PRIMORSKI dnevnik 18 začel izhajati v Trstu '3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na C|klostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Sovcu pri Gorenji Trebuši- od 18. septembra 1944 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
~.r.angrupr n Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 238 (13.469)
Trst, nedelja, 15. oktobra 1989
Ugibanja finančnih strokovnjakov o posledicah padca na Wall Streetu
Katastrofa izpred dveh let se najbrž ne bo ponovila
Veliko zanimanje za jutrišnje odprtje borz - Ameriški finančni minister zmanjšuje pomen dogodkov na borzi - Pesimistične napovedi londonskega Timesa
NEW YORK — Glavno vprašanje, s ki*terim se po velikanskem petkovem Padcu indeksa Dow Jones na newyor-slti borzi ukvarjajo finančni strokov-nlaki, je, kako bo na ta dogodek reagira sama borza na VVall Streetu in kako se bodo odzvale ostale borze po SVeUi, ko jih bodo jutri spet odprli.
8Crni petek« VVall Streeta, ko je Rednost delnicam padla za več kot indeksnih točk (po 19. oktobru «987 je to drugi največji padec v zgodovini newyorške borze), je vzbudil Različne komentarje. Medtem ko skuhajo uradni ameriški krogi celotni zadavi dati čim manjši poudarek, pa so Ponekod komentatorji dokaj pesimisti. Tako po eni strani ameriški finančni minister Brady trdi, da petkov Padec vrednosti delnic ne bo povzroči nobenih pomembnejših sprememb , ameriškem gospodarstvu. Brady je Se poudaril, da je treba ob padcu Vrednosti upoštevati tudi podatek, da od januarja pa do »črnega petka« Rednost delnic narasla za 591 točk. Razburkane vode skuša pomiriti tudi v*ayne Angeli, eden od guvernerjev jPheriške federalne banke. V TV in-|ervjuju je poudaril, da obstajajo raz-°gi za zadovoljstvo nad zdravjem ameriškega gospodarstva, v zvezi s Padcem na borzi pa je Angeli dejal, da Re more biti nikakršne povezave med katastrofo izpred dveh let in sedanjim Padcem vrednosti delnic.
Izrazito pesimistično pa je naravnan eerajšnji članek v londonskem Time-n. ki trdi, »da se svetovne borze pripravljajo na podobno katastrofo, kot j1110 ji bili priča 19. oktobra 1987.« Res ut "?a mn°gi finančni strokovnjaki za - ri predvidevajo precej več prodaj 4 borzah, kot je to običajno, toda res ie tudi, da mnogi resno dvomijo, da j!Se lahko ponovila panika, ki je pred 1 » 6lha letoma povzročila rekordni pa-c v New Yorku.
izdajo delnic v velikem obsegu za v tri napovedujejo tudi nekateri stro-tt)°vhjaki v New Yorku. Po njihovem v tju številni borzni agenti v petek Vsveliki naglici niso uspeli uresničiti jQeh prodaj, zato se najbrž pripravlja-V.ba to storijo jutri. Vsi pa tudi ugi-tJ°' kako se bo obnašal poseben obrtni mehanizem, ki so ga na VVall ,,, eetu uvedli po tako imenovanem harnem ponedeljku«, in ki zaustavi ni-h0^e cen v določenih mejah. Eden od Znih strokovnjakov je še povedal, vr lahko, če se bo jutrišnji padec bnosti delnic v New Yorku zadržal dn ?aiveč 50 točkah, v naslednjih 7 b sPet pride do dviga vrednosti. j0 . določenim nelagodjem pričakuje-bolbbišnje odprtje tudi na milanski Vem Predsednik borznih agentov p^atura pričakuje, da v Milanu ne bo sij St°ra za emotivnost in da bodo po-pn P°fekali z vso potrebno odgovorilo.
Gneča pred monitorji na Wall Streetu po strmoglavem petkovem padcu vrednosti delnic (AP)
Nove ugotovitve glede palermskih anonimnih pisem
PALERMO — Anonimna pisma, ki jih je pisal tako imenovani »vran«, niso bila napisana na pisalnih strojih, kakršne uporabljajo v palermskih sodnih uradih. To je pokazala posebna preiskava, s temi zaključki pa se bo moral zdaj spopasti državni pravdnik Salvato-re Celesti iz Caltanissette, ki vodi preiskavo o zloglasnem piscu anonimnih pisem, ki bremenijo nekatere palermske sodnike, da vseh preiskav niso vodili z vso potrebno prizadevnostjo. Celesti je trenutno v ZDA, kjer bo zaslišal mafijskega skesanca Tommasa Buscetto. O kraju zaslišanja ni ničesar znanega, ker naj bi vse potekalo v največji tajnosti. Sodnik iz Caltanissette bo skušal v ZDA dobiti vse potrebne podatke v zvezi z vrnitvijo Buscettove-ga prijatelja Salvatora Contorna v Italijo. Kot se trdi v anonimnih pismih, naj bi Contorna »uporabila« tako italijanska policija kot nekateri sodniki, da bi odkrili skrivališča nekaterih mafijskih skrivačev.
Te trditve so predstavniki policije in prizadeti sodniki odločno zavrnili, prav tako pa protimafijska parlamentarna komisija v vzporedni preiskavi ni ugotovila, da bi pri vrnitvi Contorna v Italijo prišlo do nepravilnosti.
Vsakdanja odkritja v sklopu zasliševanj
o nesreči pri Ustiti
RIM — Dokumenti, na katerih je zabeležena resnica o tragični eksploziji na letalu DC-9 družbe Itavia, so menda nedotaknjeni in skrbno hranjeni pod kjučem. V glavnem je to novost včerajšnjega dne, zanjo pa je poskrbel profesor Caric Taormina, branilec nekaterih oficirjev in podoficirjev, ki so vpleteni v afero nesreče pri Ustici.
Že 27. junija 1980. leta, naj bi zbrali vse dokumente v zvezi z enodnevnim delom v radarskem centru v Maršali in jih zaprli v zapečaten sef. Teh dokumentov naj bi se že poslužil general Pisano, ko je moral napisati prvo poročilo v zvezi s tragedijo, branilec Taormina pa je dejal, da bo vsa resnica priplavala na dan, ko bodo dokumenti dostopni tudi komisiji, vsekakor pa naj bi novo dokazno gradivo pripomoglo k rešitvi uganke o manevru synadex. Potek zasliševanj je ob vsakdanjem razkrivanju novih skrivnosti zadobil nove obrise, zato se mnogi sprašujejo, ali ne bi morda morali poseči in odločneje zahtevati, naj bo zajamčena popolna tajnost. Socialistično tajništvo je zato pozvalo k resnejšemu pristopu do dela. Sorodnike žrtev, pa tudi državo zanima v prvi vrsti resničen potek tragičnega dogodka, ne pa sosledje presenetljivih dogodkov, ki povzročajo le zmedo v širši javnosti.
Ob odprtju pomembnih razstav v Ljubljani
Samost pti korak k prattma gospotitemu iii polit™ plualim
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — V teh dneh so odprli v Narodnem muzeju v Ljubljani razstavi »Slovenci v letu 1789« in ob tristoti obletnici Valvasorja.
Razstava o francoski revoluciji in Slovencih je izredno zanimiva, saj na povsem nov in prepričljiv način prikazuje tudi za usodo slovenskega naroda izredno zanimivo zgodovinsko razdobje. To je bil čas prehoda iz fevdalnega v moderni meščanski družbeni ustroj, to pa je bil tudi čas prebujanja in ustvarjanja narodov, med njimi tudi dozorevanja slovenskega naroda. Takrat smo bili mnogo bolj bogati, razviti in vsestranski, kot to živi v naših predstavah. V likovnih podobah, predvsem pa v predmetih dnevne rabe, pa naj bo to orožje, merilni instrumenti, tisk, pohištvo in obleka diha duh takratnega izredno razgibanega časa, pa naj gre za slovenske plemiče, trgovce, kapitaliste ali za veliko množico kmetov, ki so nudili osnovo takratne narodove biti.
V ta čas je planila francoska revolucija s svojimi idejami in predvsem z »deklaracijo o pravicah človeka in državljana«. To so bile povsem nove ideje, saj pravi deklaracija, da se »ljudje rodijo in živijo svobodni ter enaki v pravicah«, govori se o suverenosti, ki izhaja iz naroda, o svobodi in o zakonu, pa tudi oblasti, o predstavnikih državljanov in torej o zadevah, ki so tudi danes še tako aktualne.
Morda je slučajno, morda pa ne, da se obe razstavi, ki tako slikovito govorita o slovenski zgodovini in ki ji dajeta novo vsebino, odpirata prav v trenutku, ko je slovenski narod ponovno poudaril svojo suverenost.
Suverenost in nova ustava pa sta samo načelo, pričetek pomembnega procesa, ki se že razvija v dveh smereh: gospodarskega in političnega pluralizma.
S tem pa smo že v globoki deroči reki slovenske pomladi in ustvarjanja učinkovitega večstrankarskega sistema, sestopanja partije z oblasti, ki je monopolna in monistična, k novi oblasti, ki izhaja iz suverenosti naroda, kot je napisano v deklaraciji o pravicah človeka in državljana.
Ta vprašanja so očitno v ospredju predvsem Zveze komunistov Slovenije, ki je bila pobudnica, aktivni dejavnik novega procesa in ki mora odgovoriti ta trenutek na vrsto zelo konkretnih vprašanj.
Razdelimo jih na dva dela. Vključevanje v jugoslovansko politično in seveda predvsem partijsko stvarnost. V petek se bo pričelo novo maratonsko zasedanje CK ZKJ, ki mora določiti kdaj bo zvezni izredni kongres, kje bo (v Beogradu ali kje drugje, kar je seveda prvenstveno politično vprašanje), kakšen bo novi statut, kakšna je gospodarska in kakšna politična pluralistična opredelitev. Očitno je, da so ta vprašanja izredno kočljiva in da obstajata dve izrazito nasprotujoči si tezi: demokratična in monistična, demokracija ali socialistična demokracija, ki je že postala njena karikatura z diktaturo proletariata, demokratičnim centralizmom in represijami.
Slovenski komunisti pripravljajo svoj kongres in svoj program. Z ustavnimi določili in težko dobljeno bitko so si že izbojevali samostojnost, že imajo mnogo več manevrskega prostora. Vzdržali so strahoten pritisk, sedaj se lahko sicer še ponovi, toda hujši od
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Sinoči v Trstu v košarkarskem prvenstvu B-2 lige
Jadran spet praznih rok po dveh podaljških
trst
Ti'
z 4 r
palači
Sinoči smo bili v tržaški 4. kolu košarkarske na tekmi Jadran - Electrolux Rlfg* Pravi drami. Jadranovci so na-tam lz9ubili po dveh podaljških sre-ffirio,, (93:98), ki bi ga lahko dobili Pfej, če ne bi zgrešili toliko lajbmetov (11:24) in če ne bi eden kh ,‘Jsih v
Jadranovih vrstah, kape-
^:7g aIfer Sosič zgrešil, pri stanju ^ dodatni prosti met, potem ko je (jej 'nnde pred koncem regularne-a z lepim prodorom stanje ize-
n
0tltnih ■ ]e “lin sinočnja tekma v htf‘°br , 'n odločilnih potezah polna ]• 1Utih °V' nnšlm pa je prav v teh tre-st Ris0Zklanikal0 kanček sreče, ali bolh jj. .. dl prisebni predvsem pri pro-xa tor 'n in toliko pričakovana zma-ii da -,ata vredni točki so šli po zlu. [Pelo aros velika škoda, da našim ni 0^atn« te tekme, kajti z dvema v žepu bi si lahko oddahnili
pred sobotnih zelo napornim gostovanjem v Castel San Pietru. Sedaj pa...
In sedaj se moramo, žal, namesto dveh točk potolažiti z že običajnim refrenom, to je, da so naši dali vse od sebe, da jim nimamo ničesar očitati itd. Izgleda za tiste, ki sinoči niso bili na tekmi, da so to le opravičila. A vendar ni tako: trener Vatovec je skoraj 50 minut tekme odigral s šestimi igralci in skoraj pravi podvig je, da so si priborili kar dva podaljška. Požrtvovalnosti torej ni manjkalo.
Toliko o našem moštvu. Glede gostujoče ekipe naj dodamo le to, da sta tekmo v bistvu odločila dva igralca: sijajni Davide Turel, ki je dosegel kar 47 točk (16:19 pri prostih metih!), in izkušeni center Delle Vedove. Naši enostavno niso mogli najti primernega protiorožja, da bi zaustavili razigranega Turela, ki je, recimo, v drugem podaljšku dosegel sam kar 12 točk in tako sam zapečatil usodo jadranovcev.
Začetne minute sinočnje tekme niso kazale najbolje za našo združeno ekipo: gostje so namreč povedli v 5. min. z 12:6, v 8. min. pa z 21:10. Naši pa niso popustili ter s Čukom, Rauberjem in solidnim Battinijem v 10. min. zmanjšali zaostanek na sami dve točki (29:31). To pa je bilo tudi vse, kar so gostitelji zmogli v tem prvem delu srečanja.
Tudi nadaljevanje ni obetalo kaj prida dobro in gostje so stalno vodili do 28. min., ko je jadranovcem uspelo zmanjšati razliko na dve točki. Ekipi sta se nato nekolikokrat izmenjavali v vodstvu, dokler našim ni uspelo v 37. min. povesti kar za pet točk (72:67). Odlični Turel pa je nato svoje moštvo povedel v vodstvo za dve točki (78:76), Sosič pa je štiri sekunde pred koncem izenačil in si s prodorom priboril dodatni prosti met. Našemu kapetanu pa je nato zadrhtela roka in priča smo bili tako prvemu podaljšku.
NADALJEVANJE NA 14. STRANI
Poraz Krasovih deklet
ZGONIK — Razplet sinočnjega srečanja namiznoteniškega prvenstva A-lige med Krasom in Enigmo iz Messi-ne je bil neprijeten za naše predstavnice, ki so morale po dveh urah in pol igranja priznati poraz, čeprav z minimalnim 4:5.
Dvoboj v svoji celoti ni bil posebno zanimiv. To dokazujejo že številke, ki prikazujejo samo rezultate 2:0 in od skupnih 18 odigranih setov kar osem takih, v katerih je poražena igralka zbrala manj kot 10 točk. Ključna tekma večera je bil dvoboj med Alenko Obad in Marileno Algeri. Krasovka je začela zelo suvereno in povedla do 8:2 v prvem setu. Nasprotnica, ki se je že prej v izgubljeni poziciji proti Batini-čevi izkazala z veliko mero samozavesti, je postopoma nižala prednost predstavnice Krasa in hromila njene zmogljivosti, ki so bile na papirju zadostne za zmago. Obadova je zgrešila nekaj zelo enostavnih žogic, nekajkrat pa poslala čez mrežo žogice, ki so
same vabile k učinkovitim napadom. Z izidom 18:21 je šel prvi set za Obadovo po vodi. Porazno pa se je začel tudi drugi, v katerem je Alenka izgubljala že s 7:14. Nalet Algerijeve je tedaj splahnel in Obadova je celo izenačila pri 18:18. Nadaljevanje je bilo stvar živcev s skrajno previdno igro, ki je Ie nekajkrat zagorela v tveganih akcijah. Algerijeva je trikrat povedla za eno točko, krasovka pa je povedla pri 22:21. Sledile so tri napake Obadove in set se je zaključil pri 22:24 za gostjo.
Drugi vrhunec večera je bilo srečanje med Tanjo Ravbar in isto nasprotnico, ko pa je imel končni poraz že precej jasne obrise. Algerijeva je v naletu učinkovito povedla, z delnim izidom 8:0 pa je pobudo prevzela Ravbarjeva, ki je suvereno osvojila prvi set in v drugem tako intenzivno pritiskala na nasprotnico, da je ta zbrala le
NADALJEVANJE NA 14. STRANI
Težavna parlamentarna pot zakona o mamilih v sodobnejši preobleki
Pojem »kaznivosti« sporna točka ki moti komuniste in radikalce
CITTA DELLA PIEVE (PERUGIA) — Italijanski parlament počasi rojeva zakon o mamilih. Po daljših in večkrat napetih razpravah znotraj komisij za pravosodje in zdravstvo, je večina parlamentarcev le sprejela tekst zakonskega načrta, ki sta ga pripravili komisiji. Sedaj bo moral tekst bodočega zakona v senat, najbrž ne pred drugo polovico novembra.
Že sedaj pa je vsem jasno, da bo zakon o mamilih imel vse prej kot enostavno parlamentarno pot. Osrednje vprašanje, ob katerega se spotikajo predvsem komunisti, radikalci ter z njimi vred Taradashevi antiprohibici-onisti, je odnos, ki naj bi ga imela država - in torej državni zakon - do zasvojencev z mamili.
Zanimivo zrcalo parlamentarnega vzdušja in stališč posameznih strank je bilo dvodnevno srečanje javnih terapevtskih skupnosti v kraju Citta della Pieve pri Perugii. Zasedanja so se udeležili ministrica za družbena vprašanja Rosa Russo Jervolino, ki je vseskozi v prvi osebi sledila pripravi novega zakona, Giorgio Casoli in Pietro Ingrao.
Socialisti so večkrat odločno izrazili prepričanje, da bo treba novi zakon graditi predvsem na postavki, da je uživanje mamil protizakonito in zato tudi kaznivo dejanje. Kaznivo že, a kako? Na tej ključni točki bodočega zakona je prišlo do največjih, celo dramatičnih razhajanj med socialisti in komunisti.
Komunisti namreč trdijo, da so zahteve socialistov absurdne. Po njihovem bi ne smeli kaznovati zasvojencev z mamili, še manj pa onih, ki si le občasno privoščijo cigareto z marihuano ali nosijo s sabo ščepec hašiša. Teh naj ne bi smeli metati v zapor, trdijo komunisti.
Ministrica Russo Jervolino je na zasedanju objasnila, da bi novi zakon v bistvu uvedel kaznivost posestnika in porabnika mamil, vendar to še ne pomeni, da bodo morali zasvojenci v zapor. Novi zakon ni po mnenju gospe Russo Jervolino represivnega značaja, prej obratno, saj nudi zasvojencem možnost izbire.
Zakonski načrt vsebuje namreč izrazito solidarnostne prvine, ki upoštevajo razliko med trgovci s smrtjo in osebami, ki so za-
bredle v spiralo mamil. Načrt predvideva tudi razlikovanje med posestjo lahkih in težkih mamil, saj je v reviziji zakona 685 popolnoma izginil dvorezni pojem »minimalne količine«.
V imenu posesti »minimalne količine« je dosedanja zakonodaja dejansko nudila državljanom opravičilo za uživanje mamil, ni pa iskala rešitve temu socialnemu vprašanju. Po letu 1975 se je italijanska družba tako globoko spremenila, da je tudi vprašanje mamil, in z njim tesno povezano širjenje aidsa, zadobilo povsem drugačne razsežnosti, ki terjajo od države primerne posege.
Ingrao je ministrici dejal, da je zakonski načrt prej absurd, kot pa nevarnost, saj kaznuje »žrtve« in jim onemogoča povratek v družbo. Zakon naj bi po mnenju komunističnega zastopnika vseboval zastarele etične postavke, ki jih bo KPI skušala zbrisati. Socialistični senator Fabbri je ugotovil, da se KPI poteguje za nekaznivost uživalcev mamil, kar trdi tudi PSI, saj se ne postavlja v kožo biriča, ki bo preganjal zasvojence, ampak ponuja terapevtske alternative administrativni ali zaporni kazni.
Genova prestolnica počitniške navtike


■
• Suverenost prvi korak
NADALJEVANJE S 1. STRANI
onega, ki so ga že preživeli biti ne more. Poleg tega je demokracija, suverenost naroda in resnični napredek za vse v Jugoslaviji izredno privlačna in nalezljiva stvar, razmerje sil na tej osnovi pa ni v naprej določeno.
V ponedeljek bo o novem programu ZK Slovenije odločalo predsedstvo, na osnovi predloga, ki ga je izdelala posebna komisija in ki je nadaljevanje prizadevanj slovenskih komunistov zadnjih nekaj let. Objavili ga bodo, ko bo to taktično, politično in marketinško najbolje.
Član predsedstva slovenskih komunistov Ciril Ribičič je na znanstvenem zasedanju v Zagrebu med drugim tudi govoril o omenjenem programu, ki ima naslov »Za evropsko kvaliteto življenja«. Program zahteva globoke spremembe ekonomskega in političnega sistema. V tej zvezi pa menijo, da je treba tudi odpreti vprašanje »naziva, simbola in barve«, ki mora biti v skladu s spremenjenim programom. Ribičič je sicer mnenja, da simboli niso najbolj bistveni, toda logično je, da se jih zamenja, kadar se zamenja program.
Zaradi tega tudi razmišljajo o novem imenu, ki naj najbolje označuje ZK Slovenije kot organizatorja obnove in družbene reforme, prisotne pa so tudi pobude, kako povezati socialistične organizacije, ki se formirajo na levici. Zaradi tega razmišljajo o širši organizaciji, ki bi se lahko na-zvala »Zveza socialistov Slovenije« in ki ne bi zrasla samo iz komunistične tradicije, temveč širše tudi iz tradicije Osvobodilne fronte.
S tem programom bodo nastopili v ZKJ, čeprav se zavedajo, da ni mnogo upanja, da bi ga lahko v kratkem času uresničili. Zavedajo se, da ta proces ne more biti omejen samo na Slovenijo. Trenutno razmerje sil torej nekaj takega ne omogoča, toda razmerja sil se menjujejo, pod pritiskom družbene krize izredno hitro, vsak dan hitreje. ZK Slovenije je v zadnjem razdobju v tem procesu izredno aktivna in vedno na čelu, kar ji daje novo legitimiteto v slovenskem narodu.
Miroljubni pohodi proti apartheidu
Več deset tisoč ljudi se je v Južni Afriki udeležilo mir°' ljubnih protestov proti apartheidu, proti sedanjemu b°t' mativu na področju zaposlovanja in v znamenje solidaf nosti z nekaterimi zgodovinskimi voditelji črnih domač*' nov, ki jih bodo kmalu spustili iz zapora (Telefoto Ar)
19. OKTOBER ’89
C70°°”’
GENOVA — Novi minister za trgovsko mornarico Carlo Vizzini se je včeraj v Genovi ob slavnostni otvoritvi 29. mednarodnega navtičnega salona seznanil z bliščem predvsem pa s težavami, ki tarejo italijansko navtiko. Predsednik združenja navtičnih indus-trijcev UCINA Ceccarelli je uvodoma navedel, da je navtična industrija v zadnjih letih ustvarila 20 tisoč novih delovnih mest, posredno pa še drugih 120 tisoč delovnih mest. Kljub takemu nespornemu doprinosu pa vlada nadaljuje s svojim mačehovskim odnosom do navtike. Ceccarelli je priznal koristnost zakona 171, ki je končno prinesel nekaj reda v turistično navtiko, takoj pa je ministra opozoril, da ga čaka cel kup nerešenih vprašanj, od dohod-kometra do zakona o turističnih pristaniščih, ki je obtičal v senatu. Zavzel se je za popolno revizijo postopka za koncesije, saj mora danes dati svoje mnenje o umestnosti neke pristaniške koncesije kar 18 uradov, prošnja pa mora napraviti kar 36 prehodov. Po njegovem je to glavni razlog, da v Italiji še vedno primanjkujejo privezi. Predsednik UCINA se je obregnil tudi ob vladni gospodarski manever. Ponovil je stališča Confindustrie, da vlada maši luknje svojega proračuna z odvzemanjem sredstev produktivnemu sektorju. Seveda ni pozabil na inflacijo, na pretirano ceno dela in sindikate pozval k večji razsodnosti tako glede cene dela kot glede razširitve statuta delavcev tudi na male obrate. Ceccarelli prav tako ni pozabil na izziv, ki čaka italijansko navtiko leta 1993 z enotnim evropskim trgom.
Njegov poseg ni presenetil nikogar, ker že leta UCINA ponavlja eno in isto. Bolj presenetljiv je bil poseg ministra Vizzinija, ki je svoj resor prevzel od ministra Prandinija šele zadnje dni julija, je pa v vsem osvojil filozofijo in smernice svojega predhodnika. Priznal je pomen in težo navtične industrije za italijansko gospo-
darstvo, napovedal skorajšnje odloke o izvajanju zakona 171, na kasnejši tiskovni konferenci pa povedal, da je finančnemu ministru že poslal pismo z zahtevo po reviziji dohodkometra, ki bi upošteval starost plovil in zmanjšal razkorak med jadrnicami in kajutnimi motornimi čolni.
Največ besed pa je minister posvetil vprašanju zakonske deregulacije v pričakovanju leta 1993. Ob tem je poudaril, da se ne bo s tujo konkurenco ubadala samo navtična industrija, temveč tudi italijanska navtično-turis-tična ponudba. Vizzini je tudi navedel, da se zavzema za koordinacijo vseh, ki so tako ali drugače zadolženi za varnost na morju. Priznal je, da bo to vse prej kot lahka zadeva, saj so posamezni rodovi vojske in varnostnih sil skrajno ljubosumni na svoje pristojnosti, tako da bo uresničitev neke vrste enotne obalne straže po ameriškem zgledu skrajno težavna. Mojstrsko je navedel vse križe in težave, ki tarejo italijansko navtiko, tako da je marsikdo očital, da je sit ministrov, ki vsako leto dajo pravilne diagnoze, terapije in zdravljenja pa v bistvu ne navedejo, ker jim ministrstvo za trgovsko mornarico služi kot odskočna deska za boljši resor.
Po vsem sodeč pa tokrat mora priti do premikov in to ne po zaslugi ministrov in njihovih funkcionarjev temveč zaradi enotnega evropskega trga. Italija mora uskladiti svojo zakonodajo, tudi če ji to ne diši, saj bi v nasprotnem primeru utrpela prehudo gospodarsko škodo, ker bi jo evropski navtični tokovi obšli.
O samem salonu bomo še obširno poročali, tu naj .le poudarimo, da bo Genova vse do 22. oktobra prestolnica ne samo italijanske, temveč vse evropske navtike, (voc)
Na sliki (AP): v Genovi je med drugimi plovili razstavljen tudi »leteči čoln«.
•	CTO so šestletne obveznice s koriščenjem 19. 10. 1989 in zapadlostjo 19. 10. 1995.
•	Lastniki imajo možnost zahtevati predčasno izplačilo obveznic med 19. in 20. oktobrom 1992 s tem da že med 19. in 29. septembrom istega leta predhodno vložijo zahtevo pri filiali bančnega zavoda Banca dltalia.
•	CTO dajejo letno 12,50% bruto obresti v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih.
•	Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia ali pri
bančnih zavodih do 16. oktobra do 13.30.
•	CTO bodo razdeljene po marginalnem sistemu (asta marginale) po določeni ceni; rezervirajo se lahko po ceni, ki je lahko 98,20% ali višja; cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju.
•	Dodeljene obveznice je treba poravnati 19. oktobra po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
•	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po 5 milijonov.
Rok rezervacije za občinstvo: do 16. oktobra
Izklicna cena dražbe
Rok
izplačila
Letni donos izklicne cene
bruto
neto
98,20%
3. leto	13,69%
6. leto	13,36%
11,94%
11,65%
Z okrogle mize v Mohorjevem domu v Celovcu
Narodne manjšine v skupnosti A-J ne smejo biti le folklorni okras
Poseben poudarek na kulturne izmenjave med deželami članicami
CELOVEC Narodne manjšine v tieželah, včlanjenih v delovno skupnost Alpe-Jadran, ne morejo biti samo tQlklomi okras, povod za omembo v nedeljskih govorih. Zato je treba dose-;*■ da bi bil sprejet predlog, naj bodo 'Udi uradno, enakopravno zastopane v
skupnosti.
Takšen je bil poglavitni poudarek okrogle mize v dvorani celovške Mohorjeve na temo Pomen narodnih skupnoti v prostoru Alpe-Jadran iz kulturnega, političnega in gospodarskega vidika. Govorili so: namestnik koroškega deželnega glavarja dr. Pe-. I Ambrozy, ranvatelj narodnostnega Jhštituta v Ljubljani dr. Vladimir Klemenčič, poslanec stranke zelenih Ka-el Smolle, predsednik koordinacije narodnih manjšin v Avstriji in sosedah deželah dr. Franci Zwitter, svetovalec Slovenske skupnosti v deželnem vetu Furlanije-Julijske krajine Bojan hfezigar, debato pa je vodil dr. Pavel APovnik.
, Brezigar: DS Alpe-Jadran ne more *li odprta navzven, doma do manjšin Pa zaprta. Zato je obžalovanja vredno,
da je Lombardija zavrnila predlog o članstvu manjšin v skupnosti, češ da čas za to še ni dozorel.
Ambrozy: Manjšine so šele po 10 letih obstoja prišle na dnevni red skupnosti. Zdaj pa čedalje bolj pridobivajo na pomenu. Toda za sodelovanje manjšin v skupnosti je potrebno soglasje vlad. Ker bodo kmalu objavljena poročila o položaju manjšin v deželah članicah, bo to priložnost, da se debata razširi z ravni oblastvenih teles na manjšine same.
Klemenčič: Odprta meja je eden prvih pogojev sodelovanja - med Slovenijo in Avstrijo je zdaj na 100 km nad 100 mejnih prehodov. Drugi pogoj je odprava tradicionalne gospodarske nerazvitosti mejnih območij. Tretji pa, ne po pomenu, je pospeševanje obo-jestranke dvojezičnosti med obema narodoma, in sicer v funkciji življenjskih interesov, da bi se razumeli in s tem lahko spoštovali. Razveseljivo je, da se na Koprskem in v Pomurju krepi takšna dvojezičnost.
Smolle: Vključevanje manjšin v uradno sosedsko politiko med država-
mi bi moral biti sestavni del politike miru. Izkoristiti je treba novo možnost, da deželi Koroška in Gradiščanska lahko sklepata meddržavne sporazume. Dvojezičnost mora biti v funkciji vsakdanjega življenja in hkrati krepitve samozavesti. Skupnost Alpe-jadran je doslej delovala v glavnem na površju, na uradnem vrhu, ljudje pa so v glavnem hodili čez meje na počitnice. Skupnost ne more biti le priložnost za lepe govore ob praznikih na razlog za formalna srečanja uradnih osebnosti.
Zwitter: Manjšine naj postanejo sestavni del prebivalstva vsake v skupnosti včlanjene dežele, subjekt tega regionalnega sodelovanja, kar bi bilo v duhu načel in sklepov KVSE. Leta 1986 začeto prizadevanje za uradno mesto v DS Alpe-Jadran je treba vztrajno nadaljevati.
V sorazmerno kratki razpravi po uvodnih besedah je bil poseben poudarek na vključevanju kulturne dejavnosti manjšin v programe kulturnih iz-, menjav med deželami članicami.
JOŽE ŠIRCELJ
Odprti problemi SSG na sestanku med podtajnikom Rebullo in SSk
Trst — Podtajnik v ministr-I vu za turizem in prireditve posl. tjuciano Rebulla je včeraj dopol-arie sprejel delegacijo Slovenske phpnosti, ki jo je vodil deželni [ajnik Ivo Jevnikar in v kateri so ■ ld še strankin predsednik Mar-Jan Terpin, podpredsednik Slo-j.ehskega stalnega gledališča Saša Rudolf in član upravnega sveta SG Livio Valenčič. Spričo prijav za novi zakon o gledaliških ^javnostih - je rečeno v tiskov-sporočilu SSk - je delegacija ,. G seznanila podtajnika z veli-airn kulturnim poslanstvom sionske gledališke hiše in s finan-jPirni težavami SSG. Podtajnik ,.5:buiia je orisal osnutek o gledalki dejavnosti, ki je bil že pred-, a vij en javnosti in katerega bo v *1?-njem odobril ministrski svet, ™dpredsednik SSG Rudolf pa je ™ uda ril nujnost, da se v besedilo Pese dopolnilo, ki naj bi upošte-v, 0 specifičnost in mednarodno 'PfJo manjšinskega gledališča. j^Posl. Rebulla je podčrtal nuj-ljj?t, da z novim zakonom gleda-Ca takoj prejmejo državne pri-
spevke, ker bi se na ta način znižale pasivne obresti, ki jih morajo gledališča plačevati bankam od trenutka, ko prejmejo pismeno zagotovilo o prispevku, do dneva -največkrat gre za osem in več mesečno razdobje - ko ministrstvo nakaže denar.
Podtajnik za turizem in prireditve je sprejel predlog, naj bi v bližnjem obiskal Kulturni dom v Trstu in se sestal s člani upravnega odbora SSG.
V nadaljevanju razgovora - je še rečeno v tiskovnem poročilu - so se člani delegacije Slovenske skupnosti dotaknili še drugih perečih vprašanj SSG, ki gredo od prilagoditve Kulturnega doma protipožarnim predpisom, do prispevkov za gostovanja v Sloveniji in Jugoslaviji, povišanja letne ministrske doklade in drugih potreb. Izrazili so tudi ogorčenje, ker je deželna uprava pri dodelitvi izrednih prispevkov deželnim gledališčem praktično prezrla našo hišo, ki si je ravno v pretekli sezoni zagotovilo vrsto mednarodnih priznanj.
V Škocjanski jami podelili priznanja
TRST — V okviru manifestacij ob stoletnici organiziranega jamarstva v Sloveniji je bila v nedeljo v sugestivnem okolju Škocjanskih jam slovesnost, na kateri so (poleg pobratenja med kraji, ki slovijo po turističnih jamah, avstrijskim Eisriesenjveltom, italijanskimi Briščiki in Škocjanom) podelili deveto nagrado San Benedet-to Abate, ki je patron italijanskih jamarjev. Nagrado je iz rok predsednika deželnega odbora za zaščito kraških pojavov Alberta Dinija prejel dr. France Habe, priznani primorski strokovnjak za proučevanje kraških pojavov. Podelili so tudi dve plaketi San Bene-detto: prvo, ki jo je podelil predsednik tržaške pokrajinske uprave Dario Crozzoli, je prejel Institut za raziskovanje Krasa iz Postojne za prispevek, ki ga je nudil pri spoznavanju kraških pojavov; drugo plaketo, ki jo je izročil odgovorni za civilno zaščito pri tržaški občini polkovnik Giulio Cesari, pa je prejela družba, ki upravlja Škocjanske jame za turistično valorizacijo in zaščito kraškega okolja. Med ostalimi sta bila na slovesnosti prisotna tudi predsednik UIS dr. Trimmel in minister za okolje SR Slovenije.
