafičar, pion. Ob 10. uri: Bakovci : Sobota H. del. Kemperle.
Tekme se igrajo dopoldne zaradi tombole v M. Soboti.
NP M. Sobota
VELIKO
PATROLNO TEKMOVANJE
Občinski strelski odbor v Murski Soboti bo tudi letos v čast Dneva borcev organiziral veliko patrolno tekmovanje. Pokrovitelj tekmovanja bo Občinski odbor Zveze borcev NOB.
Na tem tradicionalnem patrolnem tekmovanju lahko nastopijo vse strelske družine, športne, družbene in politične organizacije, ekipe sindikalnih podružnic, aktivi ZMS, gasilska društva, Ljudska milica, ekipa JLA in mladinci predvojaške vzgoje. Tekmovanje bo ekipno in sicer bodo tekmovali: tekači, kolesarji, mopedisti in motoristi. Vsako ekipo sestavljajo trije tekmovalci — mladinci, mladinke, člani, članice ali mešane ekipe.
Vse ekip bodo morale prehoditi ali prevozni določeno stezo in izvršiti streljanje z malokalibrsko puško na daljini 50 m; pionirji bodo streljali z zračno puško na daljini 10 m. Najboljše ekipe in posamezniki bodo dobili priznanje in praktične nagrade.
Ekipe, ki želijo nastopiti na tekmovanju, naj pošljejo prijave na Občinski strelski odbor M. Sobota do 24. tega meseca. Podrobnejša navodila o celotnem tekmovanju daje organizator.
I. Perinič
PRVO MESTO ZA ŽUNCA IN OSEBNI REKORD ZA KOVAČA
Predzadnjo nedeljo je bilo v Celju letošnje republiško atletsko prvenstvo posameznikov, na katerem sta žela lep uspeh pomurska atleta Oto Žunec iz Ljutomera in Jani Kovač iz Murske Sobote. Oto Žunec je v teku na 110 m ovire zasedel prvo mesto s časom 15,6, Jani Kovač pa v teku na 1500 m tretje mesto s časom 3:48,3, kar predstavlja njegov osebni rekord.
ATLET JANI KOVAČ V GRČIJI IN BOLGARIJI
V Atenah je bilo pred nedavnim mednarodno atletsko tekmovanje, na katerem je nastopila tudi reprezentanca Jugooslavije, katere član pa je bil tudi znani pomurski tekač na srednje proge Jani Kovač iz Murska Sobote. Na tem tekmovanju je Kovač v teku na 1500 m dosegel šesto mesto s časom 3:58, kar predstavlja z ozirom na specifičnost stanja dober rezultat. Na tekmovanju  je v tej disciplini zmagal R. Vamos, ki je bil drugi na evropskem prvenstvu v Beogradu.
Kakor smo izvedeli, pa bo Jani Kovač konec tega meseca zastopal Jugoslavijo v Sofiji na atletskem dvoboju Jugoslavija : Bolgarija, kjer bo prav tako tekel na 1500 m. To bo obenem izbirno tekmovanje za sestavo balkanske reprezentance. ki se bo pomerila z reprezentanco Skandinavije.
SREČANJE V DOLINI
Namiznoteniška ekipa TVD Partizan iz Lendave je te dni gostovala v Dolini in se v prijateljskem srečanju pomerila z domačini. Srečanje, ki je imelo namen popularizirati ta šport v tem kraju. so odločili gostje v svojo korist s 5:1. Ekipa Lendave bo v kratkem obiskala tudi druge kraje v občini kot Bistrico, Črensovce in Turnišče, kjer se v zadnjem času zelo razvija namizni tenis.
ŠPORTNA TEKMOVANJA ZA DAN RUDARJEV V LENDAVI
Sindikalni odbor pri Proizvodnji nafte v Lendavi je v počastitev Dneva rudarjev razpisal športna tekmovanja v kegljanju, nogometu, namiznem tenisu, odbojki, streljanju in šahu. Sindikalni odbor pri Proizvodnji nafte bo na predvečer 3. julija — Dneva rudarjev, razdelil priznanja in pokale zmagovalcem posameznih športnih disciplin.
POKAL »SLAVKA OSTERCA« ZA BELTINCE
V organizaciji TVD Partizan iz Veržeja in pod pokroviteljstvom Občinskega ljudskega odbora Ljutomer je bil predzadnjo soboto in nedeljo v Veržeju nogometni turnir v počastitev praznika in spomin 22-letnice smrti skladatelja in glasbenega pedagoga Slavka Osterca.
Na turnirju so sodelovala štiri moštva Pomurske nogometne lige in sicer Beltinci, Bakovci, Turnišče in Veržej. To je bil prvi tovrstni turnir, odslej pa naj bi postal tradicionalen, vsakoletni turnir, na katerem se bodo udeleženci turnirja borili za prehodni pokal »Slavka Osterca«. Moštvo, ki bo dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih osvojilo prehodni pokal, bo ga dobilo v trajno last.
V prvi tekmi turnirja je moštvo Beltinec premagalo Bakovce z rezultatom 3:0, v drugi pa Turnišče Veržej z rezultatom 3:1. Zmagovalca sta se nato naslednji dan srečala v finalni tekmi za naslov zmagovalca turnirja. poražena pa za tretje oziroma četrto mesto. V borbi za tretje mesto je domači Veržej premagal Bakovce z rezultatom 4:2, moštvo Beltinec pa je v finalni tekmi visoko premagalo Turnišče s 7:1 ter tako postalo zmagovalec nogometnega turnirja za prehodni pokal »Slavka Osterca«. Pokal je prejelo tudi moštvo Turnišča, kot drugouvrščena ekipa, moštvo Veržeja pa za osvojeno tretje mesto nogometno žogo. Organizacija turnirja je bila vzorna.
NAFTA V KVALIFIKACIJAH ZA VSTOP V SNL
Pretekli četrtek je bilo v prostorih NZS v Ljubljani žrebanje nasprotnikov za kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v SNL. Kakor je znano, je med njimi tudi moštvo Nafte iz Lendave kot prvoplasirano moštvo iz Pomurja v MM nogometni ligi.
Nogometaši Nafte se bodo že v nedeljo v prvi kvalifikacijski tekmi za vstop v SNL srečali na svojem igrišču s prvakom Celjske nogometne podzveze Olimpom iz Celja. Povratno srečanje pa bo naslednjo nedeljo v Celju. Zmagovalec tega srečanja se bo nato pomeril z zmagovalcem srečanja med Bratstvom iz Hrastnika in Tomosom iz Kopra. Zmagovito moštvo iz tega dvoboja pa bo nato postalo član SNL. V kolikor pa se bo prvak SNL moštvo Ljubljane uvrstilo v II. zvezno ligo, se bosta za to izpraznjeno mesto potegovali poraženi dve moštvi iz drugega kola kvalifikacij. Moštvo Nafte, ki se je že lansko leto potegovalo za vstop v SNL, ima tokrat nekoliko ugodnejše pogoje, da postane član SNL, kar ji tudi mi želimo.