Gospodarski dopis iz Slovenije
Odmiranje
Ideja, da mora samoupravljanje ostati družbeni temelj, še vnaprej ostaja ideološki okvir, ki pa so ga retormne sile vendarle uspele zamajati do te mere, da se bodo vsaj nekatere samoupravne ustanove morale temeljito spremeniti. Med njimi so najpomembnejši si si, ki jih v vseh republikah hitijo ukinjati, spreminjati, preoblikovati... Reformne sile so dokazale, da prav v teh, za samoupravni socializem nekdaj svetih ustanovah, ni prav nič samoupravljalskega.
Kaj je pravzaprav sis (samoupravna interesna skupnost)? V tej skupnosti naj bi izvajalci in porabniki usklajevali svoje potrebe in možnosti. Možnosti so zagovarjali izvajalci, potrebe so bile stvar porabnikov. Temu so rekli - usklajevanje interesov, zato tudi tak naziv. In ker naj bi vse to teklo v samoupravnem sistemu, ki naj bi zagotavljal uveljavljanje ljudske volje, so se te ustanove imenovale samoupravne in interesne.
Od ideje je bilo zelo malo dobrega, škode pa veliko. Najprej so sisi postali vzporedne upravne službe zelo dobro plačanih uradnikov, katerih število je neznansko hitro raslo, saj so se sisi namnožili na vseh ravneh od občine do republike, le na zvezni ravni jih ni bilo, pa še tam so se znali izvajalci organizirati v različne drugačne skupnosti, ki so v glavnem imele dokaj močno monopolno funkcijo.
Sisi so se namnožili zaradi tega, ker je tako zahtevala država. Prav nobene dejavnosti, pomembne za celotno družbo, se ni dalo več voditi brez sisov. Za cestno gospodarstvo so skrbeli republiški, območni in občinski sisi, za energetiko podobno, le da se je tudi na zvezni ravni izoblikovala skupnost, ki je zagovarjala elektrogospodarske interese, in druga, ki je zagovarjala naftne interese. Tudi pošta je bila deležna blagoslova sisov, pa promet, železnica in seveda zdravstvo, šolstvo...
Lepa ideja, vržena na papir in ne preverjena v življenju, je postala skorajda pogubna, saj je dala velikanski polet gospodarski krizi. V teh sisih namreč niso počeli drugega, kot da so neprestano zahtevali več denarja za razvoj, razvoja pa je bilo čedalje manj, ker so denar delno porabili sami sisi za svoj obstoj, ostalega pa so povsem razdrobili in ga naredili neučinkovitega. Kontrole ni bilo nikakršne, saj so v sisih prevladali izvajalci s
svojimi močnimi strokovnimi službami. Porabnik, zaradi katerega naj bi usklajevali interese, je bil delegiran laik, ki se na delo izvajalcev ni spoznal in ga zato ni bilo težko prepričati v karkoli, kar se je navadno prej rodilo v političnih glavah. Tudi vpliv države je bil zelo šibek, kar se kaže v tem, da je morala vedno znova popuščati pred zahtevami teh močmnih sa-mopravnih ustanov in predlagati celo najrazličnejše zakone, ki so bili pisani povsem na kožo teh si-sovskih struktur.
Velikansko število ljudi, zaposlenih v teh službah, in povsem razpršena odgovornost so goltale denar. Tudi zaradi tega so stanovanja v Jugoslaviji dražja kot v Evropi sicer, dražja je graditev cest, vodne elektrarne gradijo pri nas dalj časa kot drugje, železnica je bolj zastarela... Država se je teh sitnih os neuspešno branila. Znala je storiti zgolj eno stvar: upravno zavirati cene vseh teh storitev, kar je splošno gospodarsko stanje še poslabšalo.
V gospodarstvih, kjer je več tržnega reda, bi takšna organiziranost že zdavnaj povzročila temeljite sistemske pretrese, pri nas pa se je to zgodilo šele, ko je zaradi notranje piškavosti začel popuščati ideološki oklep. Notranje gospodarsko sesutje je šele omogočilo, da ni bilo več bogokletno razlagati, da so sisi napaka, in da oporekanje taki organiziranosti ni ideološki napad na sistem ...
Poldrugo desetletje takšne organiziranosti pa je pustilo za sabo velikansko praznino. Kaj narediti z vsemi temi podjetji? Ali naj postanejo javna podjetja ali država, ali morda klasična profitna podjetja? Kako zagotoviti dovolj močan vpliv države, saj mora predvsem država skrbeti za to, kakšne ceste, pošte, železnico, zdravstvo, šolstvo in elektrogospodarstvo bomo imeli? Novi zakoni so dovolj liberalni, da ne omejujejo preveč. Sisovska miselnost pa je še tako zakoreninjena, da morajo posamezne vlade spodbujati poslovne kroge, namesto da bi poslovni krogi sami izkoristili podjetniško prostost.
Pred poldrugim desetletjem so bili sisi tisti, ki naj bi po ideološkem obrazcu pomagali odmreti sami. Upamo lahko, da bo tudi na področju javnih služb morda le zaživelo nekaj podjetništva.
JOŽE PETROVČIČ
Tudi letos Zlobčevi večeri
n Ajdovščina _ jesen je in * Zemonu se bodo spet sreče-Že Primorski in drugi izobra-hi®ci na večerne klepete s pes-in politikom Cirilom tni .em 'n njegovimi gosti. Le-h»i * ve^er* " prijelo se jih je 6 Zlobčevi večeri - potekajo šnt trto *eto in tako kot prej-sJe krati jih organizira ajdovima ^Veza kulturnih društev ob dpori Tovarne pohištva Lipa.
ve^a Zlobčeva gosta bosta sloki ta novtnarja Andrej Novak se aa,»ez Stanič. Tema pogovora je s ° nanašala na vprašanji ali *onr^etovnl socializem pred za-ven°itl' ozir°ma ali so sedaj Slo-bon* (P° ustavnih dopolnilih) Oto Sv°t)odni in manj varni (?). tQjBanizat°rjl vodijo na prvi leti P klepet z Zlobčevimi gosti Vstnetek, 20. t. m., ob 19.30. ha 7Pnice je treba rezervirati ®®'l5g,n0nu a** P° telefonu (065)
Prostor - največja dragocenost piranske občine
PIRAN — Urejanje prostora je gotovo eno najpomembnejših vprašanj v piranski občini, kjer te dni praznujejo občinski praznik. Prav zaradi prostora so se prebivalci te majhne občine verjetno največkrat sestali, se največkrat skregali, odstopali so funkcionarji in direktorji, mnogi so se skregali za vse večne čase, od prostora je bil velikokrat odvisen zaslužek občanov, njihovo življenje in delo. Občinski izvršni svet je pred kratkim sprejel cel paket novih odločitev v zvezi s prostorom. O nekaterih najpomembnejših vprašanjih pa smo se pogovarjali s predsednikom piranskega izvršnega sveta ANTONOM MIKELNOM.
Med pomembnejšimi nalogami izvršnega sveta in občinske skupščine je ureditev prostorske dokumentacije za prenovo Hotela Palače, o čemer se v občini dogovarjate že vsaj sedem ali osem let.
»V zvezi s Hotelom Palače lahko rečem, da je to eden od primerov, pri katerem je prišla družba po vseh usklajevanjih in razpravah do slabše prostorske rešitve, kot je bilo prvotno predlagano. Sam objekt se bistveno ne spreminja, pač pa je zdaj manj možnosti za ustrezno ureditev okolice hotela. Skupščina občine bi morala novembra sprejeti osnutek odloka o ureditvenem načrtu. Za zdaj ne vemo, kako bodo ta odlok sprejeli Portorožani. Kljub nekaterim zagotovilom, da so načrti zdaj usklajeni, slišim, da nekaterim krajanom tudi ta ožja različica prenove starega hotela ne ustreza. Menim pa, da je bilo v zvezi s Palaceom že toliko razprav, da se bodo morali zdaj soočiti argumenti in stališča v zborih občinske skupščine.
Strokovni organi bodo dali svoje argumente, delegati pa se bodo odločali. Usoda prenove Hotela Pa-
lače ne more biti odvisna samo od krajevne skupnosti Portorož, oziroma od tistega, ki ta trenutek razpolaga s podpisom in pečatom te krajevne skupnosti. Šele s temi dokumenti pa lahko začnemo iskati tistega, ki bi bil resno pripravljen prenoviti naj starejši portoroški hotel.«
Letos naj bi tudi sprejeli spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta Lucija Ena - nadaljevanje. Kaj to konkretno pomeni?
»Na območju portoroške marine naj bi nastal turistično rekreacijski del, nekakšna športna rekreacijska cona z večnamensko dvorano, bazeni, tenis igrišči, teniškim stadionom, itd. Hkrati bo izginila večina tistega blata, nad katerim so se začeli pritoževati nekateri Lucij čani. Nosilec naložbe bo seveda portoroška Igralnica. Drugi del omenjenih sprememb lucijskega zazidalnega načrta pa je avtobusna postaja, parkirišča in poslovno-trgovski del... Vse, kar hitro razvijajoča Lucija nujno potrebuje. Avtobusno postajo pa potrebuje tudi Piran, da lahko od tam preselimo končno postajo, ohranimo samo postajališče in večji del zdajšnje piranske avtobusne postaje skupaj z že odsluženim letnim kinom pred Piranom začasno namenimo parkiranju, kasneje pa kopalcem...«
V bližini te avtobusne postaje, tik pred Piranom, naj bi zgradili (in to prav kmalu, menda) garažno hišo...
»Gre za precej velik objekt. Tu naj bi bilo 1500 garažnih, oziroma parkirnih mest na več kot 40 tisoč kvadratnih metrih površine. Pa tudi nekateri poslovni, trgovski in gostinski objekti. Ta garažna hiša naj bi bila naslonjena na flišnati klif, podobno kot je Grand Hotel Emona. Zamisel o tej garažni hiši, ki je eden od pogojev za prenovo Pirana, smo zdaj posre-
dovali v javno razpravo, da ugotovimo, če so kakšni pomisleki ali ugovori. Šele po javni razpravi se bomo lahko dokončno odločili. Zagotavljajo mi, da je veliko tistih, ki so pripravljeni vlagati v to garažno hišo in potem gospodariti, oziroma upravljati s parkirnim režimom pred Piranom in v mestu. Če bi šlo vse po načrtih, bi lahko že v začetku prihodnjega leta začeli z gradnjo.«
Naslednja naloga je ureditev Doma vodnih športov pri Bernardinu...
»Tu sta zdaj dve različici. Da ostane ta Dom vodnih športov kjer je in na ta način nekako prepolovi kopališče od Bernardina do skladišč soli, ali pa, da ta Dom vodnih športov pomaknemo do skladišč soli tako da bi v delu ene stavbe omenjenih skladišč uredili prostor za Dom vodnih športov in ob njem še potrebne zunanje površine. V razpravi naj bi se odločili za eno od obeh rešitev.«
Kaj pa prostori nekdanje bolnišnice, ki že nekaj časa samujejo v Piranu?
»Ponudb in predlogov je veliko, vendar zdaj že vemo, da za objekt ne bomo mogli dobiti toliko denarja, kot bi v izolski bolnišnici radi za dograditev kuhinje. Če bi ta objekt namenili za vikende in počitniška stranovanja, pa bi to prineslo še več drugih zapletov, ki jih imamo v Piranu že tako preveč. Za zdaj bi bilo še najbolje, če bi uspeli oba nekdanja bolnišnična objekta prodati različnim kupcem - zanimajo se mednarodne znanstvene inštitucije, nekatere šolske (univerzitetne) ustanove za svoje programe, tujci bi radi uredili turistično dializno središče, itd. Tolikim kupcem pa objekta ni mogoče prodati čez noč.
BORIS ŠULIGOJ
NEMŠČINA - FRANCOŠČINA - ŠPANŠČINA SLOVENŠČINA - ITALIJANŠČINA (za tujce)
50 SEDEŽEV V EVROPI:
GORICA - Ul. De Gasperi 40 - Tel. 0481 /33620 TRŽIČ - Ul. Mazzini 34 - Tel. 0481/791395 TRST 1 - Ul. Udine 15 - Tel. 040/414733 TRST 2 - Ul. Flavia 60/1 - Tel. 040/825203
Po predvidevanjih podrobnostnega urbanističnega plana
Urejen Sesljanski zaliv bo lahko sprejel več kot dva tisoč gostov
Tiskovna konferenca na Gradu sv. Justa
V Trstu več perspektiv za kakovosten turizem
Devinsko-nabrežinski občinski svet bo v četrtek glasoval o podrobnostnem urbanističnem načrtu za turistični razvoj Sesljanskega zaliva, ki sloni na idejnem projektu uglednega arhitekta Renza Piana. Genovski strokovnjak je pri oblikovanju podrobnostnega načrta, ki pomeni nadaljnji korak na poti izvajanja ustrezne variante splošnega regulacijskega načrta občine Devin-Nabrežina, upošteval nekatere pripombe in predloge deželne tehnične komisije, posebno na področju krajinske zaščite, parkirišč in cestnih povezav. Bistvenih novosti in večjih sprememb v primerjavi z varianto vsekakor ni, ostaja pa še marsikateri dvom, ki je prišel do izraza tudi na zasedanju občinske gradbene komisije, to je posvetovalnega telesa občinskega sveta, kateremu vsekakor pripada zadnja beseda o tem načrtu.
Splošna zazidljivost v zalivu bo na podlagi novega plana znašala 247 tisoč kubičnih metrov, medtem ko je varianta regulacijskega načrta določala skupno prostornino 253 tisoč kubičnih metrov. Iz variante so torej izključili šest tisoč kubičnih metrov, to se pravi načrtovano zazidljivost v pristanišču in v ožjem pristaniškem pasu, ki ju bodo v skladu z novimi deželnimi določili obravnavali ločeno. Gre vsekakor samo za formalnost, ki ne prejudicira gradnje nove pristanišča in vzporednih objektov, kjer bodo med drugim sedeži pristaniškega poveljstva in krajevnih pomorskih klubov Čupa in Pietas Julia. Družba Finsepol načrtuje, da bodo lahko turistične rezidence in hoteli v polni zasedenos-
ti gostili največ 2.400 turistov, katerim bo treba seveda prišteti osebje (skoraj še enkrat toliko ljudi). Javnemu kopanju namenja podrobnostni načrt 23 tisoč kvadratnih metrov urejene površine, kjer bo prostora za približno 2.800 ljudi, plaže za goste Finsepol pa se bodo razprostirale na površini približno 10 tisoč kvadratnih metrov. Tukaj se bo lahko istočasno kopalo največ 600 kopalcev. Občina zagotavlja, da bo uprava zajamčila javni dostop do morja, z izjemo površin okrog turističnih rezidenc, kjer bodo v oddaljenosti 30 metrov od stavb postavili ograje. V Sesljanskem zalivu bo prostora za približno 2.500 avtomobilov.
Zupan Brezigar je na petkovi občinski seji napovedal, da je družba Finsepol končno tudi pripravila okvirni finančni in poslovni načrt za vodenje tega velikega turističnega projekta, ki bo Cardarellijevo družbo v začetku stal približno 240 milijard lir. Sodelavci arhitekta Piana, ki živi in dela v Parizu, so tudi na spodbudo Dežele pripravili načrt o krajinski zaščiti zaliva in sosednjega obalnega pasu, pri čemer bo važno vlogo igrala tudi nova namestitev depura-torja. V torek bodo o podrobnostnem načrtu na skupni seji v Vižovljah razpravljali rajonski sosveti za Sesljan, Devin in Ribiško naselje. Komunisti napovedujejo za sredo tiskovno konferenco o tem vprašanju, istega dne zvečer pa se bo s tem urbanističnim projektom ukvarjalo tudi pokrajinsko vodstvo Slovenske skupnosti.
S. T.
'
r
Včeraj je Tržaška turistična in leto-viščarska ustanova priredila na Gradu sv. Justa tiskovno konferenco, na kateri so predstavili prihodnjo turistično sezono. Poleg predsednika ustanove Alviseja Barisona, sta se konference udeležila tudi pokrajinski odbornik za kulturo Dello Russo in tržaški občinski odbornik za šport De Gioia.
Oktober je nekje mejnik med staro in novo turistično sezono in torej čas obračunov in proračunov. Trst se tako vedno bolj uveljavlja kot središče za kongresni turizem, kar dokazuje tudi čas najvišje zasedenosti, to pa sta pomlad in jesen, medtem ko je poletje bolj mrtvo. Letos so zabeležili v tem času še poseben padec, saj je bilo veliko manj nemških turistov, ki so se očitno »ustrašili« alg v Jadranu. Jesenska sezona pa je doživela svoj višek z veliko športno prireditvijo, jesenkim jadralnim pokalom »Barcolana«.
Nova turistična sezona bo na svoj način živela v znamenju svetovnega nogometnega prvenstva, čeprav bodo nekatere tekme v Vidmu. Vsekakor bodo prav v Trstu priredili nekaj zelo pomembnih in odmevnih manifestacij. Ze prihodnji mesec, točneje 28., se bo v Trstu pričel mednarodni filmski festival dežel Alpe-Jadran. Šlo bo za pomembno pobudo, na kateri bomo lahko gledali filmske dosežke sosednjih dežel, priredili pa bodo tudi srečanja z avtorji in producenti.
Zelo pomembno bo tudi srečanje, na katerem bodo italijanski in evropski strokovnjaki razpravljali o drugi svetovni vojni. Simpozij bo prihodnje leto, pričel pa se bo z okroglo mizo o Trstu in drugi svetovni vojni. Poseben seminar bodo posvetili medvojnim dogodkom na Balkanu.
Od aprila do junija prihodnje leto bo velika razstava o notranjosti stanovanj in vil v habsburški provinci v 19. stoletju. Razstavo bodo priredili v Mi-ramaru, na njej pa bodo predstavili zbirke pohištva, domače opreme in najrazličnejših predmetov, ki govorijo
o takratnem okusu. Pokrajina Trst bo med drugim izdala tudi obsežno študijo o športnih dejavnostih, ki sodi ®e° prve tovrstne pobude v Italiji.
Občinski odbornik De Gioia je 5 svoje strani predstavil nekatere dejavnosti, ki bodo potekale v okviru občine. Omenil je turistično pot po mestih ki so bila nekoč pod staro Avstrijo, t0 je Trst, Celovec, Gradec in Ljubljan0, Pot bodo v kratkem reklamizirali, šl° pa bo za koordinirano turistično p°' nudbo, ki naj bi privabila turiste različnih krajev Evrope. Spomlad* bodo v prenovljenem muzeju RevoF tella odprli tudi razstavo o neoklasi" cizmu. Na športnem področju bod° prihodnjo pomlad ponovili prvenstv0 gliserjev tipa off-shore in seveda jadralno tekmovanje Barcolano, ki si je pridobila velik mednarodni ugled.
Na včerajšnji tiskovni konferenci s° si bili vsi edini, da je turizem ena izmed perspektiv Trsta, predvsem kvaliteten turizem, kot je na primer dokazalo zanimanje za tržaške kongresne centre. Ob tem pa smo slišali tudi ve° kritičnih pripomb. Pobude prema«0 propagirajo izven občinskih in pokrajinskih meja. Zasebni sektor se še n vključil v pobude javnih ustanov samo mesto pa je v bistvu negostoljubno. Po gledališki predstavi ni®aS kam, saj se lokali zapirajo zelo zgodaj-Tudi drugih storitev je malo, skratka, turistu grozi, da se po kongresnih predavanjih dolgočasi v hotelski so® Po ogledu razstave pa ga čaka sprehod po mestu, ki ni vedno najbolj čisto in kjer se človek ne počuti domač6-Tudi veliki sponsorji se bolj poredk0 javljajo, res velikih pobud, ki bi i®e e medarodni značaj, pa je še vedno Pr® malo. Skratka, Trst še ni popolnoma razumel vlogo, ki bi jo lahko i®e ’ Kvaliteta je pogoj vsake uspešne d6 javnosti, te pa ne more biti, če ni 50 delovanja med javnimi ustanovami J zasebniki. Prav v tej smeri pa je s® vedno največ težav, kar dokazuje, d Trst le ni pravo turistično mesto.
Ambasador Veltre in župan Richetti o vrhu v Bujah
Širok pregled pozitivnih posledic, ki jih bo lahko imelo nedavno srečanje med Andreottijem in Markovičem v Bujah, je bil v ospredju srečanja med italijanskim ambasadorjem v Beogradu Veltrom in tržaškim županom Richettijem. Sogovornika sta razpravljala tudi o sumitu, ki bo 11. novembra v Budimpešti, in poudarila potrebo, da bi se skupne itali-jansko-jugoslovanske ekonomske iniciative čim bolj obrestovale za tržaško pristanišče in za železniške ter cestne povezave Trsta z Vzhodom. V zvezi z novim razvojem na Vzhodu pa sta podčrtala tudi temeljno vlogo tržaških raziskovalnih dejavnosti.
Pokrajinska uprava končno pripravlja okvirni načrt za odlaganje odpadkov
Podpredsednik Pokrajine Giovanni Cervesi, ki je tudi odbornik za zaščito okolja, je napovedal, da bo pokrajinski odbor v kratkem izoblikoval okvirni pokrajinski načrt za odlaganje in uničevanje smeti in odpadkov, pri čemer bo upošteval mnenja in sugestije občinskih uprav, ki bodo pokazale zanimanje za ta projekt. S tem v zvezi je Cervesi povabil na posvetovalni sestanek predstavnike občinskih uprav iz naše pokrajine, da jih seznani z glavnimi smernicami tega pomembnega načrta. Pokrajino so na sestanku poleg Cervesija zastopali funkcionarji Gabbino, Starc in Riosa, tržaško občinsko upravo je zastopal inž. Devescovi, ki je ravnatelj smetarske službe, Občino Zgonik pristojni odbornik Furlan, Repentabor odbornik Gregori, svojega predstavnika pa je poslala tudi Občina Milje, ki jo trenutno upravlja vladni komisar Vergone. Cervesi je vsekakor podčrtal, da Pokrajina pri izdelavi tega načrta ne namerava na noben način okrniti avtonomije občinskih uprav, ki se soočajo s specifičnimi problemi, ampah hoče postaviti temelje za večjo koor-
dinacijo na tem področju, ki je doslej ni bilo. Arhitekt Starc, ki je vodja pokrajinskega tehničnega oddelka, je k temu pristavil, da nameravajo oblikovalci načrta prvenstveno upoštevati skrb za zaščito okolja in za resanacijo nekaterih zapuščenih površin. Predstavnik Občine Trst je govoril o težavah, s katerimi se srečuje ta občinska uprava posebno na področju odlaganja gradbenih odpadkov, omenil pa je tudi možnost delne privatizacije smetarske službe, ki pa še vedno razdvaja stranke in tudi sindikalne organizacije. V Križu, na ozemlju, ki sodi v devin-sko-nabrežinsko občino, pa so medtem - kot smo že poročali -odprli novo odlagališče trdih gradbenih odpadkov v zapuščenem kamnolomu. Vsekakor gre tudi v tem primeru za zgolj začasno in časovno zelo omejeno rešitev, ki nikakor ne bo rešila problemov tržaških gradbenikov. Tržaški občinski odbor pa kljub obljubam in zagotovilom še ni pripravil globalnega načrta za odlaganje odpadkov, ki je tesno povezan z ureditvijo obmorskega odlagališča v Barkovljah.
Prihodnjo nedeljo, 22. oktobra
V Nabrežini bodo proslavavili 100. obletnico posojilništva
V Nabrežini bodo prihodnjo nedeljo, 22. oktobra, počastili stoletnico posojilnic na nabrežinskem Krasu. Prireditev pripravlja edini sedanji tovrstni zavod v devinsko-nabrežinski občini, Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini.
Svojčas je v tej občini bilo več posojilnic. Prvi tak kreditni zavod, eden med prvimi na Slovenskem in tretji na Primorskem, je bilo Hranilno in posojilno društvo v Nabrežini, ustanovljeno že leta 1888, torej pred sto in enim letom. V to posojilnico so se včlanili predvsem Nabrežinci (takrat so bile občine majhne, v nabrežinsko je sodila le ta vas), poleg teh pa tudi prebivalci sosednih občin Mavhinje, Šem-polaj in Slivno ter tudi Križani.
Tej posojilnici so se na začetku 20. stoletja pridružile še tri druge, kar je bilo odraz politične razcepljenosti Slovencev. Ena posojilnica je bila leta 1908 ustanovljena v Devinu. Kasneje, in sicer leta 1914, sta bili v Nabrežini
in v Šempolaju ustanovljeni še dve posojilnici.
Po prvi svetovni vojni, leta 1926, je bilo pet občin - Devin, Mavhinje, Nabrežina, Slivno in Šempolaj - združenih v eno samo, devinsko- nabrežinsko občino. Tri leta kasneje pa so se na pritisk fašistov morale združiti v eno samo tudi vse štiri obstoječe posojilnice. Od takrat ta posluje v Nabrežini. Na nedeljski počastitvi stoletnega udejstvovanja na gospodarsko-kredit-nem področju bo slavnostni govor imel predsednik Gvido Zidarič. Sledila bo predstavitev knjige »Posojilnice na nabrežinskem Krasu«, ki jo je napisal novinar Marko Waltritsch. Na sporedu bo tudi nagrajevanje najbolj zaslužnih posojilničarjev. Prireditev bo pod velikim šotorom na igrišču Sokola. V kulturnem programu, ki se bo pričel ob 16. uri, bosta sodelovala tudi domači moški pevski zbor Igo Gruden ter ansambel Happy Day.
Godba želi pomladiti svoje vrste
Vpisovanje na glasbeni tečaj proseškega Godbenega društv
Godbeno društvo Prosek prireja ob začetku nove sezone glasbeni tečaj za mlade godbenike, da bi tako še povečalo in pomladilo svoje vrste. S tem proseška godba polaga že spet veliko pozornost mladim in perspektivnim ljubiteljem glasbe, saj se zaveda, da je samo na tak način mogoče zagotoviti društvu obstoj in kvalitetni razvoj.
Proseško društvo je začelo smotrno delo z mladimi pred desetletjem. Takratni glasbeni tečaj je obrodil zaželene sadove, saj se je godba v nekaj letih bistveno pomladila in številčno okrepila, izredno pomembno za razvoj pihalnega orkestra pa je bilo tudi dejstvo, da so se mladi ob aktivnem sodelovanju dolgoletnih članov primerno vključili v društvo. Tistemu tečaju so sledili še drugi, iz katerih je društvo črpalo novo limfo za delovanje.
Podobno pričakujejo proseški godbeni delavci tudi od letošnjega tečaja, ki se bo začel v prihodnjih dneh. Nanj vabijo vse mlade ljubitelje glasbe, ki bi se želeli aktivno udejstvovati s pi-
hali, trobili in tolkali, in tudi tiste, ki so se že srečali z glasbo ih bi želeli to srečanje nadaljevati v prijetni družbi.
Vpisovanje na tečaj poteka na sedežu Godbenega društva na Proseku (v Soščevi hiši) ob torkih in sredah od 16. do 18. ure in ob petkih od 15. do 17. ure. Tu bodo interesenti dobili tudi ostale informacije o tem tečaju.
pismo uredništvu
Odprto pismo repentabrskemu županu
Dne 15. julija sem na repentabrsk6®^ županstvu osebno izročil prošnjo za P° poro pri organizaciji ciklusa koncert Repentabor. O pomembnosti te kultur ^ pobude smo prepričani vsi, ki si za
koncerte prizadevamo: domači in tuji i_a postaja, 1
glavno zaslugo, da so ti koncerti
vajalci, tržaška radijska postaja, ki
možni, Pokrajina Trst, ki v zadnjih leta. to pobudo finančno podpira in rePen[fle brski župnik, ki nas gostoljubno sPreA,at "pod streho". (Vsem bi se želel še en zahvaliti!).	.»j
Ne vem pa, kaj si o tej pobudi & j repentabrska občinska uprava - do namreč nisem na svojo prošnjo prejel j. kakršnega odgovora. Bolj kot sam V u spevek (v pogovoru sem podžup^^ omenil, da bi nam bilo dovolj, če ra-kot podporo vrnili takso, ki smo j° ® aji li plačati občinski upravi za koncer • ,ja pa če bi Občina po koncertu p°9 poljski oktet Bornus Consort) me^?;nSKe načelno stališče repentabrske obe. uprave: ali naj Slovenci stremi®0 . je
po takih kulturnih manifestacijah, paj ciklus koncertov Repentabor, ali P .gIo usmerjamo vse svoje sile v gaje (Kraška ohcet, razne šagre, itd)- „o-verjamem v neučinkovitost poštned ,pe: slovanja kot pa v nekorektnost U q£j. gospoda župana (kljub morebiti z- r0-poslanemu odgovoru po pošti) leP po sim za odgovor na straneh PD. s J0bi' gotovo zanimal tudi marsikatereg skovalca naših koncertov.
Z odličnim spoštovanjem
MILOŠ PA
,hor

SOLA
S. I. T. A. M.
Družinski tečaji
KROJENJA - ŠIVANJA - MODELIRANJ^ ' BARVANJA TKANIN
Informacije do konca oktobra: telefonirati na 767491 od 13. do 15. ure
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA
IN POSOJILNICA V NABREŽINI
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
priredi v nedeljo, 22. oktobra 1989, ob 16. uri
na športnem igrišču ŠD Sokol v Nabrežini
svečano proslavo ob stoletnici posojilnic na nabrežinskem Krasu
Še teden dni do občinskih volitev v Miljah
Za miljske Slovence ne bo vseeno kdo bo vodil novo občinsko upravo
V korist gojilcev klapavic
Sindikat predlaga posebne prispevke za utrpelo škodo
_0d občinskih volitev v Miljah nas C1 le še teden dni. Nekaj več kot ftajst tisoč volilcev bo v nedeljo in v pi n.edeliek izbiralo med enajstimi vodnimi simboli in izvolilo novo občin-0 skupščino, v katero so bili na Listi rausin pred štirimi leti izvoljeni trije 0venci, in sicer Kiljan Ferluga, Jurij odopivec in danes pokojni Peter Vi-a. Miljska uprava je edina občina na baškem z veliko večino italijansko govorečega prebivalstva, ki je v po-^ojnem času zajamčila slovenski anjšini osnovne narodnostne pravi-v ' zato za miljske Slovence res ne bo ®eno, kdo bo vodil upravo po nevskih predčasnih volitvah. s, novost je poskrbela Slovenska upnost, ki bo letos prvič v povojnem l^asu sodelovala na občinskih volitvah. v-a Listi Frausin (KPI in neodvisna le-(->.ca), ki jo odpira dosedanji župan s audio Mutton, so štirje kandidati ^venske narodnosti, in sicer Slavica arpt (št. 2), Damiana Colarich (št. 5), r*s Gruden (št. 11) in Corrado Švab n ' p), ki je glavni slovenski kandidat nQ ,el listi. Listo lipove vejice odpira silec Danilo Šavron, na drugem slu pa je Fedor Žigon, ki je doslej lj e'a.S(edoval rajonskemu svetu za Žav-jl ..’n Štramar. Društvo Slovencev Po | e občine je Listi Frausin in SSk jirf alo dokument o vprašanjih manj-r ® v tej občini, istočasno pa je pripo-0|C1*° vsem Slovencem, naj oddajo pasove tistim kandidatom, ki v svojih trpi?randh »upoštevajo zahteve in po-boH riovenske manjšine in ki se v a° zanje tudi zavzemali, tako da bo novoizvoljenem občinskem svetu zo-i slišati slovensko besedo, kot je se pogajalo v preteklosti«. p Venator KPI Stojan Spetič, Kiljan 0u!. ga. ki je bil skoraj štirideset let Omski svetovalec in bivši občinski vs o°rnik Jurij Vodopivec so naslovili ent miljskim Slovencem neke vrste Vinico s pozivom, naj na nedeljskih jpbtvah podprejo Listo Frausin. Kosi-	so medtem na včerajšnjem
ecanju strankinega deželnega vod-
stva o reformi krajevnih uprav postavili v ospredje potrebo po izvolitvi stabilne in napredne občinske uprave, ki bi zagotovila občini dobro upravljanje, solidarnost in sodelovanje pri vseh pomembnih odločitvah. »Pet-strankarska koalicija tega ne bo mogla na noben način zagotoviti,« trdijo miljski komunisti, »kot to jasno priča sedanja upravna in politična paraliza na tržaški Občini in Pokrajini«. Lista Frausin, ki ima tokrat prvič za nosilca liste človeka brez izkaznice KPI, vabi volilce, da potrdijo levičarski odbor.
Slovenska skupnost je vložila veliko truda v to volilno kampanjo. Danes ima na sporedu dva volilna shoda._ Ob 9.30 pri Korošcih in ob 11. uri v Zavijati. Poleg nosilca liste Šavrona bodo govorili še Zorko Harej, Antek Terčon in Boris Gombač. SSk pa vabi svoje somišljenike in vse miljske Slovence na jutrišnje zborovanje o vprašanjih okolja in gospodarskega razvoja občinske stvarnosti, na katerem bodo so-
delovali Aljoša Vesel, Franc Pisani in deželni svetovalec Bojan Brezigar. Skupščina bo ob 18.30 v občinski dvorani Olimpia.
V dvorani Olimpia pa bo danes dopoldne volilna pobuda kartela PSI-PSDI. Shod, ki se ga bo med drugim udeležil tudi videmski poslanec PSI Renzulli, se bo začel ob 10. uri. Opoldne pa bodo na Trgu Marconi manifestirali Zeleni marjetice.
Kandidata Zelene liste smejočega se sonca Capuzzo in Fabretti sta medtem včeraj popoldne zasedla dvorano krajevnega občinskega sveta. Kandidata sta hotela s to protestno gesto ožigosati občinsko upravo, ki jo trenutno vodi izredni komisar, ker ni dala na razpolago političnim silam dvoran in ustreznih prostorov za volilno kampanjo. Zeleni se pritožujejo nad visokimi cenami najemnim nekaterih občinskih dvoran in nad zadržanjem pristojnega volilnega odbora.
S. T.
V Trstu vsedržavni posvet o tržnih perspektivah zavarovalnic in bank
Na pobudo družbe Trieste Consult bo v petek in soboto, 19. in 20. t. m., v našem mestu vsedržavni posvet, posvečen bančnemu in zavarovalskemu marketingu. Na dnevnem redu srečanja bo v prvi vrsti razprava o možnostih, ki jih bo imel ta sektor po prelomnem 1. januarju 1993, nadalje o izkušnjah v tujih državah (zlasti v severni Evropi in Ameriki) in seveda o finančnem tržišču v Italiji. V ospredju bodo tudi čedalje večje potrebe porabnikov, saj se področje bančništva in zavarovalstva vse bolj širi navzven: poleg podjetij je čedalje več tudi navadnih klientov, zaradi česar so na posvet povabili tudi predstavnike Gibanja italijanskih odjemalcev.
Med novostmi, ki jih bodo predstavili, bodo tudi tako imenovani finančni supermarketi, to so družbe, ki naj bi ponujale vedno bolj izpopolnjene in donosne storitve širokemu krogu porabnikov. Razpravljali pa bodo tudi o kombiniranem poslovanju med zavarovalnicami in bankami po eni strani in med ustanovami za socialno skrbstvo na drugi.
Prireditelj posveta, družba Trieste Consult, je bila ustanovljena leta 1973 na pobudo njenih sedanjih družabnikov, ki so zavarovalnice Generali, RAS, Lloyd Adriatico in SASA, Tržaška hranilnica (CRT), tržaška Trgovinska zbornica in Zveza industrij cev tržaške pokrajine. Trieste Consult je sicer posebej specializirana za dve področji, in sicer v organizaciji kongresnih prireditev in v gospodarskem raziskovanju.
Včeraj se je v Trstu sestal deželni sindikat ribičev in gojilcev školj ter predlagal spremembe zakona o izrednih prispevkih, ki naj bi jih izplačali kot odškodnino po cvetenju alg.
Cvetenje alg je kot vemo povzročilo ribičem ogromno škodo, prav tako veliko škodo pa je povzročila tudi prepoved prodaje klapavic. V naši deželi, kjer deluje prava industrija, so gojilci klapavic v bistvu »na kolenih«, saj so morali prekiniti svojo dejavnost na vrhuncu sezone. Novi členi zakona, ki jih predlaga sindikat FLAI-CGIL, predvidevajo vrsto odškodnin in drugih ukrepov v korist ribičev.
Ribičem, ki delajo na ribiških ladjah, in delavcem v gojiščih naj bi povrnili izgubo tako, da bi jim izplačali najnižje dnevne dohodke brez odtr-gljajev za skrbstvo. Upoštevati bi morali seveda dneve, ko je bil ribolov ustavljen zaradi prepovedi. Prav tako bi moral zakonski člen veljati za delavce v gojiščih, ki niso mogli pobirati školjk zaradi prepovedi oblasti.
Sindikati nadalje predlagajo, naj bi ustanovili deželne laboratorije za analizo školjk, koordinirale pa naj bi jih krajevne zdravstvene enote. Rezultate analiz bi morali objaviti takoj, saj pomeni vsaka zamuda nove izgube. Poenotiti bi morali tudi nadzor, kriteriji pa bi morali biti enaki za vse italijanske dežele. Tudi ukrepi bi morali biti enotni za vso jadransko obalo.
Ob tem bi morali prispevati za izboljšavo gojišč za ribe, školjke in rake. Morali bi tudi poskrbeti za naprave, s katerimi bi uničili školjke, ki niso več užitne. Posodobiti bi morali tudi obrate za predelavo in konzerviranje školjk. Ribičem naj bi dodelili prispevke za popravila ribiških naprav in mrež. Za vse to naj bi v letih 1989/90 porabili 125 milijard lir.
Sindikat v bistvu predlaga izredne ukrepe za delavce v gojiščih in za ribiče, ki jih je močno oškodovalo cvetenje alg. Seveda pa odškodnine ne bodo rešile problema. Zaskrbljujoče je namreč vprašanje, kakšne bodo perspektive gojišč klapavic in kaj se bo
Svojevrstna proslava in razstava ob obletnici francoske revolucije
Kr oj* i.Urno združenje LOfficina in ry Rosselli prirejata v mali dvora-letn- daEšča Verdi proslavitev 200-■ev i6 francoske revolucije. Priredi-Vse'k l.*30 v torek, 18. t. m., ob 20.30 je Unri , ?r. svojevrstna pobuda, saj bodo ti s lz°rili predstavo Laure Minici Zot-Qsvetilkami in ogledalci, ttej.. Prireditvi bodo pripravili tudi ra avo svetilk in ogledal ter veliko 'kit av° predmetov, ki so jih uporab-tere Pr®d izumom filma. Razstava, ka-mu P°kroVitelj je Občina Trst, bo v ti ps lu Sartorio, razstavljeni ekspona-pr-s° last Laure Zotti. biij | Predstavi v Verdiju bodo upora-Up ačke in zrcala, ki so jih nekoč ki (jjLljali zato, da so dosegli efekte, Ml lahko imenovali kot filmske.
Prikazali bodo približno 50 podob in slik, ki so posvečene francoski revoluciji. Gre za sličice, ki so jih izdelali ob prvi obletnici revolucije in prikazujejo angleški pogled na dogodek. Narisane so na steklu, izdelal pa jih je E. G. Wood ob 100-letnici revolucije.
To bo vsekakor zelo zanimiva in svojevrstna proslavitev dvestoletnice francoske revolucije. Pobuda bo pomembna tudi na vsedržavni ravni, saj so predstave s stekli povsem nenavadne, spomin na preteklost, ko so z igro odsevov vzbujali začudenje med ljudmi, ki seveda še niso poznali filma in še večjega »čudeža«, televizije. Z muzejskimi predmeti bodo torej omogočili podoživljanje nekdanjih dni in se tako dostojno spomnili revolucije.
Pri Montebellu bodo danes odprli razstavo modelarjev in zbiralcev
Na Tržaškem velesejmu bodo danes ob 10. uri slovesno odprli 2. razstavo medelarstva in zbirateljstva z naslovom Expomodel. Prireja jo velesejem-ska ustanova v sodelovanju z Združenjem tržaških modelarjev in pod pokroviteljstvom Občine Trst, na ogled pa bo do prihodnje nedelje, 22. t. m.
Obiskovalci bodo imeli možnost, da stopijo v pravcati svet v malem. Na ogled bodo namreč najrazličnejši predmeti oziroma »izseki realnosti« v miniaturi, od letal, ladij in avtomobilov do bitk in drugih dioramov. Poleg članov Združenja tržaških modelarjev bodo razstavljali avtosalona Gilberto Plahuta in Autosandra, in sicer stare avtomobile, Deželni center za vojnozgodovinske študije, De Henriguezov
Se o »aferi Zerbin«
^vedenec« Morin Je bil že obsojen
‘etnija
v Tržaškem zalivu, v ka-
novembra leta 1986 izgubil ži-'-6rbjn *Madi ribič iz Gradeža Bruno )ta**jan v0t smo že poročali, razdvaja Msti. y e in jugoslovanske sodne ob-arhiv;r , dteni ko je koprsko sodišče sfro ni® 0,.Preiskavo, je tržaško sod-jz ježilo kapitana patrulnega čol-'kftora °^ra Borisa Grgiča namernega s°dru ln seveda sprožilo proti njemu ^s°dn'i^*:0Pek' ki ga vodi preiskoval-hle, *k Bilippo Gullotta.
Samhnji ob6inski svetovalec Tržaš-k 2vezj ania Paolo Parovel je medtem Ktivn0 Si^_ fržaško preiskavo izdal tis-
ystfo , ^Poročilo, v kateri med drugim , Mestira verodostojnost enega °val0 t - izvedencev, ki jih je ime-lfzaško
%
sodstvo.
sueški Pj°L Marca Morina, ki ga je -. rVav; *odnik Felice Casson v zvezi h ‘1 Soj , atentatom v Petovljah osu-L>rrijr,°Vania z neonacistično skupi-v i$če i6 ^innvo. Morina je beneško Snubca rtlen°valo za balističnega iz-;.%ik pV tej preiskavi, preiskovalni s>eveH?SOn pa j® kasneje ugotovil ,/Mi s, 1 njegove stike z desničar-,,/Telo V,a]neži. S to afero se je ukvar-V lZvedpi i1 sodni svet, medtem ko se itlXi Ql°' da je bil Morin leta 1967 v $kZaradi ,s°ien zaradi posesti orožja p0ri MMenosti pri nekem ropar-M>tičnZlgfr ki 9a je priredila neo-b,] co tvio ■ skupina Grdine nuovo. hi^dolor, ,ln' ki je doma iz Benetk, je C, trnLČasa v. stiku tudi z zloglas-dejem er°ristom Eliom Massag-
Mlajši Tržačan brez sledu izginil s svojima otrokoma
Policija in karabinjerji iščejo po vsej državi 24-letnega Tržačana Antonina Salicija, ki je pred nekaj dnevi brez sledu izginil s svojima otrokoma, potem ko ju je vzel njuni materi oziroma svoji nekdanji življenjski družici, 22-letni Lucii Panzica iz Ul. Molino a Vento 21. Izginotje je sama Panzicova naznanila tržaški policiji, le-ta pa je nato na osnovi njene pripovedi po fonografu poslala policijskim komisariatom in karabinjerskim postajam po vsej Italiji opis izginulih.
Otrokoma je ime Alex in Dora, stara pa sta 2 oziroma 3 leta. Po ločitvi staršev sta živela z materjo, Antonino Salici pa ju je že poprej priznal za svoja, čeprav ni bil s Panzicovo poročen. Mladi moški je prevzel svoja otroka pred petimi dnevi na Trgu Rosmini, kjer sta se sprehajala z materjo. Tako vsaj pripoveduje Panzicova, ki pristavlja, da je Salici zvabil Alexa in Doro k sebi s tem, da jima je ponudil pijačo. Kakor hitro ju je dobil v roke, pa se je z njima hitro oddaljil, in sicer najprej peš ter nato z avtomobilom.
Izginotje trojice zaskrblja preiskovalce tudi zato, ker ima Salici že opravka s pravico. V kratkem bi se moral zagovarjati pred tržaškim sodiščem zaradi spolnega nasilja nad 13-letno deklico. Dogodek se je pripetil pred meseci in je v javnosti imel dokaj šen odmev tudi zato, ker se je ubogo dekletce tedaj tudi vrgla skozi okno, da bi si vzela življenje. Zaskrbljenost še povečujejo zatrjevanja Pan-zicove, po kateri Salici zlahka zgubi živce in zagreši kako nerazsodno dejanje. Sicer pa velja tudi pristaviti, da ima Salici po zakonu pravico, da za krajša obdobja dobi otroka v svoje varstvo, pa tudi, da kljub odprtim računom s pravico mladi moški ni obvezan bivati v Trstu.
Tombesi naj ne bi kršil zakona ko ni dal dvorane Krožku Miani
Namestnik državnega pravdnika Antonino De Nicolo je naslovil na preiskovalnega sodnika Gullotto predlog, naj že v preiskovalni fazi oprosti predsednika Tržaške trgovinske zbornice Giorgia Tombesija obtožbe zlorabe javnega položaja, ki jo je proti njemu vložil predsednik Kulturnega krožka Miani Maurizio Fogar. Obtožba se nanaša na dogodek, ki se je pripetil pred kakimi šestimi meseci. Tedaj je Krožek Miani zaprosil Tržaško trgovinsko zbornico za dvorano v Ul. S. Nicolo, da bi v njej priredil kulturno-politično srečanje, toda zbornica je prošnjo odbila. Predsednik krožka Fogar meni, da je šlo za neutemeljeno in pristransko dejanje, namestnik državnega pravdnika De Nicolo pa je očitno drugačnega mnenja. Kaže, da se bo sodnik Gullotta izrekel že v nekaj dneh.
vojni muzej, Tržaški železniški muzej, Euromodel (radijsko vodeni modeli), poveljstvo Mehanizirane brigade Vit-torio Veneto (ki bo letos prvič udeležena s svojim razstavnim prostorom) in tržaški modelarski klub Mitteleuro-pa. Obiskovalce bodo pri vhodu »sprejela« nekatera sodobna vojaška vozila, med njimi tudi tanka znamke leopard.
Ob razstavi bodo stekle tudi razne stranske prireditve. Tako bodo danes žigosali s poštnim žigom 4 tisoč kopij neodposlane razglednice iz druge svetovne vojne, v okviru Turnirja Ilirskih provinc bodo prikazali nekatere izmed najzanimivejših Napoleonovih bitk, poleg tega pa bo na sporedu tudi prvi turnir »La Bora«, v okviru katerega bodo nagradili najboljše eksponate oziroma njihove ustvarjalce.
Razstava Expomodel bo odprta ob delavnikih od 16. do 22. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ter od 15. do 22. ure. Za vstopnino bo treba odšteti 5 tisoč lir, polovične vstopnice pa bodo stale 2.500 lir.
Danes bodo v Trstu odprte naslednje bencinske črpalke:
AGIP:
-	Ul. Giulia 76
-	Miramarski drevored 231
-	Furlanska cesta 5
-	Ul. F. Severo 2/4
-	Nabrežje N. Sauro 2/1
-	Ul. Forti 46 (Nas. sv. Sergija)
-	Istrska ulica (stran proti morju)
-	Ul. Punta del Forno 4
MONTESHELL:
-	Ul. Flavia di Aguilinia 12/7 (Milje)
-	Trg Giardino 1/4
-	Trg sv. Jakoba
-	Ul. Locchi 3
-	Trg Duca degli Abruzzi 4/1 ESSO:
-	Trg Foraggi 7
-	Nabrežje Ottaviano Augusto 2
-	Drž. cesta 202 (km 18)
IP:
-	Trg Valmaura 1
-	Sesljan - drž. cesta 136 (km 14)
-	Miramarski drevored 9
ERG:
-	Ul. F. Severo 2/7
API:
-	Drevored Čampi E lisi
zgodilo, če bo cvetenje alg postalo redni pojav. Pod udarom bodo seveda manjši ribiči, ki nimajo velikih ladij in seveda gojišča školjk. Dejstvo je namreč to, da stanje ni spodbudno, saj ni jamstev, da bodo pedoči toksični le za kratko obdobje. Večmesečna prepoved pa bi prav gotovo marsikoga prisilila, da opusti ali preusmeri svojo dejavnost in to potem, ko se je gojenje školjk v Tržaškem zalivu izkazalo kot zelo donosna in uspešna dejavnost. Na žalost ne more nihče zagotoviti, da se bo morje samo očistilo in rešilo ribiče pred krizo. Imamo pač morje, kakršnega si ga zaslužimo...
Obvestilo
vladnega komisarja
Vladni komisar opozarja zainteresirana podjetja, da bo 30. novembra zapadel rok vlaganja prošenj za prispevke iz Sklada za Trst, namenjene posodabljanju in informatizaciji podjetij ter nakupu opreme. Prošnjam je treba priložiti dokumentacijo o izvedeni investiciji, za podrobnejše informacije pa se interesenti lahko zglasijo na oddelku za administrativne zadeve vladnega komisariata FJK v Trstu.
ZAHVALA
Ob izgubi drage tete
Marije Čok
(MIMICE)
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so z mano sočustvovali in jo pospremili na zadnji poti
Clara
Trst, 15. oktobra 1989
ZAHVALA
Ob izgubi našega predragega
Maria Peiarosa
se iskreno zahvaljujemo vsem, posebno g. župniku, pevskemu zboru, zvezi VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec, nosilcem krste, sveč in cvetja, vaščanom in znancem ter vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žena Milena, Thea, Roberto ter draga vnuka Andrea in Roberta
Boršt, 15. oktobra 1989
ZAHVALA
Svojci
Ane Germani (Kus)
se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali.
Trst, 15. oktobra 1989
ZAHVALA
Ob izgubi moje drage mame
Justine Grgič vd. Krizmancic
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo pospremili na zadnji poti.
Sin Ivan
Bazovica, 15. oktobra 1989
Ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole Ivan Cankar v Trstu izraža najgloblje sožalje kolegici in sodelavki prof. Lučki Abram ob težki izgubi očeta Franca.
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega
Andreja Pečarja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Bazovica, 15. oktobra 1989
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1989-90
FRIEDRICH SCHILLER
Spletke in ljubezen
REŽIJA ZVONE ŠEDLBAUER
PONOVITVE: danes, 15. oktobra, ob 16. uri - abonma RED C, v četrtek, 19. oktobra, ob 20.30 -RED E, v soboto, 21. oktobra, ob 20.30 - RED F in v nedeljo, 22. oktobra, ob 16. uri - RED G.
Prodaja abonmajev in vstopnic od 10. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, jutri eno uro pred pričetkom predstave v Kulturnem domu v Ul. Petronio 4, tel. 734205.
Novost sezone: po vsaki predstavi bo odprt bar RGB!
gledališča
ROSSETTI
Gledališka sezona 1989-90 - Tržaški Teatro Stabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji-blagajni v Pasaži Prot-ti.
Danes ob 16. uri (red 1. nedelja) bo tržaški Teatro Stabile v sodelovanju s Taormina Arte ponovil delo W. Shakespeara RIHARD III. v režiji Gabrieleja La-vie. V abonmaju odrezek št. 1. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev.
Simfonična sezona 1989-90 - V četrtek, 19., v petek, 20. t. m., ob 20.30 (red A in B) ter v soboto, 21. t. m., ob 18. uri (red S) simfonični koncert pod vodstvom S. Argirisa, pianist H. Francesch.
V ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 izreden koncert italijanskega mladinskega orkestra. Dirigent C. Melles. Na sporedu bodo Schubertove, Beethovnove in Brahmsove skladbe.
TEATRO CRISTALLO -
LA CONTRADA
Danes ob 16.30 ponovitev dela CO IE-RIMO PUTEI..., variete Carpinterija in Faragune. Jutri počitek.
Gledališka sezona 1989-90 - Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev.
Gledališče Scuola del Fabbri
Zadruga LA COLLINA bo še danes, 15. t. m., uprizorila Kroetzovo delo ROBE DE OMINI (Mannersache). Režija Mario Uršič. Nastopata Miranda Caharija in Claudio Misculin. Scenografija Marjan Kravos, glasba Giampaolo Coral.
koncerti
Katedrala sv. Justa
Zadnji koncert skupine GRUPPO CA-MERISTICO TRIESTINO, ki je bil predviden danes, 15. t. m., ODPADE.
V torek, 17. t. m., ob 20.30 bo v katedrali sv. Justa koncert v počastitev 5. obletnice smrti tržaškega skladatelja Giulia Viozzija, ki ga organizira Cappella Civi-ca v sodelovanju z združenjem Promusi-ca.
Glasbena matica Trst - Koncertna sezona 1989-90 - Vpisovanje abonmajev na GM, Ul. R. Manna 29, do srede, 18. t. m., od 10. do 12. ure.
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 II barone di Munchausen, i. Oliver Reed, Valentina Cortese.
EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Rito d amore, i. Valerie Bosh, Larry Huckmann, □
EKCELSIOR AZZURRA - 15.45, 21.45 Storia di ragazzi e di ragazze, r. Pupi Avati.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Karate Kid III - La sfida finale.
NAZIONALE II - 15.20, 22.15 Levithan.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Spoglian-do Valeria, er., □ □
NAZIONALE IV - 15.20, 22.15 Cookie, kom., i. Peter Falk, Jerry Lewis.
GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Indiana Jones - L’ultima crociata, i. Harrison Ford, Sean Connery.
MIGNON - 15.00, 22.15 La piu bella del reame, i. Carol Alt, □
EDEN - 15.30, 22.00 Folli desideri eroti-
ci, pora., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 La časa 4, srh. LUMIERE FIGE - 15.45, 22.15 Gorilla nella nebbia, i. S. Weaver.
ALCIONE - 17.00, 22.15 Palombella ros-sa, r.-i. Nanni Moretti.
RADIO - 15.30, 21.30 Le infermiere del-1'amore, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
GLASBENA
MATICA
TRST
Koncertna abonmajska sezona 1989-90
V sredo, 18. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Slovenski kvintet trobil
Na sporedu: Purcell, Handel, Holmes, Rathburn, J. S. Bach. Ho-rovitz, Joplin.
Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat. Vpisovanje abonmajev na GM od 10. do 12. ure.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je na ogled razstava slikarjev FRANZA BERGERJA, VALENTINA OMANA, ROBERTA PRIMICA in THOMASA WOR-GOTTERJA.
V	pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogled dela avstrijskih slikarjev FRANCA BERGERJA in ROBERTA PRIMICA.
V	galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - je do 18. oktobra odprta antološka razstava slikarja LUCIANA CATTANIE.
V	Kraški galeriji v Repnu razstavlja svoja dela slikar DEMETRIJ CEJ. Razstava je odprta vsak dan od 11.00 do 12.30 in od 14.00 do 18.00.
Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu je do 17. t. m. odprta razstava grafik slikarja CLAUDIA BIANCHIJA.
Na Gradu sv. Justa je do 25. t. m. na ogled razstava nemškega slikarja M. MATHIASA PRECHTLA.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah je še jutri, 16. t. m. odprta_razstava z naslovom GOBA: PRILOŽNOST SREČANJA.
V	galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8 - razstavlja do 19. t. m. svoja dela slikar STEFANO COMELLI.
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -bo do 12. novembra razstavljal JEAN-MICHEL FOLON. Razstava je odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure.
V	galeriji Cartesius razstavlja do 26. t. m. svoje grafike tržaška umetnica ELETTRA METALLINČ.
V	galeriji II Tribbio je na ogled do 27. t. m. razstava slikarja JORGEJA GARZOLINIJA.
V	galeriji Malcanton je do 27. t. m. odprtarazstava ANNAMARIE D ONOF-RIO DI BIASE. * 16 * * * 20
Nataša in Paulo
se zahvaljujeta vsem, ki so ju obiskali ob otvoritvi pekarne na Proseku.
razna obvestila
Godbeno društvo Nabrežina prireja v okviru Glasbene šole tečaje pihalnih instrumentov in tolkal. Vodili ga bodo prof. Sergio Gratton, Zoran Lupine in Davide Sinigoi. Vpisovanje gojencev poteka ob torkih in četrtkih od 20.30 dalje na sedežu društva v Nabrežini ali po tel. 200897.
ŠZ Bor sporoča, da se je pričela ženska rekreacija. Urniki so sledeči: sreda 10.30 - 11.30 ter sobota 9.30 - 10.30.
Tržaški partizanski pevski zbor bo imel danes, 15. t. m., v prostorih Partizanskega doma v Bazovici občni zbor, ki bo v prvem sklicanju ob 9. uri in v drugem sklicanju ob 9.30. Dnevni red: poročila odbornikov, diskusija, pregled in popravek statuta, razrešnica staremu odboru, volitve novega odbora, razno.
Godbeno društvo Prosek prireja glasbeni tečaj za mlade godbenike. Vpisovanje poteka na sedežu društva v Soščevi hiši na Proseku ob torkih in sredah od
16. do 18. ure in ob petkih od 15. do 17. ure.
KD Kraški dom - Repentabor organizira začetniški tečaj standardnih in latin-sko-ameriških plesov, ki ga bo vodil David Poljšak. Začel se bo 20. t. m. in nadaljeval vsak petek od 20.30 do 22.30. Vpisuje Bogdan Ravbar, tel. 327171, od 13. do 16. ure.
SKD Vigred priredi 4-mesečni šiviljski tečaj z Adrijano Regent. Za vpisovanja in informacije tel. na št. 201102 od 18. do 20. ure.
50-letniki z Opčin, iz Banov in od Ferlugov ponovno sklicujejo sestanek v petek, 20. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu prirejata zimovanje na Rogli od 27. decembra 1989 do 4. januarja 1990 za mladino od 12. do 17. leta. Vpisovanje na sedežih SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška
20, III. nadstropje, tel. 744249 in v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 531644, vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, razen ob sobotah.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom V četrtek, 19. oktobra 1989, ob 20. uri srečanje za dekleta in žene OB PLETENJU ŠE KAJ. Vljudno vabljene.
Osnovna šola M. Gregorič Stepančič pri Sv. Ani prireja tečaj slovenščine za odrasle. Tečaj bo v šoli ob torkih od 20.00 do 21.40. Zainteresirani naj telefonirajo na šolo od 8. do 16. ure na št. 812214.
včeraj-danes
Danes, NEDELJA, 15. oktobra 1989
RADISLAV
Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 17.20 - Dolžina dneva 10.59 - Luna vzide ob 17.15 in zatone ob 7.07.
Danes praznujeta
SREČKO in MARIJA ŽERJAL
50 let poroke.
Še mnogo zdravih in veselih let jima želijo hčere z družinami.
razne prireditve _
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo jutri, 16. t. m., SREČANJE * ODVETNIKOM DR. STANOM KLEPOM, pobudnikom komemoracij na Zalah. Govoril bo o pomenu sprave v seda nji slovenski stvarnosti. Začetek ob 20.3 •
Jutri, PONEDELJEK, 16. oktobra 1989
VELENA
PLIMOVANJE DANES: ob 2.59 najnižje -40 cm, ob 9.09 najvišje 61 cm, ob 15.43 najnižje -62 cm, ob 21.55 najvišje 37 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 3.29 najnižje -34 cm, ob 9.36 najvišje 59 cm, ob 16.17 najnižje -62 cm, ob 22.34 naj višje 33 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,2 stopinje, zračni tlak 1018,6 mb pada, brezvetrje, vlaga 77-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 18 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Francesca Giassi, Fe-derica Tafuro, Luca Vendola, Giulia Leo, Samy Costantino.
UMRLI SO: 78-letni Luigi Busatto, 47-letni Giorgio De Pretiš, 58-letni Arman-do Piccinini, 64-letna Nerina Colinas por. Steiner, 67-letna Vittorio Sancin, 84-letni Luigi Barnaba, 63-letni Angelo Kočevar, 65-letni Bruno Mauri, 88-letni Sal-vatore Mirabile, 81-letni Vittorio Mazza-ni, 78-letni Francesco Abrami, 76-letni Mario Condini, 82-letna Donatella Testa vd. Lippi, 65-letni Umberto Bonetti.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Nedelja, 15. oktobra 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Lungomare Ve-nezia 3 (Milje).
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lungomare Venezia 3 (Milje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 (Milje).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 16., do sobote,
21. oktobra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41.
FERNETIČI (tel. 416212), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg S. Giovanni 5U Trg. sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. dell Orolo-gio 6.
FERNETIČI (tel. 416212), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delVOrologio 6.
FERNETIČI (tel. 416212), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Danes praznujeta zlato poroko naša draga
STANA in MARIO KOZINA
Še na mnoga skupna leta v krogu svojih dragih jima želijo hčeri, zeta ter vnuki Martina, Katja in Robert.
Jutri bo na Gročani slavil 70. rojstni dan
VLADIMIR ABRAM
Še na mnoga, zdrava leta mu kličejo vsi domači, posebno pa vnuki Valentina, Silvija, Martina, Vitjan, Peter in Matej.
čestitke
Danes praznuje naša mama 50. rojstni dan. Vse najboljše ji kličejo Martina, Mauro z Manuelo in Tanja z Renatom.
Ansambel TPPZ Pinko Tomažič čestita svojemu rednemu članu EDOARDU STACUL k srečanju z Abrahamom in mu želi še na mnoga zdrava leta.
Danes praznujeta v Boljuncu STANKA in MARIO KOZINA zlato poroko. Srečno do diamantne, biserne in naprej jima želi Slava Slavec.
Danes praznujeta v Boljuncu zlato poroko stric MARIO in teta STANA. Še na mnoga zdrava in skupna leta jima želijo sestra Ika ter Vida in Marta z družinama.
V Nabrežini sta v teh dneh praznovala 25. let poroke GINO in MIRIAM TRAMPUŽ. Mnogo ljubezni, zdravja in sreče jima želijo hči Manuela s Petrom ter sin Ramon.
Noni VANKI, ki praznuje danes svoj 50. rojstni dan pošiljajo Erika, Tjaša in Michael zvrhan koš poljubčkov.
DANIJEL in KATJA praznujeta 1. obletnico poroke. Še mnoga srečna leta skupnega življenja voščijo vsi Sr-nelovi in družina Birsa.
mali oglasi
PRODAM ford escort GL 1100, le«1*
1980,	za 600.000 lir, tel. 65474.
PRODAM motor kavvasaki 450 LTD Ca
ton, letnik 1988, tel. 327023.	,k
PRODAM campagnolo benzina, letm
1981,	odlično ohranjena. Tel. 211“ (urnik trgovin).
PRODAM BMW R 100 RS, 1. 1984, prevoženih 35.000 km, rdeče barve. Te -(0481) 882019 ob 20. uri.	,
PRODAM opel corsa 1000 po zelo ucjO” ni ceni zaradi vojaških obveznosti. Te • 51370.
PRODAM BMW 320, 1. 1980, v dobrem stanju. Tel. 299726 ob urah obedov.
PRODAM prodajalno sadja in zelenja1/ v centru mesta z licenco in oprem • Tel. 228390.
FRIZERSKI SALON LORI obvešča cenjene stranke, da posluje odslej od 1 ' do 19. ure in da ima dodatno pomoč11 co. Klomberška cesta 8, Nova Goric3, tel. (003865) 23043.
SAMOPOSTREŽNA trgovina išče vajen ca. Tel. na št. 228729 v večernih uran
PODJETJE s sedežem v Milanu 13 mladega, energičnega elektrotehni nega inženirja s stanovanjem v Milan_ za prodajo po Jugoslaviji. Pismene P°_ nudbe na upravo Primorskega dnevn ka, Drevored 24 Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Zamejec".
ZAPOSLITEV, tudi part time, na reklamnem področju z možnostjo dobrega za služka nudimo osebam z lastnim avt ^ mobilom. Najnižja starost 25 let. resenti naj se javijo v Ronkah, u ' Roma 76, jutri, v ponedeljek, 16. t. m« ob 17. uri.
IŠČEM delo kot hišna pomočnica dv krat tedensko. Tel. 327262.
PODJETJE ICUM MALO v Vicenzi zaposli izkušene rezkalce in brusač ■ bruto plača znaša 1.200.000 lir z biv liščem. Ni potrebno znanje govorjen3 ga italijanskega jezika. Tel. (O44 602727.	, ,
DARUJEM pult še v dobrem stanju. 1 943388.	....
KONZULENT za delo sprejme uprav« nje odvisnega osebja in vodenje Pla ' Tel. od 16. do 18. ure na št. 366286.
SLOVENSKO PODJETJE išče elektron skega tehnika z znanjem informatik. Pismene ponudbe na upravo Prl®°g( skega dnevnika, Ul. Montecchi 34137 Trst, pod šifro "Tehnik".
MIZARSKA delavnica izdeluje po nar Čilu pohištvo, okna, vrata in razna P pravila. Tel. 200556.	•
NEPREMIČNINSKA družba išče uradm co/uradnika z višješolsko izobrazb ^ Pismene ponudbe poslati na upra . Primorskega dnevnika, Ul. Montecc 6, 34137 Trst, pod šifro »Nepremičn«1 ska družba«.	. a
DVA MILIJONA lir da tuj zbiratelj A lepak Radenske vode s tekačem- 1 572734.	j.
PRODAM alfo 33 QV, letnik 1986, v ° ličnem stanju, tel. 327438.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
PREŠO'"
Cav. LUIGI PREŠEL
s.r.l.
LOTERIJA
BARI	35	42	83	54	7
CAGLIARI	80	41	11	71	24
FIRENCE	72	32	26	6	44
GENOVA	6	28	17	47	30
MILAN	18	66	20	84	53
NEAPELJ	45	19	55	16	35
PALERMO	33	13	87	85	2
RIM	65	87	18	36	32
TURIN .	47	73	38	53	36
BENETKE	70	45	27	65	54
ENALOTTO
X 2 2	1 IX X 2 X 212
KVOTE:
12	36.919.000,— lir
11	1.200.000,—lir
10	119.000,— lir
izleti
KD Lonjer-Katinara in KK Adria obveščata, da je na razpolago še nekaj mest za izlet po Beli krajini, ki bo v nedeljo, 22. t. m. Prijave sprejemajo v društvu v Lonjerju v večernih urah.
Bi se nam radi pridružili dne 27., 28. in 29. t. m. na izlet v Medjugorje? Za informacije in vpisovanja tel. na št. 200150-200382 od 18.00 do 20.30.
ZVI NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja in Društvo slovenskih upokojencev obveščajo, da je na razpolago še nekaj mest za izlet na Reko in Krk dne 20. t. m. Vpisovanje na sedežu organizacij, Ul. Cicerone 8/B od 9. do 12. ure.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 772996
VODILNO TRŽAŠKO PODJETJE ZA ELEKTRIČNE INSTALACIJ® IŠČE zaradi razširitve dejavnosti
a)	IZKUŠENEGA ELEKTRIČARJA — delovodja
b)	IZKUŠENEGA SPECIALIZIRANEGA ELEKTRIČARJA
34100 TRST
Ul. Gambini 34/A
KUPUJ NA OPČINAH
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ 89
5
gj
ZA VSAKIH 10.000 lir	I
NAKUPA ZAHTEVAJ SREČKO!