Naši izdelki in usluge so pojem kakovosti. Z njimi se uspešno vključujemo tudi v proizvodno sodelovanje.
Vsem kolektivom in prebivalcem naše občine čestitamo ob občinskem prazniku
DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA
MEHANIKA
Lendava
Ob občinskem prazniku Lendave čestitamo vsem občanom in želimo mnogo uspehov.
Kolektiv
Proizvodnje nafte
LENDAVA
POMURSKI VESTNIK. 20. JUNIJA
6
Mala kronika
DAROVALCI KRVI od 5. do 19. junija 1963
Franc Trstenjak — prvič iz Cankove; Marija Feher — drugič, Ana Ferencek — drugič, Rozalija Horvat — drugič, Irena Berden — prvič, Rozalija Horvat — prvič, Marjeta Smej — prvič, Rozalija Bukovec — prvič, Hermina Vogrin
—	prvič, Peregrin Kranjc — prvič, vsi iz Kobilja; Terezija Heric — prvič iz Turjanskega vrha; Anton Slavic — drugič, iz Lipovec; Marija Rijavec — drugič iz Murske Sobote; Kristina Vogrinčič — osmič, Terezija Legenič — petnajstič obe iz Murske Sobote; Rozalija Banfi — šestič iz Veščice; Marija Litrop — drugič, Ana Dominko — prvič, Anastazija Doma — drugič, Helena Semen — prvič, Anica Dokovič — prvič, Marija Žilavec — prvič, Gizela Hozjan — prvič, Gizela Horvat — prvič, vse iz Lendave; Marija Voščun — tretjič iz Petišovec; Marjeta Gal — prvič, Helena Kul čar — drugič, obe iz Dolge vasi; Terezija Vouri — prvič iz Velike Polane; Terezija Pucko — prvič, Frančiška Škafar — prvič, obe iz Mostja; Pepca Bagari — prvič, iz Kobilščaka; Frančiška Tanacek — petič iz Vadarec; Franc Šoštarič — prvič iz Sotine; Marija Štefanec — prvič iz Krištanec.
V imenu bolnikov se za darovano kri lepo zahvaljuje TP Splošne bolnišnice v Murski Soboti.
ROJSTVA
Rodile so: Emilija Ficko iz Otovec — deklico, Terezija Kreslin iz G. Bistrice — dečka, Jožefa Dravec iz Murske Sobote — deklico, Ana Bračko iz Radenec — deklico, Julijana Žban iz Filovec — deklico, Terezija Stanko iz Žiškov
—	deklico, Helena Gubič iz Lendave — dečka, Katarina Vereš iz Turnišča, — deklico, Helena Palfi iz Petišovec — deklico, Olga Radič iz Murske Sobote — dečka, Frančiška Smodiš iz Otovec — deklico, Ana Bratkovič iz Hotize — deklico, Marija Vegič iz Gaberja
—	deklico, Marija Somar iz Lešan-
—	deklico, Štefanija Klemenc ia Murske Sobote — deklico, Frančiška Pavel iz Gančan — deklico, Julijana Varga iz Genterovec — deklico, Irena Flegar iz Murske Sobote — deklico, Marija Vnuk iz Melinec — dečka, Hilda Rajter iz G. Slaveč — deklico, Kristina Verban iz Rakičana — deklico, Marija Kuhar iz Fokovec — deklico, Marija Kuzma iz Melinec — deklico, Ivana Klepec iz Murske Sobote — dečka, Emilija Vouri iz Sotine — dečka. Marija Sovič iz Rinčetove grabe — deklico, Marija Horvat iz Gaberja — deklico. Barbara Ceh iz Gomilic — deklico, Marija Utroša iz Hotize — dečka, Božena Matuš iz Lendave — dečka, Elizabeta Tibaut iz Kroga
—	dečka, Ana Kumin iz Satahovec — deklico, Terezija Gyergyek iz Poznanovec — dečka, Marija Erjavec iz Beltinec — deklico, Angela Knapleš iz Ljutomera — deklico, Rozalija Ošlaj iz Ivanec — dečka, Ivanka Pelci iz Boračeve — dečka, Irena Moreč iz Puconec — deklico, Kristina Koračin iz Žepovec — dečka, Stanka Goljevšek iz Murske Sobote — deklico, Irena Petek iz Bakovec — deklico, Ana Kustec iz G. Bistrice — deklico, Angela Horvat iz Moravec — dečka, Karolina Fajs iz Brezovec — dečka.
POROKE
Poročili so se: Koloman Cipot, študent iz Borejec in Irma Podlesek, knjigovodja iz Vanča vasi, Milan Golob, avtomehanik iz Tišine in Hermina Hauser, gosp. pomočnica iz Münchena, Ludvik Gumilar, trg. pomočnik iz Murske Sobote in Elizabeta Šiftar, trg. pomočnica iz Murske Sobote. Ernest -Janez Zorec, uslužb. iz Maribora in vd. Črnec, roj. Bergeš-Dobrotaja, uslužb. iz Maribora.
SMRTI
Umrli so: Marija Martinčič, roj. Prelog, upok. iz Iljaševec, 65 let; Vinko Šuler. kmetovalec iz Gorice pri Ptuju, 65 let; Štefan Ra-ščan, kmetovalec iz Boračeve, 41 let; Anton Ošlaj iz Ivanec, 15 minut; Mataj Vrbnjak, del. iz Mote, 20 let; Jože Horvat, kmet iz Hotize, 52 let. Rudolf Cigüt, kmet iz Borejec, 69 let, B. Sabo György, prof. Novi Sad, 43 let, Stefan Fujs, kmet iz Radovec, 67 let; Jurij Ćuman, kmet iz Sotine, 63 let.