1. NAGRADA 15.000.000 ||J f
5 NAGRAD PO 2.000.000 j 10 NAGRAD PO 1.000.000 Vse nagrade so v zlatih žetonih Žrebanje bo 5. jan. 19^
CASSA KUKALE ED AKTICIANA-0«*'^H HRANILNICA IN ROS03ILNICA-ORČIH
C
RAI 1
7 «0 Nanizanka: Ouello della porta accanto - Libera professione “■15 Risanke
9 30 Dok. oddaja: Kvarkov svet ;,15 Dokumentarec: Wildside fl-00 Maša in nabožna oddaja ‘2.15 Zelena linija ‘3.00 Nedeljski tednik, nato dnevnik
‘3.55 Kviz: Toto-TV Radiocorri-
14.00 Variete: Domenica in..
(vodi Edwige Fenech)
;4'20 Športne vesti 15.20 Športne vesti :°'20 Športne vesti ‘8 l0 Šport: 90. minuta ‘9.50 Vreme in dnevnik 20.30 Nadaljevanka: E non se ne vogliono andare (r. Gi-orgio Capitani, i. Massimo Ciavarro, Fiorenza Tessa-. ri, Virna Lisi, 1. del)
21.55 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0-10 Šport: motociklizem - VN Rima F1 (posnetki)
0.40 TV film: Charlie (krim., VB 1984, r. Martin Campbell, i. David Warner, zadnji del)
RAI 2_______________
7.00	Risanke
8.00	Film: La doppia vita di Andy Hardy (kom., ZDA 1942, r. George Seitz, i. Michkey Rooney)
9.30 Plesni maraton: Klasično in neklasično (1. del)
10.25	Študijski dnevi (Rimini)
12.00	Komični posnetki
12.25	iz rubrike o zdravju
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Rubrika: Trentatrč
13.45	TV film: Dimmi che mi ami (kom., ZDA 1985, r. Tzipi Trope)
15.15 Film: La regina vergine (zgod., ZDA 1953, r. George Sidney)
17.00	Variete: Tirami su
17.45	Kolesarstvo in avtomobilizem
18.50 Nanizanka: Perry Mason
19.45	Vreme, dnevnik in šport
20.30	Film: La spia impossibile (krim., VB 1987, r. Jim Goddard, i. John Shea, Eli VVallach)
22.10 Dnevnik in vreme
22.25	Aktualno: Mixer
23.25	Rubrika o protestantizmu
23.55 Dok. o Mazziniju (2. del)
0.45 Koncert Jazz EBU-UER
^ RAI 3__________________
10.50	Nan.: Vita col nonno 11.40 Film: Non tradirmi con
me (kom., ZDA 1942, r. George Cukor, i. Greta Garbo)
13.10	Nanizanka: Professione pericolo
14.00	Deželni dnevnik
14.10	Dokumentarna oddaja: Drobci
14.45	Variete: Prove tecniche di trasmissione
16.30	Film: I tre amigos (kom., ZDA 1986, r. John Landis, i. Steve Martin, Chevy Chase)
18.25 Dok. oddaja: Drobci 18.35 Šport: Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Nogomet B lige
20.30	Film: Parole incrociate (krim., Fr.-ZRN-It. 1989, r. Claude Chabrol, i. Jean Poiret, Caroline Beaune)
22.05	Aktualno: I racconti del 113
22.50	Dok. oddaja: Drobci
23.00	Filmske novosti
23.05	Nočni dnevnik 23.20 Deželni nogomet
RTV Ljubljana 1
8.45 Video strani 8.55 Otroška matineja: Živ Žav, 9.40 nan. Pika Nogavička (4. del)
10.10	Slovenska klavirska glasba (pon.)
10.45	Nanizanka: Delo na črno
11.30	Videomeh
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Nadaljevanka: Houston -Legenda Teksasa (1. del)
13.40	Uspešnice Pop delavnice '89
14.10	Živ žav v Kranju
14.45	Festival kajkavske popevke Krapina '89
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50 Film: Naj ljubši učenec (kom., ZDA 1958, r. George Seaton, i. Clark Gable, Doris Day)
18.45	Risanka, 19.00 TV Mernik
19.15 TV Okno
19.30	Dnevnik, vreme, Zrcalo tedna
20.20 Nadaljevanka: Tovarišica ministrica (M. Šečerovič, r. Stanko Crnobrnja, i. Pe-tar Kralj, 2. del)
21.10	Zdravo, vmes poročila
22.40	Za goste iz tujine
TV Koper
10.15	Fish Eye, 10.45 Juke box
11.15	Rubrika: Veliki tenis
13.30	TVD Novice
13.45	Bezbol - Major League
15.30	Rubrika: Fish Eye
16.30	Rugby: Francija-Nova Zelandija
17.45	Football - prvenstvo NFL
19.00	Rubrika: Eurogolf (pon.)
20.00	Športna oddaja: Juke Box 20.30 Športna oddaja: A tutto campo
22.00	TVD Novice
22.10 Golden Juke Box (pon.)
23.45	Rubrika o ribolovu (pon.)
fjT RTV Ljubljana 2
10.00	Danes za jutri in nadaljevanka
15.30	Koncert Orfeja RTZ
16.30	Šport, 19.30 Dnevnik
19.55 Da ne bi bolelo: Revmatizem v nogah
20.20 Dokumentarca: Železnice sveta (4. del), 21.20 Cerro Torre
22.30	Včeraj, danes, jutri
22.45	Športni pregled
23.30	Nogomet: Vardar-Hajduk
23.50 Hokej: Medveščak-Rosen-
heim
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Ne podite proč sanj!; 10.30 Country glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas,
12.00	Ko zgodovina zazveni; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika, 14.10 Nadaljevanka: Brisanje resničnosti; 14.55 V studiu z vami: Sergej Verč (1. del);
16.00	Šport in glasba - dogodki in komentarji; 17.30 V studiu z vami (2. del); 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Radijska igra; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Zbori; 17.30 Radijska igra; 18.30 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program, nato nočna glasba.
C
CANALE5
®15 Nabožna oddaja 8°0 Šport: Veliki golf - Hart-.	ford
° 00 Aktualno: Block Notes, .	10.30 II girasole
‘ 00 Rubriki: Fatto da me, 11.15 .	Cammina, cammina
‘•30 Napoved nadaljevanke La .	bugiarda
2.00	Variete: Rivediamoli
3 00 Glasbena oddaja: Super-.	classifica Show
4.00	Variete: Sobota v cirkusu
Ifim (pon,)
v.JO Variete: Nonsolomoda '■30 Nanizanka: Ovidio - Ra-nocchi e altre persone °00 Kviza: O.K. il prezzo e gi-usto, 19.45 La ruota della -	fortuna
0.30 TV film: La bugiarda (dram., It. 1989, r. Franco Giraldi, i. Francesca Delle-ra, Daniel 01brychski, 1.
22	del)
2.30 Aktualno: In prima linea ^3-15 Variete: Nonsolomoda „45 Italija sprašuje 0-45 Šport: golf
1,45 Nanizanki: Petrocelli, 2.45 Lou Grant - Un giornale di provincia
7.55 Jutrišnji svet
8.25	Nanizanka: La grande val-lata
9.25	Film: Giulietta e Romeo (dram., It. 1964, r. Riccardo Freda, i. Geronimo Meyni-er)
11.15	Rubriki: O morju, nato Iz parlamenta
12.30	Nanizanka: Sceriffo a New York
14.05 Aktualno: Ciak
14.55 Nanizanka: Angie
15.15	Film: La cieca di Sorrento (dram., It. 1952, r. Giacomo Gentilomo, i. Antonella Lualdi)
16.15	Nan.: Arabesgue, 17.45 Marcus Welby, 18.40 L’is-pettore Morse
20.30	Film: L'ammutinamento del Caine (vojni, ZDA 1945, r. Edvvard Dmytryk, i. Humphrey Bogart, Josč Ferrer)
22.30	Reportaže
23.00 Film: Royal Flash (kom., ZDA 1975, r. Richard Les-ter, i. Oliver Reed)
0.45 Nanizanke: Ironside, 1.45 Agente speciale, 2.45 Adam 12
8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.30	Nan.: Starman, 11.25 L’uo-mo di Atlantide
12.20	Ob nog. prvenstvu
12.50 Šport: Grand Prix
14.00	Variete: Sempre piu tele-viggiu
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nan.: Cacciatore di ombre
19.00	Risanke: Teodoro e l’in-venzione che non va, 19.30 The Real Ghostbusters, 20.00 Siamo fatti cosi
20.30	Film: Fantozzi subisce an-cora (kom., It. 1983, r. Neri Parenti, i. Paolo Villaggio, Milena Vukotič)
22.20	Film: Maxie (kom., ZDA 1985, r. Paolo Aaron, i. Glenn Close)
0.20 Nanizanki: Search, 1.20 StarTrek
13.00 Guinnessovi primati 13.30 Film: Cappello a cilindro (glas., ZDA 1935, r. Marc Sandrich, i. Fred Astaire, Ginger Rogers)
15.30	Film: II soldato Tielens (krim., ZRN, r. Alex Corti)
18.30	Dok.: Beyond 2000
19.30	Risanke: Popeye 20.00 Nanizanka: Mister Ed
20.30	Film: Giochi stellari (fant., ZDA 1984, r. Nick Castle, i. Robert Preston)
22.30	Film: La leggenda di Is-htan (fant., ZDA 1988, r. Alex Sessa, i. Brent Huff)
8.30 Risanka: Snack
12.00	Papežev blagoslov
12.15 Film: Risale a crepapelle (kom., ZDA 1985, r. Shuck Workman, i. Josh Mostel)
14.00	Michael Jackson Around The World
15.00	Motociklizem VN Rima
16.00	Film: Prima missione (pust., Hong Kong 1985, i. Samo Hung)
18.00	SP v judu
19.00	Nanizanka: I misteri di Nancy Drew
20.00	Vesti: TMCNews
20.30	Film: Ti ricordi Dolly Bell (dram., Jug. 1981, r. Emil Kusturica, i. Slavko Šti-mac, Liljana Blagovič)
22.30	Dokumentarca: Sinji planet, Segreti e misteri
24.00 Film:	Controcorrente
(krim., ZDA 1971, r. Jerry Thorpe, i. Robert VVagner)
10.20 Nanizanka: Firehouse Sguadra 23
11.00	Zelena dežela
12.00	Velike razstave
12.30	Šport: Fuori campo
13.00	Nan.: Gente di Hollywood, 14.00 Chopper One
14.30	TV film: La nave fantasma dei pirati (pust., SZ, r. Boris Durov)
16.00	Musič box
18.00	Nanizanka: Finchč vita non ci separi
19.00	Dnevnik - šport
20.30	Film: II palazzo delle illusi-oni (dram., ZDA 1980, r. VValter Grauman, i. Omar Sharif)
22.30	Nanizanka: II grande teatra del West
23.00	Šport, 1.00 News
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 14.30 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, pozdrav, Na današnji dan, reportaže, intervjuji; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.45 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper - Vročih deset; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 8.45 Športna oddaja; 9.32 Dragi Luciano (oddajo vodi Luciano Minghetti); 10.00 Su-perpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki in komentarji; 18.00 Glasbena oddaja: Naj novejši LP; 19.40 Športna oddaja; 20.00 Prenos Radia Lj.
RADIO OPČINE
10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna oddaja: Od nedelje do nedelje; 20.00 Nočna glasba.
C
RAI 1
’.00
,9'40
a
ss
3-30
4.00 4.10
5.00
Aktualno: Uno mattina Nanizanka: Santa Barbara Jutranji dnevnik Dok.: Laurel & Hardy Vreme in dnevnik Nan.: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo Dnevnik - tri minute Rubrika: Fantastico Bis Dok. oddaja: Kvarkov svet '5 ir! ^tualno: Iz parlamenta 16 no Ponedeljkov šport
0 Risanka: L ispettore Gad-l6.3n §_et
1) Dokumentarec: VVildside 18 qo ^ab°žna oddaja l8n8 Dnevnik - kratke vesti ljj.5 Nanizanka: Santa Barbara u Nanizanka: E' proibito I9.40 a lare
Almanah, vreme, dnevnik Film: Piedone lo sbirro (kom., It. 1973, r. Steno, i. °“d Spencer, Juliette
22.1 ^ayniel)
22.3o r?eYnik
‘-■lasba: Accardo igra Mo-
23.10 *arta
Glasbena oddaja: Sanre-
24.0o n° Blues
O.k dnevnik
Rubrika opolnoči
RAI 2
7.00 Risanke
8.15 Film: Eran 300... La spigo-latrice di Sapri (zgod., r. GianPaolo Callegari, i. Rossano Brazzi)
9.30 Dok.: Božanska komedija
10.00	Rubrika o židovski kulturi
10.30	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik - gospodarstvo
14.15	Nanizanke: Capitol, 15.00 Tutti frutti, 15.45 Lassie
16.15	Dnevnik - kratke vesti 16.20 Film: Lo sparviero del
Nilo (pust., It. 1949, r. Giacomo Gentilomo, i. Silvana Pampanini)
17.40	Odprti prostor
18.30	Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Miami Vice
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nan.: Ispettore Derrick
21.30	Dok.: Claudio Villa
22.40	Dnevnik - nocoj 22.50 Dok.: La grande utopia
23.40	Dnevnik in vreme
23.55 Film: La baia dell infemo (dram., ZDA 1955, r. Frank Tuttle, i. Alan Ladd, Edvvard Robinson)
RAI 3_______________
12.00	Dok. oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Dok. oddaja: II primo anno di vita - Come na-scono i rapporti
15.00	Dokumentarna oddaja: Psihologija razvoja
15.30	Šport: bezbol - italijansko prvenstvo, 16.00 ciklokros, 16.20 avtomobilizem
16.40 Dokumentarna oddaja: Drobci
17.00	Risanka: Blob
1 ll.OOani ank Mezzostri
17.45	Dok. oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby (ured. Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Variete: Blob - Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Dan na preturi
21.45	Aktualno: Camice bianco
22.25	Večerni dnevnik
22.30	Film: No grazie, il caffe mi rende nervoso (kom., It. 1982, r. Lodovico Gasparini, i. Lello Arena, Massimo Troisi)
RTV Ljubljana 1
10.00 Video strani
10.10	Mozaik. Utrip, 10.25 Zrcalo tedna, 10.40 TV Mernik, 10.55 Oči kritike
11.25	Film: Tamarindino seme (ZDA)
13.25	Video strani
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50 Mozaik. Utrip, 17.05 Zrcalo tedna, 17.20 Da ne bi bolelo: Zakaj bolijo noge -Revmatizem v nogah, 17.50 Oči kritike
18.15 Video strani
18.20	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Zmaj, 18.30 Tisoč idej za naravoslovce - Triglavski narodni park
19.05	Risanka, 19.15 TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Odmev (John Berger, r. Maurice Faile-vic, i. Luciano Bartoli, An-nick Brard)
21.40	Osmi dan
22.20	Dnevnik in vreme
22.35 Za goste iz tujine
22.40	Slovenska klavirska glasba (7. odd.)
23.10	Video strani
|~pP) TV Koper _____________
13.30	TVD Novice
13.40 Šp. nogomet, prvenstvo
15.30	Športna oddaja: Juke Box
16.00	TVD Novice
16.10	Rubrika: Pillole
16.30	Rubrika o ribolovu (pon.)
17.00	Am. nogomet NFL (pon.)
18.00	Rubrika: Pillole 18.15 VVrestling Spotlight
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tednik: Settegiorni
20.30	Golden Juke Box
22.00	TVD Novice
22.10	Nogomet - argentinsko prvenstvo (posnetki)
23.55	Nočni boks (ur. Rino Tommasi)
ff RTV Ljubljana 2
17.55	Rastemo v svobodi - NOB 18.15 Svet športa
19.30	Dnevnik, 20.00 Žarišče 20.35 Izobraževalna oddaja: Oblike človekove komunikacije - Telo
20.55	Dokumentarna serija: Televizija
21.50	Svet na zaslonu
22.30	Videogodba
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledar, pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj; 9.05 Country club; 9.30 Lahka glasba; 10.00 Pregled tiskaj 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Slovenski kantavtorji;
12.00	Pandorina skrinjica; 12.25 Melodije; 12.40 Cecilijanka 88; 13.20 V žarišču;
13.30	Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Mojster, nikar!; 14.30 Gospodarska problematika; 15.00 Medigra; 15.10 Ekologija - danes za boljši jutri; 15.25 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringa-raja; 8.40 Pesmica; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.20 Glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Mladi na glasbenih tekmovanjih; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	Studio; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
5ANALES
Nanizanki: Fantasilandia,
9.00	Av?H°tel
Ritualni oddaji: Agenzia ‘hatrimoniale, 9.30 Cerco e
10.00	7ffro
'0.25 pravniški pregled l0.3o £Uniske novosti
*v‘zi: Časa mia, 12.00 Bis, ‘•45 II pranzo e servito, ‘f-30 Čari genitori, 14.15 II 5.Qq 9‘oco delle coppie
ritualni oddaji: Agenzia . natrimoniale, 15.30 Cerco
•00 Loffr°
‘6.30 ^vniški pregled •0Q vftualno: Canale 5 per voi b Doppio slalom, 17.30 ab‘lonia, 18.00 O.K. il or 0 6 giusto, 19.00 II gi-
20.30er^o9’19-45Tram°glie
(dr	La bugiarda
Gif1? '.	r- Franco
2- a dL L Francesca Delle-
^•40^'zadnji del)
n stHrriete: Maurizio Co-> v®nz°Show '30	B°gm d'oro
Nan nki: Petrocelli - La Qr”nca vendetta, 1.50 Lou
8.30	Nanizanka: La grande val-lata - Leggenda di un generale
9.30	Nad.: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo
12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.40	Nad.: Sentieri
14.40	Nanizanka: Califomia
15.35 Nad.: La valle dei pini
16.25 Nanizanka: General Hos-
pital
17.30	Nad.: Febbre d'amore
18.30	Kviz: Telecomando
19.00 Aktualno: Cera varno tanto amati
19.30	Nanizanka: Quincy - Stra-nieri in paradiso
20.30	Film: Oceano rosso (pust., ZDA 1955, r. William Well-man, i. John Wayne, Lau-ren Bacall)
22.40	Film: Ragtime (dram., ZDA 1981, r. Miloš Forman, i. Elisabeth McGovem, James Cagney)
1.35 Nanizanki: Ironside, 2.35 Agente speciale
7.00 Risanke
8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro,10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon
12.30	Italijanske smešnice
12.35	Nanizanki: T.J. Hooker,
13.30	Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	Deejay Television
15.30	Aktualno: So to Speak
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nanizanka: Arnold
18.35	Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina,
20.30	Ragazzi della 3. C,
21.30	Visitors
22.30	Variete: Televiggiu
23.30	Aktualno: Ottanta non piu ottanta
0.15 Italijanske smešnice 0.25 Nanizanka: L uomo da sei milioni di dollari 1.25 Deejay Television
10.30 Nad.: Signore e padrone, 11.30 Marcia nuziale
13.00	Variete: Sugarcup
15.00	Nad.: Anche i ricchi pian-gono, 16.00 Pasiones, 17.00
Cuore di pietra, 18.00 Qu-attro donne in carriera
18.30	Dok.: Beyond 2000
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Mister Ed
20.30	Film: Super Platoon (pust., ZDA 1982, r. Christ Han-nah, i. Albert VVilton)
22.30	Film: Wampyr (srh., 1978, r. George Romero)
24.00	Nan.: Night Heat
8.30	Dok. o naravi
9.00 Nanizanka: Get Smart
9.30	Nadaljevanka: Adamo contro Eva
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45 Nad.: Terre sconfinate
11.30	Rubrika: Ženska TV
12.30	Nadaljevanka: La spiaggia dei giorni felici
13.30	Vesti in šport
14.30	Glasba: Clip clip
15.00	Risanke
15.30	Kviz: Girogiromondo
16.00	Film: Il gioco dell amore (kom., ZDA 1959, r. George Marshall, i. Debbye Ray-nolds)
18.00	Rubrika: Ženska TV
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMCNews
20.30	Film: Adorabile canaglia (kom., VB 1978, r. Silvio
Narizzano, i. Glenda Jackson, Oliver Reed)
22.15 Variete: Ladies & Gentle-men
22.50 Vesti in Šport nocoj 24.00 Film: La spiaggia vuota (krim., Avstral. 1985, r. Chris Thompson)
TELEFRIULI____________
12.00	Nan.: Chopper One
12.30	Dok.: Con D Annunzio at-traverso 1'Abbruzzo
13.00	Vesti
13.30	Nanizanka: Gente di Hol-lywood
15.30	Musič box
17.15 Nadaljevanki: Liszt, 18.00 Cristal
19.00	Dnevnik in rubrika
20.00	Rubrika o nogometu
21.00	Šport: košarka Fantoni-San Benedetto
23.00	Rugby: Club Pordenone-Ceta Bergamo
23.30	Dnevnik, dražba, News
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vreme in promet;
6.30	Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Superpass; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti;
11.30	Italiana; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke v živo; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Ob treh popoldne; 16.05 Disco sco-op; 17.00 Govorni prispevek; 18.35 Mi in vi; 19.00 Souvenir d'Italy.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro in horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni; 20.30 Loža v operi; 22.00 Nočna glasba.
so včeraj odprli Motorexporacing
Na razstavišču v Ulici della Barca so včeraj dopoldne odprli sejem Moto-rexporacing, odmevno prireditev med-deželnega značaja, posvečeno svetu avtomobilov in tehnologije.
Gre za pobudo, ki so jo prvič uresničili leta 1981 v sodelovanju med zasebniki in javnimi institucijami in ki se iz leta v leto bolj uveljavlja. Razumljivo, saj gre za prikaz avtomobilskih modelov, motorjev in nasploh artiklov, ki sodijo na to in sorodna področja za katera vlada posebno zanimanje.
Obiskovalcev na sejmu, ki bo odprt do prihodnje nedelje, tako prav gotovo ne bo manjkalo. Privabili jih bodo razstavljeni naj novejši modeli skoraj vseh največjih avtomobilskih hiš, stara vozila, vrhunski dosežki italijanske avtomobilske industrije, kakor je recimo ferrari 348, dirkalni avtomobil, ki ga doslej še niso pokazali v Italiji in je prav v Gorici prvič na ogled pred "domačim" občinstvom.
Poleg razstavljenih modelov, med katerimi imajo častno mesto tudi tovorna vozila, oziroma industrijska vozila, bodo številne obiskovalce nedvomno pritegnila različna tekmovanja.
Sejem so odprli včeraj dopoldne s skromno slovesnostjo, ob prisotnosti deželnega odbornika Brancatija in predvsem številnih predstavnikov krajevnih oblasti in gospodarstvenikov. Lahko bi rekli, da se je uvodna slovesnost nekako zlila z napovedanim de-
lovnim srečanjem o problematiki prevozov in prometa na Goriškem in v deželi.
Sejem avtomobilov in motorjev, ki ga prireja združenje Out line ob sodelovanju Trgovinske zbornice, Avtomobilskega kluba in nekaterih drugih ustanov je dobra priložnost za podrobno analizo o tem, kaj ta dejavnost pomeni v gospodarstvu na Goriškem (vsaj 600 zaposlenih) in o širši problematiki prevozov, zlasti ob upoštevanju novosti, ki jih že prinaša tesnejša gospodarska integracija v Evropi, so poudarili skoraj vsi govorniki na včerajšnji otvoritveni slovesnosti, predsednik Trgovinske zbornice, goriški podžupan, predsednik Pokrajine, predsednik Avtomobilskega kluba, deželni odbornik Mario Brancati. Zanimiv poseg je imel dr. Gianfranco Muti, strokovnjak s področja prevozov, sicer pa predsednik tehničnega oddelka mednarodnega združenja ICHCA, ki je nanizal vrsto (neugodnih) ugotovitev glede organizacije prevozov v Italiji in nakazal pot po kateri bi v naslednjih nekaj letih lahko pridobili, oziroma nadoknadili zamude.
Tako predsednik Trgovinske zbornice Bevilacgua kakor deželni odbornik Brancati sta opozorila na novo vlogo, ki ne bo več obrobna, naše dežele v novi ureditvi Evrope devetdesetih let, pri čemer bo prav transportna dejavnost ena od osnov gospodarske strukture. V razne objekte so bila do zdaj vložena velika finančna sred-
stva in bo treba v bodoče po tej poti nadaljevati.
Rezultat dosedanjih prizadevanj je multimodalni sistem prevozov, edini v tem delu Italije in eden redkih v vsej državi.
Kaj pomeni multimodalni sistem in kakšne tehnologije se pri tem lahko poslužujemo, so si udeleženci posvetovanja lahko ogledali popoldne, ob projekciji filmskih zapisov.
Potek sejma bodo danes in v prihodnjih dneh poživile številne prireditve, tekmovanja, srečanja. Tako bo recimo v soboto, 21. t. m., če bo šlo po napovedih, okrogla miza znanih avtomobilskih pilotov.
V	torek začetek akademskega leta
v Gorici
V	prostorih nekdanjega novega semenišča v Ulici Alviano, ki ga je kupila Tržaška univerza, bo v torek, 17. t. m., ob 11. uri slovesnost ob začetku akademskega leta. Gre za začetek 2. visokošolskega tečaja za operaterje na področju turističnih dejavnosti. Tečaj organizira fakulteta za ekonomske vede. Tudi letos se je prijavilo znatno več študentov, kakor je bilo razpoložljivih mest. Petdeset kandidatov so izbrali na podlagi sprejemnega izpita.
Vodstvo fakultete bo v kratkem sporočilo, kdaj se bodo pričele lekcije.
S spletkami in ljubeznijo se SSG vrača v Kulturni dom
Jutri in v torek pričetek sezone
Klasično delo za začetek sezone našega gledališča Friedricha Schillerja Spletke in ljubezen. Po premierski predstavi v petek zvečer v matični hiši v Trstu, se bo Stalno slovensko gledališče jutri in v torek predstavilo goriškemu občinstvu. Vsakokrat ob 20.30: jutri za abonma red A, v torek za abonma red B.
Kljub finančnim in drugačnim težavam, ki so pravzaprav že kronične, je naše gledališče smelo zastavilo tudi letošnji program. Preprosto zato, ker mora obstajati in delati naprej, ker je
del naše tukajšnje skupnosti. Gledali' če je zaradi gledalcev, zaradi občinstva. Posebej velja to za naše gledališče.
Ob tem želimo povedati še, da ni prepozno za vpis abonmaja. Vpisovali bodo namreč tudi v prihodnjih dneh pri blagajni Kulturnega doma v Gorici in poverjeniki pri kulturnih društvih in tudi na srednjih šolah.
Prizor iz Spletk in ljubezni v režij* Zvoneta Šedlbauerja.
Novinarji iz Slovenije	Tudi zeleni v Tržiču predlagajo
obiskali Kulturni dom	alternativno večino na Občini
Z dogovorom za nadaljnje sodelovanje se je včeraj v Gorici končal obisk delegacije novinarjev Slovenije v Fur-laniji-Julir’-!	--
fijske krajine. Po ogledu gradu je goste iz Slovenije sprejel goriški župan Scarano s podžupanom
Del Benom in svetovalcem SSk Damjanom Paulinom. Popoldne pa so si gostje ogledali Kulturni dom (na sliki - foto Čubej). V skupnem dokumentu, ki je bil sprejet ob koncu razgovorov, so novinarji iz Slovenije in FJK začrtali konkreten program dela, ki bo slonel predvsem na tematskih srečanjih.
Danes bodo v Gradišču zaprli razstavo del Luiša Spazzapana
Čas odmevnih razstav se izteka. Danes bodo v Gradišču zaprli antološko razstavo del Luiša Spazzapana. Odprli so jo v začetku julija in z njo obeležili stoletnico umetnikovega rojstva. Na ogled je kakih sto del, v katerih prihaja najbolj na dan umetnikova izraznost.
Razstavo bodo v naslednjem tednu prenesli v Turin. V Turinu je Spazza-pan živel več desetletij in je tu tudi umrl leta 1958. V piemontskem glavnem mestu si bo razstavo mogoče ogledati v prostorih Umetniškega krožka. Odprli jo bodo 26. oktobra in bo na ogled do konca leta. Zatem bodo razstavo postavili tudi v Rimu in sicer v Državni galeriji sodobne umetnosti.
Skupaj bomo nazdravili
Na domačiji Štekarjevih v Ronku v Števerjanu bo v soboto popoldne, ob 16. uri družabnost. Avgust-Gušte Šte-kar bo ob življenjskem jubileju skupaj
s člani KD Briški grič, prijatelji, planinci in znanci nazdravil ob visokem življenjskem jubileju. Istočasno bo pri Štekarjevih tudi neobičajna slovesnost: odkritje zasebnega spomenika.
razna obvestila
KD Oton Župančič obvešča, da bo otroški pevski zbor začel z dejavnostjo v novi sezoni jutri, 16. t. m., ob 15. uri.
KD Sovodnje vabi člane in prijatelje na sestanek, ki bo jutri, 16. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah.
SMReKK vabi v četrtek, 19. t. m., ob 20.30 v Kulturni dom na predvajanje diapozitivov Poletje '89. Sodelujejo Rajko Petejan: Filipini, Tatjana in Mauro Gua-dagnino: Kanada, Rafko Butkovič in Marko Jarc: Čile in Peru, Herman Kosič: Korzika.
Slovensko stalno gledališče iz Trsta
obvešča, da je vpisovanje abonentov vsak dan od 17.30 do 19.00 (ob sobotah od 10.00 do 12.00) v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Brass 20, tel. 33288. Abonmaje vpisujejo tudi poverjeniki na višjih srednjih šolah in v kulturnih društvih.
PRIZNANO POGREBNO PODJETJE
F. Preschern
Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aquileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE
GORICA - Ul. Vittorio Venelo 137 - tel. 532424
KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515
Bo iz te moke kaj kruha? Številke so, treba je le politična volja za odločitev. Zeleni, ki so pred kratkim predlagali alternativno večino na občini v Krminu so podoben predlog včeraj postavili tudi v Tržiču, upoštevajoč dokaj neroden položaj, v katerem se je znašla štiristrankarska koalicija (KD, PSI, PSDI, PRI). Na seji občinskega sveta, v petek zvečer, so prosti strelci že drugič preprečili, da bi republikanec Sartori, ki je tudi formalno vstopil v odbor, prejemal odškodnino. Prvič se je to zgodilo na seji prejšnji teden in so takrat dogodek ocenili kot tehnični spodrsljaj. Zadeva dobiva tokrat svojo politično težo. Šlo naj bi za odraz nestrinjanja nekaterih predstavnikov koalicije. Na petkovi seji je bilo kar pet prostih strelcev. Štiri so oddali belo glasovnico, eden pa nasproten glas. Ob glasovanju je bilo v dvorani triindvajset svetovalcev večine, ob glasovanju pa je za predlog odškodnine Paolu Sartoriju (PRI), glasovalo le osemnajst svetovalcev. Jutri bodo "spodrsljaj" skušali popraviti predstavniki strank. Ob 9. uri se bodo srečali z županom.
Kako so na predlog zelenih, ki so na zadnjih volitvah v Tržiču postali četrta stranka (prejeli so preko 10 odstotkov glasov) reagirali drugi. Zdi se, da so največ razumevanja našli pri socialdemokratih, medtem ko so menda so-
cialisti načelno proti. Izid petkoved® glasovanja v občinskem svetu tolmač): jo tudi kot odraz sporov med raznih strujami v krščanski demokraciji. N®) kateri predstavniki te stranke se meh' da ogrevajo za koalicijo s komunisti.

.	> slovensko stalno gledališče
Otvoritvena predstava sezone 1989-90
FRIEDRICH SCHILLER
Spletke in ljubezen
REŽIJA ZVONE ŠEDLBAUER
Jutri, 16. oktobra, ob 20.30 — Abonma RED A, v torek, 17. oktobra, ob 20.30 — Abonma RED B.
Vpisovanje abonentov od 17.30 do 19. ure, v soboto od 10. do 12. ure v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, tel. 33288.
Urnik avtobusa za ponedeljkovo predstavo:
19.45 Poljane (gostilna Peric); 19.50 Doberdob (na trgu); 19.55 Jamlj6 (gostilna Pahor); 20.00 Dol; 20.05 Gabrje; 20.10 Sovodnje I. postaja: 20.12 Sovodnje II. postaja; 20.15 Štandrež (na trgu)
Ogenj uničil stopnišče zvonika v Vlartinščini
V noči na soboto je zgorelo leseno stopnišče 36 metrov visokega zvonika v Martinščini. Škode je za kakih 20 milijonov lir. Župnikt-David Ožbot nam je povedal, da je zvonik zavarovan. Ogenj je izbruhnil nekaj po 24. uri. Zublje sta prvi opazili dve dekleti, ki sta o dogodku obvestili trgovca Alda Visintina, ki je po telefonu prosil za poseg gasilcev. Leseno stopnišče je ogenj uničil v dobri četrt ure, medtem ko zidovi stolpa, zgrajenega leta 1925, menda niso poškodovani. Vzroki požara še niso znani, najverjetneje pa je temu botroval kratek stik. Preiskavo vodijo karabinjerji.
Na sliki (foto Čubej): župnik in karabinjer opazujeta ostanke stopnišča.
Gorica
CORSO 15.15-22.00 »Indiana JoneSc'on-ultima crociata«. M. Ford in S. L
nery'	; e
VERDI 15.30-22.00 »Storie di rag®zZ raqazze«.
rnnes
VITTORIA 15.30-22.00 »Indiana J01
- 1'ultima crociata«. Tr^iČ EKCELSIOR 15.00-22.00 »007 - ven<*etta
pri vata«.
TEATRO COMUNALE - OBČlNS^ GLEDALIŠČE 15.30-22.15 »New stories«.
Nova Gorica	v bj-
SOČA - Nova Gorica 16.00-20.00 »* lica«.	gS0
SVOBODA - Šempeter 18.00 »AvWc strahu«, 20.00 »Erotska igra«.
DESKLE 19.30 »Ta gola bitja«.
DEŽURNA LEKARNA V GORic te). D'Udine - Trg sv. Frančiška * 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽlC ^ .
Al Redentore - Ul. Fratelli R°sel tel. 410340.
pogrebi
Jutri v Gorici ob 8.30 Sforza iz bolnišnice Janeza
f^cb5
° uri Str
na glavno pokopališče, ob l0n,^jšn*ce lando Padovan iz splošne ^ ^ 0>®J
na glavno pokopališče, ob _ eZa 0 gio Berobich iz bolnišnice ^0(joh Boga v Štarancan, ob U J Ivanov iz splošne bolnišnice pokopališče.

Berite
»Novi Mataju*^
Aktualen posvet na pobudo ZSSDI
Na področju telesne vzgoje poskrbeti za pedagoško raziskovalni pristop
Upadanje števila rojstev sili v nove rešitve
V četrtek zvečer se je lepo število Predstavnikov športnih društev, vadi-r^ljev, šolnikov in športnih delavcev zbralo v goriškem Kulturnem domu na posvetu, ki ga je priredil teritorialni odbor ZSŠDI za Goriško o vzgojnih, demografskih, tehničnih in organizacijskih vprašanjih, ki zadevajo ntroke od 3. do 11. leta v zvezi z njihovo gibalno dejavnostjo. Izhodišča za razpravo bi moralo podati pet oseb, dve pa se žal nista odzvali vabilu teritorialnega odbora. Uvodoma le spregovoril predsednik TO ZSŠDI za Goriško prof. Aldo Rupel, ki je omenil razloge prirejanja posveta. V trenutku, je dejal Rupel, ko je demografski padec dosegel že nezavidljivo stopnjo in neenotnost nekaterih Pobud bistveno oškoduje telesno-hulturno delovanje slovenskih otrok Je napočil čas, da opravimo kakovostni premik. Podatki o številu rojstev ln vpisov v vrtec nudijo vsakomur Pregled sedanjega stanja, ki bo z leti Postalo še bolj kritično.
Navedimo samo nekaj teh. V goriš-kl občini se je v šolskem letu 1980/81 ''Pisalo v otroške vrtce 288 otrok, v ietu 1984/85 smo zdrknili na 252 vpisnih otrok, letos se jih je vpisalo okrog 230. Kako je z rojstvi otrok v slovenskih občinah? Leta 1975 se je v ooberdobski občini rodilo 18 otrok, v sovodenjski 19, v Števerjanu pa 14. Nato so leta '83 zabeležili v Doberdobu le 9 rojstev, 11 pa jih je bilo v bovodnjah in v Števerjanu. V tem letu se je torej rodilo skupno 31 otrok, ki so letos prvič prestopili šol-ski prag, vendar ti niso vsi slovenske narodnosti, oziroma jih starši niso vse vpisali v osnovno šolo s slovenskim nčnim jezikom.
Rupel je nato podal tudi hipotetični podatek, ki ga je Slovenski raziskovalni inštitut na Goriškem na Podlagi zbranih elementov dobil že teta '84 in po katerem naj bi leta 1994, torej čez pet let, obiskovalo slovenske višje srednje šole le 54 dija-kov- Sedaj, je dejal Rupel, lahko z gotovostjo povemo, da smo se pri tem ušteli, ker jih bo namreč znatno manj.
Padec rojstev najbolj občutijo poteg šolskih zavodov tudi športna društva, ki gojijo ekipne športe, športni delavci imajo opravka že nehaj let s pomanjkanjem otrok. Več-uut je treba združiti sile, če želimo nastopiti v tem ali onem prvenstvu. Naj nas torej čaka recimo čez deset
Rri tem se poraja tudi vprašanje, t 1 bomo še lahko gojili ekipne špor-e' ali pa se bomo morali opredeliti a posamezne športne panoge. Sporna društva so postala prostor, kjer še hko vzgajamo našo mladino. Zato tr treka nuditi otrokom čim bolj us-bo^no 'n kakovostno športno ponud-
L Nato je tajnik TO ZSŠDI dr. Marko Utman podal splošen pregled o tem, aj nudijo danes posamezna društva edšolskim oziroma osnovnošolskim - r°k°m. Uvodoma je dodal še krajši . aodovinski oris goriškega telesno-'drnega udejstvovanja. Po pravem Ip.niu, ko so v začetku osemdesetih tpi Rr* vseh društvih pričeli z vadbo 0|3?vadbe, je to množično gibanje '83 .nblo prvo krizno obdobje v letih tak ^adba splošne telesne vzgoje, v * kot je bila zasnovana, ni bila rtl0vzanimiva. Iskanje takojšnjih tek-sta . nih uspehov in pritisk že samih tje: s,ev' ki vidijo v svojih otrokih, je Pfj^1 kutman, že prave prvake, je Toda ° v Prezgodnjo specializacijo.
p a sedaj se le nekaj spreminja. ka: / valu in Našem praporu že ne-et skupina osnovnošolcev ne tre-
nira specifično same odbojke. Tudi pri Agorestu posvečajo precej časa splošni telesni vzgoji. Isto velja za društvo Soča, kjer skupno vadijo dečki in deklice. 01ympia bo letos priredila otroško telovadbo, ŠZ Dom pa je že lani priredilo telovadbo za otroke, ki še hodijo v vrtec, letos pa bodo to delovanje razširili še na osnovno šolo. Lutman je na koncu dejal, da ni pobuda ŠZ Dom sicer originalna, je pa neke vrste izjema v našem telesno kulturnem prostoru.
O gibalni vzgoji v osnovni šoli je podrobneje spregovoril učitelj Štefan Cotič, ki skrbi za telovadbo otrok od Romjana do Sovodenj. Po naštevanju razpoložljivih prostorov in igrišč, ki so prevečkrat slabo in nezadostno opremljena, je Cotič posredoval nekaj podatkov o športnih tekmovanjih in nastopih zadnjih let. Med šolskim poukom telovadbe je opaziti, je med drugim poudaril Cotič, tudi delo, ki ga opravljajo športna društva z osnovnošolci. Ena tedenska ura na osnovnih šolah vsekakor ne zadošča psihomotoričnim potrebam učencev, zato se večina teh ukvarja s športom tudi v popoldanskih urah pri svojem društvu.
Izhodišča za razpravo je zaokrožil Aldo Rupel, ki je obrazložil nekaj predlogov za bodoče športno delovanje na Goriškem. Pametno bi bilo, je
dejal, če bi uspeli zbrati vsaj za dva ali tri mesece vse slovenske otroke z Goriškega na skupnih treningih splošne telovadbe. V dolgoročnem programu pa bi morali težiti k smotrnejšemu pedagoško-raziskovalnemu pristopu, kjer bi telovadna ura ne bila več le nekako parkiranje otroka v telovadnico.
Sledili so zanimivi posegi, kjer so gostje posveta s svojimi izkušnjami in predlogi nedvomno obogatili in izpopolnili smisel tega srečanja. TO ZSŠDI bo gradivo posveta zbral v brošurico, ki jo bo nato posredoval vsem športnim delavcem, tako na Goriškem kakor na Tržaškem.
Urnik Razsodišča za pravice bolnikov
Koordinacijska služba Razsodišča za pravice bolnikov sporoča, da so njihovi predstavniki na sedežu v Ulici Rossini v Tržiču (v kompleksu bolnišnice), na razpolago ob ponedeljkih od 11. do 12. ure, ob sredah od 19. do 20. ure in ob petkih od 19. do 20. ure.
Taka razporeditev velja v oktobru. Morebitne spremembe bodo pravočasno objavili.
Iz dela pokrajinskih komisij
Soočanje s sindikati CGH-CISL-UL o številnih vprašanji gospodarstva
Splošni položaj se izboljšuje, še zmeraj pa so sence
Pokrajinska svetovalska komisija za gospodarstvo nadaljuje s poizvedovalnimi sestanki s predstavniki gospodarskega življenja na Goriškem. Po srečanjih z gospodarstveniki in ogledih avtoporta, obmejnih naprav in drugih za gospodarske dejavnosti pomembnih objektov, so se prejšnje dni člani komisije srečali s sindikalnimi predstavniki kovinarj ev, ki so včlanjeni v tri večje sindikalne zveze.
Sindikalisti FIOM, FIM in UILM so predstavili stanje in izglede v treh večjih podjetjih z državno soudeležbo - ob ladjedelnici sta to še tovarni Meteor in Ansaldo, prav pred kratkim pa se jim je pridružila še nova tovarna Aeritalia. Na splošno se je stanje v vseh teh podjetjih precej izboljšalo po najtemnejšem obdobju krize v letu 1983. Pri tem pa sindikati opozarjajo na nenadomestljivo vlogo javnega kapitala pri ohranjevanju zaposlitvene ravni. Govor je bil tudi o perspektivah in razvojnih možnostih, ki so po mnenju sindikatov edino v posodabljanju naprav in uveljavljanju visoko tehnološke proizvodnje, da bi kljubovali konkurenčnim cenam proizvodnje držav tretjega sveta.
Glede delovne sile so sindikati izrekli pričakovanje, da se dokončno premosti potreba po dopolnilni blagajni, za delavce, ki se ne morejo vr-
Na občini so odobrili načrt za ureditev mestnega predela
O prenovi stavb in morebitnih novih zazidalnih posegih na območju med ulicama Garibaldi in Cascino ter Korzom Verdi in Trgom pred županstvom, je bil govor na zadnji seji občinskega sveta v Gorici. Podrobni načrt je izdelal univerzitetni profesor, arhitekt Semerani. Obrazložil ga je svetovalcem. Osnova načrta je ohranitev starih stavb in njihovih značilnosti, še zlasti tistih, ki mejijo na Garibaldijevo ulico. Tu ne bi smelo priti do sprememb. Nekatere spremembe pa naj bi izvedli v osrčju tega stanovanjskega kompleksa, kjer naj bi zgradili nekaj podzemnih ga-
raž, z vhodom in izhodom v Ulici Cascino. Tu bi se lahko še kaj dogradilo. Prav tako je v načrtu predvideno, da bi od Verdijevega korza do Trga pred županstvom, in od Ulice Cascino do Ulice Garibaldi, uredili prehode za pešce, tudi skozi kakšno dvorišče.
Za tozadevni načrt so se zavzeli nekateri lastniki tamkajšnjih zemljišč in stavb. Načrt bi uresničevali postopno, seveda na lastne stroške.
Načrt so v občinskem svetu odobrili z veliko večino glasov.
Svetovalci so profesorju Semera-
ni ju dali priznanje za opravljeno delo, saj je upošteval značilnosti tega mestnega predela. Precej pa je bilo govora tudi o ureditvi prometa po ulicah v tem predelu mesta. Spet je prišlo v ospredje vprašanje zaprtja nekaterih ulic avtomobilskemu prometu. Govor je bil tudi o ureditvi enosmernega prometa in o splošnem načrtu ureditve prometa v mestu. Župan je obljubil, da bo načrt kmalu dal v razpravo svetovalcem. Nekateri svetovalci so kritično ocenili dosedanje zadržanje občinskega odbora do tega vprašanja.
niti na delovno mesto pa naj bi poskrbeli s predčasnimi upokojitvami.
Stanje je torej kolikor toliko ugodno, vendar sindikati pozivajo krajevne uprave, naj sledijo tem problemom in naj od vlade in IRI zahtevajo primerno pozornost do naših krajev in vloge, ki jo javna podjetja lahko imajo zlasti po letu 1992 v odnosu do vzhodne Evrope.
Predsednik pokrajinske komisije Saccavini je zagotovil največjo pozornost do teh vprašanj in napovedal srečanja z vodstvi javnih podjetij. Poleg tega namerava Pokrajina poseči na področju poklicnega izobraževanja, tako da bi na Goriškem zagotovili dovolj specializirane delovne sile za spreminjajoče se potrebe tržišča.
Dramska skupina PD Štandrež nastopila v Biljah
Štandreška dramska skupina prosvetnega društva Štandrež je začela novo sezono z nastopom v Biljah, kjer je uprizorila Nušičevo veseloigro Kaj bodo rekli ljudje...? Štandreška skupina je v zadnjih letih navezala plodne stike in sodeluje z dramsko družino društva Zarja iz Bilj, kjer je imela že vrsto uspešnih nastopov. Tudi nastop, ki ga je imela v nedeljo, je bil deležen toplega sprejema.
La Serenissima na 2. forumu javnih enotek
Deželna enoteka La Serenissima iz Gradišča se je za nekaj dni preselila v Toskano, kjer se je v kraju Rufina odvijal 2. forum javnih enotek. Na prireditvi v osrčju domovine chianti-ja in nekaterih drugih znanih vin, se je deželna enoteka predstavila z belimi in rdečimi vini, ki so, kljub zelo ostri konkurenci, razumljivo bila deležna velikega zanimanja. Razstavo in pokušnjo vin so priredili v stari palači Villa Poggioreale. Razstava in pokušnja je bila obenem priložnost za seznanjanje številnih obiskovalcev s turističnimi zanimivostmi naše dežele, posebej pa Goriške in območja Gradišča. Na prireditvi v Rufini je namreč sodelovala tudi avtonomna letoviščarska ustanova za Gradišče in Redipuglio.
Tretji forum javnih enotek bo predvidoma prihodnje leto, priredili pa naj bi ga v Gradišču. S prireditvijo bi na najbolj primeren način obeležili 25-letnico ustanovitve deželne enoteke La Serenissima. Pripravili bi jo v obnovljenih prostorih enoteke, septembra ali oktobra. Dokončne odločitve še ni, vendar so predstavniki javnih enotek sprejeli predlog na znanje. Odločitev naj bi prišla v prihodnjih mesecih.
Ob tem velja zabeležiti še podatek, da je bilo nedavno srečanje pri Firencah tudi priložnost za izmenjavo mnenj o nekaterih novih pobudah, zlasti na področju organizacije. Tako razmišljajo o ustanovitve vsedržavnega združenja javnih enotek. V tem smislu so celo že predstavili osnutek statuta in o njem tudi razpravljali. Tudi glede tega vprašanja niso sprejeli nikakršne odločitve.
Zadeva ni tako enostavna, kakor bi sicer izgledalo na prvi pogled, saj je treba preučiti številne aspekte in predvsem poskrbeti za to, da ne bi ustvarjali razlik v odnosu do podobnih pobud s strani zasebnikov.
cMOTO>-lEXPQKACINq
MOTORISTIČNA PRIREDITEV TREH BENEČIJ
Maribor«
m

■ M
Mere c,omziA
/d
URNIK:
10.00 - 22.00
SEJMIŠČE V GORICI
15. OKTOBER
ORGANIZZAZIONE
PROGRAM
VSTOPNINA: redna 9.000, znižana 5.000
°t> 14.00 uri — Tekmovanje v QUAD-u in SUPERBIKEFTS - TROPHV — »IL PICCOLO« vsak dan — Ekshibicije v akrobatskem trialu s PRIKOLIČARJI in BIG-FOOT SHOW
Predlog SDGZ za skupno nastopanje na tržiščih držav Vzhodne Evrope
Te dni se je v Gorici sestal odbor zunanjetrgovinske sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Sejo je vodil predsednik sekcije Igor Černič. Uvodoma je priporočil članom, naj se bolj redno udeležujejo sej, ker so bile v zadnjem času seje slabo obiskane in posledica je slabše delovanje sekcije. Predsednik je tudi seznanil odbor o pobudah, ki so bile kljub temu uresničene.
Zelo zanimiva in živahna razprava se je razvila pri obravnavi novih zakonskih predpisov v Jugoslaviji. Vsi diskutanti so iz svojega vidika podali analizo o razmerah, ki so nastale po sprejetju novih jugoslovanskih zakonov o podjetjih in tujih vlaganjih. Slišati je bilo tudi nekaj konkretnih predlogov, kot na primer, da bi se morale vse strukture, ki jih premoremo Slovenci na Goriškem, dogovoriti, da bi z združenimi močmi pomagali našim podjetnikom, ki bi radi investirali v nove pobude v Jugoslaviji. Drugi pomemben predlog je bil, da bi zunanjetrgovinski operaterji ustanovili družbo, ki bi poslovala z ostalimi vzhodnimi drža-
vami. Govorili so še o upadanju prometa po goriškem avtonomnem računu, kar gotovo ni v korist obmejnega gospodarstva.
Ob koncu seje je Černič seznanil odbornike, da bo letošnje letno zasedanje zbornice Ital-Jug novembra v Trstu. Dogovorili so se, da bo predstavnik sekcije sodeloval na zasedanju.
Koncert baročne glasbe
Dva koncerta baročne glasbe bosta na sporedu danes in v nedeljo 29. t. m., na pobudo skupine Musiča aperta.
Na obeh prireditvah bodo izvajali skladbe Benedetta Marcella, beneškega mojstra, ki je umrl pred 250 leti.
Današnji koncert je napovedan ob 17.30 v prostorih na ploščadi 27. marca, poleg cerkve na Travniku. Izvajalec bo flavtist Giorgio Samar ob spremljavi Renata delta Torre.
Drama »Spletke in ljubezen« Friedricha Schillerja odprla sezono SSG
Konflikt čiste ljubezni s spletkami nemoralne oblasti
Petek, 13. oktobra. Nekateri pravijo, da je to srečen dan, drugi, da nesrečen, a najbrž so ti vendarle v zmoti, saj se je v petek začela nova sezona Slovenskega stalnega gledališča. In naj si o tem gledališču karkoli kdo misli, pomeni začetek sezone, pomeni predstava, udejanjanje žive umetnosti vsekakor odmeven dogodek, če že ne pomenljiv praznik celotne naše kulture in skupnosti, za katero je gledališče (bodi všeč ali ne) najvišji izraz.
Schillerjeve »Spletke in ljubezen« so mladostno delo nemškega dramatika, vendar kažejo že vse elemente dramaturgije, ki je značilna za poznejša velika dela. Schiller je pravi mojster v pisanju začetnih in končnih akordov posameznih prizorov, kljub monumentalnosti in mnogokrat razvlečenosti njegovih zgodovinskih tragedij pušča gledalca v skrajni negotovosti, dogajanje lokalizira le na nekaj »usodnih« elementov, in tako dalje. Skratka, ob zgodovinski didaktič-nosti, miljeju časa in mišljenja, je tu še izjemen čustveni naboj, kar vse dela Schillerjeve drame presenetljivo sveže, učinkovite, nove, če pomislimo na čas pred dvesto leti, ko so nastajale. »Spletke in ljubezen« je Schiller napisal 1783. leta, to se pravi še pred francosko revolucijo. V njej pa najdemo skoraj vse bistvene elemente de-
mokracije, ki izenačuje sloje in ljudi ter ne dela nikakršnih razlik med njimi. Ljudi povezuje ljubezen, pa naj bodo modre krvi ali navadni meščani, tako demokratično stališče skuša seveda oblast izničiti, kajti oblast se lahko obdržuje le s svojimi spletkami, ki pogubljajo ljudi, ostaja na površju le s svojim pohlepom, neizprosno surovostjo in nedemokratičnostjo. Skratka, oblast je totalitarna, ne pozna odstopov in čustev, nedolžni ljudje ji niso ovira, da ne bi dosegla zastavljenih ciljev. Ljubezen pa, ljubezen je zaradi tega nesrečna, a kljubovalna, zaradi spletk dvomeča, a čista, pogubna in odrešujoča obenem. Najvišje čustvo pač, ki ga človek premore, ki človeka polni in mu vliva uporniške sokove, da zmore zdržati pred tiranijo, zlo usodo, samouničenje. Schiller pa ni naiven. Ve, da v pragmatičnem svetu zmaguje oblast nad ljubeznijo, ki pa ostaja tudi v smrti popolna.
Zdi se, da je režiser tržaške predstave Zvone Šedlbauer v tem smislu bral Schillerjevo tragedijo. In to je bil skoraj edini možen način, da se je izognil manihejskim vabam, ki so v »Spletkah in ljubezni« stalno na preži, da ni zapadel v črnobeli odblesk, ki je v Schillerjevem zrcalu. Odločil se je za čisto interakcijo oziroma odnos med ljubeznijo in oblastjo, ta dva ele-
menta združil v konfliktualno lego, v kateri ni naivnosti, ampak krvav boj za samoohranitev. V tem boju ni prostora za šibkosti, vprašanja vesti, dvome. Kdor se zaprede v tako pajčevino početja, je seveda obsojen na propad. To je seveda ljubezen kot najvišja, najčistejša moralna kategorija. In še tretji element je razbral Šedlbauer, se zdi pišočemu gledalcu. Ta element sicer ni tako očitno izpostavljen kot druga dva, najbrž tudi premalo izčiščen, a je vendarle pokazal na pokvarjenost politične in vojaške avtoritete, ki prelamlja besedo kot za šalo in vsevprek sluzasto spletkari, na drugi strani pa podčrtal pokončnost »manjvrednega« ljudstva, oziroma navadnih poštenih ljudi, ki jim je dana beseda svetinja. Skratka, neizprosna bitka, tako kruta, da spominja na klanje v areni, kar je poudarila scena Vojteha Ravnikarja, v tej logiki upravičena, ortodoksna in opredeljujoča, v kontekstu Schillerjeve literarne predloge pa v razkoraku. A na odru beremo, poleg literature, predvsem inscenacijo... V našem primeru postavitev senc in luči, teme in svetlobe, trgajočih strasti. Vsej tej interpretaciji je treba pripisati še pripombo, da je ob vsej logičnosti, sugestivnosti, izrazni moči v predstavi manjkalo nekaj, česar na tem mestu niti ne bi znal obrazložiti, nekaj, kar bi gledalcu dalo resničen občutek popolnosti. A to je samo vtis, morebiti niti ne pravšnji, kot so pokazali dolgotrajni in prepričani aplavzi občinstva.
Ob tem, da moramo na začetku spet poudariti celovito umetniško podobo, ki jo je posredoval igralski ansambel (ansambelska igra je brez dvoma že zakoličena kvaliteta SSG, kar je, lahko rečemo, na drugih, tudi italijanskih odrih redkost), gre v isti sapi poudariti, da so dale »Spletke in ljubezen« vsem nastopajočim možnost individualne afirmacije. Poosebljena oblast je bil Tone Gogala (Predsednik), vendar nikakor ne kričeča ali pretirano kruta, prej bi rekli, da je Gogala svoj lik gradil na »normalnosti«, kar seveda še bolj učinkovito podkrepuje silno uničenje pohotne avtoritete, ki zdvo-mi le za hip in ta hip, v svoji osornos-
ti in nepopustljivosti odžene kot nadležno muho. Še bolj spletkarski, čeprav ne oblastniški, sluzasti, vijugajoči, lik z diaboličnimi potezami je oblikoval Vladimir Jurc (Wurm). Medtem ko je bil Gogala fizična in dejanska oblast, je bila Jurčeva oblast v razumu, v gnili predispoziciji za spletkarjenje, ki uveljavlja njega samega in njegovega gospodarja. Pravi osvežujoči veter gizdalinskega dvorjana je vnesel Stojan Colja (dvorni maršal), junaški v besedah, v resnici pa bojazljivec, ki mlati prazno slamo. Lady Milfordska — Maja Blagovič, žrtev in spletkar obenem, plemenita duša, ki se je udinjala oblasti zaradi samote, sanjajoča ljubezen, odčarana, umikajoča se. Propadla plemenitašinja, v bistvu najbolj tragična figura drame.
Ljubezenski kot predstave (vanj bi lahko postavili tudi lik Milfordove) so predstavljali Branko Šturbej (Ferdinand), Lučka Počkaj (Luiza), Anton Petje (Miller) in Bogdana Bratuž (Millerjeva žena). Branko Šturbej je lik zaljubljenega plemiča, ki se odpove zakonom aristokratske družbe, oblikoval z dovolj močnim notranjim zagonom, a tudi z niansirano, netrdno oblikovano nravjo s primesmi norosti, ki jo narekujejo ljubezenske muke.
Omahljivec je, a trden, zaljubljen in hudoben, z idealom in izpraznjen. Ti dualizmi so nadgrajevali Schillerjevo predlogo. Lučka Počkaj pa je s presenetljivo suverenostjo in logiko odigrala lok, ki gre od začetne ljubezenske ožarjenosti in razposajenosti, preko deziluzije in srečanja s konkretnostjo slabega sveta do končnih muk ter notranjega krvavenja. Anton Petje je pokazal na drugo plat ljubezni: očetovsko. Ob njej pa še na klenost, trdnost socialne usode (meščanstvo), ki se je Miller ne sramuje in jo živi s ponosom in poštenostjo. Je celo uporen do oblasti, ki žali hčer, nežen do hčere, ki je žaljena. Bogdana Bratuž pa je lik matere oblikovala s tipizacijo ženske, ki preveč govori in izraža svojo skrb v obupu. Tudi Irena Zuba-lič v vlogi Zofije je lepo opravila svoje delo, kar velja še za Alojza Miliča in Franka Korošca.
Ko pišemo o lepih in razkošnih kostumih Jerneje Jambrek, moramo podčrtati tudi opazen delež glasbe Aleksandra Vodopivca. Prevod je opravila Gitica Jakopin, svetovalec za gib je bil Janez Mejač, lektor pa Jože Faga-
neL	MARIJ ČUK
Mnenja gledalcev o premieri SSG
Po petkovi premieri Slovenskega stalnega gledališča smo v Kulturnem domu zbrali nekaj mnenj gledalcev o letošnji uvodni predstavi našega teatra.
Aleksander Semen: Delo je bilo zelo zahtevno, a igralci so ga znali lepo zaigrati. Bila je svečanost, kot je to običajno za prvo premiero v novi sezoni in mi je bila všeč.
kar sem jih doslej gledala.
Andrej Danev: Nisem gledališki izvedenec, o predstavi lahko izrečem le lastno mnenje; mislim, da je bila premiera dobra, postavitev je bila v redu, igralci so dobro zaigrali svoje vloge, morda pa je bila predstava le malce predolga.
Ana Turk: Zame je bila predstava kar enkratna. Še enkrat bi jo prišla gledat. Igralci so bili odlični, med vsemi pa mi je bil še najbolj všeč Branko Šturbej.
Cristina Mauri: Doslej nisem videla mnogo gledališčih predstav, med li pa je bila uvodna premiera SSG med najboljšimi, če že ne najboljša,
V sredo začetek jubilejne sezone Glasbene matice
Slovenski kvintet trobil v Kulturnem domu
Protest
slovenskih
pisateljev
Vrhunski glasbeni ansambel, Slovenski kvintet trobil, ki ga sestavljajo Anton Grčar in Stanko Arnold - trobenti, Viljem Trampuš - rog, Boris Šinigoj - trombon in Darko Rošker -tuba, bo v sredo odprl letošnjo jubilejno abonmajsko koncertno sezono Glasbene matice. Ta visoko kvalitetna glasbena skupina deluje že od leta 1972 v slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem kulturnem -prostoru. S svojim delom in nastopi tudi izven domovine se je Slovenski trobilni kvintet kvalitetno uveljavil in dosegel visok mednarodno priznan nivo, kar potrjuje tekmovanje v Parizu in gostovanja v sosednjih državah. Ansambel je izvedel v tem času, kljub svojim rednim obveznostim v domačih ustanovah, približno 800 večernih in mladinskih Koncertov. Nastopi v Dubrovniku, Zagrebu, Ljubljani, Madridu, Parizu, Trstu, Linzu in drugod so bili s strani glasbene kritike zelo ugodno ocenjeni. Za svoje dosežke je prejel ansambel številna priznanja m nagrade, med katerimi tudi nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado. Poleg skladb raznih glasbenih obdobij izvaja kvintet tudi dela slovenskih živečih komponistov (Krek, Ramovš, Škerl, Petrič, Mihelčič, Šivic, Merku, Božič itd.) in tako širi ustvarjalnost domačih skladateljev v matični domovini in v tujini.
Vseh pet članov kvinteta je opravilo glasbene študije na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nakar so se izpopolnjevali pri svetovno uglednih pedagogih v Parizu in Koelnu. Vsi so solisti orkestra Slovenske Filharmonije oziroma Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Anton Grčar je tudi docent na Akademiji za glasbo.
V slovenskem in jugoslovanskem glasbenem prostoru so člani tega izvrstnega ansambla prvi predstavili vso raznoliko literaturo za kvintet trobil, od starih mojstrov do sodobnih skladateljev, posebno domačih, ki so napisali za ta ansambel že vrsto uspelih del.
Spored, ki ga bo Slovenski trobilni kvintet v sredo predstavil ljubiteljem glasbene umetnosti v Kulturnem domu, sestavljajo tako glasbena dela, ki so bodisi priredbe baročnih in renesančnih skladb za orgle in druga glasbila, bodisi skladbe novejšega časa, ki so bile napisane izrecno za tako instrumentalno zasedbo.
Koncert bodo uvedle tri skladbe angleškega skladatelja Henryja Purcella (1658-1695) Trumpet Voluntary, Ayre in Two Trumpet Tunes - dela v originalu napisana za orgle, ki sodijo med posebno priljubljena glasbena dela
y		■■■11
n		
1	1-lOKi	
li		
H1	■ x7.7'7 .7;,,v./ .V,/:.1-.' 1	. •
1 * '		
1 ■		
Sfak -i		$• mm
lifnL		msmSKmkJiwj1
tega največjega angleškega skladate-ha iz obdobja renesanse in baroka. Številna dela, opere, kantate, razne instrumentalne skladbe, izpričujejo Purcella kot izjemno genialnega glasbenega ustvarjalca in pomembnega glasbenega novatorja.
Water Musič - Glasba na vodi, ki jo je napisal Georg Friedrich Haendel (1685-1759) ima svojevrstno zgodovino.
Skladbo, ki je velika suita, namenjena plemeniti zabavi in izvedbi na prostem, je skladatelj napisal za angleškega Kralja Jurija I. - pravzaprav za njegovo regato na reki Temzi. Danes je to glasbeno delo v skrajšani obliki cesto na sporedu raznih instrumentalnih skupin.
Naslednja skladba Brass Ouintet ie originalno delo za trobilni kvintet teksaškega glasbenega ustvarjalca Paula
Holmesa. Njegovo delovanje je osredotočeno na pouk kompozicije na univerzi in na Komponiranje skladb za tolkala, za večje pihalne zasedbe ter za komorne pihalne in trobilne skupine.
Prvi del koncerta bo zaključila skladba The Canadian Brass Rag kanadskega glasbenega mojstra Eldona Rathburna (1916), znanega filmskega skladatelja, ki se udejstvuje tudi kot docent na univerzi v mestu Ottavi.
Drugi del sporeda bosta uvedli dve skladbi J. S. Bacha (1685-1750), Contra-punctus in Fuga v g-molu - dve priredbi za kvintet trobil iz mojstrskega opusa velikega predklasika. Skladbi tudi v tej zasedbi izpričata avtorjev neizčrpni ustvarjalni genij.
Originalna skladba za trobilni kvintet Musič Hall Suite je posrečeno delo J. Horovitza (1926), avtorja glasbe za balet, film, sceno, pa tudi za simfonično zasedbo in razne komorne skupine, posebno one za trobila. Horovitz deluje kot profesor, dirigent in komponist v Londonu.
Koncert Slovenskega kvinteta trobil bo zaključila skladba Two Rags afro-amerikanskega skladatelja Scotta Jop-lina (1868-1917), ki mu gre zasluga, da je v prvih dvajsetih letih tega stoletja izredno popularno, ritmično svojevrstno glasbeno obliko Ragtima povedel iz črnskega ghetta v koncertne dvorane Amerike in Evrope, kjer je našla svojo domovinsko pravico tudi v delih moderne glasbene Klasike.
GOJMIR DEMŠAR
Gonja proti dvajsetim črnogorskim in-telektualcem, ki so podpisali brzojavko poslano predsedniku Skupščine SR Slovenije Miranu Potrču, nas spominja n® čase, katerim se je naša uradna politik® odrekla in jih javno obžalovala. Postopek, ko nahujskane množice in delovne skupnosti zahtevajo glave, ko se s posamezniki začne obračunavati na njihovi" delovnih mestih in eksistenčno ogrožaj je na žalost preveč znan iz naše bližnj in daljne zgodovine in bo obležal ko^ črni madež na zgodovini naše sodobnosti, ki se oklicuje za humani socializem-Poudarjamo, da brzojavka črnogorski intelektualcev protestira proti razdor ^ nasilju, rožljanju z orožjem in želji P krvi svojih sosedov. Na ta način podp1-1 _ le eminentne težnje ljudi, ki hočejo ži' ® ti in delati v miru. Brzojavka je klic ^ bi ga moral razumeti vsak razmišljn) človek.	,a
Brzojavka ni bila tajna, ampak je bl poslana predsedniku skupščine v rePu liki, ki je sestavni del te države. smo začudeni, da imenujejo v Črni 9 ^ dvajset dobro mislečih državljanov ■ narodne izdajalce. Besedi narodni izd®^
lec prihajata iz mraka naših spom mračne čase. Spominjata nas na
inov n® tožtice'
ki so v insceniranih procesih pošiljali dolžne ljudi v trpljenje in smrt. UP®”^! da bo beseda ostala samo pri be® ^ Zato pozivamo predsedstvo SFR® predsedstvo Črne gore, naj prepreči ustavita gonjo proti dvajseterici.
Jesenska simfonična sezona postregla
Četrti abonmajski koncert Verdijeve jesenske simfonične sezone pod vodstvom stalnega dirigenta Spirosa Argirisa in-s sodelovanjem solistov pianista Paola Bordonija, violinistke Fernande Selvaggio in violončelista Siegfrieda Palma, je nudil, resnici na ljubo, ne preveč številnemu občinstvu (posledica prenatrpanosti sezone?) zanimiv spored, ki je obsegal Beethovnov Trojni koncert v C-duru za klavir, violino, violončelo in orkester op. 56 in Simfonijo št. 3 v Es-duru »Eroica« op. 56 istega skladatelja ter v uvodu prvo izvedbo v gledališču Verdi skladbe živečega italijanskega komponista S. Bussottija, »Ros-so« za orkester.