NESREČE IN NEZGODE Marija Kobilec, 43 let, iz Dokležovja, je padla in dobila veliko rano na desni podkoleni; Milan Satavlič, 21. let, iz Križevec pri Ljutomeru, je padel pri delu in si poškodoval desno koleno; ko se je začelo med vožnjo ob potoku obrežje s traktorjem vred rušiti, je Janez Bagar, 33 letni traktorist tako nesrečno skočil s traktorja, da ga je le-ta pokopal v vodo in se je v blatu zadušil, vendar ga je hitra pomoč ljudi z umetnim dihanjem spravila k živ-, ljenju — ima prelomljena tri rebra na levi strani; Geza Car, 20 let, iz Poznanovec, si je na slamoreznici poškodoval tretji in četrti prst na desni roki; Ivan Horvat, 4 leta, iz Trnja, je padel in se močno ranil na glavi; Terezija Prša, 31 let, iz Ižakovec, je med padcem z voza dobila večjo rano na laktu leve roke; Jože Lebar, 33 let, iz Gaberja, je padel in si zlomil desno koleno; Marija Kranjec, 43 let, iz Grab pri Apačah je dobila poškodbo leve roke v ramenu, ko jo je s kolesom podrl avtomobil: Ema Hauko, 30 let, iz Petanjec, je dobila veliko rano, ker ji je padlo na desno ključnico železo; Alojzija Temlin, 49 let, iz Noršinec pri Ljutomeru, je padla s kolesom in si poškodovala levo koleno: Štefan Farkaš, 24 let, iz Gaberja pri Lendavi, je padel pri nogometu in si poškodoval desno stopalo;
Jože Horvat, 52 let, iz Hotize, je padel z voza 6 m globoko in si poškodoval hrbtenico in je zaradi hude poškodbe umrl; Marta Balajc, 15 let, iz Markovec, je padla med telovadbo in si poškodovala desno nogo; Danica Poropat, 5 let, iz Murske Sobote, si je poškodovala levo nogo v gležnju, ker jo je vtaknila med vožnjo v vilice kolesa; Jože Zadravec, 24 let, zidar iz Beltinec, je padel s kolesa in si poškodoval desno koleno. Marija Zemljič, 55 let, iz Logarovec, je padla in si zlomila levo nogo; Bojan Babič, 6 let iz M, Sobote, je padel z drevesa in si zlomil levo roko; Jože Rozman, mizar iz Boračeve je padel s konja in si med tem poškodoval desno koleno in levo roko. Štefan Benčec, 40 let, iz Hodoša, si je poškodoval desno koleno, ko ga je vrgla krava; Marija Horvat, 81 let, iz M. Sobote, je dobila lažje poškodbe, ko so mu ušle krave in ga je medtem povozil osebni avto; Jože Gomboc, 77 let, iz Topolovec, je padel pod voz in mu je kolo težko poškodovalo prsni koš, ker so mu ušle krave; Jakob Mišja, 43 let, iz Stročje vasi, si je zlomil desno roko in dobil udarnine po vsem telesu, ko ga je pastorek med prepirom vrgel z verande; Anton Kranjec, 18 let, iz Boračeve, je trčil z mopedom v drugega mopedista in si poškodoval obe nogi v gležnju; Angela Maguša. 53 let, iz Noršinec pri Ljutomeru, je padla na njivi in si težko poškodovala levo roko v komolcu: Jožef Cener, 37 let, iz Lemerja je padel na cesti in se poškodoval po obrazu; Verona Baranja, 59 let, iz Zenkovec, je dobila poškodbo na glavi, ko jo je na cesti podrla mopedistka; Marija Prša iz Velike Polane, se je na stopalu desne noge vrezala do kosti; Julijana Raj-nar, 78 let, iz Kroga, se je težko ranila na desnem kolenu, ko so ji ušle krave in je skočila s krmo naloženega voza; Nikolaj Marton 7 let, iz Čentibe, je v slamoreznico vtaknil prste leve roke in si poškodoval palec in sredinec; Justina Gomboc, 26 let, delavka iz Rakičana, je dobila poškodbo desnega kolena, ko jo je na cesti podrl kolesar; Jože Škrbec, 33 let, uslužb. PLM, se je s sekiro močno vsekal v palec leve roke; Stefan Smodiš, 6 let, iz G. Petrovec, je dobil zlom, ko mu je krava stopila na levo golen; Franc Novak, 60 let, zidar iz Veščice pri Ljutomeru, je padel in si poškodoval levo nogo; Marjan Vrbnjak, sin delavca iz Logarovec, je dobil težko poškodbo, ko ga je peljal sošolec na kolesu in sta trčila z drugim kolesarjem; Ivan Rous iz Ivanec, je padel na cesti in dobil hude poškodbe na glavi; Karel Kous, 40 let, mizarski delovodja iz Kroga, je v prometni nesreči, ko je trčil z motorjem v mopedista, dobil poškodbo na desni nogi in desni roki; Avgust Koltaj, 29 let, elektrotehnik iz Čentibe, — ugriznil ga je konj na levi strani obraza; Janez Bedič, 43 let, delavec iz Dolge vasi je dobil poškodbo desnega stopala, ker mu je na desno nogo padel kos železa; Daligor Geder, 6 let, sin uslužbenca iz Radenec, je padel med igro in si zlomil desno golen; Rozalija Casar, 33 let, iz Bogojine, je padla iz hleva in si hudo poškodovala prsni koš; Julij Janko, 24 let, delavec iz Motvarjevec, je padel s kolesom in si poškodoval levo koleno; Magdalena Barič, 63 let, iz Lendave, je padla na stopnicah in si poškodovala desno koleno; Dušan Nežič, 25 let, delavec iz Pince-Marofa, si je pri nogometu poškodoval levo podkolenico.
ZARADI PREHITRE VOŽNJE — V JAREK
Voznik motornega kolesa Anton Kelnarič iz Varaždina se je zaradi prehitre vožnje na ovinku v Muretincih lažje ponesrečil. Ker krivine ni mogel speljati, ga ja zaneslo v obcestni jarek. Kelnarič je ob padcu dobil le lažje poškodbe, materialna škoda na vozilu pa znaša okoli 10 tisoč dinarjev.
Tedenski koledar
Petek, 21. junija — Alojz
Sobota, 22. junija — Ahac
Nedelja, 23. junija — Kresnica
Ponedeljek, 24. junija — Janez
Torek, 25. junija — Hinko
Sreda, 26. junija — Gruda
Četrtek, 27. junija — Ema
KINO
MURSKA SOBOTA — Od 21.—23. junija zahodno-nemški barvni film: »Skrivnost X — Gorska roža«. 24. in 25. junija poljski kinemaskopski film: »Sence preteklosti«. 26. in 27. junija ameriški barvni kinemaskopski film: »Planet smrti«.
SLATINA RADENCI — 22. in 23. junija italijanski film: »Škandal za kulisami«.
KRIŽEVCI pri LJUT. — 22. in 23. junija ameriški kinemaskopski film: »Obračun na Atlantiku«.
LJUTOMER — 22. in 23. junija italijanski film: »Deklica s kovčkom«. 27. junija italijanski film: »Volare«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — 22. in 23. junija italijanski film: »Prekleta sleparija«.
VELIKA POLANA — 22. in 23. junija jugoslovanski film: »Veselica«.-
ŠALOVCI — 22. in 23. junija italijanski film: »Dolga noč 1943«.
GORNJA RADGONA — 22. in 23. junija domači totaloskop film: »Kozara«; 24. junija (izredni) ameriški barvni kinemaskopski film: »Vikinki«; 26. in 27. junija sovjetski film: »Prvi dan miru«.
RAZSTAVA
V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja v soboškem gradu je odprta razstava grafik Vladimirja Makuci vsak dan od 9. do 13. ure, v torek in četrtek pa od 14. do 18. ure. Razstava bo odprta do 25. junija 1963.