Bussottijeva kratka skladba v treh povezanih stavkih (Rosso sangue - moderato assai, Rosso vivio - vivo, Rosso bandiera - lentamente) je del operne partiture za orkester, v kateri avtor nakazuje kro-
matske razpoloženjske odseve rdeče barve. Za tradicionalistična ušesa ne preveč dovzetno skladbo je orkester (pomnožen z različnimi tolkali) izvedel se-riozno in prizadevno, a večje odzivnosti občinstva le ni mogel izvabiti kljub avtorjevi navzočnosti.
V kakovostnem oziru je izstopala izvedba Beethovnovega Trojnega koncerta, v katerem je, ob delikatno doziranem muziciranju orkestra, prišla do polne veljave vloga solističnih inštrumentov, predvsem violončela, ki je v rokah švicarskega mojstra Siegfrieda Palma, blestel v zvočni spevnosti in suverenem izvajanju virtuozističnih prvin. Posebno lepo barvitost je čelist izvabil v Largu drugega stavka. S čistim zvokom in občutenim muziciranjem se je odlikovala violinistka Fernanda Selvaggio (sicer prva violinistka Verdijevega orkestra), medtem
z lepim koncertom
ko klavirskemu partu ni odmerjena vidnejšo vJ^ro Koncert je orkester gledališča Verdi, tokrat ^ razpoložen, sklenil z izvedbo Beethovnove [te. simfonije »Eroica«, posvečeni Napoleonu Bonop^g0 ju, v kateri pa je Beethoven v resnici z epsko odo izrazil svojo privrženost ideji hu v ma, idealom svobode in demokracije, izraz ^g.
Deklaraciji o človeških pravicah. V svoji ePs gSiaj° gočnosti in harmoničnosti maestoznosti, za Tretja simfonija edinole za slovito »Nono«- tvafil najlepše harmonične učinke je orkester po poprav v uvodnem Allegrettu con brio in v z ^e. račnici Adagio assai drugega stavka z zv0 *lStosti° menitostjo godal, predvsem violončelov, m'	po-
pihal. Dolgotrajen aplavz občinstva z me. anje °r' bravanja, je bilo vsekakor zasluženo prizn kestru in dirigentu, (jk)
Na Kmečki banki v Gorici dobimo posojilo PRESTIAUTO
Sodobna oblika posojila za nakup vozila
Avtomobilski park se v Italiji yeča iz leta v leto. Vsa predvide-yanja kažejo, da bomo letos imeli še eno rekordno leto in da bodo v Italiji na novo vpisali 2.400.000 avtomobilov. Najugodnejši rezultati za avtomobilske tovarnarje so bili zabeleženi v letošnjem poletnem trimesečju. Običajno je v tem času najmanj povpraševanja, toda letos so zabeležili kar 10 odstotkov višjo prodajo. Od 1. januarja do danes so v Italiji registrirali 1.800.000 novih vozil, kar pomeni 9 odstotkov več kot v istem času lani.
Po več letih stagnacije ali majhnih porastov beležimo pravi hoom prodaje avtomobilov. Nakup osebnega vozila je brez dvo-nia pomemben dogodek, ki pa lahko kar precej bremeni družinsko bilanco. Večje gospodarsko blagostanje in razvoj potrošnikih kreditov sta pripomogla k povečanim nakupom novih vozil.
Čisto jasno je, da je nakup avto-niobila vezan na osebni okus in tudi na denarno zmogljivost posameznega kupca. Pri tem ne smemo prezreti cene vozila. Prebivalci Italije, ki so z Japonci največji
varčevalci na svetu, običajno ne plačajo vozila takoj ob nakupu. Prodajalcu izročijo rabljeno vozilo, vplačajo akontacijo, vse drugo pa v večletnih obrokih. Kupci imajo na voljo več možnosti, da dobijo potrebno posojilo. Pustimo kar ob strani leasing, ki zanima samo samostojne delavce. Kdor potrebuje posojilo za nakup osebnega avtomobila ga lahko zaprosi pri finančni družbi avtomobilske hiše, pri družbi, ki podeljuje potrošniške kredite, ter pri bankah. V letu 1988 je bilo v Italiji izplačanih 14.000 milijard lir tovrstnih posjil. Kar dve tretjini teh sta šli v nakup avtomobilov.
Banke so v zadnjih letih pripravile posebne oblike finansiranja oseb, ki potrebujejo manjše vsote denarja za svoje osebne potrebe. Sem sodijo posojila za kritje stroškov za počitnice, za nakup nove stanovanjske opreme, za preureditev stanovanja, za nakup avtomobila, itd.
Med ta posojila sodi tudi PRESTIAUTO, ki ga sedaj nudi Kmečka banka v Gorici. Kot samo ime
pove je to kratkoročno posojilo za nakup avtomobila.
Obrestne mere osebnih posojil pri banki so nizke v primerjavi s tistimi, za katere nas obremenijo za podobna posojila pri nekaterih finančnih družbah. Seveda je treba počakati nekaj dni, da na banki uredijo vso potrebno dokumentacijo. Nekajdnevno čakanje pa je potem bogato poplačano. Splošno znano je dejstvo, da je Kmečka banka v Gorici v tem zelo hitra in da v nekaj dneh klientu pripravi vse kar je potrebno zato, da dobi posojilo.
Kako dobimo posojilo PRESTIAUTO? Dovolj je, da imamo primeren osebni dohodek. Niti ni treba, da imamo odprt račun pri Kmečki banki. V vsakem primeru bodo uslužbenci Kmečke banke v zelo kratkem času pregledali vsako prošnjo, prav tako v zelo kratkem času bo posojilo izplačano. O vsem tem se lahko prepričate na Kmečki banki v Gorici, bodisi da potrebujete posojilo PRESTIAUTO kot tudi katerokoli drugo osebno posojilo.
Tudi na Goriškem je vedno več avtomobilov. To je bil tudi razlog za povečanje prošenj za razna namenska posojila za nakup vozil.
Več je pobud na finančnem in bančnem področju. Sem sodi tudi osebno posojilo PRESTIAUTO, ki ga je pripravila Kmečka banka v Gorici.
Znano je, da ta goriška ljudska banka od vedno klientom nudi zelo ugodne pogoje za kreditiranje njihovih potreb. Posojilo PRESTIAUTO je tudi povezano s paketom ugodnih zavarovalnin, ki so nam na voljo v prvem letu nakupa vozila. Ta paket je Kmečka banka pripravila v sodelovanju z znano italijansko zavarovalnico SAI. Zavarovalni paket je brezplačen. Kmečka banka pa klientu nudi še nekaj: neposredno telefonsko zvezo PRESTIAUTO. Kar po telefonu lahko dobite katerokoli pojasnilo v zvezi s tem posojilom.
Posojilo PRESTIAUTO se uredi v zelo kratkem času, v komaj nekaj dneh. Lahko ga zaprosimo za nakup osebnega avtomobila kot tudi motorja, terenskega vozila ali camperja.
Kmečka banka v Gorici je pomislila tudi na tiste, ki hočejo porabiti manj denarja s tem, da kupijo rabljeno vozilo. Tudi tem nudi posojilo PRESTIAUTO.
Kot je razvidno iz spodaj objavljene razpredelnice je mogoče na tak način dobiti posojila do 30 milijonov lir. Posojilo bomo plačali v mesečnih obrokih. Najdaljša doba je 48 mesecev.
Kmečka banka ponuja posojilo PRESTIAUTO z obrestno mero 16 odstotkov. To je ena najbolj ugodnih obrestnih mer, ki jo danes nudi tukajšnje finančno tržišče. Temu je treba dodati fiksno komisijo 2 odstotkov.
PRESTIAUTO je zelo ugodno posojilo. Že danes omogoča vsakomur, da si nabavi tisti avtomobil, ki mu je pri srcu.
PRIMERI POSTOPNEGA ODPLAČEVANJA NEKATERIH ZNESKOV										
ZNESEK	ROK 12 MESECEV		ROK 18 MESECEV		ROK 24 MESECEV		ROK 36 MESECEV		ROK 48 MESECEV	
POSOJILA	MESEČNI OBROK	VRNJENA VSOTA	MESEČNI OBROK	VRNJENA VSOTA	MESEČNI OBROK	VRNJENA VSOTA	MESEČNI OBROK	VRNJENA VSOTA	MESEČNI OBROK	VRNJENA VSOTA
5.000.000	453.644	5.443.728	314.272	5.656.896	244.806	5.875.344	175.775	6.327.900	141.691	6.801.168
8.000.000	725.831	8.709.972	502.836	9.051.048	391.689	9.400.536	281.240	10.124.640	226.705	10.881.840
10.000.000	907.289	10.887.468	628.545	11.313.810	489.612	11.750.688	351.550	12.655.800	283.382	13.602.336
15.000.000	1.360.934	16.331.208	942.818	16.970.724	734.418	17.626.032	527.325	18.983.700	425.073	20.403.504
20.000.000	1.814.578	21.774.936	1.257.090	22.627.620	979.224	23.501.376	703.100	25.311.600	566.764	27.204.672
30.000.000	2.721.868	32.662.416	1.885.636	33.941.448	1.468.836	35.252.064	1.054.650	37.967.400	850.146	40.807.008
POMISLILI SMO NA VARNOST
Paket zavarovanj s posojilom PRESTIAUTO
Osebno posojilo PRESTIAUTO je ® ° ugodno. Tudi zaradi tega, ker .j o z njim primerno zavarovani. V za-nJih letih se je zelo povečalo število je°zh' ki krožijo po naših cestah. Več torej možnosti, da pride do nesreče, j . nam ukradejo ali drugače poškodu-d^° avto. Zaradi tega je najbrž prav, c: P°'eg običajnega zavarovanja za 2 ltl0 odgovornostjo poskrbimo tudi ^ . ar°valnino, ki nam krije tudi za rari.Ie drugih morebitnih poškodb. Za-p*.tega je Kmečka banka v Gorici tslila tudi na varnost našega nove-lijanV[0m°bila- Skupno s SAI, prvo ita-avtrj ° družbo v sektorju zavarovanja ket rn°ddov, je pripravila posebni pa-Za Zavarovanj, ki jih brezplačno nudi 12 mesecev finansiranja
Poglejmo katere so.
Skupno s posojilom PRESTIAUTO nam Kmečka banka v Gorici nudi zavarovanje v primeru požara in kraje. Vozilo je popolnoma zavarovano v primeru delne ali popolne poškodbe. V obeh primerih bo škoda povrnjena upoštevajoč takratno komercialno vrednost vozila.
S PRESTIAUTO smo zavarovani tudi zaradi poškodb v primeru kraje (tudi takrat, ko avto vozi človek, ki je vozilo ukradel), in do najvišje vrednosti 100 milijonov lir tudi za poškodbe tretjim zaradi požara. Kmečka banka v Gorici nudi svojim klientom tudi zavarovanje za posledicami naravnih nesreč in socialnih ali drugih nemirov. S to polico bodo poplačane poškodbe, ki jih bo utrpelo vozilo v nemirih ali v terorističnih napadih, v vsakovrstnih neurjih.
Če za nakup avtomobila se posluži-mo posojila PRESTIAUTO smo v prem letu zavarovani tudi če nam kdo razbije šipe vozila. Tu so še dnevna odškodnina v primeru, da nam začasno odvzamejo vozniško dovoljenje in povratek morebitnih sodnih stroškov. Predvideno je tudi "zavarovab-je—oskrba vozila", t.j., da so nam povrnjeni stroški za povratek domov, če z vozilom ne moremo na pot, stroški za povratek poškodovanega vozila, pošiljanje nadomestnih delov v tujino, če jih tam ni mogoče dobiti.
S sistemom PRESTIAUTO je Kmečka banka torej pomislila tudi na varnost vozila in klientu s tem ponudila paket ugodnih zavarovanj. Kaj več o tem bomo izvedeli na Kmečki banki v Gorici ali v tukajšnji agenciji zavarovalnice SAI.
KATEROKOLI POJASNILO V ZVEZI S POSOJILOM PRESTIAUTO DOBIŠ NA TELEFONSKI ŠTEVILKI (0481) - 387333
NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO
Uradnik Kmečke banke v Gorici Vam je na razpolago za katerokoli pojasnilo p zvezi s posojilom PRESTIAUTO. Lahko pa se tudi osebno zglasite v naši pisarni na Verdijevem korzu 55 v Gorici. Pojasnila lahko dobite tudi pri prodajalcih avtomobilov.
PRESTIAUTO JE ZAMISEL KMEČKE BANKE V GORICI,
OD LETA 1909 GORIŠKE LJUDSKE BANKE
pnesTiAu/o
)J Banca Agricola Kmečka banka Gorica



Ob zaključku sejma italijanske pripravljene mode za poletje 1990
Z lahkotno ter pisano ponudbo Milan izenačil boj s Parizom
Komaj smo se dobro sprijaznili s spoznanjem, da se je treba zaradi prehoda v jesen topleje in dražje obleči, že priznani in obetajoči mojstri italijanske mode predstavljajo svoje modele za naslednjo pomladansko-polet-no sezono. V Milanu so se namreč pred dnevi iztekle prireditve v okviru sejma pripravljene mode, ki so se delile na Modit, Contemporary in Milano-collezioni.
Največ pozornosti je seveda vzbudil niz defilejev znanih modnih stilistov, ki so tokrat za prizorišče izbrali vrsto zanimivih zgradb, kar je njihovim predstavam dalo še dodatno noto šarma. Nekatere izbrane lokacije sicer niso bile najbolj posrečene, trdijo najstrožji in včasih zavistni kritiki, kot se je na primer uštela Krizia s paviljonom, ki ga je dala postaviti sredi ljudskega vrta. Najprej je s svojim načrtom vzbudila ostro nasprotovanje zelenih, nato pa je med defilejem prišlo do zapletljajev, kar je vplivalo na zaključni efekt prikazanih modelov.
V splošnem pa je treba podčrtati, kot so to storili po eni strani novinarji ter ostali strokovnjaki, po drugi pa stilisti, da so modni ustvarjalci pokazali veliko posluha za ovrednotenje zgodovinskih zgradb, javni upravitelji pa so modnim mojstrom ter njihovim željam namenili več pozornosti. Preprosteje povedano pomeni, da so nekatera znana imena precej denarja vložila v obnovo znamenitih zgradb, ki jih bodo
lahko za določeno število let uporabljala za razne prireditve.
Če od okvira prireditve preidemo na bistvenejši del, ki ga v tem primeru predstavljajo modeli, je nujna uvodna opomba, da so s prikazanim bili zadovoljni vsi. Stilisti so zelo na-glašali, da so skušali ustvariti takšne modele, ki bi jih lahko vsaka ženska oblekla brez večjih težav, ko bi jih kupila za drag, vendar ne za nemogoč denar. Novinarsko in ostalo občinstvo je izreklo enotno oceno in sicer, da gre res za modele, ki so namenjeni navadnim ženskam, ne pa izključno lepoticam in arabskim princesam. Posebno tuji kupci, ki so se v izjemno velikem številu pulili za nekatere kolekcije znanih imen, so bili mnenja, da je italijanska pripravljena moda resda uporabna, vendar dovolj duhovita, predvsem pa barvita ter za vse okuse in postave.
Skratka vsi so bili zadovoljni: ustvarjalci ter proizvajalci, ker so ob aplavzih dobili tudi naročila, kupci, med katerimi je bilo še največ predstavnikov trgovin in veleblagovnic iz ZDA ter Japonske, ker so si zagotovili lepe in za njihove pojme ter valuto niti ne preveč drage modele. Istočasno pa so na svoj račun prišli tudi številni obiskovalci defilejev, na katere se ni bilo lahko prebiti, pa se je kljub temu pretihotapilo več »izvidnikov«, ki so baje skušali »ukrasti« kakšno skrivnost.
Po nujni predhodni ugotovitvi, da je vsak mojster v glavnih značilnostih
ostal zvest svojemu stilu, ki je po oceni nekaterih strokovnjakov, še preveč razpoznaven, je treba povzeti glavne tendence italijanske pripravljene mode za pomlad-poletje 1990. Na pogled so modeli zelo lahkotni ter pisanih barv. Veliko je namreč svile, tudi umetne, ali pa tkanin, ki skoraj enako lahkotno padajo. Zmotno bi bilo nadalje misliti, da so umetne tkanine cenejše oziroma, da modeli iz teh tkanin stanejo manj kot oblačila iz čiste svile.
Tip tkanine je bistvenega pomena pri krilih, ki pravzaprav niso niti zarobljena ter jih lahko nekje pri gležnjih kar zavozljamo. Zato niso strogo določene niti dolžine kril, ki so lahko izredno kratka ali segajo skoraj do gležnjev.
Skoraj še več raznolikosti v krojih so za poletje stilisti predvideli na področju hlač, ki so nesporne gospodarice mode. Za mlajše in za vse, ki se lahko ponašajo z dovolj lepimi nogami, so si zamislili vrsto izredno privlačnih in duhovitih kratkih hlač in bermudk. Tudi pri daljših hlačah so dopustili več možnosti, saj so zarisali oprijete, klasične in še zlasti veliko širokih hlač različnih dolžin.
Lahkotno padajo tudi večerne obleke, ki pa so seveda veliko dragocenejše in včasih izredno bogato okrašene. Celo »strogi« Armani je tokrat bolj kot doslej okrasil svoje večerne modele. Sicer pa je prav njegov defilč, ki je bil zadnji na vrsti, požel veliko aplavzov ter pohval. (Na sliki model Armani za poletje '90). (bip)
Omejen čar pisanih barv Mnenja mojstrov
Castiglioni
obutve
korzo u. saba 2 - tel. 764007 trst
korzo del popolo 9 - tel. 72590 tržič
JESENSKE IN ZIMSKE NOVOSTI
ZADNJE NOVOSTI JESEN 1989 NAJBOLJŠIH PROIZVAJALCEV PO UGODNIH CENAH
biča,
ZBMlS
RIFLE
Pisano je lepše - tako so se kot kaže odločili vsi vidnejši predstavniki sveta mode, ki so tokrat poleg barv svojih kolekcij imeli predvsem v mislih posrednice svojih stvaritev, preplačane in oboževane manekenke. Hitro opravljena primerjava zahtevanih ter dobljenih honorarjev za nastop na pomembnih defilejih ali za fotografije na naslovnih straneh revij je namreč pokazala, da so svetlopolte ter sinjeoke lepotice v zatonu.
Najslavnejši modni stilisti se sicer že vrsto let zelo radi poslužujejo temnopoltih manekenk, ki naj bi poleg primerne postave imele predvsem odličen nastop. Tako se je na primer v Parizu nastanilo več afriških temnopoltih lepotic, ki so plave krvi, kar prihaja do izraza s čudovito, že kar kraljevsko držo.
V zadnjem času se je v dokaj ozek krog najbolje plačanih modelov prebilo tudi več deklet z daljnega vzhoda, kamor se je precej usmerila tudi ustvarjalnost na tem področju. Vendar pa ima mešanje barv tudi v svetu mode točno določene meje: v ZDA zadnja reklama podjetja Benetton, na kateri temnopolta mati doji belopoltega dojenčka sploh ni naletela na odobravanje.
Številne milanske prireditve v znamenju italijanske pripravljene mode za prihodnjo pomlad ter poletje se še niso niti iztekle, ko so prizadeti delali obračune. Že skoraj od prvega dne pisanega vrtiljaka, ki je na raznoterih milanskih prizoriščih prikazoval zamisli priznanih mojstrov ter njihovih obetajočih učencev, so bili malodane vsi, tako ustvarjalci kot proizvajalci, nadvse zadovoljni nad milanskim sejmom oziroma nad italijansko modo.
Po skoraj soglasnem mnenju naj bi se namreč Milan nadvse uspešno zoperstavil Parizu, ki se je v zadnjih letih močno prizadeval, da bi postal vsemogočna prestolnica svetovne mode. Italijanska ustvarjalna žilica je prišla do izraza tudi v tem primeru, saj so se italijanski mojstri odločili, da francoskemu glavnemu mestu dosodijo primat na področju visoke mode, Milanu pa pripada absolutno prvo mesto v kategoriji pripravljene mode.
Tak izid precej odločne vojne, ki se je v zadnjih sezonah bila med Francijo in Italijo, se je po mnenju strokovnjakov pozitivno odrazila na tokratni milanski ponudbi. Predstavljeni modeli, ki so seveda odražali stil posameznega modnega kreatorja, so bili v splošnem na visoki kakovostni ravni, predvsem
WJWEVARsRl
Ul. Maiolica 15/b
<V/ ( /Z/č 2
o. z. S.
Ul. Roma 11 - Trst - Tel. 040/362483
Velika izbira dragocenih daril
pa so upoštevali želje ter potrebe sodobne ženske.
Letošnje milanske prireditve, se pravi Modit, Contemporarj in Milano-collezioni so bolj od prejšnjih upoštevale načelo, da bodo morale prikazane modele obleči tudi navadne ženske in ne samo izbranke. Pri tem sta zelo pomembna dva vidika: uporabnost modelov ter njihova cena. Ker drzno iskanje novega, uporaba naj dražjih materialov in pa stroga ekskluzivnost pripadajo kategoriji visoke mode, ki naj bi bila odslej doma prvenstveno v Parizu, so skoraj vsi mojstri za Milan pripravili kolekcije zelo uporabnih modelov kolikor toliko zmernih cen.
Da ni šlo zgolj za slučaj, pričajo izjave slovitih predstavnikov mode made in Italy. Tako je na primer zadnje čase izredno uspešni Gianfranco Ferre dejal, da je bil tokratni milanski modni sejem odraz zrelosti italijanskih stilistov. Zato »visoki« Pariz ne vzbuja več strahu, tudi ker v njegovi zahtevni areni nastopa veliko italijanskih mojstrov. Med temi je še največ pohval požel prav Ferre s kolekcijo visoke mode za letošnjo jesensko-zimsko sezono v okviru ene izmed najbolj znanih francoskih modnih hiš maison Dior. »Za to hišo«, je dejal Ferrč, »pr'j pravljam zelo ekskluzivne modele, ki bi jih italijanske ženske težko oblekle (tudi zaradi cene). V Milanu pa imam0 v mislih ženske, ki bodo kupile sam0 belo bluzo, ki jo bodo oblekle na vse«-
Pariz je Pariz, Milan pa je Milan m s tem so kot kaže zadovoljni vsi. V 10 je prepričana tudi Mariuccia Mandel i znana kot Krizia, ki pa je istočasn trdno prepričana, da politični kr°9 modno proizvodnjo premalo podpim^ jo. »Francozi zabavajo občinstvo 1 uživajo vso podporo vlade, ki sodi, ° je primat v svetu mode velikega P°‘ tičnega pomena. Pri nas pa moda ost ja čudež, mi pa smo tu: lepi, motim zdravi in verodostojni - Francija izv ža polovico tega, kar izvažamo mi-«
Zelo zadovoljen je tudi Gianni V sace, ki pravi, da so trenutno italiJ8^ ski mojstri povsem mirni, ker se P svečajo poklicu, ki jim je všeč m katerim veliko zaslužijo. »Čemu m torej belili glavo zaradi drugih?« lD v
V krajih, kjer so se v juniju 1944 izkrcali zavezniki
Normandija je ime, ki ti na tak ali drugačen način prikliče veliko spominov. V šolskih letih si se učil, da so Normani šli na Angleško in tam pridobili precej oblasti in igrali po-toembno vlogo v vladarskih kraljevih oišah. Prav tako si se učil, da so Normani iz Anglije prišli na Sicilijo in ji vladali. Da je tam, že na meji z Bre-tagno, na skalnatem otoku znan sa-toostan Saint Michel, ki je sicer povedan s kopnim, a se marsikdaj, ob visoki plimi, spet pokaže v svoji otoški Podobi. Da so tam pristanišča, ki Francijo povezujejo z Ameriko. Da so se tam v juniju leta 1944 izkrcali Američani in Angleži in pričeli osvojitev Evrope. Če si gurman boš vedel, da je tam veliko jabolk, da iz njih pridelajo žgano pijačo calvados, da je tam zelo razvita živinoreja in zato pridelajo okusne sire, da si tam dobro postrežen tudi z ribami. Poleg tega, če sodiš med tiste, ki obiskujejo kinodvorane, se ooš spomnil, da si nekoč videl film ali dva, v katerih je bil opisan Deauville, "traj nekdanjega in sedanjega turizma.
Poln takih občutkov se odpraviš na Pot in, ko se z avtomobilom voziš po cestah te severne francoske dežele, uuaš vtis, kot da si kjerkoli drugje v Franciji, pa čeprav je tu arhitektura starih in tudi novih hiš v marsičem drugačna od tiste v drugih deželah. Francoski arhitekti imajo to dobro lastnost, da so tudi v sedanjem času zgrajenim hišam dali pečat stare tipičnosti, faradi tega boš videl, da tudi sodobne niše, sicer zgrajene s sedanjimi kriterij v zunanji podobi ohranjajo tipičnost stare krajevne arhitekture.
Že ko prideš na francosko obalo Ro-kavskega preliva ugotoviš, da se tudi na njej razvija poletni turizem. Vse Polno je hotelčkov, v vsakem še tako majhnem kraju ob morju je igralnica, Polno je dobrih gostiln, ki ti ponujajo Predvsem domače dobrote. Vsepovsod ?° zgrajene počitniške hiše, vse polno je novih gradbišč. Počitniško življenje le tam seveda časovno zelo omejeno, dd junija do konca avgusta. Če greš v to deželo v začetku oktobra boš videl, ua so počitniške hiše v glavnem že zaprte, da je zaprto tudi marsikatero gostišče. To ni nič čudnega, saj bi si mi celo v poletnem času težko zamiš-jjali počitnikovanje ob tem morju. Veter piha v vseh letnih časih. Zaradi tega tam ljudje na plaži sedijo v velikih naslanjačih iz šibja, ki so od zadaj zaprti. Ljudje se tam sončijo, močan veter od zadaj jih ne moti. Zaradi vetra moraš celo v juliju ali avgustu biti dobro oblečen. To nikakor ne moti starejših oseb, ki si žele preživeti mir-ne počitnice, daleč od pekočega medi-
Današnja podoba vasi Arromanches na obali Normandije. V ospredju vojni muzej
teranskega sonca. To privablja tudi angleške turiste, ki na južni obali Ro-kavskega preliva najdejo ugodnejše podnebje kot na obalah njihovega otoka. Pravijo, da so Angleži med najbolj zavzetimi obiskovalci številnih igralnic v Normandiji. Najbolj znan turistični kraj je Deauville, kjer je velika igralnica. To je kraj, ki ima tak sloves, kot ga pri nas imajo Gradež, Opatija, Portorož, kjer se je turizem razvil že pred prvo svetovno vojno. Deauville je Francozom znan turistični kraj, pa čeprav se je turizem od tod z večjo silovitostjo in tudi uspešnostjo razvil na vsej obali.
V	Normandiji, pravzaprav v Calva-dosu, t.j. v osrednjem delu te severne francoske pokrajine, pa se je v povojnem času razvil posebne vrste turizem. Na ogled teh krajev prihajajo ljudje, ki so se tam borili v juniju 1944 v eni največji svetovnih bitk. 6. junija so se Američani, Angleži, Kanadčani in še drugi izkrcali na obalah Calva-dosa, in po nekaj dneh in tednih hudih bitk premagali Nemce ter začeli prodirati v notranjost Francije. Na takratne dogodke spominjajo številni muzeji, vojaška pokopališča, ohranjene takratne utrdbe. Na vseh cestah te posebni smerokazi pravilno usmerjajo.
V	veliko krajih so ohranjeni spomini na to veliko bitko. Hitler je že v
prvem letu zasedbe Francije dal ukaz, da je treba na obali zgraditi obrambne naprave. Tam ni hotel zadrževati veliko enot, ki jih je potreboval za napad na Sovjetsko zvezo. Zaradi tega je kar 250.000 delavcev, tudi ujetnikov, gradilo železobetonske bunkerje. Bile so to v glavnem postojanke v krajih, kjer so bila možna izkrcanja, v glavnem v neposredni bližini velikih pristanišč. Ponekod takih postojank sploh ni bilo, upoštevajoč dejstvo, da velika razlika med plimo in oseko onemogoča pristajanje velikih ladij. Kasneje, ko so Nemci spoznali ameriško tehniko izkrcanja v Pacifiku, so pričeli utrjevati tudi druge kraje, pod vodo pa postavljali železne pregrade.
Na straži v teh utrdbah pa je bilo bolj malo Nemcev. Tu so bili v velikem številu nekdanji vojaki Rdeče armade, ki so se Nemcem pridružili. Zaradi tega so plačilne knjižice teh vojakov bile različne. Kar osem jih je bilo: za Ruse in Ukrajince, za Kozake, za Armence, za Azerbajdžance, za Gruzince, za razne narodnosti iz Severne-a Kavkaza, za Turkmenistance in ruge sibirske muslimane, za Tatare. V teh utrdbah so bili na straži tudi Slovenci. Bili so to Gorenjci in Štajerci, ki so jih takrat vpoklicali v nemško vojsko. Gorenjska in Štajerska sta bili takrat priključeni Nemčiji in s tem se-
stavni del Tretjega Rajha. Veliko teh vojakov slovenske narodnosti se je potem ko so padli v zavezniško ujetništvo, prijavilo v jugoslovansko Titovo vojsko in so se domov vrnili v sklopu ene prekomorskih brigad. Bilo pa je tudi veliko Nemcev. Hitler je svoje, na ruskem bojišču razbite enote, pošiljal na dopust v Francijo, da so se tam vojaki odpočili.
Ko se voziš skozi Normandijo vidiš tu pa tam mala angleška pokopališča ter velika ameriška in nemška. Američani imajo eno samo pokopališče v Colleville Saint-Laurent. Tu je pokopanih 9.386 padlih vojakov. Nemški pokopališči sta v La Cambe (21.160 padlih) ter v Saint-Desir-De—Lisieux (3.735 padlih). Brez dvoma bi v teh našli tudi kako slovensko ime. Angleži pa so uredili kar 16 pokopališč, v katerih je pokopanih skupno 18.569 padlih vojakov. Dve sta kanadski pokopališči, eno pa je poljsko, in sicer v Fra-inville-Langannerie. Tu je 650 grobov. Pri izkrcanju so sodelovali tudi poljski padalci in pešadija, sodelovali pa so tudi češkoslovaški letalci.
Ko si ogleduješ danes že osamljene in tudi zapuščene utrdbe in ti v spomin prihajajo slike iz filmov in časopisnih reportaž o takratnem dogajanju na plažah Utah, Omaha, Gold, Juno in
Sword, se kar na lepem znajdeš na visoki pečini, poleg nekdanjega bunkerja in na morju, nedaleč od obale, zagledaš vrsto dolgih železnih pontonov. Vprašaš se čemu ti služijo. Lahko bi si predstavljal, da so to nemške utrdbe na morju. Ni tako. Ti pontoni so v polkrogu pred vasico Arromanches, ki jo zagledaš pod pečino, na kateri stojiš. Ko gre v ta kraj, ki ga na marsikaterem zemljevidu niti ne najdeš, in obiščeš muzej v njem, ugotoviš, da je kraj igral zelo veliko vlogo v izkrcanju zavezniške vojske.
Nemci so utrdili predvsem velika pristanišča na severni obali Francije. Dobro so se zavedali, da bodo zavezniki po izkrcanju nujno potrebovali veliko pristanišče za dovoz vsakovrstnega materiala in vozil. Tudi zavezniki so to dobro vedeli. Zaradi tega so izdelali čisto nov načrt, da kar sredi bojev pripravijo umetno pristanišče. Zavezniki so se izkrcali navsezgodaj 6. junija 1944. Naskočili so plaže, ki so jih na-zvali Utah in Omaha (tu so se borili Američani) ter Juno in Sword (tu so bili Angleži in Kanadčani). V sredi teh je bila plaža označena z imenom Gold. Tu je bil majhen zaliv pred vasjo Arromanches. Ze takoj po krvavem, a uspešnem izkrcanju prvih enot so s posebnimi ladjami pripeljali iz Anglije tam izdelane železne in železobetonske pontone ter jih po prej izdelanem načrtu v polkrogu potopili v razdalji enega do dveh kilometrov od kopnega. Potopili so tudi 18 starih ladij. Pontonov z imenom Phoenix je bilo kar 180, njihova teža je bila od 3.000 do 6.000 ton. Dolgi so bili 72 metrov. Zgrajeni so bili tako, da bi vzdržali 18 mesecev, nekateri od teh pa so še vedno pred Arromanchesom. Pontone so z mostovi Bailey povezali s kopnim. Na tak način so zgradili umetno pristanišče, ki je bilo z več cestami povezano s kopnim. Ob pontonih so pristajale večje ladje, iz katerih so izkrcali vojaštvo in material. V pičlih šestih dneh, od 6. do 12. junija, so na tak način izkrcali 326.000 vojakov, 54.000 vozil in 110.000 ton raznega blaga. To umetno pristanišče, ki so ga nazvali Port Winston, je odločilno pripomoglo k zmagi zaveznikov. Takratno dogajanje je prikazano v muzeju v Arroman-chesu. Največji in najbolj popolni muzej o bitki za Normandijo pa je v ne preveč oddaljenem Bayeuxu. Muzejev pa je še več v drugih krajih, v njim pa so prikazani krajevni dogodki.
Toliko torej o obisku v Normandiji. Vsi ti kraji so v Calvadosu, pokrajini, ki je še zlasti znana gurmanom. O tem pa morda kdaj drugič.
MARKO VVALTRITSCH
Na Tridentinskem temeljite priprave za letošnjo zimsko-smučarsko sezono
Na Tridentinskem, kjer so v zadnjih letih imeli zelo Pozitivne rezultate v turizmu, so se že temeljito pripravili letošnjo zimsko sezono. Upajo seveda, da bo letos obilo jOega, ki ga je lani bilo bolj malo ali celo nič. V prejšnjih ]6Hh so pri njih imeli polno smučarjev, lani so ti odpoveda-,l Alge na Jadranu so jim sicer pomagale, da so bile njih ofelske kapacitete prepolne v letošnjem poletju.
, Zimski turizem prinaša kar 65 odstotkov turističnega do-°dka. Na Tridentinskem iz turizma unovčijo 3.800 milijard r letno. Zimski turist je zahtevnejši od poletnega. Zaradi mu nudijo zelo kvalitetne usluge. V zadnjih dveh letih , kar 250 milijard dali v gradnjo novih ali obnovitev starih °telskih kapacitet. 50 milijard lir so v istem času dali v aradnjo novih smučarskih naprav.
v Tridentinska je danes skupno z Južno Tirolsko vodilna je ltaHj anskem turizmu. Uprava dežele s posebnim statutom .vložila velika sredstva v turistično dejavnost. Pomoč so ^oili gostinci in tudi kmetje, ki so svoje hiše uredili, tako služijo tako imenovanemu kmečkemu turizmu. Na tak tič11 ie v bocenski pokrajini danes več ležišč kot v turis-bem velemestu Rimini.
V Trentu zelo uspešno posluje turistična ustanova. Skrbijo tudi za zunanjo podobo svoje ponudbe. Stilizirali so že tradicionalnega metuljčka, njihov turistični znak. Uporabljali naj bi ga vsi gostinci in vse ustanove, ki ponujajo turistične usluge na Tridentinskem. Istočasno ponujajo tudi kmečke pridelke kot so vino, sadje in sir. Vsega tega je na Tridentinskem zelo veliko.
Na Tridentinskem imajo vse polno nemških turistov. Lani so pri njih imeli 192.000 zahodnonemških turistov, ki so pri njih imeli 814.000 nočitev v hotelih. Poleg teh pa je bilo še 111.000 turistov, ki so pri kmetih prespali 397.000-krat. Že res, da v to pokrajino sodi del severne in vzhodne obale Gardskega jezera, kjer je poleti vse polno turistov, upoštevati pa je treba, da se turisti zanimajo še zlasti za manjše kraje.
Zahodni Nemci prihajajo na Južno Tirolsko in na Tridentinsko, ker dobijo ugodnosti podobne tistim, ki jih imajo doma, cene pa so precej nižje. Doslej so gostje bili iz južnih dežel ZRN. Propagandna akcija se sedaj usmerja na nemški sever. Na sejmu v Hannovru bodo ponujali še zlasti zimske pakete. V akcijo bodo pritegnili enega največjih svetovnih tour operaterjev, nemškega TUI. Povezali so se tudi z nemškim Alpenverainom.
Ena tretjina gostov je iz tujine
Nad 19 milijonov nočitev v italijanskih toplicah
Nad 19 milijonov nočitev bodo imeli letos v italijanskih toplicah. Kar ena tretjina gostov prihaja iz tujine. Letos bodo zabeležili 7-odstotni porast domačih gostov in 3,5-odstotni porast tujih. Kar se tujcev tiče jih kar polovica prihaja iz Zvezne republike Nemčije. Tako gostinci kot upravitelji toplic so mnenja, da se investicije v nove naprave zelo izplačajo.
50 lokomotiv v železniškem muzeju
V Pietrasanti, nedaleč od Neaplja, so uredili železniški muzej. Do njegove uresničitve je prišlo ob 150-letnici železnic na italijanskem ozemlju. Muzej je v nekdanji tovarni nekdanjih
neapeljskih kraljev. Ze same tovarniške strukture so pravi spomenik industrijske arheologije. V muzeju je na ogled 50 lokomotiv, od teh tudi nekatere med prvimi, ki so sopihale na italijanskih tirih.
Sicilija
vabi Američane
Turistični urad Dežele Sicilija se je letos predstavil na največji ameriški turistični borzi It e Me v Chicagu. Še prej je 23 ameriških tour operaterjev sodelovalo na borzi južnih dežel Italije, ki je bila v Taormini. Italijanski turistični delavci so imeli precej uspeha. Trdijo, da bo veliko ameriških turistov prišlo na obisk lepot Sicilije.
Se zlasti ob večjih prireditvah
Osrednji prazniki strank koristijo tudi turizmu
ki ime<^nie politične manifestacije, vsako leto prirejajo politične 91av*e a** razne organizacije, v tUd mladinske, precej koristijo V z*,ri ..istično-gostinski dejavnosti, klij	letih so stranke na prazni-
tev sv°jega tiska dale večji pouda-»aVeCjlm prireditvam, na katerih Pod °Pej° znani pevci, razstavam in iton°nnim prireditvam, še zlasti ob de n tedna, med-tem ko so politič-y ®n,festacije ostale bolj v ozadju. Hrenovi, kjer sicer ni velikih ho-9°stjp zmogljivosti in se morajo °k vsaki kongresni ali gospo-ktaje 1 Prireditvi zateči v sosedne l)1Uni«v? °b letošnjem prazniku ko-k>i„j lenega tiska, bili vsi hoteli vef riLfost°m, ki so v Genovi ostali Qkoiif,„1' so ponujali tudi izlete v ke kraje. V Montecatiniju,
kjer je bil osrednji praznik demokristjanov, so v septembru imeli vse polno drugih gostov, ki v ta kraj pridejo zaradi toplic. Zaradi tega so tisti, ki so prišli na demokristjanski praznik, morali iskati prenočišče v sosednih krajih. Veliko ugodnosti imajo tudi v Riminiju, ko se tam prireja znani mladinski miting. Letošnjih prisotnosti je bilo približno 700 tisoč. Dobra polovica udeležencev je prespala en teden v enem tamkajšnjih hotelov. Drugi so bili v kampih ali prišli v Rimini samo za en en dan in eno noč. Dve tretjini gostov sta bili iz krajev izven dežele Emilia-Romagna. Krajevnemu turizmu seveda koristijo tudi občinski ali pokrajinski prazniki političnih strank, pa čeprav vse to ostaja bolj v domeni gostilniške oskrbe.
Upravljali ga bodo Japonci
V Šanghaju so zgradili velik luksuzni hotel
V velikem kitajskem obmorskem mestu Šanghai so odprli velik luksuzni Garden notel. Gre za 33 nadstropij visok nebotičnik s 500 sobami. Hotel je zgradila mešana japonsko-kitajska družba, upravljali ga bodo Japonci. V hotelu bosta dve tipični restavraciji, rva s kitajsko, druga z japonsko ku-injo. V kletnih prostorih imajo parkirišče za 200 avtomobilov, uredili so tudi telovadnico. Cene sob bodo od 130 do 140 dolarjev. Za luksuzno stanovanje s 300 kv. metri pa bo treba plačali 1.500 dolarjev za vsako noč.
Uspešna bera v Avstriji
Tako v Salzburgu kot na Koroškem so v letošnjem poletju imeli več gostov kot
lani. V deželi Salzburg so imeli nad 3 milijone nočitev, kar je 5,9 odstotkov več kot lani. Največji porast beležijo italijanski gostje: bilo jih je kar 40 odstotkov več kot lani. Angležev je bilo 26,7 odstotkov več, Švicarjev 23,5, Francozov 7,9. Za 3,8 odstotke manj je bilo gostov iz Zvezne republike Nemčije.
■ Nekdanji znani avtomobilski dirkač je dobro unovčil denar zaslužen v tolikih letih uspešnih tekmovanj z avtomobili formule 1. Ustanovil je lastno letalsko družbo in kupil nekaj letal. Prvi polet z letalom boeing 767-300 bo 19. decembra z Dunaja v Milan in na Jamajko. Letalo bo na tej progi letelo vsako teden. Na prvem poletu bo pilot sam Niki Lauda. Ze kmalu bodo njegova letala skrbela tudi za druge povezave.
Na Finsko turisti
z Vzhoda in Zahoda
Nad 15 tisoč Estoncev iz Sovjetske zveze je obiskalo Finsko v času od maja do avgusta, potem ko so Finci v Tallinu odprli konzularni urad. Prej so Estonci morali na finski konzulat v Leningrad, da so lahko dobili vstopni vizum.
Na Finsko prihaja čedalje več turistov tudi iz zahodnoevropskih držav. Lani so tam imeli 4 milijone tujih obiskovalcev. Več kot polovica teh jih je iz sosedne Švedske. Letošnji podatki kažejo, da bodo zabeležili 7-odstotni prast. Na Finsko prihaja čedalje več turistov iz mediteranskih dežel. Veliko teh turistov istočasno obišče tudi Švedsko. Turiste iz toplih dežel še zlasti zanima, kako živijo Laponci. Tudi drugače pa sta Finska ter Švedska turistično zelo zanimivi.
Na včerajšnji prijateljski nogometni tekmi v Bologni
Italija ni zdržala podivjani sambi
Italija - Brazilija 0:1 (0:0)
STRELEC: Cruz v 77'.
ITALIJA: Zenga, Bergomi, De Agos-tini, Baresi, Ferri (v 46' Ferrara), Berti, Baggio, De Napuli, Vialli, Giannini (v 60' Fusi), Carnevale.
BRAZILIJA: Taffarel, Jorginho, Al-dair (v 72' Cruz), Galvao, Mazinho, Ri-cardo, Muller, Dunga, Careca, Silas (v 68' Tita), Alemao (v 88' Geovani).
SODNIK: Kohl (Av.). KOTI: 4:2 za Italijo. OPOMIN: Dunga. GLEDALCEV: 36 tisoč.
BOLOGNA Gledalci in nogometni sladokusci so lahko s to tekmo zadovoljni. Bila je privlačna, Brazilci pa so dokazali, da so pravi nogometni mojstri. Poleg tega pa niso več samo "umetniki", ampak so postali zelo konkretni, posebno v obrambi, ko so večkrat zelo 'prozaično'' merili na nasprotnikovo nogo in ne na žogo. Brazilci se zavedajo, da morajo "evropei-zirati" svojo igro, na to pot pa so šli že pred meseci, ko je trener Lazaroni pripravil skoraj brezhibno enajsterico, ki je nato tudi osvojila južnoameriško prvenstvo.
Tekma je bila še precej uravnovešena in resnici na ljubo bi bil izenačen izid pravičnejše plačilo za obe ekipi. Vendar, prav Brazilci so spremenili nogomet v umetnost, in so sinoči zmagali prav zaradi "umetniške poteze" odličnega Cruza, ki je le 13 minut pred iztekom tekme brezhibno izvedel
prosti strel z roba kazenskega prostora ter z efektnim udarcem (Zenga je le videl žogo, kako je končala za njegovim hrbtom) zatresel italijansko mrežo.
Italijani so zamudili nekaj zrelih priložnosti za zadetek, posebno s Čarne valejem, ki je le malo pred odločilnim golom Brazilije zadel vratnico.
Na splošno so bili Brazilci malo bolj nevarni od domačih, in so, ko so že vsi pričakovali neodločen izid, nepričakovano dosegli res lep gol in z njim osvojili tekmo.
Po srečanju je med improvizirano tiskovno konferenco italijanski zvezni selektor Azeglio Vicini dejal, da je s tekmo zadovoljen in da rezultat ni najbolj pravičen.
V italijanski nogometni B ligi
»Domača« Triestina na tujem v Mestrah
TRST — Osmo kolo italijanske nogometne B lige prinaša vrsto zanimivih tekem. Triestina bo današnjo domačo tekmo igrala na nevtralnem igrišču v Mestrah zaradi znanih izgredov tržaških navijačev v Reggio Emi-lii in računa na pozitiven izid in morda celo na zmago. Manjkal bo le diskvalificirani Constantini, standardni vratar Gandini pa bo verjetno se-
del na klopi rezervnih igralcev, libero Consagra pa ima trenutno vročino.
Vodeči Torino se bo skušal z dokaj verjetno domačo zmago proti Padovi otresti Piše, ki se bo podala na Sicilijo, kjer bo igrala proti Licati. Zanimivo bo še v Cagliariju in Comu.
DANAŠNJI SPORED (OB 14.30): Ancona - Cosenza, Cagliari - Reggia-na, Catanzaro - Avellino, Como -Monza, Licata - Piša, Parma - Barletta, Pescara - Foggia, Reggina - Brescia, Torino - Padova, Triestina - Messina.
V meddeželni ligi
Pro Gorizia - Mira
Igralci Pro Gorizie bodo danes gostili ekipo Mire. Srečanje bi moralo biti še posebej zanimivo, saj imata obe ekipi na skupni lestvici enako število točk. V prejšnjem kolu so Trevisanovi varovanci na tujem v San Donaju odnesli celotni izkupiček. Goričani igrajo iz tekme v tekmo bolje, kar je nedvomno spodbuden podatek za nadaljevanje prvenstva. Današnji nasprotnik Pozzovih igralcev je v prejšnjem kolu nerodno izgubil na domačih tleh proti vodeči Pievigini. Igralci Mire bodo danes prav gotovo hoteli popraviti negativen nedeljski rezultat, zato čaka Goričane nelahek posel. Pro Gorizia bi z današnjo zmago napravila lep korak naprej proti vrhu razpredel-
Jugoslovanska košarkarska prva liga
Dragocena zmaga Ljubljančanov
SMELT OLIMPIJA - ZADAR 93:82
(50:36)
SMELT OLIMPIJA: Tomovič, Šiško, Zdovc 23, Bačar, Virant, Haufman 4, Vilfan 30, Čurčič 12, Kotnik 22, Djuri-šič 2.
ZADAR: Bahlič 11, Mujagič, Popovič 15, Ušič, Šarlija 18, Blaževič, Čurguz, Trifunovič 7, Komazec 17, Obad 8.
LJUBLJANA — Ljubljančani so z večjo lahkoto, kot kaže končni izid, premagala goste iz Zadra, ter tako osvojili svojo prvo prvenstveno zmago. V prvem polčasu so namreč popolnoma nadigrali zbegane nasprotnike, ki niso bili niti za trenutek enakopravni nasprotnik. Vrhunec ljubljanske ekshibicije je bil v polovici prvega polčasa, ko so Zdovc, Vilfan in Kotnik s svojo izredno učinkovito igro povedli svojo ekipo k visokemu vodstvu za 19 točk (38:19).
V drugem polčasu je bila igra dosti bolj izenačena, saj so Zadrčani v 29. minuti zmanjšali izid na 65:58, malo kasneje pa celo na 76:71. S tem pa je bilo skrajnega napora gostov konec, in tekma je bila praktično zaključena. Ljubljančani so zasluženo zmagali, saj so igrali dosti bolj agresivno, srčno in motivirano od nasprotnikov.
OSTALI IZIDI DRUGEGA KOLA: Gibona - IMT 108:84 (50:30), Zorka -Bosna 76:78 (40:46), Partizan - Crvena zvezda 77:87 (40:45), Jugoplastika -Novi Zagreb 84:73 (49:48), Vojvodina -Sloboda 89:66 (39:39).
Italijanska A-l in A-2 liga
Fantoni - San Benedetto
VERONA — V anticipiranem srečanju italijanske košarkarske A-2 lige je sinoči v Veroni domači Glaxo gladko in tudi povesm zasluženo premagal Teorem o iz Vareseja z 92:78 (51:40).
DANAŠNJI SPORED - A-l LIGA: Enimont - Scavolini, Knorr - Neutro-roberts, Benetton - Irge, Ranger - Philips, Paini - Messaggero, Vismara -Phonola, Riunite - Viola, Panapesca -Arimo.
A-2 LIGA: Ipifim - Garessio 2000, Alno - Filidoro, Annabella - Braga, Fantoni - San Benedetto, Jollycolom-bani - Marrr, Stefanel - Kleenex, Po-polare - Hitachi.
Tržaški Stefanel se bo skušal danes oddolžiti pred svojim občinstvom za sredin pravzaprav nenadejan poraz v Benetkah. Proti solidnemu Kleenexu Tanjevičevi varovanci računajo na zmago, saj so sposobni za tak podvig.
V Vidmu pa bo danes deželni košarkarski derby med Fantonijem in San Benedettom. Domačini so nedvomno nesporni favoriti, saj so v prvih 3 kolih kar dvakrat zmagali, medtem ko so Bosinijevi varovanci doživeli 3 poraze. Fantoni ima na razpolago dobro dvojico Američanov, Kinga in Mc Dovvella, in še nekatere talentirane italijanske igralce. Čisto drugačen položaj je v goriški peterki, kjer se temnopolta igralca še nista posebej izkazala.
Jugoslovansko nogometno prvenstvo v 1. ligi
Spet zmaga Olimpije?
BEOGRAD — Včeraj so odigrali dve anticipirani srečanji 11. kola v 1. jugoslovanski nogometni ligi. Crvena zvezda je v Beogradu gladko premagala Budučnost s 5:1 (1:1), Vojvodina pa je v Novem Sadu odpravila Partizana s 3:1 (0:1).
Beograjčani so bili včeraj v veliki formi, vendar so strli odpor nasprotnikov le v drugem polčasu. Savičevič in Lukič sta dosegla po dva zadetka in tudi bila najboljša na igrišču. Državni prvak Vojvodina, ki v tej sezoni ne igra najbolje, se je sinoči izkazala, saj je z dobro igro odpravila sicer solidnega Partizana. Ali gre končno za preporod prvakov, ki so do sedaj nizali poraz za porazom?
V ostalih današnjih srečanjih vodeča Crvena zvezda in Dinamo ne bi smela imeti pretežkega dela z Buduč-nostjo in Rijeko. Olimpija gosti doma Sarajevo, računa pa na tretji zaporedni uspeh, ki naj bi ji omogočil prodor
proti vrhu. Ljubljanski trener Soškič je napovedal presing, s katerim naj bi strl nasprotnika.
Verjetna postava Olimpije: Marič, Englaro, Novak, Da. Vrabac, Perica (Zečevič), Tesič, Šeparovič, Čeh, Di. Vrabac, Pate, Djukič, Gliha.
DANAŠNJI SPORED: Olimpija - Sarajevo, Rad - Velež, C. zvezda - Budučnost, Dinamo - Rijeka, Spartak -Borac, Sloboda - Radnički, Vojvodina -Partizan, Vardar - Hajduk, Željezničar - Osijek.
Po 1. dnevu SP azzurri osmi
STUTTGART — Ob zaključku prvega dneva svetovnega prvenstva v gimnastiki so azzurri na osmem mestu skupne razpredelnice v moških obveznih likih. Trenutno vodi SZ pred Kitajsko in Japonsko. V ženski konkurenci vodi tudi SZ pred Kitajsko in Romunijo, Italija pa je petnajsta.
Italijanski odbojkarski pokal
Borovke so se dobro držale
VIVIL - BOR ELPRO	3:2 (14:16, 15:2, 14:16, 15:9, 15:13)
BOR ELPRO: Nacinovi, Maver, Foraus, Stopper, Fučka, Grbec, Sancin, Vidali, Vitez.
Borovke so sinoči klonile šele po dolgi in borbeni igri. Čeprav je to drugi poraz v letošnjem tekmovanju, pa je dozorel povsem drugače od prvega. Medtem ko so pred 2 tednoma v Tržiču borovke docela odpovedale, so se tokrat zagrizeno upirale razigranim domačinkam in so zmago zapravile le za las.
V 1. setu so naše že vodile z 11:0 in je zgledalo, da gredo lahki zmagi naproti, nakar so nasprotnice povedle s 14:12, a borovke so z veliko požrtvovalnostjo le osvojile set. Drugi niz je bil popolna domena domače ekipe. Naslednja dva seta sta bila borbena (vsaka ekipa je osvojila po enega). V tie-breaku so domačinke povedle z 11:5, so jih skoraj dohitele pri 12:13, vendar je sicer nepristranski, a slab sodnik, domačinkam daroval 15. točko.
Odbojka: ženski deželni pokal
AGOREST - SOKOL INDULES	1:3 (15:8, 11:15, 5:15, 14:16)
AGOREST: Zavadlav, Vižintin, Klemše, Roner, Luvisutti, Pelerin, Černič, Primožič, Marassi, Florenin, Braini.
SOKOL INDULES: Ušaj, Vidali, Ban, Pertot, Brumat, T. in L. Masten, Vižentin, Kralj, Škerk.
Sokol je v 2. kolu deželnega pokala zasluženo zmagal. Srečanje je bilo na dopadljivi tehnični ravni. Prvi set so z relativno lahkoto osvojile domačinke, ki so zatem zelo popustile. Nabrežinke so bile v nadaljevanju boljše v vseh elementih igre, zlasti v 3. nizu. Četrti set je bil nedvomno najzanimivejši, na koncu pa so le slavile gostje.
DANONE RIVIGNANO - SLOGA KOIMPEK	0:3 (11:15, 5:15, 9:15)
SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Fabrizi, Grgič, Kosmina, Lupine, Marucelli, Milkovič, Mijot, Sosič, Škerk, Ukmar, Žbogar.
Za slogašie je to bil prvinastop, saj jih je žreb takoj uvrstil v 2. fazo. Zmagale so gladko in prepričljivo, saj jim nasprotnik ni bil dorasel tekmec. Trenerja Peterlin in Milič sta lahko preizkusila vse igralke v različnih kombinacijah, tako da je bila tekma dober in koristen trening. (INKA)
Odbojka: moški deželni pokal
VIVIL - OLVMPIA	3:1 (8:15, 15:13, 15:10, 15:13)
OLVMPIA: A. in S. Terpin, Cotič, Marassi, Vogrič, Dorni, Sfiligoj, Špacapan.
Olimpia je v 1. tekmi deželnega pokala tradicionalnemu nasprotniku dobesedno podarila zmago. V prvem setu je namreč zlahka povedla s 15:8, v naslednjih 3 nizih pa je z vrsto napak, zgrešenih servisov in tolčenih žog točki prepustila Furlanom. 01ym-pia se je predstavila v pomlajeni postavi, vendar je potrjeni trener Jakopič znal sestaviti homogeno šesterko. Sinoči je proti koncu pešala koncentracija in prišla je na dan trema, zlasti pri mlajših igralcih. (M.Š.)
BOR CUNJA AVTOPREVOZ - PALLAVOLO TS	3:1 (15:12, 12:15, 15:10, 15:2)
BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Batič, Giacca, Budin, De Carli, Aiello, Stančič, Marega, Starc, Pernarčič, Meton.
Prvo tekmo deželnega pokala so plavi osvojili brez večjih težav, vendar trenba povedati, da so igralci, ki prihajajo iz 3 društev, prvič uradno nastopili v tej sestavi. Največ težav so imeli pri zaustavljanju hitrih nasprotnikovih napadov, tako da bo treba blok še dodatno izpiliti in učinkovito kombinirati z že zadovoljivo obrambo. V zadnjih 2 nizih je postala razlika med ekipama precej razvidna, tako da so se vsi razpoložljivi igralci lahko izkazali. (Igor)
VAL MEBLO IMSA - LIBERTAS TURRIACO	3:0 (15:9, 15:9, 15:6)
MEBLO IMSA: Koršič, Buzzinelli, Lutman, Feri, Vogrič, Petejan, Tomšič, Lavrenčič, Prinčič.
Združena ekipa je nastopila v okrnjeni postavi. Kljub temu izid ni bil nikoli v dvomu in s prikazano igro naših smo lahko povsem zadovoljni. Trener Petejan je uvedel vrsto kombinacij, ki jih igralci spretno izkoriščajo tudi v protinapadu. Od skupno 45 osvojenih točk, pa so nam jih nasprotniki podarili 26. (Zip)
nadaljevanji s L strani - nadaljevanji s L strani
Košarkarska D liga
Lep uspeh borovcev
Bor Radenska - Intermuggia 93:81
(45:40)
BOR RADENSKA: Kovačič 6 (2:4), Korošec 39 (9:12), Arena 4, Pertot, Pieri 15 (2:3), Blasina 9 (5:6), Smotlak 2, Car-bonara, Persi 9 (1:4), Paulina 9 (5:6).
INTERMUGGIA: Perossa 29 (10:11), Martone 2, Agnelli 12 (2:4), Mancini 2, Norbedo 3, Del Piero 18, Sculin 5, Klobas 2 (2:7), Cova 6 (0:2), Basili 2 (2:4).
3 TOČKE: Korošec 4, Pieri, Perossa, Norbedo, Sculin 1; PON: Arena (24), Paulina (33), Pieri (36), Persi (39); SODNIKA: Sani in Giuliano iz Vidma.
V	drugem zaporednem pokrajinskem derbiju so borovci končno osvojili tudi prvi par točk. Naši so začeli z izrednim elanom in z veliko volje do zmage. Povedli so od vsega začetka in v 10. minuti so že imeli 11 točk prednosti (29:18). Šele proti koncu polčasa so Miljčani prišli k sebi in tekma se je razživela. Pri tem so nasprotniki zmanjšali Borovo prednost na 5 točk (45:40). Naši pa so bili razpoloženi v napadu in so polnili nasprotnikov koš s še kar dobrimi odstotki iz razdalje.
V	2. polčasu je igra postopoma postajala vedno bolj borbena. Gostje so se našim približali in izenačili rezultat v 16. min., nato pa še povedli za dve točki (77:75). Nasprotnikova prednost pa je le malo trajala, saj so naši nato z delnim izidom 8:2 pustili Miljčane za sabo. Gostom so nato pošle moči in borovci so si zagotovili zmago. Treba je pohvaliti celotno Borovo moštvo, ki je doseglo zelo važen uspeh. Zasluga za zmago pa gre predvsem Fabriziu Korošcu, ki je dosegel 39 točk, z dobrim odstotkom pri metu. Pri Miljča-nih pa je dobro igral Perossa, ki je bil zelo natančen pri izvajanju prostih metov, a Robert Klobas (le 2 točki) ni blestel.
V	soboto čaka naše zelo težko gostovanje v Vidmu proti nespornemu favoritu za prestop v C-ligo. (U. A.)
Naraščajniki
KONTOVEL - BOR	65:77
Minikošarka
31:32
Danes v Tržaškem zalivu
Alpe-Adria Kermesse
TRST — Danes bo v Tržaškem zalivu regata Alpe-Adria Kermesse, katere se lahko udeležijo prve tri uvrščene jadrnice v vseh kategorijah na nedavni "Barcolani". Moro II in Moro I, ki sta se uvrstila na 1. oz. 2. mesto na Jesenskem pokalu, se ne bosta udeležiti današnje regate, saj sta na selekcijah Ameriškega pokala, zato je glavni favorit "Rimini Rimini". Na regati bo tudi tretjeuvrščeni v 7. kategoriji Teloh Daria Bensija (Čupa).
Romingerju »Lombardija«
MILAN — Na kolesarski dirki po Lombardiji je zmagal Švicar Rominger po samotnem, 116 km dolgem pobegu. Rominger je 260 km prevozil v 6.47'. Sledijo: 2. Delion (Fr.) po 2'33"; 3. Roo-sen (Bel.) 2'34"; 4. Alcala (Meh.) 4'06"; 5. Pagnin (It.) 4'06".
Na končni skupni lestvici za svetovni pokal je zmagal Kelly (Ir., 44 točk) pred Romingerjem (Švi., 32) in Soren-senom (Dan., 27).
• Jadran
V prvem podaljšku je Jadran že ostal brez Battinija in Rauberja, ki sta si prislužila pet osebnih napak, korak za nasprotniki pa sta naprej držala Čuk in Pregare. V drugem podaljšku pa je spet stopil na sceno fenomenalni Tu-rel in za naše ni bilo več rešitve. JADRAN - ELECTROLUK	93:98
(36:46; 78:78; 84:84)
JADRAN: Oberdan, Sosič 4 (0:2), Rau-ber 23 (0:1), Čuk 35 (7:12), Battini 12 (0:2), Pregare 21 (4:7), Pertot, Stanisa, Corsi, Sterni.
ELECTROLUK PORDENON: Pupulin 6 (1:2), Napoli 3 (1:1), Vescovo 4, Delle Vedove 19 (2:2), Turel 47 (16:19), Co-lombis, Zamparo, Zaghis 2, Basti 8 (2:2), Pignolo 9 (3:4).
SODNIKA: Mioni (Carpi) in Fioretti (Cremona). PM: Jadran 11:24; Electro-lux 25:30. ON: Jadran 34; Electrolux 29. PON: Pignolo (39), Basti (40), Battini (43), Rauber (50), Sosič (52), Oberdan
(54). TRI TOČKE: Pregare 1, Rauber 1; Turel 3, Delle Vedove 1, Pupulin 1. GLEDALCEV: 600. (jan)
• Poraz
7 točk. Tanja Ravbar je po končanem srečanju priznala, da bi se z elanom, katerega je pokazala v svoji zadnji tekmi, lahko učinkoviteje borila tudi v prvih dveh dvobojih, in morda prišla do kakšnega seta. Trenutek, ko je z delnim rezultatom 8:0 obrnila tekmo sebi v korist, je označila takole: »Zbrala sem se in začela intenzivno misliti na optimalen način igranja, vsekakor sem na zmago upala že pred začetkom.
Trener Matjaž Šercer je po srečanju povedal: »Njihova najboljša igralka, Franzosijeva, je bila jasno boljša od naših dveh mlajših igralk, prav tako kot je bila naša Branka Batinič boljša od vseh njihovih. V tem stanju so bila najbolj izenačena srečanja med njihovo in našo
drugo in tretjo garnituro. Tanja in Alenka sta igrali precej zadržano, in ni bilo pravega elana. Pričakoval sem, da bomo zmagali, ker je njihova tretja igralka le slabša od naših tako po igri kot po rezultatih v lanski in letošnji sezoni. Razloga za paniko vsekakor ni, ker upamo, da bomo nekaj sedaj zamujenega lahko popravili v povratnem delu prvenstva. Upoštevati je treba, da igramo s pomlajeno ekipo, v kateri je na primer Alenka Obad nadomestila Sonjo Milič kot drugo silo in da je zanjo ta naloga še zelo velika obremenitev, ki ji ne dopušča, da bi osvojila tiste tekme, katere bi morala. Gre torej za naraven davek neizkušenosti.« (Bruno Križman)
Kras - Enigma Messina	4:5
Ravbar - Franzosi 0:2 (14:21, 17:21); Obad - Kaurin 0:2 (20:22, 9:21); Batinič -Algeri 2:0 (21:8, 21:6); Ravbar - Kaurin 0:2 (13:21, 20:22); Batinič - Franzosi 2:0 (21:6, 21:8); Obad - Algeri 0:2 (18:21, 22:24); Batinič - Kaurin 2:0 (21:6, 21:12); Ravbar - Algeri 2:0 (21:17, 21:7); Obad - Franzosi 0:2 (9:21, 11:21).
Na SP v Judu
Zlato za Jugoslavijo
BEOGRAD — Na 16. svetovnem prvenstvu v judu, ki poteka v Beogradu, je do zlate kolajne prišla tudi Jugoslavija.
Osvojil jo je Dragomir Bečanovič, ki je v finalu kategorije do 65 kg premagal Ouelmallza iz NDR.
KOLAJNE PO 5. DNEVU: Francija 3 zlate, 0 srebrnih, 5 bronastih; Japonska 2, 4, 1; VB 2, 1, 0; SZ 1, 1, 4; Italija 1, 1, 0; J. Koreja 1, 0, 2; Kitajska 1, 0, 1; Belgija 1, 0, 1; Jugoslavija 1, 0, 0; ZRN
0,	1, 3; Kuba 0, 1, 2; Nizozemska 0, 1, 1; NDR 0, 1, 1; Mongolija 0, 1, 0; ZDA 0,
1,	0; Poljska 0, 0, 3; Španija 0, 0, 1, S. Koreja 0, 0, 1.
tržno obvestilo ■
Ameriški raziskovalci potrjujejo
Gube
premaguje
hitrost
»Celice se prenavljajo hitreje, če jih stimuliramo z retino-lom, gube pa se tako vidno zmanjšajo.« Ta izjava, ki sta jo podala ameriška raziskovalca Harry Elden in Elizabeth Sweitzer, prihaja neposredno iz Pennsylvanije, kjer so pred kratkim izvedli nove teste o učinkovitosti retinola proti gubam.
Na Xienta Institute for Skin Research v Bemvillu v Penn-sylvaniji sta omenjena razsiko-valca opravila izvirni eksperiment na skupini petnajstih oseb obeh spolov v starosti med 42. in 74. letom. Na rokah sta jim s posebno obstojno fluorescentno beljakovino napravila po dva madeža, ki sta ju potem obravnavala na različen način. Na enega sta nanašala retinolsko krem0 proti gubam, drugega pa sta prepustila normalnemu procesu celične prenove.
Rezultat je bil presenetljiv-
madež, na katerega sta nana" šala retinolsko kremo, je izg1' nil po štirih tednih, kar p0111®
ni, da so se celice regeneriral
hitreje kot tiste, ki so bile pre puščene naravni prenovi.
»Krema je dokazala, da P^_ spešuje proces celične Pre/L) ve in da zaradi tega lan* omeji tako število kot gl°b
gub,« sta izjavila raziskovalca-
Retinolska krema, ki sta J testirala ameriška razisko ca, se imenuje Anti-Age tard in jo ameriškim in skim lekarnam dobavlja m L tinacionalna družba KUR V italijanskih lekarnah je • prodaj z različnimi formu . za različne starostne P3® a_ za 25, 35, 45 in od 55 let na prej.	_____
BREG - POLET
iz sveta naše telesne kulture
O naši preteklosti
Med poletnimi meseci je Primorski dnevnik občasno objavljal zgodovinske podatke raznih naših društev. Kdor je prebiral te strani, |e lahko ugotovil, da je naša športno zgodovina dokaj pestra in zanimiva, saj je bila in je še vedno od-rQz razmer, v katerih smo živeli in v katerih tudi danes živimo. Telesno kultura je bila pri Slovencih vodno odraz socialnega tkiva in življenjskih možnosti. Pri starejših društvih se vleče rdeča nit, ki je Prizadela naše delovanje: prisilni rozpusti, češ, da dejavnost ne odgovarja ciljem in interesom države, joki so bili pač časi, oblasti so že-ele popolnoma izbrisati sled slovenskega in hrvatskega življa, ki je od večinski na ozemlju takratne Ju-'tske krajine.