Zdravstvena dežurna služba
21.	junija — dr. Rosova
22.	junija — dr. Hajdinjak
23.	junija — dr. Hajdinjak
24.	junija — dr. Sedlaček
25.	junija — dr. Gregorčeva
26.	junija — dr. Lopert
27.	junija — dr. Gruškovnjak
MALI OGLASI
OMARO, sobno, za perilo in kuhinjsko omaro, malo, ter mizo okroglo, ugodno prodam. Štefana Kovača 19/II-2, Murska Sobota.	M-526
OTROŠKI VOZIČEK, globok, (novejši), ugodno prodam. Števančec, Titova 17, blok 2/I, Murska Sobota.	M-528
OPREMLJENO SOBO s 1. julijem oddam. Naslov v upravi lista.
M-529
MOTOR, diferencial, za »Opel Olympio«, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.	M-542
MOTORNO KOLO »Puch« 150 ccm (novejša tipa), ugodno prodam. Rajmund Vouri, Sotina 47, p. Rogašovci.	M-530
HIŠO, stanovanjsko, ugodno prodam. Kroška 18, M. Sobota.
M-531
LESTVE 4,5 m, žrd, rud in šarotar, prodam. Vprašati pri Škrabami, Partizanska 21, Murska Sobota.	M-533
MOTORNO KOLO, znamke »DKW« 250 ccm, v dobrem stanju, ugodno prodam. Jože Gider, Rogašovci 30.	M-533
SPALNICO, v dobrem stanju, ugodno prodam. Ogled dnevno od 14. ure naprej v Murski Soboti, ul. ,17. oktobra št. 4 (takoj za zapori).	M-534
GOSPODINJSKO pomočnico, takoj sprejmem in otroški voziček — športni, prodam. Naslov v upravi lista.	M-535
VEČJO KOLIČINO časopisnega odpadnega papirja poceni prodamo. Pomurski tisk, oglasni in naročniški oddelek, Murska Sobota.	M-536
KLAVIR — Bösendorfer, kratek, črne barve, popolna železna konstrukcija, v odličnem stanju prodam. Naslov v upravi lista.
M-541
UČITELJIŠČE V MURSKI SOBOTI bo v šolskem letu 1963/64 sprejelo v I. letnik 75 dijakov
Pogoji za vpis:
1.	Uspešno dokončana osnovna šola (vsaj, dober uspeh)
2.	Neoporečno zdravstveno stanje
3.	Dober posluh
Prošnje morajo biti vložene najkasneje do vključno 26. junija 1963.
Prošnjo kolkujte s 50 din državne takse in ji priložite:
1.	Originalno zadnje šolsko spričevalo
2.	Izpisek iz matične knjige (rojstni list)
3.	Kratek življenjepis
4.	Mnenje šole o poteku in uspehu šolanja, kar priloži prošnji upraviteljstvo osnovne šole.
Prijavljeni kandidati naj se zglasijo na učiteljišču v Murski Soboti 1. julija ob 8. uri, da bodo opravili preizkus posluha, zdravniški pregled ter sprejemni izpit iz slovenščine in matematike. Kandidati s prav dobrim in odličnim uspehom v zaključnem razredu osnovne šole. ki bodo opravili pismeni del sprejemnega izpita s prav dobrim uspehom, bodo oproščeni opravljanja ustnega 'dela sprejemnega izpita.
PEDAGOŠKIH oddelkov na gimnaziji v Murski Soboti in na gimnaziji v Ljutomeru v šol. letu 1963-64 ne bo, ker se bodoči učitelji še vedno vzgajajo in izobražujejo na učiteljišču.
Ravnateljstvo učiteljišča
RAZPIS
za sprejem dijakov v TEHNIŠKO SREDNJO ŠOLO — strojni oddelek (splošne smeri) v Lendavi.
V šolskem letu 1963/64 ,bo sprejetih v I. razred do 30 dijakov ne glede na spol.
Pogoji za sprejem so:
1.	Uspešno opravljena osemletna osnovna šola.
2.	Z uspehom opravljen sprejemni izpit iz matematike in slovenskega jezika (učna snov osemletke)
3 kandidat ne sme biti starejši od 16 let, ter telesno in duševno zdrav za študij izbrane stroke.
Prošnji za sprejem, kolkovani s 50 din, morajo kandidati priložiti:
1.	Spričevalo o uspešno opravljeni osnovni šoli
2.	Izpisek iz matične knjige
3.	Zdravniško spričevalo
4.	Mnenje dokončane osemletke
5.	Dopisnico z naslovom za odgovor
Prijave sprejema ravnateljstvo šole, Lendava, Partizanska ulica 47 do 29. VI. 1963. leta.
Sprejemni izpiti bodo 1. VII. 1963. ob 8. uri v prostorih šole.	0-483
Komisija za sprejem in odpuščanje delavcev in uslužbencev pri obrtnem podjetju »Obrtnik« v Murski Soboti razpisuje delovno mesto
SKLADIŠČNIKA
Pogoji: kvalificiran trgovski delavec z večletno prakso. Nastop službe po dogovoru.
Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na upravo podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Upravni odbor Ljudske univerze Gornja Radgona razpisuje delovno mesto
administratorke
P o g o j : srednja izobrazba (ESŠ. lahko začetnik) ali nižja izobrazba s 6-letno prakso.
Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ponudbe pošljite UO Ljudske univerze Gornja Radgona.
Komisija za sprejem in odpovedi delovnega razmerja pri DS Kmetijskega gospodarstva Kranj razpisuje prosto delovno mesto
2 ŽIVINOREJCEV-GOVEDARJEV
Pogoji: zaželjen je zakonski par s prakso v živinoreji — vajen ročne molže. Stanovanje za manjšo družino zagotovoljeno. Osebni dohodek po pravilniku. Nastop možen takoj.
Ponudbe sprejema uprava: Kmetijsko gospodarstvo Kranj, cesta JLA 2.
Republiški inšpektorat parnih kotlov SRS, Ljubljana, obvešča vse lastnike
mlatilniških lokomobil,
da bodo redni pregledi v začetku meseca julija 1963. Po »Tehničnih predpisih za izdelavo in uporabo parnih kotlov« morajo lastniki, ki so lokomobile prodali ali ki jih ne nameravajo več uporabljati, tako obvestiti Republiški inšpektorat parnih kotlov in vrniti certifikat. Prijave naj pošljejo tudi tisti, ki bodo lokomobile še uporabljali.
PREKLIC!
Podpisana Helena Celec iz Pečarovec št. 29, preklicujem vse neresnične besede, katere sem govorila zoper Ano Kutoš iz Pečarovec, kot neresnične.
PREKLIC!
Podpisani Matija Pevec iz Mote, preklicujem vse besede, katere sem govoril zoper Anico Tkalec, kot neresnične.
VOZNI RED AVTOBUSOV DNE 23. JUNIJA 1963 ob prevozu potnikov na TOMBOLO
Da bi omogočili čim širšemu krogu prebivalstva udeležbo na veliki tomboli, ki jo priredi NK »Grafičar« dne 23. junija 1963, bodo tega dne organizirane izredne avtobusne vožnje. Avtobusi bodo vozili po naslednjem voznem redu:
Proga Rogašovci — M. Sobota: avtobus bo odpeljal iz M. Sobote ob 10.00 uri in se vračal iz Rogašovec po rednem voznem redu ob 12.45 uri.
Proga Martinje — M. Sobota: odh. iz Martinja ob 12.15, iz Kuzme ob 12.35, od Grada ob 13.00, iz Bodonec ob 13.18, iz Brezovec ob 13.30 uri.
Proga Domanjševci — M. Sobota: odh. iz Domanjševec ob 12.30, iz Križevec ob 12.38, iz Prosenjakovce ob 13.00 uri, Gostilna Sap ob 13.15 uri.
Proga Kobilje — M. Sobota: odh. iz Kobilja ob 12.30, iz Motvarjevec ob 12.45, iz Vučje Gomile ob 13.05, iz Moravec ob 13.15 uri.
Proga Turnišče — Dobrovnik — M. Sobota: odh. iz Turnišča ob 12.45, iz Dobrovnika ob 12.57, iz Bogojine ob 13.10 uri.
Za vse zgoraj navedene proge bodo imeli avtobusi odhode iz Murske Sobote po končani tomboli predvidoma okrog 19.30 ure iz avtobusne postaje.
Cena prevoza je neizpremenjena, je kakor običajna.
Vlak v smer Murska Sobota—Ljutomer odpelje iz Murske Sobote ob 19. uri.
Zahvala
Ob tragični smrti našega dragega moža, očeta, brata in tasta
Ivana Marenče
kapetana I. stopnje v rezervi
se zahvaljujemo družinam Kučinec, Perinič, Šušteršič, Heklič ter ostalim sosedom za pomoč. Iskrena hvala Odseku za notranje zadeve, Ljudski milici, Zvezi bojevniških organizacij, Občinskemu komiteju ZKS, Združenju rezervnih oficirjev in podoficirjev za organizacijo pogreba in tople besede govornikov.
Nadalje se zahvaljujemo prijateljem, znancem, kolektivom, organizacijam in vsem, ki so nam ob tej težki uri stali ob strani, nas tolažili, darovali vence in dragega pokojnika spremili na zadnji poti.
Murska Sobota, 19. junija 1963.
Žalujoče družine: MARENČE, FLISAR, TANŠEK in ostalo sorodstvo
V nedeljo 23. junija 1963 bo s pričetkom ob 14. uri v Murski Soboti
VELIKA TOMBOLA
1. dobitek: OSEBNI AVTOMOBIL ZASTAVA 750 — Ostali glavni dobitki: moped — dvosedežni, moped — enosedežni, hladilnik, kavč, žensko kolo, moško kolo, radijski sprejemnik, otomana, blago za moško obleko, blago za žensko obleko, ročna ura.	PREDPRODAJA TOMBOLSKIH KARTIC SAMO V KIOSKU V MURSKI SOBOTI!
VLAK V SMERI MURSKA SOBOTA — LJUTOMER IMA ODHOD IZ MURSKE SOBOTE OB 19. URI — V PRIMERU SLABEGA VREMENA BO TOMBOLA NASLEDNJO NEDELJO!
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 6, telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11
1-365
POMURSKI VESTNIK, 20. JUNIJA
7
IZ LENDAVSKE OBČINE
Vsem delovnim ljudem v občinskem okolišu čestitajo k letošnjemu občinskemu prazniku z željo, da bi bil ta praznik nova vzpodbuda na še učinkovitejše sodelovanje vseh občanov pri krepitvi gospodarstva in za še večji napredek na drugih področjih družbene ustvarjalnosti
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL
OBČINSKI KOMITE ZKS	 LENDAVA
OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET
OBČINSKI ODBOR ZVEZE BOJEVNIŠKIH ORGANIZACIJ NOB IN OBČINSKA VODSTVA DRUGIH MNOŽIČNIH ORGANIZACIJ
Tem čestitkam se pridružujejo tudi delovni kolektivi Proizvodnje rafte Lendava, Tovarna dežnikov in pletenin Lendava, podjetja Mehanika Lendava, EM Maribor — obrata Lendava, Trgovskega podjetja Univerzal Lendava, Inlo Turnišče, obratov KIK Pomurka v lendavski občini, podjetja Gradbenik Lendava, Obrtno — komunalnega podjetja Lendava, kmetijskih zadrug Lendava in Črensovci, Elektro - mlina Lendava, Hotela Park Lendava ter podružnic Komunalne in Narodne banke Lendava.
LENDAVA PRAZNUJE
OSREDNJE SLAVNOSTNO ZBOROVANJE BO V NEDELJO — TOKRAT V ČRENSOVCIH, KJER BO GOVORIL POSLANEC ZVEZNEGA ZBORA IVAN ROS — V PETEK SREČANJE MLADOSTI OB MlŠKOVI ZIDANICI — PESTER PROGRAM ŠPORTNIH TEKMOVANJ
Prebivalstvo lendavske občine proslavlja svoj praznik ves ta teden. To je zapovrstjo že sedmi občinski praznik, ki se odlikuje tudi po dokaj pestrem programu.
Zaključne prireditve občinskega tedna z osrednjim slavnostnim zborovanjem bo v nedeljo in sicer ob 10. uri dopoldne v Črensovcih. Zbranim občanom bo spregovoril tudi poslanec zveznega zbora Ivan Ros. V kulturnem programu bodo poleg domačih in okoliških kulturnih skupin nastopili tudi gostujoči kulturno-umetniški ansambli: slovenska in madžarska folklorna skupina iz Lendave, mladinski tamburaški zbor iz Turnišča itd.
Pomembno bo tudi jutrišnje srečanje mladosti ob Miškovi zidanici, predvojnem
prizorišču ustanovnega sestanka prve celice KPJ v Prekmurju, kateremu je med drugimi prisostvoval tudi tovariš Edvard Kardelj. Ob tej priložnosti se bo zbralo ob Miškovi zidanici okrog 300 pionirjev iz Lendave. V družbi občinskih političnih voditeljev jih bo sprejel slovenski pisatelj in rojak Miško Kranjec in skupaj z njimi obudil spomine na najbolj revolucionarne dogodke v zgodovini prekmurskega ljudstva, med njimi tudi na prvo organizirano srečanje komunistov.
Danes zvečer bo priredila lendavska »Svoboda« Veseli večer, v praznovanje občinskega praznika pa se bo vključila tudi z uprizoritvijo odrskega dela »Sreča na upanje«. Praz-
novanje pa so že minulo nedeljo odprli pionirji lendavske prve osemletne šole z dvakratno uprizoritvijo komedije — štiridejanke Pavla - Golje »Uboga Ančka«.