^ vendar ima naše telesnokultur-n° gibanje še globlje korenine. Se-^e<ta ne moremo govoriti o športnih društvih ampak le o telovadnih, ki So bila zametek današnjega špor-nega udejstvovanja. Govor je o organizaciji Južnega Sokola, ki je
l>ilo
, zares - na papirju - le telesno-rulturno gibanje, ampak je imelo d cilj narodni preporod. Pred leti y%2) smo praznovali v Trstu stojnico ustanovitve Južnega Sokola o na stadionu 1. maj postavili spominsko obeležje. Pravilno smo sto-dl' da smo postavili obeležje na to .‘aybo, saj je edina v tržaški pokra-1‘Pf' ki je namenjena vsem slovenim športnikom, ki je bila zgrajena nmuko in težavo že v prvih povoj-J.n letih. Če se še nekoliko pomu-. ‘mo pri zgodovinskih zapisih ugodimo, da tudi v avstro-ogrskem Carstvu ni bilo Slovencem postla-z rožicami. Vladni organi so se dogo držali starorimskega načela: dI vide ed impera, in tako so skušali ovirati gibanje avtohtonega prebi-ulstva in so popustili enkrat tu, drugič tam itd.
v Trstu doživljamo v drugi polo-iCj Preteklega stoletja narodnostno prebujenje Slovencev.
Prišlo je do ustanavljanja čital-lc' predvsem v okoliških vaseh, Padla je tudi zamisel o ustanavlja-lu delavskih slovenskih društev in udi političnega društva. Zaradi j,®d je prišlo do ostrih konfliktov z dlijanskim prebivalstvom, ki je uenilo, da mu bodo organizirani ovenci izpodkopali oblast oziro-a Pogajalno moč nasproti avstrii-sklm oblastem.
njyed zavednimi Slovenci je tudi Pori ždlja, da bi v Trstu ustanovili j družnico telovadnega društva j Sokol. Časopis Domovina je g e 2J. maja 1869 poročal, da se je juja zbralo v tržaški mestni či-
talnici 65 članov novega društva. Prečitali in sprejeli so društvena pravila ter izvolili odbor. Po takratnih predpisih je moralo pravila novih društev potrditi tržaško cesarsko namestništvo. A namestništvo ni potrdilo pravil, češ da bi novo društvo "utegnilo pri sedanjih okoliščinah javni mir kaliti". Tako se je pričela trnova pot do priznanja novega društva. Pritožbe niso zalegle in tako je prišlo do uradne potrditve pravil komaj v letu 1882.
To so le skromni zgodovinski podatki. Nekdo bo lahko trdil, da moramo za datum ustanovitve društva vzeti datum potrditve pravil (torej leto 1882) a vendar je tudi res, da so le vladne oblasti preprečile, da bi se že leta 1869 uresničile utemeljene želje krajevnih Slovencev, da formalno-pravno uredijo svojo telesnokulturno organizacijo. Zato lahko brez slepomišenja trdimo, da so naši predniki že pred 120 leti začrtali pot za razvoj telesne kulture, a da smo mi dediči njihovega izročila.
Zgodovina nas ne sme bremeniti, zgodovinska dejstva morajo le spodbuditi vse odbornike in ljubitelje zamejske telesne kulture, da se še intenzivneje zagrizejo v razvoj te dejavnosti v dobrobit naše mladine, ki je ravno tako kot v letu 1869 potrebna pomoči in spodbude. Ne smemo namreč pozabiti, da je sklop okolnosti pospešil asimilacijske procese, da so cela predmestja, ki so bila do nedavnega popolnoma slovenska, izgubila to svojo značilnost. Temu je deloma botrovala tudi naša mlačnost in brezbrižnost. Ta proces moramo zaustaviti: to je dolžnost vseh nas ne glede na to, na katerem področju delujemo. Cilj je isti, vendar mora vsakdo uporabljati sredstva in prijeme dela, ki spadajo v to ali ono dejavnost.
Želel bi le to, da se za trenutek zaustavimo pri nekaterih ugotovitvah: pred 120 leti smo želeli biti zakonsko priznani. To so nam preprečili, a z vztrajnostjo smo uspeli. V tretjem in deloma v četrtem desetletju tega stoletja so nas skušali zbrisati in fizično uničiti, a tudi to jim ni uspelo. Sedaj živimo v razmeroma mirnem obdobju, sožitje ob meji ni več želja ali parola ampak doživljamo proces udejanjenja teh načel,- in prav sedaj bomo popustili, prav sedaj bomo obrnili hrbet vsem tistim, ki so se dolga desetletja trudili in borili in tudi žrtvovali svoja življenja?!
Do zaključka naj sleherni človek pride po lastni presoji!
ODO KALAN
Po odličnem končnem 3. mestu na motociklističnem DP
Jasna Parovel: »Nameravam naprej«
Jasni Parovel, članici Primotor kluba, smo sprva posvetili precej pozornosti predvsem zato, ker se je kot dekle odločila za nekam nenavadno športno panogo. S končnim tretjim mestom na ženskem državnem prvenstvu Gianelli Gilera Ladies Cup pa je dokazala, da je ne gre jemati zgolj kot zanimivost, pač pa za vrhunsko športnico. Jasna je v svoji prvi sezoni imela veliko težav z motorjem, pokazala pa je veliko odločnost in kontinuiteto: 4. mesto 20. 5. v Vallelunghi, ista uvrstitev 2. 7. v Maggioneju, 5. mesto 23. 7. v Bariju, šesta v Vallelunghi (24. 9.), prejšnjo nedeljo pa je bila v Misanu tretja.
Kaj si pomislila, ko si se prejšnjo nedeljo po uspešno izpeljani dirki naposled znašla v sami eliti italijanskega ženskega motociklizma?
»Najprej sem pomislila, da sta me oni dve (tekmovalki, ki sta jo prehiteli, op. ur.) kar pošteno potegnili! No, v resnici mislim, da mi bo uspeh dal novega elana za nadaljnje športno udejstvovanje.«
Kaj si žrtvovala za ta uspeh?
»Tu lahko kar naštevam: ves dopust, vse nedelje, skoraj vse večere, predvsem pa veliko, veliko denarja. Povedala bom še to anekdoto: za dirko v Bariju smo se s starim in neudobnim kombijem podali na pot ob osmih zvečer in prišli v Puglio naslednjega dne ob 14. uri, izčrpani in neprespani. Glavni mehanik Ziber je spravil motor iz kombija in mi velel, naj takoj izkoristim termin za trening. Hočeš nočeš sem si nadela kombinezon in se poda-
Jasna Parovel
la na progo... Kljub vsemu pa mislim, da se je splačalo.«
Iskreno povedano, kam bi lahko merila, če bi skozi vso sezono razpolagala s konkurenčnim motorjem?
»Kot je mnogim znano, sem za razliko od drugih imela rabljen motor. Videla sem ga le uro pred prvim nastopom in sem kljub temu tedaj zasedla 4. mesto. V različnih okoliščinah bi brez težav že tedaj stopila na zmagovalni oder. Ko smo vozilo prvič razstavili, smo ugotovili, da je bil motor "za-riban". Ves trud mehanikov, Bruna Zi-berja in Andreja Kosmača, katerima se je sredi sezone pridružil še Mario Ra-potec, je bil zaman. Kljub izkušnjam so jih nove in nove težave stalno spravljale v zadrego, čeprav niso nosili nobene odgovornosti. Če pomislim na vse točke, ki sem jih izgubila zara-
di tehničnih težav, sem trdno prepričana, da bi se zdaj tu pogovarjala kot italijanska prvakinja.«
Kdo je še pripomogel k tej uspešni sezoni?
»Takoj bi spregovorila o prijateljih, ki so me stalno podpirali. V nedeljo je bilo z menoj v Misanu, ki je oddaljen več kot 400 kilometrov, kakih 20 prijateljev, ki so poskrbeli za tako vzdušje, da sem na uradnih poskusnih vožnjah zabeležila 2. najbojši čas, in me nato motivirali tudi za samo dirko. Lahko si predstavljate, kakšno je bilo vzdušje po dirki. Seveda pa se moram zahvaliti tudi podjetjem, ki so me podpirala: ti pa so Wilma Import Export iz Doline (gospodarji so bili z menoj v Misanu) in Adriaimpex. Zraven pa spada seveda še team Romanelli, ki mi je nudil motor.«
Kaj meniš o razlikah med ženskim in moškim motociklizmom?
»Če ostanemo pri italijanskih prvenstvih, posveča tisk več pozornosti ženskam, vendar nas obravnava predvsem kot zanimivost. Kar se tiče kvalitete, nas od moških seveda še loči prepad, vendar gre poudariti, da smo od prve dirke do danes dekleta pokazala velik napredek.«
Kakšni so tvoji načrti?
»Seveda bom še tekmovala. Vse je sicer odvisno od sponsorizacij, čeprav moram povedati, da so mi po nedeljski dirki mnogi ponudili motor za naslednjo sezono. Pozimi bom seveda veliko trenirala, tako z motorjem kot tudi z utežmi. Že v nedeljo (danes, op. ur.) pa bom nastopila na dirki, ki bo izpeljana po mestnih ulicah v Rovinju.« (Sik)
Številna udeležba na krosu za pokal Dela
KOPER — Koprski atletski delavci so včeraj vzorno izvedli osrednjo republiško tekmovanje v krosu, 24. po vrsti za pokal Dela, na katerem je nastopilo 46 občinskih reprezentanc s preko 1100 tekači in tekačicami. Ob lepem vremenu, ki je vzdržalo do teka članov, so imeli na Bonfiki največ uspeha tekmovalci iz Titovega Velenja, ki so dosegli polovico posamičnih zmag in s tem prepričljivo vseekipno zmago s skupaj 947 točkami pred Mariborom (898), Tržičem (891), itd. Najuspešnejša primorska občina je bila reprezentanca Kopra na 14. mestu, ostali pa so se uvrstili takole: 16. Nova Gorica, 17. Tolmin, 18. Idrija, 24. Ilirska Bistrica, 26. Ajdovščina, 27. Postojna, 31. Piran, 33. Sežana, 34. Izola.
Edino posamično zmago za Primorsko je dosegla Mihela Sirk, članica koprske reprezentance, ki je zmagala v kategoriji mlajših pionirk A: »Pred dvema letoma sem bila 11., lani 5., letos pa sem zmagala. Srečna sem. Vadim v AK Koper, vzornica pa mi je
Leonida Smerdu,« je vsa srečna izjavila Mihela. Vidnejše uvrstitve so dosegli še z 2. mestoma Niko Puc (Idrija) in Jasna Dreščak (GO) med starejšimi pionirji oz. pionirkami, a Boštja More (Idrija) je bil v svoji kategoriji tretji. V članski konkurenci sta zmagala Irene Šmid (Ravne na Koroškem) med članicami ter Romeo Živko (Titovo Velenje) med člani, vidnejšo uvrstitev pa je dosegla s 7. mestom Koprčanka Vesna Hočevar. (Kreft)
V organizaciji ŠD Sokol
Memorial M. Venier
Športno društvo Sokol tudi letos organizira košarkarski turnir za 3. Memorial Matej Venier. Nabrežinsko društvo hoče tako počastiti spomin na svojega košarkarja in trenerja, čigar življenjska nit se je pretrgala v prometni nesreči, ko mu je bilo šele 17 let.
Na današnji izvedbi sta nesporna favorita ljubljanski Slovan in domači Jadran, ki sta tudi na lanski finalni tekmi navdušila številne gledalce. Kljub temu ne gre podcenjevati trdoživih Cicibone in Nove Gorice, saj bosta gotovo dali vse od sebe in skušali presenetiti bolj renomirani peterki. Povejmo še, da bodo organizatorji nagradili tudi najboljšega igralca turnirja, ki se bo odvijal v nabrežinski občinski telovadnici.
SPORED (danes): ob 9.00 Jadran -Cicibona; ob 11.00 Slovan - Nova Gorica; ob 16.00 finale za 3. mesto; ob 18.00 finale za 1. mesto. (AN)
Danes v Križu pohod Reja
Rekreativni krožek "S. Croce" v sodelovanju s FECISCUR, s krožkom Maritain, s U. S. S. Croce, s FIDAL GGG TS in s CRAL EAPT prireja danes, 15. oktobra, ob 9.30 pohod Reja. Zbirališče in vpisovanje ob 9. uri pri športnem igrišču v Križu.
DANES
NOGOMET
,	1. AMATERSKA LIGA
Juv v Fiumicellu: Pro Fiumicello -ehtina
j.	2. AMATERSKA LIGA
šta, v Križu: Vesna - CGS; 14.30 v v p ®ncanu: Staranzano - Primorje; 14.30 3 Pettu: Porpetto - Zarja.
• Mviaterska liga
S0Vo0 v Vermeglianu: Vermegliano -14.30 v Bračanu: Brazzanese -14.30 v Nabrežini: Hermada -1<3q' 14.30 v Tržiču: Fincantieri - Breg; 0p£j v Repnu: Kras - Romana; 14.30 na ah: Opicina - Primorec.
10.30
naraščajniki
»a pTu v Dolini: Breg - Chiarbola; 8.30 Goric°Tku: Primorje - Azzurra; 10.30 v ' Dl. Baiamonti: Juventina - Corno.
9,0n	NAJMLAJŠI
drea _ Villaggio del Fanciullo: S. An-Adrjai Primorje; 10.30 v Bazovici: Zarja rnPex - Domio.
. 9.30 v o ZAČETNIKI Marco Nrvodnjah: Sovodnje - Itala San i Marin 10-30 v Štarancanu: Staranzano S. AS;, 11-45 v Villaggio del Fanciul-na Protli rea ' Zarja Adriaimpex; 12.30 °Seku: Primorje - Fortitudo
ODBOJKA
11.00	v ^NDER 18 ŽENSKE
Dolini: Breg - Prevenire.
namizni tenis
17.00	v R ženska b liga
Hocnu: Rencio - Bor.
V d Radio Opčine
oddaii "Od nedelje do i \Mnim j1?0 lahko sledili dvem noc i>a _ n®1® iz 2. in 3. AL: iz Kr ? bd 0dria; m iz Repna Kras - Roma: (JMim 1° se bodo telefonsko povez n Dp v °? Hlabjanom, ki je trenut £>• PosW°,to^klizmu v Rimu (Valleli Nn Jadran 1 bomo še naslednje prispe •Jia?*Zni e„ ~ Pordenone: deželni der dau? PubUko1 Tkrasovke Prvič pred c j Prvi sneq ' In še: SK Devin je zag čai„Utri ob m
r6»Vedenski ™ Pa bo na sPoredu 0 An b° teku u športni komentar, v ka Pe ' Adria beseda o vzponu alpinist u na Everest.
Košarkarski turnir za pokal Cimos
Kvalitetna košarka v Sežani
Pred dnevi se je v Sežani končal 2. mednarodni turnir v košarki za pionirke za Pokal Cimos. Zaključni nastop mladih selekcij ŽKK Cimos Senožeče je navdušil vse prisotne, goste pa rahlo zmedel. »Saj ni mogoče, da bi vsa dekleta bila iz enega kluba oz. enega mesta,« so se čudili gostje, presenečeni nad številom mladih košarkaric. Tudi sicer je celotni turnir minil v znamenju odlične organizacije in kvalitetnih bojev pod koši. V Sežano je letos prispelo 8 ekip iz treh držav: ekipa Ruzine iz Prage, Basket Fos-sombrone, Galli San Giovanni Valdarno, OMA Trst, SGT Trst, Zagreb, Kranj, Iskra Delta Ježica in dve ekipi domačega Cimosa. Skupno je nastopilo 10 postav oz. 120 igralk. Čeprav nastopajoči niso bili izbrani po kvaliteti, temveč predvsem z namenom, da bi utrjevali prijateljstvo mladih Evrope, so se turnirja udeležile zelo kvalitetne ekipe. Posebno to velja za selekcijo Zagreba, ki je v svojih vrstah imela kar sedem deklet višjih od 180 cm. Tudi ekipe iz Italije so potrdile svojo visoko vrednost, kar posebno velja za SGT iz Trsta. Domači Cimos se je tokrat predstavil z dvema ekipama in opravičil svoj renome, saj je A ekipa le za las zgrešila drugo mesto. Toda tudi tretje mesto je lep športni uspeh za dekleta in trenerja Mahniča, ki uspešno nadaljujejo svoje prizadevno delo. Letošnji osvojitvi drugega mesta v Sloveniji so tako dodali še en odmeven nastop.
Že v predtekmovalnih skupinah so se izdvojile najboljše tri ekipe: Cimos A, Zagreb in SGT iz Trsta. V medsebojnih obračunih so Zagrebčanke dokazale svojo superiornost. O teh igralkah bo gotovo še veliko slišati v bodočnosti. V spopadu za drugo mesto so bile Tržačanke za las boljše in mlade cimoske so se morale zadovoljiti s tretjim mestom.
Rezultati predtekomovalnih skupin: Cimos A - Fossombrone 43:42, Fossom-brone - OMA Trst 57:29, OMA - Cimos A 39:53, Zagreb - San Giovanni Valdarno 41:36, Kranj - Zagreb 22:40, Cimos B -San Giovanni Valdarno 19:47, Kranj - Cimos B 41:13, Zagreb - Cimos B 39:23, Kranj - S. Giovanni Valdarno 34:33, Praha - Ježica Ljubljana 53:46, Ježica - SGT Trst 40:42, SGT - Praha 38:30.
Rezultati finala: Fossombrone - Kranj 49:32, S. Giovanni Valdarno - Ježica 31:34, Zagreb - SGT 47:43, OMA - S. Giovanni Valdarno 33:39, OMA - Ježica 39:44, Fossombrone - Praha 33:34, Cimos A - SGT 58:61, Praha - Kranj 28:43.
Vrstni red: 1. Zagreb, 2. SGT Trst, 3. Cimos A, 4. Fossombrone, 5. Kranj, 6. Praha, 7. I. D. Ježica, 8. S. Giovanni Valdarno, 9. OMA, 10. Cimos B.
Turnir je odlično organiziral ŽKK Cimos Senožeče. Besede gostov ob slovesu: »Ali nas boste še povabili prihodnje leto?«, so bile najlepše priznanje in spodbuda organizatorjem.
obvestila - obvestila
ZSŠDI
vabi vsa športna društva s Tržaškega na sestanek o športni rekreaciji, ki bo v četrtek, 19. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. -
SMUČARSKA SEKCIJA
ŠZ OLVMPIA
vabi otroke in vse, ki jih zanima smučarska dejavnost, na predsmučar-sko telovadbo, ki se bo pričela v novembru. Sledilo bo učenje in treniranje na snegu. Prijave in podrobnejše informacije v športni trgovini Kosič K2
v Gorici, Raštel 21 (tel. 531884). ŠZ Oiympia bo letos priredila tudi otroško telovadbo.
PLAVALNI TEČAJ LIPICA
ZSŠDI obvešča, da je še nekaj prostih mest v prvi in drugi izmeni od 15. do 16. ure in od 16. do 17. ure za plavalne tečaje v Lipici. Vpisovanje sprejema urad v Ul. sv. Frančiška 20 od 8. do 14. ure (tel. 767304).
TPK SIRENA
obvešča, da ima na svojem terenu ob morju še nekaj prostih mest za zimova-nje čolnov.
in za tuje znamke avtomobilov
UPRAVA:	Ul. sv. Frančiška 38
Ul. Marconi 6 - Tel. 775483 - 4	TRST - Tel. 768667 - 772002
emona hoteli
hoteli bernardin
66320 Portorož, Obala 2 Telefon: (066) 75271 Teleks: 34255 yu hotber
•	GRAND HOTEL EMONA
•	HOTEL BERNARDIN
•	HOTEL VILE PARK
OfD
i malalan
zri
%
Velika izbira modnih okvirjev kontaktne leče in tekočine za vzdrževanje
34016 OPČINE - TRST - Proseška ul. 6 - Tel.: 040/213957
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000,	- din, trimesečno 65.000,- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
m.	dnevnik
15. oktobra 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja L	J ZTT	Član italijanske
m ,i,t=	r,„ |P
Preprečen poskus združitve ostankov nekaterih frakcij Rdečih brigad v Franciji
V Parizu aretirali terorista Calvittija Ob njem za zapahi še 2 rdeča brigadista
Ugodna trgovinska izmenjava med Italijo in Jugoslavijo
PARIZ — Po dolgotrajni preiskavi in skupni akciji italijanskih in francoskih policistov so v četrtek v Parizu aretirali enega od vodij rimskih Rdečih brigad 34-letnega Enza Calvittija. Vest o tem so javnosti sporočili šele včeraj, ko so tudi povedali, da so ob Calvittiju aretirali tudi 33-letno Anno Mutini iz Carrare, ki so jo zaradi sodelovanja v oboroženi tolpi v odsotnosti obsodili na štiri leta zapora, in Daria Faccia, sina radikalne poslanke Adele Faccio. Faccio je pobegnil iz zapora v Piacenzi, kjer je prestajal osemletno zaporno kazen, na katero je bil obsojen zaradi sodelovanja pri terorističnih akcijah Rdečih brigad. Calvittija in Mutinijevo so aretirali v nekem pariškem stanovanju, kjer sta živela skupaj, medtem ko je Dario Faccio živel sam. Ob aretaciji niso bili oboroženi, policistom pa tudi niso nudili nikakršnega odpora. Pri preiskavi obeh stanovanj so našli le nekaj doslej še neznanih dokumentov Rdečih brigad, med katerimi je najbolj zanimiv tisti, ki govori o priza-
devanjih različnih skupin RB, da bi premagale ovire na poti do ponovne združitve in na ta način našle »izhod iz slepe ulice«. Trojica brigadistov je imela v Parizu zagotovljeno »podporo«, ki jim je zagotavljala ponarejene osebne dokumente, stanovanje in potrebna sredstva za preživljanje. Le Dario Faccio je občasno delal, vendar na črno, saj se zaradi ponarejenih osebnih dokumentov ni mogel redno zaposliti v skladu s predpisi. Enza Calvittija je policija že dalj časa iskala. Pred sodiščem se bo moral namreč zagovarjati za poskus ugrabitve rimskega podkvestorja Nicole Simoneja, zaradi umora policijskega komisarja Sebastiana Vincija in stražarja Raffa-eleja Finottija. Calvitti je skoraj padel v roke policistom, ko so odkrili skrivališče Rdečih brigad v neki vili v bližini Rima, kjer bi moral biti zaprt ugrabljeni pod-kvestor. Takrat mu je le nekaj trenutkov pred vdorom policije uspelo pobegniti in policisti so na mizi v kuhinji našli še topel krožnik špagetov.
Anno Mutini so decembra lani v Firenzah obsodili na štiri leta zapora. Takrat so Mutinijevi sodili skupaj z drugimi rdečimi brigadisti iz Toskane zaradi ustanovitve Komunistične stranke v boju. Mutinijeva je tudi vdova po Umbertu Catabianiju, ki je bil eden najvidnejših predstavnikov RB. Sodeloval je pri ugrabitvi ameriškega generala Dozierja, leta 1982 pa je bil ubit med spopadom s policisti, ki so ga skušali aretirati.
Po mnenju policije so s temi aretacijami preprečili poskus za združitev ubežnikov, ki pripadajo različnim frakcijam RB. Šlo naj bi predvsem za predstavnike Komunistične stranke v boju, Zveze komunistov v boju in Celice za ustanovitev komunistične partije v boju, ki naj bi nastala po ideji samega Calvittija. Italijanski policisti s pomočjo francoskih kolegov zdaj še naprej raziskujejo, da bi odkrili, koliko brigadistov je še v Franciji, predvsem pa kakšna je povezava med ubeglimi rdečimi brigadisti in ostanki francoske »Action directe«.
Četrtina Jugoslovanov živi zunaj meja svoje domovine
BEOGRAD — Blizu četrtina Jugoslovanov živi izven svoje domovine. 600 tisoč jih je na začasnem delu v tujini, tri do pet milijonov je trajnih izseljencev, vse večji in bolj nenadzorovan je odhod možganov. Nekateri kazalci kažejo, da se trenutno zanima za odhod iz domovine tri milijone Jugoslovanov. Te podatke so povedali na seji zveznega družbenega sveta za mednarodne odnose, bili pa so »podlaga« za razgovor o položaju in težavah Jugoslovanov v tujini, o delovanju sovražne emigracije in o dejavnostih SFRJ na tem podočju. Še vedno pa ni povsem jasno zakaj se ta svet ni sestal pred dvema letoma, saj ima položaj v državi, tako kot so tudi včeraj potrdili, velik pomen za položaj svojih državljanov v svetu. Mednacionalne napetosti in nasprotovanja begajo izseljence, jih nacionalno homogenizirajo, ustanavljajo se »nacionalni lob-byji«. Ti spodbujajo politične faktorje v tujih državah, da bi se zavzele za zaščito interesov posameznih narodov ali narodnosti v Jugoslaviji. To
pripelje do vmešavanja v jugoslovanske notranje zadeve, je povedal med drugim pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Drago Miro-šič. Po mnenju večine udeležencev v razpravi je problem v slabi povezanosti z izseljenci, ki praktično poteka zgolj preko njihovih republiških in pokrajinskih matic. Na zvezni ravni ustrezne ustanove, ki bi usklajevala migracijsko politiko, ni. Bistvo nedavne razprave je prav izražena potreba spremembe dosedanje emigracijske politike. Svetovni razvoj gre v smeri večkulturnih družb, v Jugoslaviji pa se še vedno ukvarjajo z nacionalizmom. Usmeriti se je treba k večji kulturi, kajti tudi gospodarska konjuktura v svetu in jugoslovanski gospodarski položaj kažejo, da bo ocena o treh milijonih Jugoslovanov, ki želijo zapustiti državo lahko še presežena. Približno 60 tisoč mladih strokovnjakov je že zapustilo državo, kar je za Jugoslavijo veljalo 55 do 60 milijonov dolarjev. (dd)
Karabinjerji prečesali Run
V Bologni aretirali domnevnega kamorista
RIM — Enodnevno bero rimskih karabinjerjev, ki so temeljito prečesali mestno središče, je mogoče opisati v strnjeni obliki z navajanjem podatkov: 66 aretacij in zaplemba približno treh kilogramov mamil (heroina, hašiša, marihuane in kokaina).
Karabinjerji so v nekaj urah aretirali trideset oseb, ki so bile vpletene v preprodajo mamil, nekaj desetin pa je bilo tudi tujih državljanov, ki niso imeli potrebnih dokumentov za bivanje v Italiji.
Agenti so tudi prijavili dodatnih 85 oseb, ki so zagrešile manjše prekrške proti zasebni imovini, 54 oseb pa bo imelo svoja imena zapisana na seznamih rednih uživalcev mamil. Karabinjerji in njihovi kolegi NAS so obiskali tudi javne lokale in pregledali dokumente 1.360 avtomobilistom.
BOLOGNA — Sodelovanje med bolonjsko policijo in criminalpolom je včeraj privedlo do aretacije enega domnevnih voditeljev neapeljske kamore Nunzia Barbarosso. Agenti so ga aretirali v neki piceriji v bolonjskem predmestju.
Barbarossa je 58-letni Neapeljčan, ki je dolga leta živel v Rimu, svoje posle pa je nato vodil predvsem na relaciji Nica-Pariz. Njegovo ime je tesno povezano z imenom bossa Micheleja Zaze, italijanski in francoski zapori pa so ga že imeli na seznamu gostov.
Francoske oblasti so ga aretirale februarja letos v Nici. Barbarossa je namreč zagrešil kar dolgo vrsto finančnih prekrškov. Kljub temu pa je Neapeljčan ostal v francoskem zaporu le nekaj mesecev, saj so ga sodniki spustili na svobodo, ker je imel menda hude zdravstvene probleme.
Od takrat ga je pričela aktivno iskati italijanska policija, saj je bil Barbarossa na begu dolgih šest let. S pomočjo criminalpola so ugotovil, da je ohranil nekatera prijateljstva v Emiliji Romagni, nato so ga zasledovali še nekaj tednov. Včeraj so ga agenti pričakali v baru-piceriji, ki je bil njegova leteča postojanka.
Obisk v mošeji
Tudi kraljica Elizabeta in njen soprog princ Filip sta morala pustiti čevlje pred vhodom v mošejo šaha Alama v Kuala Lumpurju	(Telefoto AP)
BEOGRAD — Kot so sporočili v zvezni gospodarski zbornici, je jugoslovanski trgovinski presežek v menjavi z Italijo avgusta dosegel že 288 milijonov dolarjev. Skupna vrednost menjave sicer znaša 2,22 milijarde dolarjev, prvikrat pa so natančneje razložili vsebino jugoslovanskega presežka-Naj večji delež v omenjenem suficitu je prispeval surovinski sektor, v katerem so najpomembnejši izvoz hrane, lesa in predelanega lesa ter izdelkov barvne metalurgije nižje stopnje obdelave. Problem je torej v blagu, ki ga italijanska podjetja predelajo in izvozijo. Tako da se italijanski deficit nikakor ne more (ne po kakovosti ne p° obsegu) primerjati s tistim, ki se pojavlja v menjavi z Japonsko, ZR Nem; čijo ali Nizozemsko. Jugoslovanski presežek se v skupnih trgovinskih bilancah pojavlja že tretje leto, vendar strokovnjaki menijo, da je kljub vsemu prehodna stvar. Jugoslavija se b° namreč zaradi nujnosti modernizacij6 svojih proizvodnih zmogljivosti mora; la obračati k svoji sosedi, ki je tudi sicer najpomembnejši trgovinski partner na konvertibilnem področju. Tu ne gre le za ponudbo, ki jo lahko zagotovi Italija pri dobavah najsodobnejše tehnologije, temveč tudi za dejstvo, da je Jugoslavija od sosede že dobila skoraj pol milijarde dolarjev (z najavljeno možnostjo ponovitve). Kot so še povedali na gospodarski zbornici, tečejo zelo intenzivni pogovori o dolgoročnejšem sodelovanju in višjin oblikah sodelovanja, kar bo brez dvoma uravnotežilo menjavo, kako velik6 so možnosti, najbolj zgovorno pove podatek, da predstavlja promet z Italijo 13,2 odstotka celotne jugoslovanske menjave s svetom, medtem ko jugoslovanski izvoz v skupnem italijanskem uvozu že vrsto let pomeni le 1,2 do l,4 odstotka... (dd)
Sodnik prosil žrtev za pomoč
LONDON — V zgodovini britan' skega sodstva se ni še zgodilo, da o sodnik prosil žrtev za nasvet, kakšn ^ kazen naj prisodi človeku, ki se je pr'" znal za krivega nekega dejanja■ % novost je poskrbel škotski sodni Lord McCloskey, ki je vodil PT°ce. proti 26-letnemu posiljevalcu Brian McKenzieu. O njegovi usodi naj bi s daj smela odločati ženska, mati ene ga otroka, ki jo je McKenzie skus posiliti neke noči, ko se je popolnom gol prikradel v njeno stanovanje. Ze , ski je pomolil pod nos kuhinjski n° ’ nato jo je potisnil v kopalnico, kjeIL je nekaj časa držal z glavo pod V.,J Istočasno se je trudil, da bi jo PoSl^ ko pa je ugotovil, da tega ne zrn°al jo je ranil v trebuh in v solzah zbez
Psihiatri so ugotovili, da je McK<m zie nadvse nesrečna oseba, sodnik P je prosil žensko, naj mu pomaga. k meni, da bi zelo rad ugotovil, k° reagira žrtev posilstva.
Našli truplo umorjenega generala
V južni Franclji, pri mestecu Izonu, so pod nekim mostom našli truplo ugrabljenega generala Jeana Favreauja, nekdanjega vojaškega guvernerja Pariza. Odgovornost za njegovo ugrabitev je sprejela skrajnolevičarska teroristična organizacija Action direct, ki je v zameno za njegovo izpustitev zahtevala osvoboditev vseh pripadnikov AD, ki so v francoskih zaporih (Telefoto AP)
Svarilo iz ZDA: varujte se cracka
MONTREAL — V kanadskem mestu so se zbrali ameriški izvedenci za prevencijo kriminala, osrednja tema njihovih razgovorov pa je bilo uživanje »novega« mamila crack. V svojem poročilu je newyorški delegat David Scott opozoril kolege na nevarnost, ki jo že predstavlja crack. Posebno pozoren pa je bil do tistih držav, ki se še niso spoprijele s tem socialnim vprašanjem. Svarila letijo iz Montreala v Evropo, ki bi jo lahko že v kratkem preplavilo to poceni, a uničujoče mamilo. Crack je dejansko zmes kokaina, sode bikarbone in vode. Zasvojenci z mamili ga kadijo v steklenih pipah, vsaka doza pa stane pet dolarjev. Učinek mamila je takojšen, vendar ne podoben učinku kokaina, saj povzroča kratkotrajne, zato pa toliko močnejše vizije. Poleg tega pa deluje na ravni osrednjega živčevja in možganov.
David Scott je trdno prepričan, da je crack novi aids, saj mu niso našli nobenega protistrupa (kot na primere metadon za heroin), s katerim bi lahko pomagali zasvojencem, crack pa je že po nekaj mesecih uživanja usodno mamilo.
ENEL
ENTE NAZIONALE PER L ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Via G. B. Martini 3 - 00198 ROMA
OBVESTILO
LASTNIKOM OBVEZNIC
Po izžrebanju, ki je bilo 9. oktobra 1989, in v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo 1. januarja 1990 unovčljiv® pri običajnih poverjenih bančnih zavodih obveznice, ki s° vključene v sledeče serije:
Naslov
posojila
7% 1973/1993
(Meucci)
Št. serije
17 - 40 - 49 - 67 - 88 - 97 - 98	- 99	-	104	- 176
179 - 192 - 207 - 238 - 248 -	262	-	288	- 29»
303 - 305 - 310 - 318 - 331 -	340	-	344	- 3»»
359 - 366 - 370 - 388 - 395
Obveznice, ki bodo predložene v izplačilo, bodo morale bi opremljene s kuponom z zapadlostjo 1. julija 1990. Vso morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote d žnega kapitala.'