Ves teden so na programu tudi športna srečanja sindikalnih tekmovalnih skupin v namiznem tenisu, šahu, streljanju, odbojki, kegljanju in atletiki. V vseh tekmovanjih bo do konca tedna sodelovalo okrog 30 tekmovalnih skupin. Vzpodbudna je zlasti navezava tesnejših tekmovalnih stikov s športniki ljutomerske občine. Tako se bodo v nedeljo srečali v Lendavi domači in ljutomerski športniki v odbojki in šahu. V slednjem športu celo pionirji, mladinci in odrasli.	-sk
OB PRAZNIKU LENDAVSKIH OBČANOV
Ves ta teden praznujejo prebivalci lendavske občine že sedmič. Svoj praznik tudi letos povezujejo s pomembnimi datumi in dogodki iz predvojnega revolucionarnega gibanja in narodno-osvobodilnega boja.
V dneh ob 22. juniju 1941, torej pred dvaindvajsetemi leti, je Komunistična partija organizirala široko zasnovano posvetovanje zavednih ljudi in komunistov v polanskem gozdu. Posvetovanje sta vodila pokojni narodni heroj Štefan Kovač in pisatelj Miško Kranjec. To posvetovanje je bilo zavoljo konkretnih dogovorov o borbenih akcijah proti okupatorju in domačim izdajalcem izredno pomembno za vso pokrajino ob Muri, saj je pomenilo odločen bojni klic najboljših prekmurskih sinov ob napadu hitlerjevega vojaškega stroja na Sovjetsko zvezo. Kljub temu, da so morali pozneje Stefan Kovač in njegovi soborci umreti za našo svobodo, v pregnanstvo ali v koncentracijska taborišča, s čemer je bila glavna nit ljudskega odpora proti okupatorju v
Prekmurju začasno pretrgana, odseva to posvetovanje odločnost in brezkompromisno borbenost, ki sta bili v poznejših dogodkih NOB obeleženi tudi s konkretnimi dosežki. 22. junij 1942 pa je povezan tudi s trpkim spominom na nasilje in nečloveško ravnanje okupatorja proti zavednim Slovencem. Takrat so madžarski žandarji in vojaki odgnali okrog 600 golorokih mater, otrok in starčkov iz Benice in okoliških krajev v triletno internacijo v Šarvar.
Ko se spominjamo pomembnih dogodkov iz NOB, proslavljajo občani dveh narodnosti, združeni in enotni, tudi pomembne dosežke pri krepitvi gospodarstva in drugih družbenih aktivnosti v zadnjih letih. Ti dosežki pa so kar dvakrat izredno važni: ob vse večjem zadovoljevanju potreb občanov omogočajo še ugodnejše gospodarjenje v prihodnje, krepitev industrije in kmetijstva, posebno še kovinske industrije; v tem pa je tudi bistven pogoj za še učinkovitejšo aktivnost občanov v delavskem in družbenem upravljanju v ustvarjalnem delu in konkretnem uveljavljanju pravic, ki jih vsem, tudi občanom madžarske narodnosti zagotavlja naša nova ustava.
RAZSTAVA IZDELKOV UČENCEV V LENDAVI
Učenci v gospodarstvu in dijaki srednje tehniške šole iz Lendave bodo v soboto priredili razstavo svojih izdelkov. Razstava bo prirejena v okviru praznovanja občinskega praznika.
IZ NOVINARJEVIH ZAPISKOV O NEDELJSKIH VOLITVAH V LENDAVSKI OBČINI
Enotni so glasovali za enotnost
Sončno nedeljsko jutro nas je na reporterski turneji po lendavski občini »objelo« najprej v Črensovcih, kjer so mladi občani bili na nogah že ob petih. Med njimi smo srečah tudi predsednika krajevne organizacije SZDL. »Saj so vendar danes volitve,« so nas malce vzpodbodli in nismo jim zamerili. Dobro razpoloženje smo brali z veselih obrazov prvih črensovskih volivcev, pa tudi na velikem in lepo okrašenem slavoloku pred voliščem, na katerego so zapisali: »Volitve ,izraz naše moči in enotnosti.«
Ko smo se malo po šesti oglasili na voliščih v Dobrovniku, nam je predsednik volilnega odbora kar sam od sebe »raportiral«: »Glasovalo je že nad sto volivcev!« No,
podjetni so ti Dobrovčani, smo si dejali in spet odbrzeli dalje: tokrat v Kobilje, vasico tik ob jugoslovansko-madžarski meji. Našega obiska so bili kobiljski volivci veseli; ko so nam zaupali, da tekmujejo s sosednjimi vasmi v volilni udeležbi, je pristavil piko na
i še predsednik volilnega odbora, ki je v radijskem intervjuju zagotovil, da bodo občani tega dela občinskega okoliša že v dopoldanskih urah zaključili volitve. Pod-
jeten možak se tudi tokrat ni zmotil, saj smo pozneje izvedeli, da je bil dobrovniški volilni sektor že ob pol dvanajstih povsem na čistem z glasovi volivcev.
Na občinski volilni komisiji v Lendavi so bili sprva malce zagonetni, toda ko so začele deževati
s terena razveseljive vesta o volilni udeležbi občanov, so se obrazi zjasnili in vse bolj smo bili priče optimističnim napovedim.
Saj ni kar tako od muh, če so se v Odrancih že v zgodnjih jutranjih urah volivci nagnetli pred voliščem, še preden so ga odprli, če je do sedme ure glasovalo v Srednji Bistrici že 49, v Črensovcih 51, Žitkovcih nad 70, Strehovcih GO, Rudarska cesta v naselju Nafte nad 60 odstotkov volivcev . . Množici prvih volivcev so se pridružili tudi pripadniki JLA — čuvarji naših meja. Kljub temu, da so morali nekateri daleč od obmejnih postojank na volišča, so že pred deveto na vseh petih vojaških voliščih šteli glasove.
»S Titom v socializem« so zapisale delovne roke mladih občanov v Gaberju na okrašen transparent pred voliščem. In spet so vzorno okrasili volišče. Toda motili bi se, če bi mislili, da so ostali zgolj pri zunanji manifestaciji svojih hotenj in želja. Kot člani
aktiva Zveze mladine Jugoslavije so že do 6,15 ure zjutraj izpolnili svojo državljansko dolžnost. Tako pa ni bilo samo v Gaberju, marveč tudi na drugih voliščih v lendavski občini. Izredna prizadevnost političnih aktivov, volilnih odborov in volivcev je bila pričujoča v krajih z madžarsko manjšino in v slovenskih vaseh. V Žitkovcih so že ob osmih, torej prvi v občini zaključili z volitvami, ob devetih v Kotu, Dolnjem Lakošu in Pincah, v Kamovcih in Radmožancih do desete, ob tem času so prispele podobne vesti v občinsko središče tudi s I. volišča v Lendavi, s I. volišča v Kobilju, iz Srednje Bistrice, Žižkov, Hotize... In še to naj zapišemo: tudi z okrasitvijo volišč — mnogo volišč, zlasti v lendavskem kotu, je bilo tudi ozvočenih — smo lahko bili zadovoljni: v Gaberju, Čentibi, Petišovcih, Črensovcih in drugje. Največji delež pri krasitvi volišč je imela nedvomno mladina.
Sedaj, ko so že za nami uradni volilni rezultati, je mogoče drobne vtise o pomembnih dogodkih na voliščih še bolj zbrati v celoto. In tako lahko brez težav ugotovimo, da so nedeljske volitve velik uspeh Socialistične zveze in njihovih konkretnih uresničevalcev, čeprav se morda niso povsem uresničile napovedi prevelikih optimistov. niso pa se niti za malenkost uresničile napovedi pesimistov.
ŠE PRED BREZSKRBNIMI DNEVI POČITNIC
Med lendavskimi šolarji
Ko sem se zadnjič mudil v Lendavi, so me znanci vzpodbudili: »Napiši vendar nekaj o podjetnih pionirjih na prvi osemletni šoli, kjer je zlasti sedaj, pred zaključkom šolskega leta, prav živahno!«
Že od Dneva mladosti se na šoli vrstijo ena za drugo zaključne pionirske prireditve. Da začnemo najprej pri že tradicionalni prireditvi pionirjev Lendave in M. Središča. To srečanje je tudi letos izredno uspelo, saj je sodelovalo nad 2 tisoč šolskih otrok in mladih občanov iz obeh republik. Pionirjem so se namreč priključili tudi mladinci iz lendavskih podjetij. Srečanje bratstva in enotnosti so povezali s kulturnim programom in tekmovanji v vseh športnih disciplinah, ki so uveljavljene v izvenšolski dejavnosti pionirjev.
Nastopili so pevski zbori, folklorne skupine, recitatorji . . . Izredno pisana in zanimanje navzočih gledalcev vzbujajoča je bila letos povorka mladih po lendavskih ulicah. S parolami, svojimi izdelki in drugimi pripomočki so nazorno prikazali aktivnost v posameznih krožkih. Posebno pozornost so vzbujali traktoristi šolske zadruge. Kot odrasli so zajahali svoje jeklene konjičke!
Na šoli imajo tudi lutkovni oder. Novo ustanovljeni lutkovni krožek se je minuli teden prav uspešno predstavil z dvema prireditvama. Krožek vodi Klara Geder. Za uvod v običnski praznik so pionirji te šole uprizorili komedijo v štirih dejanjih »Uboga Ančka«. Pri uprizoritvi komedije je bilo dva meseca angažiranih nad 30 pionirjev. Kostume za upodobitev odrskih junakov so si izposodili celo pri SNG v Mariboru.
Zdaj pripravka pionirski odred na tej šoli zaključno prireditev za vse razrede, ki bo 20. junija. Prireditev bodo povezali z zadnjim roditeljskim sestankom, ki bo v tem šolskem letu že šesti, in se pogovorili s starši o aktivnosti mladih v času počitnic. Od 20. do 23. junija pa bodo priredili razstavo in na njej prikazali rezultate dela v svojih sekcijah in krožkih, med drugim tudi številne tehnične izdelke.
Podobne razstave bodo priredili tudi v podružničnih šolah Čentiba in Dolina.
V lendavski občini pa še prav posebej, saj so občani obeh narodnosti družno z ramo ob rami tokrat spet nedvoumno izpričali, da so pripravljeni v prihodnje še več prispevati za gospodarski in družbeni napredek svoje občine ter še učinkoviteje sodelovati pri upravljanju v svojih krajevnih skupnostih, komuni in širšem družbenem merilu.
Za izvoljene poslance pa pomenijo nedeljske volitve nove obveznosti in veliko družbeno odgovornost, kajti občane so tudi tokrat ob volilnih skrinjicah spremljale želje, da bi se s svojimi poslanci odslej pogosteje srečavali, tudi pri oblikovanju politike bodočega gospodarskega in družbenega napredka ter konkretnem reševanju aktualnih vprašanj v okviru krajevnih skupnosti in občine.
Prelep je pogled z Lendavskih goric na mesto in prostrano ravnino
Mesto in podeželje
Občani lendavske občine vlagajo veliko truda, da bi se tudi njih ožja družbena skupnost gospodarsko in kulturno čim bolj razvila, da bi bilo v njej vsem lepše in boljše živeti. V vrsti kolektivov, ki se s svojimi napori vključujejo v splošni plan razvoja in napredka je med drugimi tudi kolektiv trgovskega podjetja »Univerzal«.
Pred kratkim so odprli na novo urejeno poslovalnico v Veliki Polani, katere so zlasti Polančani pa tudi prebivalci okoliških vasi res veseli, saj je to daleč naokoli najlepše urejena trgovina na podeželju. Pester asortiman blaga je prikrojen potrebam potrošnikov in lahko zadovoljuje v vsakem oziru, Polana sama pa je zopet več vredna . . .
V teku so adaptacijska dela pri poslovni enoti v Hotizi, ki bo urejena in opremljena s sodobnim inventarjem in drugimi delovnimi pripomočki predvidoma že v septembru letos. Prebivalcem Hotize in okolice bo lahko v novih in večjih prostorih nudila mnogo več in boljšega blaga kot doslej in je zato močno zainteresirana ne samo Hotiza, temveč tudi bližnji kraji. SZDL, KZ in druge organizacije v Hotizi so pri zunanjih delih pripravljene pomagati, da bo tudi predprostor primerno urejen in vasi v okras. Tesno medsebojno sodelovanje vseh ho brez dvoma rodilo dobre sadove.
Že leto in pol posluje v Dobrovniku mala blagovnica, katere delovni čas je prilagojen potrebam prebivalcev — ob delavnikih neprekinjen — česar so Dobrovničani posebej veseli, ugaja pa tudi prebivalcem bližnje okolice. Založenost z vsemi vrstami blaga — od živil in poživil preko galanterije, gospodinjskih potrebščin, votlega in ravnega stekla, porcelana, keramike, tekstilnega blaga in konfekcije, železnine, do gradbenega materijala in ostalega blaga — pa omogoča nakupe po želji v vsakem dnevnem času, kar je za potrošnike ugodno in se je zato kaj radi poslužujejo.
V Turnišču razpolagata z enakim asortimanom blaga dve poslovni enoti: »Zarja«, razen ostalega blaga še s pestrim izborom
tekstila in konfekcije, »Metka« pa poleg drugega razpolaga s posodo vseh vrst, z železnino, kurivom in gradbenim materialom; le žal, da letos še »Zarja« ni uvedla neprekinjenega delovnega dne kot lani. Vzrok je v začasnem pomanjkanju delovne sile, pri podjetju pa upajo, da bo problem v kratkem rešen. Tega si seveda tudi prebivalci Turnišča in okolice močno želijo.
Razen teh štirih »centrov« so poslovne enote še v drugih krajih na podeželju, med njimi dve v Murskem Središču, pripravljajo pa se na nadaljno širitev trgovske mreže, kjer le to dopuščajo pogoji. Res, da danes ni mogoče v vsaki vasi odpreti trgovine, ne oziraje se na kvantum realizacije in na druge pogoje od katerih je to odvisno, vendar pa kolektiv trgovskega podjetja »Univerzal« skrbi za to, da je mreža poslovnih enot enakomerno razporejena, da je preskrbljena celota in da je blago potrošnikom približano. Le njim je vsekakor v korist, če ko-
lektiv urejuje močnejše poslovne enote tudi na podeželju, ker le take lahko nudijo blago v zadostni izbiri po ustrezni ceni. Ves dosedanji razvoj podjetja in vsa skrb kolektiva v zadnjih letih pa jasno dokazuje, da so merila za mesto in podeželje vsklajena, saj sočasno z urejevanjem poslovnih enot v Lendavi skrbijo tudi za ureditev istih vasi.
V Lendavi so v tem času večino poslovnih enot specializirali, odprli so tudi nekaj novih prodajaln, ki jih Lendava do nedavnega ni imela. Sodobno urejena tehnična trgovina s širokim asortimanom blaga in ustrezno postrežbo je za potrošnike mesta in okolice lepa pridobitev. V njej si lahko izberejo blago po želji: mimo vseh mogočih rezervnih delov za tehnične predmete, električnega materiala, neštevilne vrste druge-
ga drobnega blaga, se v izložbah in v prodajnem prostoru bohotijo razne vrste tranzistorjev, radio-aparatov, televizorjev, koles, mopedov, motorjev, hladilnikov in pralnih strojev ter vseh tistih lepih in praktičnih predmetov, ki so nam paša za oči, za lažje in lepše življenje pa toliko potrebni in katere tako radi kupujemo. Sem se uvršča tudi lepo urejena galanterijska trgovina, ki vsekakor mnogo bolje zadovoljuje potrebe prebivalstva, kot so bile krite prej, ko je vse to blago bilo razdrobljeno na takrat mešane poslovne enote, prave izbire je pa vendar bilo manj kot sedaj. Danes je tu mnogo lažje in z mnogo manj časa mogoče izbrati razno blago kot: galanterijo vseh vrst, steklo, porcelan, keramiko, izdelke iz plastičnih mas, otroške igračke, cvetje, parfumerijo, torbice in nakit itd., itd., kot je to bilo mogoče prej in je razumljivo, da je s tem potrošnikom mnogo olajšano, izgled mesta pa lepši.
Konfekcijska poslovna enota »Modna oblačila« z delnim sistemom samoizbire in asortimanom konfekcije, perila, trikotaže in ostalega kratkega blaga iz raznih tovarn, privlači iz dneva v dan več kupcev, ki se želijo sodobno in ugodno ter hitro obleči, bodisi po lastni izbiri ali s posredovanje in pojasnjevanjem prodajalcev. Vse to kaže, da si konfekcija tudi na lendavski trg utrjuje pot, kakor tudi, da ima kolektiv posluh in razumevanje za potrebe potrošnikov.
V tem času dokončno urejajo poslovno enoto »Pohištvo« z zadostno kapaciteto prodajnih in skladiščnih prostorov, kjer je za potrebe potrošnikov sicer že sedaj na razpolago velika izbira sodobnega pohištva. Tako že zdavnaj sprožena težnja za tako trgovino v Lendavi ustanovljena v letu 1961. z lepimi dosežki v preteklem letu
bo z dokončno ureditvijo postali lepa realnost. Že sedaj pa jo obiskujejo kupci iz bližnjih in celo oddaljenih krajev, ker jim nudi to, kar potrebujejo.
Non-stop prehrambena trgovina je v posebno zadovoljstvo potrošnikov začela že v lanskem letu uvajati širok asortiman živil, ki jih prej v Lendavi niso prodajali. Z novim delovnim časom in prilagojenim izborom blaga, ki ga neprestano širijo, z nabavo sodobnih hladilnih naprav, so rešili problem preskrbe z artikli, ki jih prej niso mogli uvesti. Sicer danes že več prehrambenih enot razpolaga več prehrambenih poslovnih enot razpolaga s hladilniki, kakor v mestu, tako na podeželju, v načrtu pa je nabava dodatnih hladilnih naprav za nekatere poslovne enote.
Za potrošnike Rudarske ceste, ki so od centra Lendave nekoliko bolj oddaljeni, je urejena poslovna enota »Panonija«. Tako jim ni treba za vsak nakup v mesto, kaj-
ti trgovina je sortirana z živili vseh vrst, pijačami, gospodinjskimi potrebščinami, galanterijskim in steklenim blagom, porcelanom, keramiko itd. Potrošnike moti le zunanjost trgovine, ki ni primerna za tak objekt in hi si želeli, da bi tudi »Panonija« dobila lepše lice. Morda bo podjetje Nafta, ki se naglo razvija, imelo razumevanje za problem - le tako ga je namreč mogoče odpraviti.
V tesnih prostorih so zaenkrat še vedno tekstilne trgovine, ki kljub temu, da so z blagom dobro založene, blaga ne morejo primerno demonstrirati. Da bi odpravili ta problem, pristopajo letos h graditvi večjih prodajnih kapacitet
(lokali okrog 450 kv. metrov), ki bodo mnogo pripomogle, da bodo potrošniki bolje posreženi tudi s to vrsto blaga. Dela bi se začela že avgusta letos, dokončana naj bi bila pa v letu 1964, ko upajo tudi popolnoma urediti lokale.
Ob vseh teh gibanjih je razumljivo, da so napori kolektiva in organov upravljanja usmerjeni k dosezanju čimboljših delovnih rezultatov, večje ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja, iskanja neizkoriščenih notranjih rezerv, skratka mobilizaciji vseh možnosti, da se podjetje še bolj razvije, ker se zavedajo, da je to pogoj napredka in boljše bodočnosti. Da je ob vsem tem še del pomanjkljivosti in napak, ki jih bo treba odpraviti in jih tudi odpravljajo, je razumljivo, ni pa mogoče našteti vseh pozitivnih stvari, ki kažejo, da so dosežki zadnjih let vendar vidni, taki, da izpričujejo večji tempo razvoja kot kdaj koli prej. Oglejmo si samo nekatere:
—	Realizacija v preteklem letu je znašala čez milijardo dinarjev in je napram letu 1960 povečana za 39 odst. ali nominalno za približno enkrat več kot povprečno v prejšnjih letih.
—	Realizacija na zaposlenega v primerjavi z letom 1960 za 47 odst.
—	Narodni dohodek na zaposlenega za 72 odst.
—	Skladi podjetja za 214 odst.
Vsega ni mogoče meriti, ne v
številkah ne v odstotkih, pa vendar vrednost teh pokazateljev, kakor je relativna, govori o tem, da je dejavnost kolektiva načrtno usmerjena k določenim ciljem, ki jih je s skupnimi napori mogoče doseči.
Tako in le tako pa se kolektiv trgovskega podjetja lahko uspešno vključuje v skupne napore družbene skupnosti in edino tako Lahko doprinaša svoj pozitiven delež k čim hitrejšemu razvoju lendavske občine; tako si zagotavlja svojo bodočnost!
__________________________________J
g POMURSKI VESTNIK. 20. JUNIJA